/Primorski Št. 13 (15.457) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjenl Evropi. _________________________ TRST-UI.Montecchi6-Tel.040/77%600__________ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABS. POST. GR. 1/50% 7500 LIR PETEK, 19. JANUARJA 1996 Dokaz moči z napako Bojan Brezigar Ruski »car« Boris Jelcin je torej v krvi zatrl čečenske upornike in pri tem si ni posebno prizadeval za talce. Koliko ljudi je umrlo v nekajdnevnih spopadih v vasi Pervo-majskem, bo verjetno ostalo večna neznanka. Jelcin je včeraj zatrjeval, da so rešili 82 talcev, glasnik vlade je govoril o polovičnem Številu. Gotovo je, da nihče od gverilcev ni preživel napada in televizijski posnetki so to jasno dokazovali. Usoda turske ladje s 160 talci na krovu ostaja Se vedno negotova, čečenski uporniki napovedujejo nove podvige, Jelcin pa odgovarja z zagotovilom, da bo v uporni državi vzpostavil mir. Vse to pa je samo napoved novega prelivanja krvi. V Rusiji prelivanje krvi ni izjema. V ruski zgodovini ga je bilo vedno na pretek. Plačali so vedno tisoči nedolžnih ljudi. Oblastniki, ne glede na to, kateri so bili, si tega niso jemali preveč k srcu. Isto velja za Borisa Jelcina. Včeraj popoldne je namreč povsem mirno dejal, da je bil ukrep za osvoboditev talcev neizbežen. O tistih talcih, ki »osvoboditve« niso preživeli, oziroma so bili za večno osvobojeni, ruski predsednik ni govoril. Prav tako ni omenil, da je voditelj upornikov pobegnil in nič mu ni bilo nerodno, da je vojaški stroj potreboval cele štiri dni, da je strl upornike. Očitno pa je, da je ruska vojska tako krvavo končala operacijo v Per-vomajskem prav po nalogu predsednika, ki je želel na ta način utrditi svojo oblast sedaj in svojo volilno moč za trenutek, ko bo moral polagati račune vo-lilcem. Čečenski gverilci so talce zajeli že pred tednom dni in napad ruske vojske na Prvomajsko se je začel pred štirimi dnevi. Jelcin je napovedoval, da bo zadeva rešena v nekaj urah, očitno pa so se čečenski gverilci upirali močneje od pričakovanj. Jelcin je ukazal totalno vojno in sinočnji televizijski posnetki desetin razmesarjenih trupel so epilog te akcije. Jelcin je dokazal svojo moč. Vendar pa ima ta dokaz moči napako, saj so tudi ruski televizijski gledalci spremljah tragična dogajanja na svojih ekranih. Prav lahko bi se zgodilo, da bi v trenutku, ko bodo pokhcani na volišča, grozljivi televizijski posnetki vplivali na njihovo odločitev. ■ DUS bo razpravljalo o ukinitvi I šol Erjavca in Levstika TRST - Deželno upravno sodišCe Frana Erjavca z nižjo srednjo Solo bo danes razpravljalo o prizivu Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu, rajonskih in proseSkih staršev pro- proseško Solo Frana Levstika pa z ti združitvi, oziroma ukinitvi avto- opensko Solo Srečka Kosovela, nomije nižjih srednjih Sol Frana Starši dijakov so se uprli taki eno-Erjavca in Frana Levstika. V stranski odločitvi, ker pomeni začetku šolskega leta je minister kršitev že pridobljenih pravic slo-za Šolstvo Lombardi z odlokom venske manjšine, in vložili priziv združil rojansko nižjo srednjo Solo na deželno upravno sodišče. Na 5. strani I Velika zmeda o usodi I tržaške pokrajinske uprave TRST - Deželne stranke še nimajo dala, da bo ob morebitnem razpisu jasnih pojmov o usodi tržaške pok- pokrajinskih volitev takoj vložila for-rajinske uprave, ki jo od leta 1993 vo- mahu priziv na pristojne organe. Pridi vladni komisar Domenico Mazzur- stojni odbornik Oscarre Lepre (Ljud-co. To je prišlo do izraza tudi na ska stranka) je napovedal ukrepe zadnji seji deželne komisije za krajev- deželne vlade, ni pa pojasnil za kakšne uprave, ki jo vodi Michele Degras- ne ukrepe gre. Deželni svet naj bi o si (DSL). usodi Pokrajine Trst sklepal v drugi Lista za Trst je vsekakor že napove- polovici februarja. Na 5. strani ČEČENIJA / PO ŠTIRIH DNEH OSTRIH BOJEV PRI VASI PERVOMAJSKA Vojska pobila upornike in osvobodila 82 talcev Tragedija na zajetem trajektu se nadaljuje Jelcin z zadovoljstvom noznonil podeč Pervomojske in napovedal totalno vojno banditom -jtsk&' < | rV-x L- Wh B O Š ji J - "j., I u Sebastopol|/ .T ... v .j ^vomajska črno morje Sočj e • O (ciljno Grozni . pristanišče f . X- Samsun Trabzon Zonguldak Smer ugrabljenega trajekta Trabzon (Od tu je izplul trajekt) a, i 4 YM.il/ AP/Wm. J. Castello Odjuga na trgih z upanjem v znižanje obrestnih stopenj RIM - Itabjanski trgi so se včeraj dodobra razživeh, z liro, borzo in državnimi vrednotnicami v močnem porastu, ki so ga sprožib tako obeti za hitro sestavo vlade, kot tudi novo znižanje cene obrestnih stopenj v nekaterih državah evropske petnajsterice. Po državah z valutami, ki gravitirajo v območju marke, so se včeraj za pocenitev denarja odločiti tudi v Franciji in v Veliki Britaniji, kar na trgih oživlja pričakovanja za podob- no ukrepanje tudi v Italiji. Lira se je včeraj spet ovrednotila do vseh glavnih bankovcev, vključno s tačas močnim dolarjem. Marka je po tečajnici Banke Italije veljala 1.073, 9 tire, to pa je najnižja raven od 15. februarja lani. Odličen je bil tudi prvi borzni sestanek februarskega ciklusa, saj so kazalci napredovati za več kot dva odstotka. Na 9. strani ANKARA, MOSKVA -Ruska vojaška operacija proti čečenskim upornikom v Pervomajskem je končana s krvavim napadom ruske vojske; po uradnih informacijah je bilo 82 talcev osvobojenih. Ruski predsednik Jelcin je izjavil, da so njegovi vojaki »ubiti vse čečenske bandite« in da je v boju z uporniki življenje izgubilo 26 ruskih vojakov. Tudi drama na trajektu z 200 talci, ki so ga prejšnji torek ugrabili turški državljani kav-kaškega rodu - s tem so želeti pokazati solidarnost do čečenskih borcev v vasi Pervomajsko na čečen-sko-dagestanski meji - se vse bolj zapleta. Turške oblasti so namreč zatrdile, da trajektu ne bodo dovolile pluti skozi Bospor, saj je na njem preveč eksploziva. Ugrabitelji so po pogajanjih z oblastmi v Ankari sicer izrazili pripravljenost, da izpustijo 200 talcev, če bi lahko brez posredovanja oboroženih sil pripluli v Carigrad in tam na tiskovni konferenci izrekli svojo kritiko na račun Moskve. Na 12. strani NEMČIJA / ATENTAT Devet mrtvih v požaru zavetišča za azilante BERLIN - Vsaj devet ljudi je umrlo in veliko je bilo ranjenih v požaru zavetišča za azilante v Liibecku. . Čeprav policija uradno še ugotavlja vzroke požara, vse kaže, da gre za nov rasistični izbruh, verjetno j najhujši v zadnjih letih. Na 11. strani Borrelli odločno brani korektnost in delo sodnijskega tima »čiste roke« MILAN - Po včerajšnjih obtožbah Silvia Berlusconija, ki je milanski sodnijski tim »ciste roke« primerjal prevratniški grupi, je delo milanskih sodnikov odločno branil šef milanskega državnega tožilstva Francesco Saverio Borrelli. Vodja milanskih tožilcev ni hotel neposredno polemizizirati s predsednikom Forza Italia, toda poudaril je korektnost celotne preiskave in izpostavil predvsem dejstvo, da milanskih sodniki niso imeli političnih ciljev. »Proces proti Silviu Berlusconiju ima lahko politične posledice, toda ni politični proces,« je dejal Borrelli in dodal, da milansko tožilstvo »nima okostnjakov v omari«. Polemike teh dni niso zamajale zaupanja ljudi v Antonia Di Pietra. To sta pokazali javnomnenjski raziskavi Cirma in Directe, po katerih dobrih 70 odstotkov Italijanov še zaupa Antoniu Di Pietru in upa, da bo začel s političnim delom. Na 2. strani ITALIJA / VLADNA KRIZA Tudi Oljka spel za Dinija RIM - Predsednik republike Scalfaro je tudi včeraj nadaljeval posvetovanja za sestavo nove vlade, ki pa tudi tokrat niso prinesla nobenih novosti. Scalfaro, ki se mu očitno nikamor ne mudi, je že z jutrišnjim dnem napovedal drugi krog posvetovanj. Edini kandidat za mandatarja ostaja Lamberto Dini. Njegovo kandidaturo je posredno podprla tudi Oljka, ki zavrača neposredno izvolitev predsednika republike, predlaga pa nov sistem za izvolitev premiera. Ministrskega predsednika, podobno kot v Veliki Britaniji in v Nemčiji, naj bi sicer formalno izvolil parlament, a na indikacijo volilnega telesa. Nacionalno zavezništvo zavrača to zamisel, zanimivo bo videti, kaj bo o tem rekel Silvio Berlusconi, ki si, tudi zaradi znanih težav s sodstvom, žeti dialoga z levo sredino. Stranka komunistične prenove je Scalfaru ponovila znano stališče, da je Diniju odbila zadnja ura in da so predčasne volitve ne samo potrebne, a tudi nujne za premostitev sedanje zelo navame politične zmede. Tajnik DSL Massimo D’Alema pa je na skupščini lokalnih strankinih voditeljev povedal, da je kolikor toliko optimistično razpoložen do možnosti sporazuma med levo in desno sredino. Na 2.strani Danes v Primorskem dnevniku Slovenija po bližnjici v EU Zunanji minister Thaler je napovedal, da bo Slovenija že zdaj zaprosila za polnopravno članstvo v EU, kamor bi bila lahko sprejeta že čez 4 leta. Stran 3 Kam pluje socialna država? Vprašanje bo skušal razvozlati sindikat CGIL na junijskem kongresu, kjer bo po besedah Bruna Zve-cha govor tudi o sindikalni enotnosti. Stran 5 Znaten porast prometa na meji Po podatkih mejne policije se je pretok oseb in blaga na Goriškem znatno povečal. Stran 8 Dobri znaki za inflacijo Istatovi podatki o mirovanju cen pri proizvajalcih in grosistih v lanskem novembru dajejo sklepati, da bo inflacijski pritisk v nslednjih mesecih popuščal. Stran 9 Mary Pierce izločena V 2. krogu odprtega teniškega turnirja Avstralije v Melbournu je v ženskem delu turnirja izpadla lanska zmagovalka, Francozinja Mary Pierce. Stran 16 2 Petek, 19. januarja 1996 ITALIJA « ITALIJA / ZA PREMOSTITEV VLADNE KRIZE Gibanje Oljke predlaga »vlado prvega ministra« Predsedniku republike Scalfaru se nikamor ne mudi RIM - Medtem ko je predsednik republike Oscar L.Scalfaro nadaljeval dokaj dolgočasna posvetovanja za sestavo nove vlade, je gibanje Oljke zavrnilo predlog za direktno izvolitev predsednika republike, pac pa je podprlo zamisel o neposredni indikaciji premiera. Prodrla je tako ideja o tako imenovani »vladi prvega ministra«, ki je v veljavi v Nemčiji in v Veliki Britaniji, kjer premiera sicer izvoli parlament, a na osnovi jasnega ljudskega mandata. S to usmeritvijo je Prodijevo gibanje tudi direktno podprlo nov mandat za Lamberta Dini-ja. Seja voditeljev strank in gibanj, ki sodelujejo v Oljki, je trajala kar pet ur, kar pomeni, da je bilo na njej slišati dokaj različna stališča o načrtovanih ustavnih reformah. Romano Prodi in njegov namestnik VValter Veltroni sta izrazila zadovoljstvo nad političnimi sklepi seje, kar so v glavnem naredili vsi najvidnejši strankarski veljaki. Neposredna izvolitev predsednika republike, za katero se tako vehementno ogreva Gianfranco Fini, je popolnoma tuja italijanski politični tradiciji, je poudaril Prodi. Levosredinski kandidat za premiera upa, Čeprav tega ni povedal, da bo Silvio Berlusconi, ne glede na Finijava stališča, pokazal pripravljenost za soočenje o tem vprašanju. Tako Prodi kot Veltroni sta poudarila, da je treba med reforme nujno uvrstiti tudi problem konflikta interesov, ureditve javnih občil ter infor- macijskega sistema in federalizma, a najbrž ne v luCi, ki ga postavlja Severna liga. Ce bo Kartel svoboščin pristal na dialog o »pravilih igre«, bo sporazum mogoC, v nasprotnem primeru so predčasne volitve junija ali morda še prej neizogibne. Zanimivo bo sedaj videti, kako bo ta levosredinski predlog sedaj ocenila desnica. Nacionalno zavezništvo je doslej vztrajalo pri neposredni izvolitvi predsednika republike in bo po tej poti tudi nadaljevalo. Vprašanje je, kaj bo naredil Berlusconi, ki ima, tudi zaradi znanih sodnih težav, ves interes, da se politični položaj ne zostri in da ne pride do razpusta parlamenta. Seal faro je medtem, kot reCeno, nadaljeval posvetovanja za sestavo nove vlade. SinoCi je na Kviri-nalu med drugim sprejel delegacije Stranke komunistične prenove, gibanja enotnih komunistov in republikancev, ki so z Gior-giom La Malfo zastopani edino v evropskem parlamentu. Komunisti so predsedniku republike ponovili znano stališče, da je Diniju bila zadnja urada in da so takojšnje predčasne volitve edini izhod iz sedanje vladne in politične krize. Da so volitve v tej zmedi nujne in potrebne so prepričani tudi voditelji Gibanja enotnih komunistov. Predsednik republike, ki bo danes zaključil prvi krog posvetovanja, že za jutri napoveduje drugi krog pogovorov. To jasno dokazuje, da se mu nikamor ne mudi. DSL: dogovor je mogoč RIM - Massimo D’Alema (na sliki) meni, da obstajajo možnosti za sporazum med levo in desno sredino o nekaterih velikih reformah, a pod pogojem, da bo morebitni dogovor zaobjel tudi vprašanje konflikta interesov in "pravil igre“ med volilno kampanjo. Da je tako imenovani demokratični sporazum mogoC in tudi potreben, je mnenja tudi velika večina pokrajinskih in deželnih tajnikov DSL, ki so se vCeraj zbrali v Rimu. D’Alema vsekakor še naprej nasprotuje vladi širokih zavezništev ali t.i. ”super-ka-binetu", ki ga predlaga Silvio Berlusconi. V bistvu je tajnik Hrasta s tem stališčem odprl pot drugemu mandatu Lambertu Diniju, ki je sodeč po razvoju dogajanj edini kandidat za sestavo nove vlade. Človek se pri tem upravičeno sprašuje, zakaj je sploh prišlo do vladne krize in do teh nepotrebnih pretresov med italijanskim predsedovanjem Evropske unije. Tajnik DSL je pozorno poslušal lokalne voditelje, ki so ga opozorili, da je strankina baza zaskrbljena in tudi zbegana nad razvojem dogajanj, je pa hkrati mnenja, da se morata levica in desnica obvezno dogovoriti za "pravila igre". Skoraj vsi, ki so sodelovali v razpravi, so izrazili popolno nasprotovanje predsedniški republiki, ki jo predlaga Gianfranco Fini, niso pa zaprli vrata dialogu z desnico za nekatere najnujnejše reforme. D’Alema je med skupščino pozval Stranko komunistične prenove, naj ne poglobi razkola na levici, Severni ligi pa je svetoval, naj zagovarja resna stališča o federalizmu in naj pusti ob strani zahteve po odcepitvi Severa od Juga. Vsi so soglašali, da mora Oljka Cimprej postati politični subjekt. MILAN / PO OBTOŽBAH SILVIA BERLUSCONIJA Borrelli je poudaril korektnost preiskave Sef milanskega tožilstva zagotavlja, da sodnijski tim »nima okostnjakov v omari« RIM - Druga obravnava procesa proti Silviu Berlusconiju bo prihodnji teden, toda polemike, ki že dalj Časa spremljajo to sojenje, se nadaljujejo z nezmanjšano ostrino. K tej polemiki je prispeval predsednik Forza Italia in medijski magnat, ki je v sredo primerjal bivšega tožilca Antonia Di Pietra voditelju tajne prevratniške lože P2 Liciu Gelliju, ostale sodnike tima »čiste roke« pa prevratniški tolpi. Na Berlusconijeve izjave je včeraj reagiral vodja milanskega državnega tožilstva Saverio Francesco Borrelli, ki je v svojem značilnem umirjenem tonu izjavil, da sodnijski tim »čiste roke« nima »nobenih okostnjakov v omari«. Borrelli je dejal, da nima namena polemizirati z obtožencem, »sicer bi mi očitali, da nisem Umirjen«, Dodal je le, da želi poudariti, da preiskave in procesi, ki jih je vodil sodnijski tim, nimajo nobene politične etikete in nobenega političnega cilja. »Preiskav nismo začeli zato, ker bi hoteli doseči kakšne pohticne cilje, jasno pa je, da procesi lahko imajo politične posledice«. Borrelli je dejal, da je Berlusconijevo izvajanje zgolj obnavljanje starih klevet in pri tem pribil, da sedanje Di Pietrove težave s pravico ne morejo vplivati na preiskavo »Ciste roke«, predvsem pa je zavrnil Berlusconijevo tezo, da bo treba »zgodovino preiskave napisati na novo«. Lider Forza Italia je včeraj molčal, toda njegovi sodelavci so nadaljevali ofenzivo proti Antoniu Di Pietra. Gi-uliano Ferrrara, ki pripravlja prvo številko svojega novega časopisa, je menil, da je naravsnost smešno, ko bivši sodnik napada časopise zaradi objave prepisa njegovih telefonskih pogovorov, medtem ko je sam tri leta kršil tajnost preiskovalnega postopka. Gianni Pilo, ki je izvedenec FI v javnomnenjskih raziskavah, pa je povedal, da se je Di Pietro potegoval za liderstvo Kartela svoboščin, ko je začela Berlusconijeva pohticna zvezda toniti. Dejal je, da ga je s tem ciljem bivšega sodnika seznanil eden od Di Pietrovih sodelavcev. Toda drobci dokumentov, ki pronicajo iz sodnega gradiva bresdan- skih sodnikov, kažejo tudi na drugo resnico. Predvsem na to, da naj bi bivši obrambni minister Cesare Preriti rovaril proti Antoniu Di Pietra in ga skušal prisiliti k odstopu. To je brescianskim sodnikom povedal predvsem bivši inšpektor pravosodnega ministrstva Domenico De Bia-se, ki je bil zadolžen za tajno inšpe-kcio o Di Pietrovem delu. Previti je •Di Biasejeve izjave označil kot gole lazi. Medtem je predsednik medparlamentarnega odbora Massimo Brutti odločno demantiral domneve, po katerih naj bi bil Di Pietru v začetku osemdesetih let povezan z obveščevalnimi službami. Govorice so neosnovane, je dejal Brutti in povedal, da je direktor vojaške obveščevalne službe Sismi gen. Siracusa izključil. možnost teh vezi. Te govorice je razširil senator Severne lige Erminio Boso, ki je tudi elan Bruttijevega odbora. »S tem je zadeva razčiščena,« je dejal Brutti. Polemike teh dni niso zamajale zaupanje ljudi v Antonia Di Pietra. Po raziskavi družbe Cirm na vzorcu 816 ljudi, je skoraj 40 odstotkov anketiranih izjavilo, da »precej zaupa« bivšemu sodniku, 33 odstotkov pa mu »povsem zaupa«. Zaupanje ljudi v bivšega sodnika potrjuje tudi raziskava Directe, po kateri polemike teh dni pri 76 odstotkih anketiranih (vzorec je obsegal 2.000 ljudi) niso načele zaupanja v Di Pietra. Večina anketiranih je tudi prepričana, da je brescianska preiskava »komplot, s katerim bi radi ugonobili bivšega sodnika«. Večina anketiranih v obeh raziskavah je tudi mnenja, da se mora Di Pietro spoprijeti s politiko. Di Pietru in sodnikom milanskega tima »Ciste roke« je vCeraj z javno izrazilo solidarnost trideset poslancev leve sredine. Prva podpisnica dokumenta je poslanka Ljudske stranke Rosy Bindi. Po mnenju podpisnikov so obtoženi korupcije prešli v protiofenzivo, da bi na ta način dosegli amnestijo. Toda blatenje ljudi, ki so se borili proti korupciji, je nesprejemljivo. Bitka med Silvio Berlusconijem in timom »ciste roke« se nadaljuje. RIM / 23 ŽUPANOV PRI MINISTRU OTVORITEV SODNEGA LETA / POROČILO DRŽAVNEGA PRAVDNIKA Proti onesnaženju prednjači Sever Župani predlagali vrsto ukrepov - Promet glavni krivec RIM - Od skupnih 321 milijard, ki so bile na razpolago od leta 1991 do 1993 za načrte proti onesnaževanju v 56 italijanskih mestih, so občine in dežele potrošile samo 50%, predlanskim se je znesek znižal na samih 10%, a še ta denar so večinoma porabila mesta na severu države. Podatek je posredoval minister za okolje Paolo Baratta na včerajšnjem sestanku z župani 23 italijanskih mest (med njimi je tudi prvi Trst), ki imajo vec kot 150 tisoč prebivalcev. Na sestanku je bilo v ospredju vprašanje onesnaženja, ki ga povzroča promet. Medtem ko so občine v zamudi, pa je zasebna in javna industrija od leta 1990 potrošila 20 tisoč milijard za zmanjšanje onesnaženja, ki ga povzročajo veliki industrijski objekti, italijanska naftna industrija pa proizvaja z najmanjšim odstotom benzeneja (1, 56%) in aromatskih snovi (32, 95%). Ves ta napor bo izničen, je še dejal minister, če ne bodo učinkovito ukrepali pri najhujšem viru onesnaževanja, prometu. Župani so s svoje strani nudili vrsto predlogov, saj je vsakomur jasno, da mestni promet in onesnaženost predstavljata najhujše zlo, s katerim se je treba takoj spoprijeti: poenotenje cene zelenega in super bencina, s Cimer bi pridobili sredstva za posodobitev javnega prevoznega parka; zmanjšanje benzeneja pod 1% do leta 1999; davčne olajšave za obnovo avtomobilskega parka; nova razporeditev črpalk; avtomobilska taksa na podlagi porabe in ne fiskalnih konj itd. Zupane in predstavnike 23 mest so pred sedežem ministrstva za javna dela v Rimu, kjer je bil sestanek, z očrnelimi rjuhami sprejeli člani Legambiente. Vsaka rjuha, so dejali demonstranti, prihaja iz mesta, na katera se nanaša zadnji odlok proti smogu. Vsedržavni predsednik Legambiente Realacci je od županov zahteval jasno obvezo, da bodo drastično zmanjšali avtomobilski promet, ki je glavni krivec za onesnaženost v mestih in za vse bolj kaotični promet. Ce hoCemo premostiti težave z onesnaženjem v mestnih središčih, je s svoje strani naglasil Wwf, moramo nemudoma zaključiti s fazo monitoraže in preiti na vlaganja v javne prevoze in alternativna goriva. Kako je vprašanje pereče, dokazuje tudi odločitev, da bodo danes v Rimu omejili promet, v Firencah so podoben ukrep sprejeli že vCeraj, v Vidmu pa bodo danes spet uvedli režim izmeničnih registrskih tablic. Politika je proti sodnikom, ne pa korupciji Fonseca je od sodnikov zahteval previdnost in spoštovanje preiskovalne tajnosti RIM - Sodstvo je bistveno prispevalo k premostitvi korupcije, ki je vodila k postopnemu propadu italijanske demokracije; ta vloga bo prenehala, ko se bo politični svet zavzel v boju proti korupciji, ne pa proti sodstvu. Tako je med včerajšnjo slovesno otvoritvijo novega sodnega leta generalni pravdnik pri kasacijskem sodišču Ferdinande Galli Fonseca (na sliki: telefoto AP) orisal dramatični spopad italijanskega sodnega in pohtiOnega sistema. Poročilu Fonseche so sledili predsednik republike Scalfaro in predsednik vlade Dini. Fonseca je na eni strani nastopil v bran sodnikov, ki jih v zadnji časih nekateri politični predstavniki vedno bolj ostro napadajo, na drugi pa je tudi poudaril, da se sodniki ne smejo postavljati v ospredje medijske pozornosti in morajo zagotoviti tajnost vseh sodnih aktov. Državni pravdnikje orisal tudi glavni hibi italijanskega sodnega sistema: počasnost in neučinkovitost, ki pa sta posledica pomanjkanja osebja in sredstev, kakor tudi neracionalne in zapletene zakonodaje in še vedno neokrnjene strukture velikega kriminala. Fonseca je podal nekaj podatkov, ki zgovorno pričajo o zaskrbljujočem stanju italijanskega sodnega sistema: v preteklem letu so prijavili vec kot 2 milijona 800 tisoč kazenskih prekrškov, vendar so samo v 18, 2 odst. primerov odkrili krivce; na sodiščih je 3.730.000' zaostalih procesov; v zaporih sedi 48 tisoč zapornikov, ko pa je za rešetkami prostora za manj kot 30 tisoč oseb. Poročilo so pozitivno ocenili podpredsednik višjega sodnega sveta Alberto Capotosti, predsednik združenja sodnikov Nino Abbate in direktor pravosodnega ministrtva Vitto-rio Mele. LJUBLJANA / JAVNA SEJA SVETA ZUNANJEGA MINISTRA Thaler: Slovenija mora po bližnjici v Evropo Takoj naj vloži prošnjo zo polnopravno članstvo v EU LJUBLJANA - Slovenija ima pogoje, da zaprosi za polnopravnbo članstvo v Evropski uniji in bo to tudi naredila. »Pogajanja se imajo začeti konec leta 1997 ali v začetku leta 1998. Leta 2000 ali leta 2001 bomo notri in to mora postati imperativ.« Tako je dejal slovenski zunanji minister Zoran Thaler na javni seji sveta ministra, ki je bila predsinoCnjim v Cankarjevem domu. Thaler je v svojem uvodnem poročilu obdelal dogajanja zadnjega poldrugega leta in poudaril, da je bilo vprašanje vbsto-panja v Evropo v tem Času dejansko potisnjeno v ozadje. Tja ga je potisnilo dejstbo, da ni bilo mogoče zagovarjati dveh stališč, ki se med seboj izključujeta. Težko je namreč obenem zatrjevati »Smo za Evropo« in »Smo proti Evropi.« Tako pa se dogaja, da nekateri modrijani sedaj zmerjajo slo-venmsko vlado, da prodaja slovensko zemljo, jutri pa jo bodo zmerjali, ker jih ni pripeljala v Evropo. Izvirni greh, pravi Tha- ler, je bil verjetno storjen nehote in nevede: šlo je za zamenjavo teze, ki so jo Sloveniji podtaknile okoliščine. Najava slovenske vlade o predlogu za spremembo ustave sep-tenbra 1994 je bila konsistentna, ker je bila korak k vstopanju v Evropsko unijo in s tem sprejetja celovitosti vrednot, ki jih to prinaša. Vsi pa so v njej namesto tega cilja uzrli zgolj sredstvo za pre-mošCanje italijanskega veta. Slovenija je takrat izgubila orientacijo, namesto v Bruselj je romala v Oglej, namesto prizadevanj za spremembo ustave si je prizadevala za preprečitev spremembe Osimskih sporazumov. Javnost je namesto borec za priznane evropske vrednote postala zgolj »varuh opek.« Razprava o »opekah« pa je v luci evropskih ciljev po Thalerjevi oceni brezpredmetna, saj bo v Evropi, v katero Slovenija želi, lahko opeke kupoval vsakdo, seveda od tistega, ki jih bo hotel prodajati. Ob teh dejstvih je treba ljudem povedati, da je asociacijska pogodba le vmesni člen in da je končni cilj polnopravno članstvo v Evropski uniji. »Španski kompromis« pa Sloveniji omogoča, da z zaupenajem gleda v prihodnost, podpiše asociacijsko pogodbo in pridobi štiri leta Časa za odprtje trga z nepremičninami. Ta štiri leta v soupadajo s Časom polnopravnega vstopa v EU. Thalerjevemu referatu sta sledila poročili Dimitrija Rupla, ki je duhovito prikazal, kakšna stališča zavzema opozicija do sedanje slovenske vlade in njene zunanje politike, in Marjan Svetličič, ki je izpostavil pet izhodiščnih točk slovenske zunanje politike, med katerimi je tudi članstvo v Evropski uniji. Sledila je dveuma razprava, ki ni odražala ravni uvodnih referatov. Vsekakor pa je bila zanimiva, ker se je dotikala dveh osrednjih tem slovenske zrmanje politike. Prva tema je bila vprašanje, ali je Članstvo v EU kategorični imperativ Slovenije. Z njansami je prevladovalo mnenje, da je, Čeprav so to mnenje potrjevali bolj strokovnjaki kot sicer redki prisotni politiki. Druga tema pa je zadevala spremembo lastninske zakonodaje oziroma odpravo ustavnega določila, ki tujcem prepoveduje kupovanje zemlje. Zanimivo je, da se tokrat prav nihče ni načelno zagnal proti taki spremembi ustave, ker je pomembno še zlasti glede na počutje, ki je bilo za Slovenijo značilno pred letom dni. Morda bo le res, da si zavest, da je vstop v Evropo res kategorični imperativ, utira pot tudi med tistimi, ki še pred kratkim niso tako mislili. Bojan Brezigar Jožef Školč jutri v Kobaridu ČEDAD Predsednik slovenskega parlamenta Jožef Skolc bo jutri sodeloval na tradicionalnem srečanju med Slovenci iz videmske pokrajine in Posočja, ki bo ob 17. uri v hotelu Matajur v Kobaridu. Pobudo organizirajo občine Tolmin, Kobarid in Bovec. Novoletno srečanje sodi med pomembnejše manifestacije v Benečiji, saj potrjuje tesne vezi prijateljstva in sodelovanja, ki so se stkale med Benečijo in Gornjim Posočjem. Kronološko sledi Dnevu emigranta, ki postaja vse bolj priložnost, da se beneški ljudje med seboj srečajo in skupaj izpričajo svoje želje in zahteve. Sodelovanje med Benečani in severnimi Primorci sodi v zgodovino tega prostora in se je znalo ohraniti takšno, kakršno je svojčas bilo: pristno in v duhu prijateljstva. (r.p.) KOROŠKA / ZA KULTURNO IN ETNIČNO RAZNOLIKOST Jutri v Celovcu občni zbor ZS0 Marjan Sturm bo še predsednik Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjan Šturm CELOVEC - »Za kulturno, jezikovno in etnično raznolikost« je geslo rednega občnega zbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki bo jutri v koroški prestolnici. Delegati in delegatke le-vo-liberalno usmerjene osrednje politične organizacije koroških Slovencev bodo na obenem zboru predvidoma sprejeli tudi programsko resolucijo, v kateri se ZSO zavzema za »evropsko, nenacio-nalisticno manjšinsko politiko«. Na Čelu organizacije ni pričakovati sprememb, tako da bo ponovno izvoljen za predsednika Marjan Sturm. Le-ta je v pogovoru za naš list poudaril, da politične spremembe na vzhodu in na jugovzhodu ter proces evropske integracije terjajo tudi od manjšin spremenjen, bolj odprt pristop v vprašanjih sožitja med večino in manjšino. Pot evropskega združevanja naj bi bilo usmerjeno v tri cilje: skupna državnost veC narodnih skupnosti in narodov, kulturni in jezikovni pluralizem, in sodelovanje preko meje na veC ravneh - od lokalne preko regionalne do državne. V ospredju urejevanja narodnostnih vprašanj mora zato stati zbliževanje med večino in manjšino, temelja zato pa sta strpnost in demokracija. Tako na Koroškem kot tudi v Avstriji in Evropi mora biti cilj manjšinske zaščite, ohraniti kul- turno, jezikovno in etnično raznolikost. Sturm je v pogovoru z našim listom nadalje menil, da je manjšinsko vprašanje na Koroškem »vprašanje ohranitve in razvoja slovenskega jezika in slovenske kulture,« znova pa se je izrekel proti »participaciji pri politični oblasti na osnovi etnične pripadnosti«. Sturm se je s tem izrekel za politično integracijo manjšine v večinsko družbo, »ki pa mora omogočiti enakopravno sodelovanje tudi pripadnikom manjšine«. Bistvo programske resolucije je zato, da se na eni strani poveča skrb za slovenski jezik na Koroškem in na drugi strani - skupaj s pripadniki večine - okrepijo prizadevanja za sožitje, je poudaril predsednik ZSO Marjan Sturm v pogovoru za naš list. Na občni zbor je povabljenih nad 200 delegatov iz vseh krajev dvojezičnega ozemlja, prvič pa so povabljeni tudi zastopniki organizacij, ki se na Koroškem ali širom Avstrije še posebej prizadevajo za poglobitev sožitja med večino in manjšino. Na občnem zboru bodo prvič lahko sodelovali tudi nemško govoreči, kajti ZSO je poskrbela tudi za simultano prevajanje iz slovenščine v nemščino in obratno. Ivan Lukan BENEŠKA SLOVENIJA / OBČNI ZBOR V SPETRU Beneški planinci zborovali Planinska družina je ena najbolj množičnih organizacij SPETER- Konec prejšnjega tedna so se na rednem obenem zboru sreCali elani Planinske družine Benečije, ki danes šteje že ve C kot 150 elanov in s tem postaja ena najbolj množičnih organiziranih skupin med Slovenci na Videmskem. Planinska družina, kot je v svojem nagovoru podčrtal njen predsednik Igor Tuli, pa se ne ukvarja le z izletništvom in planinarjenjem. Veliko se trudi, da bi tudi sama prispevala k vsakodnevnemu utrjevanju narodne zavesti in skrbi za razvoj slovenskega jezika in kulture. V tem okviru gre podčrtati dejavnost beneških planincev, da bi javnost sensibilizi-rali glede vprašanja nevidljivosti slovenskih programov Rai v Benečiji. Ob tem so predstavniki PDB večkrat stali v prvi vrsti, da bi očistili dvojezične smerokaze in table, ki jih običajni neznanci redno mažejo in poškodujejo. Pohvalne besede do te množične organizacije je imel tudi predsednik gorske skupnosti za nadiške doline Firmino Marinič, ki je ugotovil, kolikšen je pomen za beneško skupnost, da se izpostavljajo vprašanja narodnostne identitete. Na obenem zboru je spregovoril tudi špetr-ski dekan Dionisio Ma-teuCiC, ki je skupaj z ostalimi duhovniki iz teh dolin elan beneške družine. Med poglavitnimi nalogami beneških planincev sodi tudi navezovanje stikov s sorodnimi organizacijami v zamejstvu in matični domovini. V tem smislu so bile na- ravnane pozdravne besede Jožeta RakušCka v imenu planinskega društva iz Kobarida, Cvetka Hvale, predstavnika planinskega društva iz Nove Gorice, in Mirana Cotarja, ki je zastopal goriško Planinsko društvo. V svojem nagovoru je Igor Tuli podčrtal, da bo društvo tudi v letošnji sezoni nadaljevalo z izletništvom in planinarjenjem, obenem bo dobršen del svojih energij namenilo izgradnji planinske koce na Matajurju, za katero so že dobili del potrebnih finančnih sredstev s strani gorske skupnosti in drugih zamejskih organizacij. Beneški planinci bodo v tem letu uresničili še drugo pomembno pobudo in sicer topografsko karto beneških gora, ki jo bodo izdali v treh jezikih. Rudi Pavšič »Naše stezice« o telesni kulturi TRST - Telesna kultura je pri Slovencih v Italiji najbolj množična in obenem enotna organizacija. Preko 7.000 privržencev športa, tu so aktivni športniki, trenerji in seveda športni delavci, se vsakodnevno ubada z različnimi problemi, ki so v zvezi s športom in organiziranostjo. Prav iz teh vrst je izšlo vec pomembnih političnih in gospodarskih predstavnikov, ki so želi velike uspehe. Zato bodo stezice v nedeljo govorile o tem "fenomenu”, o organizaciji, ki je v svoje vrste znala pritegniti veCji del mladine, ki je znala združiti vse, ne glede na pohticno pripadnost, ki je vazen činitelj Slovencev v Italiji. V studiu bodo deželni predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jurij Kufersin, deželni tajnik prof. Ivan Peterlin in pokrajinski predsed- nik za Goriško Marko Lutman. Z njimi se bo pogovarjal naš sodelavec Mario Šušteršič, , Edina krovna športna organizacija v zamejstvu je povezala stike tudi z italijansko manjšinsko organizacijo v Sloveniji, njeni odborniki so se trudili, da jih je italijanski olimpijski komite vključil v svojo organizacijo, prav tako je ZS5-ĐI bilo vključeno v Olimpijski komite Slovenije. To je še en dokaz, da je ta organizacija ubrala pravo pot, pot sodelovanja z vsemi, ki lahko pomagajo pri razvoju telesne kulture in seveda pri ohranjevanju materinega jezika na tem koncu slovenske zemlje. Oddajo si lahko ogledate v živo in v njej sodelujete s telefonskim klicem v nedeljo ob 18. uri na TV Koper - Capodistria, v ponovitvi pa v petek, 26.1. ob 16.20 na TVS 1. 1 III |1 NOVICE Sen. Bratina na dunajskem summitu komisije OECD RIM - Senator Darko Bratina je zastopal Italijo na letni skupščini stalne komisije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je bila pred dnevi na Dunaju. Ob tej priliki je tudi usklajal delo predsednikov vseh petnajstih evropskih delegacij za sestavo resolucije o tem, kako učinkovito izvajati daytonski mirovni sporazum za Bosno in Hercegovino. Po resoluciji, ki so jo sprejeli skoraj soglasno, bo organizacija OECD nadzirala korekten razvoj tamkajšnjih volitev, oboroževanje in spoštovanje človeških pravic, poleg tega pa jo resolucija zavezuje še za to, da tudi v Srbiji in Hrvaški skuša preprečiti morebitno novo zaostritev napetosti ali izbruh konfliktov. Senator Bratina je bil kot italijanski opazovalec tudi na nedavnih volitvah v Rusiji in poudaril globok pomen, ki ga ima tovrstno nadzorstvo v prizadevanjih za utrjevanje demokratičnih sistemov. Danes v Ljubljani debata SKR o slovenski manjšini LJUBLJANA - V prostorih Šestice na Slovenski cesti št. 40 v Ljubljani bo danes ob 12.30 novinarska konferenca slovenske komponente Stranke komunistične prenove. Sen. Stojan Spetič in tržaški pokrajinski tajnik SKP Jure Canciani bosta obravnavala položaj slovenske manjšine v Italiji, odnose med manjšino in matico ter probleme, ki izvirajo iz italijansko-slovenskega spora. PISMI UREDNIŠTVU SSk o pojasnilu skupine Načrta za Milje V zvezi s »Pojasnilom skupine Načrta za Milje«, ki ga je podpisala občinska svetovalka Cinzia Ostrouška in je bilo objavljeno v Primorskem dnevniku dne 11. km., se nam zdi potrebno zaradi javnosti povedati naslednje. Kandidaturo omenjene svetovalke na listi »Skupaj za Milje« na zadnjih občinskih volitvah leta 1993 je podprlo tudi Društvo miljskih Slovencev, očitno z namenom, da bo poleg interesov splošnega značaja zagovarjala tudi (če ne predvsem) pravice in koristi slovenske narodnostne skupnosti, živeče v tej občini. Ce omenjeni svetovalki, potem ko je prestopila k novo nastali skupini »Načrt za Milje« in še prej našim ljudem povsem neznani Zvezi za okolje (Lega ambiente), zavzemanje za opisane specifične pravice slovenskih občanov »zveni nekam čudno«, bomo pač morali vzeti to na zanje in se temu ustrezno (posledično) ravnati. Vprašanje torej ni v tem, »ali SSk ne šteje med pristne Slovence tiste, ki nismo v SSk«, ampak v tem, kateri Slovenci po rodu in jeziku (pa naj se udejstvujejo v kateri koli stranki ali kaki drugi organizaciji) se zavedajo dolžnosti, da se morajo zlasti še kot izvoljeni javni predstavniki zavzemati za uresničevanje specifičnih manjšinskih pravic ob vsaki primerni priložnosti. To je pač specifična naloga tistih, ki se prištevajo, med slovenske izvoljene predstavnike. Tudi v občini Milje čakajo na rešitev številni problemi, ki posebej neposredno zadevajo slovenske občane, njihove družine in organizacije, in to zlasti na področju šolstva in kulture ter uadnih odnosov občinske uprave do njih. V pojasnilu Načrta za Milje so omenjena tudi dopolnila k občinskemu statutu, ki jih je v zvezi s slovensko prisotnostjo predlagal svetovalec Marko Sa-vron. Ob njih se, žal, hudo sprenevedajo tudi mnogi predstavniki upravne večine. Ali po vsem zgoraj povedanem omenjeni problemi še »zvenijo nekam čudno«, da res ni potrebno, da slovenski izvoljeni predstavniki v občini delujejo čimbolj povezano, pa naj presodijo sami bralci. Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti Cerkev in narod Z začudenjem sem prebral v Primorskem dnevniku 23.12.95 članek gospoda Petra Božiča. Ne razumem, kako more neki Božič prav pred Božičem napadati Cerkev, ki nam posreduje božično blagovest. Da gre za napad in zmerjanje, kaže že prvi stavek omenjenega članka, ki opisuje Cerkev kot ”del paradržavnih institucij druge države, konkretno Vatikana”. Ne morem si predstavlja- ti, da izobražen človek ne vidi zlaganosti teh besed. Gre torej za pravo obrekovanje Cerkve, ki absolutno ni del kakršnekoli države, tudi Vatikana ne. Vatikan je nastal kot miniaturna država le zato, da bi bila Cerkvi zagotovljena neodvisnost pri njenem poslanstvu od kakršnekoli države. Vatikan ni Cerkev in Cerkev ni država, temveč vesoljna skupnost verujočih v zvezi s papežem kot naslednikom apostola Petra. Kam pes taco moli, se vidi takoj v naslednjih stavkih, ko gospod Božič skuša diskreditirati Cerkev na Slovenskem, ki jo je morda že smatral za mrtvo, zdaj pa mora priznati, da živi, da zahteva svoje pravice in da je še vedno v službi slovenskega naroda, kakor je že bila tisočpetsto let. Mračne sile so jo skušale v zadnjem polstoletju zadušiti v krvi ali vsaj onemogočiti. Vendar je Cerkev na Slovenskem zaživela v polni mladosti, ne zaradi "volje do moči”, kakor pravi gospod Božič, temveč da bi še naprej služila slovenskemu narodu in ga vodila po poti božjih zapovedi, ki so edina garancija za njegov obstoj in njegovo blagobit. Tudi iz narodnega vidika se mi izvajanja gospoda Božiča zdijo zelo sumljiva. Sicer se izrecno distancira od komunistične ideologije, vendar 'prevzema enega od njenih glavnih postulatov, namreč zatiranje narodnosti v korist države, ki jo je mogoče manipulirati za zasužnjenje naroda. Gospod Božič se zadovoljuje s podrejanjem naroda državi, kakor da bi bil narod v službi države in ne narobe. Ali ni narod tista naravna oblika človeške družbe, ki omogoča človeku, podobno kakor družina v malem, njegov razvoj in njegovo osebno identiteto? Narod pomeni na-roditi se v svoje specifično občestvo. Narodnost je torej prvenstvenega pomena za človeka. Čeprav smo Slovenci srečni, da končno imamo svojo državo, gorje nam, če.bomo z njeno pomočjo razbijali slovensko narodnost. Vzdržali smo tisoč let brez lastne države. Kaj nam bi pomagala država z okrnjenim in popačenim narodom? Primeri, ki jih gospod Božič navaja, niso točni. Sodba v Niirnbergu ne pomeni "konec nacionalnih držav, v kolikor sta iz ene Nemčije nastali kar dve”, temveč kaznovanje države, ki je zlorabila narod za nečloveška dejanja. Poleg tega sta nastali obe državi na narodnostni podlagi in sta se končno duržili. Združene države Amerike niso negacija naroda, temveč združenje pomešanih narodnosti v eno državo, ki vedno bolj prevzema vlogo naroda. Večnarodne države lahko uspevajo le s popolnim medsebojnim spoštovanjem, kakor vzorno kaže Švica. Drugače gojijo v sebi klico nemirov in vojn ali pa zatiranja. Narodnost je torej vrednota, ki je ne smemo podcenjevati. Narodi pa so družine človeštva. Ivan Tomažič, Dunaj - PATRONAT INAC SVETUJE Plačevanje prostovoljnih prispevkov ne zagotavlja minimalne pokojnine Vpr.: »Bliža se oktober, ko bom od 1N-PS-a ob dopolnitvi let začela prejemati starostno pokojnino. Delovne dobe imam le Sest let, nato pa sem plačevala prostovoljne prispevke in poravnati moram le Se en obrok, da pridobim 15 let zavarovanja. Sedaj je stopila v veljavo pokojninska reforma in zanima me, kaj bo z mojo pokojnino. So kake novosti? Mi bo INPS odmeril minimalno pokojnino ali bo upošteval tudi moževe dohodke? T.H« Dinijeva pokojninska reforma je za večino postavk formalno stopila v vleja-vo s 1. januarjem 1996, vendar pa so nekateri ukrepi imeli retroaktiven učinek. Tako že od 1. januarja 1995 Skrbstveni zavod INPS ugotavlja pravico do minimalne pokojnine na osnovi spremenjenih (in poostrenih) dohodkovnih pogojev. Za uveljavitev pokojnine mora samoplačnik imeti akreditiranih vsaj 15 let prispevkov, pri čemer so prostovoljni prispveki pravno paricifirani socialnim dajatvam ob redni zaposlitvi. Celotna zadeva pa se zaplete pri odmerjanju višine pokojnine. Zakon št. 638/83 je za uveljavitev minimalne pokojnine v višini 626.450 lir na mesec (realne pokojnine na osnovi vplačanih prispevkov in dopolninega deleža iz socialnega sklada INPS) postavlja pogoj, da ne smejo upravičenčevi dohodki presegati dvakratnega zneska »minimalne«. Od 1. januarja 1994 se upoštevajo tudi zakončevi dohodki, ki niso leta 1994 smeh presegati petkratne vrednosti minimalne pokojnine (nekaj nad 39 milijonov lir), s 1. januarjem 1995 pa so dohodkovni kriterij še dodatno poostrili in zgornja meja je štirikratna vrednost »minimalne« (32 milijonov in pol lir). Ce je torej skupni dohodek upokojenca in zakonca višji od omenjenega zneska, bo INPS odmeril le dejansko dozoreli pokojnininski znesek, če so v zadnjih letih bili vplačani prostovoljni prispevki, bo mesečnina bržkone znašala kakih 200.000 lir na mesec. To pa ne pomeni, da se zavarovancu ne splača več plačevati prostovoljnih prispevkov, čim doseže minimalno zavarovalno dobo, ki je predpisana za starostno upokojitev. (ma) Zemljevid občine Trst iz leta 1829 - 29 1 2 3 4 f 5 6 7 8 9 10 11 12 1 3 14 15 16 17 18 19 20 2 1 22 23 24 25 26 27 28 2 9 30 31 32 Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36/1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT PrednaroCnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ŠOLSTVO / DEŽELNO UPRAVNO SODIŠČE Danes o ukinitvi šol Erjavca in Levstika Ministrstvo ju je združilo s šolama Cankarja in Kosovela - Krčenje pridobljenih pravic Deželno upravno sodišče bo danes razpravljalo o prizivu, ki so ga lansko jesen vložili starši dijakov rojanske in proseške nižje srednje šole proti ukinitvi avtonomije šol Frana Erjavca in Frana Levstika in njuni združitvi s šolama Ivana Cankarja od Sv. Jakoba, oziroma Srečka Kosovela z Opčin. O zadevi smo septembra mnogo pisali. Že januarja 1995 je tržaški šolski skrbnik izdelal načrt o tako imenovani »racionalizaciji« šolske mreže, ki je med drugim predvidevala tudi združitev, oziroma ukinitev dveh slovenskih nižjih srednjih šol. Proti združitvi sta se izrekla tako Deželna komisija za vprašanja slovenske šole kot Pokrajinski šolski svet, a njuni »obvezni, a ne obvezujoči« mnenji šolski skrbnik sploh ni upošteval: na ministrstvo za šolstvo je poslal svoj omejevalni načrt. Ministrstvo je o krčenju razpravljalo aprila. Minister za šolstvo je popolnoma osvojil skrbnikovo mnenje in podpisal odlok o združitvi nižjih srednjih šol. Sindikat slovenske šole in šolski odbor sta poleti ostro obsodila ukrep, ki pomeni dejansko kršitev mednarodnih sporazumov in krčenje že obstoječih manjšinskih pravic. Na julijskem srečanju z ministrom za šolstvo Lombardijom je predstavništvo šolskega odbora spet zahtevalo preklic odloka; minister mu je zagotovil, da bo posegel, česar pa očitno ni storil. 1. septembra Odv. Andrej Berdon 1995 sta nižji srednji šoli Frana Erjavca v Rojanu in Frana Levstika na Proseku bili ob avtonomijo, postali sta oddelka šol Ivana Cankarja, oziroma Srečka Kosovela in s tem ostali brez uradnega imena. Starši dijakov obeh ukinjenih Sol so se takoj odločili, da bodo poiskali pravico na Deželnem upravnem sodišču. Rojanski starši so se bili že nekaj let prej pritožili na to sodišče proti nameravani združitvi rojanske s proseško šolo. Sodišče je takrat takoj suspendiralo odlok o združitvi. Lani je sodišče ravnalo drugače. Zahteve po suspenziji ukrepa sicer ni sprejelo, je pa določilo datum sodne obravnave: 19. januarja 1996. Taka odločitev je dala slutiti, da želi sodišče čim prej zadevo razčistiti, kar navsezadnje ni slabo. Ne gre namreč pozabiti, da doslej še ni izreklo razsodbe o prvem poskusu združitve rojanske nižje srednje šole, od takrat pa je minilo že nekaj let. Danes bo torej potekala odločila obravnava. Odvetnik Andrej Berdon, ki zastopa rojanske in proseške starše, je pripravil dokument-spomenico, v katerem povzema vse bistvene točke, ki jih je podrobno razčlenil v prizivu, da bi dokazal neupravičenost ministrskega ukrepa. Odvetnik izhaja iz dejstva, da Londonski memorandum in Osimski sporazum ščitita obe šoli. Soli spadata torej v okvir pridobljenih manjšinskih pravic. Njihova ukinitev ali združitev bi pomenila krčenje teh pravic. Deželno upravno sodišče pa je z razsodbo št.382 iz leta 1992 ugotovilo, da 8. člen Osimskega sporazuma obvezuje oba podpisnika (Italijo in nekdanjo Jugoslavijo ter po njej Slovenijo, ki je kot naslednica prevzela obveznosti Jugoslavije), da ne smeta zmanjšati ravni zaščite obeh manjšin. Ce bo torej Deželno upravno sodišče upoštevalo razsodbo, ki jo je bilo samo izreklo pred več kot tremi leti, bi ne smelo biti dvoma o izidu današnje obravnave. Razsodba vsekakor ne bo znana danes. Sodišče bo prisluhnilo odvetnikom, zatem bo treba počakati še teden ali deset dni, preden bo izreklo svojo sodbo. (M.K.) CGIL / PRED KONGRESOM Zvech: Glavni poudarek delu in prihodnosti socialne države Ce ne bodo vmes politične volitve, bo pozno spomladi vsedržavni kongres najvplivnejšega italijanskega sindikata CGIL. Datum bodo določili v torek, 23. januarja, in takrat bo tudi znano, kdaj bo stekla predkongresna faza. Ta se bo začela z zborovanji na deloviščih, nadaljevala s skupščinami posameznih stanovskih organizacij v pokrajinskem in nato še deželnem merilu, zaključila pa s kongresnim shodom v Rimu. O tem smo se pogovorili s tržaškim pokrajinskim generalnim tajnikom CGIL Brunom Zvechom. Kaj boste ukrenili, če bodo prej oklicali volitve? »Skupščine bomo prekinili, kongres pa odložili« Bo imel letošnji kongres kakšno posebno veljavo? »Kongres skličemo vsaka štiri leta, kolikor pač traja mandatna doba, ta pa se je stekla septembra lani, zato bo čisto normalen.« Že, toda pred štirimi leti so bile socialne, predvsem pa politične razmere v Italiji malce drugačne. »Res je in ravno zaradi tega bo junijski kongres temeljnega pomena ne le za sindikat, ki združuje pet milijonov članov, temveč tudi za vso državo.« Ali z drugimi besedami? »Politični prvaki razpravljajo o institucionalnih in drugih reformah, ki so resnično globokega pomena za usodo Italije, so pa docela odmaknjeni od vsakdanje stvarnosti povprečnega državljana. Družine zanima predvsem to, kako bodo s čedalje tanjšo denarnico prebile mesec, vse številnejše brezposelne pa, kako spet do službe. Srž kongresne debate bosta torej delo in prihodnost socialne države.« Kaj pa problem sindikalne enotnosti, torej toliko pričakovane združitve CGIL, CISL in UIL v nov samostojen subjekt? »Tudi to vprašanje bo seveda na dnevnem redu, vedeti pa je treba, da ga ni mogoče rešiti kar tako čez noč, s pomočjo nekakšne čarobne palice. Tu ne gre za enostavno združitev treh organizacij in amen, tu gre za temeljito preosno-vo tudi miselnosti, kajti novi sindikalni subjekt bo moral jamčiti slehernemu članu popolno svobodo mišljenja in izražanja, moral bo imeti veliko predstavniško podobo in zlasti moč, to pa tudi pomeni, da ne bo smel biti odvisen od nobene politične sile. Edinole na ta način se bo dalo rešiti kopico žgočih socialnih problemov.« Toda vodja UIL Pietro Tnrizza misli nekoliko drugače: pred kratkim je v Trstu napovedal, da se bo aktivno vključil v politiko, in dodal, da bi to moralo veljati tudi za sindikat kot tak... »To je po mojem zgrešeno. Sindikat se ne bi smel tako kot v Angliji vnaprej opredeliti za ta in oni ali tretji tabor, temveč bi moral zavezništva in njihove sestavne dele soditi po vsebini njihovih programov. Tako smo storili lani, ko smo glede pokojninske reforme pristali na levosredinske teze, in tako bomo ukrepali tudi v prihodnje ne glede na to, čigav program bo najbolj ustrezal strateškim smernicam sindikata.« Drago Gašperlin jj| lil Ig Ul jj NOVICE Novinarji Primorskega solidarni s Piccolom Novinarski kolektiv Primorskega dnevnika je poslal kolegom Piccola pismo, v katerem jim izraža solidarnost in podporo v boju za delovna mesta ter za vlogo časopisa v mestni in deželni stvarnosti. Zaradi štiridnevne stavke novinarjev, ki zavračajo "sanacijski plan" založnika, bo Piccolo izšel šele v ponedeljek. Solidarnost novinarjem Piccola so izrazili tudi kolegi videmskega Messaggera Veneta, katerega lastnik je tudi furlanski podjetnik Carlo Melzi. Prehrana priletnih Tržačanov je slaba Samo 40% priletnih Tržačanov se lahko pohvali s primemo prehrano, ostali jedo slabo, pretiravajo z maščobami in beljakovinami, na drugi strani jim primanjkuje kalcija in vitaminov, kar negativno vpliva na metabolizem ter na organske in imunološke funkcije. Podatki izhajajo iz študije inštituta za prehrano in živilske tehnologije Alpe Jadran in daje popolno sliko tako o osebah, ki živijo same ali pa tistih, ki so v specializiranih centrih. Drugi so na boljšem, ker jim sledijo bodisi glede prehrane kot jemanja zdravil. Podatki bodo služili Občini za prilagoditev diete v skrbstvenih centrih in pri novi pobudi razdeljevanja obrokov hrane na domu. Počivališča Obalne ceste bodo prečistili Legambiente sporoča, da bodo prostovoljci krožka Verde-azzurro, ki se jim lahko vsakdo pridruži, jutri med 9.30 in 13. uro očistili vsa počivališča na Obalni cesti Devin-Trst (državna cesta 14). Gre za panoramske točke, kjer vozniki često pustijo odpadke piknikanja kar na tleh, namesto da bi jih odvrgli v nalašč za to postavljene hranilnike. Zbirno mesto bo v ovinku nad Botanjkom, ki so ga Italijani pobarbarih v Costa dei Barbari. Poklon zavetniku mestnih redarjev V občinski kapeli (Piazza Vecchia 2) bodo jutri ob 9.30 darovali sveto mašo na čast sv. Sebastijana, ki je zavetnik mestnih redarjev v Italiji. Ob tej priložnosti se bodo tudi poklonili spominu preminulih redarjev. K obredu so vabljeni vsi redarji, tudi tisti, ki so že v pokoju, ter njihove družine. O Ebli tudi film V okviru zasedanja z naslovom Od Eble do Rima, ki ga prireja tržaška univerza danes in jutri v avditoriju muzeja Revoltella, bodo jutri opoldne predstavili še film. Gre za izdelek avdiovizuelnega centra zavarovalnice Generali, ki zadeva raziskave rimske Sapienze in obravnava zgodovino Eble, o kateri v mednarodnih strokovnih krogih zatrjujejo, da gre za arheološko odkritje stoletja. Seja sosveta za zahodni Kras V ponedeljek ob 19. uri bo na Proseku zasedanje zahodnokraškega rajonskega sosveta. Na dnevnem Tedu bodo sporočila, interpelacije, izrekanje mnenj o pravilniku za urejanje brivskih in frizerskih dejavnosti, vprašanja v zvezi z jusom, pobratenje s 3. okrožjem Reggia Emilie, ustanovitev podjetja ACEGAS in razno. MUZEJI / MIRAMARSKI GRAD NOVA PUBLIKACIJA / »TUTTA TR1ESTE E DINTORNI« Lani rekordni obiski Vodič mestnih ulic in okoliških krajev Skoraj 1.500 imen in 14 barvinh zemljevidov - Okoliški kraji tudi s slovenskim izvirnim imenom Med deželnimi muzeji je miramarski grad lani zabeležil največ obiskovalcev, kar 214 tisoč, skoraj 10 tisoč več kot v rekordnem letu 1989. Potem ko je izbruhnila vojna v bivši Jugoslaviji in so zamrli turistični tokovi proti Istri in Dalmaciji, je namreč prišlo do hudega zastoja in leta 1991 so našteli le 130 tisoč obiskovalcev. Odtlej se je njihovo število spet začelo vzpenjati (veliko je bilo Nemcev in Avstrijcev), prihajali so vse leto, kar pomeni, da ni šlo le za tranzitne goste. Za 19% se je povišal tudi obisk arheološkega muzeja v Ogleju, medtem ko so v najmanjšem in najnovejšem državnem muzeju v Trstu, galeriji stare umetnosti, našteli le nekaj desetin oseb. Nasploh gre povečanje zanimanja pripisati tudi raznim pobudam, ki pa jih bodo verjetno precej okrnili zaradi manjših prispevkov, kot so povedali včeraj na tiskovni konferenci na sedežu Spomeniškega varstva (na sliki KROMA). Včeraj so na sedežu Turistične ustanove v Ul. S. Nicolo predstavili javnosti novi vodič ulic in krajev v tržaški pokrajini. Na 96 straneh vodiča je 14 barvnih zemljevidov Trsta z okolico in Milj, ter veliko koristnih informacij o javnih uradih, organizacijah, inštitucijah in krožkih, pa še popoln seznam vseh prog javnih prevozov. Predvsem pa je navedenih skoraj 1.500 imen ulic in trgov, mestnih in predmestnih predelov, vasi in krajevnih imen. Seznam se za tržaško občino začenja pri Ul. Abro v Carboli in se konča z Rebrijo Zughano pri Spodnji Sv. M. Magdaleni. Naštete so tudi ulice in kraji v miljski, dolinski, zgoniški, repentabrski in devinsko-nabrežinski občini. Pri vsakem imenu je naveden tudi okraj oziroma najbližja znana točka, pa tudi številka proge javnega prevoza, ki pelje mimo dotičnega kraja. Zanimivi so tudi zemljevidi mesta in bližnje okolice, ki sta jih narisala brata Manzin povsem na novo in torej znatno posodobila v primerjavi z dosedanjimi mestnimi zemljevidi. Vodič prodajajo v kioskih in knjigarnah, stane 12 tisoč lir, izdal ga je Claudio H. Martelli, sicer pobudnik zasebne radijske postaje TriesteEvangelica in založnik priročnika Informatutto, s katerim že 12 let seznanja javnost z urniki avtobusov, vlakov in drugih javnih prevozov. Končno velja še omeniti, da je v vodiču več imen krajev v okolici zabeleženih tudi v slovenskem izvirniku. Izdajatelj je na tiskovni konferenci izrecno naglasil, da je s tem hotel izpričati večkulturnost naših krajev in da bo rade volje sprejel morebitne opazke, pripombe in popravke, tako da bo lahko prihodnja izdaja še popolnejša. Zemljevide vodiča sta na novo narisala brata Manzin in preverila vsako ulico posebej: delala sta 2 leti. POKRAJINA / RAZPRAVA V DEŽELNI KOMISIJI Različna stališča o Pokrajini Trst Odbornik Lepre napoveduje ukrepe, LpT pa takoj priziv proti razpisu volitev Politične stranke imajo zelo različna in tudi nasprotujoča mnenja o usodi tržaške pokrajinske uprave, ki jo od jeseni leta 1993 vodi vladni komisar Domenico Maz-zurco (na sliki). To je zelo jasno prišlo do izraza tudi na seji deželne komisije za reformo krajevnih uprav (predseduje ji predstavnik DSL Miche-le Degrassi), ki se že nekaj Časa specifično ukvarja s Pokrajino Trst v luči načrtovane splošne reforme pokrajinskih uprav na deželni ravni. Degrassi in kolegi so glede pokrajine zbrali že precej stališč in predlogov, ki jih bodo sredi februarja izročili deželnemu svetu za morebitno odobritev tozadevnega zakona. Različna gledanja so prišla do izraža že pri uvodnih posegih desničarskih svetovalcev Gianfranca Gambassi-nija (LpT) in Sergia Dressija (NZ). Medtem ko prvi nasprotuje takojšnjim volitvam, je predstavnik Finijeve stranke bil mnenja, da je treba spoštovati znani razsodbi ustavnega in upravnega sodišča ter torej pritisniti na prefekta, da cimprej razpiše volitve. Pozneje je Lista za Trst pojasnila, da bo v primeru razpisa volitev takoj vložila priziv, Ceš da sta zgoraj omenjeni razsodbi v kričečem nasprotju s demokratičnim načelom »en človek, en glas«. Anna Piccioni (Severna liga) se je zavzela za postopno reševanje problema in tudi za postopno zbliževanje tržaške in goriške province. Deželni svet mora vsekakor o tem Cimprej odobriti poseben zakon, da bodo pokrajine končno dobile pravo upravno in finančno samostojnost. Carmelo Calandruc-cio (CCD) je predlagal ustanovitev metropolitanske pokrajinske konference, ki naj bi jo sestavljali predsednik Pokrajine (vodja novega telesa) ter vsi župani. Alberto Tomat (CDU), ki nasprotuje združitvi Trsta in Gorice, pa se je zavzel za novo razporeditev okrožij za izvolitev pokrajinskega sveta. Občini, ki presega 70 odst. prebivalcev pokrajine, bi šlo največ 70. odst. sedežev, preostalih trideset odstokov pa bi šlom ostalim občinam. Njegov predlog pa je v popolnem nasprotju z razsodbo TAR in z državnim zakonom, ki določa merila za .pokrajinska volilna okrožja. Roberto Molinaro (Ljudska stranka) je menil, da bi morali preu- stroj Pokrajine Trst uokviriti v preustroj ves eh pokrajinskih uprav in drugih krajevnih ustanov v naši deželi. Mi-chele Degrassi (DSL) pa je dejal, da bo morala Dežela izkoristiti svoje primarne pristojnosti na tem področju. Zavzel se je za deželni zakon, ki bi sedanjo komisarsko upravo predal konferenci vseh šestih županov, ki bi v teh razmerah najboljše odgovarjala resničnim potrebam tržaškega pokrajinskega ozemlja. Odbornik za krajevne uprave Oscarre Lepre (LS), ki je povzel razpravo, je povedal, da deželna vlada pripravlja celo vrsto zakonskih predlogov na področju javnih oz. krajevnih uprav. Omenil je predloge o preustroju gorskih skupnosti, o odškodninah za krajevne upravitelje, o novi volilni zakonodaji občin in pokrajin, o preosnovi nadzornih organov ter o novem finansiranju lokalnih uprav. Lepre ni izrecno omenil vprašanja Pokrajine Trst, dal pa je razumeti, da Cecottijev odbor nekaj pripravlja v sklopu splošnega preustroja občin in pokrajin. Kaj več o tem pa bo povedal na prihodnji seji te posebne deželne komisije. Kot znano, je Deželno upravno sodišče pozvalo tržaškega prefekta, da v zakonskem roku skliče pokrajinske volitve, ker Dežela, do odobritve izvršilnih norm ustavnega zakona za krajevne uprave, nima zakonskih pristojnosti na tem področju. SREČANJE S PREBIVALCI SAMATORCE, KRIŽA IN BRIŠČ Pozitivno soočenje z zgoniškim odborom V kratkem bodo asfaltirali cesto Zgonik-Samatorca Udeleženci sredinega srečanja z zgonisko občinsko upravo v Samatorvi (f.KROMA) DEŽELA / SREČANJE Z OKOLIŠKIMI OBČINAMI Za prenovitev športnih objektov Rok za vložitev prošenj bo zapadel 31. januarja Razvoj športnih objektov na Tržaškem in vloga deželne uprave v tem okviru sta bili temi razgovora deželnega odbornika za šport Roberta De Gioie s predstavniki okoliških občin tržaške pokrajine. Z deželnim predstavnikom so se srečali devinsko-nabrežinski Zupan Gorgio De-pangher, zgoniška županja Tamara Blazina, repentabrska odbornica Nives Guštin, dohnski župan Boris Pangerc in miljski župan Sergio Milio, s katerimi so bili še pokrajinski predstavniki osrednje športne organizacije Coni s predsednikom Steliom Borrijem. Odbornik De Gioia je predstavnikom krajevnih uprav orisal stališče deželne vlade: treba je obnoviti zakon št. 43 iz leta 1980, ki določa prispevke za športne infirastrukture, ker gre za zastarelo nor-mativo, ki je bila namenjena predvsem gradnji novih objektov, medtem ko se danes postavlja predvsem vprašanje vzdrževanja in posodobitve že zgrajenih in včasih tudi dotrajanih infrastruktur ob upoštevanju novih zahtev športnikov, publike in tudi zakonodaje o varnosti. Odborniku so predstavniki krajevnih uprav orisali najbolj pereče probleme športnih objektov v posameznih občinah: v devinsko-nabrežinski je treba cimprej obnoviti telovadnico in športno igrišče, za kar je že predviden strošek 400 milijonov lir; v Dolini bo treba urediti območje okrog občinskega športnega igrišča in balinarsko igrišče; v Miljah pa obnoviti parket v telovadnici Pacco in zaključiti gradnjo športne dvorane pri Zavijah. Odbornik De Gioia je ob tej priložnosti opozoril, da bo 31. januarja zapadel rok za vložitev prošenj za obnovitev športnih infrastruktur. Zgoniška uprava nadaljuje s sestankov po vaseh, na katerih odbor (župan Tamara Blazina ter odbornika Rado in Luciano Milič) prisluhne problemom, s katerimi se soočajo posamezne krajevne skupnosti ter seveda tudi poroča o opravljenem delu. V sredo so se upravitelji srečali s prebivalci Sa-matorce, Briše in dela Križa, ki sodi v zgonisko občin, v kratkem pa bosta podobna javna sestanka še v Girandolah in na DevinšCini. V domačiji Marčela Doljaka, kjer se je zbralo lepo število ljudi, je tekla beseda o številnih zadevah in vprašanjih, ki zadevajo vsakdanje življenje teh treh naselij, od metanizacije do prometa, od novega pravilnika za smetarsko službo do vzdrževanja cest. V Samatorci so v teku dela za pokrito balinarsko stezo, vaška skupnost pa bo dobila sedež za svojo dejavnost. Blažinova je tudi napovedala, da bodo v kratkem zaceli z asfaltiranjem ceste, ki povezuje Zgonik s Sama-torco. Občina Zgonik medtem čaka na odobritev nove variante občinskega regulacijskega nacrta s strani pristojnih deželnih nadzornih teles. Ko bodo slednja prižgala zeleno luC za ta urbanistični plan, bo stekel zakonski rok za vlaganje prizivov, nakar bo varianta znova romala v občinsko skupščino za dokončno odobritev. Spremembo regulacijskega načrta so odobrili v začetku lanskega decembra. Tretji tečaj SISSA Zavod SISSA-ISAS prireja 3. tečaj iz posredovanja znanosti, ki bo trajal od 23. do vključno 27. januarja. O analizi tekstov bodo predavali Francesco Marsciani, Marina Sbisa, Guido Chia-rotti, Giuseppe O. Longo, Piero Piaz-zano in Marco Cat-taneo, zatem bodo Arturo Falaschi, Oscar Burrone, Vit-torino Andreoli, Vittorio Sgaramel-la, Gabriele Mila-nesi, Francesco Sala, Mauro Giacca, Elena Gagliasso, Silvano Riva in Mauro Ceruti obravnavali življenjske procese, infor: manijo on line pa bodo pojasnili En-rico Pedemonte, Fabio Tur one, Raf-faele Boccardo in Valerio Eletti. PRAZNOVANJE PATRONA / BORŠTANOM IN ZABRE2ANOM SO SE TOKRAT PRIDRUŽILI ŽE PREBENE2AN1 Kulturno zares bogat sv. Anton Letošnje praznovanje sv. Antona je bilo v Bregu še posebej kulturno bogato: Borštanom in Zabrežanom so se tokrat pridružili še Prebenežani, tako da je bilo predsinočnjim v obeh vaseh res prijetno živahno. - Nepogrešljivo je večerno srečanje v srenjski hiši, ki ga vsak 17. januar priredi PD Slovenec. Tudi letos je bilo doživetje v znamenju pristnega domačega izraza, z nastopom dramske skupine, voščilom vsem Toncam in Tončkom in uvodno pesmijo MePZ Slavec-Slovenec, ki ga pod okriljem borštanskega in ricmanjskega društva vodi Danijel Grbec. Veliko pričakovanje je seveda veljalo predvsem za nastop dramske skupine (na sliki - foto KROMA): narečna veseloigra, ki je že stalna značilnost te kulturne priložnosti je tudi tokrat segla po vsebinah vsakdanjega življenja. V dveh delih je Ta preljepa spomladanska ljubezen prikazala ne le zabavne človeške okoliščine, z vselej dobrodošlimi namigi na krajevno stvarnost in ljudi, temveč v nezahtevnem vzdušju podala tudi droben poučni nauk. V besedi, pa tudi v pesmi (na kitaro je spremljal Ivo Tul) je skupina desetih domačinov upodobila zgodbo o Ijud-bezni med mlado Borštanko in njenim fantom iz sosednje Doline. Pravzaprav je to »le« hvaležna iztočnica za splet, ki ga v popolnem razburjanju »povzročijo« elani obeh družin. Poleg staršev pa v zadevo posežeta predvsem nona Krstina in nono Pepi, ki ju prisrčno in res doživeto odigtrata Jasna Parovel in Crt Rapotec. Ves odrski vrvež nastaja tako skoro mimo obeh glavnih junakov. Poleg obeh že omenjenih so Patricija Zahar, Stojan Parovel, Jasna Kosmač, Deva Pincin, Maks Stefančič, Dean Scroccaro, Tjaša Petaros in Alen Corbatti, v živahni režiji Bože Hrvatic ustvarili žuborečo in pristno dramsko zgodbo, ki jo bodo ponovili v Borštu v nedeljo, 21. t.m., ob 17. uri, in v Prebenegu v soboto, 27. t.m., ob 20.30. Kot rečeno so god sv. Antona letos praznovali tudi v Prebenegu: na pobudo KD Jože Rapotec pa se ob tej priložnosti ponuja kar tridelni niz raznolikih kul- turnih srečanj. Predsinočnjim je bila v vaški cerkvici peta maša in po njej krajši koncert MePZ Mačkolje. Pevci in pevke so pod vodstvom Iva Lešnika zapeli ob bogoslužju, ki sta ga darovala dolinski in mackoljanski župnik, zatem pa so ob oltarju podali že nekaj božičnih in slovenskih ljudskih pesmi. Drugo srečanje iz priložnostnega prazničnega niza bo na vrsti v nedeljo, 21. t.m., ko bo v dvorani srenjske hiše v Prebenegu od 15. ure dalje na vrsti pokušnja domačih vin. Poleg pozornosti do domačih vinskih sort bo srečanje obogatila še glasba, tudi ta v nekakšnem domačem vzdušju. Nastopili bodo elani že poznane godbene skupine Long Zlunk. Oglasila se bo živarhna frajtonarica godca Ti-beria Maurija, zraven pa bodo zapeli še člani moškega noneta, ki se je oblikoval v okviru maCkoljanskega MePZ Primorsko. Niz bo sklenilo gostovanje elanov zbora in dramske skupši-ne PD Slovenec, ki bo kot rečeno, v soboto, 27. t.m., zvečer. (dam) SLOVENSKI KULTURNI KLUB Lojze Peterle gost jutrišnjega Slovenija party Slovenski kulturni klub bo v sodelovanju z Mladinskim odborom Slovenske prosvete jutri že petič zapovrstjo priredil t.i. Slovenija party, to je slovesnost s kulturnim programom in družabnostjo, na čast obletnici mednarodnega priznanja samostojne republike Slovenije. Mladi elani Slovenskega kulturnega kluba imajo s tem v zvezi že od praznikov dalje polne roke dela. Pripravljajo vabila in jih delijo povabljencem, pripravljajo načrte za sceno in krasen j e prostorov, gledališki krožek pripravlja recital, glasbeniki vadijo spremne melodije, potem je tu Se skrb za zakusko, za sprejemanje predstavnikov prijateljskih mladinskih skupin... skratka, Slovenija party je za-dobil vlogo nekakšnega viška sezone za Slovenski kulturni klub. Pa poglejmo natančneje, kako mislijo mladi letos proslaviti obletnico mednarodnega priznanja Slovenije. Kulturni program se bo začel ob 19.30. SKK bo zanj prispeval pozdravni govor predsednice SKK Miriam Čermelj in recital članov gledališke skupine SKK, ki bodo podali splet pesmi raznih slovenskih pesnikov, od Prešerna, Jenka in Zupančiča pa do Pavčka, Koviča, Be-ličiča in Gradnika, Grudna, Košute, Per-totove. Naslov recitala je "Hodil po zemlji sem naši”, želi pa poudariti, da je v mozaiku dežel, ki sestavljajo Slovensko ozemlje, tudi naša zamejska Primorska. Glasbene točke bo izvajal mladi violinist Matej Santi ob klavirski spremljavi Martina Vremca. Mešani pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta bo pod vodstvom dirigenta Janka Bana zapel nekaj pesmi, večinoma tukajšnjih avtorjev, uglašenih na domovinsko m pokrajinsko tematiko. Vmes pa bo še Zvonko Vidau poskrbel za kratek multimedialni prikaz lepot Blejskega kota in gora okoli njega- Slavnostni govornik večera bo pisatelj Alojz Rebula, lanski dobitnik Prešernove nagrade. Vsako leto pa povabijo organizatorji tudi častnega gosta, ki jč vedno osebnost, ki je odigrala pomembno vlogo v procesu slovenskega osamosvajanja. Letos so vabilo poslali predsedniku prve vlade samostojne Slovenije Lojzetu Peterletu, ki je vabilo prijazno sprejel in zagotovil svojo prisotnost na večeru. Peti Slovenija party bo torej zadobil kar se da slovesno obliko, kot se pač spodobi za skoraj jubilejno, peto proslavo. Po kulturnem sporedu bo na vrsti še bogata zakuska, ki bo prav gotovo ustvarila pogoje za prijetno družabnost, ko bodo prisotni še enkrat s kozarčkom penečega vina nazdravili obletnici tistega dne, ko je Slovenija samostojno vstopila v krog Združenih narodov. Breda Susič Prispevki dolinske občine za šport, kulturo in družbene dejavnosti Dolinska občinska uprava sporoča, da 31. t.m. zapade rok za predložitev prošenj v občinskem protokolu za občinske prispevke za kulturo, Sport in družbene dejavnosti. Zainteresirana društva in krožki morajo navesti točen naziv z davčnimi podatki, seznam načrtovanih pobud s predvidenimi stroSki in seznam ustanov, na katere so ali bodo naslovila prošnjo za prispevek. KINO ARISTON - 15.30, 18.35, 21,45 »Underground«, r. Emir Kusturica. EXCELSIOR - Dvorana rezervirana. EXCELSIOR AZZURRA- Dvorana rezervirana. AMBASCIATORI 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »007 Goldeneye« i. Pierce Brosnam. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.15, 22.15 »Assas-sins«, i. Sylvester Stallone, Antonio Banderas. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Babe -un maialino coraggioso«. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Se-ven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. NAZIONALE 4 16.30, 18.20 , 20.15, 22.15 »Ace Ventura - Missione Africa«, i. Jim Carrey. MIGNON - 16.00, 18.40 »Eccitazioni proibite«, pora., prepovedan mladini pod 18. letom; 20.15, 22.15 »Viaggi di nozze«, r.-i. Car-lo Verdone, i. Veronica Pi-vetti. CAPITOL - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 »Po-cahontas«, risani film, prod. Walt Disney. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Blue in The Face«, r. Paul Auster, i. Harvey Kei-tel, Madonna, Michael J. Fox, Luo Reed. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 »I ponti di Madison County«, i. Clint Eastvvood, Meryl Streep. Slovensko Stalno Sledalisce Josip Tavčar PEKEL JE VENDAR PEKEL Režija: MARKO SOSlC Danes, 19. t. m., ob 16.00 ABONMA RED 1 Ob 20.30 ABONMA RED F KD S. ŠKAMPERLE vabi člane in prijatelje na FILMSKI VEČER ALJOŠE ŽERJALA s posnetki o Normandiji, Tibetu in Svileni poti danes, 19. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih, Vrdel-ska cesta 7. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 19. januarja 1996 MARIN Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.50 - Dolžina dneva 9.09 - Luna vzide ob 6.13 in zatone ob 16.03. Jutri, SOBOTA, 20. januarja 1996 BOŠTJAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,5 stopinje, zračni tlak 1022,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 61-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI ■ RODILI SO SE: Pamela De Luca, Ilaria Lasi, France-sco De Robbio, Ester Berlot, Valeria Coppola, Francesca Tommasini. UMRLI SO: 74-letna Bona Mikheler, 84-letna Vanda Sanna, 86-letna Caterina Missana, 85-letna Concetta Lantier, 75-Ietna Angela Musco, 88-letni Gastone Omegna, 75-letna Lucia Cern!vani, 85-letna Valeria Civitani, 82-letna Nella Ber-gamas, 91-letna Vittoria Taucer, 86-letna Cristina Palz, 78-letni Antonio Riz-zetto, 74-letni Aldo Mazzo-ni, 61-letni Sergio Rossetti, 68-letni Sebastiano Scintu, 63-Ietna Maria Colomban, 73-letna Laura Furlani, 82-letna Giovanna Bon. LEKARNE Od PONEDELJKA, 15., do NEDELJE, 20. januarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2 (tel. 361655), Via Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Vene-zia 3 - Milje (tel. 274998). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. bernini 4 (tel. 309114). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ii PRIREDITVE GLASBENA MATICA -Kulturni dom Trst - Koncertna abonmajska sezona 95/96 - V torek, 23. t. m., ob 20.30 Multimedialna predstava (Satie), Bojan Gorišek, klavir in Janez Škof, recitator. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v sredo, 24. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška 20 predavanje ”Od Pekinga do Karačija”. Svoje filme bo predstavil Aljoša Žerjal. SLOVENSKI KULTURNI KLUB in Mladinski odsek Slovenske prosvete vljudno vabita na V. SLOVENIJA PARTI, ki bo jutri, ob 19.30, v ul. Donizetti 3. Slavnostni govornik bo A. Rebula, častni gost pa L. Peterle. Kulturni program bodo oblikovali člani SKK in Me.PZ J. Gallus pod vodstvom J. Bana. SKD TABOR - Opčine vabi v nedeljo, 21. t.m. -začetek ob 17. uri, na ogled veseloigre v narečju ZGODBA O DR. FAUSTU, ki jo bo uprizorila dramska skupina KD Kraški dom iz Repna, režija Drago Gorup. KNJIŽNICA P.TOMAŽIC IN TOVARIŠI - V torek, 23. t.m., ob 20. uri, predstavitev v besedi in slušni obliki noVega projekta Aleksija Pregarca : "PRIMORSKA MOJA DUŠA IN SRCE” (zbornik, poezije in CD ali zgoščenka). Sodeluje Gallus Consort Dina Slama - glas, Irena Pahor - viola da gam-ba in Miloš Pahor - flavta. VABLJENI V MARIJIN DOM pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27, v nedeljo, 21. t.m., ob 17. uri. Nastopila bo gledališka skupina SKD Tabor Opčine z igro "VAJE V SLOGU”. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 22. t.m., na predstavitev italijanskega prevoda Valvazorja, ki sta ga pripravila P. Parovel in A. Jasbitz Tasso. O Valvazorjevem delu Slava vojvodine Kranjske in o italijanski izdaji bo govorila prof. M. Cenda Klinc. Predstavitev bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. E3 ČESTITKE V Stajah danes P AULO Abrahama srečuje in kozarčke vina napolnjuje. Vse naj, naj Štajerci. Danes se skoraj sreča z Abrahamom naš dragi EDI SIRK iz Križa 7. Zdravja in veselja mu želimo vsi kolegi, ki se zberemo ob 19. uri na zakuski pri Bibcu. H SPISKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. JAKOB obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih Sol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpisovanje v osnovne Sole je na ravnateljstvu pri Sv. Jakobu v Ul. Frausin 12, za otroške vrtce pa tudi v posameznih vrtcih. Rok zapade 28. februarja 1996. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih Sol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpisovanje v osnovne Sole je na ravnateljstvu pri Sv. Ivanu v Ul. Caravaggio 4. Rok zapade 28. februarja 1996. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih šol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpisovanje v osnovne Sole je na sedežu ravnateljstva. Rok zapade 28. februarja 1996. g_____________IZLETI SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 21. t.m., smučarski izlet na Monte Elmo - San Candido. Informacije in vpisovanje tel. 299798 od 17. do 20. ure. □ OBVESTILA KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU obvešča, da bo jutri, 20.t.m., zadnji dan stiskanja oljk. Vabimo zainteresirane pridelovalce ol^k, naj se čimprej zglasijo*v torkli za določitev vrstnega ŠD POLET vabi na REDNI in IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 29. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. POGREBNO DRUŠTVO TREBČE vabi na OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 21. t.m., ob 15. uri v prvem in ob 15.30 v drugem sklicanju v ljudskem domu v Trebčah. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE Krožek Kras vabi člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja v ponedeljek, 22. t.m., ob 20. uri, v gostilni Guštin v Zgoniku. ODBOR SKD TABOR - Opčine vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 26. t.m., ob 20. uri in ob 20.30 v drugem sklicanju. MALI OGLASI tel. 040-361888 IZGUBIL sem očala za vid med Ricmanji in Borštom v soboto, 13. t.m v nočnih urah. Telefonirati na tel. 231873. TRGOVINA išče vestno vajenko. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. Val-dirivo 36 - Trst - c.p. 568 pod šifro "Trgovina”. DAMO v najem sezonski bar pri Briški jami osebi z vpisom v R.E.C.. Informacije tel. 040-327330. TRGOVINA Start Spori na Opčinah išče vajenko. Zanteresirane/i naj se javijo v trgovini v jutrajih urah. NA OPČINAH oddam v najem stanovanje primerno OBČINA DOLINA (TRST) RAZPIS NATEČAJA - JAVNA DRAŽBA (Izvleček) Občina Dolina namerava razpisati sledečo javno dražbo s predložitvijo tajnih ponudb in z najvišjim znižanjem na vsoto del na osnovi dražbe (črka c) čl. 73 KO št. 827 z dne 23. 5. 1294), za redno in izredno vzdrževanje občinskih šol. Osnovni znesek dražbe znaša lit. 628.863.841.-. Zahtevana kategorija A.N.C. je 2. Zapadlost uresničitve del je 210 dni. Razpis je v celoti objavljen na občinski oglasni deski, na Uradnem listu italijanske Republike, na Uradnem vestniku Avtonomne Dežele FJK in na Listu uradnih obvestil tržaške Pokrajine. Dražba bo 23. februarja 1996, ob 11. uri na Županstvu Občine Dolina. V občinskem Tehničnem Uradu si lahko zainteresirana podjetja ogledajo celotni razpis in načrt. Trst, 29. decembra 1995 ZUPAN GLAVNI OBČINSKI TAJNIK (prof. Boris Pangerc) (dr. Casimiro Gibi) za pisarniške prostore v Ul. Alpini. Za informacije tel. na St. 213564 od 8. do 9. in od 18. do 20. ure - Milič. ZEMLJIŠČE 5000 kv m v MoSu pri Gorici zamenjam za majhno zazidljivo parcelo ali staro hišo v Brdih. Tel. 0481-522206 v večernih urah. PRODAM avtomobil Fiat 126 silver v odličnem stanju.Tel. št. 229224. PRODAM Y10 GT-IE, letnik 92, s katalizatorjem, full-optional, za 10 milijonov lir po dogovoru. Tel. 214527 po 14. uri. PRODAM Fiat Uno 45, letnik ’86 v dobrem stanju, cena 1.500.000 lir. Tel. St. 578323. PRODAM Lancia Fulvia v odličnem stanju. Tel. St. 229314 ob uri kosila. PRODAM domač krompir v Prečniku St. 7. Tel. St. 200882. ZAZIDLJIVO zemljišče v Nabrežini (koef. 0,80) prodamo. Tel. St. 823293 v večernih urah. PRODAM hišo, 110 kv.m z dvoriščem v Boljuncu, staro 24 let. Tel. St. 228390. ^VUE^«0A NMLEDNJIDAN PUBUESr * Ul. \faldlrivo 36 -1. nad. OPUŠČEN vinograd primeren za vrt 1.800 kv. m v bližini vasi oddajam. Tel. št. 229126. OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio. OSMICO ima v Zgoniku St. 71 Mario Milič. OSMICO je odprl Pahor Mario v Jamljah. Toči belo in črno ter nudi domač prigrizek. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira v Trnovci 14. Ob sredah in četrtkih zaprto. PRISPEVKI Ob 20. obletnici smrti dragega moža Maria Sedmaka daruje Zena Slava 25.000 lir za DPZ Vesna, 25.000 lir za SD Vesna in 25.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Namesto cvetja na grob Silvane Škabar daruje N.N. 30.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Bertota Doljaka daruje Rosina Milanič 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Slavke Canziani daruje družina Bertolino (65) 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Nosilci krste Anice Cibic darujejo 200.000 lir za KD Prosek-Kontovel. Za zbore Vesela pomlad so prispevali vsoto 3.170.000 lir: import-export Farco, import-export Koim-pex, podjetje Dragotin Da-nev, optika Malalan, restavracija Diana, trgovina Ste-gel, gostilna Ai pompieri, trgovina Viviana, tmffet-pizzeria Da Rino, trgovina obutve Malalan, bar SKD Tabor (Nataša in Vinko Taučer), semenarna Agro Sosič, trgovina Gnido Sclip, knjigarna in papirnica Ul-gheri Pavat, draguljarna Malalan, trgovina Baloo, pizzeria Veto, železnina Nuova Tecnoutensili (Norma Tretjak), pekarna-slaSčičarna Čok, pekarna Sossi, podjetne Kresevič Jožef, trgovina s sadjem in zelenjavo Maria Gambarelli, bar-gelateria Vatta, trgovina Moon Baby, trgovina Brundala, hotel Daneu, avtokle-par-mehanik Radko Guštin, parfumerija Kozmetika 90, mednarodni prevozi Cunja, gostilna Max, trgovina Start Šport, drogerija Časa del DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9,00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. detersivo BK2, popravila TV Boris Sossi, slaščičarna Saint Honore, jestvine De-spar Slavec, cvetličarna An-na, goriva Vremec, zlatarna Zlata kapljica, trgovina Caz-zador, tobakarna Roberto Possanzini, trgovina Roberta, drogerija Škabar, frizerski salon Maida, gradbeni material Danieli di Ferfo-glia, lekarna Longo, eiektro-material Bresciani, semenarna Mocilnich, trgovina Heart, jestvine Alborghetti, brivnica Faggin, brivnica Garavello, konfekcije Rina-scita, kemična čistilnica Vitla Carsia, trgovina barv in lakov Furlan in Milič, elektromaterial Laura Malalan, konfekcije K&G, foto Russo, urarna in zlatarna Sossi, lekarna All’Obelisco, kemična čistilnica Marta, trgovina Simič, trgovina s sadjem in zelenjavo Kalin, mlekarna Mačehi, mesnica Bacicchi, papirnica-trgovi-na gospodinjskih pripomočkov Cobez, caravan camper Campanella, cvetličarna Nada, konfekcije Albino Filippi, N.N., želez-nina-trgovina gospodinjskih pripomočkov Unussi, trgovina Unussi, konfekcije Vir-. gilio D’Amato, hotel-gostil-na Valeria. Zadružna prodajalna na Opčinah je prispevala 500.000 lir za nakup majic za pevce. Adriana Cibic Reggente je darovala blago za tri tržaške nose. Podjetje import-export Peter Malalan je darovalo umetniški izdelek iz kamna Pavla Hrovatina. Zbori Vesela pomlad se vsem darovalcem prisrčno zahvaljujejo. t Mirno je zaspala naša draga . Kristina Kalc Pogreb bo v soboto, 20.t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v gropajsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sin Franc, hčerka Zorka, vnuk Marjan in Robert z družino, snaha Danica, vnukinji Orieta in Laura z družinama ter vsi sorodnild. Gropada, 19. januarja 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) t Sporočamo žalostno vest, da nas je v 88. letu starosti zapustil Franc Bizjak iz Repna Pogreb bo v soboto, 20. t.m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Repenta-ber. SVOJCI Repen, 19. januarja 1996 (Pogrebno podjetje ul. Torrebianca) SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 8 Petek, 19. januaija 1996 GORICA NOVICE PO PODATKIH MEJNE POLICIJE Pretok oseb, blaga in vozil stalno narašča opozorimo, da pripravlja Skupina 75 v prihodnjih i r\nr-±> *- i . , tednih še nekaj pobud. Tako načrtujejo izlet v Be- RfOkO 235 tlSOČ tOVOTHlJClkOV netke, ob priložnosti znanega Beneškega karnevala, "Barve” v projekciji fotokluba Skupina 75 Fotoklub Skupina 75 pripravlja v začetku prihodnjega tedna novo prireditev. V Kulturnem domu v Sovodnjah bo v torek, 23. t.m. ob 20.30 projekcija diapozitivov na temo "Barve”. Prireditev so pripraviti v sodelovanju s koordinacijskim odborom fotografskih klubov, ki delujejo na Goriškem in v sodelovanju s KD Sovodnje, medtem ko je tehnično opremo zagotovil krožek CIFI. Naj ob tem razmišljajo pa tudi o ponovni prireditvi tečaja za fotoamaterje. Koncertna sezona AGIMUS Jutri nastop A. Calabretta Združenje glasbene mladine (AGIMUS) pričenja jutri koncertno sezono 1996. V konferenčni dvorani pokrajinskega muzeja na gradu bo ob 18. uri nastopila pinaistka Anna Calabretta z zanimivim sporedom skladb Rahmaninova, Prokopjeva in Chopina. Program obsega med drugim tudi znano Chopinovo mrtvaško koračnico. Naslednji koncert v okviru glasbenega združenbja AGIMUS bo 3. februarja, ko bo nastopil godalni TRIO. V nedeljo koncert božičnih pesmi v Ronkah Društvo Jadro v Ronkah, ki je v zadnjih tednih priredilo že nekaj lepih kulturnih prireditev vabi v nedeljo, 21. t.m. na koncert božičnih pesmi. Pevska prireditev bo ob 15.00 v cerkvi sv. Lovrenca v Romjanu. Pel združeni cerkveni pevski zbor iz Trsta pod vodstvom Aleksandre Pertot. Ljubitelji petja si bodo ob tej priložnosti lahko ogledati tudi 1 •v : 1$ Pretok oseb in blaga se na mejnih prehodih na Goriškem stalno povečuje. Po podatkih poveljstva mejne policije za goriško pokrajino, so lani v mednarodnem prometu zabeležili za kakih dvanajst odstotkov več potnikov, povečal se je tudi pretok ljudi v okviru takoimenovanega maloobmejnega videmskega sporazuma. Sestodstotni porast (v primerjavi z letom poprej) so lani zabeležili v blagovnem prometu, oziroma pretoku tovornih vozil. Mejo je prešlo 235.327 vozil. Navajamo podrobnejše podatke. Preko mejnih prehodov na Goriškem je državo zapustilo 5.831.445 italijanskih državljanov, v državo pa premične jaslice, ki jih je izdelal umetnik, ki prav jih je vstopilo 5.591.735. letos del svoje zbirke razstavlja v Moskvi. Prihaja Štajerskih sedem Prihodnji petek bo v Kulturnem domu nastopil Povečanje znaša 17, oziroma 16 odstotkov v primerjavi z letom poprej. V državo je v tem času vstopilo 1.831.413 tujih znani ansambel nardonozabavne glasbe "Štajerskih jj| državljanov, izstopilo pa sedem”. Godce in pevce, ki so znani tudi v zamej- 1 ™e2,»i»gp,,mej,evia”r.: že nekajkrat tudi gostje na Steverjanskem festivalu, bo spremljal Boris Kopitar. Ro2stava»Enaki in različni« V prostorih zavoda G. D’Annunzio je do 20. t.m. odprta razstava "Uguati e diversi” (Enaki in različni), ki so jo odprti prejšnji petek, ob obisku glavnega tajnika sindikalne zveze CISL D’Antonija. Ogled razstave priporočajo tudi dijakom drugih šol, umik po dogovora s tajništvom zavoda. ASCOM izraža zadovoljstvo Združenje ASCOM obvešča, da je vlada na seji 17. t.m. odobrila odgoditev roka (do 19. marca 1996) za uresničitev obveznost, ki jih določa zakonski dekret št. 626/94 glede zagotavljanja varnosti na delovnem mestu. Združenje izraža zadovoljstvo nad ukrepom vlade in obenem pričakuje, da bodo v tem času v določilo vneseni nujni popravki v korist takoimenovanih družinskih ali matih podjetij (ki zaposlujejo do pet uslužbencev). tom poprej, znaša 10, ozi- roma 9 odstotkov. V okviru videmskega sporazuma je mejo prestopilo (v obeh smereh) 5.104.873 italijanskih državljanov in 5.308.779 tujih državljanov. Medtem ko je v prvem slučaju povečanje neznantno, dosega v drugem povečanje dobrih deset odstotkov. Številčni podatki (ki pa so nepopolni, ker se nanašajo samo na mejne prehode prvega reda) kažejo na rahlo nižanje števila vozil (-0, 4 odst.). Kljub temu je preko meje šlo skoraj 7, 5 milijonov vozil. V arhivu smo zbrskali podatke za stanje pred desetimi leti in ugotoviti, da je s potnimi tisti takrat prešlo mejo le 1.030.593 oseb z italijanskim državljanstvom (v obeh smereh) in 1.054.033 tujih državljanov. Malob-mejni promet pa je bil približno enkrat nižji od lanskega. Na mejnih prehodih na Goriškem so lani zasegli 57 luksuznih avtomobilov sumljivega izvora. ŠTANPREŽ / V SOBOTOJE BILA PREMIERA Dramska skupina spet izbrala Mušiča Zanimivo postavitev igre Žalujoči ostali Režiser predstave je EmilAberšek II! Sodnik je potrdil pripor za Bullijevo Sodnik za predhodne preiskave je včeraj potrdil pripor za 69-letno Antonio Bulli, ki je sama priznala umor moža 70-letnega Terenziana Pon-tremolesija. Uboj naj bi zagrešila'v soboto ponoči. Sodnik je tudi odredil, da se pripor do nadaljnega izvaja v za zdravljenje primernem okolju. Sodnik je odredil nov zdravniški pregled. Včeraj so na go-riškem pokopališču pokopati umorjenega Teren-.ziana Pontremolesija, njegovi ožji sorodniki pa so storiti prve korake na sodišču, kjer se bodo, kot se zdi, prijaviti kot zasebna stranka. Dramska skupina PD Standrež je novo (enaintrideseto) sezono pričela s komedijo Branislava Nušiča Žalujoči ostali. Premiera je bila prejšnjo soboto, 13. t.m. v župnijskem domu v Standrežu, prva ponovitev pa naslednjega dne v isti dvorani. Zdaj se člani dramske skupine pripravljajo na vrsto gostovanj, v zamejstvu in tudi matični domovini. Igro je režiral Emil Aberšek, ki je, kar se sodelovanja s štandr-skimi amaterskimi igralci tiče, skoraj dopolnil drugo desetletje nadvse uspešnega sodelovanja. Nosilne vloge so tudi tokrat tolmačili starejši in izkušeni člani dramske skupine: Božidar Tab a j kot Agaton, Majda Paulin kot vdova Sarka, Jordan Mučič kot Tanasije. V raznih manjših vlogah pa je Pekel v Gorici V ponedeljek in torek, 22. in 23. t.m. bo v Gorici spet gostovalo Slovensko stalno gledališče, tokrat z delom Josipa Tavčarja Pekel je vendar pekel. Režiser predstave je Marko Sosič. SSG se ob petdesetletnici delovanja s ponovno uprizoritvijo Pekla spominja svojega dolgoletnega umetniškega vodje. V igri je avtor prikazal absurdno perspektivo razvoja tehnike in posledično preobrazbo človeka, seveda v negativnem smislu. Ponedeljkova, oziroma torkova predstava je četrta v okvira letošnje abonmajske sezone. Podrobnejše informacije nudijo interesentom v pisarni Kulturnega doma, ul. Brass, 20 - tel. 33288. V PRIREDBI MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA VRH - SV. MIHAELA Božičnica v bolnišnici in koledovanje Obisk starejših in bolnih vaščanov - Za obhod po domačfvasi so si oskrbeli tudi živo ovco Ob koncu srečanja so otroci izrekli tudi voščila. ”Ob povratku domov so se naše težave in skrbi zdele težavice in prazne marnje. Ti ljudje pa naj nam podarijo nov pogled za življenje, kolikokrat namreč se brezdušno obračamo stran od tistega, ki prosi in potrebuje našo pomoč”, razmišljajo člani zbora. V sredo, 3. januarja pa so se pevci preoblekli v pastirčke in pastirice. Z ovčico, z vedrino in z božičnim petjem so krenili po vrbovskih cestah. Obiskali so bolnike, prizadete in starejše vaščane . Obiska so bili vsi veseli, saj so jih otroci razveselili s petjem in voščili za srečno novo leto. Koledovanje se je zaključilo v gostilni pri "Gotovih” ob pijači in dobro pripravljenem prigrizku ob splošnem zadovoljstvu otrok. 'Podari malo časa tudi drugim”, to je bilo letošnje božično geslo mladinskega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela. Božič je namreč prava priložnost, da nudimo roko tistim, ki so v težavah. Zato so se mladi pevci, na povabilo zdravniškega osebja, zbrali na Stefanovo, v družbi staršev pri sv. maši v psihiatričnem oddelku go-riške bolnišnice. Z božičnimi pesmimi so popestrili bogoslužje v veliko veselje bolnikov, ki morajo živeti daleč proč od svoje družine, zapuščeni, sami. Ti osamljeni bolniki so našli za trenutek skupino otrok, ki jim je nadomestila sinove, brate, vnuke... nastopilo kar precej mlajših igralcev. Opozoriti velja na preprosto a vendar učinkovito scensko rešitev. Zanimiva je bila tudi postavitev : igralci namreč pričakajo občinstvo že ob vhodu v dvorano ter se na oder odpravljajo skozi dvorano, mimo gledalcev in na tak način že takoj vzpostavijo nekakšen tesen stik in sočasno opozorijo nase, oziroma na značilnosti vlog, oziroma oseb, ki jih igrajo. Nušič je svojo igro v kateri smeši lakomnost sorodnikov, ki računajo na bogato dediščino, ki pa se ob koncu v bistvu znajdejo praznih rok, zasnoval v treh dejanjih, vendar pa je v Aberškovi postavitvi igra zadobila zelo hiter ritem, skorajda brez prekinitev in je igra pravzapray eno samo dogajanje na odru. M PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško bo 18. februarja priredilo veselo pustovanje v Gallianu pri Čedadu. Prijave bodo sprejemali od 31. januarja do 7. februarja na društvenem sedežu (ob sredah med 10. in 11. uro) ter poverjeniki. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Ivota Škorjanca iz Ste-verjana darujejo Anica, Marjanka, Lučka, Sandra in Mirjam 100 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah. V spomin na dragega brata Romana Cemica, ki je umrl v Argentini darujejo bratje in sestre z družinami 80 tisoč tir za vzdrževanje spomenika padlim na Vrhu, 80 tisoč lir za KSD Danica in 80 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev v Sovodnjah. Ob obletnici smrti Vojka Cotiča daruje družina 100 tisoč lir za Glasbeno matico-podruž-nico Sovodnje. Premiersko predstavo si je ogledalo zelo veliko ljubiteljev odrske umetnosti, domačinov iz Standreža, kakor tudi iz drugih krajev. Lep obisk so zabeležili tudi na nedeljski ponovitvi. Na sliki - Foto Bum-baca - prizor s sobotne premiere. □ OBVESTILA SPD GORICA - Smučarski odsek obvešča, da se v nedeljo, 21. t.m. nadaljuje tečaj smučanja na Trbižu. Uslužbenci Promotura so v teh dneh z umetnim zasneževanjem uspeti progo utrditi in ustrezno pripraviti in bo smučišče redno odprto. Avtobus odpelje po že znanem razporedu in urniku. CICIKLUB obvešča, da bo prihodnje srečanje v ponedeljek, 22. januarja ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. KGM - Klub goriške mladine priredi v četrtek, 25. t.m. obisk parlamenta v Ljubljani. Predvideno je tudi srečanje z nekaterimi parlamentarci. KINO GORICA CORSO 17.15-19.40-22.00 »Agente 007 - Gol-deny«. TRŽIČ COMUNALE 18.00-22.00-22.00»! soliti sospet-ti«. Režija Bryan Singer (ZDA 1995). Igrajo Stephen Baldwin, Gabriel Byme, Kevin Spacey. M ■ ■ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BUDINE, Trg S. France-sco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. I Maggio 94, tel. 790338. POGREBI Danes, ob 11. uri, Grazia-no Gregori, iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. TRGI / ODLIČEN DAN ZA ITALIJANSKO DEVIZO, DRŽAVNE VREDNOTNICE IN BORZO Ura se vrača na vrednost, ki jo je imela pred lansko krizo Marka (1073,98 lire) je včeraj padla na raven izpred 11 mesecev PET PON TOR SRE ČET 1576,1 15723 1578,7 15817 15787 10905 10 $7,7 1083,1 1081,7 10739 MILAN - Italijanski denarni in finančni trgi so včeraj doživeli enega takih dni, ki bi jih bilo vredno o okviriti. Lira je trenutno očitno močnejša od vladne krize in od nemške centralne banke, ki kljub pričakovanjem ni spremenila uradnih obrestnih stopenj. Vzpon italijanske devize se je tako nadaljeval in dosegel nove rekorde v menjavi z marko: po tečajnici centralne banke je veljala 1.073,98 lire, kar "je najnižja vrednost od lanskega 15. februarja. Nekaj je v primerjavi s sredo izgubil tudi dolar (veljal je 1.578,21 lire), ki ohranja bolj ali manj stabilni tečaj od začetka leta, medtem ko je eku izgubil Se nadaljnjih 11 lir in je po teCajnici Banke Italije veljal 1.987,12 lire. Na denarnem trgu je bilo vCeraj Čutiti zadovoljstvo predvsem zato, ker je lira nadomestila praktično vse tisto, kar je izgubila v najbolj Crnih obdobjih lanskega leta.' In kje so vzroki za tako solidno obnašanje italijanske devize? V prvi vrsti dobro gibanje dolarja, potem o šibite v marke in razmeroma ugodna klima na mednarodnih trgih, zraven pa tudi zau- panje domačih trgov, da se vladna kriza ne bo končala z volitvami, ampak s sestavo nove vlade. Ce k temu prištejemo Se pričakovanja in tudi realne možnosti za znižanje inflacijske krivulje, kar po drugi strani že povzroča padanje cene denarja (vCeraj so nekatere sklicne obrestne stopnje znižali v Veliki Britaniji, Franciji in na Nizozemskem), potem optimizem trgov najbrž ni pretiran. Nic manj pozitivne niso novice z delniškega trga, kjer se je februarski borzni mesec zaCel z naravnost evforičnim sestankom. Zadnji indeks Mibtel je pridobil 2,29 odstotka, Mib-30 2, 35 odstotka, medtem ko je splošni indeks MIB napredoval za 1,91 odstotka. NaraSCa tudi obseg poslov, ki so bili vCeraj vredni 813 milijard lir, največ zanimanja vlagateljev pa so doživeli certifikati bank, zavarovalnic in storitvenih družb. Pravi boom so doživeli tudi posli s pogodbami future na državne vrednotnice, saj postaja donosnost italijanskih vrednostnih papirjev (zaradi razlike v obrestnih stopnjah glede na druge države) vse bolj konkurenčna. Podatki o januarski inflaciji šele februarja RIM - Potem ko so mirovale že oktobra, se cene pri proizvajalcih niso zvišale niti novembra lani. Po podatkih zavoda Mat se cene proizvajalcev in grosistov, katerih stopnja rasti pada že od lanskega junija, postopoma približujejo dinamiki cen v široki porabi, kar daje dobra upanja za nadaljnje upadanje inflacijske stopnje. Razmeroma visoka cenovna rast ostaja pri naftnih proizvodih in metanu, pri motornih vozilih (oboji +0,6%) in nekaterih živilskih proizvodih, medtem ko so se v mesečni primerjavi za cel odstotek znižale cene celuloze in založniških proizvodov, ki so do novembra nezadržno rasle (v letnem povprečju so se do konca novembra zvišale za kar 13, 2 odstotka). Podatkom o gibanju cen pri proizvajalcih in grosistih pa tokrat ne bodo sledile , projekcije o januarski inflaciji, ker se Ista! ukvarja s preustrojem osnove za svoje izračune, zato bo infla-cijska stopnja za januar znana šele 21- februarja. Begunjski Elan še vedno naprodaj LJUBLJANA - Večja skupina kupcev, med kate-rimi so tudi slovenski vlagatelji, je Privredni banki Zagreb sporočila svoje zanimanje za nakup delnic Elana. Kot je znano, je Privredna banka 77-odstotni lastnik begunjskega Elana, večinski paket delnic pa je naprodaj za. približno 55 milijonov nemških mark. S štirimi velikimi ponudniki, ki naj bi bili najresnejši kupci, potekajo tudi pogajanja. Steber Elanove proizvodnje ostaja program smuči, narašča pa tudi proizvodnja snowboardov, saj so jih lani izdelali kar 300 tisoč. To naj bi Elan uvrščalo na mesto drugega največjega proizvajalca tega vse. bolj iskanega smučarskega izdelka na svetu. Ostajata tudi navtični program (jadrnice) in športna oprema, opuščajo pa proizvodnjo jadralnih letal, ki je na zasičenem trgu postala nerentabilna. Podjetje dobiva tudi ponudbe velikih zahodnih proizvajalcev smuCi za proizvodno kooperacijo. Privredna banka naj bi z reinvestiranjem dobička iz let 1992 in 1993 obnovila proizvodni program v Begunjah in razširila proizvodnjo smnvboardov v Avstriji, uvedla lastno distribucijsko podjetje na japonskem in proizvodnjo strojev za servisiranje smuči in snow-boardov v ZDA. Od stečaja do konca leta 1995 je samo v proizvodne linije največji lastnik vložil 25 milijonov mark, zato seveda pričakuje tudi pozitivne rezultate. Ce Privredni banki ne bo uspelo prodati delnic na »domadh« trgih, se bo za prodajo večin-; skega paketa obrnila na mednarodne trge kapitala. SDGZ / NA POBUDO GOSTINSKE SEKCIJE Uspel Gostinski večer v znamenju domače gastronomske ponudbe in žlahtnih vin Kras TRST - V ponedeljek so se gostinci in drugi elani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja srečali na družabnem večeru ob novem letu, ki postaja tradicija. Na Pesku so bili v istoimenski rasta-vraciji priCe pravemu prazniku krajevne kuhinje in vina, kot je podčrtal tržaški somelje Sergij Cesar, ki je vodil degustacijo vin. Sestavine zahtevnega jedilnika so spremljala najprimernejša vina, ki jih premore tržaški vinorodni okoliš in ki jih je dal na razpolago Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin Kras. Za aperitiv je bila tokrat izbrana penina malvazija Parovel z dvojno utemlejitvijo: da je po kakovosti to edino tovr- stno vino na Tržaškem in da ga proizvaja znana kmetija iz MaCkolj. Hladno predjed je spremljala vitovska Andreja Milica, toplo predjed, ki so jo sestavljale blitvina torta s skuto, palačinke z gobami in ječmenova rižota s srnjakom, pa malvazija Rada Miliča. Glavno jed, telečjo kraCo s peCenim krompirjem in goveji filet z gorgonzolo in orehi, pa je ovrednotilo rdeCe vino BoljunCana Robija Ote. Enogastronomske dobrote pa niso bile edini adut dobro obiskanega gostinskega večera, saj sta ga poživili klepetavi »venderigli« iz Brega Vanka in Tonca, ki sta s svojimi vragolijami v breškem in tržaškem narečju ter s spremljavo frajtonaric res dvignili temperaturo. Tržaški gostinci, ki so včlanjeni v SDGZ, so tokrat že drugič povezali svoj praznik z ovrednotenjem krajevne vinske proizvodnje, kot sta podcrtala njihov predsednik Lino Doljak in predsednik Združenja Boris Siega, saj je prav vlaganje v promocijo kajevne gostinske in turistične ponudbe najvažnejša postavka za razvoj tega sektorja. Ta postavka pa je lahko uCikovita in prinese sadove le, Ce dosledno in v najveeji možni meri poveže vse vire turistične privlačnosti, ki jih premore ozemlje: morje, mesto, krajino, umetnost, tradicijo, obrt, vino, kuhinjo in podobno. Davorin Devetak m B II SDGZ OBVEŠČA Priprave na sejme v Tirani, Zagrebu in Ljubljani V novem letu je delovanje za mednarodne operaterje ker se da pestro. Trgovinska zbornica v Trstu bo priredila skupinske nastope na nekaterih pomembnih sejmih v sosednjih državah in v ta namen vabi krajevna izvozno-uvozna in druga zainteresirana podjetja na specializirana srečanja. Srečanja bodo danes v Rdeti dvorani tržaške zbornice (Borzni trg 14) po naslednjem razporedu: ob 10.30 bo srečanje operaterjev, ki se nameravajo udeležiti tržaškega Exp6ja v Tirani od 29. februarja do 3.marca; ob 11.30 srečanje kandidatov za spomladanski sejem v Zagrebu od 16. do 20 aprila; ob 12. uri pa bo srečanje za ljubljanski sejem Alpe Adria, ki bo od 4. do 9. marca. Obisk delegacije Gospodarske zbornice Srbije v Trstu Od 23, do 25. januarja bosta na obisku v Trstu delegaciji podjetnikov iz osrednje Srbije in iz Kragujevca, ki ju bosta vodila predsednika Gospodarske zbornice Srbije in obmoCne zbornice Kragujevac. Zainteresirana tržaška podjetja se bodo lahko srečala s približno 20-clanskim zastopstvom v torek, 23. januarja ob 17. uri v Veliki dvorani Trgovinske zbornice. Tedaj bo priložnost, da se domači podjetniki dogovorijo za sestanke s srbskimi kolegi, ki bodo ostali v Trstu dva dni. Od 6. do 8. februarja pa je predviden obisk delegacije vojvodinskih podjetnikov pod okriljem Gospodarske zbornice iz Novega Sada. Predvidoma bo podobno srečanje s krajevnimi operaterji v torek, 6. februarja ob 17. uri v Rdeči dvorani trgovinske zbornice. Boiza sodelovanja z vzhodnoevropskimi državami Trgovinska zbornica v Trstu je razposlala stanovskim organizacijam in podjetjem vprašalnik z informacijami o predlaganih projektih za sodelovanje s podjetji Vzhodne Evrope. Informacije bodo posredovali v okviru vzajemne izmenjave po-nudb-povpraševanja podjetij z drugimi zbornica-, mi in s sorodnimi organi naslednjih držav: Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Poljska, Republika Češka, Romunija, Slovaška, Slovenija, Srbija in Ukrajina. Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu bo neposredno sledilo vsem trem pobudam, zato se lahko zainteresirani elani za vse podrobnejše informacije obrnejo na njegovo organizacijsko tajništvo (telefon St. 040/362949). |s s 18. JANUAR 1996 v LIRAH valuto nakupni prodajni ameriški dolar 1558,00 1606,00 nemška marka 1064,00 1096,00 francoski frank 311,00 320,00 holandski gulden 947,00 976,00 belgijski frank 51,40 53,40 funt šterling 2376,00 2449,00 irski šterling 2460,00 2535,00 danska krona 274,00 283,00 grška drahma 6,40 6,80 kanadski dolar 1142,00 1177,00 japonski jen 14,70 15,30 švicarski frank 1314,00 1354,00 avstrijski šiling 150,80 155,40 norveška krona 242,00 250,00 švedska krona 233,00 241,00 portugalski escudo 10,20 10,60 španska pezeta 12,50 13,20 avstralski dolar 1153,00 1188,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,60 12,40 hrvaška kuna 265,00 290,00 ] 18, JANUAR 1996 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1558,00 1603,00 nemška marka 1067,00 1092,00 francoski frank 310,00 320,00 holandski gulden 946,00 971,00 belgijski frank 51,50 53,30 funt šterling 2373,00 2453,00 irski šterling 2457,00 2552,00 danska krona 275,00 284,00 grška drahma 6,40 7,00 kanadski dolar 1140,00 1175,00 švicarski frank 1319,00 1347,00 avstrijski šiling 150,60 155,10 slovenski tolar 11,70 12,40 18, JANUAR 1996 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1578,210 — ECU — 1987,120 — nemška marka — 1073,980 — francoski frank — 314,230 — funt šterling — 2405,290 holandski gulden — 958,870 — belgijski frank — 52,276 — španska pezeta — 12,745 — danska krona — 277,660 — irski funt — 2491,520 — grška drahma — 6,545 — portugalski escudo — 10,383 — kanadski dolar — 1155,610 — japonski jen — 14,991 — švicarski frank — 1329,130 — avstrijski šiling — 152,720 — norveška krona — 245,120 — švedska krona — 235,620 — finska marka — 353,070 — avstralski dolar 1168,660 1 12. JANUAR 1975 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4415 14455 1.4495 funt šterling 2.2229 2.2229 2.2369 irski funt 2.3005 2.3075 2.3145 . kanadski dolar 1.0574 1.0614 1.0654 nizozemski gulden 89.18 89.29 89.4 švicarski frank 123.97 124.07 124,17 belgijski frank 4.855 4.865 4.875 francoski frank 29.113 29.173 29.233 danska krona 25.805 25.865 25.925 norveška krona 2271 22.77 22.833 švedska krona 21.835 21.895 21.955 italijanska lira 0.9138 0.9178 0.9128 avstrijski šiling 14.2 14.22 14.24 španska peseta 1.1865 1.1905 1.1945 portugalski escudo 0.9612 0.9442 0.9672 japonski jen 1.3687 1.3702 1.3717 finska marka 33,02 33.1 33.18 Petek, 19. januarja 1996 KULTURA OPERA / DRUGA PREMIERA VERDIJEVE SEZONE V DVORANI TRIPCOV1CH Tristan in Izolda z vrhunskimi interpreti Prizor iz VVagnerjeve opere (foto Montenero) V tem mesecu poteka šestnajst let od zadnje tržaške uprizoritve VVagnerjeve mojstrovine "Tristan in Izolda” v gledališču Verdi in samo tri leta manj od stoletnice prve postavitve leta 1899. Vmes se je zvrstilo še štirinajst uprizoritev, od katerih pet po drugi svetovni vojni. Ce prištejemo še vse druge uprizoritve njegovih del, potem gotovo ni mogoče trditi, da Wagner ne bi bil v Trstu deležen pozornosti, ki jo zasluži. "Tristan in Izolda” sodi nekako v sredino IVagnerjeve-ga ustvarjalnega opusa v leta med 1857 in 1859 in odseva avtorjevo filozofsko in obenem intimno Čustveno razpoloženje, pogojeno od njegove "pregrešne” ljubezni do Mathilde von Vesendock. V svoji glasbeni prepesnitvi dramatizirane keltske legende-mi-ta in nedokončane pesnitve Gottfrieda von Strassburga, se je opiral izključno na Človeško stran legende oziroma na moč in neizogibnost ljubezni in smrti v njuni stintezi in sublimaciji, doživljam v intenzivnem in globokem romantičnem zanosu. Wagnerjeva glasba zdaj ni v funkciji drame, paC pa se je drama spremenila v glasbo in v tem je tudi prelomnost komponiranja, v katerem je mojster daleč prehitel svoj čas in odprl nova obzorja muzikalnega izpovedovanja, ki ob simfonični razsežnosti ohranja in izpostavlja intimno globino Čustvenih odsevov. Dramatična in lirična romantična barvitost VVagnerjeve muzike dosega zato prav v "Tristanu in Izoldi” skozi njiju v elegiji ljubezni in smrti kot njeni poslednji dopolnitvi, dotlej nesluteno skrivnostno izrazno moč v neprekinjenem, takorekoč metafizičnem muzikalnem spevu od preludija preko himne noči do osvo-bajajočesa Izoldinega speva v združitvi z umirajočim Trista-nom v dopolnitvi ljubezenske zvestobe. Sedanjo novo postavitev "Tristana in Izolde” v nemškem izvirniku z elektronskimi podnaslovi v italijanščini v danih možnostih Dvorane Tripcovich so oskrbeli izkušeni režiser Stefana Vizioli, scenograf Ulderico Manani (tudi luci), kostumografinja Anna Marie Heinrich z dirigentom Michaelom Luigom, ki je v Trstu že reden gost za VVagnerje-va dela. Postavitev je verno odražala konceptualno skladnost intencij vseh štirih dejavnikov v iskanju bistvenega in v podrejanju vidnega muzikalni izpovednosti drame, v seganju v njene globine in v metafizičnem scenskem odslikavanju skrivnostne mod svetlobe in teme, noči in dneva v poetičnem smislu. Enotno zasnovana vzpenjajoča se hiperbolična scena, ki ustvarja vizijo zemeljst-va in neskončne brezčastnosti, deluje v svoji vizuelni redukciji in z igro luči ob le najnujnejšem spreminjanju scenskih rekvizitov, na moč učinkovito in prepričljivo skozi vsa tri dejanja obenem z minimalno mimiko nastopajočih akterjev v okviru hotene statičnosti, ki pa vendarle premišljeno ponazarja skrivnosti čustvene palete naslovnih nosilcev te srednjeveške legende. Skladno s takim postavitve-nim konceptom je bilo tudi glasbeno vodstvo dirigenta Michaela Luiga. Po le nekoliko pretirani počasnosti in heiz-raznosti uvodnega preludija, je orkester pod njegovim vodstvom v nadaljevanju rastel v intenzivnosti muziciranja in dosegel izjemno lepe dramatične in romantične zvočne učinke in se imenitno dopolnjeval s pevci v prepričljivem soustvarjanju subtilne izpovednosti Wagnerjeve muzike. Seveda pa je prodoren uspeh premierske predstave slonel v enaki, Ce ne celo prevladujoči meri, na kakovostnih pevcih te mednarodne zasedbe in predvsem na obeh nosilcih naslovnih vlog, na ameriški sopranistki Sue Petchell in prav tako ameriškem tenoristu Ronaldu Hamiltonu, ki sicer redno gostujeta na nemških odrih, kar za interpretiranje Wagnerjevih vlog ni brez pomena. Sue Petchell je ustvarila pevsko in tudi pojavno močan lik Izolde z glasovno bogato in plemenito barvno modulacijo na celotnem razpoloženjskem loku od agresivnosti do romantične nežnosti z mojstrsko izpovednostjo zlasti v ljubezenskem duetu drugega dejanja in v zaključnem prizoru. Ob njej je tenorist Hamilton v vlogi Tristana bil glasovno morda manj uglajen, vendar vseskozi izenačen in plemenit v svoji trpeči gorečnosti in Čustveni intenzivnosti. Glasovno močna pojava je bil nemški basist Erich Knodt kot kralj Mark, pevec pastoznega, globokega glasu in izdelane pevske tehnike. V vlogi Bran-gane, Izoldine zaupnice, se je predstavila avstrijska mezzosopranistka Gudrun Volkart z močnimi dramatičnimi glasovnimi poudarki. Prav tako pevsko in igralsko zanesljiv in prepričljiv lik Tristanovega zvestega prijatelja Kunvenalda je interpretiral švicarski baritonist Urs Markuš. V ostalih vlogah so nastopili še italijanski pevci Walter Coppola (Me-lot), Tommaso Randazzo in Paolo Rumetz. Občinstvo (v ne popolnoma zasedeni dvorani) je dobre štiri ure in pol trajajočo predstavo spremljalo z zbrano pozornostjo in z dolgotrajnim odobravanjem in večkratnim klicanjem akterjev pred zastor. V foyerju gledališča je razstavljenih 42 skic scenografa Mananija, ki so nastale med snovanjem scene in ki izpričujejo nemajhen napor umetnika v miselnem usklajevanju in prilagajanju prizorišča Wagnerjevemu muzikalnemu svetu. ____________________________j .k. TRST / FILMSKI FESTIVAL A-J - Danes bodo na vrsti predvsem hrvaški ustvarjalci Sedmi filmski festivala Alpe-Jadran je v polnem teku. Kot običajno je v dvorani Excelsior in Azzurra na začetku drevoreda 20. septembra privabil pravo množico ljudi, ki sledijo predstavam tudi v poznih nočnih urah, saj je to v našem mestu, a tudi v Italiji sploh, ena redkih priložnosti za spoznavanje filmske in video ustvarjalnosti v deželah vzhodno do nas, ki so jih v zadnjem obdobju zajele ogromne spremembe, kar se jasno odraža tudi v umetniškem izražanju, zlasti mladih generacij, obenem pa zahtevajo posebej na tem področju popolnoma drugačen pristop od včerajšnjega. Mladi filmski ustvarjalci v deželah, ki iz socialistično zasnovanega gospodarstva prehajajo na tržno pogojene razmere, so se znali odzvati novim izzivom tudi z novim ustvarjalnim izrazom, Cesar doslej ni še zaznati medn jihovimi vrstniki na Zahodu, kot je na predstavitveni tiskovni konferenci puda-rilia Annamaria Perca-vassi v imenu organizatorjev prireditve. Morda je tudi v tem razlog, da ima festival vse veC ugleda pri javnih ustanovah, ki s svojimi prispevki omogočajo njegovo uresničitev. Dosedanjim pokroviteljem, omenimo naj le Deželo, Pokrajino, vladni komisariat in posebni odsek za predstave in prireditve pri vladnem predsedstvu, se je letos pridružila še Trgovinska zbornica s prispevkom v višini 85 milijonov, kar izpričuje inovativno pojmovanje gospodarstva, ki dandanes sloni na komuniciranju, na vseh ravneh, od gospodarskega do umetniškega. V uradni selekciji v dvorani Excelsior je današnji dan posvečen zlasti hrvaškim ustvarjalcem; ob 17. uri bodo namreč vrteti kratki film Jelene Rajkovič Noć za slušanje, ki mu bo sledil celovečerec Vidimo se Ivana Salaja in nato kratki film Prolazi sve Gorana Pavletiča, medtem ko se bodo predvajanja zaključila s filmom Ma je omstva (Moje je maščevanje), ki ga je hrvaškia režiserji Lordan ZafranoviC posnel za Češkega producenta. Vmes sta na sporedu še avstrijska in nemški kratki film. V dvorani Azzurra so ob 14. uri na sporedu posnetki bosanske televizije o Sarajevu, nato razni kratki filmi za sekcijo Podobe: ob 21.30 bodo vrteli slovenske video filme, ki so sploh zelo cenjeni. Ob 20. uri bodo izjemoma vrteli v mali dvorani film Gli occhi stanchi (Trudne oči) Corsa Salanija, ki je vključen v nagradno selekcijo. Med nočne zanimive dogodke spada še srečanje z zvezdnikom med filmski kritiki Enri-com Ghezzijem, ki bo ob 23. uri. Eden jutrišnjih pomembnejših dogodkov in sicer ob 11. uri je vsekakor prva od treh okroglil miz o izganstvu, koreninah in pripadnosti. Spregovorila bosta An dre Rezler in Abdulah Sidran, (bov) GLEDALIŠČE / GOSTOVANJE SKUPINE GLI IPOCRITI Z ENODEJANKO RAFFAELEJA VIVIAN1JA Muzika slepih v Rossettiju V tržaškem gledališču Rossetti se je po dolgem novoletnem premora dejavnost spet začela s predstavo La mušica dei ciechi (Muzika slepih) neapeljskega gledališkega avtorja Raffaeleja Vivianija v postavitvi skupine Gli Ipocriti in v režiji Antonia Calende, letošnjega novega umetniškega vodje Deželnega stalnega gledališča, ki je sezoni 1995/1996 dal vsekakor močan osebni pecat. Raffaele Viviani se je rodil v Neaplju leta 1888, kjer je tudi umrl leta 1950. O njem bi se lahko reklo, da se je rodil na odra: prvič je nastopil, ko je bil star šele štiri leta. Ko mu je bilo le sedem let, je že nastopal v glasbenih varietejskih točkah, ki si iih je sam zamislil. OCe mu je umrl, ko je bil še otrok, tako da je bil s sestro Luisello prisiljen nastopati po ulicah, da sta zaslužila za preživetje. Leta 1905 je končno začel nastopati v pravem gledališču z uglasbenimi skicami komičnih tikov, ki so jim v Neaplju rekli “macchiette". Z njimi je doživel velik uspeh prav zato, ker so bile ustvarjene na podlagi resničnih življenjskih izkušenj. Pravih komedij se je lotil šele leta 1917, ko so zaradi poloma pri Kobaridu državne oblasti prepovedale varietjske predstave. Tako je Raffaele Viviani ustvaril bogato galerijo značajev, ki nazorno opisuje neapeljsko ljudstvo. V gledališkem opusu so seveda prisotne vse avtorjeve poprejšnje delovne izkušnje in tudi glasba ima v njih pomembno mesto. Skupina Gli Ipocriti se že od leta 1986 posveča ponovnemu ovrednotenju neapeljskega komediografa, katerega sloves je po smrti precej obledel, vendar se spet krepi, saj se ga od 70. let dalje pogosotma lotevajo tudi druge skupine iz njegovega rojstnega mesta, včasih celo s skrajnim poudarjanjem neapeljskosti, tudi z zelo rigorozno narečno izgovarjavo, kar precej otežkoca razumevanje. V tem primeru so pa so igralci in režiser ubrati nasprotno pot poitaljanjenja izvirnega besedila. Enodejanka La mušica dei ciechi, ali bolje, v izvirnem neapeljskem narečju,‘A mušica d“e cecate, iz leta 1928 pripoveduje o orkestra slepih glasbenikov, ki si služi kruh z igranjem lahkotnih popevk in opernih ariji po mestnih uticah. V težav-, nel tavanju od enega konca mesta do drugega jih vodi enooki don Alfonso, ki poleg tega od mimoidočih terja skromno miloščino. Med glasbeniki je tudi don Ferdi-nando, ki igra na kontrabas in je poročen z Nannino. Prepričan je, da je Nannina lepa ženska, saj mu je sa- ma tako rekla, in je nanjo tudi zelo ljubosumen, zato dejansko ponori, ko zaradi prigovarjanja prodajalca ostrig zasumi, da ga žena vara z don Alfonsom, od katerega si je le izposodila denar za stanarino. Ko se končno pomiri in mu žena prizna, da je pravzaprav grda in da tudi sama spada med nesrečnike iz obrobja življenja, se poruši še ena iluzija. V Calendovi postavitvi iz leta 1994 so pravzaprav izpostavljeni tragični elementi dela, pa Čeprav so primerno poudarjeni vsi trenutki komičnosti, ki včasih celo kruto, vendar brez posmeha, slonijo na invalidnosti protagonistov, kakršno je, denimo, pozivanje: “Mar ne vidite? “Ste ga pogledali? ", “Odprite oci! “. Na sceni, ki prikazuje trg, kakršnih je bilo verjetno mnogo v Neplju na začetku stoletja, vendar brez vrveža, kakršnega smo vajeni iz dragih prikazov tega živahnega južnoi-talijanskega mesta, so slepi glasbeniki povsem osamljeni, odrezani od resničnosti, ki jim je ni dano spoznati. Polagoma pa se v gledalca zaž-re občutek, da je njihov položaj enak položaju vsega človeštva, ki mu kljub mrzličnemu prizadevanju ni dano spoznati prave resničnosti, temveč le njen bledi odsev na podlagi skromnih vtisov, ki so mu do- stopni. V prefinjeni in do potankosti dodelani predstavi, v kateri ima poseben poudarek tudi sama telesna drža nastopajočih, izstopajo Nello Mascia kot don Ferdinando, ponosen, da v ansamblu bednežev zasluži veš kot ostali, a nesrcen in povsem izgubljen brez ostalih; Piera Degli Esposti kot krhka Nannina, ki mora nekako preživeti v težkem svetu; Franco Accampora kot enooki don Alfonso, nesrečnik med nesrečniki, ki pa je med slepimi v prednosti; Gin o Monteleone kot don Antonio, igralec na kitaro, Ferdinandov sogovornik in alter ego, in Franco lavarone kot prodajalec ostrig, ki s svojimi opazkami seje nerazumevanje v umirjene odnose med glasbeniki in zakoncema. Bruno Cariello je edini predstavnik množice mimoidočih, ki jim orkester igra. V predstavi je pomembna prisotnost malega glasbenega ansambla, ki izvaja Vivianijeve skladbe za to in za druga dela, v priredbi Pasqua-leja Scialoja. Sugestivno sceno in učinkovite kostume si je zamislil Bruno Buonincontri. Predstava, ki je navdušila občinstvo na tržaški torkovi premieri, bo na sporedu do nedelje, 21. januarja, (bov) LJUDJE IN DOGODKI Petek, 19. januaga 1996 NEMČIJA / KA2E, DA JE BIL POŽAR PODTAKNJEN NOVICE Devet stanovalcev zgorelo v zavetišču za azilante Televizija govori o rasističnem zločinu, policijo po je previdnejšo BERLIN - Vse kaže, da so ni nemški rasisti spet okrvavili roke z ostudnim zločinom.V požaru, ki je bil baje podtaknjen in ki je izbruhnil v zavetišču za tujce v severnonem-skem pristaniškem mestu Lubecku, je po prvih poročilih umrlo vsaj ljudi, med njimi tudi trije otroci, 55 ljudi je bilo ranjenih, od tega dvajset huje. Večina stanovalcev je bilo tujcev, predvsem iz Sirije, Libanona, Zaira in Toga, in nekaj Nemcev iz vzhodnoevropskih držav, ki so prosili za politično zatočišče v Nemčiji. Ker je poslopje pogorelo do temeljev, dokončnega števila žrtev policija Se ni sporočila. Več ljudi se je poškodovalo tudi pri skokih skozi okna, nekaj se jih je zastrupilo z dimom. Obračun žrtev vsekakor ni dokončen. Med drugim pogrešajo družino s številnimi otroci, ki je živela v Četrtem nadstropju zavetišča. Policija Se raziskuje vzrok požara, ki je izbruhnil okrog pol Četrte ure zjutraj. Kaže, da je bil požar namenoma podtaknjen, saj naj bi ogenj izbruhnil v štirih različnih nadstropjih poslopja. Kmalu po izbruhu požara je policija priprla dva fanta, nekaj ur pozneje pa še tretjega. Slo naj bi za tri fante Jz vzhodnonemške pokrajine Mec-klenburg - Vorpommern, ki so že imeli opravka s pravico, Čeprav doslej niso bili obtoženi rasističnih izpadov. Policija jih zaenkrat vsekakor zaslišuje kot priče in ne kot osumljene. Kot je povedal direktor kriminalistične policije, skušajo preiskovalci še ugotoviti vzrok požara in išCejo v vse smeri. O rasističnem atentatu pa govori televizijska postaja Ntv, po kateri naj bi vsaj dva od priprtih osumljena zločina. Po nemški združitvi leta 1990 so tujci nenehno tarCa desničarskih skrajnežev; v različnih incidentih in požarih je umrlo najmanj 30 ljudi. V zadnjih dveh letih so skušali že dvakrat podtakniti požar v sinagogi v Liibe-cku. Ce se bo izkazalo, da je bil tudi včerajšnji požar nameren, bo to najhujši ksenofobni zločin v Nemčiji v zadnjih letih. Požar v Lubecku ni bil edini ksenofobni izpad v Nemčiji. O podobnbem zločinu, ki na srečo ni zahteval Človeških življenj, poročajo tudi iz mesta Grossburgwedel blizu Ha-novra. Tu so neznanci napadli zavetišče za azilante in brezdomce v torek zjutraj, vendar je stanovalcem uspelo preprečili požigalski napad. Policija je izjavila, da se je na nezaklenjenem vhodu zavetišča ob 3.30 pojavil neznan moški in podtaknil ogenj v škatlo z odpadki preprog, ki jo je prinesel s seboj. Stanovalci so goreCo škatlo odkrili in jo odstranili. NihCe ni bil ranjen in povzročena škoda je bila zgolj neznatna. Po podatkih policije je bilo v zavetišču 14 tujcev, ki so zaprosili za politični azil, in štirje nemški brezdomci. Ena od stanovalk kleči pred požganim zavetiščem (Ap) Dosmrtna ječa za slepega šejka VVASHEMGTON - Slepega šejka Omara Abdela-Rahmana Caka dosmrtna jeca. Tako so sklenili ameriški sodniki, ki 57-letnega šejka dolžijo, da je izdelal nacrt za teroristični atentat na World Trade Center v New Yorku. Omar Abdel-Rahman je v svojem zagovoru dejal, da gre le za veliko vojno proti islamu. Dosmrtno jeCo so prisodili tudi El Sayyidu Nosahji, ostalih osem obtožencev pa so obsodili na zelo visoke zaporna kazni. Smrtna nesreča reševalca v Kamniških Alpah LJUBLJANA - Med sredino reševalno akcijo Gorske reševalne službe na območju Kamnišldh Alp se je eden od gorskih reševalcev pri vzponu smrtno ponesrečil. Med reševalno akcijo, ki se je začela potem, ko se je pod vrhom Brane v Kamniških Alpah poškodoval alpinist Aleš J. iz Domžal, ki si je zlomil nogi v gležnju, je eden od gorskih reševalcev, Janez P. iz Kamnika, pri vzponu zdrsnil v 100 metrov globok prepad in se pri padcu smrtno ponesrečil. Njegovi kolegi iz GRS Kamnik so ga davi našli mrtvega. Ponesrečenega alpinista, ki so ga reševali, so dopoldne s helikopterjem prepeljali v dolino. Slovenska nagrada za Astrid Lindgren STOCKHOLM - Švedska otroška pisateljica Astrid Lindgren je na slovesnosti v prostorih švedske zveze pisateljev iz rok veleposlanika Republike Slovenije v Stockholmu Iva Vajgla včeraj prejela slovensko državno odlikovanje Častni znak svobode Republike Slovenije, ki ji ga je za dela in dejanja v veselje in srečo otrok, za njen odnos do narave in za vse, kar je storila v dobro Sloveniji, podelil predsednik Milan Kučan na lanskem, 6. Festivalu Pike Nogavičke v Velenju, Med udeleženci prireditve so bili predsednik švedske zveze pisateljev Max Lundgren, številni švedski umetniki, predstavniki medijev, Slovencev, ki živijo na Švedskem, zunanjega ministrstva, mesta Stockholm in kulturnih ustanov, ki sodelujejo s Slovenijo. Izročitve odlikovanja se je udeležila tudi pokroviteljica lanske prireditve Štefka KuCan, ki jo je skupaj z Ivom Vajglom na daljši pogovor sprejela tudi švedska kraljica Silvia. ■ m ■ m m E3B m m |jB| i PRIMORSKI DNEVNIK - P R E D N A R O Č N I N E 1996 TUDI LETOS BOMO OBVEŠČALI* INTERVJUVALI, POROČALI* FOTOGRAFIRALI* TISKALI IN PRINAŠALI PRIMORSKI DNEVNIK K VAM DOMOV ZATO VAS TUDI LETOS VABIMO* DA OBNOVITE NAROČNINO Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1996 nudimo vrsto ugodnosti: vj$ PruEsti - '^jlSF Lili Bula«** slovenske mu ^«. popravni?,' cpii? Moj dnevnik. iiil Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže ■ novice iz sveta in bližnje okolice Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke Za novoporočence v letu 1996 bo naročnina brezplačna ČEČENSKI UPORNIKI SO ZAMAN SKUŠALI PREBITI RUSKI OBROČ Moskva zaključila operacijo v Pervomajski Drama na ugrabljenem turškem trajektu se zapleta MOSKVA, ANKARA (Reuter) - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj izjavil, da je »obračun« ruske vojske s čečenskimi uporniki v vasi Pervomajska na rusko-dagestanski meji končan; po Jelcinovih trditvah naj bi Moskva osvobodila 82 talcev in »uničila« vse čečenske teroriste. Predsednik Jelcin, ki se je skliceval na podatke šefa tajne policije Mihaila Barsukova, je za ruske tiskovne agencije povedal, da usoda osemnajstih talcev, ki so jih zajeli čečenski uporniki pod vod- stvom Salmana Radujeva, še ni znana. Jelcin meni, da bi talci utegnih biti živi, zato jih posebne enote še iščejo. »Vsi banditi so bib ubiti, razen če se nekateri od njih ne skrivajo v podzemlju,« je dejal Jelcin. Dodal je, da je ruska vojska z odločno operacijo v Pervomajski »dala dobro lekcijo Džoharju Dudaje-vu, zdaj pa moramo udariti po vseh njegovih oporiščih, v katerih ni civilistov, in enkrat za vselej izkoreniniti terorizem ife ruske zemlje«. Kremeljski voditelj je včeraj še povedal, da je v obračunu s čečenskimi teroristi umrlo 26 ruskih vojakov. Dopisnik tiskovne agencije Re- Posebne enote ruske vojske so zaplenile veliko orožja (Reuter) MIROVNA OPERACIJA SKUPNO PRIZADEVANJE Kavboji in kameradi v Bosni Odnosi med Američani in Rusi so ključni za uspeh operacije UGLJEVIK - Živijo v skupnih zaprašenih vojašnicah, jedo isto gnusno hrano, s profesionalno radovednostjo si ogledujejo orožje drug drugega in si pripovedujejo zgodbe o Kuvajtu, Afganistanu ali Čečeniji. Medtem ko občudujejo slike svojih žena in otrok, ki so jih pustili v Coloradu ali Moskvi, trgujejo s padalskimi zaponkami in znaki. Takšno prijateljstvo med ameriškimi in ruskimi vojaki v nastajajočem vojaškem oporišču blizu srbske meje zbuja upanje, da operacija Skupno prizadevanje ne bo prinesla le stabilnosti na Balkan, ampak bo tudi skovala nov strateški odnos med Rusijo in Zahodom. V oporišče je v sivih baretkah z znanimi rdečimi zvezdami prišlo več kot 150 mskih padalcev, ki predstavljajo predhodnico mirovne enote, ki bo štela 1600 mož. Rusi so se v skladu z doktrino »ena ekipa, en boj«, ki so jo pripravili Natovi poveljniki, pridružili ameriški oklepni diviziji, obveščevalnim in komunikacijskim enotam ter pripadnikom posebnih enot iz Colorada. V skupnem poveljstvu se zelo trudijo, da bi obdržali medsebojno skladnost, vendar jim je neki ruski generalmajor, ki je izrazit pripadnik trde linije, precej zmešal štrene. V Ugljeviku je namreč javno ostro kritiziral ameriško operacijo v Bosni, v zasebnih pogovorih z ameriškimi častniki pa je tudi izrazil ostro naprotovanje mešanju ameriških in ruskih vojakov. Neki Natov častnik je dejal, da je generalmajor Nikolaj Staskov, ki je zunaj poveljujoče verige, o kateri sta se dogovorila Moskva in VVashington, podoben nenatančnemu topu, ki lahko v zelo kratkem času povzroči zelo veliko škode. »Stvari so se spremenile, tik preden smo prišli sem,« je še dejal Natov časnik. »Na ruskih volitvah so zmagali komunisti ter nacionalisti in vsi odnosi, ki smo jih res težko vzpostavili, so nenadoma postali zelo krhki.« Moskovski konservativci so namreč ostro nasprotovali sporazumu o poveljevanju, 'ki sta ga podpisala ameriški obrambni sekretar Perry in ruski obrambni minister Gračov. Po tem sporazumu naj bi bila ruska brigada v Bosni pod nadzorom generalmajorja Nasha, ki poveljuje ameriškim silam v Bosni, operativno pa bi odgovarjala generalpolkovniku Sevtsovu, ki je namestnik Natovega vrhovnega poveljnika Jouhvana. Težave so se pojavile že ob nastanitvi ruskih vojakov. General Nash je pričakoval, da se bodo ruski vojaki namestili blizu njegovega poveljstva v Tuzli, vendar so se v Moskvi odločili, da bodo svoje vojake poslali v Ugljenik na ozemlje bosanskih Srbov. Poleg tega pa so ruske čete prišle zelo pozno, še pozneje pa bo pri- spela njihova težka oborožitev. Tako bodo morali del njihovih nalog začasno opravljati Američani, saj daytonski sporazum določa, da morajo vojskujoče se strani že do petka umakniti svoje orožje z razmejitvenega območja, nad katerim bodo nadzor prevzele mirovne sile. Nazadnje pa imajo Američani težave tudi zaradi nezaupljivega odnosa med Muslimani in Rusi. Ruski bataljon bo namreč nameščen tudi v muslimanskem mestu Simin Han, general Sead Delič, poveljnik drugega korpusa v Tuzli, pa je generalu Nashu že povedal, da imajo muslimanski vojaki zelo malo zaupanja v Ruse. Po drugi strani pa Rusi menijo, da bodo imeli največ težav z Muslimani, ki naj bi bili zelo protislovni. Ruski polkovnik Lencov, ki se je boril že v Afganistanu in Čečeniji, je generalu Nashu dejal, da je bila njegova žena zelo vesela, ko so ga poslali v Bosno, saj naj bi bil tam varen. Neki ameriški vir navaja, da sta Nash in Lencov v zelo dobrih odnosih še iz časov, ko sta služila v Nemčiji. »Ce imaš z nekdanjim sovražnikom dobre osebne odnose, se lahko izogneš marsikateri težavi.« Prav vzdrževanje dobrih medosebnih odnosov bo odločilnega pomena za uspeh operacije Skupno prizadevanje. Rick Atkinson, VVashington Post uter je iz okolice vasi Pervomajska poročal, da je rusko obstreljevanje vasi, v kateri se je se vkopalo dvesto Radujevih privržencev, včeraj popoldne potihnilo po tem, ko je ruska vojska v sredo in v noči na četrtek vas obkolila in jo obstreljevala s topništvom, raketami Grad in iz bojnih helikopterjev. Čečenski gverilci so se predvčerajšnjim ponoči brez uspeha skušah prebiti skozi ruski obroč okrog Pervomajske in prodreti do soborcev v vasi. Enako neuspešen je bil poskus čečenskih upornikov, ki so nameravah prebiti ruski obroč in pobegniti iz oblegane vasi. Ruska vojska je namreč okrepila napade na vas po tem, ko je ugotovila, da so možnosti za osvoboditev talcev zbledele. Ruske oblasti s'o vse tuje dopisnike, ki poročajo z bojnih črt v Pervomajski, »potisnile« sedem kilometrov iz vasi, zato so točne informacije o poteku bitke zelo redke. Novinarjem ruskih agencij je bilo v spremstvu ruskih vojakov dovoljeno priti 500 metrov pred Pervomajsko, kjer so videli trupla približno 30 čečenskih gverilcev, zvezne enote pa naj bi iskale upornike, ki se še skrivajo v vasi. Neki prebivalec Sovjetska je povedal, da je v ta zaselek včeraj zjutraj 7 # e e ■ ... let je bil Vladimir Kadanikov direktor tovarne Lada, zdaj pa bo bržkone prevzel položaj prvega podpredsednika ruske vlade, ki je odgovoren za gospodarske reforme. Kadanikov bo na tem položaju zelo verjetno nasledil Anatolija Gubajsa, ki ga je Jelcin odstavil v torek O Kada-nikovu kot najverjetnejšem nasledniku Cubajsa je včeraj poročala mska tiskovna agencija ITAR-TASS, ki se sklicuje na dobro obveščene vladne vire. Predsednik ruske vlade Cemomirdin včeraj ni objavil imen, je pa napovedal, da bo novi prvi podpredsednik ruske vlade zagovornik reform. Kadanikov se doslej ni izkazal kot velik zagovornik gospodarskih reform. Štiriinpetdesetletnega Kadanikova namreč prištevajo med »rdeče direktorje«, kot v Rusiji imenujejo šefe državnih podjetij. Od decembra leta 1988 je na čelu koncema Avtovas, ki izdeluje avtomobile znamke Lada. Vodilni svetovalci predsednika Borisa Jelcina so zahtevali, naj se novi prvi podpredsednik vlade posveti predvsem industrijski pohtiki. Cubajs se je namreč zavzemal predvsem za odločno finančno politiko in zmanjšanje inflacije, (dpa) Ruski napad na Pervomajsko je zahteval številne žrtve med čečenskimi uporniki (Reuter) prihrumelo približno dvajset do zob oboroženih čečenskih upornikov, ki so ubili tri policiste, nato pa so pobegniti. Predstavniki ruske oblasti v Čečeniji so včeraj povedati, da je 30 talcev, ki so jih v torek ugrabiti iz toplarne v predmestju čečenske prestolnice, zdaj v vasi Jermolov-ka, ki leži petnajst kilometrov od Groznega, trenutno pa je pod nadzorom čečenskih upornikov. Turške oblasti so včeraj zatrdile, da trajektu, ki ga je sedem oziroma osem turških državljanov kavka-škega rodu iz solidarnosti s čečenskimi borci v Pervomajski ugrabilo prejšnji torek, ne bodo dovolili plovbe po bosporski ožini, saj je na ladji preveč eksploziva. Takšna plovba po tako prometni ožini, kot je Bospor, je po trditvah Ankare po mednarodnem pravu tudi nezakonita. Ugrabitelji so predvčerajšnjim zagroziti, da bodo iz protesta proti politiki Moskve do Čečenije trajekt s 157 potniki (114 Rusov in 43 Turkov) ter 50 člani posadke, razstreliti, včeraj pa so zahteve omilili, saj so v pogajanjih s turškimi oblastmi izraziti pripravljenost, da dvesto tičev izpustijo, če jim Ankara omogoči nemoten pristanek v Carigradu in organizira tiskovno konferenco. Ugrabljeni trajekt naj bi kljub zelo slabemu vremenu v Carigrad priplul danes zjutraj, Ankara pa še ni odgovorila na predlog ruskega predsednika Jelcina, ki je Turčiji za osvoboditev 200 talcev ponudil pomoč ruskih posebnih enot. PISMO DIREKTORJA NIKONOVEGA INŠTITUTA ZA MIR IN SVOBODO S širitvijo Nata ne bo nič Znova se zastavlja vprašanje, ali je železna zavesa sploh padla Peter W. Rodman, direktor nacionalnih varnostnih programov na Nixonovem centru za mir in svobodo, je 25. decembra lani v National Review zapisal, da je predsednik Bill Clinton s svojimi sodelavci ruski vladi zagotovil, da bo vprašanje razširitve Nata za nekaj časa preložil, ce bo Rusija v bosanski mirovni operaciji sodelovala z ZDA. Stvari je razložil takole: rusko sodelovanje v Bosni naj bi bilo model nadaljnega delovanje nove »evropske varnostne ureditve«, hkrati pa bi vplivalo na ameriški odnos do marsikakšnega problema, med drugim tudi do vprašanja razširitve Nata, do česar bi moralo priti čimprej. Informacije naj bi avtor dobil iz dveh uglednih ruskih virov, potrdil pa jih je tudi neki ugledni ameriški vir. Po objavi zapisa se je na avtorja vsul plaz kritik, zato se je odločil, da bo svoje trditve razložil bolj podrobno. Clintonova administracija je obstoj kakršnega koli dogovora že zanikala. Seveda vem, da izdelanega sporazuma ni, zagotovo pa obstaja nekakšen neformalen dogovor. Naslednji javni dogodki so moje razmišljanje samo potrditi. Pred srečanjem z Billom Clintonom v Hyde Parku 23. oktobra lani sta tako predsednik Boris Jelcin kot obrambni minister Pavel Gračov ostro kritizirala tako mirovno operacijo v Bosni kot načrtovano širitev Nata. Po srečanju v Hy-de Parku pa sta se oba moža o obeh spornih vprašanjih začela pogovarjati kot dve pohlevni mački. 5. decembra lani je Na- tovo ministrsko poročilo, na katerega je administracija zelo ponosna, ker naj bi dokazovalo njeno naklonjenost širitvi Nata, Rusiji zagotovilo, da se vsaj še eno leto na področju širitve Nata razen dodatnih »posvetovanj« ne bo nič zgodilo. Istega dne je predstavnik ruskega zunanjega ministra Mihail Demurin dejal, da si tudi njegova vlada lasti zasluge za zaustavitev projekta širitve Nata. To sicer ni bila uradna izjava, vendar je bila izrečena tako, da jo je marsikateri novinar vzel zelo resno. Najbolj dobrohotna razlaga vsega tega je, da Clintonova administracija meni, da bi bila širitev Nata veliko lažja, če bi se je lotili pozneje ali vsaj postopno. To pomeni, da bodo vsi nadaljnji koraki preloženi na čas po ruskih junijskih predsedniških volitvah. In kaj se bo zgodilo potem? Ce bo zmagal pristaš trdne linije, kot je na primer Aleksander Lebed, bodo tveganje in zadržki na ameriški strani še veliko večji. Ce pa bo zmagal zmernež, ga bodo Američani s svojim pritiskom prav gotovo ogrozili. Širitev Nata tako sčasoma ne bo postajala vse lažja, ampak vse težja. Moja dva ruska vira, ki sem ju že omenil, sta mi celo zagotovila, da so jim Američani dali vedeti, da širitev Nata ne bo preložena le v čas po ruskih volitvah, ampak v čas po ameriških predsedniških volitvah. Tako se nam postavlja vprašanje: ali si Zahod sploh želi utrditi novi status quo, ki je nastopil po letu 1989. Takrat je namreč nastopila nova realnost, v kateri so srednjeevropske in baltiške demokracije svobodne, neodvisne in suverene države, ki so se odločile za priključitev k Zahodu. Upoštevanje revolucije, ki je nastopila leta 1989, bo moralo postati sine qua nori bodočih ruskih odnosov z Zahodom. GRČI JA.JE POBILA NOVEGA PREDSEDNIKA VLADE Pasok se je odločil za Kostasa Simitisa Papandreujev naslednik je prepričan Evropejec in reformist ATENE (dpa) - Kostas Simitis je bil vCeraj presenetljivo izvoljen na mesto novega predsednika grške vlade. Zanj je glasovalo 86 od 167 poslancev vladajoče socialistične stranke Pasok. Šestdesetletni pravnik Simitis bo na položaju nasledil bolnega Andreasa Papandreuja, ki je v ponedeljek odstopil. Ze prvi krog glasovanja, ki je bil na sporedu včeraj popoldne, je prinesel presenetljiv izid. Za nasledstvo dolgoletnega predsednika grške vlade so se poleg Simitisa potegovali nekdanji obrambni minister Harambopulos, obrambni minister Arseni s in namestnik Papandreuja Cohazopulos. V prvem krogu sta Akis Cohazopulos in Kostas Simitis dobila vsak po 53 glasov, kar je bil nepričakovan uspeh za Cohazopulosa. Simitis je dobil manj glasov, kot je sprva pričakoval. Gerasimos Arsenis je dobil petdeset glasov, Ga-nis Harambopulos pa le enajst glasov, zato sta oba izpadla že v prvem krogu. Parlamentarna frakcija Pasoka sicer šteje 170 elanov, toda na včerajšnjem glasovanju niso sodelovali trije poslanci: Papandreu je v bolnišnici, neki poslanec se je medtem razglasil za neodvisnega, medtem ko je neki drug poslanec v sredo umrl. Za izvolitev na mesto novega predse- dnika grške vlade je moral Kostas Simitis zbrati veC kot polovico glasov, torej vsaj 84 glasov, prejel pa jih je 86. Cohazopulos, ki je po prvem krogu veljal za favorita, je dobil 75 glasov. Izvolitev Simitisa je torej eno največjih presenečenj v zgodovini grškega parlamenta. Konstantinos (Kostas) Simitis je od eden štirih vodilnih grških socialistov, ki so v preteklosti ostro kritizirali Papandreuja in njegovo vlado. Simi-tis je politik, ki je Grkom obljubil nove cilje. Velja za prepričanega Evropejca in zagovornika reform. Kostas Simitis se je rodil leta 1936 v Pireju, v Nemčiji je študiral pravo, v Veliki Britaniji J>a ekonomijo. Politično je postal aktiven v Času vojaške diktature, saj je bil elan odporniškega gibanja. Aretaciji se je izognil s pobegom v Nemčijo. Leta 1974 se je vrnil v Grčijo, kjer je postal soustanovitelj Panhe-lenskega socialističnega gibanja (Pasok). Simitis je bil med letoma 1981 in 1989 na različnih pomembnih ministrskih položajih. V vlogi ministra za kmetijstvo se je izkazal kot zelo dober pogajalec, zato imajo vladajoči socialisti še zdaj moCno podporo kmečkega prebivalstva. Kot minister za gospodarstvo je uvedel stabili- zacijski in sanacijski program po zahodnem vzoru. Simitisove reforme so bile zaradi z njimi povezanega varčevanja tako nepriljubljene, da jih je Papandreu konec leta 1987 opustil. Simitis je elan legendarne »četverice« socialistov, znane po ostrih kritikah Papandreuja in vlade. Grško vlado bo odslej vodil eden od ustanoviteljev socialistične stranke Kostas Simitis (Reuter) Začenja se neko novo obdobje Največji starogrški dramatiki so vedno vedeli, kdaj morajo njihovi junaki zapustiti prizorišče, grški politiki pa so ta Cut povsem izgubili. Celo ko se je grški premier Andreas Papandreu v ponedeljek končno odločil, da se bo upokojil, se je previdno izognil izjavi, da odstopa. V odstopnem pismu, ki ga je napisal v Onassisovem centru za srčno kirurgijo, je Papandreu zapisal, da morajo strankarski delegati izvoliti novega premiera, ker je paC očitno, da njegova začasna nesposobnost ne sme ovirati dela vlade. Papandreu bo še naprej vodja socialistične stranke. Kljub nenavadnemu slovesu njegov odhod pomeni konec obdobja, ki ga je zaznamoval kot politik s smislom za politično dramo in populistično retoriko. NihCe v povojni grški politiki ni mogel tako naelektriti ljudskih Čustev, nato pa z njimi še zvito manipulirati. Njegovi volilci so mu bili pripravljeni odpustiti števil- ne napake, na primer nepotizem in vrsto političnih škandalov. Obtožiti so ga celo sprejemanja podkupnin, zaradi česar se je moral zagovarjati na posebnem sodišču. Vse to premiera ni pomagalo, da bi izboljšal grški gospodarski položaj. Čeprav je leta 1993 napovedal gospodarsko prenovo, do te ni prišlo. Privatizacijski program ni nikoli povsem zaživel, infrastrukturni načrti, na primer gradnja letališča v Sparti, so ostati v predalih, davčne utaje so še vedno nacionalni šport. Politični vakuum je stvari še poslabšal, gospodarstveniki pa so zaradi pasivne politike vse bolj zaskrbljeni, saj gospodarstvo ne bo več moglo dolgo prenašati negotovosti. Novi grški premier Kostas Simitis se bo moral spopasti s številnimi težavami. Grški javni dolg namreč predstavlja kar 110 odstotokov bruto domačega proizvoda, proračunski primanjkljaj pa 13, 2 odstotka BDP. Če se Grčija namerava približati maastrichtskim merilom, bo moral Simitis krepko pljuniti v roke in izvajati ostre ukrepe. Pri tem mu bo koristilo njegovo ekonomsko znanje, slovi pa tudi po tem, da se že dolgo zavzema za tržno gospodarstvo. Zaradi gospodarske politike se je v preteklosti večkrat sprl s Papandreujem. Simitis je bil tudi avtor varčevalnega programa, ki ga je Papandreu skupaj s finančnim ministrom Dimitri-som Covolasom kmalu opustil. Poleg gospodarskih težav pa se bo moral Simitis spoprijeti tudi z vse bolj perečim turškim vprašanjem. Vlada v Ankari je že nekaj minut po njegovi izvolitvi izrazila upanje, da se bodo odnosi med državama sedaj lahko razvili na povsem novi ravni. »Za Turčijo se je z izvolitvijo Simitisa zaCelo neko povsem drugačno obdobje,« je vCeraj izjavil turški zunanji minister Deniz Baykal. VVall Street Journal Europe POGOVOR S PREDSEDNIKOM EVROPSKEGA DENARNEGA INŠTITUTA ALEXANDROM LAMAFALUSSVJEM Vedri zagovornik Evropske monetarne unije Andrew Fisher, Peter Norman, Financial Times Nemški finančni minister Theo VVaigel je pred tednom priznal, da je Nemčija, ki je doslej edina večja članica EU, ki izpolnjuje ostra merila za vstop v evropsko denarno unijo (EMU), lani presegla načrtovani javni primanjkljaj. Ce upoštevamo še novice o stagnaciji gospodarstva in rasti nezaposlenosti, nas lahko upravičeno skrbi, ali bo Nemčiji uspelo uresničiti vsa maastrichtska merila. Tudi počasna vseevropska gospodarska rast in protesti francoskih delavcev kažejo, da je politično in gospodarsko okolje uvedbi EMU izredno nenaklonjeno. Toda vedri prdsednik evropskega denarnega inštituta ostaja miren. V 90-minutnem pogovoru z novinarji Financial Timesa je Alexandre Lamafalussy vztrajno ponavljal, da je EMU prava politična usmeritev, ki je življenjskega pomena za enotni trg in jo je mogoCe izpeljati do načrtovanega roka, ki se bo iztekel 1. januarja 1999. »Ne morem si predstavljati, da bi lahko na dolgi rok imeli enoten trg brez enotne denarne enote,« je dejal. Lamfalussy je še rekel, da bi bila kakršnakoli zakasnitev pri uvajajnju skupne denarne enote zelo zaskrbljujoča. »Ne bi rad uporabil besede katastrofa, vendar bi bilo vse skupaj verjetno zelo blizu tega.« Ko so Lamfalussyja leta 1994 imenovali za predsednika Evropskega denarnega inštituta, ki naj bi ga nasledila Evropska centralna banka, je postal najbolj verodostojen zagovornik vzpostavitve EMU. Kot nekdanji predsednik baselske banke za mednarodno poravnavo si je v politični razpravi o enotni denarni enoti s svojimi lucidnimi in praktičnimi komentarji pridobil velik ugled. Lamfalussy ne verjame, da bi lanski nemški spodrsljaj pri izpolnjevanju ma-strichtskih meril lahko ogrozil EMU. Po njegovem mnenju je Nemčija do leta 1997 sposobna izpolniti vse pogoje. Lamfalussy trdi, da ima Evropski denarni inštitut letos pred sabo dve zahtevni nalogi. Najprej bo moral zavzeti stališče o tem, katere države bodo ustanoviteljice EMU, določiti pa bo moral tudi odnos med njo in državami, ki ne bodo Članice. Po njegovem mnenju bosta morali biti med ustanovnimi članicami EMU obvezno Nemčija in Francija skupaj s še nekaterimi manjšimi državami. »Toda čimmanj-ša bo zaCetna zveza, več težav bomo imeli. Zato je zelo pomembno, da razrešimo vprašanje tistih, ki bodo notri, in tistih, ki bodo ostali zunaj,« John Major je že opozoril, da bi lahko ustanovitev monetarnega bloka pod vodstvom Nemčije in Francije razdelila EU in sprožila trgovinske vojne s šibkejšimi valutami. Lamfalussy ima o tem svoje mnenje: »Ce bomo imeli leta 1999 omejeno število Članic in se bosta nato v enem ali dveh letih hitro pridružili novi dve državi, v Evropi prav gotovo ne bo prišlo do razkola.« Četudi bo imela EMU v začetku le malo Članic, bo v prihodnosti gotovo privlačila nove Članice. »Denarna unija bo imela zelo močno magnetno moC in (skupna denarna enota) bo veliko močnejše sidro, kot je zdaj nemška marka.« Zamuda pri vzpostavitvi denarne unije bi bila prav gotovo slabša kot denarna unija, ki bi imela le malo Članic. »To bi bil velik politični šok. Ne. vem, kako bi se lahko pozneje spopadli z novimi bistvenemi vprašanji, kot so skupna varnost ter zunanja in notranja varnost. Kako bomo lahko državljane prepričali, da se bo to res zgodilo, če se nam ne bo posrečilo izpeljati neCesa, o čemer smo razpravljali, glasovali in se na koncu vsi strinjali?« Lamfalussy je dejal, da je EMU posledica politične odločitve, naloga finančnega tehnokrata, kakršen je on, pa je poskrbeti, da politika ne bo zatemnila potrebe po zdravih gospodarskih temeljih. Zato Lamfalussy podpira nemško zahtevo po dogovoru o stabilnosti, ki bi vse članice zavezoval, da dosledno spoštujejo davčno disciplino, vseboval pa naj bi tudi sankcije. Sam sicer ne bi sel tako daleč kot VVaigel, ki je predlagal, da bi lahko Članice zaradi nediscipline iz monetarne unije izključili. Lamfalussy je jasno povedal, da ne bo nasedal politikom, ko bo moral izbirati države, ki izpolnjujejo merila za vstop v EMU. Dejal je, da ne bo dovolil, da bi bile začetne odločitve omadeževane s političnim barantanjem. Čeprav do zadnje selekcije ne bo prišlo pred koncem, leta 1998, maastrichtska pogodba določa, da morata Evropski denarni inštitut in Evropska komisija letos predsednikom vlad poročati o napredku, ki so ga države dosegle pri izpolnjevanju meril. Najpomembnejše merilo je, da primanjkljaj v javnem sektorju ne. sme presegati treh odstotkov bruto domačega proizvoda, celotno javno zadolževanje pa naj ne bi preseglo 60 odstotkov BDP. Po mnenju mnogih predstavlja visoka stopnja nezaposlenosti za skupno denarno enoto veliko nevarnost. Lamfalussy se s tem ne strinja. Po njegovem mnenju so najveCja nevarnost politični ali javni pritski. Lam-falussy se namreč ne strinja s tem, da so skoraj vse vlade EMU izkoristile kot opravičilo za izvajanje nepriljubljenih, vendar neizogibnih reform davčnih in socialnovarnostnih sistemov. Po njegovem mnenju skoraj nobena vlada svojim državljanom ni mogla pojasniti namena in potrebnosti omenjenih sprememb. Vlade bi morale ljudi prepričati, da kratkoročno poslabšanje določenih razmer vodi k dologorocni stabilnosti in izboljšanju. Lamfalussy je prepričan, da ljudje vedo, da je nekaj narobe, in so pripravljeni podpreti reforme, naloga vlad je le, da se reform lotijo odgovorno in na pravi način. lii gl NOVICE Republikanci zavrnili pogajanja s Clintonom VVASHINGTON (Reuter) - Republikanski voditelji so včeraj odpovedali predvidena pogajanja o proračunu s predsednikom Billom Clintonom in ga pozvali, naj pred srečanjem svoj predlog za izravnavo zveznega proračuna bolj približa njihovemu. Predstavnik Bele hiše Mike McCurry je izjavil, da je predsednik »razočaran nad dejstvom, da so ga republikanci zavrnili«, čeprav meni, da prizadevanja za skupno pot demokratske Bele hiše in republikanskega kongresa do zmanjšanja proračunskega primanjkljaja do leta 2002 ne bodo zamrla. Clinton je 6. januarja kongresu izročil predlog za izravnavo proračuna, ki so ga republikanci takoj zavrnili, Ceš da ne ustreza njihovim zahtevam po zmanjšanju sredstev za socialni program, večjih pooblastilih zveznim državam in zmanjševanju davkov. Za Prago je vprašanje sudetskih Nemcev zaključeno PRAGA (STA) - Češki premier Vaclav Klaus je vnovič jasno dal vedeti, da je za njegovo državo vprašanje nekdanjega premoženja sudetskih Nemcev zaključeno. »Kar se je zgodilo pred 50 leti, je preteklost, ki je ni mogoče vrniti,« je poudaril Klaus, ki pa je dodal, da je nekaj povsem dragega, Ce bodo v času razprav o občutljivi skupni češko-nemški izjavi »določene zadeve« potrdili s podpisom. Kaj je imel pri tem v mislih, ni pojasnil. Njegova izjava je odziv na nedavne pogovore Češkega in nemškega zunanjega ministra Zielenieca in Kinkla v Bonnu. Takrat je nemška stran zahtevala, naj se Praga moralno ogradi od izgona sudetskih Nemcev, do katerega je prišlo pred pol stoletja. Nova begunska kriza v Burundiju BUJUMBURA (Reuter) - Potem ko so se na severovzhodu Burundija spet razdivjali boji med Hutuji in Tutsiji, je bil Visoki komisariat ZN za begunce včeraj prisiljen zapreti taborišče Mugano, saj to leži na območju najhujših spopadov. Reka ruandskih beguncev - bilo naj bi jih vsaj 15 tisoč - se je zato napotila proti sosednji Tanzaniji, kjer pa je že zdaj 750 tisoč beguncev iz Ruande. UNHCR poroča, da se je skoraj 10 tisoC ubežnikom iz Mugana že posrečilo prebiti v Tanzanijo, in upa, da jih bodo oblasti pripravljene sprejeti. Šefica UNHCR Sadako Ogata je pred kratkim predlagala ZN, naj nemudoma napotijo v Burundi posebno misijo, ki bi raziskala varnostni položaj, in oborožene enote ZN, ki bi ščitile civilno osebje. Njeno zahtevo je včeraj Bu-tros Gali posredoval varnostnemu svetu. Petek, 19. januag'a 1996 SLOVENIJA Oxo sil SS5 ^ M O LJUBLJANA - Bolj kot se bližamo dogovoru parlamentarnih strank o tem, kaj bi veljalo pred letošnjimi državnozborskimi volitvami vendarle še postoriti, očitnejša postaja nevarnost, da bo skozi rešeto preohlapno določenih prednostnih kriterijev padel marsikateri zakonski akt, ki na borzi kratkoročnih političnih interesov nima cene, pa čeprav sodi v sklop neposrednega uresničevanja z ustavo zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ali bo takšna usoda doletela tudi predlog novega zakona o varstvu osebnih podatkov, ki ga je v decembru vlada poslala v drugo parlamentarno obravnavo, bo kmalu znano, že sedaj pa je jasno, da so v praksi ostala določila pred šestimi leti sprejetega zakona z istim naslovom (in pretežno enako vsebino) mrtva črka na papirju. Ze leta 1983 sprejet (»sistemski«) zakon o družbenem sistemu informiranja vsebuje poleg tudi danes še kako uporabnih opredelitev nalog in pristojnosti upravljavcev tistih zbirk podatkov, na katerih temelji odločanje o javnih zadevah, tudi določilo o posebni zaščiti osebnih podatkov, ki naj jo »zaradi varstva osebne svobode in zaščite osebnosti« ureja poseben zakon. V začetku leta 1990 smo tako kot edina republika nekdanje zvezne države dobili po takratnih evropskih merilih zelo napreden zakon o varstvu osebnih podatkov, obenem pa na prisilno pozabo obsoditi osnovni zakon, iz katerega je ta izhajal. Od takrat se namreč ni zgodilo, da bi se katera koli državna institucija, politična stranka, kdo izmed nosilcev visokih državnih funkcij ali kateri od parlamentarcev javno vsaj skliceval na zakonska določila o družbenem sistemu informiranja, ki formalno še vedno veljajo, kaj šele, da bi jih skušal tudi praktično uveljaviti. Toda to je posebno vprašanje, na katerega je težko sploh pričakovati zadovoljiv odgovor, kajti vlada v zakonskem predlogu o varstvu osebnih podatkov predlaga tudi že končno rešitev problema: prenehanje veljavnosti zakona o družbenem sistemu informiranja. Ce se na prvi pogled morda zdi takšna rešitev logična, saj bi tudi v tem primeru lahko bil zadosten argument zanjo ta, da gre pač za nadomeščanje zakonodaje bivšega režima z novo, pa se v luči najnovejših polemik o državnem informacijskem nadzoru nad državljani poraja še zanimivejše vprašanje: zakaj potem izvršna oblast ob sleherni priložnosti tako trdovratno vztraja na uporabi razvpite EMSO, ki je prav tako dediščina bivše države? Kakorkoli že, veljavni zakon o varstvu osebnih podatkov je določil pravice, načela in ustrezne organizacijske ter tehnične ukrepe, ki naj bi posameznika varovali pred nezakonitimi in neupravičenimi posegi v njegovo informacijsko zasebnost. Zakon temelji na uveljavljenih mednarodnih načelih, predvsem tistih, ki jih vsebuje konvencija Evropskega sveta o varstvu posameznikov glede na avtomat- sko obdelavo podatkov iz leta 1985 in ki jo je pred dobrim letom dni ratificirala tudi naša država. Eno od temeljnih načel obeh dokumentov, načelo zakonitosti, dovoljuje zbiranje osebnih podatkov le na osnovi zakona ati pismene privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na zakonit način pridobljeni podatki morajo biti točni in ažurni, pa vendarle le toliko obsežni, da je dosežen osnovni namen zbiranja. Glede njihovega hranjenja je ob tem postavljena jasna zahteva, da zbirke osebnih podatkov po določenem času sicer ni nujno potrebno v celoti izbrisati, iz nje pa morajo biti takoj, ko je bil dosežen namen zbiranja, izbrisani tisti identifikacijski podatki, ki bi lahko Skrajni rok za izpolnitev zahtev pa je ponedeljek. Tako kaže po vsem, kar smo včeraj najprej zvedeli na novinarski konferenci radijskega sindikata. Kasneje je imelo tiskovno konferenco vodstvo RTV, ki pa jo je namenilo povsem drugim problemom. Na vprašanje, kako bodo reagirali na napovedano stavko, so novinarjem pove- omogočili hitro in lahko povezovanje podatkov tudi v nezakonitih primerih. Tisti, ki se pri nas zavzemajo za odpravo EMSO iz podatkovnih zbirk, se največkrat sklicujejo prav na to zahtevo. Vlada je v predlogu novega zakona tem zahtevam v dobršni meri ugodila in v besedilo vnesla določilo, po katerem pri pridobivanju osebnih podatkov iz podatkovnih zbirk s področja javne in državne varnosti, pravosodja ter zdravstva ni več dovoljena uporaba istega povezovalnega znaka. Novo je tudi določilo, da se smejo osebni podatki s področja ustavno zagotovljenih človekovih pravic (podatki o rasnem poreklu, političnem, verskem in drugem prepričanju, sindikalni pripadnosti, zdravstve- dali, da ne morejo pred pogajanji reči nič določenega, da pa v času, ko jih omejuje zakon o plačah, teh ne morejo povišati. Kaj pravzaprav zahtevajo novinarji? Na kratko: spoštovanje kolektivne pogodbe za poklicne novinarje. To natančneje pomeni: naj vodstvo RTV spoštuje pravo izhodiščno plačo, ki je za de- Ob predlaganih spremembah pokojninskega zakona je združena lista, posebej glede spremembe usklajevanja pokojnin, storila vse, da bi prišlo do nadaljnjega iskanja sporazuma z upokojenci. »Predlagali smo skupen pogovor predstavnikov poslanskih skupin vseh treh koalicijskih strank s predstavniki upokojenskih organizacij, na žalost pa je naš predlog za zdaj naletel na gluha ušesa,« je dodal Kocijančič. Predsednik ZLSD je ob tem še dejal, da so spremembe pokojninskega zakona nujne za sprejem ni in podatki o kazenskih obsodbah) posredovati preko telekomunikacijskih omrežij le, Ce so ta zaščitena z ustreznimi metodami. Za to področje pristojen inšpektor naj bi po novem imel še eno pristojnost: o ugotovljenih nepravilnostih in nezakonitostih naj bi neposredno ati preko medijev seznanil tudi prizadete. V primeru suma kaznivega dejanja pa bi bil dolžan podati ustrezno ovadbo. Ze sicer pa naj bi biti osebni podatki bolje zavarovani pred neustrezno uporabo še s tem, da v bodoče uporabnikom teh podatkov ne bi bil več dovoljen neposreden vstop v zbirke s področja varnosti, obrambe, pravosodja in zdravstva. Vlada pa amandmajsko predlaga še eno novost. Državna cember po kolektivni pogodbi 53.723 tolarjev, RTV pa za izhodišče priznava 43.782, povečano s 17 odstotki po razredih. Druga zahteva je uskladitev indeksne razvrstitve novinarjev s tarifnimi razmerji iz kolektivne pogodbe, tretja zahteva je, da se samostojnim novinarjem zagotovijo enake pravice, kot jih imajo zaposleni novinarji pri dopustih, regresu in še nekaterih postavkah. Njihova končna zahteva je bila še oblikovanje normativov za normalno novinarsko delo in meril za ugotavljanje kakovosti novinarskega dela. Sindikat novinarjev slovenskega radia opozarja, da je te zahte- proračuna v predvidenem obsegu, hkrati pa besedilo ni dovolj natančno v delu, kjer piše »po predhodnem usklajevanju z upokojenskimi organizacijami«. Dikcija po Kocijančičevem mnenju dopušča dve razlagi, in sicer da usklajevanje z upokojenci dejansko prinese določen rezultat, po drugi razlagi pa je dovolj že sam postopek usklajevanja brez končne rešitve. »Ce sprejeti proračun in novela zakona o pokojninskem zakonu ne bi bila skladna - o slednjem bodo poslanci odločali po glasovanju o proraču- statistika naj bi zaradi »izjemne dinamičnosti« na svojem področju imela možnost zbirati osebne podatke tudi na podlagi vladne uredbe. Ob naštetih novostih, ki zaostrujejo predvsem pogoje zbiranja in uporabe podatkov v javni sferi in so večinoma rezultat napotkov evropskih ekspertov za to področje (predlani so pregledali sedaj še veljavni zakon in ga primerjali z zahtevami evropske konvencije), se takoj porodi vprašanje, ali dopolnjene formalno pravne rešitve sploh nudijo tudi prave odgovore na (pre) številne probleme in nepravilnosti v družbeni praksi. Za ponazoritev je dovolj samo nekaj najbolj svežih primerov. Zdravstveni kartoni v smetnja- ve od novembra naslovil na vodstvo hiše že nekajkrat, da pa jih vodstvo hiše ignorira. Predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Venčeslav Japelj je pri tem poudaril, da je treba novinarjem nujno zagotoviti vsaj minimalne pogoje za njihovo delo, saj materialno ogroženi novinarji ne morejo zagotavljati svobode tiska. Ce stavka bo, bodo novinarji 23. januarja na svojih delovnih mestih, na programu ne bo novinarskih prispevkov, v času poročil pa bodo objavljali samo najnujnejše informacije o vremenu, cestnih razmerah, poročila pa naj bi trajala od pol minute do minute. nu - bo treba v pokojninski blagajni zagotoviti dodatna sredstva,« je pojasnil Kocijančič. Pojasnil je tudi vsebino pisma, ki ga je včeraj naslovil na premiera Drnovška. »Javno pismo ti pišem z namenom, da bi pospešili politična dogajanja v vladni koalciji in prispevali k temu, da bi tudi v volilnem letu ustvarjalno in državotvorno sodelovali,« je zapisal Kocijančič. V pismu je navedel tudi za združeno listo prednostne naloge vlade do volitev. Izpostavil je spremembo volilne zakonodaje, vrsto predpisov, ki urejajo sodno vejo oblasti in protikorupcijsko naravnanost države, nerešena vprašanja denacionalizacije... Vesna Vukovič kih, številni primeri nenamenske in s tem protizakonite uporabe osebnih podatkov s strani zasebnih podjetij, številne podatkovne zbirke državnih in paradržavnih organov brez ustrezne zakonske osnove ipd. In kljub trditvam nekaterih, da se stanje na tem področju vendarle izboljšuje, do danes še ni jasno niti to, katero parlamentarno delovno telo naj bi skrbelo za že doslej predvideni nadzor nad izvrševanjem določil veljavnega zakona. Odgovor na vprašanje, zakaj praksa tako zelo odstopa od domnevno tako zelo napredne zakonodaje, bo lahko dala - če bo do nje seveda prišlo - le parlamentarna obravnava, ki bo mnogo temeljitejša od dosedanjih. Robi Kovšca Vodstvo RTV Slovenije pa je danes seznanilo novinarje predvsem s svojimi stališči glede konkurenčnih komercialnih televizij. Pop TV so očitali, da so na tiskovni konferenci, na kateri so predstaviti rezultate gledanosti svojega programa, navajati lažne podatke. Čeprav so tako generalni direktor Žarko Petan kot tudi televizijski direktor Janez Lombergar ter pomočnik generalnega direktorja Janez Čadež ves čas zagotavljali, da se ne bojijo konkurence in da je tudi ne mislijo napadati, je tiskovna konferenca vendarle pustila takšen vtis. Janja Klasinc (Skoraj) vse znanje sveta na Bora znanja LJUBLJANA - Vas zanima, kako kuhati po sudansko ali kako sešiti narodno nošo? Odgovore dobite na Borzi znanja, ki na pobudo Andragoškega centra RS v Ljubljani deluje že dobra tri leta, prihodnji teden pa jo bodo odprli tudi v Mariboru. Na včerajšnjem srečanju prijateljev borze znanja smo izvedeli, da ideja o borzi znanja prihaja iz ZDA. Njeno uresničevanje je namenjeno vsem tistim, ki vedo, da izobraževanja ne potrebujejo le mladi, ki obiskujejo šole. Njeni člani so namreč ljudje, ki znanje iščejo ali ponujajo mimo tradicionalnih izobraževalnih inštitucij in predvsem zaradi osebne uresničitve. Borza znanja, ki deluje v Delavski knjižnici na Tivolski cesti, je informacijsko središče, ki brezplačno posreduje informacije o ponudnikih in uporabnikih znanj, združuje pa več kot 1700 elanov. (M.B.) Hrvaški minister za kulturo Biškupić na obisku v Ljubljani LJUBLJANA- Ob obisku hrvaškega ministra za kulturo Boža Biškupiča je bila včeraj novinarska konferenca, na kateri so sodelovali tudi slovenski minister za kulturo Sergej Pelhan, predstavniki Narodnega muzeja iz Ljubljane in Arheološkega muzeja iz Zagreba. Minister Biškupić je povedal, da bodo odslej na državni ravni več poudarka namenili izmenjavi likovne umetnosti, glasbenikov, gledališč in filharmonije, skratka: poskrbeli za predstavitev hrvaške kulture na naših tleh in prepustili našim strokovnjakom, da izdelajo program, s katerim bodo promovirali slovensko kulturo na Hrvaškem. Minister Sergej Pelhan je soglašal glede plodnega sodelovanja na področju kulture in dejal, da se je po letu 1990 povečalo sodelovanje bolj na komercialni ravni in da jim je področje likovne umetnosti in izmenjave režiserjev spodbuda za naprej. Načrtujejo tudi prevode dramskih tekstov in literature.Predlog programa za naslednja tri leta bo izdelan v mesecu in pol in se bo nagibal k temu, da pride do podpisa sporazuma samo za področje kulture in ne, kot je bila praksa v prejšnjih letih, za področje znanosti, šolstva in kulture. (C. C., foto: B. P.) RADIO SLOVENIJA / PRED NAPOVEDANO STAVKO Novinarjem je zaradi slabih plač dokončno zavrelo Zahtevajo spoštovanje kolektivne pogodbe za poklicne novinarje - Bomo v torek priča radijskemu molku? LJUBLJANA - Ce se na današnjih pogajanjih med republiškim novinarskim sindikatom in novinarskim sindikatom Radia Slovenija na eni strani ter delodajalci in vodstvom zavoda RTV Slovenija na drugi strani pogajalci ne bodo uspeli dogovoriti o zahtevah radijskih novinarjev, Id terjajo od vodstva RTV spoštovanje novinarske kolektivne pogodbe, obstaja velika verjetnost, da bodo radijski novinarji v torek, 23. januarja, res stavkali. ZLSD / O SPREMEMBAH POKOJNINSKEGA ZAKONA Do sprememb le s soglasjem upokojencev Janez Kocijančič pisal premieru odprto pismo LJUBLJANA - »Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) ne more podpreti predlaganih sprememb pokojninskega zakona, če ta ne bo usklajen s predstavniki upokojencev,« je na včerajšnji novinarski konferenci dejal predsednik stranke Janez Kocijančič. SNG LJUBLJANA. Erjavčeva 1 Danes, 19. januarja, ob 19.30: Ivan Cankar: HLAPCI, za IZVEN ■(KONTO). A. P. Cehov: TRI SESTRE Jutri, 20. januarja, ob 19.30, za IZVEN. Mala drama Danes, 19. januarja, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana Premiera bo 25. januarja ob 20. uri. Gostovanje Plesnega teatra Ljubljana: DISCIPLINA KOT POGOJ SVOBODE! Ponovitve: 24., 26., 28. januarja ob 20. uri. in 29. januarja ob 21. uri. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14 Alfred Jarry: KRALJ UBU Danes, 19. januarja, ob 19.30, za abonma REPRIZA in IZVEN. Jutri, 20. januarja, ob 19.30: T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Ponedeljek, 22. januarja, ob 19.30: E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE, za abonma MLADINSKI 2 in IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Veliki oder Jutri, 20. januarja, ob 11. in 17. uri: E. Umek: CAPEK IN KLARA, za IZVEN. ■ SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE. Vilharjeva 11. Lubliana Avtorski projekt Vita Tauferja: SILENCE SILENCE SILENCE. Danes, 19., jutri, 20. in ponedeljek, 22. januarja, ob 19. uri. VSE NAPOVEDANE PREDSTAVE SO ZARADI TEHNIČNIH OVIR PRESTAVLJENE NA POZNEJŠI DATUM! Sreda, 24. januarja: G. Biichner: LEONCE IN LENA, za IZVEN in KONTO. SNG MARIBOR. Slovenska 27 Drama SNG Dostojevski-ProkiC-Pandur: RUSKA MISIJA Jutri, 20. januarja, ob 19. uri v Stari dvorani. Za abonente in IZVEN. Nedelja, 21. januarja, ob 19. uri v Stari dvorani. Za abonente in IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Nedelja, 21. januarja, ob 11. uri: S. Makarovič: TAKE ŽIVALSKE, za otroke od 3. leta naprej. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Arthur Schnitzler: VRTILJAK. Predstava Studentov AGRFT Ljubljana. Torek, 23. januarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. CANKARJEV DOM Prešernova 10. Ljubljana Danes, 19., in jutri, 20. januarja, ob 21.30 v Dvorani Duše Počkaj: BETONTANC, KNOVV YOUR ENEMY! U. Cetinski in P. Vetrih: ALMA Nedelja, 21. januarja, ob 19. uri (v angleškem jeziku). Sobota, 27. januarja, ob 20. uri (v slovenskem jeziku). PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica E. Ionesco: PLEŠASTA PEVKA Gostovanje v Kranju. Jutri, 20. januarja, ob 19.30. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 19. t.m., ob 16.00 (red I) in ob 20.30 (red F): Josip Tavčar »Pekel je vendar pekel«. Režija Marko Sosič. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Jutri, 20. t. m., ob 19. uri (red L) bo na sporedu VVagnerjeva opera »Tristan und Isolde«. Ponovitve: v nedeljo, 21.1., 15.30 (red G); torek, 23.1., 19.00 (red C); četrtek, 25.1., 19.00 (red F); sobota, 27.1., 16.00 (red S); nedelja, 28.1., 15.30 (red D); torek, 30.1., 19.00 (red F); Četrtek, 1.2., 19.00 (red H). Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Gledališče Rossetti Danes, 19. t.m., ob 20.30 (red petek): R. Vi-viani »La mušica dei ciechi« v izvedbi Zadruge Gli Ipocriti. Režija A. Calenda. V glavni vlogi Piera Degli Espositi in Nello Mascia. (odrezek 12-modri). Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »11 prigioniero della seconda strada« N. Simona (odrezek 6-ru-men) in »Ma non e una cosa seria« L. Piran-della (odrezek 13-moder). KOROŠKA CELOVEC: Dom sindikatov-ZG in ZRG za Slovence: danes, 19. t. m., ob 20. uri - Gimnazijski ples, igrata ansambla Vesna in Ca-rinthia Combo. Sejmišče- hala 5-dvorana 1-ZSO: jutri, 20. t.m., ob 13.30 -Redni občni zbor ZSO na Koroškem. Dvojezična trgovska akademija (Janežičev trg 1) - V sredo, 24. t.m., od 9.00 do 15.00 - dan odprtih vrat »Zaključena poklicna izobrazba, možnost študija, priznanje EU-diploma». LEPENA: Na sankališču: V nedeljo, 21. t.m., ob 13.00 - Tradicionalna 24. sankaška tekma. HODIŠE: Pri Svetiju na Pleserki (Gostilna Allesch)- V soboto, 27. t.m., ob 20.00 - Ho-diski ples, igrajo Koroški muzikanti. GALERIJA EQURNA Gregorčičeva 3, Ljubljana V deseturni razstavi/predstavi z naslovom 10 000 VALOV se koreograf in izvajalec Gregor Kamnikar skozi ples, gledališče in upodaoljajoCo umetnost podaja na raziskovanje odra kot celostnega pojava in ga poziva, da se pokaže še v drugačni luCi, kot smo ga vajeni. Danes, 19. januarja, od 10. do 20. ure. Vstop je prost. Zveza kulturnih organizacij Kranj, Sejmišče 4. Koledar prireditev za januar 1996 Prešernovo gledališče Kranj Jutri, 20. januarja, ob 10. uri: lutkovna predstava Janko in Metka. Sobota, 27. januarja, ob 10. uri: Mojca in Jani Lipičnik: Mojca in KaliCopko. Do 20. februarja v Pokrajinskem muzeju Koper: razstavi Kinematograf v Gorici 1896-1918 in Kinematograf v Ljubljani 1896-1918. (Etnografski oddelek Pokraiinskega muzeja Koper). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena akademija (Ul. Torino 22/11. nad-str.): sporoča, da 26. januarja ob 20.30 se pričnejo tečaji za zborovodje in skladatelje, Ki ga vodi Stefano Sacher. Za informacije telefonirati na št. (040) 313124 ali 312513. GORICA Katoliška knjigarna (Travnik 25): danes, 19, t. m., ob 18. uri predstavitev knjige »Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave«. Na predstavitvi bosta prisotna avtor Bruno Volpi in za založbo Marij Maver. KAPELA ŠKOFJELOŠKEGA GRADU Danes, 19. januarja, ob 19. uri: koncert ansambla za staro glasbo iz Poljske BRATOVŠČINA LUTNJE SLOVENIJA CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana Jutri, 20. januarja, ob 19. uri: Gostovanje Opere in baleta SNG Maribor - S. Osterc: Krog s kredo, opera v petih dejanjih. DOBRNA. DVORANA ZDRAVILIŠKEGA DOMA Danes, 19. januarja, ob 19.30: Nastop mešanega pevskega zbora Zreče. Petek, 26. januarja, ob 19.30: Nastop folklorne skupine KUD Dobrna in vokalne skupine Vigred. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Danes, 19. januarja: MISERY in EKTINCTION OF MANKIND. Anarho-core paket. KULTURNI CENTER IVANA NAPOTNIKA. VELENJE Sreda, 24. januarja, ob 17. uri: Pevec in kitarist Jan Plestenjak. Petek, 26. januarja, ob 19.30 v koncertni dvorani Glasbene šole Velenje: Stanko Arnold, trobenta; Branimir Slokar, pozavna; Katharina Kegler, klavir. HALA TIVOLI Celovška 25. Liubliana Nedelja, 21. januarja, ob 21. uri: IRON MAIDEN. Heavy metal koncert. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Četrtek, 25. januarja, ob 20. uri: HIC ET NUNC in DICKY B. HARDY. FESTIVAL LJUBLJANA Trg francoske revolucije 1-2 Nedelja, 21. januarja, ob 11. uri v veliki dvorani Slovenske filharmonije: KOMORNI ANSAMBEL SLOVENI-CUM. Dirigent Uroš Lajovic, solist Mate Bekavac, klarinet. Program: I. Pleyel, M. Lipovšek, J. Haydn. KULTURNI DOM NOVA GORICA GRAD DOBROVO Danes, 19. januarja, ob 20. uri: Dejan Lazič, klarinet in klavir; Imre Rohmann, klavir. GRAD FUŽINE LJUBLJANA Torek, 30. januarja, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT. Klemen RamovS, kljunasta flavta; Thomas Fritzsch (Zwickau), viola da gamba; Irena Pahor, viola da gamba, Shalev Ad-El, čembalo. Program: G. P. Telemann: Triosonate za kljunasto flavto, violo da gamba in basso continuo. DISKOTEKA PC 3 DAKOTA BTC, dvorana E. Ljubljana Petek, 26. januarja: RISING SUN RA VE. DJ Stefano Noferini (I), DJ Christian Hombostel (I), DJ Alessandro Decillia (I), DJ Nadja (I), DJ Umek (SLO) in DJ-P-Twin (SLO). MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana V galeriji je do 27. januarja na ogled razstava Johna Baldessarja THIS NOT THAT. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Ljubljana V galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, Štukatura 17. stoletja v Sloveniji. CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana CIRIL TAVČAR (1904-1980) Obsedenost z ustvarjanjem. Prva eksluzivna predstavitev slovenskega arhitekta in oblikovalca. Razstava bo na ogled do 30. januarja. GALERIJA ŠOU KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana V galeriji je do 7. februarja na ogled razstava japonskega umetnika Rjoičija Hajasija z naslovom ZGODBA BREZ OBJEKTA. o u GAL E GALERIJA SKUC Stari trg 21 ■ Ljubljana Borut Hlupič Soya Holland. Ljubezniva vesoljska ladja. Razstava bo na ogled do 31. januarja. GALERIJA KRKA Dunajska 65. Liubliana V galeriji je do 25. januarja na ogled razstava slik in skulptur Viljema Jakopina. JAKOPIČEVA GALERIJA Slovenska 7. Liubliana VOJAŠNICA 4. JULIJ - METELKOVA. Razstava natečajnih del za urbanistično ureditev (do 30. januarja). GALERIJA ILIRIJA Tržaška cesta 40. Ljubljana V galeriji do 2. februarja razstavlja Anamarija Smajdek. RAZSTAVIŠČE UNION Prešernova 2. Maribor PRIJATELJSTVO IN SODELOVANJE. Razstava nagrajenih del evropskega likovnega natečaja ob dnevu Evrope. Razstava bo na ogled do 2. februarja. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 V galeriji je do 9. februarja na ogled razstava akademske slikarke Seke Tavčar. FJK TRST Kulturni dom Koncertna abonmajska sezona Glasbene matice 95/96 V torek, 23. t. m., ob 20.30 Multimedialna predstava (Satie). Bojan Gorišek (klavir) in Janez Škof (recitator). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 22. t.m., ob 20.30 - Koncert pianista A. Lonquicha. Na programu Schumann, Skrjabin, Debus-sy in Ravel. V Četrtek, 15. februarja 96, ob 21.00 - Koncert Francesca GUCCINIJA. Izven abonmaja. Dvorana Tripcovich V sredo, 24. t. m., ob 18. uri »Ura z...«: srečanje z baritonom Ursom Markušem, ki nastopa v operi »Tristan und Isolda« v vlogi Kurcve-nalda. Na klavir ga bo spremljala Nataša Kerševan. Gledališče Miela XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije V Četrtek, 25. t.m., ob 20.30 bo na sporedu koncert pianista Andrea Padova. Na sporedu Bach, Chopin in Liszt. Naslednji koncert bo v četrtek, 8. februarja 1996 - Nastopila bosta Ennio Guerrato (kitara) in Aleksander Rojc (klavir). Na sporedu VVeber, Carulli in Diabell. »No man’s Land« V ponedeljek, 22. t. m., ob 21. uri koncert skupine Les Tambours du temps. Koncert spada v okvir prireditev Filmskega festivala Alpe Jadran. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 31. t. m. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Brovvna . GORICA Kulturni dom: do 28. t. m. razstavljata goriska slikarja W. Dusatti in E. Calabrese. ŠTANJEL - Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. KOROŠKA CELOVEC: Deželna galerija: Do 28.t.m., je na ogled razstava nizozemskega umetnika Karela Appela. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. Kunstforum: Do 20. t.m., je na ogled razstava Eve VVagner. Hiša umetnikov (Goethe park 1): do 27. t.m. je na ogled Letna razstava 1995. BV Galerie: na ogled je razstava Andreassa Strasserja. BELJAK: Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE: Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU: k-k center- na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever»; Hanzi Weis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. BOROVLJE: Posojilnica-Bank - na ogled je razstava fotografij Hanzija Sašla. NOVICE Slovenija je že v Atlanti LJUBLJANA - Predstavitev Slovenije v okviru poletnih olimpijskih iger v Atlanti se bo uradno začela 23. januarja z odprtjem Slovenske hiše v središču Atlante. Odprla jo bosta slovenski veleposlanik v ZDA Ernest Petrič in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez KocijanCiC. V Slovenski hiši, ki je namenjena izključno predstavitvam in razstavam, bodo na dan odprtja predstavili dve razstavi, in sicer razstavo Slovenske olimpijske akademije (Slovenski olimpizem, postavitev Rajko Šugman) in razstavo vladnega urada za informiranje (Slovenija - zeleni zaklad Evrope). Z odprtjem hiše bo Slovenija prva država na poletni olimpijadi, ki bo zaznamovala predolimpijsko obdobje v Atlanti, odprta pa bo do konca iger. Oljna skupina predstavitve so predstavniki ameriških in drugih medijev, poslovneži, krajevni politični predstavniki in predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja. V predolimpijskem obdobju je predvidenih nekaj dogodkov, povezanih s predstavitvijo Slovenije in posameznih podjetij. To obdobje bo zaokrožila junijska poslovna konferenca, na kateri bodo ameriškim podjetnikom predstaviti možnosti za vlaganja v Sloveniji. Kemen najboljši v Veysonazu Meissnitzerjeva pa v Gortini VEVSONNAZ, GORTINA D’ AMPEZZO - Drugi dan treninga za tekmo v smuku za SP v švicarskem Veysonnazu je bil najboljši Švicar Bruno Kemen (2:3, 75), sicer pa se je vsa švicarska ekipa vCeraj odlično obnesla. Najboljši od Italijanov je bil Al-brerto Senigagliesi. Danes bodo nadoknaditi smu, ki bi moral biti VVengnu, jutri pa bo še drugi smuk. V Gortini d’ Ampezzo pa je v smuku dosegla najboljši čas Avstrijka Alexandra Meissnitzer (1:30, 05) pred Svedinjo VVibergovo in Švicarko Zurbrig-gnovo (obe 1:30,10). Italijanka Isolde Kostner je bila peta. Smuk za SP bo na sporedu danes. Afriški pokal: zmagi Alžirije in Kamenina BLOEMFONTEIN (JUŽNA AFRIKA) - Na nogometni tekmi za afriški pokal je včeraj Alžirija pro pričakovanju premagala reprezentanco Sierre Leone z 2:0 (1:0). Oba zadetka je dosegel hitri Mecabih (v 45. in 60. min.), ki igra v prvi diviziji pri Oranu. S to zmago se je Alžirija povzpela na 1. mesto B skupine tega pokala. VRSTNI RED: Alžirija 4 (2 tekmi), Sierra leone 3, Zambija, Burkina Faso 0. V A skupini pa je v Johannesburgu Kamerun premagal Egipt z 2:1 (1:0). Po sinočnjem srečanju so s 3 točkami na vrhu lestvice v tej skupini kar tri ekipe Južna Afrika, Kamerun in Egipt, Angola pa je še brez točke. Orioli odslej z avtomobilom? MILAN - »Moja velika želja je, da bi že na prihodnji izvedbi rallyja Dakarja tekmoval z avtomobilom, po možnosti na citroenu in da bi imel kot navigatorja Jilla Picarda. Prepričan sem, da bi se dobro izkazal tudi na avtomobilu,« je izjavil Edi Orioli, ki je letos prepričljivo zmagal na tem rallyju z motorji. Odbojka: poraz Koimpexa Na sinočnji zaostati tekmi ženske D lige je Altura premagala Koimpex s 3:1 (15:13,11:15,15:9,15:8). TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE Izpadla je lanska zmagovalka Pierceovo izločilo Rusinja Likovceva Becker spet uspešen šele po petih setih MELBOURNE - V 2. krogu odprtega teniškega turnirja Avstralije v Melbournu je v ženskem delu turnirja izpadla lanska zmagovalka, Francozinja Mary Pierce (na sliki). Četrto nosilko je gladko s 6:4 in 6:4 premagala 51. igralka s svetovne lestvice, Rusinja Jelena Likovceva. »Preprosto nisem nasla svoje igre,« je poraz kratko označila v Kanadi rojena Francozinja. Od nadaljnjega tekmovanja se je poslovila tudi 5. nosilka, Japonka Ki-miko Date. Med moškimi je izgubil 12. nosilec, Francoz Amaud Boet-sch, ki ga je s 6:4, 6:1, 3:6 in 6:1 premagal American Mati-Vai VVashington. Naslednji krog so od postavljenih igralcev dosegli American Pete Sampras (1), Nemec Boris Becker (4), Rus Jevgenij Kafelnikov (6) in Šved Thomas Enqvist (7) med moškimi ter Nemka Anke Hu-ber (8), Američanka Lindsay Davenport (10), Nizozemka Brenda Schultz McCarthy (11) in JužnoafriCanka Amanda Coetzer (16) med ženskami. Se najbolj zanimiv obračun je bil dvoboj med Beckerjem in Švedom Johanssonom. Neuradni svetovni prvak Becker je imel znova slab dan, tudi tokrat pa se je na koncu veselil zmage po petih napornih nizih, enako kot v prvem krogu proti Britancu Rused-skemn. Tokrat je zaostajal že z 2:0. V osmini finala se bo pomeril z naslednjim Švedom, 19. na lestvici ATP, Larsso-nom. Zmagal je tudi 10. nosilec, Hrvat Goran Ivaniševič. V treh nizih je gladko premagal Kanadčana Sebastiena La-reauja. Edina slovenska igralka Tina Križan je izpadla tudi v igrah dvojic. Prve štiri dni je prvi turnir sezone za Grand Siam obiskalo kar 30 odstotkov več gledal- cev kot v prvih štirih dnevih lani. V prenovljenem in povečanem Flinders Parku si je dvoboje najboljših teniških igralcev na svetu doslej ogledalo že 132.408 gledalcev, številka pa je občutno presegla vse dosedanje rekorde. Organizatorji ne bodo zaslužili le s prodajo kart, marveč tudi s kaznimi, izrečenimi igralcem. Od znanih tenisacev bo moral 1500 dolarjev odšteti American Agassi, ki je preklinjal v dvoboju 2. kroga proti Romunu Vincu Spadei. Izidi 2. kroga - ženske: Martinez (Spa, 2) - Labat (Arg) 6:2, 6:4, Likovceva (Rus) -Pierce (Fra, 4) 6:4, 6:4, Endo (Jap) - Date (Jap, 5) 6:2, 1:6, 6:4, Huber (Nem, 8) - Carlsson (Sve) 6:1, 6:2, Davenport (ZDA, 10) - Stubbs (Avs) 7:6 (5), 6:3; Schultz-McCarthy (Niz, 11) - Wang (Taj) 6:4, 3:6, 6:3, Coetzer (JAR, 16) - Hack (Nem) 6:1, 6:1, Schett (Avt) -Park (Kor) 6:4, 6:3, Hingis (Svi) - Paulus (Avt) 6:1, 6:4, Grande (Ita) - Silke Meier (Nem) 6:4, 7:6 (5); moški: Pete Sampras (ZDA, 1) - Michael Joyce (ZDA) 3:6, 6:3, 6:4, 6:4, Boris Becker (Nem, 4) -Johansson (Sve) 4:6, 3:6, 6:2, 6:1, 6:4, Kafelnikov (Rus, 6) -Corretja (Spa) 6:1, 6:2, 6:3, En-qvist (Sve, 7) - Voinea (Rom) 6:4, 6:4, 6:1, VVashington (ZDA) - Boetsch (Fra, 12) 6:4, 6:1, 3:6, 6:1; Larsson (Sve) -Black (Zim) 6:3, 3:6, 6:4, 6:4, Hadad (Kol) - Rafter (Avs) 7:6 (5), 6:4, 2:2 predaja, Philip-poussis (Avs) - Ran (Izr) 2:6, 6:4, 6:3, 6:2, Tebbutt (Avs) -Tramacchi (Avs) 6:3, 6:4, 7:5, Siemerink (Niz) - Nargiso (Ita) 1:6, 5:7, 6:2, 7:6 (8), 6:1; Števen (NZ1) - McPhie (ZDA) 6:1, 5:7, 7:6 (6), 6:4, Clavet (Spa) -Devvulf (Bel) 2:6, 7:5, 6:3, 6:2, VVoodforde (Avs) - Sinner (Nem) 6:4, 6:1, 6:4, Furlan (Ita) - Costa (Spa) 1:6, 7:6 (4), 6:1, 6:3, Gumy (Alg) - Whea-ton (ZDA) 6:3, 6:7 (3), 6:4, 7:5, Ivaniševič (Hrv, 10) - Lareau (Kan) 6:4,6:4,6:4. KOŠARKA / »EUROCLUB« Benetton uspešen Buckler izgubil zadnjo priložnost Moštvo iz Treviso brez težav premagalo Olympique Antibes Benetton - Antibes 95:84 (52:37) BENETTON TREVISO: Bonora 6, Gracis 9, Pittis 17, Bon 2, Chiacig 4, Rebrača 9, Vianini 4, Pessina, VVilliams 24, Ambrassa 20. OLYMPIQUE ANTIBES: White 14, VVilliams, Ae Mensah 13, Foirest, N’Diaye 6, Richardson 17, Becchetti 2, Methelie 12, Domon 8, Redden 12. SODNIKA: JovanCiC (Jugoslavija) in Rems (Slovenija). PM: Benetton 19:27, Antibes 17:20. TRI TOČKE: Benetton 12.21 (Bonora 0:1, Pittis 0:1, Gracis 3:6, Ambrassa 5:7, VVilliams 4:6), Antibes 5:11 (VVhite 0:3, Ade Mensah 2:4, Ricahrdson 3:4). PON: Foirest (22), Methei-le (38). TREVISO - Benetton iz Treevisa nadaljuje z upses-no serijo nastopov v tem pokalu. Varovanci trenerja D’ Antonija so namreč sinoči brez težav premagali francoskega . Spet je bil najboljši mož na igrišču VVilliams, ki je dal tudi 2i točk, odlično pa je tokrat zaigral Ambrassa, ki je dosegel kar 5 trojk. Pri gostih se je predvsem odlikoval veteran Richardson. Pau - Buckler 74:69 (30:31, 63:63) PAU ORTHEZ: Fauthoux 6, Coco, Dubos 7 (0:2), T. Gadou 10 (4:10), Hufhagel 3 (3:4), D. Gadou 5, Rigaudeau 28 (9:9), Bialski 2 (0:3), Smith 8, Moncade. BUCKLER BOLOGNA: Brunamonti, Komazec 17 (7:7), Coldebella 13 (5:6), Abbio 6 (1:2), VVoolridge, Moretti 8 (2:2), Binelti 16, De piccoli, Soro, Carera 9 (1:4), Orsini. SODNIKA: Pitsilkas (Grčija) in Brazauskas (Litva). TRI TOČKE: Fauthoux 2, D. Gadou 1, Rigaudeau 2; Coldebella 1, Abbio 1. PAU (FRANCIJA) - Bolonjski Buckler je s sinočnjim porazom v Franciji verjetno dokončno izgubil Se poslednje upanje, da bi se uvrstil med prve Štiri ekipe v svoji skupini. Bolonjcani, ki so vCeraj imeti velike težave s potovanjem do francoskega mesta, so izgubiti po podaljšku, imeti pa so izredno priložnost za zmago. Že v prvem polčasu se je pri tgostiteljib poškodoval American Smith. Francozi so že igrati brez enega tujca Dayea. Nic pa niso mogli proti izredno razpo-loCenemu Rigaudeau, ki je bil daleC najboljši na igrišču (bil je nepogrešljiv pri prostih metih 9:9). Dosegel je 28 točk. Pri gostih je le Binelti zaigral na zadovoljivi ravni. SKUPINA A Izidi 9. kola: Istranbul - 01ympiakos 60:72, CSKA Moskva - Malaga 81:67, Benetton - Antibes 95:84, Iraklis - Leverkusen 62:81. Vrstni red: CSKA Moskva 16, Benetton Treviso 14, 01ympiakos Atene 12, Istanbul in Antibes 10, Malaga in Bayer Leverkusen 8, Iraklis Solun 4. Prihodnje kolo: Malaga - 01ympiakos, Antibes -Istanbul, Iraklis - CSKA, Leverkusen - Benetton. SKUPINA B Izidi 9. kola: Benfica -Makabi 82:94, Real Madrid - Barcelona 82:94, Pau - Buckler 74:69, Gibona - Panathinaikos 82:93. Vrstni red: Barcelona in Panathinaikos 14, Real Madrid 12, Gibona Zagreb, Makabi Tel A vi v in Pau Orthez 10, Buckler Bologna 8, Benfica Lizbona 2. Prihodnje kolo: Barcelona .- Makabi, Buckler -Benfica, Panathinaikos -Pau, Gibona - Real Madrid. ATLETIKA / HITRA HOJA KOŠARKA / JUTRI V C2 IN D LIGI Druga mladost F. Ruzzierja Naš veteran se je uvrstil na absolutno dvoransko prvenstvo Zdi se, da je prestop v novo društvo našemu hitrohodcu Fabiu Ruzzierju povrnil mladost, saj je pred nedavnim, kot prvi atlet-veteran sploh uspel doseči normo za nastop na absolutnem državnem dvoranskem prvenstvu, ki bo 24. in 25. februarja v Turinu. Podvig se mu je posrečil pred nedavnim na med-deželnem mitingu v Veroni, kjer je na razdalji 5 km dosegel Cas 21:30, 6, kar je obenem tudi njegov osebni rekord (pri 43 letih!), medtem ko znaša norma za DP 21:50. S tem Časom se je uvrstil na 5. mesto (med 15 atleti), toda le sekundo in pol za zmagovalcem (karabinjer Cafa-gna, 21:29). Bolj kot zasedeno mesto pa je bil tu važen rezultat, ki je obenem seveda nov državni rekord veteranov, predstavlja pa za Ruzzierja prvi nastop na DP po letu 1987. Pred prvenstvom Caka našega atleta še nekaj tekmovanj. Prvo bo 10. februarja v Boljuncu, kjer bo na sporedu drugi Zimski pokal - tekmovanje na 25 km dolgi krožni progi s startom in ciljem na boljunski "gorici”. Teden zatem (18.2.) pa se bo Ruzzier udeležil v Bustu Arsiziu deželnega pven-stva Lombardije indoor, kjer bo imel spet drugi test, tokrat na 10x krajši razdalji 5 km. Kdo ve, ali mu tudi tokrat uspel podvig? Borovci nujno potrebujejo točki proti Staranzanu Tudi tokrat zelo ugodno kolo za vse naše D ligaše C2LIGA Bliža se konec prvega dela prvenstva C2 lige, košarkarji Bora Radenske pa bodo v jutrišnjem 14. kolu igrati na »1. maju« s pričetkom ob 20.30 proti Staranzanu, ki je na sredini lestvice. KreCiCeva ekipa ima torej lepo priložnost, da vnovči letošnji peti par točk V prejšnjem kolu so »belozeleni« izgubiti v gosteh z drugouvrščenim Man-zanom, zlasti z igro v drugem polčasu pa so B arini, Grbec, Rasman in ostati povsem zadovoljiti in spet dokazali, da se v tej ligi lahko enakovredno kosajo z vsemi. Jutrišnji nasprotnik iz Staranza-na spada v skupino srednjekakovostnih moštev, ki ne more upati na napredovanje, ima pa dovolj solidno postavo, da se ji ni treba bati pred izpadom. Kot je značilno za taka moštva, je tudi Sta-ranzano doslej igral zelo spremenljivo, privoščil si je nekaj lepih in prestižnih zmag, občasno pa je odigral tudi nekaj zelo slabih tekem. Tržicani, ki imajo visoko in telesno zelo kakovostno moštvo, uvrščajo nekaj zelo dobrih posameznikov (Cicciarella, Podgornik, Beltina). Prava moč ekipe pa je v tem, da ima kar sedem - osem posameznikov, ki so v napadu zelo nevarni in si enakomerno porazdeli izkupiček točk. V Borovo ekipo bi se moral vrniti »smučar« Ivan Perčič, v glavnem pa bodo »trisrCniki« nastopati v enaki postavi kot prejšnji teden. Napovedi ostalih tekem 14. kola: Spilimbergo - Barcolana +12, Pagnacco - Porcia -2, Intermuggja - Manzano +7, Ardita - Pom -4, Sgt - Martignacco -11, Udinese - Gradišča -8, Virtus - Arte -5. DUGA S šestimi zmagami v prav toliko odi-granili tekmah so naši trije mušketirji v D ligi lahko veC kot zadovoljni, saj kaže, da ima Cicibona vse možnosti za dolgo pot pri vrhu, Dom in Kontovel pa sta le prestala sicer predolgo krizno obdobje in se v slogu alpskih plezalcev pripravljajo na dolgo zasledovanje vodilnega para. Pozitivnemu »trendu« se nasmiha tudi spored 13. kola, v katerem bodo vse tri naše ekipe imele opravka z očitno slabšimi nasprotniki in se torej obeta že tretji zaporedni »en-plein«. Cicibona Helvetius, ki je z 12 zaporednimi uspehi že izboljšala klubski rekord (leta 91 so plavobeli zmagali 11-krat zapored, lani pa 9-krat), bo jutri zaposlena v Gorici proti moštvu Senators, ki je na zadnjem mestu lestvice in je v prejšnjem kolu (s Santosom) visoko izgubila (-32). Trener Luka Furlan bo izkoristil nekaj napovedanih odsotnosti (A. Zuppin je odšel na smučanje, Križ- maneie ima družinske obveznosti, Pieri si je poškodoval prst na roki) in vnesel v postavo nekaj sprememb (Iztok Bajc in Saša Zuppin). Kot pa so cicibonaši letos že večkrat potrditi, ne predstavlja »tum over« nobenih težav. V vrstah Se-natorsa sta strelsko bolj razpoložena le Sorrentino in »dedek« Nanut, ki pa meče po 25-krat na polčas. V Trst bodo prišli domovci, ki bodo preverili moc Libertasa. »Belordeci«, ki so na lestvici ujeti tretjeuvršCeni Cus, bodo morati paziti le na nekatere boljše nasprotnike (Maiola in Serschen) ter ponoviti uspešno igro v napadu, saj so Corsi, Di Cecco, Franco in »rookie« Campanello zelo dobro razpoloženi. O velikih sposobnostih Kontovelovega moštva priča zadnji visok uspeh nad In-terjem, kar pa še bolj jezi predsednika Milica, ki se sprašuje, kako je lahko njegova ekipa tako nizko na lestvici. Možnost, da se »šef« spet nasmehne se ponuja že jutri, ko bodo »plavobeli« gostili skromni Acli iz Trsta. Acli ima le tri boljše igralce (Sumberesi, Sterle in Zu-balli) ostali pa spadajo v nižjo kategorijo. Napovedi ostalih tekem 13. kola: Largo Isonzo - Cus +4, Goroziana - Građo +16, Lega Nazonale - Acli Ronchi -12, Inter 1904 - Santos -6, Momo Gib -Scoglietto +14. (Vanja Jogan) ŠPORT Petek, 19. januarja 1996 r~]SMUČANJE / NA PIANCAVALLUh .. ' ■ . imajo tudi visoke startne bižu XI. Pokal prijateljstva »»iUcm^zadob«, 3 tol (S« SMUČANJE / FIS1 Hitri super-G ni prestrašil članov Brdine V Soppodi Volpi 44. Šuberjeva 13. Tekmovalna smučarska sezona v deželi se je komaj zaCe-la, toda pomanjkanje snega že precej ogroža reden potek tekem. Pretekli konec tedna so izvedli le superveleslalom za mladince in elane v Sappadi. Udeležili so se ga štirje naši smučarji SK Brdina. Proga je bila zelo hitra, zato pa za naše neustrezna, ker je superveleslalom disciplina, ki jo najmanj trenirajo. Z njihovimi uvrstitvami moramo vseeno biti zadovoljni. Med 20 smučarkami je Valentina Su-ber dosegla 13. mesto, medtem ko je bila Helena Božic sedemnajsta. Med 90 moškimi je zasedel Kristjan Volpi 44. mesto, medtem ko je bil »vojak«Peter Ferluga štirinšestdeseti. Nedeljo so smučarji tekmovalne ekipe izkoristili za koristen trening v Sappadi pod vodstvom Matjaža Mar-tinška. Naslednji teden je na programu tekma za meSCane B kategorije v veleslalomu v Sappadi. (E.M.) NOGOMET / 2. AMATERSKA LIGA V zaostali tekmi je Primorec osvojil točko Roianese - Primorec 1:1 (1:0) Strelec: Apuzzo (75’ - Primorec) Primorec: A. Corona, Frasson, Bolci, Naperotti, Bulich (M. Corona), Santi, Peres, Ferluga (Granieri), Apuzzo, Savino, Pollicardi. V zaostalem srečanju 2. amaterske lige sta se Roianese in Primorec razšla pri neodločenem izidu. Rezultat je pravičen, saj je vsaka ekipa igrala dobro le po en polčas. Domačini so že po desetih minutah ostali v desetih zaradi izključitve, a so zaigrali zelo borbeno in tudi prišli v vodstvo okoli 30. minute. Trebenci pa so reagirali v drugem polčasu in izenacih z zadetkom Apuz-za, ki je preusmeril v mrežo žogo, ki jo je odbil vratar po strelu Maksa Gorane. Pred koncem so domačini zadeli vratnico, Trebenci pa so zapravili nekaj zrelih priložnosti za zadetek. S tem remijem sta ekipi dohiteli Campanelle, tako da sesedaj na dnu lestvice tri ekipe z devetimi točkami. (E.B.) Vrstni red 2. amaterske lige: Domio 30 točk, San Lorenzo 29, Como 27, Mariane 23, Pro Romans 23, CGS 22, Me-dea 20, Moraro 18, Azzurra 15, Portua-le 14, Villesse 11, Campanelle, Primorec in Roianese 9. Naimlaiši Breaovi nogometaši v polfinalu turnirja CSI vsilil 1I III JV* W» #1 HOKEJ / 27.2. Za Polet na vrsti vodilni Thiene V zaostali tekmi C lige so hokejisti openskega Poleta Elettroantoni v mestnem derbiju zasluženo premagali Ferroviario s 6:3 (3:1) z goli Fondarija (3), Kalika (2) in Calligari-sa (1) ter so se tako povzpeli na drugo mesto lestvice. Ta teden bodo poletov-ci prosti, v prihodnjem 4. kolu (v soboto, 27. t.m.) pa se bodo v gosteh pomerili s prvouvrSCenim moštvom Thiene. VRSTNI RED: Thiene 6; Polet Elettroantoni in Breganze 4; Valchiampo Montebello 3; UG Gorizia-na 1; Bassano in Ferroviario Trst 0. Do spremembe je prišlo v prvenstvu začetnikov. Ker sta odstopili dve ekipi, se bo prvenstvo začelo šele 28. t.m. Poletovci pa bodo igrali v Trissinu proti domači ekipi. Tekma se bo začela ob 11. uri. ODBOJKA /VI. MOŽK1 DIVIZIJI NA GORIŠKEM Naš prapor prvič KO, drugi uspeh Olympie Val Dom spravil na kolena vso konkurenco Goriške naraščajnice odpravile neposredne tekmece za vrh lestvici v A skupini Danes igra za vas Totocalcio 1. MOŠKA DIVIZIJA Cormons - Naš prapor 3:2 (15:7,10:15,15:0,13:15,15:9) NAS PRAPOR: Černič, Paulin, Devetak, Cavdek, Bevčar, Kovic, Sfiligoj, Boškin, JuretiC, Legisa, Mik-luš. Naš prapor je v neposredni tekmi za sam vrh prvič potegnil krajši konec. »Igrali smo res slabo. V sprejemu smo imeli 29% učinka, v napadu 36%, nasprotnik je na servisu dosegel Stirinjast direktnih točk in kljub temu smo izsilili tie break. To pa pomeni, da tudi nasprotnik res ni igral kdove kako dobro,« spodrsljaj komentira »jezni« trener Legisa. Nas prapor je gladko izgubil prvi set, v drugem je točke nizal le po napakah Krminča-nov, v tretjem pa so gostje nasprotnikom vrnili »uslugo«. Najbolj napet je bil 4. niz, v katerem so gostje visoko vodili, nato pa v končnici skoraj izgubili vso prednost. V tem setu je goste s pristranskimi odločitvami »obdelal« sodnik, kar je precej vplivalo na živce igralcev, ki se v odločilnem nizu nikakor niso znašli. Fossalon - 01ympia 1:3 (9:15,12:15,15:9,11:15) OLVMPIA: A. Vogrič 2+5, E. Lutman 4+7, M. Vogrič 8+6, J. Hlede 6+3, Mucci 1+1, Cavdek, M. Komjnac 4+5, Corsi, S. Hlede, Poletto. 01ympia je prišla do druge zmage, njen nastop pa je bil zadovoljiv. Tokrat je moštvo igralo z enim samim po-dajačem, v vlogi tolkača pa se je izkazal Marjan Vogrič. Na ’ekmi na manjkalo preobratov. Tako je 01ympia v drugem setu že izgubljala z 12:2, nato pa je dosegla kar trinajst zaporednih točk in set osvojila. Podoben je bil tretji set, a tokrat 01ympii preobrat ni uspel, zato pa je bila v četrtem setu stalno v vodstvu. Ostali izidi 5. kola: Tomana - Turriaco 2:3, Mossa - Cor-ridoni 1:3, Ronchi - Intrepida n.p. Vrstni red: Corridoni in Cormons 10, Naš prapor 8, Tomana in Turriaco 6, 01ym-pia 4, Fossalon in Intrepida 2, Mossa in Ronchi 0. Prihodnje kolo: Naš prapor - Torriana (sinoči), 01ympia -Ronchi (danes ob 20.30 v Gorici) 1. ZENSKA DIVIZIJA Azzurra - Val 3:1 (15:8, 15:12,10:15,15:10) VAL: Uršič, Kocjančič, TomSič, Kovic, Humar, Bri-sco, Ambrosi, Branca, Danie-lis, Terpin, Čeme, Devetta. Prevladala je bolj izkušena Azzurra, a valovke so se ji pravzaprav zelo dobro upirale. Upoštevati je treba, da so igrale brez Mozetičeve, več igralk pa je na tekmo prišlo sredi drugega seta, ker so bile dotlej zaposlene na tekmi prvenstva naraSčajnic. Kljub 3. zaporednemu porazu prevladuje torej optimizem, da z obstankom ne bi smelo biti težav. Ostali izidi 5. kola: Villesse - Torriana 3:1, Pieris - Cormons 0:3, Intrepida - Ronchi 3:1. Vrstni red: Staranzano, Cormons in Azzurra 8, Monde Computer in Pieris 6, Intrepida, Villesse in Val 4, Tomana in Ronchi 0. MLADINCI Igralci Espega se bodo v torek, 23. doma pomerili s Fin-volleyjem, 01ympia pa bo v četrtek, 25. gostovala v Mosi. Vrstni red: Espego 10, 01ympia 8, Torriana 6, Grado 4, Finvolley 0. MLADINKE Prvi del prvenstva bodo _ Se nepremagane valovke sklenile v nedeljo, ko se bodo v Standrežu (ob 10. uri) pomerile z Azzurro. Vrstni red: Val 8, Mercato di Selz in Azzurra 6, Torriana 2, Staranzano in Grado 0. DEČKI Zaradi odpovedi ronskega Adija se prvenstvo Se ni začelo, vpisani pa ostajala le naši dve ekipi: 01ympia in Espego. DEKLICE Skupina A Lib. Gorizia - Val 1:3 (16:14,11:15,9:15,3:15) VAL: B. in P. Uršič, Zucca-rino, Ambrosi, Branca, Brisco, Danielis, Kocjančič, Terpin, Visintin. Valovke so naredile Se en korak na poti do uvrstitve v končnico. Goriški Libertas je bil v prvih dveh setih trd oreh. Nizka in ozka telovadnica je našim igralkam povzročala precej težav v sprejemu. Posledica tega je bil porazu v prvem nizu - kljub vodstvu s 14:10. Od drugega seta dalje sova-lovke uredile vrste in njihova premoč je bila iz točke v točko bolj vidna,- Adria Auto 01ympia - Lib. Gorizia 1:3 (5:15, 8:15, 15:10, 8:15) OLVMPIA: K. in V. Batistič, Sfiligoj, Perše, Benedetti, Hlede, Cetul, Fabris, Domi. V prvih dveh setih so igralke 01ympie razočarale, nato pa so na igrišču vzpostavile ravnotežje. Zadnja dva seta sta bila tako bolj živahna, tretjega so Goričanke tudi osvojile, v četrtem pa so se trudile, a jim ni uspelo izsiliti petega niza. Skoraj na vseh tekmah so Goričanke nastopile v okrnjeni postavi, tokrat je od začetne Sesterke manjkala Bagonova. 01ympia se bo danes ob 18. uri v gosteh pomerila s Farro. Vrstni red: Val 12, Farra in Libertas Gorizia 8, Caffe Mo-rocco 4, Adria Auto 01ympia 2, Cormons 0. Skupina B Izidi 8. kola: Ronchi - Vil- lesse 1:3, Mercati di Selz - Pieris 3:0, Fincantieri - Torriana 0:3. Vrstni red: Mercatdi di Selz in Torriana 12, Villesse, Fincantieri in Pieris 6, Acli Ronchi in Etsi 2. NARASCAJNICE Skupina A Farra - Val Dom 1:2 (15:10, 15:17,13:15) VAL DOM: Ambrosi, Brisco, Branca, Visintin, Uršič, Bressan, SoSol, Cumin, Mar-vin, Cej, Klanjšček, Figelj, Bre-sciani. Kot prekaljeni boksar so igralke Vala Dom z dvema zaporednima krošejema spravile na kolena najnevarnejše tekmece in si v svoji skupini bržkone že zagotovile končno prvo mesto. Preteklo soboto so z gladkim 3:0 (15:3,15:8,15:6) premagale tretjeuvrščeni Villesse, v torek pa so po hudem boju zadale KO Se drugouvrščeni Farri. To srečanje je bilo resnično izredno lepo in napeto. Vsi seti so bili povsem izenačeni in izid je bil do konca negotov. Farra je dobila uvodni niz, a Val Dom se ni predal. V 2. nizu je visoko povedel z 10:1, tedaj pa je Farra reagirala in dosegla delni izid 12:0. Ko je že kazalo, da bo poraz neizbežen, so se Goričanke spet zbrale in stanje v setih izenačile. V tretjem setu sta se ekipi borili za vsako točko, na koncu pa so igralke Vala Dom s svojim močnim napadom vendarle strle odlično obrambo Farre. Ce si za zmago proti Villessam pohvalo zasluži zlasti Monica Bressan, so proti Farri zabečlstele vse igralke, omeniti pa je treba Aleksijo Ambrosi (25 točk in menjav) in Tamaro Visintin, ki je naredila nekaj odločilnih obrambnih posegeov. Soča - Libertas Gorica 1:2 (8:15,15:8,9:15) SOČA: Del Fabbro, Ple- sničar, Cemic, Devetek, Tuniz, Kuštrin, Leghissa, Visintin. Mlade sočanke" Se niso okusili slasti zmage, a so v prvih dveh nastopih po novem letu vknjižile še dve točki. Tako proti Marianu kot proti goriskemu Libertasu so namreč izgubile z 2:1. V obeh srečanjih so pokazale napredek v primerjavi s prvim delom prvenstva, čeprav razmere za vadbo na treningih niso najbolj ustrezne, ker vadijo v skupini z mlajšimi, tako da se v telovadnici včasih zbere hk-rat skoraj trideset otrok. Za Se boljše rezultate bi vsekakor morale igrati bolj odločno na mreži. Viden pa je napredek na servisu. Vrstni red: Val Dom 28, Farra 23, Villesse 18, Pro Romans 13, Lib. Gorizia A 10, Mariano 8, Capriva in Soča 4. Konjske dirke Evgen Ban Cagliari - Udinese 2 Cremonese - Juventus X 2 Milan - Padova 1 Napoti - Bari X Parma - Atalanta IX Piacenza - Lazio 2 Roma - Sampdoria IX Torino - Fiorentina 2 Vicenza - Inter X2 Brescia - Pescara X Pistoiese - Cesena 1X2 Catania - Viterbese 1 Maršala - Castrovillari 1X2 Evgen Ban (1974) se je začel ukvarjati s košarko leta 1980 pri Kontovelu in igral od minibasketa do članov v D ligi pri tem društvu. Izbrali so ga tudi za mladinsko reprezentanco ZSŠDI. Organizator je tudi tekmovanj »trial« z gorskimi kolesi v okviru praznikov ŠD Kontovel. Letos bo igralec in trener Sokola, ki bo začel ta teden z nastopi v 1. košarkarski diviziji. Rad smuča in igra tenis. Prejšnji teden je Stojan Sosič pravilno napovedal pet rezultatov. Obvestila SD POLET vabi na redni in izredni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 29. t.m., ob 20. uri v prvevvm in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. piše: Giorgio Plettersech V Trstu (3. dirka) ima največ možnosti konj Lalira (sk. 2) 1. dirka (Milan): možnost baze z nespornim favoritom Recordom OK (1). Piero di Valle (X) je v dobri formi. Med boljšimi bo tudi Ori-sglia Red (2). 2. dirka (Turin); Neglish (X) bi lahko izkoristil ugoden položaj na Startu. Rag-guaglio (2) je dober Sprinter. Slediti velja regularnemu Poe MP (1). 3. dirka (Trst): pričakovati je zmago Lalira (2), a presenetil bi lahko Old Forester (1). Preseneti lahko Orbina (X). 4. dirka (Firence): Primul (X) se bo spopadel s skromno konkurenco. Pic di Gonars (1) je v zadnjem na- stopu zadovoljil. Najboljši konj skupine 2 je Mio di Boba. 5. dirka (Padova): Petrale Pun (1) se ne boji tekmecev. Pacurio (X) tekmuje v nižji kategoriji. Ole’ Cham MN (2) ima dobre možnosti. 6. dirka (Piša, galop): Bu-stija (X) ne bremeni prehuda teža. Pozorn na večno dobrega Asso di Cuori (1). Persian Buli (2) je odvisen od stanja terena. Dirka tris V Neaplju bo tekmovalo 20 konj. Nas favoriti: 15 Ariella, 3 Spalletta, 9 Ugo Fantozzi. Za sistemiste: 13 Tvvingo Cardinal, 14 Mox Fay, 16 Novel od talk. Totip 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X2 X 12 2 IX X 12 1 X2 X 12 Petek, 19. januarja 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Horoskop . , skromni, Nizali boste uspeh za i. r i teviell zelo poaosm nase. VODNAR 21.1..19.2.: • , _. , , , V____ NA MEJAH RAZUMA Vse se je zgodilo zato, ker je Adam prezrl črno plavut morskega psa Podel je v hladno morje in občutil ostre zobe, ki so se zodiroli v njegov trebuh Toplota, ki so jo dajali sončni žarki, je že presegla trideset stopinj Celzija. Rahel veter je ohlajal preznojena telesa Avstralcev, ki so uživali na velikih peščenih plažah. Dan je bil kot ustvarjen za jadranje na deski, zato se je na stotine mladeničev in deklet spustilo s svojimi pisanimi jadri na morje. Zavedali so se, da se ne smejo preveč oddaljiti od obale, kajti vsako poletje je več tisoč Avstralcev umrlo v čeljustih morskih psov. Sedmega septembra 1988 je Adam Mc Gear vrgel v morje svojo jadralno desko. Močan veter, ki je tega dne pihal s kopnega, naj bi ga potisnil v zaliv Balina. Plaže so bile skoraj prazne, saj je bilo Se zgodaj zjutraj. Od valov se je odbijala svetloba vzhajajočega sonca in slepila sedemnajstletnega mladeniča. Adam se je odločil, da bo ta čudoviti dan kar najbolje izkoristil, saj so bili valovi idealni za jadranje. Odločil se je, da odpluje dlje kot ponavadi, kajti želel je preizkusiti svoje sposobnosti. Čeprav je bil odličen jadralec, si je želel dokazati, da lahko brez težav prijadra na Jug, kakor so imenovali zaliv z zelo močnimi morskimi tokovi. V teh vodnih prostranstvih je za vedno izginilo največ drznih jadralcev, največ izginulih je končalo med čeljustmi strašnih morskih psov. Adam je bil vse bližje svojemu cilju. Čudovito je bilo opazovati velikanske vodne grebene, ki so se v mavričnih barvah svetlikali v prozornem, s sončno svetlobo obsijanem področju. Mladi pustolovec je bil ves prevzet od te lepote. »Splačalo se je priti sem samo zaradi tega veličastnega pogleda,« se je naglas pogovarjal s seboj. »Tega ne bom nikoli pozabil« Prevzet od okolice je popolnoma pozabil na smer, prezrl je tudi strašljivo plavut tigrastega morskega psa. Udarec štiri metre dolge pošasti ga je presenetil. Padel je z deske v hladno morje in z grozo občutil, kako se kot nož ostri zobje zarivajo v njegov trebuh. Začel je na ves glas kričati, vendar zaman. Daleč naokrog ni bilo nikogar, ki bi ga lahko slišal. Njegovo stokanje se je odbijalo od valovite morske pokrajine. Ampak nekdo je vendarle vse opazoval... Morski pes ga je vztrajno vlekel v globino ... Njegovi klici so se izgubili v brbotanju vode. A trenutek pozneje je bil Adam Mc Gear spet svoboden! Ko je priplaval na površje, je znova zagledal pošast, vendar sedaj ni bila sama. Pridružila sta se ji še dva velika morska psa. Mladenič ni imel niti toliko moči, da bi se premaknil. Kri je brizgala iz velike rane na njegovem trebuhu. Znova je potonil v oceanske globine! Nenadoma se je pred njegovimi očmi pokazalo pravo pravcato podvodno carstvo. Mladenič je lahkotno plul proti zlatim vratom, ki so vodila v mesto. Ni bilo več krvi niti rane na trebuhu. Vse je bilo tako neverjetno, da je pomislil, da sanja. A vendarle je plaval naprej; izbral si je najsijajnejšo palačo. Nenadoma sta se pred njim pojavili dve ljubki dekleti, Id sta mu z nasmehom kazali pot. »Ne boj se, Thor te čaka,« je spregovorilo dekle z zlatimi lasmi. »Saj to so vendar sanje!« si je mislil Adam ko so se bližali ogromnemu prostoru, na vrhu katerega je sedel moški nedoločenih let. »Pridi, Adam,« se je zaslišal zvonki glas. Adam se je brez strahu približal neznacu in se mu priklonil. »Nahajaš se v mojem podvodnem carstvu na Jugu. Ti si eden redkih, ki ga je doletela sreča, da me spozna. Jaz sem Thor, gospodar podvodnega sveta. Rešil sem te pred čeljustmi morske pošasti. Samo zato, ker si me poklical na pomoč.« Adam ni mogel verjeti svojim ušesom. Ni mu bi- lo jasno, o kakšnem klicu govori čudni neznanec in od kod vsa lepota v morju. Niti mu ni bilo jasno, kako lahko sploh diha, ko pa je vsenaokrog voda!? »Morski psi so tudi naši sovražniki,« je rekel Thor. »A vse to boš tedaj, ko boš spet zunaj, preprosto pozabil. Pojdi zdaj...« Na Avstralijo se je spuščala noč, ki je na obalo prinesla težko pričakovano svežino. Skupina ljudi se je premikala po obali ter s svetilkami in reflektorji pregledovala področje. »Adam, javi se!« je odzvanjalo skozi noč. »Tam se nekaj premika!« je zavpil gospod Mc Gear. »To je zagotovo moj sin!« In res so nekaj metrov naprej našli nezavestno, razmrcvarjeno telo Adama Mc Geara. Nekaj let pozneje se je v sobi 702 velike sidneyske bolnišnice zbudil mladenič, za katerega so zdravniki menili, da bo za vedno ostal v komi. »Kje sem?« so bile prve Adamove besede. »Pomiri se, Adam,« je rekla gospa Mc Gear, se sklonila nad sinovo vzglavje ter ga nežno pobožala po laseh. »Najpo-mebnejse je, da si se prebudil« Zgodil se je čudež. Zdravniki so komaj verjeli, da se mu je povrnila zavest. Bili so prepričani, da mu ni več rešitve. Rane, ki jih je prizadejal morski pes, so bile namreč tako globoke in nevarne, da skoraj nihče ni verjel, da bo preživel. Sedaj pa je sedel na postelji in se pogovarjal s svojo materjo! Adam je kmalu zapustil bolnišnico. Bil je povsem zdrav. Ničesar, prav ničesar se ni spominjal, razen tega, kako ga je morski pes vrgel z deske. Samo včasih je sanjal veliko, svetlikajoče se, podmorsko carstvo ... (B. K.) abcdefgh Sale - Sarijazdanov / Solin 1995 Nasprotnika sta zaostrila pozicijo na šahovnici, vendar je položaj črnih figur ugodnejši, saj so na boljših izhodiščnih poljih ter nevarneje (po poševnici a8 - hi in h liniji) ogrožajo belega kralja. Napadeni pa sta tudi dve beli figuri Tc2 in Sa4. Poglejmo, kako je črnemu, ki je na potezi, uspelo prelisičiti belo obrambo in zmagati! Rešitev naloge Pot k miniaturni zmagi črnega je vodila po potezi l.Sh3:+! Zdaj se je odprla bela poševnica in g linija. Manj učinkovita je poteza črnega l...Dc2: 2.fg5 Tg6 3.L13 Lf3:4.D13: Td8 5.Sc5! in beli se Se uspešno brani. Po jemanju črnega skakača 2.gh3 Tg6+ 3.KF2 Dc2: 4.Td7: Tg2+ pa belemu kralju ni več pomoči.S.Kel ba4 6.Td2 Dbl+ in beli se je vdal! Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA / DENTIST IT. FILMSKA IGRALKA MENIŠKI GENERAL (MIGUEL) SRAMOTNO RAVNANJE KRZNAR IGRALKA IDA KRAVANJA IRINAI POSLOVNA ENOTA SPANSKA TRAVNATA RAVAN POSEBEN PRETEKLI CAS STEFAN SEME BERILO AVTOR: LUKA PIBER REKA ZILJA PO NEMŠKO POVZROČI- TELJ OMOTICE SL. JEZIKO- SLOVEC TURCUA INDIJSKI POLITIK SASTRI ŠPAN. Z. IME IME PREBIVALCA PO KRAJU BIVANJE OBLAČILO ZA ZIMO IZUMITEU DAIMLER OSIROMAŠE- LOSI OTOKI V INDIJ. OCEANU SL POLITIK ISASOI ZAPORA ARGON TROJA DEL MARIBORA - JEK GL. MESTO ITALIJE OPOJ OSEBNI ZAIMEK KOLESAR BONČA SIJAJ STROKOV. ZA RUSKI JEZIK VADITEU OTOK V MALU SUNDSKIH OTOKIH DOHOD PRIPADNIK ILIROV KAREL ERBEN LETALO MESTO V ŠVICI FR. FILM. REŽISER SPREMUEVA-LEC EROSA AMERICIJ TONE RAČKI FR. DEPARTMA m MORAVSKO MESTO GRŠKI MITOLOS. LETALEC DANUEL SL. JUDOIST (FRANC) VRSTA TKANINE INFUZORIJA NEMŠKO MESTO VINSKI STROKOVNJAK ATLET AOUITA KLICNA POMOČ DIAPOZITIV NEZNANEC OČITNOST PREBIVALKA ASIRIJE RADON BARIJ KRAJ PRI KOBARIDU NAJNOVEJSI JAMES BOND DRŽAVNA ENOTA V ŠVICI KONZERVI- RANA SARDELA SENENI DROBIR - raais ‘VNmvs 'NOLNVH ‘NVNSOaa 338318 ‘0)18801 “raHisv ‘isonoiAdo ‘NN ‘OIVS ‘3030N3 ‘83AONNVH ‘DfMOlO ‘8J. ‘WV ‘1083 ‘3)1 ‘aru ‘801800 ‘aOML 'lis ‘831TVA ‘INO "mvwo '1N33 ‘Norn ‘av ‘vzvava ‘LLNV8MV ‘isomoaiso ‘aanuoD ‘3SV38 DISPOZ lOUABJOpOA :A3US3H ® RAI 1 RETE 4 RAI 3 slovenski program Koper Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina, (7.00. 7,30.8.00. 8,30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Anime nella tor-menta (dram.. Nem; ’SO) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11,30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Han.: Gospa v rumenem 2 Dnevnik, Stvle. 14.00 Tgl gospodarstvo Kviz: Fronto? -Sala giodti Aktualna odd. o gorah: Linea bian ca - Bela crta Mladinska oddaja Solie-tico, vmes risanke Han.: Zorro Danes y Parlamentu Dnevnik, informacije Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park Aktualne teme: 11 fatto Dok. oddaja: SuperKvark - Potovanja v naravo, znanost in tehnologijo Dnevnik Dok.: Dnevnik kardinala Casarolija Dnevnik, Zapisnik, Pogovori, vreme Aktualno. Kultura News, RAI 2 Oddaja za najmlajge, vmes risanke in nan. Potrebujem te Rubrika, o aktualnih temah: Fuori dai denti Oddaja o izletih in potovanjih Sereno Variahile TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme Rubrika o branju knjig Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in Sport Giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Aktualna odd.: Zvečer, na trgu Italija TG2 Dosje Dnevnik, vreme Danes v Parlamentu Ponoči, na trgu Italija Gioco al massacro (’89) A RAI 3 Dnevnik Videosapere:Sola, Robinson in Petek, Zdravje, Kinematografija, Filozofija, Potovanje po Italiji, itd. SP v smučanju: smuk, 2 Dnevnik SP v smučanju: smuk, M Aktualno: VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 Nan.; Capitan Nice Sport: SP v snovvboar-du, SP v bobu, vaterpolo Aktualne teme ob 17. uri Dok oddaja Geo Nan.: Blue jeanš, vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup, Blob Film: Onora il padre e la madre (dram., ZDA ’94, i. j. Farentino) Viaggiatori delle tenebre Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea. 3, 23.50 Amore & Sesso Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura in vreme Nad.: Valcria in MassimF liano, 8.40 Uh volto, dne domin. 9,30 Zingara, 10.15 Renzo in Lucia, 11.15 La forza deli' amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Chicago Hope Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film Agatha Christie: Gaccia al delitto ('86) ■ Aktualno: Perdonami i Aktualne teme Giorno per giorno - Dan za dnem e Eli Dnevnik Tg4, vreme ■ Scene, da un matrimonio Film: Sogni infranti (dram., ZDA/93, i. T. Daly, G. McRaney) Film: la maledižione di Damien (dram., ZDA '78, L VV. Holden, L. Grant), 23.30 dnevnik Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Televizijsko sodišče: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi ipiotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroška oddaja TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Qk, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Variete: Il meglic di «Scherzi a parte® (vodijo, T. Teocoli, Massimo Lo-pez, S. Ventura) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik Tg5 Sgarbi quotidiani ITALIA 1 # TELE 4 19.30, 22.20, 0.25 Dogodki in odmevi Film: Hunk (kom., *86) Gospodarstvo MONTECARLO 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Variete: tappeto \rolante J 12.15 SP v smučanju 'IffljElFilm: Il matrinmiiio di j Betsy (kom., ZDA '90) Film; Airport '77 Otroški variete Nanizanke n Aktudno: Village m Nan;: TJ. Hooker g Odprti .studio Sport slutilo; ; M Otroški variete Varieteja: Mai dire ban-zai, 15,00 Generazione X Aktualno: Village Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.15 Družina Ad- dams, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: Volo 747 - Vendet- ta ad alta quota (dram,, "93. i. B. Payne) Nan.: Gobra investigazio- ni, 23.30 Streetjustice Aktualno; Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.; Gtierra del mondi Videostrani Ciciban smuča Otroci širnega sveta.-amer. dok. nanizanka Slovenski avto leta 1995 Kolo sroče Videostrani Svet narave, pon 2, dela Slovenska klavirska glasba, 3. del Zvoki godal, 3. del Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper-Capodi-stria TV dnevnik 1 Zlati prah: Duh iz steklenice, 2, del Heathcliff, 19. del risane nanizanke V najboljših družinah, 10. del norveške serije Hugo, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik 2, vreme Sport Grace na udaru, 20. dei-amer. nanizanke Podarim dobim Poglej in zadeni TV dnevnik 3, vreme - Sport Arija, angleški film Poročila Tv jutri, videostrani SLOVENIJA 2 Euronews Svetovni poslovni utrip V žarišča Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 12. del Pisave Slovenska video produkcija Zulig, amer. film Grace na udaru, 19. del Analitična mehanika, 3, del Veliki dosežki slovenske kirurgije, 1. oddaja Po Sloveniji Poglej me! Pasje mesto, 5. del kanadske risane nanizanke V žarišču Forum Iste krvi: Umor v družini, 3. del amer. serije Studio city Novice iz sveta razvedri-la Nor na reklame, 3. del KANAL A Novice Novice A-Shop Obalna straža, 3. del Pika na A Vreme Družina Adams, 15. del Dežurna lekarna, 60. del španske serije Devetdeseta, oddaja o stilu Kavboj, ameriški film Gost'pike na A Novice Nesreča pri Temni reki, pon. amer. filma CNN poroča Meridiani, aktualna tema Peter Pan Club, otroška oddaja Slovenski program Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik Peter Pan Club Euronevvs Smrt Jugoslavije, 1. Bel dok. oddaje Sredozemlje Vsedanes - TV Dnevnik NBA, posnetek tekme Ko pride sodnik, ital. TV nanizanka O.hP3 Avstrija 1 SP v alpskem smučanju: smuk (Z), prenos iz Gortine Tenis: Odprto prvenstvo Avstralije, posnetek iz Melbourna Otroški program: A m dam des Tim in Struppi Popajeve nove dogodivščine Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija: Odrasli otroci A-Teatn, Sence v sončnem raju Golden palače. Ljubosumna na Solato Kdo je šef?, Boj za skrbništvo, 1. del Dr. Quinn, Očetje in sinovi Pri Hmdablovih, Zabava ob koncu šolanja, 2. del Cas v sliki, kultura Vreme Sport Mighty Dueks - Superte-am, ameriška komedija, 1992 Rezija: Stephen Merek Šport Tuje sence, ameriška srhljivka, 1990 Čas v sliki Tarča: Harry, amer. pustolovski film, 1969 Santa Barbara - Kalifornijski klan. pon. Sehiojok. ponovitev -Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Venera na plaži. amer. komedija. 1949 mMP Avstrija 2 Videostrani Vreme Bogati in lepi, pon. Vreme čas v sliki Pravica do ljubezni, 158. del Umor, je napisala. Umor v deželi vil Santa Barbara - Kalifornijski klan Bogati in lepi Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Vreme Pogled s strani Stari: Dejanje Halo, stric zdravnik! Kukavičje jajce Čas v sliki Modern times The Beatles, 3. zadnji del dok. serije Dopisnik iz tujine; amer. kriminalka Pogledi od strani Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila: 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino: 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za lepši jezik: 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 18.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz na 2. pr. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Vodomet melodij: 11.05 Repriza; 12.05. Igramo In pojemo; 13.05 PZ Dunajski dečki; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Divji maček; 19.30 Simfonični koncert; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. . Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30,13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere: 9.40 Hit dneva; 9.45 Za in proti; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opold-nevnlk: 13.00 Daj, povej.,, kontaktna odd.; 15.00 Power play; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Muzak; 19.30 Večerni pr. z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z M. Vuksanovičem. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'!taly; 11.00 Med vrsticami; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bilo; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Sln-gle tedna: 16.00 Modri val; 18.45 Folk studio; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Nemščina; 18.00 Evropa v enem tednu; 20.00 Rock; 1.00 RGL Zur. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30- 24.00 Večerni pr,. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi: 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Skriti kotiček: 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr. Radio študent 11.00 Borzni parket; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi (Metelkova); 15.00 OF: 17.00 Most -Društvo za prostovoljno In preventivno delo; 19.00 TB: Gdunt; 21.00 Okopi siave A. švarcenbejai; 22.00 Idealna godba. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8,00, 10.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica ; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa (ponovitev); 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 25. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 RZCPZ: MePZ Višava 13.20 Valčki in polke 14.00 Deželna kronika 14.10 Otroški kotiček, 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Slov. lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Ml In glasba: Skladatelj R. Fabris; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Evergreen; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica redna: 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja In časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. ^ . SREE JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZ1JA CIKLONA CIKLONA šh/ 1 u t SNEŽNE RAZMERE Mariborsko Pohorje Rogla Golte Vogel Krvavec Kranjska gora Kanin Cerkno Na Veliki Planini in v Logarski Dolini vlečnice ne obratujejo zaradi pomanjkanja snega. Nočna smuka: Mariborsko Pohorje od 17. do 21. ure, Ivarcko-Osven, vlečnica Rimski Vrelec do 20. ure. Tekaške proge: Mariborsko Pohorje, Rogla, Kopa, Vogel (delno), Ivarcko-Osven, Logarska dolina, Rateče in Planica. Sankališča: Rogla in Kranjska Gora. VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m °C 1 1000 m 4 0-10 cm 1500 m 3 60 cm 2000 m 0 2500 m -3 140-200 cm 2864 m -5 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Iz Maroka na dolgo KB3 pot okoli sveta Richard Bresen je se blizu Marakeša pripravlja na Virgin Global Chalenger, ki je polet z balonom okoli svet. Start je predviden ta konec tedna (Telefoto Ap) LONDON - Pevec znamenite skupine U2 Bono, ki je pred kratkim obiskal Sarajevo, je tvegal smrt na Jamajki. Policija je streljala na letalo, ki je pristalo na neki plaži in iz katerega je pravkar izstopil Bono. Policija je streljala na njegovo letalo mislec, da gre za tihotapce orožja ali mamil. Bono je ušel smrti s tem, da se je skupno z ostalimi potniki letala v zadnjem hipu skril za nekaterimi Čolni. Vest o tem je objavil britanski dnevnik ”-Daily Star“. Za nesporazum, ki bi lahko imel tragične posledice, je baje kriv pilot letala, ki jamajskim oblastem ni sporočil smeri letenja. Španske ženske prvič na delu v rudniku MADRID - V Španskih premogovnikih Nalon in Caudal so pred nekaj dnevi prvič zaposlili tudi 4 ženske. To se je lahko zgodilo, ker je ustavno sodiSče razveljavilo odlok iz leta 1957, ki je prepovedoval ženskam delo v rudniku. Zenske, ki so prve stopile v rudnik, so stare med dvajset in trideset let. Povpraševanje za to naporno delovno mesto je baje precejšnje. Kot agent 007 z vžigalnikom in sprayem proti pajku CANBERRA - V predalu svoje spalnice je odkril velikega pajka in sklenil, da ga bo uničil po zgledu Jamesa Bonda z vžigalnikom in sprayem. 16-letni Don Rami-rez pa je je očitno bil manj spreten od svojega idola, posebnega agenta 007. Najprej so plameni zajeli omaro, požar pa se je v kratkem razširil na vso hišo in jo skoraj popolnoma uničili: škoda znaša veC kot 200 milijonov lir. Danu je uspelo, da se je rešil, ni pa znano, Ce je preživel tudi pajek. Honkonški modni kreator Peter Lau se je navdihnil pri LR Kitajski za svoj model s prozorno svileno srajico in rdečim minikrilom (Telefoto Ap) Rock star Sfing za legalizacijo umetnega mamila ecstasy LONDON - Sting je v središču ostrih polemik in kritik zaradi svoje izjave Švedskemu dnevniku v zvezi z umetnim mamilom ecstasy: priznal je, da je nekajkrat zaužil tablete in se prepričal, da to mamilo ni škodljivo pod pogojem, da so tablete pristne in da jih zaužije informirana in odgovorna oseba. Zato je predlagal, naj bi to mamilo legalizirali kot n. pr. na Nizozemskem, kjer imajo kupci mamila ecstasy pravico do kemične analize tablet... Na Stingove izjave je najbolj ostro reagirala mati mladoletne Leah Betts, ki je umrla po enotedenski komi potem, ko je zaužila tableto ecstasyja: »-Zdi se mi naravnost pošastno, da take izjave daje človek, ki je idol mladih in je oce šestih otrok!« Tudi za Keitha Hellavvella, nadzornika oddelka Sco-tland Varda, ki se ukvarja z marnih, je Sting na zgrešeni poti: »Ce misli, da so tablete pristnega ecstasyja varne, se globoko moti: vsakič ko mladi zaužijejo tablete, se igrajo z lastnim življenjem.«