3£dini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah, xhaja vsak dan lzvzemU nedelj in praznikov.

VMt	delavcev t Ameriki
A-
The only SlovenicdaŽ^
in the United States Issued every* day* ©sag^l Sundays and
raJSFON PISARNE: 4087 OOKTLAXDT.	Baterst as Sscond-Olass Matter, September 21, 1003, afc tke Post Office at New Tork N. T., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 149. — STEV. 14«.	NEW YORK, SATURDAY, JUNE 26, 1909. — SOBOTA, 26. ROŽNIKA, 1909.	VOLUME XVTL — LETNIK XVIL
Na Ellis Islandu. Proti misijonarjem.
TAKOZVANI NASELNIŠKI DOMI 80 V MNOZIH OZIEIH LE "ŠIFKARTA6NICE".
"Misijonarji" takih druib so večinoma le sgentje, ki dobivajo komisijo.
"BUSINESS", NE PA DOBRODELNOST.
Skrajni čas je le bil, da se nekte-rim takozvanim "misijonarjem", ki poslujejo na naselniikem otoku Ellis Islandu v New Torka onemogoči še ▼ nadalje voditi oblasti za nos in pod krinko "dobrodelnosti" izkoriščati nevedne naseljence, ki prihajajo sem, da si tu ustanove nove domovino. Kako je to poslovanje, je bilo tudi oblastim le nekaj časa znano, kajti pritožbe so se vedno bolj množile in tako je morala naselniika oblast nekaj ukreniti. Že zadnjič smo v naiem listu objavili vpraža-nja, na ktera so morale take dobrodelne družbe odgovoriti, toda nekte-re so odgovorile tako nepovoljno, da j* iz njih odgovorov razvidno, da računajo v svojih "domih" preveč za navadno kfano, ktero dobivajo naseljenci. Poleg tega jemljejo od naseljencev denar, ako imajo slednji delo in zaslužek in tudi ako nimajo dela, kar je naravnost oderuStvo v obliki dobrodelnosti. Poslovanje takih družb, ki so bile ustanovljene le v "blagor naseljencev", po prepričanju komisarja Williamsa ni nič druzega, kakor navaden "business" in vsled tega je treba sedaj nekaj storiti, da se misijonarjem prepreči nadaljno zavijanje oči pred ameriško javnostjo. Čim preje se to zgodi, tem boljie bode za naseljence, za kte-ic itak naselnifiki urad skrbi, da boljie sploh skrbeti ne more.
Dognalo se je tadi, da imajo ne-ktere takozvane družbe v Evropi ali v stari domovini svoje zaveznike, kteri znajo ukreniti vedno tako, da naseljenci, ki so namenjeni na primer v Montano, ali v kako drugo za-padno državo, pridejo jednostavno v New York, kjer jih vzamejo iz Ellis Islanda. Potem morajo par dni stanovati v "domu" take družbe, za kar morajo drago plačati in končno jih družba polije z železnico na za-pad, samo da dobi 8e od železnice komisijo za prodani železuiiki listek. Vse to pa naravno ne spada k dobrodelnosti.
Vsled tega pozdravljamo z zadovoljstvom izjavo komisarja Mr. Wil-lismaa, ki trdi, da bode skrbel za to, da se v tem oziru na Ellis Islandu kmalo napravi red in da se one ljudi, ki prihajajo na otok v svrho izkoriščanja naseljencev, za vedno prepodi iz otoka.
MORILEC 8I0ELJEVE, LEON UNO, V JET 7
V WlnAeld na Long Islandu je bil neki Kitajec aretovan, o kte-rem se misli, da fe morilec Leon Ling.
Neki Kitajee, ki je ravno tak, kakor opisuje signalement morilca Sigeljove, je bil v četrtek zjutraj ob 4. uri v Winfletdu, L. L, N. Y., od kapitana Gardinerja in detektiva En-rigbt poHetjsk« postaja v Newtownu »retovan. Oba uradnika sta dobila sumljivega Mongolca, ko se je plazil tam okolu in se jako bamljivo obnašal. Imenuje m po lastni navedbi Harry Ksie, 36 1st star, a neče navesti, kje stanuje. Pri njem so našli revolver kalibra 32, škstljivo patron in nož. Prepeljali to ga v policijsko sodišče v Flushing in obdržali pripustitve varščine, c
, N. T., 26. junija. N. ki je bil is 26 let agent v Hifblandn, ta način, da vlak. Hotel se je tovornema vlaku in stopil i istočasno mimo vo-vlaku. Zapušča starega vina.
Poljubovanja v Central parku in posledice.
POLICAJ NI ZAMOGEL GLEDATI, KAKO SO TRIJE MLADENIČI POLJUBO-VALI NEKO KRASOTI-CO.
Petnajst minut je policaj mirno o-paževal, potem se ni mogel več premagovati.
PRI SODIfiCU.
Splošno se misli, da je prostor za Lawn Tennis v Centralnem parku v New Yorku namenjen le tej igri ne pa ljubezni. Pov.»em drugačno mnenje je pa dobil policaj Warren, ki tam opravlja svojo službo, kajti ta se je temeljito prepričal, da je igra le stranska stvar, dočim je ljubezen prva in poglavitna.
Ko je imenovani policaj hodil počasi po svojem revirju, je nakrat zaslišal celo kanonado čudnega šumenja. Vsled tega se je ustavil in pričel poslušati. Šum se kmalo ponovi. Sedaj je ta šum že v toliko razločil, da je bil takoj na jasnem, de ne prihaja od igre Tennis. Vsled tega vzame svoj kol v junaško desnico in se previdno, po načinu Siouxov bliža onemu kraju, od kjer je prihajal dvomljivi šum. Tu ugleda, — kakor je kasneje pri sodišču sramežljivo povedal — neko malo in dokaj privlačno krasotico, ki je sedela na kl</pi. Na desnej strani je sedel je-den mladenič, na levi drugi in za klopjo je stal še jeden. kajti nijed-na stvar ni dobra, ako ne nastopi v trojnem številu. Vsak pojedini mladenič je skušal po možnosti mnogokrat poljubiti rodeča lica krasotiee. Sedaj jo je potegnil jeden na deeno, potem drugi na levo in končno jo je oni, ki je stal za klopjo, objel in tudi poljubov al. Vse to si je krasotica pustila dopasti, ne da bi se branila; polog te^a se je še sladko smejala.
Ta prizor je potem policaj opaže-val petnajst minut, in žele potem se je spomnil na Anthony Comstocka. Morala je zadobila v njegovih junaških prsih prvenstvo in tako je nepričakovano, kakor angelj Gabriel ali Rafael stopil s svojim kolom med ljubeče se ljudi. Dva kavalirja sta pričela bežati. Tretji pa, in krasotica — lOletni Jame* White in 191et-na bolniška postrcžnica Helen Powers iz flreenwicha, Conn., — sta pričela temeljito povpraševati policaja, kaj prav za prav njemu mar, ako se poljubuj<»ta.
Policaj jima pa na to vprašanje ni odgovoril in je jednostavno oba aretoval ter odvedel v harlemsko policijsko sodišče pred sodnika Hou-seja, kteremu je popisal vso epizodo iz parka. Sodnik se je naravno za vso *tvar zelo zanimal in tako je vprašal policaja, jeli vse natančno videl in slišal. Policaj mu je odvrnil, da je svoje stvari popolnoma gotov, kajti nekteri poljubi so tako "rmokali", kakor "ako bi kak pre-Šič hitro potegnil svoje noge iz mlake". Takej primeri se naravno tudi sodnik ni za mogel proti vi ti, in tako je končno prišel tudi on do prepričanja, da preveč ljubezni na javnih prostorih ni dobro. Vsled tega je poslal parček preko noči v ječo in sicer z razlogom, "da se je nedostojno po ljubo val".
Včeraj dopoludne so aretovanoa dovedli zopet pred sodnika in ta je vsakega posebej obsodil v plačilo denarne kasni v zneskih po $10. K nesreči pa nista imela pri sebi denarja in tako sta morala zopet v ječo.
Vino za gasitev ognja.
O priliki banketa dr. Fruentbala v zasebni bolniei na št. 1917 Madison Ave. v New Torku se je vnelo v kaminu. Plamen so navzoči pogasili z vinom.
fttrajk v Rlo de Janeiro.
Rio de Janeiro, Brazil, 24. junija.
Vslužbenci tukajšnje mestne elektrarne so pričeli štrsjkati in včeraj zvečer je vladala v mestu popolna tema.
Iz kitajskih misijonov. Dvojna ljubav Sigeljeve,
UMORJENA ELSIE SIGEL JE IMELA DVA KITAJSKA LJUBIMCA, KTERA OBA STA JO LJUBILA.
Vsled tega se je hotela jednega znebiti; medsebojno hujskanje.
LEON JE dE PROST.
Policija je našla nove dokaze, da je Elsie Sigel, ktero je umoril Kitajec Leon Ling, Ijubimkovala z dva-ma Kitajcema. Znebiti so je hotela Leon Linga, in ko je ta to opazil, je postal tako jezen, da je sklenil, nezvesto ljubico usmrtiti. Elsie bi še danes živela, če ne bi njena vroče-krvnost zahtevala dva ljubčka.
Policija je bila naprošena od sta-rišev Sigeljove, naj ne pripusti priobčiti ljubimskih pisem Elsie. Tudi je prišlo več sto pisem na policijo, v kterih se povdarja, da bi druge deklice tudi prišle na krivo pot, če bi brale ta pisma. Nekaj ljubimskih pisem je pa kljub previdnosti policije vendar prišlo Časniškim poročevalcem v roke in ta pisma dokazujejo, da je Ijubimkovala Elsie tudi z bogatim Chu Gainom, lastnikom Port Arthur restavracije, dasiravno je istočasno intimno občevala z Leon Lingoin. Policija je tudi ugotovila, da jc mati umorjene Elsie deklici sama naročila, naj se raje peča z bogatim Chu CJainorn in da naj pusti Leon Linga. Chu Gain je tako bo-pat, da bi lahko ustregel vsako željo svoji beli ženi, medtem, ko je Leon Ling, ki je bil "nedeljski učenec" umorjene Sigel, živel po največ od goljufije in igre. Elsie se sicer Še ni odločila, zapustiti Leon Linga, vendar je menda zadnji že o-pazil, da se ga hoče Elsie otresti. Ktak teden pred umorom je prišel Leon Ling v hišo starišev Sigeljove in tam videl Chu Gaina, kitajskega kapitalista. Temu se je menda že zdelo, da ni vse v redu, in se hotel posloviti, toda Elsie ga je zadržala in rekla Leon Lingu, da je prišel Chu Gain samo po kupčij«kih o-pravkib. Posrečilo so ji je, da je spravila Leon Linga iz hiše, toda še isti večer je pUala pismo, da bi ga bolj pomirila. Pismo se glasi:
"Moj dragi William. To ti pišem v odsotnosti svoje matere. Ne bi mi dovolila, če bi bila doma. Spominjala se bodem vedno lepih časov, kte-re sva preživela sku/paj. Kmalu te bode.rrj videla. Tvoja Elsie." Elsie ljubezen do Leon Linga je bila že menda takrat ohlajena, ker preje je vedno pisala: "Tvoja mala Elsie ti pošilja veliko poljubov!"
Tisti večer, ko je pisala ljubimsko pismo na Leon Linga, je pisala tudi nekega Chu Gainu, v k te rem zatrjuje, da samo njega ljubi in da ni za "Willija". To pismo je podpisala: "Tvoja te večno ljubeča Elsie."
Leon Ling je moral nai kak način zvedeti, da je poolala Elsie Chu Gainu to pismo in že takrat ljubosumni Mongolec je najbrže oklenil, nezvesto ljubico umoriti. Policija tudi misli, da je Ling poslal svojemu tekmecu grozilno pismo. Chu Gain je izročil včeraj policiji dva pisma, ktera je dobil. Jeden se glasi: "Veš, kaj se ti zgodi, če prideš še kteri-krat z Elsie skupaj. Ubit bodeš, kakor tudi deklica. Razsodba je sklenjena. Ah Tai."
Policija je mnenja, da je Ling, ko je zvedel, d* se na grozilno pismo ni oziralo in da je Elsie že podarila Cthu Gainu svojo ljubezen, naprosil Elsie, naj ga obišče v sredo dne 9. junija na štev. 792 0 Ave. Res je prišla in bila umorjena od ljubosumnega Kitajca, ki je gotovo tudi nameraval umoriti Chu Gaina, ker je tudi tega naprosil, naj ga obišče.
Chung Sing, Kitajee, ki se nahaja v zaporu, je bil včeraj že sedmič zaslišan. Njegove včerajšnje izjave so takšne, kakor prejšnje.
O ubeglem Leon Lingu policija it nima nikakega sledu. Mnenja je, da m je obrnil na sapad, najbrže v I Vancouver, da bi tam dofciL na kaki ] ladiji službo kot kuhar ali
Uvozna in izvozna trgovina v maju.
V MINOLEM MAJU JE UVOZ TOVARNIŠKEGA MATERIJ ALA LEPO NAPREDOVAL.
Skoraj vsakega surovega blaga za domačo obrt, ae je uvozilo več.
PROSPERITETA.
Washington, 25. junija. Statistični urad zitezine vlade je ravnokar objavil zanimive podatke o uvozni in izvozni trgovini za mesec maj letošnjega leta. Ako se trgovino mino-lega meseca primerja z ono v istem mesecu lanskega leta, potem se na prvi pogled lahko razvidi, da je zlasti uvoz surogatov, kakoršnjih potrebujejo naše tovarne, lepo napredoval in da daleč prekaša lanskega. Predvsem je lepo napredoval uvoz surove svile, kož, gumija, volne, bakra, lesa in kemikalij. Tega blaga se je uvozilo v velikanskih množinah, ktere daleko nadkriljujejo vse prejšnje tozadevne uvoze. Izvoz žita in moke je nekoliko nazadoval proti lanskemu.
V poročilu je navedenih petdeset različnih uvoznih predmetov in ti predmeti tvorijo dve tretjini vse naše uvozne trgovine.
Poročilo zvezine vlade je tako ugodno, da zamoremo resno pričakovati, da se v kratkem povrnejo boljši časi.
Včerajšnja vročina. Nekoliko hladu.
TUDI VČERAJ JE VLADALA VES DAN NEZNOSNA VROČINA IN ZAHTEVALA MNOGO ŽRTEV.
Zyecer je kratka nevihta nekoliko ohladila ozračje.
DANES ZOPET VROČE.
Nezgoda na morju.
Machiasport, Me., 25. junija. Pri Libby Islandu, kjer se je pripetilo /e mnogo nesreč in potopilo mnogo ladij, je včeraj trojamborna jadran-ka Phoenix iz Anglije obtičala na skalovju in je brezdvomno zgubljena. Ladija je bila nakrcana s stavbenim lesom. Kapitan in mornarji so srečno priveslali na imenovani o-tok, kjer so jih lepo sprejeli.
Tudi včeraj je neznosna vročina mučila newyorško prebivalstvo, kajti pripekalo je ravno tako, kakor prejšnje dneve. Šele popoludne proti 5. uri so se pričeli na nebu zbirati tem-r.i oblaki in vsakdo je nestrpno pričakoval, da bi pričelo deževati in da bi se na ta način ozračje saj nekoliko ohladilo. Končno je tudi nastala kratka nevihta; nekaj časa je treskalo in deževalo, toda potem se je zopet zjasnilo iu zemlja se je takoj posušila. Noč je bila skrajno soparna in danes je vročina še hujša. K sreči se za danes obeta dež in za jutri severozapadni veter, ki bode prinesel iz Canade saj nekoliko hladu.
Tekom dneva se je na ulicah vsled vročine onesvestilo do 50 ljudi, ktere vse so odvedli v razne bolnice. Koliko ljudi je doma vsled vročine zbolelo, naravno ni znano, kajti zdravniki teh slučajev policiji ne prijavijo. Do dvanajste ure o poludne je včeraj glasom policijskega poročila imrlo 15 ljudi vsled vročine.
Ravno tako vroče, kakor v New forku, je bilo naravno tudi v vseh sosednih mestih. V Newarku, N. J., I sc morali javne šole tekom popolu-dneva zapreti. Najhujša vročina je bila v Jersey City, N. J., onstran Hudsona, in tam so bolnice polne ljudi, ki so vsled vročine zboleli.
Vsi prostori ob oceanskem obrežju so bili ves dan in vso noč polni ljudi i New Yorka in ljudje, ki imajo tam svoja podjetja, so imeli krasne dobičke.
IZJAVA.
Sp. g. urednik "Glas Naroda".
V "Glas u Naroda" od dne 22. junija tega leta čitam, da je neki list po imenu "Amerika" vezal mene in urednika "Glaa-a Naroda" v neko zaroto, ali kali. Omenjeni list "Amerika" je meni nepoznan, cul sem nekoč, da izhaja v Clevelandu, naročen pa nisem nanj in ga ne berem. Torej tudi ne vem, kaj je o meni "iztuhtal". Ker pa vidim v "Gla-j3-u Naroda", da pri tem nekako sramoti urednika "Glas-a Naroda", a tem javno pred slov. občinstvom in enkrat za vselej izjavim, da je po mojem preudarku urednik "Glas-a Naroda" star dovolj, da lahko skrbi sam za sebe in piše po svoje, ne da bi ga jaz kdaj potiskal naprej. Kdor me pozna ve, da nisem v zvezi z nobeno slov. polemiko v Ameriki in ne maram biti. Kdor natolcuje nasprotno, JE JAVEN TAT IN ROPAR POŠTENJA SVOJEGA BLIŽNJEGA.
"Glas Naroda" Ima popolno pravico objaviti dobesedno to moje piamo.
S spoštovanjem	,
FRANC L. KERŽE, a. r.
RUSKI CAR POTUJE NA ŠVEDSKO.
Kmalo potem obišče švedski kralj Petro grad.
Petrograd, 26. junija. Car je včeraj na svoji yaehti ostavil rusko vodovje in se podal na Švedsko, da obišče Stockholm, kjer obišče švedskega kralja. Carjevo ladijo spremlja brodovje torpedovk. V Stockholm pride danes opoludne. Carjevo spremstvo zajedno z ministrom ino-stranih del, Izvoljekim potuje na Švedsko na yachrti Polarnaja zvjez-da. Tukaj se tudi zatrjuje, da bode švedski kralj kmalo obiskal Petrograd.
Iz Švedske potuje car naravnost v Poltavo, kjer bode prisostvoval spomeniku, kterega postavijo v spomin pred sto leti tamkaj padlim Rusom in Švedom.
Lincolnov spomenik t NebraskL
Lincoln, Neb., 25. junija. Kipar Daniel Chester Froneh iz New Torka je dobil naročilo izdelati kip pokojnega predsednika Abraham Lin-colna. Imenovani spomenik bode stal pred državnim kapitolom v Lincoln«.
Identifikacija žrtve umora.
Baltimore, Md., 25. junija. Mrtvo truplo neke žene, ktero so dobili v Black Riverju, ne daleč od St. Mil-heel's, Md., so spoznali kot Mrs. Kdith May Thompson Woodell iz Los Angeles, Cal., ki je prišla na obisk v McDaniel, Md. Glava 241etne žene je razbita in truplo obteženo z železnim drogom. Kot morilca sumijo od predvčerajnjim zginulega J. T. Robertas, ki se je Sele v jeseni naselil in se izdajal kot časniški poročevalec. Mrs. Woodell so pogrešali od sobote, potem ko se je peljala v spremstvu Robe rt sa z motornim Čolnom na Niles River na sprehod.
Požari v deželi
Goshen, N. T., 25. junija. Velik požar je upepelil leseno poslopje Sa-jer-zapuščine, Olivet presbyterian-sko cerkev in dve drugi hiii. Pomoč je priila is Middletowna in Chester.
Philadelphia, Pa., 25. junija. Tovarniška poslopja F. W Tunnel & Co. so bila po požaru uničena, škoda se eeni na $125,000.
San Josč, Cal., 25. junija. Milpi-tans konservna tovarna, lastnina California Fruit Growers Association, jo pogorela. Škode je $160,000, ki je pa pokrita s savarovalniso.
Italija proslavlja. Zmaga pri Solferinu.
PO VSEJ ITALIJI SO SE V ČETRTEK VRŠILE VELIKANSKE SLAVNOSTI V PROSLAVO ZMAGE NAD AVSTRIJO.
Petdesetletnica avstrijskega poraza v bitki pri Solferino in S. Martino.
VELIKANSKE PARADE.
Rim, 25. junija. Po vsej Italiji so se včeraj vršile velikanske in prekrasne slavnosti v spomin italijanske zmage nad Avstrijo, ktera je bila ravno pred petdesetimi leti po združenih vojskah Italije in Francije popolnoma poražena.
Še na poseben način se je včeraj proslavljal avstrijski poraz v bitki pri Solferino (24. junija 1850), kjer je zadobila Avstrija tak udarec, da je bila prisiljena skleniti mir. V Italiji ni mesta in vasice, da bi ne proslavljala spomin na sijajno zmago.
Milan, 25. junija. Kralj Viktor Emanuel je prišel včeraj zjutraj ob 7. uri s posebnim vlakom na postajo S. Martino, kjer se je pred petdesetimi leti vršila slavna bitka. Kralja so sprejeli na kolodvoru pred vsem francoski poslanik Barrere, zastopniki civilnih in vojaških oblasti, zastopniki raznih polkov z zastavami, delegacije obeh zbornic in posebne delegacije iz Francije. Da je bila navzoča tudi velikanska množica ljudi, ni potreba še posebej povdar-jati. Kralj je vse navzoče iskreno pozdravil; najdalj časa je govoril s francoskim poslanikom.
Dasiravno se je preje zatrjevalo, da bode slavnosti prisostvoval tudi poslamik Avstrije, se to ni zgo#lo, kajti njegovo mesto je zavzemal avstrijski konzul, ki je pa na lice mesta dospel tudi zelo pozno. Pri tem se je sramežljivo izgovoril, da se mu je na poti pokvaril avtomobil. Njegova zakasnelost sc naravno na različne načine tolmači, toda splošno se govori, da je povsem naravno, da je prišel prepozno, kajti mučno je proslavljati avstrijskim konzulom poraze Avstrije. Ko je končno konzul prišel na lice mesta, je tudi njega kralj pozdravil in nekaj časa z njim govoril.
Od tu se je vsa množica napotila deloma v vozovih, deloma v avtomobilih, v Solferino. kamor so vsi dostojanstveniki prišli ob 8. uri zjutraj. V Solferinu je kralj z vsemi dostojanstveniki uajpreje obiskal zgodovinsko kapelico, kjer se je brala maša za padle italijanske in avstrijske vojake. Po ma^i je množica navdušeno pozdravljala kralja. Italijani in Francozje so se bratili in poljubovali, tako so bili navdušeni. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno in povsodi so se vršile ljudske Javnosti.
V VRELO OLJE PADEL. Straina nesreča pri Barren Islandu.
Josip Ignicy, 38 let star, iz Leon St., Perth Amboy, N. J., leži smrtno ranjen v Coney Island bolnici. Zadela ga je strašna nesreča na obrežju Barren Islan v Jamaica Bay, ko je bil na neki ladiji uposlen, vrelo olje iz neke velike posode prelivati. Padel je v posodo, ki meri v premeru 18 čevljev in je 8 čevljev globoka. Kako se je nesreča zgodila, se še ne ve. Vrelo olje mu je odfcgalo kožo in meso od telesa, dokler ga niso drugi delavci potegnili s kavelji iz kotla. Hitro so ga naložili v motorni čoln in ga prepeljali v bolnico na Coney Island, a seveda ni niti upanja, da bi okreval.
-o-
Pamik Oalabria na psštenlnah.
Havana, Cuba, 25. junija. Tovorni parnik Calabria, ki je laat ham-buriko-amerilke parobrodne družbe, in ki je bil namenjen iz Havane v Matanzas, je 15 milj zapadno od Ma-tanzas zavozil na peščenine. Od tu so mu poslali na pomoč vlačne parnik«, kteri ga M« sMsli nfitL
Dogodki v Maroku. Sultan stranska stvar.
MED MAROKANSKIM VOJAŠTVOM IN MOŽTVOM GLAVARJA ROGIJA JE PRIŠLO DO BITKE.
V tej bitki je zmagalo vojaštvo sultana Mulaj Hafida.
FRANCOSKA POLITIKA.
Tangier, Maroko, 25. junija. V neposredni bližini glavnega mesta Fesa, je včeraj prišlo med sultanovimi četami in možtvom velikega glavarja Rogija, do prave bitke, v kteTej so končno zmagale sultanove čete. Da pride do boja. je bilo že par dni pričakovati. Za izid se je vsa dežela zanimala, kajti vsakdo je vedel, da je od izida te bitke odvisen ves nadaljni mir Maroka. Rogi je baje s svojimi četami popolnoma poražen in je moral bežati \ notranje kraje.
"°ariz, 25. junija. Minister inostra-nih del je moral včeraj vsled raznih zahtev dati javnosti pojasnila o položaju v Maroku, kjer se oblast novega sultana Mulaj Hafida hitro pomanjšuje. Minister je priznal, da je položaj v imenovani deželi skrajno kritičen, da se pa to ne nanača na politiko Francije v Maroku, kajti politika bode tudi nadalje ostala popolnoma nespremenjena in o-stane v dosedanjem tiru. Odposlanci novega sultana Mulaj Hafida so prišli sedaj v Pariz, da se posvetujejo z vlado glede povračila onegfc denarja, kterega je morala francoska vlada izdati za odposlanje francoske ekšpedicije v Maroko. V slučaju, da bodo v Maroku odstavili tudi sedanjega sultana, bode Francija nadaljevala z obravnavami jednostavno z njegovim naslednikom. Francoska vlada ima pred vsem opraviti z deželo Maroko, tako, da je sultan povsem stranskeira pomena.
PONESREČENI DELAVCI.
Nesreča v premogovem rovu.
Bluefield, W. Va., 25. junija. Iz Hugerja, ktero mestece se nahaja nekaj nad 30 milj zapadno od tukaj, prihaja poročilo, da se je včeraj dopoludne v tamoŠnjem premogovem rovu, ki je last Pocahontas Coal Co., pripetila razstrelba plinev. Pri tem je bilo sedem premogarjev nevarno poškodovanih in jeden je tako ranjen, da ne bode več okreval. Med nesrečnimi delavci je le jeden domačin, dočim so ostali večinoma Italijani, kterih imena niso znana. Razstrelba se je pripetila vsled akažene-ga strela pri razstreljevanju premo-govih plasti.
o
$30,000 ukradel.
V Los Angeles, Cal., je poštni klerk Orland F. Altorre, ki je bil veČ let zaposlen v oddelku za registrirana pisma, vsa leta sistematično kradel in odpiral pisma. V kolikor se je dosedaj dognalo, je tekom let pokradel na ta način lepo svoto trideset tisoč dolarjev.
lenarjo v staro domovino
poHlJamo; sa $ 16.M ............ It
tt MjH ••••••••••••
m 41.lt ............ MO
SB lflTf ............ fl|
sa 206.04 ............ IM0
sa 1020.00 ............ 6000 kron.
Poitarina je vlteta pri teh »votah. Ooipa se nakazane s vote popolnoam splačajo brez vinarja Odbitka
Naše denarne po&iljatve izplačuje *. kr. poštni hranilni urad v IL d« 19. dneh.
Denarje sam poslati je aeje do 185.00 v goto.čni v 4e*on aH registriranem noske po Dotnestie Postal >rder aH pa New York Baak Draft
■t, Vssr Tsui; S. T. Ait, m. m.
"GLAS NARODA"
(Slov«nIo Dali/./
Owned and published by the Iftlovtnlo Publlahlng Go.
(a corporation.) FRANK SAK8ER, Prwident. VICTOR VALJ A V EC, Secretary.
LOUIS BENEUIK, Treasurer.
Piece of Biuinetw of the corporation and addrn«m of above officer* : 83 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
SSa celo leto velja liat za Ameriko in
Canado.........$3.00
1.60 4.00 2.00 4.50 2.60 1.75
•* pol leta.
** leto ca mmto New York
"* pol lata za meeto New York
Evropo za vse leto • . " '* " pol leta. . .
1 četrt leta . .
•WLAJB NARODA" izhsja vsak dan is-vzem*i nedelj in praznikov.
MOUA8 NARODA" "
("Voice of the People") every day, en*epi Sondajw and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
Adv«rtlM*manta on agi wwinant«
Doptei brez podpisa in osobnoeti ee ne natisnejo.
Denar naj ne blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraln naročnikov
Geimo, da ne nam tudi prejAn valliča naznani, da hitreje najt ao naslovnika.
Dopisom in požiljatvam naredite ta na-
••GLAS NARODA" •Cortlandt St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
Koncem tedna.
"Tout arrive pour qui fait at-ttndre", — oni, ki zna Čakati, vse dočaka: dolgo smo morali čakati, a končno je v Clevelandski Ameriki vendarle izšel "zagovor", ki se je nevedom?, v istem lističu spremenil ▼ ssmoobtožnico in priznanje vsega onega, kar so dopisniki pisali v našem listu...
# • *
Pri vsem tem pa je še najbolj značilno, da je oni "zagovor" izšel v dobi, ko je v Ameriki zavladala vročina, tako, da zamoremo "nagovarjajoče se ljudi" zajedno s cleveland-ekimi rojaki vprašati: "Is it hot enough for you T" (Na to vprašanje
vzamemo: copyright)...
* * *
Ker pa zamore postati še bolj "vroče", tako, da se zamore tudi kovani denar stopiti, naj ponovimo danes zopet vprašanje: kje je denar, o kterem "zagovor" ničesar ne pove T...
* * *
Onim, ki pišejo dopise iz Clevelan-da za Cievelandsko Ameriko, v al-Jjum: tona premoga velja šest dolarjev (anthracite) in lastniki rovpv so Američani. Vsled tega je pri nakn-pu tone premoga," kterega pripelje kak zamorski sodržavljan, nesmiselno rabiti našo Momoe-doktrino:
"Svoji k svojim"...
# * *
In ako se v župnišču sv. Vida v Cievelandu tako ravnajo, dokazuje, da niso odvisni od onih, ki kupijo morda v^ako leto par ton premoga v svrho razprodaje na bušlje, ki do-našajo par centov dobička.
*	a •
V	ostalim so pa taki dopisi uni-eum, in dosedaj jih še ni obelodanil ni jeden slovenski časopis v Ameriki, zlasti pa ne oni, ki skušajo biti "katoliški"...
*	* *
Refrain: Bonaventnra ne pride v Ameriko. Starokrajsko Časopisje javlja, da je tudi ameriški slovenski škof Starina zavzel isto stališče, kakor ameriška slovenska javnčet in dejal Bonaventu~i: "Ne hodi v A-meriko!"...
# » *
V	tem nasvetu, ki prihaja od našega ameriškega škofa, ki se mudi sedaj v škofiji Bona ven ture, pa vidimo zopet dokajšnjo blamužo onih, ki so v nekem lističu stokali: "Kaj bo-deta dejala naša škofa Stariha in Trobec, ko izvesta, da je le 28 slovenskih duhovnov podpisalo famozni
prostestf "... .
* * * ✓
Rojakom onstran Atlantika pa želimo, da bi imeli takega škofa, ka-koršen je Stariha: potem bi na prihajal v Ameriko beračit in tudi nepotrebnih zarodov bi na Slovenskem ne bilo. In kar je glavno: ljubljanski škof bi ne imel 4.000,000 kron dolgov...
• • *
Clevelandska Amerika je temeljito pokošena, a kose iz Greenwicha so na prodaj. Kolikor jib je še v zalogi, jih rojaki lahko dobe, ako se hitro oglasijo...
* a •
Nemško časopisje poroča, da se v onih mestih, ktera imajo svoja vojaške posadke, čestokrat dogaja, da izvabijo vojaki dekliee v vojašniee jih potem pokvarijo. — Toaj js \ Nemčiji ravno tako, kakor pri nas. J® Is t®,
nas mesto nemških Rojakov Kitajci in Dagoti, ki prodajajo premog. — V ostalem smo pa mnenja, da pri deklicah, ki se dajo izvabiti na take prostore, ni mnogo tacega, kar bi se
dalo pokvariti...
• * #
Vendar pa Kitajcem ne smemo očitati nemoralnosti. Že danes teden smo na tam mestu pisali o nekem avstrijskem paraikn. Na tem parnikn je bil nekoč nek — rojak, ki je nad vse čislal klasično grško zgodovino. — Potem je pa postal skrajno pobožen in hodil je po kolenih, kakor hodijo derviši, kadar jih zove hodža h kesanju...	>
#	a •
In zavezništvo tega klasičnega ljubitelja Grkov je sedaj vBled njega v dokaj čudni luči, v tako čudnej luči, da ga niti popolni solnčni mrak prikriti ne more...
#	e *
Kaj je "sufragetka" in kaj je "sufragetič"? — "Sufragetka" je "suaviter in re", rahločutna pri vsej stvari. "Sufragetič" je pa "fortiter in modo", — skrajno stre-
nuozen v svojih načinih ..
#	* "
Obravnava glede ločitve zakona Gouldove zakonske dvozice Še vedno nI dokončana. Priče Mrs. Gouldove so jednoglasno izpovedale, da ima Gouldova velik "business-talent". O tem je ves svet uverjen! — Najpreje s< je znala nabaviti moža, in sedaj zehteva od istega moža po .$250,000 na leto — samo za to, da se ga znebi. To je še več, kakor 1' business-talent"...
# . #
Najnovejše: baseball po noči. To je sijajna ideja, od ktere je pričakovati najlepših vspehov, zlasti še v pavzah med igro — ako na igrišču nepričakovano vse luči ugasnejo... • a *
Iz policijskega poročila: V sobi pokristjattenega Kitajca, ki je neznano kam zginol, so našli par svetih pismov, slike Kristusa, Marije in apostolov ter truplo po njem umorjene deklice. Komentar: tega naj spišejo pri "katoliški" Clevelandski Ameriki...
66
Cajtenšca".
Več rojakov nas je tekom časa že povprašalo, kaj pomenja pravzaprav beseda "cajtenšca", in tako naj danes vsem onim, ki morda še niso pogodili, kaj pomenja ta čuden izraz, po možnosti natančno pojasnimo ta spak v slovenskem jezika.
Beseda "cajtenšca" prihaja iz nemščine in sicer od besede "Zei-tung". Naš narod rabi čestokrat besedo "cajtunga" mesto "časopis", kar zopet znači, da je nemščina tudi na priprosti narod v toliko vplivala, da se ne mora znebiti razbili tujih besed, ktere inače z našim jezikom nimajo ničesar opraviti- Ako se pa hočemo izraziti v deminutivni obliki, oziroma ako hočemo reči, da je dotičen časopis neznaten in majhen, tako, da ga nihče ne uvaiuje in da ga nihče ne smatra resnim, potem rabimo naslovno besedo in pravimo jednostavno "cajtenšca". In končno ako izhaja taka cajtenšca v Cievelandu, 0., moramo pristaviti še besedo "clevelandska". Na ta način dobimo končno popolni izraz, ki se
glasi "Clevelandska cajtenšca". • •
m
V današnjem članku se moramo še i. <j koliko pobaviti s Cievelandsko cajtenšco, ktera ima iste lastnosti, kakor vsaka majhna in vsaka neznatna stvar na svetu.
Rojakom je gotovo še izza mladih nog znana basen o žabi in volu. Ona basen pripoveduje, da je neka žaba hotela postati tolika, kako.* vol. vsled česar se je napihovala in napihovala, dokler ni počila in tako žalostno poginila. To velja o vseh malih stvareh. a pred vsem pa še o imenovani "cajtenšci", ki životari svoje žalostno in borno življenje ob bregovih motne reke Cuyahoge. Njene lastnosti so one iste. kakor one basniške ž.ibe. odnosno njene žalostne mačehe. kterej smo svojedobno dejali "'Nova Domovina" in ktera se je tedaj, ko je bila v okrilju Skazimira, tako napihovala, da je žalostno poginila. Dasiravno je njena žalostna, toda samozakrivljena smrt znana rojakom po vsej Ameriki, se pa raziskovalcem slovensko-ameriške zgodovine dosedaj Se vedno ni posrečilo dognati, kedo je bil pravzaprav kriv nekdanje cuyahoške katastrofe, ki se je zaključila s tem, da sta šla Nova Domovina in Skazimir rakom žvižgat. Razni clevelandski zgodovinarji trdijo, da je Nova Domovina dol-2o časa pojemala in da so njene živ-ljenske moči pešale od dneva do dneva. Vendsr pa to hiranje prejšnje cajtenšce nekterim ljudem ni bilo po volji, kajti njena smrt bi pomenjala blamažo tako sa nje, za eajtenieo in naravno tudi za Skazi mi rja, ki je cajtenšco potreboval sa svojo reklamo, ko je nastopal v ulogi "Barnum 6 Bailey" kot ravnatelj slovenskega
cirkusa v Cievelandu. Tako je tudi prišlo, da so prejšnji "cajtenšci" njeno življenje nekoliko podaljšali in sicer z raznimi pripomočki v obliki lakozvanih "igelnov", kterim "pravimo v yankeejskem narečju jednostavno "dolar".
Posledica temu je pa bila, da je neka slovenska rodbina ob Cuyahogi velike zgnbe trpela in ia je potem tudi nekoliko slovenskih money-or-drov, ki so bili namenjeni osrečiti nektere Slovence v stari domovini, moralo ostati v Cievelandu, da se spremene v prejšnjo "cajtenšco", ki je tedaj bila že v zadnjih "cugih". Skoraj vsaka posledica ima pa običajno še takozvane stranske posledice in do teh je naravno tudi prišlo, kajti nekteri ljudje krog cajtenšce bi se skoraj morali zagovarjati pri kazenskem sodišču, ker ao money-or-dre spremenili v cajtenšco.
Kot sadnja inštanca pomoči pri bivši "cajtenšci" je pa morala nastopiti neka vzvišena stvar, oziroma, poseči se je moralo v višje sfere, ali ca oni svet. Ker pa na onem svetu ni nič pozemskega, je tudi naravno, da je ta inštanca nastopila v obliki Matere Božje. Za to inštanco je poskrbel "in illo tempore" importirani Skazimir, ki je pa bil — to mu moramo priznati — saj toliko pameten, da je svojej tedanji "patroni" pride jal še besedico "žalostna". Tedanji časi so bili namreč \ Cievelandu tako žalostni, da na kako drugo ime sploh ni bilo misliti. S sladkimi besedami se pa tudi v žalostnih easily kaj dokaže in tako se je doseglo za Žalostno Matei Božjo svo-tico $900. Ako je pa kedo žalosten, potem mu tudi začasna radost ne odvzame trajne žalosti. To so uvaže-vali v Cievelandu in tako so si mislili: Žalostna Mati ne potrebuje nabrane svote, kajti kljub temu bode ostala še vedno žalostna. — Vsled tega so potem imenovano svotico jednostavno zadrukali in priredili poleg tega še cirkus, nakar je vse zaspalo. Cajtenšce ni bilo več in Skazimir je tako temeljito skazil prejšnji clevelandski mir, da je konečno odfrčal v New York, kjer je tukajšnje naše rojake pozdravil s znanim pozdravom blagopokojnega Aleksandra Do-
wieja: "Peace be with you!" * * #
Kot klaverna hčerka nekdanje cajtenšce, se je pa ob Cuyahogi rodila diuga "cajtenšca", koja zaostaja v svojem devištvu daleč za svojo prednico, dasiravno moramo tudi v tem slučaju uvaževati izrek, da "jabolko ne pade daleč od drevesa". Kaki ljudje so pri sedanji cajtenšci, nam čicer ni znano, in je v ostalem tudi povsem stranskega pomena. Glavna stvar je le to, da je pri tej cajtenšci t o ko v uredništva, kakor tudi v krogu čitateljev tako malo ljudi, da je prisiljena večkrat potrkati na vrata pri svojem uredniku "par distance", kteri jo pa bode kmalo ostavil, kajti zanj se je v New Yorku sedaj izvalilo drugo dete, ko je je krstil "Ave Marija" in sicer v trdnem prepričanju, da bode pri kolektanju to ime morda bolj vleklo, ker ni besedice "žalostna" poleg.
In tako hira tudi s2Janja "cajtenšca" v svojem bornem življenju. Ona umira — brez nekdanjih zdravnikov in v svojem deliriju se poslu-žnje mesto zdravnikov — navadnih tepcev. Ti stvori so sicer kratkovidni, vendar pa čutijo bližajočo se smrt in tako sanjarijo nekaj o kosah, ktere bodo nje zajedno s cajtenšco za vedno pokosile, da od nje ne bode ostalo ničesar in da ne bode treba prirediti niti žalostne->licitan-te za prodajo strojev, kakor se je to pripetilo pri njeni prednici.
Vsaka stvar gre pa rada v tretje in tako tudi "Skaza" ni popolna, ako se v tretje ne pripeti: ko bodo v Cievelandu peli tamošnji "cajtenšci" mrtvaški zvonovi, zapelo ee bode tudi ob Hndsonn Skazimirjn "miserere" in "vječnaja pamjat"...
DOPISI.
Cleveland, Ohio.
Cenjeni gospod urednik:—
Clevelandski Pavliha Še ne mirnje, čeravno ima črno vest, kot niger svojo kožo. Pavliha nekaj čveka, kakor da se mu ne more nič dokazat. Jaz pa Pavlihn naravnost v obraz povem, da je brez števila lopovov prostih in hodijo po svetu, ki ne doprinesli mnogo zlodejstev in goljufij in se jim tudi ne more nič dokazati. Tudi v našem Cievelandu se jih ne manjka takih, ki bi sedeli kakor Krkovič, ako bi se jim moglo dokazat. Jednega izmed takih lopovov poznamo in sreča zanj, da ni pri nas linčanje v navadi.
Jaz bi vprašal Pavliho, kje je tisti denar, ki smo ga dali za delnice f Kje je denar, ki smo ga dali sa farof Kje je tisti denar, ki ga je pobiral Pavliha in njegova kompanija sa o-ne, ki so imeli stroSke zaradi trubel-nov v farif Pavliha, ti in tvoja
kompanija je nas zvodila, da smo morali plačevati. Obljubo vali ste, da pobirate denar za na$, da boste nam vse povrnili, kar emo morali fjlačati. Toda denar ste res pobirali, ali kam je šel tisti denar t Pri nas sc zmiraj za kako stvar pobira, pa denar menda tako zgine, kakor je oni za faro. Mi smo trpeli vse in plačevali, vi ste pa pod krinko usmiljenja do bližnjih« lepo brez dela živeli. Ali ni to lopovstvot Enkrat je že to človeče kruha prosilo, ko je bilo odslovljeno iz službe in je že lakote umiralo; kar se mu še zdaj sp zna, ker se mu skoraj skozi kosti Vx-di. Pavliha tudi pravi, ko bi se bil o pravem času oglasil, pa bi bil dobil denar. Od koga, vprašam f Ali od Pavlihet Ako bi bil hlače iz Pav-lihe potegnil! Kadar nezaupnik denar zapravi, ga ne moreš več nazaj dobiti, zato ni vredno za njim hoditi. Pavliha bi rad, da bi vse tiho ostalo, pa ne bo, naj se nikar ne moti. Pavlibu pa toliko rečem, da se ga ljudje enkrat dobijo na Monkey-streetu, da ne bo sledu njegovemu balonu.
Bral sem tudi neko izjavo v naši "Ameriki" od neke' "Sladkosti", kjer tako grozovito "šimfa" Vas urednik in druge rojake, da kaj takega ne bi storil niti Luka Gorjanec ali pa zadnja cestna baraba. To more priti le iz kake zasušene kute, ki nič več ne čuti. Ta "Sladkost" ne-Laj govori, da mu ne more nikdo nič dokazat. Kaj pa potrebuje več dokazov, kakor ta, da je moral odriniti L- Clcvelanda slavno kakor je prišel f Ali on cerkveno oblast dolži krivice in nepravičnosti, kakor Luther f Cerkvena oblast ga gotovo ni po nedolžnem napodila in rešila nas nadalj-nega fulanja po Pavlihu, ki je bil desna roka nekdanje "Sladkosti". Se nek drug poštenjak je bil v obliž-ja "sladkosti" in je imel precej besede pri ščuvanju. Ta pa je nekemu siromaku, kteri je imel pri njem spravljen denar, utajil 40 dolarjev in mu jih ni hotel vrniti. Ali ni to v nebovpijoča krivica T Kaj poreče na to Pavliha in nek njegov 'drug, ki se baha kot "prijatelja sirot"? Tudi temu poštenjaku se ne more nič dokazat, akoravno je bridka resnica.
Lep duhovnik mora biti tudi, ki pošilja svoje izjave v pobalinsko "Ameriko". "Amerika" napada kar po vrsti vse slovenske duhovne, vse one, ki se zbirajo okoli "A. Slovenca", kakor tudi druge- S tem, da pošilja .kak duhovnik svoje izjave v 14 Ameriko'kaže čisto jasno, da udobruje nesramne in lažnjive napade "Amerike" na vse ostale slovenske duhovne po Ameriki. Za "Ameriko" je samo en duhovnik dober in sicer tisti, ki bi njo in Pavliho zalagal z denarjem. Vsi drugi duhovni so po mnenju "Amerike" največji skopuhi, trdosrčneži ali pa zaprav-ljivci. Sicer se pa ne čudim, da je "Sladkost" poslala svojo izjavo v "Ameriko". Saj je še, ko je bila v Evropi, pisala pisma našim trobentačem in se izrazila v njih, da imamo mi ameriški Slovenci take duhovne, ki so podobni volkovom •• ovčjih o-blačilih. Ta pisma so Pavliha in njegova garda dali natisniti v svoji budalosti v N. Domovino, kar je seveda veliko' pripomoglo, da je "ta sladki" moral iti in da je fara propadla. Vprašam, ali se spodobi, da piše tako duhovnik o drugih duhovnih in ^cer takrat, ko se mu ni niti sanjalo, s kakimi ljudmi da ima opraviti in kaki da so v resnici duhovni, o kterih je toliko lagala N. Domovina T Ravno tako, kakor dela sedaj Pavliha. T^ta "sladkost" tudi grdo piše, kako da bi bilo treba nekterim ljudem dejati hlače doli. Vprašam, ali se to spodobi pisati za duhovna f! (Značilno prijateljstvo!) Še celo jas bi se sramoval pisati kaj takega, ako ne bi to od duhovnika popreje braL Nato bi mu jaz le to odgovoril, da njemu bi pa ne bilo treba hlač doli, ampak samo kuto gori in.... To bi bil edini dokaz, ki bi se takega človeka prijel. Potem se tndi "sladkost" izgovarja, da ni zatajil svojega stanu in zakaj da ni nosil kute. Jaz vem, zakaj da je ni nosil! Zato, da je denar vanjo spravljal, ker ni zastonj vzel od poroke po 16 dolarjev in še več, Če jihi je dobil. To je njegovo uboštvo, kteremu se je zaobljubil! Zato se mu sline še vedno po Cievelandu cede. Pavlibu se po kuti sline cede, ker drugače bode Pavlihče kmalo od lakote poginilo — za pošteno delo tako ni spodobno.
"Sladkost" se tudi baha, da je bilo nas 5 tisoč faranov. Vprašam, kakih faranov t Y Cievelandu je več tisoč ljudi j! Ali so pa vsi katoličani f Kdo je štel teh pet tisoč faranov f Jaz ne, Pavliha tudi ne. In Če jih ni nikdo štel, lahkj imenujemo to nesramno laž.
Pred nekoliko tedni je "Amerika" trdila, da je gospod izročil vse knjige Škofiji, sedaj pa sam priznava, da je vse v neredu zapustil v svojem stanovanjn in da knjig še ikof videl nI Moral je pač slabo vest imeti,
da se je bal knjige nesti / škofijo, kakor trdijo odborniki in cerkveni očetje, da jih niso pozneje izročili. Kake on nas ljudi zaničuje, se vidi iz tega, ker "sladkost" in krotkost kar naenkrat piha in pljuva kakor kaka mačka. "Pfuj vas bodi!" Ali st to spodobi za duhovna, ki so hoče imeti za pravega mučenikaf! Ako ste nedolžni, potrpite in "Bog Vam bo plačal". Ako bosta pa tako psovali ljudi, boste pa sami sebe v blato spravili. Kaj bi še le "ta sladkost" storila, ako bi bila prišla na faro sv. Vidal Potem bi bili mi ljudje vsi psi, ko bi čutil, da ima moč v rokah. Meni je sicer prav vse eno, kdo da je v Cievelandu na fari. Jaz se ne poganjam ne za enega, ne za druze-ga duhovna. Toda ako si hoče kak človek s takimi zvijačami in s takimi sredstvi prilastiti faro, to je pa že od sile. Še Pavliha se je nad tem pohujšal.
Upam, da mi ne bo nikdo zameril. Kdor bo potrpel, temu bode Bog plačal. Potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže.
Mihia iz Monkey-square.
Chicago, I1L
Spoštovani gospod urednik:—
Neki F. Sorman je začutil potrebo (menda po navdahnjenju Sojarje-vem!), da brani pred napadi ehica-škega župnika Rev. A. Sojarja, na kterega'lete v zadnjem času iz vseh strani strupene strele, ki pa so sicer, mimogrede omenjeno, tudi pošteno zaslužene. Rev. A. Sojar je s svojimi zahrbtnimi spletkami proti raznim neljubim mu osobam in s svojo breznačelno dvoreznostjo v zadevi jednotinega doma v Jolietu (najprej j<: bil proti, potem pa za!!) zasejal veter in sedaj pa mora žeti vihar. Ne le slovenski časniki (n. pr. Glas Naroda, Proletarec, Clevelandska A-merika) se bavijo s tem gospodom in ga opravičeno napadajo, marveč tudi njegovi lastni sobratje pri društvu sv. Štefana K. S. K. J. so spregledali njegovo veternjaštvo in pogubno delovanje in začeli so se proti njemu puntati.
Da bi rešil, kar se še rešiti d&, ter da bi te preklicane " revolucijonar-jc" panal in jih spet zazibal v sladki sen neodpustljive brezbrižnosti, naročil je pri zgoraj omenjenem Sor-inanu od sile "ginljiv" dopis, ki je natisnjen v 26. štev. "Am Slovenca" x dne 4. junija t. 1. V tem smešno r.aivnem dopisu preteka g. Sorman ^pravilnejše: Rev. Sojar sam!) grenke solze nad " brezbožnostjo teh zabitih hlapcev, neumnih kmetavzarjev in navadnih tovarniških delavcev, ki ničesar ne razumejo" (11), da se taki ljudje drznejo njemu, študiranemu človeku, ugovarjati v društvenih zadevah !! Pravi tudi, da si g. Sojar ui zato toliko let glave belil z učenjem, da bi mu smel vsakdo zabrusiti v obraz to, kar mu gre. In ko-reeno "ostro protestira" proti vsem "krivicam" (T), ki se baje gode g. župniku.
Ker jaz kot bivši član društva sv. Štefana in kot njegov društveni so-brat prav dobro poznam g. župnika Sojarja (in z menoj vred menda tudi ne le večina članov tega društva, marveč si je sedaj o njem na jasnem tndi širša javnost), naj mi bo dovoljeno spregovoriti par besed.
O kakšni "krivici" napram gosp. župniku sploh ne more biti govora. Kakor si je sam postlal, tako bo ležal. Pri društvih so si vsi člani med seboj bratje; tu se ne sme delati nobena razlika med "študiranimi gospodi" in med "zabitimi tovarniškimi delavci". Glas enega je toliko vreden ko glas drugega. Vsi enako plačujejo in zato tndi sme vsakdo odkrito povedati svoje mnenje, ako se mu zdi, da kakšna "študirana glava '' nima prav in da dotični predlogi niso v korist niti društvu niti jednoti. Popolnoma napačno je in diši po nekaki nadvladi, ako bi se domnevalo, da bi smel g. Sojar vsled tega, ker je ravno duhovnik in ker je po šolskih klopeh) raztrgal nekoliko več hlač kot drugi, zavzemati pri društvu izjemno stališče, da bi užival kake predpravice ter da bi bil njegov glas vedno in povsod odločilen. Tako naziranje je starokopitno in v svobodni Ameriki nemogoče. V Ameriki ne poznamo paševanja in diktatoričnih povelj, kterim se mora vse brezpogojno uklanjatil Zapomnite si to, g. Sojar! Kdor vstopi v društvo, se s tem podvrže pravilom in večini. Saj nikdo nikogar ne sili, da bi moral pristopiti k temu ali o-nemu društvu; nasprotno: tisti, kdor se povsod vsiljuje in ki hoče povsod Imeti prvo besedo, je ravno g. Sojar! To pa seveda z namenom, da dobi ljudi pod svoj vpliv in da — "vlada"! Znano je, da se naši nerazsodni ljudje le še preveč radi podvržejo duhovniški avtoriteti tndi v posvetnih rečeh. Posvetne reči, zlasti pa društvene zadeve, pa nikakor ne spadajo v delokrog duhovnika, kteri naj bi se raje bolj brigal za dnini blager. Saj v verskih rečeh mu nikdo ne ugovarja.
Slovensko katoliško
Os
podp.društvo
o
sveteBarbar©

Za ^jedii^jene države Severne Amerike-Sedez: Forest City, Pa. ftnkorporiraao doe 31. januarja 1902 t drŽavi PenssyfvMgL
©DBOBNTSI :
Predsednik: ALOJZ. ZAVISL, P. 0. Box 374, Forest City, Podpredsednik: MABTIN OBE RŽ AN, Box 51, Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OSTTR, 1143 E. 00th St., Cleveland, Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERCMAN, predsednik, Weir, Kana.
KAROL ZAL AR, L nadzornik, P. 0. Box 647, Peresi CUy, I
FRANK KNAFEUC, IL nadsoraik, 900 Braddoek Avsms,
dock, Pa.
FRANK SUNK, m. aadzoraik, 6% Mill St., Laserae, Pa.
POROTNI IN PllZmfl ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik P. O. Box »6, Willoek, Pa. IVAN TORNIC, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Ea.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku IVAN TELBAN, P. & Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLA NNRODA".
Jaz sem n. pr. svoječa3no ustanovil tukaj v Chieagu društvo "Zvon", ktero smo priklopih k J. S. K. Jed-noti. Utanovili smo društvo, da bi se enkrat vladali sami, brez duhovnika. A g. Sojarju ni dala žilica, hotel je na vsak način priti zraven, čemur sem se pa jaz kot takratni društveni predsednik odločno uprl, dobro vedoČ, kaki nagibi vodijo pri tem g. župnika. Končno se je g. Sojarju vendarle posrečilo dobiti veČino na svojo stran, a jaz sem z istim trenotkom, ko je bil on sprejet, odložil predsedništvo in pozneje tudi iz društva izstopil. Razume se samo ob sebi, da si s tem svojim nasprotovanjem nisem pridobil posebne naklonjenosti g. Sojarja, kteremu še itak nisem bil nikdar priljubljen, to pa radi tega ne, ker sem si ob raznih prilikah '' predrznil'' imfeti svoje lastno mnenje (tega pa župnik ne trpi!) in večkrat prišel z njim v konflikt, posebno pri društvu sv. Štefa-ra. Da bi se nad menoj znosil (duhovnik, pa maščevalen!), je začel ru-vati proti meni tudi pri tem društvu ter mi nagajal, kjei je le mogel. Po krivem me je obdolžil, da sem ga imenoval pri seji hinavca, kai pa ni res ir. si je g. Sojar sam izmislil. V svoji opravičeni jezi nad to lažjo sem pa pozneje res izustil proti nekemu članu besede "prokl... f...r". To je g. župnik hitro zvedel in proti meni izkoristil. Ne oziraje se na to, da je to afero on sam provzročil, me je ovadil jednotinemu porotnemu odboru, dolžeč me zgoraj navedenih besed. Njegova zasluga je tudi, da sem pozneje — sit večnih) homatij in prepirov — dal slovo društvu sv. Štefana in K. S. K. J.
Lahko -bi naštel še marsikaj, kako je g. Sojar proti meni deloval, a to naj zadostuje. Hotel sem povedati samo to, da se g. župniku blamaže, ki jih sedaj vsestransko žanje, popolnoma prilegajo in da so zasluženo plačilo za njegovo neodkrito postopanje.
Res je: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo padel
Ivan Steržina.
NAZNANILO.
Društvo sv. Barbare itev. 33 v Trestle, Pa., naznanja članom omenjenega društva, kakor sploh) vsem rojakom in rojakinjam, da priredi v ponedeljek dne 6. julija PIG-NIO
na lepem prostoru našega sobrata Jurija Oblak v Trestle. Pričetek natanko opoludne. Vstopnina 50 eeo-tov, ženske proste.
Tem potom vljudno vabimo vse tukajšnje rojake in rojakinje, Slane našega in vseh sosednih društev. Čisti dobiček je namenjen društveni blagajni. Za fino sveže pivo in dober prigrizek bode dobro preskrbljeno. Brez sladoleda (Ice creama) tudi ne bomc.
Z bratskim pozdravom za odbor (26-29—6)	Fran Schifrar.
PROŠNJA.
Podpisani se obračam do vseh r»> jakov širom Amerike, posebno ožjih rojakov Notranjcev, da bi vsak moči pripomogli s kakim denarnim prispevkom za ponesrečenega rojaka Antona Oražem p. d. Fajgel iz Trnja pri Št. Petru. Omenjeni rojak se je ponesrečil v premogokopu na Bessemer No. 2; odtrgala se je plast kamenja in premoga ter ga močno poškodovala. Sedaj leži v bolminisi t Connellsville, Pa. Ponesrečeni ni bil pri kakem podpornem društvu in je brez denarja, prepuščen usmiljenja drugih ljudi. Potrebno bi bila, da se ga spravi v kak boljši zavod, kjer bi morda okreval.
Še enkrat se obračam do vseh usmiljenih rojakov za pomoč. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme. Darovi naj se pošiljajo na uredništvo 1'Glas Naroda", 82 Coitlandt St, New York, N. Y.
S spoštovanjem
Matija Žele, Box 103, Martin, Fayette Co., Pa.
(25-26—6)
PRODA SE I
Lepo urejeni	^
BOARDINGHOUSE in SALOON je na prodaj. Oddaljen je 20 yaxdov od "šohta" na jako dobrem prostoru. Vprašajte pri:
Louis Back, 1212 Main St.,	La Salle, HL
(23-26—6)
NA PRODAJ.
Edini slovenski saloon v Duluth, Minn., se proda s veliko zalogo blaga in z vsem pohištvom (Bar Fixtures) vred za svoto $6000. Nahaja se na najboljšem prostoru v Hil|iri železniške postaje. Vsakdanji do* hodki so od $40 naprej.
Jos. Scharabon, lastnik.
415 W. Michigan 8t., Dalnth, Minn. (»4-3-7);
SLUŽBO DOBI!
Potrebujem dobrega tesarja. Stanovanje, hrano in orodje preskrbim jaz. Znanje angleškega jezika ni potrebno. Pišite:
George ttmonieh, P. O. Box 1076, Chieopee, Mass.

NAZNANILO.
y tiska je in v kratkem izide aa-nimiva knjiga:
"KRVAVA NOČ V LJUBLJAJX".
Zgodovinska narodna drama s v štirih dejanjih. Živa slika nih septemberskih dogodkov v vini L 1908.
V isti knjigi izide tudi povest m življenja ameriških Slovencev: "NAJDENO SRC®". Cena 40 eentov. Za Avstrija in se sprejemajo tndi ai znamka.
Naročila se takoj sprejenaje psi: Jaeob -Hočevar.
- v 863 E. 73rd "St., N. E^ (15-6—15-9 2x t) Cleveland, Ohio.
Začetkom meseca maja J» mM potovanje obče znaai rejah
JOHN CUtDIXA stanj*, trgovec is posestnik v
Omenjeni obišče svoje pmjatelje po raauh krajft v drŽavah in Travadkarjevo Peebfettea je "Glas Narada" ia
11 LETNI OBILNI USPEH
Aigoslovanska
Katol. Jednota.
dne 24. januaija 1901 v državi Sedež v ELY,MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Are., So. Chiesgo, I1L Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box fi7, Bzmddoek, Pk. Glavni tajnik: JTJRU L. BROZlC, P. O. 424, Ely, Minn. Poanoftni tajnik: MAKS KERZlSNTK, L. Box 363, Rook* Spring,
fcta«»jnik: IVAN GOV2E, P. 0. Box 106, Ely, Mine. NADZORNIKI :
ALOJZIJ VTRANT, j^iedsednik sedsornega odbora, eor. 10. Are. *
Street, South Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, nadzornik, P. O. Box «41, Ereletfa, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, m. nadzornik, 111 - T. Street, Calamet,
POROTNI ODBOR :
IVAN KERZlSNIK predsednik porotnega odbora, P. Box 138, " Pa
IVAN N. G06AR, TL porotnik, 6312 Bstlsr St., Pittabaif, Pa. IVAN MT.RHAR, EH porotaik, Box 86, Hy, Mirna.
Vrhovni afesvaik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Cfaias*> SL, JeJUA, DL
Krajema droitv a naj blagovolijo požiljati vse dopise, premembe n-4o? in drugje listine na glavnega tajn ika: GEORGE L. BROZICH, Box 43L, Ely, jffnn., po svojem tajnika in nobenem drugem.
Denarne poiiljatrs na' poftiljajokrajevna drnitva na blagajnika : JOHN GOUZE, P. O. Bex 106, Ely, Minn., po -ovojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopnil * krajevnih društev nag poiljejo dnplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vss pritožbe od strani kiajevnlh društev Jednote ali posameznikov aaj «e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERZlSNTK, Box 136, Burdine Pa. Pri'»jani morajo biti vsaki natalCcd podatki im> km priloAe.
Društveno glasilo je 'GLAS NARODA".
li stebri nemškega mosta do Adrije. Vse to se pa imenuje patrijoti-žna politika.
Dvojna mera. Italijanom je avetr. vlada obljubila i tal. pravoslovno fakulteto v Trstu, ako bodo glasovali proti Susteršifievemu predlogu, Dal-matincem je pa Bieaerth zagrozil, da Se bo prisiljen vladati s pomočjo par. 14, da bode izčrtal iz proračuna 1,900.000 K, ki SO postavljene za razne gospodarske reforme v Dalmaciji, ako bodo Dalmatinei glasovali proti vladi. Dalmatinei se pa tudi tej grožnji niso vdali.
Atajerskb NOVTOB.
Samomor radi ljubezni. 241etni R. Ratelj iz Korpelj na Štajerskem si je radi ljubimke prerezol vrat in sicer tako globoko, da je popolnoma odrezal dihalnik in požiralnik. Smrtno ranjenega, so odpeljali v bolnico, kjer je bržkotne že umrl.
Požar. Pri Peklu na Štajerskem so zgorela trem gospodarjem hišna in gospodarska poslopja, 9 govedi in jeden prešiČ. Vzrok ognja je neznan. Zavarovani so sieer bili, a Skoda veliko presega zavarovalnino.
Umrl je .v Feldhofu pri Gradcu bivši glavar v Slovenjgiadcu Anton Capek, star 59 let. — Umrl je v Za-gradu pri Celju Anton Mravljak, bivši župan v občini Celjska okolica, ko je bila še v nemškutarskih rokah. — V Gradcu je umrl bivši župan pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, J. Kel-ner, star 76 let.
Ustrelil se je v Št, Jurju ob J. žel.
mladi Šešerko. Večerjal je še v krogu svoje rodbine, nato pa se je tiho odstranil in ustrelil) Neposredni vzrok samomora ni znan, a mladi 28-letni mož je trpel že dalje časa OTl srčni bolezni in melanholiji.
Metulji. Prej gosenice, sedaj pa so
nastopili metulji v velikanskih množicah. V ptujskem okraju jih otroci pridno trebijo; samo v Ptuj so jih v par dnevih prinesli 62.000.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVIOE.
Poskusen samomor. Dne 1L junija
je sklenil neki ljubljanski obrtnik, da si vzame življenje. Sel je ns prote-stantovsko pokopališče in ustrelil iz revolverja na^e, a se ni zadel. Ko je bil o tem obveščen v okolici službujoči stražnik se je podal na pokopališče in je le še videl dotičnika, ki je skočil čez pokopališč ni zid in stekel čec polje. Pozneje pa ga je našel ležei ega pod nekim kozolcem v senu in mu odvzel revolver. Življenje si je hotel končati vsled slabih razmer v družini.
Priporočljiv hlapec. Nedavno je v Dobrovljab službujoči hlapec Jakob Oblak, rojen 1864 1. v Borovnici, občina Cerknica ukradel svojemu gospodarju 60 K vredno kolo in neznano kam odšel. Oblaka zasledujejo obla-
nači kot vzrok samomora neozdravljivo bolezen.
V Puli vzdržuje država za otroke nomških Častnikov in vojdOtih uradnikov nemško deško in nem£ko meščansko ljudsko šolo za ktere je postavljena v proračunu za 1900 svota j 62.048 KL Vrtra tega plačuje država' še 10.000 K na leto za remuneTacije onim učiteljem, ki poučujejo nemščino na istrskih in goriških ljudskih šolah. Za te uradne Nemce pa vzdržuje tudi "c. in kr." mornarica še posebno ljudsko šolo, nižjo realko in neko strokovno šolo za vzgojo malini-tov. Za domorodne Hrvate in Slovence v Puli ne vzdržuje ne občina ne država nobene ljudske in sploh nobene šole. Da so v Trstu in v Gorici tudi še dve nemški realki in dve gimnaziji pa nobene slovenske srednje šole, se ne bode nikdo čudil, saj so Slovenci tu doma, dočim so Nemci vsi brez izjeme tujci. Domačine treba torej tlačiti in preganjati, tujce pa z
stva tudi zaradi hudodelstva težke te* l ^mi sredstvi podpirati. Tako se na
slovenske tro&ke in s slovenskim davčnim denarjem zidajo v Trstu in Pn-
lssne poškodbe.
Antovana sepna tatova. Nedavno
so na trgu v Ljubljani opazili uslužbenci gasilnega in reševalnega društva dva rnožka, ki so se prav sumljivo obnašala in se vedno med gnječo vrinila. Naenkrat je jeden s spretno- j stjo segel v žep neki zasebnici in ji ukradel denarnico s 4 K. Opazovalci so o tem takoj obvestili tržno polici- j jo, ktera je tatova takoj prijela. Are-tovanca sta Dušan Stefanovič 21 let star podobar, rojen v Zagrebu in pristojen v Be Igra d in Ivan Milanovič, 20 let star mehanik, rojen in pristojen v Zagreb. Pri sebi nis.a imela nobenih izkazov.
Dva konja so ukradli v Zagorju ne-anani tatovi. Konja sta vredna 730 kron.
Nore zgradbe v Ljubljani. Marija Kos bo zidala v Ciril Metodovih ulicah dvonadstropno, oziroma trinad-stropno hišo. Fran Medic hoče zidanj na Eliza bet ni cesti št. 5 na dvorišču dvonadstropno hišo. Josip Oražen v Hradeekega vasi bo vzdignil svojo pritlično hišo v prvo nadstropje. Fr. Kavčič na Prulah napravi pri svoji Wife lepo vrtno ograjo. Frane Souvan sin je napravil na Mestnem trgu št. 88 električno dvigalo.
Rusko učitelj stvo na Slovenskem.
Kakor je znano, pripravlja ruska via" da za gosudarstveno dumo zakonski predlog o uvedbi splošne šolske obveznosti. Da pa učiteljstvu že sedaj obstoječih šol preskrbi kolikor mogoče iiroko obzorje, je sklenila pošiljsti učitelje na učna potovanja. Za letos odpelje se 16 skupin pq 60 učitelj-v in učiteljic v zapadne slovanske detel«. Nekaj teh skupin obišče tudi Ljvbljsno, Trst in Gorieot
NOVIČK, f
Na stranišča državnega vora v Trstu ss js ustrelil 24-bni uradnik R. H. Dofii je našel le mrtvega. Pri
so
HRVATSKE NOVIOE.
Morilec svojega očeta. Kmet Mat.
Vindjevič iz Pavnovičevega sela je bil obsojen pred zagrebškim sodiščem na 7 let ječe. Kazen je bila tako nizko odmerjena, ker je bilo jako veliko in važnih olajševalnih okoliščin.
| BALKANSKE NOVIOE.
' Bodoči vseslovanski kongres in Sr-
: bija. Belgrad, 11. junija. Z ozirom na sklep slovanskih delegatov v Pe-trogradu, da se ima L vseslovanski kongres vršiti meseca maja 1910 v Sofiji, piše "Samouprava", glasilo srbske vlade: "Dasi nam je žal, da Belgradu ni dana prilika, da s srbsko gostoljubnostjo izkaže svoje visoko spoštovanje in svojo iskreno bratsko ljubezen napram apostolom slovanske vzajemnosti in dušnega jedinstva, vendar moramo priznati, da so 'bili utemeljeni razlogi, ki so narekovali sedanjo odločitev glede kongresa. — Prepričani smo, da bodo naši bratje Bolgari umeli ceniti vzvišeni značaj tega odlikovanja in da bodo storili vse, da bodo odlični gosti vzeli sabo iz Sofije najlepše spomine o slovan-
ski duši bolgarskega naroda. Takisto pa smo tudi uverjeni, da bo bodoči vseslovanski kongres v Sofiji značil veliko pridobitev za splošno slovansko stvar in da bo dovedel do uresničenja vse velike načrt ki so bili zasnovani na praški in petrogradski konferenci.
Oarigrajskim psom bije končno vendarle zadnja ura. Sieer so oblasti že večkrat sklenile, da odstranijo to grdobo iz mesta, a ljudstvo se je vedno uprlo in je za Mohameda IL prišlo radi tega skoro do revolucije. Iz tega se vidi, kako nevarno delo so reforme na Turškem. No, upajmo, da se Mladoturkom tudi to posreči, in bo namesto psov prevzela čiščenje ulic v svojo oskrbo mestna občina.
ljubljanska kreditna banka v Sarajevu. Uprava ljubljanske Kreditne banke je v Sarajevu že najela prostore za svojo filijalko, ki jo v kratkem otvori.
Jurij Izstopi is armade. — Spor dveh srbskih diplomatov. Prine Jurij je vložil na kralja in na ministerske-ga predsednika prošnjo, da sme izsto_ piti kot častnik iz srbske armade. — Ko je predstavil srbski poslanik Ne-nadovič sultanu poslaniŠko osobje je predstavil zadnjega vojaškega atašeja Lešjamna, ki je bil zato razžaljen in je poslanika pozval na dvoboj, ki ga pa zunanji minister Milovanovič ni dopustil. Ataše bo vpokojen.
Dogodki v Turčiji Turška zbornica je odobrila proračun, ki izkazuje
5.323.000 funtov do-hodkov in 5 mil. 311.638 izdatkov. V kratkem objavijo načrt sultan Mehmedovega potovanja v Malo Azijo. — V Jilaicu so našli 487.947 funtov denarja. Vrednost obligacij in biserov še ni znana. — Degradirana sta maršal Tahir in brigadni general Tahir. O-ba sta Albanca.
Odprava finančne kontrole v Makedoniji. Turška vlada je naprosila velevlasti, naj odpravijo leta 1905 uvedeno finančno kontrolo v Makedoniji Avstro-Ogrska, Nemčija in Angleška podpirsjo Turčijo.
RAZNOTERO STL
Nemška surovost. Kako visoko in globoko je omikan in olikan ta blaženi Kultur in Edelvolk, ki ne pozna in ne vpošteva niti proste umetnosti v svoji nemški nestrpnosti in surovi podivjanosti, nam kaže njihov nastop v Trstu, povodom češkega umetnika in skladatelja R. Frimla. Ta je priredil vrnivši se iz Amerike v hotelu "Balkan" koncert. Dvorano so poslušalci nabito napolnili, toda med obiskovalci je bilo skoraj polovico Nemcev. Ko je Friml nastopil, so ga pozdravili navdušeni Slovani s prisrčnimi "Zivio" in "Slava" klici. — Nemci pa so začeli dogovorjeno vpiti, žvižgati in razbijati po dvorani, ter vztrajali pri tem častnem delu toliko časa, da so prireditev onemogočili. — No, da bi imelo naše občinstvo, ktero si drznejo imenovati ti zarobljenci '' minder-wertig", tako malo čuta za umetnost, letel bi marsikteri germanski umetnik s praznim žepom čez slovansko mejo v mrvane nemških za-robljeneev.
Noseče pri bikoborbah. Po poročilih iz Madrida je balo pri nedeljskih bikoborbah po Španskem težko ranjenih 10 matadoijev, 3 pa so bili ubiti. — Na vse torrere so napravile te nesreče jako mučen v tisk in nezadovoljnost.
Ponesrečen turški parnik. Turška vlada je poslala v Jemen v Arabiji, kjer se je ljudstvo uprlo, parnik s 400 vojaki. Neki arabski šejk pa je hotel ojačanje turških čet v Arabiji, preprečiti, se vtihotapil skrivaj na parnik in povzročil neznano kako, da se je parnik pri Džedi razbil. Potonilo je vse ladjino možtvo in celo posadka.
Kje se nahaja moj brat FRAN PO-RENTAt Pred 7 meseci je bil v Red Lodge in v Aldridge, Mont. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, za kar mn bodeni zelo hvaležen, ali pa naj se sam javi. — John Porenta, Box 258, Superior, Wyo.	(25-29—6)

Pred 11 leti je slavni In obče znan! zdravnik od Colli** Jfew York Medical Instituta ustanovil v korist moških Žensk in otrok naSih rojakov ta prekorlstnl in pre-potrebni zdravniški zavod. V tem času Je mnogo naših bolnih rojakov zadobilo popolno zdravje in^ mnogro moških in žensk svojo prejšnjo moč. Na ta način je bilo osrečenih mnogo družin. — Ta velikanski uspeh in nepopisne dobrote človeštvo pa Je pripisati edino le vestnosti zdravnikov, kateri imajo neko posebno osebno čustvo do bolnikov, kakor da bi bili isti njih lastni bratje ali sestre. Na dalje svežim In pristnim zdravilom, ka tera delujejo hitro in sigurno in katera se napravljajo v lastnem kemičnem laboratoriju pod osebnim nadzorstvom zdravniških ravna teljev, kar jamči bolniku v najkrajšem času popolno ozdrav ljenje. Najtočnejša postrež ba in najnižje cene.
POZOR ROJAKI!
Novoiznajdena, garantirana, zdrava Alpen Tinktura za pleSaste in golobrad-ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo. Re-umatizem in trganje v rokah, nogah in krilu, kakor potne noge, kurje očesa, brado vice in ozebline, vs- te bolezni se popolnoma odstranijo. Da je to resnica, se jamči $500. Pišite takoj po cenik, l terega Vam pošljem zastonj I
JAKOB VAHCIC,
P 0 Box BO. CLEVELAND, O.
Avstro -Amerikanska črta
[preje bratje Cosulich]
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Sltvence in Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washingto^JJ.
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka
Vsi spodaj navedeni novi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALIOB,	LAURA,
MARTHA WASHINGTON
ARGENTINA. V meeesfh maju in juniju se bo-deta sgoraj navedenemu brodovju pridružila &e dva droga nova pot-aiika paznika.
THE LACKAWANNA.
NajpripravnejSa železnica za potnike
namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih
parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni.
THE ROAD OF ANTHRACITE
Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vozi vsaki dan v vsake j smeri po pet vlakov;
Med New Yorkom, Chicaeom in zapadom vsaki dan štirje vlaki;
Med New Yorkom, St. Louisom in jugozapadom, dnevni promet;
Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet.
Nadaljne informacije glede voi-njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., se dobe pri lokalnih agentih ali pa pri
George A. Cullen,
glavni potniški agent
90 West Street,
N*w York.

rNič ne stori kako dol-

go sta bolni in ako težka je bolezen in Ce so Vas drugri zdravni-Ze odslovili kot neozdravl — ne lz-
ry gubite zaupanja, dokler se niste obrnili na zdravnike tega zavoda, ali jim točno v svojem materinem jeziku opisali svojo bolezen ter jim natanko označili vse simptome in vzroke bolezni, ker ti Vam zamorejo še pomagati.
Speicalisti za bolezni oč-i. ušes. nosa. grla in kožinih bolezni. V Najboljši operaterji za vsakovrstne operacije.
V Veliki stroj (mašina) z X žarki potom katere se vidi naravnost v človeško telo ter se zamore najti vsaka najbolj skrivna bolezen.
V Veliki električni stroj za bolezni, katere se morajo z elektriko zdraviti (živčne bolezni). PMlte takoj po veliko zdravilno knjigo Človek, leicovo življenje in xdravnje. katera se Vam takoj dopošlje, ako pismu priložite za 15 centov poštnih znamk.
'. J. J. McGlnde, t>r. J. F. Coyle zdravnf&kn ravnatelja.
Collins New York Medical Institute
t-UO WEST 34th STREET, NEW YORK, rsi. V.
The Collins New York Medical Institute je prvi, najstarejši, naj večji in najzanesljivejši zdravniški za vod za Slovence v Ameriki, kj se nahajajo na boljši In naj bolj
ni ter zanesljivi zdrav ni ki.
Brezplačno se odda 100 sloven, rodbinam.
V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam pošljejo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v svrhu pokritja prc» pisa. Ti loti so prosti in Eisti ter vredi vsak po $100.00 v sedanjem času. Oddamo jih, kerfelimo, da bi te na njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jednega leta bodo omenjeni loti vredni f1000.00.
Mi tudi preskrbimo potrebni denar za gradnjo bile. Skrbelo se bod tudi sa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbury Parku, N. J. Ne opustite lep« prilike.
Poiljite money order sa $5.00 danes in mi Vam polijemo listine. Pišite:
CO.,
New York City.
99 Naaa
PRINCE
au Street,
REALTY
Zdravju
najprimernejša pijača je
LE1SY P1VQ«»»
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Rad: teg^ naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi •■ « «- *t svojo družine, svojih prijateljev in drugih.
pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseL so ]&in gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnlksr-ju 6102 St. Clslr »«•« > kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ
CLEVELAND, O.
KRITIČNI TRENUTEK.
Ko zboli član družine, je potrebno hitro določiti, kaj naj se zgodi. Le ▼ slučaju* nerednih prebavljalnih organov, ko človek nima slasti do jedi in je telo oslabelo, ni kritičnega trenutka, ker vsi vemo, da
JO0BPB TBINKB'fl
H Trinerjevo ameriško
elixir grenko vino
«EfllSTSRS»
je najbolj zanesljivo sredstvu, ki hitro in gotovo ozdravi. Trinerjevo vino blagodejno npMva Ba živce trebuha in drobovja, ver poveča delavnost teh organov, da se uporabi vsak koristen del hrane ter spremeni v zdravo kri; zajedno ode t ran j a Is teleaa nepotrebne delce hran«. Kadarkoli
je slast do jedjj slaba *m čutite trudne je vaše spanje nemirno je vaia obrazna barva bleda
js priiel čas, da rabite
HU1EBJEV0 0DIEBIŠKO EUHR GRENKO flJlO,
ker vedi ves prebavljalni sistem. Trinerjevo vino urama prebavljanje, dela kri čisto, obrazno barvo zdravo, močno telo in energično mišljenje.
Babite ga pri vseh težavah prebavljanja.
Po lekarnah
Cene voznik listov iz New Yorka za III. razred so d#f
TRSTA............................................$38.01
LJUBLJAOT8..................................... 33.6C
REKE.............................................. 38.01
Z A GRE HA......................................... 34.2C
KARLOVCA...................................... 34.2:
n. RAZBElf do TRSTA ali REKE......................»65.00, 60.00 i 65.0
U. S. Varstvena Številka 346 garantir^
za čistost.
Joseph Triner,
Ashland Avenue, CHICAGO, 111.
PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York
IM	• W •	•
---je T----
sHvovica in borovi&a. Vpnlsjte pri
_ x
V padlsahovej senci
(plaal Karol May.
ČETRTA KNJIGA.
V balkanskih soteskah.
TVadaljevaaJO
Sedaj pride stari svetnik mimo. Počasi, zelo počasi gre mimo nas, ne da bi povzdignil svoj pogled od tal. Obe žene stojite spoštljivo in Turek dvigne roke k pozdfavu. Mi drugi pa se na videz ne brigamo za njega, se delam ravno tako, kakor da ga sploh ne opazim ter ga, dasiravno napol obrnjen od njega, obdržim ostro v očeh.
Pri tem opazim, da ima obrnjen pogled pod povešeniini trepalnicami na nas. Torej je njegova zamdšljenost ponarejena. Ali dela vedno tako, ali velja to zadržanje, to skrivno škiljenje le menif
Poslužam zelo natančno, in Tes, ko gre mimo nas, se zasliši pri vsakem koraku; kterega naredi, tiho klopotanje, kakor, če bi se kosti dotikale. Neuega in babjevernega človeka seveda lahko zgrozi.
Oblečen je, kakor je Turek povedal: bosonog, z ruto na glavi in okolu života star kaftan.
Strašno je suh, z upadlimi očmi, kakor berač, mimo kterega smo prej šli. Njegov koščeni obraz je zemljebarven. Čeljustne kosti so pred-etoječe, in usta upadla. Starec seveda ne more imeti zob. Okolica ust izgleda globoko v obraz vrezani zarezi, pod ktero sili špičasta brada in se nos v dvojni krepkosti odlikuje.
To je toraj slavni "svetnik", kterega je obdaril Alah s tolikimi tajnimi in čndežnimi dobrotami.
Mimo nas gre, kakor Dalaj-Lama, za kterega so drugi ljudje tako zecičljive prikazni, da jih ne sme videti njegov pogled. Tudi njega — Sndno, da se mi tako zdi — sem že moral enkrat videti in sicer v razmerah, ki niso bile za mene nič kaj ugodne. To čustvo se vzbudi v meai.
Če sem bil mnenja, da ne bode obrnil svojo pozornost na nas, sem •e motil. Že je nekaj korakov naprej, ko se naenkrat obrne in ostro pogleda našo gručo; potem pravi z nosljajočim glasom:
"Nebatja!"
Nabiralka rastlin se zdrzne.
"Nehatja! Semkaj!"
Pokaže s prstom pred se na tla, kakor se kliče psa, da se ga pretepe.
Žena gre počasi in strahotna k njemu. Grozeče jo pogleda, tako oatro, kakor da jo hoče predreti z očmi.
"Kako dolgo je tvoj mož mrtev t" jo vpraša.
"Tri leta."
"Ali si molila za njegovo dušo?"
"Vsaki dan."
"On ni bil privrženec slavnega preroka, kterega ime je tako sveto, da ga ne morem tebi imenovati; on je bil Nusrani, spoznavalec druge vere. Spadal je k kristjanom, ki sami ne vedo, kaj naj verujejo, zato se eepijo v mnogo sekt in se prepirajo med seboj. Vendar je Alah v svoji dobrotljivosti odloČil, da smejo priti tudi oni v najnižjo stopinjo nebes. Tvoj mož pa se peče v peklenskem ognju!"
Videti je, da pričakuje odgovora; žena pa molči.
"Ali si slišalaf" jo vpraša.
"Da," odgovori tiho.
"In verjameš!"
Ona molči.
"Moraš verjeti, ker jaz sam sem ga videl. Danes pomoči me je odpeljal angelj Alaha iz zemlje in me povzdignil v zveličanje Globoko pod seboj je bil pekel s svojimi žarečimi prepadi. V njem sem videl mnogo ljudij, in tudi tvojega moža. Peklenski mrčesi so ga ujedali in ognjeni plameni so mu oblizovali lica. Slišal sem ga, ko je rjul bolečin. Videl me je visoko nad seboj plavati in me je naprosil, naj ti povem, da so koli, ki so zabiti v bližini njega, pripravljeni za tebe in tvoj zarod."
Preneha in gleda ženo, ki se joče.
Najraje bi lopova pobil s pestmi na tla, vendar se zadržim mirno. Halefova roka leži na držaju biča in njegovi poggledi švigajo med menoj in svetnikom. Samo lahko naj bi pokimal, in mali hadži bi slavnega moža premikastil, da bi bilo veselje.
"In sedaj še nekaj!" nadaljuje. "Danec si bila pri policiji?"
Žena pobe si glavo.
"Jaz naj bi ti dal odškodnino. Tndi denar, ker se je plazil tvoj deček okolu mojega stanovanja. Stori Še en tak korak in pošljem ti vse duhove teme, da te bodo tako dolgo trpinčili, dokler ne oddaš svoje neverne duše. Zapomni si to!"
Obrne se in odide.
"Alah 1' Alah!" škriplje Halef. "Efendi, ali si ti človek!"
"Mislim, da sem."
"Tudi jaz sem. Dovoli mi, da grem za tem lopovom in da mu ustrojim debelo kožo po zaslužen ju."
"Za Alahovo voljo, molči!" ga svari Turek.
"Molčati! Kdo mora pri tem molčati?"
"Sliši vsako tvojo beseda"
"Neumnost."
"Poglej tja! Tam sedi njegov sluga."
Pokaže na neko suho drevo, na kterega veji sedi neka vrana.
"Ali si od hudiča?" odgovori Halef.
"Ne, ta ptič je duh, kteremu je zapovedal, da nas mora poslušati
in mu potem vsako besedo povedati."
"In jaz ti povem da je ta ptič povsem navadna vrana."
"Motiš se. Ali ne vidiš, kako nas radovedno gleda?"
"Seveda! Ptici so radovedni. Najraje bi mu poslal krogljo."
"Ne stori to, ker bi bila tvoja smrti"
"Oslarija!"
"Strel ne bi zadel ptiča, ampak tebe samega."
"Moja puška ne strelja narobe."
Halef tudi res zgrabi po svoji puški. Sedaj pa hitijo obe ženi vse prestrašene k njemu '.n ga prosijo, da naj nikar ne strelja, ker ne bi samo sebe, ampak tudi vse druge storil nesrečne.
"Ali nimate nič m ožgan, babnice?" za kriči jezno.
"Moraš nam verjeti, moraš!" ga prosi nabiralka rastlin. "Tudi drugi so bili tako neprevidni in predrzni, kakor ti. Grenko so potem obžalovali."
"Tako! Kaj se jim je pa zgodilo?"
"Postali so bolni--"
"Slučaj"
"Jeden je celo znorel--"
Štev. 1005. — JamČeno po W. F. Severa Co., v smislu vladinega sklepa glede čistoče [ jedilnih in zdravilnih priprav s dne 30. rož. 1906.
SPLOSNfi TONIKfl.
Po kaki dolgotrajni bolezni pač ne najdete nobenega zdravila, ki bi tako popolnoma ustrezalo raznovrstnim potrebam okre-vančcvim, kakor ustreza
Severov fivljenski Balzam.
Njegovi vplivi na kri so boljši, nego kateregakoli druzega zdravila. Ta lek ustvarja nova rdeča telesca, dela blast do jedi, pozvroča splošno zdravje, ne moti prebave in olajšava zaba-sanost. To je varna, zanesljiva, krepilna tonika. Cena 75c.
(T
Pravi, da je to najboljše zdravilo.
"Popolnomo pripravljen sem spričati, da je Severov Življenski Balzam najboljše zdravilo za želodčni katar in zabasanost, ker se je izkazal zelo izdaten v obeh slučajih. Rabil sem poprej mnogo diugih zdravil, ampak nobeno ni pomagalo, dokler nisem rabil Vašega Življenskega Balzama. Iskreno ga lahko priporočam vsem, posebno tistim, ki trdo delajo.
Steve Kionka, Box 235, Lafayette, Colo.
Niije podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj ................
SALOON
107-I09jGreenwich St.,© New York City
kjer točim vedno dobro pivo, doma prešana in im-po rti rana vina, fine likerje, ter prodajam isvTstne smodke....................
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe......................
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Poetreiba solidna. Za obilen poset se priporoča..................
FRIDA von KROGE


107-109 Greenwich Street, NEW YORK, N. Y.
J
Preutrujeni,
zdelam nevrastenik potrebuje nečesa, kar mu ublaži živčevje in uredi, nečesa, kar ga okrepi in očvrsti.
SEVEROV NERV0T0N
je zdravilo, ki mu koristi kolikor sploh mogoče. Za utrujene možgane, slabe in zdelane ž vce, nervozne glavoboli, duševno potrtost, nespečnost, histerijo, živčne bolesti, živčno onemoglost itd., ga nima para.
Cena $1.00.
Hitro olajšbo
za vse bolečine, ki zahtevajo vnanjega le-čenja, kakor revmatizem, nevralgija, griža, bol v kolku, vnetje prsnice, bolesti v boku ali hrbtu, hrbtna hromota, okorelost na vratu in sklepih, izvinjenje, otekline in telesne bolečine, ti donese
SEVER0V0 OLJE SV. G0THARDA
rabljeno po navodu na steklenici. To je najboljše vsestransko mazilo za domačo rabo. Vsaka modra mati naj bi imela steklenico tega olja v svojem gospodinstvu.
Cena 50c.
Na prodaj pri vseh lekarnikih.
Ne sprejeti nadomestil.
Zdravniški svet zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDaR RArlDS lOri/A
HARMONIKE
bodisi kmkorteeaoli viste ixaeiuieo. .» popravljam po aajnlijih cenah, a delt trpetno in zanesljivo. V popravo m nesljlvo vsakdo polije, ker zzm le ami 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vx» • me m kranjske kakor vse druge harmonike te raCunam po delu kakorlee hn sahteva bres nadalinlh aoralani.
JOHN WENZEL,
9017 E. 62nd Str.. Cleveland, O.
•jjfc ^niiiiJiUžii ijniiijirrriMirtrtfe^tjtffti tfyTfihtfTtyTM^trtiii aatnii gatixh j|
Slovencem in Hrvatom or H jjt>io£ain svo-
SALOON
v obilen poset. Točim vedno s v	pivo* dobra
vina in whlakay ter :mam v zalogi zelo fino smodke.
Rojakom potiljam denar* Jo v ataro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino sa "Glas Naroda*'. V zvezi sem s gg. Frank Šakser Co. vNew Yorkn. Z vetespoitovanjem
Ivan Govte,
^	• Ely, Minn.
"Ker je bil že preje neumen."
"In nekaj jih je umrlo--"
"Ker so že prej nosili smrtno kal v sebi." "0 ne, ampak, ker so se pregrešili nad ptiči svetnika." Ker je pri tem pričkanja obrnjena vsa pozornost na	mene
ne opazujejo. Stopim za konja, namerim na ptiča in sprožim.
Žene zakričijo groze. Krogi j a je predrla vrano in jo takoj vsmrtila. Ptič leži pod drevesom, ne da bi se ganil.
"Efendi, kaj si storil!" zakliče Turek. "To te velja tvoje zveličanje!"
"Teci tja!" odgovorim. "Zapri vse odprtine, da ne more duh zbežali. Potem je jeden duh več storjen neškodljivim. O, kako ste vendar neumni."
Halef skoči raz konja in prinese ustreljeno vrano. Polna je mržesov. Pokaže jo Turku in ženam in pravi:
"Če ne more Mibarek njemu služečih duhov oprostiti niti uši, ne zna sploh nič. Sramujte se! Ali ste slišali kterikrat o kakem duhu, ki ima uši? Kje je to zapisano f Mogoče v knjigah kristjanov t Prerok nikjer ne omenja, da bi se morali duhovi čistiti."
Ta dokaz, da vrana ni duh, je ravno tako kratek, kakor čnden; toda zaleže več, kakor če bi na dolgo in široko razkladal.
Na strahove verujoči se nekaj časa spogledujejo, zmaje jo z glavami in gledajo na vrano. Slednjič pravi Turek k meni:
"Efendi, kako je tvoje mnenjet Ali ima lahlto duh mrčeset" "Ne."
"Toda če je zli duh*" "Kteri je najslabši duh t" "Satan."
"Res je! Sedaj mi pa povej, če je prerok ali kak njegov naslednik učil, da mučijo satana uši t"
"To seveda ni nikjer zapisano. In mrčesi bi gotovo tudi zgoreli, če bi prišli s hudičem v pekel."
(Mje priMajtt.)
ROYAL
$65.00
Standardni pisalni stroj
Priponam najboljši stroj DANAŠNJIH DNL Lahko vam je PLAČATI VEC Toda KUPITI ne morete več.
ROYAL TYPEWRITER CO.
ROYAL TYPEWRITER BLDO. BCOASWAV. NEW YOKK.
m
Novo! Novo!
Kdor naroČi 50 havana cirar za 12.60, dobi 50 pakeleov tobaka. Ta posadka velja samo sa en mesec dni.
sna 1
Zalaga avstrij. bcsniikega, hercegov. ta vsakovrstnega tobaka.
A* Logar, 26 E. 119. St., New York.
Kje je najbolj varno naložen denar ? ?
Hranilnih nlog je:	Rezervnega zaklada j«:
nad 35 milijonov kron.	nad 1 milijon kron.
-1-
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema vloge in jih obrestuje po 4%. Bentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseh nlog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčne močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pri poznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je Je hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Bojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
MESTNA HRANIJ NIČA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH.
Naš zaspslk v Združenih državah je že ved let
82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y.
FRANK SAKSER CO.
6104 Saint Clair Ave. N. E, CLEVELAND, O.
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črao vise po 50 do 60 cl
galea s posodo vred. Dobro belo viao od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstaa tropavica od $2.60 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker mame količine ne moten razpošiljati. Zajedno s naročilom naj gg. naročniki dopošliejo denar, oziroma Money Order Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermmmt St.. Sao Praaclzco. Cal.
BP Velika zaloga vine in žganja
tMarija Orill
F>ro<la]a belo vino po..............70c. {alloc
^ " Crno vino po.............50c. "
Droinik 4 galone za....................$11.00
Brinjevec 12 steklenic sa...............$12.00
■ali 4 gal. (sodček) za..................#16.00
Za obilno naročbo ae priporoča
MARIJA ORILL,
S30S St. Clair Ave., N. H., Cleveland, O.
BflUtlHtfgja^
(T
Knajpova zdravila!
Sedaj smo priprav ljeni vsakovrstna naročila točno izvrševati, n-ko kašljaš, ako si prehiti jen, ako imaš kake vrste katar, a-ko trpiš na kaki dragi bolezni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "Navodilo ia rwA Kasjpovik zdravil", ktero dobiš zastonj ako dopoelješ poštno znamko sa dva centa za poštnino.
Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov sve trpeče človeštvo in m kaka rija, kateri]
go"
To je novi in pravi naslov:

slepariia, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu.
AL AVSENIK & C0.
82 CORTLANDT ST., NEW TOM. N. T.
4
gpljet» C^lov in Tr«t
tm
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
sprejema vloge na knjižic« koči ra&un ter je obraatuji
in rta ta-
pe 6Utlh4l°|o Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem zastopnik a ZMnuene države je tvrdka PRANK SAKSER CO., S3 Cortlandt StrMt, New Vorfe.
- Podružnice -
Spljet, Celovec In Trst •
Rezervni fond
K. 300.000,
I
[Francoska parobrodna družba. |
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane
Poštni pazniki so:
J'La Provence"	na dva vijaka..................14,200 ton, 30.000 konjskih
'La Savoie"	« « ..................12>00 « ' 25 000 '«
Lorraine"	" « ................. l2(m » 25 000
lH*T°urame ,	" " • .............10. UHO " 12 000
«t 5retagne„................................. 8 000 " 9 000
"La Gascogne"................................ b.000 " 9.000
0lavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
comer Pearl Street, Cfaesebronffc Building. Paniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari ^ pristanišča stev. 42 Nortb River, ob Morton St. H. Y.:
mod
•LA P&OVENCS •LA 8AVOIE •LA TOUBADTB La Bretagna
•LA LORRAINE
1- jnlti*
a Jaiija
HM* tt. jakja
Jnlga
•LA TOURAINE •LA 8AVOIK La Bretagme •LA LORRAINE •LA TOURAINE PLOVIXBJL
a.
12. 19.
aa s« loos.
2 sept 19WL
Parnik CHICAGO s* dva vijaka odpluje dne a julija ofe & ■ Pot« inaj.nwiiMih»>.»>1»h.
M. W. Kozminski, geeeralat ogeoft sa zapad,
71 Dearborn St, Chicago, BL