52. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 3. marca
XVII. leto. 1884.
Izhaja vsak dan svefter, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij'ako-ogerske dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gid., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poiiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana lasi, „Gledaliska stolba". Uprav ništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Slovenskim pisateljem!
Upravni odbor „Narodne Tiskarne" razpisuje dr oje daril: prvo za štiri, drugo za <l \ a cekina za najboljša podlistka za „Slovenski Narod". Podlistek mora vsaj toli obsežen biti, da se tiska v treh številkah „Slovenskega Naroda". Pisatelj si lahko izbere vsako j ako gradivo, tudi po vestno ali novelistično. Znan slovenski pisatelj bode na našo prošnjo razsojeval, kateri podlistek ima dobiti prvo, kateri drugo darilo. Za neobda-rovane, a v „Slovenskem Narodu" tiskane podlistke plačala se bode pisateljem primerna nagrada.
Gg. pisatelji naj pošljejo svoje spise do konca marca t. 1. brez podpisa upravnemu odboru, svoje ime pa naj prilože v zapečatenem zavitku.
V Ljubljani 24. febr. 1884.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne".
Nemški „schulverein" na slovenskem Koroškem.
(S Koroškega.)
Dr. Reebbauer omci.il je v jezikovne) debati tudi nemškega „sehulvereinaM, ter vladi predbacival, da proti temu društvu sovražno postopa. Le-ta trditev Rechbauerjeva daje mi povod, da o delovanji „nemškega scbulvereina" na slovenskem Koroškem nekoliko izpregovorim, ter pokažem, kako se vlada tu pri nas nemškemu „schulvereinu" nasproti obnuša.
Šolske naše razmere so itak že celemu svetu znane, kajti g. dr. Vošnjak osvetil jih je pred dvema letoma v državnem zboru jako obširno in natančno. Vbo, kar je takrat g. dr. Vošnjak povedal, je resnica, pola resnica. Ravno tako resuično pa je tudi, da se razmere od tedaj še nič spremenile neso, ampak vse je ostalo pri starem. Naša deca ponem-čuje se sistematično naprej, pedagogična načela postavljajo se, kakor prej na glavo, glasovita „aulei-tung" alias „germanisationsbllchel" je podlaga vsemu šolskemu pouku, učitelji naši tekmujejo ti med seboj, kateri da bode uspešneje ponemčeval ter se „goriu prikupil in naši okrajni šolski nadzorniki trdijo na-
prej, da mora Koroška v petdesetih letih biti popolnem nemška.
Ko je nem ški „Bchulverein" pričel svoje delovanje po slovenskih pokrajinah, nadejali smo se, da bode nas Korošce v miru pustil, kajti tu nema nikakeršuega polja, vsaj nas vlada sama ponemčuje, vsaj so naše šole itak vse nemške. A varali smo se. Matadorjem tega društva germanizacija Koroške prepočasno napreduje, vse kar naše nemške šolske oblasti za ponemčevanje store, jim je premalo in zategadelj vrgli so se z vso silo nad nas. „Orts-gruppen" razstejo ti tukaj kakor gobe iz tal, osobito v okolici Celovškej, kjer je največ nemškuta-rije in v novejšem času segli so tudi po prelepej Podjunskej dolini. Naše priprosto ljudstvo spi politično spauje in ta slučaj uporabljajo naši Nemci in nemškutarčki. Oni nastavljajo seljaku našemu li-mance svoje in ni se čuditi, da marsikateri kmetic nanje sede, vsaj mu nihče ne razloži smotra tega društva in prav lehko je pregovoriti ga, da pristopi društvu, ter položi vsaj krvavo zasluženi goldinar naaltar nemškega moloha. Pa sitni so ti le-ti agentje Bchulvereinovi.
Tako mi je pravil neki kmetic, da je bil jeden teh gospodov več nego dvajsetkrat pri njem, ter mu prigovarjal iu ga rotil, da naj pristopi k društvu. In sumo, da se ga je odkrižai, dal mu je goldinar io tako li je postal slovenski kmetic ud nemškega scbulvereina — vsaj za jedno leto. In ko ga je le-ta agent dobil na limanice, šel je k njegovim sosedom, pri katerih je popreje tudi brezuspešno okrog letal, ter jih navduševal, da naj pristopijo k društvu, češ saj je N. N. tudi pristopil in posrečilo se mu je pridobiti novih udov. Tuko ti toraj postopajo agentje tega društva, ter jemljo uašemu ubogemu seljaku tudi zadnji krajcar.
Kako se pa vlada temu društvu nasproti obnaša, hočemo takoj videti. Kedar se osnuje kje nova „ortsgruppe" prinaša ti naša „Klageufurter Zeitung" dolge, triumfalne članke, ter hvali može, kateri so osnovali le-to „ortsgruppe" na vse pretege, tako da mora bralec misliti, da je naša Celovčanka organ nemškega scbulvereina a ne vladni. Naše uradništvo ti je, — brez malih izjem — pri tem društvu iu tudi agitujejo na vse pretege za isto. K nekemu narodnemu kmetu prišel ti je agent tega društva, a kmetic odgovarjal mu je dobro, ter ni
hotel poslušati mestnega gospoda in odrezal se mu je, da se mu dozdeva, da le-to društvo nema na Koroškem kaj opraviti, ter da hoče le nemir sejati mej obema narodoma, sploh, da goji protiavstrijske namerp. Takrst pa mu je mestni gospod odgovoril: „To pa ni resnica, društvo ni politično in tudi ne protiavstrijsko, kajti ko bi ono bilo kaj takega, gotovo bi ne bil naš gosp. deželni predsednik njegov ud." Toraj oseba našega gosp. deželnega predsednika mora biti agitatorično sredstvo za le-to društvo. A idimo dalje! Jeden naših c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov izrazil se je, da hoče vedno in na vsak mogoči način pospeševati namere tega društva, ter da gorje tistemu učitelju, kateri bi se predrznil zoper „schulverein" govoriti ali delovati, takemu hoče pomagati (will ich den Stand-punkt klar macben). Iz teh par slučajev, razvidi dragi čitatelj, keko ti vlada nemški „schulverienu preganja.
Ko je dr. Vošnjak v državnem zboru govoril sloveč govor o naših šolskih razmerah, takoj ti je vstal znani slavofag Moro, ter stavljat g. Vošnjaka na laž, češ, da ni resnica, da bi bile naše šole tako slabo uredjene. Čudimo se, da je mož sedaj molčal, vsaj bi bil moral toliko dosleden biti ter dru. Rech-bsueija glasno povedati, da njegova trditev ni reB-nična, vlada na Koroškem delovanje nemškega „8chulvere»na" nikakor ne opovira. To je bil mož dolžan storiti, kajti razmere nemškega scbulvereina na slovenskem Koroškem mu morajo biti gotovo do pičice zume, dolžan pa je bil leto storiti tudi g. deželnemu predsedniku nušemu, ki je vender meso od njegovega mesa, iu kateri vsekdar odločno poudarja nemško svoje stališče.
Narodnej naši inteligenci pa kličemo v očigled delovanja nemškega schulvereina: Caveant consules!
X.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 3. marca.
Večina državnega zbora se še ni odloČila, katere stvari pridejo v tem zasedunji na vrsto. Vsega vkupe še čaka 36 vladnih predlog In 40 samostalnih predlogov rešitve. Poslanci bi radi kaj prinesli volilcem domov, da si zagotove svoje mandate pri bodočih volitvah, a  skoro nobena vladnih
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Enaki spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I, P.) VIII. Poglavje. Pir. (Dalje.)
— Boris je hitel tja, kjer je bil privezan konj s pušicami, odvezal ga je, zavihtil se na sedlo, in mi smo videli, kako je konj bil pod njim, spenjal se na zadnji nogi, ter kakor bi trenil iztrgal se in zginil z Borisom. Čez četrt ure vrnil Be je Boris, tul, nožnice, lok bili so polomljeni; pušice raztresene, in &am on si je bil razbil glavo. Padel je k carjevim nogam: — odpusti mi, milostljivi car, jaz nesem mogel obdržati konja in obvarovati vaših nožnic! — A car se je že bil streznil. — No, naj bo, — re kel je, — pa tebe, tepec, več ne pustim pri puši-čarjih, a iz tujega loka ne bodem streljal! — Od tega dre popenja se Boris vedno višje, Bog ve, kaj bo še iz njega!   In kakšen človek je to, — nada-
ljeval je on, gledajoč Godunova — nikoli se ne uriva naprej, a vselej je tukaj; nikoli ne postopa naravnost, in ne ustavlja se carju, hodi po ovinkih, a v nobeno krvavo delo ni zamešan, nobene smrtne kazni ni udeležen. Okrog njega bruhala je kri, a on je čist in bel, kakor otrok, še v opričino ni zapisan. Lej oni le, — nadaljeval je on, pokazavši človeku z zlobnim smehljanjem, — je Aleksej Bas-manov, Teodorjev oče, — tam dalj je Vasilij Grjaz-noj, tam le Levki, arhimandrit Čudovski; Bog se ga usmili, on ni cerkovni pastir, a sluga svetnih strastij!
Serebrjani ga je poslušal z radovednostjo in britkostjo.
— Povej, bojar, — rekel je on, — kdo je oni visok, kodrast, kakih trideset let star mož, s črnimi očmi V Izpil je že štiri kupe drugo zadrugo, pa še kakšno kupe! Pijače je vajen, to se mora reči — a vino ga ne razvedri. Glej, kako ima nagrbau-čeno čelo, a 0(4 mu goro, kakor bi se bliskalo. Kaj, ali nori? Glej ga, kako reže prt z nožem.
Tega bi ti knez moral poznati, knjti on je vašega stanu. Res, da se je zelo premenil, odkar se
je vsemu bojarstvu v sramoto zapisal v opričnike. Ou je knez Afanasij Ivanovič Vjazemski. On je naj-predrznejši izmej vseh, pa tudi sam ne bo odnesel glave. Odkar se je polastila njegovega srca ljubezen, prišel je skoraj ob pamet. Ničesar ne vidi in ne sliši, in govori veduo sam seboj, ves zmešan je, vpričo carja govori take besede, da je strašno. Pa do zdaj mu gre vse po robu, četudi ga povzdiguje car. Govore, da se je iz ljubezni zapisal v opričnike.
In bojar se je naguil k Serebrjanemu, hotel mu je najbrž podrobnejše povedati o Vjazemskem, pa prišel je k njima stoluik, iu rekel je, postavši pred Serebrjanega skledo pečenke:
— Blagorodni gospod, veliki car pošlje vam to skledo s svoje mize.
Knez je ustal in po tedanjem običaji poklonil se nizko carju.
V tem se je stoluik vrnil k carju iu rekel mu je, globoko priklonivši se:
— Veliki car! Gospod Nikita prijel je skledo in se ponižno zahvaijuje.
(Ualjt1! prih.)
predlog ne ustreza temu namena. Vsekako pa pride i v obravcavo v tem zasedanji se 6. član obrtnijskega | reda in zakon o zavarovanji delalcev proti nezgodam. — V petek je imel budgetni odsek sejo in poročevalec grof Henrik Clam-M^rtimc je predložil svoje poročilo. Budgetna debata ne bode tako dolgo trajala kakor druga leta, večina neki misli general-nej debati že drugi dan narediti konec.
V soboto je pravno-politicna komisija fjo-aportske zbornice vzprejela poročilo o izjemnih naredbah, katero je izdelal grof Belcredi. V četrtek pa pridejo izjemne naredbe v zbornici na vrsto.
Herbst se je nedavno pritoževal v državnem zboru, da njegova veljava propada pri c«*šklh Nemcih. „Presse" mu odgovarja na to, da njegova veljava ne propada zato, ker neče zapustiti ustavnih tal in nastupiti pasivne politike, ampak zato, ker prepušča vse delovanje mej češkimi Nemci mladim rovarjem in kričačem. Ko bi pa on zopet stopil pred svoje volilce, kot je nekdaj, bi hitro utrdil svojo veljavo in zamašil onim kričačem usta.
Večina ru ninskih dijakov na bogoslovskej fakulteti na Levovskem vseučilišči pritožila se je bila v začetku letošnjega šolskega leta pri naučnem ni i n i m i rstvu proti temu, da se je začela v poljščini poučevati pedagogika, ki se je prej poučevala v nemščini. Zdaj jim je pa na to pritožbo odgovoril akademićui senat, da se letos ne da nič spremeniti, drugo leto se boue pa pedagogika predavala tudi v rusinščini.
A ii.uij4- države.
Za rešenje vprašanja Chioggiotskih ribičev snide se posebna avstro-Ualijanska komisija v Gorici. Vsaka teh dveh držav bo poslala štiri zastopnike. Mej avstrijskimi člaui bode tudi jeden zastopnik ogerske državne polovice.
Zanimljivo je, da se ravno zdaj, ko se je utrdilo prijateljstvo mej Rusijo in Nemčijo v ruskem časopisji mnogo govori o sporazumljenji s Poljaki. Posebno „Ruskij Kurjer"', „Novoje Vrem|au in „Novosti" se vedno bol) potegujejo za Poljake. Ti listi so pa jako razširjeni v Rusiji, tedaj jo to dokaz, da velik del ruskega občinstva to želi. Pa tudi vladni listi se pečajo s tem vprašanjem in kažejo neko spravljivost. Tako ^Varsavskij Vjestnik" zagotavlja, da ruska vlada nikakor ne misli porušiti 5 milijonov prebivalstvu, ali pa nadomestiti Poljake z Rusr.u Da tako hitro še ni upati popolnega spo-razumljen] a teh dveh narodov, to dobro vemo, a nekaj je že, da so se Rusi začeli resno in spravljivo baviti s tem vprašanjem
Poleg egiptovskih zadev obrača na se rusko-■ 14'■ n s ti it prijateljstvo največjo pozornost vseh politikov. Še zdaj se za gotovo ne ve, kak smoter ima to prijateljstvo, ali je koristno, ali škodljivo Avstriji. Res Berolinski oticijozi na vse usta zagotavljajo, da Nemčija niti za korak ne odstopi od nemjko-avstrijske zveze. Koliko je v tem resuice se ne ve. kajti diplomati svojih sklepov ne obetajo na veliki zvon. Rusijo in Prusijo veže sorodstvo vladarskih rodbin, nekaj pa tudi to, da se ti dve državi obe nagibati k absolutizmu, kajti nemški državni zbor je tudi večidelj sama formalnost, če ne pomisli, kako knez Bismarck eksperimentuje ž u jim po svojej volji. Prusko-ruskega prijateljstva ni nič moglo trajno omajati v tem stoletji. V poslednjej rusko-turškej vojski je tudi Nemčija podpirala Rusijo, še le pri Berolinskem kongresu se jej je nemški kancelar malo po robu postavil, iu to zato, ker fie je bal, da ne bi Rusiju premočna postala. On kot dober državuik je precej sprevidel, da bi premočna Rusija utegnila škodovati Nemčiji, kajti na samo prijateljstvo se tudi ni zunašati, ker to se lahko prej ali slej razbije. Vsled takega postopanja Nemčije, ohladili so se rusko-nemški odnošaji, nastopila so celo nasprotja mej tema dvema državama. Pokojni Gorčakov začel se je laskati Franciji. In to je bilo povod, da je Bismarck v Avstriji poiskal si zaveznika. Avstro-nemško zveza je bila tedaj sprva naperjena proti Rusiji, in zato se ravuo sedaj ne ve, ali bode stanovitna, ko se Nemci in Rusi tako bratijo, vsekako so se pa oni ogoljufali, ki so računali na to, da bode Nemčija ravno zato nam ostala prijazna, da si ohrani zaveznika proti Rusiji. — Ruski listi večinoma zagotavljajo, da to nemško-rusko prijateljstvo ne misli škodovati Avstriji. — Najman) zadovoljni so s približanjem Rusije in Nemčije oni madjarski šovinisti, ki so pričakovali vedno vojske z Rusijo, da se tako Ogerska maščuje za Vi-lagos, in oni Poljaki, ki so od Nemeije iu Avstrije pričakovali, da bosti pomagili zopet ustanoviti poljsko kraljestvo. Madjarski oficijozi so pa nekado zadovoljni s tem najnovejšim obratom evropske mejua-rodne politike, in še celo upajo, da bode nekak jez proti slovanskemu poplavljenju. — Ruski veliki knez je v petek zvečer odpotoval v Stuttgart, ostali člani ruske deputacije so pa odpotovali v Petrograd.
Italijansko ministerstvo še neki ne misli odstopiti. Počakati hoče posvetovanja o notranjej politiki v zbornici. Tedaj bode pa stavil predsednik vprašanje zaupanja. Naučni minister je že v soboto predložil predlogo o reorganizaciji vseučilišč senatu. Senat je sklenil nujnost.
francoska vlada je v zbornici pri posvetovanji onega člana šolskih zakonov, ki določuje, da ue murbjo vse ljudske šole izročiti v posvetne roke, zahtevala      to daljnih obrokov.   Zbornica je pa to
zahtevo vlade zavrgla z 239 proti 224 glasom. Temu glasovanju se ne pripisuje mnogo važnosti. Važnejši je finančni del tega vprašanja, ki pa pnae danes na vrsto. Vlada se je pa neki že sporazumela z dotično zbornično komisijo, da se ta stvar odloži. Temu bode pa oporekala desnica, pa tudi del republikancev.
Vladna predloga o volilnej reformi je napravila dober utis na liberalno večino spodnje zbornice aiifte lesketa parlamenta. Konservativci se jej pa mislijo strogo upreti. Danes se nadaljuje posvetovanje o tej zadevi v zbornici.
Angleži imajo velike sitnosti v Egiptu. Morali so že okusiti sad svoie prizanesljive politike. Kolona, katero vodi general Graham, morala se je Že v petek cel dan bojevati z Osmauom Digmo, na svojem potu proti el Tebu. Sudanci so silo hudo in z velikim pogumom napadali angleško kolono, četudi je cel dan lil dež. Boja se je neki udeležilo 4000 Angležev in 7000 Sudancev. Angleži so naposled premagali in naseli sovražnikove postojanke, zgubili so pa 10 mož mrtvih in štirdeset ranjenih. Sovražnik je pa neki imel tisoč mož zgube.
Graham je poslal v soboto poročilo Osmanu Digmi, v katerem zahteva, da naj se razi dej o ustaši, ter se sklicuje na mirovni značaj Gordonove misije. Če se pa nečejo raziti, bodo pa Angleži dalje prodirali.
V Kartumu pa navdušenje za Gordonovo mirovno misijo vidno pojema. Mnogi rodovi se že po-sinehujHjo njegovej proklamaciji. Gordon je bil poslal svojega adjutanta Stevvarta dalje po Belem Nilu, da pregleda položaj v južnejših krajih, in če je moč pomirit) tamošnje prebivalstvo. Ta se je vrnil, ne da bi bil kaj dosegel. Prebivalci sicer neso ovirali njegovega parobroda, a zbirali so se na bregovih in pretili Angležem. Nevarnost grozi, da ne bi se ves Sudan pridružil Mahdiju. — Na Angleškem se irski teroristi /.opet začenjaj gibati. Že v 6 krajih našli so nastavljen dinamit. Sodi se, da teroristi prihajajo iz Amerike, kajti Donavan Rossa, vodja irskih teroristov v Ameriki je nedavno napovedal diuamituo vojsko proti Angležem. Zaradi tega je na Angleškem velik strah.
Dopisi.
Iz Maribora J. marcu. [Izv. dop.] (Poštne zadeve) Mnogo truda bodemo še morali prestati, predno bodemo dosegli, za kar se že toliko časa poganjamo, namreč
„da narodnost naša, beseda da naša
v deieli doraačej za trdno velja," ter da zadobi naš jezik veljavo v javnem življenji. Ze lansko leto vložilo je nekaj odličnih narodnjakov pritožbo na ravnateljstvo c. kr. pošte v Gradci, ter prosilo, naj se zaukaže, trafikantom in c. kr. pošti v Mariboru, da morajo imeti poštne* tiskovine v obeh deželnih jezikih. Več ko leto dnij se je čakalo, ali ni bilo videti, da bi imela pritožba kak znaten uspeh. Sklenili so toraj oni narodnjaki pritožbo, ponoviti, ter terjati, da naj imajo tukaj samo nemško-slovenske tiskovine, da ne bo treba za vsako nemško-slovensko dopisnico posebej prosjačiti. Pritožba je imela v kratkem obilo podpisov, in imela bi jim še mnogo več, da ni bila cela stvar nekako tajna, tako, da mnogo narodnjakov o njej še niti vedelo ni. Poštno ravnateljstvo poslalo je pritožbo brzo dr. D u-chatschu z vsemi podpisi vred. Duchatsch smatral je za svojo najsvetejšo dolžnost, dirjati iz trafike v trafiko, ter poizvedavati, kdo je tisti, ki zahteva slovensko-nemške dopisnice, nakazuice itd., kolikokrat je to storil itd., ter se zelo hudoval nad predrznostjo Slovencev, ki celo v nemškem Mariboru zahtevajo dopisnice, na katerih je pod oblastno tiskanimi besedami „Correspondenz-Karte" tako drobna besedica: „dopisnica" zapisana, da človek skoraj potrebuje drobnogleda, če je hoče čitati. S takimi terjatvami, da poskušavajo zopet nov napad, na ubogo nemštvo, katero je že tako grozno stiskano 1 „To so toraj ti ščuvalci", pristavil je z največim gnjevom, ter si njihova imena utisnil v svojo globoko užaljeno dušo. —
Ravno tako, kakor te „slovenske" ali prav za prav nemško-slovenske poštne nakaznice dra. Ducha-tseha vznemirjajo, bodejo tudi naše poštne uradnike hudo v oči; mm ku-slovensko vložnico, če prinešeš denar itd. na pošto, to je laglje želeti, kakor dobiti, in če prav ponižno ne prosiš, ne dobiš je. In če Bi bil tako predrzen, da si res prosil, pripetilo se ti bode, da bode uradnik za teboj zbadljivo opomnil: „tako, čez 14 dnij, potreboval bodem zopet jedno tako vložnico!"
Ko bi davali dvojezične vložnice, če kdo prinese pisma ali nakaznice s slovenskim napisom na pošto, jib bi gotovo več potrebovali, kakor vsacih 14 dnij jedno; al: Če mora človek za vsako posebej moledovati je razumljivo. Sicer pa bode potrebno zahtevati od poštnega ravnateljstva,  da bo ukazalo
uradnikom, naj brez vsake posebne prošnje izdavajo vložnice z nemško slovenskim tekstom, če kdo prinese pošiljatve s slovenskim napisom na pošto. To je vender najmanje, kar moremo zahtevati. Slovencem v Mariboru in okolici pa bodi toplo priporočano, naj vedno in dosledno zahtevajo poštne tiskovine, na katerih je slovenščini odmerjen vsaj skromen prostorček; naj vedno napravljajo slovenske napise pismom itd. Le na tak naćin bo možno, da prisilimo nekaj veljave našemu jeziku v javnosti. Bog ve kako velikih slavnih činov ne more vsak izvrševati za svoj narod; v takih malenkostnih stvareh se pa lehko vsak in to vsak dan, ako mu v resnici bije srce za slovenski jezik, poteguje za njegovu veljavo. In take malenkosti, če se vedno in vedno ponavljajo, so zelo važne, ter bodo jedine napravile, da bodo Be Nemci s časom privadili misliti, da amo. Če pa vedno le nemščino, in povsod le nemščino rabimo, v javnosti se sami slovenščine ne poslužujemo, kje pa nas Nemci iu tujci potem vidijo ? Kako naj dobi naš jezik potem veljavo V
Z Vranskega 1. marca. [Izv. dop.] Vranski okrajni zastop je v svoji glavni skupščini v dan 428. tebruvarja 1884 sklenil sledečo resolucijo pre-častitemu gospodu Jak. Bohincu, dekanu U ras lovskemu in načelniku okr. zastopa Vranskega.
Prečastiti gospod načelnik 1 Z otožnim izrazom obče žalosti uaznanja Vam, prečastiti gospod, podpisani zastop Vranskega okraja sprejem časti tega dopisa Vašega od 22. febr. t. 1. s kojim odlično čast načelništva Vranskega okraja odložiti nameravate, in to temveč, ker Vas je pri poznatem vseobčein zaupanji našem do odličnih Vaših domoljubnih čed-uostij — le obžalovanja vredna nepremišljenost nekega nepoklicanega k temu namenu naklonila.
Hvaležno uvaževaje uzorno domoljubje Vaše, s kojim ste ves tek Svojega življenju vedno Svoje osebne koristi onim Svojega naroda podredovali, Vas prosi nujno podpisani zastop v imenu Vranskega okraja, da še za naprej na odličnom mestu vstati blagovolite, na koje Vas je vseobče zaupauje postavilo in na kojem ste tako neutrudljivo zu guuotni in duševni razvoj našega okraja delovali in mu rastno mesto v slovenskih okrajnih zastopiti priborili, ter Vam slovesno zagotovi i zanaprej v tej zadevi svojo delalno podporo.
Dovolite, prečastiti gospod, da si usojamo jeden prepis te resolucije dauašnege občnega zbora Vam, jednega slavuemu c. kr. okrajnemu glavarstvu Celjskemu in jednega slavnemu uredništvu „Sloveuskega Naroda" za ponatis v obrambo Vaše razžaljene časti in očitno spričevanje občega zaupanja priobčiti, ter, kakor do seduj, vedno bivati z vsim spoštovanjem zastop okraja Vranskega v Bvoji glavnej seji.
(Sledi 18 podpisov.)
Iz Ptuja 29. februvarju. [Izv. dop.] (Čitalnica) Že dolgo ni bilo o pustnem času v našej Čitalnici tako veselo, kakor ravno letos. Imeii smo štiri plese in društveni večer. Vsakokrat je bila polna dvorana zal.h plesalk in vrlih plesalcev; največ 2. febr. pri velikem plesu z vojaško godbo 47. pešpolka, najkrasnejših pri kostumiranem plesu 24. februvarja. Dvorana je bila vselej okusno okrašena, k čemur so največ pripomogle pridne roke gospo-dičin Č; L; M; kakor gospodov H; J; R; in S.
Ker je o velikem plesu že prijatelj x poročal, hočem danes omeniti samo kostumiranega plesa, ki je privabil mnogo odličnih domačinov in nekaterih gostov iz Ormoža in Marnberga. Kostumirane plesalke in plesalci so se zbirali v posebnih sobah. Prišlo jih je veliko število, posebno brdkih dam v prekasnih, okusnih in bogatih oblekah.
V opravah smo videli prelepi francoski kmetici, krasno Kranjico — brdko Hrvatico — dve čarobni plesalki v Rococu toaletah — elegantno Spanj-sko ciganko in spanjsko kmetico, olepotićena Bol-garko, jako okusno Snegurko in še več druzih. —
Izmed gospodov je posebno omeniti ličnega Poljaka, Pierrota, dveh vitezov, španjskega dijaka, kmeta Vlaha in širokobregušnega Slovaka. Vsem se je na obrazu pozualo, da se izvrstno zabavajo in tako se je neutrudljivo veselo sukal par za parom do 7»5. ure zjutraj. Kolo in četvorka sta imele po 24 do 26 parov. Na pustni dan je bil zabavni večer, kateri je celo jednega bolehuega gospoda privabil, da nam je pomagal posloviti se dostojno s plesom, petjem itd. od očeta kurenta.
V prvej vrsti naj bo na tem mestu iskrena zahvala našej Čitaluici, ki nam je te veselice prire-
dila. potem vsem neutrudljivim plesalkam in tujim gostom, ravno tako častitim podpirateljem za njih razne date in trud.
K koncu bodi našim udom in prijateljem naznanjeno, da naše vrle pevkinje in pevci v Pustu neso mislili samo na ples, marveč se več novih mičnih pesnij marljivo učili tako, da nas hočejo v marcu jedenktat pri neki besedi iznenaditi in tako priduo snovati začeti obče slovensko pevsko društvo !
Tedaj na svidenje! —rn.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) G.Andrej Senekovič, profesor na realki v Ljubljani, imenovan je nadzornikom t& Šolski okraj Radovljiški, gosp. ravnatelj Blaž Hrovat pa nadzornikom za šolski okraj Kočevski.
— (Slovensko gledališče.) V spomin 501etnice prve predstave Raimuudovega čarobnega igrokaza „Zapravljivee" (ki se je prvokrat v 20. dan februvarja 1834. 1. predstavljal na Dunaji) priredilo nam je včeraj dramatično društvo slavnostno predstavo, ki je izvrstno izpala. „Zapravljivecu se je stoprav pred nekoliko dnevi igral, a zadnja izborna predstava bila je še v živem spominu in ker zadnj č mnogo osob ni vstopnic dobilo, bilo je tudi včeraj kljubu neugodnemu vremenu gledališče razprodano, kar posebno dobrodejno upliva, kakor na gledalce, tako na igralce. Igralo se je včeraj vseskozi izvrstno in vsak narodnjak je včeraj z nekakim ponosom zapuščal Tal'jin hram, ker se je na lastne oči preveril, kako napreduje domača ume-teljnost, kako vspešuo tekmuje z mnogo »tarejo in mnogo bolj podpirano nemško. Izmej posamičnih osob omeniti nam je gospic: Petrinske, Nigri-nove, Roze in Ver banče ve, izmej gospodov pa Gorazda    Danila, Kocelja, Petriča in
— najuoveiše akvizicije g. Štamcar-ja. Ponavljaje že zadnjio izrečeno iskreno pohvalo, moramo fle dostaviti, da je gosp. režiser Kocelj alegorijo „Raimund v Olimpu" z dobrim okusom priredil, spretno spisal in kaj lepo govoril in da je g. Štamcar v igri iu petji se posebno odlikoval. Tudi vse podredjene uloge predstavljale so se vrlo dobro, splošni utis bil je izreden, tako, da nam je to prestavo beležiti mej najboljše, kar jih je bilo v teku zadnjih let. Sploh pa se kaže, da dobre predstave neso več izjeme, temveč na dnevnem redu in zadnje predstave bile so po vrsti tako dobro priučene :n izvedene, d u se sme dramatično društvo, čegar vodstvu, osobito gosp. dr. Stare-tu bodi tu izrečena globoko priznanje, po vsej pravici ponašati, kajti nedvomno je, da se s tako pičlimi sredstvi in skoro brez V8akeršne podpore, nikjer tako ne igra.
— („Zadruga",) ki se je po avojej prvej številki povsod prikupila, velja za celo leto 1 gl d. 50 k r. S tem popravljena je dotična tiskovna hibi.
— (/"„Kres**) v svojej 3. štev. donaša na-Blednjo vsebino: Kmetski triumvirat, (roman, (dalje.)
— Sam spomlad si novo daj. A. Funtek. — Žrtva ljubosumnosti, (dalje.) — Otok. T. Goričlan. — Narodno blago s Štajerskega. Zapisal Jos. Freuens-feld. — Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valja-vec (dalje.) — Urban Jarnik. (dalje.) — Ime: Vraz. I. L. Žvab. II. Davorin Trstenjak. — Knez — vladika dr. Janez Zlatoust PogaČar. A. Žlogar. — Drobnosti. —
— (Konfiskacija.) Zadnjo številko „Soče" zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka „Visoka vlada pa Slovenci" (s koroško-primorske meje). Uredništvo priredilo je drugi popravljeni natis.
— (Iz Trbovelj) se nam piše 1. marca: V rudarskemu oddelku za Vašo trgovinsko in obrtniško zbornico izvoljeni gosp PankracEichelter ni zugrizenec; on je sicer Nemec a pošten Nemec, in pravičnim zahtevam Slovencev gotovo ne bode nasprotoval. Pri nas v Trbovljah v občinskem odboru nam je bil vsakdar pravičen, in je še celo ob svojem času predlagal, da si je občinska pisarna poleg „Tagespošte" naročila tudi „Slov. Narod."
— (Iz Ptuja) se nam 2. t. m. piše: Slovensko pevsko društvo prosi pevce in prijatelje pevcev, da naj izvolijo pričeti pristopati k temu društvu, da bode mogoče v kratkem sklicati občni zbor in da se voli definitivni odbor.
— (Petdesetletnico) svojega službovauja kot črkostavec obhajal je preteklo soboto g. Tom a ž Žemlja, sedaj tiskar pri „Narodnih Novinah" v Zagrebu. G. Žemlja porodil se je 1814 1. na Brez-nici v Radovljiškem okraji, ter ustopil v 5. dan febr.
1834 kot vajenec v tiskarno v Novem mestu. Potem služboval je v Gradci, na Dunaji, na Ptuji, v Mariboru in v Ljubljani. Od 1. 1855 pa je v Zagrebu. Pri slavnosti petdesetletnice sodelovalo je pevsko društvo nSlogau in godba prostovoljne požarne hrambe. Celo bau Khuen-Hedervary izrazil je v posebnem dekretu jubilarju svoje čestitanje.
— (V kranjsko hranilnico) uložilo je meseca februvarja 2075 strank 339.963 gld., izplačalo pa se je 1803 strankam 263.269 gold. 23 kr.
— (Ljudsko gibanje v mestu Ljubljanskem leta 188 3.) V pretečenem letu sklenilo se je v Ljubljani 223 zakonov.  Pri 175 zakonih bila sta ženin in nevesta  še samskega stanu, pri 31 zakonih poročil se je udovec z dekletom, pri 13 zakonih udova z fantom, in pri 4 udovec z udovo. 222 zakonov je bilo katoliških, jeden zakon sklenil je grško nezjedinjeni ženin s katoličanko. Najmlajša nevesta stara je bila 17, najstareja 55 let, najmlajši ženin   20, najstareji 70 let.   Otrok se je porodilo 902 in sicer fantov 461, deklet 441, zakonskih 585, nezakonskih 285, živorojenih 870,  mrtvorojenih 32, katoliških 896, proteatantovskih 6. Umrlo je otrok do petega leta starosti 254 zakonskih, 57 nezakonskih, 184 fantov in 127 deklet.   Sploh je pa umrlo leta 1883 v Ljubljani 1068 osob, torej 166 več kot se jih je rodilo. Umrlo jeza navadnimi boleznimi 1021, za epidemičnimi 37, sedem se jih je ponesrečilo, jeden je bil umorjen, jeden 34 let  star možki življenja sit se je obesil, drugi 35 let star možki  se je pa zaradi otožnosti ustrelil.   Do najvišje starosti 92 let dospela je ženska, nasproti je pa najstareji možki le 88 let dočakal.
— (V mestnej klavnici) se je meseca februvarja 1884 pobilo 256 goved, 659 prašičev, 457 telet, 38 koštrunov in 83 kozbčkev. Štirji ikrasti prašiči so se pokončali.
— (Akad. dr. „Slovenija") ima 5 sušca redni občni zbor. Spored: Čitanje zapisnika, 2. Poročilo odborovo in društvenega soda, 3. „0 fuiogno-miki in grafologiji" čita at. jur. g. Fr. Dolenec, 4. Slučajnosti. Mestnost: Gusterschiitz'Resl. I. Auer-spergstr. 6 Začetek ob pol osrnih zvečer K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
— (Hrvatsko akad. zab. lit. družtvo „Hrvatska") priredjuje dne 8. ožujka t. g. u prostorijama „Steinfelder Bierhalle" svečanu sjednicu v proslavu petnaestgodisujega obstanka hrvatskoga družtva v Gradcu. Početak u 8 sati na večer. Program: 1. Proslov. 2. Gj. Eisenhut: Hrvati, pjeva zbor. 3. Osvit na petnuestgodiJnji rad i život dru-žtveni, čita g. Ivan Živič. 4. Herold: Ouvertura iz opere „Zainpa" udaraju na glasoviru gg. M. Brever i D. Bakarčić. 5. Vj. Klaić: Svi ufanje, pjeva solo-quartet. 6. J. Meyerbeer: Potpouris iz opere „Hu-geoottlf gudi g. M. Neuberger, uz pratnju glasovira. 7. Iv. pl. Zajc: „Pojmo pjesmu , pjeva zbor. — Iz naklonosti prama družtvu sudjeluje g. M. Neuberger.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Maribor 2. marca. Okrožna sođnija Celjska je po zaslišanji državnega pravdp'štva ukazala, da se izdavanje „Slovenskega Gospodarja" in „ Sudsteierisciie Post" takoj ustavi, ker se baje odgovorni uredniki sami z uredništvom ne pečajo.
London 3. marca. (Oficijalno). Tokar udal se je brez boja. Ustaška posadka vspre-jela je pogoje Grahamove. Hudo stiskano prebivalstvo pozdravljalo je veselo prihod Angležev. Ustaši so se iz mesta umaknili — nazaj v gorovje. Angleži so našli trupla angleških častnikov, ki so pali pri porazu Baker-paše. Pokopali so je pri Eltebu.
„Times" poročajo: Grahamu se je zauka-zalo, da se takoj povrne iz Tokara in da vse priredi za brzi povratek angleških čet iz Egipta na Angležko.
ki je bila na potu iz St. Johna v Liverpool. Utonili so kapitan, prvi in druga krmihir in šest mornarjev. „Parkland" rešila je ostale mornarje, ki ho pet dnij in nočij sedeli na jednej jarboli brez jedi in pijače.
liazne vesti.
* (Dnevnik „Figaro") v Parizu vrgel je 1883 1. 2,564.100 frankov čistega dobička.
* (Največe orgije) so one v katedrali v Garden City L. J. Imajo 115 registrov in 7252 pi-čalk. Razdeljene so na četvero in deli so vsaksebi postavljeni a po električnoj žici pod kontrolo jednega muzika. Vsa žica., ki veže posamične dele je 12 angleških milj dolgs. Električni zvonilni stroj veže vse zvonove v zvoniku s klaviaturo.
* (Strašno trpljenje na morji.) Parobrod „Parklaod" kateri je prišel prošli četrtek v Cork poroča, da sts je potopila ladja „Adn Bartou,"
Letošnja vojaška dolžnost štajerskih Slovencev.
Celjski, Mariborski in Graški šupeljaki neprenehoma upijejo: le Slovencem ne privoščiti jednako-pravnosti v šolah, uradih in javnem življenji. Koliko krivico nam ti ljudje delajo, kaže vojaška dolžnost, ki nam se nalaga vsako leto pri naboru novincev. Tukaj pa nihče ne ugovarja izmei ovih dolgojezičnih vozgrivcev nastran jednakopravnosti. Privoščijo nam jo v precej popolnej, celo nič ukrajšanej meri. Slovenci zadostujemo vojaškej dolžnosti. Zato pa terjamo tudi drugod popolno jednakopravnost. Novačenje letošuje za letnike 1864, 1863 in 1862 je razpisano. Naborske komisije osnovane so štiri. Prva je za naborni okoliš 27. pešpolka Leopold kralj Belgijcev, oblegajoč okrajna glavarstva nemška: Hurtberg Weiz, okolico Graško, Judenburg, Murnu, Liezen, Grbbming, Bruck. Ta okoliš ima letos 6883 mož zapisanih, ki so dolžni pred nahorsko vojaško komisijo priti Mej temi je pa čez 560 tujcev, zlasti Slovencev.
Drugi naborski okoliš za isti regiment obsega Gradec in nekaj iz okolice, mesto ima 560, okolica 1059 novincev poslati pred komisijo.
Tretja naborska komisija nabira novincev za 47. pešpolk pl Bmk, to pa: a) v nemških glavarstvih : Feldbach (1295 novincev), Landsberg (937), Lipnica (850), okraji Fiirstenfeldskem (340), b) v slovensko-nemškem glavarstvu Radgonskem 824 in v okraji slovensko-nemšk<'m Arve-kem (373) in c) v slovenskih glavnrstvib: Maribor (1481 novincev je iz okrajev Maribor in sv. Lenart, novačenje vrši se v Mariboru dne 4., 5., 6, 7., 8., 10., 11., 12. marca za okraj Bistriški pa v Slov. Bistrici za 459 novincev dne 15., 17,, 18 marci), Ljutomer (548 novincev v okrajih Liutomerskem in Gorenjeradgon-skem, uovačiio v Liutomeru dne 20., 21., 22. marca), in d) mejto Maribor (80 novincev).
Četrta naborska komisija odkazana je za naborni okoliš čisto sloveuskega pešpolka 87. princ Hohenlohe-Schillingsfiirst. On obsega sledeča glavarstva: Celjsko (1914 novincev, novačijo v Celji dne 1., 3., 4, 5., 6., 7., 8., 10, 11., 12. marca), Brežiško (726 novincev mora iz Sevniškega in Brežiškega okraja v Brežice pred komisijo due 15., 16., 17., 18. marc\, iz Ko/janskega pa 508 v Kozje dne 20., 21., 22. marci), Ptu'sko iza 320 novincev iz Rogačkega okraja bode novačenje v Rogatci 24. in 26. marca, za 1537 pa iz Ptujskega in Ormož-kega v Ptuji 28., 29., 31. marci, 1., 2., 3., 4. in 5. aprila), Konjiški okraj šteje 584 novincev in bo novačanje v Konjicah 7., 8., 9. aprila, Slovenje-graško glavarstvo (za 622 novincev it Slovenjegra-škega in Mahrenberškega okraja bo novačenje v Slov. Gradci 15., 16., 17 , 18., 19. aprila, za 302 novinca iz Šoštanjskega okraja pa v Šoštanji 21. in 22. aprila), Goreojegradski okraj šteje 357 novincev in se vrši novačanje v Mozirji 24. in 25. aprila. MeHto Celje šteje 43 novincev in vender hoče to to mestece strahovati ves spodnji Štajer.
Vseh novincev štajerskih je v okolici za regiment Belgier 8448, mej temi 560 tujcev, zlasti Slovencev, za regiment Beck 7117, mej temi okolo 3000 Slovencev in za slovenski regiment princ Hoheulohe 6902. Na Nemce pride torej jeden cel pešpolk in pol, pa tudi na Slovence jeden cel in pol. Vrhu tegu imamo še z novinci zalagati kakor Nemci dva lovska batalijoua, skoraj sami pa 6. artilerijski regiment. Mnogo nam jih vzamejo tudi k dragoneem, pijonirjem itd.
Sploh zadene nas štajerske Slovence na leto nabor povprek 10.000 mož, Nemce pa 12 5O0 Če I * t j ■ 111 unio. da je mej Nemci število nesposobnih, kakor skušnje kažejo, zmiraj večje, in če ozir vzamemo, da je Nemcev povprek 750.000, nas pa 450 000 duš, tako si že zaslužimo, kar zmiraj terjamo: popolno jednakopravnost s sosedi Nemci v šolah, uradih in v javnem življenji.
„Slov. Gosp." Darila za „Narodni Dom".
Prenesek   .   . . Ravnikar Franjo v Ljubljani ....
Vaolav Majer v Lpmoi......
Zastopnika banke „Slnvije" : Fran Strnad v Černi-
cah...... 5 gld. — kr.
Job. Mrhar v Dolenji
vasi..... 7   ,   90 „
11711 gld 03 kr.
5 " Z ■
1     1» II
Vkupe   .   . .
Vaolav Simocka ve Vys. Myt6 . . . Jan Topičovakv ve Nrčanecb ....
1. Foneek v Treboni.......
Iz nabiralne pušico pri g. pl. Kapusu v
Kamni gorici......... 3
Iz ]nisii- v gostilnah: pri „( lesarju" ... 1 gld. 70 kr.
pri „Koloratarju"    . 1   ,,   30 „
pri „Druskoviću" .   . 2   „   10 „
pri „Mlinarju" ... 2   „ —- „
pri „Mihatu 1   .   .   . 4   „   3f> „
pri „Klel'antu" ... — „ 96 „ pri „Auurju" ... — „ 64 „ v kavarni „Merkur" 2   „   BO „
Vkupe  ... 15 Frani Uhl, farni- v Libnicili....   ._1
12 „ 90
2 „ —
1 , -
1 „ —
60
V kupo
1 1 7.. I gld. OH kr.
J litri v torek 4. t. m. točno ob 8. uri zvečer je razun glavne pevske skušnje (gospodje sami) tudi vaJen razgovor o velikem pevskem koncertu. V ta nameu se gg. pevci Ljubljanske Ći-talnice uljudno vabijo, te skušuje polno -številno udeležiti se.
Poslano.
„slovenski Narod" ima v št. 50 opombico o izvažanji gnoja. Ta po mojih mislih ni bila tako potrebna, nego neka druga o gnojenji vrta tukajšnje občne bolnice, katerega namen sigurno ni „ neusmiljena" dobičkarija, ampak le rekonvalescentom podajati čistega zraka. Gorje pasantom dunajske ceste o večernem mraku! Trikrat gorje pa prebivalcem Medijatove in Tavčarjeve hiše, ako po naključji odpro na večer okna svojih atanic in cele dni uživajo prekrasni razgled na lepo z arabeskami opisani vrt,! — Polivka, s katero „milosrdnice" hote povekšati rodovitost bolniškega vrta, menda ni produkt kake renomirane fabrika za parfum. Ako ubogi kmetic v mraku pelje le par minut po mestu voziček suhega živinskega gnoja, že mora plačati za ukor vsaj 1 gld. Koliko pa bodo plačale „milosrdne sestre" za to, da izpraznujejo brezštevilne sodčke človeškega gnoja bolnikov, ne da bi ga zasule, okuževajo zrak onega dela „bele Ljubljane'1, kateri je do zdaj slovel, da je v zdravstvenem oziru najbolj srečen?
Ali bi kdo oporekal z „desinficiranjem", bi tudi to ne bilo nikako opravičenje „te^si čudnega parfuma".
Le neka malenkost bi ga baje mogla opravičiti: gospod sanitetni svetnik V. gleda dan za dnem to polivanje skozi svoje okno, in —ja llauer, das ist etwas anderes!
V Ljubljani, v l.dan marca 1884.
Nesrečnež, ki mora v Mik i dan uživati parfum.
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v niii).	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v UliU.
1. marca	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-17 m. 733-43 mm. 735 05 nn.	-f 0-6" C + 0-8aC -f- 0-4*0	brezv. si. vzh. si. vzh.	snež. snež. obl.	26-60nn. snega.
2. marca	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	735-57 mm. 735-78 mm. 737-60 mm.	-f 0-4° C 4- 2-6° C ■f 0-8° C	orezv. brezv. brezv.	snel. snež. obl.	l^SOmn. dežja.
Srednja temperatura oboh dnij je znašala -f- 0 6°, za 1'0° in 1-3° nad normalom.
Tržne cene v IJ uhlja ni
dne 1. marca t. I.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen „ . .
Oves, u ...
Ajda, „ .   . .
Proso, g .   . .
Koruza,        „ .   . .
Leča „ ...
Grah „ .   . .
Fižol „ .   . .
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, „      . .
Speh frtšen „      . .
„ povojen, „ . , Surovo maslo,       „      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koštrunovo     n „
Kokoš ........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   , „ . ,
Drva     trda, 4 kv. metre .
»    mehka, ,   „       , .
gld.	kr.
8	12
6	1
5	20
3	25
5	53
5	71
5	53
9	_
9	—
10	—
3	38
—	94
—	86
—	64
—	72
—	85
—	2
—	8
—	62
—	64
—	62
—	40
—	60
_	18
9	23
2	5
7	—
4	50 i
XDuLx^.a-3sicsL "borna
dne 3. marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo. > Papirna renta..........79 gld.
Srebrna renta
80
65 65
kr.
Zlata renta........ . .
5*/. marčna reuta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije......
London . .....
Srebro ..........
Napol. .........
C. kr. cekini. ......
Nemške marke .....
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1964. 100 gld. 4»/o avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/4......
A Al
n n m — ....
„     papirna renta 5s/0.....
5»/0 štajerske zemljišč, od.ez. oblig.. . Dunava reg. srečke 5°/„ . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4»/,70 zlati zast. listi . Prior. oDlig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Budolfove srečke  .... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Trammway-drtišt. velj. 170 gld. a. v.
101 gld		80	kr
95	•	40	
843	•	—	
313		50	
121	n	45	■
-	»	60'/,	• •
	n	71	
9	•t	20	
123		25	
168	n	50	
101	*	75	
121	n	80	
90		55	t
87	9	90	
104		50	
117	_	—	
120		60	*
106		60	•
105	n	50	
173	9	75	n
20	n	—	9
115	•»	50	
233		40	
150 kanarčkov iz Barza
je Jutri in poj u Itn njem
na prodaj <138)
;prl SlorL-u. so*ba št. 23.
Proda se ali da v najem
mlin s tremi kolesi,
prostornini stanovanjem in lepo lego v Kamnika. — Natančneje se izve pri H3. Zuugger-|l, trgovci v Huiniiiku. (137 — 1)
Št. 1516.
Razpis
(134-1)
službe II. nadpaznika v deželnej prisilnej delavnici v Ljubljani.
V prisilnej delavnici v Ljubljani se bode od dala služba II. nadpaznika z letno plačo 400 gld., z uradno obleko in Btanovanjem v nelavn ci in z deputatom 6 sežnjev drv in 12 fantov svet ter vsaki dan 1 !/a funta ki uha. — V slučuji podelitve te službe komu izmej paznikov I. razreda se bode od dala službu paznika I. razreda z letno plačo 360 gld. in 8 postranskimi zgoraj omenjenimi užitki; ko bi prišel  kdo iztnej   paznikov II. razreda  za paznika
I. razreda, se bode pa oddala tudi služba paznika
II. razreda z letno plafo 300 gld., s službeno obleko in stanovanjem v delavnici in z 1 Vi fuuta kruha nn dan.
Prošnjiki za to službo naj Bvoje (za službo II. nadpaznika lastnoročno pisane) prošnje z dokazi starosti, stanu, trdnega zdravja in krepke postave, neomadeževunega življenja (prilično tudi znanja ka kega rokodelstva) in popolne /možnosti slovenskega in nemškega jezika (zmožnost laškega jezika daje prednost) iti z oostavkom, ali so z uradniki ali služabniki prisilne delavnice v rodu ali svačtvu izrofe" (in sicer kdor more osobno)
do 31. marca IHH 1. I. upravništvu deželne prisilne delavnice.
Od deželnega odbora kranjskega.
5000 1 (788-21)
ostankov sukna
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno inožko obleko, pošilja po poštnem povzetji, oBtanek po 5 gl«
I.. Ki oreh v Krnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati.
Grofovska H. Attenis-ova
semenska kulturna štacija
v Št. Petru pri Gradci na Štajerskem.
-—«X»<o--
Razpošilja direktno: originalno štajersko rudečo deteljo, travna semena, krmske rastline, štajersko rž in oves itd.
Visoka lega — v planinah — in skrbno obdelovanje zagotavljati našim semenom na daleč okrog odločen uspeh. — Vse dežele z višjo gorkoto — in rto je skoraj cela centralna Evropa — iSčejo v naših goratih deželah semen za setev. Štajerska rudeča detelja, štajerska repa, štajersko zelje, štajerska rž, štajerski oves, štajerske ja-belčne peške itd. itd. so že davno po vsem svetu za dobre specijalitete pripoznane. Mi se pri tem sklicujemo na naše
U^r""   t      i v n;i I «k >r( \ <'
in tu pridelana zelenjavina semena so se povsod dobro obnesla, kjer so je poskusili. Priporočujemo tedaj vsem kmetovalcem nu*e pridelke.
K.ataloge pošljemo na zahtevanje zastonj.
IVU.   Ta zavod prodaja seme
^^^3 *-»tni<> !><> prave]  vrednosti xu. rul)o, ^^^^
t. j. proračuni poprej njih kaljivost in čistost ter guruiitnje zato.
.Mi čislamo sodbo vsako korektno delajoče semenske kontrolne štacije, tudi ozira na prakso. — Mi snmi vse strogo kontroliramo. — Učni zavod tudi učence.
VIZITNICE
priporoča
. NARODNA TISKARNA"
V 1.1 ol.l iun i.
Razpis službe.
Podpisani okrajni odbor razpiše začasno slnžbo tajnik« za okrajni zastop Vranski z letno plačo 400 gld. Prosilee, ki mora biti lepega zadržanja, naj dokaže zmožnost v političnem uradovanji, biti mora vešč slovenskega jezika v govoru in sestavku i konceptu , ter zahteva ae tudi znanje nemškega jezika.
Zraven te razpisane službe lehko tudi prevzame poslovanje pri županstvih na Vranskem in pii Sv. Jeronimu.
Prošnje naj se oddajo do 91. muren t. 1. podpisanemu uradu. (135_j)
Olcrajn.! od/bor "Vran. sle i,
v 29. dan februvarja 1884.
Zoper jetilio!
Radgostski uwtivew*&€šlni čaj
rožnovsil maho-rutliniki celtlitki,
.    priporočajo se posebno
p* za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico I
Veliko število priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje. _
Gospodu Iekarju J. Selchertu v Rožnovi!
Polfin veselja Vam morun pri sedanjej svojoj naročbi j Tekati svojo najsrčnejšo zahvalo. Stanje moje soproge pred kratkim časom so sedanjim primerjajoč, moram se čuditi čudesnim učinkom Vaših dragocenih zdravil. Dobra moja žena, katero je uie dlje mučil pljučni in želodčni katar, je zaradi neprestanega kašljanja in slabega prebavljanja neprestano birala takd. da sem užu za trdno mi-.I I, ka ima je-tiko, osobito, ker se jo ta strašna bolezen nekako napovedovala v slabem teku jedi, ponočnom znojenji, mrzlicah ter neprespanih nočeh. Sorodnik, kateri je svoje dni bival v Rožnovi in sojeondi zdra-* vil, me je opozoril na Vaš čaj in na celtličke, in jaz sem sklenil, poskusiti tudi ta Bredstva. In gledi tuda t Kolik učinek v treh tednih! Moja soproga, bolj nalikujoča ogradim, negoli živemu človeku, katera je bila tako rekoč dosU priklenena na posteljo in naslonjač, hodi zdaj prav lehko okolo po sobi, pottživa jedi v slast, spi vse noči trdno, in kakor jo ostavljajo mrzlica in neprijetno znojenje, tako okreva tudi telesno, ter vsa obitelj naša pričakuje, da skorej popolnem ozdravi. Za-toraj priporočam vsakemu, iuiejočeuiu morebiti podobno bole~.cn, da takoj upotreblja ta sredstva in pomorejo mu izvestno. Izvolite mi dakle b postnim povzetjem poslan še 2 zavitka čaja in 2 škatljici maho-rastlinskih celtliČkov.
Z vsem spoštovanjem se beležim
Anton < rumu, 4 fotograf v Gradci (Štajerska), Geidorf, lleinrichova ulica 9.
Od tega po zdravniskej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za 14dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. »v. v. Jedna originalna škatlja Rožnovskih inahi-rastlmskih coitiič-kov «0 Ur. Za kolok in zavijanje pa IO kr. posčbo.
RadKoatski universnlul Čaj hi Koluovski iiKulio-ruNlliiislii eelllleki dobivajo se vedno le v lekarni J. Melcliertu v Kužno vi na Moravskom;, In razpošiljajo so naročila na vse strani proti poštnemu povzetju.
Da je pa p. u občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči 'ekarji: W. Mayr v l.jiii>i|nni, W. Kbuig v Mariboru, S. Mittelbaoh iu J. C e j b o k v Zagrebu, B a r m h e r z i g e B r ii d e r 111 A. N od ved v Gradci, A. M are k in J Kupfer-schmied v Celji, O. Kussheim v Idpnici, C ari Grabachor v Murnu, J. llling v Rot-t euuuan u, W. T h u r n w a 1 d v C«loyei.
Zaloge
napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih pro-dajalnicah materijalnoga blaga. fffT lioktor Horatova jedino prava voda
za oči, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu toga svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okrepljoiije in vzdržanje vida v vsako) starosti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari prisad na očeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno solzonjo.
Izvirna steklenica z navodom za rabo velja 70 kr., za kolek in zavoj IO kr. več.
Prava so dobi samo naravnost iz lekarne v kopelišči Rožnavi.
ifmT" RožuovHki evet ca živce, hitro in trajno ozdravija putiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih iu kitah, Izvirna sttlenica 70 kr. av. v., za kolok in zavoj IO kr. več. Pravi se dobi samo naravnost iz lekarne v Rožnavi (Moravska). (693—15)
FRANZ
J O SEF BITTER OTJELLE
„prijeten in priročen lek za sčiščeiije."
Prof. VALENTA, Ljubljana.
,,ne prouzroča nobenih težav."
Prof. plBAMBERGEB, Dnnaj.
„je uspešneje, kakor drage grenčice."
Prof. LEIDESDORF, Dunaj.
ako Be ta vzpiejema (12ii—2)
Zahtevaj se vedno izrecno: „FRANJO SI PO V A GRENCICA". Zaloge povsod. ~1KE   (186—1)   Vodstvo razpošiljatve v Budapešti.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armic.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne