Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade sa Slovenijo«
Vsebina: Uredba o ustroju ministrstra, za notranje zadere. — Naredba poverjeništva za pravosodje o delitvenih načrtih mestnega stavbnega urada v Ljubljani. — Razglasi osrednje vlade: Razglas o prodaji lesa na podjetju Arnolda Spitza na Rogu. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Izpremembe v orebju. Licenciranje zasebnih žrebcev. — Razglasi raznih
drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
61.
V imenu Njegovega Veličanstva
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
Äleltsamd©*»
prestolonaslednik
'na predlog Našega ministra za notranje zadeve in po zaslišanju Našega ministrskega sveta smo odredili in odrejamo
Uredbo o ustroju ministrstva za notranje zadeve.*
I.	Splošna določila.
1.	Ministrstvo.
Člen J.
Ministrstvo za notranje zadeve je vrhovno upravno in nadzorno oblastvo nad vsemi uprav-no-političnimi oblastvi in organi v državi.
Člen 2.
V področje ministrstva za notranje zadeve spadajo ti-le posli :
1.	) notranja uprava države;
2.	) nadzorstvo nad samoupravnimi korporacijami in napravami ;
3.	) skrb za osebno, imovinsko in državno varnost, potem za javni red in mir v državi;
4.	) skrb, da podrejena oblastva pravilno uporabljajo osnovne zakone; nadzorstvo nad njih delovanjem v tej smeri;
5.	) obravnavanje administrativnih sporov in drugih spornih in nespornih primerov, ki po specialnih zakonih spadajo v področje ministrstva za notranje zadeve;
6.	) skrb za javno varnost;
7.	) skrb za sirote in siromake, nadzorstvo nad javno podporo in nad delovanjem dobrodelnih društev in oseb, ki nabirajo prispevke;
8.	) skrb za napredek stroke in za priprave zakonskih načrtov in drugega potrebnega materiala v ta namen;
9.	) izvrševanje vseh drugih poslov, ki so po specialnih zakonih naloženi ministrstvu za notranje zadeve.
2.	Minister.
Člen 3.
Ministrstvu za notranje zadeve načeluje minister, -pod čigar vrhovnim nadzorstvom se opravljajo vsi posli ministrstva.'
3.	Oddelki ministrstva.
Člen 4.
Da se hitreje, bolje in strokovneje opravljajo posli in da se uspešneje nadzirajo podrejena
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 47, izdanih dne 24. maja 1919.; tu naknadno priobčena v zmislu uredbe o objavljanju zakonov, uredb in naredb z dne 13. novembra 1919. (Ur. 1.173 pod št. 764 iz leta 1919.)
oblastva in podrejeni organi v državi, se ministrstvo za notranje zadeve deli na te oddelke:
a)	na ministrov kabinet;
b)	na upravni oddelek;
c)	na samoupravni oddelek ;
č) na oddelek za javno varnost :
d)	na inšpektorski oddelek.
4.	Načelniki oddelkov.
Č1 e n 5.
Kot neposrednji ministrovi referenti načelu-jejo oddelkom načelniki ministrstva, ki upravljajo in vodijo posle svojih oddelkov ter skrbe, da se ti posli izvršujejo točno in redno, skladno z zakoni, uredbami in splošnimi določili.
Za redni tek poslov in za pravilno delovanje podrejenega osebja so načelniki popolnoma odgovorni v obsegu svojega področja.
Pristojni so:
a)	da v svojem področju in v mejah proračuna imenujejo, premeščajo in odpuščajo neukazno osebje;
b)	da proti podrejenim nižjim uradnikom izrekajo disciplinarne kazni do izgube em> mesečne plače ;
c)	da podrejenim ukaznim in neukaznim uslužbencem dajo dopuste do meseca dni;
č) da po ministrovi naredbi podpisujejo vso administracijo svojih oddelkov razen načelnih in važnih odlokov in spisov, rezerviranih za ministrov podpis, in da podrejenim oblastvom izdajajo naredbe in navodila o poslih, za katere so pristojni;
d)	da v mejah svoje pristojnosti pridobivajo kredite in kot nakazovalci druge stopnje dotični blagajni izdajajo naloge za izplačila v mejah kreditov, otvorjenih s proračunom;
e)	da angažirajo izdatke .za materialne potrebščine do tisoč dinarjev;
f)	da opravljajo vse druge posle ter rešujejo predmete, katere jim dodeljuje minister s svojim odlokom.
Kadar je načelnik' odsoten; ga zastopa v službi najstarejši šef odseka; ob daljši odsotnosti pa določi zastopnika minister s svojo naredbo.
5.	Organizacija oddelka.
Člen 6.
Področje posameznih oddelkov, kolikor ni obseženo v tej uredbi, določuje minister s svojo naredbo.
Posamezni oddelki se dele na odseke, ki se smejo po bistvu poslov spajati ali deliti. Področje jim določuje minister 3 svojo naredbo.
Vsakemu odseku načeluje šef, ki mu je lahko podrejenih več referentov ali nižjih uradnikov.
Vsak oddelek ima svoje delovodstvo in svoje osebje.
Število tega osebja v posameznih oddelkih se določuje z odlokom ministrovim in s proračunom, njegovo porazdelitev po odsekih pa izvršujejo načelniki.
Sefi odsekov neposredno skrbe in so odgovorni za hitro in pravilno poslovanje v svojih odsekih. Načelnikom oddelkov so referenti b poslih, ki so jim dodeljeni; izdelujejo koncepte navodil in naredb, stavljajo predloge o reformah in drugih tekočih vprašanjih, stavljajo pismene predloge o disciplinarnih ukrepih zoper podrejene uradnike in uslužbence itd.
II. Posebna določila.
6.	Ministrov kabinet.
Člen 7.
V področje ministrovega kabineta spadajo ti-le posli: sprejemanje in odpiranje splošne pošte in depeš in njih vročanje pristojnim oddelkom; splošna ekspedicija; specialno zaupni posli, osebna ministrova korespondenca in njegovi odnošaji; sprejemi pri ministru; čitanje novin in njih vročanje tistim pristojnim oddelkom, katerih se kaj tiče; pripravljanje odgovorov na vprašanja in interpelacije poslancev in vsi drugi posli, ki mu jih nalaga minister.
Ministrovemu kabinetu načeluje njegov šef, ki se imenuje z ukazom na predlog ministra za notranje zadeve. Ob njega nadzorstvu in odgovornosti se opravljajo vsi posli kabineta. Poleg njega posluje v kabinetu potrebno osebje.
Ce se šef kabineta na to mesto postavi fz državne službe, se ob odstopu vrne na staro mesto, pa obdrži stališ in čin, ki ju je imel poprej.
7.	Upravni oddelek.
Člen 8.
Področje upravnega oddelka obseza:
a)	imenovanje, premeščanje, odlikovanje, poviševanje, upokojevanje in odpuščanje upravnih uradnikov in uslužbencev in vzdrževanje reda in discipline v službi, dopuste uradnikov in vso evidenco o njih;
b)	notranjo upravo in nadzorstvo nad poslovanjem državnih oblastev in organov;
c)	vprašanja notranje politike; č) volitve;
d)	združbe;
e)	javno skrbstvo in podporo siromakov;
f)	splošno administracijo in izvrševanje zakonov, ki jih morajo uporabljati upravna oblastva, kolikor to ni naloženo drugim oddelkom ministrstva.
; • ...•—
Člen 9.
Upravni oddelek ima te odseke:
1.	) personalni, ki vodi evidenco o uradnikih in zvaničnikih, stavlja predloge za njih imenovanja, premestitve, povišbe, odlikovanja, odpustitve in upokojitve; v področje tega odseka spada tudi skrb za notranjo službo ministrstva: za poslopje, red in snažnost v njem, ia postrežbo, za nabave vsega potrebnega materiala, pisarniške oprave, kuriva itd. ;
2.	) politični, v katerem se obravnavajo vprašanja, ki se tičejo notranje politike, nadalje vodijo splošni zaupni posli in korespondenca, čuvajo šifre in izdelujejo prevodi šifriranih telegramov, izvršujejo priprave za volitve, nadzirajo priprave političnih zakonov in opravljajo drugi posli, ki mu jih z naredbo dodeljuje načelnik oddelka;
3.	) administrativni, čigar področje obseza opravljanje splošne administracije, obravnavanje administrativnih vprašanj, osebne staleže, pripadništva, izpremembe rodbinskega imena, podeljevanje gostilničarskih in kavarniških pravic in vse druge posle, ki mu jih nalaga načelnik oddelka;
4.	) odsek za javnoi skrbstvo, čigar področje obseza skrb za sirote in siromake, kolikor ta še spada pod ministrstvo za notranje za-
deve; nadzorstvo nad delovanjem dobrodelnih društev in zbiranjem prostovoljni prispevkov; vzdrževanje stikov z drugimi oblastvi, ki vodijo skrb o javni podpori, in z inozemskimi dobrodelnimi društvi in. misijami.
8.	Samoupravni oddelek.
Člen 10.
Samoupravni oddelek nadzira v zakonitih mejah delovanje vseh samoupravnih korporacij in naprav, skrbi za njih pravilno poslovanje, razvoj in prospeh kakor tudi za uporabljanje vseh zakonov, ki se tičejo občinske, okrajne in okrožne samouprave.
Ta oddelek ima dva odseka:
a)	občinski, ki nadzira občine ter jim daje navodila o delovanju in pravilnem uporabljanju odnosnih zakonov;
b)	odsek za okrožno in okrajno sa-
moupravo, ki nadzira te samoupravne korporacije in njih naprave ter skrbi za pravilno uporabljanje dotičnih zakonov.	-
9.	Oddelek za javno varnost.
Člen 11.
PcKiročje oddelka za javno varnost obseza:
a)	skrb za osebno in imovinsko varnost v državi ;
b)	organiziranje aktivne centralne službe za pobijanje kriminalitete in zasledovanje nevarnih zločincev;
c)	skrb za varnost države; č) posle splošne policije;
d)	kontrolo nad poslovanjem policijskih obla-stev in organov v državi.
Člen 12.
Oddelek za javno varnost ima te odseke:
a)	personalni, ki vodi evidenco o organih javne varnosti v državi ter kontrolira njih delovanje, izvršuje posle glede sprejemanja v službo po določenih pogojih, glede poraz-meščanja, poviševanja, odlikovanja, dajanja nagrad, dopustov, upokojevanja; obravnava spore o pristojnosti in drugo, kar mu nalaga načelnik oddelka;
b)	odsek za javno varnost, ki organizira javno stražo za zaščito osebne, imovinske in državne varnosti, vzdrževanje javnega reda in miru in za borbo zoper kriminaliteto: skrbi za primerno in sodobno ureditev in pravilno poslovanje poljskega in mestnega orožništva in obmejne policije, za sodelovanje podobnih orfganov (gozdnih čuvajev in orožnikov, obmejne straže, vaških stražnikov itd.), za dostojno ureditev čisto policijskih oblastev in naprav, izvršuje splošne inspekcije organov za javno varnost ter izdaja navodila o uporabljanju oborožene sile;
c)	odsek za splošno policijo, ki skrbi za pravilno uporabljanje zakonov in uredb, katere se tičejo splošne policije, ukrepa, česar je treba za varnost države, vodi pregled o zborovanjih in raznih nanifestacijah, skrbi za uporabljanje tiskovnega zakona, ukrepa, česar je treba za red in varnost ob potovanju visokih oseb in vodi evidenco o splošno nevarnih elementih; ta odsek uravnava vprašanje aviatike, kontrolira izdelovanje, tranzit in prodajo orožja:, smodnika in razstrelil; upravlja pomočke zoper vlačuganje in hazar-diranje, obravnava vprašanja o izgonu iz dežele, o policijskem nadzorstvu, ekstradiciji, vodi kontrolo o tujcih in tujih vojnih beguncih ; skrbi za varnost meja, arsena’.ov in drugih vojaških objektov ter vzdržuje zveze z ministrstvom za vojno in mornarnico o vprašanjih, ki se tičejo narodne obrane;
č) odsek za administrativno policijo, kamor spadajo vprašanja o izseljevanju, potnih listinah, repatriiranju, predpisi za javne kraje in varnostni ukrepi (glede gledališč, bioskopov, cirkusov itd.), o loterijah, kontroli nad 'založnimi zavodi in starinarji, o prostituciji in zaščiti javne nravnosti, kolikor ti posli ne spadajo samo v ministrstvo za narodno zdravje, ampak tudi v področje ministrstva za notranje zadeve; uravnavanje vozovnega, avtomobilskega, tramvajskega in drugega prometa itd.;
d)	preiskovalni odsek za kontrolo nad preiskavami in aktivno udeležbo pri borbi zoper kriminaliteto; v ta namen razpolaga s
potrebnim številom komisarjev, pisarjev in agentov za zunanjo službo;
e)	odsek za identifikacijo s policijsko-fotografičnimi posnetki, evidenco kriminalnega sveta, izdajanjem policijskega lista, sod-no-medicinskim laboratoiijem, kriminalnim muzejem, strokovno preiskovalno šolo in drugimi pomožnimi napravami;
f)	odsek za zaščito dec e, ki skrbi za nravno zanemarjeno deco in njeno pobolj-šavo kakor tudi za zaščito nedoletnih deklic od prostitucije.
10.	Inspektorski oddelek.
Člen IH.
Poleg splošne kontrole in h spekcij, ki se izvršujejo iz posameznih oddelkov, opravlja inšpektorski oddelek tudi specialno nadzorstvo nad vsemi napravami in nad delovanjem organov ministrstva za notranje zadeve, in sicer po pravilniku, ki ga predpiše minister.
V	tem oddelku se obravnavajo tudi vsi administrativni in civilni sodni spori, kolikor so za njih obravnavanje po zakonih pristojna upravna oblastva in minister za notranje zadeve; oddajajo se pa tudi pravna mnenja o predmetih, kadar se to zahteva.
Ta oddelek tudi pripravlja potrebno gradivo in projekte, kako naj se preuredi administrativno postopanje, da bi bilo preprostejše.
Poleg načelnika ima ta oddelek za sedaj razen drugega osebja še deset inšpektorjev, katerih število se sme pozneje povišati s proračunom.
11.	Svet šefov posameznih oddelkov.
Člen 14.
Za proučevanje zakonskih predlog, obravnavanje splošnih poslov in načelnih odlokov, ki se tičejo vse stroke; za vprašanja o rekrutiranju, napredovanju in krepkejših disciplinarnih po-močkih uradnikov in uslužbencev kakor tudi za vse druge posle, katere jim odkazuje minister, se načelniki oddelkov ministrstva s šefom ministrovega kabineta občasno shajajo na seje, ki jim predseduje minister ali najstarejši načelnik oddelkov.
III.	Zaključna določila.
Člen 15.
Minister za notranje zadeve se pooblašča, da zaradi nadzorstva in poslov posameznih podrejenih uprav in zaradi priprave potrebnega materiala za izenačitev zakonov in reorganizacijo vse stroke ustanavlja še druge začasne oddelke, odseke ali referente potem, ko so se tudi postavili v proračun, in da istotako s svojo naredbo uravna posle delovodstva, arhiva in ekspedicije.
Člen 16.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko jo kralj podpiše; takrat preneha veljava vsem tistim zakonom in uredbam o ustroju ministrstva za notranje zadeve, ki se ne skladajo s to uredbo.
Naš minister 'za notranje zadeve naj izvrši ta ukaz.
V	Beogradu, dne 3. maja 1919. •
P Br. 16.292.	. , „
Aleksander s. r.
Minister za notranje zadeve:
Sv. Pribičevič s. r.
Naredbe deželne vlade za Slovenije,
62«
Naredba poverjeništva za pravosodje o delitvenih načrtih mestnega stavbnega urada v Ljtibljaui.
Ministarstvo pravde je z razpisom z dne
12.	januarja 1920., št.27.130/19, odredilo:
Delitvenim načrtom, ki jih izdeluje mestni stavbni urad v Ljubljani za namene lastnega službenega področja, se na temelju člena L, § 1., odstavka drugega, cesarskega ukaza z dne 1. junija 1914., drž. zak. št. 116, do preklica priznava sposobnost, da služijo za podstavo zemljiškoknjižni delitvi parcel.
V Ljubljani, dne 22. januarja 1920,
Dr. Ravnihar s. r.
Razglasi osrednje vlade.
St. 5930/32 ex 1919.	153 3—2
Razglas.
Podpisani urad razpisuje potem pismenih ponudb prodajo nastopnega lesa na podjetju Arnolda Spitza na Rogu, postaja Straža pri Toplicah:
6042 jelovih desk, 4 m dolžine, 24 mm debeline ............. 139.207 m»,
različnih jelovih desk' ....	40 ms,
57 kosov Madieri različne dolžine 5.290 m3,
skupaj . . 184.497 m3.
Les se odda samo franko Rog na skladišču. Reflektanti naj tekom 14 dni pošljejo pismene ponudbe podpisanemu uradu.
Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 19. januarja 1920.
Dr. Marn s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Izpremembs v osebju.
Sodnik Leon pl. Torna go je odpuščen iz
službe.	.
Za poverjenika za pravosodje:
Babnik s. r.
f /v -v. ;c- ■	■ ...	V-. -	:
Iva Jager, učiteljica v Zagorju, je pridelje-na I. dekliški meščanski šoli v Ljubljani.
Vadnjal s. r.
L' ~
Vodja urada za zagradbo hudournikov po Sloveniji v Ljubljani, višji gozdarski komisar inž. Vladimir S u k 1 j e, je imenovan za gozdarskega svetnika v VII. činovnem razredu.
Okrajni živinozdravnik Josip Stupar-B eifuß v Posušju je sprejet v službo pri deželni vladi za Slovenijo, imenovan za državnega živinozdravnika v X. činovnem razredu ter pri-deljen v službo k okrajnemu glavarstvu v Črnomlju, s sedežem v Metliki.
Veterinarski asistent Anton Močilnik je prideljen okrajnemu glavarstvu v Velikovcu, toda s sedežem v Pliberku.
Veterinarski asistent Leopold Varl je iz Krškega premeščen v Mokronog.
Dr. Vrtačnik' s. r
St. 6595.
Licenciranje zasebnih žrebcev.
Licenciranje zasebnih žrebcev bo: dne 10. februarja v Ptuju (sejmišče), dne 11. februarja v Mariboru (sejmišče), dne 12. februarja v Ljutomeru (na trgu), dne 14. februarja v Slovenjgradcu (na trgu), dne 15. februarja v Celju (pred Narodnim domom).
Pričetek vselej ob devetih.
Poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, dne 20. januarja 1920.
Razglasi drugili uradov in oblastev,
Hazgias	124
Vpisale so se dne 31. decembra 1919.:
I. V trgovinski register firme:
Firm. 1675, Rg. C I 61/1.. a) „Bistra“, kovinska in lesna industrija, družba z omejeno zavezo v Domžalah, s sedežem v Domžalah pri Ljubljani.
Družba temelji na notarski družbeni pogodbi z dne 2. oktobra 1919.
Obratni predmet:
1.) nakupovanje sirovin, izdelovanje kovinskih izdelkov in galvaniziranje;
2.	) nakupovanje lesa in izdelovanje lesnih izdelkov;
3.	) prodajanje lastnih izdelkov.
Osnovna glavnica znaša 150.000 K ter je v celoti vplačana.
Poslovodja: družabnika Ignacij Honik, strojni inženjer v Domžalah, in Franc Krambergar, ravnatelj Gospodarske zveze v Ljubljani.
Podpis firme:	Besedilo firme podpisujeta
skupno dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist, toda prokurist mora svojemu imenu pristavljati še dodatek, ki označuje prokuro.
Firm. 1801, Rg. A III 25/1.
b)	M. Rozman s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: prodaja živil in slaščic, imetnica: Marija Rozman, trgovka v Ljub-
'J1™-	Firm. 1850, Rg. A III 26/1.
c)	Josip Šlibar s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovska agentura in komisijska trgovina,
imetnik: Josip Šlibar, trgovec v Ljubljani.
II. V zadružni register zadruge:
a) Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Šmartnem pri Litiji,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Šmartnem pri Litiji. Obratni predmet: Zadruga
1.) nabavlja svojim članom ob ugodnih pogojih obratna sredstva, potrebna v kmetijskem obratu, zlasti umetna gnojila, krmo, semena, živino, stroje in orodje itd., oziroma posreduje pri nakupovanju takih predmetov za svoje člane;
83	Jpjrsojjls&ssitrires asa'
Pristojni sodni drpri so uvedli postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešane! za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918, drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivljejo sodišča, ki so uvedla postopanje, naj se zglase pri njih, ako še žive, ali naj jim dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, 1 stan in zadnje bivališče pogrešančevo	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče kuratorja, ki jc bil postavljen pogrešanemu	Sodni dvor, ki je uvedel postopanje, dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Ivan Turnšek, rojen dne 15. junija 1890., samski po-sestničin sin v Dobrovljah (Braslovče).	Ob splošni mobilizaciji odšel z 11. stotnijo pehotnega polka št. 87 na fronto ter se zadnjič oglasil leta 1915. z Goriškega; potem ni b lo več vlasu o njem.	Mati Marija Turnšek.	Jernej Turnšek v Dobrovljah.	Celje, dne 14. januarja 1914.; T I 273/19-2.	1. avgusta 1920.
Alojzij Vok, rojen dne 27. maja 1881 , oženjen posestnik v Lazah št 19	Odšel ob splošni mobilizacij1 s pehotnim polkom št. 87 v Galicijo; od leta 1914. ni nobene-vesti več o njem.	Žena Marija Vok.	Ivan Erhartič, odvetnik v Celju.	Celje, dne 14. ianuarja 1920.; T I 275H9-2.	15. julija 1920.
Ivan Piro, rojen dne 3. s ptembra 1891., samski posestnikov sin v Ločini.	Odšel z 20 lovskim bataljonom ob začetku vojne v Galicijo ter se oglasil zadnjič dne 4. decembra 1914; od tedaj ni več glasu o njem.	Sestra Helena Pirc.	Anton Turnšek, posestnik v Ločici	Celje, dne 14. januarja 1920.; T I 276/19-2.	15. avgusta 1920.
Josip Potisk, rojen dne 15. marca 1857. v Kočnem, p ris lojno v Vrbole,	Odšel leta 1883. v Ameriko v rudnike, kjer je baje padla nanj skala in ga ubila.	Pavel Potisk, posestnik na Lnbičui.	Štefan Potisk, posesti ik v Zagaju.	Maribor, dne 7. novembra 1919.; T 134/19-5.	15. novembra 1920.
Matija Fajfar, delavec v Jastrebcih, rojen dne 20. septembra 1886. na Kogu pri Sv. Bulfenku in tja pr stojen.	Prišel kot vojak 26. pehotnega polka meseca avgusta 1914 na gabška bojišča' ter se potem ni več oglasil.	Ana Fajfar, poštna uslužbenka v Zagrebu, Ilica št. i0	Dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru.	Maribor, dne 14. novembra 1919.; T 191/19-5.	1. junija 1920.
Franc Topoluik, posestnik v Grabniiošacm vrhu št 22, rojen leta 1879v v Grabonoškem vrhu, pristojen v St. Juri ob Ščavnici.	Kot vojak 26, pehotnega polka se udeležil bojev v Galiciji ter po izjavi samovidca Franca Slano dno 31. decembra 1914. padel pri Riick-waldu v Galiciji.	Rozalija Topolnik, posestn ca v Grabonoškem vrhu št. 22.	Dr.Vladimir Sernec, odvetnik v Mariboru.	Maribor, dne 20. novembra 1919.; T 175/19-7.	1. juuija 1920.
Anton Špesi, j posestnikov sinvGabrmku pri Slovenski B strici rojou dno 7. januarja 1895.	Dne 20. februarja 1915. s 26. pehotnim polkom odrinil na gališka b jišča ter se od tega časa ni več oglasil.	Manja Lunežnik, posestnica v Kalšab št. 18.	Martin Freser, posestnik v Kalšab.	Maribor, dne 20. novembra 1919 ; T 179/19.	1. junija 1920.
Ivan Dretnlk, J p. d. Smolak, posestnik na Javorju pri j Guštanju, rojen dne I. decembra 1888. 1	v Tolstem vrhu.	Udeleži! so je svetovne, vojne, zadnjič pisal svojcem dne 1. avgusta 1914. ter naznanil svoj naslov: „L. I. R. 4, Feldpostamt 48“; od tega časa pogrešan	Mihael Dretnik, posestnik v Guštanju.	Ivan Dretnik, sodni oficial v Dobili vasi.	Maribor, dne 20. novembra 1919.; T 167/19-4.	1. junija 1920.
Valentin Bute j, rojen dne 10. f. bruarja lh88 v Gluhem lesu št. 3, občina Bikarja vas, in tja pristojen.	Ob mobilizaciji odrinil na gališka bojišča ter okoli dno 25. oktobra 1914. zbolel za kolero; od tedaj pogrešan.	Luka Hafner, v St. Vidu v Podjunski dolini.	Pavel Stare, posestnik na Dvoru.	Maribor, dne 20. novembra 1919.; T 19/19 8.	1. junija 1820.
Alojzij Gavea, viničar v Zasavcih, rojen dne 5. junija 1883. v Turskem vrhu, tja pristojen.	Odrinil ob splošni mobilizaciji na gališka bojišča, prišel kot ujetnik v Ciseran na Ruskem, kjer jo po izjavi samovidca Martina'Zemljiča meseca marca 1915. umrl za tifuzom.	Ivan Gaves, viničar v Zasavcih.	Anton Golenko, trgovec pri Sv. Miklavžu.	Maribor, dne 20. novembra 1919.; T 210/19 -5.	1. junija 1920.
Alojzij Časnik, posestnikov sm v Loki, rojen dne 29. av-1 Ktis’a 1895. v Loki, prsrojen v Kram.	Po izjavi samovidca Martina Berdnika, dne 27. maja 1915. padel pri Bolechöwu v Galiciji.	Leopold Cesnik, posestnik v Loki pr Framu.	Rafael Lesjak, posestuik v Koprivniku.	Maribor, dne 21. novembra 1919.; T 189/19-4.	1. marca 1920.
Anton Galuf, rojen dne 26. maja 1867. v Gradcu.	Čez 30 let popolnoma neznanega bivališča.	Alojzija Mir v Ptuju.	Anton Grabar v Ilajdinju.	Maribor, dne 22. novembra 1919.; T 115/19-8.'	1. decembra 1920.
Franc Leb, kovaški pomočnik v Mariboru, rojen dne 18. oktobra 1893. v Janževem vrhu št. 2, na Boe pristojen.	Udeležil so je kot saper sveto-ne vojne ter pisal mese a avgusta 1915., da jo bolan za gr žo; od tedaj se ni več oglasd.	Terezija Perušek, posestnica v Jančevi gori.	Anton Fras, posestnik v Janševem vrhu.	Maribor, dne 25. novembra 1919.; T 200/19-5.	1. junija 1920.
Peter Vogrin, posestnikov sin v Gornjem Jakobskem dolu, rojen dne 23. junija 1894 v Gornjem Jakobskem dolu in tja pristojen	Odrinil ob splošni mobilizaciji s 47. pehotnim polkom na gališka bojišča, odkoder zadnjič pisal meseca marca 1915. Po poročilu 47. pehotnega polka je d n- 22 marca 1 rib. padel	Julijana Vogrin, posesmikova hči v Gornjem Jakobskem dolu.	Franc Kotnik, vadniški učitelj v Zgornjem Jakobskem dolu.	Maribor, dne 27. novembra 1919.; T 195/19-5.	1. junija 1920.
Vinko Majcen, posestnika sin v Me-govcih št. 1, rojen dno 1. januarja 1882. v Mezgovcih, v Trnovec pristojen	Odšel leta 1915. s 87. pehotnim polkom d‘a ita ijansko bojišče; po poročilu 87. pehotnega polka pogrešan izza bitke pri Lokvici, dne 16. septembra 1916.	Alojzij Majcen, posestnik v Mezgovcih ät. 1.	Franc Kostanjevec, posestnik v Rucmancih.	Maribor, dne 27. novembra 1919.; T 202/19-6.	1. junija 1920.
Tomaž Feiertag, posestnikov sin na Kremberan, rojen dna^ 16. decembra 1892. v Velki, na K'emberg pristojen.	Odšel ob splošni mobilizaciji s 26. domobranskim pehotnim p dkom na gališka bojišča; pogrešan izza meseca novembra 1914.	Matilda Feiertag, posestnea na Krembergu.	Janez černčec, posestnik v Ledinku.	Maribor, dne 28. novembra 1919.; T 196 19-6.	1. junija 1920.
Valentin Kostanjevec, posestnik v Kičarju, rojen dne 9. februarja 1881. v Kičarju in tja pristojen.	Odrinil ob splošni mobilizaciji s 27. pehotnim polkom na gališka bojišča ter prišel v rusko ujetništvo; zadnjič pisal meseca avgusta 1917. Po izjavi samovidca Martina E j-.vca dne 28. septembra 1917. umrl v ujetništvu v Ka-restu v Rusiji	Marija Kostanjevec, posestnica v Kičarju št. 63.	Janez Janžekovič, posestnik v Bukovcih. -	Maribor, dne 29. novembra 1919.; T 183/19-4.	1. junija 1920.
Ivan Hauptmann, posestnikov sin ua Gornjem Slemenu, rojen dne 24. julija 1893. na Gornjem • Slemenu, pristojen k Sv. Križu pii Mariboru.	Prišel s 47. pehotnim polkom na gališka bojišča; po poročilu 47. pehotnega polka padel dne 18. februarja 1915.	Alojzij Hauptman, posestnik na Gornjem Slemenu št. 8.	Anton Hauptman, posestnik na Gornjem Slemenu št. 22.	Maribor, dno 1. decembra 1919.; T 181/19-5.	15. junija 1920.
Ivan Habjanič, redar v Ljutomeru, rojen dne 6. oktobra 1887. v Veličanih, tja pristojen.	Kot vojak 87 pehotnega polka bil pri Grodku dno 9 septembra 1914. težko ranjen; po izjavi samondcev bržkone zgorel v neki oristavi.	Marija Habjanič v Ljutomeru.	Dr. Marko Stajnko, odvetnik v Mariboru.	Maribor, dne 26. decembra 1919.; T 199/9-8.	1. julija 1920.
Jakob Bantaša, posestnik v Malem Kocjanu pri Gornji Radgoni, rojen dno 30. aprila 1*79 v Malem Kocjanu, v Kapelo pris'ojen	Bil kot lovec 8. lovskega bataljona na, italijanskem bojišču ter po izjavi samovidca Franca Zamude padel leta 1915 ; pokopan na vojaškem pokopališču v Kotičah.	Marija RanLša, posestnica v Spodnjem Kocjanu.	Dr. Karol Grossmanu, odvetnik , v Ljutomeru	Maribor, dne 20. januirja 1920 ; T 177/19-8.	15. junija 1920.
Leopold Feguš, posestnik v GruSkovju, rojen dne ^.novembra 1884. v GruSkovju in tja pristojen.	Ob splošni mobilizaciji kot pešec 27 pehotnega polka, 15. stotnije, odrinil na srbsko bojišče; po izjavi samovidcev padel dne 28. novembra 1914. na gori Glavici v Srbiji.	Ana Feguš, posestnica v Gruskovju.	Josip Vidovič, posestnik v Sedlašku.	Maribor, dne 20 januarja 1920.; T 116/19-10.	1. julija 1920.
2.	) nakupuje na lastni račun kmetijske stroje in orodje ter jih posoja članom;
3.	) vnovčuje kmetijske pridelke svojih članov ali posreduje pri prodaji takih pridelkov, posebno pa prevzema na račun članov in na svoj račun dobavo kmetijskih pridelkov in izdelkov za državo, okraje, občine, družbe in druge velike odjemalce;
4.	) jemlje gospodarske pridelke svojih zadružnikov v skladišča, jih predeluje ter potem vnovčuje;
5.	) si oskrbuje stavbe in tehnične naprave, potrebne v dosego teh namenov, ter si pridobiva morda potrebne koncesije;
6.	) po potrebi ustanavlja na pripravnih krajih zadružna skladišča in podružnice;
7.	) širi med člani strokovno znanje s poučnimi gospodarskimi shodi, predavanji, z izdajanjem primernih navodil in razstavami ter jim daje nasvete v gospodarskih zadevah.
Zadružna pogodba (statut) z dne 16. novembra 1919.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po objavah v ljubljanskem „Narodnem gospodarju“,
Istotako je vselej osem dni prej razglasiti dan, uro, kraj in dnevni red občnega zbora.
Načelništvo sestoji iz 8 zadružnikov; člani načelništva so;
Ernest Drčar, pekovski mojster v Šmartnem pri Litiji št. 18;
Mihael Jerant, posestnik v Volavljem št. 6;
Anton Kepa, posestnik v Ješči št. 3;
Franc Petrič, posestnik v Podmilju št. 9;
• Franc Rozina, posestnik v Ornem potoku št. 14;
Leopold Simončič, posestnik v St. Juriju pri Litiji št. 26;
Anton Sirk, posestnik v Veliki Kostrevnici št.38;	_ .	*
Alojzij Strman, posestnik v Veliki Kostrevnici št. 16.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelništva.
Firm. 1802, zadr.VI 224/1. b) Kmetijska nabavna in prodajna zadruga za kamniški politični okraj v Kamniku,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, s sedd5em v Kamniku.
Obratni predmet: Zadruga
1.) nabavlja svojim članom ob ugodnih pogojih obratna sredstva, potrebna v kmetijskem obratu, zlasti umetna gnojila, krmo, semena, živino, stroje in orodje itd., oziroma posreduje pri nakupovanju takih predmetov za svoje člane; tudi jih oskrbuje z moko, obleko, obuvalom in drugimi potrebščinami;
^	2.) nakupuje na lastni račun kmetijske stroje
in orodje ter jih posoja članom;
3.	) vnovčuje kmetijske pridelke svojih članov ali posreduje pri prodaji takih pridelkov, posebno pa prevzema na račun članov in na svoj račun dobavo kmetijskih pridelkov in izdelkov za državo, okraje, občine, družbe in druge velike odjemalce;
4.	) jemlje gospodarske pridelke svojih zadružnikov v skladišča, jih predeluje ter potem vnovčuje;
5.	) si oskrbuje stavbe in tehnične naprave, potrebne v dosego teh namenov, ter si pridobiva morda potrebne koncesije;
6.	) po potrebi ustanavlja na pripravnih krajih zadružna skladišča in podružnice;
7.	) širi med člani strokovno znanje s poučnimi gospodarskimi shodi, predavanji, z izdajanjem primernih navodil in razstavami ter jim daje nasvete v gospodarskih zadevah.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 23. oktobra 1919.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po> objavah v ljubljanskem „Narodnem gospodarju“.
Istotako je vselej osem dni prej razglasiti dan, uro, kraj in dnevni red občnega zbora.
Načelništvo sestoji iz 17 zadružnikov; člani načelništva so:
Janez Benda, posestnik v Smarci;
Franc Bore, posestnik v Smarci;
Peregrin Capuder, posestnik v Lukovici;
Franc Cerar, posestnik' in tvorničar v Stobu;
Franc Erče, posestnik v Vodicah;
Franc Gams, posestnik v Mekinah;
Valentin Jeretina, posestnik v Vrhovljah;
Franc Kogej, posestnik v Motniku;
Mihael Kočar, posestnik v Stranjah;
Ivan Mali, posestnik v Šmartnem;
Jožef Mrak, posestnik v Podgorju;
Anton Pavlič, posestnik' v Podgorju;
Anton Pirnat, posestnik v Noži;
Janez Pogačar, posestnik v Nasovčah;
Martin Poljanšek, posestnik v Zgornjem Tuhinju ;
Janez Rode, posestnik v Žičah;
Ivan Zupan, posestnik v Velikem Mengšu.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelništva.
Firm. 1803, zadr. VI 227/1.
c)	„Samopomoč“, gospodarska zadruga javnih
nameščencev in upokojencev v Kamniku,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Kamniku.
Obratni predmet: Zadruga preskrbuje svoje člane z živežnimi, oblačilnimi in gospodarskimi potrebščinami, nakupuje, izdeluje in predeluje blago vsake vrste ter ga -oddaja članom.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 23. novembra 1919.
Oznanila se izvršujejo po objavah v ljubljanskem „Našem Glasu“.
Istotako razglaša 14 dni prej načelništvo dan, uro, kraj in dnevni red občnega zbora.
Načelništvoi sestoji iz 6 zadružnikov; člani načelništva so:
Josip Janša, deželnosodni svetnik in sodni predstojnik v Kamniku, predsednik;
Josip Modic, višji poštar v Kamniku, predsednikov namestnik;
Ivan Cerkovnik, darčni oficial v Kamniku;
Slavko Črnigoj, učitelj v Kamniku;
Franjo-Marinc, davčni asistent v Kamniku;
Ludovik Pirnat, pisarniški oficiant v Kamniku.
Podpis firme: Besedilo firme podpisuje skupno predsednik ali njegov namestnik s še enim članom načelništva.
Firm. 1834, zadr.VI 230/1. č) Sindikat slovenskih zadružnih organizacij,
registrovana zadruga z omejeno zaveze, s sedežem v Ljubljani.
Obratni predmet: Zadruga zastopa skupne gospodarske koristi včlanjenih slovenskih zadružnih organizacij ter pomaga, da se popravi gospodarska škoda, ki so jo pridruženim zadružnim organizacijam provzročili vojni dogodki.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 24. oktobra 1919.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po pismenih obvestilih, ki jih je dostavljati vsem članicam.
Istotako je vselej najmanj osem dni prej razglasiti dan, uro, kraj in dnevni red občnega zbora.
Načelništvo sestoji iz 4 zadružnikov; člani načelništva so:
dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani;
dr. Anton Božič, odvetniK v Celju;
Ivan Knez, veletržec v Ljubljani;
Matija Skerbec, stolni vikar v Ljubljani.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelništva.
Firm. 1836, zadr. VI 233/1.
d)	„Samopomoč“, gospodarska zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Radovljici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Radovljici.
Obratni predmet: Zadruga preskrbuje svoje člane z živežnimi, oblačilnimi in gospodarskimi potrebščinami, nakupuje, izdeluje in predeluje blago vsake vrste ter ga oddaja članom.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 2. novembra 1919.
Oznanila se izvršujejo po objavah v ljubljanskem „Našem Glasu“.
Istotako je vselej 14 dni prej razglasiti dan, uro, kraj in dnevni red občnega zbora.
Načelništvo sestoji iz 3 zadružnikov; člani načelništva so:
Franc Čebulj, višji davčni upravitelj, predsednik ;
Ivan Hribovšek, višji sodni oficial, predsednikov namestnik;
Lucijan Kovačič, višji poštar;
Ignacij Rus, okrajni tajnik;
Franc Jaklič, učitelj in vodja;
Terezija Peschitz, vdova davčnega oficiala — vsi v Radovljici.
Podpis firme: Besedilo firme podpisuje skupno predsednik ali njegov namestnik s še enim članom načelništva.
Firm. 1848, zadr.VI 236/1. e) Kmetijsko konsumno društvo na Blokah, registrovana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem na Blokah.
Obratni predmet: Zadruga
a)	razpečava in predeluje kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih članov;
b)	oskrbuje svojim članom gospodarske in obrtne potrebščine vsake vrste;
c)	ustanavlja in vzdržuje zadružna skladišča; č) nabavlja kmetijske stroje ter jih posoja članom ;
d)	pospešuje sploh kmetijsko gospodarstvo svojih članov, zato zlasti
1.) snuje naprave in naredbe v povzdigo kmetijstva in domače obrti svojih članov;
2») daje v gospodarskih zadevah svojim članom svete;
S.) prireja poučne gosoodarske shode in razstave ter izdaja primerne knjige in tiskovine.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 13. decembra 1919.
Oznanila se izvršujejo po objavah v ljubljanskem „Narodnem gospodarju“.
Istotako je vselej osem dni prej razglasiti dan, uro, kraj in dnevni red občnega zbora.
Načelništvo sestoji iz 7 zadružnikov; člani načelništva so:
Franc Modic, posestnik na Volčjem št. 3; Franc Novak, posestnik pod Velikim vrhom št. 30;
Juri Pakiž, posestnik v Ravnah št. 18;
Ivan Paternost, posestnik v Topolu št. 22;
„ Matevž Prebil, posestnik v Hudem -vrhu st. 16;
Franc Tekavec, posestnik' v Ravnah št 12-Mihael Turk, posestnik v Topolu št. 23. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelništva.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani oddelek III.,
dne 31. decembra 1919.
Razne objave.
St. 16/m.	--------- 146
Objava.
Podpisana delavska zavarovalnica opozarja vnovič vsa županstva in vse župne urade na § 56. nezgodnega zakona, po katerem so brez izjeme vse listine, ki so jih ti uradi dolžni izdajati ponesrečencem, vdovam in sirotam in ki služijo uradni, uporabi delavske zavarovalnice, proste kolka in pristojbin. Zato je nezakonito, ako nekatera županstva na primer za vdovska in živ-Ijenska potrdila zahtevajo pristojbino.
Interesirane osebe naj se ob danih prilikah sklicujejo na to zakonito določilo.
Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani, dne 24. januarja 1920.
Ravnatelj: dr. Sagadin s. r.
St. 56.	145
Objava.
Podpisana zadruga naznanja, da bodo preizkušnje za pomagalce dne 15. februarja, 15. maja, 15. avgusta in 15. novembra 1920. ■» zadružnem lokalu.
Prošnje za te preizkušnje je treba vlagati najkesneje 14 dni pred vsako preizkušnjo.
Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju,
dne 21. januarja 1920.
Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.