POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
štev. 24.	V Ljubljani, 31. decembra 1930.	__________Leto 47.
Došio
31. XII. 193®
POST. HRAN. RAČUN 10.712.
TELEFON 2105.
'/s« strani '/n strani '/b strani
Din 80 — Din 160 — Din 250 —
'/« strani.......Din 350 —
'/« strani.......Din 500 —
V. strani.......Din 700 —
Va strani.......Din 1000 —
'/t strani.......Din 2000 —
Priloga listu stane Din 100 za 1000 kom.
Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20—, vsaka nadaljna beseda 1 Din.
Kmetijska družba ima za svoje ude v 2
Njene zaloge se nahajalo: v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju pri kolodvoru: v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v lvanjkovcih pri Lovro Peto-varju; v Murski Soboti pri kmetijski podružnici; v Novem me-»tu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri Matevž Stržaju; v Ptuju pri Kmetijskem društvu.
Umetna gnojila.
Cene veljajo za nadrobne in vagonske pošlljatve.
Amonijev sulfat 20/21% po Din 500 za 100 kg.
Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 260 za 100 kg v vrečah po 235 Din. Pri naročilu 1000 kg in radi plačilnih pogojev naj vsak zahteva pismeno ponudbo. — Za 1 ha 200 do 300 kg.
Čilski soliter 15.5% dušika v vrečah po približno 100 kg Din 3.— za kg.
Kalijeva sol 42% pri odjemu 15 tonskega vagona po Din 168.—, pri odjemu 5—10 tonskem vagonu Din 170.—, fran-ko vsaka postaja v Sloveniji. Na drobno po Din 176 za 100 kg, vreče po 50 kg st&nejo Din 90.—. Za 1 ha 200—300 kg.
Kostni superiosiat 18/20%. Cena Din 128 za 100 kg Ljub-:jana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Nltroioskal - Ruše, mešano gnojilo, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 172 za 100 kg, vreče po 50 kg Din 90. Pri odjemu JOOOkg po Din 168 za 100 kg fianko vsaka postaja v Sloveniji. Za 1 ba 500 kg.
Razklejena kostna moka. 30% fosf. kisline, K% dušika po Din 110,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Rožena moka. izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Oin 220,- za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg
Rudninski »uperlosfat 16% po Din 94.—, vreče po 100 kg Din 96.—, vreče po 50 kg. Pri pol- ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 110 za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg.
Thomasova žlindra 18% po Din 110.—, Iv% po Din 116.—, «0% Din 122,— za 100 kg, pri vagonskem odjemu cene po dogovoru. Opozarjamo vse naročnike, da se ne moremo vezati na 18%no blago, ker moramo prevzeti žlindro od tovarne le •d 18—20%. Tovarne zamorejo blago dobavljati le po izpadu »rodukcije.
Krmila.
Kiajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po Din 2.75 za kg, na drobno Din 3.80 za kg, najmanj 5 kg.
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 2.60 %» 1 kg v vrečah po 50 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 7 za kg, ni drobno Din 8.— za kg, najmanj 5 kg.
Ribje olje za živino v ročkah po 3 kg = 70 Din; se p« Ulja po pošti; v steklenicah po K litra Din 18.—, v stekleni eah po 1 V* 1 Din 30; v posodo kupca po 22 Din za kg.
Promlui, pravilno sestavljena krma za perutnino, pospe šuje nesnost kokoši. Na drobno po 11 Din kg. najmanj 5 k«
Živinska sol v vrečah po 50 kg za Din 72 (samo v Celin)
ilogi naslednje kmetijske potrebščine:
Pekk hrana za živino z vitaminom po Din 62 za kg.
Živinorejski in mlekarski predmeti.
Slamoreznica KS 2A za ročni pogon Din 2000.
Slamoreznlce Borek: JS8 po Din 1680, VSI« P« Dl« 1890, VFS12 po Din 2200 VFSR12 z verigo po Din 2250, VFS14 z verigo po Din 2770, Alplna 12 po Din 2350, HLC za ročni pogon ali motorni pogon po Din 2600, z varnostno varovalk« Din 2800, EAS za motorni pogon Din 3400, z varovalko Din 3700, EBBS za motorni pogon Din 3800, z varovalko Din 4100; Rapid 12 po Din 4300, z varovalko Din 4700.
Drobljač (šrotar) „Gloria 3" Din 3600, drobliač za oves EMO po Din 2000.
Keporeznica Borek EWC po Din 980, EWL po Din 74», EWO po Din 740.
Reporeznice, domače, male po Din 370, velike po Din 700.
Tulečjl napajalniki po Din 130.
Uumijevi seski za napajalnike po Din 30.
Gobčnl odpirači Expres Din 150 za komad.
Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1250, E2 za 188 lit po Din 1400, F za 140 lit. po Din 2000; O za 200 lit. po Din ItN
..Baltic" posnemalnik HF za 35 lit. Din 700, Ki 10 lit. pt Din 1850, za 130 lit. s podstavkom Din 2750.
Pinje št. 1 za 5 lit. po Din 620, št. 2 za 10 lit. po Din 7M
Laktodenilmeter (za določanje gostote mleka) po pr«t» sorju Gerberju po 50 Din.
Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja), v škatljicah po 25 gr po Din 12, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 500 gr po Din 180.
Brzoparilnik Alia s pocinkanim kotlom, 50 literski po Din 1250; 80 literski po Din 1625; 120 literski po Din 1850.
Brzoparilnik Wema z bakrenim kotlom 70 literski po Di» 1400; 90 literski po Din 1700; 130 literski po Din 1900.
Brzoparilnik domači, s počrnjenim kotlom 60 literski p« Din 1030 : 80 literski po Din 1150.
Garkon zoper rastlinske škodljivce 5 in 15 Din.
Garkon zoper živalske kožne bolezni 15 Din.
Zivinozdravnlškl predmeti (češki izdelek); požiralnikove cevi za teleta po Din 70, za goved po Din 180; trokarji za teleta po Din 70, za goved po Din 70, irigatorji kompletni (po 3 litre) po Din 80; obroči za bike poniklani po Din 26, navadni po Din 22; toplomer za merjenje vročine po Din 25 in 30; znamke za perutnino celoidne po Din —.25 za komad, aluminijaste z številkami po Din —.75 za komad.
Sadjarski in vrtnarski predmeti.
Cepilna smola v škatljicah po % kg po Din 8; v škatljicah po Y* kg po Din 15; H kg po Din 28.
Najboljši cepllnl noži. pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 33 do Din 102.
Brusni kamni za Kundejevo blago po Din 10 umetni in po Din 40 naravni.
Prvovrstni vrtni noži. (obrezači) od Din 50 do Din 54.
Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja In trt od Din 20 do Din 42.
Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in. gosenčnih gnezd Din 135 do 15U, peresa k škarjam po Din 1.
Drevesne škarje Kunde od Din 40 do 190.
Drevesne žage Din 40 do 90.
Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 18 do Din 40.
Strgule za drevje po Din 22 do 26.
Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke ..Nechville", ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patentnim razpršilnikom Din 2900.
Samodelna nahrbtna škropilnica A. M. 20 tvrdke Nechvvile z 4 m dolgo bambusovo cevjo skupno po Din 1300.
sauiuuelna nahrbtna Škropilnica Vega irancosKi sistem po Din 1250.
Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 740 komad, s pumpo na poteg po Din 740 za komad.
Kazpršilnik Flick za visoko drevje po Din 110 za komad.
Škarje za striženje mej od Din 40 do Din 120.
Papirnati drevesni pasovi za lovljenje mrčesa po Din 3 za meter.
Šotor lepilo po Din 50 za kg.
Papir za lepljive pasove po Din 1 za meter. Dobi se v ovitkih po 50 metrov.
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1 Yi kg po Din 20, v ročkah po 3% kg Din 50.
Arborin v sodih po 100 kg po Din 10 za kg, v posodi kupca po Din 11 za kg.
Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kg na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vesbine po 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din z embalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante.
Rafije ličje, kg po 20.— Din.
Vilaste lopate za rahlanje zemlje po Din 100.
Vinogradniški in kletarski predmeti
Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 80 za kg.
Eponit za čiščenje vina po Din 50 za kg.
„Jullien" za čiščenje vina, za belo in rdeče kg Din 30, X kg Din 50, 1 kg Din 90.
Zveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg.
2veplalnik za sode po Din 60 za komad.
Poljedelsko orodje in stroji
(inojnične sesalke (gnojne pumpe) 330 cm po Din 930, 360 cm po Din 950, 390 cm po Din 975, 420 cm po Din 1000, 450 cm po Din 1025, 290/420 cm po Din 1150.
Onojnične sesalke E 450 Din 900; F 400 Din 980; P 450 Din 1000.
Gnojnična sesalka „Kremžar", dolžina 3 m Din 1250, 3.5 m po Dm 1300; podaljšek 1.50 m Din 250.
Robkač za kornzo EMR po Din 1.120—, mali ročni po Din 110,—
Sackovl plugi in plutni delt:
R14MN po Din 1000, D10MN po Din 1050, D9SS po Dm 1100, D8MN po Din 1000, D7MN po Din 900.— s plužno na vijake Din 1100, D6MNR 750, D5MNR Din 700, dvojni obračalni plug BW5 po um 1650, dvobrazdni plug ZH9 po Dm 1520, obračalni plug NW5 po Din 1130.
Osipalnik DHUN po Din 700.
Glave D9SS> po Din 410, DaMIN po Din 400, D7MN p« Din 300; D6MN po Din 270; SUN na dve brazdi 420 Din, za osipanje 300 Din; HNW7 po Din 470, osipalnik DHUN p« Din 480.
Glave URB4 za lesene pluge po Din 150.—.
Lemeži za D8 po Din 35, za D7 po Din 30, za D6 p« Din 25, za obračalne pluge po Din 35, 6R24 po Din 48.
Črtala za Da po Din 30, za D7 in D6 po Din 25.
Deske za D6MN po Din 90; za D7MN po Din 100.
Prevozna priprava za D7, D6 po Din 190.
Kultivator FZBVR s 7 noži po Din 1600, z 9 peresnimi nož po Din 1700.
('lužne, enokolesne po Din 15(1
Brane.
Trodelna njivska brana IVa, široka 2.50 m, težka 92 kg, Din 1300.
Dvodelna njivska brana I široka 2 m, težka 88 kg Din 1350.
Trodelna njivska brana la, široka 2.25 m, težka 107 m, Din 1450.
Travniške brane z zvezdnimi členki, široka 1.80 m, težka 60 kg po Din 900.
Travniška brana Lipsia L3d, široka 1.65 m, težka 52 kg Din 850.
Travniška brana Lipsia L4d, široka 1.95, težka 6« t Din 1000.
Travniška brana Lipsia L5d, široka 2.25 m, težka 70 kg, Din 1150
Kombinirana travn. in njivska brana KW1, dvodelna, široka 1.50 m, težka 60 kg po Din 950, njivska brana KW2, široka 2.25 m, težka 88 kg. trodelna do Din 1350.
Lahke poševne IVaL po Din 520; IVbL po Din 450.
Brane na krožnike SEIOL Din 3.500.
Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, gl» bočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 750, ročni p* Din 180.
Izluščevalec za deteljo EVSM Din 1650.
Trijerii (originalni Heidovi), razr. H/2 po Din 3100, U/lr po Din 2250 komad, V/2 po Din 4500.
Vitelj (gepelj) EGB po 3000 Din; EGF transmisija za v' telj ER po Din 1630,, D800 po Din 540.
Bencin motorji Lorenz 3—4 KS Din 10.000, 3—4 KS st* bilni Din 9000: 4—5 KS prevozni Din 14.000.
Jermena za pogon strojev: 120 mm po Din 112 za 11* 100 mm po Din 87 za 1 m, 90 mm po Din 78 za 1 m, 80 mnr po Din 60 za 1 m. 70 mm po Din 49 za 1 m. 60 mm po Din 31 za 1 m, 50 mm po Din 27 za 1 m. 40 mm po Din 25 za 1 m.
KOVAČI!
Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi
Družba »ILIRIJA"
Ljubljana, Dunajska cesta 46
Telefon St. 28-20
Kavo vseh vrst in vsakovrstno špecerijsko blago. Semena vedno sveža in dobro kaljiva. Koruzo in drugo žito. Pšenično moko prvovrstne kvalitete, vse po najnižjih dnevnih cenah pri:
flnton Fazarinc, Celje.
Veselo in srečno novo leto
želi vsem svojim gostom gostilna pri ,,Sokolu"
Sokolov Joško
Pred škofijo 18
Uatanovliana leta 1881.
Celjska posojilnica d. d. v Celju
v lastni tiišl »Narodni dom"
Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost in izplačuje točno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja
tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za varnost hran. vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100 Bilijonov še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000'—
Podruinlol i
MARIBOR	S o Stanj
Alekaandreva o. i«. II	(v laatal h 1*1 J
Izhaja 15. in zadnjega v mesecu. Člani kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Novi trg štev. 3. Urejuje Inž. Rado Lah
štev. 24.	V Ljubljani, 31. decembra 1930.	Leto 47
VSEBINA: Pobiranje članarine od 30 Din za Kmetijsko družbo v Ljubljani za l. 1931. — Kmetovalci, poznate li svojo zemljo? — 0 soji. — Oteliteu podnevi. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Vestnik odseka za rejo perutnine. — Vestnik centralnega mlekarskega društva. — lz delovanja podružnic. — Književnost. — Zborovanja kmet. podružnic. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Tržni pregled. — Inserati.
Pobiranje članarine od 30 Din za Kmetijsko družbo v Ljubljani za leto 1931.
Glavni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani je j sklenil zvišati članarino za leto 1931. od dosedanjih 20 Din na 30 D i n. Razlogi, ki so ga dovedli do tega koraka, so bili pojasnjeni že v prejšnji številki »Kmetovalca" in temeljijo v glavnem v sledečem: Zvišanje članarine je potrebno, da se more list povečati na dvojni dosedanji obseg, ker mora družba kot glavna zastopnica kmetijskega stanu nuditi svojim članom pouk v vseh kmetijskih panogah, tako da jim s svojim glasilom nadomesti vse dosedanje strokovne liste, ki obravnavajo samo po eno ali po dve kmetijski panogi. Nadalje zahteva družba, da krije članarina vsaj izdatke za tisk in upravo lista, ne pa, kakor dosedaj, da je morala sama vsako leto še doplačevati za vsakega uda po 3 do 4 Din, ker jo je list stal več nego je znašalo tistih 15 Din, ki jih je od članov prejemala.
Povišek od 10 Din za vse leto ni tako visok, da bi ga ne zmogel tudi najmanjši posestnik.
Zato pričakuje Kmetijska družba, da zaraditega ne bo padlo število članov, ampak nasprotno bo še poraslo, ker bo v listu dobil vsak član pouk o vsem, kar ga zanima.
Da se članarina kolikor mogoče zniža, se je Kmetijska družba od svoje strani odrekla njej pripadajočemu prispevku od 5 Din v dobro članom.
Kmetijskim podružnicam pa je dala na prosto, da pobirajo od svojih članov podružnični prispevek do največ 5 Din; lahko se mu pa tudi odrečejo, če imajo same dovolj sredstev, da krijejo svoje potrebe v 1. 1931.
Na ta način bo tudi podružnicam nabiranje za 1. 1931. znatno olajšano.
Načelništva podružnic se torej vabijo, da čimprej zberejo vso članarino po doposlanih jim nabiralnih polah ter jo takoj nakažejo Kmetijski družbi.
Prva številka »Kmetovalca", ki izide 15. januarja 1931., bo pokazala smernice, ki si jih je družba začrtala pri reorganizaciji svojega glasila. Iz te številke bo svak kmetski gospodar lahko uvidel, da ne more izhajati brez glasila svoje stanovske k o r p o -racije, obenem pa da mora vsak slovenski kmet biti član Kmetijske družbe.
Kmetijska družba v Ljubljani.
Navodila za nabiranje članarine glej pod
,.Družbenimi vestmi".
Kmetovalci, poznate li svojo zemljo ?
Ing. Teržan::
Za kmetovalca je najvažnejše vprašanje, kakšna je njegova zemlja. Kaj in katera rastlinska hrana se nahaja v njegovi zemlji, ker samo v tem primeru je mogoče pridelovanje kmetijskih pridelkov z najmanjšimi stroški.-
Zemlja je mati kmetovalca. Ona rodi iz drobnega semena obilen plod. Ali to samo v tem primeru, ako jo kmetovalec dobro obdeluje in gnoji, sicer ostane nerodovitna.
Z vsakoletno setvijo odpeljemo z naših njiv in travnikov, iz vinogradov in sadonosnikov v obliki pridelkov večje množine rudninskih snovi, ki jih je rastlina s svojimi koreninami usrkavala vase. V vodi raztopljeno rudninsko snov privede rastlina po svojem steblu v zeleno listje. V listu se s pomočjo listnega zelenila, solnčne toplote, svetlobe m ogljikove kisline, rastlinski sok preosnavlja v organsko snov. To je hrana ljudem in živalim.
Brez nadaljnjega lahko trdimo, da je čioveško in živalsko življenje odvisno od zelenega lista. Ako ne bi bilo zelenega lista, ostali bi brez hrane. Rastlinski sok, ki se v zelenem listu s pomočjo solnčne energije in ogljikove kisline pretvarja v organsko snov, kakor so: škrob, beljakovine, mast in olje, mora vsebovati v gotovem razmerju dušik, fosforno kislino, kalij in apno, magnezijo, železo in ostale prvine. Od vseh teh potrebuje rastlina največ dušika, fosforne kisline, kalija in apna. Te štiri snovi se prejalislej izčrpajo iz zemlje. Ako hočemo torej zemljo obdržati rodovitno, moramo te štiri snovi zemlji vračati.
To nalogo vrši kmetovalec s tem, ko v jeseni oz. spomladi gnoji svoje njive, travnike oz. vinograde. Tukaj naj bo takoj povedano in dvakrat podčrtano, da se naj, kolikor je to mogoče, zemlja obdela in gnoji že v jeseni. Jesensko gnojenje je dvakratno gnojenje v primeri s pomladanskim. Nastane vprašanje: kako in sčim mora gnojiti svojo zemljo? To je odvisno od tega, kakšna je zemlja oz. katere hranljive snovi vsebuje, v kakšnih množinah in v katerem razmerju. Nadalje: kakšne posevke želi posejati in kaj je bilo na dotični zemlji zasejanega prejšnje leto. Vse te okolnosti je treba najprej upoštevati, ako se želi pravilno gnojiti. Eno pa je težko brez nadaljnjega ugotoviti, in sicer: katere hranljive snovi vsebuje zemlja, odnosno katere potrebuje za kakovostno in obilno žetev.
Rastlina sama najbolje kaže po bujnosti svoje rasti, barve lista in po pridelku, ki ga da, kakšna je zemlja. Dober opazovalec tudi lahko spozna, kaj približno manjka zemlji, tako na primer: ako rastejo kisle trave, je to znak, da je zemlja brez apna. Ako listje nagubanči rob in ta postane rumenkast, znači to, da zemlji primanjkuje kalija itd. Vendar so to znaki, ki se lahko zamenjajo z raznimi pojavi, ki so jih povzročile razne bolezni, škodljivci itd.
Precej zanesljivo lahko kmetovalec določi z gnojilnimi poskusi, česa primanjkuje njegovi zemlji. Gnojilni poskusi zahtevajo mnogo natančnega in vestnega dela in trajajo več let. Agronomska veda pa je zadnja leta iznašla nov praktičen način za ugotovitev rastlinske hrane v zemlji — takozvano „Neubauerovo
m«todo — analiza zemlje". Ta metoda vzame na pomoč za določenje hrane, ki se nahaja v zemlji, rastlino samo. Traja v laboratoriju samo 25 dni. Na ta način se skrajša za lOkrat poskusna doba, ki sicer traja na njivi vse leto.
Pokazati hočemo v par primerih važnost analize zemlje. Kmetovalec se je odločil, da bo gnojil svojo njivo letos samo s Tomaževo žlindro, in sicer 300 kg na oral. Sejati hoče pšenico. Z žetvijo 12 mq pšenice po oralu se izčrpa zemlja s 30 kg dušika, 13 kg fosforne kisline, 30 kg kalija in 9 kg apna. Na podlagi analize se je našlo, da ta zemlja vsebuje: 0.1 jo dušika, 3 mg fosforne kisline, 7 mg kalija in sled apna. To zemljo moramo gnojiti, ako želimo, da bodo imeli posevki v zadostni meri vse potrebne hranljive snovi s 100—150 kg apnenega dusma, 100—lt>0 kg superfosfata in s 50—100 kg- kalijeve soli ali pa 300 do 400 kg Nitrofoskala-Ruše.
Zemlja iz enega vinograda v Halozah ima po analizi 0.087° dušika, 2.2 mg fosforne kisline in 37.4 mg kalija. To zemljo moramo gnojiti s 160 do 200 kg apnenega dušika na oral, 120—150 kg superfosfata in event. še 20—40 kg kalijeve soli. Kmet, lastnik tega vinograda, se je pa odločil, da bo gnojil samo s kalijevo soljo. Iz navedenih številk se jasno vidi, da je bila njegova odločitev napačna, ker zemlji v njegovem vinogradu primanjkuje ravno fosforne kisline in dušika.
Njiva v Radvanju pri Mariboru, ki je pripravljena za sejanje krompirja, ima: 0.13% dušika, 6 mg fosforne kisline in 4 mg kalija. To njivo je potrebno gnojiti, ako želimo dobre pridelke krompirja, s 50 do 100 kg apnenega dušika, 20—30 kg superfosfata in 100—150 kg kalijeve soli. Gospodar te njive pa je hotel po svojem preudarku gnojiti spomladi samo s čilskim solitrom, kar pomeni, da je ta njegova odločitev zelo pogrešna, ker njegovi zemlji manjka ravno mnogo kalija. Gnojiti mora v prvi vrsti s kalijevo soljo in tudi z dušikom.
Travnik, ki leži v bližini Ptuja, je zelo siromašen in kisel, brez apna. Po analizi vsebuje: 0.08% dušika, 1.5 mg fosforne kisline, 2.9 mg kalija, apna pa nič. Gospodar se je odločil, da bo gnojil samo s Tomasovo žlindro. Ta njegova odločitev je povsem pravilna, kar se tiče dodavanja manjkajoče fosforne kisline, ki jo je v tej zemlji zelo malo. Toda številke analize te zemlje kričijo po kaliju, apnu in dušiku. Temu travniku treba mnogo apna, okrog 500—600 kg, potem 100 kg kalijeve soli in okrog 200 kg apnenega dušika.
Na teh par primerih, ki smo jih tukaj navedli, se jasno vidi, da morajo kmetovalci v prvem redu spoznati svojo zemljo, kakšne hranljive snovi vsebuje. To je pogoj za pravilno uporabo umetnih gnojil. V nasprotnem primeru se le prepogostokrat zgodi, da pri enostranski uporabi umetnih gnojil kmetovalec nima uspeha. Na podlagi tega nesmotrenega dela pa potem zaključuje, da umetna gnojila niso nič vredna. Da je to mišljenje povsem pogrešno, lahko vsakdo razvidi iz tukaj navedenih primerov. Letošnja razstava gnojilnih poskusov v Kranju je najboljši dokaz za to, da je pravilna uporaba umetnih gnojil sreča za kmetovalca.
Analizo zemlje izvršuje Tvornica za dušik, d. d. Ruše. Kdor želi, da se mu njegova zemlja preišče, naj piše na Tvornico za dušik, d. d. Ruše, da mu pošlje navodila, kako je vzeti pravilen vzorec zemlje.
L. 47. St. 24.
-	-ID.....I .'i
O soji.
Inž. Sadar, Rakičan.
O soji, tein čudovitem kitajskem ali japonskem fižolu, ki mu narod pravi kava, so pri nas že mnogi pisali, poklicani in nepoklicani, strokovnjaki in nestrokovnjaki, v strokovnem in dnevnem časopisju, v resničnem zanosu ali pa samo v želji za nečim novim. Drugi so se omejili le na poskuse, toda pravih uspehov s sojo še nisem zasledil v njihovih poročilih.
O vrednosti soje za naše kraje sem si že davno stvoril svoje mnenje, toda doslej ga še nisem javno povedal, pač pa sem ga izročil svojim učencem za časa svojega profesorovanja na kmetijskih srednjih šolah. Soja ni za naše kraje in kultura soje se pri nas splošno ne bo mogla udomačiti. Dokazov za to imam dovolj v svojih dosedanjih poskusih; dopuščam pa možnost, da sem imel opravka le s poznimi sortami in da bi mogoče zgodnje sorte pokazale boljše rezultate. Žal doslej še nisem izsledil semena takih ranih sort, ki baje obstojajo.
Kolikorkrat sem seja! sojo, nikdar mi še" ni pošteno dozorela. Zelo je občutljiva za mraz, bolj kakor fižol, zato je pred majnikom sploh ni mogoče sejati, dozoreva pa zelo počasi. Njena vegetacija je torej zelo dolga. Knjige pravijo, da dozorevajo rane sorte v 70—80 dneh, srednje pozne sorte v 110—120, pozne pa v 150 dneh. Meni še nikdar soja ni dozorela od majnika do srede septembra. Soja zahteva več toplote za dozorevanje kot fižol, ki tudi zahteva do 3000° C letno; pri nas, zlasti v deževnih letih, ne najde dovolj toplote.
Prav gotovo je torej, da kultura soie pri nas ni zanesljiva, v toplih letih bi zelo rane sorte morda popolnoma dozorele, v deževnih letih, ki jih je pri nas več kakor lepih, pa prav gotovo ne.
Razočaran po svojih poskusih, nisem hotel o soji sploh nič več razmišljati. Ko sem pa letos meseca avgusta prevzel vodstvo ban. kmet. šole v Ra-kičanu, sem našel tamkaj skoro en hektar soie. Seme je prišlo iz Belja in sojo so sejali 5. majnika na ilovnato peščenico in jo pognojili s 350 kg: rudninskega superfosfata. Skeptično sem jo gledal. Tedai ie cvetela in šele pričela delati pri tleh stročje. Koncem avgusta in v začetku septembra je bilo tri tedne zelo suho vreme in južnjak nam je zemljo zelo izsušil. Soja je prav lepo napredovala in ie napravila stročje od tal do vrha. Sredi septembra ie bilo zrnje že lepo rumeno in popolnoma izgraieno Koncem seo-tembra je bilo zrnje še vedno v voščenem stadiju. Pritisnil je dež. jesenska setev je nriče'a. soia ie morala s polja. Do srede oktobra smo jo sušili (kozolca nimamo), toda bila .ie bolj mokra kakor ob času žetve. Ker je pričela odganjati in srniti smo io morali mokro omlatiti. To je bilo grdo delo. Čiščenie mlatilnice me je več stalo, kakor je danes vse zrnie vredno, čeprav ga je bilo okoli 800 kg. Raznrostrli smo ga za 1 cm na debelo po žitnici. a vendar gnije in plesni, da ne bo za drugo unorabo kakor za na gnoj. Tako bridke izkušnje še nisem imel nikdar s sojo; če bi seveda imel kozolec, bi se stvar ne iztekla tako žalostno. Ako bi bil imel silo bi io bil vrgel vanj in bi imel odlično krmo: tako je pa šla vsa slama na gnoj.
Računal sem, da bo pridelek soie vreden 2500 Din in da ne bo treba kupovati dragih močnih krmil.
Sojina moka, ki se dobiva po ekstrakciji olja, stane v Zagrebu 3.10 Din za kg in po kalkulaciji Stein-hausa stane en kilogram beljakovin v sojini moki 7.37 Din, dočim stane ista množina beljakovin v pše-ničnih otrobih 10 Din, v koruzi pa celo 22.34 Din. Potemtakem je soja najcenejše močno krmilo za živino.*) Vsakemu kmetovalcu so znane težkoče prehrane živine z dušičnatimi hranivi. Vse zrnje, pa tudi seno vsebuje le malo beljakovin. Detelja za silo krije potrebo za beljakovinami, toda na tukajšnjem posestvu ne raste nobena vrsta detelje, niti domača niti nemška, zato bo vsakdo verjel, da sem z veseljem pričakoval, da mi bo soja prihranila kupovanje krepkih krmil.
Navzlic slabi izkušnji bom k letu zopet sejal najmanje en hektar soje, toda samo za krmo. Če ne bo dozorela.Jo bom ensiliral, kajti imel bom prepo-trebni silo. Živina jo s slastjo žre celo.
Kdor ima kozolec ali pa silo, naj seje sojo za krmo, zlasti če nima na gospodarstvu deteljin. Produkcija soje za ljudsko prehrano, je pa zaenkrat in zlasti pri nas čisto nezmiselna. Kdo jo bo pa kupi! in jedel? Ljudje je še niso vajeni in se je bodo prav težko privadili. Nemogoče to seveda ni, saj jedo ljudje tudi polže in lastovičja gnezda in še druge de-likatne jedi za naš skromni želodec, toda producenti moramo gojiti le one rastline, ki jih lahko takoj vnovčimo. Ko bodo oni, ki pri nas propagiralo soio. naučili ljudi, da jo bodo uživali, bomo producenti šele pričeli računati, če pridemo s sojo na svoj račun, kajti na jugu je produkcija mnogo cenejša, in če bo račun ugoden, se bo soja udomačila kar brez vsakega vsiljevanja.
Divji zajci pa prav slastno obirajo sojine vršičke. Moj sosed jo bo sejal le za zajce in morda bo našel celo posnemalce.
*) Pripomba uredništva: Danes stane v Nemčiji 1 kg soj-nega zdroba (zdroba iz soje) na debelo 1.73—1.76 Din. Soja prihaja tako poceni iz prekomorskih dežel. Ali se bo pri nas izplačalo za tako ceno pridelovati soio narresto fižola, nai presodi vsak kmetovalec.
Otelitev podnevi.
V 7. številki »Kmetovalca" od 15. aprila t. 1. je g. sadjarski nadzornik v pokoju Franc Goričan poročal, kako on doseže, da se krave otelijo podnevi in ne ponoči. V zadnji dobi brejosti molze namreč po enkrat na dan krave le opoldne, opusti pa molžo zjutraj in zvečer. Po dolgoletnih izkušnjah je prišel namreč na to, da se krave otelijo navadno ponoči, če se jih pri zadnji enkratni molži molze samo zjutraj ali pa samo zvečer. V tistem dopisu smo pozvali še druge živinorejce, naj to poskušajo in potem povedo svoje mnenje.
Sedaj nam piše g. Josip Hauptman, posestnik v Goricah pri Petrovčah, o svojih izkustvih v tem pogledu takole: „Na pobudo »Kmetovalca" sem napravil poskus s svojimi tremi visoko brejimi kravami. Dve kravi so bile opuščene z opoldansko molžo in res otelile so s© obe podnevi. Tretjo sem pa opusti! z jutranjo molžo in otelila se mi je ponoči."
Vprašanje otelitve podnevi je za živinorejce v večini primerov zelo važno, kajti mnogo lažje je podnevi dobiti ljudi, če je potrebna kaka pomoč, kakor ponoči. Ponoči je tudi težko priklicati živinozdrav-
nika, če to zahteva kaka težka otelitev. Želeti bi bilo, da tudi drugi živinorejci povedo svoje mnenje in poskusijo z opustitvijo krav z opoldansko molžo.
L.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 67. Imam dve leti staro svinjo, ki sem jo začel jeseni pitati, da jo spravim na špeh. Sedaj se mi pa vsak mesec buka in v tej dobi, teden prej in teden pozneje, izgubi na teži in s tem je pitanje onemogočeno. Katero sredstvo se priporoča proti bukanju svinj, ki se pitajo? (M. V. v D.)
Odgovor: Iz Vašega vprašanja sledi, da se svinja, ki jo hočete opitati na špeh, preveč buka in vsled tega je pitanje malo uspešno. Da preprečimo bukanje svinj, ki jih pitamo, poznamo sredstvo, ki ga imenujemo „šibranje", t. j. v spolovila svinj vtaknemo svinčene šibre. Šibre v svinjski maternici povzročijo drugačno lego in delovanje jajčišča. Če ostanejo šibre res notri in s svojo težo trajno učinkujejo, tedaj se svinje ne bukajo. Pogosto jih pa svinje z napenjanjem izvržejo in tedaj seveda izostane učinek. Uspeh šibranja dosežemo le tedaj, če se to delo izvrši prej, nego se je nadejati bukanja. Med bu-kanjem pa je šibranje brezuspešno. To sredstvo se ne smatra popolnoma zanesljivim; v zdravstvenem oziru ne velja za nevarno, četudi ni vsaka nevarnost izključena. Zgodi se namreč lahko, da kaka občutljiva svinja ne prenese šiber in se tupa-tam pojavi zastrupljenje po svincu. — Bukanje pri žlahtnih svinjah, ki jih pitamo, se izvrši navadno tako mirno da se komaj opazi in da nikakor ne škoduje pitanju. Pač pa postane lahko neprijetno pri nežlahtnih svinjah, ki se burno bukajo in pri tem izgube precej na teži. Dandanes se splošno gojijo žlahtne prašičje pasme, pri katerih se navadno ni treba posluževati šibranja, vsled česar se to sredstvo tudi le malo več uporablja.	L.
Vprašanje 68. Imam približno 80 kg težko svinjo, ki je bila spomladi cepljena proti rdečici, pa je vendar pozneje obolela na tej bolezni. Zivinozdravnik jo je še enkrat cepil in je ozdravela. Zadnji čas pa jo zadnja noga tako boli. da komaj vstane ter jo krivi. V kolenu je nekoliko otekla. Ali izvira ta bolezen od rdečice in kako naj svinjo zdravim? (L. Z. v S.)
Odgovor: Cepljenje prašičev proti rdečici je zelo priporočati, vendar ostane imuniteta (zaščita) le 4—6 mesecev, po preteku tega časa pa rdečica zopet lahko nastopi. Ko žival oboli, se cepi z zdravilnim cepivom, kar je edino sredstvo, ki prepreči, da žival ne pogine. Pri nekaterih prašičih, ki so bili bolni na rdečici, rada stopi v sklepe nog neka žolta voda, vsled česar nastanejo otekline na nogah, kar povzroča živalim hude bolečine. Vsled tega se taki prašiči tudi tako ugodno ne redijo, ter je priporočati, da se predčasno prodajo mesarju, ker popolnoma nikdar ne odzravijo. Na vsak način je poklicati živinozdravnika. da natančno žival preišče in ukrene potrebno.
Vet. Rebernak.
Vprašanje 69. Sedaj je doba, ko kmetje koljejo prašiče za dom ter si pripravljajo klobase in svinjino za vse leto. Mnogo mesa in klobas postane pa med letom žaltavih. ples-nivih ali se pa črvi v njih zarede, vsled česar niso užitni. Kako ohranim svinjino užitno? (O. Z. v K.)
Odgovor: Dobro pripravljene klobase osušimo in po potrebi tudi nekoliko prekadimo ter jih na to vložimo v mast. Tudi svinjino lahko tako ohranimo ne da bi se količkaj pokvarila, ker ne pride do nje ne zrak in ne svetloba. I.ahko io pa shranimo tudi na drug načm. Vsak kos posebej zavi-
jemo v navaden časopisen papir in zložimo vse skupaj v kad ali zaboj s pepelom. Pepel ohrani meso suho in ga obvaruje pred žarkostjo, ker ne more svetloba do njega. Ce pa hranimo svinjino prosto v shrambi, mora biti dobro nasoljena in prekajena. Shramba pa bodi hladna, temna, zračna in suha. Na ta način si ohranimo svinjino in klobase uporabne do poletja.	L.
Vprašanje 70. Moja živina žre ajdovo slamo rajše nego drugo, vendar mi nekateri svetujejo, naj je ne pokladam molznim kravam, ker baje mleko suši. Rad bi vedel, kakšne redilne snovi vsebuje. Smem-li ajdovo slamo pokladati molznim kravam? (V. A. v P.)
Odgovor: Glede redilnih snovi je ajdova slama slična jarih žit. Vsebuje približno 5% beljakovin. 1.2% tolšče in 35% škroba. Škrobna vrednost 15.7% (ovsena slama 17, dobro seno 31%). Vendar je ne smemo same pokladati, ker povzroča mnogokrat pri živini omotico ali pa tudi ajdov izpuščaj. V mešanici z drugo krmo (senom, žitno slamo, korenjem) se pa dobro izkoristi, dati je pa ne smemo več kakor četrtino dnevnega odmerka. Res pa je, da ne dosežemo ž njo istih uspehov, kakor z ječmenovo ali ovseno slamo, ker je težje prebavljiva. Da zvišamo njeno prebavljivost, jo ovlažimo in osolimo. Najbolje jo je pokladati volom ali mladi živini, medtem ko je za krave-molznice manj priporočljiva, ker slabo vpliva na mlečnost.	L.
Vprašanje 71. Moja enoletna telica močno „hrli" posebno kadar žre, drugače je videti zdrava. To jesen se je močno potila in bila v hlevu vsako jutro mokra. Poprej se je pasla na deteljišču, sedaj pa dobiva rezaniso sena in slame. Ali je ta bolezen v grlu, ali je morda požrla kak predmet in ali je sploh ozdravljiva? Zakaj telica „hrli"? (A. K. v S.)
Odgovor. Vaša telica ima otrpnjen trak v grlu (glaso-tvornica (Stimmband) in zaraditega žival „hrli". To ji povzroča tudi težko sapo, ker se pri dihanju ta organ prilega ria notranjo stran votline in ne pusti sape v notranjost. To muči žival, vsled česar se poti. Če stoji telica mirno v hlevu, ni to smrtnonevarno, pri vožnj bi ji pa znalo škodovati. Vsekakor bi bilo priporočati, da pustite telico preiskati po živinozdravniku, ki bo dognal pravi vzrok hrlenja. — Tudi za morebitno plemenitev telica ni uporabna, ker se ta bolezen rada podeduje.	Veter. Rebernak.
Kmetijske novice.
Prakticiranje kmetskih sinov v Švici i. 1931. V tem letu je načelnik za gospodarsko upravo v Zagrebu, prof. dr. Po-štič, organiziral namestitev kmetskih sinov iz Jugoslavije kot praktikante na kmetijskih posestvih v Švici. Vseh skupaj je bilo poslanih tjakaj 88 mladeničev iz raznih krajev države. Med njimi so bili skoraj vsi absolventi srednjih, nižjih in specialnih kmetijskih šol. ki se bavijo na domu s kmetijstvom. Ti praktikanti so morali izvrševati v Švici vsa kmetska dela. za kar so dobivali stanovanje in hrano ter mesečno nagrado od približnov350 do 600 Din". Navedeni zavod je najprej proučil gospodarske razmere vsakega praktikanta posebej, da mu je lahko določil mesto, ki bi bilo zanj najbolj prikladno. Praktikanti so bili v splošnem zadovoljni v svoji službi, pa tudi šviški kmetski posestniki so se o njih pohvalno izrazili, (z tega je razvidno, da je uspeh te akcije že v prvem letu zadovoljiv. Zato se namerava ž njo nadaljevati in je kmetijski minister, g. dr. Šibenik, obljubil v to svrho primerno podporo, da bo mogoče praktikantom nuditi prispevke za prosto vožnjo, za
vizume itd. — Da bi vsakdo, ki se zanima za prakso v Švici, bil poučen o tamošnjih razmerah, je g. dr. Postič izdal posebno knjižico, v kateri je vse to opisano. Kdor želi v prihodnjem letu iti v Švico v prakso, naj pošlje v navadnem pismu na naslov ,.Zavod za gospodarsko upravo v Zagrebu" 10 Din, za kar dobi knjižico in potrebna pojasnila. Za prijave se je treba podvizati, ker je dosedaj že 250 priglašencev. L.
Ustanovitev Samopomoči živinorejcev v Laškem. V nedeljo, 14. decembra t. 1. se je ustanovilo v Laškem z ustanovnim občnim zborom društvo ..Samopomoč živinorejcev" za primer nezgod pri domačih živalih za srez Laško. Občnemu zboru je prisostvovalo okrog 100 zastopnikov občin, kmetijskih podružnic in drugih interesentov iz vsega sreza. Za zborovanje je vladalo izredno zanimanje. — Trajalo je tri ure. V glavnem se je obravnaval pravilnik, ki je bil z malimi izjemami odobren. Sklenilo se je. da bodo vplačali za leto 1931.: za 1 odraslo goved 15 Din; za 1 mlado (izpod 2 let) goved 10 Din; za 1 svinjo (brez razlike starosti) 5 Din. Za nabiranje članov je določenih 40 zaupnikov, ki obenem fungirajo tudi kot cenilci za poginjeno živino (skupno z živinozdravni-kom). Nabiranje članov traja do vključno 28. februarja 1931. leta: po tem terminu je pristop k Samopomoči za poslovno leto 1931. izključen. Upravni odbor (tudi tajnik) vrši svoje delo za leto 1931. brezplačno. Ker so se zaradi velike kmet-ske in delavske krize v srezu Laško določila nizka vplačila, tako da bi bilo nemogoče kriti samo z vplačili po pravilniku določeno ®/3sko škodo, nastalo zaradi pogina oziroma zasilnega zakola goved ali svinj, se je sklenilo, zaprositi vse pri-dobitvene ustanove v srezu, kakortudi občine itd. ter kr. bansko upravo za podpore, ker se predvideva, da prijavi k Samopomoči večina rejcev vso svojo živino. — Izvolil se je 9 članski odbor in 7 namestnikov, in sicer iz po enega zastopnika sedmih kmetijskih podružnic v srezu in iz po enega namestnika ter dveh v srezu službujočih živinozdravnikov. Za načelnika je izvoljen g. Al. Šmid, posestnik v Jurkloštru. za njegovega namestnika g. Anton Vrečko, posestnik v Jurkloštru; za podnačelnika g. Jančič Ludvik, gost. in pos. v Spodnji Rečici. za njegovega namestnika g. Golob Karol, pos. Sevce: za tajnika (blagajnika) g. dr. Jerina, drž. živinozdravnik v Laškem. — Gotovo je, da bodo sledili temu zgledu tudi drugi srezi in se bo na ta način rešilo eno najbolj perečih vprašani: zavarovanje živine — ker so ravno nezgode pri živini zelo pogoste in povzročajo našemu malemu kmetu in delavcu velikansko škodo. — So seveda tudi ljudje, ki nasprotujejo ustanovitvi Samopomoči, vendar je njih število malo. Naš kmet in delavec bosta sledila onim. ki delajo požrtvovalno za njihov dobrobit.
Absolventi mlekarske šole smelo upravljati parne kotle.
Uprava banovinske mlekarske šole v Škofji Loki sporoča, da je Ministrstvo Sociialne politike in narodnog zdravja — ode-lenje za socijalno skrbstvo — s svojim odlokom z dne 15. novembra 1930. br. 39968. dovolilo absolventom tukajšnje šole. ki so dobili na letnem izpitu iz predmeta ..Nauk o kurjenju parnih kotlov" najmanj ..dobro" oceno, da morejo samostojno streči in nadzirati v mlekarskih obratih parne kotle do maksimalne kurilne ploskve od 20 m2. Prejšnja naredba Ministrstva socijalne politike br. 76.381 od 2. XI. 1929. se ukinja. — Banovinska mlekarska šola v Škofji Loki.
Ljubljanski Velesejm. Nj. Vel. kralj Aleksander I. ie blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XI. mednarodnega vzorčnega veleseima. ki se vrši v Ljubljani od 30. maja do 8. junija 1931.
XI. dražba kož divjadi se vrši dne 26. januarja 1931. na velesejmu v Ljubljani. Kdor hoče svoj lovski plen ugodno
prodati, naj pošlje svoje kože čimpreje na „Divjo kožo", Ljubljana - velesejem, kjer se dobe tudi vsa pojasnila brezplačno.
Sreski kmetijski referent za dravograjski srez uraduje vsako sredo in petek za stranke, ki želijo razna pojasnila in nasvete v kmetijskih zadevah.
Vestnik odseka za rej o perutnine.
Perutninarski tečaj odseka za perutninarstvo Kmetijske družbe. Perutninarski tečaj, ki se je vršil dne 2., 10. in 20. decembra t. 1. v Ljubljani, je izredno dobro uspel. Navzočih je bilo vedno od 110 do 140 perutninarjev iz naše banovine. Tečaj, ki je pričel 2. t. m., je otvoril družbeni tajnik g. Kafol, in to v dvorani Delavske zbornice. Primerne nagovore sta imela na tečajnike tudi zastopnik banske uprave, g. inž. Muri. in ravnatelj Kmetijske družbe, g. inž. Lah. Tečajnikom so predavali priznani strokovnjaki iz te panoge. Na čelu njih kmetijski referent g. Martin Zupane iz Maribora, dalje ravnatelj bakteriološkega zavoda' v Ljubljani, g. dr. Kern, veterinar g. Kocjan, predsednik odseka g. Seher. odbornica ga. Cerne-tova, g. prof. inž. Absec, kmet. ref. g. Malasek iz Novega mesta in drugi. Tečajniki so si ogledali drž. bakteriol. zavod, valilno centralo odseka v Linhartovi ul. št 9. in mestno klavnico. Skioptično predavanje g. inž. Abseca se je vršilo v dvorani mineralogičnega instituta na univerzi. Navedeni predavatelji so tečajnikom poljudno in nakratko razložili najvažnejše iz te važne panoge. Izredne važnosti je bilo tudi razkazovanje, pitanje perutnine in pa klanje po francoskem načinu, primerno za eksport. Ta tečaj bo brezdvomno vspodbudno vplival na razvoj perutninarstva v naši banovini. — Da se je tečaj sploh priredil, je zasluga pravzaprav g. podbana dr. Pirk-majerja, načelnika inž. A. Podgornika in živinor. ref. g. inž. Murija, ki so z velikim razumevanjem gmotno in moralno podprli prireditev tečaja. Odsek za perutninarstvo Kmetijske družbe je s tem tečajem pokazal v najjasnejši sliki, da ie njega obstoj upravičen.	Fr. K-
Vestnik centralnega mlekarskega društva.
Predavanja. Člane in članice prosimo, naj skušajo v teku zime prirediti kar največ predavanj (najmanj pa po eno). Predavalo naj bi se n. pr. o zadružništvu, o snažnosti pri pridobivanju mleka, o preskušnjah in plačevanju mleka, o pomenu mlekarstva v našem gospodarstvu, o krizi itd., kar je pač v danih razmerah najvažnejše. Kot predavatelj je na razpolago društveni tajnik, i. s. tudi tistim organizacijam, ki sicer niso članice društva, a bi se za vstop v društvo zanimale, ali sicer delajo na povzdigi mlekarstva. — Da se čas čim bolje izrabi, naj bi se predavanja vršila tudi ob delavnikih zvečer.
Zaloge mlečnih izdelkov so se v toliki meri zmanjšale, da se more smatrati krizo za prestano. Cene so sicer še vedno nepovoljne, vendar nadaljnjega padanja ni pričakovati. Isto-tako pa jih bo težko dvigniti vsled nizke cene drugih živil. Z nastopom nove sezije pa tudi to ni izključeno. V nobenem slučaju pa naj bi člani in članice ne prodajali po cenah, ki produkcijskim stroškom ne odgovarjajo.
Strmi 210.
Društveno tajništvo posluje začasno v prostorih Kmetijske družbe, Novi trg št. 3. (prej Turjaški trg).
Iz delovanja podružnic.
Preska pri Medvodah. Zborovanje tukajšnje kmetijske podružnice se je vršilo v nedeljo, 7. dec. in je bilo prav dobro obiskano. Iz obširnega tajniškega poročila g. šol. upr. Kržiš-nika je razvidno, da je podružnica živahno delovala; letos ima 64 članov. Priredila je kmetijsko - gospodinjski tečaj in vsako leto predavanja, svoie člane oskrbuje z umetnimi gnojili in semenskim krompirjem ter žitom. Po poročilu se je vršila živahna razprava o stanju živinoreje v naši občini in o pasmah, katera bi bila bolj prikladna za nas, nadalje o izberi plemenske živine, o klanju živine in prodaji mesa po kmetovalcih. Glede gnojničnih jam so zborovalci izrazili željo, naj bi se podpore ne vezale na gotovo velikost, ker so pri nas gospodarska poslopja večinoma tesno skupaj zidana in imamo le mala dvorišča, jame pa izpraznujemo itak večkrat na leto. Pozdravli so namero, da se ustanovi v novem šolskem po-slopj u kmetijsko - nadaljevalna šola. Tudi na sadjarstvo smo tekom debate prišli. — G. ravnatelj inž. Lah, ki je medtem prišel iskreno pozdravljen na naše zborovanje, je odgovarjal na raznovrstna vprašanja zborovalcev in dajal informacije. Nato ie predaval o vsem, na kar mora vsak živinorejec gledati in paziti, če hoče imeti dobiček od živinoreje, kako je ravnati s plemensko živino, da se prepreči jalovost krav itd. Ker pri nas silno primanjkuje pleinenjakov in da se dvigne živinoreja, sklenejo zborovalci, da «e ustanovi živinorejska zadruga. Na poziv se je takoj prijavilo blizu 30 članov. — Tako je poteklo zborovanje živahno in zanimivo, z ustanovitvijo živinorejske zadruge pa je bilo uspešno zaključeno.	Krž.
Križe pri Tržiču. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva je priredila enodnevni tečaj za zimsko oskrbovanje sadnega drevja, in sicer 29. novembra t. 1. Obisk je bil zadovoljiv. Na tečaju je predaval strokovni tajnik Kafol. Po predavanju so se vršile praktične vaje z drevesnimi škropilnicami (Flickova prevozna škropilnica, Holderjeva itd.). Lepo vieme je omogočilo, da se je tečaj vršil ves dan.	K-
Sv. Lenart v Slov. goricah. Dne 2. novembra t. L je kmetijska podružnica priredila svoje letno zborovanje. Navzočih je bilo nad 60 članov. Načelnik g. Rob je otvoril zborovanje in podal besedo strokovnemu tajniku Kafolu, ki je predaval o izboljšanju kmetijskih razmer v okraju s povzdigo sadjarstva, o uporabi umetnih gnojil in dr. Konstituiral se je na to novi odbor, ki bo predlagati glavnemu odboru v potrditev. G. Zigart je poročal o sadnem izboru. Navedel je kot najboljše sorte Kanadko. Boskopski kosmač. Baumanovo reneto in Renski krivopecelj. Na zborovanju je g. Rob predlagal, da se družba zavzame na merodajnih mestih za olajšave pri prenosu vina lanskega pridelka iz ene občine v drugo, dalje da se nastavijo inštruktorji, ki bodo praktično poučevali ljudstvo v raznih panogah, zlasti v sadjarstvu in vinogradništvu. Končno se je tudi našel način, kako bo podružnica dobavljala umetna gnojila in druge potrebščine svojim članom iz družbenega skladišča v Mariboru.	K.
Književnost.
Kmetijska kemija. Med najpomembnejše knjige praktične vsebine, kar jih je zadnji čas pri nas izšlo, smemo prištevati
..Kmetijsko kemijo", toi jo je napisal ing. agr. Ivo Zobec, profesor realne gimnazije, in ki je pravkar izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. — 2e v predgovoru nam pisatelj tolmači pomen svoje knjige: „Kemija je podlaga vsem panogam kmetijstva. Brez znanja osnov kemije je vsak resen napredek nemogoč. Dokler naš kmetovalec ne bo poznal pomena kalija, dušika, fosforja, apna, beljakovin, tolšč in ogl.ii-Aovih hidratov, dokler vsaj v glavnih potezah ne bo razumel presnavljanja v zemlji, rastlinah in živalih, tako dolgo zastonj čakamo razmaha našega kmetijstva in s tem materijalne in duševne kulture našega naroda: zakaj vse to je med seboi zvezano, da eno brez drugega ne more obstojati." Zato je bilo nujno potrebno, da smo dobili ..Kmetijsko kemijo", ki bo nudila kmetovalcu baš isto znanje, ki mu je potrebno v njegovem gospodarstvu. — Knjiga je razdeljena v anorgansko in organsko kemijo, kmetijsko-kemično tehnologijo in agrikul-turno kemiio. V anorganski kemiji se obravnavajo tiste osnovne kemije, ki tvorijo podlago za umevanje kmetijske znanosti; v kemijski tehnologiji se podaja kratek pregled kmetijske industrije, agrikulturna kemija pa govori o najvažnejšem kmetijstvu: o prehrani rastlin, živali in človeka. Torej ne le kot učna knjiga na kmetijskih šolah, ki je bila že nujno potrebna, marveč tudi kot prepotreben učni pripomoček za vsakega naprednega kmetovalca je naznanjena knjiga ing. agr. Ivana Zobca dragocen zaklad in je podjetnost Jugoslovanske knjigarne zopet mogla zabeležiti z izdajo tega dela važen korak naprej, ki bo za naš splošni kulturni nivo imel veliko ceno. — Knjiga je opremljena s 26 slikami in številnimi preglednicami, med katerimi zlasti omenjamo Hanssonove tabele o krmskih enotah in skrobovi vrednosti. Stane 45 Din. kar je tako nizka cena. Toplo priporočamo knjigo vsakemu kmetovalcu, ki se zanima za to panogo.
Korov (plevel) in niegovo uništavanje. spisal inž. G K<>-dinec. To je prva knjižica v hrvatskem ieziku, ki opisuje plevel in njegovo zatiranje. Razdeljena ie v naslednja poglavja: Splošne pripombe o plevelu in o škodi, ki jo povzroča, vrste plevelnih rastlin, kako se množijo in širijo, splošne mere o zn-tiranju in plevelu na travnikih. — Vprašanje plevela je pri nas važnejše nego si sploh mislimo, kajti od niega zavisi večkrat pridelek naših kulturnih rastlin. Zato bo ta knjižica prav dobro služila vsem tistim, ki se hočejo iz nje naučit' kai praktičnega pri zatiranju škpdljivih rastlin. Posebno važna je borba prot' plevelu, ki jo predvideva novi zakon za zatiranje bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin. — Cena knjižici je 7 Din in se naročuje pri pisatelju inž. G. Kodinec, Lepoglava na Hrvatske^.
L.
Učbenik angl. jezika. (Sestavil J. M. — V Liubljani. 1930. Založila Jugoslovanska knjigarna.) — Naposled smo Slovenci dobili svoj prvi učbenik angleškega jezika, ki odgovarja popolnoma našim potrebam in je z jezikovnega vidika skrbno točno, za učenca angleškega jezika pa kar moči prikladno, sijajno uporabno delo. Razdelitev snovi je sledeča: Glaso-slovie (Splošno, Glasovi v zvezanem govoru. Pravopis Ločila); Oblikoslovje (Člen, Samostalnik Sklanjatev. Pridevnik, Zaimek. Števnik. Glagol. Pomožni glagoli. Pomanjkljivi glagoli. Obrazec angleške spregatve. Predlog. Prislov. Veznik. Medmet). Po tej slovniški snovi vsebuje knjiga še posebno važno poglavje: Ameriška angleščina. Splošne pripombe. Razlike v izgovarjavi. Razlike v pravopisu. Ameriški besedni zaklad, ki bo najbolj dobrodošel izseljencem v Ameriko, pa tudi vsakemu, kdor se z ljubeznijo zanima za ameriško slovstvo, ki je prepojeno z amerikanizmi. Skrbno in s popolno transkripcijo izgovarjave pod besedilom so sestavljene vaje, ki bodo učencu angleškega jezika dragocen pripomoček
do hitrega in točnega znanja, zlasti ker so opremljene s popolnim slovarčkom, ki obsega vse v vajah nahajajoče se angleške besede. Skratka, prejeli smo knjigo, ki smo nanjo že dolgo čakali in podjetni založnici, ki nam je darovala v vrsti jezikovnih učbenikov in slovarjev že mnogo potrebnih in dobrih sredstev za učenje tujih jezikov, moramo biti za to najnovejšo knjigo prav posebno hvaležni.
9
Zborovanja kmet. podružnic.
V nedeljo, 4. januarja 1931.:
Šenkov turn, ob devetih dopoldne v Dvorani;
na praznik 6. januarja 1931.:
Braslovče, po jutranji sv. maši v šoli (predava ravnatelj inž. Lah); Žabnica pri Škof ji Loki, ob devetih dopoldne v gostilni Antona Cegnarja; Sv. Križ pri Litiji, ob sedmih zjutraj v Izobraževalnem društvu;
v nedeljo, 11. januarja 1931.:
Duplje pri Tržiču, ob treh popoldne pri načelniku; Pe-tešovci, ob treh popoldne pri kolonistu Greberijaku; Dob pri Domžalah, ob treh popoldne v šoli (predava ravn. inž. Lah); Otovec, ob desetih dopoldne v gostilni Vrščaj; Zgornja Šiška, ob dveh popoldne pri načelniku, ,9; Veržei, po rani sv. maši pri Al. Seršenu; Gomilsko, ob devetih dopoldne v Gasilnem domu;
v nedeljo, IS. januarja 1931.:
Jesenice, ob osmih zjutraj v občinski posvetovalnici; Muta, ob osmih zjutraj pri g. Grizoldu: Škofja vas-Vojnik, ob osmih zjutraj v posojilnični dvorani (predava ravn. inž. Lah); Mošnje, ob polu treh popoldne pri načelniku; Laporje, ob treh popoldne pri načelniku; Trebnje, ob osmih zjutraj v gostilni Pavlin;
v nedeljo, 25. januarja 1931.:
Zabukovje, ob enajstih v šoli (predava ravnatelj inž. Lah); Planina pri Sevnici, po sv. opravilu v gostilni Špan; Sora pri Medvodah, po prvi sv. maši v šoli (predava strok, tajnik Kafol); Mislinje, po rani sv. maši v osnovni šoli.
Družbene vesti.
Nabiranje članarine za Kmetijsko družbo se
vrši potom podružničnih načelnikov po doposlanih jim nabiralnih polah. Članarina znaša le 30 Din, ki
se mora v celoti doposlati Kmetijski družbi. Članskih imenikov brez članarine ni mogoče upoštevati.
Županskih potrdil za redno članstvo letos ni treba, v kolikor se gre za člane, ki so jih županstva že lani potrdila kot redne.
Podružnični prispevek, ki je bil dosedaj vključen v članarini 20 Din ter znaša 5 Din, določi odslej vsak podružnični odbor zase. Ta prispevek pa ne sme presegati 5 Din od člana. Lahko ga pa odbor za leto 1931. tudi popolnoma opusti.
Prva številka »Kmetovalca" za I. 1931. izide 15. januarja ter se dopošlje vsem dosedanjim čla-
nom. Druga in nadaljnje številke pa samo tistim, ki so do tedaj poravnali članarino in jo je Kmetijska družba od njih, oziroma od podružnic že prejela. Načelništva podružnic morajo torej od članov prejeto članarino takoj nakazati družbi.
»Kmetovalec" bo v novem letu izhajal v dvojnem obsegu in na boljšem papirju. Zato je članarina od 30 Din kot naročnina za tak strokovni list sploh najnižja in ne sme biti kmetske hiše brez tega lista.
Kazalo ..Kmetovalca" za I. 1930. bo kmalu sestavljeno in natisnjeno. Kdor hrani list in želi kazalo, naj to sporoči po dopisnici Kmetijski družbi v Ljubljani, ki mu ga bo doposlala.
Uradne vesti.
Razpis službe kmetijskega strokovnjaka.
Glavni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani razpisuje mesto kmetijskega strokovnjaka. Prosilci za to mesto morajo imeti popolno fakultetno ali njej enakovredno izobrazbo in primerno kmetijsko prakso.
V prošnji, naslovljeni na Kmetijsko družbo v Ljubljani, je navesti potek študij in kmetijske prakse ter priložiti tozadevna izpričevala v prepisu. Obenem je navesti svoje zahteve glede plače in ostalih pogojev namestitve.
Prošnje je vložiti najkesneje do 15. januarja 1931.
KMETIJSKA DRUŽBA.
1yržni pregled.
Goveja živina: Cene neizpremenjene, le pri teletih vsled velike ponudbe malo nazadovale. Zadnjih 14 dni je kupljeno samo nekaj vagonov za Italijo. Na sejmovih so prodajali; bike Din 7—8, vole I. razr. 9.50—10, vole II. razr. 8—9, teleta 11.50—12.
Prašiči: Debeli nekoliko porastli, ker se je pred prazniki dosti kupovalo zjr domači zakol. Za izvoz cene nizke in malo zanimanja. Izvoz v Avstrijo in Italijo zelo slab, nekaj boljši je v Francijo, a ta kupuje samo enotno .blago. Francija zahteva samo bele prašiče v teži od 70—110 kg, mesnate ne premastne. Cene doma so zelo nizke od 8.50—9.50 Din. Delni vzrok slabih cen so stroški prevoza, ki znašajo za 1 vagon približno 25.000 Din! Za enkrat se poboljšanje situacije še .tne vidi.
Konji: Težki Din 8—10.000, lažji 6—7000, kmetski 4 do 5000, žrebeta do 1 leta 1500—2000 Din.
Žito: Pšenica se drži dosti čvrsto, razlog, ker ni ponudbe, a domači mlini kupujejo. Izvoz stoji, ker so naše cene nad svetsko pariteto. Cene okolice Sambora Din 140. Novi Sad 148, Baska 153—155, Slavonska 133.
Koruza: kupčija slaba, cene v nazadovanju: cene za januar 77—80 Din.
Za prihodnje leto lahko Rusija iznenadi ves svet z še večjim eksportom kakor letos, ker so obdelane veliko večje površine kot doslej. Zato izgledi za bodočnost niso rožnati in ni upanja na popravo cen, razen če velike vremenske ne-prilike v Ameriki in Rusiji povzroče slabo žetev.
Vino: Prodaja dosedaj ugodna; v Banatu in Vršcu je rdeče vino skoroda razprodano. Izvaža se v Avstrijo, Češkoslovaško in Švico. Cene se premalo izboljšujejo.
Hmelj: Čehi so poslali komisijo v Ameriko, da tam prodajo hmelj, ker so vesti, da bo pivo dovoljeno v Ameriki, vedno točnejše.
Lesni trg: Ves december skoro nobenih kupčij. Za januar se upa na večjo odprodajo.
Za uredništvo odgovoren: Inž. Rado Lah. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasled. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. — Od-\ trovoren Janez Vehar.
Denar naložit* najbolj« In najvarneje pri domačen zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
Račun pošt. hranilnice št. 14.257 regiatr. zadruga z neomejeno zavezo	Brzojavi: »KMETSKI DOM«
Telefon 2847	v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica I	Telefon 2847
Stanje vlog okroglo 30,000.00« dinarjev. Rezerve nad 500.000 dinarjev.
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. - POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji BLAOAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8-12«/, in od 3-4 ■/„ le obsobotah in dnevih pred prazniki od 8-12 V, ure.
Podružnici v Kamniku in v Mariboru
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6 °/0 brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7 '/» "It brez odbitka j davka na rente
99
GARKON*
je najuspešnejše sredstvo proti raznim sadnim škodljivcem na deblu in kroni, kakor listni, krvavi in sočni uši (kaparju) i. t d. Uporablja se v jeseni, zimi, spomladi in poletju, ker rastlini prav nič ne škoduje, le škodljivce uniči. Izdeluje in razprodaja z navodili vred:
»GARKON"
družba z o. z. V CELJU
(Dobi se tudi pri Kmetijski družbi v Ljubljani.)
Za jesensko in zimsko škropljenje sadnega drevja proti raznim škodljivcem je priznano najusoešnejše sredstvo
ARBORIN
19
Izdeluje ga tvrdka]
CHEMOTECHNA"
družba z o. z.
LJUBLJANA, MESTNI TRG 10
(na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne)
Kgejo^isi^iiS apnenim dušikom
s tem najbolj cenim, učinkovitim in rentabilnim dušičnim gnojilom
domačega proizvoda^
Z apnenim dušikom ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi apna — Tudi žlahtna vinska trta, sadno drevje in vse poljske rastline so za apneni dušik prav posebno
hvaležne.
Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega duSlka daj«
proizvajalec:
Tvornioa za dušik d. d., Ruše, pošta Rufto pri Mariboru.
V tej tvornici se dobiva tudi ,,Nitrofoskal Ruše", sestavljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik -f- kalijeva sol + superfosfat.
Srečno in veselo Novo leto 1931
želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem
\
MED I C - Z AN K L
tovarne olja, firneža, lakov in barv. družba z o. z. lastnik Franjo Medič
LJUBLJANA - MEDVODE, MARIBOR, NOVI SAD.
je
Blasnlkova
IfELlKB pHflTIHfl
u navadno leti 1931,
ki Ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki j« bil ie od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan V ..Veliki Pratiki" najdeš vse. kar Človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčniml. luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji: mlačne in lunine mrke; — lunine ipr* membe: — koledar za pravoslavne in protestante; poštne določbe za Jugoslavijo; lestvice za kolke, za pobotnice, kupne po»odbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Med-žimurju in v Julijs i Benečiji; — pregled o koncu brejostl živine; — tabel* hektarov v oralih; — popis vieh vai-aih domačih in tuiih dogodkov v preteklem letu; — tabele za račuaiije obresti; — življenjepise važnih In ed-ločilnih oseb s slikami; — ozaaailc predmetov, ki jih rabi kmetovalec 1» žena v hiši. — Cena S Din.
VELIKA PRATIKA" se dobi ▼ n«t večjih trgovinah in ie lahko naraii tudi pismeno pri založniki:
tiskarni 1 Masnih naši. d. d. i Ljubljani.
Nervozni
umirajo zgodaj!
Ste li opazili pri sebi čeladi le tupatam katerega izmed naslednjih znakov bližajoče se živčne oslabelosti?
Hitro razburjenje, neraz aoloženje drgetanje udov, nemirnost. utripanje srca. omotični napadi, tesnobnost, nespečnost. nemirne sanje, neobčutljivost posameznih telesnih delov, plašlflvc st, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omamilih tobaku, alkohola, čaju, kavi, trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eden močan ali več hkrati, tedaj
so Vaši žive« resne oslabljeni in potrebujejo okrepila. Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mi! Radevolje Vam
zaslon! in poštnine prosto enostaven način odkriiem
ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v naiboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način
kako slabosti Vaših živcev odpomoči. Ta način prinese obenem tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil. To dokazujejo tudi mnenja zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno
knigo popolnoma zastonj.
Ce Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglas!
Ernst Pasternack, Berlin SO.
RihaelMrchplatz No 13. flbt,356.
LJUDSKA POSOJILNICA
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOM. ZAVEZO
V LJUBLJANI
obrestuje vloge in daje posojila in kredite pod najugodnejšimi pogoji. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači. — Miklošičeva cesta štev. 6.
HRANILNE VLOGE ZNAŠAJO NAD 180 MILIJONOV DIN.
pAala naznanila.
Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—, vsaka nadaljna beseda po 1 Din. ^ Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko.
Oddaja posestva v najem.
Lepo posestvo v mestu, osem oralov veliko, prikladno za vrtnarja, tudi ograjeno za rejo perutnine, sadovnjak približno 250 sadnih dreves, se z vsemi gospodarskimi poslopji odda v najem. Naslov: Drago Hadl, Novo mesto.	313
Drva
Sak«va, suha, kupuje stalno proti takojšnjemu pli-Kila tvrdka ..Kurivo" v Ljubljani, Dunajska ceita »t. 33 (lavna skladišča)._•_2M
250 Din na dan
Mtložlte v Vašem okraju. Pišite na: Tovarno ,,P«riou", Ljubljana. Poštni predal 307. Znamk« ia odgovor.	224
Radio!
Najugodnejši nakup radio potrebščin od preprostega detektorja do najpopolnejši sprejemni aparat. Neugajajoče aparate Izboljšamo ali popravimo strokovno in ceno — Nič Vas ne stane, če zahtevate ponudbe in predvnjanja.
Naslov: T. T. Drenlg, Ljubljana I. Drenikov vrh I.	846
Absolvent
kmetijske šole z prav dobrimi spričevali, vojaščine prost, želi stopiti v primerno prakso. Zmožen voditi vse panoge gospodarstva. Najraje vstopi na veleposestvu ali graščino. Ostane tudi stalno v službi. Naslov pri upravi ..Kmetovalca" pod itev. 304.	304
Več vagonov sena
popolnoma sladkega, cena po dogovoru, ima na prodaj: graščina Frajštajn, p. Pragersko. 319
Absolvent
kmetjske šole in zadružnga tečaja želi stopiti za tri mesece v brezplačno prakso na kakem veleposestvu. Naslov pri upravi ,,Kmetovalca" pod št. 309.	30»
Modeli za cementne strešnike
prodam po nizki ceni, modele,	mize ter vse potrebno za izdelavo cementnih	strešnikov. Cena po dogovoru. Valentin Mužan,	posestnik v Novi vasi, p. Lesce (Gorenjsko).	305
Ljudje, ki trpe na težkem telesnem odvajanju
in jih pri tem mučijo obolelosti debelega črevesa ter preobilica krvi v spodnjem delu telesa, pritisk krvi na možgane, glavobol in utripanje srca, nal popijejo zjutraj in zvečer po četrt kozarca pri-rodne grenčice „Franz-Josei". Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljalo, da se voda ,,Franz - Josei" uporablja z najboljšim uspehom pred operacijami v trebuhu in za njimi. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vsa zdravila za ljudi in živino
naročate lahko iz lekarne na Vrhniki. Posebno priporočamo: Hočevarjevo Aromatično železnat« tinkturo, priznano najboljše sredstvo zoper slabokrvnost, slabo prebavo In oslabelost. Je boljša kot vsako železnato vino! Pol literska steklenica 20 Din. Naročiti in porabiti je 3 steklenice. Želodčni prašek, ki učinkuje pri želodčnem katarju, to je pri tiščanju in bolečinah v želodcu, želodčnem krču. kislem izpahovanju in bluvanju. Skatlja 20 Din. Tussocol sirup zoper pljučne bolezni. Obla-žuie kašelj, izčisti pljuča in dviga tek. 1 steklenica 40 Din. Nervocol, ki vsebuje kolo. železo in forsfor. Deluje odlično pri živčnih boleznih, utrujenosti in nervoznosti. Okrepi in vrne tek. Steklenica 40 Din. Za domače živali: Sadnikarjev zdravilni prašek za prašiče. Sigurno zdravilo zoper bolezni na prebavilih, ki čisti in odvaja kužne bacile. Pospešuje tek in rejo živali, ter zabranl izbruh rdečice. Zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din. — Bosulin svečice. Edino zdravilo zoper sramni-čno vnetje pri govedi. Zanesljivo zoper jalovost krav in telic. Skatlja z 12 svečicami 30 Din. — Protikataraličen prah za konje. Preizkušeno zdravilo zoper konjski kašelj, težko dihanje in izgubo teka. Skatlja 20 Din.
Lekarna pri ,,Angeiju Varhu" na Vrhniki štev. 96.
Imenovanih zdravil se ne dobi nikjer drugod, zato naročajte naravnost od mene! Na vsa vprašanja odgovarjam brezplačno! Pri večjih naročilih popust!
Živinorejci!
Ko prodajate in tudi kadar kupujete na sejma ali v hlevu živino. Imejte vsele) pri sebi zanesljivo in praktično knjižico ..Določanje živ« tež« pri govedu brez tehtnice", katera Vam pove brei računanja In brez vage, koliko le vaša živina težka. Cena knjižici je samo 10 Din, po pošti 12 Din. Dobi se pri Kmetijski družbi ali pa pri založniku J. II. VICIC, Ljubljana, Ahacljev« ceita št. 10, II. nadstr.	209
Cepljene trte:
Nudi I. Trsničarska zadruga v Sloveniji pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., p.: Juršinci pri Ptuju, žel. postaja Moškanjci, skladišče v Hlaponcih. — Zahtevajte brezplačni cenik na kratek naslov: „Trs-ničarska zadruga p.: Juršinci".	258
Tri krasna teleta
(bikci simodolci) od prav dobrih mlekaric so za pleme na prodaj pri Franc Vrtačniku, Vič 44 pri Ljubljani.	317
Bika montafonca
tri leta starega, približno 700 kg teže, trikrat pre-rniranega (28 točk), dobrega plemenjaka, prodam po ugodni ceni: Karol Stoviček, Leskovec pri Krškem.	318
Kunci! - Kokoši!
Imam za oddati 1 par bober reks kuncev, 1 par činčilareks svetlih, 1 par činčilareks temnosivih, starih po 9 mesecev. 1 epega letošnjega Plymouth-Fčocks petelina, samega ali z 2 kokoškoma. —• Dr. A. Jenko, Št. Vid pri Stični.	316
Dve montafonski kravi
ena z 20 litrov mleka dnevne molže, druga močno breja mala viničarska krava, ima na prodaj radi pomanjkanja krme: Oskrbništvo graščine Neukloster, p. Sv. Peter v Savinjski dolini.	315
Majer z družino
se išče za večje kmetsko posestvo. Ponudbe sprejema R. Celcer, Maribor, Čopova ul. 11/2. 302
„Težaltopo olje za
pošilja se samo v ročkah, kakor jo kaže spodnja slika Olje. ki ne bi bilo v takšnih originalnih ročkah je potvorba brez vrednosti
Olje zahtevajte pri tvrdki
M. TEŽAK
ZAGREB
OUNDULICEVA ULICA 13
direktno, ali pri onih trgovcih, ki so pooblaščeni za prodajo „Težakovega olja za živino" od tvrdke dobaviteljice.
Kmetovalci I Vaft denarni zavod Je 1HHHBH
ljudska posojilnica u Celju
v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste
in Vodnikove ulice.
Za hranilne vlage jamči poleg rezerv in hift nad 4000 članov-posestnikov a vsem svojim premoienjem. — Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačaj«
rentnega davka.
■■■■■■■■ Stanje vlog nad Din 90(000.000'—. ■■■■■■I
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POŠT. HRAN. RAČUN 10.712.
TELEFON 2105.
M FIG VALE
GIASI10 KMETUSHEDRUŽBE P UUBIJAM
^ VINARSKEGA DRUŠTVA IN KONdEREJSKEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO V MARIBORU
...._...-■ • --■T^M
Inserati se računajo po naslednjih cen.h:
strani '/is strani '/s strani
Din 80 — Din 160 — Din 250-
Vo strani 1/i strani 1/s strani
Din 350 — Din 500 — Din 700 —
ih strani.......Din 1000 —
Vi strani.......Din 2000 —
Priloga listu stane Din 100 za 1000 kom.
Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20'—, vsaka nadaljna beseda 1 Din.
štev. 1.	V Ljubljani, 15. januarja 1931.	Leto 48.
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine:
Njene zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri Lovro Peto-varju; v Murski Soboti pri kmetijski podružnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri Matevž Stržaju; v Ptuju pri Kmetijskem društvu.
Umetna gnojila.
Cene veljajo za nadrobne in vagonske pošiljatve.
Amonijev sulfat 20 21% po Din 500 za 100 kg.
Apneni dušik 16—19 7o v pločevinastih posodah po Din 260 za 100 kg v vrečah po 235 Din. Pri naročilu 100 kg in radi plačilnih pogojev naj vsak zahteva pismeno ponudbo. — Za 1 ha 200 do 300 kg.
Čilski soliter 15.5% dušika v vrečah po približno 100 kg po Din 3.— za kg.
Kalijeva sol 42% pri odjemu 15 tonskega vagona po Din 168.—, pri odjemu 5—10 tonskem vagonu Din 170.—, franko vsaka postaja v Sloveniji. Na drobno po Din 176 za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo Din 90.—. Za 1 ha 200—300 kg.
Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 128 za 100 kg Ljub-ljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Nitrofoskal - Ruše, mešano gnojilo za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 172 za 100 kg, vreče po 50 kg Din 90. Pri odjemu 5000 kg po Din 168 za 100 kg franko vsaka postaja v Sloveniji. Za 1 ha 500 kg.
Razklejena kostna moka. 30% fosf. kisline, lA% dušika po Din 110.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 220.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Rudninski superfosfat 16% po Din 94.—, vreče po 100 kg Din 96.—, vreče po 50 kg. Pri pol- ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 110 za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg.
Thomasova žlindra 18% po Din 110.—, 19% po Din 116.—, 20% Din 122.— za 100 kg, pri vagonskem odjemu cene po dogovoru. Opozarjamo vse naročnike, da se ne moremo vezati na 18%no blago, ker moramo prevzeti žlindro od tovarne le od 18—20%. Tovarne zamorejo blago dobavljati le po izpadu produkcije.
Krmila.
Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po Din 2.75 za kg, na drobno Din 3.80 za kg, najmanj 5 kg.
Lanene tropine za 3&/40% beljakovin in tolšče po Din 2.60 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 7 za kg, na drobno Din 8.— za kg, najmanj 5 kg.
Ribje olje za živino v ročkah po 3 kg = 70 Din; se pošilja po pošti; v steklenicah po % litra Din 18.—, v steklenicah po 1/4 1 Din 30; v posodo kupca po 22 Din za kg.
Promiul, pravilno sestavljena krma za perutnino, pospešuje nesnost kokoši. Na drobno po 11 Din kg, najmanj 5 kg.
Živinska sol v vrečah po 50 kg za Din 72 (samo v Celju).
Pekk hrana za živino z vitaminom po Din 62 za kg.
Živinorejski in mlekarski predmeti.
Slamoreznica KS 2A za ročni pogon Din 2000.
Slainoreznice Borek: JS8 po Din 1680, VS10 po Din 1890, VFS12 po Din 2200, VFSR12 z verigo po Din 2250, VFS14 z verigo po Din 2770, Alpina 12 po Din 2350, HLC za ročni pogon ali motorni pogon po Din 2600, z varnostno varovalko Din 2800, EAS za motorni pogon Din 3400, z varovalko Din 3700, EBBS za motorni pogon Din 3800, z varovalko Din 4100, Rapid 12 po Din 4300, z varovalko Din 4700.
Drobljač (šrotar) „Gloria 3" Din 3600, drobljač za oves EMO po Din 2000.
Reporeznica Borek EWC po Din 980, EWL po Din 740, EWO po Din 740.
Reporeznice, domače, male po Din 370, velike po Din 700.
Telečji napajalniki po Din 130.
Gumijevi seski za napajalnike po Din 30.
Gobčni odpirači Expres Din 150 za komad.
Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1250, E2 za 100 lit. po Din 1400, F za 140 lit. po Din 2000; G za 200 lit. po Din 3800.
„Baltic" posnemalnik HF za 35 lit. Din 700, KI 10 lit. po Din 1850, za 130 lit. s podstavkom Din 2750.
Pinje št. 1 za 5 lit. pO Din 620, št. 2 za 10 lit. po Din 750.
Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po profesorju Gerberju po 50 Din.
Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja), v škatljicah po 25 gr po Din 12, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 500 gr po Din 180.
Brzoparilnik Alfa s pocinkanim kotlom, 50 literski po Din 1250; 80 literski po Din 1625; 120 literski po Din 1850.
Brzoparilnik Wema z bakrenim kotlom 70 literski po Din 1400; 90 literski po Din 1700; 130 literski po Din 1900.
Brzoparilnik domači, s pocinjenim kotlom 60 literski po Din 1030; 80 literski po Din 1150.
Garkon zoper rastlinske škodljivce 5 in 15 Din.
Garkon zoper živalske kožne bolezni 15 Din.
Živinozdravniški predmeti (češki izdelek); požiralnikove cevi za teleta po Din 70, za goved po Din 180; trokarji za teleta po Din 70, za goved po Din 70, irigatorji kompletni (po 3 litre) po Din 80; obroči za bike poniklani po Din 26, navadni po Din 22; toplomer za merjenje vročine po Din 25 in 30; znamke za perutnino celoidne po Din —.25 za komad, aluminijaste z številkami po Din —.75 za komad.
oiooJJoS
Cepilua smola v škatljicah po % kg po Din 8; v škatljicah po kg po Din 15; V* kg po Din 28.
Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Dm 33 do Din 102.
Urusni kamni za Kundejevo blago po Din 10 umetni in po Din 40 naravni.
Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 50 do Din 54.
Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 20 do Din 42.
Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in goseničnih gnezd Din 135 do 150, peresa k škarjam po Din J.
Drevesne škarje Kunde od Din 40 do 190.
Drevesne žage Din 40 do 90.
Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 18 do Din 40.
Strgule za drevje po Din 22 do 26.
Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechville", ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patentnim razpršilnikom Din 2900.
Samodelna nahrbtna škropilnica A. H. 20 tvrdke Nechwile s 4 m dolgo bambusovo cevjo skupno po Din 1300.
Samodelna nahrbtna škropilnica Vega francoski sistem po Din 1250.
Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 740 komad, s pumpo na poteg po Din 740 za komad.
Razpršilnik Flick za visoko drevje po Din 110 za komad.
Škarje za striženje mej od Din 40 do Din 120.
Papirnati drevesni pasovi za lovljenje mrčesa po Din 3 za meter.
Papir za lepljive pasove po Din 1 za meter. Dobi se v ovitkih po 50 metrov.
Šotor lepilo po Din 50 za kg.
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po \'A kg po Din 20, v ročkah po 3lA kg Din 50.
Arborin v sodih po 100 kg po Din 10 za kg, v sodih kupca po Din 11 za kg.
Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kg na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din z embalažo vred. Po pošti se razpošilja le pločevinaste kante,
Rafije ličje, kg po 20,— Din.
Vilaste lopate za rahlanje zemlje po Din 100.
Vinogradniški in ldetarski predmeti.
Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 80 za kg.
Eponit za čiščenje vina po Din 50 za kg.
„jullien" za čiščenje vina, za belo in rdeče % kg Din 30, kg Din 50, 1 kg Din 90.
Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg.
Žveplalnik za sode po Din 60 za komad.
Poljedelsko orodje in stroji.
Gnojnične sesalke (gnojne pumpe) 330 cm po Din 930, 360 cm po Din 950, 390 cm po Din 975, 420 cm po Din 1000, 450 cm po Din 1025, 290/420 cm po Din 1150.
Gnojnične sesalke E 450 Din 900; F 400 Din 980 F 450 Din 1000.
Gnojniena sesalka „Kremžar", dolžina 3 m Din 1250, 3.5 m po Din 13U0; podaljšek 1.50 m Din 250.
Robkač za koruzo EMR po Din 1120, mali ročni po Din 110.
isackovi plugi in plužni deli:
K-14MN po Din 1600, D10MN po Din 1050, D9SS po Din UuO, D8MN po Din 1000, D7MN po Din 900.— s pložno na vijake Din 1100, D6MNR 750, D5MNR Din 700, dvojni obračalni plug BW5 po Din 1650, dvobrazdni plug ZH9 po Din 1520, obračalni plug NW5 po Din 1130.
Osipalnik DtluN po Din 700.
Glave D9SS po Din 410, D8MN po Din 400, D7MN po Din 300; D6MN po Din 270; SUN na dve brazdi 420 Din, za osipanje 300 Din; HNW7 po Din 470, osipalnik DHUN po Din 480.
Glave URB4 za lesene pluge po Din 150.
Lemeži za D8 po Din 35, za D7 po Din 30, za D6 po Din 25, za obračalne pluge po Din 35, 6R24 po Din 48.
Črtala za D8 po Din 30, za D7 in D6 po Din 25.
Deske za D6MN po Din 90; za D7MN po Din 100.
Prevozna priprava za D7, D6 po Din 190.
Kultivator FZBVR s 7 noži po Din 1600, z 9 peresnimi noži po Din 1700.
Plužne, enokolesne po Din 150.
Brane:
Trodelna njivska brana IVa, široka 2.50 m, težka 92 kg, Din 1300.
Dvodelna njivska brana I široka 2 m, težka 88 kg Din 1350.
Trodelna njivska brana Ia, široka 2.25 m, težka 107 m, Din 1450.
Travniške brane z zvezdnimi členki, široka 1.80 m, težka 60 kg po Din 900.
Travniška brana Lipsia L3d, široka 1.65 m, težka 52 kg Din 850.
Travniška bnana Lipsia L4d, široka 1.95, težka 60 kg Din, 1000.
Travniška brana Lipsia L5d, široka 2.25 m, težka 70 kg, Din 1150.
Kombinirana travn. in njivska brana KW1, dvodelna, široka 1.50 m, težka 60 kg po Din 950, njivska brana KW2, široka 2.25 m, težka 88 kg, trodelna po Din 1350.
Lahke poševne IVaL po Din 520; IVbL po Din 450.
Brane na krožnike SEIOL Din 3500.
Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, glo-bočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 750, ročni po Din 180.
Izluščevalec za deteljo EVSM Din 1650.
Trijer ji (originalni Heidovi), razr. II/2 po Din 3100, Il/la po Din 2250 komad, V/2 po Din 4500.
Vitelj (gepelj) EGB po 3000 Din; EGF transmisija za vitelj ER po Din 1630, D800 po Din 540.
Bencin motorji Lorenz 3-4 KS Din 10.000, 3—4 KS stabilni Din 9000, 4—5 KS prevozni Din 14.000.
Jermena za pogon strojev: 120 mm po Din 112 za lm 100 mm po Din 87 za 1 m, 90 mm po Din 78 za 1 m, 80 mm po Din 60 za 1 m, 70 mm po Din 49 za 1 m, 60 mm po Din 31 za 1 m, 50 mm po Din 27 za 1 m, 40 mm po Din 25 za 1 m.
Razglas.
Članarina Vinarskega društva za Dravsko banovino v	"-n znaša
za leto 1931. 10 Din do 3 oralov vinograda, za vsak nadalnii oral se poviša članarina za 5 Din, tako da piača posestnik 5. oralov vinograda 20 Din.
Naročnina za skupno glasilo ..Kmetovalec" znaša 30 Din letno. Kdor hoče dobivali „Kmeto-valca", plača torej poleg članarine za Vinarsko društvo še naročnino za Kmetovalca, to je 4(1 Din in po 5 Din več za vsak oral vinograda nad 3 orale.
V Vinarskih podružnicah organizirani člani plačajo članarino in naročnino svoji podružnici, vsi neposredni člani pa nakažejo oboe izravno Vinarskemu društvu v Mariboru s položnico na njegov čekovni račun št. 10.786 pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani.
Naročil na ..Kmetovalca" brez nakazila članarine in naročnine ne moremo upoštevati.
Vsakdo imej vse letnike „Naših goric"!
V zalogi imamo še:
Kompletni I. letnik 1927 20 Din; kompletni II. letnik 1928 30 Din; kompletni III. letnik 1929 30 Din; kompletni IV. letnik 1930 30 Din in pa ,.Grozdni sukač" v posebni izdaji 6 Din. — Položnico pošljemo na zali.evo vsakomur brezplačno. Vinarsko društvo za Dravsko banovino Maribor, Gregorčičeva ulica št. 6.
Trte Vam rodijo
tretje le.o po saditvi, če naročile cepljenke od zanesljivega trtničarja, ki vam more nuditi vsestransko garancijo in ki razpolaga z za slovenske lege najboljšimi sortami, kakršne dobite od Drevesnice In trsnice Ivan Gradišnik, Smarjeia pri Celju. Cenik zasloni 1	14
Čebelarji!
Izdelujem A Ž panje solidno po najnižjih cenah. Fianc Osterman, mizar, Braslovče.	15
Radio na obroke!
PKILIPS-ovi sprejemni aparati, zvočniki in anod-ni aparaii z naplačilom in dvanaistkratnim mesečnim plačilom. — Poleg te vodilne svetovne tvrdke ima tudi izdelke driuih renomiranih tvrdK kot ,,UNDA", „HEGRA". ..IDEAL-BLAUPUNKT" in ..KAPSCH". — Neugajaioče aparate izboljšamo ali popravimo s.rokov 110 in ceno. Poslužiti. se ugodne prilike ter zahievaite ponudbe. T. T. Drenig, Ljubljana, Drenikov vrh 1.	17
Plemenske peteline
rmene „Orpington" iz Angleške importirane pasme, ki so dobili I. darilo leta 1930 na Zagre-bučkom zboru 111 na Ljublj. Velesejniu, ima na prodaj: Oskrbništvo graščine Neukloster, pošta: Sv. Peter v Sav. dolini.	tt>
Cepljene trte,
sorte črne: modra frankinja, refošk, merlot, ca-bernet-sauvignon; bele sorte: laški rizling, renski rizling, Fokari itd. cepljene, na: rip. port., Kip. x berland. Teleki 8B, montekoli i. t. d. za ceno 220 Din sto komadov franko Gorica, ima na prodaj: G. Furlani, Gorizia Via XX. Settembre 25.
21
Lepega bika
20 mesecev starega, prave pinc. pasme, oče ,,Ori-ginal-Pincgavec" ima na prodaj: Anton Siirer, Žabnica, pošta: Školjaoka.	20
Lepa telica
breja, prave pinegavske pasme, tehta 500 kg in krava, dobra mlekarica (mati od nje) 550 kg ima na prodaj: Anton Cegnar, Zabnica p. Skoiialoka.
19
36 plemenskih merjascev
in samic nemške plemeni e pasme (Deutsčhes Edelschwein) ima na prodaj Uprava veleposestva Jos. Orniga, Št. Janž na Dr. polju.	22
Stiskalnica za seno
na kolesih, v dobrem stanju ima na prodaj: Kmetijska podružnica v Mariboru (Ogled: Meljska cesta št. 12).	23
Kavo vseh vrst in vsakovrstno špece rijsko blago. Semena vedno sveža in dobro kaljiva. Koruzo in drugo žito Pšenično moko prvovrstne kvalitete vse po najnižjih dnevnih cenah pri
Anton Fozorinc, Celje.
99
GARKON"
je najuspešnejše sredstvo proti raznim sadnim škodljivcem na deblu in kroni, kakor listni, krvavi in sočni uši (naparju) i t. d. Uporablja se v jeseni, zimi, spomladi in poletju, ker rastlini prav nič ne škoduje, le škodljivce uniči.
Izdeluje in razprodaja z navodili vred:
99
GARKO*
it
družba z o. z. V CELJU
(Dobi se tudi pri Kmetijski družbi v Ljubljani.)
ERRKLIT
V v
P LOS C E
SO NAJBOLJŠI STAVBENI MATERI J AL ZA
HLEVE
SVINJAKE
KOKOŠNJAKE
GOSPODARSKA POSLOPJA, HIŠE I.T.D.
ZAHTEVAJTE POJASNILA PRI
MflTERIRL, TRG. D. Z 0. Z.
LJ U B LJ AN A
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 36/1.
Za jesensko in zimsko škropljenje sadnega drevja proti raznim škodljivcem je priznano na/usoešnejše sredstvo
ARBORIN
Izdeluje ga tvrdka
CHEMOTECHNA"
družba z o. z.
LJUBLJANA, MESTNI TRG 10
(na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne)
99
GENERALNO ZASTOPSTVO!
A! PFKfVtrgovsko ind. .MLrtf\U DRUŽBA z o. z.
LJUBLJANA _
TELEFON 2P-30.
ZAGREB
TEL."V4--85
Ali želite, da se
protina
in
revmatizma
temeljito iznebite?
Revma je strašna in daleko raz- t širjena bolezen, ki ne prizanaša niti bogatašu niti siromaku, ona išče žrtve v palači enako kakor v koč . Preraz ične so oblike, v katerih se bolezen pokaauje. A največ je bolezni, ki ima o naj-raznovrstnej^a imena, medtem ko niso nič druge a kakor rev matizem. Včasih bole kosti in sklepi, včasih o eko členki, roke in noge so izkrivljene; trganje, zbadanje v raznih delih telesa pa tudi slabost oči, vse to so posledice revme in kostnih bolečin.
Kakor so različni pojavi, v katerih se bolezen pokazuje, tako mnogoštevilna so vsa mogoča in nemog >ca zdravila, medicine, mik-sture, mazila itd., ki se ponujajo trpečemu človeku. Večina teh sredstev ne more popolnoma izlečiti, v najboljšem slučaju le za kratek ias ublažiti bolečine. Kar Vam mi priporočamo, je povs m neškodljiva zdravilna pijača, ki je že mnogim bolnikom pomogla.
Naša kura je izborna in naglo deluje. Da pridobimo čim več pristašev, smo sklen li, da pošljemo vsakomur, ki nam piše,
popolnoma brezplačno
našo interesantno in poučno razpravo. Torej kdor trpi bolečine in kdor želi, da se teh bolečin naglo, temeljito in brez nevarnosti re i, naj p še še danes na
Avgust Marzke
Berlin, Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse 5 Abt. 49
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neom. zavezo
V L J U B L J A
obrestuje vloge in daie posojila in kredite pod najugodnejšimi pogoji. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači. Miklošičeva c. 6.
HRANILNE VLOGE ZNAŠAJO NAD 190 MILIJONOV DIN.
Ocarinjenje
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi
Rajko Turk
carinski posrednik Ljubljana, Masarykova c, 9
{nasproti carinarnii-e)
Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vsa informacije brezplačno.
Vse drevesne škodljivce uniči
Uporabljajte:
pod garancijo:
Dendrin, 6—12 "/o, stane kg Din 8 50 Heo-Dendrin, 3-6"/o, stane kg D12--.
..Šotor'* gosenifne klejne obroče, t.AvenarillS'* katran za drevesne rane, ..Avenarius" cepilni vosek Navodila, strokovnjaški podatki in nasveti brezplačno.
Naročite pri:	18
Skladišču Kmetijske družbe v Mariboru ali KemindustriIa Maribor.
93
Original »SLAVIA
stabilni motorji in lokomobile za kmetijstvo in obrt.
Krožne žage za žaganje drv. —• Agregati za razsvetljavo in črpanje vode.
Motorji od 2 do 14 HP.
Popolen, enostaven sistem. - Absolulna zanesljivost. — Neznatna uporaba goriva. — Avtomatično mazanje. — Nobenih popravil.
Generalni zastopnik za Dravsko banovino:
Anton Kremžar
strojno podjetje Št. Vid nad Ljubljano.	u
Zahtevajte ponudbe in pojasnila. Na Vašo željo Vas obišče naš zastopnik. — Oglejte si našo veliko zalogo motorjev in poljedelskih strojev.
DENAR NALOŽITE NAJBOLJE IN NAJVARNEJE PRI DOMAČEM ZAVODU —
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
REG.STR. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZOHHHHB^HHHBiHi
V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 5'57„ brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7% brez odbitka davka na rente. Stanje vlog nad 30,000.000 Dir. — Rezerve nad 700.000 Din.
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog.
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotoviro 1 rez prekinjenja obrestovanja. Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovolju e kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji. - Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8.—12.', iu ud 3.— 4 '/2, le ob sobotah'in dnevih pred prazniki od 8.— 12 '/„ ure.
Telefon 2847. Brzojavi: »Kmetski dom«. Račun pošt. hranilnice št. 14.257.
Podružnici v Kamniku in v Mariboru.
iiiiiii
empo^ARii! •
PRED NAKUPOM VAŠIH GOSPODARSKIH STROJEV OBRNITE SE NA
K. 6 R. JEŽEK
TOVARNA GOSPODARSKIH STROJEV, LIVARNA ŽELEZA IN KOVIN
MARIBOR - MELJE 193
PRVOVRSTNI IZDELKI
POPOLNO JAMSTVO - NIZKE CENE - NA OBROKE