Лп-.	•Xyt&i,Ш1Ц, nktcižrtt,
c. Se	''
IPttriMn&nia v državi SHS pctvSaiiram».
Neočntoe Ustu : C«lo leto K 12(ri-, pol leta
Ж &}'.., četrt leta K.50'—. Izven Jugoslavije:
Cel« leto K 150’—. Inserat! ali oznanila »e xa-тбамф) po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust Upravniitvo sprejema naročnino, Ineerefe in reklamacije. — — Telefon št. 220.
STRAŽA
ffgodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Ms№tlbos>,	27. Janija JL&SÜL
Poscmic at*» SievIH&a slane 1 Шгекио.
»Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in pet;.k. Uredništvo in upravniitvo je v Mariboru, Koroške cesta št. 5. — Z uredništvom se more gorc i vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so pošinine prosie. — — — Telefon št 220.
Letnih ХШ.
0 parlamentarizmu in' volilnem pravu.
fiz govora narodn. poslanca, dr. J os.:
Hobajeca v ustavotvorni „ skupščini.
.(Dalje.)
IM tem potrebujemo simpatijo uvidevnost, Čisti moralični instinkt žene. Pri razpravi o stvareh, ki se tičejo korenin stvari, bomo pot rol o va-jii nasvet žena, da ohranimo, kar. je lepo, dobro in dostojno obstanka, ter Sla spoznamo, kar se mora popraviti iti očistiti«
SVilsonove besede so našle mogočen e time v in pri zadnjih volitvah v «vezni parlament Zedinjenih držav so ženske natopile kot enakopravne z moškimi.
Cktspodje! 'A ko bi se to bilo že studi zgodilo v naši državi, ako bi se ne bil pri volitvah izključil od tidelež tie ženski del našega naroda, bi mno gofer i izmed velikih in težkih problemov, ti jih ima rešiti ustavotvorna stnpMina, našel srečnejšo in boljšo rešitev in zlasti bi bila napredovala iio?xan$a konjsiolidacijjhs naše države . M podkrepitev svoje trditve se morem sskBeevati na besede Bismarcka, ki je rakel: „Mi smo složen narod bratov än sester, in na sestre se je v nekaterih slučajih bolj zanesti kakor na bra te, In to v politiki in včasih tudi v za jsebnem življenju« V. tem, kar imenu -lemo večno žensko, te večja sila ka -tor v razkrojnih kislinah, ki razdvajajo naše moške stranke. Moje zaupanje v bodočnost sloni na stališču, ki ga je zavzela nemška žena,“
Ako to velja o nemškem, narodu , toliko bolj mora to veljati v jugoslovanskem narodu, ki je šele prišel do političnega ujedinjenjaT Naše zaupanje v bodočnost se opira na stališče, M ga zavzema jugoslovanska žena, vzgojiteljica naših bodočih državljanov«
Gospodje, ali imamo kakšen vzrok da se v tem vprašanju ločimo od mišljenja kulturnega levropstoega sveta ? Belgija je dala, svojemu ženstvu vo -lilno pravico za občine, Koncem aprila t. I. so se v Belgiji vršile občinske volitve. Na 2,076.680 moških volilne v Je prišlo 2,1-62.408 ženskih voiilk, torej je ženskih voiilk bilo več za ■75.653« Zenske pa si niso ustanovile lastnih strank, temveč so se pridru -žile že obstoječim strankam vsaka po svojem prepričanju. Izid belgijskih jobtjinskih. volitev je pokazal, da nobena izmed strank, ki so vsied. svojega -delovanja udomačene med narodom , iii imela povoda, da bi bila z žensko volilno pravico nezadovoljna, marveč BO vse stranke, socij ali stična, katoliška in tudi liberalna, z volilnimi uspehi prav zadovoljne,
Glejte, gospodje, tudi za Slovenk Jo Je bila. ženska volilna pravica za občinske volitve že dovoljena in potrjena s podpisom vlade in regenta,. Toda naša slovenska „napredna“ demokratska in samostojno-kmetijska go -spoda ni mirovala, dokler se ni ta moderna ustanova, Id bi bila naši Sloveniji v čast, ukinila iz občinskega volilnega reda, S lem svojim na -zadnja,škim činom so te stranke dokazale, da se bojijo slovenskega ženstva ter da niso udomačene med našim nar rodom, (Pritrjevanje na desnici)«
[Toda kulturni razvoj gre naprej in bo šel preko teh ljudi, Toku časa se nikdo ne more ustavljati, tudi naša država ne, (Klici: .Tako je!) Ako je )Ital|ja, kjer politično naprednjašivo nikdar ni posebno cvetelo, sprejela zakonsko določbo o ženskem volilnem pravu za občine, (n ako se je, kakor, sso poročali časniki, celo Grška zače Ib prijateljih z idejo ženske volilne pravice» ali se more naša država v tem obziru proti drugemu svetu obdati s kitajskim zidom? Skoro vse druge nove države, ki so nastale kot plod äsvetovnß vojne» so ženskemu spolu da
.Vlado Pušenjak:
11.
Naša carinska politika je pogre -šena glede uvozne kakor tudi izvozne carine. Namen vsake carine je: zaščititi domačo produkcijo pred konkurenco inozemstva ter pripomoči državi do novih dohodkov« Iz navedenih razlogov je popolnoma opravičeno,; da se pobira carina, od blaga oziroma pridelkov, katere mi sami doma v cto-voljni meri produciramo, neopravičljivo iz gospodarskega stališča pa je , nakladati visoko carino na blago, katerega mi v lastni državi ne proizvajamo, oziroma ne v dovolj ni meri. Oe vzamemo v poštev našo uvozno carino, katera se bo baje Še znatno povišala, da se, kakor trdijo merodajni krogi , zaščiti naša domača industrija, mora-reči, da, so z isto res pripomogli do zvišanih dohodkov države» povzročili pa tako draginjo, da je bila država prisiljena, zvišati v tako znatni meri plače svojih uslužbencev,, da je bil finančni elekt teh nepotrebnih uvoz nih carin — ničev. Posledica, visokih uvoznih carin za najnujnejše živilenske potrebščina so velika beda in tež ki življenski pogoji najrevnejših slojev ljudstva, kar povzroča največjo nezadovoljnost in ustvarja neugodno razpoloženje n apr am državi. Nikdo ne more oporekati izvoznim carinam in sicer visokim na blago, katero so ne-obhodno n'e potrebuje kakor tudi na luksurijozne predmete,- Poleg uvozna carine na industrijske izdelke je potrebna uvozna carina kot zaščitim ca riha v svrho varstva narobnega dola in narodne produkcije na žito» živino, les vino itd.
1.	Da se ohrani, ne pa umetno zviša*, v kmetijstvo naložena glavnica;
2.	Da se omogočijo primerne mezde in izvede kulturna povzdiga kmetskega ljudstva;
3.	Kot. pravična protitez napram industrijskim carinam;
4.	Da more kmetsko ljudstvo o -stati dober odjemalec domače inda -strije;
5.	Da se ohrani zdrav kmetski in kmetsko-delavski stan.
6.	Da se zabranii beg iz dežele.
Namen izvoznih carin brez dvoma
je, otežkočiti izvoz gotovih vrst blaga iz tega razloga, da dobe domači kon-sumenti dotično blago v obilnejši meri in po nižji ceni na razpolago. Kako pa je učinkovala izvozna carina za žito in živino prh nas ? Konsumen-ti v naši država plačujejo moko in meso dražje ko v katerikoli drugi državi, kmet ne dobi primerne cene za žito m živino, ker je cel izvoz v rokah kapitalistov in njihovih organizacij ; pretirani dobiček kapitalistov in prevelike izvozne сагјпе nam odtujujejo odjemalce in povzročajo» 'da ima že da nas, akoravno še trpi cel svet pod posledicami svetovne vojne, naš slovenski kmet težkoče glede prodaje živine iu da cene živine niti najmanj ne ocl-
le volilno pravico.. Zakaj se mi v tem oziru izključujemo iz njih kroga? Zakaj naj naša ustava ostane brez za-jamčenja ženske volilne pravica ?
Gospodje! Ako nočete, da bo u -. stava naše države med najnovejšimi1, istinito modernimi ustavami ligurirala kot izjema, kot nekak unikum, ako no čete, da ji bo utisnjen pečat nedemokratičnosti in nazaclnjaštva, sprejmite v njo določbo o ženski' volilni pravici. Zato ni treba kakih, velikih izpre-memb, nj treba da se еећ člani vrne-, jo ustavnem odboru, marveč ako vi členu 70,, ki določa, da ima biračko pravo vsak državljan, za besedo državljan dostavite besede: .„brez razlike spola,“ je cela stvar, izvršena«
Gospodje narodni poslanci! Po modernih pojmih je zakon konkretizirana volja celokupnega naroda, M narodu pa je volja podeljena na raz -ne skupine,
,, Dalje prihodnjič.
IllCt ;
gov ar J a jo današnjim razmeram.- Se žalostnejše razmere je ustvarila izvoz na carina glede prodaje lesa in vina, Naša 'država kot agrarna država bo vedno navezana na izvoz žita» živine, lesa in vina, zato se mora izvoz teh agrarnih produktov pospeševati, ne pa ovirati potom izvoznih carin. Obupen pogled se nam odpira v bodočnost ako ne bo naš kmet v stanu po pri -merili ceni spraviti svoje pridelke v denar, ako bo dobra gospodarska politika konkurenčnih držav etežkočila, oziroma celo onemogočila izvoz naših -agrarnih produktov,
JI voz in izvoz vsake države je nm večjega pomena, za njeno ugodno trgovsko bilanco. Da bo trgovska Bilanca kolikor mogoče aktivna, treba uvoz reducirati na najnujnejše po -Irebščine, izvoz pa znatno povzdignili, .Dosedanja carinska politika ue^ vrši te naloge, temveč ovira stremljenja za zboljšanje naše trgovske bdluce, zato jo je treba temeljito sprem » -niti. Sedanja carinska politika nima namena zaščititi domače produkcije, temveč ie napolniti državne blagajne brez ozira na posledice, katere pov -zroča ponesrečena carinska politika. Najboljši dokaz za to, da je naša carinika politika popolnoma pogrošen a, je izjava generalnega ravnatelja carine M. Kukiča, ki je priznal, da je sistem naših izvoznih carin državi povzročil milijarde škode, da je bil ta sistem diktiran vsied skrajne potrebe In da jo potrebno», da prej ko slej izgine«
Д interesu celega narodnega go spodarstva je, da izvozne carine čim-prej izginejo, da je izvoz čimprej popolnoma svoboden, glede uvozne carine pa mora-veljati načelo, da se zaščiti naše kmeßjjjstvo in ona domača industrija, ki producira že toliko, koliko se doma: rabi, dočim se naj blago, katerega doma ne pridelamo ali ne v zadostni meri» osvobodi carine,.
Jugoslavija kol križališče gospodarskih interesov velesil.
N*
Tudi za Francosko in Italijo ima naša država precejšen pomen. Za o-Te državi tvorimo mi oviro, da se Nemčija niti gospodarsko niti politično no more vsesti na; Jadran in na Balkan. Zato bi morale biti naši zaveznice proti p an germanskim’ (enden -earn, Francijo lahko smatramo kot sigurno zaveznico proti nemškim nakanam* na jug in Sredozemsko morje. Zato nas mora s Francijo vezati trajno prijateljstvo in sodelovanje ne glede na to, da ima Francoska sedaj' edina v Evropi največjo, najbolj priprav 1 jeno in hrabro armado ter sposobno vojaško vodstvo. Francoska tudi proti Nemčiji, če bomo na njo mejili, računa z našo pomočjo in ve ceniti kvaliteto našega vojaškega materi jat a» proti Italiji pa smo v 'takem položaju» da ga je težko pravilno oceniti- Na eni strani nam je ugrabila več kot pol milijona naših ljudi in važne obmorske kraje, na drugi strani hoče biti naša zaveznica in protektorica, a nam vkljub temu nagaja, kjer more. Zelo, zelo težko je vprašanje, kedaj bi lahko nazaj pridobili ugrabljene nam kraje, kjer. stanuje naš narod. Z Italijo vojsko voditi, še dolga leta no moremo, zlasti ker imamo za hrbtom sovražne nam Madžare in Nemce. 'Lahko bi pa porabili moment, če bi se Italija zapletla v konflikte z drugimi državami» recimo Francosko ali Angleško, Tedaj bi bila možnost dosežen j a naših iredentističnih ciljev bližja. In ne moremo nič gotovega prerokovati, ampak pripraviti se moramo in čakati. Gotovo je naredila Italija veliko neumnost, da si je z ra-pallsko pogodbo nakopala sovražnost tako nemirnega in bojevitega seseda
kot je Jugoslavija, Z malim popustom in žrtvami bi bili lahko z Italijo trajno dobri sosedi. Tako pa si je, Italija sama vzela možnost prostega razmaha na druge strani. Saero egoismo Je bil tu na napačni poti. Razim tega pa hoče Italija (udi gospodarsko zavladati nad našo državo in smatra Balkan kot svoje najbližje polje eksploatacije, kateremu mora prinesli „kul -turo“. Spominja nas čislo na nemško avstrijske metode, ki so državo dovedle do katastrofe.
Z Italijo bomo torej živeli na stopinji medsebojne tolerance, če.ne pridejo vmes dogodki, ki bi preobrnili cel položaj, .Vendar pa moremo pomisliti» da imamo skupno tendenco z Italijo: braniti Jadran proti nemški zasedbi.
S Gehoslovaško in Rumunijo tvorimo malo entente, ki ima svrho ob« držati v Srednji Evropi to ravnotežje, ki so je ustvarile senžermenska, verza j,sk a in trianonska mirovna pogod -ba» .Ti interesi bodo dolgo časa skupaj 'držali mate entente. Razun tega ima Cehostovaška kot industrijska te slovanska država precejšen interes na Jugoslaviji in Balkanu kot trgu za svoj izvoz«
Za svetovno amerikansko trgovino imamo mi pomen samo kot tržišče» ker v svoji konkurenčni zmožnosti sli ka Amerika že po vseh kotih Sredo« z črnskega morja ter Levante in se skuša vsesti na Balkam. Političnih ciljev Amerika tu za sedaj še ne zasleduje, če živimo medsebojno v do -brili odnošajih, ima to pomen le z» nas in naše izseljence, za Ameriko samo smo mi brezpomembni,;
Tako vidimo, da smo vsied našega geografskega položaja na važnem mestu Evrope, Preko naših krajev.se je že v starih časih vršilo preseljevanje narodov, preko naših krajev se tudi v moderni Evropi križajo važne gospodarske in politične smeri vele sil,; .Vsied tega dobiva naša država političen pomen, ki bi ga ne imela, če bi se nahajala n. pr«, v geografskem položaju Švedske« (To pozicijo moramo izrabiti, da se kot posredovalci med temi gospodarskimi) in poli« ličnimi tendencami, gospodarsko in kulturno ojačamo in se utrdimo in kon solidiramo kot država, To dosežemo le tedaj, če v notranjosti države zavlada red in zakonitost, da se odpravi korupcija v javnem in privatnem življenju, da se naša gospodarska in prosvetna organizacija postavi na solidno podlago delovanja za resnični ljudski blagor, da postanemo v resnici napredna, delavna in demokratična država, De kot kulturno in gospodarsko prospevajoča jedinica. si bomo pridobili simpatije sosedov in če izrabljamo naš položaj previdno v gori omenjenih smislih, bo iz krvi in trpljenja naših mrtvecev in sedanje -ga rodu vsklila srečna in blagrovana Jugoslavija, Zato na delo v, tem smislu!
Shod SLS v Mariboru.
Vodstvo stranke je povabite somi« šljenike za petek, 24, junija zvečer na zborovanje. Številni naši somišljeniki so napolniti dvorano tako, da je po* stala ob %9>. uri že premajhna« Na zborovanju so bili zastopani vsi star novi» karv znači, da je SLS res prava ljudska stranka«
Zborovanje je otvoril in vodil načelnik dr, Jos, Leskovar, Prvi je dobil besedo» viharno pozdravljen, na rodni poslanec dr» H o h n j e e» V, ver kot enournem govoru jo g, poslanec z živo besedo naslikal zborovalcem položaj v kouštituanti, Slišali smo kako hoče viadna večina našo državo vkovati v verige beogradskega centrali/.« m a, kako kupuje vlada za dosego večine glasove,' kako se uganja korupcija na vseh koncili in krajih, .Vsak glas muslimanskih poslancev, ki bo-.do glasovati za centralistično in skraj
ud iiirizädüfAäko ust a vo, je vlada kupila, vsak tak glas stane, državo 47 milijonov kron! Bog zna koliko stanejo vlado glasovi 8' slovenskih samo-stojcežev! Jugoslovanski klub jo po večmesečnem trudu in delu spoznal, da pri teh nasilnih in koruptnih razmerah v kon&trtuanti ni upati, da bi m izpolnilo željo in zahteve našega ljudstva. Vlada, sestavljena iz demokratov, radikalov^ Muslimanov in sa-aiostojnežev. gospodari tako, da .nas bodo ogromni davki in korupcija, ki sč> povsod uganja, spravile na rob prepada.. Za Turke, za Sokole ima vlada denar v izobilju, a kmeta de tavca, obrtnika in nižje rrastavijenco pa guli do gole kože. Namesto, da bi "vlada dala posameznim pokrajin am samoupravo, in s tem. pripomogla, da bi M narod zadovoljen, pa mu s kru to silo krati pravice in svobodo. Po -stanci Jugoslovanskega kluba so zapustili Beograd, ker si nočejo omadeževati svoje vesti s tem, da bi sodo -lov ali pri tako koruptnem in nasilnem postopanju, kakor ga uganja sedanja Uadna večina v tako v.elevažni zadevi kakor je ustava za celo državo. Obljubljam pa Vam v imenu Jugoriov. kiuba, da tudi sedaj ne bomo strahopetno in brezdelno vrgli puško v ko
ru.eo; ampak bomo delali naprej z vsträjrrostjo, da zlomimo nasilje iu da priborimo nedeljivi Sloveniji resnično avtonomijo,. Govorniku so zborovalci neprestano ploskali in odobravali njegova tambjjita izvajanja,
■Za dr,. Hohnjecem je govoril prot. ф tir. .Verstovšek o volitvah žu pan a v Mariboru. Z napeto pozornostjo so volilci sledili .govornikovim izvajanjem. ki so razkrila nečedno ba-rantifo narodnih soeijalcev. Govornik Se »a podlagi zapiskov dokazal z bor o-raloem nečedno in noodkritosrčoo po, stopanje narodnih soCijalistov. SLS je šia svojo pot. Narodni sdoijaiisti m 'demokrati, ki govorijo o „narodnem izdajstvu“;, so imeli, priliko, da glasujejo za našega, kandidata, dr. Lesko -Varja, ki je goto vo» kar se Uče njegovega narodnega prepričanja in poštenosti, zvišan nad vsemi drugimi kandidati, Neodkriiosrčnost narodnih soeijai-eev je kriva, da niso dobili župana. Dr, «Verstovšek je v imenu kluba ob-’ činskili svetnikov SLS podal obljubo Ua bodo naši zastopniki vršili svojo od voliioev jim podano nalogo vestno in ne oziraje se na levo in desno za blagor vseh prebivalcev in vseh sta-*kOv> Govoru so sledili zborov afeh z napeto pozornostjo ter ga prekinili 0-'■etovrmo z glasnim odobravanjem. Niti enega glasu ni bilo med sio -linami zborovalcev, ki bi ne odobraval našega postopanja pri volit vi župana v Mariboru,-
Noto so bile predlagane iu, enoglasno sprejete naslednje resolucije:
1,	- Popolnoma odobravamo delo poslancev Jugoslovanskega kluba v kouštituanti in njegov izstop iz kon -štituante kol protest zoper centralisti-Z.4o ureditev- države. Izrekamo Jugoslovanskemu klubu in posebno njega načelniku dr, Korošcu popolno'zaupanje.
2,	.Obsojamo centralistično ustavo ki nam-tjo hočejo vsiliti vladne stranke s pomočjo slovenskih lažidemokru-tcv, izdajalskih samostojnih gosposkih kmetov in ob asistenoi slovenskih na rodnih socijalistov in socijaluili demokratov,
3,	Pozdravljamo sporočilo J ugo * slovanskega kluba, da se bo tudi po sprejetju ustave boril v parlamentu, dokler ne izvojujejo Slovencem enakopravnosti vsem stanovom gospodarsko Prijal rte pravičnosti in katoliški cerkvi svobode.
'4, Odobravamo postopanje kluba občinskih odbornikov, SLS v Mariboru pri volitvi župana in mestnega sve ta in pozivamo svoje zastopnike v mestnem svetu, da brezobzirno in neustrašeno delajo za blagor- ljudstva )cr se borijo proti korupciji, ki jo je na- magistratu uvedla demokratska stranka.
KRALJEVINA SHS.
\rI a ti v. d a ii i e p* e a durmi — zmagoslavni izlet centralistov na Kosovo "pod starostnim vodstvom Paši ča bi se moral vršiti, a vlada so ni u-pada dosedaj niti vprizoriti glasoven-
3.	za sprejem ustave. Koda j bo to ur sodepolnc glasovanje . . . znaj Bog če se bo sploh vršilo pod sedanjim režimom policajdemokracije. G. Pašič je s svojo vlado vred v presnetih škripcih in te labilno stanje Pašičeve vlade v odločilnem trenutku skušajo izrabiti muslimani in zemljoradniki. Da-siravnc bi v slučaju turškega glaso -vanja za ustavo stal vsak glas Turka državo 47. milijonov, akoravno je država že sklenila radi izplačila .Turku z bankami posojilo dveh milijard, zahtevajo sedaj muslimani, da se Bosna ne sme razdeliti na oblasti, ki bi imele svoje sedeže izven dosedanjega teritorija Bosne in Hercegovine. Te; turški zahtevi, ki je ultimat za vlado se protivi Pašič in je pripravljen, cla zapuste Turki vlado, ker upa na mešetarijo z zemljoradniki, ki zahtevajo da se prevrne vsa dosedanja kupčiji Pašič-musJimani. Kako se bo obneslo barantija Pašič-zemljoradniki, Še ni znano. Pašič pa se tudi spušča v po-razgovore s socijalisti, katere bi rad pritegnil v svoj vladni voz za slučaj da mii obrnejo hrbet muslimani. Pr: vseh dosedanjih poizkusih z denarjem in obljubami spravi Pašič skupaj za ustavo 200 glasov in nič več, Radi mko kaiastrotelnega stališča vlade pa so odložili glasovanje na nedoločen Čas in med tam časom pa bo Pašič zopet mešetaril z opozicijo, ki se še klati po Beogradu, Sploh se pa danes pjše že po vseh listih o Bašiče vi demisiji, ektroiranju ustave in razpustu konsti-tuante. .Vsekakor so nam centralistično ustavo poprej ponudili na krožnikih, nego je bila kuhana , .
V k o n s t i t u a n t i še nastopajo razni govorniki iz vladnih vrst, ki pa ne hvalijo ustave, ampak jo ostro kritizirajo. Sploh je zanimanje za sedanje govore v konstituanti presneto neznatno.
ITALIJA,
V.	italijanski zbornici so se začeli močno in med splošnim zanimanjem celotnega parlamenta gi« bati naši slovenski poslanci. Od Slovencev sta že govorila in se potegni--a za slovenske pravice poslanoa dr. Wilfan in Sček, Drugi poslanci pa sc že vložili veliko važnih interpelacij.
L a S k i parlament je začel po prvih burnih sejah z mirnim delom, katerega spremljajo resni parlamentarni govori.
GRŠKA,
A 12 t a n t a jc ponudila Grkom pc sredovauje v grško-turškem Sporu, a so Grki odklonili posredovanje. Gr čija tuiji izjavlja Rusiji, da se smatrp 7 n;o v vojnem stanju.
ANGLEŠKA.
Dolgotrajne stavke angleških rudarjev bo menda ta teden konec. Rudarji Sami so .prosili vlado za posredovanje. Vlada je že sklicala za danes na skupen posvet zastopnike lastnikov, rudnikov ter rudarjev.
p Večina brez volUeev. Policaj-demokratska „Riječ“ poroča, da je po končnoveljavno ugotovljenih rezultatih o volitvah v ustavotvorno skupščino dc bila demokratska stranka skupno — ■„310.448 glasov, radikali 284.576, radičeve! 230,590, komunisti 198,782, zem-Ijeradniki 150.603, ljudske stranke — 110.975, muslimani 110.895, socijalni-domokrali 45.795, muslimani iz Južne Subije 30,020, zajedniearji 25.867, republikanci 12.136 in narodni socialisti p 186, Ta vsekakor potvorjena statistika policajdemokratskega glasila nam pa vendarle ne more prikriti dejstva, da so dobile vladne stranke 200.000 glasov manj, nego opozicijonalne skupine. Lepa večina (demokratsko-radi-kalna muslimansko-samostojna), ki nima večine volilcev za sabo!!;
p Socijalni demekratje že zopet spletkarijo in se za kulisami pogajajo z vladinovci: Ali bi glasovali za ustavo, in koliko bi stali njihovi glasovi? Po-vdariti moramo, da je politična uloga socialne demokracije ravno sedaj v Odločilnih trenotkih dvorezna, ker kot vsikdar, tako igra tudi tokrat pri voditeljih socijev Pašičev bakšiš veliko ulogo. Dosledno in zvesto svojemu programu so se ravnali komunisti, ki so vsem veliko bolj simpatični nego pa cincarski sociji.
p Zemljeradmki proti „uredbi o redu i radu“. Poslanci zemljeradniškega kluba so v eni svojih zadnjih sej razpravljali o novi vladni »uredbi o redu in spoštovanju države«. Vsi so se slo-žili v tem, da bedo v konstituanti zahtevali takojšnjo ukinjenje te nazadnjaške naredbe, ki ropa državljanom najprimitivnejša državljanska prava in svobodo.
p Hrvateki ban odstopil, »Jutarnji list“ poroča: Ostavka bana dr. Tomlje-novica je prispela v Beograd. Kakor je izjavii dr. Tomljenovič osebno, noče postati likvidator banskega dostojanstva, istotako pa noče sprejeti mesta oblastnega šefa. Pričakuje se, da bo z dr. Tomljenovičem vred odstopilo še par odličnih osebnosti na odgovornih mestih v Hrvatski in Slavoniji. Med drugimi bo podal svojo demisijo tudi nedavno imenovani šef zagrebške policije. — Prve posledice belgrajskega nasilja!
Pnevne vesti.
d Prihodnja številka „Straže“ izostane radi državnega praznika na Vidovo in radi Petrovega v sredo.
d Koliko „obzaum‘‘ imamo? Dose-daj so nas policajdernokrati osrečevali s tremi „obznanami“, sedaj nam vsil jujejo že četrto, takozvano „uredbo o redu i radu“, ki naj „ bi dvignila meet nezadovoljnim narodom „spoštovanje“ pred podcajdemokratskim režimom. —• Prva obznana je bila naperjena proti komunistom, druga proti neposlužnim srbskim zemljeradnikom, ki so na shodih' kcitikovali kravjo kupčijo Bašiče-vo z muslimanskimi begi; tretjo pa je poklonila slovenskemu ljudstvu policaj demqkratska troperesna deteljica Bal-tičjRibaikar-Ravnihar. Četrto obznane bodo — tako vsaj zatrjujejo vladni por repniki — baje čutili na lastni koži: komunisti, radičevci in nezadovoljni delavci, ni pa izključeno, da jo bodo oblasti uporabljale zoper, vladi nelju> be in opozicijonalne stranke. Cetvorice policajdetookratskih' obznan naj naše slovensko ljudstvo ob priliki — novih parlamentarnih volitev, nikakor ne pozabi !
d Zakaj so izdali beograjska, vla-dinovci’ drakonsko obznano o „redu in radu" ? Časopisje je razneslo vest,, da so beograjska vlada sama sramuje obznane o redu in radu in ta obznana nikakor ni mišljena resno, ampak je samo nekak vijak ter pritisk za soeijahne demokrate.! Ako bodo rdeč-, kar ji glede glasovanja^, za ustavo kimali z vladinovci, potem bo vlada tudi ukinila „red in rad“. Tako politično igračkanje z zakoni je mogoče samo na Balkanu, Vlada bi se vendar le morala zavedati, da ona sama z ravnokar, omenjeno „obznano“ najbolj ruši ugled naše države pri sosednih državah.*
d Radi zadnje obznane »o redu in radu« že postaja toplo policajdemokra-tom samim. »Jutro« zna povedati, da so se o drakonskem škandalu obznane »o redu in radu« posvetovali beograjski ministri in bodo to obznano revidirali, ker je zadela v javnosti na ostro kritiko. Toraj zadnje obznane se že sramuje »Jutro«, ki je doslej hvalisalo še vsak korak nasilja naše državorušne policajdemokracije.
d Umazano perilo. V seji zbor -nice dne 24. t. m. so razni poslanci med temi Etbin Kristan, zahtevali od vlade pojasnil glede koruptnega go -spodarstva na topčiderskem brdu. 1-menovani poslanec je na podlagi do -kumentov! dokazal, da so dobivali vsi uradniki poljedelskega ministrstva in tudi vsi bivši poljedelski ministri razne topčidorske pridelke za svoja go -spodarstva za celih 50 odstotkov, ce -noje, Sam' minister Jankovič je n,- pr. dobival dnevno 1% litra žganja in 25 kilogramov jabolk. V.sied tega raz -kr st.j a je prišlo v, zbornici do ostrih spopadov in zelo burnih prizorov, kjer so je pralo zelo umazano perdo. Končno sp se zedinili ter izvolili posebno komisijo, ki bo preiskovala to umazane zadevo. Lepe razmere pod našo policajdemokratično vlado!
'd Kam gre naš denar? Kakor znano» se je mudil na protikatoliški agitaciji na Cehoslovaškem dalje ča« sa niški vladika Dositej, seve na mastne državne stroške in povrh je še dobival; iz državne blagajne bogzna koliko nagrade.. Dositej je tudi dose-
gel, da se bo pri nas šolalo za sve ■* cenike češke narodne cerkve 21}..hohen slovaških mladeničev, Radi taoega n« potrebnega razsipavanja ■ državnega denarja je interpeliral >beograjsko via do član Jugoslovanskega kluba, doktor Janko Simrak, ki je tudi naglasil,' da so tudi češki: in slovaški katoliki skrajno ogorčeni radi protikaJoliške gonje jugoslovanskega škoia, ki rova-* ri po državi» s katero hočemo živeti v prijateljskih odnošajih.
d Čtgte, čujte! Klub samb«tojnib
je izvolil Ivana Mermoljo svojim novim predstojnikom. K tej izvolitvi čestitamo samostojnežem, ker Mrmölja je že zna n kot grobar ene stranke na Goriškem, bo čimbolj pripraven za pOgrebšČino štajersko kranjskih samostojnih. Mrmolja iz Vrtojbe pa predsednik kluba samostojnih seljaka, sedaj bo kmalu •— requiem aeternam!
d Samostojni dirudaj bo letos zopet 8. septembra na Bledu. Seve;, samostojni že razglašajo, da bo to praznik SKS. Poznamo ta slabostojni praznik že izza lanskega leta, ko so imeli samostojni za ta svoj praznični dan na tiskanem programu točko plesa in pijančevanja. In seveda za ta letošnji dirndaj samostojne pustolovščine bodo dobili udeleženci tega blaškega praznika polovične vožnje, ker so stranka vladnih kimovcev in mešetarjev z državnim denarjem.
d Župane ptujskega okraja je zaprisegel g, vodja glavarstva naš »dober« znanec dr. Pirkmajer 24, t. m. Pri tej priliki je imel tako prisrčen nagovor na vse zbrane nove župane, da si gaje skrbno spisal, vestno naučil, po-licajdemokratsko prednašal in ga dal v tisk ter objavo »ptujskemu listu«. Javna tajnost je, da je bil dr, Pirkmajerjev nagovor novoizvoljenih županov Pirkmajerjev labudji spev za Ptuj, Jker naš Otmar bo odromal iz ptujsk. okraja v Prekmurje na mesto glavarja in kjer bo malo bolj prikrito njegovo delovanje radovednežem izven vrst policajdemo-kracije. Kako milo se bo poslavljal g. Pirkmajer iz Ptuja, bo že prinesel tiskano v nekaj kolonah »Ptujski list«.
d Komandi 45. pešpolka v. Mari-» boru. ^Včeraj, đne 26. t. m., je imel di-» jaški Orel svoj zlet v Limbuš., 2e ob pohodu tjakaj enemu podčastniku 4čU polka ni dalo miru, da bi naše mladine ne iusultiral. Pri nastopu ob Ihn -buški cerkvi se je pojavil označeni g« podčastnik zopet in neprestano napol« glasno, pozneje pa celo kričavbglasnci motil prireditev. Ko ni hotel na pozivi naših odličnih pristašev povedati svojega imena, ga je družba iz prireditvenega prostora izgnala, ’Podčastnik je nato Še naprej kričal in psoval ц nemškem jeziku ter izvlekel revolver,; katorega je pozneje v gostilni Julija Robiča še dolgo vihtel in kričal, da lahko mirno postreli do 300 naših pristašev, pa ga nobena vojaška ali dr. žavna oblast ne bo kaznovala, češ da je podoiteir in Sokol. ,To izpričajo lahko tudi poleg udeležencev gostje, v gostilni Julija Robiča. Ml poživljamo) javno z „vso resnostjo, da komanda 45. polka strogo kaznnje izzivača tega eks česa, kajti naravnost usodepolne so lahk.) posledice, ako bodo smeli takšni prenapetneži sramotiti organizacijo Grla in za njim stoječo pretežno večb no slovenskega ljudstva. Kaka bo Ш naša armada, ako bodo v njej politi« zirali Sokoli-izzivači!
d Nevzdržljlve razmere na .naših carinarnah. Iz Murskega polja se nam poroča; Dne 21, junija t. 1. sam so peljal s svojim kolesom na kolodvor. Križevci pri Ljutomeru, Tari sem vstopil v vlak, ki vozi ob 9. uri dopoldne čez avstrijsko ozemlje Rad -gona—Spil je v Maribor. Kolo sem oddal na prometnem skladišču, da ga. 7, istim vlakojn odpošljejo v Maribor, .V, Križevcih šem moral jaz in se nek Prekmurec öd najinih že dve. leti sta rih koles plačati carino. Oba sva odločno ugovarjala, toda ni nič pogtagar-lo, čeprav sva zatrjevala» da se peljeva v Maribor, ki vendar- leži v Jugoslaviji in ne morda kje pri Gradcu in da kot Jugoslovanom, ako se vozimo na jugoslovanskem ozemlju ven-dar ni treba plačevati carino od prtljage, saj nisva stopila na avstrijska tla in smo bili ves:čas vožnje od Križevcev do Maribora zaprti v železniških vozovih. Istotako: morajo potniki, ki se vožijo po železnici n Maribora preko Spilja, v Ljutomer, plačevati ca ririo od svoje prtljage, Dvoje jc mo -«
igeifei, da ali carmamiki v Mariboru ■:ие--уМо.4 d/v-so Križevci -na-jfagosio -vaoskih tleli, oni v Križevcih pa ne, kje da teži Maribor. ali pa obstojajo za potnike na tej progi izjemne in taj no ..-ßÄredte, ki so nam popolnoma ne--znane,. Napravite red v tem oziru, 'da sa ljudstvo ne bo po nepotrebnem raz h ur jote J;
d ilonwtki vlak v Marija Poma-' gaj. 1 arijam», da je število priglašenih za sumaiijo tako parastlo, da ne moreato sprejeti nobenih naročil več. Na vstaje, način bodeta vozila dva via-ka, ker je že za dva prekoračeno Ste-vite priiavlienih. Kakor je javila južna štelezjiica, romarji nazaj ne bodo smeli rabiti drugih vlakov, ker tu ni ;a*mgQča ,koatrola, Otroci od 4. do 10, leta plačajo kakor odrhsli (50%). Po« lovičaa, vožnja je dovoljena le % .јчи marskim. vlakom, torej na glavni pro-
.Vozni red bo nalieajtjfei na legitimacijah in objavljen % Jču&gisih, legitimacije dobijo prija-vtieai-äövkoaea- tega tedna in v začeti -kn- :pv^#hjega tedna,...........
dl Za kustosa štajerske minoritske prosnaee je imenovan č. g;, o. Lenard Vaupotič.
d AMtmrliorati mariborske gimnazije tetoik 1001 obhajajo 20 Letnico ma ture dno 18,. in 19.. julija v ,Mariboru, .Nataaöen program se pošlje te dni vsem tovarišem,
d ¥ Koajieab naš župan. Občin -ski odbor trga Konjice je izvolil od -ličnega našega mmSljenikaj stavbe -nega mojstra g. F. Öolpgranca za-župana., СефЦато K^ria'čanom! Bog živi g. župana konjiškega!
'd Umri je na Zusmu dne iti. t. m. i po mučni bolezni bivši orož, stražraoj-:ster Martin Vrbovšek. Bolezen si je nakopa! na Koroškem. Bodi mu zemljica lahka? "
d Usodit črnogorskih legijoaarjev, i talija je dolgo časa vzdrževala na svojem ошгш§ц črnogorske legije, ki so se pripravljale na vpad v Jugoslavijo, Kjer pa je prišlo med nami in Italijani do miru, so zgubijo svoj po men. iTi@g» dejstva so se zavedli tudi črnogorski legion aši, ki so se začeli puntati 'po taboriščih, Italijani pa so del teh puntarjev knlikomalo nasiti nim potom stir ali na parobrod, ki je plul y, .eno izmed naših •. .-pristanišč.,, kjer bodo tj. Јцпасј izročeni ‘Jugoslaviji. Ko' je pa zvedel še v Italiji osla H del črnogorskih legijonarjev o usodi svo#i. tovarišev, se je naravnost uprt tTa upor,.: pa so Italijani poslačiii s silo, proglasili uporne Črnogorce kot voj» rje trnke, ki bodo izročeni Jugoslaviji. ч.(>.
d Ekstremi se. približujejo- , ¥1 „S.rpski Zori“ od 21. t. m., štov. 287,-aavršuje ĐJoFdje Ookorilo, znani velikosrbski hujskač, članek o 251etnici Stiiep&na Rnifičft s,, temi besedami: «Radič i« bil,, in,, je še sedaj prijatelj Srbije in srbskega naroda, med tem. ko Џ tTrumbiČ, inicijator in stvarnik kriške deklaraoije, bil in je še sedaj neprijat&Ij Srbije in srbskega naroda-' — „Prijatelj“ je Radič po Cokorilovi ideologiji zato, ker je Srbom pripomogel s svojo brezglavo politiko do nadvlade nad Hrvati in Slovenci.
d V inžinjersko podoficirsko šolo
v Zagrebu se sprejema letos do 150 gojencev. Pogoji za sprejem so iz javnih razglasov razvidni. Pojasnila daje vsaka vojaška komanda.
d Prirediteljem veselic, predstav itd. v vednost. Policijski komisarijaf v Mariboru nas obvešča, da morajo prireditelji predstav, veselic, koncertov itd. najmanj 24 ur poprej prijaviti spored zabave, višino vstopnine itd., tako se jo pobira, da-li je vstopnina prosta in ako pobirajo prostovoljne prispevke) davčnemu uradu. Veseličnemu davku so podvržene vse zabave, tudi društvene.
d Sneg v Sarajevu. Iz Sarajeva javljajo: Dežuje neprestano. Vsled snega, ki je padel pred par dnevi, je temperatura globoko padla. Letina je v veliki nevarnosti.
d Ta Je pa lepa!' Po italijanskem zborničnem poslovniku mora za osnovanje posebnega kluba biti vsaj 'deset poslancev. Ker pa Jugoslovani in pa Nemci v italijanskem parlamentu ne dosežejo številke deset, so. jih kratko-malo vrgli v. takozvani mešani klub -> Ta italijanska mešanica pa je sedaj sklenila, da ne bo kandidirala nobe-* nega Slovenoa in nobenega Nemca v kak odsek, V parlamentarnih' komisi i jah ne bodo imeli sedaj niti Slovenci, niti Nemci besede.:
g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 1 40s/4 — 141 naših kron. Za 100 nemških mark je plačati 212 —- 213, za 100 češkoslovaških kron 198, za 100 avstrijskih kron 22l/8 in za 100 laških lir 710 — 712 jugoslovanskih kron.
Iz celjskega okrožja.
c Čuden boter. Iz Mozirja poročajo: Nekateri tržani, med njimi »častni« starosta Sokola Ivan Lipold in trgovec K., so se pokazali ob birmi v zelo slabi luči. Staremu Lipoldu ni veliko zameriti, ker že malo ve, kaj govori. Drugi pa naj bi pomislili, da je birma slovesnost, katere se veseli staro in mlado šest let. Gotovo tudi za trg ne bi bilo prijetno, ako tukaj ne bi bilo birme. To bi moral vedeti posebno trgovec K. Saj je že dolgo prej vabil ljudi v svojo trgovino z velikimi plakati: »Botri! Botrice!« Boter K., veste, tako si pa ne bomo dobri 1 Svojo gorečo narodnost gospoda lahko pokaže ob primernejši priliki. Naj na primer vrže iz Sokola in iz JDS-stranke bivše nemškutarje.
c Balkanska poštne razmere. Iz
Moziija. Ljudje se pritožujejo, da hodi »Slov. Gospodar« po cel teden, ali ga pa sploh od nikoder ni. To je že vendar čudno! Zakaj pa trški in mestni ljudje dobivajo svoje časnike vsak dan?
..Ulili ...............».H..
Iz Maribora.
tl Zborovanje Slovenske ljudsko stranko v Mariboru dno. 24. junija je bila res veličastna, manifestacija slovenske krščanske ljudsko ideje v Ma ribonu, Naša dvorana postaja pro -majhna. M naše vrsto prihajajo mnogi, ki so bili closedaj v raznovrstnih nasprotnih taborih. Prišli so do spoznanja, da j® edino naša Slovenska, ljudska stranka resna in poštena
stranka, ki ne krošnjari s praznimi ‘razami, ampak se bori za. našo svobodo in za gospodarski blagoblt vseh stanov. Naše stališče glede slovenske avtonomije nam pridobiva ugled m moč. Potek zborovanja jo bil iskreno živahen, govornika dr. Holmjee in dr. Verstovšek sta imela srečen, dan. Odkrito povedano, tako prisrčnega in lepega shoda SLS že dolgo, ni imela, kakor je bil ta. Ponosni smo našega napredka, veseli ‘nas delavnost in zavednost naših zvestih številnih somišljenikov*- Naprej,, naprej!
d Sola in delo. V Mariboru se je ••novejšem Času zopet oživela velepo-Jivalna in dobra navada, da razne šole v duhu narodne vzgoje pokažejo staršem in otrokom, strokovnjakom in tudi širšemu občinstvu, kaj zamorejo v teku enega šolskega? leta ystvariti in napraviti nežne marljive ročico pa metno in vestno vzgojene mladine.. 0-gledal sem si opetovano pretekle dni razne razstave, a nepopisno zadovo -lüiö. oziroma presenetila me je le razstava risb in ženskih ročnih del na zavodu č. šolskih sester v Samostanski ulici. Kdor hoče videti, kaj doseže Vestna, napredna narodna če tudi privatna in tuintam v zavisti •zasovražena — šola, kaj je marljivost kaj vztrajnost, kaj snaga, kaj red,, naj nikakor ne zamudi, obiskati navedene razstave. Posrečilo še nam je č. šot, sestre o potrebi podaljšanja njihove razstave prepričati, in ustregle so_ n am še s celim tednom: t. j. do 3. julija t. L Kdor še je ni videl, nikar ne zamudi prilike, zlasti višji razredi sosednih šol iz okolice naj bi korporativno pod vodstvom svojih učiteljev ogledali ta mravljinjak pridnosti, spretnosti in navdušenega, plodo-nosnega narodnega dela. O razstavi sami še pregovorimo. — Oče, učitelj.
d Izzivač. Leopold Zavadlal, u)-radnik v skladišču tovornega kolodvora j, ž. v Mariboru je v nedeljo 'zvečer* ko so dijaM-Orli vračali iz Limbuša na nesramen način izzival. Sokolsko-demokratski izzivač, pozvan da pove svoje ime, ni imel toliko poguma, Sramoval se je svojega lastnega imena. Tako postopajo ljudje brez časti. Občinstvo vseh struj, ki se je mahoma zbralo na mostu, kjer je Zavadlal izzival, je soglasno obsojalo Zavadlovo zagrizenost,. Orli in Orlice so veselo pevajoč korakali čez most v mesto. Občinstvo jih je veselo pozdra vljalo. Le Izzivač Zavadlal se je ho -tel proslaviti z nizkotnim izzivanjem. Tako so postopali v Mariboru Norbert Jan, 'dr. Valentin in drugi vsen’emSki trabanti za časa stare Avstrije proti Orlom, Jn danes ste vi demokrati in Sokoli glede izzivanja in hujskanja po mariborskih ulicah vredni nasledniki germanskih kričačev. Za g. izzi-vača Zavadlaiu pa je že poskrbljeno, da dobi Zasluženo nagrado za svoj junaški čin,
d Narodnim obrtnikom v album.
-Za sobotno sokolsko svečanost v Narodnem domu so nabavili Sokoli vence pri nemških tvrdkah Welt in Weiler; — na Slovenca Gabriča v Šolski ulici, ki je nedavno v »Taboru« naznanil otvoritev svoje cvetličarne, so pa po-
polnoma pozabili. Omenjamo, da je gospa Weiler znana kot strupena sovražnica Slovencev. Živeli sokolski podporniki »narodnega« obrtništva!!
d v „Narodna zavednost“ malega Sokolioa. Dne 19. t. m. so v ljudskem vrtu telovadili Sokoliči. V popoldanskih urah jih je neljubo deževje razkropilo in morali so v svoja gnezda. V Gledališki ulici jne je srečala žena, ki je vodila ob levi strani prav malega Soko-liča. Pred njo je stopal njegov starejši bratec, istotako Sokolič. Ta me ustavi •in vpraša:	»Bitt! schön, wie spät is’
den schon?« Odgovoril sem: »Tričetrt na šest«. Sokolič pa je odgovoril: »Dank’ schön!« — Brez komentarja.
d Prizor ea fašiste. Kraj dejanja: linica za oddajanje rekomandiranih po-šiljatev pri poštnem uradu Maribor I. Gospodična (porine skozi linico službujoči uradnici večje število pisem v trgovskih kuvertih, ki nosijo na pročelju štampiljo »Mariborska sokolska župa«) prosi nekako sramežljivo: »Bitte Fräulein, sind die Stücke wohl genügend frankiert?« — Uradnica: (pregleduje pisma) »Jawohl, bis auf die beiden letzten. Die Recommandationsgebühr beträgt jetzt 1 Уг Dinars.« — Mariborski sokolski župi, ki nastavlja ozir. zaposluje v svoji pisarni tako »pristno« Slovenko, čestitamo.
d Golijatu med mariborsko policaj-demokracijo dr. Kodermanu prede slaba, kakor izvemo iz prvih in verodostojnih virov. Edini priganjač za dr. Kodermana je še stanovanjski valpet Voglar, katerega se pa tudi drži g. Kori kot klop kože.
d Vodstvo mariborskega gledališča
je izročeno g. režiserju Valu Bratina. Predstave se bodo tudi v prihodnje vršile kot dosedaj.
t Splošna organizacija vojnih invalidov, vdov in sirot v Mariboru, iz-vanredni občni zbor se vrši dne 10. julija 1921 ob 9. uri v gostilniških prostorih restavracije Maribor na Grajskem trgu s sledečim dnevnem redom: 1. poročilo odbornikov, 2. sklepanje o razpustu skupne organizacije in ustanovitvi dveh organizacij, ene za vojne invalide, druge za vojne vdove in sirote, 3. eventualna volitev novega odbora, 4. slučajnosti.
d Zadruga krojačev za Maribor naznanja svojim članom, da bi se lahko na podlagi sklepa zadnjega občnega občnega zbora zadruge priredil prikrojni tečaj za krojače in šivilje. Mojstri in mojstrinje, pomočniki in pomočnice, kž se želijo udeležiti tega tečaja, naj vložijo prošnjo z približnimi stroški v znesku 300 K pri krojaški zadrugi. Tega tečaja se lahko udeležijo tudi krojači in šivilje kolektivnih zadrug iz okolice. Natančneje pojasnila se dobe pri načelniku krojaške zadruge, Slomškov trg štev. 5 v Mariboru.
Pobrežje pri Mariboru. Gg. hišni posestniki se uljudne opozarjajo, 'dai imajo takoj za plačati stanarinske vinarje za leto 1920 in 1921, in sicer ys občinski pisarni, Cankarjevai ulica 11^ samo med uradnimi urami. Katereg« se bo moralo kljub' temu še opominjati! pismeno za leto 1920, bo kaznovan s globo 1 K. — [Občinski urad.

"? '
k Pebelieiiifgrobm i ®
(Dalje.),
, IfeiMnosj in nekulturo takega po ja: pozga;'v pravem smislu un ob -egu samo .ta* ki je živel med srb-era? narodom, ki pozna in ceni nje s сш dsbre strani in ki jo imel priliko Pati,, od kod in kako se širi med (Ш gpolitičko vaspi tanje“* .Vsak tab imteligent, ambicijouiran na profil t oblast, se čuti danes poklicanega i .dolžnega*, „dejati srbskemu narodu ddična [.uapbražbo:. Za primer pin-jrskočaržijske mentalitete, ki je naj ačja poguba današnjo državo, naj am. Muži sledeča snov iz take „po-bčne šoie14: Govori se o Hrvatih in itoveaeih, ki nočejo Pašieeve vlade r velesrbski „učenik začne kar e hi torijo; „Mi, Srbi smo bivali nekdaj aleč gaprej ob morju do Trsta in še аШг potem./daleč na severu in naši esedje so bili tam Švabi, tu pa Tur.-. L Ml smp se s Turki vedno bojevar in ostali zvesti in pravi Srbi, oni im „preko" so se pa vedno bolj brali .g ^Svabi“.:. Naposled so se po jVRbsko“ prekrstib, dali si druga i-
mena, začeli drugače govoriti in pisati in s Švabi in Madžari so si napravili ©no državo — 'Avstro-Ogrško, Med temi izdajalci je danes še nekaj pravih Srbov in ti so s vsem zado voljni, kar. Fašič pravi, drugi so pa bunijo, ker hočejo zopet 'Avsiro-Ogr-sko“, V kolikor se 'da s tako nekultur no-cinično demagogijo olrovati dobro, a primitivno dušo srbskega naroda, v toliko so da tudi pred njim opravdati nedemokratično početje vladnih organov, proti katerim bi bil srbski na rod v slučaju prave inlormacije in prave politične naobrazbe s vso silo svoje prirojene svobodoljubnosll in pravičnosti že davno nastopil*
Gznačena gorostasna politična sle ji arija, ki se širi med bednim srbskim narodom in ki ni drugega kot zločinsko potvarjanje jugoslovanskega naci-jonalizma pripravlja pot raznim šar -latanom do visokfih mest in vstvarja psihozo raznih nasilnih odredb in divjaškega časopisja kot n* pr.-, „Balkan“, ki se po svojih člankih: „Doli Jugovina!; Prokleta Jugoslavija! —> Ju gosto veni --Avsirosioveni — Jugo--slavija — rA'vstr oslarij a11 itd* od prej iznesene primere prav nič ne razlikuje, Divje sovraštvo do vsega, kar. no-
če biti velesrbsko, kar se, z vneto ljubeznijo drži svojega plemena, svojin individualnosti in kar noče gledati v nekaterih mogotcih oele države, vodi tako daleč, da gine od dneva čut na-eijonalno-revolucijonarne ideje in pra л ičnosti in da je danes bivšim avstrij skim mogotcem, rabeljern in špijOnom ter. raznim propalim osebam do nek -danje moči zopet na široko odprta pot skozi stranko,* ki' se v višek ironije i-menuje demokratska. Politika, ki se pod tem nazivom vodi, je naperjena proti moralni in mäterijelni eksistenci Jugoslavije in njeni trabantje nimajo v svojem bistvu niti mrvice demokratičnega čustva in smisla,
TalmibUeligenti, ki predstavljajo srbskemu narodu Hrvate in Slovence kot odpadnike srbstva, nekak „švab-ski“ izrodek in katerim je to, kar go-\ore, ali celokupno politično znanje , katero dajejo naprej, kakor so jo dobili —■ ali pa cinično vporabijeno sred sivo za nekako nadvlado, ne morejo biti zato, da bi se srbski narod kultiviral in izobrazil, ker. bi jim že prid1 Kulturni prospeh spodnesel tla in onemogočil nadaljnje izkoriščanje v duševnem in materialnem oziru. Bivši avstrijski birokrati in razni politič-
ni mešetarjl, ki so na novo sprejeti v družbo delničarjev državotvornosti, svobode in demokratizma so pa to, kar so bili poprej - navzgor sladki, navzdol oholi ljudje, katerim je narod de veta briga, Biv.aiTijjinske in orijental s ko impulzivne metode balkanskih samodržcev, pomešane z liofratsko-koma-sarskim zahrbtnim, in oholim birokratizmom so dale strašno koruptno zmes in brozgo. Eden prosi in prosi, pa za^> stonj, drug je nekje dobro zapisan, slučajno potrka na prava vrata in glej čudo — v par, dneh dobi rešitev z uajvišjega mesta. Prva zadeva jo zakopana v, globoki hofratski mi/,niči ali brez, besed zavrnjena od slučajno nerazpoloženega Bizantinca, drugo pal je ljubka Serešada zapletlo v mično bajko, Kablov obraz so je razjasnil ir« rešilo se je v isti minuti. Kaj ne, tudi to je demokratizem? Eden ga kaže st iem, da mistilioira, najslabše navado nekulturnih ljudi, da psuje, da pljuj® in se smrka,j kamor mu drago, drug. pa, da dela vse samo po slučajnem nagibu.
Dalje prihodnjič.-!
Širite katoliške liste!
STRAŽA,
27.	Џтџ Ш<1
Srebrne krone, LV«e
kron, zlatnike kupi vsako množino. Za odgovor je priložiti znanko. Avgust W app er, zlatar, Maribor, Stolna ulica 1, {Domgasse).	3-4 345
Ne vržite v stran nobene znamke! Pouä“
višji ceni vse stare jugoslovanske znamke, ki so nalepljene na vaših pismih. Rudolf Koko-škiek, Maribor, Cankarjeva ul. 1.
a-3t 353
Kiiharira bo.1i Priletna'iz'
IlUltai llu, urjena gospodinja Seli službe v kakem župnišču. Naslov Josip Štelcar, Maribor, Stolna ulica 6. 2—2 352
Гвс1аг marl)iv 'n praktičen VCSlUI, se sprejme pri občini okolica Celje. Ponudbe do to. julija I92I. Pogoji ustmeno. 3-3 355
llfanra sPrejme takoj knjigo-UvClllQ veznica Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.	2—3
Inserirajte v Straži!
Iz češkoslovaške
tkalnice ravnokar došlo: Posteljnina, lepo pisana 76 cm široka i m 36 K, I20 cm široka I m 68 K. Inlet, roza I20 cm širok J m 78 K. Platno domače pristno, za rjuhe ali prtiče široko 148 cm, 1 m 130 K. Namizni prti, beli in barvani, z in brez franž, široki in dolgi 150 cm 1 komad 150 do 200 K. Enaki prti 150 cm široki, 200 cm dolgi 1 komad 200 do 28o K, lanene brisače po različnih cenah. Ena jedilna lanena garnitura kot: 1 namizni' prt in 6 servijetov v različnih cenah. Ena slamjača pristna 130 K, 1 cajghlače 140 K, do 260 K, Ženske nogavice par 2o do 45 K, Obleke za dečke od 3 do 9 let 240 do 380 K. 1 tridelna žimnica (matraca) z alrikom 960 K. 1 žimnata podlaga (Drahteinsatz) 365 K. V zalogi večja izbira hlačevin, plavotiska, belega platna itd. Vsakovrstne vrvi, kot za cerkv. zvonove, splave (flose), seno, dvigala in perilo, konjske štian-
ge in ujzde pri
Alejzi) Gniuiek, Maribor,
Glavni trg st. 6.	318
Za lepo posestvo v okolici Maribora se išče za takojšen
vstop
samostojna ženska oseba
katera je popolnoma vajena v gospodarstvu, vino-, sadje- in živinoreji s sodelovanjem. Pojasnila daje uprava lista.	2—2 З45
VALOVITU
LJEPENKU
(Wellenpappe)
u ko turi m a kao ! kutije iz valovite Ijepenke izradjuje
Tvornica kartonaže i valovite Ijepenke
Rozankowski i drug d. d.
8—3 Zagreb, Savska cesta 27.	347
Nagrobni^ spomeniki, grobnico, mavzoleja, za»*»«“-naste plošie vseh barv za oprave in stroja??*, Inkmusti izdelki in dekoraeije, kipi in portreti po totojp-afijž, ser-kvena dela, kot vsa stavbena del*.
Kamnoseška industrije
Alojz Vodnik, Ljubljana,
1-3
Ustanovljeno leta 1860.
mt
Velika zaloga | |f% «sakovrstnih У91
in verižic, prstanov, nbanov, ter jedilnega orodja itd. » «
Vsa v to stroko spadajoča popravU» izvršajbus-točno in po ceni
I ntirn Unior urar>	j»v*»deva «l 8
LuVltl jlUjcW, (Edmund Schraiđgsssc) 314
Pridobivajte naročnike!
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA d. d. v Ljubljani. Podružnice: Djakovo, Maribor, Sombor, Spilt. Ekspozitura: Bled.	
	
Vabilo na subskripcijo delnic tretje emisije.	
Vsled sklepa občnega zbora, da se zviža delniška glavnica	
! od 8,000.000 na 24,000.000 kron z	izdajo novih delnic v nominalni vrednosti
16.000.000 kron	
se daje na javno subskripcijo	'
40.000 (štiridesettisoO delnic po 400 kron nominalne vrednosti	
pod nastopnimi pogoji:	6. Dosedanji delničarji, ki hočejo uveljaviti svojo opcijsko
1. Dosedanji delničarji imajo predpravico, da prevzamejo	pravico, morajo predložiti pri prijavi ali originalne delnice ali za-
vse delnice tretje emisije in zato se jim nudita za eno delnico prve	časna potrdila 0 dodelitvi delnic prve, Ozir. druge emisije,
ali druge emisije dve delnici tretje emisije po kurzu K 520— tel qud.	7. Dodelitev delnic po končani subskripciji si popolnoma
2. Event, neoptirane delniće bo razdelil upravni svet med	pridržuje upravni svet.
one podpisovalce, ki nimajo pravice opcije.	8. Nove delnice so deležne dividende od 1. julija 1921 in
3. Subskripcijska mesta so:	opremljene s kuponom za pol leta od 1. julija do 31. decembra 1921.
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani,	9. Vsakemu subskribentu bo izdala Zadružna gospodarska
Dunajska cesta 38.	banka potrdilo 0 številu subskribiranih delnic in 0 celokupnem
Podružnica Zadružne gospodarske banke v	vplačanem znesku. Po dodelitvi delnic se izroče subs kri bentom
Djakovem, Mariboru, Somboru in Splitu ter ekspozitura	proti vrnitvi potrdil originalne delnice ali začasna potrdila 0 številu
na Bledu,	dodeljenih delnic. Začasna potrdila se kasneje zamenjajo za originalne
Sveopča zan&tlijska banka d. d. v Zagrebu in	delnice.
njena podružnica v Karlovcu.	10. Subskribentom, katerim se niso mogle dodeliti ali ne v
4. Subskripcija traja od 1. junija do incl. 30. junija 1921.	subskribirani višini, se vrne tozadevni znesek, oz. prebitek 15. julija 1921.
5. Subskribent mora izkupilo za podpisano delnice pri pri-	11. Kolikor znaša izkupilo za n6vo izdane delnice več kakor
javi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bo prihajala	njihova nominalna vrednost, pripade v smislu § 7 pravil po odbitku
r v ozir.	emisijskih stroškov rezervnemu zakladu.
V LJUBLJANI, meseca maja 1921.	
	Upravni svet
293 4-4 — . . . 0.... i J :	Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani.
i . - ‘ • • - - - i' ... , i ' t . S ' ... ' • - ... • • - 1	
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. v LJUBLJANI
je otvorila svojo
PODRUŽNICO V MARIBORU
Telefon št. 311.
na Koroški cesti št. 1, I. nadstropje.
Štev. poštno ček, arada: 12.445.	--HHH
Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja srečke državne razredne loterije. Sprejema prijave za subskripcijo delnic ill. emisije Zadružne gospodarske banke.
Izdajatelj In založnih;; Konz. „Straže,"
Odgovorni arednB&a ШаЗо Engenjak.
tT.isk Cirilove tiskarne ж МшЂот*
8I1III