Šota in dom. (Govoril pri okrajnem učiteljskem zboru v Postojni 5. prcteč. m. Iv. Z a r n i k.) Človek obstoji iz duše in telesa. Odgojevati se mora toraj na duhu in telesu. Odgojo delirao po tem takem v dušno in telesno. Perva, ki zlasti duba goji, deli se v umno ali miselno (intelektvelno) in nravno izrejo. Naloga šole je, da pospešuje umno in nravno odgojo, kajti skerb za telesno odgojo ima bolj domača hiša; šola mora o tej reči le napačno telesno odgojo nekako ovirati in jo ravnati na pravo pot; sicer ne mora kaj posebnega storiti. S tem pa ni rečeno, da se irna domača izreja le samo s telesno odgojo otrok pečati. Nikakor ne! Marveč, domača hiša naj polaga pervi kamen umni in nravni izreji. Šola je le pomočnica domači biši, ter ima nalogo, da nadaljuje, kar je ona pričela. Kako pa je to, da šola pri nekaterih otrocih vkljub vsej skerbljivosti in marljivosti kar ne more kaj prida opraviti ? Vzrok temu iskati nam je v domači hiši. Koliko store nekteri stariši za izrejo svojih otrok? Skoraj bi rekel da nič! So stariši, ki jim je vse bolj mav, nego odgoja njihovih otrok; so stariši, ki za neumno živino bolj skerbe, kakor pa za svoje otroke. Zato pa dobivamo učence v šolo zanemarjene po dubu in telesu, da se Bogti usmili. Ko vidi človek pervi dan take zanemarjene reveže v šoli, skoraj da bi si mislil, da iraa pred seboj divjake iz naj bolj zapuščenih krajev Amerike. Žalibog, da je to gola resnica! (Nekoliko preostro. Vredn.) Uboga šola, ki dobiva otroke po stariših zanemarjene! Nasprotno pa, kako lep sad obrodila bi šola, ko bi nam stariši pošiljali v šo!o otroke po diihu vzbujene in za nauk pripravljene! Stariši imajo tedaj pervi dolžnost, da izrejajo svojeotroke; vdrugi versti so pa dolžni storiti to učitelji; zato navedem tukaj nekaj sredstev, po katerih šolska izreja pospešuje domačo. Ti-le so: 1. Šola naj pričenja izrejevati tam, kjer je nehala domača hiša. 2. Odgojnik pomenkova naj se večkrat s stariši o izreji mladine. 3. Šola in dom naj soglasno deljujeta in vzajerano izrejata milo mladino. 1. Kcdar se cepi mlado drevesce, morata se divjak in cepič lepo vjemati; tako se mora šolski poduk z domačo izrejo lepo skleniti, in to precej pri začetku šole. To pa se uaj bolje doseže, ako je odgojniku znano, koliko je storila domača hiša in kako se je otrok doma odgojeval. Pervo pozvediti bistroumnemu in skušenemu odgojniku ne bo težko , sej so prišli novinci živo ogledalo domače izreje; kmalu bo vedel, pri čem da je s temi novinci. Kako pa da se otrok doma izreja, to pozvedel bo odgojnik, ako večkrat obiskuje rejnike svojih učencev v domači biši. Tu videl bo pri skerbnih roditeljih, da oni otroka večjidel le z ljubeznijo izrejajo. Pravi zgled, kako naj se odgojajo otroci, zapazil pa bo v skerbni, Ijubeči materi. Tudi on naj tako ravna v šoli z otroci, in gotov sme biti, da bo dobro izrejal izročeno mu mladino. 2. Odgojnik pa naj se večkrat pogovarja in posvetuje s stariši o izrejevanji otrok, kajti na ta način se naj bolj vterjuje vez, ki veže šolo z domačo hišo. Taki pomenki iraajo veliko dobrega v sebi, tako za odgojnika, kakor tudi za roditelje, največ pa za napredek učencev. Iz tacih pogovorov pozve pervič odgojnik, koliko stori dom za izoliko otrok; koliko veselja iinajo stariši do šole; koliko da so zmožni izrejevati otroke i. t. d. — Taki pogovori pa so tudi učitelju naj boljša prilika, da vnema srenjčane za šolo, jih podučuje o tem in unem. Pa se res kmetje naj ložje pridobč za šolo, ako se učitelj z njimi večkrat pogovarja o napredku in izreji njihovib otrok, pa jim vmes še kaj druzega koristnega pore. In če so srenjčani vneti za šolo, potem pomagajo učitelju pri odgojevanji in podučevanju mladine, kar gotovo dobri sad rodi. 3. Če odgojnik in stariši vzajemno izrejajo mladino, smejo za gotovo biti prepričani, da bo ta vzajemnost velik pripomoček pri odgoji otrok. Sej velja tudi tukaj tehtni rek: ,,V združbi je moč in napredek". Zato naj šola in domača hiša lepo složno izrejate mladino. Domača hiša mora vse tirjati, kar dobra šola tirja, in jo v vseh rečeh krepko podpirati. Pa tudi šola ne sme preveč samosvojno misliti in delati ter vse sama sebi pripisovati, ali še celo zaničevati, kar stori domača hiša za otroško izrejo. Šola naj, kolikor mogoče, podpira domačo hišo. To pa se zgodi, kakor sera že gori omenil, če se učitelj s stariši o izreji otrok večkrat pogovarja in posvetuje, ter jih vnema za šolo. Gorje pa taki šoli, kjer vleče učitelj na eno, a stariši ua drugo stran! Kone:no navedem še nektere pripomočke, po katerih šolska izreja pospešuje domačo: 1. Učitelj naj se seznani z vsemi posameznimi in vkupnimi zadevami v srenji, kar se tiče razmerja do šole. 2. Živi naj v lepi prijaznosti z vsemi, katerim je šola in sploh domača izreja mladine kaj pii sercu, ter naj vnema tudi druge bolj mlačne srenjčane za šolo. 3. Učitelj naj priporoča in razširja med ljudstvom dobre časopise, knjige in sploh spise, ki govore o spešnem vzrejevanji; pa naj tudi sam piše, kar pospešuje izrejo. 4. Pa naj tudi pri svoji družini v djanji kaže, kako zelo mu je pri sercu dobra odgoja, ia da se ves daruje za blagor ljubih učencev, ki mu jih stariši izroče v izrejo. 5. Sploh naj porabi učitelj vsako ugodno priliko, po kateri zamore vnemati srenjčane za šolo in za dobro izrejo mladine. Take prilike postavim bi bile: Konecletna spraševanja, šolske veselice ali šolski prazniki. Učitelj naj gleda, da se stariši vdeleže tacib slovesnosti. Da pa bode izreja mladmi res kaj koristila, naj bode omenjeno konečno še to, da naj stariši in odgojniki svetijo mladini z lepim izgledom, ter naj tako živijo, da bo njih življenje prava knjiga, iz katere naj se uči mladost prave nravnosti. Sami naj pervi storč, kar uče mladost. Saj nikjer bolj kot tukaj velja: nVerba docent, exempla trahunt" t. j. besede mičejo, zgledi vlečejo.