PRIMORSKI DNEVNIK Stev. 45 (2355) Poštnina plačana gotovini Spedizione In abbon post. 1. gr OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE O preganjanju v Beneški Sloveniji TRST, sobota 21. februarja 1953 Hi_KOSGBESOM LJUDSKE FKOINTK JUGOSLAVIJE Sfežrt deklaradle o clffih In nalogah socialistične zveze delovnih llndl ^0ra°briin»»®i?Spf*L V ,Be59rad na kong*es LF člani izvršilnega od-Georqe e ^burishcne stranke Sam Watson in George Brinen ter i namestnik glavnega tojnika francoske socialistične stranke Cena 20 lir K. POPOVIČ O TROJNEM IN PAPAOOS SPORAZUMU Že sedaj se predvideva dopolnilni sporazum, ker bo sedanji odražal samo dosedanje odnose med tremi balkanskimi državami BE^Dna*ega dopisnika> 'frKČfcil\~ Načrt de' feiistiine ,n 71(1103ah £1 JVgo slnnf- ,e delovnih ^ obW«iien ' fcl je bil da' Social, u9otavlia, da zveza ™vi-,0rtsni .JTontn, vseljud-H%ne^ustanovljene itn frodov .ol0°trajni borit Sitev 1^U2oslavije za th "toče r. P°P- okupatorja S držT<. CVe- V borbi za S'tec m utrditev pri- b 4 «seh. ,®?5“ politična in ** ne alerfl državljanov, , ^ološkp na lndividualne CUovn^i strtniai° ti 0 Zn ni. di to jo £ M li*«ske tanilev Federlul * Orli nenHP^^e Jugosla-ne°dvisne socialistič- Ponlnhi?Tbo za ohrani-e»nun°5ti na v bra-t*tva in rj°?r*vnn',0sn°v'. dejanske Vr}osti °a'n( i ne ^Tzo.ve krpl^ne socialistič-^naIest'i Patriotič- žS dC’ ki ne h -, krepitev ir,? • neodvi*„ nikdar ogro->h in svobode 1 ®oein J . oorbo za °«o» , , ticnih družbenih ' °lirLb°rb° sociali- n*rodn« svob' nnZ ’ ]e ena naj-Oosf® klovne f! ,Sociali^tične „ Me, 9a ljudstva Jw- ?°Ud( d^laracije nadalje 5°cinr ^ahe hn ■ Socialistična. fcrePite« io 1JS‘t>o .1 £.nine. 2Q dvin Prt hn ksKSS^rs »- Som°k. m ^anstve- zTLnT za dvip 2a J.-* r fcr«Pi '^J.trializaci ■^uvlianr! vidualnih oveškeTn2:0 sP°što- vršnega odbora britanske laburistične stranke Sam Wat-son in George Brinen, ki bosta prisostvovala /V. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije. Z istim, vlakom je prispel tudi George Britel namestnik generalnega sekretarja francoske socialistične stranke, ki bo prav tako prisostvoval kongresu. Četrtemu kongresu bodo prisostvovali tudi predstavniki Protifašistične lige burmanske unije, minister za notranje zadeve Burme Bo Khin Maug Gale, in nekateri drugi, ki bodo prispeli v Beograd v nedeljo Kongresu bodo prisostvovali tudi predstavniki švedske socialdemokratske stranke, norveške socialistične stranke žahodnonemške socialde-niokratske stranke in številni dingi. Kot gostje bodo kongresu prisostvovali tudi predstavniki Osvobodilne fronte iz Trsta in Gorice, predstavniki Demokratične fronte delovnega ljudstva iz Koroške in predstavniki KP STO s sekretarjem centralnega komiteja Evgenijem Laurentijem na čelu V Beograd je prispel tudi Bohumil Laušman, bivši minister češkoslovaške vlade in predsednik socialdemokratič-ne stranke CSR. Laušman je sedaj v emiqraciji in bo kot gost prisostvoval IV. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije. B. B. »tč, zveza stoji na C>jeVlenak°P^no so I pl&^rni Qrj ' S0cialiatirnn na’ Dn*^0 sLd?m°kratično s o-> ° J°ati delnvanie, ki mo-»oi,„“n“fcoDr„a načelih popol- * Tosti in mo- *« n}e z Vs°est-r«nsko sode- J^dni^blih1 T:banjl s,°' notra-za mi^jrtiftičnfh sil' ”'"1 rHie *arnVL pravno s°-,0c>a!i^u°iit na svobod- S etn jn v^eh narodov za sti(nn ^okracijo. ®icu,p' Po kat*?eza odklanja «■ te>n Srtistva ir? Cj’j opra" 1 in i sodt- dn se «nttn ^aristlinedemokratič. . enotnosti, na- °b- ‘os,c“ 'ditio rel~ Se da so v l^°Pisje zavpilo, da IvV? in °8rajske V‘.Ca s' edino kuhi' £Z* «3*fco °Lvaxno v Jugo' i! (n p lJ° takšne re-^ ž vpTašan]<‘ ie nNNdat. "" "”‘' da je to prav-«£•* dnVrUI?»- k,‘r se m i-hf/Otif^Orin bl “Postala & coV ^slavijo k, i/1' yo(lh 0 B na morebit- a°fih •“ ■■•*»> cu«»- ie Vpijanjih. Pove, če„d0ai dfV°lj d<> k% da gre za b'Hn^eva« na hlt>erjan-spornih med- NinLh det?’ s Pom°čio i01',' krvavega S ^erfp Kl,ie crn'e s^ei 1,^0 Rodovin an’e kr>r i ih is.i.*,n°°i y- -^SS Q je ista no- - 6 - f„i. CIJQ UNITED i2 fci' li^di>vV tržačt le na'br>lj- Se*a VT’ra^ni:i ~ Londona e rt J3 omenje-d°besedno glasi vprašanja med Ita-118 Podlagi plavijo0" med Ita' !>' ^i8a britant^65' izfla3a , vn dN. T ' 'trenutka tak*. 'tani'e Hineniu Ve , Prea ;Ul.t.akšne^a ^ ' kl bodn ,^'Janskimi K^ko ... d0 *e,°šnj0 po. Si, tJ't*na''a'a na tpm '“J1 ,uso mota $ hin 'alila "tev staln» rešit ve. •e da glede fuso ;ofc biti f''5« meniStri'n?’ rmlV «? bi mo- "l0> 1 “81fc»xi * UI n *>it> !a?astla» ""S41!: d, *o 0 biaitV” 00 ne ^edla Trsat la Tadn ln cono A, prav tako kot je gotovo, da bi nato še z večjo vnemo zahtevala cono B in potem še vedno «rešitev» ne bi bila stalna m šč vedno bi rešitev vpra. šanj ostala začasna, kajti nadaljevali bi z zahtevami po «svetih mejah« in dalje po «mejah zapadne civilizacije z barbarskim balkanskim polotokom naseljenim z nomadi», o čemer nam dovolj razločno pove memorandum, ki ga je izročil De Gašper ijev glavni ta j. nik Gonella ameriškemu zunanjemu ministru Dullesu. Verjetno je tudi, da Velika Britanija misli tako kot je bilo povedano na tistem uUnited Pressovem» «visokem viruv, saj je pred osemintridesetimi leti prodala Italiji celd vso Dalmacijo in pred osmimi kljub hvaležnosti, ki so ji ga izkazala samo pet let pred tem italijanska letala nad Londonom, bila ie vedno mnenja, da je treba Italiji pustiti kot nagrado za 440.000 pobitih Jugoslovanov ie skoro polovico jugoslovanskega ozemlja, ki ga je imela okupiranega po rapalski pogodbi. Po drugi strani so pred vrati volitve m nič ni bolj prirodnega kot da si De Gasperi kljub klerofašistične-mu zakonu, ki mu že vnaprej zagotavlja parlamentarno veču no. ie sedaj skuia pridobiti glasove s pomočjo Tržaškega ozemlja — če že ne vsega, pa vsaj s cono A — začasno seveda — do prihodnjih volitev ali do podobne priložnosti... Toda rimsko kuhanje vesti o nacističnih izvršenih dejstvih — seueda začasnih, kar k vsakemu takemu nasilnemu dejanju Hitlerjevega spomina spada — ne more in ne bo rodilo niti začasnih niti stalnih dobrih rezultatov. Ravno naro. be, tudi najnovejša vest o tem kaže na tisto nevarno pot, ki si jo želijo nosilci napadalne protijugoslovanske politike v Rusiji, a v sedanjem trenutku pomeni nož v hrbet tistim o- ,.au,nlm naPnrom halkan skih dr^av, ki so v resničnem interesu ne samo njih samih t^nveč tudi italijanskega na- Po prvi svetovni vojni se je zavzemal za sodelovanje z Jugoslavijo in obsojal italijanske zahteve po priključitvi Reke kot imperialistične. Leta 1924 je Nitti, ki je bil ves čas antifašist, emigriral v Švico, nato pa se je naselil v Parizu, kjer so ga leta 1943 aretirali Nemci. V Italijo se je vrnil leta 1945 in bil med drugim tudi kandidat za predsednika republike. Leta 1848 je bil imenovan za dosmrtnega senatorja. F. S. Nitti je bil po svojih političnih nazorih v glavnem liberalec starega kova, v zadnjih letih svojega življenja pa je pustil, da so ga kominformi-sti izkoriščali za svojo politiko. Zoltan Vas napravil samomor DUNAJ, 20. — Številne skupine beguncev, ki so danes prt šle iz Budimpešte na Dunaj, so izjavile, da je načelnik madžarskega urada za načrtovanje Zoltan Vas, ki je 2id, napravil samomor. Kakor trdijo begunci, se je Vas, eigar pravo ime je Zoltan Weinberger, odločil za ta korak, ko je sl;ial, da so številne visoke osebnosti madžarske kominformistične stranke, med katerimi tudi ministrski pred. sednik Rakosi, ki je njegov prijatelj, osumljene «sionizma», V Budimpešti ni bilo mogoče dobiti potrdila o samomoru Zoltana Vasa, izvedelo pa se je, da so v mestih Gyoera in Debrecen aretirali voditelje tamkajšnjih židovskih skupnosti pod obtožbo, da so imeli stike z organizacijo «Joint Di-stribution Committee». BONN, 20. — Nemški zvezni parlamenti je danes odobril načrt nemako-izraelske pogodbe o reparacijah Načrt bodo sedaj predložili Bundestagu, kjer bodo o njem razpravljali po treh zaporednih čitanjih BEOGRAD, 20. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ki prihodnji teden odpotuje v Atene je izjavil v odgovorih na vprašanja urednika «Borbe» v zvezi z razgovori med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo in podpisom sporazuma med tremi državami, ki bo v kratkem v Ankari, da ni verjetno, da bi ta sporazum predstavljal končno obliko v definiciji odnosov med tremi državami. Sporazum mora odražati dosedanje odnose. Ti odnosi pa se bodo gotovo še nadalje razvijali, je poudaril Koča Popovič, tako da bo sčasom potrebno, da se tudi to na novo formulira na ustrezen način; mogoče z dopolnilnim sporazumom, ki se že sedaj predvideva. Na vprašanje, ali bodo med razgovori v Atenah in Ankari razpravljali samo o političrrh ali mogoče tudi o vojaških vprašanjih, je Koča Popovič odgovoril: »Težko je ločiti ene ločiti, ko pa vemo, da so prav interesi skupne varnosti bili osnovni vzrok za začetek razgovorov med političnimi in vojaškimi zastopniki«. Na vprašanje, ali so med dosedanjimi razgovori razpravljali tudi o italijanskih pripombah k tristranskim razgovorom in tristranskemu obrambnemu sodelovanju ali o italijanskih zahtevah glede Trsta, je Koča Popovič odgovoril: «0 italijanskih zahtevah glede Trsta se nismo razgovarjali. O italijanskih (ipripombahn pa se je govorilo, toda niso mogle biti resno vzete v poštev, Ver so se upoštevali skupni interesi, vključno italijanski)). ATENE, 20. — V izjavi glavnemu uredniku nekega uglednega turškega neodvisnega liste je predsednik grške vlade maršal Papagos poudaril, da je sklepanje prijateljskega sporazuma med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo v končni fazi in da med dosedanjimi razgovori ni od drugih. Kako bi jih v kon- bilo takih težav, ki bi mogle kretnem primeru bilo mogoče | vplivati na njihov potek, izra- SZ IN ZDA MORAJO UPOŠTEVATI stališče držav, hi se zavzemajo za mir Indija si bo še dalje prizadevala, da se preneha prelivanje krvi na Koreji, a za sedaj nima novih predlogov Bevan ostro napada tiste, ki govorijo o neizbež nosti vojne - Morgan Phillips o važnosti močnih socialističnih strank v Aziji NEW YORK, 20. — Na včerajšnjem sestanku predstavnikov držav, ki imajo čete na Koreji, so v glavnem govorili —■ kakor poročajo v prejšnjih krogih — o umestnosti predložitve nove resolucije o Koreji, ko it bo .iačei drugi del zasedanja glavne skupščine OZN. Baje so bili nekateri delegati mnenja, da ni vzroka, da bi predložili novo resolucijo, drugi pa so bili mnenja, da'bi morale države, ki aktivno sodelujejo v vojni na Koreji, predložiti glavni skupščini načrt, v katerem naj bi pojasnile in naštele pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče napraviti konec vojne V diplomatskih krogih poudarjajo, da je imel sestanek glavni namen omogočiti novemu ameriškemu predstavniku v OZN, da dobi obvestila o stališču držav, ki imajo čete na Koieji. Voditeljica indijske delegacije OZN gospa Pandit, ki je danes iz Kalkute prišla v London in bo jutri nadaljevala pot v New York, je novinarjem izjavila; «Ne prinašam nobenih predlogov o korejskem vprašanju in tudi ne sprememb k indijskim predlogom, ki so bili pred kratkim zavrnjeni. Seveda se še dalje zanimamo za rešitev korejskega vprašanja in za prenehanje prelivanja krvi, toda stališče, ki ga bomc zavzeli, bo odvisno od razgovorov, ki jih bomo imeli z drugimi delegacijami. V Bombayu je voditelj levega krila britanske laburistične stranke Aneurin Bevan danes na sprejemu, ki ga je priredil tamkajšnji župan, izjavil med drugim: »Prepričan sem, da je treba obema veliki- ma državama, ki danes dominirata svet, t. j. Sovjetski zvezi in ZDA, dati razumeti vpliv in stališče držav, ki se zavzemajo za mir in ki bodo lahko vpletene v razvoj svetovnega položaja, Indija ni dežela, s katero se labJfc pogaja z. vo* jaškega stališča. Načela, ki navdihujejo indijsko ljudstvo in njegovo željo do miru, mora ostali svet spoštovati*. Bevan je tudi ostro kritiziral tiste, ki govorijo o neiz-bežnčsti tretje svetovne vojne, in le dejal: «Govoriti o podobnih stvareh je zločin proti človeštvu«. Tajnik britanske laburistične stranke Morgan Phillips piše v uvodu brošure «The Socialist International«, ki jo je objavila laburistična stranka, da je nastanek močnih socialističnih strank v Burmi, Indiji, na Japonskem in v Malaji velike važnosti za okrepitev mednarodnega socializma. Nato poudarja Phillips, da je treba vpliv socializma v Aziji in Afriki okrepiti, in na. daljuje; «Koraki, ki so se že podvzeli za izvedbo sodelovanja teh demokratičnih socialističnih gibanj, lahko postanejo pravi vir sil za narode vsega sveta«. «V okviru Socialistične internacionale — nadaljuje Phil. lips — smo napravili dolgo pot k cilju in smo postavili trdne temelje. V vseh državah sveta, izvzemši v tistih, ki so pod sovjetsko dominacijo, je socialistično gibanje izšlo iz vojne močnejše kot kdaj koli. Tesnejša enotnost v namenih in temeljitejši čut osebne enotnosti med socialističnimi strankami sveta sta potrebna, če EISENHOWERIEVA RESOLUCIJI o toliuCinju tajnih dogovorov želijo te stranke skupno prebroditi nevihte in krize »(nesložnega sveta«. Eden bo aprila obiskd Rim RIM, 20. — Kot poroča italijansko zunanje ministrstvo, se bo angleški zunanji minister Eden v aprilu ustavil v Rimu na povratku s potovanja v A-tene in Ankaro. V Rimu se bo Eden razgovarjali z De Gaspe-rijem. lndokina prihodnje poaorišče sovjetske napadalnosti kol odgovor na denevtraliaacijo formoze? WASHINGTON, 20. - Pred. sednik Eisenhower je danes predložil ameriškemu kongresu načrt resolucije, v kateri zahteva od kongresa, naj izja. vi, da ZDA, «zavračajo vsakršno tolmačenje ali uveljavljanje vseh mednarodnih dogovorov ali sporazumov, sklenjenih med drugo svetovno vojno, ki je bilo spačeno, zato da se podjarmijo svobodni narodi«, «Predsednik in kongres — nadaljuje resolucija — poudarjata upanje, da bodo narodi, ki jih je sovjetski despotizem zasužnjil, ponovno uživali pra. vico samoodločbe v sistemu, ki naj zajamči ohranitev miru, da bodo ponovno uživali pravico izbirati obliko vlade, pod katero hočejo živeti, da se jim bodo vrnile suverene pravice v skladu z obveznostmi, ki so bile sprejete s podpisom listi, ne OZN«. V uvodu resolucije omenja Eiseohower, da so med zadnjo svetovno vojno uradne vladne osebnosti «sklenile na tajnih konferencah razne mednarod-ne dogovore ali sporazume, ki se tičeio drugih narodov«. Nato dodaja, da so se sovjetski voditelji posluževali teh dogo- vorov ali sporazumov, zato da podjarmijo narode, na katere so se dogovori ali sporazumi nanašali, in jih podvrgli svoji imperialistični dominaciji. Predsednik poudarja nato, da podjarmljenje teh narodov povečuje grožnjo proti varnosti svobodnih narodov, vštevši ZDA. Na koncu izjavlja Eisen-hower, da ne bo ljudstvo ZDA nikoli odobrilo podjarmljenje katerega koli naroda. Demokratični senator Mans. field je danes v senatu izjavil, da je po njegovem mnenju sovjetsko vrhovno poveljstvo iz. bralo Indokino kot pozorišče reakcije na Eisenhowerjevo odločitev o denevtralizaciji Formoze. Senator je zahteval nujne dobave vojaškega mate. riala Indokini in je dejal da je poveljnik sovjetskih čet v Vzhodni Sibiriji general Mali. novski pred kratkim obiskal Južno Kitajsko v spremstvu namestnika zunanjega ministra ruskina. Senator Mansfield je nato dejal, da se po njegovem mnenju pripravlja sovjetska akcija v Indokini. in je dodal, da so sovjetski oficirji sodelo-vali pri izdelavi Vietminhove strategije. 0 razgovorih v Beli hiši WASHINGTON, 20. - Ame. riška vlada se je danes sestala v Beli hiši pod predsedstvom Eisenhowerja. Po seji niso dali nobenega pojasnila, o čem so razpravljali. Na podlagi izjav nekaterih parlamentarcev, ki so se včeraj udeležili sestanka parlamentarcev v Beli hiši, so med razpravljanjem prišle do izraza sledeče točke: I. Da ni nevarnosti splošne vojne v bližnji bodočnosti, če. prav je položaj dokaj nejasen. 2. Kakor je mogoče predvidevati, bo Sovjetska zveza nadaljevala svojo sedanjo taktiko «hladne vojne«. 3. Ne predvideva se takojšnja sprememba v ameriški strategiji, i. Naj bodo sedanje notranja težave kakršne koli, nadzoruje sovjetska vlada v celoti položaj v Sovjetski zvezi in v satelitskih državah. 5. Republikanska u-prava bo znižala proračun, ki ga je predlagal Truman, zato da se prepredi, da bi državni dolg presegel zakonito mejo 275 milijard dolarjev. Senatpr Taft je izjavil, da na sestanku niso govorili o petletnem oborožitvenem tekmovanju s Sovjetsko zvezo, i Taft je tudi izjavil, da je Dodge obrazložil dolgoročni program vojaških izdatkov, in če se bo ta izvajal brez sprememb, bo ameriški državni dolg leta 1958 dosegel 300 milijard, medtem ko je zakonita meja 275 milijard. Demokratični senator Byrd pa je s svoje strani pojasnil, da niso še uporabili 100 milijard nakazanih vojaških kreditov, ter je izjavil, da bo treba ta znesek znižati z odločitvijo kongresa ali pa predsednika Eisenhovverja. Republikanski senator Bric-ker je te dni predložil senatu predlog ki v bodočnosti za-branjuje sklepanje dogovorov kakršni so bili jaltski in potsdamski, ter zabranjuje sklenitev pogodb, ki bi lahko bile v nasprotju z zakoni posameznih držav ali pa z zveznimi zakoni. 0 odnosih med Anglijo in ZDA W ASHINGTON 20. - Dr- žavni departma javlja da je Foster Dulles sporazumno z Eisenhowerjem pozval bivšega ameriškega poslanika v Londonu Douglasa, naj se skupno z Dullesom udeleži prihodnjih razgovorov z britanskim zunanjim ministrom Edenom in s finančnim ministrom Butler-jem. Kakor je znano, se bodo tr razgovori začeli v prvem tednu marca Douglas bo Dul-lesov svetovalec in ga bo predstavljal v njegovi odsotnosti. V Bedfordu, je Churchillov zet Christopher Soames, ki je sp.-emljal Churchilla na zadnjem potovanju v ZDA, danes izjavil, da bodo«prihodnji meseci težki za zgodovino angle-ško-ameriških odnosov«. Dodal je. da je treba to izjavo upoštevati v zvezi z dejstvom, da «imajo ZDA predsednika, ki ima sicer dobro vojaško pripravo, toda nima politične pri-pravs, ter jih vodi uprava, ki nima politične izkušnje«. Dodal je. da bodo nedvomno nastala trenja med obema vladama toda da bo težave in spore mogoče urediti. zil je svoje prepričanje, da se bodo razgovori nadaljevali v istem ozračju. Čeprav tristran ski sporazum še ni gotov za podpis, je maršal Papagos izrazil svoje prepričanje, da bodo razgovori privedli do pričakovanih rezultatov. Na vprašanje, ali je grška vlada predložila svoje posredovanje za rešitev nesoglasja med Italijo in Jugoslavijo je Papagos odgovoril: «Ceprav iz vsega srca želi rešitev težav in nesoglasij med Italijo in Jugoslavijo, pa se grška vlada ne želi vmešavati v zadeve, ki zanimajo neposredno obe sosedni državi — Jugoslavijo in Italijo. Po pisanju atenskih listov so grški uradni zastopniki demantirali nedavno vest «New York Timesa«, da obstajajo nekatere težave med balkanskimi državami. Očividno je, piše vladni list «Etnos», da so bile eventualne težave prebrodene in da te države ustvarjajo enotno fronto, ki bo okrepila obrambo pred morebitnim napadom v tem delu sveta. List poudarja, da nesodelovanje Jugoslavije v atlantskem paktu, ne more predstavljati nobenih težav. List «Vima» poudarja, da grško ljudstvo ne pripisuje važnosti glasovom, o obstajanju težav, v razgovorih in dodaja, da nobene težave ne morejo | preprečiti želje in težnje tako Jugoslavije kakor tudi Grčije in Turčije po sodelovanju. V zvezi s stališčem Italije do balkanskega sporazuma poudarja list «Katimerini», da Grčija ni sprejela nobenih obveznosti do Italije. ((Dogodki se razvijajo po naravni poti in v soglasju s skupnimi željami treh držav, dodaja list. AH bo Italija pristopila k sodelovanju, je odvisno izključno od pripravljenosti Rima«, Peron v Santiagu SANTIAGO, 20. — Argentinski predsednik Peron je nocoj prišel v Santiago. kjer ga je sprejel predsednik Ibanez. Na meji je Perona sprejel podtajnik v zunanjem ministrstvu Vargah. Ob 14. uri je na postaji Los Andes sprejel Perona čilski zunanji minister Olavarria S Peronom potuie tudi argentinski zunanji minister Remorino. V zadnjem času se je v Beneški Sloveniji pojačila protislovenska kampanja zlasti s pripravljanjem protipartizan-skih procesov in drugimi sod, nimi akcijami, pa tudi s preganjanjem vseh vrst. Ze večkrat smo opozorili na ta položaj in na ravnanje odgovor, n ih oblasti. Kako zelo je bilo to naše prikazovanje položaja v Beneški Sloveniji resnično, nam najlepše dokazuje dejstvo. da je prizadelo tudi odgovorne oblasti, ki se skušajo izmikati. Tako je n. pr. za. čel itMessaggero Venetov, gotovo po višjem naročilu, zagovarjati ravnanje oblasti, čeprav to vočenja kaj neprepričljivo. Predvsem pa se je videmski fašistični list ustavil ob vesteh o pripravljenju procesov proti beneškim partizanom. Citali smo, da ase je italijanski vladi zdelo primerno-da se pouči o dejanskem obsegu zadeve s posredovanjem krajevnih organov sodstva in polici jen. Citali smo tudi, da je državni pravdnik dr. Franz v podrobnem poročilu prikazal, da se vodi preiskava v eni sami kazenski zadevi in sicer glede Beneške čete. Da malo izpopolnimo sliko, si bomo dovolili zastaviti državnemu pravdniku pri videmskem sodišču dr. Ginu Franzu nekaj prav lahkih vprašanj; ta vprašanja bi sicer lahko zastavili tudi tercetu Tigoli-Manzano-Provini in njihovemu pomočniku Beni-niju, ki je uMessagerovv sodni kronist. J. Državni pravdnik dr. Franz je v videmskih krogih znan kot inteligenten in sposoben človek, pa tudi kot zagrizen nacionalist, ki zara.di teh dveh svojih lastnosti vprašanja, ki se tičejo Beneške Slovenije, sam. proučuje, ukrepe i> zvezi z njimi pa daje v podpis namestniku dr. lavnega pravdnika. Ko se je »Primorski dnetmik« začel zanimati za proces, ki ga pripravljajo proti Beneški četi. je izvod lista prišel v roke tudi dr. Franzu, ki je levega jutra obvestil videmske kroniste, naj se čez pol ure zgla. si jo pri njemu, ker mu zdaj naš članek prevajajo in ker bo morda lahko proti nam kazensko postopal, Na žalost pa je ugotovil, da je članek popolnoma objektiven in resničen in tako mu ni preostalo drugega, kot da zbrane kroniste odslovi. 2. V sodnem postopku zaradi tožbe, ki jo je vložil slovenski kandidat Molaro proti generalu Morri, ko je bil postopek ukinjen že med preiskavo, je odlok o tem podpisal dr. Biancardi, medtem ko V. videmskih sodnih krogi’i govore, da je vso reč skuhal dr. Frani, ki pa je pustil podpisati Biancardija. ker se ba-je sam noče več javno vmešavati v nacionalistične zadeve. Je res ali ni res? Vsekakor pa je prav on obvestil sodne kroniste videmskega tiska, da je bil postopek ustavljen in da je to označil za azanimivon (ponos nad lastnim delom?). Sicer pa je prosil oba novinarja, naj ne omenjata imen oseb, ki se jih jc postopek tikal. uGazzet- Evropska obrambna skupnost in zakulisni rimski nameni Haj so skriva za iposrednvalnn vlogo> Italije na bližnji rimski konferenci ministiov držav evropske vojske? l\love spletke s 'trstom bbi uvnavanje francoskih dodatnih protokolov - Ustavno sodišče v Karlsruhe je začelo razpravljati a načinu ratifikacije pogodbe za&^v'Kimu kInScaezu-|tnii °b^i;0 ,francoska vlad,a nanjin ministrov šestih držav Sf ^.Pf.^ga^ naj se pogodbi priključijo dodatni protokoli, o katerih je prav danes začel razpravljati začasni odbor obrambne skupnosti. Na drugi strani ima z ratifikacijo velike težave tudi Adenauer v Nemčiji in danes je ustavno sodišče v Karlsruhe začelo razpravljati o tem, ali je za nemški pristop k evropski vojski potrebna revizija ustave ali ne. Za revizijo ustave je potrebna dvotretjinska večina v zahodnonemškem parlamentu, ki je Adenauer nima, govori se že, da bo za nove volitve uveden volilni zakon, ki bi bil po učinkih podoben italijanskemu in ki bi zagotovil Adenauerjevi koaliciji potrebno kvalificirano večino. Konferenci začasnega odbora evropske obrambne skupnosti, ki se je danes sestala v Parizu v palači Chaillot predseduje francoski predstavnik Herve Alphand; iz dobro obveščenih I krogov poročajo, da na današnji seji še nobena delegacija ' ni predložila dodatnih ali spre-minjevalnih predloeov k fran-' coskemu načrtu dodatnih protokolov k pogodbi o evropski vojski. V Washingtonu niso hoteli komentirati vesti pariškega dopisnika lista «Wall Street Jour. nal«, da je zahodnonemška vlada prosila Washington, nai posreduje v Parizu za spremembo dodatnih protokolov. V Londonu pa so zanikali vesti neke agencije, da je angleška vlada že posredovala pri francoski vladi v podobnem smislu. Druga sekcija zahodnonem-škega ustavnega sodišča je danes začela razpravljati o teni, s kakšno večino mora Bundes-rat ratificirati pogodbo o evropski vojski. Socialistična opozicija trdi, da je potrebna dvotretjinska večina, ker gre dejansko za spremembo ustave. V zvezi z evropsko vojsko bo nedvomno tudi obisk načelnika ameriškega glavnega stana ge. nerala Omarja Bradleya, ki bo v začetku marca prišel v Pariz in se sestal z najvišjimi predstavniki SHAPE. Posebno pozornost pa posve. šestih držav evropske oDramone skupnosti, •ki so združene tudi v schu-manovem načrtu. .Namen konference je po mnenju političnih krogov dvojen; prvič naj ugladi nasprotja med udeleženimi državami, zlasti med i rancijo in Nemčijo, ki so doslej ovirala uresničenje že podpisane, ne pa še ratificirane pogodbe, drugič pa naj s povezovanjem obrambne skupnosti in Schumanovega «poola» najde način za čim tesnejše gospodarsko, posredno pa tudi politično združevanje prizadetih dežel. Za oboje se zelo vneto zavzemajo v ZDA, kjer so odgovorni predstavniki nove vlade tudi zelo razločno povedali, da je odi uresničenja teh načrtov v ve-' liki meri tudi odvisna višina bodoče dolarske pomoči. Nedvomno rimska konferenca tudi ni brez zveze z nedavnim Dullesovim krožnim potovanjem po Evropi, i Konferenca se bo začela v torek, njena važnost pa je razvidna tudi iz dejstva, da so se že včeraj začela posvetovanja med raznimi predstavniki držav, ki se je bodo udeležile. Tako je imel včeraj francoski zunanji minister Bidault dolg razgovor z italijanskim veleposlanikom Quaronijem (Bidault bo izkoristil svoj obisk v Rimu tudi za posebne razgovore z De Gasperijem po končani konferenci). Danes je Bidault govoril z belgijskim zunanjim ministrom Van Zeelandom, ki se je na poti v Rim ustavil v Parizu, in s francoskim visokim komisarjem v Nemčiji Ponce-tom, kasneje pa se je sestal še s holandskim zunanjim ministrom Beyenom, ki se tudi mudi v Parizu. Govorila sta verjetno predvsem o nedavnih holandskih predlogih, naj se skupno s politično združitvijo šestih zahodnoevropskih držav doseže tudi gospodarska združitev. Medtem pa je vprašanje uresničenja evropske vo'ske še na odprtem morju. Fran oska narodna skupščina kaže malo volje, da bi jo ratificirala v se. čajo v političnih krogih vlogi Italije na bližnji rimski konferenci. Italijanski tisk v zadnjem času rad poudarja ((posredovalno vlogo« Italije med Francijo in Nemčijo, Zdi se, da se tega posredovanja ne v Parizu ne v Bonnu preveč ne veselijo, ker sumijo, da bo De Gasperijeva vlada samo dolga roka Washingtona. Opozarjajo, da italijanska vlada stalno podpira vse, kar Washington reče ali stori; zadnji zelo opažen primer je bil ob Eisenho-werjevem sklepu o denevtralizaciji Formoze, ko je bila u. radna Italija poleg Francove Španije v Evropi edina, ki je ta ukrep odobravala. Poleg tega sodijo, da namerava palača Chigi izkoristiti ne le dejstvo, da bodo ministri šestih evropskih držav zbrani v Rimu, temveč tudi «dobre u-sluge«, ki jih bo storila tako Washingtonu kot v ((posredovanju« med Francijo in Nemčijo, za svoje posebne imperialistične cilje predvsem pa glede Trsta m glede balkanskega sodelovanja, italijanski tisk je v zadnjem času objavil vrsto zelo značilnih člankov in med drugim izredno rad ponavlja, da je bil Bidault zadnjič v Italiji prav ob rojstvu tristranske izjave Značilno je, da se je prav danes pojavila nova vest o Trstu, to pot datirana iz Londona, ki pa se v bistvu ne razlikuje mnogo od podobne vesti, ki so jo pred kratkim pustili datirati iz Beograda in ki spet govori o priključitvi cone A k Italiji in še o tem, da ima Italija tako rešitev le za začasno, ker se njene zahteve raztegajo mnogo dalje. Sodijo, da spada tudi lansiranje te vesti v krog priprav italijanske diplomacije za izkoriščanje rimske konference zunanjih ministrov držav evropske obrambne skupnosti v rimske imperialistične namene. Medtem so v Italiji sporočili da je poveljstvo ameriških letalskih sil v Evropi sklenilo z italijansko družbo «Fiat-Spa» pogodbo za proizvodnjo delov reakcijskih motorjev «J-35» v vrednosti 9 milijonov dolarjev. tino« se je držal navodil, «Messaggero Venetov pa je izkoristil priložnost za napad na Molara in s tem med drugim še e~i’:rat pokazal svojo tipično fašistično mentaliteto. Zakaj je dr. Franz poskrbel, da so novinarji, s tem pa vsa javnost, zvedeli za argumentacijo državnega tožilca v tem sodnem postopku, obenem pa naročil, naj se ime. na prizadetih zamolčijo? Gp• tovo ne iz ozirov do Molara, saj ga je bilo mogoče brez škode napadati in klevetati (kot je takrat dejansko tudi storil «Messagero»), niti iz ozirov do generala Morre, ki so ga v tej zadevi prikazovali za vrlega branilca domovine in mu torej delali vso reklamo, ki jc zelo koristna tudi zdaj, ko se zdi, da ga name. ravajo demokristjani postaviti na kandidatno listo na bl iz. njih parlamentarnih volitvah namesto prof. Ginbatte Car-rona? Kje so torej razlogi? Zdi se nam, da je šlo tako za to, da so pojmi o svobodi besede v volilnem času, s ka. terimi je bilo utemeljeno arhiviranje postopka, zares zanimivi in važni tudi v prihodnje, zlasti v Beneški Sloveniji, kot za to. da se naredi reklama za način, kako je on (ali njegov urad) obravnaval tožbo, ki jo je vložil sloven. ski kandidat proti nekemu italijanskemu nacionalističnemu kandidatu. 3. V pre;šnjem procesu, ki ga je sprožil Angel Kračina proti listoma oMessaggero Ve. neto» in nCorriere della Sera«, so bila vsa pravna načela postavljena popolnoma na glavo. Ali je dr. Franz v svo-jem podrobnem poročilu v Rim omenil tudi to? Mislimo, da je, kajti preveč je inteligenten, da se ne bi zavedal važnosti tega dejstva. Z zapiranjem sodne poti Slovencem, ki hočejo doseči pravico, se r.nemogoča. da bi se na javnih razpravah prikazalo dejansko stanje in da bi se domače. pa, če hočete, tudi mednarodno javno mnenje poučilo o položaju v Beneški Sloveniji, Tako nastaja položaj, ki ga označuje terorizem in ustraho. vanje, proti kateremu pa ni zdravila, kajti po izkušnjah Kračine ali Molara je jasno, da nihče ne bo več poskušal doseči pravno zaščito, ker se noče spremeniti iz tožitelja v toženca in čitati lastno obsodbo na licu sodnikov, še preden so ti imeli čas, da sedejo na sodni stol. 4. Vprašanje procesov proti beneškim Slovencem je torej samo del celote. Priznavajo, da izvaiajo preiskave v zvezi z Beneško čelo. Toda ali je dr. Franz prikazal v svojem poročilu, s kakšnim ciljem in kakšnimi nameni pripravlja ta proces? Ne smemo pozabiti, da poskušajo s tem procesom povečati zatiranje v vsej Nadiški dolini. . Niti ne smemo pozabiti, da so poskušali inscenirati podoben proces tudi za Tersko dolino. Ko se je začela preiskava o primeru nekega dekleta iz okolice Tarčenta, ki je izginilo, so takoj začeli pisati in so ponavljali do onemoglosti, da so jo aretirali italijanski partizani, ki so jo potem izročili slovenskim partizanom in da od takrat o njej ni več sledu. .Tako so poskušali izkoristiti izkop nekega trupla v občini Tajpana, da bi ugotovili, da gre za italijanskega oficirja, umorjenega na ne vem kakšen način. Toda vsi ti poskusi so se ponesrečili; ni uspglo ustvariti duplikata procesa proti Beneški četi tudi za Tersko in Karnahtsko dolino. Toda če se ni posrečilo, to nikakor ne pomeni, da ni bilo poskusov in da ti poskusi tudi zdaj ne trajajo. Prav tako ne smemo prezreti procesov zaradi dogodkov v Srednjem, Reziji in Gorjanih. Zadnji proces se j* komaj zaključil in zdi se, da se je tudi zdaj vsa špekulacija razblinila, ker ni mogoče pravno postopati proti tistim, ki so prefekturi vrnili volilne potrdila, ker se niso hoteli udeležiti volitev v furlansko občino Gorjani, temveč so hoteli biti priključeni slovenski občini Brdo. In tudi ta posfcus so opustili šele, ko so pred tožilcem sodišča v Tol-mezzu desetine in desetine obtožencev soglasno izjavile, da jih nihče ni nahujskal in še manj silil temveč, da je Vse prebivalstvo spontano in složno ravnalo po svoji volji. Za vse majhne epizode nasilja pa v časopisu ni dovolj stolp-ev, da bi mogli našteti vso dolgo vrsto. In tudi kaj bi koristilo to naštevanje če ob terorističnem dejanju, kot je bila bomba v Gorici, govore. da gre za slovensko provokacijo in titovsko špekulacijo? Torej je tudi Juša napravil samomor na bregovih Nadiže in ga niso ubili triko-loristi. In torej si je tudi fant, ki so ga nedavno pretepli na plesni zabavi v Brdu, samo domišljal, da je tisti, ki ga pretepa, oblečen v karabinjersko uniformo. Toda nesmiselno bi bilo o tem resno razpravljati s šovinisti pri uGazzettinuv in «Messaggeru». kajti zanje so vsi procesi, vsa nasilja vse krivipe, ki se dogajajo v Beneški Slovenci, samo bolj ali manj trda sredstva da se ukroti prebivalstvo fci si želi svobodno življenje. Njihov ideal je tisti, fci ga jc takole onisal Ferdinando Martini, fašistični senator in pisec: «,rnnčvo bi detpotska vlada, ki bi dala jamstva modrosti in zmernosti, če bi bila ta^a jamstva mogoča, zadovoljila njihove želje: od Taran-ta do Suse sem slišal tisočkrat ponavljati: «Mož! Mož! Manjka nam mož. ki bi prijel za vaieti in vodillt In potem so ga našli v Mussoliniju in še potem v De Gaspe-riju. Toda kdo daje «iamst»a modrosti in zmernosti«, nra-rice in spoštovanja beneškim Slovencem? Mordr dr. Bina ali dr. Franz? A. JAKOPIČ Vse žive dni hudobnež od strahu drhti, nasilnih trepeta vsa leta, ki so za tu mu šteta, SIMON GREGORČIČ Danes, sobota 21. Maksimiljan, Cudomil ^ Sorice vzide ob 6.59 in “J0 Luni 17.40. Dolžina dneva 10.U- ^ vzide ob 10.30 >n*at?!l,,iarji Jutri, nedelja 22. febrna Peter, Pivka ^ ZARADI PROTIDEMOKRATIČNE UREDBE 0 DISCIPLINI M« OEIU VČERAJ KOMPAKTNA 2-URNA STAVKA DELAVCEV V VSEH PODJETJIH GRDA Stavkali so delavci jutranjega turnusa od 13.30 do 15.30 m delavci na ladji „Victoria" V vseh podjetjih CRDA v Trstu in v Miljah so včeraj delavci stavkali dve uri in sicer: od 13.30 do 15.30 za jutranji turnus Ravno tako so dve uri stavkali delavci popoldanskega in večernega turnusa. Stav-ia je bila prvi odraz zaostritve sindikalne borbe delavcev ladjedelnic.* Sv. Marka, Tovarne strojev Sv Andreja in ladjedelnice Sv. Roka proti uvedbi odredbe o ((disciplini* na delu, ka or je to določil referendum Znano je, da se je večina delavcev na zadnjem referendumu v podjetjih CRDA izrekla za zaostritev borbe, dokler ne bodo delodajalci preklicali odredbo. Skupno z delavci v tržaških podjetjih CRDA so stavkali tudi delavci, ki so zaposlteni na ladji «Vic-toria* v Benetkah. Včerajšnja stavka je prvi ostrejši korak, ki so ga podvze-le sindikalne organizacije na podlagi referenduma. Ravnateljstvo CR^A vztraja še vedno pri svoiem stališču in hoče na vsak na-čin uvesti protidemokratično uredbo o «discipli-ni» na delu Večkrat smo že pisali, da ta odredba ne žali samo delavce v pod'etji i CRDA, ampak žali vse tržaike delavce. ker predstavlja poizkus in-dustrijcev uveljaviti odredbe, ki izključujejo vsako sodelovanje ali posredovanje sindikalnih predstavnikov. Predvideva se, da se bo borba v podjetjih CKDA v prihodnjih dneh še bolj zaostrila Zato je nujno, da so vsi tržaški delavci solidarni z delavci v CRDA in jih odločno podprejo v tej borbi. Delodajalci bodo morali računati na odločnost delavstva in svoje namere tudi opustiti Do sinoči sicer niso sindikalne organizacije še objavile kakšne ostrejše me-e bodo prevzele v prihodnjih dneh. Razumljivo pa je, da se sedanja akcija ne more omejiti samo na stavbo nadurnega dela in na dvourne dnevne stavke, in da bo nujno seči po ostrejših odločitvah, če ravnateljstvo CRDA nemudoma ne odstopi od svoje namere o uveljavitvi protidemokratične uredbe. Nameščencem z nad 25 let službe so podarili srednjeveško zlato medaljo in 20.000 lir, onim z nad 40 let dela pa veliko zlato medaljo in 40.000 lir ter okusno izdelano diplomo. Slavljenci z nad 40 let službe so: Leopold Schloif, Carlo Per-schel, Carlo Bianchi, Giusto Michel, Giulio Merlo, Pietro Brešan, Josip Tschaker, Angel Odinal, Ivan Mulec. Nameščenci z nad 25 let službe so; Franc Majcen, Mario Dougan, Emil Bizjak, Ivan Dougan, Ivan Vidmar, Josip Korb, Friderik Zupan, Vincenc Rovtar, Evgen Godina, Luigi Baldassi, Valentin Perko. Luigi Miot, Franc Gerbec, Rudolf Križnič, Giuseppe Neri, Antonio Višini, Pavla Zupančič, Ru. dolf Rapotec, Rihard Ptazek. Leopold Gec, Adolfo Del Rio, Umberto Spizzamiglio, France. sco Moretto, Giuseppe Miche-lazzi, Josip Gregorič, Gabrijel Kačič, Ivan Dolhar, Aldo Vi-sintin. Adalbert Stok, Luigi Ghiglione, Matija Srebot, Er-mete Pian, Franc Komen, Rudolf Bat, Francesco Zorzenon, Luigi Zumin, Mario Zocchi, Jo. sip Valenčič, Valeria Visinti-ni, Ernesto Odinal, Giuseppina Micchelazzi, Antonija Gregorič, Ivan Gerdol, Josip Fonda, Elza Cerovac, Maria Bressan, Franc Černivc, Carlo Deber-nardi, Giuseppe Isotti, Anton Vidmar, Mansueto Marai, Mate Urdih, Antonio Fornasaro, Er-menegildo Balbi, Elda Canzia-ni, Francesco Persini, Karel Zajc, Giovanni Boccati in Lo-dovico de Unger. Nove osebe zapletene v afero tehničnega urada TRu^T Baje, tako namreč kroži glas, bodo v ponedeljek pripeljali ponovno pred zavezniško vojaško sodišče za določevanje narokov 10 oseb. ki so jih obtožili prevare in malverzacij v škodo ameriškega tehničnega urada in katere so pred kratkim izpustili na začasno svobodo. Z že omenjenimi o-sebami bodo baje pripeljali še nekaj novih, ki so bili tudi zapleteni v to afero. Niso še zr.ana imena, vendar vse kaže, da je med zadnjimi obtoženimi osebami tudi nekaj podjetnikov. Otvoritvena vožnja jo Po dolgem času so to vprašanje načeli tudi tržaški nacionalistični listi. List «Le Ul-time Notizie* je objavil članek, ki naj bi vsaj delno poto- jZPREl) ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SUDlSCfl Obljubljal je dokumente za emigracijo toda prej si je dal izplačati denar Obtoženec je isti «Bill» o katerem seje govorilo na procesu KASC - 9 beguncev ogoljufanih za pol milijona lir William Weil znan kpt «Bill» nam ni novo ime. Morda je šlo v porabo, toda mož. ki je bil uslužben pri angleški policiji S.I.B s sedežem v šoli v Ul. Giustmiano, je bil kasneje odpuščen. Vzroke za njegovo oddaljitev moramo iskati v procesu proti «Primosrkemu dnevniku)) >n »Corriere di Trieste*, ki sta tedaj pisala, da so na policiji pretepali nekatere delavce zaposlene pri RASC, katere so obtožili kraje bencina angleške vojske. Dolga razpra. va med katero je prišlo na dan, da z obtoženimi delavci res niso ravnali v rokavicah) ter da se je posebno izkazal Weil, se je končala z obsodbo našega glavnega urednika in odgovornega urednika lista »Corriere di Trieste». Tretje mu časopisu, ki je o tem pisal, so prepovedali za mesec oni u-voz iz Italije. Ko je Weil izgubil službo se je izdajal za tajnega policij; skesa agenta in taku prevari) marsikoga, ki mu je na osnovi obljub izročil denar, 22. julija 1950 leta so ga sodnijsko zasledovali in predsednik zavezniškega vojaškega sodišča' mr Bayliss je moža spoznal za krivega ler ga zaradi njegove «dobre preteklosti m brezhibnega delovanja s S.I.B » obsodil na izredno nizko kazen: na 3 mesece zapora in na izgon s Tržaškega ozemlja O Weilu se dolgo ni vec slišalo. Nekega dne pa je mož stopil v službo pri IRO. In »e. daj so ga ponovno pripeljal) pred sodišče skupno z beguncem Vjekoslavom Havnerjem. Weila so obtožili prevare m podkupovanja, Ravnerja pa sodelovanja pri celi zadevi Narednik «Special branchi Mar-colina. je včeraj predsedniku maj Grabbu obrazložil zadevo ter dodal, da je We.l pod pretvezo, da jim bo preskrbel dokumente za emigracijo v Avstralijo, prevaril 9 od katerih je prejel ^oll rol milijona lir Ravner J« »fvedd iskal begunce, okaterihjeve. del, da imajo nekaj stalo pa je uredil We'l sam Od v Presti, ki brani VVeila, je izjavil, da m mogoče Spvorlti o prevari, ker si je Weil sarn(J izposodil denar in ga skoraj vsega vrnil. Njegov dolg znaša še 67 000 lir, vendar bo tudi tega izplačal, ker je sedaj dobil 30 dolarjev od brata, pri-iakuje pa ie neka) denarja od očeta Ker potemtakem zadeva ni‘tako strašna, bi morali V/eila izpustiti na začasno svo- bodo bodisi rod pogojem, da stavi sodišču na razpolago 30 dolarjev, bodisi pod pogojem, da se dvakrat dnevno javi na policiji. Po odvetniku je spregovoril še Ravner, ki je v glavnem potrdil tezo obrambe. Nar. Marcolina je takoj zanikal Ravnerjeve izjave, čej da ne odgovarjajo resnici ter se je uprl, da bi obtoženca izpustili. Predsednik Grabb je nato iz. javii, da so prii'e na dan nove in težje stvari (baje se je Weil izdajal za višjega zavezniškega častnika) o katerih ni hotel spregovoriti ter dodal, da je bilo Weilovo delovanje res ne. sramno ter da ga zato ne more izpustiti na začasno svobodo, O zadevi bodo razpravljali ponovno v ponedeljek, ko bo moral nar. Marcolina predložiti tudi policijsko poročilo. lažil ogorčenje prizadetih ljudi. Obenem pa hoče s tem člankom vreči vso odgovornost na prejšnje britansko -ameriške vojaške funkcionarje, «ki so neodgovorno sprejemali prošnje*. V isti sapi pa pravi, da se je treba zahvaliti novim italijanskim funkcionarjem, da se je vprašanje posojil «Aldisio» «razjasnilo». Po podatkih omenjenega lista je bilo 31. dec. 1952 dokončno ugodno rešenih 793 prošenj za 1 milijardo 682 milijonov lir posojila in 331 začasno rešenih prošenj za 716 milijonov lir posojila. Skupno, je komisija, ki določa posojila r.ačrta «Aldisio». odobrila 2 milijardi 400 milijonov l!r posojila. V proračunu pa je bila samo 1 milijarda in 90 milijonov lir. Isti list nam zna tudi povedati, da so po «zaslugi» novih Italijanskih funkcionarjev določili 400 milijonov lir iz nekega rezervnega sklada, da vsaj delno zadostijo pomanjkanju denarnih sredstev za finansiranje odobrenih posojil. Poleg tega pa vključuje v finansiranje zaostalih posojil tudi 300 milijonov lir, ki so določeni za nove prošnje v tem šestmesečju. Na podlagi tega pride do zakliučVa, da ostane sedaj samo se 500 milijonov lir primanjkljaja v izplačilnem skladu. Z modrovanjem demokr-ščanskega lista se ne strinjamo. Ce go prejšnji vojaški funkcionarji v preteklem letu odobrili omenjene prošnje, gotovo ne bi tega storili če ne bi bili prepričani, da bodo odobrena posojila tudi izplačali. V vsem dosedanjem poslovanju načrta «Aldisio» v Trstu (dokler niso prišli v Trst rimski funkcionarji), je bilo vse precej v redu. Osebe, ki so imele začasno odobritev v rokah so lahko računale, da v dveh mesecih zagotovo dobijo denar. Delovanje načrta »Aldisio* pa se je zamotalo «slučajno» takoj po prihodu rimskih funkcionarjev, oziroma takoj nato. ko so ti funkcionarji temeljito proučili stanje načrta «Aldisio» v Trstu. To nam ootrjuje tudi dejstvo, da medtem ko je bilo ob koncu lanskega leta za izplačevanje posojil na razpolago 1.090 milijonov lir, je mešana finančna Komisija v Rimu. za letošnje prvo polletje, določila samo 300 milijonov lir. Ali ni to dovolj zgovoren dokaz da hcče Rim na vsak način močno znižati vsoto posojil po načrtu «Aldisio»? Če pa upoštevamo, da so članek demokr-ščanskega lista, ki smo ga omenili, naročili prav tisti krogi, ki so odgovorni za nastali položaj pridemo do ugotovitve, da za letos ne bodo usodili nobeni novi prošnji, ker so omenjenih 300 milijonov lir vključili za kritje primanjkljaja prošenj, ki so bile rešene v preteklem letu. Po vsem tem lahko sklepamo, da je danes vprašanje posojil po načrtu «Aldisio» še vedno nejasno. Zato poudarjamo, nujnost, da odgovorni organi oblasti in pyedvsem dr. Sertori, šef finančno - gospodarskega oddelka pri ZVU, kakor tudi šef za javna dela dr. Caffarelli uradno pojasnita kaj nameravata napraviti in ukreniti, da se to vprašanje končno reši v korist prizadetih in v korist vseh tistih, ki pošteno računajo na posojilo «Aldisio». (kritike in POROČUA ) USPEL NASTOP BALETNE SKUPINE IZ LONDONA Letošnjo operno sezono v gle. dallšču Verdi je uspešno zaključil ansambel ((International BaUet# iz Londona ter je obenem vnesel v monotono zaporedje opernih predstav tisto pestrost, ki smo jo pogrešali In je tako izpolnil vr?el, ki Je v pomanjkanju koreografskih prireditev bila prav občutna. Zgodovinski razvoj baletne u-metnostl nas sicer uCl, da se je klasični balet rodil v Italiji, a danes moramo ugotoviti, da je ta vrsta umetnosti v deželi »sončnega juga» pravzaprav pastorka v razmerju do drugih umetniških panog (če izvzamemo gostovanja nekaterih slavnih baletnih skupin na raznih festivalih, n. pr. v Florenci) in se zato prav uspešno uveljavljajo v italijanskih gledališčih raznovrstni tuji baletni ansambli. ((International Ballet*, katerega prvi nastop je bil v četrtek zvečer v gledališču Verdi predstavlja kvalitetno umetniško skupino, katere najznačilnejša poteza je naslonitev na tradicijo «klaslčnega» baleta, ki je cvetel zlasti v Rusiji. Druga značilnost tega ansambla je v tem, da ne uprizarja le posamezne odlomke, marveč uvršča v svoj spored oa. letna dela v celoti. Cetrkov nastop je obsegel izvedbo baleta «Labodje jezero* skladatelja P. I. Čajkovskega. Glasbeno niti v »romantičnem« merilu posebno kvalitetno delo, ki pa nudi klasičnemu baletu dovolj priložnosti, da pokaže svoje vrline. Sicer pa ravno »glasbena* komponenta baletnih del izza romantike redno zaostaja od koreo-grafske komponente in predstavlja v pretežni večini primerov boljšo vrsto «salonske — lahke glasbe* in se šele v baletnih delih novejše dobe daje glasbi večji poudarek. Štirje deli baleta »Labodje jezero* predstavljajo zgodbo o princu sigfrldu, ki se zaljubi v dekli, co katero je nekoč čarovnik spre-menil v laboda, ki pa vsakokrat opolnoči zadobi zopet človeško podobo. Celotni potek romantične, VČERAJ POPOI DAN V PIVOVARNI DREHER Po padcu z železne lestve obležal s prebito lobanjo Ponesrečenčevo stanje je zelo resno m ne govori - Zdravniki se niso izjasnili a idejno revne vsebine nudi tako celotnemu ansamblu kakor posameznim skupinam ln solistom možnost, da pokažejo predvsem tehnično spretnost in izdelanost Morda v začetku še nekoliko zadržani, so v nadaljnjem poteku — zlasti v obeh scenah ob jezeru — vsi izvajalci vnesli v svojo izvedbo tudi večjo izrazno silo, ki se je stopnjevala posebno na liričnih mestih. Iz skupine solistov je izstopila zlasti Monica Ing!esby, ki je poleg svojega učitelja Nikolaja Sergejeva ustanoviteljica in vodja te baletne skupine. Ona, kakor tudi nekateri drugi solisti (Ernest He-vvitt, Malcolm Highes, Algera-noff, Errol Addison itd.) so s svo. jim nastopom izpričali resno in disciplinirano delo skupine. Morda bi pripomnili, da baletni ansambel v celoti ni dosegel tistega učinka kakor v detajlih, kjer nas je mestoma zares prepričal — kar pa je morda vzrok tudi v delu samem, ki danes ne more več u-činkovatl v tak) meri kakor v preteklosti. Dosti lepše in pristnejše bi učinkovali v drugem dejanju originalni kostimi. Scenerija je bila razmeroma revna in kljub temu da gre to verjetno na rovaš potujoče skupine, mislimo, da bi se s primerno dekoracijo vendarle dalo pripomoči delu (zlasti zamenjava nedkusnih zaves pri sceni ob jezeru), da bi Imelo tudi pristnejši romantični okvir. Dirigiral je z veščo roko James V>alker. Občinstvo, ki se je v vseh prostorih gledališča Verdi kar trlo, je nagradilo izvajalce z burnim odobravanjem. — r V resnem stanju so včeraj nekaj minut pred 16. uro sprejeli na I. kirurškem oddelku 58-letnega Ivana Janežiča iz Ul. Kolonja, kateremu so zdravniki na sprejemnem oddelku bolnice, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom, u» gotovili podplutbe na glavi in zatilniku ter prebitje lobanje. Janežič ne govori. 43-letni skladiščnik Aldo Vrandi iz Ul. Pagliaricci. ki je Janežiča spremljal v bolnico, je izjavil, da je mož včeraj popoldne v notranjosti pivovarne Ereher padel s treh metroy visoke železne lestve na kateri je delal. » * * Ob 16. uri so pripeljali v bolnico tudi 56-letnega šolskega slugo Maksimiljana Cepiča iz Proseške ulice na Opčinah, ki je izjavil, da je malo prej pomagal v bližini ameriške šole na Opčinah, kjer je zaposlen, nekemu otroku na avtobus, ko se je vozilo nepričakovano premaknilo in ga temeljito oplazilo po nogi. Zdravniki so Cepiču izprali praske na desni negi in ga po«lnli domov s priporočilom 7-dnevne-ga počitka Zlomlien prst v vratih avtobusa V bližini gostilne »Gloria* je 12-letni Mario Canziani od Sv, MM sp včeraj zgodaj zjutraj hotel zapreti vrata avtobusa tvrdke «ATI», ki vozi na progi Stara mitnica — Ul- Campanel-le, toda ni bil dovolj pazljiv in ie vtaknil prst med vrata vozila Fanta so takoj nato odpeljali v bolnico, kjer je zdravnik po prvem pregledu odredil naj se zaradi zioma prsta leve roke sprejme na ortopedskem oddelku Okreval bo v 20 dneh. Nesrečen padec v filoOusu St. 15 Ker sc ji filobus št. 15 sunkovito ustavil na katerem se je včeraj zjutraj peljala 78-letna Alojzija Slavec por. Fritsch iz Drevoreda III. armade je ta nerodno padla na tla in se hudo poškodovala. Nekaj kasneip se je z rešilnim avtom Rdečega križa zatekla v bolnico, kjer so jo zaradi zloma roke in zapestja sprejeli s prognozo okrevanja v 30 dneh, če seveda ne bo komplikacij, na ortopedskem oddelku sploš-šne oolnicf Nedoslednost pri „Lorriere di Triesle46 ? Dva dogodka sta v poslednjem času objekt posebne pozornosti tržaške napredne m demokratične javnosti: borba delavstva o podjetjih CRDA proii uvajanju fašistiine uredbe o vdelovni disciplin* in potrditev obsodbe antifašističnima borcema Grudnu in Pertotu pred tržaškim prizivnim sodiščem. Vsak, kdor je dosleden demokratičnim načelom in tankočuten »a številne pojave v Trstu, ki nazorno kažejo kako si reakcionarni krogi prizadevajo odstraniti Se poslednje demokratične pridobitev tria-škega delavskega in naprednega življa in jih zamenjati t starimi fašističnimi zakoni. ur redbami in prakso, se zgraža nad temi pojavi, nad tistimi, ki jih izvajajo in nad onimi, ki njih tzuajanje dopuščajo Ogorčenje med naprednimi in delavskimi množicami je veliko in zavzema tudi vedno ostrejši odraz, katerega najbolj konkretni obliki sta med drugimi odločnost delanstua CRDA in ogorčeni protesti zaradi obsodbe partizanov Grudna in Pertota Zdi se pa. da vse to za »Cor-riere di Trieste* ne velja Vsaj takšen uti* dobi čitatelj, predujem iskreni antifaiitt in de-lavec. ko čita članke o borbi dflaostua v podjetjih CRDA. Bistvo borbe delavstva p I vredno obsodbe. podjetjih CRDA, prt kateri ne gre morda za neznatne mezdne zahteve, pač pa za načelno vprašanje demokracije v podjetjih. za borbo proti pourača-nju fašizma v podjetja, za spoštovanje in upoštevanju vloge tovarniških od borov »n končno sindikatov s strani delodajalca, je tako globoko, da naravnost zaprepašča, kako more list, ki vendar ob določenih vprašanjin zavzema borbeno demokratično stališče, pisati o borbi v CRDA na način, ki naj to borbenost pasiuiztra in z nekorektnimi m netočnimi trditvami zmanjša njen pomen. Daleč smo od tega da bi hoteli branili vodstvi obeh sindikalnih organizacij, toda zagovarjati in hvaliti (in to celo po rejerendumu, ko se borba enotno nadaljuje), stališče Delavske zbornice, ki se zavzema za kompromis in za brezkončna pogajanja z delodajalcem v tako občutljivem načelnem vprašanju, je odraz popolnega nerazumevanja potrebe borbe proti raznim oblikam povrača-nja fašizma in borbe za konkretno (ne abstraktno!) demokracijo. Toda tu niti ni gre za sindikalni organizaciji tu gre za delavstvo, za akcijska enotnost delavstva v konkretni borbi in lomiti to enotnost (kakor dela v tem primeru s svojim pisanjem Corrierel) je Z nič manjšim zaprepašče-njem, kot tako nekorektno in razbtjaško pisanje o borbi delavstva v CRDA pa je napredna tržaška javnost včeraj čita-la na drugi strani «Corriere di Triestert v obliki plačanega obvestila obsodbo antifašističnih partizanskih borcev Grudna in Pertota Nehote nam je pri či-tanju odstavka razsodbe, ki se začne z: Odreja, da se pričujoča razsodba objavi s plakati v občinah Trst in Devin-Nabrežina in enkrat v listih «Giornate dt Trieste* in «Cor-rtere di Trieste*. prišla v spomin praksa nacističnih in fašističnih okupatorjev, ki so imena množično streljanih jugoslovanskih rodoljubov objavljali po mestih in vaseh na plakatih, da bi s tem zastraši• ii in odvrnili ljudstvo od osuo. bodilne borbe, njih žrtve po osramotili. Mar napreden list. kakršen se navadno predstavlja «Zl Corriere di Trieste* ni mogel najti načina, da bi se izognil objavljanju krivične razsodbe, ki tako ze>o spominja na faši-sti’.no in nacistično prakso, razsodbe, ki jo je Itit tam pred dnevi ožigosal? Mnenja smo da bi to prav lahko storil! Ce pa ni — potem oba navedena primera pač nujno vzbujata resne pomisleke o napredri vlogi indipen-denti'tičnega glasila. Vsaj v I omenjenih primerih. V Trstu goljufal v Bologni arei ran Predvčerajšnjim so pripeljali ir Bologne v Trst in izročili tukajšnjemu letečemu oddelku preiskovalne kriminalistič* ne policije 38-letnega Arman-da Nerija, doma iz Cesene v Italiji, ki je obtožen prevare s sodelovanjem dveh drugih v škodo urarja in zlatarja Do-ima Ivianija Način prevare je že znan; trije nepridipravi u-stavijo na cesti človeka, po možnosti premožnega, ter se izdajajo eden za pomorščaka, drugi za tolmača, tretji pa za kupca. Po končanem pogajanju seveda lažni kupec nima razpoložljivega denarja pri sebi tn tako je naprosi človeka, ki ga je srečal na cesti naj mu denar do popoldneva posodi. Za jamstvo, da mu bo denar prinesel, mu seveda pusti blago, ki je vedno brez vrednosti. Neri je med zasliševanjem na policiji izjavil, da je 23.10. 1951 leta prišel z avtom, ki ga je najel v Bologni, v Trst in se nastanil v hotelu »Abbazzia«, kjer ie tele tedaj spoznal Gia-coma Vismaro in Giuseppa La Barbero. Zanikal pa je, da bi z omenjenima sodeloval pri prevari Ivianija Policija je seveda poklicala Ivianija in ta je v Neriju spoznal lažnega kupca, 1« se je izdajal za veletrgovca Colomba. Nadaljnja preiskava je ugotovila, da sta Neri in La Bar* bera prišla v Trst 19 oktobra ter sta se oba nastanila v sobi H. 9 v hotelu ^Abbazzia*, katerega sta v naglici zapusti la 23. istega meseca, to je ti stega dne ko sta izpeljala prevaro, Ze samo dejstvo, da sta obu 'zasedla isto sobo. dokazuje, da sta se oba že prej poznala in da sta se brez dvoma že predhodno domenila za podvig Nerija, ki je policiji že znan so včeraj zaprli v koronejake zapore in so'ga zaradi sodelovanja pri tatvini z Vismaro in La Barbero prijavili sodnim oblastem. Koncert barkovljanskega pevskega zboro na Opčmoh Sinoči so na Opčinah v kinodvorani gostovali barkou-Ijanski pevci. Kljub influenci, ki razsaja med domačim prebivalstvom in ki je posegla tudi v vrste pevcev, so Openci skoraj napolnili dvorano, tako da je bila udeležba prav zadovoljiva. Barkovljanski pevski zbor, pod vodstvom dirigenta Milana Pertota. je nastopil v prvem in tretjem delu z enakim sporedom kot pri nedavnem koncertu v Avditoriju, spremenjen pa je bil drugi del, in sicer zaradi obolelosti sopranistke Vide Jagodičeve. V drugem delu so zapeli več narodnih pesmi in Oskarja Deva «Soči». ki so jo momli na željo občinstva ponoviti. Posebno so Opencem ugajale stare tržaške narodne pesmi v barkovljanskem narečju, pri čemer je zboru usnelo vzpostaviti kontakt s publiko. Ob zaključku prvega dela koncerta je goste iz Barkovclj pozdravil predsednik domače, rta prosvetnega društva dr Danev, medtem ko je domačinka izročVa prevovodii šopek rdečih naoeljnov Ob za-frHnžJcu koncerta ki je nadvse dobro uspel je občinstvo pevce nagradilo z zasluženim aplavzom. POPRAVEK V včerajšnjem poročilu o predavanju prof. Alfonza Gspana je bilo pomotoma navedeno, da ie predavanje priredil krog tržaških Slovenk. Predavanje je priredila Narodna in študijska knjižnica v Trstu. ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes zvečer ob 20.30 tretja predstava baleta iz Londona za red «C» v parterju in ložah ter za red »A* na galerijah. Program obsega »Sllfldas, «Trnuljčlca» In «ParTško veselje* skladateljev Chopina, Čajkovskega in Offenbacha. Danes se začne prodaja vstopnic za galerije izven abonmaja. Isti program bo londonska baletna skupina ponovila jutri popoldne, nakar odpotuje iz Trsta. i zleti MLADINA organizira 1, marca smučarski Iz. let v Crnl vrh, kjer bodo smučarske tekme. Vpisovanje v Ul. Machiavelli 13 od 18. do 19. ure še danes. MLADINA organizira za nedeljo 8. III. 1953 smučarski Izlet na Snežnik. Vpl. sovanje v Ul. Machiavelli 13-11 vsak večer od 17. do 18.30 do petka 27. t. m. Razna obvestila Izšla je s. štev. »pionirja«. Dobite jo pri razprodajalcih PRIMORSKEGA DNEVNIKA. {m G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 21. februarja 1953 ob 20-30 uri v AVDITORIJU v TRSTU PREMIERA Ml |( c drama v 3 dejanjih s prologom (petih slikah) Spisala: Hella VVoultJoki Režiser: Jože Babič Zaradi Japonske more* zapm bar za 8 dni 14. t. m je policija zaprla za dobo 8 dni bar na Garibaldijevem trgu. katerega lastnik je Giovanni Cattaruzza, ker je gospodar -lovoljeval v lokalu igro »japonska mora* in se je tudi sam osebno udeleževal. SD »PRIMORJE* Nogometaži SD «Primorje» Imajo nocoj ob 19.30 zaradi tekme v nedeljo 22. februarja obvezen sestanek v prostorih v Ul. Machiavelli 13.11. KONCERT DRUŠTVA ■AVGUST TANCE» Pevsko društvo «Avgust Tanče* v Nabrežini priredi v nedeljo 22. II. ob 18 url v kino dvorani Pre, šernovo proslavo. Sodelovala bo nabrežinska godba. Vabljeni. RODITELJSKI SESTANEK StarSe gojencev Dijaškega doma vabimo ob priliki zaključka prvega semestra na II. roditeljski sestanek. Sestanek bo v Dijaškem domu jutri 22. t. m. ob 9. url. Uprava Dijaškega doma. SLIKE Z OTROŠKEGA PLESA ki Je bil na pustni torek v Ul, Roma 15 so na razpolago vsak dan v uradnih urah v Ul. Roma 15.11. FILATELISTIČNI SEJEM Jutri 22. t. m. od 9.30 do 13. ure bo v prostorih SHPZ v Ul. Roma 15-11. običajni filatelistični sejem tržaškega kluba »L. Košir*. NOVA ZNAMKA Od danes naprej je v prodaji pri poštnih uradih spominska znamka za Antonello da Messlna v vrednosti 10 In 25 Ur. Za fran-klranje bo znamka veljavna do 31. decembra 1953. zamenjati pa jo bo mogoče do 30. junija 1954. NASTOPAJO: Mati na Nlskavuoriju, Angela Rakarjeva: Arne Ni-skavuori, njen sin dr. agr. gospodar na Niskavuorlju, Jožko Lukeš; .Marta, njegova žena Leli Nakrstova; A-naliza, njena nečakinja, dijakinja Zlata Rodoškova; Ilona Ahlgren. mlada uči. teljica Štefka Drolčeva: Pastor, Stane Raztresen; Pastorjeva žena. Nada Gabri-jelčičeva; Doktor, Stane Starešinič: Lekarnar, Silvij Kobal; Simola, Julij Guštin; Nikkila, Josip Fišer; Pentilla, Anton Požar; Gospa Martila. Elza Barbiče, va; Nadučitelj Vainio, Rado Nakrst; Oskrbnik, Srečko Košir; Telefonistka Aan-dra, Ema Starčeva; Serafi-na, Aanarina sestra Valerija Silova; Sally. služkinja na Nlskavuoriju Tea Starčeva; Tilda. SODELOVALI SO: Prevod, Ciril Kosmač; Scena in kostumi. Anuša Sod. nikova; Slikarska dela, Jože Cesar; Sepetalec, Marij Marsič; Inspicient, Silvij Kobal; Lasuljarka, Draga . Pahorjeva; Odrski mojster, ' Ferdo Kokošar; Razsvetljava, Vittorio Cattelani; Krojaška dela. Marko Dovšak; Šiviljska dela, Nevenka Sancinova; Mizarska dela, Franc Vončina. POSLOVILNA PREDSTAVA ANGELE RAKARJEVE Jutri 22. februarja 1953 ob 20. uri v AVDITORIJU v TRSTU PONOVITEV Jene u jishaviiorij«" Mladini neprimerno. Danes in jutri so vstopnice v prodaji do pričetka predstave v Ul. Roma št. 15/11 - Tel. 31119. V torek 24. februarja 1953 ob 20-30 url gostovanje na KONTOVELU z dramo Helle Woulijoki PEVSKO DRUŠTVO »VALENTIN VODNIK* IZ DOLINE priredi v nedeljo 22. t. m. ob 17.30 v kino dvorani na trgu PEVSKI KONCERT Sodelujejo pevski zbori: mešani pevski zbor «France Prešeren* iz Bo-Ijunca, moški pevski zbor «Slavec» iz Ricmanj, mešani pevski zbor »Slovenec* iz Boršta, mešani pevski zbor «Primorje» iz Mačkovelj, moški pevski zbor »Valentin Vodnik* iz Doline Ker je preteklo nedeljo koncert odpadel zaradi sla bega vremena, še posebej opozarjamo ljubilelje lepega petja, da se koncerta udeležijo. LJUDSKA KNJIŽNICA obvešča svoje čltatelje, rta zopet redno posluje v Ul. Roma 15/11 (prostori SHPZ) vsak dan, razen srede in sobote od 11- do 13. in od 16. do 19. ure. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro. Trg Oberdan 2; Pic-ciola. Ul. Oriam 2; Alla Salute, Ul. Glulia l; Seravallo, Trg Ca. vana 1; Harabaglla v Barkovljah in Nikoli v Skednju. ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 20. februarja 1953 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo Je 18 oseb, porok pa je bilo 7. CERKVENE POROKE: mehanik Giusto Brusaferro in delavka Ll-llana Parovel, mehanik Silvano Volpi In gospodinja Marija Kralj, strugar Fulvio Luxa m šivilja VII-nerla Ternkovič, težak Giuseppe Baruzza in gospodinja Marija Bembič, mehanik Fioravante Ro-dolfo In gospodinja Anellde Ml. chelin, kmet Lenadro Bratullch In gospodinja Maria Opassi. delavec Rolodfo Struja ln knjigovezka Li-llana Tiengo. UMRLI SO: 68-letni Llbero Car-melo Bals, 58-letnl Costantino Mazzuccatto, 54-letna Ester D'Ar-rlgo por Rapisarda, 75-letna Maria Ollmpla KarbonSič por. Sosič, 82-letna Anna Steiner vd. Steblaj, 79-letna Anna Desko vd. Serbo. 71-letna Antonia Bisca vd. Debelil, 70-letna Giovanna Alberta Blongren vd. Sblatero, 56-letna Margherita Nlcolini vd. Duiz, 64-letni Nicolo Jurcich, 69-letna Glu. sepplna Pelosl por. Schmder, 71-letni Massimiliano Quintelll, 62-letnl Giusto Pizzarello, 77-letna Carolina Toppan vd. Lazzarlnl, 72-letna Maria De Angeli vd. Bru-matl, 30-letnl Salvino Muslzza, 75-letni Giacomo Ferfoglla, 85. letni Domenico Cattarin. Šentjakobsko praši i > druStve nlvan Cankar* izraža svoje glo-boko sožalje družini Kavčič ob bridki izgubi moža in očeta tov. Vincenca Kaučiča. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCE V V TRSTU vabi vse dijake na PRVI LITERARNI VtCER ki bo danes 21. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Roma 15/11. Na tem večeru bodo sodelovali dijaki Iz Gorice, utrj 22. t. m. ob 16-30 url v škedenjski dvorani pevsko instrumentalni koncert Sodelovali bodo: 1. Pevski zbor. 2. Tamburaški zbor. 3. Dramska družina. 4. Recitatorji. Vstopnice dobite v gostilni «Pri Cirilu* v Ul. S. Marco 21 ter v gostilni «Prj Jadranu* v Ul. del-1’Industria 16. Blagajna bo odprta eno uro pred predstavo. smhCmsm mm v Plenico 7. IN 8. MARCA ob priliki mednarodnih tekem na 80-m skakalnici kjer bo nastopilo okrog 50 skakalcev iz 7 držav. Odhod iz Trsta 7. marca ob 14. url in odhod iz Planice dne 8. marca ob 16.40. — Prenočišče na Bledu. — Cena 1.800 lir. 8. MARCA Odhod iz Trsta ob 2. uri ponoči. Odhod iz Planice ob 17. uri. Cena 1.500 lir Prijave do 27. t. m. pri «Adria-Express», Ul. Fa-bio Severo 5-b - tel. 29243 P/PES ADEX IZLETI 8. MARCA IZLET V ŠKOCIJAN 7. IN 8. MARCA IZLET V NOVO GORICO KANAi. OB SOČI Vpisovanje še danes ori «Adria-Express», Ul-F. Severo 5-b • tel. 29243. DVOSOBNA in TROSOBNA STANOVANJA po zakonu A L D I S 1 O pri Sv. Jakobu. Prijave sprejema od 16. do 19. ure adm. MICHELUZZ1 — Trst - Ul. Rossetti 59 Tel. 93-050 Eicelslor. 14.00, 16.30, J?1. 22.00: ((Največja predsta S((. ta», Betty Hut,ton' ^ Odl'i" wart, Dorothy Lamour. barvni film. J„nrical't Nrziocale. 16.00: »Sedmoric* _ likega medveda*. si Drago. Pierre Cre prJffi filmom dokumentaru-Holandske. Zadnja °b Fenice. 16.30: .«Srebvr"onnt t* Edmond O-Brien, Carlo, Barry Fitzgerald film. Zadnja ob 22. WJ[p)j Fiiodrammatico. na bojnem pohodu’- stclj:i 0’Brlen, Dean Ja8S«f.'n Indijancev. Barvni fiw- I Arcobaleno. 16.00: sad«, Fernandel. Mia I 16 let prepovedano, u tari j o poplavah na H® Astra Rojan. 15.00: »"‘"V" John Wayne, Maureen Barvni film. . „ ,o). lij Grattacielo (Ul. Battist i u «Oprostl mi. čem'5 Vrti J n o Jeli Veliko retta Young, Jeff, Alabarda. 15.30: « Kirk Douglas. Ariston. 16.00: »Navijal^« Esther VVilllams. >Lr‘‘| 0 tra. Lep glasbeni barv"' » Armonia. 15.30: «Legen0*^# vi*. G. M. canale. Nov, zelo smešen v Aurora. 15.30: «Tot6 " Lea Padovanl, Feppi"« lippo. Toto. .i jr«g Garibaldi. 15.00: »AMf1 ^ T* Gaby Andre, L“pa«)lj>»' Ideale. 16.00: »Norma«" Briand. V#-»jna zgo®^ « Impero. 16.00: «ShoW , thryn Grayson. roc..- Ava Gardner. Znane v barvnem film”- ,, Italia. 15.30: «Dekleta *? lla5« Ana Maria Ferrero, U rd« Peppino, Titina in b ,, VuSe.P«'.00: »Sin Te^V1 Robertson, Joanne ogrevan. Kino ob morju, vJi možje*, Tamara .« gio Gurzo. Barvni f ^ C Mrssimo. 16.00: «ZvoK> i' du*. Ray Milland, , ter. Barvni film. |cr*l3 Moderno. 16.00: «Za “ .,|j upanja*. „ ji/ Savona. 15.00: «Ter»£^ Pierangeli, John L. r Secolo. 16.001 «Bagd9?"' - kC-l-ulU, lO.UlA 0’Hara, Paul rerroviario. 15.20: Jj* toku s teboj*. Estl>‘ ® Riccardo Monta!0* «■ film. 5. Vittorio Veneto. 15.‘" 8. .,1? ■na*. Robert you"*i(o«te V »»iirrn Afi! Azzurro. 16'00.:.„-tzoirieryM'f,: meč», George MontS„.n la Corday. Romal' j fl>m. Belvedere. 16.00: ^ volk*, John W?slan5tv° , Neal. Junaško P05 podmornice. M0j Marconi. 16.00: * j^sSi' Leigh, T. Drake ln V ni film. «OSv0,5 ^ Novo cine. 16.00. * ,r J' pada*. Gary Cooper thur. Western. . N»P°W! Odeon. 16.00: «V!“eij}nHJ potem umreti«. Canale, Renato ^ Marži in Claudio , dan. , i.ta " Radio. 16.00: «Prekie”,ene Joel Mc Crea, Barvni film. SOBOTA, 21. O O N R 1 « ,C 254.6 m »‘'gof.fi! 7.00 Poročila. 7.1 i3.^/ ne. 13.30 Poročila- „| pn* glasba. 14.30 Jez'«® poffM Jožeta Pahorja. 1«® S*® ki. 17.30 Antonln EgLj! i« fr capriccloso. 17.40 . 18-’(lljJ narodov JugoslaviJe-MorJ) V bena medigra- t cesta. 18.45 Claude ^ je - simfonične s' f/ Černe vesti. J Černe vesti. 2L<)(Lbote1 melodij. 21.30 Od |W te. 21.45 Pisan spore ples. 23.10 Glasba z 23.30 Poročila. t,,bT 306.1 m ali 98 11.30 Lahki ork«^ vsakega nekaj-. lnte* 13.00 Šramel kY‘rr)| duet. 13.30 Kult>irn ifjfi 13.40 Zabavna čila. 14.15 Ritmične P Plesna glasba. 18,-čna Mf Manfred, simf °J\ 19.00 Pogovor z ze j glasba. 19-45 P°r° 20 *1.. P,i cert operne glasuj,, liene me'odlje. Jl^jo 1^ ,6 lo — malo zares- i lodlje. 22.00 Pesjra , sl?v"j, i ba. 22.30 Odlomki »■ certov. 23.M Zmeren* Poročila. 23.32 P j TRS Petralla. 13.25 Nlnija Pernoja- h, jffl jj žeTa*4* smebuij**’ 2J> zeia srncinj«j--- v ^ Zuccoll: »Streli« * • °v ' 327.1 m. 202.1 12.00 Opodansklza6.-ivnrl 'i Poročila. ,12-45 potovati „ peir°v: godci in Komani AVgU monlko spremlja „ 15.30 Radijski r v trov: Dvanjast s^e, vanip. 17.00 .n poj, rorocua. 13.00 Jezikovni novitev. 13.10 red. 13.50 Ku. berneta. 1«-» V“el<« stralna Od J?elil’» medigra. 45 ve5^* melodije. 20.3« koneC 21.15 Na vesel l» Poročila. rti letu Dne 20. februarja ob 19.45 je v st»' preminila naša zlata mama Žalostno vest APOLONIJA vd. STANIČ roj. Petruhar naznanjajo hči Mari)*- 5 in ostali sorodniki. Trst, 20. februarja 1853- 3 — 21. februarja 1953 OB OBLETNICI 1JEIE SMRTI *Š\wnnetTjstletn° de' v Ca poleta 1937 V kroavZi foro leta M? Centov kislovenskih Volnjeva^ jer se je izpo- kir h S£DCria± k “tenjuin >niZake ----------------- &hkiZ?ju knjižnice. ^ ostn]a, Vpiasi navezali **• ki m C atne skupi-Ck0 dC0vale mea slo-u fe sesti??0 nladino, ki o in razprav- -■--.v itn-' n o borbi proti J* razv^L ■ ,na fednr, m ie mla' ^Pne tl dejala izlete. ^editnp ?r? in kulturne re?e,;o!o' n* h se je u' 1 kleti i vee sto Vadi. n°ffo nw Prireditve so » *W»!a-'1 Dorfn-???”0 mladino 0ru tnŠ lTn Prebival-•^ko da so se čutili »Siy;scount> prv° ie,ai° QKloriem dq viiok Dre st... .. ,fe.etelo Atantiic 5,>« vES Stal« ” *” ^ln-n, L,eta-žterna na9r„!!lnil|e''lh obročih to^a(ia je rafy0?Jramerct'» P«* Ve> nad0[r,^0P skoraj popol-toWu bombaž 1kot Lobro?ev- Frej Rtedi? bal v? rabila 700 do niee k- ^®mbaža letno, tail, ,težave ?lbaž3 Pa imajo tr5 > ‘sprem f S1 otorajo za-te t!?ambe najti nov občine bombaža. e0oj| " ^do 11690 otrok >na, ®tOS V Par,zu bk.Sr'?u k?1 c*nter za otroke ,(čaie ,PHredil letos po-Vi !e hna ne,l0 otrok, ka- nM 1. „.ur>ao ____ "tli !e bna Za ne,l0 otrok, ka-\ h 5n ri udeležili specia ^?favn«r,za,v‘ Na tečajih bo-V"h ohni Preprečevanje K? wnJ,.prl otrocih- po ^blianje pohablje-SSmt°Clalne Pla‘l v živ VS*' , .alne Plati v živali Nate? vpra=anla ^rb .SeNni?® Pred ,n po po' N N vlaH Cantfr finansira ŽN da m Mednarodni pomoč otrokom. vedno bolj povezane in da so skupno kovali nalrte za antifašistično borbo. Pri teh izletih in prireditvah je bila Zorka vedno zraven Leta 1938 se je povezala v celico slovenske sekcije komunistične mladine in kmalu potem jo vidimo, ko se udejstvuje med šentjakobsko mladino, kjer se je kakor med ostalimi ustvarjala podlaga za poznejše narodnoosvobodilno gibanje.. Ko je italijanska fašistična policija leta 1940 za-Cela s prvimi aretacijami, so bili med prvimi na vrsti Pinko TomaiiC in njegov otji krog, nato pa je val aretacij zajel vso trZa^ko o-kolico in vso Primorsko. Med dijaki in mladino je prvotno nastal preplah, a pogumnejši so se kmalu znašli in se s še veCjo vnemo vrgli na delo. Med temi je bila tudi Zorka, dokler je ni policija aretirala. Kljub svoji mladosti — bilo ji je tedaj 17 let — se je med zasliševanjem pogumno drtala. Obsodili so jo na konfinacijo v Italiji, od koder pa se je te po nekaj mesecih vrnila. Tedaj se je zaCelo v Trstu organizirati osvobodilno gibanje v okviru OF in Zorka se mu je takoj pridružila. Z navdušenjem in z vso vnemo se je lotila dela in sodelovala pri organiziranju odborov Osvobodilne fronte pri Sv. Jakobu in v centru mesta. Skupine so rastle in se krepile. Blital se je december 1941, ko se je zaCel proces proti Pinku Tomazitu in ostalim 59 tovarišem. Prav med procesom so izvedli v Trstu prvo akcijo, pri kateri je sodelovala tudi Zorka. Po vsem mestu so organizirane skupine raztrosile letake, ki so fašističnega tirana opozarjali, da bo prišel dan obračuna za vse njegove zločine. Prav tiste dni je Zorka odšla v poslopje triaške kvesture in tam pritrdila tak letak na oglasno desko. Kmalu se je o tem govorilo po vsem mestu in to je vlivalo novega poguma našemu ljudstvu, ki se je zavedalo, da se je začela odlodlna borba na Ovije-nje in smrt, in proces, ki so ga italijanski fašisti uprizorili v Trstu, zato da hi naše ljudstvo ustraKova-li, je še bolj podžgal odio: Cen odpor med ljudstvom. Ko je Zorka ob drugi veCji akciji razdeljevala letake, je eden teh prišel v roke vohunu in 16. decembra 1941 so jo ponovno a-retirali. Tudi to pot se je pri zasliševanja pogumno obnašala, tako da so ji za-slUevalci nadeli ime «Z,a belia tigre*. Po dolgih mesecih zasliševanja so jo z drugimi tovariši odpeljali v Rim. kjer je bil proces proti skupini primorskih partizanov. Na tem procesu so se obtoženci pogumno držali in prav tako tudi mlada Zorka, ki je bila obsojena na 14 let jete. Odpeljali so jo v kaznilnico v Perugio. Tudi v zaporu ni mirovala in je skrbno sledila razvoju osvobodilnega gl banja na Primorskem ter si je ustvarila zvezo s tovariši v Trstu. V zaporu je pletla nogavice, rokavice in druga oblačila in jih po za upnikih pošiljala v Trst od koder so jih pošiljali partizanom v gozdove. Po kapitulaciji Italije sreCamo Zoro zopet na trtaških ulicah v dru"bi o-stalih borcev, ki so srečno prestali grozote italijanskih jet in se vrnili, da nadaljujejo zaf eto borbo. Prijatelji so Zoro opozorili, da jo policija zasleduje, in jo pripravili do tega da je zapustila Trst ter odšla v Brkine, kjer je po vaseh ljudstvu vlivala vero v zmago in skupno l njim pre- magovala trpljenje in težave. Bila je Članica okrajnega odbora SKOJ m ZSM za Brkine in kmalu so jo ljudje v Brkinih vzljubili. 8. marca 1944 je bila sprejeta v komunistično partijo Ta Cas se je mladinska organizacija v Trstu motno razrastla in je dobila mnoliCen znataj. Zoro so tedaj poklicali v Trst in jo vključili v okroini odbor SKOJ in okroini odbor ZSM, kjer je prevzela odgovornost za delo med študentovsko mladino ter za povezavo z italijansko mladino. PriCela je z načrtnim delom, naCrtnim učenjem in z vsakodnevnimi akcijami. Lotila se je organizacije v Rojanu in kmalu je imela okrog sebe skupino delavcev in skupino italijanskih študentov. Med delavci, ki so delali pri nem- TODT, je organizira- ški organizaciji sodelovala pri nju skupine, mladincev, ki so prinašali or olj e, blago in drugo za partizane. Toda sovrainik, ki je iz dneva v dan Čutil, da se mu konec naglo pribliluje, je vse bes-ne j e zasledoval aktiviste in 24. oktobra 1944, ko je bila namenjena na mladinski sestanek, so jo v Ul. Udine aretirali in jo odpeljali v triaške zapore. Sledile so a-relacije številnih aktivistov in Članov SKOJ in kmalu se je izkazalo, da so tu imeli prste vmes izdajalci. V začetku decembra 1944 so jo skupno z drugimi tovarišicami odpeljali v taborišče Osioieczin (Auschwitz) in še isti mesec dalje v taborišče Rawensbrueck. kjer je februarja 1945 obolela na tifusu in je 21. istega meseca umrla. KONTOVEL, pri kaloni KEKDAJ Sl KONTOVGLU Martin je najstarejši Slovenec na Tržaškem, pa ve povedati... Sedaj ga nimajo skoro nič več. morda dvajset glav ali pa še ne. Pa še seno smo prodajali v Trst. Nosili smo ga v ponjavi na glavi v mesto, — vse peš kajpak, v Barkovlje tn od tu po cestt v Trst*. Zenske so nosile mleko v Trst, Vsak dan so prenašale polne plenirje vrčev in drugega na trg: fižola, krompirja, zelenjave. Ko so ribiči naloci-li malo, so nesle žene kar v plenirjih v mesto na trg. Ko je bilo rib več, so jih peljali s čolni v Trst. Leto in dan so odhajale ženske natovorjene iz iste vasi, vedno v zgodnjem jutru: poleti že pred peto uro. pozimi pa kasneje. Bilo je dosti dela in trpljenja. Tudi Mar. tin je delal, trdo delal, dokler ni šel k železnici. Ponekod so imeli takrat še ovce. Strigli so jih za volno. Volna je bila draga. Pri Bir- V DEŽELI. KI KORAKA PO S 0 BURMI IN BURMANGI Dežela je prekrasna v večnem zeleniu in cvetju - Ženske imajo cvetje v laseh tudi na delu v tovarni -18 milijonov ljudi na ozemlju, ki je dvakrat večje od Juqoslavije - Na instrumentu, sestavlienem iz 20 bobnov, pričarajo glasove ptic. čričkov in žab, kar se zliva v široko pesem prirode i. Letos v januarja je bila v Rangunu v Burmi konferenca azijakih socialistov. To je bil dogodek, ki je pritegnil nase pozornost ne samo azijsuih naprednih sil, ampak so na to konferenco poslale svoje zastopnike tudi neke evropske socialistične stranke Med drugimi je bila na tej konferenci zastopana tudi Zveza komunistov Jugoslavije ki so jo predstavljali Milovan Djilas in dr. Alej Bebler. Seveda so evropski zastopniki prisostvovali konferenci le kot opazovalci, pa fetud' so tu in tam nastopil javno, kot n pr. Milovan Djilas n. raznih zborovanjih m tiskovnih konferencah. Toda vse te zunanje manifestacije so bile le vzporedni dogodki, ki = samim delom konference niso imeli neposredne zveze. Ker je konferenca, kot smo že rekli, vzbudila v VSej javnosti veliko zanimanje bomo zabeležili nekaj vtisov iz dežele, ki=r se je vršila. Rangun iz Kalkute do Ranguna je več ur letenja z avionom Pot vodi pa d delto Gangesa in Bramaputre, nad močvirji in pritoki ali rokavi omenjenih rek. Vsa površina je pokrita z gozdovi, le tu in tam manjše obdelano polje s kako hišo. Nato spet z gozdovi poraslo gorovje in spet dalje ravnica, skozi katero teče re..a Iravadi Tudi tu gozdovi in polja, vmes kaka vas s svojo pagodo z značilno šiljasto kupolo Po vaseh so vse pagode bele Po večurnem letenju se prikaže v vsem tem zelenju večja pagoda ki pa ni bela. ampak zlata. Tu je Rangun, zlata pagoda pa je pagoda miru ki jo je zgradila sedanja vlada. Tu je že lepo urejeno veliko letališč« ki so ga zgradili Angleži med zadnjo vojno, z letališča vodi v mesto lepa cesta s krasnim drevoredom, vsa v cvetju V prvem predmestju so hiče lepe, zeleno pobarvane, bogatejše hiše so iz opeke. Vse pa so zelo čiste in ureje.ie. ljudje so čedno oblečeni. ženske in moški v krilih, moški nosijo bele srajce ženske pa povečini bele bluze, značilno ie. da nosijo ženske cvetje v laseh ne samo na ulici ali pa doma, ampak opaziš tudi tekstilno delavko pri stroju s cvetjem v laseh Dežela je prekrasna v večnem zelenju in cvetju Dolina reke Iravadi. v kateri leži tudi glavno mesto Rangun je iz. redno rodovitna. Ima zelo mnogo dežja, namakajo jo tudi reke in pritoki in poleg tega ima Izredno mnogo sonca. Pravijo, da rodi zemlja dvakrat na leto, ne da bi bilo treba vložiti posebnega truda in daje bogato žetev riža in vseh mogočih drugih sadežev med katerimi je zelo značilen sadež, ki ga poznamo mi pod imenom «pistacci», ameriški lešnik. . Sonce, kot smo že rekli je zelo močno in zato nosijo ljudje na ulicah sončnike. Budistični menihi pa so vsi v kričeče rumenih oblekah ki precej spominjajo na rimske toge, glave imajo obrite in nosijo rde.e sončnike. Vsi durov-niki so tako oblečeni in rdeči sončnik je del izrecno njihove opreme. Srečuiej jih na ulican Ranguna na stotine Cim bliže prihajaš k mestu, tem več revnih ljudi in revnia koč iz bambusa sreču'eš Kasneje zveš, da se je tu naselila večina beguncev s podeželja. ki so >ežali pred državljansko vojno. Njihovo vprašanje se rešuje postopno. Nekateri so se po končani državljanski vojni vrnili domov, mnogi pa so ostali, si našli tu zaposlitev in se zato ne marajo vrniti domov Predsednik občine ti pove, da se položaj v prenaseljenih mestih hitro popravlja, da gradijo boljše hiše, postavljajo vodovod in gradijo šolska poslopja Ko pa se približaš ožiemu središ.u mesta, vidiš vedno več zidanih hiš in končno si na popolnoma evropski ulic s trgovinami, bankamr uradi itd. Tu so tudi hoteli, ki so urejeni v modernem evropskem smislu časa konference so se v teh hotelih, v njihovih halah, restavracijah ali barih razvijale velise razprave v brezkonč- mnogo občinstva. Najmočnejša delegacija je bila indijska. Trdijo, da je iz Indije prišlo na konferenco okoli 70 ljudi. Njihove obieke iz belega platna in bose noge v sandalih so mnogo prispevale k tipičnemu azijskemu videzu konference. Delegacije azijskih socialistov Indijci so krasni ljudje — živahni, zgovorni, svetlih oči in boroenih izrazov. Mnogi izmed njih so kmetje ali vsaj rojeni na kmetih in so tudi naravni kot kmetje. Mnogi se zanimajo za Jugoslavijo. Dan in noč bi poslušali o vsem, kar se v Jugoslaviji dogaja. Nekateri so v Jugoslaviji že bili. mnogi izmed njih pa so novinarji, ki želijo o Jugosiaviji pisati v svojih listih. Tu so bili tudi Indonezijci Manj jih je rilo, joda zaradi njihovega temperamenta so bili bolj opazni. Njihova posebnost je, da so v ogorčeni borbi z vplivom Kominforma razjasnili tudi svoja naziranja tako, da se je med njimi pojavil poseben način dela. način, ki ga odlikuje velika udarnost. Toda velike težave jim dela jezik. Medtem ko indijski delegati govorijo angleški, t. j. uradni jezik vse konference, Indijci, ki so bili pod holandsko upravo, zelo slabo govorijo ang.eški in se zato ne morejo učinkovito udeleževati diskusij in razgovorov po hodnikih in salonih mestne zgradbe. Tu so bili tudi Japonci. Njim jezik še bolj nagaja. Oni so sinovi velikega naroda in se, kakor vsi pripadniki velikih narodov, sploh ne učijo tu- tn nih razgovorih med raznimi jih jezikov. Japonci so se razde egati, ki so prišli na konfe- delili na delegacijo levih in renco. desnih socialdemokratov. Vsa Glavno delovno mesto konfe- R® ie imela po enega tolma-rence pa je bila mestna seina ča. Če je bil ta odsoten, je bi- rt vrti-an i ..»KUž i. . _ * ... dvorana v veliki in lepi zgrad-bi ki je v času angleške okupacije bila zgrajena za angleško civilno upravo. Tu se še bolj kot v hotelu opaža kako se je moral evropski način zidan a prilagoditi burmanskemu podnebju zlasti za poletne mesece, ko je ••elo huda vročina. Poslopja so polna hodni-kov. ki izolirajo glavne prostore od sonca, z vseh strani poleg vrat m oken so zidovi pre-?rN,an\ da . bi bil prepih. Prepih je bistvena stvar tamkajšnjem podnebju, v kolikor pa ne zadostuje vetrič rantl' trei?iha so v vseb dvo-sohah J“di v hotelskih v^rhUatorji VeUkanshi . r,?.estna zgradba je v času konference azijskih socialistov kar oživela. Prišli r“!« »o mnogi opazovalci' novinarji m pn javnih zasedanjih tudi la delegacija v zadregi in se je morala včasih poslužiti tolmača nasprotne delegacije. En član desne delegacije je bil budistični menih, tudi meniško oblečen. Tu so bili tudi Arabci, Izraelci, Malajci, Pakistanci. Njih je bilo manj, toda vseeno so dajali celotni družbi svoje barve. Vse to pa v morju Bur-mancev; delegatov, novinarjev. sodelavcev sekretariata konference in najrazličnejših tehničnih uradov, ki so povezani z vsako tako prireditvijo. Oni so bolj tihi od mnogih drugih, govorijo z mirnim glasom in počasi, toda neverjetno so ljubeznivi in ustrežljivi. Glasba, igre in hiše... s prepihom Burmanci so se trudili, da bi v kolikor je bilo to mogoče, vsi spoznali tudi njihovo de- želo in njihove probleme tudi zato da bi se delegati ter gesti konference dobro počutili Nekega dne so organizirali izlet po reki Iravadi z luksuzno ladjo, na kateri so se peljali vsi udeleženci socialistične konference. Na ladji so priredili tudi kosilo in večerjo. V ostalem času pa so delegate zabavali z narodno glasbo in igrami. Ob tej priliki je nastopil tudi neki pravi virtuoz na tipičpem burmanskem instrumentu. ki je sestavljen iz 20 bobnov najrazličnejših dimenzij. Pri poslušanju te glas-, be se zdi, da glasba oponaša zvoke prirode. Pričara glasove ptic, čričkov in žab, kar se vse zliva v eno samo široko pesem prirode. Burmanski narodni plesi in pesmi opisujejo ljudska čustva in lepoto prirode. Delegati so z ladjo po Iravadiju prispeli v neko manjše mesto. Tudi to mesto se deli na dve naselbini. Ena je ob reki in sestavljajo jo slabe koče. kjer stanujejo po veliki večini begunci iz državljanske vojne, drugo naselbino pa sestavljajo hi- šo, ki so trdno grajene iz lesa med prekrasnim zelenjem in cvetjem. To je stara naselbina še izpred državljanske vojne. Velik del mesta je v svetovni vojni zgorel, pa so po vojni vse zgradili na novo, imajo pa v načrtu tudi obnovo tistega dela mesta, kjer so nastanjeni begunci, ki se nočejo vrniti na svoje domove. Povprečna enodružinska hiša v starem, t. j. boljšem delu mesta, je razdeljena takole: hiša je sestavljena iz 4 velikih prostorov, ki so odprti na vse strani. Med posameznimi sobami ni zidu. temveč samo nizke pregrade, ki ne ustavljajo prepriha. Vse je zelo čisto. V pritličju je delovna soba ter dečja soba, kuhinja z zelo preprostim ognjiščem in nekaka obednica, v prvem nadstropju pa so spalnice. Januar - mesec žetve Na poti iz mesteca proti Rangunu opaziš ob rekah njive tn polja. Zemlja ie črna in zelo plodna Kmetje jo orjejo še z bivoli. Četudi v januarju, ki ga Burmanci imenujejo «mesec žetve«, je mnogo žita še nepožetega. Ko se približaš Rangunu imaš vtis da je mesto velikansko, sama reka pa je kot krasno moderno pristanišče z velikim številom orekooceanskih ladij in z množico manjših ladjic, s katerimi kmetje prevažajo svoje pridelke na trg r L t Okolico mesta Las Vegas (Nevada) je prištevati med naj-lepje kraje ameriškega zahoda- Nedvomno spadajo k tej slikovitosti tudi slične jahalke, ko počivajo v senci drevesa joshna. sovih so jih še imeli. Bila sta dva brata, Tine in Vane. Pa so nagajali otroci; Tine Birsov pase vouce na vrh Fajne ogradi... Ko so pri Birsovih ovce prodali, so pa lovili ptiče. Fantalini pa so nagajali: Tine Birsov lovi tiče na vrh Fajne ogradi... Siničke jc lovil tako, da je žvižgal s posebno piščalko, da jih je privabil. Tudi drugi fantiči so lovili ptiče, pa niso tako znali, in so seveda malo ujeli ali pa nič. Tine Birsov pa jc limanico namazal z bezgom. Ko je ptič sedel, ni mogel več proč. Zares, za ptiče je bil le Birsov Tine. Na Kontovelu je bila že takrat šola. Tudi Martin je že hodil v šolo. Seveda je bilo tam vse slovensko. Nekateri so se učili tudi nemški, on pa ne. Znal je že kakšno besedo pa je že vse pozabil. Seveda niso takrat toliko gledali na to. če je kdo redno prihajal v šolo. eNekač je bilo manj hiš na Kontovelu. Pred več sto leti je bil tu star grad, gori na vrhu, kjer še danes pravijo Grad in se od tam vidi v Trst in na morje. Kar jaz pomnim, so bile tam vedno ruševine. Nekaj je še ostalo, pa so Nemci podrli, ko so delali utrdbe. Bi še marsikaj našli, če bi kopali, a so stroški s takim delom«. eNekoč je bil večji red na svetu. Fantje, ki še niso imeli dvajset let, niso smeli na cesto ponoči. So jih starejši fant. je nagnali spat, zlepa ali zgrda. Sele ko so bili klicani k vojakom, so dobili to pravico. To je bila prava postava. Ne tako kot dandanes. Sedaj so otroci ob vsaki uri zunaj, celo dekleta. Včasih smo rekli; bežite dekleta, fantje gredo; pa so zbežale. Sedaj pa je ravno narobe. Fantov je sedaj malo. So vse po hudiču — pa ne samo na Kontovelu«, Za Miramar ve Martin, da so ga končali malo prej, kar on pomni. Ko jc delal na železni, ški progi, jih je prišel včasih sam nadvojvoda Ferdinand gledat. eBil je dober gospod. Ko so ga ubili v Sarajevu, je izbruhnila vojska*. Martin ni šel v vojsko, ker je bil pri železnici. Tudi o Grljanu se spominja pripovedovanja, da je bil tam samostan in romarska cerkev za ribiče. Bila je velika reč, a on tega ni videl več. Tudi por-tič je že bil takrat, le bolj pre. prosto je bilo narejeno, ne tako kot je danes. eNekoč ni bilo vojakov pri nas. So biti le ebaukoli» (okoliški bataljon), ta črni souda-ti». Fantje so služili določeno dobo kar doma. Niso imeli ka. same, zato so bili doma, le vsak dan so šli na stražo po nekaj ur. Tam na gmajni, kjer je ravnina, so stražili. Tudi v Trstu ni bilo vojakov; tudi v krst so hodili nali. V vseh vaseh, ki so spadale pod Trst, so bili. Pri nas jih je bilo precej, kakih dvajset, če ne več Imeli so svojega poveljnika (firerja). Se sedaj pravijo pri hiši «pri Firerju* — je tu blizu. Na Proseku pa so imeli spet svojega. Nosili so kratke, hlače (brgeše), kakor so jih nosili itaši stari, pa telovnik m jopič. Na telovniku so bili srebrni gumbi. Naši stari pa so nosili suknjo pozimi s krznom znotraj, na glavi pa kapo, vidro. Kaipak vidro so zmogli le bogatejši. Cempar in drugi. Na nogah pa so imeli nizke žolne.« «V solnih so nosili nogavice do kolen. Hlače (brgeše) pa so zavezovali pod kolenom. Zenske narodne noše, t. j. p ražnje, pa so imele le tiste, ki so pele pri procesiji, in to le tiste bolj bogate. Na glavi ruto, pod krilom pa obroče, da so bile b< Ij košate*. «V tistih časih so izdelovali vse blago doma. Vsaka hiša je imela svoj kolovrat z vretenom in preslico za predivo. To so kupovali v Trstu, — na Kontovelu niso v moji mladosti več sejali lanu*. «Ri,s, da je bilo več trpljenja nekoč, vendar je bilo vse bolj veselo, bolj domače na Konto-■jelu. Nekoč je svatovanje, trajalo tudi po osem. dni, kakor je pač kdo zmogel Celo zadolžili so se za to. Sedaj pa se poročijo. ko n imajo niti ognja v hiši ali pa se niti ne poročijo«. sOlja in vina je bilo takrat mnogo, pa so za svatbo cvrli razno cvrtje in meso ter ribe vseh vrst. Vsak je dal, kar je mogel: ta eno, drugi drugo, kdor ni imci nič, je pa drva poskrbel za vse dni*. »Ko sta šla ženin m nevesia (novic in samica) v cerkev k poroki, sta se držala za robec. Ko so novico peljali na novi dom, je metala kolače čez rame fantalinom in otrokom. Fantje pa so zapeli. Zato pa so jim dali jedače m pija;e, in še plesali so po južim. To je trajalo, dokler se niso naveličali in niso šli narazen«. tKo sta šla novica k poroki, so jima fantje zapeli: Zdaj se bomo odpeljali in bomo slovo jemali od očeta, matere in od svoje žlahte vse. To so peli tudi takrat, ko so naložili in odpeljali balo. Ko sc balo naložili, je novica zlila volu vina za rog in ga sama pognala. Po poroki pa so zapeli: Mije tije kompanija, hvaljen Jezus jen Marija, hvaljen sin in sveti duh, tri pršone, en sam buh. ttSedaj vsega tega ni več. Sedaj niti poroke ni več toliKo-krat. To ni prav. Sedaj je čisto drugače. Nekoč so bili vse bolj složni v hiši očeta in mater smo spoštovali. Sedaj pa jih ne spoštujejo ntč več«. Za božič je vse šlo k polnočnici. Pa čok, božič, je moral biti v vsaki hiši, za spomin. Dva fanclna so postavili na čok, uda je jeu« (to je še ostanek stare slovanske vere: obred darovanja poljski pridelkov slovanskim bogovom za dobro letino; op. Z. J.) Sedaj ni več čoka, pa ga tudi ni kam položiti. V štedilnik ne gre. Takrat je moralo biti jedače in pijače vseh vrst. Štiri vrste rib so morale biti; bižati, pasare, polenovka in musoli, pa kostanj zraven. Mladi so bili največkrat pokonci do jutra, Olja je bilo dosti, pa so cvrli Samica je netila ogenj pa so sedeli za ognjiščem, se greli, si pripovedovali in peli. Tako je bila kmalu peta ura, ko so ženske morale s plenirji u Trst. Takrat so bila namreč je povsod ognjišča, ponekod visoka, OjARllS DtCKhNS imrcMti .^vedel prof. dr. Fr. Bradač bo sta avka.» naJve;ja lopova, ki sem Imel kdaj 2 njimi -v,— * . — - —------- “ ^141111 Je DS!tena avitorepca> toar jih poznam, '°d vLP pomn11 L°wten. ne V(a Pometena!« je ponovil gospod Perker t^es> gošr^i^0 131 ^ma *or^e' do «veSa-» osn™ - Je CKlg0V0ril ljOWten m oj>a Q i rob, 1 _ »_____. J? odgovoril Lowten m oba moža 'UaiV to°r da ka1 sekund z razjasnjenim obra-b« 1 Premišljata o najlepši tn najduho* »a Se' .Najdbi ° naJlePy najduho* legi« Je niu * kar si Jih je kdaj človek Izmislil. k0 '» Perker 4 rotter Se ostanek svojega posla- ga. Je zamišljeno pokimal ter vzel uro im,"S tun , n rekel „!lU t«. Nočete km «Ne, hvala, gospod.* «Hotell ste vendar reči da,« je dejal maJi mož in se obrni h kredenci po steklenico ln kozarce. In ker si je Lowten mislil da, ni več govoril o tem rekel pa je glasno šepetaje Jobu, naj pogleda, kako tmemtmo uspel je tisti portret gospoda Perker J a nasproti kamina, nakar ga Je seveda Job tudi pohvalil Medtem je bilo vino nalito in Lowten Je lzpij na zdrav Je gospe Perkerjeve in otrok, Job pa na zdravje go-spoda Perker j a Gospod v plišastih hlačah in bombaž-nlh nogavicah nikakor ni smatral za svojo dolžnost da bi odpravil ta dva človeka ven; žilavo se Je up-ral vsemu kllcaniu in tako sta ta dva odšla sama Advo-kat se je vrnil v salon, pisar k »Sraki* Job pa na ze lenjadni trg pri Coventu, da bi prespal noč v zelenja-darjevem košu- Točno ob določeni uri zjutraj je dobrodušni mali advokat potrkal na vrata gospoda Pickwicka, ki lih Je Sam Weller brž odprl. »Gspud Perker, gspud.* je Javil Sam obisk gospodu Pickwicku, ki je sedel zamišljen pri oknu. «Tu me veseli, de ste slu<’aJn zašli srn, gspud Reku bi de želi gspud menda guvort z vam.* Perkerjev in Samov pogled sta se sporazumela, češ da Perker ve. da ne sme izdati, da so poslali ponj Po- m gal je Samu in mu nekaj pošepetal. «Ampk. tga vndj na miselte, gspud.* je rekel Sam m se za"uden odmaknil Perker Je pokimal in se nasmehn' Gospod Samuel Weller Je gledal na malega advokata, potem na gospoda Plokwlcka, potem v strop, pa spet na Perkerja, se namrdnil, se glasno zasmejal ter končno pobral s preproge klobuk m odšel, ne da bi povedal, kam. »Kaj naj to pomeni?* je vprašal gospod Plckvvick, oarši se začudeno na Perkerja. »Kaj se Je zgodilo s Samom?« »I nič, nič,* je odgovoril Perker. »Pojdite, dragi gospod, prisedite malo bliže k mizi. Imam vam mnogo povedati.* »Kakšni papirji so to?* Je vprašal gospod Pickwick, ko Je mali mož položil na mizo cel zvezek z rdečim trakom prevezanih pol «L!stine o Bardellovi ta Pickwieku,» je odgovoril Perker ter a zobmi razvezoval vozel. Gospod Pickwlck Je pristavil stol k mizi, sedel, del roke križem ter se strogo zagledal (namreč če Je gospod Plckvvick sploh znal strogo gledati) v svojega pravnega prijatelja. «Vi neradi slišite to ime, kajne?* je rekel mali mož, še zmerom zaposlen z vozlom. »Da. nerad,« je odgovoril gospod Plckvvick. »Obžalujem,* je nadaljeval Perker, »zakaj prav o tem moram govoriti z vami.* »Želel bi si bil, da ne bi tega nikoli več omenili. Perker,* ga Je naglo prekinil gospod Piekvnck »Eh. eh dragi gospod.* je dejal mali mož, razvezu Joč papirje ln ozrši se od spodaj na gospoda Pickwicka. »Moram to omeniti. Zato sem prišel. No, me hočete poslušati, kar vam bom povedal, dragi gospod? Se nič ne mudi; če niste razpoloženi za to, počakam. Imam s seboj jutranje časopise. Kadar si boste želeli, začnem. Prosim.* Nato je mali advokat prekr.žal noge ter se udobno in marljivo pripravljal da bo čatal časopis. »Dohro,« je vzdihnil gospod Plckvvick, toda takoj se je zasmejal. »Povejte mi torej, kar imate. Ze spet tista stara historija, kaj ne?» «Z majhnim odklonom, gospod,* je odvrnil Perker ter počasi zlagal časopis in ga deval v žep. »Gospa Bardellova, tožiteljica v tem sporu, je tudi med temile zidovi, gospod.* »Vem,* Je rekel gospod Plckvvick. »Prav dobro,* je odgovoril Perker. »In že veste, kako je sem prišla, mislim, namreč iz kakšnih razlogov in po čigavi zaslugi?* »Da, vsaj Sam mi je nekaj o tem pripovedoval,* je rekel malomarno gospod Pickwick. «Sam vam je o tem pravil,« je odgovoril Perker, »Potem veste seveda prav. No, gospod, prvo vprašanje, ki ga imam za vas, Je, ali naj ta žena tukaj ostane?* «Ali naj tu ostane?* Je ponovil gospod Plckvvick. »Da, ali naj tu ostane, dragi gospod,* je nadalje-v*l gospod Perker, naslonivši se na stol in ozrši se strmo na svojega klienta. »Le kako me morete vprašati?* Je rekel ta gospod. »To je vendar odvisno od Dodsona m Fogga. to pač dobro veste.* (Nadaljevanje sledi) drugod pa čisto nizka (10 do 20 cm); nekatera bolj preprosta, druga pa lepša, kakor je kdo mogel. Luči pri ognjišču niso imeli, ali pa le majhne svetilke na olje. Seveda je bilo od teii tako malo svetlobe, da so komaj videli drug drugega v obraz Sele kasneje so dobili svetilke na petrolej («Ce greste v Trst«, je priganjala Martina 60-leina nči, «in morali iti. Jutri, če bo vreme, boste lahko spet šli delat zid«. «Se bojim mraza«, mi je priznal, epa burje. Ta je močnejša pri nas kot na Proseku, smo na hribu«), «Za pust je bilg zelo mnogo navad. Večina se jih je našemila, dosti več kot danes. Fantje so dopoldne nabirali po hišah jajca, klobase, — tise kar so jim dali. so vzeli. Popoldne pa so godli, plesali ’ in jedli, kar so nabrali, ter pili Na pepelnico pa so pusta pokopavali. Pri tem je bilo ljudi kot za procesijo. Okrog pokopališča so ga nesli, potem pa so ga sežgali«. «Za vozem (velikonoč) pa je bilo vedno tako kot danes, — jedli so pince in presnec in vse mogoče dobrote (fanclnov ne, — ti so bili le za božič), — kdor jih e imel, seveda. Za Martina in za marsikoga pa je bilo slabo, da večkrat za ta praznik še kruha m imel «Za proi maj je bila navada takrat, da so fantje prinašali hrastove gabrove, jesenove veje in jih zjutraj obešali samicam, dekletom na kljuke. Na vejo pa so privezovali fanclne. Seveda to tako zgodaj zjutraj, da je samica že našla vejico, obe eno na kljuko, ko je vstala. Na predvečer sv. Ivana pa so povsod kurili kresove, prav olizu vasi toliko, da ni bilo nevarno. Fantje so navlekli robide od vseh strani in kurili. (Potem so vse to prepovedali). Po vseh oknih so na ta večer devali rože. »Za čarovnice (štrige) so rekli, da so bile Toda jaz jih nisem videl. Jih je bilo več tudi na Kontovelu, pa so že pomrle. Da so znale coprati, uročiti človeka, da ga je bolelo In ponoči, da so prale pri vodi. Točo da so znale delati. Videti jih ni bilo mogoče, Ce pa jo je kdo videl, mu je za-žugala s prstom, da ne sme nikomur povedati. Ce bi povedal, bi ga končala Tudi bolezen da so znale narediti, — blagu, da so vzele mleko«. Pravili so tudi za duhovnika, da je znal delati točo če so se mu ljudje zamerili. Toda Martinu se je vse to zdelo smešno. Do pet desetega leta je bilo za Martina slabo S prvo ženo je živel deset let. L. 1895 mu je umrla in mu pustila hčer. Z drugo pa je živel dvašet let. Sama bolezen, — tri leta mu je ležala. L 1916 mu je umrla in mu pustila dva fanta. Oba sta šla t) Ameriko Trideset let je živel v tuji hiši. A vseeno ga je bog rešil. Skoro tride-et let je že upokojen, od l. 1123 da-IJe, — hitro za tem, ko so prišli fašisti na oblast — Malo dajo pokojnine. Ni lepo da tako malo spo tujejo starega človeka, ki je delal vse življenje, — je potožil. Umreti bi moral zaradi pomanjkanja, če ne bi imel male hišice A bog mu je pomagal. Greh bi imel, ce bi sedaj rekel, da je kaj slabega zanj. Vsak dan ima vina, ki ga pridela. Le rad bi dočakal sto let. Tako starega še ni bilo nikoli in ga ni deset vasi naokrog. To je čast tudi za vas, da ima takega človeka. «Se iz tega paštna ga bom pil!*, — namreč iz paltna fci ga sedaj podzidava in prekopava za no je trte, — je rekel s polnim zaupanjem znancu spntema ko je šel na dela To je življenjska in moralna sila našega človeka, ki je ra-stel p stiskah in težavah, toda zakoreninjen sedem sežnjev globoko v domači zemlji, — kakor je zapisal Cankar. Z. JELINČIČ % IS jll Vremenska napoved za danes: Predvidevajo pretežno jasno vreme s krajevnimi pooblačitvami. — Temperatura se bo neznatno zvišala. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 7.9 stopinje; najnižja pa 4 stopinje. TRST* sobota 21. februarja 1053 PRIMORSKI DNEVNIK RA »10 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.30: . ... Antonin Dvorak: Scherzo capriccioso. — Trst II.: *“■' Čajkovski: Manfred, simfonična pesnitev. — Trst I.: 21. j Odlomki iz Leharjeve operete: »Dežela smehljaja*. Slovenija: 13.00: Jezikovni pogovori. :• gg TEKMOVANJE SEJA POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA PREDUJEM DOBERDOBU a pwm ono« tam Občmi Dolenje so doli za delovni center en milijon lir, v obračunu za leto 1952 pa so vnesli nekatere spremembe GORICA, 20. — Na svoji zadnji seji, ki je bila preteklo sredo, je pokrajinski upravni odbor sprejel sledeče sklepe: Občina Gorica: izterjevanje naročnine potrošniškega davka: prispevek občinskemu svetniku dr. Antonu Grusovinu. Občina Doberdob: predujem iz fondov blagajne za takojšnji pričetek delovnih centrov za brezposelne. Občina Dolenje v Brdih: spremembe obračuna za leto 1952; predujem milijon lir za pričetek delovnih centrov. Občina Krmin: posojilo 12 milijonov lir blagajne DDPP za gradnjo greznice v Medeji; posojilo blagajne za gradnjo osnovne šole v Bračanu; razširitev vodovoda v predel For-naci; izravnava obračuna za gradnjo osnovne šole v Bračanu. Občina Gradiška: potrošniški davek za leto 1953; izterjanje naročnine potrošniškega davka; spremembe k sklepu za oddajo zemljišča ustanovi INA-Casa za gradnjo stanovanj. Občina Gradež: pogodba z ustanovo INA-Casa za gradnjo dveh poslopij z 12 stanovanji. Občina Romans: prodaja občinskih zemljišč Almi Cumin vd. Medeot in Romeju Nardini-ju; zavarovanje občinskih nepremičnin proti požaru in pisalnih strojev proti tatvini. Občina Ronke: blagajniški predujem za pričetek delovnih centrov; brezplačen odstop zemljišč za gradnjo dveh stanovanjskih hiš za begunce. Občina Zagraj: obnovitev pogodbe s Telve za delovanje javnega telefona. Občina Starancan: potrošniški davek za leto 1953; spremembe pravilnika pokrajinskega osebja. Občina Turjak: spremembe pravilnika ekonomata; spremembe sklepa o gradnji delavskih hiš. Pokrajinska uprava: prispevek bolničarju Cezarju Bru-matu- Seja občinskega upravnega odbora Obljubili so razsvetljavo okoliškim mestnim predelom GORICA, 20. — V sredo zvečer je imel občinski upravni odbor pod predsedstvom župana Bemardisa redno sejo, na kateri je bilo odobrenih več ukrepov manjše važnosti ter obravnavanih več komunalnih problemov Predlog, da se v letošnjem letu uvede za eksperiment e-notna vstopnica za vstop v goriški grad in muzej zgodovine umetnosti, ki naj bi stala za posameznike 30 lir, je bil odobren. Dosti diskusije je bilo o mestni razsvetljavi, predvsem v mestnih predelih, ki so izven središča in ki so nastali v zadnjih letih. Upravni odbor je končno sklenil, da bo pospešil izdelavo načrta, katerega bodo pripravila občinska podjetja in na podlagi tega bodo polagoma ulica za ulico dob le potrebno električno razsvetljavo Govora je bilo tudi o odstranitvi smeti v centru kot v predmestju, posebno v nekaterih delih predmestja, kjer so še vedno smeti na zbirališčih m jih ne odstranijo uslužbenci mestnih podjetij. Razvila se je živahna diskusija, v kateri' je podžupan dr, Poterzio izjavil, da ie temu vzrok pomanjkanja potrebnih vozil toda s tem bi prišli do povišanega proračuna, ki bi znašal več milijonov. Upravni odbor je nato sklenil, da se bo za sedal vzdržal povečanja denarnih fondov za izboljšanje navedene komunalne službe, vendar je spoznal potrebo po izvedbi ukrepov, na podlagi katerih naj bi občinska podjetja KINO Se- «Reka», E. Za- VERD1. 1030: »Zaklad iz quoje». K, Douglas. V1TTORIA. 17: Kneeft. CENTRALE. 17: «Zivio pata«, M, Brando. MODERNO. 17: «Pravici je zadoščeno«, M. Auclaire. STANDREZ. 20: «C aro line Che-rie», M. Carol. s pomožnimi sredstvi odstranila smeti, kjer je to najbolj potrebno. Na dnevnem redu je bilo zopet vprašanje mehanizacije a-nagrafske službe, o njenih koristih in prednostih, ki so se pokazale v drugih občinah, kjer so jo že uvedli. Ves upravni odbor je izrazil željo, da tudi goriška občina preide k mehaniziranju anagrafske službe Občinski upravni odbor se je sestal tudi danes zvečer, ker ima na dnevnem redu še precej točk, katerih zadnjič niso utegnili pregledati. Iz beneških vasi Tamorjaa Beneško prizivno sodišče je potrdilo obsodbo videmskega sodišča od 27. avgusta prejšnjega leta, s katero je obsodilo 35-letnega Leonarda Mazzo-riga iz Tamorjana pri Čedadu na dve leti zapora. Obsodilo ga je, ker je slabo ravnal z ženo Gino in otroki, ker jih je zmerjal, jim grozil, jih pretepal in zapodil iz hiše. Kanalac Sodniki so sodili 35-letnemu Giuliu Brizu iz Canaluta pri Torjanu zaradi tatvine kolesa. Cedadski karabinjerji so namreč dobili pred tedni sporočilo, da je v predmestju prislonjeno k nekemu zidu zapuščeno kolo. Orožniki so h kolesu priši ravno v trenutku, ko se je na ukradenem kolesu pripeljal Briz, da bi odpeljal tudi zapuščeno kolo. Tat je kmalu priznal, da je hotel ukrasti obe kolesi. Sodnik dr. NENAMEREN UMOR ladjedelniškega delavca Z avlomob lom ga je v Tržiču 'ansko lelo povozil trgovec iz Cervignana Obsodili so ga na 4 mesece m 15 dni zapora m plačilo sodnih stroškov GORICA, 20. — Pred gori-škim kazenskim sodiščem se je moral danes dopoldne zagovarjati 53-letni Odorino Maco-ratti, trgovec iz Cervignana, Ulica Roma 23, ker je v avgustu leta 1951 v Tržiču nenamerno do smrti povozil 70-let-nega Franca Petachija iz Tržiča. 6. avgusta 1951. leta se je namreč delavec Petachi vračal iz tržiške ladjedelnice domov. Pri prehodu Ulice 1. maja je ob 20.45 zadel vanj avtomobil znamke «Aprilia» 16233, katerega je vozil trgovec Macorat* ti iz Cervignana. Trgovec je policiji in preiskovalnemu sodniku izjavil, da je v bližini o-snovne šole v Ulici Z, maja pred seboj zagledal starejšega moža, ki je hotel z leve strani na desno stran ceste. Zmanjšal je brzino ter večkrat zatrobil in hotel celo popustiti zavore, ker je videl, da se je mož ustavil in čakal, da gre avto mimo.. Po nadaljnjih izjavah trgovca pa se je Petachi premaknil in hotel prekrižati cesto avtomobilistu. To se je zgodilo tako nepričakovano da avtomobila ni bilo mogoče pravočasno ustaviti in je s sprednjo stranjo podrl delavca na tla s tako močjo, da je možu poleg drugih udarcev počila lobanja, kar je povzročilo njegovo smrt Dve priči, ki sta se sami prijavili policiji, in sicer Rafael Paromitti m Vinicio Loperi iz Tržiča, sta izjavili, da je Franc Petachi prišel čez cesto z nasprotne strani, kakor je trdil obtoženec, ter je bil popolnoma trezen, ker se je vračal z dela. Cestna policija je ugotovila, da sta bila oba kriva, kajti pešec ni dovolj pazil na cestni promet ob prehodu, prav tako pa bi obtoženec lahko bolje vozil in preprečil trčenje. Sodišče je spoznalo Odorina Macorattija za krivega nenamernega umora in ga obsodilo na 4 mesece in 15 dni zapora ter plačilo sodnih stroškov. Predsednik sodišča; dr. Stor-to; državni tožilec: dr. De Marši; zapisnikar; Onreri. Prešernova proslava 22. februarja ob 17 Priredijo jo dijaki iz Dijaškega doma v Gorici Dijaki Dijaškega doma v Gorici priredijo v nedeljo 22. ob 17, uri. Prešernovo proslavo v prosvetni dvorani na Korzu Verdi 1. Na sporedu je; 1. Pesem mladine (zborna recitacija). 2. Govor. 3. Glosa (deklamacija) 4. Strunam (solo petje). 5. Kam? (solo petje). 6. Od železne ceste (deklamacija v dialogu) 7. Krst pri Savici (deklamacija po vlogah). Vabimo k številni udeležbi in priporočamo točnost' Najprej so domači sami gasili požar. Potem so prišli gasilci. Kljuh hitri pomoči je zgorelo 30 kvadratnih metrov strehe, 8 kvadratnih metrov poda, 2 zaboja slame, več kokoši, 1 koza in 100 kilogramov koruze. Skoda znaša pribižno 150 tisoč lir. Niso še ugotovili vzrokov požara. Zuccarello ga je obsodil na 6 mesecev zapora, 6.000 lir globe in 3 leta bivanja v prisilni delavnici. Emigranti za Belgijo Zadnje dni je iz Furlanije odpotovalo v Belgijo na delo 60 delavcev. Nekaj od teh jih je iz Beneške Slovenije. Navajamo njihova imena in bivališče: Gino Battisti, Pra-potno; Giovanni Castenetto, Ahten; Giuseppe Chiabai, Srednje; Silvio Clignon, Pod-bonesec; Doro Cragnolini, Gorjan; Gino Dressig, Dreka; Giovanni Pietro Duri, Prapot-no; Giorgio Jakelly, Trbiž; Pri-mo Leonarduzzi, Ahten; Giordano Midolini, Čedad; Silverio Mignone, Ahten; Bruno Monai, Neme; Giuseppe Tecco, St. Peter Slovenov. Št. Lenart Župnišču v Kravarju so dodelili milijon 800 tisoč lir. Vas Kravar spada pod občino St. Lenart in šteje približno 300 oseb. Leži nad stičiščem dolin Arheč in Kozica. Njeno prebivalstvo je zelo delavno in je zgradilo lepo cerkev iz sklesanega kamna, ker kapelica 'ni zadostovala potrebam. Poslanec Carron je na svojem obisku spoznal težnje prebivalstva in predložil župniku Jacolinu, kako naj bi delo opravili. Pri ministrstvu za delo pa se je osebno zanimal in dosegel dodelitev delovnega centra s podporo milijon 800 tisoč lir za nabavo materiala. Prebivalstvo se sprašuje, kako to da za gradnjo cerkve dajejo toliko denarja, ko ie vendar toliko važnejših stvari, ki bi jih bilo treba ravno v tem kraju napraviti. Taki koši, kot jih nosijo naia brhka dekleta iz Trčmuna, so v Beneški Sloveniji sološno v rabi, ker po poteh in stezah ne morejo voziti z vozovi. Eksplozija povzročila smrt 60-letni Tacus iz Starancana je verjetno zakuril ogenj na razstrelivu TR2IC, 20. — Včeraj popoldne okoli 15.15 se je v bližini Tržiča pripetila smrtna nesreča. Rokodelec iz Starancana 60-letni Viljem Tacus je zanetil ogenj na polju in mu dodajal slamo. Ko je z lopato zbiral žerjavico na kup, je prišlo do močne eksplozije. Razstrelivo se je razletelo na drobce in ranilo Tacusa po obrazu in prsih. Kljub temp da je bil ves razmesarjen, je mož še dihal. Nekateri kmetje iz bližnjih hiš so nemudoma prišli na kraj nesreče in poklicali na pomoč rešilni avto Rdečega križa. Ko so ponesrečenca naložili na avtomobil, je podlegel poškodbam. O nesreči so obvestili orožnike iz Panzana. Nekaj pozneje je privozil iz Gorice sodnik za morebitne ugotovitve, truplo pa so odpeljali v bližnjo mrtvašnico. Orožniki so uvedli preiskavo, da bi ugotovili, kako je prišlo do nesreče. Couttet še i/edno sposoben zmagati med najboljšimi Med ženskami so v smuku nastopile skoraj same Francozinje CHAMONIX, 20. — Danes dopoldne se je tukaj pričelo smučarsko tekmovanje za veliko smučarsko nagrado Cha-monixa. Na sporedu je bil smuk za moške in popoldne smuk za ženske. Med moškimi je zmagal stari francoski prvak James Couttet, ki ie prišel na cilj pred Avstrijcem Moltererjem in Francozom Bo-zonom. Rezultati: 1. James Couttet (Fr.) 2:49; 2. Anderl Mobterer (Avstr.) 2:49.1; 3. Charles Bozon (Fr.) 2:50.2; 4. Fred Rubi (Švica) 2:51; 5. Hans Senger (Avstr.) 2:52.2; 6. Francis Bozon (Fr.) 2:52.4; 7. Carlo Gartner (It.) 2:53.2; 8. Oreiller (Fr.) in Rey (Švica) 2:54; 10. Baud (Fr.) in Rieder (Avstr.) 2:55. Med ženskami je bilo pa precej tekmovalk, katerih imena smo bili navajeni čitati v zadnjem času na raznih tekmovanjih. odsotnih. V glavnem so tekmovale le Francozinje, ki so razen drugega in devetega zasedle vseh prvih deset mest. Rezultati: 1. Odile Aublin (Fr.) 3:07.1; 2. Roser-Amort (Nemč) 3:13.3; 3. Lucienne Schmit(Fr-) 3.18.4; 4. Suzanne Costamagne (Fr.) 3:21.4; 5. Madeleine Benier (Fr.) 3:24.2; 6. Giraud (Fr.) 3:25.4; 7. Jeuffrain (Fr.) 3:28.2; 8. Erny (Fr.) 3:32.3; 9. Cantova (Švica) 3:35; 10. Bermont (Fr.) 3:36.2. Na mednarodnem sablja-škem tekmovanju v Carigradu je osvojila prvo mesto istoimenska reprezentanca, ki je premagala Dunaj 9:7, Zagreb pa 11:5. Drugoplasirani Dunaj je premagal Zagreb 9:7. V ZADNJA PO DOKONČNEM IZGLASOVANJE AMNESTIJE ZA OBSOJENE ALZAČANE PROTESTI IMIIZI\ žrtev »radonrshega pokola Reakcija nemških strank zaradi odločitve francoske narodne skupščine Požar v Moči povzročil 150 tisoč škode GORICA, 20. — Nekaj po 6. uri so ljudje iz Moše poklicali na pomoč mestne gasilce, ker je nastal požar na seniku v Ul. XXX. oktobra 13, ki je last dedičev Rusjan. Požar je prvi opazil sosed, ki stanuje v bližini Rusjanovih. Takoj je stekel k sosedu in ga obvestil. PARIZ, 20. — Kakor je znano, je ie ob začetku procesa nastalo v delu alzaškega javnega mnenja protestno gibanje z zahtevo, naj Alzačanov ne sodijo skupno z Nemci. Pritisk je bil tako močan, da je še med razpravo a Bordeauxu konec januarja francoski parlament naglo izglasoval zakon, ski dodatek, po katerem se iz zadevnega zakona izključuje določba o kolektivni odgovornosti S tem je bila omogočena posebna razprava proti Nemcem in posebna proti Alzačanom, kar je vojaško sodišče v Bordeauxu tudi napravilo. Sledila je obsodba tako ene kakor druge skupine obtoženih, toda takoj po izreku razsodbe se je začelo v Alzaciji novo protestno gibanje z zahtevo, naj Alzačane oprostijo. Združenje alzaških predsednikov občin je odredilo stavko v občinskih oblasteh in ustanovah, v glavnih alzaških mestih so razobesili francoske zastave s črnim trakom. Strasburški škof pa je pozval vernike k molitvi. Toda z druge strani se je med javnim mnenjem na severu, kamor spada tudi vas Oradour, pojavilo nasprotno gibanje, gibanje nezadovoljstva zaradi razsodbe v Bor-deauxu, ki so jo imeli za milo in premilo v primeri s strašnim oradurskim zločinom. Vrstili so se protesti proti pogojem. v katerih je potekal proces v BordeauXu, in so zahtevali izročitev SS-ovskih oficirjev, ki so odgovorni za pokol, ter hkrati zahtevali strogo ka- zen• X V takem psihološkem položa. ju je francoski parlament izglasoval zakon o amnestiji Alzačanov, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko. Akcija francoske vlade je šla za tem, da pride do pomnjenja. S tem se pojasnjuje tudi dejstvo, da niso predloga za amnestijo obsojenih Alzačanov predložili samo alzaški poslan, c«, pač Pa skupina poslancev, ki so sodelovali v odpornem gibanju med vojno. To njihovo dejanje naj bi simbolično stre. melo k pomirjenju. Francoska narodna skupščina je pri drugem čitanju s 300 glasovi proti 228 odobrila zakonski osnutek o amnestiji za Francoze, ki so jih «s silo vključili v sovražne vojaške formacije«. Iz zakona je izpadla določba, naj se mučeniška vas odlikuje z Redom naroda, najvišjim francoskim civilnim odlikovanjem. Zveza oradurskih mučeniških družin je danes dopoldne urad- amnestiji za Alzačane, ki so bi-no vrnila generalnemu tajniku li pred tednom dni v Bor-prefekture pokrajine Haute deauxu obsojeni zaradi sodelo-Vienne Križ častne legije, ki vanja v oradurskem pokolu, ga je Zvezi izročil minister za morali pomilostiti tudj nemške vojsko in obrambo Ramadier 10. obsojence zaradi istega zločina, junija 1949. leta. Skupaj z iz- ' Demokristjani dalje pravijo, da ročitvijo Križa častne legije je Zveza v odsotnosti prefekta izročila vladnemu predstavniku pismo za predsednika republike, v katerem je rečeno med drugim, da bo Oradur »odslej dalje simbol nekaznovanega kriminalnega dejanja«. Obenem je predsednik Zveze mučeniških družin iz Tullea, kjer so vojaki, ki so izvršili oraidurski pokol, obesili 99 prebivalcev, izjavil, da namerava podati ostavko na svoj položaj, ker niso poklicali pred sodišče nemškega generala Lam-merdinga, poveljnika SS divizije »Das Reich«, ker je odgovoren za dogodke v Toulleu in Oradurju. Tiskovni urad Adenauerjeve demokristjanske stranke je izdal sporočilo da bi po odločitvi francoske narodne skupščine o je sodišče v Bordeauxu ravnalo z Nemci in Alzačani vestno in da bi bilo pravilno, da bi politični predstavniki francoskega ljudstva posnemali njegov vzgled. Socialistična zahodnonemška stranka pa je izjavila, da je odločitev francoske narodne skupščine «zlom evropske pravičnosti«, ki lahko prinaša samo poslabšanje. Najmanjša nemška stranka vladne koalicije je dalje izjavila, da ta odločitev predstavlja nov primer kršenja s francoske strani načela francoske revolucije: «Enakost pravic za vse«. Krivda je nedeljiva. Nemci bodo občutili posledice svojih dejanj samo zato, ker so Nemci, medtem ko bodo krivce istega zločina oprostili, ker so državljani neke druge države. Kirkpafrickov pravni svetovalec se uprl razgovoru Naumanna z obrambo Ali bodo britansko ustavo od leta 1679, da mora aretaciji takoj slediti proces, uporabili tudi za nebritanske državljane, kot je Naumann ? BONN, 20. — Britansko vojaško sodišče v Bielefeldu, pred katerim se vrši proces proti bivšemu državnemu Hitlerjevemu podtajniku Nau-mannu, ki ga je 15. januarja aretirala britanska vojaška policija skupaj s šestimi bivšimi nacisti, ker so organizirali zaroto in s silo skušali vreči vlado, je dopoldne odločilo, da obtoženec lahko govori z angleškim m nemškim zagovornikom. To je bilo doslej prepovedano zaradi odločitve britanskega visokega komisarja Kirtopatncka. Pravni svetovalec visokega komisarja je takoj zahteval prekinitev procesa, ker pričakuje nova navodila. Popoldne bi moralo sodišče določiti, ali naj sprejme ali zavrne zahtevo pravnega svetovalca britanskega visokega komisarja. Po angleški ustavi od leta 1679 mora vsaki aretaciji takoj slediti proces. V sedanjem primeru pa gre za to, ali bodo 3 m ■ asesrisa* Na fotografiji so demonstranti, ki s transparenti hodijo pred Belo hišo Eni hočejo izvršitev obsodbe nad zakoncema Rosenberg, drugi pa milost. Na desni sta neka žena in starejši moški ki zahteva milost, na levi pa državljan, ki zahteva smrt za vse izdajalce. staro britansko določbo, ki tev osebne svobode, lahko u-vsebuje dovolitev ali zavrni-porabili tudi za osebe, ki, kakor obtoženi Naumann, nimajo britanskega državljanstva in so podvrženi britanskim zakonom. Čeprav je Naumann nemški državljan, je zaradi bivanja v britanski okupacijski coni podvržen britanskim zakonom, ker je Velika Britanija okupacijska sila. Naknadno javljajo, da je pravni svetovalec visokega komisarja prejel navodila od Kirkpatricka, ki se je danes iz Londona vrnil v Bonn, in se znova uprl zahtevi da bi obtoženci mogli govoriti s svojimi odvetniki Za sedaj, torej, obtoženci ne bodo mogli govoriti s svojimi zagovorniki. Falklandski otoki jabolko spora LONDON, 20. — Spor med Veliko Britanijo, Argentino In Čilom zaradi lastništva Falklandskih otokov v Antarktiki je ta teden dosegel višek. Fc-reign Office je sporočil, da je Velika Britanija porušila dve baraki, ki sta ju na otoku De-ception svoj žas zgradili argen. tinska in čilska ekspedicija, ir, je aretirala in izgnala s področja dva Argentinca. V Buenos Aires in Santiago pa je poslala proteste. Nadalje je sporočil, da sta baraki bili v napoto letalom, ki so pristajala in zapuščala letlišče. Tudi argentinska vlada te poslala angleškemu veleposlaništvu protestno noto zaradi ravnanja z dvema argentinski, ma državljanoma na Decektio-nu. Argentinska vlada zahteva takojšnjo obnovitev njunih stanovanj in razveljavljenje izgona. Ob koncu obsoja to dejanje, ki je škodljivo suverenosti Argentine. Čilski zunanji minister se je razgovarjal v Santiagu z britanskim veleposlanikom Ster-lingom in od njega zahteval pojasnila v zvezi z dogodki na Deceptionu. Sterling je dejal, da pričakuje pojasnila o dogodku. ■— Trgovski sporazum med Zahodno in Vihodno Nemčijo BONN, 20. — Predstavniki zahodnonemške federalne republike in sovjetske cone Nemčije so nocoj podpisali v Berlinu gospodarski mednarodni sporazum za tekoče leto. Sporazum predvideva izmenjavo blaga v višini 400 milijonov mark v obeh smereh. tekmovanju posameznikov je osvojil prvo mesto Dunajčan Roeb. Jugoslovan Pintarič je bil četrti. Tretinjak pa peti. V soboto se bo v veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice pričel VIII. kongres italijanske zveze za hokej in drsanje. Udeležilo se ga bo 70 delegatov, ki bodo predstavljali 208 društev. Nekam čudno dosti kongresov se vrši prav v Trstu; ali je res naše mesto za te stvari tako zelo primerno ali pa narekujejo tako izbiro drugi motivi? CARACAS, 20. — Na nogometnem turnirju v Caracasu je »Millionarios« premagal dunajski sRapid« s 4:0. Tako mislimo Bologna - Atalanta J 1 Inter - Pro Patria Juventus - Fiorentlna Napoli - Lazio j Novara - Torino Roma - Palermo Sampdoria - Milan Spal - Triestina Udinese - Como Cagliari - Genoa Padova - Treviso Siracusa - Brescia Alessandria - Pavia Messina - Modena Sanremese - Parma * ** 1 i t 11 i t * 1 i 1 t l sodri* Klub Colo-Colo, ki j« “Jj val na mednarodnem za pokal Montevidea, . tekmovanju za državno P ’ stvo Cila plasiral na ^ mesto s 45 točkami. -i ko je postal prvak 48 točkami. *** s, kač Kubler je izjavil,„ PARIZ, 19. - merava posebno priPra ^ dirko Milan - Turin l5- ^ in Milan - Sanremo 1& Sedaj pa bo sodeloval dnevni dirki v Parizh- n« jest' Moštvo milanskega Borlettija, Italijanskega ko: vaka, bo v nedeljo nastopilo v Trstu. KDO SO ŠAHOVSKI DRŽAVNI3 BOTVIMK, EUWE, TRIFL in driga slavna in manj slavnaiPl mladincev, kjer je z Q)jf: goslovan Ivkov, je bi šele 12.!) a* D«*" Luksemburg. Prva ner- x n i« ' d Madžarska. Končn. j! mojster Szabo le fir osvoji prvenstvo Pr in drugimi. j j«J Norveška. Ze Čeh pi svojil prvenstvo °'asi Poljska. Prvenstvo Sliwa in Makarczye- ■ Romunija. Na Pr r turnirju sta zmag3 nescu in Ciosaltea- pi; je v dvoboju zmag letni Ciosaltea. ,*»*' j, Sovjetska zveza. N p ’ sta zmagala Botvi. jf-, manov. V medsebojne'^’ ju pa je Botvimk Taimanova s 4:*- tfiv ^ Švedska, Na turnirju sta Stolz j” to^pj zbrala enako števi da kot st«1 V nekaterih državah so prvaki že kar BP in ]B za dolga, leta nemogoče spodnesti /i® / Drugod pa prihajajo leto za letom na površje znani ljudje, (ki pa postane je lahko zelo ali' pa spet zginejo v množici povprečnih ® J • iu * Vsako leto se v posameznih prvenstvenem tunu*) državah odigravajo tekmova- prvo in drugo mest0- n ja za državno šahovsko pr- Islandija. Mladinec ^ ^ venstvo. In čeprav se vsako je premagal v dvoboj ((/ leto srečujejo večinoma ista sena in tako postal P vejjst imena, se pa tekmovanja ven- turnirju za svetovnoj?^ F dar ne zaključijo z istim prvakom. Objavljamo nekaj podatkov o zadnjih prvenstvih in prvakih v nekaterih državah. EVROPA Avstrija. Prvenstvo si je o-svojil šahovski veteran, 60-letni Pošchauko pred Auerjem in Benijem. Belgija. 0’Kelly je tudi letos izkoristil svoj »abonma« na belgijsko prvenstvo. Takoj za njim se je uvrstil S. Ru-binstein, sin slavnega Akibe Rubinsteina, nato Lemaire, Thibaut i. dr. Bolgarija. Prvak je postal ((novopečeni« mednarodni mojster Zdravko Milev. CSR. Zmagal je bivši mladinski prvak Filip pred Sajtar. jem, Pachmanom, ki je šele tretji, medtem ko je Opočen-ski zadnji. Danska. Prvak, je Chr. Paul-sen pred P. Nielsenom itd. Velika Britanija. Prvenstvo si je osvojil R. G. Wade iz No. ve Zelandije, ki živi že več let na Angleškem, kjer se je že toliko «udomačil», da je na «odprtem» prvenstvenem tekmovanju odnesel zmago pred 27 tekmovalci. Prvak združenega kraljestva pa je postal Fair-hust (Škotska) pred Janov-skim (Kanada), Wadejem (Nova Zelandija), Bardenom (An. glija) in drugimi. Francija. Ker Rosolima ni bilo doma, je na prvenstvu zmagal Raizman. Tekmovanja se je udeležila tudi Mme Chaude de Silans in dosegla sedmo mesto. (Francija nima posebno močnih šahistov, predvsem pa šah ni množično razširjen kot na pr. v Jugoslaviji; tam bi se Mmi bolj slabo godilo — na šahovskem turnirju namreč). Grčija. PrVak je G. Gaitana-ros. Nizozemska. Prvak je dr. Maks Euwe, bivši svetovni pr. vak, ki ie nima v domači deželi prave konkurence. Na prvenstvu je nadmočno zmagal pred Van Scheltingom, Don-nerjem itd. Italija. V »mrtvem teku« — to se pravi, da so dosegli enako itevilo točk — 80 zmagali Norcia, Castaldi, Giustolisi. Po. tem pa so proglasili za zmagovalca Garcio. Jugoslavija. Prvak je dr. Pe-ra Trifunovič. Vzhodna Nemčija. Za prvo mesto se bosta še dvobojevala Koch in K. Mueller, ki sta na da odločili so venstvo Stolzu "w j prvaku. une£3 Švica. Brez P°.seb stvenepa turnir18 ^ f zn prvaka mojstrai ^ j ker je na mcdn^ ^c i, nirju v Zuericbu “ , „*J švicarskimi udelezc ši USPCh- AMERIKA Brazilija. Prvencih3 f svojil Flavto Caia p dosedanjim P'va nom in drugimi- Ekvador. Prvak J j Ct>)ir i 0 Moritz. Costarica. tier. prvak J® ZDA. V dvobojP^ggal nerjem je Evan ji J hranil naslov Pz je j prtem« prvens ' znlaš 76 udeleženci sp 17 EvanS’ AFRIK* 5i ^ ***** ^Elsardi' J Basyonyt in prvi Južna Afrika. stal Ileidenfeld- j azUA Izrael. Na nejših ifiralce^nlT1 ih > pred je osvojil Sar«r Novi Jnšt" ” pfj Ko»hnitsky. Zapadna S Odgovorni urednik STANISLAV HE.NKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCH1 it 6 III nad. - Telefon številka »3-808 In 14 638 - Poštni predal 502 — UPRAVA ULICA SV FHANC1SKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI od 8.30 12 In od 15 18 — Tel 73-38 - Cene oglasov. Za vsak mm vlšme v »Irm! I stolpca trgovski 60 finančno upravni iOO. osmrtnice »o Ur - Za FLRJ za vsak mn širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gortra lil S Pelliro I II Te' 33-82 - Rokopisi se nr vračajo ■1 —...................... rnes**"0 2 Li NAROČNINA Cona A: mesečna 350, četrtletna »00. polletna 1700 celoletna 3200 lir. Fed IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 1° m V. Poštni tekoči račun za STO ZVU Za'ožm*tvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega (} Ljubljana Trg revolucije 1» tel 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 • T - 892 - Izdaja Založništvo tržaškega t,5k*