Telefon št. 74.
Posamna Številka 10 h.
Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h
pol leta četrt » mesec
13 . 6 i
50» 20 >
V upravnigtvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h
pol leta četrt » mesec
10 » — i
6 „ — ■ 1 »70>
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno In inserats sprejema upravnlitvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefraD kovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah 5t. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemSi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 34.
V Ljubljani, v četrtek, 12. februvarija 1903.
Letnik XXXI,
Carinski tarif.
(Gospodarski položaj posest-nikov v Avstriji sedaj invbo-doče vsled novih carinskih tarifov Nemčije.
I. Naš splošni kmečki položaj.
Ko sklepa skrben gospodar koncem leta svoj račun, mora presoditi o svojem staniu, ali se vzdržuje, ali propada, ali napreduje v blagostanju. Tako mora tudi ljudski gospodar razmotrivati, ali blagostanje napreduje ali nazaduje ali celo propada. In če katera država, gotovo ima naša dovolj vzrokov premišljevati o stanju avstrijskih posestnikov. So sicer suhoparne statistiške številke, toda one pngo8toma jasnejše govore, kakor cele dolge razprave in obširni govori. Slehernemu, ki zasleduje poročila o gospodarskih odnošajih v dnevnikih, je znano, da stojimo osobito avstrijski kmetovalci pred resnimi, neizmerno težavnimi časi. Vže sedaj se naše kmetijsko gospodarstvo nahaja v težki stiski, koliko hujša pa nam preti prihodnjost osobito po carinskem tarifu, sklonjenem v državni zbornici Nemčije, o kojega posledicah treba sedaj z vso resnostjo premišljevati in delati na to, da rešimo, kar je sploh še popraviti mogoče.
Ilekel sem, da je težavna naša gospodarska prihodnost; a postala bo naravnost uaodepolna in obupna, ako v zadnjem hipu no doseže državna vlada vsaj nekaj boljših trgovinskih zvez.
Da pa bodo moje trditve razumljive in jasne, treba pred vsem ogledati si sedanje stanje, in statistične številke bodo dovolj jasno povedale, na čem da smo. Ko opišemo razmere, ki bodo nastale vsled skrajno nevarnega carinskega tarifa Nemčije, nam bo mogoče pregledati in presoditi, kak obupen položaj nas čaka.
Leta 1897. so znašali zemljeknjižni dolgovi avstrijskih posestev 3.259,172 207 K, leta 1900. 3.725 265 244 kron, torej v teh 3
letih narasel je dolg za 406,092.9 77 kron.
Tudi število eksekutivnih prodaj posestev je v letu 1900 dokaj naraslo nasproti onemu n. pr. v 1. 1898.
Leta 1900. je bilo eksekutivno prodanih 8643 posestev, 1. 1898. le 5031.
V naših slovenskih deželah kažejo se sledeče številke:
leta 1898. leta 1900. Na Kranjskem 276 prodaj, 367 prodaj » Štajerskem 351 «	454 »
» Koroškem 69 «	119 »
» Primorskem 226 «	446 »
Ker je vseh posestnikov v državi 5,927.000, je razvidno, da je v letu 1900 na 10 000 posestnikov odpadlo 15 eksekutivnih prodaj. In žal je zopet v tem oziru naša Kranjska najhujše zadeta, ker na Kranjskem pride na 10.000 posestev 33'/« eksekutivnih prodaj, ko znaša na Štajerskem to število le 11, na Zgor. Avstrijskem 10, i. t. d.
Sestavljavec teh statističnih podatkov dr. \Vinckler, sam pravi: »Najslabša je v tem oziru dežela Kranjska, katera izkazuje leto za letom največje število prodaj.
Pač žalosten pa živ dokaz, ki bi nas moral siliti k resnemu premišljevanju ne le v gospodarskem ampak tudi v narodnem oziru, ker propadajoč narod je sploh nezmožen za napredek toliko v go;;podarukem ko likor v politiškem oziru!
Po eksekuciji prodana posestva so bila cenjena na 96,922.062 kron (na Kranjskem 1,350340 kron, Primorsko 2,063.282 kron, Štajersko 3,604.237 kron, Koroško 1,423.053 kron).
Po novem zakonu o eksekutivnih prodajah in sicer po § 151, oiiroma po § 244. se posestvo ne sme kakor poprej, prodati za sleherno če še tako slepo ceno, ampak mora najnižja ponudba biti dosežena, kakor to zakon določa.
Zaradi prepičlih ponudb je moralo ostati neprodanih 150 posestev, in sicer je največ
takih slučajev na Tirolskem in Češkem, na Kranjskem ni bilo nobenega takega slučaja.
Zanimiv je izkaz izkupil eksekutivno-prodanih posestev. Izračunano je, da se je v letu 1900. izkupilo 82 odstotkov od cenjene evote. Najnižje izkupilo je bilo v Dalmaciji (le 69%), na Primorskem 75%, na Kranjskem 90%, na Predarlškem pa celo 106%. V tem oziru je posneti, da je kupna moč na Kranjskem še precej ugodna, kar je tudi verjetno, ker ravno iz delavskih krogov pri sedanjih zaslužkih marsikdo prihrani toliko, da more misliti na nakup posestva, dejstvo pa je, da k m o t s k i posestniški stan propada; in ta prikazen je najbolj žalostna, ker izpričuje, da naš srednji kmetski stan ne zmaguje več bremen, katera ima nositi. Vse se naklada na zemljiški davek, za vse vrste potrebščin, državnih, deželnih, okrajnih, občinskih i. t. d. se naklade nalagajo na direktni davek — poleg tega pa nas tlači draginja delavskih močij, katerih pogostoma tudi za predrag denar ni dobiti.
In prav to dejstvo mora vsakterega odkritosrčnega prijatelja kmetskega srednjega stanu bolestno prešiniti, saj mi vendar nihče ne bo mogel oporekati, če trdim, da z blagostanjem srednjega kmetskega stanu je spojena tudi bodočnost naše narodnosti. Pod krovom poštenih naših kmetakih domov je najsigurnejša opora za ohranitev najdražjih svetinj našega naroda, zvestega domoljubja in trdnega verskega življenja. Zato je blag-rovati vse one domoljube, ki skušajo rešiti ta stan s snovanjem zavodov, ki morejo nuditi ljudstvu pomoč po posojilih, nizko obre-stujočih, ali ki pospešujejo spečavanje kmetijskih pridelkov po primernih cenah.
Toda s tem sem pa pri glavni stvari, to je, kaka bodočnost se nam kaže za izpeča-vanje naših kmetijskih pridelkov v bližnjih desetih letih.
Fr. Po v še.
Državni zbor.
Dunaj, 11. Bvečana.
Parlament v odsekih
Daces so zborovali štirje odseki, kar je že nekaj nenavadnega za avstrijsko zbornico. Se pomenljivejše pa je, da proračunski in vojni odsek danes razpravljata o dveh vprašanjih, ki sta največjega političnega in gospodarskega pomena, V naslednjih vrstah nekaj pojasnila.
Proračunski odsek.
Včeraj je zbornica v nenavadno kratkem času, namreč v štirih urah, dovršila prvo branje vladne konverzijske predloge, o kateri Bcm že obširneje poročal. Danes že se je zbral proračunski odsek, da odobri ali premeni vladni načrt. Ker je vsa zbornica za znižanje obresti od 4 2 na 4 %, vrti se vprašanje le o tem, ali naj ima finančni minister »charte blanche" ali ne. Z drugimi besedami: Ali naj parlament pooblasti finančnega ministra, da sme znižati obresti tudi pod 4%, kakor določa vladni načrt, ali naj se v zakonu jasno določi obrestna mera 4 odstotkov. To je načelno vprašanje, ki pa moro na prvi pogled imeti važne posledice. Sicer je bila mej govorom finančnega ministra javnost izključena, vendar časnikarji slišijo tudi Bkozi debela vrata. Po zbornici Be namreč govori, da se je finančni minister z ozirora na javno mnenje izrekel za 4 odstotno konverzijo.
Prvi je govoril tSr. K r a m a f in izjavil, da bode glasoval proti zakonu. Vlada zahteva glede konverzije prosto roko, torej popolno zaupanje. Vlada molči o obrestni meri, o emisijskem kurzu, sploh o tem, kako hoče izvršiti konverzijo. Na Angleškem so pač sklepajo taki zakoni, toda ondi je strogo parlamentarna vlada in vladna večina ji more vedno zaupati. Ako pa večina n. pr. črta le najmanjšo postavko v proračunu, Bmatra vlada to kot nezaupnico in odstopi. Pri nas je drugače. V Avstriji imamo uradniško vlado in njena glavna opora jevistini le nemška ljudska stranka. Sicer pa so v
LISTEK.
Slovaška omladina.
Novela. — Spisal Svetozar Hurban Vajansky.
Poslovenil V. P.
(Dalje.)
Dolgo premišljevanje ni bilo v navadi starega dosluženca — šel je raje polivat oleandre, svoje ljubljence.
Linica je šla tudi na vrt in se vsedla v bujno visoko travo v ozadju vrta. V drevesih je šumela sapica tiho, uspavajočo pesem. Deva je občutila v prsih glodajočo bol. Kam je izginila njena prejšnja tako prosta, neprisiljena veselost? Izginila je . . . Zakaj je izginila ? Kako se je izgubila ? Zastonj se je vpraševala mlada deva. Veter je šumel še vedno, listje in trava Be je gibala kakor poprej. Saj bi moralo biti vse drugače, iz-premenjeno, pretvorjeno ! saj bi imela govoriti cela narava jaBnejše! Zakaj pa ne govori ? Deva je položila črnolaso glavico na roko. Toda glavica je bila pretežka — položila jo je tedaj v hladno travo. Hladna trava je krepčala njeno razpaljeno čelo tako lepo, tako prijetno! — Zvedava kuščarica je pogledala iz travne goščave. Linioa se jo zganila, kuščarica je pa ustrašena mahoma izginila kakor blisk — kakor misel, katera je naglo vznikla in zopet naglo izginila iz raz-paljene devine glavice. Bila je to slaba mi-
sel, nemogoča misel. Sama se lotiti dela ! Ona jedina ženska — udeležiti se pri takem podjetju! Ni mogoče, ni močij! Bratove zadnje besede so ji še donele v ušesih. Misel se je izgubila. »Srajce pripravljati«, za-šepetala je, »srajce pripravljati — to je tvoja naloga«.
Solnce se je sklanjalo že v zaton. Mrzla sapica je spreletela ude mlade deve. Vstala je, zapustivši v travi sled svoje postave. V sveže lice se je vrezala trava in zapustila na njem rudeče proge. Nekoliko pomirjena, trezna se je vlegla v posteljo. Ni mogla zaspati. Psi cele vasice so lajali vedno. Navadno jo je to prav malo motilo — danes je pa slišala vsako lajanje vzburjenih vaških čuvajev. Komaj je zadremala — takoj se je oglasil petelin. Za prvim drugi, tretji pa tako dalje do jutra. Ali so provzročili le psi in petelini, da ni mogla zaspati ? Komaj —.
V celem Zavodju se je govorilo o prihodu treh mladih ljudij. Pripomniti je treba, da je prišel i Janez Pinkavek — saj bo bile že počitnice. Pa kmalu se je pridružilo mladih dijakov še več. Štefan je stanoval pri dobrem, odločnem Slovaku ; ime mu je bilo Ravnj. Bil je Šturov odgojeneo, bivši prostovoljec, neomadeževan narodnjak — pa jarem nekonečnega boja, jarem neprestanega sovraštva bo je gnjusil vrlemu junaku — razsrdil se je na Bvet, stiskal pesti v žepu, pa še to le v samoti. »Odi profanum vulgus«,
dejal je navadno, ko so se v kazini ž njega norčevali. Prepričan o svoji dostojnosti, o svojem vzvišenem stališču, je živel samotarsko in čudno življenje. Mladino je ljubil in njegova zakladnica je bila vselej odprta poštenim mladeničem.
Čilo življenje se je razvilo v tihem trgu. Lacko je znal skoro vsak dan nekaj dobrega v njegovo probujenje storiti. Jeden-krat je priredil izlet v bližnje razvaline starega gradu — pa vzlic hudemu dežju, ki se jo spustil na veselo družbo, je trdil vsak, da še ni bilo take zabave v Zavodju. Drugič je priredil venček. K mladini so se pridru žili i starejši. Mej tem ko je mladina plesala, se je razvil v stranskih sobah živ pogovor. Lacko je napijal vrlim meščanom, njihovim plemenitim polovicam, hčerkam i. t. d. in naši mladeniči so si pridobili kmalu trdna tla v Zavodju. Njihova smelost je naraščala s srečo. — Prirejali so tudi »igro«. Po velikih bojih je prišlo zares k resnemu pripravljanju. Štefan je bil spreten prirednik i igralec, Lacko ravnatelj, napo-vedovavec, blagajnik Pinkavek, prvi šaljivec. Malomestne gospodične bo se učile ulog z največjim zanimanjem — napaka je bila samo v tem, da je hotela vsaka le take vloge, v katerih bi se lepo oblekla.
»Lepe reči uganja vaš sinček I« S temi besedami je stopil advokat Luty v delavnico starega Bogatega.
„Nimam sina!" odvrnil je pošteni krz-nar, ne ustavljajo dela. Z ostrim nožem je rezal krzno; rezal je tako energično, da se je nož globoko v mizo vrival.
»Da, nimamo sina", povzela je besedo z grenkim, tresočim glasom Doroteja, katera je bila že v kuhinji z jeznim očesom pozdravila došlega gosta. .Nimamo sina, za take gospode, ki ščuvajo stariše zoper otroke, in otroke, naše nedolžne otroke zoper etariše! Nimamo sina — —« Solze so jo oblile. »Nimamo sina!«
„Stara, molči! Ne mešaj se mej može! Tja — v kuhinjo!« zagrmel je trdosrčni krz-nar nad ženo.
Starica je vbogala. Pa v kuhinji je prijela lonec ter z njim treščila z vso močjo ob tla.
»Poglejmo! Z čista jasna neba: nevihta i grom!« opomnil je Luty z usmevom.
Bogaty mu ni dal odgovora. Sešel se je bil predvčerajšnjim z Ravnym, ki mu je stavil pred oči Štefanovo skromnost, rednost in razum v najsijajnejših barvah. Pa čeprav mu je ugovarjal, čeprav je svojega sina nazival panslavista, izdajalca domovine, vendar so imele one hvalilne besede velik vtis na trdovratnega krznarja. Oče se je ozval v pol-znorelem in od podlih značajev zapeljanem možu.
»Zares lepe reči uganja vaš spodeni sin«, začel je znova Luty, »komedijant je iz
Angliji in Franciji tudi druge razmere; Vsi državni upniki so doma, torej je renta vgo tovih rokah. Tam ni potrebno posredovanje rsznih bank, kakor pri nas v Avstriji, ko mora vlada za vsako najmanjšo državno posojilo trkati na vrata pri Rotšildu in drugih denarnih baronih.
Drugi pomislek proti konverziji je nerešeno vprašanje, kaj storč Ogri. Po zakonu iz 1. 1868 prispevajo Ogri v poplačilo starega državnega dolga na leto 29,188 000 gld. Avstrija ima v zakonu določeno pravico od Ogrov zahtevati tudi nadalje vsake leto 29,188.000 gld., naj je obrestna mera 5, 42, 4 ali 3 5. Zato mora avstrijski parlament odločno zahtevati, da Ogri plačajo svoj delež.
Istina je, da pada obrestna mera, in morda pride čas, ko bode mogoča konverzija na 3-5 %. A danes se taka konverzija še ne more priporočati, ker finančna uprava mora računati z zgubo na kapitalu, oziroma z nadomestno rento, kar toliko pomeni, kakor dolgove pomnožiti.
Na primer: Finančni minister konver-tuje danes 3500 milijonov s 3 75%. Za tako konverzijo bi bil danes kurz 97 — v najugodnejšem slučaju. Finančna uprava bi si pač na obrestih prihranila 11 in pol milijona kron, toda dolg bi se pomnožil za 115 milijonov.
Finančni minister dr. vitez B o h m je v svojem zaupnem govoru približno izjavil: Konverzija bode 4 odstotna. — Ker pa je skoraj gotovo, da bodo mnogi lastniki sedanje 4 2 odstotne rente zahtevali izplačilo v gotovini, mora finančna uprava izdati nadomestno rento, ali nove državne zadolžnice po 3 75 %, katerim za 10 let ostane ta obrestna mera zagotovljena. S to nadomestno ali dopolnilno rento hoče finančna uprava poravnati izplačila onim rentnim lastnikom, ki se oglasijo v teku enega tedna.
Danes utegne odsek dovršiti svoje delo in jutri pride poročilo kot nujni predlog na dnevni red v zbornici.
Vojni odsek.
V političnem oziru še važnejša seja je danes vojnega odseka. Ves vladni aparat je na delu, da vlada dobi večino za vojno predlogo, o kateri sem že poročal. Vojna uprava zahteva okroglo 16.000 vojaških novincev več na leto, in posledica bode, da finančni minister zopet nategne davčni vijak. Vojni odsek šteje 37 članov; od teh so štirje bolni in predsednik ne glasuje, ako ni slučajno »pro« in »contra« enako glasov. Torej 32 članov danes odloči, ali ae pomnoži število vojaških novincev in seveda tudi troški za armado. To vprašanje pa ima tudi politično lice. Skoraj vse stranke so načeloma za pomnožitev novincev, ker priznajo to državno potrebo z ozirom na oblačno nebo nad Evropo in mogoči vojni ples; toda vprašanje je, ali mora parlament ravno tej vladi dovoliti to vojno predlogo in ji s tem izraziti zaupanje. To je »punctum aaliena", o katerem si stranke ubijajo glave. Da se število vojaških novincev pomnoži, to je odkrita želja najvišjih faktorjev, b katerimi se mora računati. Na drugi strani pa mora ljudski zastopnik, ki se zaveda svoje dolž-
nosti, upoštevati tudi zahteve in želje svojih volivcev. In te so, da se olajša vojaška služba z ozirom na gospodarske potrebe kmečkega in obrtniškega stanu. Minister ca deželno brambo grof Welsersheimb je danes popoludne obširno odgovarjal na razne zahteve. Izrekel se je načeloma za dveletno vojaško službo, za znižanje vojaške takse, olajšave orožnih vaj itd.
A vse te obljube do zadnjega trenotka niso omajale večine proti vojni predlogi.
Vedno je bilo v odseku 17 Člaaov proti predlogi in le 15 sa predlogo. »Deus ex machina" pa je dosegel, da je ravnokar ob V4 7 uro odsek z 18 proti 14 glasovom sprejel vojno predlogo. Na hodniku pred dvorano, kjer je zboroval vojni odsek, je vpitje kakor na semnju. Vladni pristaši in poma-gači se tolčejo ob kolena samega veselja, protivniki pa se jeze na bolezen, ki je zadržala 4 člane. Dandanes bo nalezljive tudi politične hripe. Odločila je v zadnjem tre-notku nemška ljudska stranka, ki je vladna per excellence.
Makedonija.
Jako čuden vtisk je naredila izjava avstrijskega zunanjega ministra Goluchovskega, kateri je rekel, da so važni dogodki na ju govzhodu evropskem naravnost izključeni. To se kaj čudno glasi in naredi vtisk nerodnega izgovora. Grof Goluchovaki, kateri se je privadil apeče diplomacije brez razburjenja, brez dejanj in brez vspehov, hoče kar utajiti dejstva, h katerim nujno silijo razmere. Prvo je, da ae država drži reservirano in se ne vtka v bojne nevarnosti, a dolžnost krščanskih držav evropskih je, da diplomatiunim potom in z grožnjami prisilijo Turško, da brani kristjane muk in roparstva. Ča se kod osnuje kako društvo za varstvo živali, vidimo takoj vse polno aristokratskih imen v odboru, in naši prvi politiki si štejejo v čast, da sodelujejo pri takem človeko — oziroma živinoljubnem delu. A tu se gre za varstvo kriatjanov, za najvišje kulturne blagre. In diplomacija pravi : Nič važnega ....
Ddjatva govore drugače, kajti Turška pričakuje, da vzbukne splošna VBtaja že v prvi polovioi meseca marca.
Drugače dela Rusija. Londonski „Mor-ning Leader" poroča iz Moskve, da je general Dragomirov, glavni poveljnik vojnega oddelka kijevskega, že dobil instrukcije iz Peterburga, kakor tudi grof Musin Puškin, glavni poveljnik vojnega oddelka odeškega. Oba sta dobila povelje, naj bodo njih vojaki pripravljeni vsak čas k hipnemu odpotovanju naboji š č e. V Odesi in Sebastopolju urno dopolnjujejo zalogo streliva in bojnih priprav. Sploh: Vse rusko vojaštvo ob Črnem morju je pripravljeno, kakor pred vojsko. Ruska vlada je tudi že zahtevala od vseh treh največjih trgovskih parobrodnih družb v Črnem morju, da morajo za slučaj vojske dati vse svoje ladje na razpolago vojaštvu. Med njimi so parobrodi, ki sprejmajo 6000—10.000 vojakov. Vojno ministerstvo je zahtevalo tudi
njega! Igral bo komedijo, meščanski sin, pa še slovaške komedijo! Pa vi to trpite? Vi Bte domoljub, Oger?«
Stari Bogaty je stiskal pesti. Nekdo je zatrkal na duri. »Szabad!" zavpil je krznar.
V delavnico je stopil Janez Pinkavek. Častitljivo se je uklonil in oddal mojstru vabilo k igri. »Gledališčni radovoljci bodo zelo srečni, če obiščete njihovo igro." Pinkavek je izgovoril te besede s smelo gotovostjo, nič se ne oziraje na Lutega.
„Tudi jeden onih nepoklicanih gostov ?" vprašal je drzno Luty. Njegove široke noz-drve so se tresle.
»Da, prosim«, odgovarjal je lakonično Janez, ^nepoklicanih od marsikaterih malo-pridnežev — drugače pa poklicanih — sploh pa prosim, s kom imam Brečo?«
Luty je bil zmeden. Tako se ni drznil še nihče ž njim govoriti. Pa kaj je hotel? saj se je drznil sam v tuji hiši narediti smelo, neslano opazko, — moral je torej prenesti i smel odgovor, tem bolj, ker je videl jezni nagbrančeni obraz starega Bogatega.
„Ta-le gospod je moj gost!" zavpila je Doroteja stopivšiv delavnico. Velikokuhalnico je krčevito stiskala v desnici. Starčino lice je gorelo jeznega ognja; kakor bi bila omla-dela, kakor hi se bile izgubile vse gube ž njenega obraza.
Andrej je gledal z nemim strmenjem na
svojo krotko ženo. Nikoli je ni videl tako razdražene. Liity je tudi spoznal svoje Bitno stanje. Hotel se je hitro posloviti in podal Bogatemu roko. Pa Doroteja se je postavila mej moža in Lutega.
»Ne tako, mogočni gospod, roka mojega moža je drapava in umazana za vaše žametne tačice, s katerimi ste vrgli nemir v našo hišo. Vi, jedino vi ste tu nepoklican gost!«
Od starice j9 dihal ogenj in gnjev razžaljenega materinskega srca.
»Radi vas sem morala iskati svojega otroka na vrtu, radi vas je moral zapustiti moj sin rojstno hišo, radi vas in vaših pristašev so tekle moje grenke solze v dolgih nočeh. Kdo vam je dal pravico, vtikati Be v našo hišo? Jaz pa moja hiša hočemo služiti Bogu! Kdo vam je dal pravico, oskrunjati moje svetišče?«
Starica se je postavila po koncu. Koder sivih las ji je vihral čez zarudelo lice. Pinkavek je veselo gledal starico. Njegovo Brce se je topilo v slasti.
»Mislim, da je še v naših staricah naša bodočnost, naša narodna sreča,« pomislil je in tih, nezapažen usmev je spreletel njegovo lice.
Stari Andrej je bil iznenaden. Hotel se je zadreti na ženo; nekaj mu je pa branilo z nevidno močjo. Nekaj neznanega, močnega ! Stari spomini na domači mir, na
natančnih podatkov, koliko časa rabijo te
ladje iz enega pristanišča do drugega. * *
«
Bolgarske čete se ie gibljejo, dasi leži še sneg na gorah balkanskih. Ena taka četa se je pojavila v bitoljskem vilajetu v okolici ohridski. Se mislila ni na boj s Turki, ampak se je skrivala v gozdih. A ta-mošnji ljudje so jo izdali Turkom, in takoj je udaril nanje oddelek orožnikov, ki jih je zadel v vaai Velgosto. V bitki je padlo 10 Bolgarov, 15 je bilo ranjenih, 16 se je udalo, 3 so utekli. Ujeli so tudi voditelja R i s t a , rojenega Bolgara. Pri njem so našli tudi ključ k tajnim pismom. Zato so jako razburjeni vsi makedonski vstaši, kajti ta ključ daje Turkom možnost, da razkrijejo ves revolucionarni in bojni načrt makedonski.
Bolgarske čete so se pojavile tudi v Malešu. A tu so se vrgli Bolgari na Srbe, jim odgnali mnogo ovac ter ukazali, da morajo zapoditi srbske učitelje in takoj zapreti srbske š ile, ali jih izpremeniti v bolgarske. Ko pa se je prikazala turška vojaščina, so Bolgari zbežali.
V okolici Kočanski se je vnel vroč boj med vstaši in turškimi vojaki. Vstaši so bili premagani in so bežali. Število mrtvih in ranjenih ni znano. V Ko-čanih je zdaj mirno.
Carigrajska vlada je ukazala, da morajo pod orožje redi f i (rezervisti) v okrajih n o-vopazarskom, g i 1 j a n s k e m , pre-š e n s k e m , kumanovskem, kra-tovskem inkočanskem. Značilno je, da niso mobilizirani redifi ob bolgarski meji, pač pa divji Arnavti ob srbski meji. Gorje Srbcm, ako ti njihovi krvoločni sosedje dobe še orožje od vlade in pravico ljudi pobijati!
Ob celi železniški progi od Soluna do Skoplja so Turki nastavili vojaštvo, ker se boje, da bi vataši ne razdrli tira. Samo jezdecev atraži 1400.
Said beg, okrožni načelnik v Peči, je bil kaznevan na zahtevo ruske vlade, ker so njegovi ljudje iztirali ruske menihe na Visokih Dečanih. Moral je v prognanstvo v Azijo.
Albanski turški načelniki so šli v Carigrad, kjer protestirajo proti nameravanim reformam. Pravijo, da je nevarno dati kristjanom več svobode, češ, če ne bodo tlačeni, se bodo hoteli ločiti od Turčijo.
O gibanju mej Makedonci se poroča, da se Makedonci nič več ne ozirajo na to, ako jim bo pomagala kaka tuja vlast ali ne. Delati hočejo na svojo pest. Zavest imajo, da ae sedanje razmere morajo spremeniti in če treba tudi z rekami krvi. Pred smrtjo nimajo bojazni. Človek, ki ne pozna razmer, si ne more predstavljati, kako je Bvečano in vzvišeno navdušenje v onih makedonskih krogih, ki se pripravljajo na ustanek. To je oduševljenje za pravi epos. Pripravljeni so makedonski junaki za svojo domovino tudi umreti.
Turški odposlanec Ali Ferukbej je došel v Zofijo pritožit se, da nabira makedonski odbor po kneževini Bolgariji novce za ustanek. Min. predsednik Daner mu je obljubil, da bo storil proti temu korake. Napram ljudski
prejšnjo domačo srečo bo vznikli v njegovi glavi. Celo življenje mu je bilo grenko, odkar se je bil zadnjič poslovil s Binom. Nastal je nemil prestanek. Luty se je odslovil. Starica je šla v kuhinjo, pa se je vrnila zopet tako zgrbljena, tiha in ponižna, kakor navadno. Stregla je Pinkavku s srčno, odkritosrčno radostjo, saj je bil Štetkov sošolec.
Pinkavek je pripovedoval zgodbo, zakaj je bil Štefan spoden. Znal je zanimivo govoriti, je bil pa tudi dobro poučen od Kralovskega. Doroteja je visela s celo dušo na njegovih ustnicah. Pri dovtipnih, deloma poetično okrašenih popisih, ki so bili že v naravi veselega Janeza, se je nasmehnil večkrat i Andrej. Ko je opisoval moško, samo-Bvestno obnašanje Štefanovo pred šolskim senatom, zabliščale so Andrejeve oči. Ponašal se je v duhu ž njim.
»Za polovico sem že zmagal.« S temi besedami se je vrnil Pinkavek k Ravnemu, kjer je bilo več dijakov zbranih. »Stefek, tvoja mamica je čisto zlato! Pa kakošno lekcijo je dala Lutemu!«
Janko je povedal vse, kar se je pripetilo. Vsi so se razjarili in Lacko je imenoval Pinkavka diplomatičnega poslanca dijaške družbe.
(Dalje prih.)
volji ne bo mogel dosti storiti, ker stranke^ ki kakor Stambulovci zagovarjajo pribliie-vanje k Turčiji, zgubljajo vedno več pliva
in se jih smatra za narodne izdajioe. ♦ * *
Vest o mobilizaciji avstrijske armade se potrjuje. Včerajšnji puljski list »Giornaletto« prinaša brzojavno vest z Dunaja, ki pravi, da dobivajo govorice o mobilizaciji v naši državi vedno večjo gotovost. V prihodnji spomladi pa se zagotovo mobilizira nekolikovojev naše armade, kateri odpotujejo proti Macedoniji. Rusija, Avstrija in Italija pa bodo skupno postopale proti Turčiji in to s pripoznanjem druzih velesil. Ta vest je povsem zanesljiva.
Iz Rima poročajo tudi, da so Avstrija, Rusija in Italija v popolnem soglasju glede
nastopanja proti Turčiji.
* *
*
Koliko je mobilizirane turške vojske? O tem poročajo francoski viri, da je Turčija v prvi vrsti mobilizirala voja jedrenskega in solunskega in da je mobiliziranih 249 bataljonov redifov, 99 eskadronov konjenikov in 126 baterij. Poleg teh čet je zbral sultan okolu sebe v Carigradu 95 batalijonov in 45 eskadronov. K tem četam je treba prišteti takozvane Ilavek, ki broje v Jedrini 147, v Solunu 169 in
v Carigradu 124 bataljonov.
* *
*
Program reform za Makedonijo. Avstro ogrska in Rusija sta, kakor poročajo pariški listi, že oddali tuiški vladi program za reforme, ki naj bi se izvedle v Makedoniji.
Program obsega: Racionalno pobiranje desetine, preustrojstvo redarstva in orožni-štva. ureditev otomanske banke tur imenovanje Evropejcev na važna mesta. Poleg tega je predložen tudi finančni načrt, kako naj bi so dohodki vilajetov uporabili za deželno upravo.
* * «•
Turčija se boji, da bi, kadar se prične krvavi ples v Makedoniji, ne zgrabila ji Angleška kaj njene posesti v Vemenu v Arabiji, zato je odposlala tudi tja nekaj svojih čet. Angleški poslanik v Cirigradu je proti odpošiljanju turških vojakov v Yamen pri turški vladi protestiral, in je izjavil, da bo tudi Angleška odposlala tja svoje čete.
Kasacijski dvor in dogme katoliške cerkve.
Z znano razsodbo dunajskega kasacij-skega dvora v zadevi socialista Pawela Be peča sedaj tudi dunajska »Reichflpoat«, ki piše mej drugim: »Mi sedaj še ne moremo verjeti, da se razsodba res tako glasi, kajti sicer bi se morala proti kasacijskemu dvoru dvigniti obtožba radi zaničevanja katoliške cerkve, ker bi bil kasacijski dvor trdil, da katol. cerkev more nekaj proglasiti za dogmo, kar ni božje odkritje. Javna žalitev bi bila, ko bi one dogme, s katerimi krščanstvo stoji in pade, ki imajo velikansk vpliv na življenje krščanskih narodov, celo sodna razsodba proglasila za iznajdbo duhovnikov in s tem vero in nje služabnike postavila na pranger. Sploh bi bilo tudi zelo čudno, ko bi Bi svetni sodni kolegij nakrat pripisaval nezmotljivost in bi odločil, katere dogme so božjega in katere človeškega izvora t. j. izmišljene. Kasacijski dvor torej ni mogel oddati take razsodbe. Ko bi pa vkljub temu res bilo tako, morala bi soglasno protestirati vsa duhovščina s škofi na čelu proti takemu katoliško vero najgloblje žalečemu utemeljevanju razsodbe. Vsekako bi pa bila dolžnost kasacijskega dvora oziroma njegovega predsednika, da doslovno objavi razsodbo in dožene resnico."
Strankarski položaj v Čeliili.
O zedinjenju mlado - in staročeške stranke v vspešnejo obrambo pravic češkega naroda se je v zadnjem času že dokaj pisalo. Sedaj se je oglasil tudi zagrebški list »Obzor«, ki najprej dokazuje, da mlado-češka stranka mora delati na zjedinjenje s Staročehi, ako noče, da jo zadene še huja usoda. List naglaša, da so sedaj sploh na dnevnem redu združevanja sil. Tudi mlado-češka stranka je prišla do moči v narodu in parlamentu, kakor huda radikalna opozicija. Sedaj pa se proti njej dviga opozicija še radikalnejih elementov. In mladočaška stranka priznava sedaj sama, da nje radikalni klici niso bili iskreni, imeli so le agi-tatoričen namen proti staročeški stranki. S tem pa so Mladočehi porušili lep del plota, ki jih loči od otaročehov. Dunajska »Informacija« povdarja, da se politično zrela družba mora odvračati od kričavosti radika-lizma in se naslanjati na mladočeško stranko; potem bi bilo združenje te poslednje b Staročehi velik političen čin. Vsi ti pojavi v političnem življenju češkem kažejo, da se nahajamo pred jako zanimivo strankarsko evolucijo, važno ne le za Češko, ampak tudi
Priloga 34=. štev. »Slovenca-4 dn6 12. februarja 1903.
za konatelacijo v vsej Avstriji. Ako bi prišlo do zjedinjertja obeh velikih Čeških strank, potom bi ti res postali eden najmogočnejih faktorjev v Avstriji, a misel slovanska bi dobil« še večjo podporo.
Končno naj pripomnimo šo mnenje v »Informaciji«, da se motijo oni, ki mislijo, da je mladočeška stranka odložila svoje naj-ostrejšo orožje. Ista zastavi zopet z obstrukcijo, Čim pride čas za to; toda sama bo določila ta čas in si ga no bo dala diktirati tedaj, ko bi kdo ravno hotel imeti škandalov. — Taki glasovi se čujejo sedaj o bližnji veliki promombi v češkem strankar skem živlienju Ker pa prihajajo večinoma vsi iz mladočoških krogov, je dokaz, da ze-dinjenja žele pred vsem Mladočehi, ki do bro vedo, da se brez pomoči od staročeške strani nikakor ne bodo mogli vspešno boriti proti radikalnim nasprotnikom. Mlado Čehi se enostavno boje prihodnjih volitev.
Opozicija proti vojni predlogi.
V včerajšnji seji vojnega odseka je pri šlo do mnogih precej odločnih nastopov Jugoslovani oziroma »blovanska zveza« je pri posvetovauju v opoludanski pavzi sklenila glasovati proti vojni predlogi. Po zo petru otvoritvi seje v vojnem odseku so mej govorom domobranskega ministra ostavili zbornico skoro vsi odsekovi člani; ostali so krščanski socialci, ki so, ko je minister zaključil svoj govor, izjavili, da glasujejo proti vojni predlogi Vodjo to stranke, dr. Luegerja, bo merodajni krogi prosili, naj posredu|e pri svojih somišljenikih, a ta je vsako posredo vanje odklonil. Poslanec Haueis jo tudi iz javi!, da glasuje proti, če tudi bi moral radi tega izstopiti iz katoliškega centra.
Szellova blamaža.
Ogrski min. predsednik je, kot znano, v predzadnji seji vložil predlog, naj v bodočo sejo trajajo eno uro dalje in so torej uvedo peturno seje. Dotični predlog je vladna večina sicer sprejela, toda v včerajšnji seji je trdila vsa opozicija, da je zadevni sklep ne veljaven, ker zbornica tedaj ni bila sklepčna. Opozicionalec Lengyel je vsled tega včeraj predlagal, naj so dotični sklep kot nezakonit enostavno razveljavi. Vladna večina je takoj glasovala proti tej zahtevi, a ker je bilo prisotnih le 94 poslancev, je bila zbornica nesklepčna in predsednik je moral sejo prekiniti. Ironični klici: „Prva peturna seja"! so sledili tej predsednikovi enunciaciji od levo strani. — Pozneje je sicer predsednik zopet otvoril sejo, a do redno razprave ni prišlo, kajti opozicija je venomer zahtevala svojih pravic Posl. Biothy je vnovič pred lagal, naj se razveljavi sklep o p< turni seji in zahteval, da se obravnava o tem predlogu v današnji seji. Nato je bila seja predčasno zaključena.
Saška afera rešena?
Po skoro Kedemurni razpravi jo včeraj posebno kraljevo sodišče v Draždanih izreklo svojo dtfinitivno sodbo nad bivSo saško pre-stolonaslednico in avstrijsko nadvojvodinjo L u j i z o. Razprava jo bila v celem obsegu tajna ter je bil poleg zdravniških izvedencev zaslišan Bsmo še Ranich. Zdravniki so iz javili, da je sicer sedanje Lujizino duševno stanjo nenormalno, toda to je v zvezi z njenim sedanjim telesnim stanjem. Po porodu bo po njih mnenju izginila vsaka duševna bolest. Na podlagi te izjave je sodni dvor ob V* 5. uri razglasil naslednjo sodbo: »Zakon prestolonaslednika Friderika Avgusta z njegovo soprogo Lujizo, rojeno nadvojvodi njo avstrijsko, se s tem razvezuje radi prešestva soproge, storjenega z učiteljem Gironom. Obtožena soproga |e edina kri v a in mora nositi vse stroške pravde.« — S tem je pojasnjeno njeno razmerje do Ba škega dvora in so bo sedaj le šo reševalo vprašanje glede kraja, kjer bo nadalje bi vala.
Kakor se vidi iz te razsodbe, so sodniki odločili po protestantovskih nazorih, ki dopuščajo razveljavljenje veljavno sklonjenega zakona Po katoliškem pravu pa je enkrat veljavno sklenjen zakon nerazdružen do smrti. Cerkvena oblast bi mogla pritrditi tej razsodbi samo, ako bi se dokazalo, da zakon ni bil veljavno sklenjen. Afera torej zdaj ni končana, ampak je stopila le v nov jundi-čen stadij.
Položaj v Maroku.
O vstaji na marokanskib tleh dohajajo v Evropo silno nasprotujoča si poročila. Prati nekaj dnevi je vse časopisje obširno poročalo o sijajni zmagi sultanovih čet ter popolnem porazu pretendentove armade, o pretendentu Bu Ilamati samem bo pa poro čali, da se nahaia v sultanovi oblasti. Sedaj se pa prvotna vost do cela dementira in po ročila pravijo, da je pretendent prost in da zopet zbira svojo čete za nov odločen napad ter jih je ravno te dni pomnožil s četami znanega poglavarja saharskih rodov Bu Amoma, ki je poslal pretendentu svojega sina z 2000 možmi. Po drugem viru so nahaja sedaj Bu Ilamara v oblasti Riatakabylov, ki ga hočejo
izročiti sultanu le proti visoki odškodnini No ta vest pač ne more biti resnična, kajti sultan bi se gotovo ne strašil nobenih žrtev, da si zagotovi osebo najnevarnejega nasprotnika. — Iz vseh teh različnih vesti moramo pa uvideti, da vstaja v Maroku še daleko ni udušena, marveč se lo še dalje razširja. Če se obistini vest o združenju Bu Himare s sinom, se bo vstaja širila celo do algirBke meje, kar bo sultanov položaj le še otež-kočilo.
Iz brzojavk.
Gosposka zbornica ima prihodnjo sejo v ponedeljek ob 1 uri pop. Na dnevnem redu je konverzijska predloga. — Rusija dobi ustavo? Nekateri krakovski listi se pre]eli poročila iz Rusije, glasom katerih je notranji minister izdelal načrt nekake ustave. Deželni stanovi bi volili po dva zastopnika, iz česar bi nastala nekaka druga zbornica. — Konverzija skupnih rent in vojaške kavcije. Vojni minister je izdal naredbo, glasom katere povodom konverzije vojna uprava ne bo zahtevala zvišanja vojašk h kavcij. O uradniških kavcijah so doslej šo ni čulo kaj enakega. — Reforma zborniškega poslovnika. »Gaz. Nar.« meni, da s sedanjo reformo poslovnika ne bo nič, ker sta vlada in levica proti takemu poslov niku, ki bi res pripomogel k normalnim raz meram v parlamentu. Trdne, proti nemško-liberalne večine ne mara ne vlada ne levica.
—	Angleški parlament se snide zopet 17. t. m. živahna razprava bo o Chamberlainovem potovanju po Juini Afriki.
—	Revolucija v centralni Ameriki. Radi velikih domačih nemirov je v celi republiki Guatemala proglašeno obsedno stanje. — Obnovitev Dreyfusove afero. Soc. posl. Jaures b.) predlagal v zbornici, naj se izvoli po sebni odsek 33 članov, ki naj popolno samo stojno presoja zadnjo Dreyfusovo pravdo.
—	Venezuela in evropske vo
1 e s i 1 e. Zastopnik Venezuele, poslanik Bowen, je pritrdil zahtevi angleško vlade, naj se sporna zadeva poyeii razsodišču v Haagu
Papeževa siavnost pri Sv. Barbari pri Mariboru.
Sv. Barbara pri Mariboru, dne 6 febr. 1903.
To vam je bilo radovednosti, zanimanja in veselja na svečnico popoldne! Najbolj se je veselila papeževe slavnesti naša vrla mladina. Prostori župnišča so bili v nekaj trenutkih natlačeno polni. Udeležencev je bilo getovo blizu 300. Na primernem kraju jo visola podoba sv. očeta, lepo ozaljšana, ozadje pa je bilo pokrito z zastavami* v papeževih bar.ah.
Siavnost prične podpredsednik bralnega društva, posestnik Fr. Jiiger. s prisrčnim pozdravom vseh zborovalcev. Kaplan G o -m i 1 š e k prednaša slavnostni prolog, pevski zbor pa zapoje priljubljono volegrajsko himno. Na govorniškem odru nastopi sedaj kot prva govornica deklica Alojzija Cvikl. Na, kaj pa nam bo neki ta povedala? Ali bo kaj znala ? Take in enake misli so marši koga hipoma navdale, ko so videli nastopiti pnproato deklico. Pa kmalu je obrnila po zornost vseh, ko jo začela priprosto pa vneto razlagati življenje 8 v. Očeta Leona XIII. Letnice, številke so sicer suhoparne, pa govornica je znala vse tako povedati, da Brno jo z veseljem poslušali in nazadnje njen govor z odobravanjem pohvalili.
Mladenič Miha Domitar na to s krepkim glasom deklamuje dr. A Medveda pesem: »Sv. Očetu Leonu XIII.«, moški zbor pa zapoje Skraupovo »Papeževo himno«. Kdo pa bo sedaj še nam kaj povedal? O ta radovednost, kako je bila velika! Govoriti začne mladenič Janez P u 1 k o. V lepih besedah pojasni, kako Loon XIII. skrbi za vse narode, kako ljubi vse, tudi male narode, kako s posebno ljubeznijo objema Slovane. O tem priča praznik sv. Cirila in M toda, katerega je Loon XIII določil ra 5 julij za vso katoliško cerkev, pričajo n;egove besede, ki jih je izrekel v ogovoru slovanskih ro marjev I. 1881: »Po božjem s-k I e p u se kaže, da je slovanski narod prihranjen za posebne namene«. O tem priča tudi Loonovo neprestano prizadevanje, da bi se razkolni Slovani zopet zjodinili s katoliško cerkvijo. Naš slovenski narod je opetovano blagoslovil, z veseljem sprejemal poročila o krasnem verskem napredku med nami, in nam dal v osebi rajnega nadškofa, dr. Jakoba M i s s i a , štajerskega rojaka, prvega slo venskega kardinala. Vzroka dovoli, da tudi mi srčno ljubimo Leona XIII. Deklica L i zika Arnuž deklamuje na to pesem: „L e o n u X I 11. S 1 o v a n i", tri hčerke učitelja Š k o f i č a pa kaj ljubko zapojo
Foorsterjevo triglasno pesem za ženski zbor »Žalost«.
Poslušalci, radovedni seveda, si mislijo: Ali še bo kaj? Pa kmalu zagledajo ^a govorniškem odru deklicj Amalijo Š k o -f i c. Predmet njenemu govoru je bilo z a • sebno Leonovo življenje in delovanje v njegovem bivališču, v Vatikanu. V precej obširnem lepo prednaSanem govoru nam je podala mnogo prezanimivih, priprostemu ljudstvu doslej nepoznanih črtic iz Leonovega domačega življenja Kar je povedala, nam je bilo res šo vse novo. Kdo bi takih črtic ne poslušal z vso pazljivostjo? Ko je končala, so vsi zborovalci ploskali mladi govornici. Omenila je tudi, da Leon XIII. zlaga tudi pesmice. Da bi pcslušalci vedeli, kake pesmico zlaga sv. oče, sta Lizika Arnuž in Genovefa Krajnc deklamovali dve Leonovi pesmici, zloženi v čast sv. Kon-štanciju. Maš ni zbor pa nam je kaj lepo zapel Sattnerjevo krasno pesem .Nazaj v planinski raj!"
Pa vspored še ni končan. Nastopi še četrti in zadnji govornik, Janez Domitar. Opisal nam jo Leona kot slavnega vladarja sveto cerkve in modrega državnika. Omenil je, kako Leon z raznimi pobožnostmi pospešuje vsepovsod krščansko življenje, kako deluie za razširjenje svete cerkve po misijonarjih, kako se zavzema za delavsko ljudstvo in pospešuje pravo znanost in pravi napredek. Pove nam tudi, in dokažo v številkah krasni napredek katoliške cerkve za Leonovega pa-peževanja. Nadalje ga proslavlja kot modrega državnika, ki ve povsod vse ukreniti tako, da je na korist sv. cerkvi. Zato ga ljubijo kristjani, spoštujejo drugoverci, mu pošiljajo krasne darove : n. pr. ob 25 letnici naš cesar zlati kip dobrega pastirja, dunajsko mesto dve veliki, dragoceni zlati svetinji. Naš narod nima zlata, ne srebra, pa mu ob tej priliki zopet poklanja svojo srčno ljubezen in zvestobo, in obljubo, da bo tudi v bodočo kot doslej vedno udan sveti katoliški cerkvi. Govorniku so vsi zbrani navdušeno pritrdili in z njim vred trikrat zaklicali: zjivio papež Leon XIII.! Vsak je priznal, da je zadnji govornik govoril izvrstno, vseskozi navdušeno ter je vse vnel za svetega očeta.
Po tem govoru dvignemo na vzvišeno mesto malo učenko, Miro Kranja, hčerko tukajšmega za vsa dobro vnetega nadučitelja Fr. K r a n j c , ki nam ozaljšana s papeževim trakom tako ljubeznivo in otro ško ganljivo deklamuje pesem »Leonu XIII. otroci«, da je marsikdo bil ganjen do s-ilz. Z nedolžnim otrokom smo tudi mi klicali :
Za Te živeli, za Te molili
Bodemo, bodemo vsi. Tebe naš Oče, Tebe naš Leon, Bog naj še dolgo živi!
Siavnost zaključi mogočna enoglasna »Papeževa pesem«, skladba Mittererjeva, ki končno preide v čveterospev. Naredila je na poslušalce najboljši utisek.
Obširni vspored je bil dovrSen v dveh urah. Naše ljudstvo je do dobra spoznalo sv. Očeta kakor v zasebnem, tako v javnem življenju in delovanju, ga občudovalo kot prijatelja Slovanov in enega izmed najslav nejših cerkvenih vladarjev. Najbolj zanimiv je bil nastop naše mladine v govorih in de-klamaoijah. Pa uo tudi naši mladi govorniki in govornice izvrstno vsi izvršili svojo na logo 1 Seveda, truda je bilo treba, truda, pa sledilo je krasno plačilo. Ljudstvo je bilo veselo, zadovoljno. Marsikdo je rekel: Ni mi žal, da sem moral prebiti dve uri v veliki gnječi! Bilo je res lepo! Sedaj vem, kdo in kaj eo naš sedanji sv Oče!
Z zadovoljstvom smo se razšli. Te lepe slavnosti ne pozabimo tako kmalu. Ob vaaki priliki pa ponavliamo in Se bomo ponavljali iz ljubezni in navdušenosti za velikega Leona besede »Papeževe pesmi", s katerimi smo končali jubilejno slavnest:
Naj Ti verigo na roke In križ ua rame polože; Naj z vencem trnjevim sovrag Te rani do krvavih srag, — O Leon, mi s Teboj smo vsi Do konca Tvojih zemskih dni!
Bodite pravični delavstvu!
Iz Idrijo, 9. febr.
V »Slov. Naroda« št. 30 razkoračil so je neki »ljudski prijatelj« čez krščansko organizacijo v Idriji. Oiobito mu leži v želodcu erarična hiša št. 272, katero ima v najemu »krščansko gospodarsko društvo«. Ta »ljudski prijatelj« ceni to hišo na 40 000 kron. Če se spremene krone v staro desetice, potem bi že šlo. Drugače pa ni kdar ne!
Dobro vemo. zakaj ta »ljudski prija tolj« tako kriči! Vplivati hoče na uradno in vladno kroge, da bi čim vifje postavili ceno za hišo. Misli si: klerikalci so si v glavo ubili ter bodo silili, d >biti hiši za vsako še tako visoko ceno. Plačevati ne bodo mogli
in ko tako postanejo insolventni, potem bo šla tudi krščanska organizacija rakom žvižgat I A motite se! Dobro vemo, koliko je ta hiša vredna, ta krasna palača, kateri še nova realka ne bo kos, in koliko ste vredni obe ponujeni hiši!
Daljo pa sploh ne gremo, ker vemo, koliko breme si smemo na ramona naložiti. Nikar ne mislite, da se bomo toliko zadolžili, da bi potem v preglednem času radi prodate naše posesti v vaše veselje boben pel po Idriji. O, tako daleč ne bomo šli! — Vi pač lahko drago kupujete hiše po Idriji na občinske stroške, vsaj to Vas nič ne boli in vest Vas tudi prav nič ne peče radi tega, čeprav je tako rahločutna, pač pa občutijo Vašo generoznost idrijski davkoplačevalci v polni meri, kasneje pa jo bodo še bolje občutili.
Mi pa znamo ceniti vsak krajcar, ker vemo, da smo si ga s trudom in v potu svojega obraza zaslužili, in radi tega ne bomo brez potrebe denar trosili.
Ta »ljudski prijatelj« pravi tudi, da kršč. gosp. društvo plačuje premalo najem-ščine. Mi pa imamo v tem oziru čisto drugačne nazore. — Poglejte erarično gostilno »pri črnem orlu« in primerjajte jo gledč obsežnosti in stavbenega stanja z našo najeto hišo, in zapazili bodete velikansko razliko I
Veliki hlevi, obsežna pivarna, prostorne suhe kleti, v katero ne pride nikdar Ni-kova, še celo v najhujši povodnji ne, potem so ozirajte na lepe gostilniške in druge prostore v gostilni sami, razmotrivajte z vašim vse stvari do dna segajočim umom tudi, v kakem lepem stavbenem stanju je go stilna, premišljujte, vi »globokomisleci«, da ima najemnik toliko sveta, da lahko priredi par goved in nekaj prešičev, in veste, kolikšno najemščino plačuje od te hiše erarju ta najemnik, ki ne dela v gmotni prospeh kake dobrotvome korporacije, kakor mi? — — Za to lepo posest, katero bi mi takoj prevzeli in tudi še višjo najemščino plačevali, daje na leto 550 gold. ali 1100 K. — Koliko je žo g. Tinče pomagal erarju za to posestvo? Kolikor se spominjamo, je veselo mencajo roke. pravil, da dobe liberaloi hišo za 15.000 gld. In za našo borno hišo, ka tero nam »nekavalirski inteligentnejši« tako pogosto v obraz mečete in katero, kakor sami dobro vesto. ob povodnji liki Noetovi ladiji krog in krog obdajajo preobilni valovi Nikove in Idrijce, plačujemo mi reveži, ki smo navezani le na krvave žulje naših rok in ki jemo le tisti kruh, katerega nam dosti krat neprijazna roka reže, celih 100 gold. najemščino, ki je v primeri z ono od gostilno »pri črnem orlu« mimogrede rečeno zares p r e o b i 1 a !
Mi pa smo vendar toliko kavalirji, da ne očitamo možu nikdar njegove najem-Sčine ter mu je tudi ne zavidamo!
Gospodje liberalci! Obdržite mirno kri tudi v predpustnem času. Vsaj ni treba, da bi se v Idriji vso tako godilo, kakor si vi želite! Pustite tudi drugim ijudem dihati 1 Ako pa bodete šo dalje v naše akci|e dre zali, bomo v prihodnje nekoliko prost oje govorili. Če bo potem kdo imol dolg nos, naj sam sebi pripiše. Saj se razumemo!
Dnevne novice,
V Ljubljani 12 februvarija Nemška iola v — Škednju. Nemški »SchuLverein« otvori s prihodnjim Šolskim letom nemško šolo v slovenskem Škednju pri Trstu in zatrjuje se tudi, da je tej nemški šoli zagotovljena podpora od strani države ! Opravičeno vsklika »Edinost« : »Za par nemških otrok na industrijskih pod-jetjih v Skednju, ki so po velikem delu celo inozemci, ima vlada denarja in najbolje volje; da bi pa tisočem slovenskih otrok, pripo-znamh po nje lastni statistiki, dala eno borno slovensko šolo, v to nima ne denarja in še manje — poštene volje !«
Sodnijski izpit je napravil s prav dobrim vspehom g. Jožef Zdolšek, c. kr. avskultant v Celji. Sedaj sta že dva slovenska izprašana avskultanta, namreč g. Zdolšek in g. dr. M u 1 e j , pa nadso-dišče lo še no razpiše izpraznjenih mest na Spodnjem S:ajerskem, ker čakajo gospodje pri nads^dišču, da napravijo še nemški av-skultantje izpite.
Sodna vest. C. kr. avskullant Tren-k o r iz Cjlja je prideljeu začasno c kr. okrajnemu sodišču na Vranskem.
Umrl je v Gabrijah pri Moravčah vele-spoštovani podobar g. Andrej Rovšek, oče čislanih bratov gg. kiparjev Andreja in Antona Rovška in lastnika foto grafičnega ateljeja g. Davorina Rovška. Pokojnikova dela se nahajajo po raznih cer kvah na Kranjskem. V nedeljo je bil šo v
cerkvi, v ponedeljek zvečer je obolel in včeraj je za vedno zatisnil oči. Naj v miru počiva blagi mož! Njegovi rodbini naše naj iBkrenejše sožalje !
Umirovljenje Nj. Veličanstvo oesar je podelil pisarniškemu ravnatelju deželnega sodišča v Trstu g. Antonu Korenu povodom zaprošenega umirovljenja naslov cesarskega svetovalca.
—	Potres na Reki. Včeraj popoludne ob 2. uri 47 min. so na Roki čutili lahek potresni sunek.
—	Mrtveca našli. Jurija b o 1 a r j a iz Krope, katerega so že dalje časa pogrešali, so našli mrtvega v Savi pri Okroglem.
—	Detomor sad grešne ljubezni je uničila dekla Frar.ica Golcb iz Srednjega Bitinja šmartinske fare pri Kranju. Dne 4. t. m. po noči je povila doma dete moškega spola, ki je prišlo predčasno živo na svet. Pri njej je bila mati. Pripoveduje se, da je nečloveško mater k uničenju deteta progo voril liubimec. Dete je bilo zakopano v gnoj. G. dr. Globočnik iz Kranja, kateri jo bil poklican, je konštatiral umor in dete, katerega rojstvo je morilka hotela sprva utajiti, je odpeljal v Kranj k obdukciji.
—	Ponarejeni bankovci V Anooni na Italijanskem so izsledili delavnico, v kateri so ponarejavali avstrijske bankovce po 10 kron. Ti ponarejeni bankovci so bolj temno modre barve, kakor pravi Orel in ogrski grb sta na ponarejenih bankovcih s poprečnimi črtami narejena, na pristnih pa s pikami. Grb ponarejenih bankovcev je bolj s^itlo črtan, številka »10« in besede »Zehn Kro-nen« in »Tiz koronat« so ni ponsrejenh bankovoih jednako temni kakor drug del bankovcev, na pristnih bankovcih pa se. Be sedilo se glasi pri pristnih bankovcih »Die Nachmachung der Banknote w i r d gesetz lich bestraft« pri ponarejenih pa se glasi: »Die Nachmacbung der Banknote \v i n d gesetziich besttvf.« Ti ponarejeni bankovci krožeju tudi po Kranjskem in jih izdajajo razni agontje italijanskih ponarejevalcev.
—	Novorojenca sežgala. Posestni-kova žena Marija Darovec v Gorenji straži, občina Preči na, je povila te dni otroka. Ker otrok po porodu ni dal glasu od sebe, položila je babica novorojenčka na peč, »da pride k sebi«. Olrok je skoro pričel ječati, a pustili so ga na zikurjeni peči skoro dve uri. Ko so ga vzeli s peči, bil je otrok na raznih mestih tako sežgan, da je padaia od njega proč koža. Otrok je vsled opeklin drugo jutro umrl
—	Ogenj na Savi pri Jesenicah je v skladišču desk in sodov kranjske indu strijske družbo napravil 4000 kron škode. Požarne brumbe z Jesenic. Savo in Koroške Bele so ogenj pogasile. Ogenj je povzročil neki delavec s tlečo cigareto.
—	Ne marajo boja z Lahoni. socialni demokratje v Trstu so izdali oklic, v katerem pozivljejo svoje pristaše, naj se vzdrže volitve v mestni zautop.
—	Poroke Poročil se je v Mariboru urednik g. F e r d o Leskovar z gdč Ano Malner. — V Ptuju se je poročil odvetniški uradnik pri dr. Ivanu Glaserju g. M. Planinšek z gdčn. Cecilijo A m o n. — Dne 14 t. m. se poroči odvetniški kandidat pri dr. Krisperju v Ljubljani g. dr. F e r d. M ii 11 e r s hčerko maribor skega notarja g. dr. Firbasa, gospodično P. F i r b a s.
—	Samomor 82 letne žene. V Go rici se je usmrtila 82 letna majorjeva vdova gospa Matilda pl. B e r a n. Prerezala si je žile na vratu. Služkinja jo je našla zjutraj mrtvo na zefi. Gospa se je že večkrat poskusila usmrtiti.
—	Smrtna kosa. Predvčerajšnjim so pokopali v Gorici g. A. G 1 o b o č n i k a, c. kr. policijskega nadzornika v Gorici, ki je umrl v 52. letu svoje starosti. Globočnik je bil doma z Gorenjskega. — V Brežicah je umrl posestnik hotela »Lloyd« g. Jurij K o 1 e n e c v 67 letu svoje dobe. — Umrl je načelnik gl^sovite tržaško in roške tvrdke z lesom g. Tomaž Schadelloock. Pokopan bo v Trstu.
—	Občeznano dajč Mautner jeva napojena semena za krmsko repo najobilnejši pridelek Prav tako izvrstna in nepresežna so tudi Mauthnerjeva zele-njadna in cvetlična semena
LjufoljaMSfee novice.
Ustanovni shod ljubljanske krojaške
zadruge za prodajo surovin.
Misel o zadružništvu prodira čim dalje bolj. Obrtniki so prišli vsaj deloma do spoznanja, da se jim je treba oprijeli organizacije, balera se jim nudi od meroriajne strani. Glavna pomoč malemu obrtoiku so zadruge za prodajo surovin. Prvi pogoj pri malem obrtniku je, da dobi dobro in ceno blago, katero potrebuje za izdelavo Sedaj ho snu jejo po celi naši državi po vseh krono viru; h tako zadruge, in slišati je, da povsodi mnogo koristijo. Pri nas na Kranjskem ustanovila se je pred nedavnim časom čevljarska za druga za prodajo surovin.
Tudi med ljubljanske krojače zašla jo j ta misel. Požrtvovalni načelnik krojaške zadruge g. J e 1 o č n i k se je trudil, da vzbudi pri zadružnih članih misel, da tudi krojači ustanove svojo zadrugo za prodajo surovin. In res ss jo včeraj zvečer 11. t. m. vršil v Perlesovi pivovarni ustanovni shod »krojaške zadruge za prodajo surovin«.
Zadružni načelnik g. Jeločnik je pozdravil navzoče, predstavil iz Grudea došlegi gospoda obrtnega inatruktoria dr R ii c k e r • j a ter razložil pomen sestanka.
Nato je obrtni inštruktor navzočim raz ložil pomen in važnost zadrug za prodajo surovin. Ma!i obrtnik mora ravno na isti način skušati svoje potrebščine ceno pridobiti kakor kak veliki kapitalist. Ker pa nimajo mali obrtniki toliko denarnih sredstev na razpoUgo, treba je, da ae združijo. Vsak član plača gotovo svoto, in tako tudi mali obrtniki spravijo, ako ne ravno prav velik, pa vsaj precejšen kapital skupaj, kateri zadostuje, da morejo pričeti. Glavni pogoj obstoja tako zadruge pa je r e d n o in natančno poslovanje. Ako gre nekaterim pridobninskim zadrugam slabo, krivo je v prvi vrsti malomarno poslovanje. Zadruge, katere prodajajo surovino, imajo pa še neko drugo lastnost.
Govornik g. dr. R ti c k e r je nuglašal, da povsodi, koder so se take zadruge usta novile, imeli so obrtniki koristi, akoravno nekatere zadrugo ne vspevajo kakor bi morale, imajo pa vendar vspeh, da v dotičnih krajih, koder so take zadruge, trgovci znižajo cene blagu kajti prepričani so, ako tega no store, da v kratkem izgube vse odjemalcc. Najstarejša krojaška zadruga, koder prodajejo surovino, je v Brnu, katera izborno vspeva in ima precejšnjo svoto rezervnega zaklada. Na Dunaju so snuje enaka zadruga. V Roveretti je samo 10 članov in zadruga izborno vspeva. V Gradcu obstoji taka zadruga 10 mesecev. Prodaja samo krojaško pripravo, (Zugehor) in to proti gotovini. V tem kratkem času povspela je zadruga tako, da ima vrednosti 33000 kron Governik jo priporočal tudi ljubljanskim krojačem, ako ustanove zadrugo za prodajo surovin, naj izprva samo pripravo to je: gumbe, podlago itd., samo male stvari prodajajo in to proti gotovini. Konečno obljubi g. dr. R ti c k e r, ako krojači ljubljanski ustanove tako zadrugo, da bo izposloval državno podporo, obljubi pa tudi, da bo vse potrebno preskrbel, da čim preje začne zadruga delovati.
Sledila je nato daljša debata. G ispod Presker je bil mnenja, da s tem ne bo krojačem pomsgano, ako samo inaihne stvari kupujejo nekoliko ceneje; govornik želi, naj bi kroiači osnovali zraven tudi veliko kon lekcijo.
Gospod dr. Riicker je bil mnenja, da je treba z malim pričeti in sigurno delati.
G ospe d Sturm je v daljšem govoru podpiral mnenje g. dr. Riiekerja, izjavil se odločno za zadrugo, udaril po Židih in bc sploh postavil na antisemitsko stališče.
Gospod Kraigher je bil mnenja, da je med krojači premalo edinosti; treba je skupnega delovanja, ne pa boja. Eden konkurira drugemu. Ako osnujemo zadrugo zu prodajo surovin, ekušajmo tudi, da se Zjedi-nimo in postavimo enako cene!
Govorili so še gg. Potočnik, Casserman in Jeločnik.
Nato se je soglasno sklenilo, da so osnuje krojaška zadruga, v kateri se bodo prodajale su r o v i n e. Nadalje se je sklonilo, da bo vsak delež veljal 100 kron, katerega pa člani lahko v obrokih vplaču jejo, vendar se mora prvi obrok plačati najmanj 5 kron, nadalje pa člani lahko vpla čujejo vsak toden po 1 krono. Vpisalo se je takoj 18 član o v.
Skienilo se je, da imajo pristop tudi ženske — šivilje.
V pripravljalni odbor so bili voljeni go spodje: Jeločnik in Presker kontrolorjem pa g. P o r e n t a. G. R vi o k o r je obljubil, da bo navzoč pri prvem občnem zboru, kateri r.aj se vrši v štirinajstih dneh. Naglašal je konečno. da so povsod težkoče, » poprijeti se je treba krepko in šlo bo.
Gospod Sturm so jo nato zahvalil v ioaonu ljubljanskih krojačev obrtnemu inštruktorju ter ga prosil ara na daljno naklonjenost.
Tako imamo zopet novo mlado pridob ni isko zadrugo, kateri želimo mnego vspeha, o b onem pa svetujemo tudi gospodom obrtnikom po deželi, ch se prično krepko gibati in snovati slične zadrugo, katere jim bodo gotovo v korist.
Predpustna zabava - Meščanskega kluba«.
V krasoo okrašeni dvorani »Meščanskega ; kluba« so j« včeraj zvečer zbralo lepo šte : vilo članov »Meščanskega kluba«, »Krščan ske ženske zvei.e« in povabljenih gestov k zabavnemu večeru, ki je pričal, da bo pri reditelji pač niso zbali izrednega truda, da so aranžirali tako prijsstno zabavo. Večer je otvorila vojaška godba, nakar bo gospodična
Kreisova in gg. V e r o v š e k in Lier igrali zabavno igro »Snubač« ter želi mnogo odobravanja. Društveni predsednik g. L e -denik jo z vznesenimi besedami pozdravil goste, posebno članico »Krščanske žensko zveze«, r.akar smo na odru zazrli prekrasno živo podobo. Elegantni ples, katerega so je udeleževalo okoli 40 parov, je združeval družbo do jutra. Tudi v stranskih sobah je bila zabava kaj živahna in domača.
V tukajšnjem uršulinskem samostanu jo danes oh 3. uri zjutraj umrla S. Otiiija R u p n i k v 24. letu svoje starosti. Pokoj niča je bila doma ie Sv. Lovrenca pri Te-harjih. Obljubo je storila na bolniški postelji. Pogrt b bo jutri popoldne ob 4. uri. N. v m. p. !
Licealno poslopje je danes popolnoma podrto. Med stolnim župniičem, semeniščem in Mabrovo hišo se razprostira velikanski trg, katerega na eni strani omejuje Vodnikov trg. na drugi strani pa šolski drevered. Nekaj kupov zloženo opeke še spominja na nekdanie starodavno licealno poslopje.
Medvedki s Kočevskega mimo Ljubljane. Pred dnevi je v nt kem gozdu pri Kočevju neki drvar naletel na medvedki njo z mladiči. Drvar je komaj ušel medvedkinji in ao gn rešili le njegovi tovariši, katerih a» je medvedkinja zbala in zbežala v gozd, pustivši mladiče na mestu. Drvarji so mlade med vede pobrali in jih odnesli v Kočevje, odkoder jih je včerai zvečer pripeljal lovec kneza Auerapcrga v Ljubljano. Na kolodvoru jih je nahranil z mlekom in potem se z njimi odpeljal v St. Hipolit. Medvedki so bili prav nemirni in tulili kakor pravi stari medvedje. Ko je lovec vstopil z njimi v brzovlak, zatulili so s takšnim glasom, da so ljudje groze bežali in se še lo vrnili, ko so videli, da so živalice tako majhne, da so jih lii treba bati.
Poročil se je asistent južne železnice g. A 1 o j z i j V e h o v e c z gdč. N e ž i k o V i r a n t iz Logotca.
Srebrna poroka. G Ivan J u r j e -v e c in njegova soproga K a t i J u r j e -v e c sta te dni obhajala svojo srebrno poroko.
Volilni imeniki za prihodnje občinske volitve bodo od jutri naprej tekom 14 dni na vpogled.
Nesrečen padec Dimnikarski pomočnik Adolf Fntz pri Verhovcu na sv. Petra cesti št. 30, stanujoč na Poljanski cesti štev. 64, je mej potjo z doma na kolodvor na cesti Bpodrsnil in padel ter ei pri tem spshnil levo nogo.
Pogreša se Jakob Sterlekar, rojen leta 1861 v L poglavupri Dobrunjah drvar, sta nujoč v Tesarskih alicsh št. 3, se od 7. t. mes. pogreša. Sterlekar je bil umobolen. Dno 7. t. m. je šel iz stanovanja in do danes še ni prišel nazaj.
Zgubljeno in najdene stvari. Natakarica Helena M.rvar jo zgubila od Marije Terezijo ceste št. 16 po Dunajski cestiv Prešernovih ulicah, čez Marijin trg in po Spitalflkih ulicah do Mestnega trga zlato zapestnico. — Na čevljarskem mostu je zgubila neka gospa zlat poročni prstan, kateri jej je padel v vodo. Neki delavec je šel prstan iskat v vodo in ga je našel. — Kramarica Marija Olup na Starem trgu je zgubila na poti po Mestnem trgu do Starega trga zlato žensko uro in zlato verižico. — Na Cesti na južno železnico je našel neki vojak z'at poročni prstan.
Nezgode. Včeraj popoldne se je na cesti proti gradu Tivoli konj fijakarskega hlapca A'itona Markoviča splašil otročjega vozička m zdirjal. Zadel je z vozom ob kostanj na strani ceste. Zlorniio se je o;e in potrgala konjska oprava. Druga nesreča se ni pripetila. Na Dunajski cesti se je pri železniškem prelazu splašil konj fijakarja Ka-rola Hrastarja lokomotive in je planil na stran, da jo zlomil pri vozu o;e.
Zaprli SO Predovičeva hlapca Frančiška Lovrina in Matijo Bratelna, ker sta svojemu gospodarju okradla iz shrambe za orodje bakreno cev, žago in stermen, kar sta vse prodala Terezi Urbaniji in denar zapila. Nepoštena hlapca so izročili sodniji.
Dokazovanje s škafom. Anton H.ibar. hlapec pri Sarou v Korunovih ulicah št- 14 se je včerai zvečer spri z deklo Mirijo Sa-darjevo in jej zagnal škaf v glavo, da jej je prebil kožo na gla\i.
Dekla pobegnila. Eva Skribula, dekla v btreliskih ulicah št. 2, je ukradla sidoniji Schrey celo obleko, pelerino, rjuhe, srajce, servijete in dežnik in je po tatvini pobug nila iz Ljubljane. Skribula je tudi na sumu da je šo več drugih tatvin izvršila.
Književnost in umetnost.
*	Konoert Nadine SlavjanBkij v Gorici Po potovanju po Itaiiji dospe Nadino Slavjanskij v Gonco dne 4 marca. Koncert se bo vršil pn Dreheriu isti dan.
#	O koncertu Nadine Slavjanske v sultanovi palači se poroča : Sultan se dolgo časa ni mogel naslišati krasnega pe-vanja. Naposled je zahteval, da zbor zapoje
rusko himno »Bože, carja hrani!" Sultan jo je stoje poslušal. Ko je zbor končni, se je obrnil sultan k ruskemu poslaniku, kateremu je izrazil svojo zadovoljnost in mu naročil, naj jo tikoj izroči zboru. Ruski poslanik bo je obrnil do pevcev na odru in Nadine slav janske ter izpregovoril: »Nadina D rnitri jevna! Njegovo Veličanstvo sultan so srčno zahvaljuj« za visoki vžitek, ki ste mu ga priredili s svojim pevanjem. Nj Veličanstvo Vam želi vsak vfpth tudi v bodočnosti!« Nadina Slavjariska je stopila na kraj pozor nioe, obrnila oe proti sultanu ter odgovorila z jasnim in odločnim glasom : »V ime ce lega zbora se zahvaljujem Vašemu sultan-skeniu Veličanstvu za dobre iti laskave želje. Nam je drago, da smo Vam priredili mali užitek 8 svojim skromnim pevanjem. Želimo Vam Vašo sultansko Veličanstvo dolgo življenje, abodito milostljiv mnogim milijonom Vaših krščanskih podanikov«. Na oder je nato prišel neki Turčin, ki je izročil Nadini Slav-janski sultanov dar : 350 turških lir, bri ijantno zvezdo Stiskata II. reda za gospo Nadino Slavjanako, red Medžidiju II. reda za njenega soproga, vsakemu pevcu in \8»ki pevki pa je izročil jeden red za znanost in umetnost. Nato je sultan vea zbor še bogato pogostil.
* Najnovejše delo hrvatskega kiparja Rendiča je kip hrvatskega pisatelja Evgona Kumičiči. Kip jo izgotovljen v naravni velikosti in bo razstavljen na razstavi v Pragi meseca aprila.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Tatica v kranjski hranilnici prijeta. Marija Sagovec, šivilja v Ljubljani, je dne 81. januvarija t. I., kot smo žo javili, vzela knjižico kranjske hranilnice z vlogo 120 kron v stanovanju Jo-sipiue Majer ter hitela v hranilnico, da bi dvignila tam denar. Še o pravem času je pogrešila Majer knjižico ter je urno hitela v hranilnico, da prepreči realizovanje vložene svote. V svoje začudenje našla je tam Marijo Sagovec z izplačilnim listkom 7 roki, glasečim se na 60 kron. Mlada, šele* 18 let štora tatica, je bila aretovana, in tudi pri kazenski obravnavi ni storjenega dejanja ta jila. Obdolžonkc* je bila obsojena na dva meseca težke ječe. — T e p e ž. Med Francetom Cvetničem in Francetom Vodnjalom je bilo že daij čaaa neko nasprutje; 8. decembra zvečer srečala sta se pred Vodnja-lovo hišo v Nemški vasi ter sta se zgrabila; navstaii vrišč privabil je še Antona in Ja neza Vodnjal bratu na pomoč, pričelo so je ruvanje in Cvetnič je dobil na glavi težko rano. Dognalo sei je, da jo Cvetnič prišel pred Vodnjalovo hišo ter hotel s ailo v njo udreti, da so pa bratje to preprečili, ker je ležal notri bolni oče; dokazati ae pa ni moglo, je li ros bratov kdo t-vetniča po glavi udaril, kajti mogeče je, da ae je pri padcu ob kak oster kamen tudi lahko sam poško doval, zato ao bili vsi trije oproščeni, — Dva sovražna brata. B?ata Tone Šaja iz Juršioa in Jožef bajn sta v prepiru radi r<eke pravdne zadeve. Dne 10. nov. m. I. imela sta se zglasiti v tej sporni zadevi pri okr. sodišču v Ilirski B:strici, a sta so mej aabo izvensodno pobotala. Vendar je tlela v njunem notranjem še neka mržnja. Domu grede sta so vnovič zbosedila zaradi nekega pašnika. Pričelo se je na to z obli-gatnim zmerjanjem, ki je dalo povod pretepu. Jože Šajn ja brata Toneta z nožem Bunil in ga ranil, nasproti je pa ta z okovano palico odbil drugi napad, pri tem pa Jožeta zadel na glavo ter ga težko pošKo-doval. Sodišče je to smutralo kot čiii silo-brana tar je Toneta Šajna oprostilo.-— Dva bojevita brat s. V Kobalovi gostilni v Planini sprli so se v noči na 20. oktobra pr. 1. fantje iz Zgorenje in Dolenje Planine. Vendar v gostilni ni prišlo do tepeža, pač pa so je nadaljeval prep<r ša na cesti, kjer ja prišlo kasne|o do spopada. Posestnika sin Alojzij Hiad je že v Zgorenji Planini zvedel, da je tudi brat Jože zapleten v ta prepir; urno jo pritekel na l:ce mesta, tam zgrabil Lipeta Kobala za prsa ter ga vrgel parkrat ob tla, med tom ga je pa še hrat Jože s palico po glavi udaril ; nato sta zgrabila ša Toneta K^bala in ga 8 tako silo vrgla cb tla, da se mu je pri padcu deBna rofta zlomila, sodišče jo obsodilo Alojzija Hlad oa 4 J žeta pa na 3 mesece ječe.
Slovaki zopet obsojeni. Ravnokar se je končala v Nitri tiskovna pravda, o kateri s.oo nedavno poročali, in že ae nam poroča izpred budimpeštanake porute o novi obsodbi Slovakov. Miloš P i e t o r in dr. Jan M u d r o n sta bila obsojena, ker sta „raz-žaiila" madjarsko narodnost a ponatisom nekih že prej izdanih posmi Pietor jo dobil 3 dni in 80 K, Mudron 5 dni in 40 kron. Prvi if> vložil pritožbo ničnosti.
Kazensko postopanje proti odvetniku dr. Plklu. Pri c. kr. okrajnem so-dišSu v Marenbergu so biie 10. t. m. zaslišane priče zaradi zločina goljufije. Tudi dr. Piki je navedel svoje priče, med njimi
je voditelj mariborske nemške protestantske stranke, prej hud nasprotnik dr. Piklov, zdaj, odkar je dr. Piki potegnil z Nemei, njegov „intimus", iupan in še več drugih Nemcev.
Kazne stvari.
Naj no vej ie ed rasnih strani.
Dva dijaka vrgli iz vlaka. Ii Novegasada se poroča, da je neko srbsko svatbeno društvo vrglo med vožnjo iz vlaka dva mažarska dijaka, ker sta pela mažarske pesmi. Oba dijaka sta težko ranjena. Zaprli no nekega Srba Lazarja Jeftiča. — Kuga razsaja. Olasom vesti iz Liverpoola razsaja v Maratlanu (Meksiko) še vedno kuga. Več nego 12 000 prebivalcev je zapustilo mesto. Prodajalnioe so zaprte. Od 1. dec. ne prihaja noben parnik v tamošnja pristanišča. Rudniki bode morali zaustaviti delo. Vsak dan je do 20 slučajev kuge. Nad 200 bolnikov zdravijo v bolnišnici. Kuga še širi. — Številne aretacije. V Varšavi je policija aretirala veliko število tehnikov, inženirjev in dijakov radi anarhistiškega ro-vanja. — Umor in samomor. Na Dunaju je ustrelil gostilničarjev sin Karol Rain, kansonetno pevko Kaatner in sebe. — o t a v k a na španskem. Vlada je razpustila delavsko zvezo v Barceloni, društvo tiskarjev, in je določila, da se odborniki in predsedniki aretirajo, a ti so pobegnili.
Svetovaclavska. V čeških krogih se govori, da namerava državna vlada naložiti 3,000 000 K v novi založni »Du\čra«, ka tera ima sanirati »Svetovaclavsko«. S tem bi dobila nova založna sredstev, da izpolni vse zahteve.
Sleparska grofovska dvojloa. V Londonu je policija prijela grofico Raday in njenega mladega moža grofa Raday radi raznih goljufij. Iz Budimpešte poročajo o tem: Grofica Irma Raday, rojena Terenyi je stara 30 let ter je bila na glasu izredne lepote. Ko je bila stara 20 let, postala je žena nekega železniškega uradnika, od katerega je skoro pobegnila ter se spoznala z nekim budimpeštanskim profesorjem, katerega ime je ponaredila na raznih menjicah. Profesor je molčal in plačal. Sedaj si je izbrala nekega bankirja, ki je zanjo izdal nad 200 000 kron in katerega so končno zaprli, ker je ponaredil nekaj menjic. Na to se je ta izredna ženska omožila z mladim grofom Ra-day, katerega je budimpeštanska družba radi raznih nerednosti izključila iz svoje družbe. Ta grofovski zakonski par je potoval po raznih mestih in sleparil zlatarje in prodajalce dragocenostij. Dolgo je trajalo, predno so prišli na sled premetenemu grofu in zviti grofici.
Živemu postavili spomenik. Koncem leta 1899. so poročali listi, da je v bur-ski vojski Irec Curberry zgubil življenje. Njegovi rojaki so izdali oklic, naj «e mu postavi spomenik. Res so zbrali 3000 frankov in nedavno so Carberryju postavili spomenik. Carberry pa ni mrtev. Te dni je pisal svojim rojakom iz Afrike, da je živ in da se mu slabo godi. Ker je čul, da mu nameravajo postaviti spomenik, naj to misel opu-ste in mu raje nabrano svoto pošljejo. Tej praktični želji njegovi rojaki ne bodo mogli ustreči, ker Bpomenik že stoji.
Organizacija krščanskega trgov-atva. V Lvovu se je ustanovilo »Krščansko društvo malih trgovcev«, ki si je postavilo nalogo, varovati male trgovce pred izkori-ščevanjem židovskih veletrgovcev. Društvo UBtanovi veliko skladišče. Društvo se bo obrnilo do deželnega odbora, naj mu da sredstev, da more pri Židih zadolžene male trgovce razdolžiti.
Redkost Posestniku »Pibercu« na Poljšici pri Podnartu je skotila svinja 18 mladičev, ki so vsi čvrsti in zdravi.
Tajni arhivi in smrt cesarjeviča Rudolfa. Kakor je neki grel K., ki baje natančno pozna razmere na avstrijskem dvoru, povedal nekemu pariškemu žurnalistu, so takoj po smrti cesarjeviča Rudolfa pobrali vse listke in pisma, kar jih je zapustil. Zaprli so jih v prvi leseni kovčeg, ki so ga dobili, ter takoj zapečatili in poslali na Dunaj. Ta kovčeg se sploh ne sme odpreti in je pod varstvom dvornega arhivarja Alfreda pl. Siegenfelda. Po dvorni naredbi 50 let ne sme nihče odpreti teh pisem; potem pridejo v posebno železno kaseto tajnega ar hiva in bodo katalogizirani. Vsak dvor ima posebne statute za svoj tajni arhiv. Posebno natančni in strogi so statuti na avstrijskem dvoru, kateri ima pred vsemi evropskimi vladarskimi hišami najobsežnejši tajni arhiv. Tega meseca bo ga prenesli iz starega dvora v novo poslopje na Bailplatzu. PiBma bo v železnih kasetah in ves arhiv je tako pri-praven, da ga lahko takoj, če treba, dvignejo in preneso. To se je že enkrat zgodilo med napoleonskimi vojskami. S posebnim mehanizmom ga je mogoče takoj spraviti tudi skozi okno, ako bi bila posebna nevarnost. Leta 1939 torej, ko preteče 50 let, bo tragedija v Mayeriingu postala laBt zgodovinarjev in žurnalistov.
Katastrofa pri manevrih. Pri nočnem manevru angleškega brodovja okoli otoka Krfa sta trčili dve angleški ladiji. Oklopnica »Ploner« je udarila v torpedovko
»Orwell* in jo je preklala. Eden topničar in kurjač sta se zadušila, 13 mornarjev je utonilo.
Veliko itevilo železniških nesreč.
Is Washingtona v Ameriki poročajo: Meddržavna kupčijska komisija je objavila poročilo, po katerem je bilo v treh mesecih, končujočih se 30 sept 1903, ubitih 263 ljudij in ranjenih 2.613 v železniških nesrečah. Nesreč uslužbencev in nezgod pri vstopanju in izstopanju iz vlaka v tem času, je pa bilo 12.007, ubitih 845 in ranjenih 11.172. To so velikanske številke. Vlaki so skupaj trčili 1444krat, s tira skočili 1014 krat. — Škode železnicam je to doneslo 2,198 500 dolarjev.
češki velikai grof Harraoh, bi je velik prijatelj Dalmacije in ki je takorekoč inicijator akcije v velikem zlogu za okonom-sko povzdigo kršne, ali divno lepe in za vse Hrvatstvo velevažne Dalmacije, se uči sedaj (kakor posnemljemo iz listov) hrvatski, da bo mogel čim vspefineje povspeSevati svoj plemeniti namen. Grof Harrach pride skoro v Spljet. Ta obisk njegov velja interesom dalmatinskih poljedelcev.
Konec časopisa. Vsaka stvar ima svoj konec, in tudi časopis, ki ga bereš, najde po kratkem življenju svojo smrt. Ča sopisi se pokončujejo različno, a najnovejše je to, da jih bodo odslej tudi pohojali. Neka tvrdka v Ameriki je namreč začela pokupo-vati časnikarski papir, da iz njega dela pan tofeljne, ki stanejo samo nekaj krajcarjev. Ti pantofeljni so lahki in jako gorki ter silno po ceni. Koliko dobrot uživa torej človeštvo od časnikarjev! Ne samo, da mu glavo bistre in srce blaže — odslej mu bodo greli tudi noge!
Nemoralen trgoveo — zasačen. Trgovci s papirjem mnogo greša s tem, da prodajajo mladini nemoralne podobe. Že to, kar se vidi v razložnih oknih, kaže na velik upadek nravnega čuta, a kaj skrivaj prodajajo taki ljudje, presega vse meje dostojnosti. V Varšavi je neki oče videl pri svojem dečku tako nenravno podobo. Vprašal ga je, odkod jo ima. Otrok pove, da jo je kupil pri židu Freisingerju. Oče gre takoj tje in zahteva, naj mu trgovec pokaže kaj razglednic, da jih bo kupil. Ž d mu pokaže same dostojne podobe.v A kupec hoče kupiti nenravno podobo. Žid sež« v žep in mu takoj pokaže nekaj prav grdih. A oni ga prime takoj za vrat, in pokliče policaja, ki aretira kričečega Žida. Bil je obsojen na dva dni zapora
Pametna naredba. Mestni svet v Fultonu v Ameriki je izdal naslednjo odredbo: Vsak večer ob 8. uri bo parna piščalka trikrat zažvižgala v znak, da po onem času ne sme biti noben otrok pod 16. letom na cesti brez pravega nadzorstva.
Proti kvartopircem Nadškof poljski Stablevvski je izdal pastirski list proti ha-zardnim igram. V njem biča nesmiselne ha-zardne igre, ki so se vdomačile v aristokratskih krogih, in odvrača preprosta ljud stvo od takih zgledov.
Iredni naravni pojav. Iz Kalifornije se peroča: Pretekli ponedeljek je letel mimo Andersana svetel meteor, ki je bil podoben žareči kroglji in ki je v zraku napravil tak šum, da so se vzbudili prebivalci iz spanja. Nekaj minut potem je tri kilometre od mesta padel na zemljo, ter se je pri tem dogodila tako silna eksplozija, da se je mnogo hiš v mestu porušilo.
Društva.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda v Kranjski Gor i) priredi v nedeljo dne 15. februvarija 1903 z a -bavni večer v salonu hotela »Razor«. Vspored : 1. Iv. Baloh: Prolog. 2. Ž va slika. 3. I. Razlag; »Bodi zdrava domovina«, poje mešan zbor. 4. Gregorčič-Gerbič : »Eno davo le bom ljubil«, sopran solo s spremljevanjem glasovirja. 5. A. Hajdrih: »Sirota« , poje moški zbor z ait-solo. 6 »Mož in žena«, komičen dvospev. 7. H Sattner : »Na planine«, poje moški zbor z bariton-solo. 8. »Jaz ni sem Taljanka«, dvospev za sopran in alt s spremljevanjem glasovirja. 9 »Kmet Herod«, burka v dveh dejanjih. 10. Prosta zabava. — Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste po 1 K. Ostali sedeži po 60 v. Stojišča po 30 v. Č:sti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. K obilni udeležbi vabi	Podružnica.
(Muzejsko društvo za Kranjsko) ima, kakor smo že poročali, v petek dne 13. februvarija ob 6. uri zvečer v konferenčni sobi c. kr. 1 državne gimnazije svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu se nahajajo poročila o društvenem delovanju v preteklem letu, računski zaključek za leto 1902, proračun za leto 1903 in volitev predsednika in osem odbornikov za prihodnjo triletno dobo. Glede na važnost tega društva je želeti prav obilne udeležbe. — Ako se v določenem času ne zbere zadostno število društvenikov, skliče se na 7,7. uro drugi občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu navzočih.
(V korist »Delavskemu domu« v C e I j u) Be priredi v nedeljo dne 15. svečana 1953 v dvorani »Narodnega
doma« v Celju »Občinski tepček*. Burka s petjem v treh delih. Blagajnica se odpre ob 6. uri zvečer. Začetek točno ob 7 uri. Vstopnina: I. in II. vrsta 1 K 60 v., III. do VI. vrste 1 K. ostale vrste 60 v.; sedež na balkonu 80 v.; stojišča 30 v. Vstopnice ima iz prijaznosti v predprodaji Hribarjeva trgovina v Celju. Preplačila se hvaležno sprejmejo. Pri predstavi sodeluje pevski zbor »Delavskega podpornega društva«.
(Jugoslovanski klub n a D u-n a j u) si usoja vabiti s tem na pred-pusten večer, ki ga priredi 14. febr. v prostorih »Slovanske Besede« na Dunaju,
1.	BrSunerstrasse 7. Začetek točno ob 8. uri. Na programu so sledeče točke : 1. Coeur Dame. Veseloigra v enem dejanju. Nemški spisal M. Bernstoin. Pri tem sodelujejo gospa prof. Roisnerjeva ter gg. F. Kobal, B. Baebler in M. Pire. 2. Velezabaven solonastop slavnega ljudskega pevca kupletov , debituje g. M. Pire. 3. »Bucek in Buca na Dunaju« ali »Zakonska sreča, v kakšne nevarnosti lahko pride«, spisal Fr. Kobal. Sodelujejo: gospa pref. Reisnerjeva, gg. Fr. Kobal in Češark ter gdč. baronica Wimmerl. 4. Slavno znana muzikalična klovna Romeo in Julius, svirata s priznano preciznostjo gg. B. Baebler in M. Pire. 5. Pies. — Ker se je v zadnjem Času družbeno življenje v jugoslovanskem klubu prav lepo razvilo in ker žrtvujejo sodelujoči — pred vsemi naj omenimo za klub prezaslužno gospo prof. Reisnerjevo — jako veliko časa in vsa svoje moči v klubov procvit, se nadeja odbor, da se odzovejo dunajski rojaki vabilu v kar največjem številu. Gosti dobro doSli!
(Pred pustno veselico) priredi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki v n e d e 1 j o , dne 1 5. f e b r. t. 1. v društveni dvorani. Vspored: 1. H. Vogrič: ti Naša zastava", koračnica, tamburaški zbor.
2.	Ant. Foerster: »Zdravica«, moški zbor.
3.	» * * Komični prizor: »Zadnja dva goldinarja". 4 Iv. pl. Zaje: »Večer na Savi", moški zbor. 5. H. Vogrič: »Tisoč in en pozdrav«, valček, tamb zbor. 6. Iv. Bartelj: »Nos", šaljivi zbor. 7. A. Hribar: »Pesem o Kurentu", deklamacija, govori Jože Rihar. 8. J. Štrukelj :Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiče k. Veseloigra v dveh dejanjih. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin, stojišče 40 v. Začetek točno ob l/»7. uri. Čisti dohodek je namenjen za napravo novega slikanega zaBtorja. K obili udeležbi vabi
odbor.
(blovensko ka t. aka d. društvo »Danica« na Dunaju) priredi v četrtek, dne 12. februvarja 1903, svoj V. redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »Zarje«. 3. Poročilo od borovo. 4. Poročilo društvenih odsekov. 5. Slučajnosti.
(»D e 1 a v s k o bralno društvo«) v Kamni gorici priredi v nedeljo dne 15. svečana 1903. v prostorih gospe Mariie Pesjak veselico. Vspored: 1. Nagovor. 2. Da-lavska pesem, Fr. Ferjančič, moški zbor. 3. Oj hišica očetova, P. A. Hribar, mešan zbor.
4.	Kviško bratje, H Volarič, meški zbor. 5. Kmet Herod, igra v dveh dejanjih. 6. Bodi zdrava domovina, F. S. Vilhar. 7. Udoj, J. pl. Zaje moški zbor. 8. Prosta zabava s petjem. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina: Sadeži I. 60 vin, II 40. vin.; stojišča 20 vin. Za ude in otroke 10 vin. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
Darovi.
Poslani našemu uredništvu.
Za škofove zavode: G. Ivan Zupan, kurat v Sampetru 20 K. — G. Karol Lanasi, župnik v Nadanjem Selu 2 K 40 v.
Za Jeranovo dijaško mizo: G. Ivan Zupan, kurat v Sampetru 20 K. — G. Fran Lavtižar, nadučitelj v Sanartnem pod Smerno goro 2 K.
Za dr. Lampetov spomenik: G. Ivan Zupan, kurat v Šempetru 10 K.
Bog plačaj!
T^tafonsk« m bnolMm poročil*.
Sežana, 12. febr. Konzistorialni svetnik in vpokojeni c. in kr. kapelan Edvard Legat je sinoči umrl v dobi 55 let. Pokopan bo jutri dopoldne ob 9. uri.
Dunaj, 12. febr. Člani »Slovanske zveze" so včeraj v odseku vsi glasovali proti vojni predlogi, dasi je vlada z vso silo pritiskala na jugoslovanske poslance že pred klubovo sejo, naj ne store sklepa, da bodo glasovali proti. Ko je potem „Slovanska zveza" storila sklep, da glasuje proti vojni predlogi, je vlada z največjim pritiskom skušala doseči, da bi Jugoslovani v odseku '
glasovali za vojno predlogo. Zadevo je izročila sekcijskemu svetniku grofa P a c e , ki je klical posamezne poslance k sebi in jih na vse mogoče načine skušal pregovoriti. Poslancem se je dejalo, da bo imelo za Jugoslovane slabe posledice, ako glasujejo proti predlogi, doČim bi se vlada morda utegnila v nasprotnem slučaju ozirati na želje Jugoslovanov. Poslanci »Slov. zveze" so ostali neizprosni in so imeli le en odgovor: kako vlada postopa proti Jugoslovanom in da nimajo zaupanja do nje.
Dunaj, 12. febr. V odredbi financ, ministra glede konverzije rent je tudi določeno, da se pri izplačilu kuponov 4'2°/o rente vsako pričeto polletje popolno izplača, tako da se bodo prejemali aprilski in majski kuponi te rente tudi pri onih kategorijah, ki se konvertirajo, z 2-l°/0.
Dunaj, 12. febr. »Information" pripoveduje, da bo novim iustičnim ministrom imenovan predsednik višjega deželnega zsodišča v Zadru dr. G e r t s c h e r.
Dunaj, 12. febr. (C. B.) Zbornica nadaljuje drugo branje konverzijske predloge.
Dunaj, 12. febr. (C. B.) Velika vojvodinja Alice Toskanska se je vrnila s hčerama v Soinograd.
Dunaj, 12. febr. (0. B.) Stanje nad-vojvodinje Elizabete se je toliko poslabšalo, da se je razširilo vnetje na celo levo pljučno poluto.
Dunaj, 12. febr. Proti vojni predlogi so včeraj v vojnem odseku glasovali: Jugoslovani, Mladočehi, Vsenemci, radikalni agrarci. krščanski socialci, socialni demokrat Sihuhmeier in član katoliškega centra Haueis. Odsotni so bili Tschernig2, Mauroner, B.irtoli in Was-silko. — Poročevalec je Popowski.
Dunaj, 12. febr. O princezinji Lujizi se čujejo zopet vsakovrstne stvari. Tako trdijo listi, da tudi po sodbi, katero je v protestantskem smislu oddalo sodišče in kratkomalo ločilo zakon, ne bo mogla prince-zinja Lujiza poročiti Girona, ker je Giron kriv prelomitve zakonske zvestobe. Giron se je včeraj pripeljal v Genf z bratom princezinje a ni bil puščen v zavod „Le Metaire" nakar je zopet odpotoval. Nekateri listi pišejo, da je princezinja Lujiza poklicala Girona, ker ji ne dovolijo videti njenih otrok. Govori se, da je krasno ležeči grad Huttenstein pri St. Gil-genu na Gorenje Avstrijskem odločen za nadalnje bivališče princezinje Lujize. Pisma se princezinji nič več ne izročajo.
Maribor, 12. febr. Posestniku Pe-kliču so zgoreli trije otroci, ko je bil po opravkih z doma.
Praga, 12. febr. Deželni odbor je zavrnil zahtevo vsenemških pročod rimovcev, naj se iz javne bolnice v Toplicah odstranijo usmiljene sestre.
Zoiija, 12. febr. Časopisje povdarja, da od Avstrije in Rusije predlagane reforme nimajo v sebi ničesar, kar bi spremenilo status quo na Balkanu, da se pa Turčija kljub temu ne bo udala. Turčija je poslala Bolgariji poročilo, v katerem pravi, da radi koncentriranja vojske ne namerava zlega. Kljub temu je na vzhodni turški meji koncentriranega na tisoče vojaštva. Macedonski odbor je pozval vse bolgarske častnike, rodom Macedonce, naj še pred koncem meseca februvarja k vi tiraj o in vstopijo v vrste vstašev. Vladni bolgarski krogi so se odločili, da v slučaju, ako bo vznemirjenje radi mobilizacije turške vojske naraščalo, da bolgarsko vojsko tudi deloma mobilizirajo, v prvi vrsti divizije v Zofiji in Filipoplu. Ker se vojaški novinci od dveh naborov takoj pokličejo pod orožje naraste, število bolgarskih vojaških novincev od 18.000 na 36.000,
Petrograd, 12. febr. Vse železniške postaje so dobile nalog, naj ukrenejo
potrebno, da se takoj napravijo vojaške brzojavne naprave.
Carigrad, 12. februv. Angleži so vjeli v rudečem morju 60 turških morskih roparjev.
London, 12. febr. „Central Newsu" se poroča iz Petrograda: Vsi ruski rezervni častniki so dobili nalog biti pripravljeni, da v slučaju mobilizacije morejo v teku 24 ur vstopiti v armado.
London, 12. febr. Veliki tukajšnji listi so določili že poročevalce in način poročanja z vojnega pozorišča na Balkanu.
Guatemala, 12. febr. Za republiko Guatemala je proglašeno obsedno stanje.
Spominjajte se
ljudskega sklada.
Meteorolcgično poročilo.
Vifiina nad morjem 306.2 m,.srednji zračni tlak 74fi"0 mm
Ca s opa-totanja
Stanje	I	Tempe«
baro-	I	ratura	,, , .
metra, i po I	V«tr<»"
t mm. I	Celsiju (
11) 9. zvež. | V45'8 | 3-2 1 si. szah.
Jasno
-ji' 1 j si. ssvzh. | 7*4 'moč. jzah.| Srednja včerajšnja temperatura 2-<t" normale, —0 ti".
19| 7. ;jutr. | 742-6 I |2. popot.| 738 2 |
Diiiiiij.ska borza
dn<5 12. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....1C0'90
Skupni državni dolg v srebru.....100 90
Avstrijska zlata renta 4% .....121-15
Avstrijska kronska renta 4%.....ltU'45
Ogerska zlata renta 4% ......121-20
Ogerska kronska renta 4% .....i»9'70
Avstro-ogerske bančne delnice 600 gld. . 15"8i>
Kreditne delnice, 160 gld..............603 PO
London vista......................239-95
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dr?,, velj.	117 071',
20 mark........................33 44
20 frankov (rapoleondor)......19 08
Italijanski bankovci.........9.V40
C kr. cekini...........11-32
157 1—1
Tužnim srcem naznaujamo njamo pre-žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog in oče
Andrej Rovšek
podobar v Gabrijl pri Moravčah
danes dne 11. febr. ob 10 uri dopoludne po kratki mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v (>8. letu mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega ranjkega bo v petek j 13. t. m. dopoldne ob V,9 uri na pokopališče v Moravčah.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
Gabrije pri Moravčah, dnč 11. febr. 1903.
Katarina Rovšek, soproga — Andrej, | Davorin, Anton, Štefan, Maks, , Ludovik, sinovi. — Kati, hči. — Marija roj. Pogačnik, Marija roj. Ma-1 stek, Franja roj. Kos, sinahe. — Ivan Hafner, zet. Marija, Mirica, Danica Rovšek, unukinje.
Mesto posebnega obvestila.

okoli 35 let stara, z dobrimi spričali, dobi stalno službo.	168 3—i
Kje, pove upravniitvo „Slovenca".
Služba
se razpisuje v župniji Špitalič, p. Motnik.
Če hoče poučevati v zasilni šoli, ima postranskega zaslužka 400 kron na leto. Več povč župni urad.	138 4—2
Kubseih deležev
šentjanške premogovne družbe na Dolenjskem
(Johannesthaler-Kohlengewerkschaft)
po
prosto vsakoršnih prepisnili pristojbin, je še nekaj dobiti. Pristopnice in druga pojasnila iz prijaznosti pri
Splošnem kreditnem društvu
169	v Ljubljani, Gosposke ulice št. 7.
VABILO
na
V.	redni občni zbor
Kmetijskega društva
v Ribnici, registr. zadruge z omejeno zavezo,
ki se bode vršil
v nedeljo, dn£ 1. sušca I. 1903 ob 3. url popoldne
v družbeni hiši št. 3 v t^ibniei.
o o V s p o i1 e d:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računa za 1. 1002.
4.	Dopolnilna volitev petih članov.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti,
Ribnica, dne 6. svečana 1903.
Načelstvo.
VABILO
na
VI.	redni občni zbor
hranilnice in posojilnice y Zg. Tuhinju
registr. zadruge z neomejeno zavezo,
kateri se bo vršil
v nedeljo, dne 1. marca 1903
ob 3. uri popoldne v stari šoli.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računov za 1. 1902.
3.	Volitev načelnistva in nadzorništva.
4.	Slučajnosti.
Odbor.
12 10
Sveži
pustni krofi
so dobiti vsak dan v slaščičarni in pekarni
Jakob Zalagnik
Stari trg št. 21
in
Mestni trg 6.
Naročila se točno izvršujejo.
i
Enonadstropna hiša
7. prsoodarskim poslopjem v Zgornji Šiški št 86 se proda iz proste roke. Ponudbe
se sprejemajo do 20. ttga meseca. Več se izve ravno tam.	162 3—2
Lepo predivo
cele vagone in manjše partije, kakor tudi fižol
<g»
krojaški mojster v Ljubljani, petra oa5'P 2
se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanje duhoven-ske obleke in talarjev po najnovejšem kroju in po nizkih censb.	33 8—4
Anton Koleno v Celju. Kdor kaj ima, naj takoj naznani.	122 6—4
di nmn+O hftWO v kositarnihSkatljicah za \JliJ	Ifll</ l^O razprodajalce in lastno
uporabo se dobč pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice 524 5 12—8 Vnanja naročila proti povzetju.
Spretni prodajalci,
zmožni jezika slovenskega in nemškega v besedi in pisavi, znani s kupci, se takoj in za stalno sprejmo proti visoki proviziii. Ponudbe pod ,,R. S poste restante Ljubljana. '	136 3-2
llfA TPtlO s kletnim jamstvom razlilo tCllU pošilja tovarna ur v Mostu
HANN8 KONRAD
trgovina z urami In zlatnino mosl (BrUx) St. 234, Češko. Dobre rem. ure iz nikla gl.3'75 Prave srebrne rem. ure „ 5'80 pristne srebrre verižice „ 120 Buddniki iz nikla . . „ 1*96 Moja tvrdka je odlikovana g s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno. 673 100—81
Št. 5396
Razglas.
170 3-1
V smislu § 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dn<š 5. avgusta 1887. I., št. 22 dež. zak.) naznanja se javno, da 80 imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v obiinski svet sestavljeni in da se smejo
od petka 13. dne t. m. skozi 14 dni
v pisarni magistratnega tajnika (Mestni trg št. 27, II. nadstropje, soba št. 5) ob uradnih urah pregle.lavati in proti njim vlagati ugovori.
O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ijubljane,
dne 10. februvarja 1903.
dvajsetega stoletja B—r 1901 - 2000
z načelno podobo v barvah In Jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor Gregorl) Pečjak. «
Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)," v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več. JSNSNSvSVSvrvSvB
n
Kovaški pomočnik
dobi takoj delo pri Andreju Zeleznik-u v Zavšeniku, železniška postaja Sava; pošta Zagorje ob Savi.	139 3-2
Vozni red
avstrijskih državnih železnic, veljaven od 1. okfobra 1902.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v sred" njeevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj-nemu času v Ljubljani za 2 minud naprej.
Odhod iz I^jubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri 24 miti., po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selz-thal v Aussoe, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stejrr, Line, na IJunaj via Amsletten. Ob 7. uri .1 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Kranzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijina vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevja
in v Novo mesto Ob II. uri lil min. dopoldne osebni vlak » Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne mešani vlak 7
Kočevje in v Novo Mesto. Ob 3. uri 50 min. popoldne osebni vlak v TrbiS, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amsletten. Ob 7. uri 8 min. zvečer mešaui vlak v K<>
čevje in v Novo Mesto. Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra. Gmun-dena, Ischla. Ausseea, Pariza Geneve. Curiha, Bregencu, lnomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka. Ob 8. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. liri 10 min. dopoldne osebui vlak 3 Dunaja, via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak iz
Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob 8. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 8. uri SI min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Frantjovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solnci. grada, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Ob
Odhod iz I<jubljane (drž. kol./
7. uri 28 min. zjutraj v Kamnih,
n 05 „ popoldne n „ 6. „ 50 „ zvečer „
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob (i. uri 49 min. zjutraj „ 11. „ OO „ dopoldne O. . 10 „ zvečer
iz Kamnika,
Odhod:
Ob 7-15 zjutraj „ 2-13 popoldne
6'05 zvečer
Prihod:
Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne
6'59 zvečer.
ST Nakup ln prodaja "SS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. [•varovanja za »gube pri ftrebanjlb, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromese za vrako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„11 K B C U M«
l.,Wollzeilel0in13, Dunaj, I., Strebelgasss 2.
Pojasnila 'M v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienth
glavnio.	134 159
luUjatelj in odgovorni arami*. Br. i|*«gl|..2ltslk.
Zlsk ,K»toliik» Tiskarne" v Ljubljani.