ka kšna usoda nas čaka Na briške kolesarske steze želi pokrajina privabiti več turistov ■..■^v^v . .Afefl i* j L Štivanci in Medvejci bodo ščitili dvojezične table tudi z ovadbo Primorski Dražja politika ni nujno boljša Martin Brecelj Afera Lusi v Demokratski stranki oz. Marjetici, afera Belsito v Severni ligi in številni drugi škandali so ponovno potisnili v ospredje vprašanje javnega financiranja političnih strank v Italiji. Strankarski prvaki zdaj hitijo s sprejemanjem novih zakonskih ukrepov, da bi vsaj za silo ali bolje na videz nekoliko uredili zadevo, ki hudo razburja na politike že tako nejevoljno javnost. Svet Evrope je v teh dneh ocenil, da je italijanski sistem javnega financiranja političnih strank nevzdržen. Po njegovih navedbah sistem ne predvideva pravega nadzora, sicer pa so za morebitne kršitelje določene povsem neučinkovite sankcije. In kako hudo je sedanja praksa skregana z legalnostjo, pove že podatek, da italijanske stranke formalno prejemajo kot povračilo volilnih stroškov štirikrat več denarja, kakor ga po lastnem zatrjevanju v volilnih kampanjah dejansko porabijo. V resnici gre za »zakrito« javno financiranje političnih strank, ki bi ga po referendumu iz leta 1993 ne smelo biti, vsaj v nekaterih oblikah ne. Seveda je res, da politika nekaj stane. V demokraciji je poleg tega treba poskrbeti, da ne bi politika postala domena petičnežev, in to mogoče tudi z ukrepi, kakršno je javno financiranje političnih strank. Vendar ni dopustno, da kdor je zadolžen za urejeno skupno življenje, sam živi v brezpravju. Kar se stroškov politike tiče, pa ne gre spregledati, da politične vrednosti ne moremo meriti s tržno in sploh z ekonomsko vrednostjo. Dobra politika ni kupljiva. Italijanski politiki so med najbolje plačanimi, kljub temu pa niso med najboljšimi. To so navsezadnje sami priznali, ko so reševanje države iz sedanjih gospodarskih težav zaupali tehnični vladi. Italijanski primer opozarja, da pretirano plačevanje politikov lahko celo škodi kakovosti politike. Lahek zaslužek strankarskih vodij in funkcionarjev, pa tudi visoke plače izvoljenih predstavnikov namreč spodbujajo, da se v politično areno spuščajo ljudje, katerih prvi cilj je osebna obogatitev. A že tak pristop je skregan z naravo politike, ki ne bi smela skrbeti za koristi posameznikov, temveč za skupno dobro. dnevnik SOBOTA, 14. APRILA 2012_ Št. 88 (20.411) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € finance - Zahtevana donosnost na desetletne obveznice omenjenih držav se je znova zvišala Italija in Španija potisnili borze navzdol K padcu prispevale tudi negativne novice o rasti kitajskega gospodarstva trst - Včeraj v prostorih deželnega sveta FJK SSk predstavila svoj osnutek o ureditvi slovenskega šolstva TRST - Slovenska skupnost je včeraj dopoldne v prostorih deželnega sveta Furlanije Julijske krajine v Trstu predstavila svoj zakonski osnutek o ureditvi slovenskega in dvojezičnega šolstva v FJK, ki ga je v njenem imenu v itali- janskem senatu vložil senator Južnoti-rolske ljudske stranke Manfred Pinzger. Z osnutkom, ki šteje 23 členov, želijo pri SSk dopolniti besedilo, ki ga je lani vložila senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina, pri čemer slo- venska stranka poudarja predvsem pomen mednarodnih pogodb, vlogo Deželne komisije za slovenske šole in neupoštevanje vladnih varčevalnih ukrepov glede slovenskih šol. Na 3. strani FRANKFURT - Osrednje evropske borze so zadnji trgovalni dan tega tedna včeraj sklenile v negativnem območju. Vlagatelji so pozorno spremljali dogajanje v območju evra. Še naprej jih skrbi zlasti za Italijo in Španijo, pri čemer se sprašujejo, ali teh dveh držav vendarle ne čaka enaka usoda kot Grčije, Irske in Portugalske, kar bi pomenilo, da bi morali zaprositi za finančno pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada. Nič kaj optimistični podatki niso prišli tudi s Kitajske. Kitajsko gospodarstvo je v prvem letošnjem četrtletju raslo po "le" 8,1-odstotni stopnji, kar je najpočasnejša rast v zadnjih 3 letih. Na 20. strani Pahorju priznanje za taborišče Visco Na 2. strani Spini: Politične stranke na poti samomora Na 6. strani Davčni svetovalec ogoljufal svoje stranke Na 7. strani Fernetiči: »petica« na superenalottu, vredna 27.000 evrov Na 7. strani Milijonske odškodnine za tržiške žrtve azbesta Na 14. strani V Doberdobu uvedli dodatek k davku IRPEF Na 14. strani tv koper Novakova o ukinitvi oddaj za zamejce LJUBLJANA - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak se je včeraj v Ljubljani sestala z vodjo TV Koper Dra-gomirjem Mikelicem in urednico Barbaro Kampos v zvezi z ustavitvijo oddaj, ki so jih na podlagi avtorskih pogodb pripravljali zamejci iz Italije. Ministrica je napovedala, da bo problem posredovala vladi, ki naj bi čim prej našla rešitev. Novakova je še dejala, da se ji zdi zelo pomembno, da bi TV Koper še naprej delal te oddaje, "saj je zelo pomembno, da pokriva tudi Slovence v Italiji". Na 2. strani DOBAVA IN MONTAZA r< Lesenipodi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 50 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it HORTI TERGESTINI razstava in prodajni sejem rastlin in opreme za vrt PROST VSTOP Parco di San Giovannijrst Park bivše psihiatrične bolnišnice v soboto, 14. in nedeljo, 15. aprila od 9.00 do mraka 2 Sobota, 14. aprila 2012 ALPE-JADRAN manjšina - Po ukinitvi Športela in oddaje Brez meje na koprski TV Ministrica Novakova za čimprejšnjo rešitev glede zamejskih oddaj Vodstvu TV Koper je na srečanju v Ljubljani zagotovila, da bo problem posredovala vladi LJUBLJANA - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak se je včeraj v Ljubljani sestala z vodstvom TV Koper v zvezi z ustavitvijo oddaj, ki so jih na podlagi avtorskih pogodb pripravljali Slovenci iz Italije. Ministrica je napovedala, da bo problem posredovala vladi, ki naj bi "čim prej" našla rešitev. Kot je Novakova povedala po srečanju z vodjo TV Koper Dragomirjem Mikelicem in urednico Barbaro Kampos, se ji zdi zelo pomembno, da bi TV Koper še naprej delal oddaje z zamejci, saj je zelo pomembno, da pokriva televizija tudi slovensko zamejstvo v Italiji. "Na splošno ugotavljam, da je v Sloveniji premajhna informiranost o tem, kaj počnejo pripadniki slovenskih manjšin v vseh štirih sosednjih državah in tudi na splošno Slovenci po svetu. Zato se mi zdi zelo pomembno, da takšne oddaje ohranimo," je dejala in dodala, da je posledica tovrstne, premajhne informiranosti tudi nerazumevanje, zakaj je potreben minister za to področje in kakšno je delo urada. Napovedala je, da se bo v prihodnjem tednu sestala tudi z vodstvom RTV Slovenija. Kot je dejala, si želi, da tudi osrednji nacionalni medij več pozornosti posveti našemu zamejstvu in Slovencem po svetu, glede na to, da vendarle govorimo o enem kulturnem prostoru in da je pomembno, da smo Slovenci v matični državi bolj informirani o tem, kaj počnejo Slovenci v zamejstvu. Rešitve za nastali problem, ki je nastal z odločitvijo vlade, da se v javnem sektorju prekine sklepanje avtorskih pogodb, sicer še ni, si bo pa Novakova, kot je napovedala, za to znotraj vlade "zagotovo prizadevala". A to mora pač odobriti predvsem pristojni minister oz. vlada, je poudarila. "Že prihodnji teden bom to sprožila na vladi in upam, da bomo v kratkem to obravnavali. Res pa je, da bo moralo zdaj, v času, ko še ni sprejet rebalans proračuna, verjetno marsikaj počakati. Tako da bomo videli, ali bo to možno pred sprejetjem rebalansa ali po tem," je pojasnila. "Zdaj teh oddaj od 1. aprila ni več. Seveda je v interesu vseh, da bi spet čim prej bile, da jih tudi gledalci ne pozabijo ali se odvadijo, skratka dobro bi bilo, če bi se čim prej vrnile na spored," je še dejala. Na TV Koper je omenjeni ukrep vlade prizadel predvsem dve oddaji - Brez meje in Športel. Slednjo, o zamejskem športu, ki so jo ustvarjali izključno slovenski športni novinarji iz Italije, so "ugasnili" po 20 letih obstoja. Odpadla je tudi oddaja Brez meje, ki obravnava življenje in delo Slovencev v Italiji. Srečanje ministrice Novakove z Mikeličem in Kamposovo Kamposova je povedala, da so ministrici predstavili zgodovino slovenskega programa na TV Koper in namen nastanka tega programa, ki je bil v osnovi v informiranju Slovencev v Italiji o dogajanju v zamejstvu in v Sloveniji. Poleg tega so Novakovi predstavili problematiko, ki je nastala zaradi omenjenega sklepa vlade, kot tudi sami oddaji Športel in Brez meje ter pojasnili, avstrija - Manjšinska zakonodaja Novela zakona o narodnih skupnostih nesprejemljiva tudi na šolskem področju CELOVEC/DUNAJ - Osnutek novele zakona o narodnih skupnostih v Avstriji, ki je s četrtkom stopil v zaključno fazo sprejemanja na vladni kot tudi parlamentarni ravni, je sporen tudi na področju šolstva. Kot se je zdaj izvedelo, namreč osnutek novele zakona - poleg številnih drugih pomanjkljivosti - ne upošteva tudi bistvenih predlogov za izboljšanje kakovosti dvojezičnega pouka na novih srednjih šolah. Manjšine zaradi neupoštevanja tega področja že napovedujejo, da ne bo dale soglasje k noveli zakona, če tudi to področje ne bo urejeno. V sklopu reforme manjšinskega zakona pri uradu zveznega kanclerja so strokovnjaki v posebni komisiji na oddelku za manjšinsko šolstvo pri deželnem šolskem svetu za Koroško pripravili tudi zasnovo, kako bi na novi srednji šoli lahko izboljšali pouk slovenščine. Tako predlog, ki ga je nato prevzela tudi delovna skupi- na pri uradu zveznega kanclerja v sklopu reforme zakona o narodnih skupnostih, konkretno predvideva možnost vodenja dvojezičnih razredov tudi na novi srednji šoli. Predstavniki političnih organizacij koroških Slovencev so v sklopu pogajanj za reformo zakona o narodnih skupnostih vedno zatrjevali, da bo področje dvojezičnega šolstva na osnovi izsledkov delovne skupine urejeno v manjšinski zakonodaji. Vendar v osnutku zakona o novih srednjih šolah predlogov o izboljšanju kakovosti dvojezičnega pouka niso upoštevali. Zato so predsedniki treh političnih organizacij koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS) v skupnem pismu državnemu sekretarju Josefu Oster-mayerju opozorili, da je treba predloge komisije v novem zakonu upoštevati. V nasprotnem primeru - tako predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm -predstavniki koroških Slovencev ne bodo dali svojega soglasja k noveli zakonu o narodnih skupnostih. Koroški Slovenci čakajo tudi še na celostno uresničitev lanskoletnega dogovora o dvojezičnih tablah, čeprav je vodja oddelka za infrastrukturo pri deželni vladi Albert Kreiner včeraj za avstrijsko tiskovno agencijo APA dejal, da leto dni po dogovoru stojijo dvojezične table v vseh 164 krajih, ki so upravičeni do njih. Na drugi strani slovenski tednik Novice v najnovejši izdaji poroča, da dogovor, ki ni zadovoljil niti slovenske manjšine niti uradne Ljubljane, je pa prinesel za manjšino boljše ozračje in novo kvaliteto v odnosih med Avstrijo in Slovenijo, še ni v celoti izpolnjen. Tako na primer v mestni občini Pliberk na kro-žišču v Nonči vasi ali v Žitari vasi še vedno manjkajo kažipoti. Menda da so naročeni, jih pa cesta uprava ni pravočasno postavila, še piše v skupnem tedniku koroških Slovencev. Ivan Lukan zgodovina - Boris Pahor častni član združenja Terre sul confine »Hvala, ker niste pozabili na Visco« Pisatelj je med podpisniki peticije predsedniku republike Napolitanu za ohranitev zgodovinskega spomina v nekdanjem fašističnem taborišču PROSEK - Pisatelj Boris Pahor je postal častni član združenja Terre sul confine (Zemlje na meji), ki se bori za ohranitev zgodovinskega spomina na fašistično taborišče Visco v Južni Fur-laniji. Pahorju je častno člansko izkaznico na sedežu zahodnokraškega rajonskega sveta izročil predsednik združenja Ferruccio Tassin, ki je na izrecno pisateljevo željo uvodoma spregovoril v furlanskem jeziku. Pahor je rekel, da bi se morala Italija na področju zgodovinskega spomina zgledovati po Nemčiji, ki si prizadeva, da bi tudi mladi spoznavali gorje, ki ga je povzročil nacistični režim. V Italiji se to ne dogaja, je dejal Pahor, ki je kot primer navedel zanemarjenost območja, kjer je nekoč stalo fašistično taborišče v Viscu, ki je bil neke vrste podružnica sosednjega Go-narsa. Pisatelj je svojčas skupaj z emi-nentnimi italijanskimi razumniki in kulturniki pozval predsednika republike Giorgia Napolitana, naj poseže, da Visco ne bo romal v pozabo. Boris Pahor skupaj s predstavniki združenja, ki se bori za ohranitev zgodovinskega spomina nekdanjega taborišča v Viscu ter z deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem EVRO 1.3148 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. aprila 2012 zakaj ti oddaji ustvarjajo novinarji na avtorskih pogodbah. Ministrica je po besedah Kampo-sove razumela njihove poglede ter napovedala, da bo resornemu ministru predstavila to problematiko in se zavzela za to, da bi se te vsebine čim prej vrnile na TV Koper. To je bila tudi prva neposredna obljuba, ki so jo v zvezi z omenjeno problematiko dobili na Televiziji Koper, je dodala Kamposova. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu je včeraj na vprašanje STA ocenila, da sklep vlade o prepovedi sklepanja avtorskih in svetovalnih pogodb v javnem sektorju ni bila prenagljen. "Veliko je raznoraznih pogodb na vseh področjih. Namen je pravzaprav ta, da se v tem času tudi izčisti, katere so nujno potrebne, kaj se lahko opravi v okviru razpoložljivih kapacitet. Torej to je tudi čas za izčiščenje, za ponoven pregled, katere pogodbe so dobre, smiselne, katere pa so nepotrebne in se to delo lahko opravi na drug način," je še dejala Novakova. (STA) evro (povprečni tečaj) valute 13.4. 12.4. ameriški dolar 1,3148 1,3153 japonski jen 106,49 106,54 kitajski juan 8,2869 8,2961 ruski rubel 38,8060 38,7840 indijska rupija 67,4530 67,8550 danska krona 7,4386 7,4384 britanski funt 0,82480 0,82470 švedska krona 8,8945 8,8912 norveška krona 7,5990 7,6100 češka krona 24,750 24,803 švicarski frank 1,2017 1,2027 madžarski forint 297,05 296,90 poljski zlot 4,1808 4,1802 kanadski dolar 1,3168 1,3132 avstralski dolar 1,2640 1,2645 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3760 4,3745 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6985 0,6989 braziljski real 2,4075 2,4068 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3536 2,3664 hrvaška kuna 7,4743 7,4758 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 13. aprila 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,24025 0,46865 0,73340 0,07167 0,11167 0,18333 0,412 0,760 1,057 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.664,70 € -523,67 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 13. aprila 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,91 +1,90 KRKA 50,00 +0,81 MERCATOR 135,00 +1,47 TELEKOM SLOVENIJE 69,89 +1,29 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 9,00 AERODROM LJUBLJANA 14,25 DELO PRODAJA 24,00 +1,93 ISKRA AVTOELEKTRIKA 15,90 -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,40 +0,00 KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,10 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 9,50 5,90 8,02 +5,56 +1,55 SAVA 220,00 11,53 +0,09 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 71,00 14,50 +0,69 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 13. aprila 2012 -3,43 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 0,50 82,2 -1,66 -2,84 BANCO POPOLARE 1,12 -4,58 -7,12 BCA POP MILANO 0,26 0,34 -5,29 -8,17 ENEL ENI 0,85 2,42 -0,23 -2,49 FIAT 4,14 +1,67 GENERALI 3,50 10,73 +0,00 +0,66 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,22 +1,92 LUXOTT1CA 26,59 -2,63 -0,15 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,77 -3,03 -5,04 PIRELLI e C 8,76 -2,05 -2,07 SAIPEM SNAM SNAM 36,2 -2,77 -3,65 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,47 5,2 -0,06 -5,88 TENARIS TERNA 0,79 13,45 -3,57 -4,13 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,87 0,03 +0,63 -2,12 UNICREDIT 2,60 3,03 -6,60 -6,01 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 102,95$ -0,67 IZBRANI BORZNI INDEKSI 13. aprila 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 615,95 +1,86 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.831,63 +0,49 FIRS, Banjaluka 835,73 1.783,97 -0,21 -0,78 SRX, Beograd - - NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.965,29 -0,37 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.918,01 2.710,70 -0,53 -1,08 S&P 500, New York 1.377,17 -0,75 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.291,81 6.583,90 5.651,79 -1,90 -2,36 -1,03 CAC 40, Pariz 3.189,09 -2,47 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.008,00 930,0 2.291,51 -3,89 -0,99 -1,08 Nikkei, Tokio 9.637,99 +1,19 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.978,14 20.327,32 2.359,16 +1,08 +1,84 +0,35 Sensex, Mubaj 17.094,51 -1,37 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 14. aprila 2012 3 trst - SSk predstavila svoj zakonski osnutek o ureditvi slovenskih in dvojezičnih šol v FJK Senatorji imajo zdaj pred seboj celotno paleto mnenj v manjšini Osnutek vložil senator SVP Pinzger - Dopolnitev osnutka sen. Blažinove - Napoved priziva proti vertikalizaciji TRST - V italijanskem senatu se trenutno obravnavata dva zakonska osnutka o ureditvi slovenskega oz. dvojezičnega šolstva v Furlaniji Julijski krajini. Skoraj točno leto dni po predstavitvi osnutka senatorke Tamare Blažina (Demokratska stranka) so predstavili osnutek, ki ga je v imenu stranke Slovenske skupnosti vložil senator Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Manfred Pinzger in želi dopolniti osnutek Blažinove. Osnutek, pod katerega so se podpisali še Pinzgerjeva kolega iz vrst SVP Helga Thaler Ausserhofer in Oskar Peterlini (slednji je svojčas podpisal tudi osnutek Blažinove) ter senator Union Valdotaine Antonio Fosson, je bil vložen že 6. decembra lani, 26. januarja letos so ga dodelili pristojni komisiji, včeraj dopoldne pa so ga predstavili javnosti na tiskovni konferenci v prostorih deželnega sveta FJK v Trstu, kjer je po uvodnem posegu deželnega svetnika Igorja Gabrovca sen. Pinzger na kratko orisal vsebino osnutka: slednji šteje 23 členov ter se sklicuje tako na zaščitno zakonodajo (državna zakona št. 482/1999 in št. 38/2001 ter deželni zakon za Slovence št. 26/2007) kot na mednarodne pogodbe, kot sta Londonski sporazum iz leta 1954 in Osimski sporazum iz leta 1975. Tehnične sorodnosti, idejno-politične razlike Glede tehnične plati se osnutek SSk ne razlikuje od tistega, ki ga je lani vložila Blažinova, je opozoril tržaški pokrajin- S svojim osnutkom želi SSk dopolniti osnutek, ki ga je svojčas vložila sen. Tamara Blažina kroma ski tajnik SSk Peter Močnik, osnutek senatorke DS pa je manj sprejemljiv oz. je pomanjkljiv v idejno-političnih zadevah, saj je treba poleg zahtev Deželnega šolskega urada in ravnateljev upoštevati tudi zahteve drugih komponent, kot so učno in neučno osebje ter starši, zato SSk meni, da ga je treba dopolniti, s pričujočim osnut- Poudarek na mednarodnih pogodbah Splošni parametri naj za slovenske šole ne veljajo TRST - Kot že rečeno, se zakonski osnutek SSk o šolstvu po tehnični plati ne razlikuje od osnutka, ki ga je svojčas vložila sen. Tamara Blažina. Oba osnutka se npr. zavzemata za uvedbo lika intendanta za slovenske šole s pristojnostmi deželnega šolskega ravnatelja, ločene sezname osebja, izvedbo vsedržavne preizkušnje INVALSI v slovenščini, izobraževanje učiteljev prav tako v slovenščini s prakso na slovenskih šolah idr., razlike so, kot je bilo poudarjeno na včerajšnji predstavitvi, na idejno-politični ravni. Tako sta v osnutku SSk izrecno poudarjena Londonski memorandum iz leta 1954 in Osimski sporazum iz leta 1975, poleg tega se slovenska stranka zavzema za ohranitev dosedanje vloge Deželne komisije za slovenske šole, kot jo določa zaščitni zakon št. 38/2001: medtem ko osnutek sen. Blažinove predvideva dodatne pristojnosti in dopolnitev sestave s predstavniki vrtcev ter izvoljenimi zastopniki v krajevnih upravah, se SSk ne ogreva za nove pristojnosti, obseg novih predstavnikov pa v svojem osnutku omejuje na zastopnika vrtcev. Prav tako osnutek predvideva, da vladni varčevalni ukrepi za slovenske šole ne veljajo, saj je treba upoštevati njihovo specifiko, obenem se SSk zavzema za programsko avtonomijo posameznih učnih smer in ohranitev stolic, četudi ne dosegajo osemnajst tedenskih ur. Natečaje za ravnatelje je treba razpisati avtomatično, ko se kako ravna-teljsko mesto izprazni in mora pristojna komisija preveriti kandidate. Na tokratnem natečaju sta predhodno selekcijo prestala le dva kandidata za tri prazna mesta, kar država lahko izkoristi, da združi oz. ukine kako šolo. T.i. artikulirani razredi in večstopenjske šole naj se uvedejo, če za to obstaja soglasje, meni dalje SSk. Glede tega je tržaški pokrajinski tajnik Močnik celo dejal, da so od slovenske prisotnosti na ozemlju imele večjo korist italijanske šole, ki so se zoperstavile združevanju višjih srednjih šol, kot same slovenske osnovne in nižje srednje šole, ki so doživele združitev v večstopenjske šole. Osnutek predvideva tudi preureditev šolskih urnikov ter znižanje dolžine posameznih učnih ur, prav tako doklado za dvojezično poslovanje za osebje, medtem ko se dodatno poudarja pomen znanja slovenskega jezika pri učnem osebju in ravnateljih. (iž) kom pa bodo senatorji imeli pred seboj celotno paleto mnenj manjšinske stvarnosti. Za razliko od osnutka sen. Blažinove osnutek SSk po Močnikovih besedah izrecno omenja pomen mednarodnih pogodb, dalje predvideva ohranitev Deželne komisije za slovenske šole v okviru, ki ga določa zaščitni zakon, se pravi da mora ostati posvetovalno telo in ne postati kak manjšinski šolski parlament, ker bi bilo to pretirano. Močnik je omenil vrsto drugih točk (o slednjih poročamo na drugem mestu), spregovoril pa je tudi predsednik komisije za šolstvo pri SSk Igor Pavel Merku, ki je osnutek označil za sad ekipnega dela, medtem ko je deželni svetnik DS Franco Codega še posebej poudaril pomen členov, ki se nanašajo na prilagoditev informatskih sistemov, na izobraževanje učiteljev v slovenščini in na možnost pouka slovenščine v italijanskih šolah. Priziv proti t.i. vertikalizaciji SSk pa napoveduje v kratkem tudi vložitev priziva na Deželno upravno sodišče Furlanije Julijske krajine proti odločitvi deželne uprave FJK, da bodo s prihodnjim šolskim letom z združitvijo didaktičnih ravnateljstev in nižjih srednjih šol na Opčinah, v Nabrežini in Dolini zaživele tri nove večstopenjske šole. Po mnenju SSk je bil s tem kršen zaščitni zakon ter je prišlo do znižanja ravni šolskih storitev, zato se je stranka odločila za priziv. Ivan Žerjal rim - Založništvo Poslanci DS: Vlada naj podpre Primorski RIM - Italijanska vlada naj prepreči, da bi krčenje finančnih sredstev ogrozilo obstoj manjšinskih dnevnikov. Tako piše v poslanskem vprašanju, ki so ga poslanci Demokratske stranke Ettore Rosa-to, Alessandro Maran in Ivano Strizzolo naslovili na predsednika italijanske vlade Maria Montija. Vzgib za poslansko vprašanje so poslanci iz Furla-nije-Julijske krajine našli v finančni krizi, ki ta čas pesti Primorski dnevnik. Kot je opozoril prvi podpisnik Rosato, je šestdeset odstotkov letnih sredstev, ki jih naš časopis potrebuje za preživetje, odvisnih od državnih prispevkov. Usoda 27 zaposlenih (novinarjev, tiskarjev in administrativnega osebja) je torej odvisna predvsem od državnih prispevkov: poslanci razumejo, da je bila vlada v tem zahtevnem zgodovinskem trenutku prisiljena krčiti prispevke časopisom, po drugi strani pa jo opozarjajo, da krčenje postavlja pod vprašaj sam obstoj tržaškega dnevnika. Poslanci Demokratske stranke zato sprašujejo vlado, če namerava sprejeti tudi kak ukrep, ki naj odpravi negotovo stanje, v katerem se nahajajo Primorski dnevnik in ostali manjšinski dnevniki, ki izhajajo v Italiji (Dolomiten in Neue Südtiroler Tageszeitung). Samo z zagotovljenimi sredstvi bodo lahko mediji nemoteno opravljali svoje poslanstvo. -Vsi modeli bazenov in whirlpoolov, bazenske^, strehe in dodatna oprema ■fe 22 LET Z VAMI • Bazeni Titro d.o.o., Bilje 92C, 5292 Renče, Slovenia www.fttro.st Obiščite naš PRODAJNO RAZSTAVNI SALON v Biljah pri Novi Gorici Tel. + 386 5 330 9610 www.bazenska-trgovina.si Sedaj je pravi čas za razmišljanje o bazenih. Da vas ne bo poletje prehitelo. Gorica Tržnica Evrope Evropski sejem potujočih trgovcev od petka, 13. do nedelje, 15. aprila 2012 Vonji, okusi in barve Evrope v zgodovinskem jedru Gorice JJJVl.Sf vs i Op več kot 120 kakin-oktiuh raxstavljülcev xtöjtiicG .fij iidjirf^ od 9.30 pnzwfza (wcra rraj 11 n ti: irir rr. rt/n j t < ? ni m rit jh i t iziti. i t 4 Sobota, 14. aprila 2012 ITALIJA / politika - Vladni osnutek reforme civilne zaščite predvideva podražitev goriva Napolitano: Davčni utajevalci in špekulanti niso vredni Italije Ljudstvo svobode za plačevanje davka Imu v treh obrokih - Združenje občin zaskrbljeno RIM - Vlada je na svoji včerajšnji seji sprejela osnutek reforme civilne zaščite, katerega bo dokončno osvojila po konferenci z vsemi pristojnimi državnimi organi, ki bo 19. t. m. To je potrdil predsednik vlade Mario Monti, ko je včeraj nastopil na zasedanju »glavnih stanov« civilne zaščite v Rimu. Zakonsko besedilo med drugim predvideva podražitev goriva v višini 5 centov za financiranje nujnih posegov civilne zaščite v primeru naravnih in drugih katastrof. Na to se je takoj polemično odzvalo združenje potrošnikov Codacons. »Govoriti o povišanju cene goriva v času, ko liter bencina dosega rekordno vrednost 2 evrov na liter, je naravnost noro,« je dejal predsednik Codaconsa Carlo Rienzi. Na zasedanju »glavnih stanov« civilne zaščite se je Monti med drugim pošalil, da se tudi sam ima za prostovoljca, ki ga je državni poglavar vpoklical, da ob sedanji krizi pomaga spraviti Italijo na varno. Predsednik republike Giorgio Napolitano pa Montiju v duhovičenju ni ostal dolžan, saj je v svojem priložnostnem nagovoru dejal, da če je premier prostovoljec, potem se sam ima za rezervista. Sicer pa je državni poglavar izkoristil priložnost za hud napad na gradbene špekulante in na davčne utajevalce, češ da niso vredni, da se povezujejo z imenom Italije. Medtem je predsednik finančne komisije poslanske zbornice Gianfranco Conte iz vrst Ljudstva svobode včeraj zatrdil, da se bo novi davek na nepremičnine Imu letos plačal v treh obrokih. Kot poročevalec davčnega zakonskega odloka namerava zadevni osnutek vložiti v ponedeljek. Njegova napoved pa je razburila predsednika združenja občin Anci Gra-ziana Delria, po katerem naj bi imelo plačevanje davka v treh obrokih »uničujoče« posledice za finance krajevnih uprav. Zadeva je ustvarila nekaj napetosti tudi med strankami vladne koalicije, ki se že tako razhajajo glede reforme trga dela in številnih drugih vprašanj. Razmere bo skušal pomiriti premier Monti na srečanju z voditelji strank koalicije prihodnji torek. rim - Polemike glede števila ljudi, ki so se znašli brez dohodkov V prestolnici protest proti pokojninski reformi Protestniki pred rimskim Kolosejem ansa RIM - V Rimu se je včeraj zbralo več deset tisoč demonstrantov, ki so protestirali proti učinkom pokojninske reforme tehnične vlade pod vodstvom Maria Montija. Zborovanja, ki so ga organizirala sindikalna združenja CGIL, CISL in UIL, so se udeležili številni starejši delavci in z različnimi slogani protestirali proti vladnim ukrepom. V središču pozornosti so bili vsi tisti ljudje, ki so se zaradi posledic pokojninske reforme hkrati znašli brez plače in pokojnine. Gre namreč za delavce, ki so se z delodajalci za- radi slabih gospodarskih razmer odločili za predčasno upokojitev, pokojninska reforma pa jim je z dvigom upokojitvene meje ta korak onemogočila. Tako so izgubili službo, ne da bi se lahko upokojili. Po ocenah vlade naj bi reforma na ta način prizadela okrog 65.000 ljudi, medtem ko jih je po mnenju sindikatov veliko več. Ob koncu protestnega shoda so množico nagovorili generalni tajniki Susanna Camusso (CGIL), Raf-faele Bonanni (CISL) in Luigi Ange-letti (UIL). Camussova je poudarila, da je »Montijeva vlada predlagala socialno nepravično pokojninsko reformo, ki bo vodila v dramatične razmere«. Po navedbah Camussove »bo več tisoč starejših delavcev ostalo brez zaslužka in brez pokojnine«, kar je po njenih besedah škandal. Bo-nanni je obnašanje vlade označil kot nespoštljivo in neodgovorno, češ da število 65.000 ni realno. Položaj, v katerem so se znašli omenjeni delavci, pa je po njegovih besedah sramoten. Angeletti je hudomušno pristavil, da so številke, ki jih navaja vlada, dobre za loto. SL se odpoveduje delu povračil volilnih stroškov RIM - Severna liga se odpoveduje zadnjemu obroku povračil volilnih stroškov za parlamentarne volitve v letu 2008. Tako je povedal načelnik stranke v poslanski zbornici Gianpaolo Dozzo, ki je ostale stranke v parlamentu pozval, naj naredijo isto. Zadnji obrok bi skupno znašal 100 milijonov evrov. Stališče SL je seveda treba povezati s škandalom, ki je v stranki nastal zaradi prilaščanja strankinega denarja s strani nekaterih voditeljev, z Umber-tom Bossijem vred. Podoben škandal pretresa sicer ukinjeno Marjetico. Zaradi tega voditelji strank vladne večine zdaj skušajo sprejeti zakonski ukrep, ki bi vsaj za silo uredil to žgočo problematiko. V Lombardiji nova afera o zdravstvu in šest aretacij MILAN - V Lombardiji so se nad zdravstvenim sektorjem - po odmevni aferi v zvezi z bolnišnico San Raffaele - že spet zgrnili črni oblaki. V okviru preiskave milanskega državnega tožilstva o fundaciji Maugeri so finančni stražniki aretirali šest oseb, med njimi izstopa nekdanji deželni odbornik za zdravstvo in vidni član katoliškega gibanja Comunione e Liberazione Antonio Simone. V vrstah Krščanske demokracije je bil deželni odbornik v prvi polovici 90. let. Po ocenah preiskovalcev naj bi iz blagajne fundacije, ki ima svoj sedež v Pavii, izginilo celih 56 milijonov evrov, primer pa je povezan s preiskavo o bolnišnici San Raffaele. Vita predsednik odbora direktorjev Unicredita MILAN - Delničarji največje italijanske banke Unicredit so v četrtek po dolgotrajnih pogajanjih soglasno podprli imenovanje šefa Allianz Italia Giusep-peja Vite za novega predsednika odbora direktorjev banke. Nasledil bo Dieterja Rampla, ki je položaj zasedal sedem let in je moral oditi zaradi spora z lastniki glede števila članov odbora direktorjev banke. Ta bo po novem imel 19 namesto 23 članov. V ožjem izboru za novega predsednika banke je bil še nekdanji vodja italijanskega naftnega velikana Eni Gian Maria Gros Pietro. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Terra Magazine: Po zelenih srajcah, rutah in kravatah zdaj »pozelenel« še Bossijev obraz Sergij Premru Afera v vodilnem krogu Severne lige odmeva po vsem svetu Tuji mediji imajo spet po zobeh Italijo. Minilo ni niti pol leta, od kar se je po Berlusconijevem odstopu končalo vesoljno opravljanje italijanske politike - in italijanske družbe, ki ga je izglasovala! - pa je polotok spet v ospredju svetovnega zgražanja zaradi zadnjih dogajanj na tukajšnjem političnem prizorišču. V okviru raznih afer, ki so v zadnjih časih priplavale na površje in ponovno pokazale, koliko pravih capinov premore italijanska politična kasta, je seveda največ zanimanja povzročilo dogajanje v Severni ligi. Francoski Le Monde piše, da je zaradi škandala po očetu moral odstopiti tudi Bossijev sin, ki je že bil določen za naslednika ustanovitelja Severne lige. O »veselem« vodenju računov stranke je v teku več sodnih preiskav, tudi zaradi domnevnih stikov s kriminalno kalabrijsko organizacijo 'ndrangheta. Pariški popoldnevnik ugotavlja, da so v afero vpleteni tako Bossijevi družinski člani kot njegovi najtesnejši sodelavci, potem pa našteva številne primere neupravičenih prednosti in celo financiranja z javnim denarjem, ki so jih bili deležni v »se-naturjevem čarobnem krogu«. Le Point izpostavlja odnos Bossija starejšega z Bossijem mlajšim, in sicer že v samem naslovu: »Bossi, tel pere, tel fils« to se pravi, tak oče tak sin. Pariški centristični tednik obnavlja neslavno šolsko kariero Renza Bossija in nekatere njegove najbolj znamenite izjave, kot npr. tisto o prebivalcih Avstralije, ki naj bi bili ... Kanadčani. Bossijev namen, da bi politično uveljavil svojega sina, ocenjuje kot poskus ustanovitve nekakšne »padanske dinastije«, ki pa je očitno propadel. »Po porazu nogometne ekipe Milana s strani Barcelone je severna Italija, domovina separatistične Severne lige, doživela še večje razočaranje,« ugotavlja brazilski Terra Magazine, ki poenostavljeno piše da »Mafia calabresa lava dinheiro público de partido político«, to se pravi, da je kalabrijska mafija pra-la javni denar politične stranke. Proti-mafijsko tožilstvo je namreč odkrilo, da je bil blagajnik stranke v stiku s kalabrijsko mafijsko združbo, da bi recikliral denar iz javnih prispevkov. Pred mesecem dni pa je prišlo na dan tudi, da si je blagajnik druge stranke z javnim denarjem kupoval luksuzna stanovanja. Voditelji stranke, nekdanje Marjetice namreč, so izjavili, da jih je zadeva povsem presenetila, navaja Terra Magazine. Kdo bi si bil mislil kaj takega v krogu italijanskih političnih poštenjakov! »Bossi-ju je vedno bila všeč zelena barva. Zelene srajce, zelene rute, zelene kravate . A tokrat je pozelenel tudi Bossijev obraz, ko je prišlo v javnost, da so njegovi sinovi in blagajnik Lige kradli strankin denar« piše španski La Razon pod naslovom »Odstopil je večni Ber-lusconijev zaveznik«. Posledicam Bossijevega padca je namenjen komentar londonskega The Economist. Gre za najbolj senzacionalno posledico Berlusconijevega padca, predvsem pa za oslabitev glavne opozicijske sile. Severna liga tvega notranja trenja in pravo implozijo, saj se je izkazalo, da so znotraj stranke delovali v popolnem nasprotju s principi »severnjaške poštenosti«, kar je bil glavni refren njihovega javnega političnega nastopa. Oslabitev Bossijeve Lige pa nedvomno koristi Montijevi vladi in strankam, ki jo podpirajo, ugotavlja londonski tednik. Ze prejšnji teden je svojo oceno italijanskega premiera drastično spremenil The Wall Street Journal. Newyorški dnevnik mu je namreč očital, da je popustil sindikatom pri reformi zakonodaje o delovnem trgu in da si je s tem zapravil sloves novega premiera, ki se zgleduje po nekdanji britanski premierki Tatc-herjevi. Svojo kritično oceno je WSJ podprl s stališčem predsednice Confindu-strie Marcegaglie. Monti je na kritiko brez nadaljnjega odgovoril s pripombo, da ni nikoli stremel po naslovu »italijanskega Tatcherja«. Prav te dni pa Reuters objavlja nekoliko drugačno iz- javo vodje zveze industrijcev, in sicer še vedno kritično do omejevanja pravice do odpusta zaposlenih, vendar s pripombo, da zaradi velikega čuta odgovornosti se bo zveza omejila na zahtevo po manjših sprememb k besedilu zakona, piše agencija Reuters. Pomenljivo glede na italijansko dogajanje je poročanje francoskega dnevnika Le Figaro, ki ugotavlja, da so v času splošne finančne krize prvi med tujimi kupci nepremičnin v Londonu prav Italijani, ki so lani predstavljali 7,3 odstotka nepremičninskih kupcev in so povprečno investirali 2,4 milijona evrov. Na drugem mestu so ruski kupci, ki predstavljajo 7,2 odstotka vseh kupcev, a investirajo večje vsote od »revnih« Italijanov - povprečno 5,8 milijona evrov. Britanski nepremičninski izvedenci pravijo, da je število italijanskih kupcev strmo naraslo po nastopu Montijeve vlade, ki je s svojo davčno strogostjo očitno povzročil pravo paniko v bogatejših slojih, piše francoski dnevnik. Četrtina Italijanov meni, da je klofuta primerno vzgojno sredstvo, poroča madridski ABC, ki objavlja izsledke ankete, iz katere izhaja, da 27 odstotkov staršev odobrava občasno klofuto otrokom. Nekaj manj, točneje 22 odstotkov staršev se poslužuje zaušnic vsaj enkrat mesečno, 49 odstotkov samo v izjemnih primerih, kar 5 odstotkov pa vsak dan. V primerjavi z izsledki prejšnje raziskave se je povečalo število staršev, ki se zasolijo klofuto večjim otrokom, zmanjšalo pa se je v primeru najmlajših. Španski konservativni dnevnik navaja, da po mnenju 57 odstotkov staršev »občasna klofuta ni nikoli škodovala nikomur«, za 26 odstotkov pa je primerno vzgojno sredstvo, ki otrokom celo pomaga, da postanejo dobro vzgojeni odrasli. Pa še novička s skrajnega juga Italije, ki nekako zadeva naše kraje. Ameriška specializirana revija Autoweek namreč poroča, da je nemški Porsche odkupil preizkusno avtomobilsko progo v kraju Nardo v Apuliji. Gre za 12,5 kilometra dolgo štiristezno krožno progo, ki jo je pred leti uredil turinski Fiat in je primerna za testiranje vozil s hitrostjo čez 250 km/h. Za nas je zanimivo dejstvo, da je proga nastala tam, kjer so na koncu 60-ih let prejšnjega stoletja načrtovali gradnjo krožnega protosinhrotrona. Šlo je za mednarodni načrt, za katerega se je že uveljavila kandidatura našega Doberdoba, ki pa je propadla zaradi težav, ki jih je postavljala vojaška uprava, predvsem pa ker je takratni zunanji minister Aldo Moro odločno »potegnil« za kandidaturo svojega Nardoja. Zadeva se je končala tako, da sta propadli obe italijanski kandidaturi, protosinhrotron pa so zgradili v Ženevi. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu občina trst - Zgodovinska sklepa kraških rajonov po desetih letih negativnih mnenj Vzhodni in Zahodni Kras podprla občinski proračun Nekaj zgodovinskega se je zgodilo pretekli četrtek zvečer skoraj istočasno na Opčinah in na Proseku. Rajonska sveta za Vzhodni oziroma Zahodni Kras sta izdala pozitivni mnenji o občinskem proračunu. Prvič po desetih letih! Sklepa sta bila pričakovana, saj sta rajonska sveta v političnem sozvočju s Cosolinijevo levosredinsko upravo, kljub temu pa ju gre zabeležiti in podčrtati, saj pomenita dejansko preobrat v odnosu kraških rajonov do mestne uprave. Na Vzhodnem in Zahodnem Krasu so deset let zaporedoma (od 2002 do 2011) z negativnimi mnenji zavračali proračune Dipiazzove uprave, v prvi vrsti zaradi preskromnega posluha, ki ga je imela do potreb in zahtev obeh kraških rajonov, in zaradi domala mačehovskega odnosa, ki ga je imela desnosredinska občinska vrsta do kraškega ozemlja. Vsa priporočila upravi so bila večinoma zaman in večina predlaganih prioritetnih posegov je ostala zgolj na proračunskem papirju ali pa je bila preložena iz leta v leto. Cosolinijeva uprava je ponudila drugačen pogled na Kras. Tako na Opčinah kot na Proseku so predstavniki levosredinskih koalicij pozdravili dejstvo, da je v proračunskih dokumentih končno zelo jasno govor o kraških vaseh. Napovedanih javnih del ni veliko, ker je pač treba upoštevati splošno gospodarsko sliko in krizo, ki odjeda tudi javni denar in sredstva. 7-odstotni delež vseh javnih del, ki naj bi jih izpeljali na Krasu, je mnogo več od skromnih posegov izza časa Dipiazzove uprave, o čemer najbolj zgovorno priča sledeča primerjava. Cosolini je v letošnjem proračunu predvidel za Zahodni Kras posege, ki obsegajo 2,8 odstotka vseh javnih del v občini. Leta 2009, za časa Dipiazzove uprave je ta delež znašal pičlega 0,67 odstotka (!). Na seji zahodnokraškega rajonskega sveta je predsednik Roberto Cattaruzza izpostavil dejstvo, da je v proračunu govor o Krasu in kraških vaseh. Na očitek svetnika Ljudstva svobode Alberta Viatorija, češ, da zagotavlja proračun finančno kritje le za 20 milijonov evrov od skupnih nekaj več kot 90 milijonov, in da bodo za ostalih 70 milijonov potrebni deželni pri- spevki, je Cattaruzza odgovoril, da so dela za obnovo šolskih struktur na Pro-seku krita iz presežka. Jure Zeriali (Demokratska stranka) je opozoril na vprašanje parkirišč. V proračunu ta postavka zadeva vse kraške vasi. Na Zahodnem Krasu bi morali urediti pre-potrebno parkirišče v Križu, na Vzhod- Zgoraj štirna Ciganka v Gropadi, osrčje Muzeja o vodi na Krasu; levo dela na športnem igrišču na Rouni pri Proseku kroma Sobota, 14. aprila 2012 APrimorski ~ dnevnik 5 Volitve 2012 DEVIN-NABREZINA nem Krasu pa si prizadevajo, da bi uredili prav tako potrebno parkirišče v Bazovici. Najbolje bi bilo, da bi se rajonska sveta dogovorila o prioriteti. V tem primeru bi bilo mogoče prej urediti parkirišče v Križu, ker bi morali v Bazovici šele steči razlastitveni postopki. Na Zahodnem Krasu je rajonski svet izdal pozitivno mnenje o proračunu s šestimi glasovi. Neodvisna na listi Demokratske stranke Tanja Co-nestabo se je vzdržala, medtem ko je edino Viatori glasoval proti (ligaš Daniele Prelaz je bil odsoten). Sosvet je obenem izgasoval resolucijo, v kateri poziva občinsko upravo, naj ob vse večji krizi posveti čim več pozornosti revnejšim slojem prebivalstva in potrebnim. Podobno resolucijo so odobrili tudi na seji vzhodnokraškega rajonskega sveta na Opčinah. Tu je proračun podprla levosredinska večina, proti je glasovala edino predstavnica Severne lige Gabriella Rebeschini, medtem ko sta bila Stefano Bizjak (Ljudstvo svobode) in Carmela Pa-lumbo (Dipiazzova lista) odsotna. Tudi na Opčinah so pozitivno ocenili napovedana javna dela. Med te sodi nadaljevanje posega za ureditev Muzeja vode na Krasu na območju štirne Ciganke v Gropadi, ki ga krije prispevek iz evropskih sredstev. M.K. Sesljan: danes prvi volilni shod Vladimirja Kukanje Županski kandidat leve sredine Vladimir Kukanja bo danes v Sesljanu in v Naselju S. Mauro skupaj s somišljeniki priredil prva predvolilna srečanja. Ob 10. uri se bo v kavarni S. Mauro srečal s prebivalci tamkajšnjega naselja, uro kasneje pa v Sesljanu s krajani v lokalu Why Not. Jutri bo Kukanja s kandidati levosredinskega zavezništva ob 10.uri obiskal volilni »ga-zebo« leve sredine na osrednjem trgu v Nabrežini. Kandidat Longo Elia predstavlja svoj program V restavraciji Tre noci v Sesljanu se bo danes ob 11. uri predstavil županski kandidat Alessandro Longo Elia s svojo listo Liberta civica. Lista se predstavlja z geslom Nočemo, da postane politika naše delo, hočemo delati za našo skupnost. Županski kandidat Longo Elia (rojen leta 1971) je inženir ter je zaposlen v poslovni upravi. Severna liga z Urlinijem v Nabrežini postaja Županski kandidat Severne lige Fabio Urlini bo na današnjem srečanju govoril o predvolilnih dogajanjih v De-vinu-Nabrežini. Na srečanju ob 11.30 v lokalu Franz Josef stube (Nabrežina postaja) bo sodeloval tudi poslanec Massimiliano Fedriga. Massimo Romita pred Conadom v Sesljanu Županski kandidat desne sredine Massimo Romita bo danes med 9. in 12. uro delil svoj volilni program pred veleblagovnico Conad v Sesljanu. Jutri med 9. in 12. uro bo Romita svoj program predstavil Devinčanom. Občanski projekt v podporo Romiti Progetto civico za Devin-Nabre-žino - Občanski projekt za Devin-Nabrežino bo bo danes delil reklamni volilni material med 9. in 12. uri v središču Sesljana, popoldne od 16. do 19. ure pa bodo njegovi predstavniki imeli volilni shod pred sesljansko veleblagovnico Conad. devin-nabrezina - Kritike predsednika jusarskega odbora »Občinska uprava zanemarja Praprot« Razočaranje zaradi slabega stanja vaških cest, ki jih pristojni le »krpajo« - »Za drugo se najde denar, za kraške vasi pa ne« Vaščani Praprota se sprašujemo kako to mogoče, da Občina Devin-Na-brežina že skoro deset let ne najde denarja za prepotrebno popravilo vaških cest, piše v sporočilu predsednik Jusa Praprot-Trnovca Frančko Briščak. Maja 2007 je pismeno opozoril pristojne občinske upravitelje o luknjah na cestah. Povabili so župana, da naj se sam prepriča o potrebi nujnih popravil. Par mesecev zatem so zares »pokrpali« nekaj lukenj od spomenika do avtobusne postaje. Novembra 2010 je Briščak spet opozoril, da je na cestišču nastalo vedno več lukenj in na cesti iz Praprota do križišča s pokrajinsko cesto se je asfalt na obrobju krušil, tako da je bilo cestišče vedno ožje. Ker ni bilo nobenega odziva in na Občini so se izgovarjali da ni denarja, je avgusta 2011 spet posegel in to zahtevo podprl tudi z nekaj podpisi vaščanov. Prišli so zopet pogledat, tokrat odbornica Švara in inž. Cartagine, nakar je Občina najavila, da bodo ceste v vasi vendarle obnovili. Letos v začetku marca so pripeljali stroje in zares začeli s popravili ceste iz Praprota do križišča. »Zadovoljni smo bili, ker nam bodo končno popravili ter asfaltirali vsaj cesto skozi Praprot, kjer vozi redno avtobus. Ampak sedaj smo zares razočarani nad delom, ki so ga opravili. Namesto da bi tlakovali celo cesto, so jo samo polovično zakrpali in pustili več lukenj. Poleg tega so na robovih ceste pustili še precej velike jarke, tako da je še nevarnejše, ko se mora človek umikati avtobusu. Da ne govorimo o cestni signalizaciji, ki je sploh ni. Križišče s pokrajinsko cesto je tudi ostalo takšno kot prej. Ulica od hišne št.16 do št.24, ki so jo izkopali za vodovodno kanalizacijo pred petimi leti, je še naprej polna lukenj in tudi ta prepotrebna novega asfalta.« »Ko slišimo ali čitamo v Primorskem dnevniku o raznih dragih načrtih, npr. za ureditev Nabrežinskega trga ali razne milijonske posege za Sesljan ali Ribiško naselje, nismo proti tem projektom, ampak ne moremo verjeti, da se za nekatere vasi najde denar, za druge pa ne,« je v sporočilu napisal še predsednik Jusa za Praprot in Trnovco. Vaščani Praprota niso ravno zadovoljni z vzdrževanjem vaških cest s strani Občine Devin-Nabrežina kroma 6 Sobota, 14. aprila 2012 TRST / tržaška knjigarna - Alessandro Marzo Magno na Kavi s knjigo Bil je čas, ko so v Benetkah tiskali polovico vseh knjig v Evropi Mesto je takrat razpolagalo s kapitalom, trgovskimi zvezami in svobodo mišljenja Literarna matineja z naslovom Na kavi s knjigo, ki v Tržaški knjigarni običajno poteka ob sredah, je bila tokrat izjemoma včeraj dopoldne. Zvesti obiskovalci, ki so se jim pridružili tudi učenci dveh tretjih razredov liceja F. Prešeren, so prisluhnili predstavitvi nove knjige novinarja in pisatelja Alessandra Marza Magna. Ta je predstavil svojo zadnjo knjigo LAlba dei libri. Quando Venezia ha fatto leggere il mondo, pogovor s pisateljem pa je povezoval novinar našega dnevnika Sandor Tence. Na srečanju je pisatelj spregovoril o zgodovini tiskarstva in založništva v Benetkah v 16. stoletju, ko so Benečani tiskali publikacije v vseh jezikih. Sandor Tence je gosta povabil, naj razloži, zakaj so prav Benetke v 16. stoletju postale prestolnica knjige. Avtor je povedal, da je razloge za uspehe beneške knjižne industrije na koncu 15. stoletja in v prvi polovici 16. stoletja treba iskati zlasti v treh faktorjih: v razpoložljivem kapitalu, komercialnih povezavah in svobodi mišljenja. Ti trije faktorji so bili osnova, da je tiskarstvo v Benetkah v tistem času postalo donosen posel in da so v tem mestu delali številni tuji tiskarji. Alessandro Marzo Magno nam je postregel tudi s podatkom, da so v tisti dobi v Benetkah natisnili kar polovico vseh knjig v Evro- Pogovor z Marzom Magnom je pred številnimi poslušalci povezoval Sandor Tence kroma pi, v prvi polovici 16. stoletja je okrog 690 tiskarn in založb natisnilo več kot 15 tisoč naslovov, povprečna naklada pa je bila tisoč izvodov. Zanimiv je tudi podatek, da so Benetke takrat štele 150 tisoč prebivalcev, kar je bilo primerljivo z Nea-pljem in Parizom, pa tudi odstotek pismenih je bil veliko višji kot drugod. Včeraj je beseda tekla tudi o slovitih tiskarjih. Slišali smo, da je bil zelo pomemben tiskar Aldo Manuzio (14501515), ki je bil, kot je povedal avtor knjige, inovator, revolucionar in kulturnik. Prav ta sloviti beneški tiskar je izumil žepnice, ki so jih začeli tiskati leta 1501, velja pa tudi za očeta pik in vejic. Po- predstavitev - Slovenski klub in slavistično društvo Novi pogledi na Kosovela V zajetni monografiji jih je predstavil njegov dober poznavalec, literarni zgodovinar Janez Vrečko Avtor monografije Janez Vrečko (drugi z desne) na predstavitvi v Gregorčičevi dvorani kroma memben založnik je bil tudi Daniel Bomberg, ki je v Benetkah začel tiskati judovske tekste. Prav on je začel izdajati Talmud, zbirko pisanih diskusij med rabini, nanašajoč se na judovsko pravo, etiko, etnologijo in zgodovino. Zanimiv je tudi podatek, da Bombergove prve izdaje niso ohranjene, domnevno naj bi jih uničil požar, ki ga je podtaknila rimska inkvizicija. Na včerajšnjem srečanju je avtor na zelo zanimiv način odstrl tudi pogled na delovanje rimske inkvizicije, ki je bila ustanovljena leta 1542 za preprečevanje širjenja protestantizma. Prav ta inkvizicija je zavrla tiskarski razvoj v Benetkah, ki se je končal v drugi polovici 16. stoletja, in sicer s požigom protestantskih knjig (let 1548). Zaradi naraščajoče turške nevarnosti so namreč Benetke potrebovale pomoč Rima in prav iz tega razloga so klonile pod njegovimi pritiski. Leta 1562 so tako Benetke sprejele odlok, po katerem so vsi teksti morali biti pregledani; za cenzuro so skrbeli en verni človek in dva laika. Poučno literarno srečanje nam je postreglo še z mnogokaterimi zgodovinskimi podatki, tudi s tistimi, ki trdijo, da so v Benetkah 16. stoletja tiskali medicinske, astrološke, glasbene, kuharske in celo pornografske knjige. Ob koncu je avtor odgovarjal tudi na vprašanja, mlado občinstvo pa je pozval, naj čim več bere, saj bomo le tako izboljšali sicer slabe bralne navade ... (sč) Danes vstajenje in procesija, jutri pravoslavna velika noč Tudi tržaška srbsko-pravoslavna skupnost, ki jo vodi Raško Radovic, bo jutri proslavila veliko noč. Osrednji verski obred bo ob 10. uri, med njim pa bodo delili tudi blagoslovljene pirhe. Ze nocoj (ob polnoči) se bodo v cerkvi sv. Spiri-dona spomnili Kristusovega vstajanja: ob obredu je predvidena tudi krajša procesija. V ponedeljek in torek bo maša ob 9. uri. Danes strokovno vodstvo po miramarskih kuhinjah Kuhinje in kleti Miramarskega gradu bodo danes odprle vrata obiskovalcem. Ob 11. uri je predvideno strokovno vodstvo Paole Gran-zotto, ki bo obiskovalcem približala čas, ko so v teh prostorih pripravljali bankete za nadvojvodo Maksimiljana Habsburškega in princeso Šarloto. Ogled bo brezplačen in spada v okvir Kulturnega tedna 2012; ponovili ga bodo v četrtek, 19. aprila, ob 16. uri. Danes ob 17. uri pa bo v prestolni dvorani Miramarskega gradu tudi uvodni dogodek niza Koncerti na gradu. Nastopila bo dvojica Lorenzo Parisi - Giuseppe Mairoca (violina in klavir). Pri Sv. Ivanu bo danes veselo Združenje Pro loco za Sv. Ivan in Kolonjo prireja danes v dvorani centra za druženje v Ul. San Cilino 40/2 ob 17. uri družabno srečanje v znamenju tržaških pesmi, s katerim se želi obuditi vzdušje, ki je nekoč vladalo v bivši pivnici Dreher. Ob tej priložnosti bosta nastopila zmagovalka Festivala tržaške pesmi Mara Sardi in show man Paolo Riz-zi, prisotni pa si bodo lahko ogledali tudi krajše prizore iz predstav tržaških narečnih gledaliških skupin L'Armonia in Pat. Dobrodošli so tudi drugi poklicni in ljubiteljski pevci, vstop pa je prost. Aprilske pobude ob 150-letnici bazovske cerkve V okviru aprilskih pobud iz niza proslav ob 150-letnici župnijske cerkve sv. Marije Magdalene v Bazovici bo jutri nedeljsko mašo v ba-zovski cerkvi obogatila Moška vokalna skupina Sv. Jernej z Opčin, ki bo po maši imela krajši koncert. Prihodnjo soboto, 21. aprila, pa bo v cerkvi ob 20. uri koncert irske glasbe, medtem ko bo naslednjo nedeljo, 29. aprila, po maši od 11.10 dalje v cerkvi predavanje dr. Mitje Jernikarja na temo Je vse znanstveno tudi etično? Kaj je biološka oporoka? V Gregorčičevi dvorani sta Slovenski klub in Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm predstavila novo delo slovenskega esejista in literarnega zgodovinarja Janeza Vrečka Srečko Ko-sovel-monografija, ki je izšla že lanskega leta pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani. Na četrtkovo predstavitev so seveda povabili tudi samega avtorja, ki se je v zadnjih letih posebno posvetil Kosovelu in o njem napisal več esejev, postavil teze in hipoteze. Poznavalec Kosovela Janez Vrečko prikazuje v monografiji pesnikov razvoj od impresionizma preko ekspresionizma v avantgardne smeri in prikaže, kako se je pri Kosovelu pogosto več literarnih usmeritev prepletalo hkrati ali v sosledju. Osrednjo pozornost pa je avtor namenil razlagi Kosovelovega konstruktivizma. Vrečko meni, da je to ena najpomembnejših usmeritev Kosovelovega opusa in ravno na tem področju je odkril več novosti. »Kosovel je kot uganka, raziskovalca preseneča na vsakem koraku. Vedno pokaže, da ve in pozna več od raziskovalca in mu je treba slediti na številnih plasteh in nivojih,« je o novem delu in Kosovelu povedal avtor. Obsežno monografijo sestavlja 556 strani, ki jih dopolnjuje 30 fotografij dokumentarnega gradiva, med katerimi so nekateri predmeti ali dokumenti prvič objavljeni. Izčrpno in naklonjeno sta na predstavitvi knjigo ocenila literarna zgodovinarja Marija Pirjevec in Ivan Verč. Pirjevče-va meni, da delo prinaša veliko novega, čeprav je »kosovelo-slovje« nekoliko utrujeno in ponavljajoče. Poudarila je, da je avtor zapisal, da so Kosovelovi Konsi posebnost v evropskem kon-struktivističnem gibanju in sodijo v same evropske konstru-ktivistične vrhove. Ob tem je še dodala, da avtor ločuje Kon-se od Integralov, česar ni še naredil nihče, saj jih ponavadi združujejo, čeprav se bistveno razlikujejo. Verč je monografijo opisal kot kompleksno. Podčrtal je dejstvo, da avtor predstavlja vsa Kosovelova dela kot nerazdružljivo celoto, kot je Jacobson v eseju opisoval Majakovskega. Po Verčevem mnenju je avtor vključil Kosovela v širok evropski okvir. Andreja Farneti politika - Valdo Spini gost združenja Dialoghi Europei Samomor političnih strank? Roberto Weber (SWG) prepričan v porast glasov gibanja komika Beppeja Grilla Prva italijanska republika je padla zaradi korupcijskih škandalov, druga pa se žalostno poslavlja zaradi zlorab javnega financiranja političnih strank. To niso besede komika in politika Beppeja Grilla, temveč stališča dolgoletnega poslanca in ministra PSI Valda Spi-nija, ki se je v imenu politike čistih rok dolgo let zaman zoperstavljal Bettinu Craxiju. Spini je na včerajšnjem srečanju združenja Dialoghi Europei o krizi politike in strank izrazil prepričanje, da bodo znani škandali Severne lige prizadeli le to stranko, zlorabe javnega financiranja strank pa bodo »razdejale ves strankarski sistem«. Spini je prepričan, da bi moral parlament izničiti sedanjo zakonodajo o financiranju strank in dati prednost novemu volilnemu zakonu, ki bi volilno telo približalo izvoljenim. Italija bi se morala zgledovati po Nemčiji in Franciji, kjer je financiranje strank urejeno z zelo strogimi in prozornimi pravili. Kdo zgreši gre v zapor ali pa mora za vedno zapustiti politiko. »V teh državah bi se težko zgodila afera Lusi, ko je blagajnik neke stranke izmaknil iz njenih blagajn neverjet- Valdo Spini (KROMA) no vsoto 20 milijonov evrov,« je opozoril Spini. Italija je po njegovem na robu prepada, politične stranke pa so tik pred samomorom. Nekoliko manj pesimist je Roberto Weber z javnomnenjskega inštituta SWG. »Ko se ustvari neka politična praznina se vedno najde kdo, ki jo tako ali drugače zapolni. Del glasov razočaranih volivcev Severne lige bo prestregel Grillo s svojim protestnim gibanjem 5 zvezd,« opozarja Weber. Parlamentarne volitve bodo sicer šele čez eno leto in do tedaj se lahko še marsikaj zgodi in spre- Roberto Weber (KROMA) Italija kljub škandalom in politikom, ki naredijo vse za uveljavitev »antipolitike«, je še vedno zelo navezana na politiko, zato ostaja volilna udeležba v povprečju še kar visoka. To je po svoje presenetljivo, kar naj bi pomenilo, da so volivci v ključnih trenutkih bolj zreli od izvoljenih, čeprav so na koncu prav volilci »krivi«, da se v Italiji spremembe zelo težko zgodijo. Weber je sicer prepričan, da bo po volitvah 2013 velika koalicija (Bersani, Alfano, Casini) edina, ki bo lahko vodila Italijo. S.T. / TRST Sobota, 14. aprila 2012 7 štivan - Pred tednom dni zasačili dvojico mazačev Vaščani in Pokrajina z ovadbama proti mazanju v Štivanci in Medvejci na osnovi zaščitnega zakona - Pokrajinska uprava zaradi tabel pri Ribiškem naselju V Štivanu in Medji vasi so se domačini po mazaški akciji izpred enega tedna resno angažirali, da bi razkrinkanima storilcema zagotovili pravično kazen. Mazači opravijo svoje delo običajno neopazno in brez vsakršnih sodnih posledic: zato je tokratna priložnost skoraj edinstvena, da storilca za tako moteč izraz nestrpnosti simbolično in tudi konkretno plačata. Devinčana in Tržiča-na, ki sta okrog polnoči s sprejem prekrila slovenska imena krajev na osmih prometnih smerokazih in tablah, je najprej zasačil domačin, nakar so ju v Nabrežino odvedli karabinjerji, ki so dvojici zasegli razpršilce in rokavice za enkratno uporabo. Eden od dveh je imel roke pomazane z modro barvo, enako barvi na pomazanih smerokazih. Dolžijo ju kaznivih dejanj poškodovanja in mazanja tuje lastnine, za dejansko uvedbo kazenskega postopka pa bo odločilno to, ali ju bo lastnik tabel - glavni oškodovanec - ovadil. Dober del pomazanih dvojezičnih prometnih smerokazov je pred kratkim postavila deželna družba FVG Strade, lastnik je torej Dežela FJK. Ni znano, ali bo proti storilcema vložila ovadbo. Medtem pa se nekaj premika na Pokrajini Trst, ki je lastnica smerokazov na križišču pred Ribiškim naseljem. Kaže, da so bili tamkajšnji dvojezični smerokazi pred kakim mesecem pomazani z enako ali podobno barvo in na podoben način. »Obstaja sum, da je storilec isti, dokazov pa baje ni,« pravi predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali, ki se je včeraj pogovoril s pristojnim pokrajinskim odbornikom Vittoriom Zollio. Izrazila sta pripra- vljenost Pokrajine, da vloži ovadbo - proti osumljencema ali pa proti neznanim osebam, odvisno je od preiskave ka-rabinjerjev in postopka. V četrtek zvečer pa so se domačini v Štivanu sestali z odvetnikom Petrom Močnikom in prihodnji teden bodo vložili skupno prijavo. Dokument naj bi podpisali predstavniki vaške skupnosti, jusa in društev. Odvetnik Močnik pa je pristavil, da »bi bilo dobro, ko bi k pobudi pristopile slovenske organizacije«. V ovadbi bodo navedli 23. člen zaščitnega zakona št. 38/2001, ki obravnava »preprečevanje in represijo pojavov nestrpnosti in nasilja nad pripadniki jezikovnih manjšin«. V našem dnevniku je to možnost že omenil Samo Pahor. Po Močnikovem mnenju je hiba tega člena ta, da so v njem omenjeni posamezni pripadniki manjšine, ne pa manjšina sama. Sam je pred leti v ovadbi že citiral 23. člen, ko so neznanci poslali grozilno pismo na sedež Slovenske skupnosti, postopek pa se je nato usmeril drugače in člena niso upoštevali. »Na osnovi tega člena še ni bilo nobene obsodbe,« pravi odvetnik. Domačini poudarjajo, da so večkratni mazaški pohodi (v nekaj mesecih so jih v Štivanu in okolici našteli najmanj štiri) nedvomno prizadeli celo krajevno skupnost, zato se prištevajo med oškodovane stranke. (af) iS «JÜ! Mleontolc Peter Močnik in pokrajinski tabli pri Ribiškem naselju arhiv preiskava - Državno tožilstvo zahteva sojenje zoper davčnega svetovalca Pol milijona evrov v žep Finančna straža na podlagi zbranih dokazov ovadila Tržačana Flavia Rudeza: zadržal naj bi denar, ki so mu ga stranke zaupale za plačevanje davkov Finančna straža s Proseka in tržaško državno tožilstvo obtožujeta davčnega svetovalca, da si je v slabih petih letih nezakonito prilastil več kot pol milijona evrov. Zase naj bi zadrževal denar, ki so mu ga stranke v dobri veri zaupale, da bi poravnal njihove davčne obveznosti. Ob zaključku zapletene preiskave je tožilka Cristina Bacer zahtevala, naj se 65-let-nemu tržaškemu računovodji in davčnemu svetovalcu Flaviu Rudezu sodi zaradi utemeljenega suma nezakonite prilastitve več kot 500.000 evrov. O uvedbi kazenskega procesa bo v kratkem odločal sodnik za predhodne obravnave. Obtoženi je v preteklosti delal v pisarni v Ul. Mazzini v Trstu, trenutno pa je kot davčni svetovalec še ved- moščenice Cestnine niso hoteli plačati Trije bolgarski državljani, ki so v Franciji izvedli večje število tatvin, so se v sredo popoldne z avtomobilom peljali po avtocesti A4 proti Trstu. Na cestninski postaji pri Moščenicah sploh niso hoteli plačati cestnine, zato so z orodjem enostavno odstranili zapornico in nadaljevali pot južno. Tržaška mejna policija in nabrežinski karabinjerji so jih s skupnimi močmi ustavili na Fernetičih. V avtomobilu renault espace s francosko registrsko tablico so odkrili in zasegli nož z dvema reziloma, meter dolgo leseno palico, velik izvijač in kladivo. Trojico - stari so od 23 do 26 let - so kazensko ovadili zaradi posedovanja nevarnega orodja, vozniku pa so zaradi nevarne vožnje napisali globi. Nato so policisti preiskali še prtljažnik in v njem našli razno orodje -več motornih žag, varilnikov in vrtalnikov. Policisti preverjajo, ali so predmeti ukradeni. Flavio Rudez finančna straža no dejaven v pisarni nekih komercialistov v Miljah. Finančna straža s proseške postaje je preiskavo uvedla po davčni kontroli na račun podjetja, ki je bilo na seznamu Rudezevih strank. Preiskovalci so začeli odkrivati številna protislovja in nepravilnosti, ki so jih vodila naravnost do davčne- ga svetovalca. Rudez naj bi med letoma 2005 in 2009 ogoljufal kakih trideset strank, pa tudi državo. Stranke, med katerimi je bilo več podjetnikov, so mu v dobri veri zaupale razne vsote denarja, s katerimi naj bi davčni svetovalec poravnal njihove davčne obveznosti. Rudez pa njihovih davkov baje ni plačeval. Denar naj bi redno spravljal v žep, strankam pa naj bi po navedbah finančne straže vračal lažna bančna potrdila o plačanih zneskih. Potrdila naj bi sam pripravljal in ponarejal. Poleg tega pa je v obrazce za prijavo dohodkov vstavljal lažne podatke in tako v imenu svojih strank utajil lep del njihovih dohodkov, ne da bi bile one s tem seznanjene. Preiskavo so finančni stražniki podkrepili z dokazi, začenši z ban- čnimi podatki in trditvami samih strank, ki so se po svetovalčevi krivdi znašle pod drobnogledom državnih organov. »Z zbranimi dokumenti smo dokazali, da je računovodja odgovoren za ta dejanja,« piše v tiskovnem sporočilu tržaškega pokrajinskega poveljstva finančne straže. Sedaj bodo sodniki presojali, ali je obtoženi res kriv. Finančna straža poudarja, da so podobne goljufije v obdobju, ki ga negativno zaznamuje mednarodna gospodarska kriza, posebno moteče, saj so podjetniki in nasploh davkoplačevalci že tako v stiski. Zaradi tega so se preiskovalci v prvi vrsti posvetili zaščiti oškodovanih žrtev goljufije, ki jih je država uvrstila med svoje dolžnike. (af) Razpis za začasno delo namenjeno brezposelnim Združeni urad za osebje občin Dolina, Zgonik in Repentabor Medobčinskega združenja Mor-je-Kras sporoča, da je objavil javni razpis za iskanje osebja za izvajanje priložnostnega pomožnega dela (plačanega z delovnimi boni - voucher) kot so vrtnarska dela, čiščenje in vzdrževanje stavb, cest, parkov in spomenikov. Razpis je namenjen izključno brezposelnim, ki so vpisani v sezname za zaposlovanje in imajo stalno bivališče v eni od omenjenih občin, diplomo nižje srednje šole ter vozniški izpit B kategorije. Razpis in obrazci za prošnjo so na razpolago na spletnih straneh: www.sandorligo-dolina.it; www.comune.sgoni-co.ts.it; www.comune.monrupi-no.ts.it. Prosilci morajo vlogo predložiti v občini, kjer imajo stalno bivališče, do 30. aprila 2012. Vpisovanje v jasli v Sesljanu Občina Devin Nabrežina obvešča, da se bo v ponedeljek, 16. aprila 2012 začelo vpisovanje v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2012/2013. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št.102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu uradu za protokol - Nabreži-na Kamnolomi 25 - najkasneje do srede, 16. maja 2012, do 17.00 ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na urad za šolstvo, tel. štev. 040 2017375. Praznik SKP v Podlonjerju Stranka komunistične prenove krožek 1. maj vabi danes, 14. aprila, ob 19. uri v Ljudski dom v Podlonjerju na praznik včlanjevanja. Posegel bo pokrajinski tajnik SKP Antonio Saulle. Priznanja za karabinjerje Na sedežu deželne legije v Vidmu so včeraj podelili priznanja zaslužnim karabinjerjem, ki so se med opravljanjem svojih dolžnosti posebno odlikovali. Ob prisotnosti štirih pokrajinskih poveljnikov in številnih oficirjev je brigadni general Luciano Zubani med drugimi nagradil tudi kara-binjerja Manueleja Presotta s tržaške postaje v Naselju sv. Sergija. Presotto je sam ulovil moškega, ki je pobegnil iz hišnega pripora. General Zubani pa je poveljniku mestnega poveljstva v Ul. Hermet Mauriziu Licalziju podelil čin majorja. fernetiči - V baru Sonje in Marka Gregorettija spet dobitek na stavi superenalotto Bar G: »petica« vredna 27.000 € Dobitnik prihaja »s slovenskega Krasa« - Že tretja »petica« v treh letih - Bar opravlja tudi vlogo... »loterijske posvetovalnice« V tretjič gre rado je pregovor, pisan na kožo Bara G na Fernetičih. Preteklo soboto so v baru ob nekdanjem mejnem prehodu spet zadeli »petico« na supere-nalottu, ki je srečnemu dobitniku navrgla skoraj 27 tisoč evrov (točneje: 26.944,96 evra). Dobitek predstavlja za bar upraviteljev Sonje in Marka Gregorettija rekord. Prvič, ker je bila to že tretja petica, zadeta v baru v zadnjih dveh letih in pol (in s takim rekordom se lahko ponaša le malokateri javni lokal ...); drugič, ker je bil to doslej najvišji zadetek v baru (junija 2010 je moški iz Mlinš pri Izlakah zadel »petico« vredno 16.743 evrov, sredi decembra 2009 pa je »petica« osrečila mladega Sežanča-na s 29.091 evri). Tudi tokrat se je sreča nasmehnila igralcu iz Slovenije. »Dobitnik živi na slovenski strani Krasa in je naš klient,« je zadovoljno povedala upraviteljica Sonja, ki pa ni hotela razkriti imena srečneža. Novico o novem zadetku so v baru nalašč zamolčali za nekaj dni, da bi preverili, ali je petico zadel kak »domačin«, ali pa mimoidoči turist. »Pri nas se ob običajnih klientih z Opčin, re-pentabrske in sežanske občine ustavi veliko turistov. Mnogi tudi igrajo superenalotto ali druge igre na srečo. Ob treh "peticah" smo doslej v našem baru zmagali še številne druge manjše vsote: 1.800 evrov, 1.300 evrov,« je pojasnila. Šele ko je postalo jasno, da je zadetek ostal tako rekoč »doma«, so v baru razglasili dobitek. Upravitelji »srečnega Bara G na Fernetičih kroma Gospa Sonja pa je »razkrila« še drugo, svojevrstno dejavnost, ki jo ob tako visokih denarnih zmagah na loteriji opravlja Bar G. Takrat postane tudi nekakšna ... »loterijska posvetovalnica.« Dobitnik se je doslej še vsakič obrnil prav na osebje bara za nasvet, kako do dobljene vsote. »Mi mu svetujemo, naj se odpravi na bližnjo banko, slovensko, seveda, da pridobi davčno številko in odpre na banki račun. Tri tedne potem, ko položi zmagoviti stavčni listek na banko, mu iz Rima že nakažejo denar.« Vse se torej zelo hitro izteče, v veliko veselje dobitnika, pa tudi upraviteljev, ki jim dobitek pomeni lepo reklamo, saj spodbuja kliente k igri . Teh imajo v Baru G na pretek. Med najbolj privlačne sodi sedaj igra Eurojackpot, saj ponuja res sanjski dobitek: 82 milijonov 800 tisoč evrov. M.K. 8 Sobota, 14. aprila 2012 TRST / fotografije - V trgovskem centru Giulia Razstava o Titaniku: iz ladjedelnice na ocean Okrog štirideset fotografij prekoo-ceanske ladje Titanik bo od danes na ogled v trgovskem centru Il Giulia. Fotografije je zbral Maurizio Eliseo, dokumentirajo pa gradnjo ladje v ladjedelnici v Belfastu. Razstava bo prvič na ogled v Trstu, odprli pa jo bodo danes ob 18.30, natanko sto let po brodolomu slovite ladje. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 14. aprila 2012 VALERIJ Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 19.50 - Dolžina dneva 13.29 - Luna vzide ob 2.45 in zatone ob 13.07 Jutri, NEDELJA, 15. aprila 2012 HELENA VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,5 stopinje C, zračni tlak 1002,8 mb pada, vlaga 60-odstotna, veter 3 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,5 stopinje C. CI3 Lekarne Sobota, 14. aprila 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (040 421125), Škedenjska ul. 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ul. 44, Istrska ul. 18/B. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 18/B (040 7606477). 20.10 »Zaobljuba ljubezni«; 20.40 »Ženska v črnem«. KOPER - PLANET TUŠ - 21.05, 23.15 »Odklop«; 14.30, 16.30, 21.10, 23.30 »Vse za denar«; 11.55, 12.50, 15.20, 16.05, 17.20, 18.00 »Lorax 3D - sin-hro.«; 20.20, 23.25 »Igre lakote: Arena smrti«; 11.05, 13.00, 15.05, 17.05, 19.05 »Lorax - sinhro.«; 13.55, 20.00, 22.10 »Bes Titanov 3D«; 19.30 »Titanik 3D«; 11.40, 14.00, 16.15, 18.40, 21.00, 23.20 »Ameriška pita: Obletnica«; 18.30 »Albert Nobbs«; 14.10, 18.10 »Bes Titanov«; 12.20, 16.20 »Masaker«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Battleship«; Dvorana 2: 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Biancaneve«; Dvorana 3: 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Diaz«; Dvorana 4: 15.20, 16.45, 18.15 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 19.45, 22.10 »Piccole bugie tra amici«. SUPER - 16.30, 20.00 »Magnifica pre-senza«; 18.15, 21.45 »Act of valor«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.10 »Battleship (dig.)«; Dvorana 2: 17.30, 21.000 »Titanic 3D (dig.)«; 16.00 »Pirati! Briganti da stra-pazzo«; Dvorana 3: 17.50, 20.00 »Bian-caneve (dig.)«; 22.00 »Romanzo di una strage«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Bel Ami - Storia di un seduttore«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Diaz - Non pulire questo sangue (dig.)«. M Izleti U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 20.30 »Titanic 3D«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Pollo alle prugne«. CINECITY - 14.30, 17.05, 19.40, 22.15 »Battleship«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Bel Ami - Storia di un seduttore«; 22.15 »Edgar Allan Poe - The Raven«; 20.15 »Buona giornata«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »La furia dei Titani 3D«; 15.20, 17.35, 19.55, 22.10 »Biancane-ve«; 14.40, 16.30, 18.20 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 16.30, 20.30 »Titanic 3D«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Act of valor«. FELLINI - 16.00, 20.10 »Marigold Hotel«; 18.00, 22.10 »Romanzo di una strage«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bel Ami - Storia di un seduttore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 17.40, 19.10, 20.40, 22.15 »Ciliegine«. KOPER - KOLOSEJ - 18.20 »Hudič v nas«; 18.10 »John Carter«; 18.00 »Pisma Sv. Nikolaju«; 20.30 »Potomci«; DRUŠTVENA GOSTILNA V GA-BROVCU organizira ob priliki 110-letnice izlet: pridite z nami od 15. do 17. junija na uživanje lepot Švicarskih Alp s panoramskim vlakom in narodnega parka Val Camonica. Vpisovanje in informacije v društveni gostilni ali na tel. št.: 340-2741920 (Mirela) do konca aprila. KROŽEK AUSER Domjo in Milje organizirata izlet v Dalmacijo, od 22. do 24. junija. Obiskali bomo čarobno otočje Kornate ter spoznali izjemno okolje. Prijave in informacije do 15. aprila na tel. št.: 335-6655215 (Matilda). SI ROJEN LETA 1958? Pridi z nami v Belo krajino v soboto, 19. maja. Informacije in prijave do 15. aprila po tel. št. 347-0396371 (Nadja) ali 3479604775 (Igor). POTEPANJE PO BOLGARIJI Slovensko planinsko društvo Trst načrtuje od 26. julija do 5. avgusta, enajstdnevno potepanje po Bolgariji. Program načrtovanega izleta bomo predstavili v sredo, 18. aprila, ob 20.30 v društveni postojanki v Boljuncu, hišna številka 44. Vabljeni vsi, ki jih pobuda zanima. ENODNEVNI IZLET NA BRIJONE: v nedeljo, 20. maja, za letnike '38 in '40 iz Brega. Prijave od 18. do 20. ure na tel. št. 040-228468 (Ada). Vpisovanje do 20. aprila. PREŠERNI IZLET Kd Kraški dom, Skd Krasno Polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa in Skd Tabor v Ljubljano z ogledom razstave »Tržaška umetnostna obzorja« v Cankarje- središče Avtobusi lahko spet vozijo po Mazzinijevi ulici Skoraj dva meseca so trajala dela na Mazzinijevi ulici, včeraj pa se je njihova prva faza zaključila. Avtobusi mestnega prevoznega podjetja Trieste Trasporti lahko tako ponovno vozijo v obe smeri. Kot so sporočili s tržaške Občine, so včeraj zaključili z odstranjevanjem tirnic Stream s cestišča ene osrednjih mestnih ulic, po kateri peljejo predvsem avtobusi. Z odstranjevanjem so začeli 21. februarja, izvedli pa sta ga podjetji AMT in Ansaldo (strošek je znašal 414.000 evrov). Od včeraj je kot omenjeno Mazzinijeva ulica ponovno prevozna v obe smeri. Čez dva ali tri mesece pa bodo ulico na novo asfaltirali. Ta druga faza del, ki bo bremenila občinski proračun, naj bi trajala približno dva tedna. vem domu in v Vrbo s kosilom, v nedeljo, 22. aprila. Vpisovanja (do zasedbe mest) na tel. št. 347-0410542 (Suzana). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet na Poljsko, od 25. do 29. aprila. Ogledali si bomo vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Ko-niakow, muzeja pivovarstva Zywiec, Korbielow, Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, ogled bizonov, Kalwaria Zabrzydowska, Krakow, duhovni center Poljske, grob Ane celjske, Wieliczka, Olomouc in še mnogo drugega. Še nekaj prostih mest. Informacije: Dušan (+386) 41634750 ali dusan.pavlica@siol.net DRUŠTVO VRTNARJEV organizira izlet v Amsterdam, ki bo od 26. do 30. aprila. Prostih je še 8 mest. Program: ogled Amsterdama z okolico, borzo cvetja, cvetlični park Keukenhof, Haag. Informacije na tel. št.: 0038631372632, 335-6479875. IZLET V BOSNO organizira Fotovideo Trst80 od 10. do 13. maja: izlet do kamnitih krogel pri Zavidovicih, piramid v Visokem, Sarajevo, Travnik in Jajce. Informacije in opis programa na www.trst80.com. Prijave in informacije čim prej na tel. 329-4128363 (Marko). PODPORNO DRUŠTVO ROJAN v sodelovanju s Krutom vabi v nedeljo, 13. maja, na izlet v zibelko slovenske kulture in čebelarstva pod Stolom na Gorenjskem. Vpisovanje in informacije: Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, pri g. Kobalu na tel. 040-826661 in pri g. Bo-letu na tel. 040-417025. ¿j Čestitke m Zveza slovenskih SKD kulturnih _ . .. društev in Barkovlje vabita na koncert v sklopu 43. revye «primorska poje danes, 14. aprila, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah Še na mnoga zdrava in vesela leta želijo VESNI njeni dragi: Silvija, Tomaž in Bojana. Pitagora bi se pošteno namrdnil ob vesti, da se prof. VESNA že celo leto in več ukvarja s korenom števila 2.500. V nesebično pomoč ji prav radi priskočijo vsi njeni soletniki. Draga VALENTINA in STEFANO! Naj se vama skupno življenje spremeni v pravljico, ki nikoli ne mine, naj ljubezen traja in traja, naj ne bo prepirov in sivine ampak samo veselje, smeh in čudoviti nepozabni čarobni trenutki v dvoje! Nadja, Janja in Dario. 13 Prireditve KD KRAŠKI DOM - Amaterske skupine se predstavljajo: danes, 14. aprila, ob 20.30 Proposte teatrali: »Ma chi te son ti...?«, režija Luciano Volpi; nedelja, 15. aprila, ob 18. uri - Mlajša gledališka skupina Skk: »Razbojnice«, režija Patrizia Jurinčič in Maruška Gu-štin. Vljudno vabljeni na ogled v kulturni dom na Colu. SKD BARKOVLJE IN ZSKD vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje danes, 14. aprila, ob 20.30 v Cer- ZBOROVSKI VEČER MePZ Cominum MePZ Igo Gruden danes, 14. aprila 2012 ob 20.30 Kulturni dom I. Gruden - Nabrežina kev sv. Jerneja v Barkovljah. Nastopajo MePZ sv. Lucija-Portorož, Ce-MePZ Zvon-Ilirska Bistrica, MePZ Coro Tre valli-Tri doline-Sv. Lenard, Komorni zbor Grgar, MoPZ Napev-Batuje, Združeni zbor ZCPZ Trst in Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec-Ljubljana. SKD IGO GRUDEN vabi na zborovski koncert MePZ Cominum in MePZ Igo Gruden danes, 14. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na Večer popevke in jazzovskih standardov, ki ga bodo oblikovali udeleženci delavnice za zabavno glasbo in jazz pod okriljem Glasbene matice in umetniškim vodstvom Andrejke Možina. Pričakujemo vas v nedeljo, 15. aprila, ob 18.30 v dvorani društva v Briščikih št. 77. SKD V. VODNIK vabi v nedeljo, 15. aprila, ob 17. uri v društvene prostore na ogled predstave Rum'n Kocacola. Nastopajo čarovnik Vikj in sodelavki Tanja in Eva. Vabljeni osnovnošolci in srednješolci ter seveda odrasli. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Odbor za nagrado Vstajenje vabita v ponedeljek, 16. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na slovesno podelitev nagrade Vstajenje knjižničarju Marjanu Pertotu za knjigo Lepa Vida ob Srebrni reki. Nagrajenca in njegovo delo bo predstavil Ivo Jevnikar. Za glasbeni okvir bo poskrbel ŽPZ Prosek - Kontovel pod vodstvom Marka Štoke. Nagrado bo izročil predstavnik Zadružne kraške banke. Začetek ob 20.30. TRŽAŠKA KNJIGARNA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v torek, 17. aprila, ob 17.30 v Narodni dom v Trstu na predstavitev knjige Borisa Pahorja »Figlio di nessuno«. Z avtorjem se bo pogovarjala Nadja Roncelli. A SE RAZUMEMO? O vseh mogočih pomenih besede bo govora na kavi s knjigo, ki jo prirejajo Založništvo tržaškega tiska, Mladika in Tržaška knjigarna. Z gostom, prof. Ivanom Verčem, rednim profesorjem za ruski jezik in književnost na tržaški univerzi, se bo pogovarjala Martina Kafol. Iztočnica za pogovor bo knjiga Ivana Verča Razumevanje jezikov književnosti (ZRC SAZU,2010). Vabljeni na kavo v tržaško knjigarno, vsredo, 18 aprila, ob 10.00. SKLAD MITJA ČUK vabi na Festinva-lOp - 4. mednarodno srečanje drugačnih gledališč v Prosvetni dom na Opčine, v sredo 18. in četrtek, 19. aprila, vsakič z začetkom ob 10. uri. Častna gostja bo Lara Komar, igralka SSG Trst. Zaključek z igralcem in pedagogom Stenom Vilarjem »Mi smo sonce!«. Povezovala bo igralka Elena Husu. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 19. aprila, na predstavitev knjige »Tipi tapi v rusi kapi« Martine Legiša in Štefana Turka. Knjigo bo predstavila Alina Carli ob sodelovanju Glasbene kambrce, ki rDobrodelni koncert za združenje BAMBINI D£L DANUBIO onlus Nastopajo: Dpz Krasje Mopz Sv. Jernej MepzJacobus Gallus danes, 14. aprila, ob 20.30 v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah Iv I KULTURNO DRUŠTVO kraški dom Amaterske skupine se predstavljajo danes. 14. aprila, od 20.30 Proposte teatrali »na cm te son iL?« režija Luciano Volpi lutri, 15. aprila, od 10. uri Mlajša gledališka skupina Skk »Razbojnice« režija Patrizia Jurinčič in Maruška Guštin Vljudno vabljeni na ogled v kulturni dom na Colu. jo vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 18. uri. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na »Pravljične urice«. Sedmo srečanje bo v četrtek, 19. aprila, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj: »Zlatkov zaklad« (Ruth Wielockx). SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje razstave v Kavarni Gruden v petek, 20. aprila, ob 18. uri. Umetnico Ivico Žer-jal bo predstavil mag. Simon Kastelic. SKD BARKOVLJE, SKD I. GRBEC IN SKD S. ŠKAMPERLE v sodelovanju z ZSKD vabijo v soboto, 21. aprila, ob 18.00 v Marijin dom pri Sv. Ivanu na premiero gledališke predstave »Skok v pravljični svet« v izvedbi gledališke skupine osnovnošolcev tržaških mestnih šol. Režija in mentorstvo Elena Husu, Boža Hrvatič in Patrizia Ju-rinčič. ZSKD IN DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v soboto, 21. aprila, ob 20.30 v Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Milje. Nastopajo Fantje s'pod Karlovice-Pre-garje, MePZ Faros-Piran, ŽePZ Ivan Grbec-Škedenj, MoPZ Kromberški vodopivci-Kromberk, MePZ Comi-num-Komen, DePZ Mavrica-Postoj-na, MePZ Obal'ca-Koper. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ vabi v Slovensko Stalno Gledališče v Trstu v nedeljo, 22. in ponedeljek, 23. aprila, ob 20. uri na ogled Donizettijeve opere Ljubezenski Napoj (L'Elisir d'Amore). V jutranji urah bodo predstave za otroke in šolsko mladino. RAZSTAVA PIRHOV V NABREŽINI Tudi letos bo ob sobotah do 22. aprila, od 16. do 19. ure v župnijski dvorani v Nabrežini tradicionalna razstava pirhov z vsega sveta (več kot 700). Urnik ob sobotah in praznikih: 16.00-19.00. CENTER ZA KULTURNE RAZISKAVE BARDO IN ZSKD vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v nedeljo, 29. aprila, ob 15.30 v Cerkev sv. Florijana v Zavarhu. Nastopajo Vokalna skupina Pobegi, MePZ Igo Gru-den-Nabrežina, ŽePZ Rože-Nova Gorica, MoPZ Kazimir Nanut-Kanal, MoPZ Izola, DePZ Kraški slavček-Nabrežina. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Poropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. / TRST Sobota, 14. aprila 2012 9 Claudio Magris SAJ RAZUMETE danes,14. aprila ob 20.30 (prva sobota) RAZPRODANO četrtek, 19. aprila ob 19.30 (prvi četrtek) petek, 20. aprila ob 20.30 (drugi petek) sobota, 21. aprila ob 20.30 (druga sobota) nedelja, 22. aprila ob 16.00 (prva nedelja) četrtek, 26. aprila ob 19.30 (drugi četrtek) petek, 27. aprila ob 20.30 (tretji petek) sobota, 28. aprila ob 20.30 (tretja sobota) nedelja, 29. aprila ob 16.00 (druga nedelja) OSNOVNI ABONMA(V Mali dvorani) vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com 9 Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA - Ul. Weiss 15, bo v petek, 20. aprila, od 16. do 18. ure predavanje predstavnikov poštne policije na temo »Prednosti in pasti interneta«. Ob 18. uri bo roditeljski sestanek za starše dijakov vseh razredov. Vabljeni! Ü3 Obvestila 5 TISOČINK za Sklad Mitja Čuk Za podporo Skladu iz svojega dohodka (I.R.RE.F. 2011) vpišite davčno številko: C.F. 00639780329 POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljun-cu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 338-7220353 (Fantovska Boljunec). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Manipo-lativne delavnice v aprilu: »Moja tipalna knjiga« in »Uokvirimo se«. Informacije na tel. št.: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure (Igralni kotiček Palček). CICI KNJIŽNICA v Ljudskem domu v Trebčah je odprta vsak torek, od 15.30 do 17.00. Stopite v pravljični svet knjig, z veseljem vas pričakujemo. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na 4-urno delavnico EFT tehnike (metoda o samopomoči v trenutkih zbeganosti in slabega počutja) z arh. Barbaro Zetko danes, 14. aprila, od 15. do 19. ure v društvenih prostorih na stadjo-nu 1. Maj. Informacije na tel. št.: 3497338101 ali 347-7278410. ZSKD obvešča, da se bosta delavnici v okviru pobude »Kult-ura zate« nadaljevali tudi aprila: delavnica »Projektno vodenje: mentorstvo v projektu, komunikacija, motivacija, evalvacija« danes, 14. aprila, od 9. do 17. ure v prostorih SKD France Prešeren; delavnica »Tim in timsko delo: stili vodenja tima, vloge v timu« v soboto, 21. aprila, od 14. do 18. ure v srenjski hiši SKD Krasno polje v Gročani. PLANINSKI ODSEK SK DEVIN prireja v nedeljo, 15. aprila, 25. Memorial »Mirko Škabar«, tradicionalni in letos jubilejni spomladanski pohod od Pra-prota v Repen. Zbirališče v Praprotu od 8.30 do 10.00, prihod v Repen v opoldanskih urah, kjer bo v Koči pod Rupo kosilo ter nagrajevanje. Za po-vratek v Praprot bodo na razpolago društveni kombiji. V primeru slabega vremena pohod odpade. Informacije na tel. 040-200782 (Frančko). DSMO K. FERLUGA sklicuje redni občni zbor volilnega značaja, ki bo v ponedeljek, 16. aprila, v društvenih prostorih (Ul. Roma 22 - Milje) ob 20.00 v prvem, ob 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo priložnost za včlanjevanje oz. za poravnavo članarin. Vabljeni. ZADRUGA VESNA sklicuje v ponedeljek, 16. aprila, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju redni občni zbor, ki bo v novem operativnem sedežu Društva Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga v Miljah, Ul. Roma 22, v 1. nadstropju. A.N.A.G. - Državno združenje poku-ševalcev žganja - Tržaška sekcija, organizira tečaj 1. stopnje pokuševal-cev žganja. Tečaj se bo odvijal v Trstu (rajon Sv. Alojzij, Ul. Dei Mille 16) od 20.00 do 22.30 v torek, 17., v petek, 20. in 27. aprila ter v petek, 4. in v torek, 8. maja. Informacije in vpis: Jadran Žerjal 349-8638740, erik.@ali-ce.it; Bruno Fortunato (deželni predsednik) 338-9490408, fortunatobru-no@libero.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, Patronat INAC, sindikat upokojencev SPI-CGIL, vabijo na skupno informativno srečanje na temo »Pokojninska reforma in njene posledice na naš vsakdan«, ki bo v torek, 17. aprila, ob 18. uri v Ul. Cicerone 8/b. Na vaša vprašanja bosta odgovarjala Igor Castellani za Patronat INCA in David Krebel za Patronat INAC. Lepo vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI sklicuje redni občni zbor v torek, 17. aprila, v društvenih prostorih ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na naslednje srečanje, ki bo v torek, 17. aprila, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Do-nizettijevi ulici 3. Pridružite se nam! OBČINA DOLINA vabi vse oljkarje, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave ekstradeviškega oljčnega olja v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce (eno steklenico 500 ml in eno 250 ml) najkasneje do torka, 17. aprila, na županstvo občine Dolina. OBČINA ZGONIK prireja, v sodelovanju s postajo orožnikov iz Devinšči-ne v torek, 17. aprila, ob 17.00 v prostorih KRD Dom Briščiki (št. 77) srečanje s poveljnikom orožniške postaje Devinščina M. De Leom o osnovnih pravilih proti prevaram. Vabljeni vsi občani! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 17. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel vabi svoje člane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v torek, 17. aprila, ob 16.30 v prvem sklicanju in v sredo, 18. aprila, ob 19.30 v drugem na sedežu Združenja v Trstu, Ul. Ginnastica 72. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vas vljudno vabi na predavanje »Onkološka preventiva: kar je na krožniku, je pomembno!« v sredo, 18. aprila, ob 17. uri v Narodni dom, Ul. Filzi 14, Trst. Predavala bo dr. Majda Košuta. SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce vljudno vabi na literarno predavanje dr. Ane Toroš, ki bo v četrtek, 19. aprila, ob 11. uri v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. V predavanju z naslovom Pesmi o Trstu in Tržaškem iz obdobja prve polovice 20. stoletja izpod peresa slovenskih in italijanskih avtoric bo predstavila slovenske in italijanske pesnice, ki so ustvarjale v obdobju prve polovice 20. stoletja in v svojih delih spregovorile o tržaškem prostoru. Vljudno vabljeni! SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje 36. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 19. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v Konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. SLOVENSKA UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE v Trstu vabi na ogled srednjeveških Milj in razstave Deziderija Švare. Dobimo se v četrtek, 19. aprila, ob 15.00 na pomorski postaji, od koder se bomo odpeljali z ladjo Delfino Verde. SZSO: slovenski tržaški skavti in skav-tinje sporočajo, da si člani lahko nabavijo kroje v četrtek, 19. aprila, od 17. do 19. ure na sedežu, Ul. Risorta 3. ZSKD sklicuje 46. redni občni zbor v četrtek, 19. aprila, (prvi sklic ob 19.30 in drugi ob 20.00) na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah (Go), Prvomajska ul. 20. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, predsedniško in blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno. KMEČKA ZVEZA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 20. aprila, ob 18. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO sklicuje v petek, 20. aprila, redni občni zbor v svojem sedežu, Ul. Mazzini 46, v Trstu. Poleg poročil bo na dnevnem redu obnovitev vodstvenih teles. Začetek v drugem sklicu ob 18. uri. AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 21. aprila, ob 19. uri v prostorih Prosvetnega Doma na Opčinah, družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na otroški praznik ob zaključku likovnega natečaja »Igrajmo se pravljice« v soboto, 21. aprila, od 15. do 17. ure: likovni ex tempore za otroke otroških vrtcev in osnovnih šol. V nedeljo, 22. aprila, ob 17. uri: igra »Heidi« v izvedbi članov Radijskega odra in režiji Lučke Susič ter nagrajevanje. Bogat srečolov. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). KD PRIMAVERA POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - spomladanski ekvinocij«, ki bo v soboto, 21. aprila, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Na-brežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapeutkinja dr. Lucia Lorenzi. Informacije in prijave na tel. št. 347-4437922, 334-7520208 ali r.jurada@gmail.com. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 21. aprila, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferro-viario« v Nabrežini. TRŽAŠKA SEKCIJA ZA BIODINAMI-ČNO POLJEDELSTVO »Oasi di San Giovanni« organizira 12-urni tečaj o osnovanju vrta na biodinamični osnovi. Tečaj bo potekal na eksperimentalnem vrtu pri Sv. Ivanu v soboto, 21., in nedeljo, 22. aprila, od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Za informacije in vpis tel. št. 333-7864810. SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v soboto, 28. aprila, pokušnjo domačega kruha, vina in ekstradeviškega olja. Vzorce vina in olja, ki jih bo strokovna komisija ocenila, naj pridelovalci oddajo društvu v ponedeljek, 23. in torek, 24. aprila, od 18. do 20. ure. (2 steklenici vina za vsak vzorec, stekleničke za olje pa so na voljo v društvu). Prvi trije uvrščeni za vino bodo prejeli diplomo in pokal, za olje pa diplomo in kolajno. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za novo številko občinskega glasila, ki ga lahko dostavite občinskemu tajništvu do torka, 24. aprila. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 26. aprila, ob 8.00 v prvem in v petek, 27. aprila, ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. Dnevni red: Uvodni pozdrav; Poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora); Razprava; Odobritev obračuna 2011 in proračuna 2012; razno. ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 27. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v prostorih telovadnice F. Bevk na Opčinah. SKD TABOR ZA OTROKE - Ura pra- vljic: v knjižnici se skriva miška. Ulovimo jo! V petek, 27. aprila, ob 16. uri. Pripoveduje Jasmina Smotlak. Vabljeni! SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v petek, 27. aprila, ob 18. uri na sedežu. O drugem sklicanju bodo člani obveščeni z vabili. 0 Mali oglasi 37-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami kot skladiščnik ter kot splošni delavec išče resno zaposlitev. Tel. št.: 040-200882. DEKLE IŠČE ZAPOSLITEV kot otroška varuška. Tel. št. 340-2762765. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših oseb išče delo. Tel. št. 335-6445419. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. 3206303821 (v večernih urah). IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb, po možnosti v dolinski občini. Tel. št.: 392-3842937. PO ZNIŽANI CENI PRODAM BMW X5, letnik 2006, malo prevoženih kilometrov. Tel. št. 335-6322701. PODARIM tri simpatične mucke. Tel. št.: 338-1492876. PRIPOROČENA GOSPA iz Latinske Amerike nudi 24 urno nego ostarelim po zmerni ceni. Tel. 347-6082315. PRODAJAMO domači brinjevec in bri-njevo olje, tel. št. 040-2024022 od 16. do 20. ure. PRODAM SKUTER 250 v odličnem stanju s 4.000 prevoženimi kilometri. Tel. št. 348-5913170. PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt. Tel. št.: 040-764682. PRODAM avto volkswagen passat sw, letnik 1998, edini lastnik. Tel. št.: 3387408271. PRODAM fiat punto, letnik 2002, klima in ABS, črne barve, 1500,00 evrov. Tel. št.: 339-3924888. PRODAM njivo v dolinski občini, 1.300 kv. m. in orodja za predelavo vina. Tel. 040-280910. STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. V ŠKEDNJU v dvostanovanjski hiši dajem v najem prenovljeno in popolnoma opremljeno stanovanje, 110 kv.m. s parkirnim prostorom. Tel. št.: 347-8003883. HI Osmice Prispevki S Poslovni oglasi SLOVENSKO PODJETJE v Trstu, s področja elektronike, išče sodelavca/ko za tehnično-komer-cialno dejavnost. Zahteva se višješolska ali univerzitetna izobrazba iz tehnično znanstvenih smeri, zanimanje za nove tehnologije, poznavanje dela z orodji MS Office in angleščine. Od vas pričakujemo redoljubnost, točnost, zanesljivost in organiziranost. Nudimo vam zaposlitev v mladem, dinamičnem in proaktiv-nem kolektivu. Curriculum vitae pošljite na delotrst@gmail.com BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. S. Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO je odprl Miro Zigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. SERGIO GIOVANNINI ima odprto osmico v Ul. dei Modiano (Strada di Fiume). Nudi pristno kapljico in domač prigrizek. Toplo Vabljeni! V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V SAMATORCI je družina Pipan odprla osmico. Tel. št. 040-229261. V spomin na dragega Jožka Morelja daruje Danica Colja 20,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič na Opčinah. V spomin na Lucianinega očeta Marija Sancina daruje Danica Colja 15,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D'An-gelo, Hrovatin. Namesto cvetja na grob Bruna Baita darujeta Gracijela in Claudio 20,00 evrov za cerkvico na Jezeru. Namesto cvetja na grob Bruna Baita darujejo družine Bachi, Fonda, Grego-ri in Gigi Gustini 200,00 evrov za cerkvico na Jezeru. V spomin na Nerino Dugulin darujeta Gianni Vaccari in Diego Tretjak 40,00 evrov za SKD Grad od Banov. V spomin na gospoda Zora Štoklja daruje družina Pirjevec - Paternu 50,00 evrov za Košarkarski klub Bor. V spomin na Angela Škerka darujejo Nora, Sandi in Miran Kante 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Praprotu. V spomin na Angela Škerka darujeta Anica in Berto Adamič 50,00 evrov za Vaško skupnost Praprot. V spomin na ljubljeno mamo Vojko Ban vd. Ukmar darujeta Sonja in Drago 100,00 evrov za krožek Krut, 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor v Ro-janu in 50,00 evrov za Društvo Ro-janski Marijin dom. V spomin na dragega Zorota Štoklja darujeta Sonja in Drago Ukmar 30,00 evrov za Društvo Rojanski Marijin dom. Popavek: Namesto cvetja na grob drage Vojke Ukmar darujeta Desi in Silvio 20,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na dragega Zorota Štoklja daruje družina Kovačič 100,00 evrov za Košarkarski klub Bor. V spomin na Angelota Škerka prispevajo žena Ida in otroci 150,00 evrov za Vaško skupnost Praprot, 100,00 evrov za SKD Vigred, 150,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 150,00 evrov za VZPI - ANPI Devin Nabrežina. V spomin na Julkota Kosmino darujeta Herman in Magda Svetlič 20,00 evrov za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Angela Šker-ka daruje Marcella 20,00 evrov za šempolajski cerkveni pevski zbor. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini H6: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. 10 Sobota, 14. aprila 2012 TRST / zborovsko petje - Pomemben podvig mladinske vokalne skupine Pevska skupina Anakrousis se ponaša z zgoščenko Start Skupina se je razvila iz šolskega zbora nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda Ni veliko zborov pri nas, tudi takih z dolgim stažem, ki bi se lahko pohvalil s ploščo. Ko pa izide zgoščenka mladinske skupine, je praznik gotovo še večji, zlasti, če gre za posnetke, ki pričajo o razvoju zbora, ki je nastal na šoli in iz ljubezni do petja prerasel v samostojno skupino. To drži za Mladinsko vokalno skupino Anakrousis, ki je konec meseca februarja v Peterlinovi dvorani v Trstu predstavila svoj zadnji podvig, zgoščenko z naslovom Start. Mladinska vokalna skupina Ana-krousis se je razvila iz šolskega zbora nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana v Trstu in jo vodi prof. Maurizio Marchesich. Zato je uvodoma veliko zadoščenje ob izidu izrazila ravnateljica svetoivanske šole, prof. Fiorella Benčič, ki je izpostavila vzgojni pomen petja v zboru, češ da otrok, ki sodeluje pri zboru, ne bogati le svojih glasbenih izkušenj, ampak tudi osebnostno zelo napreduje in razvije velik smisel za sodelovanje. Predstavitev zgoščenke in pogovor v zvezi z uresničitvijo tega načrta je vodil profesor zborovodstva na ljubljanski akademiji za glasbo Marko Vatovec, ki je bil Marchesichev mentor med njegovim študijskim bivanjem v Ljubljani. Zborovodja Marchesich je pojasnil, da želi biti zgoščenka v prvi vrsti dokument o delu, ki je bilo opravljeno na šoli. Istočasno, kot pove sam naslov, pa tudi ne- Vokalna skupina Anakrousis na predstavitvi zgoščenke kakšno izhodišče za nadaljnje delo. Glede programskih izbir je zborovodja pojasnil, da skuša segati po čim bolj zanimivih pesmih za mlade pevce, kar spodbuja njihovo sodelovanje in pripseva k naprevanju skupine. Na sami predstavitvi je zbor nastopil v svoji prvotni, šolski postavi, nato pa še v sedanji. Navdušenje 20 mladih pevcev (med njimi je tudi lepa fan- tovska sekcija) nad zborovsko dejavnostjo je potrdila članica zbora Jasna Gornik, ki je povedala, da pri vajah sicer intenzivno delajo, a se obenem tudi zelo zabavajo. Predsednik ZCPZ Marko Tavčar pa je v svojem posegu izrazil prepričanje, da bodo znali mladi pevci zanos in veselje do petja, ki ju izkazujejo, nositi s seboj v življenju in se bodo lahko po- stopoma vključili v odrasle zbore, ki delujejo v krajih, od koder prihajajo. Zborovodja Maurizio Marchesich se je na večeru zahvalil vsem, ki so omogočili uresničitev tega podviga, sami šoli, staršem pevcev, društvu Skala iz Gro-pade, kjer Anakrousis sedaj vadi, ZCPZ za pomoč pri organizaciji in Slovenski prosvetni matici iz Trsta, ki je finančno podprla izid predstavljene zgoščenke. (al) NOCOJ NA OPCINAH Dobrodelni koncert za balkanske otroke Dobra glasba z dobrimi nameni bo nocoj nagovorila ljubitelje zborovske glasbe, ki bodo ob poslušanju treh kakovostnih pevskih skupin lahko podprli delovanje tržaškega neprofitne-ga združenja Bambini del Danubio. Od ustanovitve leta 2004 je poslanstvo te organizacije pomagati hudo bolnim otrokom iz družin z druž-beno-ekonomskimi težavami s področja Balkana in Podonavja, z leti pa se je dejavnost razširila še na revne države v Afriki, Južni Ameriki in Aziji. Koncert za »otroke Donave« bo v cerkvi svetega Jerneja na Opčinah s pričetkom ob 20.30. Vstop je prost, prostovoljni prispevki pa bodo v celoti namenjeni otrokom v stiski. Koncert bo združil tri zanimive domače pevske skupine. Nastopili bodo dekliški zbor Krasje, ki je posrečen projekt čezmejnega sodelovanja v znamenju glasbe, moški pevski zbor sveti Jernej, ki združuje solidne pevce z dolgoletno izkušnjo, in mešani zbor Gallus, nositelj dolgoletne pevske tradicije v tržaškem mestnem središču. Petje v dekliški, moški in mešani zasedbi bo s tremi različnimi zvočnimi podobami ponudilo vpogled v ravno tako različne repertoarje. Dekleta zbora, ki ga vodi Urška Fabjan, bodo izvedle program sakralnih in posvetnih pesmi na širokem stilnem obzorju slovenske in mednarodne literature, moški zbor Mirka Ferlana pa je pripravil izbor klasikov iz pretežno slovanskega področja. Dirigent Marko Sancin je za svoje pevce izbral «tekmoval-ni» spored s srednjeevropskim fo-kusom. (ROP) NOVA STORITEV LOČENEGA ZBIRANJA OD VRAT DO VRAT «LENEGA VRTNEGA ODPA comune di trieste AcegasAps Predstavljamo poskusno storitev ločenega zbiranja zelenega vrtnega odpada od vrat do vrat za gospodinjstva. AcegasAps nudi gospodinjstvom v brezplačno uporabo posode za odlaganje trave, listja in vejevja, za katere v preteklosti ni bilo predvideno ločeno zbiranje. laidalje lahko posode za zbiranje zelenega odreza prevzamete v skladišču družbe AcegasAps v ulici Caboto 19, ob četrtkih od lTao20urein ob sobotah od 9 do 19 ure. Vsaka posoda je opremljena z numerično kodo, ki je povezana z numerično kodo uporabnika, obe pa boste potrebovali pri naročanju storitve odvoza. Za vsako hišno številko je predvidena ena sama posoda; uporabniki, ki jim ena sama posoda ne zadošča, morajo samostojno poskrbeti za nakup dodatnih posod z enakimi značilnostmi. V primeru selitve v drugo občino mora uporabnik posodo vrniti družbi AcegasAps. Nova storitev dopolnjuje zahteve veljavnega Občinskega pravilnika za ravnanje z odpadki. Opozarjamo, da je za uporabnike, ki imajo vrt, ločeno zbiranje zelenega odreza obvezno. KAJ ODLOŽITI Manjše količine trave, listja, obrezanih vej in korenin, ki nastanejo pri rednem vzdrževanju vrta. KAKO ODLOŽITI Zeleni odpad odložite v posode brez vrečk in brez primesi zemlje, kamenja, cvetličnih loncev ali podstavkov. Vsebine posod ne potlačite preveč, saj bi tako ovirali praznjenje posode. Obrezane veje povežite v butare, dolge največ meter, premera do 50 cm in težke do 20 kg (take, da jih lahko dvigne ena oseba). Večjih butar in neustreznih odpadkov ne bomo prevzeli. KDAJ ODLOŽITI V večernih urah na datum odvoza, ki ste ga prejeli ob naročilu storitve, od 19.30 do 20 ure. KAM ODLOŽITI Razen v primeru drugačnih navodil je treba v poskusnem obdobju storitve posode in/ali butare obvezno odložiti na javno površino, dostopno za tovorno vozilo, v bližini vhoda vašega doma. KORISTI S tem načinom zbiranja nameravamo povečati odstotek ločeno zbranih odpadkov in količino odpadkov za ponovno predelavo. Po ustrezni obdelavi zelenega odreza vrtov pridobimo organsko gnojilo za kmetijstvo in vrtnarstvo. NAROČILO STORITVE ODVOZA Storitev praznjenja posode in odvoza odpadkov lahko naročite s klicem na Brezplačno številko Po odgovoru avtomatskega odzivnika sledite navodilom in vtipkajte numerično kodo uporabnika in nato numerično kodo posode. Ob potrditvi rezervacije sistem posreduje datum odvoza. PREVZEM POSOD / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 14. aprila 2012 1 1 SLOVENIJA TA TEDEN Janez Novak ne razume vlade Vojko Flegar Slovenijo naslednjo sredo čaka svojevrstna premiera. Najmanj polovica javnih uslužbencev, kakšnih 80 tisoč torej, namerava stavkati zaradi vladnih varčevalnih ukrepov. Za doslej največji stavkovni protest v samostojni Sloveniji so se med drugimi odločili učitelji, vzgojitelji, kulturniki, raziskovalci, policisti in še nekateri, plakati za enodnevno stavko so že natisnjeni, navzlic napovedanemu nadaljevanju pogovorov med socialnimi partnerji še pred sredo niti vlada ne verjame več, da bi sindikati popustili, še več, ne bi bilo presenečenje, če bi se stavkovni val v naslednjih dneh in tednih razširil in poglobil. Stavka v sredo je neposredni odgovor sindikatov javnega sektorja na vladno enostransko sprejetje predloga varčevalnih ukrepov oziroma zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je bil ta četrtek poslan v parlament. Vladni predstavniki so ob tem resda poudarjali, da ta krog socialnega dialoga še ni končan in da lahko v postopku sprejemanja zakona pride do pomembnih dopolnitev, tudi na predlog sindikatov, toda povsem jasno je, da so možnosti za kaj takšnega zelo pičle. Vlada bi namreč rada, da bi poslanci zakon o uravnoteženem proračunu sprejeli še ta mesec, vsekakor pa pred obiskom evropskih »nadzornikov« v prvi polovici maja, medtem ko sindikati že ves čas poudarjajo, da zaradi decembrske zamrznitve plač in socialnih transferjev do konca letošnjega junija ni potrebna tolikšna naglica, predvsem pa seveda, da se je vlada varčevanja lotila na napačnih koncih. V ospredju je seveda spor zaradi načrtovanega 10-odstotnega (v povprečju) znižanja plač, toda pred sre- dino stavko so sindikati kot glavni kamen spotike označili hkratno višanje normativov za zaposlene (denimo v šolstvu) ter odpuščanja javnih uslužbencev, do katerih bi prav zaradi višjih normativov nujno moralo priti. Slednjega vlada sicer ne skriva, toda njene številke o »kadrovskih« presežkih so precej nižje od sindikalnih. Kot čez palec ocenjujejo poznavalci, pa bi ob uresničitvi vseh vladnih ukrepov utegnilo biti »odveč« kakšnih 5 do 7 tisoč zaposlenih. Kot sta dokaj soglasno pokazali anketi dnevnika Delo in novogoriške fakultete za uporabne družbene študije (Fudš), tri petine vprašanih podpirajo znižanje plač v javnem sektorju, v precejšnjem protislovju s tem pa je podatek, da jih več kot polovica (50,2 oziroma 51,1 odstotek po anketi Fudša) hkrati podpira tudi stavko javnih uslužbencev. Zmedo glede tega, kaj si o vladnem projektu ekspre-sne prepolovitve proračunskega primanjkljaja (s slabih 6 odstotkov lani naj bi se ta že konec letošnjega leta s skupno skoraj milijardo evrov prihrankov znižal na maastrichtsko mejo 3 odstotkov) mislijo volivci, pa povečuje še protislovje med podatkom, da so štiri petine anketiranih po obeh anketah prepričane, da je varčevanje nujno, podpora vladi pa je ob tem v enem samem mesecu s slabe polovice zdrsnila na dobro četrtino. Videti je, kot da se pregovorni Janez Novak, povprečni Slovenec torej, še ni dokončno odločil, ali naj krizo v četrtem letu vendarle vzame resno ali ne, na drugi strani pa nedvomno drži tudi, da je vlada Janeza Janše potrebo po tako drastičnih varčevalnih ukrepih zelo slabo razložila. Še pred lanskimi decembrskimi volitvami, denimo, in neposredno po njih, ko je ka- zalo, da desnosredinske stranke ne bodo dobile priložnosti za sestavo vlade, so v strankah sedanje vladne koalicije zniževanje plač izrecno izključevali, češ da ni potrebno, pa tudi v koalicijski pogodbi o njem ni govora. Potem so sredi prejšnjega meseca vladne stranke ploščo nenadoma obrnile, čeprav se medtem ni zgodilo nič, kar bi ljudje lahko razumeli kot »višjo silo«. Nasprotno, slovenska zadolženost je s 45 odstotki še vedno trikrat manjša od italijanske in daleč od maastrichtske meje, obresti na slovenske obveznice so v zadnjih tednih padle, tudi opozicijske stranke pa so vladi napovedale podporo pri vnosu zlatega fiskalnega pravila v slovensko ustavo (postopek ustavnih sprememb se je ta teden v parlamentu tudi uradno začel). Kar ima večina volivcev za osrednji problem - navzlic temu, da se je skupna slovenska zadolženost v le treh letih od izbruha krize podvojila -so tako še vedno gospodarska stagnacija, padec standarda in naraščanje brezposelnosti. Da bi rada spravila gospodarstvo v tek, sicer poudarja tudi vlada, toda kombinaciji ostrega zategovanja pasu in obljubljanju ponovne rasti le malokdo verjame. Toliko bolj, ker se je medtem varčevanje marsikje že, zadnje tedne najbolj hudo v Španiji in na Portugalskem, izkazalo za palico z dvema koncema, saj naglo zmanjševanje izdatkov dodatno duši gospodarstvo. Stavka v sredo bo ob skoraj popolnem zastoju vsebinskega socialnega dialoga zelo verjetno kmalu doživela reprizo, ki bo trajala dlje kot en dan in tudi udeležencev utegne biti več, sindikati pa vladi poleg tega grozijo tudi z referendumi. Ena vlada, levosredin-ska, je na njih (lani) bitko za izhod iz krize že izgubila. prejeli smo Še en utrinek ob Veselovem spominu na Franca Kavsa Prelepi utrinek o Francu Kavsu, ki ga je poslal kolega iz časov Primorskega dnevnika Gorazd Vesel v obliki pisma uredništvu, me je zelo razveselil, ker mi je dal priložnost, da še jaz, mimo drame ali kakega formalnega zapisa v obliki eseja, članka ali literarno obarvanega spomina nanizam dve besedi o Frančku. Franca Kavsa sem poznal. Bil je večkrat pri nas, ko sem bil še otrok, umrl pa je še mlad, star komaj 57 let, ko sem jih jaz imel šestnajst. Frančka se spominjam kot dobrodušnega, prisrčnega, izjemno načitanega, pozornega, občutljivega in duhovitega človeka. Dobro se spominjam, kako me je, imel sem pet ali šest let, spraševal glavna mesta držav sveta (takrat sem namreč zbiral nekakšne sličiče držav) in me mimogrede vprašal, tega ne bom nikoli pozabil, koliko je visok Everest. Povedal sem eno višino, on drugo, v resnici pa sva imela prav oba, saj se še danes nadaljuje večna diskusija, pač meter več ali manj, koliko je visoka najvišja gora na svetu. Spominjam se tudi, kako so mu zažarele oči, ko je videl, da berem Bevkovo povest Iz iskre požar, in me vprašal, pri kolikih letih sem se naučil brati. Ko sem mu odgovoril, mi je rekel, da me bo nagradil. In res mi je naslednjič prinesel Bevkovega Tatiča, ki sem ga na mah požrl. Spomnim se tudi, ko me je z bratom peljal v ribarnico (kjer smo srečali profesorja Penka), le korak od mojega tedanjega doma, in kako sta se, po veselju, šali in večkrat razposajenosti ob snidenju, Kavs in moj oče Zorko zaprla v očetovo sobo, prepolno knjig, od koder sta stopila pa dolgih urah, ponavadi smrtno resna in v stilu 'še to ti moram povedati' ... Ne verjamem, da Franc ni z nikomer govoril o neizvedenem atentatu. O njem ni govoril javno, v službi, v gostilni, menzi ali baru, z nepoklicanimi ali takimi, ki bi ta dogodek interpretirali po svoje. Bil je po svoje tako plah in diskreten, da se je verjetno bal, da bi se vsaka beseda o tistem usodnem dogodku razrasla v nedogled, predvsem pa, da bi jo ljudje, v dobri ali tudi slabi veri, interpretirali po svoje. Prepričan sem, da se je z mojim očetom, pa še s kom drugim, ki je potem korektno in vztrajno molčal, o atentatu še kako pogovarjal, a, jasno, medvojni tigrovski voditelj Zorko Jelinčič ni hotel o tem nikoli govoriti, ker je to verjetno bila ena od njunih velikih skrivnosti. Že takrat sem vedel o dogodku v Kobaridu, ker mi je o njem namignil moj oče, a samo namignil, nato pa obmolknil. Pa še to. Marsikdo mi je po ogledu drame rekel, da je bil Franc Kavs vsem znan le kot Franček. Jasno sem zadevo, že ko sem pred dvanajstimi leti pisal dramo, natančno preučil, saj sem ga tudi jaz poznal le kot Frančka. A Fran-ček je postal po vojni, v Trstu in predvsem v ambientu Primorskega dnevnika, kjer je bil zelo priljubljen in spoštovan. Pred vojno pa je bil, tudi v lastni družini, le Franc, čeprav so ga doma občasno ljubkovalno klicali tudi za Fran-čka. Kakor je bila druga protagonistka drame Kobarid '38 - kronika atentata v Čezsoči, a le doma v Čezsoči, znana kok Brigita in ne Brigita. No, le to sem hotel povedati v zahvalo Gorazdu Veselu in ob zadovoljstvu, da sem s svojo dramo med drugim otel pozabi resnično velikega in srčno bogatega človeka z imenom Franc Kavs. Dušan Jelinčič aviano - CRO S petimi promili začasno zaposlili 80 raziskovalcev S pomočjo davčnega prispevka petih promilov so v onkološkem centru (CRO) v Avianu začasno zaposlili osemdeset mladih raziskovalcev. Mladi prihajajo z vseh koncev Italije, mnogi so bili pred tem zaradi pomanjkanja poklicnih priložnosti na delu v tujini. Zdaj so v Avianu podpisali delovne pogodbe v okviru programa Young Investigator Programme, ki ga onkološki center financira s prejetimi prispevki petih promilov. Ukvarjali se bodo z raziskovanjem in zbiranjem sredstev za boj proti raku. Znanstveni direktor CRO Paolo De Paoli je pojasnil, da so raziskovalci mlajši od 40 let, dejavni pa so na različnih raziskovalnih področjih -proučujejo mehanizme, na podlagi katerih se rakasta obolenja širijo, testirajo zdravila, nadgrajujejo psihološki pristop k bolniku itd. »Večinoma gre za raziskovalce, ki so na začetku svoje poklicne poti. Prispevek petih promilov je omogočil, da jim zagotovimo dostojno, pa čeprav ter-minsko pogodbo, pa tudi kakovostno izobraževanje, ki jim bo pomagalo tudi v drugih znanstvenih krogih,« je povedal De Paoli. Včeraj se je v Avianu zaključil dvodnevni kongres, med katerim so mladi raziskovalci obravnavali razne teme, povezane z rakom. Elisa Modica je za tiskovno agencijo Ansa povedala, da je v onkološki center prispela pred dobrim letom, ukvarja pa se z eksperimentalno onkologijo: »Raziskovalno delo sloni tudi na donacijah posameznikov, ki ne pomagajo samo nam, ampak tudi in predvsem samim sebi ter vsem, ki potrebujejo zdravljenje in psihološko podporo.« SKLAD MITJA CUK SVETUJE Motnje v komunikaciji Motnje v komunikaciji lahko povzroča pri otroku cela vrsta različnih dejavnikov. Komunikacija obsega predvsem jezik, govor in sluh. Če pride do okvare ene od teh sposobnosti, govorimo o motnji. Lahko je vzrok zanjo omejena zmožnost govora ali omejena zmožnost obvladovanja jezika. Posameznik ni zmožen govornega sporočanja ali je njegov govor nerazločen in nerazumljiv. Če ima otrok katero od teh motenj, še ni rečeno, da so zanjo krivi starši. Veliko pa je splošnih in ponavljajočih se napak, ki jih lahko naredijo starši otrok z motnjami v komuniciranju. Navadno posegov ne izvajajo pravilno. So pasti, ki se jim je treba vnaprej izogniti, pa tudi če so nekateri straši že padli vanje - nobena ni nepopravljiva. Starši ki so opazili motnjo, naj ne čakajo in naj čim prej poiščejo strokovno pomoč. Raziskave so že zdavnaj pokazale, da je terapija tem bolj učinkovita, čim prej je bo otrok deležen. Znanstveniki, ki preučujejo možgane, govorijo o možnosti terapevtskega vpliva kot o plastičnosti mladih možganov. Ti so še sposobni biti oblikovani ali prilagojeni. Vsaka nova izkušnja povzroči na novo-rojenčkovih možganih spremembo; ta vklopi delovanje sosednjih nevronov in njih stike ter omogoči obdelavo izkušnje. Razumljivo je, da se pri novorojenčkih težko ugotovijo komunikacijska odstopanja, saj še ne govorijo. Pri malčkih od prvega do drugega leta starosti pa starši že lahko opazijo, če je njihov otrok nekoliko zaostal v govoru. Včasih pa, tudi če to opazijo, ne storijo ničesar. Vzrokov je lahko več. Vsi starši bi namreč radi imeli kar najbolj popolnega otroka. Če torej ugotovijo pri njem zaostanek v razvoju in to izjavijo, začnejo na nek način obžalovati svojo usodo, zato sami pred seboj to očitno dejstvo raje zanikajo. To je seveda povsem razumljivo: staršem je žal, da ne gre vse tako, kakor so si predstavljali. Bolje pa bo, če bodo čim prej pustili fazo obžalovanja za seboj in poiskali otroku strokovno pomoč. Včasih se zgodi, da starši zaupajo svojo skrb zaradi odstopanja otrokovega govora drugim ljudem, ki o takih motnjah nimajo najmanjšega pojma, pa morajo pristaviti svoj lonček z nasveti. Taki so navadno toliko bolj prepričevalni, kolikor manj poznajo problem. Vsi ti ljudje so nedvomno lahko dobri prijatelji in sosedje, vendar žal niso strokovnjaki za motnje v razvoju otrokove komunikacijske sposobnosti. Tako je za starše, ki jih pesti opisani problem bolje, da gredo k strokovnjaku za govorno in jezikovno patologijo, ki je specializiran za motnje v komunikaciji otrok in za terapijo. Zelo pogosto se staršem upira, da bi otroka izpostavili družbeni stigmati. Ta se še prehitro prilepi, ko je govor o razvojni motnji. Mnogi drugi pa se hočejo enostavno izogniti stroškom za terapijo. Vse to je pač legitimno. Slabše pa je, ko gre za osebe, ki sploh ne razumejo, da nastopijo pri komunikaciji lahko motnje in večkrat gre celo za vzgojitelje. Mnogi označijo otroka, ki ima govorno ali drugo komunikacijsko motnjo, vnaprej kot slabše učljivega, čeprav ga še niso dodobra spoznali in preučili. Terapija je navadno dražja, ko gre že za utrjeno motnjo, če pa se začne zgodaj, tudi stroški niso pretirano visoki, ponekod spadajo celo v usluge, ki jih predvideva zdravstvena služba. Odločilno pa je, da starši izberejo strokovnjaka. Nekateri starši sploh niso dovzetni za motnje v komunikaciji svojih otrok. Ne zavedajo se jih, vsaj do takrat ne, ko vstopijo v vrtec. Na motnjo opozori šele vzgojiteljica, ki dela z mnogimi otroki in lahko primerja njihovo znanje. To se največkrat lahko zgodi s starši, ki imajo šele prvega otroka in jim manjka izkušenj. Vsekakor je dobro biti poučen, kaj si lahko pričakujemo od otroka v določeni starostni dobi, tako da lahko vsakdo spozna, kdaj je morebitni ukrep potreben. Pomoč naj starši poiščejo pri pravem strokovnjaku. Ni rečeno namreč, da že pediater pozna prave odgovore na tako specifičen problem, čeprav je nedvomno v svoji stroki visoko izobražen. Komunikacijske motnje navadno niso (razen v nekaterih primerih) posledica nesreč in ran; zdravnik jih težko diagno-sticira in obravnava. Najbolje kar lahko naredi pediater, ko gre pri otroku za govorne in druge komunikacijske motnje je, da starše napoti k govornemu terapevtu ali avdiologu, ki bo problem znal najbolje oceniti. Včasih skušajo starši kar sami določiti težavo in terapijo. Po nekaj neuspešnih mesecih se končno odločijo za strokovnjaka: vmes so izgubljali čas in nevede in navdušeno delali otroku škodo. Zakaj? Ker niso usposobljeni za to, da bi identificirali napako, ki so jo opazili, in začrtali program, ki bi bil terapevtsko učinkovit. Samo govorni terapevt lahko diagnosti-cira in obravnava komunikacijske motnje, ker se je prav za to usposobil. Terapija, ki jo uporablja za popravljanje motenj, ni visoka znanost in jo, potem ko jim pokaže, kako pravilno postopati, lahko izvajajo po njegovih navodilih tudi sami starši. Za svojo visoko strokovno usposobljenost pa seveda zaračunava primerne zneske. Če starši vestno sodelujejo s terapevtom, dosežejo želene rezultate hitreje. Podobno kot takrat, ko plačujejo npr. lekcije klavirja in se prepričajo, da jim otrok dejansko sledi, podobno kot nadzorujejo opravljanje domačih nalog, morajo tudi biti pozorni, da otrok izvaja vaje, ki mu jih je govorni terapevt dal. Pomembno je tudi, da so navzoči, ko je otrok pri terapevtu in opazujejo, kako ta dela z otrokom. Tako bodo tudi doma s svojo vztrajnostjo otroku pomagali pri napredovanju. Če torej starši spoznajo napake, ki so jih doslej naredili, naj se potrudijo, da jih ne bodo več delali. Čim več znanja si bodo nabrali o komunikacijskih motnjah, tem uspešnejše orodje bodo dobili v roke za reševanje otrokovih problemov. Samovzgoje in sa-moizobraževanja ni nikoli dovolj. V sodobnem času spletnih informacij je nabiranje znanja precej enostavna zadeva, če spletne informacije sprejemamo dovolj kritično in jih ne požiramo kar vse po vrsti. Najbolj nevarni so ljudje, ki znajo le malo o neki stvari, a na veliko o tem razpravljajo. Modri ljudje si skušajo najprej čim bolj razširiti znanje. Pa tudi splet ni vse, saj obstaja še vedno veliko dobrih strokovnih knjig, ki obravnavajo govorne in jezikovne motnje. Velikokrat pomaga tudi izmenjava mnenj z drugimi starši, ki se ubadajo s podobnimi problemi. To daje zaupanje, saj dobijo še dodatne informacije iz prve roke in hkrati zavest, da niso sami. Pri vzgoji vsi starši počenjamo napake, zakaj bi bil kdo drugačen? Pomembno pa je, da se iz svojih napak učimo. Vse napake, ki smo jih opisali v zvezi z motnjami v komunikaciji, se dajo popraviti. Odvisno je le od odločitve vsakega posameznika, če bo pri napačnem postopku vztrajal ali ne. (jec) priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom ^ za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Pogled s strehe Ni treba, da vam streha že pušča, da ste se odločili za sanacijo ali izgradnjo nove. Mogoče ste se odločili za sanacijo celotnega objekta in zato obstoječa streha ni več primerna ali pa so življenjske okoliščine pripeljale do menjave namembnosti podstrešnega prostora. Seveda pa je med najpogostejšimi vzroki za zamenjavo strešne kritine in sanacijo strehe njena dotrajanost. Preden se lotite opravil, da zaščitite element, ki vas vsakodnevno ščiti v vašem varnem domu, se pri strokovnjakih posvetujte o materialih, možnostih in seveda ceni celotne izvedbe. Pri izboru ne pozabite, da strehe ne boste menjali vsako leto in verjetno niste tako bogati, da bi kupovali poceni. Ne pozabite namreč, da streho menjate zato, da vam ne bi že čez nekaj let puščala. Ne gre samo za pronicanje vode v podstrešje, ampak za posledice, ki jih voda pušča na celotnem objektu. Pravzaprav velja pravilo, da je, ko streha začne puščati, za obnovo že prepozno in v takih primerih velja razmisliti o novogradnji strehe. Če streho menjate, ker želite podstrešje spremeniti v novo stanovanjsko enoto, vedite, da bo novo bivalno okolje prijetno le, če bo izolacija nove strehe pravilno in kakovostno izvedena. Zato ne Mizarstvo STOPAH Pohiitvo po men. Kuhinje, stopnice, masivna notranja vrata ter okna in VMld umijtend LINI EN 14351-1 i rrmšrotlja 55% ddvi ne olajiavE. Z U NANJA 7 LA KOVA N J A i D E C KI NG | ut Kojovel JO - 31012 Bazovico - Trii [Udlijal lEl/ldx QV\ Z24JB1 - e-nutl b^taparUlin it r i i t t v Izdelava prometnih znakov Cestna oprema in signalizacija Varnostne in opozorilne table - tudi dvojezične Osebna varovalna oprema in delovna zaščita Protipožarna oprema in oprema za prvo pomoč Table in nalepke po naročilu Ulica Conti 3 - Trst tel. 040 367385 info@segnaletika.com pozabite misliti na vse faktorje, kot so sonce in mraz, veter, dež in sneg, ki seveda v posameznih letnih časih intenzivno vplivajo na streho. Zavedajte se vloge, ki jo mora streha odigrati: zadrževanje toplote v zgornjih oziroma podstrešnih prostorih, ko je zunaj neprijetno mrzlo, v vročih mesecih pa naj bodo ti prostori kolikor se da sveži, saj bo le bivanje le tako prijetno. Novejše tehnologije, novejše rešitve Obnavljajo se strehe, ki so bile v povprečju pokrite pred dvema i i i i i AluCarso di SKABAR MARCO Proizvodnja in montaža aluminijastih vrat, oken, verand ter železnih delov Proseška ulica 173 - Opčine tel: 3490955671, fax: 040327459, e-mail: alucarso@gmail.com EDIL CARSO sne. GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 BIZJAK BORIS Nabrežina Kamnolomi 63/A • Izkopi - rušenje - kanalizacija • gradbena, gozdna in cestna dela Tri. 040.200103 - Fax.040.2024145 - Mob.335.6939992 impresabizjak@spin.it ali tremi desetletji. Seveda je bila takrat tehnologija gradnje in celotne izdelave drugačna od današnje, zato vam bodo strokovnjaki v tovrstnih primerih govorili bolj o predelavi kot obnovitvi strehe. Pomembno je, da razlikujete pojma sanacija in rekonstrukcija. Sanacija strehe pomeni le delno popravilo oziroma zamenjavo strešne kritine, po potrebi, ne pa nujno, tudi obnovo lesene konstrukcije. Rekonstrukcija strehe pa pomeni sanacijska dela, poleg tega pa še, na primer, spremembo strešne konstrukcije zaradi dograditve ali na primer spremembe izgleda strehe. Preden se odločite kakšno streho želite, obstoječo temeljito preglejte in ugotovite dotrajanost strešne konstrukcije, stanje strešnikov in žlebov... Pri pregledu bodite pozorni na spremembe na lesenem delu strešne kon-strukcije.Na les namreč intenzivno vplivajo različni vremenski pogoji, kot so led, vlaga in voda, kakor tudi insekticidi. Ko boste skupaj s poznavalcem ocenili stanje, boste ugotovili ali so poškodbe tako intenzivne, da se morate odločiti za zamenjavo celotnega ostrešja. Mogoče je pa ostrešje popolnoma nepoškodovano in morate zamenjati le kritino. Strešne kritine Pri izboru strešnih kritin pri proizvajalcih vztrajajte, da vam predstavijo takšne, ki jih odlikuje dolga življenjska doba. Proizvajalci za svojo kritino običajno zagotavljajo večletno jamstvo, navadno od 10 do 50 let. Trajanje jamstva je odvisno od vrste kritine oziroma od materiala, iz katerega je kritina izdela. Strokovnjaki pravijo, da četudi jamstvo ne odseva dejanske vzdržnosti kritine, je lahko pokazatelj pričakovane življenjske dobe kritine. Če streha v času trajanja jamstva začne zamakati, je dovolj odpraviti napako, kot je na primer zamenjava strešnika, če pa prične puščati po izteku pričakovane življenjske dobe, je streho najbolj racionalno obnoviti v celoti. Seveda ima na primer pločevina dolgo življenjsko dobo, tudi zato so pločevinaste strehe vse bolj priljubljene. A upoštevajte okolje, v katerega je umeščena hiša in siceršnjo celostno podobo in premislite ali ne bi morda lahko imeli zelene strehe. Med prednostmi pločevinastih priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 streh velja izpostaviti, kot smo že navedli, dolgo življenjsko dobo kritine, ki je posledica pocinkane pločevine. Kovinska kritina je odporna proti toči, soncu, snegu, vetru, poleg tega pa tudi montaža ni zahtevna. Plošče namreč potekajo od slemena do žleba v enem kosu. In ker zamenjava strehe ne zahteva posegov v obstoječe ostrešje, so stroški bistveno manjši. Zagovorniki pločevinastih kritin vam bodo povedali tudi, da predstavlja lahka kovinska streha odlično zamenjavo s klasičnim betonskim ali glinenim strešnikom, ker ne obremenjuje ostrešja in celotnega objekta. Na strehi je tudi dimnik Hiša pod novo streho bo skorajda neuporabna, če bo brez dimnika. Zato poskrbite, da nanj ne pozabite. Obstoječi dimnik lahko, glede na stanje, ali sanirate ali pa ga obnovite. Pri izboru načina sanacije upoštevajte več dejavnikov, kot so vrsta kurilne naprave in goriv, tehničnih možnosti ter seveda cene. Dimnik je izpostavljen visokim temperaturam, vlagi in kislinam, zato premislite, katere gradbene materiale boste uporabili pri gradnji novega. Če se boste odločili za obnovo, imate na voljo več možnosti. Seveda lahko starega porušite in enostavno sezidate novega. Poznavalci ocenjujejo, da je ta rešitev relativno dolgotrajna, umazana in ni ravno poceni. Hitreje boste do novega dimnika prišli s sanacijo dimnika z na primer inox tuljavo. V tem primeru vam bodo izkušeni obrtniki v obstoječi dimnik vstavili cev iz nerjaveče pločevine, če bi se izkazalo, da je dimnik premajhen, pa ga bodo povrtali na ustrezen premer in na ta način rešili problem. Med prednostmi inox tuljav šteje tudi odsotnost težav s kon-denzom. Ko urejate streho in dimnik, ne pozabite tudi na strelovod za lovljenje in odvajanje strele v zemljo. Strehe prihodnosti Sodobno gradbeništvo omogoča izdelavo zelenih streh, ki so tako kot v industrijskih obratih vse bolj prisotne tudi v privatnih stanovanjskih hišah. Med prednostmi velja omeniti zlasti ozelenitev strešne površine, ki služi kot hi-droizolacija pred meteornimi in vremenskimi vplivi, odvodnja-vanje oziroma zadrževanje meteornih vod, po mnenju mnogih pa tudi lepši vizualni izgled strehe oziroma celotne hiše. Tovrstne strehe tudi občutno prispevajo k zmanjševanju temperaturnih šokov, saj je površinska temperatura pri običajnih strehah lahko višja tudi za 45°C. Zanimivost pojava pri zeleni strehi je prav izrabljanje toplote iz ogretega površja za evaporacijo; gre za energijo, ki se porablja za spremembo agregatnega stanja vode v paro. Poznavalci vam bodo povedali tudi, da rastline na strehi očistijo okoliški zrak, kar pomeni, da je ambient še bolj zdrav in prijeten. Poleg tega pa boste z odločitvijo za zeleno streho povečali delež zelenih površin v urbanem okolju in imeli boste možnost kakovostne izrabe prostega časa, rekreacije in vrtnarjenja, če se seveda tako odločite. Ne pozabite tudi, da zelena streha predstavlja oviro pred električnim smogom in prašnimi delci. Zelene strehe niso pogruntavščina sodobnega časa, njihova zgodovina sega v obdobje pred naše štetje. Tekom zgodovine nekoliko pozabljene zelene strehe, so ponovno oživele na severu Evrope v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Skozi desetletja se je praksa širila tudi v druge dele Evrope. V Nemčiji, na primer, imajo položenih več kot 12 milijonov kvadratnih metrov zelenih streh, vsako leto pa zgra- geometer ERIK FRANDOLI - PROJEKTIRANJE - GEODETSKE STORITVE -VODENJE GRADBENIH DEL -SVETOVANJE GLEDE INOVATIVNIH GRADBENIH MATERIALOV GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRANDOLI GROUP s.n fmmmmmm G3MŒ) CZ23H9 Nabrežina Kamnolomi, 23/H - 34011 - Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 Železni na Terčon Naj bo vaš bazen vsak dan kristalno čist! Vzdrževanje je odvisno od vrste zasajene vegetacije. Strokovnjaki pravijo, da je vzdrževanje pri ekstenzivni ozelenitvi minimalno. To pomeni, da je prezračevanje substrata potrebno nekajkrat letno, dognojevanje in zalivanje pa v daljših sušnih obdobjih. Velja priporočilo, da se plevel odstranjuje ročno, uporaba kemičnih sredstev je namreč nezaželena. Seveda ne smete pozabiti na čiščenje odtokov, jaškov in drenažnih sistemov. Več vzdrževanja oziroma nege potrebuje intenzivna vegetacija z gr-movnicami in drugimi večjimi ra- stlinami, opozarjajo strokovnjaki. Ekstenzivna ozelenitev pomeni manj zahtevno ozelenitev, kjer je substrat debeline od 4 do 15 centimetrov, obtežba znaša od 50 do 200 kilogramov na kvadratni meter, strehe z ekstenzivno ozelenitvijo pa se lahko izvajajo v naklonu od 20 do 30 stopinj. Za ekstenzivno ozelenitev pa se uporablja grmovnice ter steblaste rastline in manjša oziroma večja drevesa, debelina substrata znaša od 20 do 100 centimetrov, obtežba strehe pa je od 300 do 500 kilogramov na kvadratni meter. dijo še 120 hektarov ozelenjenih strešnih površin. Strokovnjaki pravijo, da je zelena streha primerna za vse vrste podnebij, tudi za bolj vroča, saj je dober izolator pred pripekajočim soncem. Tudi življenjska doba zelenih streh ni vprašljiva. Hidroizo-lacijski trakovi so namreč zaščiteni pred temperaturnimi nihanji in sončnimi obremenitvami, kar prispeva k dolgi življenjski dobi. EDILEGNO SANTAGROCE SPI KRIŽ 9/A, DEVIN NABREŽINA (TS) Mob: 348 1403850, 346 9830373 ^PRvA\ZA|kURJAvoBtudi|nalpaletil PELETI Z VISOKO KALORIČNO VREDNOSTJO ■BmKETI ,fvZ IGALNE | K0C KE ■ PREMOGOVNI BRIKETI, 0GLJENI BRIKETI GLP JEKLENKA AGIP, PR0PAN JEKLENKA AGIP ^GRADBENMMATERlAip MfštrešiiilulTjrarnoz^ ¿ŽELEZNINMZATGRADBENISTOOJ ZEMLJA V VREČI, GNOJILA, HLEVSKI GNOJ M0KRÀSN E| RASTLIN El I N|DIS AVNIC EB VRTNO POHIŠTVO URNIK: ponedeljek - petek od 8.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00 Mob. 338.8313006 - Fax 040.3229547 - Križ, 175 - Trst www.crismanidavid.itinfo@crismanidavid.it 1 4 Sobota, 14. aprila 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.eu doberdob - Občinski svet odobril letošnji proračun Novi davek na nepremičnine IMU so uvedli na osnovni stopnji, tarif za odvoz odpadkov in zasedanje javnih površin niso spreminjali, morali so pa uvesti dodatek k davku na osebne dohodke IRPEF. Doberd-obski občinski svet je v sredo z glasovi večine odobril letošnji proračun, v okviru katerega je določil tudi količnike za izračun davkov in tarif, ki jih bodo občani plačali za leto 2012. Po besedah župana Paola Vizin-tina je skušala uprava kljub težavam, v katerih se je znašla po zamrznitvi del v kamnolomu pri Devetakih, ki je bil med glavnimi viri prihodkov občine, čim manj povečati davčno breme za šibkejše občane, v proračunu pa je precejšnjo pozornost posvetila tudi sociali in šolskim objektom. Doberdobska občina bo v letošnjem letu uvedla davek na nepremičnine IMU na osnovni stopnji, oz. 4 tisočinke za glavno stanovanje, 7,6 tisočinke za druga stanovanja in 0,2 tisočinke za druge kmetijske objekte. Glede na začetne napovedi o krčenju deželnih prispevkov je občina sprva nameravala količnike povišati, naposled pa je sklenila, da te možnosti ne bo izkoristila. »Z davkom IMU bomo letos predvidoma dobili 130.000 evrov, kar je okrog 40.000 evrov manj od vsote, ki smo jo prejemali z davkom ICI. Razliko bo krila dežela,« je pojasnil Vizintin. Občina Doberdob je za letošnje leto potrdila višino tarif za odpadke (TARSU) in zasedanje javnih površin (TO-SAP), ki so bile v veljavi lansko leto, kot smo pred časom že napovedali pa je morala uvesti dodatek k davku na osebne dohodke IRPEF. »S tem bomo unovčili okrog 90.000 evrov, kar je približno vsota, ki jo bomo izgubili zaradi zamrznitve del v kamnolomu pri Devetakih. Pri uvedbi tega davka smo vsekakor skušali zaščititi revnejše občane: tisti, ki imajo zelo nizke prihodke, bodo davka oproščeni. Za ostale pa se bodo količniki stopnjevali glede na višino prihodkov,« je še povedal župan. Davka bodo oproščeni občani, katerih letni dohodki ne presegajo 10.000 evrov. Od 10.001 do 28.000 evrov dohodka bo količnik 0,5 odstotka, od 28.001 do 55.000 evrov pa 0,6 odstotka. Za dohodke med 55.001 in 75.000 evrov so določili količnik 0,7, od 75.001 dalje pa 0,8 odstotka. Ob davkih bodo tudi letos glavnih vir prihodkov občine deželni prispevki (500.000 evrov, kar je 36 odstotkov vseh tekočih prihodkov), glavna postavka med tekočimi stroški pa je osebje (430.000 evrov oz. 32 odstotkov tekočih stroškov). »Precejšnjo pozornost smo v letošnjem proračunu posvetili sociali in šolstvu, katerima bomo skupno namenili 20 odstotkov tekočih stroškov. Za socialo bo šlo 110.000 evrov, za šolstvo pa 135.000 evrov,« je pojasnil Vi-zintin. Glavne naložbe, ki jih predvidevajo v letošnjem letu, so dela za dokončno ureditev sten občinske telovadnice (90.000 evrov), vzdrževanje in prilagoditev varnostnim predpisom vrtca in osnovne šole (135.000 evrov) ter obnova sedeža civilne zaščite (100.000 evrov), ureditev stare cesarske oz. poštarske ceste med Mikoli in Pal-kiščem ter med Palkiščem, Brni in Boneti. 97.000 evrov bodo vložili v ureditev kulturnega centra društva Kremenjak in v namestitev fotovoltaične naprave, 200.000 evrov pa bodo iz evropskih skladov oz. projekta Living Fountains dobili za ovrednotenje vodnjakov in kalov. Evropski projekt Future Lights bo omogočil obnovo dela javne razsvetljave (191.000 evrov), občina pa računa tudi na dodatnih 200.000 evrov evropskega prispevka, s katerim namerava urediti zunanjost sprejemnega centra Gradina. (Ale) Paolo Vizintin Ladjedelniška družba Fincantieri in nekatera druga podjetja so začela s plačevanjem več milijonov evrov odškodnin družinam žrtev azbesta in delavcem, ki se zaradi izpostavljenosti smrtonosnim vlaknom na delovnem mestu borijo z boleznijo. Skupno je bilo uvedenih 600 odškodninskih postopkov, sto izmed teh pa se je že zaključilo s plačilom vsot, ki znašajo od 80.000 do 200.000 evrov. To je včeraj povedal Polo Liva, goriški pokrajinski tajnik sindikata CGIL, ki je predstavil novo pobudo na žal še vedno aktualno temo azbesta. V sredo, 18. aprila, bo v tržiškem občinskem gledališču predstavitev knjige »Storia/Storie di amianto«, ki jo je uredila znanstvena direktorica zavoda Livio Saranz Ariella Verrocchio. Publikacija, v kateri so zbrani prispevki različnih izve- Vdove zaradi azbesta bumbaca dencev na temo azbesta in delavcev, bodo predstavili dijakom zadnjih dveh razredov višjih srednjih šol. Ob sindikatu CGIL sta se za pobudo zavzela tržiška občinska uprava in zavod Saranz. »V kazenskih postopkih, ki potekajo proti krivcem za smrti in bolezni, povezane z azbestom, smo vložili civilno tožbo. Ob tem smo uvedli postopke za plačilo odškodnin družinam umrlih delavcev in še živim delavcem, ki so bili izpostavljeni azbestu. Postopkov je 600, med njimi pa je 100 že zaključenih. Levji delež tožb je bilo proti družbi Fincantieri, pa tudi proti železniški družbi,« je povedal Liva in spomnil, da se skupina ustanov že eno leto zavzema za ustanovitev fundacije »Vittime delTamianto« (Žrtve azbesta), ki bi lahko spodbujala raziskovanje na to temo, podpirala družine obolelih in sovodnje - Letališče Prihodnji teden odvoz azbesta Ostanki so pod zemljo domnevno ostali več desetletij Ustanova za civilno letalstvo Enac in podjetje Pipistrel sta se dogovorila o odvozu azbestnih ostankov, ki so jih pred nedavnim med kopanjem odkrili na letališču na Rojah. »Vreče z azbestom bodo predvidoma začeli odvažati prihodnji teden v odlagališča, ki so temu namenjena, mi pa bomo postopek nadzirali in sodelovali s podjetjem Pipistrel pri odpravljanju morebitnih ovir, kot smo počeli do sedaj,« pravi sovodenjska županja Alenka Florenin, ki je v minulih dneh izdala odredbo o sanaciji zemljišča. Tehniki domnevajo, da so azbestni ostanki na kraju že več desetletij, morda celo segajo v zgodnji povojni čas, ko azbest še ni veljal za nevarno snov. Možno je, da jih tja niso pripeljali iz drugih krajev, pač pa da so bili sestavni del letaliških objektov in hangarjev, ki so bili kasneje porušeni. S tehničnega vidika naj bi torej ne šlo za nezakonito odlagališče: način, kako so bili azbestni ostanki shranjeni, daje misliti, da je bilo delo opravljeno po določenih navodilih in pravilih. (Ale) Vreče z azbestnimi ostanki bumbaca Pri uvedbi davka IRPEF pozorni na najšibkejše IMU na osnovni stopnji, tarif niso spreminjali - Sociali in šolstvu namenili 245.000 evrov tržič - Uvedenih 600 odškodninskih postopkov Žrtvam smrtonosnega azbesta več milijonov evrov odškodnin Volitve 2012 GORICA gorica - SSk Pritožbo podkrepili z dokumenti Pritožbo zoper ukinitev goriških rajonskih svetov, ki so jo predstavniki stranke Slovenske skupnosti (SSk) vložili v minulem tednu, so včeraj dopolnili z zajetnim svežnjem dokumentov. Na deželnem upravnem sodišču (DUS) v Trstu je celotno dokumentacijo izročil odvetnik Peter Močnik. Na potezi je sedaj sodišče, ki se bo o pritožbi predvidoma izreklo 26. ali 28. aprila letos. Medtem je tudi občina Gorica imenovala svojega odvetnika, Stefa-na Piccolija, ki jo bo zagovarjal pred DUS. »V lokalnem tisku predstavniki desne sredine dvigajo stopnjo nestrpnosti. Goriški podžupan Fabio Gentile, glavni krivec za izbris rajonov, je grobo napadel deželnega tajnika SSk Damijana Terpina. SSk izraža svojemu tajniku solidarnost in podporo, saj se vsi skupaj borimo za pravice, ki so uzakonjene v italijanski državni zakonodaji in jih priznava tudi EU,« so sporočili iz SSk. pomagala študentom, ki bi se radi specializirali na tem področju. »Člani znanstvenega odbora so bili že izbrani med najbolj pomembnimi izvedenci. Želimo pa si, da bi k fundaciji pristopile tudi institucije, predvsem občina Tržič,« je podčrtal Liva. Tržiška občinska odbornica Cristiana Morsolin je zagotovila, da namerava tržiška občina sodelovati v fundaciji, preveriti pa mora, po kateri poti lahko to naredi, ne da bi kršila zakonodajo. Morsolinova je tudi izpostavila, da je občinska uprava z veseljem podprla prestavitev knjige za dijake, saj je tema zelo aktualna. »Problem azbesta je lahko iztočnica za celovito razpravo o varnosti pri delu,« je povedala odbornica Cristiana Morsolin in dodala, da je treba poskrbeti, da se pozornost do vprašanja azbestnih bolnikov ne zmanjša. Solidarni Cingolani »Gorico bomo spremenili v solidarno skupnost, ki bo lahko odgovarjala na potrebe vseh občanov tudi po zaslugi mreženja in koordiniranja služb, posvečenih osebam in družinam. Ohranili in ojačili bomo vse javne službe, na katere se ljudje obračajo v iskanju pomoči,« napoveduje levosredinski županski kandidat Giuseppe Cingolani, ki izpostavlja potrebo po posebni pozornosti za nove oblike revščine, pomoč za usklajevanje poklica in dela ter oporo delavcem in socialno ogroženim slojem prebivalstva. Cingolani napoveduje ustanovitev konzulte za družino, uvedbo t.i. družinskega kvocienta pri zaračunavanju občinskih tarif - odvisen bo od števila otrok - in podporo zasebnim pobudam za odprtje družinskih »mikro-jasli«. »Ponudba socialnih služb bo prilagojena novim oblikam revščine, predvsem mladim družinam v finančni negotovosti, osebam z resnimi družinskimi težavami ter ločenim staršem v finančni stiski,« se obvezuje Cingolani in dodaja še, da bo aktiviral okence za pomoč pri iskanju stanovanja, posojila brez obresti in službo za preprečevanje osamelosti starostnikov in socialno ogroženih ljudi. Kandidati SSk z občani Z geslom »Gorico imamo v srcu!« se bodo kandidati za občinski svet SSk Marilka Koršič, Walter Bandelj, Božidar Tabaj in Alenka Drobež danes srečevali z občani: ob 9. uri bodo pri pevmskem mostu, ob 11. uri pa na vogalu med Travnikom in Raštelom. V ponedeljek, 16. aprila, ob 20. uri prirejajo štirje kandidati srečanje županskega kandidata Giuseppeja Cingolanija s slovenskimi društvi; potekalo bo v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. Gottardo proti SSk »Da je narodnostna manjšina in da se bori za zaščitne pravice, ji ne daje dovoljenja, da obravnava kot sebi nekaj tujega napor omejevanja javnih stroškov, čemur morajo vsi prispevati. Utemeljitve, s katerimi je SSk nastopila proti občini Gorica, ker ni potrdila rajonskih svetov, so nesprejemljive. To se bo maščevalo manjšini sami.« Tako se je izrazil deželni koordinator Ljudstva svobode Isidoro Gottardo, ki poudarja, da je »občina Gorica z županom Ettorejem Romolijem vodila zelo resno politiko omejevanja stroškov, kar se kaže v tem, da je stopnja obdavčenosti v Gorici med najnižjimi v Italiji. Poleg tega je uresničila EZTS s ciljem večje čezmejne integracije s slovenskimi občinami. To gre v korist vseh ljudi in podjetij, tudi pripadnikov slovenske manjšine. Slovensko skupnost to zanima ali ima edino skrb, da bi zaščitila svojo organiziranost? Morda ni razumela, da se svet spreminja za vse in da zahteva po pravicah, ki se ne zmenijo za ekonomske dinamike, je zunaj časa in ne velja več niti v avtonomni deželi s posebnim statutom«. Casini z Romolijem »Prepričan sem, da dan po upravnih volitvah se nam bo odprlo novo obzorje v vidiku političnih volitev: stare pripadnosti ne obstajajo več, moramo biti seme nečesa novega, kar bomo morali zgraditi.« Tako je včeraj v Gorici dejal državni lider UDC Pierferdi-nando Casini, ki je prišel podpret Ettoreja Ro-molija: »Ko je Romoli napovedal ponovno kandidaturo, smo ga brez dvomov podprli. Vse kaže, da ga raziskave javnega mnenja že nagrajujejo.« Pod nesrečno zvezdo »Kandidatura Ettoreja Romolija se je rodila pod nesrečno zvezdo,« pravijo v Zvezi levice in pojasnjujejo: »Danes je Romoliju pošteno žal, da je za vsako ceno hotel zavezništvo s Severno ligo, potem ko so prišle na dan nespodobnosti strankinega vrha in je bil Edouard Ballaman obsojen. Romoli je nato obmolknil, ko je dežela FJK napovedala, da namerava ukiniti goriško zdravstveno podjetje. Zaradi ukinitve rajonov pa mu je uspelo nakopati si sovraštvo ne le slovenske manjšine, a tudi mnogih Goričanov. Bumerang je nazadnje tudi njegovo otvarjanje obnovljenih cest in drugih pridobitev za mesto: še kamni vedo povedati, da so to dediščina prejšnjih občinske in deželne levosredinske uprave.« / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 14. aprila 2012 15 gorica - Kolesarska mreža v briških občinah dobro obiskana Na kolesih zlasti krajani, privabiti želijo še turiste Mara Černic: »Iščemo sredstva za promocijo« - Prihodnje leto tudi čezmejna povezava Mreža kolesarskih poti, ki jih je goriška pokrajina v prejšnjih letih uresničila in predala namenu v okviru projekta Marketing Brd, je med kolesarji in ljubitelji sprehodov v naravi priljubljena. Okrog 70 kilometrov stez ter prog, začrtanih po asfaltu, se po besedah podpredsednice pokrajine in pristojne odbornice Mare Černic radi poslužujejo predvsem domačini, cilj pokrajinske uprave pa je, da bi kolesarska infrastruktura - seveda skupaj z edinstveno vinsko, kulinarično, okoljsko in kulturno ponudbo Brd - privabljala vedno več turistov. »Mreža kolesarskih stez, ki je bila dokončana lani, ima že veliko uporabnikov. Zelo dobro obiskan je predvsem nižinski del med Mošem, Koprivnim in Prevalom, česar se veselijo tudi gostinci. Nad odzivom smo zadovoljni, želimo pa si, da bi infrastruktura postala privlačnejša tudi v turističnem ključu. Projekt Marketing Brd želimo nadgraditi in doseči, da bi turiste v Brda ne privabljala le vrhunska vina, pač pa tudi vsa ostala ponudba; turizem je pri nas treba pro-fesionalizirati,« je povedala Černičeva in nadaljevala: »Naša uprava se že zavzema za pridobitev sredstev za marketinško promocijo briškega teritorija. Njegove značilnosti namreč popolnoma odgovarjajo današnjim turističnim trendom: mnogim turistom ležanje na plaži ni več dovolj, vedno bolj jih zanimajo lepo naravno okolje, kuli-narika ter spoznavanje kulture in običajev krajev, ki jih obiskujejo. O Brdih razmišljamo kot o turističnem prostoru brez meja, ob čezmejnih povezavah pa bi bilo primerno povezati Brda tudi z Gradežem, npr. s posebnimi turističnimi paketi. To je izziv, na katerem delamo, a sredstev za marketinški plan žal še nimamo. Dežela se zaenkrat ni odzvala. Seveda bo nujno, da bodo v promocijo vlagali tudi zasebniki, ob vinski ponudbi, ki jo že dobro promovira konzorcij Collio-Kras, pa bo treba celovito promovirati teritorij.« V pričakovanju na sredstva za turistično promocijo pa pokrajina izpopolnjuje to, kar je že uresničila s projektom Marketing Brd. V kratkem bo Černičeva z občinami Krimin, Koprivno, Šlovrenc, Moš, Števerjan in Gorica, po katerih tečejo kolesarske poti, podpisala sporazum o vzdrževanju stez in prog v prihodnjih desetih letih (osnutek protokola, po katerem bo v vzdrževanje letno vloženih 24.000 evrov, je pokrajinski odbor sprejel marca), pred koncem leta pa bi morala pokrajina v okviru evropskega projekta Croctal tudi izbrati podjetje, ki bo uresničilo povezavo med kolesarskima mrežama na italijanski in slovenski strani Brd. »Evropski projekt bo omogočil ureditev končnega dela kolesarske steze v Števerjanu, ki bo tako povezana z Vipolžami, v okviru istega projekta pa bo urejena tudi kolesarska povezava med Rupo in Mirnom,« je pojasnila Černičeva. Pokrajina je že izvedla dražbo za izbiro načrtovalca, dela pa bodo predvidoma stekla prihodnje leto. (Ale) gorica - Posvet Izkoriščanje tal in učinek infrastruktur Izkoriščanje tal in infrastrukture na goriškem teritoriju bodo v središču posveta, ki bo potekal v torek, 17. aprila, v palači Attems v Gorici. Na posvetu, ki ga prireja pokrajina Gorica, bo tekla beseda o prostorskem načrtovanju v Furlaniji-Julijski krajini, okolju, izkoriščanju kmetijskih površin, vlogi in kompetencah krajevnih uprav ter učinkih energetskih infrastruktur. Pobuda se bo začela ob 10. uri, spregovorili pa bodo pokrajinska podpredsednica in odbor-nica Mara Černic, Paolo Foietta, funkcionar goriške pokrajine Fla-vio Gabrielcig, Giorgio Matassi, Francesco Marangon in Alessan-dro Bon. »Danes goriška pokrajina nima pristojnosti nad prostorskim načrtovanjem, prav pa bi bilo, da bi jo imela. Ne zdi se nam racionalno, da mora vsaka občina posebej pripravljati prostorske načrte, medtem ko lahko pokrajina le izvaja študije,« je povedala Černičeva in dodala, da bodo v prihodnje priredili še druge pobude, v okviru katerih bodo globlje obravnavali teme ravnovesja med infrastrukturami in uporabo kmetijskih površin, prostorskega načrtovanja, ipd. Znamenje za kolesarsko stezo na Prevali bumbaca pokrajina Hitri internet tudi na Krasu Podpisali protokol s podjetjem AssoMax Širitev dostopa do hitrega interneta v vseh goriških občinah je cilj sporazuma, ki sta ga včeraj sklenila pokrajinska uprava in podjetje AssoMax iz Campoformida. Slednjemu je italijansko ministrstvo za komunikacije dodelilo koncesijo za uporabo frekvenc Wimax v deželi FJK, pokrajina pa je to prisotnost izkoristila, da bi prispevala k premoščanju digitalnega razkoraka in olajšala dostop do interneta tudi na Krasu in v Brdih, kjer telekomunikacijska infrastruktura širokopasovnega dostopa še ne omogoča. Wimax je namreč brezžična radijska tehnologija, ki zagotavlja širokopasovni dostop do spleta in je primerna za pokrivanje tako urbanih krajev kot ruralnih naselij. »Z oddajniki, ki smo jih namestili, krijemo že tri četrtine goriškega teritorija, kmalu pa bomo krili še tržiško območje,« je povedal upravitelj podjetja Asso-max Sergio Lodolo in poudaril, da je internet sredstvo, s katerim se podjetjem in občanom lahko nudijo številne druge storitve, npr. projekti na področju domotike. Podpredsednica pokrajine Mara Černic je povedala, da se je pokrajina za širitev interneta zavzela že s projektom »FreeProvinciaDiGoriziaWiFi«, v okviru katerega je opremila s hot-spot ojačevalci za brezplačno uporabo interneta 27 lokalov, knjižnic, županstev in drugih krajev srečevanja v številnih občinah, v kratkem pa jih bo v Tržiču, Ronkah in Gorici namestila še 23. V okviru sporazuma s podjetjem As-somax bo predvidoma do konca prihodnjega leta nameščenih še dodatnih sto ojačevalcev, s katerimi bodo opremili tudi nekatere lokale in javne stavbe v občinah, kjer telekomunikacijska infrastruktura še ne omogoča širokopasovnega dostopa do interneta. Med temi občinami so tudi So-vodnje, Doberdob in Števerjan. (Ale) Mara Černic 1 6 Sobota, 14. aprila 2012 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - gorica - Dijaki iz Slovenije spoznavajo sosednje mesto Presenečeni ugotavljajo, kako slovenska je Gorica »Mladi z obeh strani meje se še vedno ne povezujejo toliko, kot bi si želeli« »Spoznati slovensko Gorico, seveda v kulturno-zgodovinskem smislu, bi morala biti za novogoriškega izobraženca nujna in povsem naravna stvar in prav tako za tisoče dijakov, ki obiskujejo novogori-ške šole,« je prepričana sedaj že upokojena profesorica slovenščine Marija Mer-cina, ki je pred več kot desetimi leti začela dijake novogoriške gimnazije voditi na ekskurzije v sosednjo Gorico. Pod njenim mentorstvom je šola izdala celo brošuro »Obvezna smer - Gorica«. Gre za izčrpni dijaški vodnik po sosednjem mestu, ki se vsebinsko osredotoča na tiste dele Gorice, ki jih je zaznamovalo slovenstvo. Da pa obe Gorici že pojmujejo kot skupni prostor, priča tudi naslednje: ne le svojim, tudi gostujočim dijakom kot nekaj samoumevnega razkažejo obe mesti. Včeraj so na odkrivanje »slovenske« Gorice popeljali dijake škofjeloške gimnazije. »Ko smo na gimnaziji leta 1994 začeli prirejati celodnevne spoznavne ekskurzije v to sestrsko mesto, smo za gimnazijce iz drugih krajev, ki niso imeli prepustnic, potrebovali posebna dovoljenja naših in italijanskih oblasti,« se spominja Mercinova. »Sedaj pa na Trgu Evrope pred novogoriško železniško postajo dejansko občutimo enotnost prostora in padec meje,« pritegne Ana Ogrič, profesorica slovenščine, ki tovrstne ekskurzije na novogoriški gimnaziji vodi od leta 2007. »Opažam, kako se je v kratkem času spremenilo dojemanje meje, danes imajo mladi že čisto ponotranjeno idejo ene Evrope. Pripovedi o mejnem prehodu, omejenem številu prehodov so zanje zgodovina, zdijo se jim oddaljene in zabavne. Na nek način živijo z idejo Evrope. A so ob tem hkrati presenečeni, koliko zgodovine in kulture, ki priča o nas, Slovencih, je v Gorici, tisti drugi, v drugi državi,« dodaja Ogričeva, ki je prepričana, da zavedanje o sebi kot posamezniku, narodu, kulturi, zgodovini, sobivanje niso samoumevni, ampak se krepijo in utrjujejo ravno z izobraževanjem. »In tu je tisti del, ki ga dijaku pomembno sooblikuje šola. Popotnica za naprej pa je tudi ozaveš-čanje nacionalne zgodovine, lastnih korenin in v Gorico gremo prav po te. V Gorici iščemo slovenstvo,« zaključi sogovornica. Včeraj so se dijaki v Gorico podali po Erjavčevi ulici mimo Trga Evrope do Goriščka, mimo palače Attems, sinagoge, cerkve sv. Ivana, mimo uredništva revije Isonzo Soča, v Kulturni dom, kjer sta jih pozdravila Jurij Paljk in Slavica Radinja. Pot so nadaljevali na Travnik, čez Raštel na grad, nato pa še v stolnico. Škofjeloške gimnazijce je spremljal profesor zgodovine na novogoriški gimnaziji Tomaž Ko-mel, kot vodiči pa so se izkazali novogo-riški gimnazijci. Dijak Maj Krumberger na ekskurzijah v Gorico sodeluje že četrto leto. Najprej jih je sam vodil, sedaj pa znanje predaja mlajšim. Na vprašanje, zakaj so po njegovem mnenju tovrstne izkušnje pozitivne, odgovarja: »Kljub temu, da od 2007 živimo tako rekoč v skupni državi, se mladi z obeh strani meje - Slovenci v Novi Gorici tako z Italijani kot tudi s Slovenci v Gorici - še vedno ne povezujejo toliko, kot bi si želeli. Zato želimo prikazati našim dijakom, ki o tem malo vedo, da obstaja velika slovenska prisotnost v zamejstvu, da se Slovenci še vedno veliko udejstvujejo in da ohranjajo svoj jezik in kulturo tudi za to staro mejo, v Italiji,« meni Maj, ki obenem opozarja, da novogo-riška gimnazija premalo dela na povezovanju s slovenskimi šolami čez mejo. Za sovrstnike ocenjuje, da nekateri zelo dobro poznajo Gorico, drugi pa čisto nič. Prav zato so take ekskurzije dobrodošle, ugotavlja. »Meni se je to zdela ena najbolj pozitivnih izkušenj v gimnaziji. Imamo namreč takšen sistem, da ekskurzijo vodijo starejši dijaki, kar druge dijake gotovo bolj pritegne. Tudi povratne informacije, ki jih potem dobivamo od njih, so zelo pozitivne,« dodaja Maj Krumberger. Katja Munih Dijaki škofjeloške gimnazije na Trgu Evrope -Transalpini v spremstvu sovrstnikov in profesorjev novogoriške gimnazije foto k. m. selo-sela-sele Danes shod pobudnikov srečevanja V ronških Selcah bo danes z začetkom ob 10. uri srečanje predstavnikov vasi Selo-Sela-Sele. Šlo bo za neke vrste anticipacijo oziroma pripravo na 16. srečanje vasi Selo-Sela-Sele, ki bo 30. junija v Selcah in bo prvič potekalo v Italiji. Današnji program bo začel pihalni orkester iz Doberdoba, ki bo izvedel italijansko in slovensko himno, sledil bo nastop otroškega pevskega zbora osnovne šole iz Romjana. Zatem bodo na vrsti pozdravi pobudnikov medvaškega srečevanja, županov Roberta Fonta-nota (Ronke), Martina Zlatka Ma-rušiča (Miren-Kostanjevica) in Pao-la Vizintina (Doberdob) ter ravnateljice doberdobske večstopenjske šole Sonje Klanjšček. Okrog 11. ure bo zapel Starši Ensemble, nakar bo poudarek na junijskem srečanju v Sel-cah, o čemer bodo poročali člani organizacijskega odbora. Program bo sklenila glasbena točka. Gostje si bodo popoldne še ogledali Selce. Sione: »Sramota v CIE« »Po šestih letih od odprtja centra za nezakonite priseljence CIE v Gradišču (sprva je bil CPT) še vedno ni izdelan t.i. dokument za ocenitev tveganja za osebje, ki je v centru zaposleno. To je sramota,« poudarja pokrajinski tajnik policijskega sindikata SILP-CGIL, Patrik Sione, ki se sprašuje, zakaj je dokument ostal na ravni osnutka, in dodaja, da posledica tega je nejasnost o tem, kdo je v centru delodajalec, kar gre tudi v škodo zaposlenih. Globlji kanal v Tržiču Deželni odbor FJK je včeraj odobril preliminarni načrt za poglobitev vstopnega kanala tržiškega pristanišča. Po novem naj bi bil kanal globok 12,5 metra (danes je 11,5 metra), kar bo omogočilo dostop večjih ladij. Načrt predvideva odstranitev 950 tisoč kubičnih metrov materia-la.Strošek znaša 13,5 milijona evrov: 11,5 milijona bo prišlo iz deželne blagajne, dva milijona pa bo prispevalo ministrstvo za infrastrukture in prevoz. Načrt bodo podvrgli še tehničnim in okoljskim preverjanjem. Denar za rečne bregove Deželna vlada FJK bo namenila 200 tisoč evrov za utrditev rečnih bregov na ozemlju goriške pokrajine, zlasti v občini Gradišče. Protipoplavni ukrepi bodo izvedeni na bregovih rek Soče, Idrije in Terja. Pobral žeton za 500 evrov Včeraj je nekaj minut po 2. uri italijanski državljan ob ameriški ruleti v eni izmed igralnic v Novi Gorici izgubil žeton v vrednosti 500 evrov. To je opazil 56-le-tni italijanski državljan, ki je žeton pobral, ga pospravil v žep in igralni salon zapustil. Zoper njega bo policija podala kazensko ovadbo, saj bi moral najden žeton vrniti ali pa najdbo prijaviti. (km) gorica - Kaznivo dejanje Volilni plakati tarča vandalov Volilni lepaki v Gorici so tarča vandalov. V minulih dneh so bili poškodovani plakati desnosredinskega županskega kandidata Ettoreja Romolija, v noči na včerajšnji dan pa še lepaki levosre-dinskega kandidata Giuseppeja Cingola-nija in strank njegove koalicije. Tajnik goriškega krožka Demokratske stranke En-zo Dall'Osto pravi: »Očitno so ljudje, ki volilno kampanjo doživljajo kot vojno z uporabo tudi nezakonitih sredstev. Naj se pomirijo: poškodovati lepake volilnih nasprotnikov je kaznivo dejanje.« Cingola-ni pa poudarja, da mora kampanja potekati v znamenju največjega spoštovanja med kandidati in njihovimi podporniki. Škoda na lepakih levosredinskih sil gorica - nova gorica - Enajsta Mala Vivicitta Okolju prijazni tek ZSŠDI med organizatorji, dober ekipni izkupiček slovenskih šol - Jutrišnji tek Vivicitta s tremi težavnostmi progami Na skupnem trgu obeh Goric se je včeraj zbralo 306 učencev osnovnih in nižjih srednjih šol - 148 iz Gorice in 158 iz Nove Gorice -, ki so se udeležili enajste Male Vivicitta - Poživimo mesti. Na tekaški prireditvi je sodelovalo štirinajst šol z goriškega in novogoriškega območja, med katerimi je bilo tudi 34 nižješolcev iz Doberdoba in petnajst dijakov s šole Ivan Trinko v Gorici. Tekmovanje je potekalo ob oblačnem vremenu in pod grožnjo dežja, kljub temu pa so ga organizatorji - med temi je tudi ZSŠDI - izpeljali do konca. Učenci so tekmovali v štirih starostnih kategorijah, razdeljeni so bili po spolu. Letniki 2001 in 2000 so tekali na progi, dolgi 800 metrov, letniki 1999 in 1998 pa na progi, dolgi 1200 metrov. Najštevilčnejša skupina je prišla s šole Milojka Štrukelj iz Nove Gorice z 72 učenci. Tekmovanju je sledilo nagrajevanje prvih petih tekačev iz vsake kategorije. Prvouvrščena dekleta so prejela tudi posebno nagrado Sportiva - Športnica, s katero so že peto leto zapored poudarili žensko prisotnost in vlogo na športnih prizoriščih. Dekletom je nagrade podelila bivša slovenska olimpijka Meta Mačus, ki je bila častni gost včerajšnje prireditve. Omeniti velja tudi dobre uvrstitve tekačev in tekačic obeh slovenskih šol iz Italije: eno prvo, eno tretje, dve četrti in eno peto mesto so osvojili Doberdobci, eno drugo, eno tretje in eno peto mesto pa »trinkovci«. Še nekaj dobrih uvrstitev v prvi deseterici je bilo tako pri enih kot pri drugih. Tudi letos je imela prireditev okoljevarstveni pečat zaradi poudarka na ločenem zbiranju odpadkov in smotrni uporabi vode. Otroci so vodo natočili v posebne plastične stekleničke, ki so jih delili organizatorji. Rezultati po kategorijah: 1200 metrov - letniki 1998 - fantje: 1. Simon Ma-tiazzi (Fran Erjavec) 3.37'', 2. David Jelov-čan (Kanal) 3.43'', 3. Jaš Frelih (Most na Soči)) 3.44'', 4. Aljaž Markič (Kanal) 3.46'', 5. Simon Čaudek (Trinko) 3.50''; dekleta: 1. Maja Petrovič (Milojke Štrukelj) 4.32'', 2. Katarina Gadnik (Milojke Štrukelj) 4.34'', 3. Tajda Jeram (Most na Soči) 4.44'', 4. Eva Horvat (Milojke Štrukelj) 4.46'', 5. Teja Bav-daž (Milojke Štrukelj) 4.52''; letniki 1999 - fantje: 1. Ambrož Rijavec (Solkan) 3.58'', 2. Gregor Rogelja (Miren) 4.01'', 3. Luka Prvouvrščena Mara Lavrenčič s pokalom in z nekaterimi sošolci foto i . t. Gergolet (Doberdob) 4.04'', 4. Cristian Fai-diga (Doberdob) 4.05'', 5. Tine Kancler (Solkan) 4.13''; dekleta: 1. Mara Lavrenčič (Doberdob) 4.13'', 2. Maruša Vidrih (Solkan) 4.24'', 3. Nika Grobiša (Fran Erjavec), 4. Chiara Bruzzechese (Doberdob) 4.28'', 5. Camilla Crasnich (Doberdob) 4.31''. 800 metrov - letniki 2000 - fantje: 1. Alex Cu-der (Kanal) 3.14'', 2. Davide Copetti (Trinko) 3.16'', 3. Matija Marassi (Trinko) 3.16'', 4. David Mavrič (Miren) 3.17'', 5. Stefano Cuca (Perco Lucinico) 3.18''; dekleta: 1. Lana Muhič (Fran Erjavec) 3.26'', 2. Laura Bre-celj (Fran Erjavec) 3.29'', 3. Barbara Jelov-čan (Kanal) 3.33'', 4. Emanuela Leban (Dušan Munih) 3.34'', 5. Zoja Muhič (Fran Erjavec) 3.35'; letniki 2001 - fantje: 1. Nejc Markič (Kanal) 3.25'', 2. Timotej Fornaza-rič (Milojke Štrukelj) 3.29'', 3. Nejc Me-link(Kanal) 3.31'', 4. Denis Zorn (Milojke Štrukelj) 3.35'', 5. Alan Morodolac (Fran Erjavec) 3.36''; dekleta: 1. Petra Gregorič (Fran Erjavec) 3.37'', 2. Aurora (Milojke Štrukelj) 3.43'', 3. Neža Šuligoj (Solkan) 3.44'', 4. Neja Šorli (Most na Soči) 3.45'', 5. Alice Riebler (Feltre - Krmin) 3.56''. UISP, ZSŠDI, Športni zavod Nova Gorica, Športno društvo Mark iz Šempetra in Marathon club so organizatorji tudi jutrišnjega teka Vivicitta - Poživimo mesti, ki bo startal s Trga Evrope - Transalpine ob 10.30 in ki ponuja tri težavnostne proge (12 km, 5 km in 3 km brez arhitektonskih ovir), primerne za otroke in družine. (it) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 14. aprila 2012 17 gorica Praznik belušev V soboto in nedeljo, 21. in 22. aprila, bo Gorica prvič gostila pobudo »Bianchi in piazza«, ki je namenjena ovrednotenju furlanskih belušev. Pobudo, ki bo potekala v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu od dopoldanskih do večernih ur, prireja Združenje za ovrednotenje belušev Furlanije-Julijske krajine, ki se že več let zavzema za zaščito te značilne zelenjave. »Skušali smo jo zaščitit z znamko DOP, ministrski funkcionarji, ki ne poznajo zgodovine in tradicij naših krajev, pa nam niso ugodili. S pomočjo agencije ERSA smo k sreči dosegli vsaj deželno znamko AQuA,« je povedal podpredsednik Združenja za ovrednotenje belušev Furlanije-Julij-ske krajine Carlo Feruglio in poudaril, da so beluši iz naših krajev sloveli že v času avstroogrske monarhije. »Beluše pridelujemo le v FJK in vzhodnem delu Veneta. V ostalih deželah pridelujejo v glavnem zelene šparglje, ki rasejo nad zemljo,« je še povedal Feruglio, predsednik združenja Francesco Zamparo pa je izpostavil, da se goriška pokrajina oz. Šta-rancan lahko pohvali z največjim pridelovalcem belušev v FJK. Praznik »Bianchi in piazza«, ki ga že sedem let prirejajo v Trstu, Vidmu in Por-denonu, bo v Gorici ob beluših ponujal tudi pokušnjo belih vin z dežele FJK. Pri organizaciji sodelujejo občina Gorica, združenje Pro Loco, konzorcij Tipicamente Friulano in agencija ERSA, pokrovitelj pa je Kmečka in obrtna hranilnica Ločnik Fara Ko-privno. (Ale) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. Gledališče FESTIVAL KOMIGO 2012 V KULTURNEM DOMU V GORICI: v petek, 20. aprila, ob 20.30 »Cecchelin... una poltrona al Filodrammatico« (v tržaškem narečju), igra Alessio Colautti z orkestrom Auditorium iz Trsta; informacije in predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: danes, 14. aprila, ob 20.30 »Accen-diamo la lampada« (Garinei & Gio-vannini), nastopa gledališka skupina Le formiche iz Lucce; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51/a v Gorici (tel. 048130212). V DVORANI KD SKALA V GABRJAH bo danes, 14. aprila, ob 20.30 gostovalo Beneško gledališče z veseloigro »Mož naše žene«. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 14. aprila, ob 20.45 koncert Uta Ughija; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gori-zia.it/teatro. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v ponedeljek, 16. aprila, ob 19. uri (Katja Bucik) »Rdeči čeveljčki«, plesna predstava Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. Q Kino Pisane stojnice in kioski z dobrotami in s predmeti iz različnih držav so včeraj poživili goriško mestno središče, kjer poteka Evropska tržnica; poulična pobuda, ki je nekakšen praznik Okusi na meji v malem, je že včeraj priklicala kar nekaj obiskovalcev, organizatorji pa upajo, da jih bo danes in jutri kljub muhastemu vremenu še več bumbaca ajdovščina - Z današnjim dnem Vsako drugo soboto v mesecu tržnica pridelkov in izdelkov domačih kmetov in rokodelcev Danes se začenjajo v Ajdovščini redne mesečne kmečke tržnice, na katerih bodo lahko domači kmetje in rokodelci na prodaj ponudili svoje pridelke in izdelke. Tovrstni sejmi bodo potekali na drugo soboto v mesecu v dopoldanskem času na Trgu prve slovenske vlade. Vsako tržnico bodo spremljale dodatne dejavnosti ali aktivnosti, za prvič bo v »svetovalnici« na kmečki tržnici v Ajdovščini svoje dejavnosti predstavila Razvojna agencija ROD. Organizator tržnic je občina Ajdovšči- strapazzo«; 17.30 - 21.00 »Titanic« (digital 3D). Dvorana 3: 17.50 »Biancaneve«; 20.00 - 22.00 »Il mio migliore incubo!«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.10 »Battleship«. Dvorana 2: 16.00 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 17.30 - 21.00 »Titanic« (digital 3D). Dvorana 3: 17.50 - 20.00 »Biancaneve«; 22.00 »Romanzo di una strage«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Bel Ami«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Diaz - Non pulire questo sangue«. fi Razstave FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE prireja v petek, 20. aprila, ob 17.30 v palači Della Torre v Gosposki ulici 2 (Ul. Carducci) v Gorici odprtje dokumentarne razstave o zgodovini goriške zastavljalnice v obdobju 1831-1929 ob 180. obletnici odprtja zastavljalnice in ob 20-letnici svoje ustanovitve; na ogled bo do 30. septembra od torka do petka 16.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; vstop prost. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici prireja v nedeljo, 15. aprila, ob 11. uri odprtje razstave Roberta Faganela z naslovom »50 29 S, 73 03 W. Perito Moreno«. Umetnika in njegova dela bo predstavila Cristina Burcheri; na ogled bo do 13. maja. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travnik 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) bo danes, 14. aprila, ob 18. uri odprtje skupinske slikarske razstave. Slikarke Lauro Ormas, Dorino Braini in Rito Spina bo predstavil umetnosti kritik Juan Arias Gonano; na ogled bo do 28. aprila od torka do sobote 9.00-12.30, 15.30-19.00. V PALAČI ATTEMS v Gorici bo v nedeljo, 15. aprila, ob 18. uri odprtje razstave v organizaciji združenja Graphiti. Razstavljali bodo Giuseppina Mastrovito, Paul David Redfern, Enzo Tedeschi, Klemen Brun in Etko Tutta; na ogled bo do 13. maja od torka do nedelje 10.00-17.00. na, koordinator za ponudnike pridelkov in izdelkov iz domačih kmetij je TIC Ajdovščina, skrbnik tržnice pa Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina. Z organizacijo sobotnih kmečkih tržnic želijo organizatorji pospešiti lokalno samooskrbo - obiskovalce tržnice navdušiti nad rednim nakupovanjem domačega, pridelovalce pa k redni ponudbi -tudi na običajni kmečki tržnici na Lo-karjevem drevoredu, kjer imajo možnost prodaje svojih izdelkov in pridelkov vsak dan v tednu. (km) rov v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: revijski del danes, 14. aprila, ob 18. uri, tekmovalni del v nedeljo, 15. aprila, ob 16. uri. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bosta v ponedeljek, 16. aprila, ob 20.15 nastopila pianista Vladimir Viard in Aleksandra Pavlovič; več na www.kulturnidom-ng.si ali na blagaj-na@kulturnidom-ng.si. 9 Šolske vesti LICEJ GREGORČIČ-TRUBAR obvešča starše dijakov, da bo roditeljski sestanek v ponedeljek, 16. aprila, od 17. ure do 19.30. IZOBRAŽEVALNI ZAVOD CANKAR -ZOIS-VEGA obvešča starše dijakov, da bo roditeljski sestanek v torek, 17. aprila, od 17. do 19. ure. ŠOLA ZA STARŠE V DIJAŠKEM DOMU: v četrtek, 19. aprila, ob 18. uri bo predavala na temo »Otrok v šoli: težave in vsakodnevni izzivi« psihologinja in psihoterapevtka Valentina Ferluga; psihologinja Marilena Fran-cioso bo predstavila službo »Doba odraščanja - UOEEPH. Srečanja so javna, zagotovljeno je varstvo otrok, po predhodni najavi (tel. 0481-533495, info@dijaskidom.it). Ü3 Obvestila ~M Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.10 »Battleship«. Dvorana 2: 16.00 »Pirati! Briganti da PD VRH SV. MIHAELA v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov prireja 12. revijo Zlata grla - Srečanje slovenskih otroških in mladinskih zbo- PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 46. redni občni zbor v četrtek, 19. aprila, (prvi sklic ob 19.30 in drugi ob 20. uri) na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah. KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Strunja-nu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 18. april, 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it. VZPI-ANPI IN AVLG GORICA vabita pred goriško južno železniško postajo v soboto, 21. aprila, ob 10. uri na slo- M Izleti PD VRH SV. MIHAELA v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica 1 z 2. revija lofa GR r< srečanje slovenskih otroških I in mladinskih zborov 1 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici REVIJSKI DEL danes, 14. aprila, ob 18.00 TEKMOVALNI DEL: J Tekmovalni koncert - otroški zbori jutri, 15. aprila, ob 16.00 vdb\ jHTi l vesnost ob odkritju spominskega obeležja padlim partizanom na Goriški fronti v septembru 1943. KD BRIŠKI GRIČ IZ ŠTEVERJANA v sodelovanju z ZSŠDI in ZSKD prireja orientacijsko vožnjo z avtomobili »Brdaut 2012« v nedeljo, 6. maja, ob 12.30 na Bukovju pri turistični tabli v Števerjanu, start ob 13. uri, cilj ob 18. uri. Prijave na spletni strani društva na facebooku ter na naslov brdaut@gmail.com do 1. maja, tudi še na Prvomajskem slavju v Štever-janu; informacije po tel. 3342294517. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja otroške poletne delavnice »Mala ustvarjalna akademija« od 27. avgusta do 1. septembra na Livku pri Kobaridu v Sloveniji. Delavnice bodo vodili mentorji Jelka Bogatec (plesna delavnica), Jana Drassich (glasbeno-pevska delavnica), Jana Pečar (likovna delavnica), Mirna Viola (fotografska delavnica) in Marko Gavriloski (pravljična delavnica). Rok prijave zapade 10. maja, informacije in prijave po tel. 040-635626 (tržaški urad ZSKD) oz. 0481-531495 (goriški urad ZSKD). Razpis s prijavnico je na voljo tudi na spletni strani www.zskd.org. AKŠD VIPAVA vabi na pohod na južno koto 208 (Varda) po sledeh prve svetovne vojne v nedeljo, 15. aprila. Zbirališče ob 8.45 v zaselku Boneti v Dolu; organizatorji priporočajo primerno obutev, fizično kondicijo in žepno svetilko. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 4-dnevni izlet od 24. do 27. maja samo z enim avtobusom na Dunaj in v Bratislavo za ogled največjih zanimivosti. Vpisovanje na društvenem sedežu v Gorici, Kor-zo Verdi 51/int., v dneh 18. in 19. aprila od 10. do 12. ure. Na račun 200 evrov. EKSKURZIJO Z E'STORIABUSOM bo 22. aprila vodila zgodovinarka Lucia Pillon in bo posvečena briškemu območju; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 in na eventi@leg.it. 0 Prireditve DELAVNICA DRUŽINSKIH POSTAVITEV z dr. Silvio Miclavez (več o terapevtki na spletni strani www.alcicostellazioni.it) bo danes, 14. aprila, od 15. do 18.30 v Tumovi dvorani KB Centra na Korzu Verdi, 51 v Gorici. Prijave na naslovu go-rica@zskd.org ali po tel. 327-0340677. DRUŠTVO HUMANISTOV GORIŠKE danes ob 18. uri v Kavarni Rusjan (Eda Center) v Novi Gorici prireja predavanje Saša Dolenca »Znanost v dobi interneta«; vstop je brezplačen. DELAVNICE ZA OTROKE V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) za otroke med 5. in 11. letom starosti: v nedeljo, 15. aprila, ob 11. uri »Allegra fattoria« in v nedeljo, 13. maja, ob 11. uri »Il tesoro piu grande del mondo«. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja predstavitev knjige »Ma useglih je blo lepo. Zgodbe s Trnovega, od Ri-javcev, Nemcev, Voglarjev in iz Zavr-ha« Bože Hvala v torek, 17. aprila, ob 20. uri v gradu Kromberk. KATOLIŠKA KNJIGARNA, Založništvo tržaškega tiska, Založba Mladika in Goriška Mohorjeva družba vabijo v Katoliško knjigarno »Na kavo s knjigo« v četrtek, 19. aprila, ob 10. uri. Pesnica in pisateljica Claudia Vonči-na bo v pogovoru z novinarko Eriko Jazbar govorila o svojem literarnem ustvarjanju. KD JEZERO iz Doberdoba prireja v četrtek, 19. aprila, ob 20. uri na sedežu društva predavanje profesorja Darka Slovenca o zgodovini ljudstva Majev. V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVOD-NJAH bo v četrtek, 19. aprila, ob 14.30 v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo srečanje z avtorico Anamari-jo Volk Zlobec, ki bo predstavila knjigo »Na počitnice gremo«. VRHOVSKA SEKCIJA VZPI-ANPI predstavlja dokumentarni film »Fascist Legacy« o vojnih zločinih, ki jih je storila fašistična Italija v Jugoslaviji in Afriki v času druge svetovne vojne. Realizirala ga je angleška televizija BBC leta 1989 in italijanska RAI, četudi je kupila avtorske pravice filma, ga ni nikoli predvajala. Predvajanje bo v četrtek, 19. aprila, ob 20.30 uri v Kulturnem centru Danica na Vrhu. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev nove pesniške zbirke Ivana Tavčarja »Odselitev« v petek, 20. aprila, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici. Ob prisotnosti avtorja bo o zbirki govorila Majda Cibic. PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE KD BRIŠKI GRIČ v Števerjanu: v torek, 1. maja, ob 17. uri govor, nastop folklorne skupine Vuk Karadžic iz Trsta, ples z Navihankami; v soboto, 5. maja, ob 21. uri ples s skupino Happy Day; v nedeljo, 6. maja, od 13. do 17. ure orientacijska vožnja z avtomobili »Brdaut«, ob 19. uri koncert »Parni Valjak Tribute«. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 10.00, Alberto Cellottini iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina IP - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 1 8 Sobota, 14. aprila 2012 APrimorski r dnevnik BOJKOTIRA NOVINARJE MADRID - Kontroverzni trener španskega prvoligaša Reala Jose Mourinho se je odločil, da pred novinarje ne bo stopil vse do konca sezone. Portugalec, ki slovi po svojih sočnih in barvitih izjavah, se je odločil, da bo še naprej ignoriral novinarske konference po tekmah domačega prvenstva. A brez novinarskih vprašanj ne bo šlo, saj se mora Mourinho z novinarji še naprej srečevati po tekmah lige prvakov, predvsem zaradi strogih pravil UEFA. Mourinho je, odkar je galaktike prevzel leta 2010, izpustil že 45 novinarskih konferenc. NEW ZEALAND TRDNO V VODSTVU NEAPELJ - Tretji dan regat World Series pokala Amerike je minil v zna? menju novozelandske posadke New Zealand, ki je v drugem plovu po-metla z vso konkurenco in vodi na skupni lestvici. Prvi plov je osvojila francoska posadka Energy Team. Na drugem mestu na lestvici je Spithil lov Oracle. Posadka Lune Rosse Piranha (krmar je Chris Draper) je tretja, Swordfish pa šesta. Danes bodo v neapeljskem zalivu na sporedu polfinal-ni plovi. Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu FORMULA ENA: BAHRAJN BO ŠANGHAJ - Mednarodna avtomobilistična zveza (Fia) in vodja formule 1 Bernie Ecclestone sta v ločenih izjavah zagotovila, da dirka formule 1 za veliko nagrado Bahrajna ni ogrožena in bo izpeljana v skladu z načrti in koledarjem svetovnega prvenstva. Dirka bo na sporedu prihodnjo nedeljo, 22. aprila, na dirkališču Sakhir. »Izpolnjene so prav vse varnostne zahteve za izvedbo dirke,« je dejali predstavniki avtomobilistična zveze. nogomet - Konec tedna v A-ligi V Videm prihaja Inter Udinese že nocoj - Milan danes proti Genoi - Juventus jutri proti pepelki - Cagliari v ponedeljek znova v Trstu PREJ MILAN, NATO JUVENTUS - V zadnjih krogih je že stalnica, da igra Milan pred Juventusom. Tudi v 33. krogu se bo to ponovilo, saj bodo črnordeči že danes (ob 18. uri) zaposleni na San Siru proti Genoi, medtem ko bo Juventus igral v Ce-seni jutri v popoldanskih urah. Po vseh napovedih naj bi bil ta konec tedna prehodnega značaja, saj sta oba kandidata za naslov pred lažjo nalogo. Milan si je po domačem spodrsljaju proti Fiorentini opomogel. Zdesetkani Al-legrijevi varovanci so zmagali v Veroni in v treh dneh se je stanje v Milanovem taboru precej izboljšalo, saj je zdaj poškodovanih (v primerjavi s torkovim nastopom) le osem igralcev. Sicer bo odsoten vratar Abbiati, ki ima težave z nogo, tako da bo gol branil Amelia. Proti Genoi bo v napadu potrjen Robinha. Moštvo iz Ligurije ne odhaja na izlet, ker jim je Lecce tik za petami. Genoa ima le dve točki prednosti nad Co-smijevimi varovanci, tako da bi bila v boju za obstanek vsaj točka še kako dobrodošla. Malesani je pred zahtevnimi izbirami, slabi nastopi zadnjih tednov pa naj bi stali mesta Gilardina: ob Palaciu, ki je s šestnajstimi zadetki najnevarnejši napadalec Ligu-rijcev, bo igral Ze Eduardo. Juventus bo igral v gosteh, a na papirju so Contejevi varovanci pred še lažjo nalogo kot Milan. Mimo tega, da je Cesena že B-ligaš, morda bo to že uradno celo jutri, je število navijačev Juventusa v Romagni res veliko, tako da bodo najbrž jutri na Ma-nuzziju po številu navijači stare dame krepko presegali domače. Juventus je tudi proti Laziu tri točke ulovil v drugem polčasu, po petih zaporednih zmagah pa je res težko napovedovati, da bi se serija prekinila ravno v Ceseni. Conte pričakuje dokaj zaprto igro domačih, tako da razmišlja o spremembi postavitve. Nagnjen je k temu, da bi Juventus igral s tremi napadalci (Vučinič, Quagliarella in Pepe), čeprav je še nekaj dvomov. Bonucci je na primer komaj prestal operacijo nosnice, tako da bo kvečjemu igral Po porazu proti Romi bo skušal Udinese znava osrečiti svoje navijače ansa s posebno masko. Pri domačih bo tekmi žal le s tribune sledil poškodovani Iaquinta. Napadalec, ki je do januarja branil barve Ju-ventusa, se je med zimskim prestopnim rokom presellil v Romagno, ker je v Turinu bolj malo igral. Želel se je maščevati, a ni mu bila dana možnost. ZA TRETJE MESTO - Drevi bo na Friuliju v igri vloga glavnega Laziovega zasledovalca. Udinese brani prednost treh točk nad Interjem, ki je s Stramaccionijem zbral sedem točk v treh tekmah. Guidolin bo zaradi diskvalifikacije Pinzija v vezno vrsto vključil Pereyro, medtem ko bo breme napada ob Di Nataleju nosil Barreto. Pri gostih je Forlana trener postavil v kot. V napadu so zdaj bolj aktualni Alvarez in Zarate. Ob Militu seveda: argentinski as doživlja z novim trenerjem pravo drugo mladost in se je že zavihtel na drugo mesto na lestvici strelcev. Ibrahimovič se bo moral ravno pred njim najbolj paziti. V Lecceju se prepletata boj za tretje mesto in boj za obstanek. Po prihodu Co-smija igra Lecce kot prerojen in s sredino zmago je zdaj vpletel v boj za obstanek vsaj pet (če ne osem) ekip. Kljub temu, da je na papirju Napoli veliko boljši, je na občutenem derbiju juga usoda Lecceja vse prej kot zapečatena. Medtem ko domači varovanci igrajo odlično in lahko računajo na nezadržnega Muriela, je Napoli v hudi krizi in izmika se mu celo uvrstitev v evropsko ligo. Krog naj bi bil posebno ugoden za rimski ekipi: Lazio igra proti skoraj izpadli Novari, Roma proti Fiorentini. V PONEDELJEK V TRSTU - 33. krog se bo zaključil s tekmo med Cagliari-jem in Catanio, ki bo v ponedeljek (ob 20.45) na tržaškem Roccu. Za ogled te tekme bodo posebne ugodnosti za abonente Trie-stine, ki bodo za vstopnico odplačali le dva evra. Tekma bo najbrž zelo pestra, saj igra Catania dopadljiv nogomet, čeprav je v zadnjih tednih upočasnila svoj tempo, obratno Cagliari nujno potrebuje točke, saj se je tudi sardinsko moštvo po zadnjih uspešnih nastopih Lecceja znašlo v nevarnih vodah. NAŠA NAPOVED 33.KROGA -Danes ob 18.00 Milan - Genoa 2:1 (55%, 30%, 15%), ob 20.45 Udinese - Inter 1:1 (35%, 30%, 35%); jutri ob 12.30 Novara - Lazio 1:3 (20%, 35%, 45%), ob 15.00 Atalanta - Chievo 1:1 (35%, 35%, 30%), Cesena - Juventus 0:2 (15%, 30%, 55%), Lecce - Napo-li 2:1 (35%, 35%, 30%), Palermo - Parma 2:2 (35%, 35%, 30%), Siena - Bologna 1:1 (40%, 30%, 30%), (ob 20.45) Roma - Fiorentina 3:1 (45%, 35%, 20%); v ponedeljek ob 20.45 Ca-gliari - Catania 2:2 (35%, 35%, 30%). (I.F.) B-LIGA - 35. krog: Juve Stabia - Pa-dova 2:0. Odstopil trener smučarjev LJUBLJANA - Z mesta glavnega trenerja slovenske moške ekipe za hitri disciplini v alpskem smučanju je nepreklicno odstopil avstrijski strokovnjak Burkhard Schaffer. Na OI »playback« petje LONDON - Glasbeni zvezdniki 27. julija na odprtju letošnjih olimpijskih iger v Londonu ne bodo peli v živo. Rolling Stones in skupina Coldplay bodo nastopili na playback. Med drugim naj bi prireditev režiral Danny Boyle, znan predvsem po z več oskarjev nagrajenim filmom Revni milijonar. Samo odprtje zaenkrat ostaja skrivnost. Na željo britanske kraljice Elizabete II naj bi OI odprl James Bond, oziroma natančneje Daniel Craig. Odšel nekdanji vratar ZSSR MOSKVA - V 66. letu starosti je umrl nekdanji legendarni vratar moskovskega CSKA in sovjetske nogometne reprezentance Vladimir Aleksandrovič Asta-povski. Afriški pokal v JAR? JOHANNESBURG - Južnoafriška republika, ki je leta 2010 gostila svetovno prvenstvo, bi gostila afriško prvenstvo januarja in februarja prihodnje leto. Sprva je bilo tekmovanje načrtovano v Libiji. košarka - Državna divizija A Tržaški AcegasAps po dolgem času v PalaTrieste TRST - AcegasAps bo jutri ob 18.uri (po dolgem času spet v PalaTrieste) odigral še zadnjo tekmo rednega dela sezona. V goste prihaja Ba-wer Matera, ki se v solidni jugozahodni skupini bori za obstanek. Ekipa iz Ba-zilikate je tačas v svoji skupini predzadnja, čeprav je v triintridesetih tekmah dosegla 15 zmag. Ekipa je zelo nepredvidljiva, saj je premagala kotirane nasprotnike (Trento, Napoli, Torino), izgubila pa z na papirjem šibkejšimi. Na tujem je zmagala samo štirikrat, v šestem kolu v Trentu, nato pa še trikrat proti ekipam s spodnjega dela lestvic. Nosilcev je pet: argentinski organizator igre Carlos Sebastian Vico (192 cm), bek Cantagalli (194) in nizko krilo Pi-lotti (196 cm) dosegajo 13 do 14 točk na tekmo, bek Lagioia (193 cm) in center Grappasonni (40 let, 204 cm) pa okrog 10. Teh pet igralcev je povprečno na igrišču več ali manj tri četrt tekme, kar je seveda za trenerja Ponticiella največja omejitev. V napadu je sicer talentirana, saj dosega povprečno 75 točk na tekmo, prav toliko pa ji prejme. Recept za uspeh je seveda enostaven: običajna čvrsta obramba in uspešna rotacija vseh igralcev. Kot znano ima tržaška ekipa z zmago zagotovljeno prvo mesto v skupini in neposreden prestop v polfinale končnice. Marko Oblak Miljčanke pri Turinu Miljski Interclub bo v ženski A2-ligi nocoj ob 21.00 gostoval v Collegnu pri Turinu. Miljčanke, ki jih vodi slovenski trener Matija Jogan, imajo deset točk več na lestvici. Tržaški vaterpolisti doma za mesto v play-offu Tržaški vaterpolisti Pallamana Trieste bodo danes že ob 14.30 v bazenu Bruno Bianchi v Trstu v okviru A2-lige gostili Bologno. Obe ekipi se borita za mesto v play-offu. rokomet - Prva četrtfinalna tekma v elitni A-ligi Tržaški rokometaši v boju za državni naslov ZNOVA ZA NASLOV - Bili smo leta 2007, ko je Pallamano Trieste prvenstvo Elitne A-lige zaključil na 3. mestu, vendar se je predsednik Giuseppe Lo Duca kljub temu takrat odločil, da se zaradi hudih ekonomskih težav odpove nastopu v najvišji ligi. Ekipo je občutno pomladil, črpal je skoraj izključno iz mladinskega sektorja, in jo vpisal v A2-ligo. Minilo je torej pet let, zdaj pa se bo tržaški rokometni klub znova podal v boj za »scudetto«. Drevi se namreč s prvo tekmo začenjajo četrtfinalni dvoboji končnice za naslov. Ne glede na to, kako se bo zaključila končnica, je za Tržačane letošnja sezona že zelo uspešna. Zastavljeni cilj obstanka v ligi so krepko presegli; za trenerja Marca Bozzolo je bila uvrstitev v končnico nepričakovana in zelo prijetno presenečenje. S trenerjem smo se pogovorili tik pred odhodom na dolgo gostovanje v Apulijo. Preden bi stopil na avtobus, ki bo Tržačane peljal vse do pete italijanskega škornja, nam ni skrival zmernega optimizma: »Pripravljeni smo na tekmo. V teh tednih smo dobro trenirali. V celoti smo posvetili pozornost na to tekmo, kar ne velja za Fasano, ki je vmes igral tudi finalfour italijanskega pokala (proti Bocnu je izgubil v finalu) in bo morda nekoliko bolj utrujen od nas. Verjetno je za nas najbolj pozitivna novica, da odhajamo v Fasano v popolni postavi. Vsi so okrevali po raznih poškodbah in tudi zaradi tega so bili treningi na visoki ravni.« V drugem delu sezone ste še kako občutili odsotnost nekaterih ključnih mož. »Nedvomno. Nadoh je na primer za nas nenadomestljiv. Gre za edinega levičarja na zunanjih položajih in njegovo odsotnost se v naši igri takoj opazi. Ob tem tudi odlično brani, tako da je za nas izrednega pomena. Tudi nekatere druge po- Trener Marco Bozzola kroma škodbe so nas omejevale in zato smo imeli v drugem delu rednega dela nekoliko slabše rezultate.« NASPROTNIK - Fasano je redni del sezone zaključil pri 48 točkah, to se pravi z dvanajstimi več od Tržačanov. Nasprotnika je Bozzola takole opisal: »Fasano razpolaga z zelo postavnimi igralci, ki pa so nekoliko počasnejši od nas in gotovo veliko manj tečejo. Glavna njihova hiba je, da imajo zelo kratko klop, medtem ko lahko jaz veliko bolj menjujem igralce, tako da ohranjam v bistvu celo uro isti tempo igre. S tem nasprotnikom smo se pomerili v zadnjem krogu rednega dela (zmago so si domači priborili šele v zadnjih minutah tekme, op.p.). Mislim, da je gostovanje dokaj zahtevno, ker so navijači zelo vroči, kar je navsezadnje značilnost vseh ekip iz Apuli-je. To vroče občinstvo lahko tudi delno vpliva na sodniške odločitve, tako da bomo morali mi biti koncentrirani zgolj na igro in ne misliti na navijače ali sodnike.« KLJUČ ZA ZMAGO - »Mislim, da bo za nas odločilno orožje hitrost. Mora- li bomo vztrajati celo tekmo z zelo hitrim tempom. Ko bi pri domačih nastopila utrujenost in bi se moral domači trener zateči k menjavam, bi jih lahko presenetili, ker menjave niso na nivoju standardnih igralcev. Obratno je njihovo glavno orožje Beharevič. Gre nedvomno za najboljšega levega zunanjega igralca v Italiji. Poskušali ga bomo omejiti, a naloga ne bo enostavna. Ob njem gre omeniti še Kokuco, igralcem s številnimi izkušnjami. A tudi ostali standardni igralci so na nivoju, od vratarja do krožnega napadalca. Skratka, gre za homogeno ekipo in moramo igrati na najvišji ravni, če jih želimo v gosteh presenetiti.« OSTALI DVOBOJI - Bozzola je svoje povedal tudi o ostalih četrtfinalnih dvobojih: »Med Bocnom in Teramom sploh ne pričakujem presenečenj. Bocen je občutno boljši in mislim, da bo napredoval po samih dveh tekmah. Med Pres-sanom in Intinijem Noci bo najbolj izenačeno. Pressano ima sicer prednost domačega igrišča, Intini Noci pa lahko računa na vroče domače navijače. Mislim, da bo odločilna prva tekma. Nesporen favorit je tudi Conversano, saj je za razred boljši od Brixna. Za naslov je težko napovedati, kdo bo zmagal. Drznem si napovedati finalni obračun med Bocnom in Conversanom. Ti dve ekipi sta že v rednem delu dokazali, da imata nekaj več od vseh ostalih.« ČETRTFINALNI PARI: Conversano - Forst Brixen (sinočnja tekma); dre-vi Pressano - Intini Noci, Junior Fasano -Pallamano Trieste, Bocen - Teramo. Igra se na dve zmagani tekmi, zmagovalec dvoboja med Trstom in Fasanom bo igral proti zmagovalcu četrtfinala Conversano -Forst Brixen. Druga tekma bo na sporedu v Trstu v soboto, 21. aprila. (I.F.) / ŠPORT Nedelja, 15. aprila 2012 19 košarka - V deželni C-ligi na 1. maju v Trstu Bor zlahka čez tržaško oviro Bor Radenska - Santos 86:74 (25:19, 47:39, 73:52) Bor: Bole 9 (-, 3:6, 1:2), Mado-nia 11 (1:6, 5:7, -), Crevatin 4 (4:4, 0:1, 0:1), Štokelj 3 (1:2, 1:1, 0:1), Gal-locchio 4 (2:4, 1:2, 0:1), Meden 4 (2:2, 1:3, 0:1), Burni 6 (2:2, 2:3, 0:2), Zanini 8 (6:6, 1:2, -), Sosič 13 (2:3, 4:5, 1:2), Fumarola 11 (2:3, 3:6, 1:1), Pertot 4 (0:2, 2:4, 0:3), Devčič 9 (3:6, 3:4, -). Trener: Popovic. SON: 23; Skoki: 37 (22 v obrambi, 15 v napadu). Bor Radenska je na predzadnjem srečanju na domačem parketu športne dvorane Bojana Pavleti-ča brez večjih težav opravil s tržaško peterko Santosa, ki se nahaja v spodnjem delu razpredelnice. Že od uvodnih minut je bilo jasno, da gostje nikakor niso kos svetoivan-ski peterki. Varovanci trenerja Po-poviča so namreč vodstvo prevzeli že od uvodnih minut s koši Ma-donie in vodstva dejansko niso več izpustili iz rok. V zadnji minuti prve četrtine je na igrišče stopil Peter Sosič, ki je ob zvoku sirene dosegel tudi svoj prvi koš. Igral je nato le še drugih deset minut in Boru priigral odločilno prednost. Vsega skupaj je tako Sosič v 11 minutah dosegel 13 točk in s tem bil tudi najboljši strelec Radenske. Srečanja je bilo tako ob prvem polčasu dejansko konec in v drugem polčasu je trener Popovic izkoristil priložnost ter na igrišče poslal tudi tiste igralce, ki so do tega trenutka bolj malo igrali. Vsi igralci Radenske so svojo nalogo dobro opravili, kot zgovorno potrjuje tudi sama statistika, saj so se vsi košarkarji Bora vpisali med strelce. V naslednjem krogu čaka Radensko derbi proti Bregu, v zadnjem krogu pa bo Radenska na domačem parketu igrala proti peterki iz San Vita. (RAS) DOM ZMAGAL - Promocijska Peter Sosič je bil s 13 točkami najboljši Borov strelec kroma liga: Olympia GO - Dom Mark 41:57. SOČA/GOVOLLEY ZLAHKA - Odbojka, 1. ženska divizija, prva če-trtfinalna tekma: Soča/G ovolley -Pall. Grado 3:0 (25:5, 25:14, 25:7). nogomet - V elitni ligi jutri dvoboj prvouvrščenih Krasa in San Luigija V Repnu za 1. mesto Že danes Juventina v gosteh in Breg v Dolini - Sovodenjci proti prvouvrščenemu na lestvici - Bo Primorje preprečilo slavje? Nogometni vikend bo minil v pričakovanju dvoboja prvouvrščenih ekip v elitni ligi med Krasom in tržaškim San Luigijem. Obe ekipi imata 45 točk na lestvici, tako da se jutri v Rep-nu obeta hud boj. »Tekma še ne bo odločala o končnem prvem mestu in napredovanju v višjo ligo. Kljub temu je zelo pomembna,« je opozoril predsednik Krasa Goran Kocman, ki nestrpno čaka na jutrišnji dvoboj. Krasov predsednik je poudaril, da so rdeče-beli med velikonočnim premorom dobro trenirali: »Škoda le, da se je na treningu lažje poškodoval gleženj Capal-bo, ki pa bo jutri mogoče že na razpolago.« Odsoten bo le diskvalificirani Colavetta. Pri San Luigiju igrata milj-ska Slovenca, brata David in Christian Zigon. Kot zanimivost naj dodamo še, da bo v Repnu sodil sodnik Renna, ki bo prišel iz kar iz Sardinije. Kras je v prvem delu premagal San Luigi s 3:1. Tretjeuvrščena Fontanafredda bo že danes igrala v gosteh proti Azzanese-ju. Danes bo na sporedu še tekma med Pro Cervignanom in Torviscoso. Juventina za tri točke V promocijski ligi bo Vesna (39 točk) igrala v gosteh v Fagagni. Domača ekipa je s 45 točkami tretja na lestvici. V Vesninem taboru se zavedajo, da jih tokrat čaka težka naloga. Massaievi varovanci bodo seveda skušali presenetiti, čeprav bosta odsotna poškodovana Gajčanin in Mercandel. Pro Fagagna je v prvem delu v Križu zmagala z 2:1. Juventina (42) bo že danes gostovala v Romansu (28 točk). »Tokrat ne bomo imeli težav s postavo, saj smo sanirali vse poškodbe. Romans igra zelo nihajoče. Ne smemo jih podcenjevati. Ciljamo na vse tri točke,« je dejal športni vodja Gino Vinti. Primorec bo jutri navijal za Sovodnje V 1. AL bodo Sovodenjci gostili vodilni Isonzo, ki je v sredo pri Svetem Ivanu v Trstu z 1:0 premagal Esperio. Tekmo so morali namreč ponoviti. Srečanje v Sovodnjah bo še posebno zanimivo tudi za trebenski Primorec, ki bo jutri gostoval v Vilešu. Isonzo ima le točko več od ekipe trebenskega društva (in Cormoneseja). Pri Sovodenj-cih ne bo poškodovanega Kovica in di-skvalificiranega Querciolija, pod vprašajem pa je nastop Sandyja Kogoja in Komica. »Igrali bomo sproščeno. Pri Isonzu pa pričakujem večjo živčnost, saj morajo to tekmo zmagati, če želijo ubraniti prvo mesto. Mi pa bi se lah- Krasova nogometaša Alberto Favero in Davide Pizzini (v ozadju) bosta jutri igrala pomembno vlogo kroma ko zadovoljili tudi s točko,« je dejal predsednik Sovodenj Zdravko Cu-strin. Primorec bo igral z okrnjenim napadom, saj ne bo kaznovanih Mos-colina, Saua, Lanze in Sabadina. Nastop Nasserja pa je pod vprašajem. »Zaradi tega smo na pomoč poklicali Micorja, ki je pred kratkim obesil čevlje na klin,« je povedal predsednik Darko Kralj. Villesse je zadnji na lestvici z 12 točkami. Breg lahko še upa Breg bo že danes v Dolini gostil Opicino, proti kateri je v prvem delu zmagal s 3:1. Gostje bodo skušali osvojiti točke za obstanek v ligi, Breg (trener Bassanese bo imel na razpolago vse igralce) pa se lahko z zmago še dodatno približa četrtouvrščeni Romani. Zarja bo gostovala na Opčinah, kjer bo skušala premagati Roianese, ki se bori za obstanek v ligi. Trener Di Summa ne bo imel na razpolago obeh vratarjev (Trevisana in Valditare) ter poškodovanih Miliča, Gorana Križ-mančiča in kaznovanega Jarca. Primorje bo gostovalo v Marianu, kjer bi lahko prvouvrščeni gostitelji v primeru zmage praznovali napredovanje v 1. AL, saj imajo pet krogov pred koncem prvenstva 13 točk prednosti pred Muglio. Vituličevi varovanci bodo skušali drago prodati svojo kožo. V 3. AL bo doberdobska Mladost na domači zelenici gostila Torre, ki je s 53 točkami tretji na lestvici. (jng) pohodništvo Jutri 25. memorial Mirko Škabar Jutri bo planinski odsek SK Devin organiziral 25. memorial Mirko Škabar. Start pohoda bo od 8.30 do 10.00 v Praprotu. Po približno štirih urah hoje pa bo pohodnike v koči Pod Rupo v Repnu čakalo kosilo in nagrajevanje. Za povratek nazaj bodo na razpolago društveni kombiji. KONJSKI ŠPORTI Na Dolgi kroni tekmovanje v treku Jahalno društvo Dolga krona iz dolinske občine bo jutri ob 10.30 na Dolgi kroni organiziralo meddežel-no tekmovanje v treku za najmlajše od 7. do 14. leta starosti. košarka - U17 Soliden nastop in odpor Brega Breg - San Vito 53:73 (13:16, 19:39, 32:57) Breg: Regent 5, Peric, Kojanec, Sardoč, Matarrese, Semen 2, Coretti, Milič 4 (1:2), Kocijančič 23 (13:18), Gre-gori 11 (1:2), Gruden, Bachi 8 (1:4). PON: Kojanec. 3 točke: Regent, Milič, Bachi. Bregovi košarkarji so proti San Vitu, ki ga sestavljajo za leto starejši igralci, odigrali verjetno najboljšo tekmo v letošnjem prvenstvu in so »odpovedali« samo v drugi četrtini, ko so si gostje priigrali skoraj celotno razliko, ki so jo ohranili tudi ob koncu, kljub dejstvu, da so Brumnovi varovanci zadnjo četrtino osvojili s petimi točkami prednosti. Lahko bi rekli, da je bil Breg popolnoma enakovreden nasprotnikom, ko je bila na igrišču začetna postava in da so težave nastopile, ko so bili izven igrišča nosilci igre, tako da igralci s klopi so verjetno dali manjši doprinos kot običajno. Na vsak način so Bregovi košarkarji prikazali viden napredek v igri in neprimerno boljšo igro v primerjavi s prvo tekmo proti istemu nasprotniku. 13 Obvestila Domači šport Danes Sobota, 14. aprila 2012 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 20.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Jadran Qubik Caffe - Oderzo DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Trstu, Istrska ul.: Don Bosco - Breg PROMOCIJSKA LIGA - 18.00 v Trstu, Ul. Veronese: Virtus Basket - Bot NLB UNDER 17 - 16.00 v Štarancanu: Libertas - Bor ZKB UNDER 15 - 17.00 v Žavljah: Interclub - Jadran A UNDER 13 - 16.00 v Trstu, Ul. Cantu: Libertas -Sokol; 18.00 v Trstu, na Greti: Barcolana - Kontovel ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Repnu: Zalet C - Sacile MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Ul. Giulia: Ferro Alluminio - Olympia; 20.00 v Tržiču: Fincantieri - Sloga; 20.00 v Štandrežu: Val - Buia; 20.00 v Sovodnjah: Soča - Reana ŽENSKA D-LIGA - 18.00 pri Briščkih: Zalet D - Farra MOŠKA D-LIGA - 20.00 v Slovenskem športnem centru v Gorici: Olympia U17 - Team Up Pippoli 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 na Judovcu: Altura -Bor; 20.30 v Dolini: Breg - S. Sergio; 20.30 pri Briščkih: Zalet - Triestina Volley 1. MOŠKA DIVIZIJA - 17.30 v Repnu: Sloga -Turriaco UNDER 14 ŽENSKE - 17.00 na Opčinah: Zalet Barich/A.D.S. - Kontovel A; 18.00 v Ul. Mameli: Brunner - Kontovel B UNDER 13 MEŠANO - 15.30 v Tržiču: Fincantieri M - Val Arcobaleno; 16.00 na Stadionu 1. maj: Bor - Coselli M; 16.00 v Dolini: Breg - Virtus; 16.30 v Sovodnjah: Soča Lokanda Devetak - Villesse; 19.00 na Stadionu 1. maj: Bor - Libertas NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Romansu: Pro Romans - Juventina 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Dolini: Breg -Opicina DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Trstu, Ferrini: Ponziana - Kras ZAČETNIKI - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Mossa; 15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax -Juventina; 17.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: San Giovanni B - Kras NAMIZNI TENIS D2-LIGA MLADINSKA - 16.00 v Pordenonu: igra Kras A Jutri AMATERSKI ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v torek, 24. aprila, jubilejni 50. redni občni zbor, ki se bo vršil v Športno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: Otvoritev občnega zbora; Izvolitev delovnega predsedstva in komisij; Poročilo izvršnega in nadzornega odbora; Pozdravi in razprava; odobritev poročil in finančnih dokumentov; Izvolitev sveta delegatov in nadzornega odbora; razno. OOZUS vabi člane/učitelje na 2. redni občni zbor, ki bo v petek, 27. aprila 2012, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani A. Sirka v Križu. ŠD SK BRDINAprireja v soboto, 21. aprila, ob 19. uri v prostorih Prosvetnega Doma na Opčinah, družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani. SK DEVIN prireja štiridnevni tečaj plezanja od danes do 1. maja v Glinščici in na Napoleonski cesti in tečaj plezanja po zavarovanih poteh, ki bo potekal 22., 25. in 29. aprila in se bo odvijal v Glinščici in v Vipavski dolini. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na 335 8416657. SPDT - Mladinski odsek prireja 22. aprila družinski izlet na Slavnik. Zberemo se ob 9. uri na mejnem prehodu na Pesku. Za informacije in pojasnila poklicite Katjo (338 5953515) ali Lauro (348 7757442) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Obvezna prijava do četrtka, 19. aprila. SK DEVIN - Planinski odsek prireja jutri, v nedeljo, 15. aprila, 25. Memorial »Mirko Škabar«, tradicionalni in letos jubilejni spomladanski pohod od Praprota v Repen. Zbirališče v Praprotu od 8.30 do 10.ure, prihod v Repen v opoldanskih urah, kjer bo v Koči pod Rupo kosilo ter nagrajevanje. Za povratek v Praprot bodo na razpolago društveni kombiji. Informacije na tel. 040 200782 (Frančko). Nedelja, 15. aprila 2012 NOGOMET ELITNA LIGA - 16.00 v Repnu: Kras - San Luigi PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Fagagni: Pro Fagagna - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Isonzo; 16.00 v Vilešu: Villesse -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Marianu: Mariano - Primorje; 16.00 na Opčinah: Roianese - Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Doberdobu: Mladost - Torre NARAŠČAJNIKI - 12.15 v Štarancanu: Staranzano - Kras NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Kras - Fani Olimpia; 10.30 v Štandrežu: Juventina - Sovodnje KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA - 18.00 v Miljah: Intermuggia - Sokol UNDER 17 - 11.00 v Trstu, Ul. Veronese: Azzurra - Dom ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor -Argentario 3. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Opčinah: Zalet Barich - S. Andrea UNDER 16 MOŠKI - 15.00 v Repnu: Sloga Tabor -Triestina Volley UNDER 15 ŽENSKE - 15.00 v Štarancanu: Codroipo - Zalet UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 na Stadionu 1. maj: Bor - Virtus UNDER 13 MEŠANO - 15.30 pri Briščikih: Kontovel - Olympia UNDER 13 MOŠKI - 15.00 v Guminu Memorial Travaglini: nastopata Olympia 2000 in Soča Lokanda Devetak UNDER 12 MOŠKI - 10.00 v Guminu Memorial Travaglini: nastopajo Val Bensa A, Val Bensa B, Soča Hrast in Olympia Corsi Adriano TENIS MOŠKA C-LIGA - 9.00 v Gradišču ob Soči: TC Gradisca - Gaja HOKEJ NA ROLERJIH B-LIGA - 15.00 v Buji: Corno - Polet NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 10.00 pri Brescii: troboj Kras, Eppan in Alto Sebino ŽENSKA B-LIGA - 10.00 v Trevisu: troboj Task Sarmeola, Verona, Kras MOŠKA C2-LIGA - 10.00 v Vidmu: igra Kras D2-LIGA MLADINSKA - 10.00 v Zgoniku: igra Kras B MOŠKA D1-LIGA - 10.00 v Vidmu: igra Kras KONJSKI ŠPORTI TREK NAJMLAJŠI - 10.30 na Dolgi kroni pri Dolini: meddeželna tekma v organizaciji JK Dolga krona www.primorski.eu1 20 Sobota, 14. aprila 2012 SVET / finančni trgi - Evro in nafta sta se včeraj pocenila Evropske borze zaradi Italije in Španije navzdol Negativni trend pospešile novice o nepričakovano nizki rasti kitajskega gospodarstva FRANKFURT - Osrednje evropske borze so zadnji trgovalni dan tega tedna včeraj sklenile v negativnem območju. Do padca tečajev delnic je prišlo zaradi zaskrbljenosti glede položaja Italije in Španije ter novice o nepričakovano nizki rasti kitajskega gospodarstva. Evro in nafta sta se pocenila. Vlagatelji so tudi včeraj pozorno spremljali dogajanje v območju evra. Še naprej jih skrbi zlasti za Italijo in Španijo, pri čemer se sprašujejo, ali teh dveh držav vendarle ne čaka enaka usoda kot Grčije, Irske in Portugalske, kar bi pomenilo, da bi morala Rim in Madrid zaprositi za finančno pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada. Zahtevana donosnost na desetletne obveznice omenjenih držav se je tako na sekundarnem trgu znova zvišala. Povprečna obrestna mera na italijanske državne dolžniške vrednostne papirje je včeraj glede na četrtek višja za 0,17 odstotne točke, na španske pa za 0,20 odstotne točke. Iz Španije je sicer prišla novica, da je obseg posojil, ki so jih imele španske banke najete pri Evropski centralni banki (ECB), marca dosegel novo rekordno vrednost - 227,6 milijarde evrov. Visok obseg posojil kaže na nadaljnje nezaupanje v španski finančni sektor, saj banke sredstev očitno ne morejo pridobiti na medbančnem trgu. Nič kaj optimistični podatki niso prišli tudi s Kitajske. Borznike je namreč razočarala objava, da je kitajsko gospodarstvo v prvem letošnjem četrtletju raslo po "le" 8,1-odstotni stopnji, kar je najpočas-nejša rast v zadnjih treh letih. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je včeraj občutno znižal, in sicer za 2,58 odstotka na 2291,51 točke. Frankfurtski indeks DAX je v primerjavi s četrtkom izgubil 2,36 odstotka in končal pri 6583,90 točke, pariški indeks CAC 40 pa se je znižal za 2,47 odstotka in se je oblikoval pri 3189,09 točke. Londonski indeks FTSE 100 je medtem zdrsnil za 1,03 odstotka na 5651,79 točke. Indeks SMI je šel na borzi v Zü-richu navzdol za 0,87 odstotka na 6072,12 točke, v rdečem pa je končal še indeks BUX na borzi v Budimpešti. Izgubil je 2,75 odstotka in se oblikoval pri 17.337,42 točke. Indeks ATX na borzi na Dunaju je trgovanje sklenil z 2,20-odstotnim padcem oz. pri 2043,11 točkah. Zdrsnil je tudi indeks FTSE Italia-All-Share na borzi v Milanu, in sicer za 3,43 odstotka na 14.359,50 točke. V zelenih številkah pa sta zaključili borzi na Balkanu. Hrvaški Crobex se je zvišal za 0,35 odstotka na 1837,99 točke, beograjski Belex pa za 0,47 odstotka na 512,72 točke. Ameriški Wall Street sledi trendu padcev. Evro se je včeraj pocenil. Pozno popoldne je bilo treba za skupno evropsko valuto odšteti 1,3079 dolarja, kar je 0,84 odstotka manj kot ob koncu četrtkovega trgovanja. ECB je referenčni tečaj evra opoldne postavil pri 1,3148 dolarja (v četrtek pri 1,3153 dolarja). Podatki o rasti kitajskega bruto domačega proizvoda (BDP) so znižali tudi cene nafte. Teksaška lahka nafta z dobavo v maju se je na newyorški borzi včeraj popoldne pocenila za 46 centov na 103,16 dolarja za 159-litrski sod. Majske terminske pogodbe za severnomorsko nafto vrste brent so se v Londonu znižale za 61 centov na 121,10 dolarja za sod. (STA) sirija - Medtem ko Varnostni svet ZN razpravlja Po četrtkovi prekinitvi ognja v državi krhek mir DAMASK - Medtem ko je bila predhodna skupina opazovalcev ZN že pripravljena na odhod v Sirijo, je Varnostni svet ZN o resoluciji, ki bi omogočila njihovo napotitev v to nemirno državo, včeraj še razpravljal. V Siriji v četrtek vzpostavljeno prekinitev ognja medtem večinoma spoštujejo, čeprav poročajo tudi o kršitvah in petih smrtnih žrtvah. Varnostni svet ZN je včeraj razpravljal o osnutku resolucije o napotitvi opazovalcev ZN v Sirijo. Predlogu, ki so ga pripravile ZDA, Velika Britanija in Francija, nasprotuje Rusija, ki meni, da osnutek resolucije "zahteva še veliko dela". Rusija, zaveznica režima v Damasku, namreč hoče kratko resolucijo, s katero bi le omogočili namestitev nekaj opazovalcev na terenu. "Potem pa smo dobili osnutek, ki je bil podroben opis mandata misije," je poudaril ruski veleposlanik v ZN Vitalij Čurkin. Neimenovani zahodni diplomat je medtem poudaril, "da je jasno, da mora predhodna skupina iti kot popolna misija z vsemi pristojnostmi". Obenem je dodal, da ne morejo sprejeti resolucije, ki ne bo vključevala obsodbe kršitev človekovih pravic v Siriji. Medtem ko v Siriji vlada krhek mir po četrtkovi prekinitvi ognja, je posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Kofi Annan VS ZN pozval, naj nujno odobri odhod opazovalne misije v Sirijo in sirskega predsednika Bašarja al Asada pozove, naj spoštuje vseh šest točk njegovega mirovnega načrta, vključno z umikom vladnih sil in težkega orožja z naseljenih območij. Annanov tiskovni predstavnik Ahmad Favzi je sicer dejal, da je predhodna skupina opazovalcev ZN, ki bi štela do 30 članov, že pripravljena na odhod v Sirijo. Predhodnica naj bi pripravila vse potrebno za prihod opazovalne misije, v kateri naj bi sodelovalo do 250 opazovalcev, njihova naloga pa bi bila pomoč pri ohranjanju miru. Kot je še dejal Favzi, je Annan v vi-deokonferenci VS ZN dejal, da je navzočnost opazovalcev na terenu nujna za nadzorovanje razmer, "glede na krhek mir, ki, kot kaže, prevladuje". Ocenil naj bi tudi, da Damask tehnično ne spoštuje njegovega mirovnega načrta, da pa je krhka prekinitev ognja "priložnost, ki jo je treba izkoristiti". Obenem je Annan po navedbah Fav-zija poudaril, "da se mora nadaljevanje nav- zočnosti sirskih oboroženih sil, vključno s topništvom, v in okoli naseljenih območij, takoj končati, prav tako pa se morajo končati vse kršitve, vključno z aretacijami, mučenjem in ugrabitvami". Annanov načrt je poleg prekinitve ognja do četrtka ob 6. uri po lokalnem času zahteval tudi umik vojske in težke oborožitve iz naselij, česar pa naj sirske sile ne bi storile. Annan je po besedah Favzija še dejal, da mora Sirija omogočiti dostop humanitarne pomoči do potrebnih. "Tam so zaporniki, ki jih morajo izpustiti, humanitarni koridorji se morajo odpreti," je dejal Favzi in dodal, da nujno humanitarno pomoč v Siriji potrebuje okoli milijon ljudi. Iz Sirije so sicer včeraj kljub relativnemu miru spet poročali o incidentih. Na ulicah različnih sirskih mest so se namreč kljub zaostrenim varnostnim razmeram zbrali protivladni protestniki, v spopadih med sirsko vojsko in protestniki pa je življenje izgubilo pet ljudi. Protestniki, ki so zahtevali odhod predsednika al Asada, so se zbrali v predmestju Damaska, v pristaniškem mestu Latakia, na različnih območjih provinc Homs, Dara, Hama in Idlib. (STA) Cameron v Mjanmaru YANGON - Britanski premier David Cameron je včeraj kot prvi zahodni voditelj po koncu vojaške vladavine obiskal Mjan-mar in se srečal z reformno usmerjenim predsednikom države Theinom Seinom. Svetovne velesile medtem razmišljajo o odpravi sankcij proti Mjanmaru, če bodo oblasti nadaljevale reforme, ki so jih začele lani po prevzemu vodstva države. Nekdanji general Thein Sein je med sprejemom britanskega premiera na svoji rezidenci v mestu Naypyidaw srečanje označil za zgodovinski dogodek. 'Zelo smo zadovoljni z vašim priznanjem truda, ki ga Mjanmar vlaga v razvoj demokracije in zaščito človekovih pravic," je Thein Sein dejal Cameronu. Britanski premier je po pogovorih s predsednikom Theinom Seinom odpotoval v prestolnico Yangon, kjer je potekalo srečanje z vodjo opozicije Aung San Suu Kyi, ki je večji del zadnjih 22 let preživela v hišnem priporu, ki ga je zanjo odredila vojaška hunta. Udar v Gvineji Bissau BISSAU - Vojska Gvineje Bissau je med državnim udarom v četrtek zvečer aretirala tamkajšnjega začasnega predsednika Raimunda Pereiro in premiera Carlosa Go-mesa Juniorja, ki so mu napovedovali zmago v drugem krogu predsedniških volitev 29. aprila. Vojska je tudi sporočila, da je udar izvedla zaradi vojaškega dogovora med Gvinejo Bissau in Angolo. Potem ko najprej ni bilo jasno, ali je vojska, ki je napadla premierovo rezidenco in aretirala več politikov, odvedla tudi začasnega predsednika Pereiro in premiera Gomesa Ju-niorja, je telesni stražar Pereire včeraj sporočil, da so vojaki začasnega predsednika aretirali na domu in ga odpeljali na "neznano lokacijo". Vojaki so aretirali tudi Carlosa Gomesa Juniorja, ki je v prvem krogu predsedniških volitev 18. marca dobil največ glasov, in ga odpeljali z manjšim tovornjakom, je povedala njegova žena. Vojska je sicer sporočila, da "nima želje po oblasti" v tej državi z 1,6 milijona prebivalcev. Predstavniki vojske so dejali, da so se s poskusom udara odzvali na domneven "skrivni dogovor" med Gvinejo Bissau in Angolo. Slednja ima v Gvineji Bissau 200 vojakov, ki naj bi sodelovali pri reformi vojske države z bogato zgodovino državnih udarov. Po navedbah vojske naj bi vlada namreč poskušala "odstraniti vojsko s tujo vojaško silo". Vojska je sporočila, da so v prestolnici med akcijo aretirali več politikov, ki so jih odpeljali na sedež oboroženih sil v Amuri. Udar so takoj obsodili ameriško veleposlaništvo v sosednjem Senegalu, Afriška unija in gospodarska skupnost zahod-noafriških držav Ecowas. Hkrati so pozvali k takojšnji ponovni vzpostavitvi civilne oblasti. V državi, kjer se je od leta 1980 zvrstilo že šest državnih udarov ali poskusov državnih udarov, so bile razmere po prvem krogu predsedniških volitev zelo napete. Opozicija pod vodstvom bivšega predsednika države Kumbe Yale, ki je zasedel drugo mesto na volitvah, je pozvala k bojkotu drugega kroga volitev. (STA) Pjöngjang neuspešno izstrelil raketo z opazovalnim satelitom in si nakopal kritike v mednarodni skupnosti PJONGJANG - Severna Koreja je včeraj sporočila, da je izstrelila raketo z opazovalnim satelitom. Hkrati je priznala, da se ji izstrelitev ni posrečila, saj satelit ni prišel v orbito. To predstavlja hud udarec za Kim Jong Una, ki je prav včeraj tudi formalno postal vrhovni vodja Severne Koreje. Država pa si je v svetu prislužila nove ostre kritike. Severna Koreja je 30-metrsko raketo Unha-3 (Vesolje-3) izstrelila ob praznovanjih 100. obletnice rojstva ustanovitelja države Kim Il Sunga. Raketo so izstrelili ob 7.39 po krajevnem času (ob 0.39 po srednjeevropskem) z izstrelišča Tongchang-ri na zahodni obali države, je sporočil predstavnik južnokorejskega obrambnega ministrstva. Dejal je še, da je bil poskus izstrelitve, ki jo je Pjong-jang za obdobje med 12. in 16. aprilom napovedal že pred časom, po prepričanju južnokorejskih in ameriških obveščevalnih služb neuspešen. To je priznala tudi Severna Koreja, njeni strokovnjaki pa že ugotavljajo, zakaj je bila izstrelitev neuspešna. Pristojne ameriške oblasti trdijo, da je del rakete padel v Rumeno morje 165 kilometrov od južno-korejske prestolnice Seul. Po podatkih japonskega obrambnega ministrstva je raketa eksplodirala na okoli 120 kilometrih višine, medtem ko ima Južna Koreja podatke, da jo je razneslo, ko je bila 70,5 kilometra visoko. Pjongjang je vztrajno trdil, da izstrelitev satelita Kwangmyongsong-3 ni raketni preizkus. Satelit naj bi na Zemljo pošiljal posnetke, podatke pa naj bi uporabili za vremenske napovedi in raziskave v kmetijstvu. A v svetu so v to dvomili in bili prepričani, da se za tem skriva testiranje vojaške rakete dolgega dosega. To pa pomeni kršitev resolucije Varnostnega sveta ZN. Izstrelitev je tako več držav močno ujezila. ZDA so ostro obsodile "propagandno razkazovanje" Severne Koreje in poudarile, da izstrelitev krši njene zaveze in škodi varnosti v Aziji. Tudi glavni zaveznici Washingtona v tem delu Azije, Južna Koreja in Japonska, sta v en glas obsodili severnokorejsko izstrelitev rakete. Raketa Unha-3 pred izstrelitvijo ansa Kritični so bili v skupni izjavi tudi zunanji ministri skupine G8. Dejanje je obsodil tudi Berlin, medtem ko je London izrazil globoko zaskrbljenost. Da je globoko zaskrbljena nad nevarnimi dejanji Severne Koreje, ki destabilizirajo regijo, je sporočila EU, obsodbam pa se je pridružila še zveza Nato. Kitajska je medtem vse strani pozvala k mirnosti in zadržanosti v izo-gib zaostrovanju napetosti. Poleg Kitajske sta k zadržanosti pozvali tudi Rusija in Indija. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pa je Severno Korejo iz Ženeve pozval, naj se vzdrži nadaljnjih provo-kacij. Obenem je dal jasno vedeti, da ZN ostajajo zavezani pomoči v hrani za Severno Korejo. Južnokorejski obrambni minister Kim Kwan Jin je medtem obvestil juž-nokorejski parlament, da je Severna Koreja zvišala stopnjo pripravljenosti svoje vojske. Za zdaj ni znano, ali se je Pjongjang za ta ukrep odločil pred ali po neuspešni izstrelitvi rakete. Severnokorejska ljudska armada velja za dobro oboroženo in šteje okoli 1,2 milijona vojakov. Pjongjang je že dvakrat poskušal izstreliti satelit, leta 1998 in leta 2009, vendar pa ameriški in drugi zunanji opazovalci trdijo, da tudi nobeden od teh dveh satelitov ni dosegel orbite. Sicer pa se je včeraj na prvem letošnjem zasedanju sešel severnokorejski parlament, ki je Kim Jong Una imenoval za predsednika Nacionalne obrambne komisije. S tem je Kim Jong Un tudi formalno postal vrhovni vodja države. Njegov pokojni oče Kim Jong Il pa je bil imenovan za večnega predsednika komisije, ki je najpomembnejše telo odločanja v Severni Koreji. Kim Jong Un je tako sedaj vrhovni poveljnik vojske, ki šteje 1,2 milijona vojakov, predsednik glavne obrambne komisije in prvi sekretar vladajoče delavske stranke. Novi vodja je včeraj v Pjongjangu tudi vodil slovesnost v spomin na pokojna voditelja države, svojega deda Kim Il Sunga in očeta Kim Jong Ila. V središču prestolnice je pozdravil množico več deset tisoč ljudi, ki so se zbrali, da bi počastili nova ogromna kipa prvega voditelja Severne Koreje in njegovega sina. (STA) / RUBRIKE Sobota, 14. aprila 2012 21 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača! Torej z združenimi močmi naprej; to je geslo, ki si ga je stavil pripravljalni odbor, ki ima zbirati rodoljubne prispevke za nameravani spomenik. Pripravljalni odbor se obrača zato z uljudno prošnjo do vseh slavnih pevskih in bralnih društev, da prirede vsako vsaj po jedno veselico s prednašanjem skladb naših slavljencev v prid spomeniku, kakoršnjega sta si ta sva velika moža, brata skladatelja Benjamin in Gustav Ipavec, zaslužila v največji meri. Po širni Sloveniji imamo na hvalo narodni probuji na stotine lju-domilih pevskih in vsakovrstnih posvetnih društev; prosimo torej njih činitelje, naj vsako društvo priredi kako slavje v prid blagemu našemu namenu, in spomenik vrlima možema, ki živita v pesmih svojih med narodom naprej, se dvigne v najkrajšem času. Le malo dobre volje treba in zgradba bo dograjena. Slovenski narod je dober in se izkazuje hvaležnega svojim velikim možem. Odprite torej vsi pri- jatelji slovenske pesmi in vsa društva svoje dobro srce in storite vsak svoje! Vsi, tudi najmanjši doneski se bodo redno izkazovali v vseh slovenskih časopisih. Naj ne manjka noben slovenski rodoljub in nobeno slovensko prosvetno in pevsko društvo med čebelicami, ki zbirajo prispevke za spomenik. Razna društva, kakor v Trstu, Ljubljani, Celju, Št. Juriju, Šmarju, Ljutomeru, Celovcu itd. so priredila koncerte v prid spomeniku in upamo, da z lepimi prebitki. Storijo naj še vsa ostala društva jednako! Navedena naša slavljenca nista bila samo slovenska skladatelja, bila sta velika rodoljuba in sta s svojo uplivno osebo pripomogla do marsikaterega na-rodno-gospodarskega napredka. Gustav se je na gospodarskem polju izredno odlikoval in žel zato tudi pripoznanje in odlikovanje najvišjih krogov. Prispevke je pošiljati pripravljalnemu odboru za spomenik bratoma skladateljema Benjaminu in Gustavu Ipavcu v Št. Jurju ob južni železnici.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK V javnosti odmeva vest o fašističnem atentatu na profesorja Carla Schiffrerja: ogorčenje spremlja zahteva, da varnostni organi končno izsledijo fašistične atentatorje, ki so za podobne zločine ostali žal že tolikokrat nekaznovani. »Župan in vsi svetovalci tržaškega občinskega sveta so na zadnji seji soglasno in ostro obsodili teroristični napad na stanovanje profesorja Schiffrerja. Najprej je ta dogodek obsodil komunistični svetovalec Calabria, ki je poudaril, da fašistični elementi nemoteno nadaljujejo s terorističnimi atentati na demokratične in antifašistične ustanove in osebe, ne da bi jih policija izsledila. Nato je spregovoril župan dr. Franzil in izrazil profe. Schiffrerju in njegovi družini solidarnost vsega občinskega sveta. Dejal je, da ni za to nasilno dejanje nobenega opravičila. Kaj hočejo s tem doseči, se je vprašal župan, hočejo morda potrditi lažnivo trditev, da so vsi Tržačani fašisti? Ali pa hočejo prizadeti osebo, ki na osnovi svoje visoke politi- čne in moralne odgovornosti zahteva spoštovanje pravic slovenske manjšine? Nato je dr. Franzil sporočil, da je o tem dogodku govoril s kvestorjem, ki mu je dejal, da je zelo zaskrbljen, ker doslej še niso odkrili krivcev, da se vsa-kikrat, ko preiskujejo podobne zadeve, znajdejo pred čudnim molkom, kar jim onemogoča, da bi odkrili zločince. Svetovalec dr. Dekleva se je v imenu NSZ in SKGZ ter kot demokrat in antifašist pridružil izrazom solidarnosti župana in ostalih svetovalcev prizadeti Schiffrerjevi družini. Eksplozijo v Ul. Del Porta je bilo slišati v vsem mestu. Atentatorji so postavili okrog enajstih zvečer več kot dvesto gramov tritola v pisemski nabiralnik, ki je bil pritrjen na železno omrežje enega izmed oken na zadnji strani vile. Eksplozija je razdejala nabiralnik, zbila omet s sten in razbila skoraj vse šipe zgornjega nadstropja, samo srečnemu naključju je treba pripisati, da ni imela težjih posledic.« FILMI PO TV Nedelja, 15. aprila, Canale 5, ob 21.10 Titanic Režija: James Cameron Igrata: Leonardo Di Caprio, Kate Winslet Titanic Jamesa Camerona, ki je prejel 11 oskarjev in postal najbolj gledan film vseh časov, je zdaj na ogled tudi v bolj spektakularni 3D tehniki. Med Kate Winslet in Leonardom di Capriom se splete prepovedana ljubezen, a razdvoji ju katastrofalna nesreča. 10. april 1912. Tehnologija že dobršen del preteklih dveh desetletij proizvaja tok čudežev in ljudje so začeli jemati napredek za nekaj samoumevnega. Je mogoče dokazati človeško prevlado nad naravo s čim boljšim, kot je Titanik, največji in najbolj luksuzen objekt, kar jih je kdaj zgradila človeška roka? A štiri dni in pol pozneje se svet spremeni. Krstno potovanje »ladje sanj« se konča v nepredstavljivi nočni mori. Nedelja, 15. aprila, La 7, ob 21.30 Il silenzio degli innocenti Režija: Jonathan Demme Igrajo: Jodie Foster, Anthony Hopkins in Scott Glenn Presunljivi Hannibal Lecter, kljub temu, da so ga zaprli v posebni zapor zaradi ljudožerstva, velja še vedno za enega najboljših psihoanalitikov. Mlada raziskovalka FBI-ja, Clarice Starling, ki preučuje vrsto neverjetnih umorov mladih deklet, pa mora ravno k njemu po zaupne informacije... Nedelja, 15. aprila, Rai 3, ob 23.50 Black Block Režija: Carlo A. Bachschmidt Dokumentarni film Lena in Niels iz Hamburga, Chabi iz Saragoze, Mina Parižanka, Michael iz Nice in Muli iz Berlina: vsi so julija 2001, v Genovi prisostvovali nasilnemu vdoru v šolo Diaz in v kasarno Bolzaneto. Zgodba govori o nasilju, ki so ga bili deležni v Genovi in o njihovem sodelovanju pri procesu. Bachschmidtovo delo obnavlja celotno zgodbo, ki je tako neizbrisno zaznamovala italijansko sodobno dogajanje. Ponedeljek, 16.aprila, Rete 4, ob 21.10 The bourne identity Režija: Doug Liman Igrajo: Matt Damon, Franka Potente in Chris Cooper Jason Bourne je bil morilec CIE. Po ponesrečeni akciji se naenkrat znajde v morju, z dvema kro- glama v hrbtu in povsem brez spomina. Edini podatek, ki ga ima o sebi, je številka bančnega računa v Švici. Tam ugotovi ^/jjtk da ga nekdo za- * » V sleduje, zato se domeni z mlado Nemko, da bi ga odpeljala v Pariz. Svojevrstni akcijski film, z nekaterimi značilnostmi špijonskega road movie-ja, ki se odvija v hitrem tempu po evropskih prestolnicah. Torek, 17. aprila, Rete 4, ob 23.55 Full Monty Režija: Peter Cattaneo Igrajo: Robert Carlyle, Mark Addy In Tom Willson Šest brezposelnih moških se odloči na nenavaden način, s katerim bodo služili denar. Nastopili bodo namreč kot striptizerji, le z eno pomembno razliko - slekli se bodo do konca. Nora, nadvse aktualna angleška komedija je predvsem dokaz, da se lahko tudi v trenutku obupa odkrije notranjo moč, s pomočjo katere šest prijateljev uspe nastopati pred vsem svetom... Sreda, 18. aprila, Rai Movie, ob 21. uri Babel Režija: Alejandro Inarritu Igrajo: BradPitt, Cate Blanchett, Gael Garcia Ber- nal in Elle Fanning V oddaljenih kotičkih maroške puščave odjeknejo streli iz puške - to pa sproži verigo dogodkov ter poveže par ameriških turistov, ki se divje bori za preživetje, maroška dečka, ki sta vpletena v nesrečo, varuško, ki z dvema ameriškima otrokoma ilegalno prečka mehiško mejo, in gluho japonsko najstnico, katere očeta išče tokijska policija. Čeprav jih ločujejo medkulturni trki in velike razdalje, vse štiri skupine ljudi drvijo naproti skupni usodi: osamljenosti in trpljenju. Tragična nesreča ameriškega para v Maroku, prizadene hkrati štiri družine v različnih državah sveta. Posamezniki, ki jih je povezalo naključje, ločujejo pa jih celine, kulture in jeziki, spoznajo, da je družina tista, ki zagotavlja zatočišče. (Iga) SLIKOVNA KRIŽANKA - naši kraji REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV mesto v srbiji objužni moravi sveti duh; pomočnik, tolažnik vasica pri ronkah začimba za pizzo am. igralka (patricia) ivailuikm prvotni preb. apenin. polotoka asteroid odkrit leta 1919 varovanec bajesl. bitij am. poroč. agencija letovišče pri forluu Šahovska rang lista naša književnica shakespearov junak jaz (lat.) rimski cesar nicholas ray leslie irving richard gere judežev sin smučarsko središče v fjk odprta telesna poškodba reka na tajskem beri primorski dnevnik najpogostejši veznik zelo znane on line igre vseh vrst ton, zven SLOVARČEK - ANIO = antično ime reke Aniene • NAN = reka na Tajskem • OBI = širok svilen pas pri japonskem kimonu • SELCE = vas pri Ronkah • TETE = mesto v Mozambiku • TRAG = uspešnica Oliverja Dragojevica 22 Sobota, 14. aprila 2012 KULTURA / ssg - Delo tržaškega italijanskega avtorja Vezi spomina in ujetost v času, ki neusmiljeno mineva Magrisovo literarno delo Saj razumete v svojski in močno osebno zaznamovani odčitavi Igorja Pisona Vezi z ljubljeno osebo, ki ostanejo, tudi ko je ni več, spomini nanjo in na skupaj preživete trenutke, ki kot neizbrisna bolečina, a obenem kot blažilna tolažba dajejo čutiti njeno prisotnost tudi potem, ko jo je usoda iztrgala iz sveta: literarno besedilo Claudia Magrisa z naslovom Saj razumete (Lei dunque capira), s katerim Slovensko stalno gledališče v Trstu sklepa svojo produkcijsko dejavnost v letošnji sezoni, govori o tem z zornega kota onih, ki so odšli, a vendarle je sporočilo namenjeno tistim, ki so ostali. Sicer je to ena od mnogoterih sporočilnih not predstave, ki z različnimi prijemi sugerira v razmislek še veliko tem, denimo o ujetosti v prostor s togimi pravili, v katerem ujetniki morda celo nehote poiščejo trenutek zadoščenja, ali o breziz-hodnosti časa, ki nikoli ne mine in se krožno ponavlja. Kakorkoli že, postavitev govori tako razumu kot še zlasti čustvenosti gledalca, pa čeprav skozi prizmo nekakšne racionalne hladnosti, kar morda ne spodbuja poistovetenja z dogajanjem na odru, vendar pa zbuja pozornost in zanimanje. Povest Claudia Magrisa se navezuje na mit o Orfeju, ki mu je z visoko umetnostjo svojih pesmi uspelo izprositi od bogov, da ljubljeno Evridiko izpustijo iz teme Hada, vendar v zadnjem trenutku prekrši prepoved, da je do izhoda ne sme pogledati. Mit in njegove obdelave se običajno posvečajo Orfejevemu čustvovanju, nasprotno se je Magris osredotočil na Evridikina čustva in razloge, na njeno pomembnost za partnerjevo srečo, na njeno ljubezen in moč, da mu še po smrti zagotovi možnost vedrega življenja. Evridika namreč z glasnim in jasnim klicem premami Orfeja, da se ozre vanjo, ker ve, da od nje pevec pričakuje odgovor na vprašanje o dokončni resnici in da bi ga spoznanje, da tudi mrtvi ničesar ne vedo, popolnoma uničilo. Besedilo ima obliko monologa in kot takega so ga doslej marsikdaj uprizorili, z zelo velikim uspehom zlasti Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine. Mladi tržaški režiser Igor Pison, ki mu je Slovensko stalno gledališče poverilo gledališko odčitavo Ma-grisovega teksta, je v njem zasledil zvoke kolektivnega čutenja, ki je zdaj ubrano v isti ton in barvo, zdaj je v vsakem posamezniku te kolektivne množice povsem drugačno in osebno. Zato je besede, ki jih govori ženski lik imenovan Ona, razširil še na tri sopro-tagoniste, tako da čustva vseh v predstavi valovijo od enega do drugega, se zdaj skupaj dvigajo in padajo, zdaj širijo v različne smeri ali ločeno butajo v višino. Ona je Lučka Počkaj, samozavestna, ponosna na svojo vlogo v življenju moškega, medtem ko je drugi ženski lik, ki ga igra Nikla Petruška Panizon, bolj vdan v usodo, kot da bi veliko dlje bival v nedoločenem prostoru, kamor ne morejo stopiti živi, ali bolje rečeno zdravi, kajti besedilo nikoli ne govori o on-stranstvu, temveč samo o nekem nedoločenem »domu«. Prav tako sta že dolgo tu moška lika, ostareli A, ki marsikdaj izraža bolečino ovdovelega umetnika in ki mu Vladimir Jurc vliva nekakšen vdan obup, in večinoma nemi C, ki ga igra glasbenik Igor Zobin in ki opredeljuje bistveno vlogo umetnosti v človeškem življenju. V predstavi namreč umetniško razsežnost predstavlja glasba, katere izboru je režiser posvetil veliko pozornost. Besedilo je iz italijanščine prevedla Veronika Brecelj z zelo energičnim prijemom, za oder ga je z močnim osebnim posegom priredil Igor Pison. Kostume in sceno, ki s poudarjeno barvitostjo prikazuje nedoločni dom, si je zamislila Nicola Minsen. (bov) Protagonisti predstave so bili Vladimir Jurc, Igor Zobin Nikla Petruška Panizon in Lučka Počkaj kroma po premieri srečanje z gledalci Magris zelo zadovoljen s Pisonovo svojsko odčitavo in prevodom Brecljeve S svojsko in osebnostno močno zaznamovano odčitavo svojega literarnega besedila Saj razumete je Claudio Magris zelo zadovoljen, prav tako je zadovoljen s prevodom, kot je dal s svojim vedrim in celo navdušenim nastopom jasno razumeti na srečanju z gledalci, ki je sledilo četrtkovi premieri v mali dvorani tržaškega kulturnega doma. Poleg avtorja, ki je svoj pogovor z gledalci začel z izjavo, da mu je v še posebno zadoščenje, kadar njegovo delo zaživi v domačem kraju, sta o delu in predstavi spregovorila prevajalka Veronika Brecelj, ki se je zaustavila zlasti na ritmu izvirnega besedila, in seveda režiser Igor Pison; razgovor je kot predstavnik gledališkega vodstva vodil Boris Kobal. Režiser je osvetlil še druge teme, poleg vezi med živimi in tistimi, ki jih ni več, denimo občutek, da čas nikoli ne mine, da se nekako stalno ponavlja, ki da je značilen za njegovo generacijo, kot tudi občutek, da se je pomen besed po-plitvil. Na vprašanje gledalke je še odgovoril, da namenoma ni dal dogovora na nekatera vprašanja, ki jih postavljajo dogodki v predstavi, denimo, kaj se je zgodilo s pianistom, potem ko je stopil skozi vrata in odšel. (bov) Vol. 2: Poveri cristi Brunori Sas Kantavtor, pop Picicca Dischi, 2011 V tokratni glasbeni rubriki je po dolgem času spet na vrsti italijanska glasba. Predstavili bomo namreč novo ploščo mladega italijanskega kantavtorja Daria Brunorija, ki je širši javnosti bolje znan s psevdonimom Brunori Sas. Petintridesetletni italijanski glasbenik, doma iz Guar-die Piemontese pri Cosenzi, je junija lani izdal svoj drugi glasbeni izdelek z imenom Vol. 2: Poveri cristi. Album je žel že celo vrsto uspehov, italijanska glasbena kritika pa ga je pozitivno ocenila. Gre za tako imenovano »concept ploščo«, v kateri se mladi kantavtor pri vsakem komadu osredotoči na točno določeno zgodbo, v teh zgodbah pa je pogosto v ospredju podoba nesrečnega in nemočnega človeka. Brunori se je z glasbo začel ukvarjati že v najstniških letih, saj, kot sam pravi, »v mali vasi, kot je Guardia Pie-montese, ni veliko drugih atraktivnih dejavnosti ...«. Iz njegovih komadov je razvidno, da se Brunori zgleduje po starejših italijanskih kantavtorjih, kot so Rino Gaetano, Edoardo Bennato in Lucio Battisti. Brunori je diplomiral na ekonomski fakulteti in se nato zaposlil v družinskem podjetju, a je vseeno nadaljeval z igranjem kitare. Sodeloval je z raznimi bendi in leta 2009 s psevdonimom Brunori Sas izdal svoj solo prvenec Volume 1. Leto kasneje je Brunori prejel prestižno nagrado Ten-co za najboljšega mladega avtorja. Po številnih nastopih po italijanskem polotoku je nato lani poleti izdal svojo drugo ploščo Vol. 2: Poveri cristi, s pomočjo neodvisne glasbene založbe Picicca Dischi. Album sestavlja deset komadov za malo več kot štirideset minut glasbe. V njem nam Brunori pripoveduje o italijanskem vsakdanu: že v uvodni Il giovane Mario na primer opisuje kritični ekonomski položaj mladega delavca. V plošči je seveda prisotna tudi ljubezenska tematika (Tre capelli sul como, Rosa), a tudi vsesplošno upanje v boljšo prihodnost. Poveri cristi je lep dokaz, da je italijanska kantavtor-ska scena še vedno živa. Rajko Dolhar TOMIZZEV DUH La Parenzana Milan Rakovac Berem neverjetne fraze tržaškega novinarja, ma cossa xe, 1912. o 2012?: »loro,.. per tornare a casa de-vono svoltare secondo la freccia che indica 'Ribiško naselje'. Pare che non l'abbiano presa bene. E infatti di not-te qualcuno con l'acido ha cancella-to tutto«. Zanimljivo povezivanje povijesnih i suvremenih okolnosti, zar ne? Ali, autor se ne zaustavlja na ovim bizarnim ocjenama obligatne dvoje-zičnosti na tom području: I ča ga rabi danas štroligati, kad smo svi Eu-ropei? Invece; uvih dan po lokalnih puti na Tržaškem finalmiente su napisali dvojezične tabele. Pak štijen Piccolo i ne kapin un tubo: »Insomma, un frullato che serve (forse), ma che ha infastidito italiani, profughi e anche sloveni (di sicuro). Chi ha capito tutto e solo quell'oste carsolino che sull'incrocio di San Giovanni di Dui-no ha messo un palo con la bella frasca e una freccia rossa col suo nome. Simbolo internazionale. Impossibile sbagliare«. Ovakva logika nije »tuda« ni nama u Istri; i ovdje ima medu nama vecincima (i ne samo medu ra-sistima) pravdoljubnih patriota ko-jima smeta to malo talijanskoga što još postoji; u Rovinju su nedavno os-vanuli grafiti - FUCK ITALY! FAŠISTI! Itd, itn, etc... I onda, pišuci ne-što literarno o Parenzani, naidem da zapis na Internetu: »Nel 1921 a Strugnano e suc-cessa una tragedia. Dei fascisti triestini hanno sparato dal treno su un grup-po di bambini, che giocavano sul pra-to vicino alla ferrovia. Ne hanno uc-ciso due e feriti tre.« Il poeta Božidar Tvrdy descrive questo avvenimento nella sua fiaba »Za Žentjanom je utonilo sonce (Dietro a San Giovanni e tramontato il sole)«. U spomin pa na Tomizzu, san napisa vierše (Asrsen Dedic je na nje komoponira sjajnu chancon!). Citiram po sjecanju: »Per-donime mare mia, che ti correvi sulla Parenzana, con le tegole piene de late, el trenin che no fermava, ma solo ralentava, ralentava«... Sad pak jur lita delamo po Istri sve ča moremo da Parenzana ne bude samo biciklistička atrakcija, nego da trenin jopet gre u Trst i nazda, da tako provamo vec načiniti sami za se, che giuremo d'esser Europei, a dopo scrivemo sui muri S'CIAVI MERDA, ossia FUCK ITALY! Berem slovensko omrežje: »Pred natanko 110 leti je z železniške postaje v Bujah zapeljal prvi vlak za Trst. Tako je začela obratovati ozkotirna železnica Parencana oziroma Porečan-ka, ki je kraje in prebivalce iz zaledja Istre 33 let povezovala z obalnimi mesti.... Dobrih 123 kilometrov dolgo Pa-rencano ali krajše TPC (Trieste-Pa-renzo-Canfanar) so začeli graditi leta 1900. Prvega aprila 1902 so odprli odsek med Bujami in Trstom, decembra istega leta pa celotno traso med Po-rečem in Trstom. Zadnji vlak je po Pa-rencani zapeljal 31. avgusta 1935«. Mi smo načinili legendu, da je Mušolini ordina da se raščini Paren-zana i poveze u Afriku, ma da je vero se načinila grande tempešta, e ala tut-to fondo! Zato ča je uona načinjena za Istru i brige pod trsi, i dobro vino, ma ne za Afriku: »Sul suo cammino superava un notevole dislivello e cioe da 2 m sul livello del mare a Trieste e Ca-podistria, fino ai 293 vicino a Grisi-gnana. Dapprimma usavano locomotive a vapore del tipo U, piu tardi il tipo P, infine anche il tipo P italiana. I vagoni erano per passeggeri, merci e per bagaglio. Quelli di merci erano aperti o chiusi. Gli aperti avevano due 0 tre assi. Tutti i vagoni erano lunghi 8,5 metri. I passeggeri, avevano 30 se-dili. L'illuminazione era a petrolio. Non avevano il WC. Avevano pero i bal-coni... L'ultimo treno ha viaggiato il 31 agosto 1935. Lo smontaggio e stato ef-fetuato da ditte private di tutta l'Italia. Volevano trasportare i binari in Abis-sinia in Africa, ma sono finiti assieme alla nave in fondo al Mediterraneo. I vagoni (nel 1935 erano 180) e le locomotive, sono stati venduti ad altre fer-rovie in Italia (Val Gardena, Sicilia)«... Ča ga ima Parenzana z uvih ra-sističkih idej ča ih pišu u zadnje vrime 1 po tabelah i po zidi i po doranli i na bloggu? Sve na svitu! Parenzana nas je veživala bolje nego špigeti ud kože i po-stoli ud korama z čavli spod šjole! Ghe iera er vin, bianco o nero, che se cari-gava sulla Parenzana e via fin' a Trieste, dove i vinanti triestini e vienesi comprava el nostro vin, e se podeva manisar in qualche maniera. Voio dir; 'desso casca anche la Dragonja, e se ghe metemo suso la Parenzana, senssa dogana ne multa ne gnente, free market gavemo de novo; e viva la Cucagna, come una volta, quando se podeva viver, tutti inssieme... / RADIO IN TV SPORED Sobota, 14. aprila 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Prvi aplavz: Marco Obersnel in Matjaž Zobec 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.05 Aktualno: Sette-giorni 10.55 Rubrika: ApriRai 11.10 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Mixitalia 14.40 Variete: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.20 Glasb.: Avevo un cuore che ti amava tanto (v. M. Giletti) 23.10 Dnevnik - kratke vesti 23.50 Show: Di che talento sei ^ Rai Due 7.20 Risanke 7.55 Avtomobilizem: VN Kitajske, kvalifikacije 9.30 Nad.: Grachi 10.15 Rubrika: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: ApriRai 11.35 Variete: Mezzogior-no in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Glasb.: London Live 2.0 15.40 Resničnostni show: Guardami 17.10 Rubrika: Sereno variabile 18.00 Dnevnik -L.I.S. 18.05 Variete: Crazy Parade 18.35 Nan.: Sea Patrol 19.25 Nan.: Il clown20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: Castle 21.45 Nan.: Body of Proof 22.40 Šport: La do-menica sportiva ^ Rai Tre 7.35 Film: Amore sotto coperta (glasb., ZDA, '48, r. M. Curtiz) 9.10 Aktualno: Pae-seReale 10.15 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.55 Variete: Tv Talk 16.50 Dnevnik, L.I.S. 16.55 Aktualno: Istituzioni 17.45 Šport: Magazine Champions League 18.10 Šport: 90° minuto Serie B 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 6.05 Dnevnik 7.15 Nan.: Magnum P.I. 8.20 Variete: Vivere meglio 9.35 Aktualno: L'Ita-lia che funziona 9.50 Nan.: Carabinieri 2 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in cor-sia 13.00 Nan.: La signora in giallo (i. A. Lansbury) 13.50 Variete: Il tribunale di Forum 15.05 Nan.: Perry Mason 17.00 Nan.: Monk 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Nan.: The Mentalist 23.55 Film: Martha M. - Diario di un omicidio (triler, ZDA, '02, r. T. McLoughlin, i. C. Meloni) 1.50 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 9.45 Nan.: Finalmente arriva Kalle 10.45 Film: Il tempo delle mele (rom., Fr., '80, r. C. Pinoteau, i. S. Marceau) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Belli dentro 14.10 Variete: Verissimo - Tutti i colori della crona-ca (v. S. Toffanin) 17.30 Nan.: The Starter Wife 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.00 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Talent show: Amici (v. M. De Filippi) 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.15 12.20, 19.00 Risanke 10.45 Film: Sccby-Doo e la spada del Samurai (ris., ZDA, '09, r. C. Berkeley) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 23.45 Ris.: Simpsonovi 14.00 Jadranje: America's Cup 15.55 Film: Blue Crush (pust., ZDA'02) 18.00 19.00 Rubrika: Bau Boys 18.30 Dnevnik 19.30 Film: Scooby -Doo 2: Mostri scatenati (kom., ZDA '04, i. F. Prince Jr.) 21.10 Film: Alvin Superstar 2 (kom., ZDA, '09, r. B. Thomas, i. J. Lee) 22.55 Il gigante di ferro (ris., ZDA '99, r. B. Bird) 0.40 Šport: Studio Sport XXL ^ Tele 4 7.00 8.30 Dnevnik 7.20 Dok.: Il portolano 9.35 Dok.: Borgo Italia 11.00 Dok.: Italia da scoprire 11.40 Film: Artisti e modelle (kom., ZDA, '55, r. D. Martin, i. J. Lewis) 13.20 Aktualno: L'aromista 13.30 Dnevnik 13.55 Dok.: Gioielli nascosti 14.05 Šport: Ski Magazine 16.00 Dok.: Borgo Italia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Vi-deomotori 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Itinerari del culto 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Non sei mai stata cosi bella (glasb., ZDA, '42, r. W. Seiter, i. F. Astaire) 23.00 Nočni dnevnik 23.20 Glasb.: Un giorno in arancione 0.35 Variete: A tambur battente La 7 21.30 Dok.: Ulisse - il piacere della scoperta (v. Alberto Angela)23.25 Dnevnik in deželni dnevnik LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.10 Aktualno: Prossima fermata 11.25 Aktualno: I menu di Benedetta 12.25 Nan.: Una nuova vita per Zoe 13.30 Dnevnik 14.05 Show: Cuochi e fiamme (v. S. Rugiati) 15.20 Film: Il sentiero della violenza (western, ZDA, '58, r. P. Karlson, i. T. Hunter) 17.15 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Variete: The Show Must Go Off (v. S. Dandini) 0.00 Nočni dnevnik in športne vesti) 6.00 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.25 Poučna odd.: Iz popotne torbe 7.45 Lutk. nan.: Bine 8.05 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 8.50 Ris. nan.: Palček David 9.15 Kviz: Male sive celice 10.00 Kratki igr. film: Črna ovca 10.15 Nad.: 2012, leto nič - Vlomilci (pon.) 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Bilo je... (pon.) 14.00 Film: Gospodar prstanov 16.05 O živalih in ljudeh (pon.) 16.25 Na vrtu - odd. Tv Maribor 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 23.55 Ozare 18.40 Risanke 18.55 0.05 Dnevnik, Utrip, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Moja Slovenija 21.30 Film: Severna stena Eigerja (pon.) 23.05 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 0.10 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture 0.25 Dok. serija: Branja 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji |r Slovenija 2 7.40 Skozi čas (pon.) 7.55 Formula 1: Velika nagrada Kitajske, kvalifikacije 10.10 Posebna ponudba 10.50 Slovenci v Italiji 11.20 Dok. odd.: Sinovi dveh narodov 12.10 Circom regional (pon.) 12.40 Knjiga mene briga (pon.) 13.05 Vzhod - Zahod 14.45 Priredba predstave SSG Trst: Afrika ali Na svoji zemlji 17.10 Dok. portret: Vodnar 18.05 Formula 1: Velika nagrada Kitajske - kvalifikacije 19.15 Londonski vrtiljak (pon.) 19.55 Nogomet: Prva liga - Gorica -Olimpija 21.55 Na lepše (pon.) 22.20 33/45, sodobna glasbena noč: Tabu 23.50 Brane Rončel izza odra (pon.) 1.25 Zabavni infokanal (T Slovenija 3 6.00 Tvd Maribor 6.35 Primorska kronika 7.15 21.30 Žarišče 9.10 Studio City (pon.) 10.20 Evropski premislek 12.15 Prava ideja (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs115.40 Tedenski pregled 16.30 Na tretjem... 17.10 Aktualno 17.25 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 18.15 20.00 Satirično oko 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.15 22.00 Politik, to sem jaz! 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Glasb. odd.: Boben 15.20 Srečanje z 15.50 Ciak Junior 16.20 Iz arhiva po vaših željah 17.25 23.15 Vse-danes - Aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.30 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska oddaja 20.00 Tednik 20.30 Folkest: Etienne Grandjean - ET 22.15 Mednarodni pokal v plesih 0.00 Čez-mejna Tv pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 10.55 Risane serije 10.40 Zabavno-izob. serija: Hitri prstki 11.10 Nan.: Zasebna klinika 12.00 Nan.: Razočarane gospodinje 12.55 Film: Plavalni tečaj (ZDA) 14.40 Nova ameriška restavracija (resnič. serija) 15.40 Opremljevalci vrtov v zasedi (resn. serija) 16.10 1.20 Kamp raz-vajencev ZDA (resn. serija) 17.05 Film: Ukradeni izum (Kan.) 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice A Kanal A 7.55 Tv prodaja 8.10 Nan.: Pogumna čaro-dejka 9.05 Nan.: Najstniške zdrahe 9.35 Film: Kevin s severa (ZDA) 11.20 Nan.: Merlinove pustolovščine 12.15 Jaz sem pa Earl (hum. nan.) 12.45 Mladi zdravniki (hum. nan.)13.15 23.50 Šerifova pravica (nan.) 14.05 Film: Gola pištola (ZDA) 15.40 Film: Roxy Hunter (ZDA) 17.30 Igrače za velike (zabav. serija) 18.00 Svet - Povečava 18.30 Volan (avtomob.) 19.00 Vse, kar ste želeli vedeti o pokru 19.35 Naj posnetki z interneta (zab. serija) 20.00 Film: As na progi (druž., ZDA) 21.40 Film: Vrnitev v prihodnost 2 (ZDA) 20.00 Film: Past (ZDA)22.05 Film: Čas za ubijanje (ZDA) 1.00 Resn. serija: Kamp razvajancev 1.55 24UR (pon.) 2.55 Nočna panorama RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Odprto za srečanja; 11.30 Tedenski intervju Studia D; 12.00 Ta ro-zajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.20 Utrinek s Primorske poje; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.0012.30 Sobota in pol; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Evrotip; 15.30 DIO; 16.20 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 21.00 Kantina v živo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi radio in tv; 10.35, 13.35, 22.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 11.35 Play list; 12.00 Kratke vesti; 12.01 Collezione musicale di RC; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih, Hot Hits; 18.00 London calling; 20.00 Proza; 20.30 L'Italia e fatta; 21.00 Radio Indie Music Like; 22.00 Glasba RC; 23.00 Etnobazar; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Prizma optimizma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.00 Heroji za vse čase: poklici; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 14. aprila 2012 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika TOLMEČ O 5/12 o GRADEC 8/14 TRBIŽ O 4/11 CELOVEC O 2/6 o 3/9 KRANJSKA G. o 5/8 S. GRADEC O TRŽIČ O KRANJ CELJE 7/11 MARIBOR O 8/12 PTUJ O M. SOBOTA O 9/14 ZAGREB 9/13 O 9/18 10/19 ČEDAD O VIDEM o 9/18 ¡^ O IJ 8/19 ^^ LJUBLJANA [S/ O PORDENON GORICa rt O N. GORICA 7/12 N. MESTO 8/10 9?BLCA O 8/16 POSTOJNA O A. 8/16 o 6/10 " ^^ yw> P^TOROŽO J--^^ V -ČRNOMEL.J^ ^ rtUMG i//OP.TI.. REKA 10/14 POREČ ) UMAG "-i OPATIJA PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES Nebo bo povečini oblačno, možne bodo padavine. Ob obali bo pihala burja. Snežilo bo nad 1.600 m nadmorske višine. Oblačno bo, v notranjosti Slovenije bo občasno rahlo deževalo. Padavine bodo popoldne slabele in do večera povečini ponehale. Pihal bo severovzhodni veter, burja na Primorskem bo oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primorskem okoli 11, najvišje dnevne od 9 do 14 stopinj C. M. SOBOTA O 9/14 Velika depresija v naslednjih dneh bo vplivala na velik del južne Evrope. Danes bo trenutno spodbujalo tudi pritok vlažnega zraka v nižjih plasteh, ki jih podpira severovzhodni tok. Nad Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje. Naši kraji so na obrobju tega območja. Od jugovzhoda doteka k nam bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 19.50 Dolžina dneva 13.29 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 2.54 in zatone ob 13.07 A BIOPROGNOZA Pri občutljivih ljudeh se bodo krepile vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 11,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.06 najnižje -13 cm, ob 7.23 najvišje 15 cm, ob 13.37 najnižje -36 cm, ob 20.18 najvišje 38 cm. Jutri: ob 2.30 najnižje -23 cm, ob 8.07 najvišje 23 cm, ob 14.13 najnižje -400 cm, ob 20.45 najvišje 44 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........13 2000 m...........-1 1000 m............7 2500 m...........-4 1500 m............2 2864 m...........-6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5,5, v gorah 6,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER GRUPPO di Mariano Kerpan & Figli Sne ul. Gambini 55/b - 34141 Trst TS Tel. 040395090 - Fax 040943771 info@barichascensori.it - www.barichascensori.it Dvigala nam omogočajo udobnejši in lažji način življenja. Podjetje Barich nudi načrtovanje, montažo, popravilo in vzdrževanje dvigal. Družba, dejavna več kot 50 let na področju dvižnih sistemov, ima kot glavni cilj zagotoviti dvigalo, ki najbolj ustreza potrebam različnih uporabnikov: izboljšati kakovost življenja, zagotoviti zanesljivost, trajnost in predvsem varnost proizvodov V sodelovanju s tovarno SELE Srl, ponujamo različne vrste dvigal: strojnična ali brezstrojnična osebna panoramska tovorna hišna nosilne strukture za dvigala malotovorna avtomobilska ploščadi za invalide stopniščni stoli za osebe z omejeno možnostjo gibanja SEL: ® www.selesrl.com Ekipa izkušenih monterjev zagotavlja pravočasno in natančno montažo. Strokovno usposobljeni tehniki pa skrbijo za vzdrževanje in popravila dvigal. S pomočjo dolgoletnih izkušenj svetujemo pri izbiri in opravljamo remonte zastarelih dvigal in vanje vgrajujemo novo tehnologijo,dotrajana dvigala pa zamenjamo z novimi. V primeru okvar nudimo hitro odzivnost, da čimprej odpravimo težave uporabnikov.S povezavo na naš Klicni center pa zagotovljamo pomoč 24 ur na dan za vse dni v letu. Svoje storitve neprestano izboljšujemo in jih prilagajamo zahtevam strank. Zanesljivo delovanje našega podjetja kot ponudnika tovrstnih storitev potrjuje tudi certifikacija ISO 9001:2008. Parkirne ploščadi -dva prostora v enem