PRIMO IZDAJA ZA GORIŠKO IX BEIEČIJO SKI DNEVNIK Pbn .čredna pooblastila. Debre .z °rab, je nadaljeval teria a« ?a zaščita države Mea °ana sredstva-» noi kn debat? ie med drugi-rlos i7; un.lstični senator Du-skupina V' da bo njegova °blastilom ?sovala Proti P°" V in,™’ *er niso potrebna, nator n« socialistov je se-b°do orw,e , erre sporočil, da Oblastilo a d glasovali za po- ZauPanje £°u1aril Pa ie- da 80 boli ,SOcialistov gre mno-bebreiu Gaullu kakor pa ja ne v.j brez de Gaul- reda ^ Alžiriji vzpostavi-ne bi h iln verjetno vojska je nato ubogala. Zahteval zvezi z nekatera pojasnila v 'n glede ge_neralom Massujem dvoma o odločnosti generala de Gaulla. Končno je Debre zanikal, da je med zadnjo krizo ponudil svojo ostavko. Pred sejo senata je zakonodajna komisija sprejela o-snutek vlade, toda dodala je dve spremembi. Prva določa, da aukrepi, ki bodo sprejeti z dekretom, ne morejo zmanjšati državljanskih pravic ali temeljnih jamstev, ki jih državljanom priznava izvajanje temeljnih pravic«. Drugi dodatek omejuje trajanje izrednih pooblastil do novembra letos in poudarja, da se ta rok lahko avtomatično podaljša do aprila 1961, če ne bo izglasovan kak nasproten zakon. Skupščina in senat sta dejansko izglasovala izredna pooblastila generalu de Gaullu bolj kakor vladi Vlada ima j morda tudi Debre odstranjen sedaj možnost, da z dekreti 1 iz vlade. Nekateri trdijo, da C n r 01TTT Ck trcn tictn i lir «Ann 1A1 V- A- -3 — i___11 . i i sprejme Vse tiste ukrepe, ki se ji bodo zdel- potrebni v zvezi z njeno politiko v Alžiriji. Zelo važna naloga, ki jo misli de Gaulle izvršiti, je popolnoma reorganizacija v višjih plasteh državne uprave in predvsem v vojski. Razen tega misli doseči strožje delovanje sodstva. Vse to spada v okvir izrednih pooblastil. S časom bi morala izredna pooblastila omogočiti tudi rešitev alžirskega vprašanja. Zelo važno je, kar so voditelji parlamentarnih skupin izjavili po svojem razgovoru z de Gaullom. Ta je dejal, da se mu najbolj verjetna rešitev (čeprav to ne pomeni, da mu ta rešitev najbolj ugaja) zdi ustanovitev alžirske države v primeru lojalnega izvajanja samoodločanju. Potrebno pa bi bilo, da bi ta država bila tesno povezana s Francijo in da bi njen ustroj bil federacija Arabcev, Moza-bitov, Kabilov in Evropejcev. Zakon o izrednih pooblastilih nikakor ne izključuje možnosti sprememb v vladi. Nocoj krožijo govorice, da bo bo de Gaulle izvedel spremembe v svoji vladi še pred svojim potovanjem v Alžirijo in morda še pred koncem tgga tedna. Govori se da bosta odstranjena iz vlade predvsem minister za vojsko Guil-laumat in minister za atomske zadeve in Saharo Sou-stelle. Prav tako bo baje postavljen na drugo mesto sedanji minister za informacije Roger Frey. V Alžiriji se življenje normalizira, vendar pa se pričakujejo še številne aretacije tako v Alžiriji kakor v Franciji. Kakor javljajo, so uvedli disciplinski postopek proti trem polkovnikom v Alžiriji, ker so odkrito podpirali upornike. Govori se tudi, da je ravnatelj alžirskega lista «Echo d’Al-ger« De Serigny pod policijskim nadzorstvom. Vkrcal se je bil na neko ladjo, da bi odpotoval v Francijo, a so mu odhod preprečili. Francoska policija še vedno išče dve glavni osebi, ki sta zapleteni v pošiljanje orožja v Alžirijo in ki sta Massey in [ vila načrt za formacijo ((ekstremističnih komandosov« v nekaterih delih Francije. Preiskovalni sodnik Magnin pa je včeraj izročil v pariškem zaporu Lagaillardu obtožnico, ki ga obtožuje napada na državno varnost. Enako obtožnico je izročil tudi poslancema Biaggiju in Kauahu. Centralni komite KP Francije je po zaključku svojega zasedanja odobril resolucijo, ki pojasnjuje stališče stranke do sedanjega političnega položaja ter predlaga razpustitev narodne skupščine ter izvolitev nove skupščine na podlagi proporcionalnega predstavništva. Resolucija poudarja, da KP podpira politično samoodloča-nja v Alžiriji, dodaja pa, da ljudstvo zahteva od vlade, naj dejansko razpusti fašistične or. ganizacije. naj prepove izhajanje njihovih glasil, naj strogo kaznuje njihove sokrivce v vojjski in policiji, naj likvidira teritorialne enote in druge oborožene milice, naj naglo sodi in zgledno obsodi povzročitelje prevratov in njihove a-ge-nte v Franciji. dr. Martin. Ta dva sta pripra-1 Resolucija poudarja, da se ■■■iiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijMiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiiiiinummuiHiHiumnMiiinHmHimiuHiHHMiminiHmMnHmmHnHHumiiiiMHHnMiiiiiiiiiiiiiiimmHiiiiiiiiiiiiiiiiim Milazzova vlada na v krizi zaradi odstopa francoskemu ljudstvu ne bo Danes je zadnji dan diskusija na IX. kongresu KPI v Rimu Sereni: Misliti je treba s svojo glavo Ingrao o načinu dosege nove večine Danes bo verjetno razpravo zaključil Palmiro Togliatti, nakar bodo sledile volitve novega CK (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 3. — Deveti kongres KPI se bliža koncu: po današnjem, četrtem dnevu bo razpravo verjetno jutri zaključil Togliatti in za njegov govor vlada že sedaj veliko zanimanje. Danes pa je bilo najbolj zanimivo tisto, kar sta povedala Sereni in Ingrao. Prvi olajšala borba proti sovražni-: spada med mlade člane vodstva, drugi pa je priznani hiirn vaA7.zpostavitev reda in Alžiriji, FaVSi “o BiL'aure je sporočil, da ministrski pred- ,, Sjasoval izroaal-iZa Pooblastila za-^hski „mb okoliščin. Musli-da jator Belucif je izbila „,°dobrava politiko de Inelji nf de Alžirije, ki te-i V odot samoodločanju. je nVuru na razne kriti-J«l° u-J® izjavil, da je *ji i(M gibanje v Al-r8a UsnihZI\°- Početje, kate-anciie bl Pomenil konec v’l je }n republike«. Izja-jkšče ’ da se njegovo a6 sv0je nikoli menjalo. Gle. i četrf. a nasProtovanja vla-J * sem rePublike je izjavil: bublike- nasProtnik šibke re-bhke’ v61? . služabnik re-Poročii ■ hiti močna.« AV°-)itn dalje, da je med k^šnli .teden°m V-A,ŽinJ1 Voki/"" sporočil častni-*te- da ni nobenega Odstopila sta monarhista Pivetti in Paterno ter Majorana Della Nicchiara Moro, ki je imel daljši govor v Messini, se je vrnil v Rim (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Tajnik XD Moro, ki je imel danes na zasedanju pokrajinskih voditeljev KD srednje in južne tem trenutku želel: Milazzvor in se nato odpeljal v Rim, se je vrnil z najboljšo novico, ki bi jo lahko v tem trenutku želel: Mlazzova vlada je v krizi. O tem se je marsikaj šušljalo že včeraj na omenjenem zasedanju. Pozneje pa se je vsa stvar nenadoma pospešila. Praktično je kriza nastala, ko sta se Flvetti in Paterno vrnila v PDI ter se s tem obvezala, da se bosta ravnala po direktivah stranke. Naslednji udarec pa je bilo pismo, ki ga je Milazzu poslal deželni podpredsednik in odbornik za finance Majorana della Nicchiara. Dolgo pismo je zgolj politične vsebine in bo objavljeno. V njem Majorana della Nicchiara razlaga, zakaj mora odstopiti. • Corriere di Sicilia« iz Cata-nie, ki je pozno popoldne izšel v posebni izdaji, navaja, da je Majorana della Nicchiara kandidat KD, PDI, MSI in PLI za predsednika nove vlade, v katero bi vstopila Lanza in D’Angelo, predsednik sku pine poslancev KD v sicilskem parlamentu ter deželni tajnik KD. Tajnik KD Moro je v svo- jem govoru y Messini predvsem polemiziral s komunisti, v ostalem pa ni povedal bistveno novih stvari. V zvezi s potovanjem predsednika republike v SZ je danes popoldne odpotovalo 37 časnikarjev in fotoreporterjev z letališča Ciampino v Moskvo. Letalo se bo ustavilo v Kopenhagnu. Skupina se bo pridružila trem časnikarjem, ki so odpotovali že v nedeljo, ter petim, ki so o-stali v Moskvi že od 4. januarja. Iz Londona poročajo, da zatrjujejo v tamkajšnjih diplomatskih krogih, da je Gronchi. jev obisk dobil še večjo važnost za zahodne države, upoštevajoč vrhunske sestanke držav vzhodnega bloka, ki so v teh dneh v Moskvi. Gronchi, pravijo v Londonu, bo prvi zahodni politik, ki bo imel zasebne razgovore z ministrskim predsednikom Hruščevom po •••■luiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiMiimiiiiiimiiiiiiiiiiMiiimiiMmiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiintiitittiiiui Hsenhovver za revizijo zakona prepovedi atomskih informacij Izrekel se je za dajanje številnejših informacij ameriškim zaveznikom 0 s^atkHi^GTON, 3. — Fred- ie Vn‘ konfnhower ie na «• Mkk* da renci izfavil' da ZtvQhov spremeni Mac vii A lahkn 5n’ tako da bodo aWkihda^le večfe šte- b0rt Zaveznilr„ 'bformacij svo-hiii. gotnu za ves ko da bod° 11 °b 1 v primeru ne- ^‘55? i- dodal, da ZDA fSlsš' St ta er,ciaini lnfcrmacij, 'ki jih lij Pourl„Sa},raznik že ima, MK«1 dejstvo, da že- kot ”atl s za- Vni; a^nilci • enakopravnimi fcilDi , " n« kot z brez-da .Je ip v ni neke družbe. ^ii-A bi c?,redspdnik izjavil, Dnf aklenila ločeno lilijo j,, 8°dbl> z Vzhodno h,n ‘n od 7_vZobrala zahodni h.neVar<,„ n°da, bi to ustva- aren le Položaj. kci:ne v«r-P^dsednik izjavil, ve. sovraJi'me. da bi kateri H0b**n£?k lahl;o u‘dpil da to -bn\ ustroj ZDA, ta- Vo ’■ Dan I?* rno81c več od- ? s«°Iale Poudaril, da !2sO,‘mi usnoMlt* zadovoljne *Clk«v j„pehl na področju raz- bod"'hil ;!• . 2'kril8 nuk-i.ii a zahteval 2a ' da sto milijonov *bk0 n>)- in iPeSinijenje načrta rapUnain odal’ da ZDA UndJ“ na uspeh, kar moč-or so aine- se tiče vesoljskih raziskovanj, ko bo prišel trenutek za to. Ponovno se je izrekel za popolno ukinitev jedrskih poizkusov in je dodal, da bo ameriška delegacija na jedrski konferenci v Ženevi ostala v Ženevi, dokler bo možnost uspeha. ■——«»----- Pclla o sestanku ZEZ LONDON, 3. — Italijanski zunanji minister Pella je prišel danes v London, kjer se bo jutri udeležil zasedanja sveta ministrov zahodnoevropske zveze. Nocoj je na tiskovni konferenci izjavil, da sestanek zunanjih ministrov sedmih držav, ki se bo začel jutri, pomeni, nadaljevanje nedavnih političnih posvetovanj zunanjih ministrov šestih držav. Š tem v zvezi je poudaril, da Itabja podpira razširitev političnih posvetovanj, toda potrebno je, da se s tem na noben način ne ošibi sodelovanje v okviru šestih držav evropske skupnosti. Dejal je, da bo glavni namen razgovorov praktično določiti postopek za prihodnja posve‘nvanja med šestimi in sedmimi v o-kviru zahodnoevropske zveze. Na vprašanje, kaj misli o angleških predlogih, naj bi ti sestanki postali periodični in naj bi se sedež zahodnoevropske zveze premestil iz Londona v Pariz, je Pella izjavil, da Italija ne ugovarja tem predlogom. Potrebno pa je, da se sklep sprejme sporazumno med vsemi prizadeti, mi. Pella je tudi zanikal trditve nekaterih angleških listov da se je Italija na sestanku v Rimu uprla predlogu, naj bi med šestimi u-stanovili stalno politično tajništvo. Pripomnil pa je, da je prevladala zamisel tajniške službe, ki bo po vrsti poverjena posameznim vladnim upravam. Kar se tiče francoskih zahtev, naj bi v NATO ustanovili ožji politični organizem, je Pella izjavil, da francoske ideje niso nikoli prekoračile povsem teoretičnega okvira. Pripomnil je, da Italija sicer priznava potrebo spopolnitve u-stroja v atlantskem zavezništvu, vendar pa nasprotuje u-stanovitvi kakršnega koli di-rektorija. Pello so vprašali tudi, naj bi povedal svoje mnenje o svojem potovanju v Moskvo skupno s predsednikom Gronchi-jem. Odgvooril je, da je to potovanje v skladu z italijansko zunanjo politiko, da je treba poizkusiti in spodbu5ati sleherno izmenjavo misli in sleherni stik, ki lahko prispeva k popustitvi napetosti. Toda ta politična linija temelji na «atlantski solidarnosti, na o-brambj svobode in na privrženosti duhovnim vrednotam demokracije«. konferencah tega tedna p kmetijski politiki vzhodnega bloka in o vprašanjih, ki se nanašajo na varšavski pakt. Predsednik Gronchi, pravijo diplomatski opazovalci, se bo nahajal t/ edinstvenem položaju za son. diramje terena, če so kaki simptomi za novo sovjetsko politiko glede vrhunskega sestanka med Vzhodom in Zahodom, ki je na programu 16. maja. Zunanji minister Pella je dopoldne odpotoval v London na zasedanje sveta ministrov Evropske unije. Vrnil se bo jutri zvečer in že v petek opoldne bo z Gron-chijem odpotoval v Moskvo. A. P. Posvetovanja v Moskvi MOSKVA, 3. — Agencija Tass je sporočila, da so zunanji ministri vzhodnoevropskih držav začeli v ponedeljek v Moskvi posvetovanja v zvezi z bližnjim sestankom posvetovalnega odbora varšavskega pakta. V ponedeljek so bili na posvetovanju navzoči ministrski predsedniki osmih vzhodnoevropskih držav pod vodstvom Hruščeva. Navzoč je bil tudi predsednik mongolske vlade Cedenbal, za severno Korejo pa je bil navzoč ministrski podpredsednik. Pekinški radio je danes javil, da je kitajska vlada sklenila poslati tri opazovalce na sestanek posvetovalnega odbora varšavskega pakta, ki bo začel jutri zasedanje v Moskvi. «»------ Protesti proti eksplozijam v Sahari NEW YORK, 3. — Petindvajset od devetindvajsetih delegacij afriško - azijskih držav v OZN je pozvalo tajnika Hammarskjoelda, naj pošlj^ francoski vladi pismo, ki so ga bile poslale njemu. V pismu izražajo delegacije veliko zaskrbljenost prizadetih vlad in narodov zaradi bližnjih francoskih atomskih poizkusov v Sahari. Pismo pravi, da so vedno številnejši znaki, da francoska vlada misli delati jedrske poizkuse v Sahari, ne da bi upoštevala zadevno resolucijo skupščine OZN in mnenje svetovne javnosti. Mohamed odlikoval generela Kasema BAGDAD, 3. — Maroški kralj Mohamed je odlikoval generala Kasema in predsednika sveta suverenosti Rebaia z redom prestola I. stopnje. Maroški kralj je bil v Iraku na štiridnevnem uradnem obisku. Danes pa je odpotoval v Bejrut, kjer ga je sprejel predsednik libanonske republike general Šehab. V Bagdadu je imel kralj Mohamed številne politične razgovore z generalom Kasemom. V arabskih in tujih diplomat- skih krogih z zanimanjem gledajo na te razgovore, ker je maroški kralj ivrazil željo, naj bi se uredil spor med ZAR in Irakom. Pod ruševinami hiše dva delavca ubita SASSARI, 3, — Neka stavba, na kateri so delali zidarska dela, da bi jo zvišali, se je zrušila ter pokopala pod seboj pet delavcev. Štiri delavce so takoj rešili in odpeljali v bolnišnico, kjer pa je eden umrl. Peti delavec je pa ostal pet ur pod ruševinami in so ga odkopali mrtvega. Bil je brat delavca, ki je že prej umrl. Stavba je bila stara in visoka 15 m. Hoteli so jo povišati še za dve nadstropji. kom svobode in mitu v Alžiriji s tem, da se še bolj omeji še tisto, kar ostaja od demokracije. Na koncu poziva resolucija na enotnost in budnost. Konferenca o Keniji LONDON, 3. — Afriški delegati na konferenci pri «o-krogli zimi« v Londonu so odo. brili načrt angleškega ministra za ikolbnije o Keniji. Načrt poudarja načelo neodvisnosti Kenije v določenem roku in predvideva imenovanje zakonskega sveta 49 članov, od katerih bo 24 Afričanov in Azijcev. Afriški predstavniki so dali svojo privolitev s pogojem, da se ta. koj izvedejo načela, ki jih je obrazložil britanski minister. Razen tega zahtevajo, naj se še letos uvede splošna volilna pravica in naj se določi kratek rok, v katerem naj ta kolonija dobi neodvisnost. «»------- Prvi sporazumi o Belgijskem Kongu BRUSELJ, 3. — Evropejci ne bodo imeli pravice do glasovanja v Belgijskem Kongu, ki bo postal neodvisen 30. junija letos. To so sklenili na belgijsko - kongoleški konferenci pri okrogli mizi, ki je imela nalogo določiti volilne določbe, s katerimi bodo maja in junija izvoljeni člani senata in pokrajinskih skupščin v Kongu. 2enske v Kongu ne bodo imele volilne pravice, bodo pa lahko kandidirale. Vsi moški, ki imajo pasivno volilno pravico in ki so dosegli 21. leto starosti, bodo imeli tudi aktivno volilni pravico; kandidati pa ne bodo smeli biti mlajši od 25 let. Te določbe je zadevna komisija sprejela z večino in verjetno bodo na plenarnem zasedanju odobrene. Komisija, ki razpravlja o političnem u-stroju Konga, se je izrekla za dvodomni sistem. V kongo-leškem parlamentu bo 135 članov. strokovnjak za agrarno politiko in predsednik vsedržavne kmečke organizacije «Alleanza contadina«. Dopoldne je začel diskusijo delegat iz komunistič- ne trdnjave v Regglo Emilii Salati Remo z morda doslej najmočnejšim napadom na sektaštvo in dogmatizem. Nad vse važna je bila tudi njegova izjava, da se je letos zgodilo prvič, da občinskih proračunov v E-milii (kjer so številne občine v rokah levice) niso sestavljali sami občinski odborniki, temveč «skupaj z delavskimi in proizvajalnimi množicami in njihovimi političnimi ter sindikalnimi organizacijami«. Končno je poudaril, da se je krščanska demokracija uradno pridružila naprednim strankam v sodelovanju, da se doseže deželna avtonomija za Emilio. Prav to avtonomijo, je posta, vil nato Ingrao med osrednja vprašanja poleg vprašanja zemlje in mezd in je vse postavil v okvir borbe za novo večino. Tudi on je poudaril — kot so to storili že pred njim Pajetta, Longo in Amendola — da so množične borbe nujno potrebna baza, da se doseže ta več« na. «Ta večina pa mora — če hoče biti zares nova in demokratična — imeti političen pomen in doseči zbiranje sil okrog minimalnega programa, ki mora vključevati ključna vprašanja,« je poudaril Ingrao. Končno je odgovoril še na vprašanja: »Zakaj KPI ne pusti, da bi PSI prišla s svojo politiko tja, kamor vi ne morete?« «Ta teza, je dejal Ingrao. pristaja na Morove postavke o ((državi iz nuje«, zaradi katere krščanska demokracija ne more voditi druge politike, ker da nima zanjo razpoložljivih glasov v parlamentu. Toda resnično vprašanje je kako zrušiti to vlado, da bi ustvarili novo večino, za kar pa ni dovolj vsota glasov v parlamentu: potrebno je organizirano gibanje. To pa nj abstraktno vprašanje, temveč realno, ki zahteva nujno naš prispevek. Celo demokratični BONN, 3. — Avstrijski zunanji minister Bruno Kreisky bo prišel v spremstvu svojega podtajnika Gschnitzerja v nedeljo v Bonn na dvodnevni uradni obisk. Raab ni več predsednik ljudske stranke DUNAJ, 3. — Avstrijski kancler Raab je danes sporočil, da je zapustil predsedniško mesto v avstrijski ljudski stranki. To pomeni, da to mesto ne bo odslej več povezano z mestom predsednika vlade. Za svojega naslednika je dr. Raab predlagal sedanjega podpredsednika parlamentarne skupine ljudske stranke dr. Gorbacha. iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii Komentar »Komunista" o alžirskih dogodkih (Od našega dopisnika) BEOGPiAD, 3. — cCeprav je zadušen upor ultrakolonia-listov v Alžiriji in čeprav je predsednik de Gaulle ponovno priznal načelo samoopredelitve alžirskega ljudstva, kaže, d nevarnost še vedno ni odstranjena,« piše glasilo Zveze komunistov Jugoslavije ((Komunist« v komentarju, v katerem izraža zadovoljstvo zaradi zloma zarote v Alžiriji. Po mnenju lista so desničarski ultrakolonialistični elementi še vedno aktivni v Franciji in Alžiriji. Ce se prod njim ne bedo sprejeli odločni ukrepi, lahko pride do novih težav in oviranja toliko potrebne rešitve alžirskega vprašanja. ((Komunist« sodi, da je ultra-kolonialiste ohrabrila oko.lnost, da po de Gaullovi izjavi o samoopredelitvi niso bili sprejeti nadaljnji^ konstruktivni koraki za rešitev vprašanja Alžirije. V_ zvezi _ z II. konferenco afriških držav pa ((Komunist« ugotavlja, da je konferenca pokazala, da se v Afriki krepijo napori za osvoboditev ostalih odvisnih področij in krepitev neodvisnosti držav, ki so se osvobodile kolonialne odvisnosti. Na konferenci je prav tako prišlo do izraza stremljenje po vsestranskem razvoju afriških držav, krepi-■ tev solidarnosti in sodelovanja iiimiiii mn iiiMMiiitiiiiini min mn Ben Gurion zopet grozi z novimi napadi na ZAR J\ov incident na izraelsko - sirski meji DAMASK, 3. — Sirski predstavnik je danes poročal o novem incidentu na meji med Izraelom in Sirijo. Izjavil je. da se je neka izraelska patrulja petih vojakov približala neki postojanki ZAR. Vojaki ZAR so začeli streljati in prisilili Izraelce na beg. Pozneje pa je predstavnik izraelske vojske izjavil, da so zvečer začeli vojaki ZAR streljati na področje Telkazir na meji med Sirijo in Izraelom. Ranjen je bil en član izraelske patrulje. Predsednik izraelske vlade Ben Gurion je opozoril izraelsko ljudstvo, da bo v prihodnjih 10 dneh morda »pozvano, da začne resno in morda odločilno vojaško preizkušnjo*. Predstavnik komisije OZN za premirje je sporočil, da ZAR in Izrael nista še odgovorila na poziv, naj umakneta oboroženo osebje z de militariziranega področja jugovzhodno od Galilejskega morja. Izjavil je tudi, da so Združeni narodi končali preiskavo o sirski pritožbi zaradi izraelskega napada v nedeljo zjutraj. Sporočil je, da je ZAR znova protestirala zaradi včerajšnjega izraelskega napada. Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva je davi izjavil, da je Izrael pripravljen začeT s Sirijo razgovore o zmanjšanju napetosti na meji med Izraelom in ZAR. Predstavnik poudarja, da je mešana komisija OZN za nadzorstvo nad premirjem nepristojna glede vseh vprašanj, ki se tičejo demilitariziranega področja, ker Izrael trdi, da pripada to področje njemu. Zdi se. da je razgovore predlagal načelnik skupine opazovalcev OZN general Wan Horn. Politični opazovalci predvidevajo, da se bo predlog o sirsko, izraelskih razgovorih upošteval med stiki, ki jih bo tajnik OZN Hammarskjoeld imel v New Yorku s predstavniki ZAR in Izraela. Mac Millan o rasni diskriminaciji v Južni Afriki CAFETOWN, 3. — Mac Mil- nico v korist .svobode in pravičnosti’.« Mac Millan se bo vrnil v Anglijo v petek po svojem dolgem potovanju po afriških ozemljih, ki so politično povezani z Veliko Britanijo. V svojem govoru v južnoafriškem parlamentu je poudaril, da morajo politične direktive Anglije upoštevati krajevne težnje in raven afriške narodne zavesti. «Naj nam bo všeč ali ne, je pripomnil, je rojstvo narodne zavesti v Afriki politično dejstvo. Vsi moramh sprejeti to izvršeno dejstvo. Naša politika ga mora torej upoštevati.« in odločno zoperstavljanje neokolonializmu. ((Komunist# poudarja, da so najvažnejše konkretne naloge, ki jih je postavila konferenca, dajanje učinkovite podpore naporom alžirskega ljudstva in drugim osvobodilnim gioanjem in predlog o uvedbi več afriških konferenc. ((Komunist« komentira tudi nedavno protikomunistično deklaracijo vodstva zahodnonem-ške socialdemokratske stranke in ugotavlja, da je socialdemokratska stranka padla na pozicije Adenauerja. List ocenjuje deklaracijo kot krono procesa desnega odklona socialdemokratske stranke, ki se že dalj časa razvija. B. B. Cavallettl odhaja iz BEOGRAD, 3. — Italijanski veleposlanik v Beogradu Fran-cesco Cavalletti, ki odhaja iz Beograda na novo službeno mesto, je pričel občajne poslovilne obiske. Danes ga je sprejel predsednik odbora za zuna. nje zadeve zvezne skupščine Jugoslavije dr. Aleš Bebler. KuKurno sodelovanje BEOGRAD, 3. — Na osnovi kulturne konvencije med Jugoslavijo in Poljsko in danes podpisanega zapisnika bodo v sezoni 1960 - 1961 gostoval; v Jugoslaviji ugledni poljski dirigenti Henrik Ciz in Jan Krence, pianistka Cernistefan-ska in dramski sopran Štefanija Voltovič. Na poljskem pa bodo gostovali jugoslovanska dirigenta Oskar Danon in Bo-rb Papancopolo, violinist Igor Ozim in pianist Jurica Muraj. V načrtu je tudi gostovanje beograjske Opere v Varšavi in varšavske v Beogradu. Razen tega o od o letos gostovali na Poljskem operni pevci Miroslav Cangalovič, Eiserka Cve-jič in Vladimir Rudjak. Ko je govoril o angleški politiki, je poudaril, da je ta protirasistična v ozemljih, za katera je Anglija polit e- ci no odgovorna. S tem v zvezi je pripomnil: «Lah.šo se dogodi, da se z naše strani u-stvarjajo težave proti vam«. Dodal je, da mu je znana posebna narava vprašanj v .>už- j ni Afriki, m je pripomnil: «Kot člani Commcnwealtha i- Kme'ijska konferenca v Moskvi MOSKVA, 3. — Agencija Tass je objavila poročilo oj Tudi danes so kongres po-vcerajsnjem in današnjem de-1 zdravile številne uelegacije konference o kmetijstvu,: komunističnih partij drugih ki je zasedala v Moskvi. Po- dežel, in sicer Finske Sved- katoličani potrebujejo naša podporo, če hočejo odstraniti sile pritiska. Mi smo pripravljeni obravnavati in proučiti tisto, kar je treba storiti. Toda moč naše platforme je tudi v tem, da se utrdimo kot bolj odprta sila, manj sektaška, bolj razpoložena za enotnost spričo položaja v državi,« je na to zelo važno vprašanje odgovoril Ingrao. Senator Sereni je najprej dejal, da se ne čuti prizadetega zaradi Togliatti jevega očitka glede ((domišljavosti«, ker da je že večkrat ponovil, da se frazira z geslom »zemlja kmetom, ki jo obdelujejo«, in da je tudi opozarjal večkrat na zakasnitev partije v lem pogledu. Toda po osmem kongresu se je storilo precej, vendar p« so bile tudi napake. Nato je Sereni prešel na i-deološka vprašanja, ki jih je načel včeraj Alicata. Najprej se je dotaknil agrarne Krize, ko mora KPI načet; konkretna vprašanji. Ni dovolj, da se samo govori o krizi antikomunizma, temveč je potrebna ideološka borba. Če je Alicata pravilno poudaril, da se ie marksizem razvil iz debate, to je njegova notranja prirojena lastnost. Zato se zaradi posebnih razmer v Italiji postavlja vprašanje novih metod zlasti glede zavezništev. Pri tem ne gre za večino in manjšino in da ukazuje tisti, ki ima v tem zavezništvo večino. Pojem hegemonije delavskega razreda v marksističnem smislu je tre. ba razumeti tako, da je njegova ideologija bolj žgoča in sposobnejša reševati postavljena vprašanja. Zato pomeni nova večina pridobitev ne samo kvantitativno ampak tudi kvalitativno vseh množic, ki se v okviru KD borijo za napredek. Za agrarno vprašanje je dalje Sereni dejal, da je to teren, kjer mora izvajati KPI pritisk na krščansko demokracijo, ki bo morala nekaj storiti, kot je bila prisiljena z ((zelenim načrtom«. Glede zadružništva je rekel, da so kmetje prepričani o potrebi zadrug. Samo KPI nima denar, nih sredstev, kot jih ima KD, ki je v tem pogledu na bolj-šepi. Končno je govoril še o deželnih avtonomijah. Pouda-ril .ie>,,da je treba upoštevati v. Italiji zgodovinske in zeme-Ijepisne značilnosti, ki so tipično italijanske in ki niso iste kot na Siciliji in v Dolini Aoste. Za zaključek pa je poudaril: «Ni napredka brez mišljenja z lastno glavo. Treba je misliti, kajti ne more se reči. da smo vedno dovolj mislili, ker so bila leta. ko je bil v KPI v tem pogledu zastoj.« Popoldne je bil prvi govornik Padovan Lucijan iz Trsta, ki je pozdravil kongres v imenu tržaških sloven-skih komunistov. Nato je med drugimi govorila tudi poslanka Nilde Jotti o ženskem vprašanju. Sledil je delegat iz Gornjega Poadižja Nardin. Po obrazložitvi stališča KPI do južnotirolskega vprašanja je povedal, da treznejši del »Suedtiroler Volkspartei« že išče realnejšo rešitev in je pripravljen sodelovati z levico. Zato napadajo sedaj KPI in PSI njihovi nasprotniki, da hočeta izvesti «rovo operacijo Milazzo« tudi v Gornjem Poadižju. Sledil je govor deželnega tajnika KPI za Sicilijo Maca-lusa, »Po prihodu mono; o ov (Montecatini in drugi) na Sicilijo, je dejal Macaluso, ki so hoteli izkoristiti tudi deželne finance zase, je prišlo do konfliktov s sicilijanskimi srednjimi in malimi induririj-ci in s srednjim slojem sploh. Levica je temu izkoriščanju monopolov postavila nasproti načrt za obnovo Sicilija /, zahtevo, da se začnejo ustanavljati predvsem deželna in državna industrijska podjetja. Tako stanje je povzročilo krizo v krščanski demokraciji«. Nato je Macaluso odgovarjal na očitke sodelovanja KPI z MSI v Milazzovi vladi. Dejal je, da gre za osvobod tev srednje in male buržoazije izpod klerikalne in fašistične hipoteke. Seveda so tudi kontradikcije, ker se partija ne more odreči borbi za delavske pravice. ročilo javlja, da so udeležen-konfercnce primerjali iz- ske Danske, Romunske. Švicarske, Luksemburga in Mani cme- ro a. robn (. • njal revizionizma lan je govoril danes na skup- j skreno žel!mo nU(Jiti Ju,n] A mentaJIinT°daeja1 ^ jfve-'! f-riki našo podporo in *podbu liko politično vprašanje druge kušnje ter obravnavali številna vprašanja razvoja kmetijstva in možnosti nadaljn ega Zelo simpatičen je bil tu-i razmaha kmetijstva v njiho 1 dl Pozdrav, ki so ga prinesli vili državah. { kongresu rimski pion rii, ka- Konferenca je poudarila i tef‘ ,so ,zabteva " _naJ »e v da so evropske socaristične 1 ' koT1''!10 ze začn,- ponče- države sposobne izpolniti naj- polovice XX. stoletja v 'em, ali se bodo tiste afriške in azijske države, ki niso še zavzele stališča, pridružile vzhodnemu ali zahodnemu bloku. Mac Millan je to alternativo takole postavi:: »Ali bodo te dežele pritegnjene v komunistično območje, ali pa bodo poskusi samovladanja, zlasti v okviru Commonwealtha imeli uspeh in bodo nagnili teht- do, toda upam, da se ne boste užalili zaradi moje ugotovitve, da so nekatere plati vaše politike, ki nam to podporo onemogo. a.jo. ne da bi zatajili naše globoko prepričanje o politični usodi svobodnih ljudi, ki jo mi skušamo uresničiti na naših ozemljih«. Na koncu je Mac Millan obsodil grožnjo angleških krogov za gospodarski bojkot Južne Afrike. važnejšo nalogo, ki je zagotoviti najvišjo življenjsko raven na svetu za delavce in to čim-prej bo na podlagi proizvod-nje in proizvodnosti. Na konferenci, katere so sp udeležile delegacije komunističnih strank držav sovjetskega bloka, so poudarili potrebo večjega primerjanje izkušenj ter sodelovanja med kmetijskim znanstveniki in tehniki. vati zgodovina gibanja. odpornik.ega S 11. LJUBLJANA, 3. — Upravni odbor filmskega perijelja »Triglav film* je sklenil realizirati film »Akcija« po scenariju mladega slovenskega pisatelja Marjana Rožanca. Film bo prikazal akcijo partizanov, ki so osvobodili številne politične zapornike iz celjskega zapora «Stari pisker«, ki so ga Nemci spremenili v mučilnico zavednih Slovencev, Temperatura včeraj: NajviSja temperatura 7 stopinj nad ničlo od 13. uri, najnižja 7 stopinj poti ničlo ob 6.30. Vlaje 60 odstotkov. Goriško-beneški dnevnik Danes, ČETRTEK, 4. tebruarja Bojana Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 17 14 Dolžina dneva 9.49 Luna vzide ob 11.07 in zatone ob 0.19. Jutri, PETEK, 5. tebruarja Agata Mehanizacija nevzdržno prodira tudi v kmetijstvo Konec leta 1958 je bilo v 991 raznih kmetijskih pnkrajini strojev Od tega je bilo 500 traktorjev - Zelo velik porast potrošnje pogonskih goriv v kmetijstvu - Motorni park se viša za 22 odstotkov na leto Zaradi cele vrste razlogov,. saj smo imeli 1949. leta 155 predvsem zaradi znižanja proizvodnih stroškov se v kmetijstvu od leta v leto vedno bolj uveljavlja mehanizacija. Do leta 1949 je bilo v naši pokrajini, prav tako pa tudi v ostalih delih države, izredno malo strojev, ki bi jih uporabljali v kmetijski proizvodnji; po tem letu pa je mehanizacija vse bolj prodirala v kmetijstvo, tako da to leto lahko smatramo za nekak mejni kamen. V našem listu smo že večkrat pisali o močnem porastu mehanizacije v števerjan-ski občini, zlasti na Valeri-šču. V naslednjem pa bomo objavili še nekaj številk o uvajanju strojev v kmetijstvu na področju pokrajine. Konec leta 1958 je bilo v kmetijstvu naše pokrajine 500 traktorjev, ki so razvijali 14 tisoč 420 konjskih sil: 292 traktorjev je bilo italijanske, 208 pa tuje proizvodnje. Samo v letu 1958 je bilo kupljenih 80 novih traktorjev. Da bi imeli točnejši pregled nad sedanjo vrednost teh strojev, naj navedemo, da je 442 vozil starih pod 1Q let, kar znova potrjuje našo prejšnjo trditev, da se je mehanizacija v kmetijstvu pričela uveljavljati šele leta 1949. Dasiravno je naša pokrajina med najmanjšimi v državi in da ima velike neobdelane površine (Kras, razna močvirja, strmi tereni v Brdih, gozdovi, soški prod itd.) je po številu traktorjev precej ,z-nad vsedržavnega povprečja. Statistika namreč kaže, da pride povprečno za vso državo po en traktor na 0.64 kvadratnega kilometra orne zemlje, medtem ko odpade v goriški pokrajini vsak traktor že na 0,37 kvadratnega kilometra. Poleg 500 traktorjev, ki so ob koncu leta 1958 krožili po naših poljih, je bilo še 491 drugih kmetijskih strojev, tako da smo imeli v tem letu v celoti 991 kmetijskih strojev, ki so razvijali 17.801 KS. Ce pregledamo podatke zadnjega desetletja, tedaj se je motorni park v naši pokrajini dvigal za 22 odst. na leto, strojev, medtem ko smo jih imeli konec 1958. leta že 991. Seveda se je temu primerno povečala tudi potrošnja pogonskega goriva. Leta 1949. smo na podlagi statistike, ki jo je izdelala ustanova UMA, porabili 4.372 stotov raznih pogonskih goriv. Leta 1956 smo porabili že 10.985 stotov, leta 1958 po 11.314 stotov. Zanimivo je, da smo leta 1949 porabili 2.490 stotov petroleja, leta 1958 pa samo 1.829 stotov. Medtem ko se je potrošnja petroleja izredno znižala, se je zelo zvišala potrošnja nafte, in sicer od 1.882 z letu 1949 na 9.485 v letu 1958. V Sovodnjah seja odbora občinskega sveta lepega zimskega športa. Udeleženci izleta se bodo odpeljali z avtoDusom iz Gorice skozi Podgoro in Trbiž v Rateče, od koder bodo odšli peš do skakalnice, ki je oddaljena pičle pol ure. Vožnja za nečlane 900 lir, člane 800 lir. Za hrano mora poskrbeti vsak sam. Vpisovanje od 1. februarja do 1. marca v kavarni Bratuš. Nadaljevanje del na Trgu sv. Antona Na Trgu sv. Antona te dni nadaljujejo z deli, da bi dokončno uredili prostor, ki je arheološkega pomena, ker so pri izkopavanju odkrili ostanke stare cerkvice. Sovrainten-danca za spomenike v Trstu je pripravila načrt, po katerem bodo ozemlje, ki se razprostira deset metrov na široko in 20 m na dolgo, ogradili s kamnitim zidom, uredili pa bodo tudi okolico vodnjaka, ki so postavili že lansko jesen; tla bodo tlakovali s kamnitimi ploščami, zgradili pa bodo tudi dohodne stopnice, kajti ves teren je zaradi izkopavanj nekoliko pod nivojem ceste. Ker smo pred meseci izrazili željo, da bi se dela ne zanemarila, zlasti še zato, ker gre čez Trg sv. Antona velik promet z inozemstvom, naj ob nadaljevanju del naglasimo naše zadovoljstvo. Pismo iz Nove Gorice Prva nagrada za slikarja Makuca na Sredozemski bienali v Aleksandriji Uspešna dvodnevna turneja zbora Vinko Vodopivec po Primorski Seminar za okrepitev ljudskih knjižnic Pevski zbor »Vinko Vodopivec«, ki deluje v okviru kluba Primorskih študentov v Ljubljani in je znan zaradi svojih nastopov tudi med zamejskimi Slovenci, je prišel v soboto in nedeljo vnovič med svoje ožje rojake. Med dvodnevno turnejo je v Ajdovščini, Mostu na Soči. Tolminu in Idriji z novim programom, ki daje poslušalcem pregled skozi vokalno ustvarjalnost jugoslovanskih narodov od Gallusa do Srebotnjaka. tiiiiiiiimumiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimmiiifiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii Medtem ko se Zorzi zaradi poizvedb še ni vrnil Včeraj dopoldne se je na županstvu v Sovodnjah sestal k redni seji občinski odbor, ki mu je predsedoval župan Ceščut. Na seji so pod glavno točko obravnavali državno posojilo v znesku 8 milijonov lir, ki ga bodo prejeli za popravilo občinskih cest. Po krajšem razpravljanju so odborniki sklenili, da bodo o-dobreno vsoto porabili za dokončno asfaltiranje občinske ceste. Kot je znano, je bila do sedaj cesta asfaltirana le do Rubij, tako pa bodo lahko z novim posojilom asfaltirali še preostali del občinske ceste vse do državne ceste Gorica-Trst. Ostala vprašanja, ki so bila na dnevnem redu včerajšnje seje, so bila manjšega upravnega značaja. Avtobusni izlet SPD na smučarske polete v Planico Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi ob priliki mednarodnih skakalnih tekem v Planici izlet, na katerega so vabljeni vsi ljubitelji tega •iiiiiliiiillillllillliiiliiiiiliiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiunniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii Izigravanje zakonov o soc. zavarovanju je vsak dan večje Delavska zbornica zahteva večje nadzorstvo delovnih pogojev Ob veliki udeležbi prebivalstva z Rafuta so včeraj pokopali nesrečnega Marcellina Pred krsto so njegovi prijatelji nosili veliko belih vencev Včeraj popoldne so ob ve-1 zgoda, ki ga je spravila v bol-liki udeležbi prebivalstva po-* nišnico na ortopedski oddelek, spremili na zadnji poti mla- 1 kjer bo ostal verjetno 10, ali dega Marcella Laija, ki se je v nedeljo zvečer smrtno ponesrečil pri avtomobilski nesreči, ki se je njemu in njegovemu prijatelju Aldu Zor-ziju pripetila v bližini Do-blarjev, ko sta se vračala iz Tolmina. Ob 15.3 se je pred cerkvijo v Ul. S. Antonio zbralo izredno veliko ljudi iz vsega okoliša, kjer je Lai stanoval in kjer je bil tudi zelo domač. Vsi so se mu prišli poklonit in se od njega poslovit, saj je bil še zelo mlad, lahko rečemo šele na začetku življenjske poti. Pred krsto, prekrito z belimi rožami, so nosili številne vence družine ter prijateljev; vsi so imeli samo bele rože in bele trakove. Potem je pogrebni sprevod krenil po Ul. S. Antonio, Ul. Carducci na Travnik v cerkev sv. Ignacija, od koder so truplo odpeljali na glavno pokopališče, kjer so ga položili k večnemu počitku. Vse do sedaj jugoslovanske oblasti še niso izpustile njegovega prijatelja Zorzija, ker ga morajo izprašati o vsem, kar ve o nesreči. Zorzi je sedel namreč za volanom in je edina priča, ki lahko nudi vse potrebne podatke o dogodku. Letno gredo milijarde v žep delodajalcev, ki nočejo v polni meri izplačevati socialnih in zdravstvenih dajatev Ze večkrat so sindikalne or- | doprinašajo k večanju njiho- ganizacije v javnosti in v tisku opozorile vladne organe in parlament na poneverbe, ki vladajo v 800.000 mdustrij-»kih podjetjih (s približno 5.700.000 zaposlenimi) in 250 kmetijskih posestvih (z nad 2.500.000 zaposlenih kmetijskih delavcev) v državi. Mnogo je namreč industrijcev m veleposestnikov, ki se še vedno izogibajo polnega plačevanja socialnih dajatev in tako dnevno oškodujejo milijone delavcev, ki so svo.iim delom PRIMORSKI UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi NAROČNINA Mesečna 480 lir, — Vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 jir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst vega dobička. S takim postopanjem so delavci globoko prizadeti, ko so primorani zaradi bolezni iskati zdravstvene pomoči, in prav isto se dogaja pri upokojitvah, raz-nilj neozdravljivih obolenjih, prav takrat kadar je prizadeti nedvomno potreben pomo-’ či, pa mu je slednja odmerjena po volji njegovega nepoštenega delodajalca in ne po učinku dela in v odnosu do delovnega mesta in odgovornosti, ki jo je imel dolga leta ponesrečeni, oboleli ali upokojeni delavec v podjetju. Letno gredo tako milijarde v žep delodajalcev, industrijcev in veleposestnikov, in na žalost se takšne stvari primerjajo znova m znova, saj je skoraj nemogoče, da bi o-sebje Inšpektorata za delo, katerih naloga je nadzorovati podjetja, odnosno pošteno izplačevanje socialnih dajatev, obiskalo vsaj enkrat letno tisoče in tisoče podjetij. Tako se pripeti, da se uslužbenci Inšpektorata za delo zglase le enkrat vsake 4 leta, s čimer se seveda omogoča delodajalcem, da izigrajo zakone in oškodujejo svoje zaposlene, ki v primeru bolezni ali nesreče ne bodo nikdar prejeli tisto zdravstveno in socialno pomoč, ki so si jo bili zaslužili s trdim delom, ker bodo seveda v zdravstvenih zavodih in zavarovalnih družbah zvrščeni v nižjo kategorijo, največkrat celo najnižjo. Zategadelj je vodstvo CGIL mnenja, da bi bilo potrebno čimprej povečati število Inšpektoratov za delo in zaposliti toliko osebja, da bi slednje lahko pogosteje obiskovalo industrijska podjetja in kmetijska veleposestva ter pravočasno preprečilo izigravanje zakonov s strani delodajalcev, ki si s takim delovanjem polnijo žepe, obenem pa oškodujejo delavski raz-i red, katerega vsakdanji kruh |je že itak dovolj grenak! v najslabšem primeru, 40 dni. Njegov delovni tovariš Franc Krečič s Kontovelske ceste, ki ga je spremil v bolnišnico, je povedal, da sta z Lubiano pomagala razkladati, pri čemer sta se posluževala škripca. Nepričakovano pa je tovor železnih tramov udaril Lubiano po hrbtu in mu tudi povzročil verjetne kostne poškodbe. DEZURN' LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Kuerner, Kor-zo Italia št. 4, tel. 25-76. V Jamljah zgradijo 6 ljudskih stanovanj Na sedežu ustanove za ljudske hiše (IACP) je bila te dni dražba, na kateri so dali v zakup gradnjo nekaterih ljudskih hiš. Med drugim bodo zgradili eno šeststanovanj-sko ljudsko hišo tudi v Jam-ijah. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 llllllll MIH lllllllll IIIIIIIIIMIIIIIKIIHIIII11111111111111111III lllllll llllllllllllllllflll II lllllllllllllllll Hill Sporočila znanstvenega simpozija AS K Prvi pripravljalni polet je uspel Potrebna je bila spojitev briškega goriva», s kranjskimi klobasami Znanstveni simpozij ASK •Simon Gregorčič« je včeraj dal sledečo izjavo; Nesreča na delu Med razkladanjem železnih tramov iz skladišča argentinske ladje «Rio Belen«, ki je bila včeraj zasidrana ob pomolu VI. novega pristanišča, se je pripetila 48-letnemu Gio-acchinu Lubiani iz Kolonje ne- • V sredo 3. februarja ob uri 0,X se je obnesel medplanetarni polet postaje «al-pha». Postaja je dvakrat letela okoli Lune in slikala zadnjo plat Venere. Nismo pa še prejeli kozmično-elektron-ske slike, ki bi nam pokaza- la to čudo. V zvezi s prejš- je briško gorivo prišlo v dotik z nevidno ultravioletno kislino, ki je povzročila eksplozijo. Včerajšnji poskus se je posrečil, ker smo pretuh-tali napako. Briško gorivo moramo namreč spojiti z rdečo in belo mastjo, ki jo Marsovci imenujejo »kranjska klobasa«. Kot je razvidno iz tega Ljubitelji petja v krajih, ki jih je zbor obiskal so povsod pokazali veliko zanimanje za ta koncert. Posebno prisrčno so zbor, kakor smo zvedeli, sprejeli na Mostu in. v Tolminu. Rojake slovenskega umetnika Vladimirja Makuca — Solkance — pa je v zadnjih dneh razveselila novica, da je Makuc prejel na Sredozemskem bienalu v Aleksandriji prvo nagrado za »Istrski pe.isaž«. Vladimir Makuc je s svojimi najnovejšimi grafikami vzbudil pozornost domačih in tujih kritikov že na tretjem ljubljanskem bienalu. Prav tako pa ob nedavni razstavi jugoslovanske grafike v Benetkah in Milanu, ter v kolekciji naše grafike kri kroži po Združenih državah Amerike. Uspeh mladega Makuca kaže. da se s s -ni deli že uvršča med naj e sodobne grafične u-metn.n.e. S področja prosvetne dejavnosti v Novi Gorici pa moramo tokrat omeniti skrb okrajnega sveta svobod in prosvetnih društev za problematiko ljudskih knjižnic, saj je dal pobudo za dvodnevni seminar za vodje ljudskih knjižnic, ki ga je pomagala pripraviti Studijska knjižnica v Novi Gorici. Ta seminar je bil sklican predvsem z namenom, da bi prispeval k temu, da bi se mreža ljudskih knjižnic utrdila in da bi zaživele močnejše občinske knjižnice, ki bi z izposojanjem knjig tudi pa-vasi bodisi direktno ali potom društvenih ljudskih knjižnic, znatno pripomogle k temu, da bi dobra sodobna knjiga prodrla med mnogo širši krog ljudi, ki si lepega čtiva žele, a ga zaman iščejo v društvenih knjižnicah, ki imajo le po nekaj desetin knjig in še to starih. V soboto 6. februarja zvečer pa bo Okrajni svet svobod in prosvetnih društev priredil v dvorani kina »Soča« v Novi Gorici koncert pianistke Rite Marije Fieres, ki bo izvedla celoten program iz odlomkov skladb Bacha, Cimarose, Beethovna, Chopina, Schumana, Brahmsa, Debussya, Matičiča in Yedesca. Koncert bo ob 20. uri. Isti dan bo v dvorani Goriškega gledališča nastopilo tudi prosvetno društvo »Jože Srebrnič« iz Solkana s prvo premiero v tej sezoni. Uprizorilo bo komedijo v treh dejanjih »Skupno stanovanje«, ki jo režira Alojz Pavšič. Igro bodo ponovili v nedeljo zvečer, potem pa mislijo s tem delom Dragotina Dobričine, gostovati po nekaterih vaseh Spodnje Vipavske in Brd. J. J vilno bolnišnico 22-letnega Lui-gija Atzorija iz Ul. Ferraris 10. Fant se je doma s steklenico vrezal v dlan desne roke. V bolnišnici so mu zdravniki nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Snežne razmere Log pod Mangartom: temperatura: 8 stopinj pod ničlo; 15 cm snega. Črni vrh (Javornik): 5 stop. pod ničlo; 20 cm snega. Lokve (Lažne): 3 stop. pod ničlo: 10 cm snega. Sneg je povsod zmrznjen. Prvenstvo diletantov II. kategorije Domačini so.prešli v vodstvo že v 10 minuti po začetku igre, tri minute kasneje so vodstvo podvojili z enajstmetrovko. Be_ lo-modri so sicer tudi imeli u-godne prilike za gol, a jih niso znali izkoristiti. V 27. irfnuti je S. Marco z Medeotom zabil še tretji gol. V drugem polčasu je Medeot zabil še dva gola. Častni gol za Sovodnje pa je dal Kovič po zaslugi Ferfolje. 10 minut pred koncem igre je Ferfolja imel sto odstotno priliko za gol, vendar je zgrešil enajstmetrovko. Glavni vzrok, da so bile Sovodnje tako hudo poražene, je treba iskati v tem, da je bila ekipa sestavljena iz mladih igralcev, ki sicer dobro obvladajo žogo, a nimajo tistih izkušenj, ki jih imajo starejši igralci. O igralcev pa se zahte. va malo več discipline in resnosti, da bi ekipa ne izgubila na ugledu. Sovodnje: Šuligoj, Kovič, Vižintin I, Cijak, Perič, Ferfolja, Hmeljak, Anselmi, Marson, V* zintin II Devetak. i S. Marco: Franco, Monticolo, j Cabah I, Tell, Tomasini. Mar- i zocchinl, Bartucci, Marega, M*. I deot, Cabah II, Moschion. \ # * * Izidi ostalih tekem: Romana - Sagrado 7:2, Vil*’ | se - S. Lorenzo 2:0, S. Canci* no . Caprivese 4:0, Hausbrand - Farra 3:3, Podgora - Ločni* 2:1, Panzano - Moraro 3:0. Kino v Gorici CORSO. 16.30: «Na smrt obsO' jen ie pobegnil«. I VERDI. 16.00: «Fronta nasilja*' | J. Cogney. IIIHHHIIIIIIimillHIUIIUIIIIIIIIIIHimilllllllllllilllHIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIHIIIIIIIIHIIHIIIIIHH Seja odbora pokrajinskega sveta 1,600.000 za popravilo ceste Pevma-Oslavje Nagradili bodo osebe, ki so se izkazale pri nadzorovanju ribolova v pokrajinskih vodah njim negativnim poskusom je treba poudariti dejstvo, da sporočila, nam sobotna «ura X» v Prosvetni dvorani pripravlja veliko presenečenje. Na zadnji seji pokrajinskega odbora, ki je bila v torek zvečer, so na predlog odbornika Grignolona sklenili izplačati za 180.000 lir nagrad tistim agentom, ki so se kot uslužbenci raznih ustanov ali poveljstev v preteklem letu posebno izkazali pri nadzorstvu ribolova v pokrajinskih vodah. Ker pokrajinska uprava zaradi ekonomskih težav ne more ustanoviti pokrajinskega korpusa zapriseženih paznikov, ki bi nadzorovali lov v pokrajinskih vodah, hočer z izplačilom teh nagrad izkazati priznanje vsem tistim osebam, ki so skrbele za obstoj in razvoj ribjega zaroda. Pokrajinski odbor poziva tudi športne ribiče, naj sodelujejo pri tej akciji. Ribji zarod se je v zadnjih letih namreč precej povečal, ker je uprava spustila v vode okoli pol milijona mladih postrvi ter več deset tisoč rib drugih vrst. Odobrili so izplačilo 1,8 milijona lir Za dobavo mleka v umobolnici v drugi polovici prejšnjega leta ter odobrili povišek v znesku 119.000 lir. Prav tako so odobrili izplačilo 6 milijonov za dobavo mesa Glede javnih del so sprejeli več sklepov, med katerimi je tudi popravilo pokrajinske ce. ste Pevma - Osiavje za 1,6 milijona lir. 35 milijonov pa bo- Vozni red vlakov PRIHODI IZ TRSTA: (A) 4.38, (A) 6.25, (D) 6.39, (A) 7.35, (D) 8.49, (D) 10.49, (D) 12.59. (A) 13.40, (D) 14.32», (A) 15.31, (A) 17.23, (A) 18.49, (D) 20.33, (A) 21.32, (A) 22.47. ODHODI ZA VIDEM: (A) 4.39, (A) 6.57, (D) 7.01, (A) 7.38, (D) 8.30, (A) 10.53, (D) 13.00, (A) 13.42, (D) 14.33», (A) 15.34, (A) 17.25, (A) 18.51, (D) 20.35, (A) 21.35, (A) 22.49. PRIHODI IZ VIDMA; (D) 0.14, (A) 5.51, (A) 6.44, (D) 7.49, (A) 8.12, (D) 8.52, (A) 10.50, (A) 14.16, (A) 15.49, (DD) 17.09, (A) 18.34, (A) 20.03, (D) 21.48, (D' 23.28*». «»------------------- i ji0 p0rab1 hj ................. J Ck- -s:s-** Nadaljuje se >RAZPRODAJ* po izrednih cen konfekcije pri PITfiSSli •! TJ?ST - Korzo Italiji i Galerija Rossom k Lojze Avsenak: Sosedov kruh JtŠn,ega kruha, kakor so kisn pr* nažem sosedu, » L?* nikjer' RaheJ- sko- Himen’- skor->a 20lta kakor lasDr ] ■ Nai kruh ie bil TJ ' njemu siromašen, da ■ L ga R komaj upal pri-batl' T°da takšen LulTso loste Pni s?sedovib samo za ' 'e veliki Dve desetici Psedovi ZaSe So imeli ■ Padovi zmesnega, v kate- t iefm s® močno uveljavlja-t ti l * m koruza- A tudi i na l-Je Zdel mnogo bolj-^ 1 °a našega. '• anU°70!trai sem mater oci-t ei a zadnje novce in ste- 't i «KJ najboljšega, L 3e naJ jemljem, otrok ne- Pie 7 i1® VidiŠ’ kak0 hu' P J® za denar?# |Sknial sem razumeti, a be- 0 znm i16 bl1 m°onejši. Ved- * Janjo s! S6m j° poproiiL z Ha kav pot-e8nila preko »' egla v “g bl odgnala skrb, Pia predpasnika m k h»em d°ar 1 mo?la; zda^ i hrustal u ° iTV11 spet ia .a “jn« beli kruh. a, i ni mn ,° Se !e’ da mi mali (ti ne nS!a Ve° dati novca. r rosil ka°r k° sem j° P0- ■«Xg£:.«- «f tn no^ ,SBm od5el k sosedo-sem sm kruh. V suhi-. Se nastavil soseaovi •osi] iln nestrPno čakal. Po- vedVri6"1 Zanj’ ver-dar sama * mi ga bo naP°- 1 je T Ponudila, ge vselej gledala ^ me 36 čez čas b,r Ušibila rntV°Zd°’ da Se mi Inj n a- Zagriznil sem i našega^ b°lj« je bil h nenrim zmesen. Pa ven-zeda boijši. Je menda spoznala ateri [So: fcjo z °rlfZen* ^jti poigrala c menoj. Jo I je to t°ter’ kai?» ^ kako!» L ad0vol3no se je nasmehni-l«Saj ^ 2»atP Speči ga 5e tre-■S spoštn« e Umeie vsakdo.)) F pmvkaa;iJem sem i° gle-l®1®8! kruhaSeJ-e priPravila 16 i® začel ' ]Bno Početje i. ac®lo zanimati. Gnet- v kro-in ga K debel0’ ga zvijala ebel® kot buče rod?haVala’ Prilivala to- f v°de jt< fi® *0, 'ko 2 moko mesila, posipala da ... tn spet gnetla Ahabb8 zno^ zalival ko Se ’ sem pomislil, to! ei umesi dober Razveselil Pljt ‘ to Htt "vi tja kaWS6m .se tega od" Rt. Orthi 7 veUke dragoce-^ in Z[i.,a a* sem iz fcuhi- ^ fo b domov- 1 sP>'eieSloet nastavljal?# me v ro>.mati’ videč, da ha, 1 sosedovega i/sdel Novania01’ ne mara o- ■ i Pa ni’ aP!! Sem molčal. ■ a te n- miru. !«Ce n.' sram!# Ib® sem J! lak° d°ber, ma-^tizaop ,zaih‘el. K )lv° me je DOgle- rBeli ž LV 2niesn’i 21 ,reaem’ a nji" 2’ kakršen le Prav tak-Plotel 36 naš-» Neži°3 .m® je' i ml3- Ugovarjati. to- rži- b"ži.] vzaust! ...?v*h boli/. Yse ie pri SO- zaustavila- i ^ miekI"- A,aK°r pri nas: f. Vs0 So ’ Vse. čisto vse. jNeš kakn°V° ilvino ra’je jna,vieo.» k0r ®no samo našo % K® ^Uro » U )f >,bil naš vmu31 veriel. 8 W oi bletov, takšen ka-som" ', Nak- nikoli! I ‘e,b se „6del pri materi, a- iia0pazil semVa,Zedinila' T°-ri P® kria ’ se ml ie 8‘ !lalala 2 glavoPOumehni1a in i’ lLa.b0r*čh o •’ kakor bi ho-1,1 iio To m- ®] Pravim, tale ''l L' ‘°da še [I Po tihem je-';K &vojem Je b- er jfesitj j® ” lil»l' kruh maH spravila A »L dečko' ? nožem je ostr-it e papirnate liro« °3ala še koruz- Tn laj ^da!# 1 to w_,se« se oglasil. II jl'0^ Sa^j ni Prav! P°- Ji t; »reda, aJe nasula mo- nataka ln 2 lopat, ntama predal, tolik0bnn toliko koruz-* SPrva ržene.# ®stmd®lamka menda n' ni- Sle?"-'« fl ala. 2ačudeno me je ?» R Cda j Potrdil. «Sam R j0 Sem Kakavo‘del.» N®e. p° sv°je: pri nas njih iz predal- i .°Patico.» AkaN°mL^ sosedov kruh :a Paki, gel molčati. iSl0%kruh nrdb!eknil- <. ie na dober» K dokip VS * mi ^ naposled za- smeh m na je- fes 11 kruli"1«1308 že mn°- sPor o kru-tčan t« si >Cru' K w® vode. b"! V5® m k 0gal fab je končan | | Sf^Viif . Pre ^ R l°ple vol00 ‘n vanjo na-^l*Aha| ato ie os°- •ia V’ to Vi" Pa° dvigni]0 «Pri 11 to-> ^ šell nraJP.rej oso1'-t°str a toajo v°de Nda me iP kruh!# i "bi ie lK.PORleda|8 in J Pbtičala v grlu. «Ti me boš učil mesiti kruh? Ti?» Zlezel sem vase, ni kazalo drugega. Mati je mesila dalje, v razburjenju pa je prilila menda nekoliko več vode, zakaj testo se je pacalo, da ga ni spravila z rok. Meni se ni zdelo prav, poučiti pa se je nisem več upal. Le važno sem puhnil skozi nos. Ošinila me je zlovoljno. «Kaj se posmihaš?# Zdaj je bila priložnost. «Kaj bi se ne!» sem se napihnil. «Pohletova mam» je venomer prilivala in zato je šlo mnogo lepše. Pa trosila je tudi z moko, zato — — —.» Preden sem utegnil zaključiti, je njena pacasta roka tleskaje lopnila po mojem licu, da me je zaneslo od neč-ke. «Smrkavec! Jaz ti bom dala tvoj ,zato pa zato’. Cakaj!» Toda preden se je znesla še huje, sem skočil na škafjek in od tam skozi okno na sosedov vrt. Slabo se je končalo. Toda do kraja nisem obupal. Prislinil sem se k oknu in skozenj opazoval mater. Ni me hotela videti. Skrožila je hlebe in jih spravila v peharje. Pri tem ji je zaigral okrog ust muhasti nasmešek. Zjezilo me je, vprašati pa si je nisem upal, kaj naj to pomeni. Sele popoldne sem se ji o-prezno približal. ((Lačen sem, mama,# sem ji potožil, kakor sem pač po podobnih nevšečnostih pričel pogovor. To pot pa me je odpravila z neko, začuda določeno merjeno nagajivostjo: «K sosedu pojdi!# Skoro zmedel sem se. «Zakaj?» «Po kaj si pa zjutraj šel tja?» «Po kruh,# sem odvrnil negotovo. Naenkrat pa me je njen obraz navdal s tihim u-panjem in goreče sem poprosil; «Ali res smem, mama?# S celim obrazom se je obrnila k meni. Nekam čudno so se ji zganile gubice okrog nst, toda brezbrižno je odgovorila: ((Zastran mene.# Zame je bilo to dovolj. Preko vrta sem stekel k sosedovim. Sosedo sem našel v kuhinji. Ne vem, morda me res ni sproti -opazila, kajti ukvarjala se je s svinjskimi lonci, toda čez čas Se je vidno začudila: «Glej ga! Ti si?» Spet se je lotila dela, potem pa je vprašala: «Bi rad kruha?# Zavzel sem se, tako naglo mi ga ni bila ponudila še nikoli. Hvaležno sem jo pogledal. Odgrnila je krušnico, pred mano na mizi je ležal hleb kruha. Oj, kako neizrekljivo lep je bil! In dišeč, dišeč! Slina mi je pritisnila v usta. Soseda je načela hleb in se nasmehnila. Zakadilo se je iz/ njega. «Na! In če boš pojedel, še pridi!# Osupnil sem in še zahvaliti se sem pozabil. Takega kosa mi ni odrezala še nikdar Menda je videla mojo prevzetost, zakaj rekla je s posebnim poudarkom: «Le jej! Takšnega nimate pri vas.# Pogled mi je ušel na hleb (Nadaljevanje na S. strani) m m % £ — Ben, jest rečem, de zdej bo pej hmali zime konc. Zatu ke letos je blo glih za svečenco forte mres jen stari ledje pravejo, de pride na ta dan medved z lukne pogledat kašno je vreme jen če vide, de je mres, de ostane u’neh zatu ke ta mres je ta zaden jen bo hmali lepu. — Ja. taku pravejo. Samo ne znam, če vela tu tudi za Rusjo, zatu 'ke uani jemajo drugi kalendar, ke je šternajst dni od zad jen se morejo ravnat po > tem kalendurji tudi ruski medvedje. Jen taku zna bet, de bo jemu Gronchi glih fejst mres, kadar bo pršu gor. — Ma intanto mu je ratalo, de bo vse-lih šou! Kaku so se ani mamli jen mar-trali, de be ne šou. An kardinal je prou s prstam kazau najn jen nekej špiču, de se ani strašno pahajo, kadu bo prej stisnu roko tistem komunistam. Pole je pršu dol še Adenauer nekej pregovarjat. Ma Gronchi je moš, jen kadar ke nekej reče tudi drži. — Jen kašne velike reči ke mi prprau- ni ratalo. Jen tistem ultra-som tam u Alžiri tudi ne. So se forte napenjali proti De Golati, proti governi, proti Alžircem jen pole navsezadne so se — be reku po domače — samo po . . . — Te prosem, Mihec, samo ne stoj po-vedat po domače! Se taku nas jemajo, de smo jorte ordnar. — Ja, ja, ti češ bet zmiri forte fin. Be tou, de govorim bol štedirano, ku tisti, ke hodejo u šulo. Sm poslušou uni dan ane štedentke, ke su ble u tranvaji: Te ša, mi oži go dimentika el zvezek kola domača naloga. Ke paura! Ma el profešor je biu bolan e no že vinju u šolo in tako mi ni bilo treba moštrar zvezek. Ke beleča! — Videš, Mihec, zdej pej jemaš spet aft bot ražon. Ce glih govorimo u djalekti, je še zmiri lepše ku tašna Špraha. — Jest ti rečem de danes ni več nobena reč poštena, ta prava. Vse je spackano, vse faturirano. vse falš. Misleš, de si kupu uole, invece so kopita od uasla. Misleš, de si kupu puter, invece je žajfa. U Rimi pej nanka govort! Tam jemajo falše pen- Da ne bi tudi vi izgubili prijateljice... Le nekoliko smotrnosti je treba Pomenek o težavah, ki jih ima marsikatera gospodinja, ki nesna «dela ti čudežev», kot jih dela njena soseda s enakimi sredstvi lajo! Ga bojo pelali tudi u teatro gledat . zjone jen prfina guardje. Za tistga Melo- ane plese. Jen Rusi znajo plesat, tu ti rečem. jest. So ta bulši na sveti. Jen tudi babe jemajo fejst. Jen pole pravejo tudi, de mu bojo dali nekšn častni doktorat. Se misleš, ke bo pršu nazaj jen ke bo prnesu častni doktorat od komunistou? Al se kašni grizejo tle jen še bol u Rimi! — Nej se grizejo. De b’ se zgrizli! Jest sm prou kontent, ke so jem šle u zadnem cajti vse žbuže. Tisto ses klukastimi križi je zbedilo tolko pošteneh ledi'jen so se taku odločno postauli proti, de so se tisti nacisti nečko zgebili. Prfina tisti, ke na tihem držijo ž nimi — ku denmo reč Adenauer — se niso upali tega pokazat jen so se tudi unani zrekli proti nacistam. Sez našem predsednikam Gronchetam jem tudi neta so vsi misleli, de je ana guardja, ke skrbi samo za red jen pravico. Invece zdej se skaže, de je an trapoler. — Jen morbet nanka trapoler ne ta pravi, ma spet jaturiran. Zatu ke so ga nar-dili šele pole, ke se je skregan sez anem kveštorjem, ke se tudi morbet ne zna, kej je. — Al pej tisti San Remo! Misleš, de se gre za ta lepše kanconete jen ta bulše peuce, invece je vse vkep betega jen se plačani ledje toučejo za ano al pej drugo veliko dito, katera bo več zaslužla ses tem naumnem fulkam. — Znaš kej, pestmo stat vse vkep jen pej mo na an kvartin! — Pejmo! Nej vzame zludi vse vkep! (Dopis ((Zenski rubriki#J Imam sosedo, prijateljico. Pravzaprav mi je ostala le soseda, kajti s sosedo nisva več prijateljici. Zakaj ne, bom takoj povedala. Zenska je zelo dobra, delavna, reali bi zgledna mati; bila bi celo zgledna gospodinja, če bi ne imela zelo neprijetne napake. Zal mi je zanjo, posebno ko jo tako pogosto gledam skozi okno, ko hiti po petkrat, šestkrat, morda še večkrat na dan zdaj v trgovino, zdaj v trgovinico z zelenjavo, zdaj sem, zdaj tja. Vedno hiti, vedno se ji mudi. Zakaj? Nič ne bom pretiravala, če bom rekla, da se mi smili. In zakaj nisva več prijateljici? Odgovor je zelo enostaven. Njeni dohodki so za kakih deset odstotkov višji od mojih, družini pa prav enaki, po številu namreč. Toda moja shramba je pogosto, preveč pogosto služila, da je v zadnjem trenutku vzela iz nje to ali ono, kar je potrebovala za vsakdanjo kuho. Ne rečem, da mi ni tega vrnila. Toda presedali so mi kozarčki olja, skodelice moke, riža, testenin in vsega, kar si je pri meni iz dneva v dan, celo po večkrat na dan izposojala. Ze tedaj se mi je smilila, ker je zares dobra ženska, toda vsi moji nasveti, kako naj si gospodinjstvo uredi, so bili bob ob steno. Ne maram se postavljati za zgled. Sem običajna gospodinja in vem, da jih je boljših od mene. Toda vem tudi, da je takih «sosed», kakršna je moja bivša prijateljica, veliko. Vedno jim v zadnjem trenutku, ko bi moralo biti kosilo malone že na mizi. nekaj manjka, kar si morajo izposoditi pri sosedah, ali v zadnjem trenutku steči v bližnjo trgovino, če je ta sploh še odprta. In tem sem namenila svoj dopis, ki sicer ne bo «odkril Amerike#, ki pa bo morda kateri pomagal. Posebno še tistim, ki jim v zadnjih dneh meseca zmanjka vsega . . . Vem, da imajo ponekod, tudi v Evropi, že v višjih razredih osnovne šole gospodinjske ure za dečke in deklice. V srednjih šolah pa so v teh državah tečaji za gospodinjstva enakovredni predmeti o-stalim predmetom. Pri nas tega ni in prepričani bodimo, da jih v tem stoletju še ne bodo vključili v učni program. Preveč smo zaverovani v svojo kulturo, da bi se zgubljali v «teh malenkostih#. Drugod pa vedo, da je gospodinjstvo iiiiiiiitniiiiiiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiHiiitiiiitiiiiuiiiiiiiiiliiiniiiiiiliiiiiiiiiiiuiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii Spoznajmo se z nevarnostmi, dokler je še čas smrti te bolezni srca in oži Ija Največ razne Kaj je angina pectoris, kako se pojavlja, kako oglaša in kaj moremo proti njej - Kaj je srena kap, ter kako se ob njej ravnamo Predvčerajšnjim smo brali, da zavzemajo v Italiji — to pa ne velja le za Italijo, ampak tudi za' druge dežele tako imenovanega civiliziranega sveta — med vzroki smrti prvo mesto bolezni ožilja in srca, dočim da so na drugem mestu rak ali novotvorbe. Ker so bolezni ožilja in srca tako pogoste, bomo spregovorili o njih. Kakšne bolezni lahko napadejo srce? Srce lahko napade rak na srcu, ki pa je skrajno redek; nadalje napadajo srce komplikacije, ki je njih vzrok sklepni revmatizem. Tretji vzrok so lahko gnojni procesi na srcu, ki so prav tako zelo redki. Najpogostejša in najbolj razširjena bolezen, ki vpliva na srce, pa je arterioskleroza. Kaj je arterioskleroza? Ta bolezen se kaže v kopičenju tolšč na notranjih stenah arterij. Ta tolšča se posebno rada zbira na stenah srčnih arterij, to je onih žil, ki dovajajo srcu kri, ki torej prehranjujejo srčno mišico. Posledica tega kopičenja tolšč je lahko angina pectoris in tako imenovani infarkt mio-karda, kar bi preprosto rekli tudi srčna kap. Najprej, kaj je angina pectoris, oziroma kako se ta pojavlja? i Do krize lahko pride, če bolnik opravlja pretežko fizično delo. Takšna kriza se takoj preneha, ko se preneha napor. To je ena oblika angine pectoris. Druga oblika je hujša. Do njenega napada prihaja v času, ko je človek miren, tudi med počitkom. Angina pectoris more zbuditi bolnika tudi sredi noči. Ko se pojavi v. tej obliki, opozarja bolnika, da se je že nevarno razvila. Kaj se dogaja s srcem v času , napada angine pectoris? Srčna mišica, ki je težka približno 300 gramov, se v minuti skrči in razširi približno 60 do 70-krat. To mišico prehranjujeta dve krvni žili — dve arteriji — ki prihajata iz aorte in dovajata srcu kisik, ki je za njegovo delovanje nujno potreben. Ti dve arteriji imata podobno nalogo in ttdvviziln Četrtek, 4. februarju 1900 Radio Trst A 7.00: Jutranja glasba ln koledar; 7.30: Lahka glasba in beležke; 11.30: ((Potovanje po Italiji, turistični razgledi Maria Adriana Bernonija#; 12.10: Za vsakega nekaj; 12.45: V svetu kulture; 12.55: Orkester Rene Touzet; 13.30: Lahke melodije; 17.30: Plesna glasba; 18.00: Radijska univerza — Franc Orožen: Življenje Babiloncev in Asircev — «Evfrat»; 18.10: Koncert dua Maureen Jones — Brenton Laogbein; Schumann: Sonata v a-molu; Hindemith: sonata v C-duru; 18.45: Slovenske pesmi: 19.00: Sirimo obzorja — Drago Stoka: Vzori mladini (8) «Marcella Solina#; 19.30: Pestra glasba; 20.00: Šport; 20.30: Orkester Ervvin Halletz; 21.00: Obletnica tedna — Lojze Škerl: «725 let smrti svetega Save#; 21.15: Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki ga vodi Hein-rich Bender s sodelovanjem sopranistke Astrid Warnay; na sporedu so VVagnerjeve skladbe. V odmoru, približno ob 22. uri: Iz sodobne književnosti in umetnosti: ((Matija Malešič: Škrlatno nebo na vzhodu in zahodu#, ocena Vinko Beličič. Trst 12.10: Tretja stran; 14.15: ((Tržaški sprehodi#. Guido Cergoli in njegov orkester; 14.45: Franco Russo in njegov ansambel; 15.05: Zgodovina in legenda tržaških trgov in ulic; 15,20: Schumann: ((Fantazija v C-duru, op. 17 (pianistka Liliana Gulil). Koper Poročila v slovenščini: 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v Italijanščini: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15, 22.30. 11.00: Dve suiti Iz filmov «Ešalon dr. M.» in «Solar in nezadostna bcena#; 12.00: Glasba za vas; 13.50: Fantazija na Offenbachove melodije; 14.40: Glasba po željah; 15.20: Dalmatinske popevke; 16.00: Ritmi in popevke; 16.50: Tajčevič: «Sedem balkanskih plesov#; 17.00: Argentinski tangi — igra orkester Manuel Pizarro; 17.30: Odlomki iz oper (Mascagni, Giordano, Bizet, Thomas In Puccini); 19.00: Zabavne melodije; 22.15: Oktet Dom Fron-tiere; 22.35: Glasba za lahko noč. Nacionalni program 11.00: Radio šola; 11.35: Glas-- beno življenje v ZDA; 12.10: Pojo: Betty Curtis, Gino Latil-la, Lauro Raffo, Joe Sentieri, Achille Togliani; 12.25: Glasbeni album; 13.30: Pojeta Bruno Martino in Johnny Dorelli; 15.55: Napoved vremena za ribiče; 16.00: Otroška oddaja: ((Vžigalice#; 16.30: Plače de l’E-toile ;17.20: Tečaj francoskega Jezika; 19.30: Ciak; 20.00: Sloviti tangi in valčki; 21.00: Cl-marosa: «Kdor živi na tuj račun, kmalu propade#; Bucchi. «Noč v paradižu#. II. program 10.00. Izberite svojo ljubezensko pesem: 15.00: Novosti na ploščah: 15.40: Glasbeni koti- ček; 16.20: Pojo: Luciano Bon-figlioli, Giorgio Consolini, Vera Neppy, Lilian Perry, Tonina Torrielli in Antonio Vas-quez; 17.00: Achille Campanile; 17.30: Koncert operne glasbe; 18.35: Plešite z nami; 20.30: «Arcidiapason»; 21.45: Nunzto Rotondo in njegova trobenta; 22.00: Recitira Rina Morelli. III. program 17.00: Mozart: «Concertone v C-duru K 190» za dve violini, oboo, čelo in orkester; 18.30: Marin Marais: «Pet starodavnih francoskih plesov#; Lulik «Sui-tes d’olrs et de danses#; 19.00: Antropologija Etruščanov; 20.: Večerni koncert. Vivaldi: »Koncert št. 12 v F-duru#; Strauss: »Domača simfonija#, op. 53; 21.30: Resnični Pulien Sorel: 22.30: Kantata od Baroka do Arkadije; 23.25: Beethoven: ((Kvartet št. 11 op. 95» za godala. Slovenija 8.05: Ali vam ugaja? 8.30: Kratki orkestralni operni odlomki; 8.55: Radijska šola za višjo stopnjo; Ivan Cankar: Iz moje samotne grenke mladosti; 9.45: Od popevke do popevke; 10.10: Iz partitur velikega orkestra VVerner Muel-ler; 11.00: Med romancami in rapsodijami; 11.40: Pojo Los Paraguayos; 12.00: Pri Logar- skih fantih; 12.15: Kmetijski nasveti: S kakšno agrotehniko so v Rakičanih dosegli največji pridelek koruze? 12 25: Vesele citre; 12.40: Narodne in ponarodele v priredbi Vlada Goloba; 13.30: Četrto dejanje Bizetove opere Carmen; 14.20: Šport in športniki; 15.40: S knjižnega trga; F. Chopin: Valčki (pri klavirju Arthur Rubinstein); 16.45: Lepe melodije; 17.10: Slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor; 17.30: Plesni zvoki iz študijev evropskih radijskih postaj; 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45: Kvintet Jožeta Kampiča; 21.40: Komorni intermezzo; 22.15: Po svetu jazza — Na koncertu jazza v Londonu; 23.10: Koncert ansambla Za- grebških solistov. Ital. televizija 13.30: TV Sola; 17.00: Otroška oddaja; 18.45: Stari in novi šport; 19.05: Tečaj angleškega jezika; 19.35: Ritmi dneva; 21 : Campanile sera; 22.10: Reportaža z indonezijsqega otočja. Jug. televizija 20.00: «Mesar iz Adesila# In mojster Pathelin# — prenos dveh srednjeveški hkomedij iz zagrebškega dramskega gledališča. kot razpršilec v avtomobilskem motorju. Ce je razpršilec zamašen, začne motor «po-kašljevati#. Ce sta zamašeni srčni arteriji. ali če sta otrdeli zaradi tolšč, ki so se zbrale na njih notranjih stenah, se kri težko prebija do srca in srčna mišica nima dovolj kisika za pravilno delovanje. Prihaja zato do krčev. Ali prihaja do teh Ifrčev, ki so za angino pectoris značilni, vedno na levi strani prsnega koša? Ne. In ne smemo niti misli-ti, da vsak krč, da vsak bod-ljaj na levi strani pomeni že angino pectoris. Krče in bodljaje čutimo sredi prsi in to kljub temu, da je vršiček srca usmerjen nekoliko na levo, sama srčna mišica pa je nameščena bolj na sredini prsi. Kako more ugotoviti zdravnik angino pectoris? Najprej tako, da pregleda bolnika in poizve za simptome bolezni. Nato s pomočjo tako imenovane auscultacije, torej poslušanja srca in tretjič, s pomočjo elektrokardiografa. Ali more krvni pritisk opozoriti na angino pectoris? Nikakor ne. Med angino pectoris in krvnim pritiskom ni nobene zveze. Ko že govorimo o resnosti in nevarnosti te bolezni, kakšne so možnost i, da bolnik bolezen preživi? Bolnik, ki se ga je lotila angina pectoris, more živeti tudi še 30 let, celo več, toda biti mora skrajnd, skrajno previden. Kako naj živi človek, ki boleha za angino pectoris? Bolniki, ki se s časom dodobra spoznajo z ritmom svojih kriz, z ritmom napadov angine pectoris, morajo predvsem paziti, da se ne lotijo nobenega napornega dela, ko se bliža doba krize in ko Te pojavijo značilne bolečine. To velja za one, ki jih angina pectoris napada ob fizičnih naporih. Oni pa, ki jih kriza napada, ko mirujejo, se morajo strogo držati navodil, ki jim jih je dal njih zdravnik. Ti predpisi, ta navodila pa ne veljajo za vse in za vsak primer, pač pa se nanašajo na vsak posamezen primer, na vsakega posameznega Dacien-ta. Pogosto zdravnik predpisuje sredstva za razširjenje o-žilja in za vrnitev elastičnosti sten krvnih žil. Pri tem je treba paziti, da niso ta sredstva nevarna tistim, k: so preboleli tuberkulozo. Preidimo k infarktu miokar-da, ki ga bolj poznamo z izrazom srčna kap. Kaj je ta bolezen? To je zamašitev koronarnih arterij s sesirjeno krvjo. Do takšne zamašitve pride tem laže, ker so koronarne arterije že itak zožene in ker so krvne žile manj elastične zaradi notranje prevleke zbranih maščob. Zakaj pride do sesirjenja krvi v žilah? Ce bi hoteli na to vprašanje odgovoriti, bi morali napraviti dolgo razpravo, ki bi tudi ne bila popolna, ker ni enotno mnenje strokovnjakov o njem. Zdi se, da je vzrokov več in da so zelo zapleteni in da ni doslej nobenega stoodstotno veljavnega mnenja. V kakšnih okoliščinah pride do kapi? Do pojava infarkta ne pride zaradi nekih vzrokov, ki bi se mogli vnaprej predvidevati. Nekdo more zboleti in doživeti srčno krizo, pa čeprav mu ni neposredno grozila srčna kap. Z druge strani Pa lahko zadene srčna kap človeka, ki je že prej opazil, da se krize ponavljajo, da postajajo vedno hujše in da se začenjajo pojavljati tudi v dobi, ko povsem miruje, pa se za to ni zmenil ali vsaj celo dovolj zmenil. In kaj se dogaja s srcem v času infarkta?' Zila, ki jo je skupek sesirjene krvi zamašil, preneha dovajati kri onemu področju srčne mišice, ki bi ga morala ta kri hraniti. Ker pa opravlja srčna mišica svoje dele zelo intenzivno, zahteva tudi redno prehrano. In ko ostane del mišice nenadoma brez hranljivih elementov in brez kisika, ki mu ga sicer prinaša kri, enostavno preneha živeti. V tem primeru se del srca «zruši». Od tega Trenutka je odvisen izhod življenjske bitke, ki v tem trenutku visi dobesedno na nitki. Kako odkrijemo infarkt? Elektrokardiogram, ki smo ga napravili v času krize, nam daje diagnozo. Razen tega nam morejo to diagnozo potrditi še biološke preiskave, kot so povišana temperatura, ki je dva do tri dni po infarktu zelo visoka, nadalje merjenje sedimentacije, to se pravi se-sirjanja krvi in končno analiza ali test z beljakovinami, ki kaže, v kolikšni meri so krvne žile oblažene s tolšča-ml Se more infarkt ozdraviti? Ta bolezen je muhasta. Lahko pride do popolne ozdravitve tudi po krizi, ki je že grozila s smrtjo. Lahko pa tudi prav banalni infarkt oovzro-či smrt. Po navadi 15 do 20 dni po prvi krizi. (Nadaljevanje na 5. strani) važen element celotnega narodnega gospodarstva, zato tudi bolje žive kot mi. Sicer pa pustimo ta ugotavljanja in preidimo h konkretni zadevi. Sredstva, ki jih gospodinja povprečne naše družine dobi na mesec, se ne razlikujejo veliko med seboj. Toda eni gospodinji ta sredstva zadoščajo, drugi pa vedno kaj zmanjka. Da bi ji ne zmanjkalo, bi morala delati približno takole: Cim dobi od moža «plačo», naj da ob stran toliko, kolikor mora odšteti za stanarino, za plin in elektriko, za telefon in ostale ((fiksne izdatke#. Nato naj določi, koliko bo morala porabiti za druge nujne in obvezne stroške, kot so morebitni obroki, v kolikor jih odplačuje za nakup hladilnika ali kaj ’ podobnega, iz preostanka naj določi stroške za hrano in stroške za obnovo oblek in perila. Pri tem ji seveda mora o-stati še nekaj za nepredvidene stroške. Gospodinja, ki bo to brala, bo rekla, da bi za to bilo treba vsaj sto tisoč lir na mesec. Seveda, sto, ali tudi samih petdeset tisoč. Eni. gospodinji ne bo dovolj niti sto tisoč, druga pa bo tudi iz petdeset tisoč delala «čudeže», kajti večina naših gospodinj dejansko dela čudeže. Glavni, mislimo največji izdatek je pri nas še vedno prehrana. To je dokazano tudi s statističnimi podatki. Vsaka gospodinja ve, ali bi morala vedeti, koliko moke, koliko testenin, olja, riža, sladkorja in ostalih glavnih potrebščin porabi na mesec. Zato bi morala vse to blago za enomesečne potrebe kupiti hkrati, kajti kupovanje «na dekagrame# je zelo negospodarno, ker predrago kupujemo ovojni papir. Seveda bo gospodinja kupila to v razmerju s potrebami m finančnimi možnostmi. K o-stali prehrani pa pridejo dnevni nakupi zelenjave, sadja mesa in ostalih potrebščin. Vse to pa mora biti v okviru mesečnih stroškov za prehrano, ki smo si ga po praksi izdelale že v začetku meseca. Ne vztrajamo na tem, da mora gospodinja voditi he-kakšno ((gospodinjsko knjigo#, toda v kolikor bi šele ža-čeli po''tem sistemu, bi si morali par mesecev zaporedoma beležiti dnevno potrošnjo m s tem bi prišli do celotne mesečne količine, ki nam bo služila za v bodoče,- Seveda tudi v odnosu na letne čase, kajti pozimi je hrana nekoliko drugačna kot poleti in tudi potrebe so pozimi večje kot poleti. Se nekaj, česar ne smemo pozabiti. Gospodinja, ki bo o-stala ob koncu meseca dobesedno brez lire, bo, v normalnih razmerah seveda, kaj slaba gospodinja. Prav tako bo slaba gospodinja tista, ki bo ne glede na najnujnejše, že v začetku meseca porabila večjo vsoto za večje nakupe, ki ne spadajo v okvir osnovnih potrebščin. Glede tega nas posebno rada zavede — moda. Nisem proti modi, in kako bi iiiiiiiiiimiiiiiimiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiHHiiiiiimiiiiiiimiiiMuimiHiimiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii MODNI PO Letošnja italijanska moda Po številnih modnih revijah v Rimu m Florenci lahko povemo res dokončno besedo o letošnji italijanski modi, ki je naletela tako doma kot v tujini na razumevanje in odobravanje ženskega sveta. Predvsem zasledimo pri komaj predstavljeni novi spomladanski in poletni modi dve čisto določeni tendenci: 1. ozka ramena in čisto ralu lo poudarjen pas — -to je linija, ki naj bi se je držale vse majhne ženske; 2, široka ramena z zelo nabranim’ rokavi ali pa s kimono rokavi in zopet le rahlo poudarjen pas — to je pa linijo, ki jo italijanski modni ustvarjalci priporočajo vsem visokim in vitkim ženskam. Za ozka ramena, ki dajejo oblekam in plaščem videz narobe obrnjene črke V, so se navdušili skoraj vsi rimski krojači in šivilje, medtem ko so se za široka ramena (mnogokrat celo podložena) odločili vsi krojači in šivilje, ki so se predstavili s svojimi modeli na modni • reviji v Florenci. Le modna hiša Venezia-ni je ubrala tokrat povsem svojo pot: odloči la se je za linijo, ki daje vtis, kot bi se tkanina lahno oprijela postave ter z njo zaživela. Največ sprememb je nova spomladanska moda namenila-kostimu, ki ima tako povsem drugačno linijo: predvsem je jopica podaljšana čez boke ter je krojena nekoliko ohlapno. Zato jo nosimo s pasom, ki ga le rahlo zvežemo in to bolj nizko. Krilo je krojeno kratko in gladko Kostim ima lahko ovratnik, lahko je pa tudi brez njega ter ga v tem i na modna novost so klobuki primeru krasijo le veliki gum-1 iz bambusovih listov, ki so bi. Jopice pri kostimu nas spominjajo na tunike, le da so krojene nekoliko manj po telesu. Za kostime stopajo zopet v ospredje karirasti vzorci (tako imenovani ((principe di Galless ali pa epied-de-pou-!e». Medtem ko prihajajo pri večjih karirastih vzorcih bolj do izraza temnejše barve, so tkanine s «pied-de-poule» v glavnem v belo-črni ali pa be-lo-plavi kombinaciji. Vsi spomladanski plašči so zelo svetli ter tvorijo z oblekami posrečen barvne kombinacije: tako So na primer zelo v modi plašči v že omenjenem vzorcu npied-de-pou-le», h katerim bomo nosile obleko zlatorumene barve. Lahko pa je plašč iz zlatorume-nega blaga; k takšnemu plašču se po novi modi podaja najbolj temnozelena ali pa tudi črna obleka. Za popoldanske obleke in kostime je v glavnem v modi črna barva, ki so jo modni ustvarjalci poživili s tem. da so napravili na primer črni obleki svilen ovratnik v beige-barvi ali pa da so črnemu kostimu prisodili bluzo iz svile v isti barvi. Važno mesto so prisodili i-tulijanski modni ustvarjalci klobukom, ki jih bodo ženske nosile za vse priložnosti. Dopoldanski klobuki bodo manjši ter bodo v glavnem slamnati, popoldanski bodo zelo veliki ter bodo lahko iz žameta, pa tudi iz svile, večerni pa bodo vedno zelo majhni ter bod0 v glavnem le izpopolnjevali večerno pričesko. Glav- j jih nekatere modistke zelo spretno uporabile za popoldanske in večerne klobuke. Pravijo, da so se ženske nad takšnimi klobuki zelo navdušile, ker jih baje zelo polepšajo. Velike in udobne torbice so ostale še vedno v modi, medtem ko se je moda kratkih rokavic umaknila modi dolgih rokavic, oziroma rokavic, ki segajo do komolca. Seveda morajo biti rokavice vedno v drugačni burvi kot plašč ali obleka, pa tudi v drugačni barvi 'kot toi I -ca in čevlji, ki bodo v glavnem črni ali pa temnorjavi. kot ženska sploh mogla biti. Toda kaj mi pomaga lep klo* buček, s katerim se ponašam, ker je «po zadnji modi*, če pa me grize neurejeno gospodinjstvo in če se izogibljem sosedam, ker sem si že prejšnji mesec v nuji izposodila pri tej 1000, pri oni 2000 lir in se jih sedaj bojim srečati, ker jim ne morem izposojenega denarja vrniti. ,Cetrti «preostanek», ki smo ga v začetnem naštevanju mesečnega proračuna navedli, so edina sredstva, s katerimi gospodinja sme bolj na lastno pest razpolagati, kajti edino v tem, da je vse ostale potrebe krila, si je zaslužila toliko pravice, da sme s preostankom svobodno razpolagati. Sicer pa je najbolje, da se tudi glede tega porazgovori z možem, kajti dve glavi več vesta kot ena. In vkolikor ne gre za medsebojna prijetna presenečenja, je bolje, da skupaj odločata o večjem ali manjšem nakupu, v kolikor je seveda iz «preostanka» dejansko ostalo. Se bi se dalo o tem govoriti. Toda dovolj. Gospodinja, ki se šteje med zgledne ali vsaj dobre, bo ob branju tega z zadoščenjem ugotovila, da je na dobri poti, ona pa, ki se s tem ne more pohvaliti, bo morda iz tega mojega dopisa izluščila nekaj zase, in če se bo teh v lastni praksi preizkušenih smernic držala, bc zaživela lažje življenje. Zares ne bi hotela biti v koži svoje sosede, ki bi zares ne bila slaba gospodinja, če bi bila le količkaj bolj smotrna, kajti rešitev tega tako pogostega in zares neprijetnega vprašanja ni nič drugega kot nekoliko več smotrnosti v gospodinjstvu. D K. HOROSKOP — ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Uspeh neike poslovne zadeve je odvisen od potovanja. Pazite, da ne napravite kake nespametne poteze. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne jezite se za vsak nič. Glejte raje, da boste svoje naloge pravilno izpbljali. In tudi na zdravje ne pozabite. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) S svojimi nasveti boste o-pozorili nekoga, da se v špekulacijah ne zaleti predaleč Hvaležen vam bo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nove naloge vam bodo naložili. Od tega boste imeli več moralnega kot materialnega zadoščenja. Pozneje bo bolje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaša bistroumnost bo prišla ■do izraza v ostri diskusiji. Izkoristite to okolnost za izboljšanje položaja. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Včasih je dobra beseda več vredna kot marsikaj. Zdaj bi bil čais, da poskusite tudi s tem. Uspelo vam bo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Z intuicijo si boste utrli pot v prvo vrsto med skupino ljudi, ki dela pri isti stvari, Bodite mirni. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Preveč napadalni ste. Vzrok temu je vaša ihtavost. Držite se zmernosti, da se ne bi kesali. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ce boste znali pravočasno odločati, boste uspeli, če ne, boste račun plačali vi. Več časa svojcem! KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Skušajte biti čimbolj diskretni, kajti vsako razglašanje vaših vrlin v štiri vetrove, bi vam znalo škodovati. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dan poln dela in uspehov. Bodite dostopni za nasvete tistih, id se na delo spoznajo, bolje kot vi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Edino v družini boste našli za. doščenje, kajti vsao kolica, po. sebno poslovna, vam je nenaklonjena. BREZ BESED 4. Ituluuij« " Podelitev štipendij akademikom in dijakom pokrajine srednjih šol Seznam štipendistov slovenskih in italijanskih šol Pokrajinska uprava j« tudi Joto« razpisala natečaj za štipendije univerzitetnim študentom in dijakom srednjih šol. Natečaja so se lahko udeležili dijaki, ki so dosegli vsaj 7 desetink povprečne ocene. Razen tega pa je komisija upo-itevala tudi ekonomske razmere družin. Skupno je bilo predloženih 107 prošenj, izmed katerih 5 od univerzitetnih študentov, 50 iz srednjih Višjih šol, 52 pa iz nižjih srednjih in strokovnih šol. V ocenjevalni komisiji so bili predsednik pokrajine prof. Gregoretti, pokrajinski odbornik Corberi, dr. Severino Severi, prof. Marta Di Fortuna-to in prof. Claudio Calzolari. Tajnik komisije je bil dr. Carlo Vascon. Komisija je podelila štipendijo 100.000 lir univerzitetnemu študentu kemije, 4 štipendije po 25.000 lir študentom I. letnika na tržaški univerzi, 22 štipendij po 25.000 lir dijakom srednjih višjih šol ter 20 Štipendij po 15.000 lir dijakom nižjih srednjih šol in strokovnih šol. Iz slovenskih srednjih višjih šol je bilo predlo-Senih 9 prošenj, toda 3 prošnje niso mogli upoštevati; iz PROSVETNO DRUŠTVO aRADE PREGARC« }« priredilo v Ulici Roma 15-11 razstavo dejavnosti mladinskih društev na Tržaškem v dobi od leta 1920 do razpusta. Razstava je odprta vsak dan od 17. do 20. ure, do sobote 6. t. m. Vstop prost. slovenskih nižjih srednjih šol in strokovnih šol je bilo predloženih 6 prošenj, 3 pa niso mogli upoštevati. Štipendijo 100.000 lir dobi univ. študent Giorgio Diqual; štipendije za študente X. letnika po 25.000 lir dobijo: No-vella Michelazzi, Loredana Scalici, Dario Escher in Luciana Zampellati. Iz slovenskih višjih srednjih šol dobijo štipendije po 25.000 lir: Nadja Pahor, ki obiskuje I. razred Trgovske akademije, Marija Strekelj, ki obiskuje II. razred klasičnega licejo, Ana Roza Babuder, ki obiskuje II. razred Trgovske akademije, Gianna Sancin, ki obiskuje IV. razred Trgovske akademije, Helena Trampuž, ki obiskuje III. razred Trgovske akademije in Bruna Nemec, ki obiskuje II. razred Trgovske akademije. Iz srednjih nižjih šol pa dobijo štipendijo po 15.000 lir: Ana Kralj, ki obiskuje III. razred industrijske strokovne šole, Darko Ban, ki obiskuje I. razred gimnazije, in Marija Strekelj, ki obiskuje II. razred gimnazije. Morda bo dobil štipendijo tudi Boris Sancin, in sicer v primeru, če je kakšen drug dijak, ki je pred njim v seznamu, že dobil štipendijo ministrstva za prosveto. Iz italijanskih srednjih višjih šol dobijo štipendijo: Bruno Sillani, Luigi Coana, Clara Madrussani, Maddalena Mach-nic, Nadia Peric, Giuseppina Vocci, Marina Zavadil, Daniela Nice, Lenardon Nevio, A-driano Marson, Giuliano Ve-glia, Edoardo Laurenti, Vini-cio Biasatto, Maurizio Milic, Pier Paolo Caputi, Sergio Battic. Iz srednjih nižjih šol pa: Giuliana Pariš, Luisa Zucca, Annamaria Favento, William Požar, Fernanda Contento, Silvana Suzzi, Marino Sestan, Claudia Cedolin, Claudio Co- iiniiiitimiiiiiiiitiiiimiimiimimmiimiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiitniiiititiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiititii Na obisku v Cerovljah Brezposelnost, javna dela, turizem T« dni smo šli v Cerovlje, da obiščemo naše čitatelje in «« pogovorimo z domačini o njihovih zadevah, saj imajo na kmetih zdaj kolikor toliko še največ časa na razpolago. Večerne ure nekateri izkoristijo za koristno branje, drugi pa obiskujejo strokovni tečaj, ki ga vodi veterinar dr. Legiša. V mrazu in slabem vremenu ni prijetno tistim, ki gredo vsak dan na delo v razna podjetja, kjer so zaposleni; še bolj pa je nerodno tistim, ki so zdaj brez dela in zaslužka. Tudi teh je nekaj v tej vasici, ki šteje 42 hišnih številk. Brezposelnost je sploh huda zadeva. v zimskem času pa še bolj. V Cerovljah se domačini pritožujejo, da je njihova vas najbolj zapuščena v vsej de-vinsko-nabrežinski občini. Na splošno bi rekli, da je ta pritožba utemeljena, če se ozremo za daljšo dobo nazaj. Sedanji občinski upravi pa se ne more očitati, da ni nič napravila za Cerovlje, saj je poskrbela za asfaltiranje glavne poti po vasi, zgradila je napajališče in obcestni zid ter novo šolsko poslopje. Glede sole v Cerovljah je bilo že precej pisanja in diskusij. Nekateri so zadovoljni, da so jo zgradili nekoliko izven vasi, drugi pa se s tem ne strinjajo in bi želeli, da bi bila šola ob vhodu v vas. Rekli smo, da je bilo o tem že dovolj razpravljanja in očitkov ter pojasnil, zato ne bomo pogrevali stare juhe. Prav gotovo se bo vas razvijala in širila proti šoli. Komur ni všeč, da so šolo zgradili, tam, kjer so jo, naj se pač potolaži s tem upanjem, tem bplj, ker razdalja ni prav tako velika, da bi se morali zaradi tega v vasi prepirati. Pritožili so se nam tudi, da je v slabem stanju cesta Cerovi je-Mavhin je, in sicer do pokopališča. Dobro bi bilo, če bi jo asfaltirali. Prav tako bi » bilo treba asfaltirati cesto iz vasi do pokrajinske ceste Ses-Ijan-Mavhinje ter popraviti in urediti še druge poti po vasi. Omeniti moramo še, da je občinska uprava že večkrat vključila v gospodarske načrte razna dela za to vas, toda višje oblasti «0 črtale postavke. Cerovlje so čedna kraška vas, blizu turističnega središča. Marsikateri turist bi prišel iz Sesljana na kratek izlet v te kraje. Prepričani smo, da bi tudi družine iz Trsta prišle na letovišče. To pa se ne doseže v enem dnevu. Turistu je namreč treba nuditi nekaj udobnosti, da se bo dobro počutil in spet vrnil, a. b. «»------- NOVI AVTOMOBILI cevar, Roberto Biasiol, Anita Viezzoli, Dora Dobravec Bait, Franca Olivo, Eva Comici, Paola Ruzzier, Gabriella Volpi, Giuliana Leeb. Pokrajinska uprava opozarja, da študenti, ki so v seznamu za štipendije, ne bodo dobili štipendije pokrajinske u-prave, če so že dobili letos kakšno drugo štipendijo, in sicer od ministrstva za prosveto. Tragičen padec S pridržano prognozo so vče. raj proti večeru sprejeli na ortopedskem oddelku 89-letno Olgo Cevnjo vd. Caraiel iz Ul. S. Anastasio, kateri so zdravniki ugotovili verjetni zlom kolčnega sklepa stegnenice desne noge. Njena 59-letna hči Carmela vd. Amodeo, ki jo je z rešilnim avtom spremila v bolnišnico, je izjavila, da je Carnie-lova padla v stanovanju. Monopoli VPRAŠANJE; sem bral, da je vlade la zakonski načrt ProU nopolom, ki je sedal Statistični podatki pravijo; da so v januarju zabeležili v Trstu 2575 primerov gripe; izmed teh je bilo samo v zadnjih desetih dneh preteklega meseca 2320 primerov gripe, od katerih je bilo S smrtnih primerov zaradi posledic, ki jih včasih pusti gripa. Omenjeni statistični podatki pa niso popolni, ker mnogi bolniki niso iskali zdravniške pomoči v ambulantah 1NAM, ali niso prijavili obolenj in so se sami zdravili doma. oziroma so poklicali zasebnega zdravnika. To je pri nas že stara navada, ker imamo pač slabe izkušnje z zdravniško službo INAM. Nihče ne trdi, da zdravniki INAM niso kos svoji nalogi, ali da niso sposobni; dejstvo pa je, da je zdravniška služba INAM zlasti v takih primerih nezadostna zaradi pre-manjhnega števila zdravnikov in ambulant. To je začarani krog, v katerem se vrtimo že leta in leta in ne moremo najti izhoda. Izhod bi že bil, če bi vodstvo INAM sprejelo v službo še večje število zdravnikov, še bolj pa, če bi uvedli tudi pri nas prosto izbiro zdravnika' Čakalnici v zdravniških ambulantah INAM so te dni natrpane bolnikov in rekonvalescentov ali pa njihovih sorodnikov, kakor vidimo na objavljenih slikah. Pripomniti pa moramo, da naš fotore porter ni bil tam, ko je bila še večja gneča, sicer bi videli glavo ob glavi. U,I,.mili....mn,......milil,,,,,,,,,■■minili,im,„„im, .................................... mm,,,,,.............................................. mimmmmiu.....urnimi.........................................................»mm,m...... Izpred sodišča Izpred kazenskega sodiSča Vesela noč v baru, prepir plesalke in ček za 50.000 lir Vse skupaj se fe končalo z amnestijo Pred dnevi smo objavili glavne karakteristike novega BMW 700, danes pa je na vrsti francoski PANHARD PL.17, produkt znane avtomobilske tovarne Citroen. Novi PANHARD ima 851 kub.c, štiritakten motor, z dvema cilindroma, ki razvija 42 KS ob 5.000 obratih na minuto. Prestave so 4, vse sinkro-nizirane, hlajenje na zrak. Avto doseže- maksimalno hitrost 130 km/h, porabi pa 6 litrov bencina na 100 km. Letna taksa je 8.750 lir. Motor je zelo dober, kar se lahko reče tudi za karoserijo, ki je izredno solidno izdelana. V avtu je prostora za 5 potnikov in je temu primerno prostoren ter udoben. Izredno velik je tudi prostor za prtljago, avto ima štiri vrata in dobro preglednost. V Franciji je zaradi teh lastnosti doživel velik uspeh, a tudi v Italiji se vse bolj uveljavlja, čeprav ga ni moč vedno takoj dobiti. Za PANHARD so na razpolago tudi vsi rezervni deli, v Trstu samem pa je tudi specializirana delavnica, kjer izvršijo vsako popravilo. Zahtevnejši kupci lahko naročijo namesto standardnega motorja močnejši motor znamke «Tigre», ki s svojimi 50 KS omogoča največjo brzino 145 km/h. Navadni PANHARD velja danes v Trstu 1,190.000 lir, k čemur pa je treba prišteti še IGE, vpis itd., tako da stane na cesti 1,276.000 lir. Berlina v dveh barvah stane brez IGE 1,240.000 lir, Cabriolet pa milijon 920.000 lir. Razlika med navadnim motorjem in motorjem #Tigre» znaša 55.000 lir Avtomobili PANHARD so v Trstu naprodaj pri »Panauto« v Ul. Crispi 7. Provincialni človek se ob prihodu v Trst zaželi zabave in komur ne manjka denarja> želji lahko ugodi. Nekdo gre v kino, drug kam drugam, nekateri pa v plesni lokal. Plesat' je šel junija 1955. leta 40-letni Lamberto Pellegrini iz Mantove, ki je prišel v naše mesto zaradi trgovskih poslov. Možu denarja ni manjkalo. Ni ga imel dosti pri sebi, a zato ni štedil s čeki. 25. junija zvečer se je mož odpravil v «Odeon», kjer se je nekaj časa zadržal z neko plesalko. Ta ga je kmalu zapustila, a Pellegrini ni ostal dolgo sam. Okoli njega so se vsedle kar tri plesalke in sicer; 34-letna Elena Solaz-zo iz Rima, njena sestra Renata in njuna sestrična Angela Giuliangeli. Do tedaj je tujec že zapravil 29.000 lir in ko je bil precej vinjen, je mož naprosil plesalke, da bi ponovile njihovo točko. S Pri" voljenjem ravnatelja lokala, so plesalke ugodile možu in medtem ko so se v sobici o-blačile za novo točko, jim je natakar Giovanni Godnik prinesel ček s 50.000 lirami, katerega je Pellegrini poslal dekletom za njihov trud. Dekleta čeka niso sprejele in so ga skoraj užaljeno zavrnile. Vseeno pa so ponovile svojo točko, po kateri so zopet prisedla k Pellegrinovi mizi in popivale z njim skoraj do jutra. Skoraj ob zori je mož postal lačen in ker ni mogel najti ničesar za pod zob, so ga plesalke povabile v God-nikovo stanovanje v Ul. Stu-paricn, kjer so stanovale, da bi mu pripravile nekaj hrane. Mož je veselo sprejel ponudbo. Preden je odšel je s 50.000-lirskim čekom plačal 38 tisoč lir računa. Ko je bil v stanovanju, si je slekel suknjič in odšel na stranišče. Ob vrnitvi je opazil Eleno Solaz-zovo z rokami v njegovem žepu. Spočetka je menil, da je verjetno iskala cigarete, a ko se mu je zdelo, da mu je izginil čeK, se je precej razburil in žensko obtožil tatvine. Spor, ki je bil precej glasen, je prisilil vratarja, da je stopil k telefonu in poklical policijo. Ker je Pellegrini v prisotnosti policijskih organov še vedno obtoževal So-lazzovo tatvine 50.000 lir, je narednik, ki je vodil patruljo, povabil vse skupaj na kvesturo. Zanimivo je, da je bil Pellegrini precej netočen pri pojasnjevanju zadeve, zaradi česar so preiskovalni organi sumili najprej v simulacijo tatvine. Z nadaljnjo preiskavo pa so piisli do zaključka, da so bile Pellegrinijeve izjave, pa čeprav izrečene v vinjenosti, če že ne resnične pa te je prinesla njena sestrična,: nadaljnjo obratovanje^ in de- ki je izjavila, da je Elena res vzela možu iz žepa ček, katerega pa je nato iz strahu pred policijo zažgala v kopalnici. Solazzova se je izgovarjala, da ni kradla in je kot dokaz nedolžnosti navajala dejstvo, da je zavrnila 50.000 lir, ki ji jih je Pellegrini poslal v Odeonu. Verjeli ji pa niso in včeraj bi morala priti pred sodnike. Zaradi bolezni ni prišla na zagovor, a odvetnik je uredil tako, da so ji sodniki priznali razne, olajševalne okolnosti, ki so enakovredne obremenilnim, zaradi česar so na podlagi amnestije prekinili postopek. Preds.; Corsi, tož.: Visalli, zapisn.; Rachelli, obramba: odvetnik Niseteo. Sestanek o položaju v ladjedelnici Sv. Justa Včeraj je bil na Uradu za delo sestanek med sindikalnimi predstavniki in lastnikom ladjedelnice «Sv Justa«, da bi rešili spor, ki je nastal v tej ladjedelnici zaradi tega, ker delavci niso dobili svojih prejemkov že tri tedne. Lastnik ladjedelnice je izjavil, da bodo odstranjene težave, ki so mu preprečevale, da bi redno plačeval delavce, in da je možnost, da bo plačal izostanke v peten ali soboto. lo v ladjedelnici Delavci se bodo spet vrnili na delo, ko jim bo lastnik izplačal zaostanke. Vsekakor pa naj pridejo v ladjedelnico v petek. Podaljšanje ladje v Arzenalu V Tržaškem arzenalu je zdaj v teku take imenovana «ladijska operacija«; neko trgovsko ladjo Liberty namreč preurejajo in jo bodo podaljšali za 21 metrov. Ladja «Gi-ga», ki je zdaj plula pod italijansko zastavo, je odkupila neka pomorska družba iz Buenos Airesa, ki ji je dala ime «Cuyana». Prvi del operacije je že dokončan. V ladjedelnici so namreč že zgradili 21 metrov dolg del, ki ga bodo vključili v sprednji del ladje._ Pred tem bodo ladjo spravili v suhi dok in jo prežagali na dva dela v višivi sprednjega mostu, nato bodo vse dele «zašili». Ta operacija bo trajal 3 tedne. parlamentom. Za kaj prav gre? J ODGOVOR: Novi za*1;, moral omejevati dejavnost monopolov, *• menijo osredotočenje ^ darske sile, z državni®! segi v gospodarstvo, »j je ta zakon rezultat *°j misov, ker se sedanja J| ne sme in ne more P,-zameriti velekapitalu, j podpira preko desni j strank. Po drugi stratfn morala seveda demos • , ska vlada poleg bot lavskih strank upoštev , di težnje in zahteve j ških delovnih množic J imenovane demok«s levice. J Kar se tiče bistva . monopolov, je treba F riti, da se liberističn0 1 gospodarstvo oslanja polno svobodo «gospp j to je m razpolagajo s sre<^s*'?„7 vodnje in menjave, ka j na konkurenco med ni da značilnost kapital^ da ustvarja močne j tracije proizvodnje J® čevanja blaga, zaradi Možev prijatelj je ukradel verižico z zlatim obeskom Zasačili so ga precej kasneje na osnovi zastavnega listka Več kot teden dni je 30-letna Maria Dalino por. Can-tatore iz Ul. Capitolina premišljevala, kam je spravila zlato verižico z obeskom last njene hčere. Ker je ni našla, je zasumila, da je verižico nekdo ukradel. Toda kdo? V času, ko je bila izvršena tatvina, to je 3. maja 1957. leta, sta bila v njenem stanovanju le njena tašča Marija Ferigo por. Contatore in družinski oziroma možev prijatelj, katerega je poznala le po imenu Mario. Ker je hotela priti zadevi do dna, je ženska tatvino prijavila policijskim organom in je tudi sama pričela s preiskavo. Predvsem je odšla v zastavljalnico in se pozanimala za verižico. Qdkrila je, da jo je nekdo zastavil z njenim priimkom. Tudi to je javila policijskim organom, ki so verižico zaplenili in obenem uredili vse potrebno, da se tat ujame v past. Zaslišali so tudi družinskega prijatelja, 24-letnega Marija Uglianija iz Ul. Piccolo-mini. Ta je priznal, da je bil •iiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiititiiiiiiiimiitiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii vsaj verejtne. Manjkali pa so I Razen tega je pripomnil tudi, dokazi o krivdi Solazzove, a | da so dobre perspektive za . Otroški pevski zbor prosvetnega društva «lgo Gruden«, ki ga vodi prof. Erminlo Ambro-set, bo prvič nastopil v nedeljo na Prešernovi proslavi .............................................................................................................................................................. •uimumihiii Predavanje prof. Moncalva na pobudo tribunala univerze Rasizem in nacizem PANHARD PL. 17 Zanimanje za avtomobile majhne in srednje kubalure je vse večje, kajti kupci ne gledajo samo na ceno določenega avtomobila, temveč tudi in zlasti še na njegove osnovne karakteristike: koliko takse je treba plačati, koliko bencina porabi, koliko olja itd. Na pobudo tribunate tržaške univerze je predsinoč-njim prof. Moncalvo predaval v dvorani liceja aDan-te» o rasizmu, kgt ene od oblik nacizma. To je bilo prvo od vrste predavanj o tej temi, ki jih ima namen prirediti najvišje predstavništvo univerzitetnih študentov. S temi predavanji si je tribunat zadal nalogo, da predoči zlasti študirajoči mladini oblike nacistič- nega rasizma in nacističnih zločinov sploh zlasti med zadnjo vojno. To vprašanje je postalo sedaj aktualno predvsem zaradi množičnih nacističnih manifestacij v Zahodni Nemčiji in številnih, čeprav izoliranih, manifestacij nacistov v vseh zahodnih državah in v raznih drugih deželah sveta, kjer so se nedavno pojavili po zidovih kljukasti križi in gesla proti Zidom. Predavanja o liceju «Dante» se je udeležilo veliko število univerzitetnih študentov, ki so pazljivo sle- dili predavatelju. Profesor Moncalvo je . obširno govoril o strahotnih zločinih v nacistični Nemčiji, kjer so samo v taboriščih smrti zverinsko umorili 6 milijonov Zidov in 4 milijone oseb raznih narodnosti. Pri tem svojem množičnem uničevanju ljudi manjvrednih ras, nacisti niso gledali ne na starost ne na spol, ne na politično pripadnost ne na narodnost svojih žrtev. Iztrebljali so vse, otroke in starčke, ženske in moške, vse ki se jim niso hoteli p odrediti in ki so jih imeli za *manjvredne ljudi«. Nedavni pojavi kljukastih križev in začetek zlasti v Zahodni Nemčiji ponovne protižidovske kampanje, vse to je povzročilo, da so si mnogi sedaj postavili vprašanje; ali je mogoče, da se nacizem v vseh svojih oblikah zopet povrne? Na to vprašanje je prof. Moncalvo odgovoril, da danes nt mogoče, da se nacizem povrne v enakih oblikah, je pa možno, da se povrne v drugih oblikah. V tej zvezi je omenil nedavne manifestacije in upor francoskih nacionalistov v Alžiriji, kjer so manifestanti nosili keltske križe. Ti križi, je dejal profesor Moncalvo, predstavljajo veliko nevarnost nove-ga fašističnega totalitarizma. To je bil sicer mali pojav, ki ga večina ni niti opazila. Toda vsaka oblika totalitarizma, ki imd v programu zatiranje drugih narodov, ni nič drugega kot nova oblika nacizma Razveseljivo dejstvo predvčerajšnjega predavanja profesorja Moncalva je bilo tu, da se je predavanja udeležila skoraj sama mladina, med katero ni težko z raznimi nacionalističnimi in drugimi gesli prodreti in najti pristaše za kakršnokoli obliko nacionalističnega in fašističnega delovanja. Vedeti moramo, da je sedanja mladina premalo poučena, kaj je bil pravzaprav nacizem oziroma fašizem. V šolah tega še ne poučujejo. In prav v tem je velika pomanjkljivost zlasti pri poučevanju sodobne zgodovine, da se mladino ne opozori na fašistične strahote in na fašistični teror. Zato se ne moremo preveč čuditi, če i-majo zlasti nacionalistične in neofašistične organizacije v svojih vrstah precej mladih ljudi, ki v svoji nevednosti nasedajo privlači mm geslom premetenih in zakrknjenih starih fašistov. Zato bodo imela predavanja tribunata o nacističnem rasizmu veliko vlogo pri poučevanju mladine, kaj je bil fašizem, V Trstu so Svetovno zvezo iznajditeljev Zveza ima namen ščititi njih interese in pomagati pri industrijskem izkoriščanju njihovih iznajdb V Trstu se je ustanovila Sve- bo UWI tudi poskrbela, da tovna zveza iznajditeljev, ki si je zadala cilj, da ščiti interese iznajditeljev ter da pomaga pri industrijskem izkoriščanju njihovih iznajdb. Iniciativo je treba pripisati Angelu Ritos-siju, ki je iznašel žepni juke-box, Dinu Gandiniju, ki je iznašel sistem inercialne plovbe, na osnovi katere je lahko tudi podmornica *Nautilus» izvedla svoje potovanje pod ledom Severnega tečaja, Carlu Rossiniju, ki je lastnik nad 40 patentiranih iznajdb (med njimi patent posebnega sistema reševanja posadk podmornic, za katerega je leta 1928 Rossini dobil od italijanske vlade vsoto, ki odgovarja sedanjim 90 milijonov lir). S tržaškimi iznajditelji sodelujejo tudi inž, Galunič iz ZDA, Antonio Miotto iz Avstralije, inž. Monaco iz Argentine in inž. Barisich iz Avstrije. Svetovna zveza iznajditeljev (Union of the Worl Inventors) ima namen navezati m razširiti stike med iznajditelji vsega sveta. V ta namen bo UWI ustanovila v vsakem gospodarskem središču, praktično v vsakem večjem mestu mehanične delavnice in kemične laboratorije ter poseben klub, ki bodo na razpolago iznajditeljem. V prostorih kluba bodo tudi razstave najnovejših izumov, na katerih bodo sodelovali iznajditelji vsega sveta. To bo velikega praktičnega pomena, kajti industrijcem. ki se bodo hoteli seznaniti z najnovejšimi pridobitvami na področju tehnike, ne bo treba drugega, kot da si ogledajo razstavo v svojem mestu. S tem sistemom bo vsaka iznajdba prišla do izraza, tako da bo mogoče v danih pogojih in okoliščinah realizirati iznajdbo tam, kjer je zanjo največji interes. Organizacija UWI bo poleg tega pomagala svojim članom pri realizaciji njihovih poskusov ter jih bo v ta namen finančno, tehnično in moraln--podprla. Svetovna zveza iznajditeljev bo torej imela nekak sindika ni značaj, vendar se ne bo omejila samo na zaščito interesov svojih članov, temveč bo razširila in okrepila vse dejavnosti na področju izumov. Vsak član Svetovne zveze iznajditeljev, ki bo hotel pred staviti svojo iznajdbo, jo oj moral poslati delegatu sv ije države pri stalnem sedežu svetovne organizacije. Ta bo v petnajstih dneh poskrbela, da bodo kopije izuma razstavlje-1 ne v vseh mestih sveta Tako ne bodo iznajdbe velikega pomena zaradi pomanjkanja -o-pagande in sredstev ostala neznane, V UWI se bodo lahko vpisali vsi iznajditelji, ki so doslej patentirali vsaj en izum, kandidati, ki so predložili prošnjo za patentiranje določenega izuma ter «učenci», to je oni, ki imajo po mnenju posebne komisije vse pogoje, da bodo lahko postali izumitelji. Število prehodov meje v januarju V januarja so zabeležili na vseh obmejnih blokih tržaškega področja 368 tisoč prehodov, od če.iar 167 000 prehodov jirebivalcev tržaškega in 199 tisoč prehodov prebivalcev jugoslovanskega področja Največ dela so, kot običajno imeli na obmejnem prehodu pri Škofijah, skozi katerega je šlo 163 tisoč oseb. 3. maja v stanovanju, tatvine pa ni in ni hotel priznati Pripomnil je, da je verižico videl okoli vrata Cantatoreje-ve, s čimer je hotel namigniti, češ da jo je verjetno izgubila. Toda ženska kakor tudi tašča sta to odločno zanikali. Zadeva, ker pač ni bilo dokazov proti fantu, je zaspala. Sredi februarja 1958. leta pa so v zastavljalnici ustavili letno Amalio Giacomini por Mularoni iz Ul. Romagna, ki je šla plačat obresti s polico naslovljeno na Cantatore. Priletna ženska se je precej prestrašila, ker je morala na policijo. Tu je povedala, da ne ve ^ičesar o tatvini in da ji je polico izročil za posojilo 2.000 lir neki fant, ki ga je poznala le na videz. Ta je prišel v njeno prodajalno časopisov na Trgu Dalmazija in jo toliko časa prosil, dokler mu ni dala dveh tisočakov Obljubil je, da bo vrnil denar, a od tistega dne ga ni več videla. Mularonijeva se je dobro spominjala fanta in ga je tudi natančno opisala Vrhu tega pa ga je identificirala na podlagi slik, ki so ji policijski organi pokazali Tako ni bilo nobenega dvoma več, da je prav Ugliani ukradel verižico, zaradi česar so ga prijavili sodniku, ki je včeraj prekinil postopek na podlagi amnestije. * * * 52-letna Giustina Burich i Androne delTOlio je morala pred sodnika pod obtožbo tatvine 4.000 l>r in nekaj kosov perila. Ovadbo je vložil /l letni Giuseppe Glavina, ki j bolno žensko iz usmiljenj vzel pod svojo streho. Zenska mu je kuhala, prala in kala, on pa se jo je kaj kma lu naveličal in jo je hotel spoditi z doma. Ker pa ni hotela iti, je naprosil celo policijo, da bi jo prepričali, da bi zapustila njegovo revno sobo. Toda ženska se ni zme. nila za ničesar in je vztrajno prebivala v Androna delTOlio. Iznenada pa se je znašla z obtožbo tatvine na ramenih, kar jo je precej presenetilo. Predvsem, ker ni imel Glavina nikoli toliko denarja pri' sebi in ker je bilo njegovo perilo tako malo vredno, da se ga ne bi nikoli izplačalo ukrasti. Vseeno pa je morala pred sodnika in ker ni bilo mogoče ugotoviti ne krivde ne nedolž. nosti, jo je sodnik oprostil obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov. T: VPRAŠANJ IN ODGOVOl tasU1 konkurenca izginja n> da ga UI~| teži k temu, uo f nekaj velikih skupina , I polnoma ali v odlo«» ’ nadzorujejo proizvi odn)" razpečevanje <*°iožei*S ga. Gre za težnjo kap1 p ki jo je odkril Mar*„n(||i jo je usvojila znanost ja). To težnjo m°ra gosP°“l M (politična '"j vsaj javna oblast s svoj iP segom z ustrezno za dolo* pravljajo nalogo - ,, radi tega obstajajo vseh državah proti . stične zakonodaje, ** rijo proti naslednji® vom, ali jih skušajo virati: Proti monopolom, * lom In kartelom, ka men je zato treba na pojasniti. Monopol nastane, -vaja samo eno rjii ločeno blago. To Je težk« monopol, toda zelo - . de do njega. Vend^r,j ! ljajo ta izraz za 0 ‘ 1 sti položaj, to je ^ pol. Do tega pride, .j (po grško «oligoi») s -g likih podjetij Pr0^lf}( raj vso količino °i blaga, medtem ko malo količino srednja in mala nimajo na tržišču vu bene teže. V It*- na primer za elektf , avtomobile, ume*namo ■ cement, sladkor, gu ^ za dobrine, ki s° igi v modernem S0SP ,,1,-To blago proizvaja ^ vilo podjetij in »® , pripada glavni del samemu podjetju. V j nji avtomobilov Pre ^ primer FIAT, v P gume Pirelli, ume«« Montecatini, cementa^ menti, električnega j son Volta, sladko«* nia. Podobne konc*n ^jj dogajajo tudi v Pr ga. Končno naj »-Si kartele. Do kartelov P« se te redke velike ki proizvajajo ena' ko sporazumejo, da s* j A marveč si razdelijo razna zemljepisna P li ’ po kakovosti J1 tem se seveda K mejo, da ne bodo ^ pod določeno raven ne bodo presegli ^ ravni proizvodnje tem primeru bi povpraševanje in M‘ y znižal tudi dobiček- ji je tipičen kartel'? cev sladkorja. Pr* |rpi.' V s« bi se Iliri lllltlllllllllllMiiillIillllltllllllllllllllllMllMIIIIIIIIIfllMIIlllllimill IIIIIIIIIIII lllMIIIIIimillllll Popis prometa na pokrajinskih ccslah V nedeljo je krožilo skupno 14.783 vozil S popisom hočejo ugotoviti izraho vozišč Pokrajinska uprava sporoča, da je bila v nedeljo prva statistična kontrola od petnajstih, ki jih je ministrstvo za javna dela predpisalo za popis kroženja vozil Po pokrajinskih cestah v letu 1960. Tržaška pokrajina je določila omenjenega dne 27 kontrolnih mest na 100 km dolžine cestnega omrežja, katerega vzdržuje pokrajina. Ta mesta so bila določena tako, da je bilo mogoče nadzirati obseg cestnega prometa ne le na raznih cestah, marveč tudi na posameznih odsekih teh cest'. Ta nadzorovalna mesta so določili izven obljudenih središč in osebje, ki je nadziralo promet, je bilo nameščeno v posebnih malih stražnicah ali kakor koli pod streho. Po prvi proučitvi podatkov, ki jih je pokrajinski tehnični urad pripravil, se vidi, da je bil promet precej velik in številke za posamezne vrste vozil so naslednje. 2.246 koles in mopedov, 5.087 motociklov z dvema ali tremi kolesi do petih ton nosilnosti, 7.450 vseh drugih vozil. Skupno je torej med 7. in 19. uro krožilo po pokrajinskih cestah 14.783 vozil. Na kraških cestah je krožilo 4.243 vozil, v miljski občini 2.540 vozil. Omenjena kontrola omogoča spoznati intenzivnost cestnega prometa v odnosu do vozil, ki krožijo po cestah. Ti podatki imajo predvsem ekonomski namen, kajti iz njih se lahko ugotovi obraba cest, zlasti pa tlaku vozišč, katerih obraba je v direktnem razmerju z intenzivnostjo cestnega prometa. Pokrajinska uprava bo iz tega in naslednjega popisa dobila koristne podatke in napotke za uporabo najbolj primernega materiala za tlakovanje pokrajinskih cest, tako da bo postal prehod vseh vrst vozil vedno bolj lagoden, kar bo pospeševalo tudi krajevni turizem. na škoda trošniki, saj se ki J° jji zn«', ne vodnja sladkorja >•-je trg prenasičen ga kupci ne šiti, marveč samo sebnih interesov. ut strani pa morajo plačevati sladkor znašala y pi kot bi na, če bi «••— >t področju konkure« ^ ..... «ie* vlada'* sproti zbijala ce«o način se sedaj fjl, žanju cene slad* ■ predvsem na podl< ks« ! nja proizvodne ta pi šarine. Značilno mer, da so sedaj f bodo skrčili površ f ne s sladkorno PeS.,j ir' ko so v južni R* družine, ki zaradi zn* ščine skoraj ne P° korja. J Namen protin^01^^ zakonov je, da 0 p' najbolj škodljive ^pt kapitalističnega jj p1 ga razvoja. SeV ni, ^ za to dovolj zake1 ^ 1 izvajanje in nji« vitost sta odvisn* s|l od odnosa sil v p* državah, Zato tu ^ novi, že tako P pvotimonopolistič«1. -j1 bo rešil tega ko™ „ šanja in bo ®n . li1 od borbe delovn1 PRIMORSKI g Predvolilni boj v senci raket Poudarjanje uspehov, Iti jih je dosegla Eisenhower-jeva vlada za krepitev mini in blaginjo države, ki bo verjetno ostala glavna tema republikancev v predvolilnem boju, je trenutno potisnjeno v ozadje, ker je bila republikancem vsiljena zelo žolčna polemika o vojaški politiki, obrambni sposobnosti države in sistemu dela ter izkoriščanju Podatkov ameriške obveščevalne službe. Primerjanje vojaške sposobnosti Sovjetske zveze in ZDA je rodilo v javni razpravi protislovne sodbe o Položaju in zmogljivosti ZDA na tem poprišču. Demokratska večina v Kongresu obtožuje Eisenhower-jevo vlado, da ni posvečajo dovolj pozornosti o-brambni sposobnosti dežele i da je zapostavljala to območje državne politike, kar je po izjavi senatorja «umphreya imelo za posledico, da ZDA nimajo Ve9 monopola najmočnejše v°jaške sile na svetu. Vojaško politiko, ki jo vodi predsednik Eisenho-"Or, so napadli tudi bivši sel štaba ameriške armije general Taylor, predsednik Predstavniškega doma Ray- senator Symington, jbvsi minister vojnega le-aistva in drugi. Očitali so republikanski vladi, da je v c? Prednosti, jo uži-a Sovjetska zveza na pod-ocju balističnih izstrelkov n v raziskovanju vesolja. Razumljivo je, da se poprečen Američan težko o ajde v grmenju, ki ga povzročajo topniški izstrel-tujih topov, ker se obe rani medsebojno obtožu-j da.iz Političnih pobud /Potvarjata dejstva* o reji ulvni moči dveh največ- čm-io11' Da 3re za zel° ob" vrviii vprašanje v predirnem boju, je videti iz Li°f,a. ki ga je imel pred-tro • Eisenhoewr pred su ^ dnevi v L08 Angele-ri ’ ko je uporabil nenava-besednjak in imenoval o-J® kritike apolitične si™barje» in »okorele peški • *Car zac^eva ameri- sistem*. ko«^n' vlade in republi- člani Kongresa iz-3a stlJ° vsako priložnost, trdii-ener?ično demantirajo v Tl 0 zaostajanju ZDA teni!?, nem vojaškem po- zaprav RazPrava P'rav- preif Privrela na dan minf^1 teden po izjavi sa rf za obrambo Gate-ba’ „veds?dnika generalšta-T«,: bbroženih sil generala kih fga ,in drugih viso-5tva Unkcionarjev ministr-erp»v,za °brambo pred kon-voda 1 °dbori, da ni pode „ za zaskrbljenost gle- sobnoTt^'^6 vojaške sp°- slu?h^rmacije obveščevalne ba J.1° se Prenesle tudi ke ?°dročje politične bit-ramiv? č!e minister za ob-gresu ?ates sporočil Kon-Prvič' so novi Podatki Djai,,, °mo5°čil- strokov-ti v P? v tej panogi oceni-skih h- .n? število sov.jet-Veiij. btnsiranih izstrelkov ho n^a dometa in verjet- k0v J rtZVOdnjo teh izstreI’ °dbni, cto!°t'enem časovnem EIro uV Prihodnosti, trdj ^howerjeva vlada obvpse temelju «novih da , fJeva'nih podatkov*, Zvez, e^ne imeti Sovjetska prem«* *zmerno številčno o^htoč^ v balističnih iz- » v v prihodnjih treh po Gatesovih Jelkih besprt„!'0da uutesovin totail 2DA. kar zadeva k°r n.°* vojaško moč, nika-jaška S° drugorazredna v» hio.-.v,«Slla- ampak v zelo -r0net» Položaju. Predsprt a,1,lšče -ie Popravil tzjavn rtik Eisenhower z Eove ’v,da Je Politika nje-hieriko e naredila iz A-ha sVpf *najmočnejšo silo spodar,LV v°iaškem in K°- VspkgF kem potencialu*, hje n Pa os* ane prizna- izstrpii?redn°sti v območju ki sni- V’ medtem ko veli-lhičnim?tski usPehi z koz-sami raketami govore zelo naSe' prišlo pa je do be v P0Illembne spremem-kib aradni oceni o razloč-hiednord ZDA in ZSSR v ,boW,nskiJh 0I0Žiih De-viadn trdijo, da skuša ski n .Podcenjevati sovjet-Vi j°t»ncial v tej oborožitve obi ^to Prestavlja *te-o občevalnih podatkov ske n'10sti ZSSR na sovjet-hovet^01®116’ kar je po nji-gibani' btnenjn nevarno u- Po e^?tja uradne ocene je V°ditpiavah demokratskih da v,: 'lev prišla prehitro, Pred Prepričljiva. Se kratni dmimi meseci je ta-MaP p, obrambni minister hioe »Slavil, da je pre-streikm R v balističnih izpelo 7^1 fAzmerju 3:1 na krat, ski A Vidni demo-je ohd s,®nat.or Symington vlado 51 republikansko Vešd„’ Ya ie »skuhala* ob-?avedi., e Podatke, da bi 'h orii,.n.meriško ljudstvo vPrašn^ »skrajno resno °bortv-rt! slabosti države med izstrelki* čedalje bolj širi. Zato meni senator, da bi bilo treba v prihodnjem finančnem letu povečati vojaške izdatke za milijardo dolarjev. Eisenhowerjeva vlada je v proračunskem osnutku, ki ga je predlagala Kongresu, določila kakih 41 milijard dolarjev za obrambo. Demokrati so očitno obsedeni z mislijo, da bi bilo treba hitreje ter z večjimi napori in finančnimi sredstvi začeti odpravljati «nevaren zastoj* glede dirigiranih izstrelkov, čeprav precejšen del te polemike pripisujejo zaostrovanju predvolilne bitke z republikanci, se politični opazovalci zaradi nenehnega vztrajanja demokratov, češ da je treba pospešiti oboroževanje, ki pomeni glavni nacionalni problem, sprašujejo, ali bi demokrati, če bi oni vodili vlado, nadaljevali Eisenhowerjevo politiko popuščanja napetosti s celo vrsto pogajanj s Sovjetsko zvezo ww& mi '-M Francoski ministrski predsednik Debre med govorom v narodni skupščini, ki mu je odobrila izredna pooblastila Koliko bo lahko Jaccoudu koristil eden najlepših obrambnih govorov? Odvetnik Nicollet je v svojem govoru zlasti izpodbijal liubosumje kot gibalo umora Končno ■ zakaj naj bi Jaccoud umoril lumbacha, ko je vedel, da je Linda Baud tedaj že postala ljubimka nekoga tretjega ŽENEVA, 3. — Razprava proti ženevskemu odvetniku Jaccoudu, ki je obdolžen, da je umoril Charlesa Zumbacha in skušal ubiti njegovo ženo, se bliža svojemu zaključku. Na današnji doooldanški razpravi sta spregovorila odvetnika obrambe. Raymond Nicollet je pojasnil razloge, zaradi katerih je prepričan v nedolžnost obtoženca, pri čemer je skušal zlasti dokazati, da je ljubosumje, ki naj bi bilo glavno gibalo umora, iz trte izvito. Odvetnik je govoril o mladosti obtoženca, ki je bila resna in posvečena študiju. Pri tem pa je podčrtal tudi okoliščino, da je pri 24 letih moral mladi Jaccoud nadome. stiti bolnega očeta v vodstvu odvetniške pisarne. Nicollet je nato omenil intenzivno in neumorno dejavnost obtoženca, ki je nepoznanega odvetnika spremenila v enega najbolj poznanih mož v Ženevi. Ta dejavnost bi ga je tako prevzela, da se je njegova družina oddaljevala od njega, po drugi strani pa se je tudi on oddaljeval od nje. Srečanje z Lindo Baud, naj bi pomenilo za Jaccouda žarek luči v temi njegovega čustvenega življenja, v dekletu pa naj bi odvetnik našel tisto nežnost, k; jo do tedaj baje še ni poznal. Nato je Nicollet prešel na osrednjo točko svojega o-brambnega govora: argument, s katerim skuša spodnesti obtožnico proti Jaccoudu. Ljubezen med obtožencem in Lindo Baud, zatrjuje Nicollet, ni bila niti viharna niti ni povzročila takšnega ljubosumja, da bi moglo predstavljati gibalo za zločin. Obrnjen proti porotnikom Nicollet zatrjuje, da je Jaccoud hotel prekiniti svoje razmerje s prijateljico, ne zato, ker bi ga k temu sililo ljubosumje, ampak za dobro liiiiiiiiiiiiiilifllliiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiulmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiniliitiiifiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiliiliiiiiHiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiilitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiinitiiiiliiiiiiiiiiiiiiinini Pevec Fred Buscaglione pri trčenju njegovega^avtomobila v Buscaglione je umrl med prevozom v bolnišnico - Šoferja tovornega avtomobila so po peturnem zaslišanju izpustili, ker se zdi, da za nesrečo ni kriv - Prvi od pevcev je bil pri mrtvem tovarišu Gino Latilla RIM, 3. — Davi ob 6.30 se je v rimski četrti Parioli ubil pevec in skladatelj Fred Buscaglione. Pevec je s svojim avtomobilom Ford 60 vozil čez Viale Rossini, ko ga je povozil kamion, naložen s prodom. Do trčenja je prišlo skoraj na sredi križišča. Avtomobil je bil zadet prav v sredo. V bližini je bil karabinjer, ki je bil v službi pred vhodom v Villo Taverno. Ta je ob pomoči šoferja tovornega avtomobila Buscaglionu pomagal. U-stavil je neki avtobus, ki je tedaj privozil mimo, namenjen na svojo redno progo, in s tem avtobusom so Buscagliona takoj odpeljali v bolnišnico. Vendar je že kmalu izdihnil, ne da bi prej spregovoril kako besedico. Njegovo truplo so dali na mrtvaški oder v mrtvašnici poliklinike. Karabinjerji na Parioli so takoj začeli zasliševati šoferja tovornega avtomobila. Ugotovilo se je, da je imel po pravu prednost tovorni avtomobil; ugotoviti pa je še bilo treba, kdo je imel dejansko prednost. Toda že kmalu se je začelo dvomiti v odgovornost vozača tovornega avtomobila, kajti ta je vozil v strmino in polno naložen. Po peturnem zaslišanju so šoferju zares izpustili, ker so ugotovili, da ga ne zadene nikaka krivda. V trenutku trčenja hitrost kamiona ni prekoračila 30 km na uro. Zvedelo se je, da je Fred Buscaglione večerjal v družbi dveh prijateljev v restoranu Taverna na Ul. Margutta. O-stal je tam do dveh po polnoči in se prijetno šalil z dvema fotografoma, ki sta ga slikala pri mizi. «Kaj neki vama bodo moje fotografije, ko jih je toliko povsod«, je dejal fotografoma. Med prvimi, ki so prihiteli na polikliniko, je bil osebni prijatelj Freda Buscagliona Gino Latilla. Kmalu sta prispela tudi dirigenta Angelini in Bonagura. Ko je odhajal iz poliklinike, je Latilla lahko dejal časnikarjem samo: «Ne zdi se mi res. Neverjetno. Nikar me nič ne sprašujte, ker vam ne morem odgovarjati«. Bil je silno potrt in je dolgo časa jokal. Zene Freda Buscagliona niso mogli o nesreči takoj obvestiti. Preteklo noč je bila zaposlena kot že dlje časa v nekem nočnem lokalu v Firencah. Pretekli teden je bil tudi Fred v Firencah na nekem gala večeru v nekem drugem lokalu in ob tej priložnosti so njuni skupni prijatelji uspeli, da sta se sestala. Fred in njegova žena Fatima Robini sta namreč že nekaj časa živela ločeno. Tedaj sta se pa prisrčno pozdravila ter o-stala dlje časa v mirnem razgovoru: to je bil njun poslednji sestanek. Davi se je Fatima vrnila kot ponavadi na svoje stanovanje v nekem penzionu. Ob 8.30 je lastnik penziona po radiu slišal nesrečno vest. Zbudil je Fatimo in ji sporočil, da se je njen mož močno ponesrečil pri avtomobilski nesreči. Vsa iz sebe in objokana je Fatima takoj telefonirala v Rim v hotel, kjer je Buscaglione navadno bival. Telefonistka ji je povedala, da je Fred mrtev. Nekaj minut Fatima ni mogla spregovoriti besede, potem pa jo je zgrabil krčevit jok. Ko se je nekoliko pomirila, je sklenila, da odpotuje v Rim. Odpeljal jo je lastnik penziona z avtomobilom. Ob 15.30 je prispela v hotel Rivoli, kjer je bival Buscaglione. Sprejel jo je prokurator pevca dr. Franco Barnabei ter Gino Latilla. Spet jo je zagrabil krčevit jok in odpeljali so jo v neki apartma v hotelu. Ko so po telefonu sporočili strašno vest materi v Turinu, je hotela takoj odpotovati v Rim, vendar se je izkazalo, da ji je to zaradi njenega zdravstvenega stanja nemogoče. Pač pa je dejala, da želi, da bi bil pogreb v Turinu. Takoj so o smrti Freda obvestili tudi njegovega brata, ki je tudi glasbenik in se je pred nekaj dnevi poročil.. Brat je nemudoma odpotoval iz Riminija, kjer sedaj stanuje, v Rim. Buscaglione je še včeraj dejal ravnatelju hotela, da namerava v teh dneh mnogo komponirati, češ da ima v glavi mnogo idej. Že v zgodnjih urah so bili o smrti Freda Buscagliona obveščeni razni njegovi tovariši. Domenico Modugno kar ni mogel verjeti, da je vest resnična. Poudarjal je veliko prijateljstvo, ki ga je vezalo s pokojnikom. Med drugim mu je Fred med prvimi pokazal svojo popevko «Eri piccola«, s katero se je pričela vrsta popevk, ki so Fredu pomagale do popularnosti.* Pevka Mina je povedala, da sta bila skupaj še pred nekaj urami: včeraj popoldne sta se sestala v neki znani trgovini s ploščami, kjer sta se logovorila o nekaj popevkah njunega repertoarja. Mina je Buscagliona spoznala v Milanu pred petimi meseci in takoj sta si postala prijatelja, do katerega pa je ona gojila še posebno spoštovanje. Antonio Lardera, z umetniškim imenom Toni Dallara, je dejal, da je bil še zlasti navezan na Buscagliona, ker je prav on botroval njegovemu t iiiMiiiMlMiliillimiillliilMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiliiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimlfiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMimiiiiiiii Prizadevanja UNESCO za zaščito spomenikov v nilski dolini Častni odbor pod predsedstvom švedskega kralja naj bi zbral 30 do 60 milijonov dolarjev za ohranitev egiptovskih spomenikov, ki so na tem, da jih zalije voda asuanskega jezu prvemu nastopu v nekem nočnem kluou. Imela sta tudi v načrtu, da bi skupaj nastopala v nekaterih filmih. Gorni Kramer je povedal, da ga je pričakoval za ponedeljek v Milanu, ker je pripravil dva komada prav zanj. * # # Fred Buscaaiione se je rodil v Turinu aprila 1921. Se kot otrok je začel študirati violino na konservatoriju «Giuseppe Verdi» v Milanu. Toda že pri 14. letih je začel opuščati ure na konservatoriju in je raje igral jazz s prijatelji. Iz-vežbal se j e tudi v igri na saksojon> klavir, trombo, kontrabas in harmoniko. Pri neki anketi je bil ocenjen z drugim mestom kot violinist-hot. L. 1949 je v Casablanci delala z njim Fatima Robin’s, ki je pripadala neki akrobatski skupini. Kmalu potem sta se v Luganu poročila. Med pesmimi, ki so mu prinesle slavo, je treba omeniti «Eri piccola«, «Che bambola», Che notic*. «Teresa non s pa-rare», «Whisky facile» in «Guarda che luna*. Sodeloval je pri raznilt televizijskih na- stopih in v zadnjem času je igral tudi v filmu «Fantje Ju-ke-boxa» skupaj z Adrianom Celentanom, Bettu Curtis in Tonijem Dallaro. Prav včeraj je končal komponirati neko pesem. Imel je že dogovorjene pogodbe do l. 1962, in sicer za televizijske «shorts», za filme in za turneje po Španiji, Franciji, Angliji. Pogajal se je tudi za turnejo po ZDA, ki bi se zaključila v Carnegie Hallu v New Yorku. Fred Buscaglione je bil navadno previden v vožnji in ni ljubil hitrost. Svoj sedanji avto je kupil maja meseca, svoj «1400» pa je tedaj prepustil orkestrašem svojega ansambla. «»----------------- Stanje McArthurja se zboljšuje NEW YCRK, 2. — Zdravstveno stahje gen. Mac Arthurja se še nadalje zboljšuje, toda še vedno je možno, da se bo moral podvreči kirurškemu posegu. Gen. Mac Arthur, ki ima 8(Met, boleha zaradi hipertrofije žleze predstojnice. pPl -pa M Vložitvi h, J®, da *hhr- • ua Z izstrelki Izja- eniem se ,v nasProlJu z Jem vlade »prepad KAIRO, 3 — Predsednik Naser je izrazil zahvalo vladam in organizacijam, ki hočejo prispevati, da bi nubijskih spomenikov v dolini Nila ne prekrila voda, ko bo zgrajen asuanski jez. Poročilo po razgovoru glavnega ravnatelja UNESCO dr. Vit-torina Veronesei« z Naserjem navaja, da je predsednik ZAR izrazil globoko zahvalo za napore UNESCO, da bi se nesmrtni spomeniki rešili. Na tiskovni konferenci je dr. Vittorino Veronese dejal, da ohranitev arheo-oških krajev, ki so na tem, da jih zalije voda asuanskega jezu, ni samo egiptovski temveč mednarodni problem Veronese je povečal, da bi znašali stroški za zaščito slavnih templjev v Abu Simbelu ter v Ftlah cd 30 do 60 milijonov dolarjev (IH do 36 milijard lir). Omenil je, da je ravnateljski svet UNESCO, ki mu on predseduje, v novembru odobril načrte za zaščito teh spomenikov In da bo v marcu »častni oiV>r» v Parizu naslovil poziv na svetovno solidarnost, da bi se tako zbrala potrebna sredstva za financiranje podjetja. Odboru bo predsedo-j val švedski kralj Gustav. Belgijska vlada je že sklenila, da predlaga parlamentu, da dodeli milijon belgijskih frankov «kot simbol za vzpodbudo za druge mednarodne pri spevke«. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiinuiiiiiiiiiiii Sosedov kruh (Nadaljevunje s 3. strani) Kruha, ki je ležal na miz-. Lepo zapečen, z luknjicami v skorji, pravilno oddaljenimi druga od druge, rumen kot kanarček... O, saj ni, da bi pravil, bil mi je neizrekljivo všeč. Izgubil sem se iz kuhinje in stekel domov. «To ti je kruh!« sem zakipel od navdušenja. «Takega specite, prosim, mama!« «ln kakšen kos, to, to!« je kliknila ona. «In smem še priti ponj! Rekli so!« »Da smeš?« se je začudila mati. »Pa oojdi, le pojd. še in še, da se do sitega naješ — domačega kruha. Domačega. veš!« Osupnil sems »Kako domačega...? Sosedovega vendar, tistega dobrega!« »Domačega, pravim,« je ponovila mati. »Kajti tisti kruh sem spekla jaz.« Skušal sem ji ugovarjati in prav pred oči sem ji dvignil zagozdo sosedovega kruha. Ona pa se je že smejala. «Jaz sem ga spekla, bedaček mali, jaz, in poprosila sosedo, naj ti ga reže do sitega. Ne verjameš? Vidiš tele luknje v skorji? S temle prstom sem jih napravila.« »A tako dober vendar ni bil naš kruh nikoli.« «Kakor sosedov, misliš? Vsak dan je takšen, otroče nespametno. Tegale poglej! Nič si nista dolžna.« Pokazala je na polovico hleba našega kruha od prejšnje peke, ki je ležal na mizi. Resnica, ista zmes, enaka skorja, le kadilo se ni iz njega kakor iz svežega. In lukenj ni bilo Pogledal sem mater. Gor-kota je odsevala iz njenih o-či kakor vselej, kadar je bila na moč srččna. Vedel sem, zakaj. Čutila je, da sem spoznal naš domači kruh. Njen kruh. dekleta, ki je on ni mogel poročiti, 'ker bi ločitev od žene pomenila prevelik škandal. Ko je odvetnik govoril o anonimnih pismih, je dejal, da je prepričan, da so ta pisma, če jih je Jaccoud res pisal, bila napisana le za dobro Linde Baud. Vztrajajoč na argumentu o pomanjkanju psihološkega razloga, je Nicollet omenil epizodo, o kateri se je malo govorilo, ki pa je po njegovem mnenju taka, da more očitno dokazati, da Jaccoud ni bil žrtev ljubosumja, ki naj bi ga po obtožnici privedlo do tega, da je ubil Charlesa Zumbacha. Kmalu po svojih dveh ali treh intimnih sestankih z Andrejem Zumba-chom je namreč Linda Baud postala ljubimka nekega funkcionarja ZdruženSh narodov. Pierre Jaccoud je za to vedel. Zakaj naj bi tedaj skušal ubiti Andreja Zumbacha, namesto novega ljubimca mlade ženske. S tem argumentom, ki ima svojo nedvomno težo, je Nicollet zaključil svoje dokazovanje o pomanjkanju ustreznega gibala. Svoj govor je odvetnik Nicollet zaključil s tem, da je porotnike spomnil na okoliščino, da se je proti Jaccoudu postavila vsa javnost, ki hoče, da je on na vsak način kriv, pri tem pa še omenil, da so ga nekateri neznanci, ko je zapuščal sodišče, sprejeli z vzklikom: «Jaccoud je ubijalec!« «Ze dvajset let opravljam svoj poklic pred tem sodiščem, je zaključil Nicollet, in nihče me ne bo prisilil, da bom dejal to, kar nočem reči. Morem vam reči, da je Jaccoud nedolžen. Ni moč obsoditi brez prič. NI moč obsoditi človeka na podlagi nepopolne psihološke obrazložitve. Vam zaupam življenje svojega prijatelja.« Zaključek njegovega govora so nekateri pozdravili s ploskanjem. Najstarejši odvetniki so si edini v tem, da gre za enega najlepših o-brambnih govorov, ki so jih kdaj koli slišali pred ženevskim porotnim sodiščem. Po krajšem odmoru je spregovoril glavni zagovornik Jaccouda, odvetnik Floriot. Odvetnik Rene Floriot, eden najbolj znanih pariških odvetnikov, je začel svoj o-brambni govor z izjavo, da hoče proučiti s porotniki «dos-sier« in biti v neki meri 13. porotnik v posvetovalnici. Pri tem procesu, je dejal Floriot, je treba proučiti vse od vačetka. Dejal je, da se čudi lahkoti, s katero se je sprejela teza o Jaccoudovi krivdi in je postavil domnevo, da je prav izrazita osebnost obtoženca prispevala k potrditvi tega prepričanja. Nato je Floriot skušal podčrtati negotovost, ki jo je pokazala vdova žrtve, ko je opisala ubijalca, hkrati pa podčrtal tudi nekatera protislovja med prvotnimi izjavami prič in tistimi, ki so jih iste priče dale po obdolžitvi Jaccouda. V tem prvem delu svojega obrambnega govora odvetnik Floriot izpodbija obtožbo, na podlagi katere naj bi obtoženec 19. maja 1959 lagal dvakrat: zanikujoč svoje še vedno obstoječe ljube- zensko razmerje z gospodično Baud po letu 1956, in prikrivajoč, da je imel še tretjo pištolo. S tem se je zaključil dopoldanski del razprave. Pred nabito dvorano je popoldne Floriot nadaljeval svoj zagovor. Hotel je uveljaviti zlasti dve točki: Jaccoudov nož ni mogel biti uporabljen za zločin in ni mogoče, da so na rezilu noža našli jetrne Staniče. Pri tem se je skliceval na to, da so trije specialisti >z Pariza in druga dva z avstrijske univerze v Gradcu jasno izrekli proti možnosti, da bi se bile lahko našle na rezilu noža jetrrie celice, potem ko je bil nož potegnjen iz rane. Kar zadeva sam mož je dejal Floriot, da po njegovem mnenju orožje umora ni bil tak nož temveč noz na zaklep dolžine 17 cm. Proces se bo nadaljeval jutri ob 9. uri. ■iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiMiiitiiiiiiiuiiiiii Največ smrti... (Nadaljevanje s 3. strani) Kako postopamo V primeru napada? Predvsem je treba mirovati, toda ne preveč. Danes bolniku svetujejo, naj ne ostane predolgo v' postei pač pa naj se čimprej pi ili v naslanjač, da bi se preprečile posledice ležanja,' Z druge strani pa so na razpolago dobra sredstva proti sestrjanju krvi. Kakšna so načela zdravljenja? Predvsem se moramo izogibati motenj v ritmu delovanja srčnih prekatov in preddvorov, ki povzročajo najprej ošibitev bitja srca. nato pa tudi njegovo prekinitev. Nadalje je treba preprečiti da del srca, ki že ne dela več, ne izzove nadaljnjih motenj in ne pošlje delcev sesirjene krvi v druge organe, predvsem v možgane in v pljuča, ker nam v tem primeru grozi možganska ali pljučna embolija, Ce pa je človek še povsem zdrav, kako naj živi, da te bolezni prepreči? Nihče ne more točno reči, kako naj se človek obnaša, kajti mnenja so različna in protislovna. Telesno, živčno ter duševno preobremenjeno življenje gotovo deluje na srce. Toda tudi življenje brez vsakega napora, brez vsakega zadoščenja, v stalnem strahu pred infarktom veITko ne velja. Ali je možno, da nekdo boleha za kako srčno motnjo in da se tega ne zaveda? Ne, ni bolezni, ki bi bila bolj «bučna» od srčne bolezni. V primeru dvoma, stopimo k zdravniku. Kakšni so prvi znalci? Močno bitje srca, bodljaji med tretjim in četrtim levim rebrom, v kolikor se začenjajo od sredine, od sapnika. Katera je življenjska doba, ki je najbolj nevarna? Pri moških po 50. letu, pri ženskah po 60., toda v zadnjem času opažamo veliko ljudi, ki so zaradi teh oble-zni umrli tudi pri 40. letu ali celo prej. Vsekakor pa drži, da je moški glede tega na slabšem kot ženska. ............... Štiri osebe mrtve pri cestni nesreči Vsi štirje so bili sorodniki zidarja, ki ga je dan prej zasulo in so ga poleg njegovega tovariša šele včeraj zjutraj odkopali mrtvega FRED BUSCAGLIONE TURIN, 3. — Na državni cesti Moncenisio nekaj sto metrov iz vasi Chiusa San Miche-le je prišlo popoldne do hude nesreče, pri kateri so izgubile življenje štiri osebe. Neki avto «600» bi se moral križati z nekim tovornjakom. Iz neznanega vzroka, je avto nenadoma zavozil proti levi ter z vso silo tržil v prihajajoči kamion. Vse štiri osebe na avtomobilu so bile na mestu mrtve. Karabinjerji, ki so začeli preiskovati vzroke, zakaj je avto nenadoma zavozil v levo, so ob tem, ko so ugotovili identiteto žrtev, prišli do še bolj žalostne ugotovitve. Vse štiri osebe v avtomobilu so namreč sorodniki zidarja Michela Arna-feisa, ki ga je včeraj z nekim drugim delavcem zasulo v nekem rovu. Oba delavca so potegnili iz rova šele davi, toda mrtva. Najmlajša med osebami, ki so se ubile z avtomobilom, je 13-letna Anna Amateis, hčerka nesrečnega zidarja. Z njo sta bila dva bratranca: 25-letni geometer Antonio Ellena, ki je vozil avto, ter 22-letna sestrična Rosanna Viola. Poleg teh je bila v avtomobilu še stara mati Anne, 60-letna Teresa Ai-nardi. Antonio Ellena je bil vso noč ob rovu, kjer sta bila pokopana delavca. Ko je bilo proti četrti uri zjutraj vsako upanje na rešitev zaman, se je geometer z avtomobilom vrnil v Volpiano. Kljub temu, da so ga sorodniki prosili, naj ne odpotuje. ker je bil brez spanja in utrujen, je vendar hotel takoj spet odpotovati v Suso, da bi pripeljal v Turin malo An-no in njeno staro mater. Z njim je iz Volpiana okrog pol. dne odpotovala sestrična in v Susi sta vzela v avto ostali dve. Povsem verjetno je torej, da je Elleno za hip premagala utrujenost in spanec, tako da je izgubil oblast nad avtomobilom, ki se je zaletel v kamion. Še dva mrtva na isti cesti TURIN, 3. — Na cesti, kjer se je popoldne zgodila nesreča, pri kateri so izgubile življenje štiri osebe, je prišlo proti 20. uri do druge nesreče. Dva moška sta se z avtomobilom vozila v smeri proti Franciji, ko sta se iz neznanega vzroka zaletela v neki kamion. Pri trčenju se je avto vnel in nihče ni mogel kako pomagati, da bi jz razbitin rešili oba moška, ki so ju naglo zajeli plameni. Nič se pa ni zgodilo šoferju tovornjaka. Rafaelovo delo v Georgiji? V zgodovinskem in etnografskem muzeju v Zugdidiju v Georgiji so našli «madono«, ki jo ' pripisujejo Rafaelu. Sliko je z mnogimi drugi mi umetninami prinese! v Zugdidi Ahil Murat. vnuk Napoleonovega maršala, ki je več le* preživel v tem mestecu v vili svoje žene Salome Didiani. Do ugotovitve, da mora biti delo Rafaelovo, so prišli po večletnih raziskavah in študiju. Šolarji stavkajo staršev Solarji v vasi Jorre Garofoli blizu Tortone morajo biti zelo strokovno zavedni, če so se odločili za stavko. Ze od novembra meseca manjka 1 od treh učiteljev. Stavkajoči trde, da je to v njihovo škodo, ker morajo hoditi v prenapolnjene razrede. V vas je prišel šolski skrbnik ter nadzornik. Sestala sta se s starši, toda ti popolnoma podpirajo protest otrok. 200 milijonov za Rembrandtov portret moža na konju Britanska National Gallerg je nabavila e-no izmed najbolj- po membnih del Rembrandta: portref moža na konju; pri holandskem slikarju je to redek siže. Platno, ki meri 3 m v višino in 2,5 m v širino, je bilo poslikano leta 1660 in je največje med vsemi Rembradto-vimi deli, kar se jih nahaja v Veliki Britaniji. Cena ni bila objavljena, vendar pa je v poslanski zbornici zakladni minister Heatcoat Amory sporočil, da je vlada sklenila prispevati vodstvu galerije v ta namen 128.000 šterlingov. kar je nekaj nad 200 milijonov lir. Anfhony Quinn hoče zaslužiti z odškodninami Anthony Quinn je vložil kar kup tožb za odškodnino obenem. Ce bo v vsem uspel, bi moral dobiti nad 700 milijonov (v lirah). Najprej toži »najbolj slavnega plešca na svetu« Yula Brinnerja, ker se ni držal dogovora, da bosta skupaj odkupila pravico filman.ia best sellerja The Magnificent Seven. Toda Yul Brinner je šel in odkupil to pravico z družbo «Alciona International Corp«. Antho-ny Quinn zahteva sedaj pol milijona dolarjev odškodnine od Yula Brinnerja in drugega pol milijona od družbe »United Artist Corp« kot odškodnino za vlogo, ki bi jo moral igrati v filmu. Oslova senca ali 5 gramov tobaka V Aosti se je včeraj končala pravda za — lahko rečemo — oslovo senco. Končala se je z razpravo, ki je trajala samo 16 minut in obtoženka je bila popolno ma oproščena. Obtožena je bila, da je prinesla na italijansko ozemlje 5 (!) gramov švicarskega tobaka v cigarah; in za vso to ogromno količino ni plačala carine! Tožilec se je zadovoljil, da se ženska oprosti zaradi — pomanjkanja dokazov. Branilec pa je seveda zahteval popolno oprostitev in sodišče je na kratko in pametno razsodilo, da ne gre za nikak prekršek in je žensko oprostilo. Torej bi bilo vse v redu; vendar pa ni v redu, da se morajo sodišča ki jih država plačuje iz prispevkov davkoplačevalcev, ukvarjati s takimi banalnostmi. Prav bi bilo, da bi jih prišlo pred sodišče nekaj od tistih, ki mu tako delo nalagajo, če že sodniki sami ne znajo biti toliko odločni, da bi podobne obtožbe zagnali v koš. Zaostali tekmi nogometnega prvenstva Genoa tudi Lazia Iztrgala eno toeko Lecco je z zmago nad Reggiano dohitel Catanio in prehitel Marzotta Včeraj sta bili odigrani dve zaostali nogometni tekmi italijanske prvenstva A in B lige. V Rimu je Genoa dosegla proti Laziu neodločen izid 0:0, tako da ima poslej 9 točk oz še vedno tri manj od predzadnje trojke Palermo - Bari - Alessandria. Njen položaj je seveda še zelo kritičen, toda če bo v drugem delu prvenstva igrala tako kot v zadnjih treh kolih proti Palermu, Fiorentini in Laziu, se bo še vedno lahko rešila pred izpadom. Za prvenstvo B lige je v Leccu domači Lecco premagal Reggiano s 3:1 in deli trenutno na lestvici drugo mesto s Catanio, ki pa ima eno tekmo manj. Njegov zaostanek za vodilnim _ Torinom znaša samo 2 točki, za točko pa je prehitel Marzotta. Lazio-Genoa 0:0 LAZIO: Lovati; Molino, Lo Buono; Carradori, Janich, Pri-ni; Mariani, Franzini, Tom, Fumagalli, Bizzari. GENOA: Buffon; Corradi, Beraldo; Pique, Carlini, Pisto-reilo; Leoni, Abbadie, Breso-lin Pantaleoni, Frignani. SODNIK: Bonetto iz Turina. TEREN dober. GLEDALCEV 25 000. RIM, 3 — Po polovičnih u-spehihv Palermu in doma proti Fiorentini, je Genoa tudi Laziu iztrgala dragoceno točko, ki ji bo v borbi za obstaneš utegnila še mnogo koristiti. Prvi polčas je potekel v lira vnoveše-ni igri z lahno terensko premočjo Lazia v za.dnj.ih tninutah. Obe moštvi sta igrali dokaj odprto. Prvo akcijo je fizvcdls Genoa, toda zaključni strel Pantaleonija v mrežo ]e fcil izveden v offsideu in sodni/k gola zaradi tega seveda m priznal. V 8’ je moral Buffon v paradi odbiti v korner strel Mo-lina iz' daljave. 6 minut pozne, je so bila v nevarnosti vrata Genovežanov. Beraldo je hotel podati lastnemu vratarju, toda žoga je preletela vso odprtino vrat in padla naravnost pred noge Bizzariju, ki pa tega ni pričakoval in ga je zaradi tega utegnil v zadnjem trenutku prehiteti Corradi. Po medlem strelu Bizzarija, ki pa ga je Buffon zlahka prestregel, je v 24’ bila znova v napadu Geona z akcijo Abba-die-Pantalenoni katerega zaključni strel je Lovati ubranil. Kmalu nato je srednji napadalec Genoe Bresolin silovito streljal iz daljave, toda Lovati je ubranil v dveh intervencijah. V 31’ je sodnik opomnil Pistorella zaradi nekorektne intervencije proti Tozziju, ki se je bližal .kazenskemu prostoru. V 38’ je Mariani z glavo poslal žogo za las čez prečko in enako v 40’ Fumagalli, ki je prestregel po Carliniju zgrešeno žogo. Polčas se je zaključil z medlim toda neprijetnim strelom Marianija, ki je zdrsnil tik ob desnem drogu. V drugem polčasu je bila Igra znatno slabša, delno tudi zaradi tega, ker je Lazio ostal praktično brez branilca Moli-na, ki se je zaradi pretegnitve mišice pomaknil na levo krilo, v obraprvbi pa ga je zamenjal Bizzari. Prvi napad je izvedel I-azio, toda FumagalM ni znal izkoristiti ugodnega predložka Lo Buona v globino. Genoa je takoj reagirala in po dolgem mečkanju pred vrati Lazia je končno streljal Leoni, vendar }e v zadnjem trenutku domači branilec odvrnil nevarnost. V 13’ je Carradori streljal proti vratom, toda žoga se je odbila od Tczzijevega hrbta. V 16’ ie prodrla Genoa, toda Breso-in je bil v offsideu. Takoj nato je moral Buffon posredovati na strel Tozzija iz daljave. Akcije so začele postajati vse bolj razbite in šele okrog 30’ Je Mariani streljal proti Buf-fonovim vratom, toda žoga je zdrsnila mimo droga. Tekma se je praktično za ključila v 34’ po centru Fran zinija katerega je Fumagalli iz obrata poslal čez vrata. V zadnjih minutah ni bilo nič posebnega in tudi Genoa se je zadovoljila z neodločenim izidom. Neodločen rezultat je pravičen. Moštvi nista igrali izključno defenzivno pač pa sta pogosto izvajali široko zasnovane ofenzivne akcije in nudili na splošno dober nogomet. Čeprav sta imeli v glavnem besedo obe obrambi, ni manjšalo priložnosti za gole in v nekaterih trenutkih je le malo manjkalo, da ni do njih tudi prišlo. Lazio je bil v prvem polčasu bolj organski, v drugem pa je imela več od igre Genoa. Pri Laziu se je odlikoval Janich v o-brambi ter Mariani in Tozzi v napadu, pri Genoi pa Carlini in Corradi v obrambi ter Abbadie in Bresolin v prvi vrsti. Lecco-Reggiana 3:1 STRELCI: v prvem polčasu v 21’ Gravina (L.), v 22’ Fon-tanot (L.); v drugem polčasu v 9’ Gilardoni (L.), v 39’ De Nardi (R.) iz ll-m. LECCO: Bruschini; Cardoni, Tettamanti, Gandini, Bicchie, rai, Duzioni; Savioni, Fontanot, Gilardoni, Arienti, Gravina. REGGIANA: Ferretti; Nobi. li, Brunazzi; Corsi, Arbizzi, Corti; De Nardi, Deotto, Guer-cini, • Catalani, Cavazzoni. SODNIK: Gazzano iz Genove GLEDALCEV 3500 LECCO, 3. — Lecco se je po dveh mesecih povrnil k zmagi. Zadnji točki je namreč dosegel 22. novembra lani proti Veroni. Proti odločnemu moštvu domačih je Reggiana nastopila brez osmih standardnih članov prvega moštva in kar s štirimi debutanti, med katerimi je bil tudi vratar. Po dokaj uravnovešenem začetku s hitrimi napadi in protinapadi, so domači dosegli vodstvo v 21’ ko je Gravina brez oklevanja poslal v mrežo žogo na predložek Gi-lardonija. Ze minuto kasneje je Lecco vodil z 2:0 po za- slugi Fontanota, ki se je osvobodil Cortija in izvabil vratarja iz vrat ter plasiral žogo mimo njega. Reggiana se ni udala. Zapovrstjo je izvedla več protinapadov, izsilila nekaj kotov in dvaikrat resno zaposlila vratarja domačih. V začetku drugega polčasa je Gilardoni dosegel tretji gol za Lecco z glavo na predložek iz kota. Igra je nato postala neurejena in neučinkovita dokler ni v 39’ zaradi roke Tettaman. tija v kazenskem prostoru na strel Catalana sodnik dosodil proti Leccu 11-metrovko, katero je realiziral De Nardi. Italijanska televizijska mreža bo danes ob 14,50 začela oddajati prenos nogometne tekme NICA —REAL MADRID v okviru prvega četrtfinalnega turnusa za pokal evropskih prvakov. H .V. --........ L m Alpski smučarji, ki bodo v Souaw Valleyu zastopali Italijo, zgoraj moška vrsta od leve proti desni: Pordon, Senoner, De Nicolo, Pedroncelli, Milianti, Alberti in trener Nogler. Spodaj ženska vrsta od leve proti desni: trener Lacedelli, Giulia Chenal-Minuzzo, Pia Ri-va, Jerta in Jolanda Schir in Carla Marchelli Favoriti na domačih terenih Zastopniki ZDA in v drsanju Med njimi so Tom Corcoran, Snite, Pitou, Meyers, David, Jenkins in drugi SQUAW VALLEY, 3. — Te dni so v ZDA obja- vili sestav ameriškega zastopstva na VIII. zimski o-limpiadi, ki bo — kot znano — od 18. do 28. t. m. v Squaw Valleyu v Kaliforniji. Ker so ameriški smučarji na njihovih zadnjih nastopih v Evropi pokazali odlično pripravljenost in izvrstno formo in ker veljajo tudi zaradi prednosti domačih prog vsaj v nekaterih disciplinah tudi za favorite, prav gotovo ne bo odveč, če si nekoliko ogledamo, kdo so ti mojstri belega športa v ZDA. , . ULLAND iz Saettleja «Wa- Na prvem mestu v seznamu je naveden TOM CORCORAN, ki je že veteran zimskih o-llmpiad in ki je nastopil tudi v Cortini. Trenutno velja (zaradi poškodbe Buda Werner-ja) za najboljšega ameriškega specialista v alpskih vožnjah. Sledijo: 21-letna BETSY SNITE iz Norwicha (Vermont), LAWRENCE DAMON iz Bur-lingtona (Vermont), ki je na VII. olimpiadi v Cortini nastopil v tekih in v skokih: GENE KOTLAREK (18 let) iz Pulutha (Minnesota), ki je e-den najmlajših ameriških skakalcev; ART TOKLE, ki velja za ameriškega specialista v skokih; 21-letni RAGNAR lllllllllllllllfllllllllMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIfllllfflMlflllllltllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllflllllfllUi Profesionalne boksarske lestvice za januar Znatne razlike na lestvicah NBA in ameriške revije Ring Robinson in Fullmer delita mesto prvega izzivalca novega prvaka Penderja v srednji kat. S seje upravnega odbora NZJ Bogat mednarodni program jugoslovanskih nogometašev V lahki kat. je za revijo «Ring» prvi izzivalec prvaka Browna Italijan Paolo Rosi in ne Carlo Ortiz, v mušji kategoriji pa je prvi izzivalec prvaka Pereza Japonec Yaoita namesto Taj-landca Kingpetcha. V pe- uiiiHiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiriiiiii Disciplinski ukrepi Nacionalne zveze Bari: 1 milijon globe zaradi vdora na igrišče Ghiggia (Roma) diskvalificiran za tri efektivne nedelje NEW YORK, 3. — Tudi znana ameriška revija «Ring» je objavila lestvice najboljših profesionalnih boksarjev na svetu za' januar. V primerjavi z lestvicami NBA (ki smo jo objavil ivčeraj), je na lestvicah nekaj bistvenih razlik. Tako je za revijo «Ring» v težki kategoriji prvi izzivalec Zora Folley in ne Patter-son, v srednji kategoriji je priznan za prvaka Pender in ne Fullmer, ki deli skupno z Robinsonom mesto prvega izzivalca, medtem ko je Webb šele na 5. mestu med izzivalci. • , , resni in petelinji kategoriji sta Italijana Caprari in Rol-lo nazadovala za eno mesto. MILAN, 3. — Razsodiščna komisija nacionalne nogometne zveze je sprejela naslednje disciplinske ukrepe proti moštvom :n posameznikom: PRVENSTVO B LIGE 27. JAN. 1960 Zaostale tekme: diskvalifika. cija za 1 nedeljo Belloni (Sim-menthal). Opomin z globo: 4000 lir Calegari (Venezia). Opomin: Mion (Venezia). PRVENSTVO A IN B LIGE 31. JAN. 1960 Globe moštvom: 1.000.000 lir Bari, 90.000 lir Atalanta, 75.000 lir Napoli, 75.000 lir Genoa, 35.000 lir Milan. Diskvalifikacije: za 3 nedelje: Ghiggia (Roma); za 1 ne deljo: Griffith (Roma). Opomin z globo; 12.000 lir Lojacono (Fiorentina), Bique (Genoa), Valenti (Udinese), 8000 lir Copreni (Simmenthal), 6000 lir Scagnellato (Padova) Sereni (Palermo), Lindskog (Inter), Bacari (Bari), 4000 lir Pontrelli (Taranto), 2000 lir: Silvagna (Parma). Opomin: Sassi (Udinese), Montuori (Fiorentina), Zoppel-letto (Lanerossi), Beltrandi (Napoli), Del Vecchio (Napoli), Porra (Marzotto), Castagner (Reggiana). Ukrepi zaradi protestov proti sodniku: globa 30.000 lir s pismenim strogim opominom: Pesaola (Napoli), globa 18.000 lir Seghedoni (Bari), Bizzarri (Lazio), 12.000 lir Maschio (A-talanta), Benedetti (Palermo), Tacchi (Alessandria), Cappa (Bari). Manfredini (Roma) itd. Globa 12.000 im pismeni strogi opomin: Bosco (Messina), aOOO lir Pivatelli (Bologna), Mialich (Bologna), Longoni (Atalanta), Pestrin (Roma), David (Roma), 2000 lir Floriao (Catanzaro). V ostalem pa so lestvice naslednje : TEŽKA KAT : prvak — In-gemar Johansson (Sved.); 1. Zora Folley, 2. Floyd Patter-son, 3. Sonny Liston, 4. Henry Cooper (VB), 5. Eddie Machen, 6, Billy Huter, 7. Roy Harris, 8. Dejohn. 9. Joe Erskine (VB), 10. Alex Miteff (Arg.). SREDNJETEZKA KAT.: prvak — Archie Moore; 1. Ha-rold Johnson, 2. Erich Schopp-ner (Nem.), 3. Mike Holt (J. Afr.), 4. Von Clay, 5. Sixio Ro-driguez, 6. Chic Calderwood (VB), 7. Jesse Bowdry, 8. Ger. minal Ballarin (Fr.), 9. John-ny Halafihi Tonga), 10.' Sante Amonti (It.). SREDNJA KAT.: prvak — Paul Pender; 1. Ray Robinson in Gene Fullmer, prvak NBA, 3. Gustav Scholz (Nem), 4. Henry Bank, 5. Spider Webb, 6. Joey Giardello. 7. Carmen Basilio, 8. Diok Tiger (Nig.), 9. Joey Giambra, 10. Haolly Mins. VVELTER KAT: prvak — Don Jordan; 1. Luis Rodriguez (Kuba), 2. Rudell Stitch, 3. Ralph Dupas, 4. Benny Paret (Kuba), 5. Charley Scott, 6. DennyMoyer, 7. Sugar Hart, 8. Kenny Lane, 9. Federico Thompson (Arg.), 10. Florenti-no Fernandez (Kuba). LAHKA KAT.: prvak — Joe Brovvn; 1. Paolo Rosi (It.), 2. Carlos Ortiz, 3. BattLing Togres (Meh.), 4. Dave Charnley (V. B.), 5. Willie Toweel (J. Afr.), 6. Len Matthews. 7. Paul Arm-stead, 8 Johnny Gonsalves, 9. Mario Vecchiatto (It.), 10. Mau-ro Vasquez (Meh.). PERESNA KAT.: prvak — Davey Moore; 1. Ricardo Gom. zalez iArg.), 2. Harold Gomes, 3. Sergio Caprari (It.). 4. Ho-gam «Kid» Bassey (Nig.), 5. Gacieux Lamperti (Fr.), 6. Paul Jorgensen, 7. Rafiu King (Nig.).8. Ike Chestnut, 9. Per-cy Lewis (Trinidad), 10. Sugar Rarnos (Kuba). PETELINJA KAT.; prvak — Joe Becerra (Meh.); l. Alphon-se Halimi (Fr.). 2. Freddie Gil-roy (Irs.), 3. Eder Joffre (Bra. zilija), 4. Piero Rollo (It.), 5. Leo Espinosa (Fil.), 6. Danny Kid (Fil.), 7. Jose Lopez (Meh.), 8. Ernesto Miranda (Arg.), 9. Kenvi Yonkuera (Jap.), 10. Herman Marques. MUSJA KAT.: prvak — Pa-scual Perez (Arg ); 1. Sadao Yaoita (Jap.), 2. Pone King-petch (Taji.), 3. Ramon Arias (Ven.), 4. Dommy Orsua, 5. Numum Ben Ali (Sp.). 6. Hiram Bacallo (Kuba), 7. Risto Luuik Omen (Fil.), 8. Larry Pi-neda (Fil.), 9. Joe Medel (Meh.), 10. Johnny Caldwell (Irs.). «»------- JOHANSSON—PATTERSON Še ta mesec podpis pogodbe NEW YORK, 3. — Pred odhodom z letalom, v Ženevo je svetovni prvak težke kat. In-gemar Johansson sporočil, da bo 23. alr 24. februarja verjetno podpisal pogodbo za povra-t ni dvoboj s Floydom Patterso-nom. Dodal je, da pogajanja s skupino Cohn, ki bo organizirala dvoboj, dobro napredujejo. Dvoboj Moore-Caprari odložen za en teden CARACAS, 3. — Dvoboj med svetovnim prvakom peresne kategorije Davejem Moorejem in Italijanom Sergiom Capra-rijem, ki ne bo veljala za naslov, je bil preložen od 15. na 22. februar. «»------ LOS ANGELES, 3. — Francoski boksar lahke kat. Aissa Hasbas je sinoči doživel svoj prvi poraz po 15 dvoboj. Premagal ga je Amerikanec Jim my Hornsby s K. O. v 8. rundi. «ii----- O KOPENHAGEN, 3. — V četrtfinalu teniškega prvenstva Skandinavije je Pietrangeli premagal Angleža Pickarda s 7:5, 6:2, 6:4. Turneja avstralskega teniškega moštva MELBOURNE, 3. — Avstralska teniška zveza je določila uradno moštvo, ki se bo letos podalo na turnejo v inozemstvo. V tem moštvu bodo: Rod Laver, Bob Hewitt. Martin Mulligan in Bob Mark. Avstralsko moštvo bo pred odhodom v Wimbledon nastopilo maja na teniškem prvenstvu Francije. Istočasno bosta Neal Fraser in Roy Emerson na privatni turneji. Lani 109 novih klubov - V vsej državi je samo 1670 nogometnih igrišč BEOGRAD, 3. — Ob kon-imu koledarju je NZJ predlo-cu prejšnjega tedna je bila žjte«. da bi se tekmi odigrai seja upravnega odbora No- 27• ln 30- marca-gometne zveze Jugoslavije, kjer so razpravljali o možnostih kaznovanih igralcev, ki so do sedaj lahko igrali za državno nogometno reprezentanco. Upravni odbor je bil mnenja, da je tako stališče nepravilno in da bi smeli nastopati za državno reprezentanco samo tisti nogometaši, katerih krivda ni ravno velika. Vsem ostalim, ki so bili kaznovani na prvenstvenih in pokalnih tekmah, pa naj bi v bodoče prepovedali nastop tudi v državni reprezentanci. Na seji so sprejeli tudi mednarodni koledar za letošnjo sezono. Državna reprezentanca bo odigrala naslednje tekme: 10. aprila z Izraelom v Beogradu, 17. aprila v Atenah z Grčijo, 8. maja s Portugalsko v Lizboni, 11. maja v Londonu z Anglijo in 22. maja s Portugalsko v Beogradu. Ce bo reprezentanca eliminirala reprezentanco Portugalske v tekmovanju za pokal narodov, bo sodelovala še na finalnem turnirju od 6. do 10. julija v Španiji ali Franciji. Ob pregledu dela v preteklem letu so ugotovili, da je bil v nogometni organizaciji storjen precejšen korak naprej. V letu 1959 je bilo namreč ustanovljenih 109 novih nogometnih klubov, tako da je sedaj njihovo število naraslo na 1930. Največje uspehe so zabeležili v Bosni in Hercegovini, kjer so ustanovili 42 novih klubov, v Hrvat-ski 38, v Srbiji 18, Makedoniji 7, Crni gori 2, v Sloveniji 2. Največja pomanjkljivost je še vedno število nogometnih igrišč, saj jih je v Jugoslaviji samo 1670, kar je glede na zanimanje mladine vse premalo. Upravni odbor NZJ je prejel predlog madžarske nogometne federacije, da bi olimpijski nogometni reprezentanci Jugoslavije in Madžarske odigrali dve tekmi 9. maraa v Budimpešti, 16. marca v Beogradu. Ker pa ti termini ne odgovarjajo jugoslovanske. shinglon), ki je sicer Norvežan po rodu, ki pa je od leta 1951 ameriški državljan in katerega trener je njegov lastni oče, ki je bil nekoč sloviti norveški skakalec; KARL BOHLIER (20 let) iz Minnea-polisa (Minnesota), Sved po rodu, toda že od 9. leta stalno bivajoč v ZDA, ki velja za največjo ameriško nado v tekih; graciozna MARY LIND iz Santa Fe (Nova Mehika), ki je zmagala že na mnogih tekmovanjih v ZDA; JOAN HAMMAH iz Franconie (Nevv Hampshire), ki je med najmlajšimi smučarkami; LINDA MAYERS iz Mamoth Lakesa (Kalifornija), ki je zasedla drugo mesto v kombinaciji na ameriškem prvenstvu 1959. leta; BEVERLY ANDERSON iz Mullana (Idaho), lanska zmagovalka v kombinaciji na severnoameriškem prvenstvu; 21-letna PENNY PITOU iz Gil-forda (Nevv Hampshire), znana v mednarodnih smučarskih krogih zaradi številnih nastopov v ZDA in v» Evropi in članica ameriškega moštva na olimpiadi v Cortini. Ti bodo ameriški zastopniki v smučarskih disciplinah, v drsanju pa bodo še nastopili: GENE SANDVIG iz Minnea-polisa (Minnesota), ki je specialist za hitrostno drsanje; DICK HUNT iz Los Angelesa, hitrostni drsalec; RICHARD MC DERMOTT iz Essexvilla (Michigan), hitrostni drsalec; THOMAS W1ESEL iz White-fisca Bay (VVisconsin), hitrostni drsalec; FLOYD BED-BURY iz St. Paula (Minnesota), hitrostni drsalec; KEITH MEYER iz Glen Ellyna (Illinois), hitrostni drsalec; WIL-LIAM CAROW iz Madosona (Wisconsin), hitrostni drsalec; JACK DISNEY iz Monrovie (Kalifornija), hitrostni drsalec; ROSS ZUCCO iz Holli-dala (Kalifornija), hitrostni drsalec na 10.000 m; CORNE-LIA K. HARRINGTON iz Way-neja (Nevv Jersey), hitrostna ........................ m.. V soboto in v nedeljo v Cortini Prve poskusne štiri sedežnih Najhitrejši so bili Nemci in Italijani, Amerikanci niso forsirali Cortina d’Ampezzo, 3. — V soboto in v nedeljo bo v Cortini svetovno prvenstvo v štirisedežnih bobih, ki je moralo biti pretekli teden odloženo zaradi dežja in odjuge, ki sta pokvarila progo. Znižanje temperature je sedaj omogočilo ureditev olimpijske proge in že včeraj zjutraj je nekaj bobov opravilo poskusne vožnje, Danes dopoldne so bile zaradi tega na njej že prve u-radne poskusne vožnje, ki so potekale v idealnih pogojih pri temperaturi 8 stopinj pod ničlo. Prognoze so se v celoti uresničile V dveh spustih sta nemška boba, ki sta ju pilotirala Roesch in Franz Schelie. osvojila prvo oz. tretje mesto, na drugo pa se je uvrstil bob Italijana Žardimija, ki je dosegel tudi delni najboljši čas dneva. Na četrto mesto sta se uvrstili posadki Švicarja Ma-xa Angsta in Italijana Monti-ja. Najboljši čas v prvem spustu: 1. Zardini (It.) 1’17"32 2. Roesch (Nem.) 1’17”40 3 Schelie (Nem.) 1’17”49 Najboljši časi v drugem spu. stu: 1. Roesch (Nem.) 1’17”64 2. Aste (Avstr.) 1’17”65 3. Angst (Sv.) 1’17”95 Sodeč po rezultatih je jasno, da piloti danes niso forsirali, kar velja predvsem za svetovne prvake Amerikance in za Italijane. Doseženi časi so namreč znatno slabši od rekorda proge, ki ga je 14. dec. letos postavil Monti z 1’15”47. Od tekmovanja štirisedežnih bobov so odstopile posadke Švedske, Belgije in Argentine. drsalka na 3.000 m; DONALD J. MC DERMOTT iz Eglewoo-da Cliffs (New Jersey), ki je bil član ameriškega moštva na olimpiadah 1. 1952 in 1956 za hitrostno drsanje na 500 m- DICK HUNT za 10.000 m; JEANNE OMELENCHUC iz Detroita (Michigan) za hitrost, no drsanje na 500 m; KAT-LEN MULHOLL AN D (18 let) iz Bronxa (Nevv York City) zmagovalka ameriškega prvenstva v hitrostnem drsanju v dvorani; DAVID JENKINS (22 let), svetovni prvak v umetnem drsanju, ki velja tudi za glavnega favorita za zlato o-limp. kolajno; TIM BROWN' iz Sacramenta (Kalifornija^ ki velja za enega najboljših umetnih drsalcev na svetu; CAROL HEISS (19 let) iz Nevv Yorka, sedanja svetovna prvakinja v umetnem drsanju, druga na olimpiadi v Cortini in glavna favoritka za zlato kolajno v Squaw Valleyul NANCY HEISS (17 let) za u-metno drsanje; KARL in GAY-LE FREED iz Cincinatija (O* hio), sedma na svetovnem P1’ venstvu dvojic v umetnem ^r" sanju na svetovnem prvenstvu 1956; zakonca RONALD 1' DINGTON iz Raxburyja (MaS-sachussetts), zmagovalca n* ameriškem prvenstvu 'V urneb nem drsanju dvojic; DICK MIZE iz Gilmana (Colorado) za biathlon, ki bo tokrat Pr' vič v sestavu olimpijskega programa. Biathlon je švedski ljudski šport, ki pa so ga P? votno prakticirali v vojski-Obstaja iz dveh disciplin: ka in streljanja v tarčo me“ tekom. Avstrijci na poti v ZDA INNSBRUCK, 3. — Avstrijsko moštvo za zimsko olimpia-do je odpotovalo z vlakom Zuerich, odkoder bo z letaloin nadaljevalo pot v ZDA. Takoj po prihodu v Reno, ki je predviden za četrtek zjutraj, se bodo Avstrijci napotili v Hea-venly Valley kakih 30 km oj* Squaw Valleya. V HeavenlyjJ bodo imeli trening za slalom in veleslalom, trening v smuku pa bo v samem Squaw V?“ leyu, toda ne na tekmovalni olimpijski progi. ZUERICH, 3. — Italijansko moštvo, ki potuje v Šqua''' Valley, je danes popoldne odpotovalo iz Zuericha v ZDA-Z istim letalom potuje lud 22 Avstrijcev. V Parizu “0 v letalo vstopila tudi francoska delegacija. Formoza in Indija ne smeta v Squaw Valley SQUAW VALLEY, 3. — Mednarodna smučarska zveza 3* obvestila organizacijski odbor zimske olimpiade, da se Nacionalistična Kitajska (Formoza) in Indija ne moreta udeleži* olimpiade v Squaw Valleyu: ker nista članici FIS. V zvezi je olimpijski odbor N?-cionalistične Kitajske izja vil* da bo storil vse kar je v njegovi moči. da bo FIS odstopu* od tega stališča. Švicarji brez Reya ZUERICH, 3. — švicarsk* smučarska zveza je diskvabuj cirala za eno leto Michela ” ya, ki ie bil že vključen v limpijsko moštvo za Squa Valley. Ta ukrep je zveza sPr,, jela zaradi tega, ker je Ret na nedavnem švicarskem srr!~j čarskem prvenstvu zamenj3^ svoje smučke med tekmov njem. Rey zaradi tega ne “ odpotoval v ZDA. O LJUBLJANA, 3. — Dane* je odpotovala iz Ljubljane Avstrijo jugoslovanska mladi” ska smučarska reprezentanc • ki bo sodelovala na mednarod nem tekmovanju v Badgastei” v soboto in nedeljo. V rePrjjJ zentanci so Stane Frantar, Ff Detiček in Andrej Klinar. on v getu ------- (16. oktober 1943) J } in vlaga deževne noči je lezla po zidovih. Povstajali so, a vsi so bili še zmeraj v srajcah in v copatah, le redko kdo si je vrgel čez ramena plet ali suknjo. Postelje, iz katerih so vstali, bodo morda še nekaj časa tople. Trudni, z občutkom nečesa votlega in suhega, ki jim je ostalo v očesnih duplinah po tem razburjenju, so se vračali v sobe in zopet legali v postelje. Cez dve uri bo dan in kaj se bo vendar naposled izvedelo. Pa saj, če pomislimo, se ni še nič zgodilo. ********** T\T?Dl7,'XT17'TY17rr’rTvI vlaga deževne noči je lezla po zidovih. Povstajali so, a vsi čeli prijemati tiste, ki so nosili zavoje ali kovčke, kar je po- nagne skozi okno. Ob vhodu vidi dva Nemca s puškama IjIALiUMU IJliilJEiiiliil/l-i 1 11 so bili še zmeraj v srajcah in v copatah, le redko kdo si je menilo, da se hočejo izmuzniti. % strojnicama, sama ne pozna razlike). Tu bi se kdo vpras»l: kako je mogla nečakinja zaklicati z ulice s tako razločnif1* besedmi vpričo obeh Nemcev, če pomislimo, da je ulica str9-šansko ozka, pravcati hodnik. Pripominjamo, da Nemci h® splošno niso lovili ljudi po ulicah; na cesti so bili prijeti sah1® tisti, ki so v nesrečo prav lezli. Tudi ne smemo misliti, da se je ta žalostna igra odigravala v ozračju neme in osupljive sKJJ vesnosti, kajti ljudje so se pogovarjali med seboj, si na ve* glas kričali razna opozorila in priporočila kakor katerikoli dru-e dan. Usodnost je na široko opravljala svoje delo in se ni n,e’ nila za ceremonije in zunanje malenkosti, življenje se je livalo v žaloigro, ki se je vanj mešala s strahotno naravnost)0 in ta kar ni vec dopuščala niti začudenja. Skraja je domnevala gospa S., kakor tudi drugi, da prišli Nemci po ljudi za delo. Ta misel, ki jo je nekdo nal®*: zasejal, je bila pogubna za veliko družin, ko niso pomislile, <1 bi spravile na varno stare, ženske in otroke. Torej, gospa se opogumi, zaupajoč v domnevno nedotakljivost žensk, se naglici obleče, vzame živilske nakaznice in torbo za na ttS’ Potem gre doli, da bi kako dognala, za kaj gre. Pred nekSJ dnevi je bila padla in zato vleče za seboj nogo v mavcu. Vsako leto se za pasho (judovska velika noč, op. prev) pri kosilu shrani polovica opresnika. Po starem verovanju iz kdove katerega davnega časa, morda od tedaj, ko so bili judje se poljedelci, naj se vrže drobec tistega opresnika skozi okno in pomirili se bodo viharji, nevihte, toča, ki uničujejo kruh, klestijo trte in oljke in prinašajo pomanjkanje, morda tudi smrt. Morebiti se je kdo tisto noč spomnil in potegnil iz predala opresnik od zadnje velike noči — ko so poslednjič slavili izhod iz Egipta in osvoboditev izpod faraonov — in ga vrgel proti tistemu sodnemu dnevu. Žito je bilo sicer požeto, trte obrane, a treba je bilo rešiti drug pridelek, Izraelov rod, za katerega je bilo obljubljeno očakom, da ga bo kakor peska ob morju. A da bi bil skozi kakšno okno priletel nedolžni opresnik, bi bi 1 Nemci pomerili s puškami in strojnicami in bi bili zalučali V 0kSa°moonni scTvedeli, čemu je tam spodaj tak pekel Nemara r»» Draveea razloga sploh ni bilo in je bil peklenski trusc pri-Ireien zastonj samo da bi bil bolj tajinstven in zato bolj ustrahovalen Sem pa tja se je ljudem zazdelo, da je vse samo napi