l^jjK, 13. APRILA 1978 — ŠTEVILKA 15 — LETO XXXII — CENA 4 DINAltfE gtASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE 7 našem uredništvu smo pred — za nas in za boljše informiranje — zelo po- membnim dogodkom. Pripravljamo se namreč na dolQO in težko pričakovano se- litev! Do sedaj so posamezne naše službe delale na treh različnih krajih Celja. Selimo se v obnovljene prostore zgradbe Trg. V. kongresa 3 (za Muzejem revo- lucije), kjer bo utredništvo, radijski studio in strokovne službe. Skratka vse, kar je vezano na Novi tednik in Radio Celje (torej tudi oglasi, čestitke poslušalcev) bo sedaj združeno v tej zgradbi. To nam bo seveda v mnogočem olaj šalo delo in nam omogočilo tudi večjo kimliteto tako časnika, kot naših radijskih oddaj. Omogočen pa bo seveda tudi boljši in neposrednejši stik z vami, bralci in poslušalci Radia Celje. O tem. kdaj bomo pričeli z delom t novih prostorih, vas bomo Se obvestili. Se to: prihodnji NT bo izšel v sredo, 26. aprila. MILAN SE NIC AR OB 25-LETNIC! SMRTI BORISA KIDRIČA IZGOREVAL V DELU POMEMBNO SLAVJE NA KNEŽCU Nekaj tisoč občanov, roja-! kov dr. Franceta in Borisa Kidriča ter gostov se je •bralo na nedeljski slovesno- sti na Knežcu, ki se je zače-, ia z otvoritvijo doprsnega ki-, pa Borisu Kidriču v isto-: taiensld šoli in slavnostno se' ]o vseh podpisnikov družbe-! nega sporazuma o urejanju Kidričeve domačije na" Knez-' cu. v ta prijeten kraj nad Rogaško Slatino so prišli tu- ^ mnogi slovenski družbeno- politični delavci skupaj z Ki- (IrtčeTO ženo Mmko in hčer- fc>ma. med drugim tudi Ser- ^] Kraigher, Lidija Sentiurc, Leskošek-Luka, Miha Marinko, dr. Marijan Brecelj, '^itja Ribičič, Andrej, Marine, ^anc Šetinc, Janez Vipot- ter predstavniki podrav- *e in celjske regije in so- ^*niih hrmtfikih občin. S""©- ^nos^td so se videl ežili tudi I*re kih besedah poudaril velik pomen obeh mož za sloven- sko zgodovino, hkrati pa pri- poročil, naj nadvse pomem- ben spomeniški objekt pazlji- vo varajejo, saj pomeni sku- paj z razsta\X) NOB na Koz- janskem na podstrešnih pro- storih domačije trden temelj za spoznavanje naiše pol- pretekle zgodovine. - MILENKO STRASEK OBMOČJE PRVE SEJE NOVOIZVOLJENIH SKUPŠČIN ^teraj so se v vseh obči- ^ našega območja sestale ^Voizvoljene občinske skup. r^^ne na konstitutivnih sejah, njih so delegati med dru- izvolili člane izvršnih ^vetov občinskih skupščin, člane Pred;sedstva socialistič- ^ republike Slovenije ter ^<>lili delegate za sTvezni J^r skupščine SFRJ. Na se- so določili tudi delegate ^'f>ma skupine delegatov za ^'■Janje delegatov v zbor ^in in abor adruženega de^ skupščine SRS ter izvolila de- legate družbenopolitičnega zbora republiške skupščine. Že v naslednjih dneh pa se bodo v občinah sestale tudi skupščine samoupravnih in- teresnih skupnosti, na kate- rih bodo delegati Izvolili predsednika in podpredsedni- ka izvršnega odbora ter do- ločili delegate, ki se bodo udeležili zasedanja .skupščin interesnih skupnosti t repub- liki. DS CELJE: ODLIKOVANJE Pred kratkim je upoko- jeni Albin Podjavoršek, ugledni kulturni in pro- svetni delavec, ki je dol- ga leta služboval v Celju, prejel Red dela z zlatim vencem za. zasluge na p>o- dročju javnega delovanja. Visoko Titovo odlikova- nje je prejel za delo pri vzgoji mladih pedagoških kadrov, za delo na social- nem p)Odročju, za aktiv- nost pri reševanju pro- blemov telesno in dušev- no prizadetih otrok, skratka za široko stro- kovno in tudi družbeno dejavnost. Iskrene čestitke! J. POGAČNIK PRAZNIK ŽELEZNIČARJEV SPOMINSKI ZNAKI ŠTEVILNE PRIREDITVE ZA 15. APRIL v soboto, 15. aprila, bo v Nišu osrednja proslava ob letošnjem Dnevu železničar- jev. Pred tem i>a so se po posameznih krajih Jugoslavi- je že začele razne prireditve, ki so vezane na praznik na- ših železničarjev. Tako je tu- di v Celju, kjer so za to priložnost pripravili bogat in pester program kulturnih in športnih prireditev. S športnimi prireditvami so začeli že v torek, ko so se posame7a::ie ekipe pomerile v keglj^anju in streljanju. Ve- čina prireditev pa bo jutri in t soboto. Tako bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo likov- nih del v Muzeju revolucije, razstavljali pa bodo železni- čarji prometnega središča, Ce- lje. Jutri bo tudi ogled ama- nje in notranje ureditve po- staje in službenih prostorov. Za najlepše urejeno pastajno poslopje in službene prostore bo prejela osnovna organiza- cija sindikata nagrado. V so- boto bo ob 10. uri dopoldne komemorativni koncert godbe na pihala »France Prešeren« iz Celja pred spominsko plo- ščo padlim železničarjem v NOB na peronu železniške po. staje Celje. Isti dan dopoldne bo na Skalni kleti tudi turnir v malem nogometu. V p>oča- sitev letošnjega praznika Dneva železničarjev priprav- ljajo tudi več šahovskih tek- movanj, saj je znano, da so prav celjski železničarji izred- no dobri šahisti. Dopoldne bodo tudi v Ce. liju podelili zlate spominske značke za 30 letno delo na železnici. Dobili jiii bodo na- slednji delavci: Mari,ja Kalu- ža, Justina Pii.šič, Terezi.ja Se- . ver, štefani,ta Sinamovič, Vin- ko Padežnik, Anton Pilko, Konrad Pokleka, Franc Lah In Alojz Morinc. Spominske značke za 30- letno delo pri železnici — prometna sekcija Celje, bo- do dobili: Ferdinand Čuden, Alo.iz Drobne, Elizabeta Hro- vatič, Franc Kapun, Ivanlui Kovač, Jože Koi-že, Branko Milost, Jožef Oset, Jože Pe. mič, Vladimir Siljan, Aloj« Sitar, Danica Vrečko, Aloja Pire, Viktor Zager, Ivan Ze. lič in Alojz Zurman. 30 let deloTOe dobe na že- leznici pri sekciji za vleko Celje pa bodo tokrat salvili: Leopold čebular, stro,)evodja, Leopold Dimec. vozovni pre- glednik, Franc Kitak, stroje- vodja, Franc Kores, kurjač, Viktor Mlakar, strojevodja, Gregor Pogačar, vow>vni pre- glcdnik, Ivan Vodušek, stro- jevodja in Tere7i,ja Pogorelč- nik, administratorka ter Franc Košič, KV delavec TK naprav. TONE VRABL Poto: D. Medved CELJE: NUJNO POVEZOVANJE V ponedeljek se je v Ce- lju zbraJlo okoli štirideset najodgovomejš/ih preistavni- kov slovensikih bolnišnic in zdravstvenih centrov. Ra/z- pravl^jali so predvsiem o svo- bodni menjiavi dela, nagra.'e- vanju po delu in kontinuira- nem zdravstvenem varstvu v smislu zaikona o deLovnilh rapmerjih, ki med drugiiim uravnava tudi delovni čas. Posvetovanje je več kot uspelo, saj so prenekatere ugotovitve pokaizaiTe, da čaka kolektive slovenistkah b.>ln:š- nic in zdravstvenih centrov .še veliko skupnega dela in reševanja sfeuspinilh vprašamj. M. B. ŽALEC: PRIZNANJA OF Na ponedeljkovi seji OK SZDL so potrdili tudi predloge za letošnje do- bitnike občinskih priznanj Osvobodilne fronte. Pre- jeli jih bodo Jožica Hri- bar iz Latkove vasi, Ivan Strožer iz Grajske vasi, Ivan Uranjek iz Petrovč, Jože šalej, Vlado Gorišek in Janez Meglic iz Žalca, strelska dnižina bratov Hn'^atin iz Liboj ter gar silsko društvo Matke. Podelitev priznanj OiP bo na svečani seji OK SZDL Žalec, 26. aprila. J. V. GORNJI GRAD: NOV PROSPEKT Turistično društvo Gomjl grad je te dni izdalo v nakla- di 10.000 izvodoar izredno lep krajevni prospekt, ki z bese- do in fotografijo pa tudi ris- bo (prispevala jo je Liza Lik) opozarja na kraj kot pomem- bno turistično središče, na vse njegove kulturne, zgodo- vinske in naravne značilnosti, na kmečki turizem in podob- no. Na vsak načdn lep in po memben prisi)evek v turistič- ni propagandi Gornjega grada in mozirske občine. MB 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 15 — 13. april 1978 ODMEVI s KONGRESA OKREPITI POLOŽAJ DELAVCA NJEGOV DRUŽBENO EKONOMSKI POLOŽAJ JE ŠE NEZADOVOLJIV 8. kongrete ZKS sta se sku- ] paj z ostalimi delegati občin- skih konferenc ZK celjskega območja udeležila tudi Majda Groleger iz Slovenskih Ko- njic in Franci Vrbnjak iz Ce- lja. V razgovoru za Novi ted- nik sta pripovedovala o delu zveze komunistov med delav- ci v temeljnih organizacijah združenega dela ter o vtisih, ki jih s kongresa nosita v svoje delovne sredine. NT: Kako ocenjujete vlogo ZK v Konusu, kjer delate? MAJDA GROLEGER: »V ča- su predkongresaiih razprav so vse osnovne organizacije ZK v Konusu soglasno ocenile, da je Zveza komunistov v zadnjem obdobju odigrala ve- liko vlogo pri poglabljanju družbenoekonomskega polo- žaja delavcev v temeljnih organizacijah zdi-uženega de- la. Ta njen vpliv in delo se čutita ^ predvsem v rezultatih, ki smo jih na tem področju dosegli v naši delovni orga- nizaciji in za katere menim, da so pravi temelj za na- daljnje uveljavljanje družbe- noekonomskih odnosov v Ko- nusu.« NT: S kakšnimi načini in metodami dela pa ste dose- gali take uspehe? MAJDA GROLEGER: »Me nim, da je Zveza komunistov v Konusu učinkovita pred- vsem zato, ker dela med de- lavci. Naše delo smo bolj okrepili v osnovnih organiza- cijah in v njih razreševali vse probleme, ki so se po- javljali v temeljnih organiza- cijah združenega dela. Pouda- riti pa moram, da smo vse dosl0j dobro sodelovali z ostalimi družbenoi>olitičnimi organizacijami, tako da sm.o med delavci res nastopali enotno in bili prisotni na vsakem koraku.« NT: In s kakšnimi občutji odhajate s kongresa? MAJDA GROLEGER: »Tež- ko bi popisala polnost obču- tij, s katerimi odhajam s kongresa. Vsekakor pa so to občutki zadovoljstva nad ugo- tovitvijo, da srtio komunisti veliko naredili in da smo pri svojem delu enotni in trdni. Ob tem pa se seveda vsi za- vedamo, to lahko brez za- držkov trdim, da nas čaka še obilica nalog pri krepitvi sa- mioupravnih socialističnih od- nosov in pri uveljavljanju ustavnega položaja delavcev v zdnxženem delu.« NT: Tovariš Vrbnjak, v ka- teri komisiji ste delali na kongresu? FRANCI VRBNJAK: »Delal sem v komisiji za družbeno- ekonomske odrK)se, kjer sem razpravljal o združevanju de- la in sredstev ter zlasti o do- hodkovnih odnosih. V svoji razpravi sem želel nakazati nekatere pomanjkljivosti, ki se kažejo v zvezi s temi vprašanji v temeljnih organi- zacijah združenega dela v In- gradu. NT: Kakšne izkušnje pa so vas vodile k razpravi? FRANCI VRBNJAK: »K te- mu me je vodila vsakdanja delovna praksa m pa ocena, ki smo jo v Ingradu izdelali na podlagi predkongresnih razprav. Moram reči, da so na.se izkušnje bogate, saj v Ingradu že nekaj let deluje- jo temeljne organizacije združenja dela. Kljub temu pa ugotavljamo vrsto po- manjkljivosti, na katere so tudi komunisti na ktmgresu še posebej oi>ozorili in naka- zali poti oblikovanja takih tozdov. Iti bodo reisnično po- stali temeljne gospodarske, politične in družbene celice.« NT: Katere pa so po va- šem bistvene pomanjkljivosti, ki se postavljajo toot ovira pri uveljavljanju ustavno opredeljenili temeljnih orga- nizacij združenega dela? FRANCI VRBNJAK: »Hib v našem delu je še veliko, me- nim pa, da se največja kaže v tetn, ker še nismo uspeli vgraditi v temeljne organiza- cije združenega dela vseh ti- stih elementov, ki jih kot bistvene izpostavljata ustava in zakon o združenem delu. Druga pomanjkljivost pa je vsekakor v zainteresiranosti delavcev. Kot komunist in delavec menim, da še nismo vsi v zadostni meri zaintere- sirani za to, da bi temeljne organizacije resnično zažive- le. Tudi tu — pri osvefeča- nju in izobraževanju ljudd — bo imela prav Zveza komu- nistov v bodoče še veliko dela.« DS Majda Groleger Franc Vrbnjak KOMITE ZK CELJE neenotnost je neuspeh OCENIL! SO UDAREC RAZVOJU GRADBENIŠTVA Komite občinske konferen- ce ZKS Celje je na svoji zadnji seji v ponedeljek oce- nil vzroke neuspelega pove- zovanja v celjskem gradbe- ništvu in posledice neuspele- ga referenduma o združitvi z Ingradom v celjski Obno- vi. Kritične in samokritične misli iz razprave so potrdi- le) mnenje, da je bil ta ne- uspeh hud udarec zasnovi razvoja celjskega gradbeni- štva, ki lahko le močno do- hodkovno povezano, speciali- zirano v svoji dejavnosti in odprto navzven doseže zah- tevane cilje, iz srednjeroč- nih programov razvoja celj- ske občine. Združitev ni uspe- la predvsem zaradi odpora posameznikov. Strah pred bodočnostjo, predvsem pa strah za izgubljeni status med vodstvenimi delavci je porodil odpor, ki je pripeljal do tega, da so združevanje ocenili kot čisto politično akcijo, ne pa kot ekonom- sko nujo, ki bo zagotovila trajnejše perspektive razvoja tako Obnovi kot Ingradu. Neuspeh referenduma je vno- vič dokaz, kako laliko s po- lovičnimi, neučinkovitimi in v plašč negotovosti zavitimi informacijami napeljejo de- lavce k napačnemu odloča- nju. In vnovičen dokaz, da lahko uspejo le tiste inte- gracije, ki temeljijo na jas- no opredeljenih dohodkovnih odnosih, izražajo perspektive vsefh partnerjev v povezova- nju^^in dejansko povzročijo, da vsi v kolektivu, zlasti pa najodgovornejši — vodilni delavci in komunisti z vse- mi prizadevanji podprejo spreminjanje obstoječega sta- nja. Čvrste zahteve, ki jih je komite v ponedeljek postavil pred komuniste in vodilne delavce Obnove temeljijo na skupno dogovorjenih nalogah, ki jih je treba enotno izpe- ljati, da bo celjsko gradbe- ništvo sposobno učinkovito nastopati tako v občini, na območju, v republiki in dr- žavi, pa tudi izven nje. Sred- njeročni načrt razvoja Obno- ve je dober, a le težko iz- vedljiv, če v kolektivu ne bodo premagali nesamouprav- nih sil, ki zavirajo razvoj in ostajajo v tipično »palirskem- mojsterskem« slogu zavora napredku in spreminjanju družbenoekonomskih odnosov v smislu dohodkovnega po- vezovanja. BRANKO STAMEJCIC VLADO ČREŠNIK Dolga leta so Celjani, ki Vlada črešnika ne pozna- jo dovolj dobro, meniU, da je doma iz Velenja. Menda so zaio tako misli- li, ker je dolga leta slu- žboval v tem mestu, se tam družbenopolitično udejstvoval ter ga poma- gal s six>jimi rokami tudi graditi. »Tista leta,« pripoveduje Vlado Crešnik, »so bila resnično lepa. V Rudniku ligTUta v Velenju sem bil zaposlen kot rudarski teh- nik, veliko pa sem — če- prav še zelo mlad — de- lal v mladinski in sindi- kalni organizaciji. Moram reči, da so mi delavci mo- čno zauipdli, ko sem oprav- ljal odgovorne naloge v sindikatih. Ne vem zakaj sem fim vlival zaupanje, ki so ga premnogokrat spričo težkih pogojev dela in tudi političnih in go- spodarskih nevšečnosti le stežka ponudili. Pri tem sem bil vedno najbolj po- nosen na dejstvo, da sem si znal ustvariti predvsem zaupanje rudarjev, s ka- terimi pa sem v času svojega dela na sandUcatUi veliko kontaktiral. Pouda- riti moram, da so prav ti stiki, te vezi. ki jih znajo stkati rudarji, v mnogočem vplivali na moje življenje in še prav posebej delovno počutje. In še danes, če se le po- nudi priložnost, grem med rudarje, da se pogovorim t njimi, da si stisnemo roko.« Vlada črešnika je po- litično delo pripeljalo w Velenja v Ljubljano, kjer je bil več let sekretar re- publiškega odbora sindi- kata rudarskih in meta- lurških delavcev, nato pa je bU še predsednik tega odbora. Leta 1962 je pri- šel v Celje, kjer je pre- vzel funkcijo predsedmka okrajnega sindikalnega sveta in na tem delovnem mestu je ostal do leta 1965, ko so bili okraji raz- formirani. Svoje plodno delo je Vlado Crešnik na- to nadaljeval na Zavodu za upravljanje z nepre- mičninami oziroma na ka- snejšem Stanovanjskem podjetju, kjer je službo- val celih deset let. Leta 1975 pa je prevzel odgo- vorno . delo sekretarja sr>e- ta občin celjskega ob- močja, ki ga opravlja še danes. »V vseh teh letih mo- jega dela sem imel zelo malo časa zase in za svo- jo družno. Tako praktič- no nimam posebnega ko- njička, nad katerim bi se navduSetrtl. Vendar pa menim, da sem v času svojega dela vendarle na- šel vrednost, ki je ne pre- tehta še tako strastem, ko- njiček. To je vrednost prijateljskih in tovariških stikov, ki sem jim vedno namenjal veliko pozorno- sti in svojega časa. In še danes ohranjam pristne stike z ljudmi kot eno najvažnejših komponent mojega dela.« Vlado Crešnik je pripo- vedoval tudi o delu sveta osmih občin. »Menim,« je dejal tovariš Crešnik, »da svet še ni dosegel vseh usklajevalnih name- nov, ki bi jih sicer moral doseči. V občinah našega območja je namreč veli- ko interesov, kA jih na svetu le težko u.skladimo. Kljub temu pa menim, da je vsem nam skupna že- lja po enotnem razvoju območja in da je to tudi nadalie garancija našega uspeha.« DS IKI6LE V SVEl PIŠE IVAN SENIČAR ROGOVI UKLEŠČENI. KOPITA PA PROSTA Resnica je, pa če nam je to všeč ali ne, da usoda sveta v veliki meri zavisi tudi od tega, koliko se Sov- jietska aweza in Združene države Amenrike sporazaime- vata in koliko se bodeta. Doslej sta delali oboje: z medsebojnimi dogovori sta vzbujali upe človvJtvu, se zapletali in si tako tu in tam vezali roke, odločilne sunke z oboroženimi kopiti pa sta izbirali in usmerjala po svoji voliji, ne glede na to, kje v svetu je ostala krvava rana. Prvi sporazum o omejitvi strateškega orožja (SALT 1) je bil podpisan leta 1975, po sestanku med Brežng=e- vlm in Fordom v Vladdvostoku. Ta dogovor je iztekel lani v jeseni, med tem pa se niso uspeM dogovorita o novem spora-zumu ali SALT 2. Natezanja okoli tega dogovora vplivajo na mednarodne dogodke, tako v Afriki kot v Aziji, svojo negativno vlogo pa so imela tudi na beograjski konferenci o evropski vamoeti m sodelovanju. V teh zd.rahah, pritiskih, v propagandni vojni pa je nastopila pred letom nova stvar: nevtron- ska bomba. To je v bistvu mala atomska bomba, ki pa naj bi po načrtih hudičevih planerjev eksplodirala nad zemljo in s svojim sevanjem uničdla vse živo, pre- moženje pa bi ostalo nedx>taknjeno. Tako bombo so si izmisEli Amenčani. Postavilo pa se je vprašanje, ali naj jo začno tudi izdelovati in seveda prodajati. Pred- sednik Carter, vnet za mir v svetu, se je poslužO zvijače. Sporočil je svetu približno takole: nevtronska bomba je taktično atomsko orožje in bd bila torej najibolj pripravna za evropska bojišča; zato naj zahod- ne evropske dežele prosijo Ameriko, naj jih oskrbi z bombam'. V Zahodni Evropi imajo pa o tem mešane občutke: mnogi bi jo radi, večina pa si je ne želi. To je prišlo Američanom kot naročeno: začeli so igrati na dnigo karto m izsiljevati Sovjetsko zvezo, češ če ne boste zmanjšali števila vaših tankov v Evropi, jedrskih raket in malo manj pomagali Afričanom, bomo spu. stili z verige nevtronskega psa. Skraitka, postavljena je bila preprosta past, ki je tako pogosta v politiki: ame- riška odločitev naj bi bila odvisna od Sovjetske zveze. In čeprav Moskva ni sporočila ničesar spodbudnega, da pKjpušča, pa je ameriški predsednik pred dnevi sporo- čil, da je za zdaj odložil odločitev o proizvodnji nev- tronske bombe. To pomeni, da ZDA niso prepričane v njeno »politično« koristnos-t, da pa se bombe niso dokončno odrekle. In zsdaj je tisto past ponovila Sov- jetska zareza: Brežnjev, ob koncu desetxinevn€ga popo- tovanja po Sibiriji, je prav v tistem Vladivostoku, na krovu križarke, odločno obdolžil za vso počasnost pri sklepanju sporazuma SALT 2 m za vse grehe prav Američane. Rusi niso navdušeni nad odložitvijo izdela, ve bombe, ampak zahtevajo njeno prepoved. Pri vsem tem sta zanimivi dve okolnosti. Prva je grozljiva: odločitev za nevtronsko bombo bd v resnici pomenila odločitev za omejeno atomsko vojno. Druga pa je razveseljiva: zdaj se prerekajo — čeprav zaradi propagande — o tem, ali izdelovati neko orožje ali ne. Se ni dolgo tega, ko so nova orožja izdelovali v tišini. Najbrž postaja vroče že tudi proizvajalcem. INOVACIJE ZA NAPREDEK ČLOVEK, ZNANJE, PRODUKTIVNOST v ponedeljek so v Narod- nem domu svečano podelili nagrade in priznanja za so- delovanje v akcijah Inovator Celje 77 in Mladi za naipre. dek Celja. Proslavo sta orga- nizirala občinska konferenca SZDL Celje in celjska razi- skovalna skupnost. Akcija Inovator 1977 je bila že tretja po vrsti. Denarne nagrade 5000 dinarjev ter častno plaketo in značko so prejeil Sročko Klepej, Ed- vard Markež, Mirko Breznik, Ferinand Lehan iz Emo Ce- lje za konstrukcijo, izgradnjo in za dodatne preizkuževaJni- ce kontejnerjev, Franc Smu- kavec in Janko Jazbinšek iz železarne Store za inovacijo mehčanje vode za napajanje kotlo\', Ivan Grli iz Cestne- ga podjetja, ki je land prija- vil in izvedel kar p>et inova. cij. Avgust Deržek, Bernard Cater in Jože Cebular iz obra- ta Keramika v Cinkarni za stroj za oblikovanje utokov na ceveh za izdelavo dimnih priključkov ter Anton Uplaz- nik iz Elektro servisa v In- gradu, ki je prijavil dve ino- vaciji: napravo za avtomat- sko odpiranje lopute ža ce. memt v betonami ter vgradi- tev časovnih relejev za vklop polža za doziranje cementa. Precej je bilo predlogov, ki so sad večjega skupinskega dela in zajemajo raavoj celo- kupnih tehnologij in izdelkov, njihovo vrednost in gospodar- sko korist pa ni bilo mogoče dovolj opredeliti. Sodelavci pri teh inovacijah so prejeJi skupne diplome. Za sodelovanje v akciji Mladi za napredek Olja so prejeli nagrade po 4000 di- narjev fizikalni krožek (iim- nazije za iadelka šolski raču- nalnik ter dvokanaJni oscilo- skop z enim odklonskim si- stemom, geografski krožek Gimnazije za delo Problemi agrarne geogra/ije celjske re- gije, Marjan Mackovšek za diplomsko delo Analiza mož- nosti uvajanja NC-tehnologi- je v TOZD mehanske obde- lave železarne štore, Peter škoberne za svoje delo Vpli- vi celjskega ozračja na pre- sajene lišaje ter Astronavtič- no in raketarsko društvo Ce- lje za uvajanje mladih in delo z mladi^ml pri nova/torski dejavnosti kluba. Nagrade po 2000 dinarjev so prejeli še biološki krožek Gimnazije, učenci 1. c razre- da ŠKIMC Store, skupina učencev srednje tehniške šo- le (Franc Conč, Danilo Gom- ze, Jože Stakne in Danilo Skrabel), Janez Koprivšefc Jože Stakne in Danilo Skra* bea, prav tako s tehniške srednje šole, Rihard Majcen, Franc Rebevšek te^r Jamarski klub Celje JANEZ VEDENiK ^t. 15 — 13. april 1978 NOVI TEDNIK — stran 3 KAKO POSEBNE DELEGACIJE? v celjski občini pomenijo posebne delegacije najbolj gvežo obogatitev delegatskega gistema. V temeljnih organl- jacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih smo se na volitvah izrekli za 470 po- sebnih delegacij oziroma za približno 4500 članov poseb- nih delegacij za skupščine sa- moupravnih interesnih skup- nosti. Vsepovsod tam, kjer so izvolili vseh deset poseb- nih delegacij, se bodo kaj kmalu, če ne že ob prvih skli- cih delegatskih skupščin, znašli pred odgovornimi nalo- gami, V ospredju ne bo le nujen dogovor med vsemi slilicatelji delegatskih skup- ščin v celjski občini: torej ra- cionalizacija sklicevanja s"ej, usklajenost, pravočasnost sklicev, primerna odmera časa za javno razpravo v te- meljnih samoupravnih celi- cah in v družbenopolitičnili organizacijah, morebitna pri- prava vodij delegacij na prve seje novih delegatskih teles in podobno. V organizaciji delegatskega vrveža bodo ime- le nemajhno vlogo strokovne službe samoupravnih interes- nih skupnosti. Zato izvršni odbori, pred- sedstvo skupščin in skupšči- ne interesnih skupnosti na prvih zborih novoizvoljenih delegacij ne bodo smeli obi- ti vloge in nalog strokovnih služb, zlasti pa njihovo od- govornost za kakovostno delo delegatskih organov. Ce smo v preteklosti še razumevajo- če, a vendarle kritično, opo- zarjali na pretežno usmerje« nost strokovnih služb k iz- vajalcem in odločno premalo k uporabnikom, k delegaci- jam, Id sprejemajo odločitve, k utrjevanju vloge zbora upo- rabnikov, potem moramo kar na začetku zahtevati zasuk v delu strokovnih služb. Ne le v interesnih skupnostih, temveč tudi v temeljnih or- ganizacijah združenega dela. Strokovne službe lahko dobro opravljajo svoje nalo- ge le kot organ delavcev in njihovih delegatsldh, samo- upravnih teles. Žal v celjski občini v tozdih skorajda ni bilo primera, da bi politične organizacije sprožile razpravo o tem, zakaj strokovni in po- slovodni organi doslej pravi- loma sploh niso sodelovali pri oblikovanju delegatskih stališč. To je vsebinska, sa- moupravna politična in orga- nizacijska tema, ki ne prene- se odlaganja. Kajti posebne delegacije se bodo kot del samoupravnega življenja v tozdu in krajevni skupnosti vse bolj vsakodnev- no srečevale s problematiko, ki jI same pogostoma ne le ne bodo kos, ampak se do nje tudi ne bodo mogle op- redeliti. Bistvo delegatskega sistema ni seja delegacije, temveč demokratični pretok pogledov, stališč in mnenj delavcev in občanov v javni razpra^-i. V organizirani jav- ni razpravi, v politični pripra- vi na samoTipravno odločanje stopa na plan dvoje vpra- šanj: prvič, kako zagotoviti, da bo delovna, samoupravna sredina do seje posebne de- legacije izrazila na več rav- neh raznolika stališča do ob- ravnavane problematike (v političnih organizacijah, v strokovnih, poslovodnih in drugih organih, v samouprav- nih delovnih skupinah, mor- da na zborih, v družbenih organizacijah itd.) in drugič, kako bo posebna delegacija kljub njeni interesni ozkosti spregledala, uvidela celoto in- teresov ožje in širše skup- nosti. Tudi v celjski občini je de- legatska praksa navrgla ne- kaj dragocenih izkušenj. Od tega, da se delegacije niso se- stale navzlic pravočasnemu sklicu, do tega, da se v do- mišljanje odnosa delegacije do predloženega gradiva ni vključil nihče drug kot dele- gacija ali celo ožji krog de- legacije. Če posebne delegaci- je s sprejetimi stališči ne bodo izraz razmišl.janj, pogle- dov, interesov, delovne skup- nosti in če se ne bodo po- sebne delegacije med seboj povezovale, bodo začele kora- kati vsaka svojo pot. Nema- lokrat zunaj družbenoeko- nomskih odnosov kolektiva in zgolj na trhlih vejah oz- kega, necelovitega, celo krat- koročnega, enostranskega in- teresa. J. V. JANEZ MEGLIC O PODODBORU ZA ŠOLSTVO IZREDNO PRIZADEVNI SO BILI REŽIJSKI ODBORI V KS O izpolnjevanju žalskega programa samoprispevka ter s tem v zvezi z nekaterimi težavami, ki se pojavljajo, smo že pisali. Vseeno pa ne moremo mimo nekaterih uspehov, ki so jih zadnja leta zabeležih na tem pod- ročju, še zlasti velja to za osnovno in srednje šolstvo. Precej zaslug za to ima tudi pododbor, ki je skrbel za to področje. O tem smo se po- govarjali z Janezom Megli- čem, načelnikom oddelkia za dnižbene službe in splošne zadeve ter predsednikom omenjenega odbora. NT: Kakšen cilj ste hoteli doseči s programom izgrad- n,je in obnove učnih prosto- rov? J. Meglic: »Predvsem je šlo Ba to, da bi zagotovili eno- izmenski pouk, s tem pa bi bili dani tudj. pomembni po- goji za pc»topno uvajanje celodnevne osnovne šole. No, kljub temu, da smo že v drugem samoprispevku na- menili v šolstvo precej de- narja, pa je bilo potrebno tudi v programu tretjega re. ferenduma temu nameniti največ pozornosti. Predvsem zaradi tega, ker je del pro- grama od prej ostal nereali- ziran.« NT: Vemo, da so vas pri izvajanju programa pestile tudi številne težave, prihaja- lo .je do raznih zamud ... J. Meglic: »Predvsem^ bi rad povedal, da je bilo izredno tesno sodelovanje • z nekateri- mi strokovnimi institucijami, kot so Zavod za šolstvo, pe- dagoški inštitut, Zavod za napredek gospodinjstva, stro. kovna služba občinske in re- publiške izobraževalne skup- nosti. Moram reči, da je bilo to sodelovanje zares vzorno, žal pa ni bilo s projektant- sko organizacijo Razvojnega centra Celje. Z njihove stra- ni ni bilo dovolj odgovornega odnosa do naših naročal ozi- roma izvajanja programa, j Vedno je prihajalo do zamud pri dostavi projektov. Do za. mud pri oddaji del pa je pri- hajalo tudi na ostalih pod- ročjih. Priče smo biil dol- gotrajnim postopkom pri pri- dobivanju lokacijske doku- mentacije in soglasja. Naj- težje je bilo priti do vodno- gospodarskega soglasja, po zabiti pa ob vsem tem ne gre tudi na neurejeni urbani- zem.« NT: Morda nekaj besed o nalogah pododbora, ki jih je imel v zvezi z investicijami. J Meglic: »Nemogoče je našteti vse delo. Morda nekaj najbolj FKjmembnih nalog. Pododbor je usmerjal in spremljal izgradnjo prizidka k osnovni šoli v Preboldu, preko Zavoda za načrtovanje je orgLJiiziral pridobitev zem- ljišča, soglasij in dovoljenj za izgradnjo nove šole v Bra- slovčah, spremljal potek grad. nje, predlagal določene odlo- čitve ter sodeloval pri odlo- čitvah o nabavi opreme in urejanju okolice. Seveda ne smem pozabiti vseh priprav za gradnjo osnovnošolskega centra v Žalcu, sedaj pa se- veda spremljam E>otek grad- nje. Naloga, ki je še v teku, pa je postopek za pridobitev dokumentacije za preusmeri, tev dosedanje žalske osnov- nošolske zgradbe za potrebe | srednje-šolskega centra in do-1 kumentacije za dozidavo ob-j Jekta k osnovni šoli v Po- trovčah.« NT: Za konec še morda ne- kaj besed o sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. J. Meglic: »Kar precej je bilo razgovorov, ki smo jih pripravili v krajevnih skup. nostih. Izredno živahno je bi- lo v Braslovčah, kjer je ob- stajala dilema ah nova šol- ska zgradba ah prizidek ter obnova stare zgradbe. Dej- stvo pa je, da bi si bilo nemogoče predstavljati naše delo brez režijskih odborov. Pododbori so bili v veliko po- moč predvsem pri zaključnih nalogah, kot so nakup opre. me, urejanje okolice, zbira- nje dodatnega denarja ter otvoritve.« Ob koncu zapišimo še to. 1 da je pododbor pri pripravi programskih nalog za nova vlaganja že upošteval elemen- te celodne-vne šole, v teku pa so priprave za preuditev se- danje zgradbe osnovne šole Žalec za potrebe centra za usmerjeno izobraževanje. Si- cer pa — zanimiva bo bro- šura, v kateri bo opisano vse, kar je bilo do sedaj zgrajeno iz referendumskega denarja, v njej bodo ix)jas- njene težave, kd so se pojav- ljale, hkrati pa bo objavljen tudi program del do konca leta 1979. Brošuro bodo pre- jela vsa gospodinjstva v obči- ni. JANEZ VEDNIK Odbor za medsebojna razmerja Komunalnega podjetja Laško obj avl ja prosta dela in delovne naloge 1. treh stavbnih kleparjev-krovcev Pogoj: KV stavbni klepar 2. dveh vodovodnih instalaterjev Pogoj: KV vodovodni instalater 3. dveh stavbnih ključavničarjev Pogoj: KV st.avbni ključavničar 4. dveh mlajših delavcev brez poklica z veseljem do priučitve Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: KOMUNALNO PODJETJE LAŠ- KO, Trubarjevo nabr. 9, v roku 15 dni po objavi v časopisu. Stanovanja nd. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po za- ključnem roku za sprejemanje prijav. ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA mmm Dimnikarska podjetje opravlja dimnikarske us- luge v strnjenih naseljih mesečno, v osta.lih krajih pa vsaka dva ali tri me- sece. V na^setju Zadobrova, od koder je pisec vprašanja, prihajajo dimnikarji me- sečno po v naprej dolo- čenem razporedu. Napla- čilo za dimnikarske stori- tve opravljamo četrtletno po naših dimnikarjih v skladu z veljavnimi cenar mi, pravilnikom in odlo- kom o rokih in načinu či- ščenja in pregledovanja dimnovodnih naprav. V posameznih hišah za- jamemo v i zračim kuril- ne in dimnovodne napra- ve, ki jih lastniki upora- bljajo, ne pa F>o nekakš- ni tarifi za enodružinske hiše. Torej je višina pla- čila odvisna od tega, ka- kšno in koliko kurilnih in dimnovodnih naprav ix>sameznik up>orablja. Ce dimnikar ugotovi spre- membo pri uporabi kuril- nih in dimnovodnih na- prav, kot je bil to pri- mer pri Verdevu v Zado- bravi 26, pošta Škofja vas, pride pa seveda do spremembe pri izračunu. Spremembe pri upoi-abi kurilnih in dimnovodnih napravah je dolžan vsak lastnik dimnikarju oz. di- mnikarskemu podjetju ja- viti. Ravno tako je vsak lastnik kurilnih in dimo- vodnih naprav dolžan di- mnikarju podpisati kon- trolno knjigo, tudi če je odklonil v določenem ro- ku čiščenje ali pregled. Toliko v odgovor tov, Verdevu iz Zadobrove. vpraMnji JAVNEMU DELAVCU Tone Privošnik, direktor Savinjskega magazina Žalec Na slovesnosti ob jubi- leju Savinjskega magazi- na, jeseni lani, pa že pred tem in po tem ste v Sa- vinjskem magazinu zatr- jevali, da bo ena vaših os- novnih nalog tudi širjenje trgovskih lokalov v ob- robnih predelih občine, pa tudi v naseljih, kjer bi trgovine pravzaprav, glede na število prebival- cev, potrebovali. Zimima nas, zakaj ni ni- kakršnih trgovskih lokar lov v naseljih, ki so se zadnja leta precej razširi- la. Na primer: Leveč, Dre- šinja \'as in Latkova vas. Trgovine v teh krajih bi prav gotovo ix>trebovali. O tern ni dvoma. Raau- me se, da pri tem ne mi- slim na investicije, kot je bila tista v Šempetru in gradnjo še dveh blagov- nic v Preboldu in na Pol- zeli. Morda pa bi bilo problem moč rešiti s ki- oski? Za vaš odgovor že v na- prej hvala. Tudi v imenu krajanov Levca, Drešinje in Latkove vasi. novinar JANEZ VEDENIK CELJSKA HORTIKULTURA PRVIČ PARK V KAMNU USPELA SOLIDARNOSTNA AKCIJA V POSOČJU Ne gre za besedno igro. To je dejstvo. Park v Kamnu, v majhni vasici blizu Tolmina, ob Soči, v vasici, ki še kaže strašne p>osledice ix>tresa. Semkaj, v to vas z 78 hišami m 225 prebivalci, kar je za sko- raj polovico manj, kot je vas imela ljudi pred sto leti, so pri- šli celjski hortikultumiki, da bi z ureditvijo pix>stora pred novo šolo, z zaKiditvijo po- vsem novega parka prispevali svoj solidarnostni delež kraju in ljudem v njem, ki ga je prizadel potres. Pobuda je uspela. Na pot je odšel pK>ln avtobus čla- nov celjskega Hortikulturnega društva. Med njimi je bilo tudi pet dijakov celjske Vrt- narske šole. Prijeli so za de- lo. Krepko in zavzeto. V ne- kaj urah se je FK>vsem neure- jeno okolje spremenilo v pre- del, ki obeta postati najlepši del vasice v dolini Soče. Hortikultumo društvo Ce- lje je samo za nešteto sadile | grmičevja m dreves prispeva- lo okoli 5.0O0 dinarjev. In pK)- tem delo. Sicer pa, kdo bi ga vrednotil, saj ni šlo za to, man'eč za korak, ki je p>o- kazal, da ljudje ob Soči, e>o potresu in v nesreči, niso os- tali sami, osamljeni. Pri delu za ureditev novega parka, ki bo F>ostal vaško središče, v katerega namera- vajo domačini postaviti tudi spomenik padlim borcem za svobodo, so pridno pomagali tudi domači mladinci. Pred- vsem dekleta. Lopata jim ni bila pretežka. Bila je skratka akcija, da malo takili. Prijetna in uspe- šna. člani celjskega Hortikultur- nega društva pa so si ob tej priložnosti ogledaU še nekaj drugih naravnih lepot sveta ob Soči ter se seznanili s pri- zadevanji za obnovo pomiše- nih vasi in domov tudi na drugih predelih. Tej akciji bodo celjski hor- tikultumiki že v soboto, 15. t. m. dodali novo. Odšli bodo v Mozirje, kjer bodo kot pro- stovoljci sodelovali pri ure- janju Savinjskega gaja. Tudi v tem primeru gre za solidar- nost, za odločitev, ki govori, da je skrb za urejeno okolje dolžaiost vseh ljudi. Po teh usi>ehih se bodo lo- tili dela doma, saj bo Celje čez dve leti organizator slo- venske hortikultume razstave. Dela bo veliko, na vseh kon- cih in krajih. In tudi časa za te akcije ni veliko. M. BOŽIČ Prvi obrisi novega parka pred podružnično osnovno šolo v Kanmu blizu Tolmina 4. stran — NOVI TEDNIK št. 15 — 13. april VELENJE—GORENJE IZVOZ JE KAR MOČAN PRVE OCENE LETOŠNJEGA GOSPODARJENJA Pi-ed dnevi s« se v tovarni gospodinjske opi^ie Gorenje v Velenju sestali na skuimi sejii Člam delavskega sveta starega in novega mandata. V novem delavskem .svetu bo 47 delegatcn- iz 17 temeljnih or- ganizacij in delovne skupnosti skupnUi služb. Delegati so na svoji pr\'i .sejii iJ?;voL;li za pred- sednika Franca Brinovca. Več poaornfKiti 'na skupni seji pa sio delegati n-anieniii gospodarjenju v letošnjam le- tu. V prvih treh mesecih so T tovarni gospodinjske opre- me Gorenje v Velenju proia- vedli izdelkov v vrednosti 1..320 miiijomn' dinarjev, kar je za 29 odst. več kot v ena- kem obdobju leto dna poprej. Prodali so izdelkov v vred- nosti 1.377 milijono\", od te- ga pa s«;-) na tuja tržila i^rvo- zili v vredaiosti 301 milijcm dinarjev, kar je rekordni do- sežek. Letošnji izvoz je v pr- vih treh me.secih večji za 4.5 odst. kot v enakem obdob.u leta 1977. Delegati .so ocenili, da je uspeli sicer dober,- vendnr še vedno niso v celoti dosegli načrtovanih ciljev. Zato se bo- do morali o gosfpodarjenjii temeljito pogovoriti še v te- meljnih organizacijah, vso po- zornost pa še vnaprej posv^e- čati produktivnosti, discipli- ni, varčevm.iu bolniškim izo- stankom in kakovosti. V Lak- .šno prizadevanje se bodo- mi>rali vključiti vsi aaiixjsle- ni, so poudarili na skupnem aasedanju. Omenimo lahko še. da .so na seji ocenil: delo dela\^ske- ga sveta v zadnjih dveh . le- j tih. Tudi to obdobje je pote- , kalo v znamenju hitre rasti in razvoja Gorenja. Pri tem je veliko delo opravil tudi de- lavski svet z razpravami in odločitvam: na osnovi med- seb o jnega sporazumevanja. Tudi tu je dokaz, so ziipisiili, da se oblika SK>cialisr,ičnega samoupravljanja v naši sre- dini vse bolj uveljavlja in po- glablja. Tako so bila glavna področja dela o.sredotočena na samoupravna dogovarjanja med tozdi. skupnem načrto- vaiUju, us!klaje\'anju planov, investirtintju, razširjeni retpro- dukciji, poslovni politiki, na sploh pa je bilo čutiti velika prizadevanja za uresničovanje zakona o sjdruženem delu. HINKO JERCIC STEKLARNA BORIS KIDRIČ: IZVOZ V ZDA NAJMOČNEJŠI Izvoz izdelkov steklarne ^oris Kidrič iz leta v leto povečujejo, tako da je v lanskem letu že dosegel 3,83(i.816 dolarjev, ali v primerjavi z lanskim letom kar za 6.7 od.st. več. Izvažajo predvsem preko treh izvoz- nikov in sicer Kemije Imptksa, Tehno-Impeksa in po- slovalnice, TOZD Steklo Btuje v ZDA, kar pomeni 2.149.9:^0 dolarjev, na drugem mestu (z 19 odst.) je Zvezna republika Nemčija z 1,.583..902 markami, 10 odst. ali za 10.223.000 Sch. pa og šest odstotkov. Ce začnemo s hmeljem, la- hko zapišemo, da so od na- črtovanih 2400 ton pridelali le 1963 ton, povprečni hck- tai-ski pridelek pa ni bil več- ji od 1200 kg. Najmočneje od vsega je na- raščala proizvškeni šot.slicnj centru (:el,je posvetili več pozornosti izohiaževan.ju kandidatov /a spre.jeni v Zvezo komunistov. Tako smo zadn.ji dan tnarea povabili medse Jožeta VoHanda. pretlsednika olulnske konference SZDL, ki nam .je govoril predvsem o nekaterili probleniiij v/.jtoje in izobraževanja. Opozoril nas .je. da se niitni na tem področ.ju še bol.j okrepiti vloga združenega dela. nadal.je, da sta de- lovni področ.ji delovnega človeka in občana predvsem temel.j- na organizaci.fa združenega dela in krajevna skupnost. Be- seda pa je tekla tudi o nadaljn.jem uvcljavl.janjii delegatske- ga sistema. Ko pa je govoril o vzgoji in izobraževanju, .je poudaril nujnost kvalitetne preobrazbe tega .sistema. Uvedli naj bi sklen.jen izobraževalni sistem. SoIa naj bi bila šola za živ- ljenje in šola samoupravljanja. To izredno zanimivo in aktualno predavanje ,je pripravil aktiv mladih kinnunistov v okviru izobraževalnega semi- narja za kandidate za majski sprc.jein v Zvezo komunistov. Udeležili pa so se ga tudi vsi komunisti. BELINDA VOLFAND RAZGOVOR V LAŠKI PIVOVARNI LAŠKA-5. PIVOVARNA PRI NAS KOMAJ POZITIVNI — OCENJUJE USPEH DIREKTOR JOŽE STANIČ Ena največjih delovnih or- ganizaolj v občina Laško je pivovarna. Sodi med tiste delovne organizacije, ki če pridejo v težave, povzročijo glavobol vsej občini. Da bd izvedeli več o uspehih, teža- vah in načrtili te delovne or- ganizacije, smo zaprosili di- rektorja inženirja Jožeta Sta- niča za razgovor. NOVI TEDNIK: Kako .je vaša organizacija združenega dela zaključila poslovno leto 1977? J02E STANIČ: S stališča fizične prodaje je bilo lan- sko leto rekordno. Leta 1973 smo prodali 536.000 hektoli- trov piva. lani pa 580.000. V letih vmes je bila prodaja manjša. Kar zadeva finančni uspeh, le-ta ni v sorazmerju « tispehom prodaje. Vzrok za to je stalna dražitev suro- vin: ječmena, slada, hmelja. Itd. NOVI TEDNIK: Pivovarna LaSko je v Jugoslaviji na petem mestu po proizveilenih količinah piva Tride.set pivo- varn je v državi. Gotovo so vaši problemi tipični vso plvovarsko industrijo? JOŽE STANIČ: Problem Je predvsem, da ni urejena udeležba trgovine pri proda- ji. Njihove marže .so zamrz- njene. Ob večanju stroškov proizvajalcev gre to poveča- nje vselej na breme proiz- vodnje. Vselej je treba po- segati v proizvajalčevo ceno. Končni rezniltat tega je, da je naša pivovarna na robu rentabilnosti, s komaj omem- be vrednim presežkom. NOVI TEDNIK: In kako ob teh težavah zmorete svoj srednjeročni program razvo- ja? J02E STANIČ: Saj ga ne. V zaostanku smo s planom. Večm del je vzrok težko fi- nančno stanje, drugi vzrok pa je tudi, da je papianata vojna aa pridobitev dovolje- ni za investicije izredno za- pletena in dolgotrajna. Tako 1 nam ostane t sm^ri raavoja samo še možnost postopnega dograjevanja in »krpanja« ozkUi grl. Letos bomo pwe- čali silose za uskladiščenje žitaric in se tako osamosvo- jdli. Nadaljujemo tudi začeto akcijo za razširitev skladišč- nih zmogljivosti. Lani smo zgradili skladišče v Maribo- ru, zdaj je na vrsti Varaiidln. NOVI TEDNIK: Večkrat slišimo, da pivovarstvo zako- ni enačijo s proizvajalci al- koholnih pijač. Kaj je tu na- robe? JOŽE STANIČ: Narobe? Marsikaj. Prvič je narobe to, da pivo zdaleč ni močna al- koholna pijača, je hranljivo in celo zidravilne učinke mu pripisujejo. Navkljub temu pa. je pivo na višji davčni lestvica kot so nekatere moč- nejše, izrazite alkoholne pi- jače. NOVI TEDNIK: Problemov torej ni malo. Kakšno reši- tev pričakujete v tem po- gledu? JOŽE STANIČ: Treba Je poleg rešitev že omenjenih zadev enkrat rešiti problem enakosti vseh udeležencev v procesu proizrvodnje od pro- izvajalcev surovin, proizvod- nje končnih izdelkov do tr- govine. Vse je treba dohod- kovno vezati na skupni inte- res, da ne bo v verigi takih, kd nemoteno dražijo svoje proizvode, drugih, ki z niž- jimi maržami ne morejo so- delovati, pivo\'arjem pa pade eno in drugo na ramena. NOVI TEDNIK: Pivovarna, kot je znano, kljub lastnim težavam dobro sodeluje 8 krajevnimi skupnostmi In prispeva za razvoj območij, v katerih živijo njihovi de- lavci. Se bo to nadal.jevalo? JOŽE STANIČ: Kolikor je v naši moči, bo. Ta naloga pa gotovo ni lahka v občini, ki je v Slovenija po narod- nem dohodku na prebivalca na 42. mestu. Pivovamiški kolektiv mora gledati celo fcrše, kot je območje okoli tovaa-ne. JURE KRA50VEC gt. 15 — 13. april 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 KULTURNI ZGODOVINSKI SPOMENIKI GRADOVI PA ČAKAJO NAJNUJNEJŠA SREDSTVA SO LE ZAGOTOVLJENA Izhodišče za pričujoči za- pjs je hila pravzaprav nedav- pa seja turističnega društva Podčetrtek, kjer so poleg peicaterih splošno znanih res- nic navrgli tudi dejstvo, da pečina koz?janskih inobsotelj- gjoh gradov, med njimi Pod- četrtek, Olimje in Podsreda, vedno čakajo na obljublje- po reševanje. Na reševanje, y ga je vzpodbudil potres pred leU, Začetek je tu: gradova podrčetrtek in Podsreda ter samostan OlLmje so prekriti, enako cerkev pri Podčetrtku, položaj pa vendarle ni rož- Podčetrtek je bil v potre- su sicer manj poškodovan Icat ostali gradovi, takoj so ga pokrili, ni pa bil statič- no saniran, ker ni bilo sred- stev in jili danes še ni. Pre- ostalo je le nekaj denarja za najosnovnejšo zaščito, pred- vsem za zapiranje oken -in podobno. Vsekakor je osnov- ni problem podčetrteškega gradu, da nima funkcije. i Zavod za spomeniško var- stvo je že pred mnogimi le- ta predlagal TTG-Atomske ' toplice, da bi grad uporabi- j li za hotel, izkazalo pa se je. da to ne bd bilo renta- bilno v nobenem primeru, saj bi korenita sanacija zah- tevala ogromna sredstva. Za- vod si predstavlja za grad rešitev le v obliki heteiroge- ne funkcije, kjer bi bilo za- obseženo gostinstvo, kulturne ustanove in podobno, toda le ob pomoči krajevne skupno- sti in družbeno političnih organizacij, skratka ob po- moči vsega kraja. Priznati pa je treba, da je bilo takš- no dogovarjanje med Zavo- dom in krajevno skupnostjo pa tudi Turističnim društvom z^olj slučajno in ne čvrsto določeno in programirano. Da je to mogoče, so do- kazali v Podsredi (in delno tudi v Podčetrtku: očistili so okolje gradu, šola pa že dolga leta zbira narodnopis- ni in .zgodovinski material za pozne;;^ razstave na gradu). Na gradu Podsreda, ki je prav tako eden večjih spo- meniško varstvenih proble- mov — vsekakor pa veLLko večji kot grad Podčetrtek — je vsa zadeva dobila nekoli- ko drugačne dimenzije. Iniciatorjd reševanja tunk- cije gradu so v zadnjem ča- su domače turistično društvo in pa Osnovna organizacija ZSMS, ki so začeli na gra- du urejati tri prostore za svoje potrebe pa tudi za razstavno dejavnost. V Pod- sredi so torej prišli tako daleč, kot še nikoli doslej, ko smo bili vajeni le neneh- no in ogorčeno tarnati nad usodo gradu. To je, tako menijo ljudje na Zavodu za spomeniško varstvo v Celju, primer, ki ga brez dvoma kaže posne- mati. Grad Podsreda je sicer prekrit, vendar ima še em oed del, zirušene strop>ove, pa tudi sicer je še močno poškodovan. Največji problem spomeni- ško varstvenega značaja v Obsotelju pa je vsekakor evropsko aiasaa. apoteka s samostanom v Olimju. V po- tresu je bil najmočneje po- škodovan, skorajda porušen, po kat^trofi, ki je zadela šmarsko občino, pa so stro- kovnjaki objekt vsaj za silo 2jašičitili. V Olimju pa se srečujemo z še enim problemom. Ker gre za izredno zahtevno in specifično statično sanacijo, ki jO je danes spvosobno iz- vesti le malo izvajalcev, je obnova vprašanje časa in ljudi. MILENKO STRA&EK OBMOČJE OCENJEVANJE GOSTIŠČ če so še pred nekaj leti na letnih konferencah in dru- gačnih zasedanjih Celjske tu- ristične zveze v razpravi pre- vladovali komunalni proble- mi, predvsem neurejene In slabe ceste in podobno, so zdaj te probleme zamenjali drugi. Ne po naključju. V ta- ko imenovanih infrastruktur- nih objektih smo v zadnjem obdobju napravili korak na- prej, čeprav v šentjurski in šmarski občini dela še vedno kasnijo. Pa vendar. Zdaj pri- hajajo na dan nove skrbi, ki niso prav nič manjše in ki so bolj gostinske, bolj turistične. Tako so tudi na ponedeljko- vi redni letni konferenci Celj- ske turistične zveze postavili v ospredje skrb za čimprejš- njo obnovitev in moderniza- cijo nočitvenih zmogljivosti. Podatki namreč govorijo, da so nočitvene zmogljivosti še vedno premalo udobne, da sobe za tujce v hotelih in drugod v mnogih primerih ni- majo lastnih kopalnic, stra- nišč, torej tistega, kar danes ljudje v glavnem že imajo doma. Zato ni naključje, če to »udobje« terjajo tudi v hotelih in drugod, kjer bi radi preživeli dneve dopusta, bili na zdravljenju in podob- no. Ker teh ugodnosti v mno- gih primerih ni, gostje odha- jajo ali sploh ne pridejo. O tem govorijo hotelirji, o tem govorijo delavci v turističnih agencijah in drugi. O tem so tudi spregovorili na konfe- renci območne družbene tu- ristične organizacije, sprego- vorili in opozorili, kajti več ne morejo. Tega problema so se več kot odgovorno lotili v Laškem zdravilišču, zatem v zdravili- šču Rogaška Slatina in zdaj prav tako na Dobrni. Samo letos bodo v Rogaški Slatini sodobno uredili sobe z okoli sto posteljami, se pravi, da bodo dobile prhe. stranišča itd. Navzlic temu bo še ved- no okoli 380 postelj brez tega »udobja«. Tu pravijo, da bo- do problem rešili v približno štirih letih. Enakih podvigov se lotevajo na Dobrni. O tem govori gradnja novega hotela pa tu- di "načrti, da bodo v poznejših letih modernizirali pomanj- kljive nočitvene zmogljivosti. Podobne naloge čakajo še 1 mnoge hotele drugje, zlasti v Celju, kjer je Evropa najbliž- ja predvideni realizaciji, saj se bodo že prihodnji mesec pričela dela za obnovitev sta- rega dela hotefla in gradnjo novega prizidka. Potem je tu Celeia, medtem, ko čaka ho- tel Merx na gradnjo druge faze. Tik pred zdajci so tudi v Podčetrtku, kjer bodo v kratkem izročili namenu nov zdraviliško hotelski objekt. Seveda pa je to le ena plat prizadevanj za pridobivanje gostov. Druga se kaže v pe- strejši in popolnejši ponudbi Ln v vsem, kar k njej sodi. Tudi postrežba, tudi cene itd. Na ponedeljkovi konferenci Celjske turistične zveze so med drugim potrdili delo zve- ze v minulem letu in sprejeli njen delovni program za le- tos. V tej zvezi so se odločili, da bo zveza tudi letos razpi- sala tekmovanja oziroma oce- njevanje za najlepši turistič- ni kraj, za najbolj marljive- ga turističnega delavca, za najboljše turistii^ društvo to kxxično tudi » najboljše aasebino goetiAi© in bite. M. B02IC NIKOIA UlIBIČ V sredo, 5. aprila, smo se na celjskem pokopališču poslovili od umrlega magistra farmacije, NiJcole Ljubi- ca. Ob grobu so se zbrali člani Zveze borcev, zastopniki Društva farmacevtov hi številni prijatelji ter znanci, ki so z udeležbo in poklonjenim cvetjem pokazali, kako cenjen in spoštovan je bil pokojnik v Celju. Po rodu Spličan je opravljal poklicno delo večinoma v Sloveniji: v Metliki, na Bledu, na Vranskem in v Celju. Bil je priznan strokovnjak v farmaciji, zlasti se je uveljavil kot samostojen lekarnar na VroJiskem. Ljudje so mu zaupali svoje tegobe, on pa je svetoval in pomagal in je bU priznan kot »ljudski apotekar«. Med vojno se je vkljtičil v narodnoosvobodilno bor- bo ter z zdravili in sanitetnim materialom oskrboval partizane. Nemci so ga obsodili na smrt. Ker je hrva- ške narodnosti, so sodbo preklicali, njega pa poslali v Dachau. Tam je poiskal zvezo z Vranskim in iz lastne lekarne, ki jo je vodiki njegova žena, sicer uči- teljica, je dobival zdravila in razne pravilne pripo- močke. Tako je pomagal svojim sotrpmom v taborišču. Po vojni je v Celju poleg poklica posvečal veliko skrb socialnemu vprašanju. Bil je vrsto let predsednik občinske organizacije Rdečega krnža. V tem času se je delo v društvu razmahnilo, na sporedu so bili številni tečaji za prvo pomoč in izvedene so bile razne zbiralne akcije, saj je po vojni marsičesa primanjkovalo. Težke telesne poškodbe so ga prisilile, da je moral opustitii marsikakšno izvenpoklicno delo. Zvest je ostal gledališču, pogosto so ga klicali na posvet ob reševanju odrskih problemov in bU je abonent vsa leta do bolezni. Njegov konjiček je bU šport. V mladih letih je bil nogometaš, navijal pa je seveda za Hajduka, saj je bil Spličan. Pokojnik je bil razgledan im načitan. živo je sprem- ljal ra^gtibano .življenje današnjega časa v svetu, poseb- no vesel pa je bil vsakega napredka v socialistični domovini. Pokojni Nikola Ljubic je bil vidna osebnost v Celju. JANKO POGAČNIK DUBRAVKA TOMSiC Z ZAGREBŠKIMI SOLISTI Koncertna poKlovalnica Je spet pripravila zanimiv glas- beni dogodek, saj gre tokrat za Mozartov koncert za kla- vir in godalni orkester v A- duru, ki ga bodo izvajali za- grrebški solisti rn naša velika umetnica, pianistka Dubravka Tomšič, sicer že stara znanka celjskega glasbenega občin- stva. 8. abomnajski kocicert bo 21. aprila v Narodnem domu, scKleč po sporedu in izvajal- cili, pa se nam obeta izreden glasbeni dc^odek. VARČEVANJE PREDŠOLSKIH OTROK Vzgoja mladega človeka v varčeva- nju je prav gotovo ded vzgojnega pro- cesa, ki ima svoj cilj — v vsastranako razviti osebnosti bodočega samouprav- Ijalca. Naloga staršev in vzgojiteljev je, da otmku ix>magajo ustvariti pra- vilen odnos do materialnega sveta, da ga usmerjajo in oblikujejo v ekonom- sko zrelega človeka. Največ pobud za mladinsko varče- vanje (pri katerem ne gre le za pravo »varčevanje«, ampak tudi za varovanje imetja, načrtovanje in seznanjanje z vrednostmi, pomen varčevanja in funk- cijami banke) daje v celjski in tudi drugUi občinah Ljubljanska banka Splošna banka Celje — Odsek za po- speševanje denarnega varčevanja in propagando. V tean okviru so zajeti tudi VVZ — torej predšoLski otroci. Varčevanje v VVZ je specifično in se ra2ilikuje od varčevanja v šolah v obliki Pionirskili hranilnic. Ravnatelji- ca VVZ Anice Cemejeve — Anica Čet- kovičeva nam je f>ovedala, da so letos VVZ prvič vključeni v nagradni razjpis Ljubljanske bajike za najboljša Ukov- na dela na temo »Kako varčujejo ži- vali«. Ta tema je otrokom zedo bli- zu, sa.j otroci na podlagi iger in varče- vanja ter pridnosti živali aplicirajo to na človeka in s tem spoeznavajo bančno in hranilniško dejavnost. Tako otroci varčujejo in polnijo skupne hra- nibiike (grozde, čebelnjake) aii v in- dividualne (pikapoionice). Zbraoa sred- stva porabijo za nakup igrač, za izJete ali v druge namene (kot so razstave ipd.). Pri tem delu v^^jojiteljice iščejo pomoč in se pjosvetujejo z mentorico LB Heleno Mravlje, ki je nedavno budi sodelovala pri ustvarjanju čebeljih pa- njev iz kartonastih škatel, ki so jih otr roci postavili kar na dvorišču. Seveda pa velja ob tej priložnosti povedati tudi to, da se marsikatera ideja porodi pri Anica Cetkovičevi, vzgojiteljice p>a jih rade realizirajo. Vedeli smo, da otroci že ustvarjajo likovna dela (ra.»tavljena so v telovad- ruci), ki jih bodo po predhodnem oce- njevanju otrok samih Ln komLsije po- slali do 31. maja Ljubljanski banki — Splošni banki Celje. Tu bo najboljše izdelke tudi nagradila kot smo že na- pisali v eni prejšnjih številk. Ostale risbe, ki ne bodo prišle v ožji i23bor prri Ljubljanski banki, pa bodo razsta- vili v skupnih prostorih posameanih enot Vzgojno varstvenih zavodov. Naj še zapišemo, da bodo Vzgojno varstveni zavodi ZL\RJA, ANIC;e CER- NEJEVE ter TONČKE ČEČEVE pred- stavili staršem v okviru dneva mlado- sti — 29. maja ob 17. uri v Narodnem domu glasbeno ritmični in recitatorski program, za popesitritev pa bodo pri- pravili tudi likovno razstavo. Vse na temo: »Šopek ustvarjalnosti cicibanov za Titov rojstni dan in za spomin na Otona 2upaj:ičičaa. 6. stran — NOVI TEDNIK §t. 15 — 13. april 1978 SLG CEIJE 9. NA POZORJU Niso še utihnili ugodni odmevi, ki so si jih prislu- žili na Festivalu majhnih in eksperimentalnih odrov v Sarajevu, že se celjski gledališčniki odpravljajo v Novi Sad, kjer bodo na osrednji jugoslovanski gleda- liški manifestaciji — 23. Sterijinem poz^rju — četrtič zapored zastopali slovensko gledališko kulturo s pred- stavo Rudija Šeliga in Dušana Jovanoviča Čarovnica iz Zgornje Davče. Letošnje 23. jugoslovanske gledališke igre bodo pote- kale pod visokim pokrovitelj.stvom predsednika Tita in v znamenju ustvarjalnosti Miroslava Krleže, ki slavi 85 letnico. Od 12. — 23. aprila bodo razen tekmovalnih predstav in priložnostnih tematskih razstav organiza- torji pripravili tudi veliko Javno tribuno SP, ki bo posvečena Družbeni vlogi gledališča. Malo tribuno, ki bo posvečena Krleževemu dramskemu delu, redne Okrogle mize kritike, ipd. V središču pozornosti pa bo tudi tokrat tekmovalni spored, ki ga je izoblikoval Vladimir Stamenkovič. Od 59 izbranih predstav iz vse Jugoslavije je izbral 8 ta- kih, ki so po njegovem mnenju »naj reprezentativne j še za okolje, v katerem so nastale« in s katerimi bo fe- stivalskemu občinstvu ponudil »žive, aktualne in gleda- liško atraktivne uprizoritve«. Predstave si bodo sledile takole: 14. HNK Zagreb — Krleža-Škiljan: Golgota; 15. Atelje 212 Beograd — Novkovič Maričič: Kamen za pod glavo; 16. Naroden teatar Bitola — Andreevski-Un- kovski: Cas za petje; 17. Narodno pozorište Sarajevo — Andjič: Omer paša Latas; 19. Teatar Kragujevac — Ma- rambo-Belovič: Naši snovi; 20. MGL Ljubljana — Hieng- Sedlbauer: Večer ženinov, 21. SLG Celje — Šeligo-Jova- riovič: Čarovnica ...; 22. JDiP Beograd — Nušič-Mijač: Odprto morje. O gostovanju celjskega gledališča in o prvih odme- vih na predstavo bomo poročali sproti preko Radia Celje in v Novem tedniku. SLAVKO PEZDIR CELJE 30% VEČ ZA STANARINE? ENAK PREDLOG TUDI ZA NAJEMNINE — DANES SKUPŠČINA vtem, ko je bila v torek redna seja zbora delegatov samouprave enote za druž- beno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in včeraj enote za gospodarjenje s stanovanj- skim skladom v družbeni last- nini se bodo danes popoldne, zbrali še delegati skupšči- ne samoupravne stanovanj- ske skupnosti občine Celje. V glavnem gre na vseh se- jah za oceno dela v lanskem letu in za sprejem letošnjih nalog, na današnji seji skup- ščine stanovanjske skupnosti pa bodo med drugim razprav- ljali o natečaju za posojila iz obvezno združenih sredstev za usmerjeno stanovanjsko gradnjo in ne nazadnje o predlogu za povišanje stana- rin in najemnin v letošnjem letu. O tem so včeraj odločali tudi delegati enote za gospo- darjenje. V osnovi gre za predlog, da naj bi bile stanarine in najem- nine od 1. junija letcs dalje večje za 30 odstotkov. Le stopnja p>ovišanja najemnin za poslovne prostore, name- [. njene za osebne storitve, naj bi bila nižja od 30 '/o. Sicer I>a naj bi višino povišanja na- jemnin za takšne prostore oziroma dejavnosti določil iz- vršni odbor skupščine na pre- dle^ sveta za gosixxlarstvo pri občinski skupščini. Delegati skupščine samou- pravne stanovanjske skupno- sti se bodo tako danes sreča- li s problemom, ki ni nov in že dolgo visi v zraku. Zlasti kot opozorilo, da se bo tre- ba enkrat za vselej odločiti za korak k ekonomskim sta- narinam in najemninam, za korak, ki bo tudi zagotavljal več sredstev za enostavno reprodukcijo stanovanjskega sklada, se pravi za vzdrževa- nje stanovanj in stanovanj- skih hiš. To je problem, ki je za Ce- lje še kako pereč in boleč, saj smo iz dneva v dan priče za- ostajanja na tem področju. Navzlic naporom in navzlic sredstvom, ki gredo v te na- mene. In vendar — tega de- narja je zmeraj premalo. In tako tudi letos. S predvidenim povečanje^ stanarine bi letos zbrali vseii sredstev nekaj nad 36 milijo, nov dinarjev, od tega bi bilo za investicijsko vzdrževanja namenjenih okoli 15,6 milijo, na dinarjev, kar je v primer, javi z letošnjimi potreba^ za najnujnejša investicijsko vzdrževalna dela, ki jih ceni jo v znesku nekaj nad 90 mj. lijonov dinarjev, še vedno y^ liko premalo. ] M. BOŽKj BODO LETOS ROGAŠKE VODOVODNE PIPE SUHE? VODA JE LAHKO DRAGA 50 LITROV NA SEKUNDO VEČ KOT DOSLEJ Marsikdo se bo bržkone »pomnil vsakoletnih težav Zdravilišča Rogaška Slatina, ko je gostom v zdraviUšču t sobah le neprijetno za- ovrčalo v pipah, potem pa je vse utihnilo: voda ni pri- tekla. V Obrtno komunal- nem podjetju Rt^aška Slati- na zagotavljajo, da letos ne bo tako. Porok za to trdita so no- vozgrajena vothia črpališča v Studenicah pri Poljčanah, kjer so zgradili tudi napra- vo za filtriranje vode. Pri- ključek do Rogaške Slatine, dolg 3,5 km so napeljali že lani in tako je danes slatin- ski vodovod bogatejši za do- datnih 50 litrov vode na se- kundo, voda pa je po zago- tovilih krajanov iaelo dobra. Dobra in glede na investici- jo — 670 starih milijonov — tudi draga. Seveda ne bo ostalo le pri tem, saj 'bodo studeniški vodovod še izpo- polnili in vanj investirali še dodatnih 300 starih milijonov. Dosedanji viri pitne vode v Rogaški Slatini so zelo skro- mni, zato tudi studeniški vo- dovod ne bo rešil vsega. V prihodnje bodo morali vodo dobivati še iz sistema vod- nih virov Sikole na Drav- skem ix)lju pa tudi iz vo- narskega akumulacijskega jezera, kjer bo bržkone tu- di treba prispevati nekaj sredstev za čistilne naprave. Obrtno komunalno podjet- je Rogaška Slatina meni, da bo na takšen način preskrba z vodo v Rogaški Slatini re- šena vsaj do leta 1990, pred- vsem pa, da letos težav z vodo ne bo, četudi stane da- nes štiri dinarje po kubič- nem mestu, od česar jim »požre« dva dinarja investi- cijski sklad. Drugače menda ne gre, saj plačujejo veUke zneske za iskanje novih vod- nih virov, pri čemer je treba dodati še, da vse raziskave ne pripeljejo tudi do vode, dragi pa so tudi izvedbeni načrti: v Studenici so mo- rali pripeljati elektriko, zgra- diti črpališče, trafopostajo in filtrirne naprave, prav poceni pa ni tudi transport vode, ki jo iz Studenic potiskajo s tlačnimi električnimi črpal- kami. MILENKO STRAŠEK MOZIRJE: SAVINJSKI GAJ Bliža se konec meseca in dan, ko bodo v Mo- zirju izročili namenu no- vo urejeni park na des- nem bregu Savinje, Sa- vinjski gaj. Slavnost bo 27. aprila, slavnost, ki pomeni novo zmago pred- vsem domačinov, horti- kultumih, turističnih in drugih delavcev. Med nji- mi planincev, gozdarjev in lesarjev, ribičev, sloven- skih vrtnarjev in drugih. Skoraj vseh delovnih lju- di in občanov v krajev- ni skupnosti, ki so pri- hajali in še prihajajo kot prostovoljci na ta pro- stor, da ga čim lepše ure- dijo. Namesto nekdaj zapu- ščene gmajne, bo zdaj tu lep park, z mnogimi tudi narodopisnimi objekti, z vrtnarsko urejenimi pre- deli itd. Na vsak način ponos Mozirja in celotne doline. Zato tudi Savinj- ski gaj. Saj govori tudi o skrbi za urejeno okolje, o novi turistični privlačno- sti in še o marsičem dru- gem. Z otvorit^'ijo Savinjske- ga gaja v Mozirju se pri- čal j ajo tudi prireditve v okviiTi slovenske hortikul- tume razstave, ki bodo dosegle svoj višek zlasti v mesecu avgustu. Sicer pa se bodo v tem času in v okviru tega programa zvrstile še vse tradicional- ne turistične in druge pri- reditve. Obeta se torej ži- vahno poletje. V Gornji Savinjski dolini. M. BOŽIČ PISMO BREZ VESEUA ČUDNA SEKRETARJEVA IZJAVA V torek (žal, ni točnega datuma, opomba uredništva NT) je bil v Šmarju finale kviza »Tito-revolucija-mir«. V zaključni del občinskega tek- movanja so se uvrstile štiri ekipe: steklarna Rog. Slati- na, marksistični krožek stek- larske šole Rog. Slatina, osnovna šola Lesično in osnovna šola Bistrica ob Sot- n. 2e v prvem nizu vprašanj se je zataknilo ekipi steklar- ne. Pri tretjem vprašanju pa smo doživele neprijetno presenečenje. Na vprašanje, katere so bile tri najpomemb- nejše resolucije X. kongresa ZKJ, je članica naše ekipe dobesedno citirala pravilen odgovor iz »Kekca«. Komisi- ja ga ni priznala za pravil- nega. To je bil za nas hla- den tuš. Bile smo zmedene. Tekmovanje je teklo dalje. Po desetem vprašnju je pi- salo na tabli: Lesično 10 točk, ostale ekipe po 9 točk. Vod- ja kviza je objavil prvaka — ekipo iz Lesničnega. Naš mentor se je pritožil in dokazal, da smo na tret- je vprašanje odgovorile pra- vilno. Komisija je nato ugo- tovila pomoto in pritožbo sprejela. V nadaljevanju se je komisija sicer opravičila za napako, ki jo je naredila pri nas in pri marksističnem krožku, vendar za nas to ni bilo isto. Tekmovanje smo nadaljevale tri ekipe. Po šti- rih dodatnih vprašanjih jj naša ekipa osnovne šole Bi. strica ob Sotli zmagala, ker ostali ekipi (os. šola Lesično in marksistični krožek iz Rog, Slatine) nista pravilno odgo. vorili na vprašanje. Kakorkoli že, ta zmaga nam kljub temu, da smo pravilno odgovorile na vsa \Tjrasanja, ni prinesla vese- lja. S takšnim načinom je bilo razvrednoteno vse naše delo, ves trud tekmovalcev in naših mentorjev. Ne moremo pa mimo izja- ve sekretarja občinskega ko- miteja ZSMS Šmarje pri Jel- šah, ki je ob predaji pri- ananj dejal vodji naše eki- pe: »V bodoče pa vam želim manj sreče in več znanja!« Takšne izjave oziroma takš- nega nasveta prav gotovo ni bil upravičen dati, ker nismo zmagale na srečo, ampak z znanjem. Ce bi kdorkoli samo pomislil, ko- liko truda, volje in časa je bilo vloženega za to tekmo- vanje, bi do takšnih izjaT ne prišlo. Člani zgodovinske- ga krožka naše šole smo že nekajkrat tekmovali v ob- činskem merilu in dokazali, da ne hodimo na tekmova- nje s »srečo v žepu«, ampai z znanjem. ČLANI ZGODOVINSKEGA KOŽKA os. šola Bistrica ob Sotli PREJELI SMO SE OBRTNIKOVO MNENJE MIHAEL KNEZ O PRITOŽBI SOSTANOVALCEV — ODMEV NA PISMO Odgovor na članek, objav- ljen v NT dne 23. 3. 1978 pod rubriko »Pisma«, o 2a- devi Hišnega sveta v Zidan- škovi ulici 3 v Celju. Mihael Knez, najemojema- lec lokala v Zidanškovi 3 bi obrazložil še drugo stran stanja okrog hišnega sveta in mojega poslovnega pro- stora. Ko so mi pred 10 leti do- delili ta poslovni prostor za mojo obrtno dejavnost, je bilo vse v najlepšem redu in prav, dokler se ni v to hišo naselil uix>kojenec Jože Johan. Kmalu zatem je za- čel prinašati v lokal in pro- dajati razne alkoholne pija- če. Ko sem odklonil nakup teh pijač, jih je v moji od- sotnosti še skušal prodajati mojim zaposlenim delavcem. Nekajkrat sem ga opozoril naj v moj lokal ne nosi več alkoholnih pijač, ker je alko- hol prepovedano uživati med dekMaa lanadi varnosti pri delu. Ker moja opozorila niso nič zalegla, sem mu prepovedal vstop v lokžil-de- lavnico. Tako je od takrat naprej začel s sovraštvom proti me- ni in vplivati na hišni svet ter na stanovalce. Tov. Jo- han je tako uspel samo pri dveh stanovalcih, in to Ska- le in Jonekar. Nekatere stranke je celo prisilil k podpisu listine, omenjene v NT. Ravno tako me je za- čel tov. Johan napadati s psovkami. Dne 17. 10. 1977 je prišel celo v mojo delav- nico in me z nožem napa- del. Ko sem dne 23. U. 1977 šel iz delavnice, me je iz drugega nadstropja z balko- na polil z vodo. Kar pa ni bilo prvič, saj je to naredila že dvakrat tov. Skaletova. Vse to polivanje pa so sprem- ljale psovke. Omeniti moram, da sem ime^l veliko razumevanje do Stanovalcev oziroma liičuega sveta. Tako, da se poslužu- jem takšnih del, ki jih lah- ko pretežno izvršujem na terenu, oziroma na objektih in to kar tričetrt vsega dela. Glede dvorišča bi povedal to, da ga uporabljam samo za dovoz materiala in odvoz izdelkov. Imam pa ob steni mojega prostora naslonjen kakšen material ali manjši izdelek ter s tem ne jem- ljem nobenega prostora hiš- netau svetu. Za ostali repro- dukcijski material m izdelke pa imam lastno skladišče. Da pa je dvorišče popolno- ma zatrpano, so pa stanoval- ci sami krivi, oziroma hišnj svet, ker so si po vsem dvo- rišču napravili kolibe, ki jih uporabljajo kot garaže, kar ni za vzgled hišnemu svetu in vprašam, če imajo za to dovoljenje. S plinskimi jeklenkami se ravna po predpisih o var- nosti pri delu, kar si je ogledal inšpektor aa kraju samem in je tudi dal odgl vor hišnemu svetu. Pripomnil bi tudi to, d se nikoli ne začne z delo« pred 6. uro zjutraj in se f di ne dela nikoli po 19. uJ Saj je zaradi tega že bil kontrola občinskih organO in zahtevo sodnika za pr* krške na pritožbo Jožeta J< hana in je glede omenjeiJ poznih ozironia nočnih H ugotovila, da niso resnični Ravno tako mislim, d stanovalci HS v Zidanšl« vi 3 pretiravajo glede hrUp in ropota, ki jih povzrofi moja obrtna dejavnost. ^ primerjamo stanovalce večjega industrijskega pred la v Gaberju, kjer je resni' no velik ropot, da še " omenim železniški in cesO promet, se resno sprašujeU kako ti stanovalci prenašaj hrup in ropot, ki traja pr* ko cele noči in bi po te^ takem tam morali odstrani' V60 industrijo in stanovanj* ^5 — 13- april 1978 NOVI TEDNIK — stran 7 ^gJSKI GIMNAZIJI ESENKOVO PRIZNANJE BIOLOGIJA IMA TRDNE TEMELJE pouk biologije na celjski >iinaziji ima trdne temelje, 1^ so jib gradili dijaki in Hofesorji že celo vrsto let ^ jia njih gradijo zdajšnji ^jlii z veliko vnemo in pri- čevanjem. Prav pri tem j,gdrtietu se je šola zelo ^pria tudi navzven, k po- prihajajo hospitanti, ve- jjjjo je za razvoj tega pred- jjgta naredila tudi Biotehnič- fakulteta, kar vse je po- ptivno vplivalo na razvoj in jsineritev tega predmeta, ^to je tudi univerza skupaj , Zavodom za šolstvo pred- irala celjsko gimnazijo in jiniiiazijo Ravne ter Pedago- gimnazijo Ljubljana za j'jsperimentalni pouk pri Ijiologiji. Po prvih uspehih ,0 ta način poučevanja uved- li v vseh razredih in bili ta- ^0 prvi, ki so imeli kom- pleten pouk iz biologije po" sem programu. Teorija, moč- no povezana s prakso in razgovori prinaša odlične delovne rezultate in uspehe. Po svoje pripomore k temu tadi biološki krožek, ki je !močno uveljavljen na šoli in je razdeljen na biološko in ekološko smer. Profesorico biologije Miro Gričar-Križnik smo zmotili v delovnem vzdušju med skupino dijakov pri pouku biologije. Njej, njenim pred- hodnikom, bivšim dijakom in vsem, ki danes na gimna- Bji s polno mero spremlja- jo biologijo, gre zahvala, da [je pred kratkim dobila šola Jesenkovo priznanje, ki ga ji je podelil Fakultetni svet Biotehniške fakultete univer- !e v Ljubljani. Celjska gim- nazija je prva šola, ki je dobila tako visoko priznanje. V obrazložitvi je zapisano, da je to priznanje šoli za Itreativnost pri didaktični predelavi bioloških znanstve- nih spoznanj, za njihovo po- sredovanje srednješolski po- pulaciji, za uspešno izvedbo eksperimentalnega pouka bio- logije srednjih šol v Slove- niji, za uvajanje sodobnih metod dela v pouk biologije, za aktivno udeležbo pri obli- kovanju sodobnih učbenikov in pedagoške literature, ka- kor tudi za uresničitev vzgoj- nih smotrov, ki so vključe- ni v sodobni pouk biologi- je. želja mnogih na gimnaziji pa je, da reforma srednje- ga šolstva na gimnaziji bio- tehniške usmeritve ne bi iz- podrinila, ampak ji široko odprla vrata. M. PODJED PRIM. DR. FRANC KOKOL - 70 LETNIK V torek, 11. aprila, je praznoval se- demdeseti življenjski jubilej zdravnik, specialist ginekologije in porodništva, primarij doktor Franc Kokol, človek, ki je ne samo svoje življenje, marveč tudi delo povezal s celjsko bolnišnico. Rodil se je v Laškem, delal in še dela pa rm ginekološko-porodniškem oddelku celjske bolnišnice. Julija 1975. leta se je sicer upokojil, toda že tri mesece pozneje se je ponovno zapo- slil z nepolnim delovnim časom kot svetovalec s področja ginekološko-po- roduinke stroke, prav tako v celjski bohiišnici. Vsa leta, razen vojnih, ko ga je oku- pator kot zavednega Slovenca pregnal najprej v avstrijski Leoben, zatem pa v Lodz na Poljsko, kjer je služboval do osvoboditve, je delal in dela na porodniškem oddelku celjske bolniš- nice. Torej, več kot štirideset let! Specialistični izpit iz ginekologije in porodništva je opravil julija 1950. leta v Ljubljani, primarij pa je postal 1968. leta. To je nekaj podatkov iz osebne le- gitimacije, podatkov, za katerimi je delo, ki mu ni enakega. To je delo, ki zlasti v letih in desetletjih po drugi svetovni vojni ni poznalo počitka, ko sta na ginekološko-porodniškem oddelku celjske bolnišnice v glavnem delala in dežurala dva zdravnika specialista. Ne- prestano. To je delo zdravnika, ki ga odlikuje visoka privrženost stroki, ki ga odlikuje izreden, ljudski odnos do pacientk. To je delo, ki ni poznalo filozofije, marveč trdo in konkretno prizadevanje za reševanje nič koliko življenj. Več deset tisočem državlja- nom je pomagal na svet, prav tolikš- nemu številu mamic in žensk pri reše- vanju najrazličnejših bolezenskih in drugih primerov. Njegov imperativ je bilo delo. Vselej delo. In malo besed. In kadar so bile nujne so bile tiste, ki so pomirjevalno vplivale na pacientko, na bodočo mamico, ki so ugodno de- lovale na zdravniško ekipo pri vsako- dnevnem delu. Odlikuje ga skromnost in delavnost. Umirjenost. Odličen diagnostik in več kot odličen mentor mlajšim zdravni- kom. Se danes. Pri operacijah in dru- gih posegih, pri zdravljenju. Prim. dr. Franc Kokol je tisti celj- ski zdravnik, ki ga pozna in ceni veliko število ljudi. Ceni zaradi dela, spoštuje zaradi vseh njegovih zdravniških in člo- veških odlik. Tudi Zato še veliko zdravih in sreč- nih let! M. BOŽIČ ODMEV NA PREBOLD: MLADI IN KULTURA ČLAN! GLEDALIŠKE DRUŽINE ŽELIJO OSVETLITI ŠE DRUGO PLAT v prejšnji številki Novega tednika je bil objavljen čla- nek z enakim naslovom, ki ga je sodeč po podpisu, re- dakciji poslal Branko Stro- žer, član preboldske OO ZSMS. V svojem sestavku je predvsem poudarjal »prepad« med mladimi in starejšimi. Člani gledališke družine že- limo osvetliti še drugo stran, kdo ima prav, pa bodo se- veda odločili bralci. Večina članov gledališke skupine je aktivnih v OO ZSMS. Ali ima naša gleda- liška skupina ugled v širšem slovenskem prostoru, si ne bi upali trditi, vemo pa, da ima več kot tridesetletno tradicijo, kar verjetno ne izključuje določene kvalitete. Skupina je več let nazaj pripravila tri do štiri premie- re v sezoni. Izbor del je bil, glede na dosežen odziv pri publiki in ostalih kulturnih dejavnikih, pravilen in pri- vlačen za mlade igralce. Sku- pino je vse do lani vodil neutrudni in priznani kultur- ni delavec Lojze Fric. Letos, 17. marca je minilo leto dni od kar je umrl. Igralci smo se skupaj z vodstvom DPD Svoboda odločili počastiti spomin nanj z njegovo naj- ljubšo dramo KASTELKA. Ker se avtor članka ne spo- minja, kolika uprizoritev je že to bila, naj povemo, da je prva bila leta 1975, druga pa kot že rečeno marca le- tos. Zasedba vlog in režija je bila enaka kot pred tre- mi leti, strokovno pa nam je tokrat pomagala Ida Završ- nik, ki je v krogih kultur- nih delavcev zelo cenjena. Tako kot pred leti, smo tu- di tokrat igrali pred nabito polno dvorano. Tokrat je krajane brez dvoma privedlo na ogled predstave, posebno opozorilo, da igramo v po- častitev Lojzeta Frica, kar je bilo na plakatih še pose- bej poudarjeno. V dvorani so bili starejši in mlajši, na odru pa razen dveh izjem, sami mladi, zato je obsoja- nje prepada med mladimi in starejšimi neosnovano. Sicer pa je absurdno primerjati predstavo drame Kastelka, v trenutku, ko smo jo posve- tili nepozabnemu Fricu, z navadno prireditvijo golih Brazilk. In če socialistični mladinec v našem primeru obsoja dober odziv publike, bo omenjeni prepad nastal pri mladih samili. Neupravi- čeno je kritiziranje nečesa, kar ne vidši. Nesmiselna je primerjava 20-muiutnega re- citala z dveurno dramo, ka- tere vsebina je več kot sa- mo težka. Da je avtor se- stavka laik na področju kul- turnega dogajanja, pa doka- zuje tudi njegovo ocenjeva- nje recitala OO ZSMS Pre- bold z oceno odlično. Celo poklicni kritiki se izogibajo ocen odlično, pa če gre še za prenekaterega dramskega prvaka. Postavljamo si vprašanje, kako lahko nekdo,^ ki ni poklican, niti ni v toku do- gajanj, piše v javnih občilih svoja osebna, diletantska mnenja, in kako lahko nek nestrokovnjak piše ocene predstav tako različnih oblik in primerja njihovo kvalite- to ne glede komu, zakaj in kako. S tem člankom člani gle- dališke skupine Prebold ne želimo povzročiti nikakršnih nesoglasij med organizacija- ma. Predlagamo pa OO ZSMS Prebold, da v prihod- nje natančneje sprem.lja de- lo kulturne dejavnosti v na- šem kraju, kakor tudi v šir- šem kulturnem prostoru, da vsebina njihovih člankov ne bi bila kdaj drugič še bolj nestrokovna in osebna. Vča- sih pa se velja spomniti tu- di Prešernovih besed: »Le čevlje sodi naj kopitar ...« V imenu gledališke skupi- ne Prebold JOŽICA OCVIRK SLOVENIJALES — LIK »SAVINJA« Ceije, n. sol. o. Celje, Mariborska 116 objavlja naslednja prosta dela in naloge: Delovna skupnost skupnih zadev 1. Obračunavanje osebnih dohodkov TOZD Vzdrževalni obrati 2. Vodenje priprave vzdrževanja 3. Opravljanje zahtevnih ključavničarskih del TOZD Žaga Celje 4. Zahtevnejša skladiščna in odpremna dela (več delavcev — moških) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnje- vati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: — končana srednja ekonomska šola — 1 leto prakse na podobnih delih in nalogah — poslvusno delo v trajanju 90 dni pcKl 2.: — končana srednja tehniška šola — strojne smeri — 2 leti prakse na podobnih delih in nalogah —- poskusno delo v trajanju 90 dni pod 3.: — končana poklicna šola ključavničarske smeri — 6 mesecev prakse na podobnih dehh in nalogah — poskusno delo v trajanju 90 dna pod 4.: ■— poskusno delo trajeuvju 60 dai Kandidati naj svoje pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, ki so določeni s to objavo, pošljejo na naslov: SLOVENIJALES LIK »Savinja« Celje, Mariborska 116, Celje v 10 dneh po objavi. STANE BOHINC - 60 LET Saj ga poznate! Vedno nasmejanega, delavnega, z aktovko in kolesom. In če ga vprašaš, kam hiti, ga bomo našli na službe- nih ali aktivističnih po- teh. Stane Bohinc je pred kratkim pramoval svoj šestdeseti življenjski jubi- lej. Rodil se je v Planin- ski vasi pri Planini. Do- živel je bombardiranje Beograda 1941. leta, padel v nemško ujetništvo in se po pobegu kmalu znašel doma. Toda, ne za dolgo. Nemci so ga prisilno mo- bilizirali, pa je že v pr- vih dneh, ko je prišel na rusko fronto, ušel in se prijavil v prvo jugoslovan- sko brigado, ki je spo- mladi 1944. leta odhajala v Jugoslavijo in pozneje med drugim sodelovala tudi na znani sremski fronti. Tu je bil težje ra- njen. Pa se je kmalu vrnil med borce in bil že 1944. leta sprejet 9 S KO J. po- zneje pa v Komunistično partijo. Zaposlitve, ki jih je op- ravljal po vojni, so bile vedno odraz njegove sk>-o- mnosti, poštenosti ter po- litične in družbene narch ve. V tem času ga sreču- jemo na čelu osnovnih or- ganizacij Zveze komuni- stov, v krajevnih konfe- rencah SZDL in pri vseh pomembnih družbenopo- litičnih akcijah. Ob njegovi šestdesetlet- nici mu prijatelji, tovari- ši in sodelavci želimo še veliko zdravih in aktivnih let. KOSTJA 8. stran — NOVI TEDNIK Št15 — 13. april 1978 DEVETNAJSTO GLEDALIŠKO SARAJEVO DVE ZLATI LOVORIKI ZA SLG POMEMBEN USPEH CELJSKEGA GLEDALIŠČA NA MES 78 Devetnajsti festival malih In eksperimentalnih scen v SaiBjevu je ponovno opcao- ril s svojo vsebino na zna- čilnosti našega spremljanja gledališkega eksperimenta in male scene, življenje in de- lo obeh opredelitev je nam- reč zelo pomembno za kon- tinuiran razvoj gledališkega ustvarjanja. Za Slovenijo la- hko brez težav ugotavljamo, da so takoimenovane male scene doslej v ustvarjalnem deficitu, ali točneje, takoime- novane inzveninstitucionialne gledališke tvorbe ne živijo poOnokrvno življenje. Menda je hotel letošnji sarajevski se- lektor, skopski režiser Slo- bod^ Unkovski pripeljati v Sarajevo predstave samih ta- kih malih scen, pa je najbrž praksa poka2jala, izkušnja tu- di, da bi festivala potemta- kem ne bilo. Vsaj ne s ta- kim številom predstav kot smo jih videli, niti v tafloem kakovostnem razponu. Na festivalu je bil tudi poseben posvet z delovnim naslovom »Režiser v komor- nem in eksperimentalnem gledališču«, ki seveda ni dal eksaktnega odgovora na več- no dilemo, kaj je eksperi- ment, v gledališču in drama- tiki zlasti. Stvar se je sicer pomaknila na bolje toliko, da je postalo pojmovanje ekspe- rimenta sestavni del razaniš- Ijanja ustvarjalne kontinuite- te, ki je nujna za vsako gle- dališko hišo, ki je program- sko, umetniško In še kako zastavila svoj repertoami ra- zvoj v smislu družbene anga- žiranosti in odpiranju novih estetskih, umetniških in idej- nopolitičnih sporočilnosti, po katere hodi občinstvo v gle- dališča. Predstava Slovenskega Ijoidskega -gledališča iz Celja Čairovnica iz Zgornje Davče je pomenila na sarajevskem festivalu pravo gledališko do- živetje, kjer so mnogi videU več elementov eksperimenta. Najprej v pisanju avtorja drame Rudija Sehge, ki je na svojstven dramski pristop v slovenskem prostoru obe- lodanil odnos do malome- ščanske in takoimenovane po- trošniške družbe. Zanimiv je predvsem njegov način uva- janja Darinke v ta svet, v katerega pride iz svoje ne- pokvarjene elementarnosti, kjer se začenja njena pre- vzgoja ui se končuje s Strau- ssovim valčkom, ki ga tudi ml vsako leto poslušamo v direktnem prenosu po TV z Dunaja. No, nekateri so ta svet napak raztimeli tn so ga skušali braniti celo z Mor- xovo teorijo o materializmu, eksistenci, vsakodnevnem kruhu itd. Brez dvoma pa gre za doslej najbolj zanimi- vo podan tekst o nakazanem problemu, o robu dveh sve- tov. Ta tekst izstopa ravno zaradi svoje poetičnosti, gro- teske, eksperimenta v pisa- nju zaradi podajanja vrste sociodošiko zanimivih proble- mov, privlačnih za raziskave, še bolj pa za, režiserja, da v njih najde prenekatero mo- žnost dobre »d2Xiaje« avtorja teksta v svojem odrskem prevodu seveda. V tem je dragocenost celj- skega gledališkega - eksperi- menta, ki ga je osvetlil na odrskih deskah režiser Du- šan Jovanovič In s svojim konceptom vnesel v sarajev- ski festival očarljivost, ki je priklenila številne gledalce tudj na stojiščih do zadnje sekunde predstave z zadr- žanim dihom. Zato je čudno, da festival, kd podeljuje tudi nagrade za tekste, ne poskrbi za prevo- de. Najbrž je zaradi tega celj- ska predstava okrnjena še za kakšno nagrado. Žirija ne bi smela delati brez prevodov, če že odloča tudi o tekstu! Dejstvo je tudi, da tak- šen teater, kakršnega upri- zarja SLG v zadnjih letih, polni gledališke dvorane s ti- stim žarom, ki je močno gled- Ijdv, tudi angažiran in za gledalca privlačen. Poglejmo izjave gledalcev, neposredno po predstavi v ponedeljek zvečer: Igor Cokorilo, štu- dent: »Predstava mi je bdla v začetku nejasna, morda za- radi jezika, toda zaključek je odpravil vse dileme, tisto pa, bar je hotela predstava po- kazati, se je na koncu tudi pokazalo.« IXi§ko Dimitrov- skl, novinar: »Zelo dobra predstava, v kateri so vsi ele- menti gledališkega jezdka, usklajeni na zelo inventiven način.« Muhamed Kapic, us- iTižbenec: »Ne vem, kdaj sem gledal boljšo predstavo. Ob pravem eksperimentu, je to tudd še izreden spektakel.« Mišo Bušfč, direktor Pozo- rišta mladih v Sarajevu: »Zame je to predsta\'a, ka- kršne redfeo videvamo na od- rih. Simfonija gibov, igrem besedila, glasbe, vse, kar ustvarja pravo gledališče. Za- res, izredna predstava.« Jas- na Diklič, igralka: »Popolno!« Azra Colič, študentka: »Od Duška Jovanoviča sem tako predstavo tudi pričakovala, ker nas je na to navadil.« Vsi brez izjeme so v Sara- jevu občudovali Milado Ka- lezič, ki je s svojo odrsko igro naravnost očarala gle- dalce, ki niso skoparili z ap- lavzom na odprti sceni. Kri- tika je zelo dobra ocenila na- stop celega ansambla (Bru- no Baranovič, Jasna šmid. Zvone Agrež), plesalke celj- skega plesnega gledališča in pevke gimnazijskega pevske- ga zbora. Posebno pozornost je tudi vzbuidila scena Mete Hočevarjeve, lučna oprema Chris Johnsonove in koreo- grafija Nade Kokotovid. Zlati lovor j ev venec za ig- ro Miiade Kalezič in režijo Dušana Jovanoviča je prizna- nje ustvarjanju. Kot je ig- ralka sama dejala, ni razlike med eksperimentalno In kla sično igro. Igra je igra in od igralca (režiserja tudi, seve- da) je odvisno, od njegove- ga notranjega odnosa, vži- •vetja, kako bo sproti obliko, val svoj igralski lik. Ali je to eksperiment, ali je to či- sto navaden sestavni del igre niti ni v tem trenutku toli- ko važno. Na vseh gledaUških festivalih Celjani žanjejo pri- znanja za kolektivno igro, ko je ves ansambel na tisti pro- fesionalni višini, ki zago- tavlja ob dobrem tekstu in režiji po-edstavo, ki se je vsi že vnaprej veselijo. V Sa- rajevu je bilo letos precej govora o odnosih med reži- serjem in igralci. O vlogi re- žiserja, njegovemu vplivu, av- toriteti če hočemo, njegovi nezmotljivosti. To so vpra- šanja, ki so bila močno pri- sotna in na katera je teako dati odgovor. Jasno je le eno: s poglobljenim delom, z ustvarjalnim odrM>som vseh do gledališkega dela, lahko nastaja gledališka predstava. To je celjski gledališki an- sambel že velikokrat dokazal. Kajti brez tega bi ne imeli takih predstav, kot jih imajo. Se na nekaj je treba opo- zoriti. V gledališkem življe- nju je moč marsikdaj čuti o problemu jezikovnih pre- grad. Tako tiKM v Sarajevu, kjer predstav ne prevajajo tako kot v Novem Sadu na Sterijinem pozorju. Toda za- nimivo je to, da nekaterim manjkajo prevodi zato, da bi bolje razjumeli predstavo, ker pravijo: nismo culi be- sed, ne razumemo predsta- ve! Večina pa pravi: nismo raziuneh vseh besed, toda predstavo, njeno sporočalo smo razumeli. Je že dobro, j če je prevod pri roki, ne mo- ! re pa biti jezik, njegovo nerazumevanje izgovor za nerazumljivost predstave. Ce kdo ni razumel poetičnih Da- rinMnih besed, mu je bdla na voljo njena igra, njen ples, njena druga izrazna sredstva, ki jih je igralsko odlično posredovala, itd. Rav- no gledališče je tista vrsta umetniškega komuniciranja, kjer se najlažje podirajo vse jezikovne pregrade, saj je gledališki jezik tako bogat, da lahko vsakdo najde v njem svoj prevodni kataliza- tor. Slovensko ljudsko gledali- šče iz Celja je gostovalo v Sarajevu na prvem festivalu in vse do lanskega leta nič, ko je predstavilo Kroetzovo Moško zadevo. Letošnji na- stx>p je utrdil njegove pozi- cije tudi na tem festivalu, ista predstava pa bo ob kon- cu aprila burila duhove še v Novem Sadu. Dve zlati lo- vorjevi odličji za predstavo Čarovnica iz Zgornje Davče je priznanje, ki mora opo- gumiti tudi nas, gledalce. DRAGO MEDVED LAŠKO v odplakah KDO JE STORIL IN ZAKAJ JE LAHKO STORIL? Pred letom smo pisali, da je prevoznik Jernej Krasek iz Celja s tovornjakom podrl v Laškem obell.sk spo. memka na Oroženovem trgu. Večji kos so nato spravili pod streho pri lekarni, druge manjše kose razbitine pa je nek, v tem pogledu občutljivi občan, pripeljal na dvorišče pri sedežu krajevne skupnosti. Tu so ti kosi ležali leto dni, kljub opozorilom, da jih je treba nekam spraviti. Pred dnevi je pisec tega sestavka z zadovoljstvom ugotovil, da so jih najbrž res spravili na varno, te kose, ker jih na dvorišču ni bilo več. Toda nedeljski spre- hod jet o olajšanje zrušil. Trije kosi obeliska ležijo v žikovci, potoku, v katerega se stekajo vse mestnft odplake in ki iz svoje pokrite struge pri stavbi SIS priteče spet na svetlo. Tako je bil v Laškem snet z dnevnega reda problem enega od obeh spomenikov, ki sta krasila zgornji in spodnji trg. Mimogrede je treba povedati, da je bil spomenik star okoli 150 let, da sodi v diobo klasici- zma, da sicer mma velikanske, pač kar veliko zgodo- vinsko vrednost. Povedati je treba, da povzročitelja škode dosadaj še ni nihče prijel za odškodnino, kul- turna skupnost se pa duši v finančnih težavah. Kdo je bil dolžan? Lastnik seveda! Kdo je lastnik? Krajevna slnipnost, ki zastopa skupnost v tem mestu živečih občanov. Kdo je zvaUl kose obeliska v Žikovco? Prostovoljno se najbrž ne bo javil. Toda krive so tudi okoliščine, da je to lahko storil, ker ostanki niso bili shranjeni. Ali pa so mislili, da je to staro kamenje že amorti- zirano? JURE KRAŠOVEC NAŠA BESEDA 1978 PO ENAJSTI OBČINSKI REVIJI MLADIH ODRSKIH USTVARJALCEV Po enajsti občinski reviji mladih odrskih ustvarjalcev 3. in 4. aprila sta bila oder in dvorana SLG Celje ves dan polna mladih prijateljev imietniške besede in gledali- škega izraza. V organizaciji OK ZSMS in ZKO Celje se je od\'ijala pred polno dvo- rano enajsta revija mladih recitatx>rjev, igralcev in ple- salcev — Naša beseda 1978. Vtisi, ki jih je letošnja re- vija zapustila v piscu teh vr- stic, so zelo raznovrstni in izzivalni. Marsikaj, kar sem napisal o Naši besedi pred letom (NT št. 12, 24. III. 1977, str. 8), bi lahko ponovil tudi ob tej priložnosti. Zdi se namreč, da se miselnost ljudi, ki bi morali bolj ustvarjalno sodelovati pri tej kulturni akciji, ni dosti spre- menila. Zato je Naša beseda še vedno sad dela redkih za- gnancev, ki vsem težavam na- vkljub vzjtrajajo na zastavlje- ni poti, ne pa plod načrtne- ga množičnega tn dolgoroč- nejšega kultumo-vzgojnega delovanja med mladimi. Iz- jeme, ki jih lahko preštejemo na prstih ene roke, te gren- ke ugotovitve ne morejo ov- reči. Kakor je razveseljivo, da se je letos v okviru NB pr- vič predstavila Osnovna šo- la Veljka Vlahoviča s kar dvema izredno ugodno oce- njenima recitaloma (Veselo ringaraja. Zimzelen pod sne- gom'; izbor besedil in režija: Albina štampe-žmavc), pa je hkrati zaskrbljujoče, da je to edini prispevek celjskih osnovnih šol. Oba recitala sta že opravila svojo vlogo kot proslavi, ki želita mlademu človeku na izvira in dosto- pen način posredovati del po- ezije za otroke in odrasle. Ali so priložnostne proslave na ostalih osnovnih šolah res ta- ko nezanimive, pripravljene zgolj kot neprijetna obvez- nost? Ali pa gre pri tem bolj za nera2:umevanje poslanstva Naše besede, za neutemeljen dvom v lastne sposobnosti in izmikanje možnim primer- javam in koristnim kritičnim premislekom? Že po tradiciji dajejo šte- vilčno najpomembnejši pri- spevek celjski srednješolci. Letos se je predstavilo z re- citali ali predstavami 5 sred- njih šol. Ekonomski šolski center s poezijo Janeza Me- narta v izboru in režiji šte- fana Zvdžeja, Tehniški šol- ski center z izborom poezi- je in afoirizmov v priredbi in režiji Dušana Cafute, Zdravstveni šolski center z recitalom malo znane poezi- je Darinke Pavletič-Lorenča- kove pod mentorstvom Ma- rinke Maroltove, Gimnazija z recitalom Tagorejeve poezi- je v samostojni izvedbi di- jakov 3. d in Pedagoški šol- ski center z odrsko priredbo lutkovne igrice Frana Pun- tarja Hruške gor, hruške dol pod mentorstvom Ljiidmile Kajfcnerjeve ter z dvema sku- pinama krožka za kreativni ples pod vodstvom Ane Vov- kove, ki sta predstavili iz- virni predstavi Pabrikat in Akt. K dosežkom srednie- Šolrpv Inhko nri^tpipmo (-■idi predstave Dijašflcih domov iz Celja, ki so posredovali Kul- turni dogodek v mestu Gogi v priredbi in režiji Matja- ža Arsenjuka, skupine Odpr- ti krog, ki je vznemirila in razdvojila s priredbo radij- ske igre Tomaža Kralja Hrup osončja za vas v reži- ji Nade Vodušek, ter an- samba Plesnega gledališča Olja, ki je v konkurenci le- tošnje Naše besede predstavil kar 4 plesne točke: Fragmen- te (koreograf: Nada Kokoto- vič). Metastaze, Kragulj tvo- jih slabosti gospoduj in Car. mina burana (koreograf: Da- mir Zlatar — Prey). Res je, da niti s številom nastopajočih niti s kakovost, no ravnijo večine predstav ne moremo biti nezadovoljni, kljub temu pa tudi ni raz- loga za veselje, saj napredka, razen na področju plesno- baletne dejavnosti, v resnici ni opaziti — ne v množično- sti, ne v iskanju novih, ka- kovostnejših izvedbenih re- šitev. Pri recitacijsko-gleda- liških skupinah še vedno pre. vleduje recital, ki pa je v iz- vedbi lahko klasično oprt z^lj na moč besede (Zdrav- stveni š. c), ali pa dopol- njen z bolj ali manj učinko- vitimi scenskimi elementi in postavljanjem nastopajočih po prostoru (Gimnazija. E. S. C), ali pa vzpostavi j a,ioč dramatična razmerja med posameznimi skupinami in posamezniki v gledališko za- nimivem odrskem prostoru (T. g. c). Nekje na mejo med recitalom In pravo igro bi lahko uvrstil predstavo Dijaških domov, ki s kontra- stno kompozicijo prizorov terja od gledalca, da sam ustvari Iz navrženih drobcev sporočilno celoto. Edino Ig- rico, a še to priredbo lut- kovne igrice In izrazito na- menjeno rmimlajšemu občin, stvu, je predstavil gledališki kro^<»k s P. š. C, Ce .<*o v vsebini lansko leto prevla- domla temna občutja, poJ jena iz tesnobe in osamljen sti mladega človeka v sodo nem svetu, se je letos dovc pogosto izkazal tudd smis mladih za satiro, parodijo : ironijo (E. š. c, T. š. c, O prti krog), kar je bila p membna vsebinska osvežit« letošnje prireditve. Kot sem že zapisal, je ni pomembnejši napredek c sežen na plesno-baletnem j dročju, kjer že lahko gov rimo o pomembmh umeti ških stvaritvah, ki so rezi tat dolgotrajnega in nač: nega dela ter celovite obra nave predstave kot sinte giba, scene, kostuma, lu« ipd. Med estetsko-izpovedJ vrhove letošnje Naše be« de moremo šteti Metasta tn Kragulja Damirja Zlafe ja tn Pabrikat ter Akt A Vovkove. Iz razmeroma p' cej različnih ustvarjalnih hodišč in v bistveno razi: nlh ustvarjalnih pogojih nastale predstave, ki zan rejo pritegniti tudi manj c veščenega gledalca. Organizatorji Naše bese bodo morali resno razmiisl o tem, kako pridobiti k s delovanju več osnovnih š< kako obogatiti prizadevan na srednjih šolah in kako c ganizirati recitacijsko gled liško dejavnost tudi v ki jevndh skupnostih in orgaJ zacijah združenega dela. različnih oblikah bi mora teči njihovo delo veliko dl časa in načrtneje; spremlj ti bi morali vsa tovrsti prizadevanja med miadin jih sproti vrednotiti in ji pomagati z organizacijo p govorov, seminarjev, , ip Nujno potrebno je tudi ui diti odnoise v regiji, da ' bo več prišlo do odpove medobčinske revije, ko: je zgodilo letos. SLAVKO PE^ ZKO: MEDOBČINSKI POSVET Na torkm^em medobčinskem posvetova- nju ZKO v Celju, so se predsta-vniki posa- meznih občin celjskega območja (po stari navadi brez Mozirja in Laškega) dogovorili za nadaljnje sodelovanje. V ta nan-en so sprejeli sklep, da se bo v roku enega me- seca sestal v Slovenskih Konjicah medob- činski svet ZKO, ustanovili pa naj bi tudi stalno arhivsko službo, ki bd zbirala obsež- no gradivo o dejavnosti ZKO celjskega ob- močja. Predstavniki posameznih občin so poudarili nujnost reševanja kadrovskih prob- lemov, ki so povsod prisotni, naTCzujejo pa se seveda tudi na pirobleim i2»b!ražev«nja delavcev v kulturi in kontinuitete dela z organizatorji kulturnega življenja. Opozorili so tudi na nujnost profesionalizacije v orga- nizacijski službi ZKO (tajništvo), saj jih v nekaterih občinah nimajo, naloge pa se množijo iz dneva v dan. Na posvetu pa je na splošno prevladala ugotovitev, da je delo ZKO v posameznih občinah dobro zastavlje- no in da jim tudi družbenega vrednotenja ne manjka, samo to je različno v posamez- nih občinah celjskega območja. Torkov po- svet je tudi pokazal potrebo po večkratnem sestajanju predstavnikov občinskih ZKO s p>redsed£>tvom ZvesA. D. M. št. 15 — 13. april 1978 NOVI TEDNIK — stran 9 KOViNOTEHNA-TEHNOMERCATOR, TOZD MALOPRODAJA T i PROGRAM KOT MALOKDAJ ČETRTA JAVNA RADIJSKA ODDAJA BO 23. APRILA V LETUŠU Zadnja nedelja je bila ena izmed najlepših v le- tošnjem letu. Jutro je bi- lo kristalno čisto, nebo kot umito in veter ni rah- ljal razvijajočih se listov in cvetov. Sonce je tako vabljivo potipalo pokraji- no in ljudi, da si to hočeš ali nočeš moral opaziti. Mi pa smo se pripravljali rta novo, letos že tretjo javno radijsko oddajo. Pr- vo smo pripravili v Celju, drugo v Kozjem in tretjo ponovno v Celju. Tokrat je pokroviteljstvo prevzel kolektiv Kovinotehna — Telmomercator, tozd ma- loprodaja T. Torej tisti ko- lektiv, ki je pred dnevi praznoval sedmi rojstni dan pa ki je bil pokrovi- telj izleta 100 kmečkih žensk prvič na niorje in ki je imel dan T in ki je pripravil pred javno radij- sko oddajo še ples T. Skratka vse v znamenju T! Zakaj? Na oddaji je o tem povedal njihov poslov- ni sekretar Sinjo Jezemik takole: »S temi oblikami hoče- mo najti čimtesnejši in čimpristnejši kontaJct s potrošniki. Vemo, da je še veliko drugih oblik, ven- dar zaenkrat se poslužu- jemo teh.« XXX Prva je na nedeljsko javno radijsko oddajo pri- spela MAJDA SEPE in to že ob pol osmih zjutraj! Pred Narodnim domom še m bilo nikogar in tako je Majda mislila, da je kaj »pobrkala«. K sreči je ta-- krat prijadral naš glasbeni urednik Vojko Rizmal in JO potolažil, da je sicer prišla prav, vendar pre- zgodaj. Majda je povedala, da se je iz Ljubljane od- peljala že ob pol sedmih zjutraj, kajti povsod je rada točna. Ne prenese zamujanja. Res, pravi profesionalni odnos do petja. Ko bi takšnega ime- li vsi, zlasti pa tisti, ki sploh še niso zvezde, ob- našajo pa se tako! XXX V oddaji je sodeloval tudi znani jugoslovanski (prej) filmski igralec in (zdaj) filmski režiser TONČI VRDOLJAK iz Za- greba. V nekajminutnem sproščenem razgovoru je med drugim povedal, da je trenutno Celje naj- bolj pristno jugoslovansko filmsko mesto, kjer znajo ceniti film brez potrebnih navlak, ki so prisotne dn^je. XXX Zadnja javna radijska oddaja je bila nekoliko drugačna od prejšnjih. Nista jo vodila aU pme- zovala dva napovedovalca, ampak en sam in to član SLG Celje, sicer pa sode- lavec Radia Celje, Matjaž Arsenjuk. Slednji ni bil »vezan« na statični mikro- fon na odru, ampak se je z brezžičnim mikrofonom sprehajal tudi po dvorani, kar mu je omogočilo, da je lahko popraševal obi- skovalce, kaj mislijo o od- daji, zakaj so prišli, zakaj hodijo v T itd. Bila je to novost, ki jo kaže obdr- žati. XXX Za področje narodne glasbe so tokrat poskrbeli fantje ansambla VESELI HMELJARJI iz 2alca. Kljub temu. da so prišli na oddajo »tik pred zdaj- ci« so zaigraU tako, kot znajo — odlično! Sicer pa to ni nič čudnega, saj so med drugim posneli že pet velikih plošč in se po tej strani uvrščajo med najbolj znane slovenske tovrstne ansamble. XXX Zdaj že lahko rečemo, da brez ansambla JOŽE- TA RUSA iz Radeč ne gre! Fantje igrajo tako, da še tako zakrknjenega plesal- ca zasrbijo podplati. To- krat niso spremljali samo Majde, ampak so tudi sa- mi pokazali, kaj znajo. In znajo veliko! Ansambel že vrsto let sodeluje z NT in RC ter vse kaže, da bo to sodelo^/anje v prihodnje še tesnejše. XXX Program so izpolnili in kvalitetno obogatili godal- ni ženski kvartet iz glas- orkester »France Preše- ren« iz Celja. Oboji so navdušili. Na vprašanje, kako to, da se v dobd elektronske glasbe ti mla- di ljudje odločajo za tam- burico, violino in čelo, so odgovorili: »To nas veseli. Eni so za drugo, mi pa smo za to.« XXX Dvorana tokrat prvič ni bila polna. Majda Sepe je to takole komentirala: »Le- po vreme je in ljudje so odšli na izlete. S seboj so vzeli tudi tranzistorje ter poslušajo oddajo, ki jo di- rektno prenašate. Zakaj bi potem še hodili v dvora- no? Na vprašanje, če je že kdaj pela pred tako majh- nim številom Celjanov v dvorani pa je odgovorila: »Pred Celjani res še ne, pred drugimi pa že. Zato- rej to ni nič hudega!« Upajmo, da res ni! ANICA ŽABKAR, poslo- vodja oddelka otroških igrač v T, je v razgovoru med drugim omenila tudi naslednje: »V našem kolektivu pre- vladujejo ženske, kar po- vzroča določene težave. Z delovnim časom moramo biti zadovoljne, saj se kaj dosti ne da spremeniti. Moramo pač delati tudd popoldne, ko so druge že- ne ali njih večina proste. Problem je otroško var- stvo, saj nimamo Icam da^ ti otrok.« XXX Komaj smo spravili pod streho to javno radijsko oddajo, se že pripravljamo na novo, ki bo predvido- ma 23. aprila dopoldne v Letušu ixxi pokrovitelj- stvom velenjskega Gore- nja Med drungimi bo na- stopal tudi Alfi Nipdč! ' XXX Celjsko oddajo so izpe- ljali tehnik Dušan Petek, fotografiral je Drago Med- ved, povezOTalec je bil Matjaž Arsenjuk, da je bi- lo vse v redu pri prenosu, je poskrbel tudi Vojko RizmaJ, »roko nad vsem« pa je držal in tudi tole zapisal TONE VRABL »Glavna« gosta javne radijske oddaje sta brez dvoma tokrat bila znani filmski igralec in predvsem režiser Tonči Vrdoljak ter neuničljiva pevka IVIajda Sepe. Da sta stara znanca in dobra pri.jatelja dokazuje tudi naš posnetek napravljen v času, ko sta oba čakala na na- stop in ga kasneje tudi profesionalno opravila. Kot se pač to za oba spodobi! Za prijetne zvoke iz domačih logov so tokrat poskrbeli člani narodnega ansambla VESELI HMELJARJI iz 2alca pod vodstvom Vilija Ograjenška (drugi z leve). S pri- jetnimi vižami so navdušili vse v dvorani in pri radijskih sprejemnikih. Sicer pa to ni nič čudnega, saj so fantje in dekleta pravi glasbeni mačiti, ki imajo med drugim doslej posnetih že pet velikih plošč, po katerih je v prodajalnah veliko zanimanje. Takšen je bil pogled na dvorano Narodnega doma v nedeljo med javno radijsko od- dajo. Na odru je ansambel Jožeta Rusa iz Radeč, spredaj pa tamburaški orkester »France Prešeren« iz Celja. ' TDF 78 CENIMO DOMAČI FILM VRDOLJAK: »ZARADI DREVES NE VIDITE GOZDA« Odločitev organizatorja ted na domačega filma, da pred- stavi s svečanimi premierami celjskemu filmskemu občin- stvu vse tiste domače filme, ki s kakovostjo to zaslužijo tudi izven sedmih jesenskih prazničnih dni domačega fil- ma, je bila pravilna. To je dokazal tako dober obisk na letošnji drugi premieri, kot Se posebej topel sprejem go- stov in ljubezen, ki jo celjsko občinstvo namenja domače- mu filmu. Ta nikakor ni več pastorek v kinodvoranah. Po- staja cenjen, zaželen. Taki občutki so nas spremljali že pred premiere, pa tudi med in po fihnu samem, ko smo minulo soboto gledali film vsestranskega Antuna Vrdo- Ijaka — Metež. Preprosta zgodba z ljudsko tematiko najzgodnejših oblik zdomstva v dvajsetih letih tega stoletja je s svojo toplino več kot za- dovoljila. Lahkotna je bila, anala se je izogniti nevarnim Čerem solzavosti in nepreprlč- Ijivosti. ki so p^-rzile. Humor- no obarvan, je' film povedal toliiko vsevelja/vnih življenj- skih resnic, da kljub časov- ni odmaknjenosti dogajanja niso prizadele aktualnosti fil- ma. Lahko razumljiv in do- umljiv je bil to film, ki je v tipičnem Vrdoljakovem slogu pristopen in toplo človeški, takšen skratka, da ga občin- stvo rado sprejme in nagradi z aplavzom. Številen obisk ustvarjalcev filma Metež, od katerih sta v Celje ob režiserju Antunu Vrdoljaku prišla še oba de- bitanta Vera Zima in Vinko Kraljevič ter priljubljeni in vselej prepričljiv v svojih vlo- gah Zvonko Lepetič, je doka- zal še eno. Namreč, da film- ski delavci ne žehjo tavati v zaprtih vodah lastnih snovanj. Želijo si stikov z občinstvom. Ne, da bi se pohvalili s svo- jim delom in zanj dobili po- trditev, tudi zato, da bi po reakcijah občinstva presodili in kritično ocenili svoje delo. Dobili izkušnje torej, ki bo- do dragoceno vodilo v na- daljnjem delu. In manifestacije, kakršna je teden domačega filma, so predvseon v tem amiiSlu nad- vse dragocene za vse filmske ustvarjalce. To je v nekaj besedah nad- vse plastično povedal vsem Celjanom zbranim v dvorani kina Union tudi Antun Vrdo- ljak, katerega besede niso bi- le kompliment organizator- jem. Bile so iskrene misli o pomenu podobnih manifesta- cij, neozaljšanih s festival- skim bliščem in v polni, živ- ljenjski meri predanih doma- čemu filmskemu snovanju. »Le nekaj me skrbi«, je še dejal Tonči Vrdoljak, »nam- reč, da se Celjani sami v pol- ni meri ne zavedate, kaj je TDF in kaj s to manifesta- cijo imate. Bojim se, da zara- di prevelikega števila dreves ne vidite gozda. In vaš TDF je gozd. Kaj je, boste pravza- prav hihko spoznali šele, če ga ne bo več. Vendar smo številni filmski delavci, ki vaš TDF p>ozomo spremljamo in ga pozdravljamo prepriča- ni, da vsebinsko tako bogata manifestacija ne more zaiti izven začrtane poti in ne mo- re v tem smislu propasti.« S Tončije«! smo klepetali tudi po premieri in veliko za- nimivega je p>ovedal. Pred- vsem o nekaterih temah, ki ga kot preprostega družinske- ga očeta s petimi otroki in filmskega ustvarjalca prega- njajo in ki bi jih rad prelil na celuloidni trak. »FHm mo- ra biti pristopen. Ne me ta- vati v nekih umišljenih umetniških višavah, ki zaradi neživljenjskosti in vzvišenosti ne najdejo stika z občin- stvom. Kakovost filma se lah- ko potrdi le z njegovim obi- skom, s tem da njegovo spo- ročilo zajame čimširši krog ljudi.« »Rad bi posnel Cankarjeve- ga Kralja na Betajnovi. Can- kar je bil vizionar. Resnice njegovih misli so danes nad- vse aktualne. To je pisec, ki nam ga lahko zavidajo.« Slovenski film je danes v neshitenem vzponu. Našel je stik s sodobnostjo in r ob- činstvom hkrati. Sodim, da je vaša kinematografija najbolj- ša v Jugoslaviji.« Večer z ustvarjalci filma Metež je bil lep, nepozaben. Tako zaradi filma samega kot tudi zaradi tople neposredno- sti njegovih ustvarjalcev, ki so iz Celja odšU zadovoljni in bogatejši za spoznanje, da je Celje s svojim todnom do- mačega filma mesto, ki ceni domači film. BRANKO STAMEJCIC Foto: D. Medved Predstavnik pokrovitelja premiere Meteža — celjsliega Gradi.sa — Vili Ro,jc pozdravlja avtorje filma (s leve: Antun Vrdoljak« Vera Zima, Zvonko Lepetič in Vinko Kraljevič) MARELICA - NEDOLŽNA ŽRTEV Bil je krasen sončen dan, ko so zgodaj zjutraj opazile stranke, da je nekdo požagal bogato cvetočo marelico ob zelenici pod balkoni v Sara- novičevi ulici 15. Žalostna se je nagnila polna belega cvet- , ja. Tretje leto je cvetela. Bila je bloku v okras in sosedje so jo občudovali. Celo sredo, četrtek in še v petek dopoldne je dajala še zadnje sokove v cvetje, ko je prišel predsednik hišnega sveta s sekiro v roki in dokončal njeno bujno živ- ljenje, da je pridobil prostor za železnega konjička, ki ga je zapeljal na pločnik ob blo- ku. Posekano cvetje je šlo na kup. Sosedje so strmeli in molčali, le neka tovarišica je glasno dejala: »Slab karakter je to, ki uničuje cvetje.« Spra- šujemo se, kje je srčna k\il- tura? Ali tako skrbimo za svo- je crftolje, za zelenje, ki ga ta- ko primanjkuje, da bi nam čistilo naš smrdljivi zrak? De- set let je raslo to drevo in v noči od torka na sredo je moralo zaradi nevednosti, ne- razgledanositi ali celo hudobi- je umreti. Za njim je ostalo v zemlji le Se kakega pol metra debla. Kje so ljudje, ki skrbe za interese stanovalcev in stano- vaaijskih skupnosti? V tem bloku imajo že od lanskega marca z žebljem za- bito okno na stopnišiču. Kljub prošnji na sestanku, naj se odbije, je ostalo p>o starem. Ali nismo potrebni svežega zraku? GODEŽA PROMET Pionirji in mladinci osnovne šole Store so se na tekmova- nje iz znanja o prometu prid- no pripravili. Na šoli že ae- kaj časa uspešno deluje pro- metni krožek, ki ga obiskuje nuiogo učencev. Na saino te- kmovanje, ki je obsegalo te- oretičJK) znanje prometnih pravil in praktično vožnjo s kolesom, s<) se pripravljali tu- da v okviru razrednih skup- nosti. Na temo prometa so pi«iali spise in likovno upo- dabljali sitxiacije v prometu. Najboljše izmed teh so v sre- do, 29. marca razstavili v li- koviiem kabinetu. Po konča- nem tekmovanju najboljših so v telovadnici šole priredili proslavo, ki ,ie prav tako po- tekala v znamenju prometa. Na programu so bile recitaci- je, prebi-ana sta bila dva naj bolj.ša spisa, ob koncu pa so se učenci nižje stopnje pred- stavili s peto igrico o Kre sničku ob klavirski spremlja. vi tO'.'. Kodmnove. Razstavo in proslavo so si ogledali tudi predstavniki Sveta za preventivo in vzgojo Iz občine Celje. M-^RTINA VELENŠEK, 'S a. Literarni krožek Osnovna šola Store ZGODILO SE JE V CELJU Opisala bom primer, kate- rega naj ocenijo odgovorni na reševalni postaji Celje. Bilo je pred dnevi, ko se je vistavil rešilni avto pred blokom. Spremljevalec je do- besedno skočil in pohitel v prvo nadstropje pomagati težkemu bolniku, šofer pa je ostal v avtu, 'si prižgal cigareto in dolgo čakal. Ni čutil dolžnosti, da bi pogle- dal, če rabi njegov spremlje- valec pomoč. Ni se zavedal, da vozi avto z znakom rde- čega križa. Po daljšem času ob pomo- či spremljevalca in enega iz- med stanovalcev, je s težavo prišel bolnik iz prvega nad- stropja do rešilnega avta. Še- le takrat je vstal šofer in odprl zadnji del, potegnil no- sila in rekel naj se bolnik sam vsede. Seveda sta mu pomagala onadva, kolikor sta lahko. Bil je to težji primer bolezni, saj je čez par dni bolnik umrl. Mislim, da bi bila dolžnost šoferja, da po- maga. Lahko bi dala bolnika na nosila, ker je bil težek invalid in hudo bolan. Je to reševalec? Tudi on bo star in potreben pomoči. Tako delajo .šoferji tovornjakov, da jim drugi naložijo tovor. Venv. da niso vsi šoferji na reševalni postaji Celje taks- ni, zato poskušajte prevzgoji- ti svojega sodelavca. Prizade- ti pa se naj zamisli in « poboljša. Zgodilo se je v Ce- lju, na Dečkovi cesti. J. 2. I j Navedeni p(xlatki v pismu so pomanjkljivi zalo ne mo- remo dati točne j šega odgo- vora, oziroma ugotoviti ali je bil postoijek našega voz- nika nepravilen. Upoštevati moramo dej- stvo, da pri gradnji stano- vanjskih objektov preveč gle- damo na izrabo prostora, pri t^ pa nihče ne misli, da je večkrat p>otreben prenos bolnika z nosili. V večini zgradb je to nemogoče, ven- \ dar kljub temu vsakodnevno naši delavci prenašajo bolnike, ko je to potrebno ne samo iz prvega nadstropja temveč tudi iz višjih nadstropij. V primeru, da naročnik prevoza sporoči naši dispe- čerski službi, da je bolnik pokreten, gre po bolnika spremljevalec in pripelje bol- nika do reševalnega vozila, kjer voznik pripravi nosila ali sedež za bolnika. Ne glede na omenjeno pi- smo, pa doživljamo pri na- šem delu primere, ko svojci bolnika niso pripravljeni niti malo pomagati reševalcem, ki v težkih okoliščinah sami poskrbijo za pravilen in va- ren prenos in prevoz bolnika. Želimo pa, da bi bilo enih in drugih primerov čim manj. Vodja TOZD Reševalna služba Celje Nezman Maksimilijan SE »TUDI CEMENT POTREBUJEM« Ko sem prečital odgovor na zapis »Tudi cement potrebu- jem«, ki ga je napisal poslo- vodja trgovine Vinski vrh in v katerem navaja, da sem laž- no in pomanjkljivo opisal do- godek, navajam, da sem res starejša naglušna oseba, da pa navzlic temu mislim, da imam pravico biti v trgovini postrežen kot vsaka drut;; stranka. Pisec navaja, da nu je pr0d nakladanjem plošč se- znanil z novo ceno, nikjer pa ne piše, da mi ni hotel pokazati dobavnice (dospetje) na novo prispelih plošč, kot sem želel in zahteval. Glede cene plošč sem se po- zanimal tudi drugje in vem za primer, ko so bile plo.šče kupljene 1. oktobra 1976 v Celju pri Slovenijalesu po 4.352 din. To je skoraj dve leti pozneje in za 9.92 din ce- neje, kot sem jih plačal jaz. IVAN CAV2 POIZVEDBA Dne 16. decembra lani je umrl moj sin Vinko Kumer, stanujoč na Ljubljanski cesti 29, doma pa z Zvodnega pri Zagradu. Zaposlen je bil v Ži- čni kor. nabavni referent. Star je bil 34 let, prijetne zunanjosti, kostanjevih las, srednje postave, zelo druža- ben, vozil je lasten avto »Za- stava 101« oranžne barve. Kdor bi karkoli vedel, s kom se je pokojnik prijatelj- sko sestajal ali se kakorkoli s kom družil, prosim, da mi sporoči na naslov. Njegova smrt nas je globo- ko prt?tresla in vsak poda- tek o izgubljenem sinu nam bo veliko pomenil. MARTIN KUMER, Zvodno 15, Celje ČESTITAM VAM! Cenjeno uredništvo! Iz sr- ca vam čestitam, da se vam je po več neuspelih p>oskusih ' končno le posrečilo zadeti j oktis bralcev ter na zadnjo stran tednika postaviti sliko, ki edina popolnoma odgovar- ja njih inteligenčni stopnji. Odkar namreč na tej strani objavljate slike bolh, uši in podobnih živalskih lepotic, v Novem tedniku še nisem za- sledil nobenega protestnega dopisa, dcjčim se je poprej, ko ste prinašali slike človeš- kih lepjotic, bo redno dogaja- lo. To p>omeni, da ste zdaj na pravi ix>ti in treba vam je sa- mo skrbeti, da ne krenete z nje. Snovi boste imeli dovolj kar za več let. čeprav so si namreč na primer uši navi- dez popolnoma podobne, pa se, kar se tiče asnačaja, po mojem mnenju močno razli- kujejo ena od druge. Prav za- to je vsaka od njih po svo- je zanimiva in vsekakor za- služi, da pride njena slika na zadnjo stran Novega tednika. VITANJCAN UREOND^TVO: Zanimiva razmišljanja. Ni kaj reči. To- da. kaj bo, ko se bodo ušeni pridružili sloni in zlasti jegu- l,je pa morda še nekateri pri- merlu iz živalskt^a sveta. - GLASUJTE ZA LESTVICO VSMIC NAGRADA MALA P|{ Upamo, da ste z na.sima lestvicama zadovoljni, log ali novost, ki bi lestvici še popestrila, nam pišite ' LESTVICA ZABAVNIH MELODIJ: LFJST\ MELO- 1. U razdeljak te ljubim — 2etva 1 Za 2. Belfast - Boney M 2. Poi:^ 3. Ko me osvajaš — B. Kraner 3 Ne 4. I can stand the rain — Eruption 4 I^^p^ 5. So you win again — Hot Chocholate 5 R^i nlk ' KUPON KUPOj' na lestvico najpriljublj^iejših zabavnih za lestr, melodij z:vt>a\Tii, Glasujem za pesem......................................._ ^^'''tsujej Izvajalec..................................»........-...............— Izvajaiej Ime, priimek, naslov ____......______............_ Ime, ^ Nagrajenki; Marjanca Lešek — Store, Sonja Košii Lestvici sta na sporedu Radia Celje vsak torel kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Novi tednii 63000 Celje. 1 SOCIALNI UTRINEK ANA JE SKI S ŠENTJURSKO SOCIALNO PODP Prav na vrhu šentjurskega hriba, odkoder je prečudo- vit pogl€»d na Šentjur in oko- lico, živi sama v majhni hiški ANA C^BEC. Ko smo jo obiskali v Botrišnici (tako se ta s^t okoli nje imenuje), je bila našega obiska vesela in se je že na začetku za- hvaljevala za socialno pod- poro, ki jo dobiva vsak me- sec v višini 8.50 dinarjev. Ana dobiva sopoldanska sre- čanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski spre- hodi, 17.45 Ckx^ktail melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja. 16. 4.: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Mladi mladim, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstavljamo vam, 11.45 2Jabavni globus, 12.00 čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 17. 4.: 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO — Sa- vinjski gaj, 9.00 Zaključek dop. sporeda. 14.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plošče, 17.30 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 18. 4.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča- nja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.50 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodno- zabavnih melodij, 11M Reix>rtaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 19. 4.: 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO — STRO- KOVNJAKI GORENJA SVETUJEJO: 1. KUHINJE IN VGRADNI APARATI, 9.00 Zaključek dopoldanskega spo- reda, 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Zgodovina jazza, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. TEŽAVE S POKOJNIK Umrl je v orgaiiizaciji združenega dela — človek. Dober kot kruh, pleme- nit in — reven kot ubogi vrag. Vsakomur je ustre- gel in ni gledal, od kje je, iz katerega tozda ga je prinesel veter. Potrebova- li so ga v vseh tozdih, za- pisan pa je bil, na moč jasno, le v enem. Tu in tam je spil kakšen kozar- ček, potem pa je veselo pripovedoval, kako je oni dan kupil hčerki knjigo, takšno za dvesto dinarjev, hudičevo velik denar, je butnil s srečnimi očmi. In spet drugič so ga obrali za tristo dinarjev, je pri- povedoval, migajoč z brki, veselo naravnan v svojo srečno notranjost. Bržkone so ga malo, či- sto malo izkoriščali, za- kaj bil je deklica za vse. Slišite, rt znate vse, pri- dite sem, pridite k nam, utrgajte si minutko za nas, so cedili skozi zobe s smehljajčki, ki naj bi omehčali našega človeka. A njega ni bilo treba me- hčati. Pomagal je zato, ker je to — znal. Po- tem je umrl. Kar tako, naenkrat. Da je že čisto na kon- cu, so seveda vedeli v vseh tozdih in .zadnje me- sece so krepko pogrešali njegovo dobrodušno po Ja- vo, miganje z brki, nje- gove pripovedi, predvsem pa njegove usluge. Zlasti te. Zaradi teh je bil ne- pogrešljiv. Obiskali so ga. v belino postelje pogreznjenega, vsega skupaj le enkrat. Tajnica v enem izmed tozdov je imela slabo vest. »Tole je pa res od sile. Človek v tem nesrečnem svetu kar naprej nekam drvi. Ne najde več časa. Ne pa ne.« In je odbrzela. Enourni klepet ji je umoril do- mala vse očitke vesti, ki jo je močno gnjavila. Ko- nec koncev, poznali so jo kot zelo čutečega človeka. Sicer pa so bili kar vsi zaposleni, da bi jih še smrt težko našla. Dobro- dušnega dobričino pa je vendarle našla. V takšnih primerih je treba kupiti venec, a za- boga milega, kdo naj to stori: sindikat nima de- narja, tu ga ni, tam ga ni. Prav. iz tega ne bomo delali problema, zbirali bomo. Čakajte malo, prijatelji. Iz katerega tozda je že bil pokojni? Aha, tah Je pa vendarle več ^: normalno in jasno kot > li dan, da naši tovariši sosednjem tozdu ne storili tega, pieteta je' pieteta. V njegovem tozdu ri imeli nič proti, pač pa modrovali, kaj bi mi b\ tega. Drži, so rekli, bil v našem tozdu, delal je pravzaprav kar za i in čisto prav bi bilo, bi venec kupili vsi, več, morda bi bilo bd če bi si zadeve enakon no porazdelili: mi dt spodoben, tehtno napii govor z vsemi potrebni pokojnikovimi zaslugi (Peter se imenitno sp<^ na takšne stvari, on- nekakšen uraden pisec ' krologov za domače 9 silo, torej se bo spO^ tudi na nagrobne 9fl št. 15 — 13. april 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 Prostor, v katerem smo se zbrali, ni bil podoben prostorom, v kakršnih so navadno razgovori, kot je bil naš. Oolga lesena miza, ob njej z obeh strani izrabljene klopi, kulisa pa domala nepregledna vrsta grobih, jeklenih garderobnih omaric. In za hrbtom lenobno kapljanje vode iz pipe v umivalnici. Sedeli smo v garderobi, edinem prostoru, kjer se v tozdu Radiatorji celjskega EMO lahko proč od hrupa ponavljajočih se udarcev strojev zbirajo delavci. Zbrali smo se z namenom, da bi vsi novinarji, ki pišemo o celjskem gospodarskem, samoupravnem, političnem in družbenem življenju, dobili jasnejšo podobo o snovanjih in odločanju delavcev v temeljni organizaciji združenega dela. Spoznati smo želeli vse niti delegatskega odločanja in vplivanja delavcev na sprejemanje odločitev tako v temeljni organizaciji sami, kot tudi v delovni organizaciji in širši družbeni skupnosti. Izvedeti smo hoteli, koliko je delavcem uspelo preliti misli, zapisane v ustavi, zakonu o združenem delu in vseh drugih temeljnih dokumentih v stvarnost. V resničnost torej, ki oblikuje delavca — samoupravljalca in resničnega nosilca vseh stopenj odločanja. Vse to smo hoteli izvedeti zato. da bi se v tem pomembnem trenutku, obeleženim z oblikovanji novih delegatskih skup- ščin in zazrtim v kongresa slovenskih in jugoslovanskih komunistov izvedeli, do kod smo prišli v razvoju delegatskega sistema. S tem pa bi postavili čvrstejše in realnejše temelje našemu pisanju in prispevali k sooblikovanju tistih odnosov, ki dvigajo prav naš sistem na hum-anejšo in bolj demokratično raven. Herman Kovačič: Naš tozd je eden manjših, saj je v rtjeim sapotJenih le 1^83 delav- cenr, ki na dveh ločenih pro- tivodrttii linijalT izdelujejo dva tipa radiatorjev. V preteklih letih je toGsd posilovad z iz- gubo, nato pa smo sprejeli sanacijstei načrt, ki je te- meljil na pc\-ečana proizvod- nji in kasneje, uvajan^ju no- vih proizvodov. Ocenjujemo, da smo z rezultati v zadnjih dveh letih upravičili 2jaupa- nje kolektiva. Lana smo ustvariU za četrtino večji ce- lotni prihodek kot leta 1976 tn za štiri odstotke presegli plan. Glede na usmeritev EMO v razvoj toplotne, ogre- valne tn hladilne tehndke pa sodimo, da ima tozd tudi v prihodnje dobre razvojne mo- žnosti. Zato vlagamo veliko naporov prav v razvojno de- lo. Po samoupravni plati smo organizirani v šestih samo- upra^-nih delovnih skupinah. Imamo IS^anska delavski svet, štiri delegate v central- nem delavston svetu, poslov- ni odbor, komi^jo delavske kontrole in Se nekaj drugih samoupravnih teles. Naši de- legaciji za samoupravne in- teresne skupnosti in zbor adruženega dela občinske skupščine sta biLi doslej de- vet oziroma deset članski. Pri svojem delu so delegati predvsem v tozdu in EMO dosegli veliko, mnogo manj lispešni pa so bih pri delu navzven, ko so zsastopali na- šo temeljno organizacijo v interesnih skupnostih in ob- činski skupščini. Doslej nam- reč nismo našli ustreznega načina, kako organizirati de- legacije, da bodo vplivale na delo skupščin. Družbenopoli- tične orgarrizacije so dovolj aktivne, posebej še ZK. ki so s svojimi petnajstiou člani aktivne, posebej še ZK, ki je naji:)dgovomejši nosilec nalog in gtKiilna sda tudi v delu sindikata in mladine. Milan Ramšak: Z zavestjo, da so prav samoupravne de- lovne skupine najširša osno- va razprav in F>oglavitnih za- metkov odločanja delavcev o vseh bistvenih vprašanjih živ- ljenja in dela v tozdu, smo lani uspeli izredno poaviti njOiovo delo. Sprva nam ni šlo najbolje. Samoupravne delovne skupine so imele značaj informativnih skiipin, kjer smo delavce seznanjali z že sprejetimi sklepi delav- skega sveta. Le ob najvažnej- ših odločitvah smo delovne skupine vključili v predraz- pra\-e. S tem pa smo nekako odtujili osnovno pravico de- lavcev, da o v-safci stvari, ki zadeva urejanje njihovega po- ložaja, polno K>odločajo. Se- daj so že vse F>og'osteje vrsti- jo predrazprave v samoui>- ravTuh delovnih skupinah, kar pa je problem, saj vsak sestanek ustavi proizvodnjo, plan pa je napet. Vsekakor pa samoupravne delovne sku- pine redno razpravljajo o pla- nih, ustvarjanju in delitvi do- hodka, osebnih dohodkih, o težavah v proizTvodnjl, pogojih dela in razvoju. SESTANEK VSAK DAN Slavko Kolar: Veste, ni po- membno samo formalno se- stajanoe. Poverri lahko, da imamo v vsaki samoupravni delovni skupini sleherni dan nekakšen sestanek. Nas de- lavce zanima vse in kar med delom se pozanimamo o vsem, kar moramo vedeti in kar nam morajo povedati na- ši delegati, komunisti in dru- gi. Dnevni redi so premalo. Saj ne samoupravljamo samo na sejah! Samoupravljamo cel dan, ves teden, vsak me- Emil žlender: Spoznali smo, da je osnova ad-ravemu od- ločanju popolna obveščenost. Ker je bila ta v glasilu Emaj- lirec le preskromna, smo se odločila za svoj mesečni in- formator. In v njem objav- ljamo vse podatke in infor- macije, pomembne na, naše odločanje. Po boljša informi- ranosti pa so iz samouprav- nih delovnih skupin izšli tudi predlogi v obravnavo delav- skemu svetu. Moram reči, da so bili to zelo koristni pred- logi. Za ureditev delovnih po- gojev na primer. Ob tem mo- ram poudariti, da smo v šti- rih letih delovanja delegat- skega sistema znotraj delov- ne organizacije dobro uredi- li delegatslca razmerja. ODLOKI — DOKAZ SAMOUPRAVNE NEZRELOSTI Precej slabše je z delega- cijami za skupščine samioup- ravnih interesnih skupnosti tn zbor združenega dela. Spr- va smo tmeh v EMO dobro vpeljano obliko dela, ko smo se sestajali po razpravah na delegacijah tozdov vsi vodje delegacij tn sprejemali enot- na stališča delovne organiza- cije za zasedanoe skupščin. Pocem so nam takšno obliko dela odsvetovali, češ da na nek način krni samoupravlja- nje v botadih. Pa ne vem, če je bilo to res. Sprva smo tu- di vabila na takšne sestanke najodgovornejše delavce v skupščinah in dobivali obraz- ložitve najorazličnejših pred- logov. Potem je vse počasi za- mrlo ... [ Herman Kovačič: Obsežna I gradiva so postala edina vez s skupščinami. Šibka tn pre- zahte\-na, da bi lahko bila te- melj delu delegacij ... Slavko Kolar: Delavci pa smo ostali povsem neobve- ščeni o delu skupščin. Tudi če so delegati delavcem hote- li kaj raztolmačiti, da bi dobili naša stališča, iz gor gradiva tega niso uspeli na rediti. Emil Žlender: In posledica je bila vrsta odklonilnih sta- lišč, ki so jih delegati izra- žaU na skupsčiinal\. to pa je privedlo do sprejema vse večjega števila odlokov. Vsak odlok pa je le dokaz naše samoupravne nezrelosti, od- ločitev, vsiljena potem, ko po normalni samoupravni po- ti dogovarjanja in usiklajeva- nja ni mogla prodreti. Ob tem pogosto razmišljamo o vlogi Iz^Tšneea sveta, ka lA moral biti samoupravno telo, ne pa »krojač« občinske poii- tifce. Seveda ne krivimo za ne. učinkiovitost deda našili dele- gacij le drugih. Največ smx> krivi sami, ker nismo uspe- li niajti primernejših oblik* deda. Ferdo Reberšak; Povem vam, da kljub tanktrn de- narnicam delavci nismo nik- dar proti, če nam je le jas- no, za kaj bi marali dati svoj denar. Ko pa so pred- logi ne dovolj utemedijeni, smo res proti. Kot ob pri- meru, ko smo odklonili poi- odstotni občinski davek. Ervin Relak: Zavedati se moramo, da so štiri leta de- legatskih izkušenj kratka in da še iščemo metode in ob- like dela, da vsrkavamo iz- kušnje. Vsekakor pa smo z delegati premalo delali. Ta- ko družbenopolitične organi- zacije v tozdu, kot tudi vsd tisti zunaj delovne organiza- cije, ki so delegatom dolž- ni pomagati. Krivi smo sami, saj pomoči ne zahtevamo do- volj glasno. Krivi smo vsi delavca, ki od delegatov ne terjamo predhodnih tn vavrat. nih informacij. KUPI PAPIRJA DUŠIJO Slavko Kolar: In še nekaj. Radi imamo preprostost. Ne poenostavljanja, a razum- nost. Kupi papirja, s kate- rimi lias v gradivih dobesed- no zasipavajo, pa bolj škioda- jo kot koristijo. Ubijajo že- ljo in potrebo za samouprav- ljanjem! Milan Ramšak: Kljub temu so i23kušnje bogate m prepri- čani smo, da napak, ki smo jih v prvem štiriletnem ob- dobju spoznali, ne bomo več ponavljan. Veliko je to, da smo uredild stvari v tocadu in da tu živi delegatski sistem polno življenje. Pred nami vsemi je naloga, da v nasled- njem oljdobju dosežemo ena- ko tudi navzven, že to, da v procesu evidientiranja no- vih kandidatov za delegate, ki smo ga skupaj z osnovno organizacijo ZK zelo odgio vomo izpeljali v sindikatia, nihče ni odklonil delegatske funkcije, govori o zavesti in želji delavcev, da po svojih močeh prispevajo k rasti in gojitvi samoupra\Tiega dede- gatskega sistema. Ob tem naj o našem sindikatu povem še to. da vsako akcijo izpeljemo skupaj s komunisti in tako delujemo resnično enotno. Pa tudi to, da imamo urejene no- tranje medsebojne odnose je spodbudno, saj je vpliv dob- rih odnosov na odločanje iz- redno veilLk. DAMJANA EN BRANKO STAMEJCIC Razgovor z delavci, delegati in člani družbenopolitičnih orga nizacij v garderobi tozda Radiator;! EMO — Celje je bil šola življenja, ki je pokazala, do kod smo v praksi |>rišli z razvojem delegatskega sistenaa 12. stran — NOVI TEDNIK 27.000 mladincev iz vse Ju- goslavi,ie bo gradilo dnigi tir proge Samac—^Sarajevo v od- seku od Doboja do Zenice v dolini reke Bosne v skupno 276 brigadah. TITO: Vse kar danes ustvarjamo, avtoceste, proge, to. varile in drugo, vse to je en sam velik boj, kjer mladi lah. ko ponovno mnogo naredijo. Ni treba torej iskati neke posebne oblike vzgoje naše mladi- ne. Lik graditelja je najboljša oblika. Treba je spoštovati delo... Na te besede predsednika Tita so mladi brigadirji, ki so se zbrali 1. aprila, na Dan brigadirjev Jugoslavije na os- rednji silovesnosti v Dobo ju (pobrateno mesto s Celjem), zbralo se jih pa je okoli 3000, odgovorili v pismu, ki so mu ga poslaU in obljubili, da bodo dela na drugem tiru omenjene proge končali pred predvidenim rokom. Takole so zapisali: »Dragi nam tova- riš Tito, danes odhaja mla- dost naše socialistične, samo- upravne in neuvrščene Jugo- slavije na novo delovno nalo- go. Z nadaljevanjem tradici- je prostovoljnega mladinske- ga dela od Sanice preko pro- ge Brčko—^Banoviči, avtoceste Bratstvo in enotnost in proge Beograd—^Bar do danes, entu- ziazem in miadostni polet z ramenom ob ramenu izkuše- nih in prekaljenih udarnikov, bomo ob gradnji proge po- novno krepili bratstvo in enotnost socialistične skupno- sti vseh naših narodov in na- rodnosti. V času osmih mese- cev, tu v dolini Bosne, bomo izkopali več tisoč kubikov zemlje, postavili bomo več de- setin kilometrov tirov, idej- no politično se bomo izpo- polnjevali v duhu revolucio- narnih tradicij. Naša naselja so naselja mladih iz vseh kra- jev naše domovine. V njih bomo, več kot 25.000 brigadir- jev, pridobivali delovne nava- de. Ob gradnji naše domovi- ne za boljši jutri bomo zida- li tudi neprobojni zid vse- Ijudske obrambe in družbene samozaščite ... Obljubljamo ti, dragi naš tovariš Tito, da bomo končali delovno nalo- go pred predvidenim rokom in bomo Republiki za njen rojstni dan darovali drugi tir proge od Doboja do Zenice.« Velika kovačnica Mladinske delovne brigade so velika kovačnica ne samo bratstva in enotnosti, ampak trdnega prijateljstva, delov- nih navad, morda za koga prvi resni odnos do dela, oko- lja, do soljudi, tudi do so- vrstnikov. Začutiti odgovor- nost do lastnega dela in nje- govih posledic, ni majhna stvar, to je velik dogodek. To se je pokazalo že v mno- gih brigadah, slednjič se to kaže iz leta v leto tudi na Kozjanskem, še največji ne- jeverneži, ki so do nedavnega imeli mladinske delovne akci- je več ali manj za politično »stvar« in so v njih videli ekonomsko izgubo in troše- nje družbenega denarja, mo- rajo priznati, da je vrednost dela mladinskih delovnih bri- gad velika v materialnem in idejno političnem bistvu. So sestavni del našega nenehne- ga procesa družbene preob- razbe, enkratna kovačnica so- cialističnih odnosov in edinst- ven vzor drugim narodom in državam v svetu. Nekateri še niso dojeli bistva te naše ob- like samoupravne prakse tudi na področju dela z mladimi in delom mladih za domovi- no, nekateri v svetu pa že občudujoče spremljajo to ju- goslovansko posebnost, po- sebno na zahodu. Po enaintridesetih letih Drugi tir ene proge, enega zanosa, enega samega skup- nega cilja: za nadaljnjo grad- njo socialistične domovine. Lepa in slikovita dolina reke Bosne me je na poti v Sara- jevo objela v svoje zavetje. Čeprav je bilo vreme čemer- no, so brigadirji bili že na svojih mestih. Razvrščeni po posameznih naseljih odhajajo na delo. Največja naselja so v Doboju, Zavidovičih, Magla- ju in Nemili. Povsod so lepo urejena, nobenih barak, am- pak lepe bele hiške, prav ro- mantično. Povsod vzorno urejeno okolje, tekmovalni duh se je naselil tudi v vrtič- karstvo. Na vzpetinah veliki napisi Titu, delu, socializmu m .samoupravljanju. Začel se bo boj, dolg osem mesecev. S sodobnimi stroji, napravami, seveda tudi z lo- patami in krampi, samokol- nicami in seveda z neuničlji- vo človeško voljo, z mladost- nim poletom, s tistim poseb- nim brigadirskim žarom, ki ga ne doseže nobena beseda, ampak le doživetje, ki osta- ne v neizbrisnem spominu. Drugi tir bo tekel na odse- ku Doboj—Zenica. Vijugava pot med hribi ob reki Bosni, ki na poti proti Bosanskemu samcu in Bosanskemu Bro- du, torej proti Savi, izgublja svojo vitkost in se spreminja v široko in leno ravninsko reko, obdano z rodovitnimi polji. 2kiajšnje delo bo v teh- ničnem pogledu veliko lažje. Brigadirji bodo imeli na vo- ljo boljše delovne pogoje, od strojev do samih predhodnih tehničnih priprav in organi- zacije dela. Žuljev seveda kljub temu ne bo manjkalo. Novosadčani so se pritoževali nad domačini, ker jih niso »hoteli« sprejeti več kot sto. Se najmanj toliko bi jih šlo v prvi izmeni, je rekel nji- hov komandir Boško Sarac. A nič zato, je še pribil, bo pa zato med temi več udar- nikov. Ko so brigadirji stali na os- rednji svečanosti v Doboju 1. aprila na zbornem mestu na- selja, so se na prsih starih veteranov svetila odlikovanja in priznanja. Marsikatera roka je stiskala v naročje ve- liko sliko našega Tita. Mar- sikatero oko se je orosilo ob spominih na tiste enkratne čase obnove porušene domo- vine. Takrat se je delalo na »nož«. Tudi ponoči, neprene- homa, morala je zmagati ak- cija, proga je morala steči do osrčja rudnih bogastev, morala je v kilometrih pove- zati naselja, mesta in vasi, morala je prinesti na svojem svetlečem tiru tudi svetlečo podobo boljše prihodnosti, iz- bojevane s težkimi žrtvami v narodnoosvobodilnem boju. In to rdečo oznako so nosili na svojih lepih tkaninah tudi vsi prapori, ki so bih v ro- kah novih brigadirjev in sta- rih veteranov. Nepozabna je bila ta podoba simbolike naše socialistične solidarnosti. Osvetlimo zgodbo dvehmla- deničev iz brigadirskega na- selja v Zavidovičih. Tam pre- biva zdaj v lepo urejenem na- selju 696 brigadirjev med ka- terimi sta tudi dva brata. Abdulah in Enes Budimkič. Abdulahu je to že četrtič, da je v mladinski delovni briga- di, ko pa je šel prvič, mu ni bilo niti šestnajst let. Bil je že na Sutjeski, Fruški gori in Mora vi. Torej na vseh velikih zveznih akcijah. Kaj ne bi, saj je leta 1947 delal SM progi gamac—Sarajevo že njegov »amidža«, želja obeh sinov pa je, da ga pošteno nasledita. S tem želita izpo- polniti domačo zbirko udar- niških značk, saj je za prve poskrbel njun oče. In še in še je mladih, ki so jim očet- je ali matere ravno na tej progi dali najboljši zgled za njihov današnji brigadirski korak. Tudi te in take vrli- ne prehajajo iz roda v rod. Kako bi sicer razlagali polet mladih v brigadi »Ali j a Hod- žida«. V vseh brigadah izda- jajo dnevne biltene, ki briga- dirje podrobno obveščajo o dogajanjih na trasi. Tako so v omenjeni brigadi napisali v enem od prvih biltenov ... »da med nami ni najboljših, ampak se bomo potrudili, da bomo prav vsi najboljši.« Sedem brigad v okolici Ma- glaja, ki so krenile na delo izpred Delavske univerze v tem majhnem, a prikupnem bosanskem mestecu, šteje okoli 600 mladih, brigade pa nosijo imena narodnih hero- jev, kot so Peter Dokič, Su- lejman Omerovič, VeljkoVla- hovič, Džemal Bijedič in drugi. Vsi mladi, med njimi pa je nekaj stotin tudi brigadirjev veteranov, obljubljajo, da bodo norme padale in da ne bo moč prešteti udarnikov. No, v takem primeru je vsak optimizem dobrodošel, ven- dar je treba vedeti, da grad- bišča ne bodo lahka, da je teren zahteven. Toda briga- dirski duh je neuničljiv. Tudi mnogo mladih iz Slovenije je krenilo na delo, mnogi še bodo prišh v osmih mesecih. Čaka jih novo brigadirsko življenje, samoupravno orga- nizirano, vedno sloneč na res- no zastavljenem delu, pred- vsem pa v znamenju veličast- nega poslanstva krepitve bratstva in enotnosti, tkanja vezi trdnega prijateljstva in zavesti, da smo v delu in sre- či, ustvarjanju in skrbi za ju- trišnji dan vedno združeni v tej naši Jugoslaviji, ki je že izvojevala toliko zmag svoje vedno trajajoče revolucije in tako ostala za vedno mlada. DRAGO MEDVED Stisk rok in slika spomin Uamdija Dedič iz Mostarja — brigadir veteran. Foto: Uatko Miškovi« Vabilo, da se udeležimo otvoritve poleta nove letal- ske proge Ljubljana—Ne vsr York, je prispelo tudi v na- še uredništvo in prejšnji te- den se nas je na brniškem letahšču zbralo kar precej novinarjev domala iz vseh večjih redakcij v Sloveniji. Prvo presenečenje Prvo presenečenje sem do- živel takoj ob prihodu na le- tališče ali bolje povedano v letališki restavraciji. Takoj ko sem vstopil, sem izza »Sanka« zaslišal na moč pri- jazen klic: »živijo Janez! Pri- di sem, kaj boš pil?« člo- vek se mi je zdel nekam znan, čeprav ne vem od kod. Pa je v našem poklicu že tako, da se vedno srečuješ z novimi ljudmi in nič čudne- ga ni, če koga izgiibiš iz spomina. Seveda je ob tem najbolj primerno, da se na- rediš, kot da človeka po- znaš. In tako sem tudi storil. Prijazno sem mu povedal, da bi mi najbolj prijala vod- ka. Pri tem pa me je tako neumno pogledal, kot moj dobri stari prijatelj, ko je izvedel, da bo postal srečni očka. No, pa se je vse ta- koj pojasnilo. Prijazni klic ni bil namenjen meni, pač pa nekemu drugemu Janezu. Re- zultat neprijetnega dogodka, pa je vseeno bil prijeten. Spoznal sem novega znanca, tudi vodko sem spil, nato pa sem se odpravil na cocta- il party v medetažo resta- vracije na letališču. Bolj kot vse ostalo kar sodi na coctail party so me navduševala dekleta v Jato- vih uniformah, ki so si pu- stila rasti zares lepe noge in še kaj drugega. Ena iz- med tovarišic, me je lepo pozdravila in vprašala: »Izvi- nite molim, od kojih novina ste?« »Od Novega tednika!« »Zaista, pa vrlo rado ga Čitamo i u Beogradu ... Do- brodošli!« Ni kaj, prijaznosti in vljud- nost sta poleg ■whiskeyev in vodk ter čisto majhnih send- vičev in deklet z lepimi no- gami, ki sicer niso čisto majhne, največji odliki coctail partyjev, kjer po- membno vlogo igra tudi mo- da. V tem trenutku pomeni to, da ste lahko zelo hipi- jevsko oblečeni ali pa v ču- dovitih oblekah, kjer pa ne sme manjkati lesketaj očih priveskov in trakcev. Takš- nih približno, kot smo jih imeli priložnost videti na sa- rajevskem zabavnoglasbenem festivalu Vaš šlager sezone. Slišati tako ali tako nismo imeli kaj. Pa še to. Ce gre- ste na coctail party se za- ložite vsaj s cigaretami Marl- boro, Winston, Dunhill in HB. To je sicer ob vsem skupaj prava malenkost, ampak prav malenkosti so včasih hudičevo pomembne. Slovesnost se je pričela okrog pol enajste ure. Takoj po tem, ko je v medetažo prišla kolegica iz neke ljub- ljanske redakcije, ter histe- rično povprašala, če smo ji že požrli vse sendvič. 1 kako smo ji le uspeli do; vedati, da je bil to naš j spevek za njeno hujšanje. Milan Radojčič, pomoči generalnega direktorja J nam je najprej postregel nekaterimi zanimivimi poc ki. JAT je v svojih tridese letih obstoja prevozil že milijonov potnikov. Leta 1 se je v Jatovih letalih pe lo 32.000 potnikov, leta 1 pa že tri milijone. JAT ' nutno vzdržuje redne letal zveze s petnajstimi jugo vanskimi mesti in 38 mi na vseh kontinentih sveta, vzemši Južno Ameriko. Si pa se v Jatovih letalih le prevozi en odstotek vseh talskih potnikov v svetu. Kaj pomeni povezava L; Ijane z New Yorkom, je lo vprašanje, ki smo ga stavili direktorju letali Ljubljana—I*ula Francu verju. Povedal je, da se : nja leta slovenska zuna trgovinska blagovna menj z državami severne Amei občutno veča. O tem zgo" no priča podatek, da je '< venija lani izvozila kar < indvajset odstotkov vredn svojih izdelkov v države Letalo tik pred prviut poletom v New ¥oriL. NOVI TEDNIK — stran 13 Kako močna zna biti že- lja po snidenju s sošolci in prijatelji, smo doumeli oni dan, ko so nas povabili na osnovno šolo v Vojniku. Bil je to dvojni praznik — praz- nik za goste in gostitelje. V šolske klopi vojniške osnovne šole pa je v četrtek dopold- ne z rdečimi nageljni za gumbnicami posedlo 41 nek- danjih učencev tedanje voj- niške šole. Pred 56 leti so se za njimi zaprla šolska vra- ta in napotila generacijo iz leta 1908 v širni svet. Vsa ta dolga leta je vsakdo izmed njih doživljal svojo usodo in pravzaprav ni življenje niko- mur prizanašalo. Sošolci in prijatelji iz Vojnika in okoli- ce, ki so se toliko let sku- paj lovili po domačih reb- reh, zbirali znanje med stari- mi šolskimi klopmi, se sprli za rdeče jabolko, so se že naslednjega dne srečali z ra- dostmi in težavami tistih dni. Razkropili so se na vse kon- ce in kraje kot jesensko list- je v vetru. Vse manj in manj so se videvali, tako je pač zahtevalo življenje, takšni so bili tedaj časi. Takrat in tudi pozneje ne, niso razmišljali o kakšnem skupnem snide- nju čez leta. Preveč neugna- ni, preveč mladi in polni upov in nad so bili tedaj. Hi- teli so živeti, hiteli so naprej in naprej z vsemi svojimi majhnimi in velikimi sreča- mi. Bili so bitko za naše dni, za našo skupno srečo. j Leta pa so tekla. Iz ne- ] ugnanega otroštva pomladi v .1 jesen življenja, šele zdaj, ko j je vsem skoraj ali pa že več kot 70 let so si vzeli malo več časa za počitek. Z radost- jo v očeh se danes ozirajo po svojih odraslih otrocih, vnučkih in zelenih rebreh svo- je mladosti. In kaj ni prav radost večna mladost duha? čas za tlakovanje mozaika iz spominov je bil pravzaprav povod četrtkovega srečanja na šoli. Jože Belak je pre- mišljal in premišljeval o le- tih, ki so minila in vse bolj se mu je zahotelo srečanja z otroštvom, ki sicer ni bilo z rožicami postlano, a je ven- darle bilo lepo in eno samo. Iz Laškega, kjer danes živi, so mu misli vse pogosteje hi- tele v domači kraj. Spomnil se je svojih prvih šolskih dni, svojih sošolk in sošolcev. Kje so, kaj so, kakšni so? Ali bi jih sploh še spoznal? Vpraša- nj brez odgovorov je bilo vse več in končno se je iz misli in želje izoblikovala ideja po skupnem srečanju. Toda mi- nilo je 56 let! Treba je bilo osnovati organizacijski odbor, ki je našel in zbral naslove vseh živečih sošolcev, kar se- veda sploh ni bilo lahko. Tri leta se je pletla želja po tem srečanju, ki je vtkalo v živ- ljenja vseh udeležencev sveže in trdne niti prijateljstva. Nestrpni kot radovedni otroci in polni neizmernega pričakovanja so se tistega hladnega dopoldnega začeli zbirati v svoji nekdanji, se- veda danes preurejeni učilni- ci. Bili so gostje učencev in vodstva osnovne šole v Voj- niku in boljših gostiteljev si tudi če bi izbirali, ne bi mog- li najti. V učilnico so priha- jali drug za drugim s srečo v očeh in rdečim nageljnom v gumbnici. Kljub letom in z vsemi bremeni življenja na ramah, so bili v šolskih klo- ■peh spet videti kot majhni, srečni in razposajeni otroci. Vsakogar, ki je vstopil v raz- red so se vprašujoče uprle oči ostalih. Spomin je hitel nazaj in iskal znani obraz iz otroških dni. Seveda, po toli- ko letih se je bilo treba spet spoznati in tesno, tesno obje- ti! In ni čudno, da je ob živ- ljenjskih zgodbah, ki so si jih jeli pripovedovati, v učil- nici vršalo kot v panju. Vso svojo pozornost so razigrani gostje namenjali predvsem svoji priljubljeni učiteljici Ivanki Požar, ki je srečna in tiha obsedela med svojimi učenci. Zdaj enemu, zdaj drugemu so se prikradle v oči solze sreče. Se posebno tedaj, ko so se prednje, v narodne noše opravljeni, postavili učenci domače šole in prisrčno, kot znajo le otroci, pozdravili drage goste. Skozi prozo in poezijo in z glasbo so jim prikazali, kaj se učijo, kaj znajo in česa vse so se na- učili prav za to priložnost. Predstavili so jim svojo šol- sko in izvenšolsko dejavnost in jih seznanili z mnogimi us- pehi, ki so jih dosegli na uč- nem, športnem ali kulturnem področju. Ko smo se kasneje z ude- leženci tega prisrčnega sreča- nja pogovarjali, so nam na- : .;;li toliko lepih občutkov, \..-uv in nepozabnih presene- čenj, da se jih ne da preli- ti v stavek ali dva. Z njimi vred se je veselil tudi ravna- telj šole Miro Klančnik, ki je drage goste popeljal po šoli in jih seznanil z mnogimi, premnogimi novostmi na šoli, pri pouku, šola je zares so- dobna in funkcionalno ureje- na in zato ni nič čudnega, da je zavladalo med prisot- nimi pravcato navdušenje, čudili so se sodobnim učnim pripomočkom in nekaterim kar ni šlo v glavo, da imajo učenci skoraj za vsalt pred- met drugo učilnico. »Prav je tako«, so zatrjevali kar vsi po vrsti. »Naj se le učijo ti naši otroci in zbirajo znanje, ki jim bo na poti skozi živ- ljenje največji zaklad. Saj se človek kar pomladi, ko vidi to srečno in razigrano mla- dež. če so srečni in zadovolj- ni otroci in mladina, smo zdaj na jesen življenja lahko srečni in zadovoljni tudi mi.« Potem, ko so obhodili dobr- šen del šole, je sledil po- memben del tega srečanja: slikanje! Kot bi trenil so se zbrali v majhnem amfiteatru za šolo, srečni m nasmejani in trdno odločeni, da se kaj kmalu spet snidejo. Tej obljubi in drug druge- mu so v bližnjem gostišču nato še nazdravili s kozarcem vina. Razšli so se bogatejši za spoznanje, da je človek bo- gat, če ima prijatelje. Za učence iz šolskih let 1911-21 lahko rečemo, da so bogati. Tekst: M. PODJED Foto: D. MEDVED V razredu za katedrom, kot nekdaj Ob govoru Jožeta Bclaka Se za spomin ob novi in stari iolL '^efcaj Evrope. Vrednost izvoza po I ZDA se je lani v primer- )ri avi z letom poprej povečala ar za 64 odstotkov, i Nova letalska proga omo- .41 !oča direktno in najhitrejšo I »vezavo Ljubljane z New la;forkom tako za turiste, po- tit fovne potnike kot seveda i udi tovor. Pomembno vlogo 9f žra čas, saj traja polet na Ijs Irugo celino le okrog šest :rf In kako je s cenami? V kombinaciji z letom do 5li!5ew Yorka in drugimi me- e?! ti v vseh Združenih drža- i>^, je moč vozovnice plača- cf' z dinarji. Polet iz Ljublja- trt e do New Yorka velja 3706 K ir-arjev, povratna vozovnica »6817. V času od 15. okto- iul! ra do 14. junija 1978 pa sta- f' povratna letalska vozovni- ^' le 6107 dinarjev. Vsekakor šč 'ne niso pretirane, zasluga gre Jatu, ki je v spora- la^l^u z ameriško družbo ni' AM dosegel sporazum o a< 'fifah, ki veljajo za Združene -if ifžave. ;o' Točno ob enajsti uri je le- SH^lo za New York pristalo >rJ'Brniku. Eden izmed ude- 0^ **ncev slovesnosti je pri- 2" '"*>nil, da je za JAT točnost pravo čudo, nekaj pa si jih je to mishlo le zase. Z brni- škega letališča pa je letalo poletelo kar s precejšnjo za- mudo! Na jesen bo na novi progi vozil že znameniti DC 10. Lah- ko bi že sedaj, pa v ameri- škem Etouglasu stavkajo. Novi DC 10 bo JAT dobil se- dem mesecev po tistem, ko bo v ameriški tovarni konec stavke!!! Prvi potniki na progi Ljub- ljana—New York so bili na Brniku prijetno presenečeni. Vsakdo izmed njih je dobil skromno darilce. Ob 12. uri in petindvajset minut se je letalo dvignilo v nebo in po- letelo tja proti zahodu. Vče- raj že drugič. Ljubljana bo z Ameriko odslej povezana vsa- ko sredo. Tako se je pridru- žila Beogradu in Zagrebu. Namesto telefona v letališki zgradbi je spet zavladal mir. Skupina mojst- rov v modrih kombinezonih je popravljala semafor, na ka- terem beležijo čas prihodov in odhodov letal, kolegica, ki so j'i bojda požrli že vse sendviče, se je mastila za šan- kom. Pero Hudob: vnik od An.tene, ki je bil tokrat za spremembo brez Luca in ni zabeležil nobenega izmed svo- jih znamenitih rekordov, je slonel za šankom in nemo gledal v kozarček pred se- boj ... Samo še telefonski razgo- vor s Francem Severjem za naš radio sem moral opravi- ti. Pa nikakor nismo mogli dobiti zveze s Celjem. Med tem pa je letalo že napravilo nekaj sto kilometrov. In tako si človek ne more kaj, da ne bi pomislil, če morda le ni bolj pametno kar na pot, kot pa računati na naše tele- fonske zveze. JANEZ VEDENIK 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 15 — 13. april 1978 EXPORT-!MPORT KOVINOTEHNA d TEHNOMERCATOR TOZD MALOPRODAJA ,T CELJE PLES T - TO JE BIL Veleblagovnica T je svojim potrošnikom v okvnru 7-letnice delovanja namenila Ples T v domu JtA v soboto, 8. aprila. Program je bil zelo pester. Sodelovali so VOKALI, pevec Aleksander Mežek in humorist Vinko Simek, ki je znan pod imenom »Jaka Šraufenciger«. Na plesu T je bila tudi modna revija, na ka- teri so manekeni predstavili modele za vsak dan in za slavnejše priložnosti, ki so na voljo potrošnikom v vseh številkah in modnih bar- vah na posameznih oddelkih Veleblagovnice T. Program je zajel tudi nagradne igre in druge zabavne točke, ki so popestrile sam ples in tudi vzdušje v dvorani. Tako so manekenke in manekeni predstavili del bogate izbire iz Veleblagovnice T Aleksander Mežek v element Zaplesali so... Se en uspel model Večerna obleka Jaka Šraufenciger zabava vse foto: FONDA i ^ y mislih kakšen pred- ^CIH ZABAVNIH ^^nlk - V. A&e 51»!^ ,^ Slak ^t-Slal. .fonavt Franc — Avse- filjubljenejših narodno- i) isei« ....................................— laslov _.................„.........— iur el£ ob 17.15. Izpolnjene ^elje, Gregorčičeva 5, mna ZADOVOLJNA prijajaia Ana spra.šuje, ali a sosed kaj vesti. 3 tej svoji bolečini bi se govarjala kar naprej, mi smo hoteli vedeti še kaj i. Povedala je, da v sam ntjur zaide malokdaj, da še vse postori okoli hiše T hjši. O tem smo se ii sami prepričali, ko smo njenem malem domovanju azili čista poribana tla in 'točo tudi povsod drugod. 5rečno, Ana! ZDENKA STOPAR lllllllllllllllllltlllilllllltlllllllllllllliltlllllll A i« drugega tozda ve- tretji nekoliko manj- '^c, četrti pa bi zbral ^^0, težko je ob tak- Prilikah. gredo tudi za po- '"i, je razumljivo. trdimi vekami je " le enkrat pogledala "■Off. Zadaj, za jamo, njegovi trije pri- s šopki v rokah, vstran pa prav to- ^ovari.^ev iz kolekti- '^sz šopkov, brez ven- "iso se mogli spora- '^h Peter pa je prav odpotoval na služ- Pfjfovanje. Da bi 9ovor bil, je trpko ^}ila vdova, ko je ^ tako v nebesa pov- ^segajo v glavnem po delih domačih avtorjev. Skupno so si doslej delavke iapo.sodile več kot 400 knjig. E. R. PLANINA: ZA VABIJOST V PROMETU Planina pri Sevnici je od glavnih prometnic precej odmaknjen kraj, ki se vse bolj razvija, s tem pa narašča tudi cestni promet, šolski otroci se vanj vključujejo predvsem kot pešci m kolesarji. Na o.snovni šoli »Kozjan- ski odred« smo poskrbeli, da so se učenci temeljito seznanih s cestno- prometnimi predpisi. V začetku aprila pa smo ob sodelovanju Sveta za pre- ventivo in vzgojo v častnem prometu občine Šentjur izvedli testiranje. Prek štirideset učencev je pred komisijo us- pešno opravilo preizkus znanja tn spre- jelo izkivzaiice o opravljenem kolesar- skem izpitu, kar je lep uspeh. Učitelji smo opažih, da se prec;ej učencev že vozi s kolesom z motorjem. Nekateri bi se laliko vozili tudi v šolo. Manjka jim še ustrezni dokument o zTianju cestno prometnih predpiscn'. Za- to smo se povezali z AMD šlander v C/elju in njegov predavatelj Stanko Zu- pane zc vodi tečaj o tem s šolsko mla- dmo. Kmalu bodo izpiti. Sicer pa se bodo pionirji naše šole udeležili pionirskega tekmovanja »Kaj veš o prometu«, ki ga v soboto, 15. ap- rila, prireja Svet za preventivo in v/z^ojo v cestnem prometu. VINKO PETELINŠEK PREBOLD: PO GORAH iN JAMAH Jamarski klub »crai galeb« iz Pre- bolda je pred kratkim organiziral zani- mivo predavanje »Po gorah in jamah Evrope«, ki ga je imel dr. prof. Franc Habe iz Postojne. S predavanjem niso bili zadovoljni samo hvaležni poslu- šalci, marv&5 tudi preboldski jamarji, ker so p>ostali bogatejši za nova spo- znanja in ker so tako zapolnili del- ček programa, ki sodi k njihovim pri- pravam za organiziranje prve jugoslo- vanske jamarske odprave v Južno Ame- riko. Prebold.ski jamarji pa so uspeli tu- di z jamarskim p>ohodom, ki so ga pripravili nekaj dni za tem in ki je vodil po jamah zaliodnega dela Po- nikvanske - planote. DARKO NARAGI^\V GORICA OB DRETI: DELAVNI GASILCI Da niso gasilci iz Gorice ob Dreti iz zadnje moke, je dokazal nedavni občni zbor društva, ki je bil v novi lastni dvorani in na ka'^erem se je zbralo okoli 200 članov: Iz poročil smo razbrali, da so čla- ni v društvu zelo delavni, saj so v pre- teklem obdobju obnovili in povečah gasilski dom, v katerem imajo zdaj do- volj prostora za vso gasilsko opremo in tudi prostore za druge dejavnosti, kot so zborovanja, seje, pev.ske vaje in podobno. Za vse to so vložili veliko prosto- voljnih Ur in veliko truda. In še to: ob gradnji doma ni zastala redna de- javnost, kot so operativa, vaje, poli- tična in kulturna dejavnost itd. Redno so se udeleževali raznih tekmovanj in sodelovali pri proslavah Titovih in par- tijskih jubilejev. Ob vstopu v dvorano obiskovalec obstnni nad velikim številom priznanj, pokalov, diplom in drugih pohval! Raz\'eseljivo je bilo slišati, kako so si obljubili, da bodo' tudi v prihodnje delali marljivo. Obnovljeni dom bodo odprli 27. julija letos. FRANC FLERE OBNOVA SMIGLOVE ZIDANICE Smiglova zidanica nad Grajsko vas- jo, kjer je bila ponoči 17. aprila 1938. leta prva konferenca KP Slovenije in katere se je udeležil tudi tovariš Tito, je v teh dneh prizorišče velike aktiv- nosti mladih ljudi iz žalske občine. Mladi se skoraj vsak dan vključujejo v delo za obnovo zidanice. Delo je nap>omo, saj je treba ves material ročno prenesti, kar pomeni okoli 600 metrov strme poti. Ne glede na ta napor, mladi s ponosom stopajo na to F>ot in se celo kosajo, kdo bo prinesel več materiala. Sicer pa ne gre samo za obnovo zidanice. Gre tu- di za napeljavo električnega voda, za ureditev okolice. Razen tega se pri- pravljajo na kviz o 40. letnici prve konference KPS, na organiziranje po- hoda mladincev na sam dan proslave, na kurjenje kresov, organiziranje sli- karske kolonije, pisanje spisov na te- mo »Od Cebin do Smiglove zidanice« itd. DARKO NARAGLAV AMkLA ANKETA KAKŠNI SO KUPCI Mnogokrat se pritožujemo nad trgovci, češ kako neprijazni znajo biti, neustrežljivi da so in kdo ve vse kakšni da so. Res pa je, da se manjkrat \'prašamo, kakšni smo mi do trgovcev, kaj zahtevamo od njih in ne nazadnje, smo se -jploh kdaj vprašali, če je delo trgovcev napoino? JANKO VODOVNIK. prodajalna Avtomotor Šem- peter: »Mislim, da so kup- ci takšni, kot jih nare- dimo mi trgovci. Res je, da smo včasih tudi mi slabe volje, pa se to po- zna pri sam: postrežbi, vendar se vsi trudimo, da bi ljudi čim bolj prijazno postregli. Za to pa je se- veda potrebno veselje do dela, ki ga opravljamo, marsikdaj i>a bi potrebo- vali tudi železne živce. Si- cer pa — treba je pozna- ti stvari, ki so v prodajal- nah. Marsikdaj p>a se zgo- di, da trgovci niti sami . ne vedo, kaj pnKlajajo.« HAJDELORA GOLAV- ŠEK, bencinska črpalka Šempeter: »Naše delo se malce razlikuje od tistega v trgovinah. Velikokrat se zgodi, da na črpalkah vlada gneča, še posebej ob sobotah in nedeljah. Malo nas je in ne mo- remo tako hitro ustreči kot bi ljudje želeli, am- pak prija2^n nasmeh ve- lja mnogokrat več, kot pa kup besed. S stranka- mi še nisem imela poseb- nih problemov in upam. da bo tudi v bodoče ta- ko.« BRIGITA GMAJNER. Savinjski magazin Polze- la: »Opravka imamo z raz- ličnimi ljudmi. Vsi pa ho- čejo seveda čim boljšo postrežbo ui za to se ko- nec koncev trudimo vsi. Ne razumem pa, zakaj ljudje ob podražitvah gle- dajo prav nas prodajalce tako pisano. Kot da bi si mi izmišljali cene posa- meznim izdelkom! Menim, da je trgovcem v manjših krajih lažje, kot pa kje v mestu. Tu se ljudje po- znamo med sabo in ne pnhaja tako p>ogosto do raznih konfliktov, za ka- tere ne trdim, da trgovci . ojstoo.,. mnogokrat krivi.« CIRILA ROMIH, Savinj- ski magazin: »Delam v bi- feju pri novi samopostrež- ni trgo\'ini v Šempetru in za delo, ki ga opravljam, sta najbolj pomembni pri- jaznost ter hitra postrež- ba. Razumljivo je, da bi vsakdo želel biti čim prej na vrsti. Nekateri so bolj potrpežljivi, drugi manj in včasih tudi negodujejo. Ko pa ljudje vidijo, da se trudimo, se niti ne raz- burjajo. Celo tisti, ki ga imajo malce pod kapo. Kakšnih resnejših pH-oble- mov z ljudmi še nisem imela.« MAKS ŠTADLER, ben- cinska črpalka Šempeter: »Se mi je že zgodilo, da so nekateri hoteli namer- no zafrkavati. Najbolje je seveda ostati miren, ter se napraviti, kot da te- ga sploh ne opaziš. Mar- sikdo nas spravi tudi ob živce, ampak tudi tega ni dobro pokazati. Sicer pa — ljudje so najbolj za- dovoljni, če so hitro tn solidno postreženi. Za to pa se vsi tnidimo.« J. V., T. T. Nekaj prodajalcev v žalski občini smo po\'prašali za njihovo mnenje o kupcih, o ljudeh, s katerimi imajo vsak dan iz minute v minute, iz ure v uro opravka. 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 15 — 13. april 1978 KARATEi BORBE SO ZANIMIVE VELIK TURNIR V CELJU OB DEVETEM LETU Celjski karate klub Jugo- kaj nam je v nedeljo pripra- vil ob svoji devet-letnici ob- stoja in dejavnosti v Celju zanimiv karate turnir na ka- terem je sodelovalo preko 70 borcev in še mnogo de- monstratorjev iz 17 sloven- skih klubov. Celotna priredi- tev je bila odlično organi- zirana, kot smo pri celjskem karate klubu že vajeni. Tek- movalci so nastopili v treh kategorijah. Naši predstav- niki so osvojili dobra mesta in potrdili, da je karate moč- no razvit med našo mladi- no. Tudi šolsko mladino, kajti nastopilo je tudi nekaj sekcij iz SŠD. V nižji kategoriji je naj- boljše mesto osvojil Klanšek iz Žalca, ki je v finalu po diskvalifikaciji premagal Ili- jaša. Tretje in četrto mesto pa sta si razdelila Bosio iz sekcije za karate celjske gimnazije in Klanjšček iz Ljubljane. Še boljše borbe smo videli v višji kategoriji. Tu smo imeli Celjani najboljšega predstavnika v poznejšem zmagovalcu Cretniku, ki je v polfinalu premagal Hudo- vernika iz Žalca, v finalu pa Podnebška iz Ljubljane, ško- da je, da sta se Cretnik in Hudovernik pomerila že v polfinalu. Hudovernik pa s tretjim mestom kljub temu dosegel izreden uspeh. Najboljše borbe so poka- zali v mojsterski skupini. Borci so se pomerili po li- ga sistemu. Domačin Tram- šek je izgubil srečanje z di- skvalifikacijo in je zaradi tega osvojil le četrto mesto. S svojo borbo pa je prika- zal, da je eden najboljših karateistov pri nas. Najbolj- ši je bil Franc Ilijaš iz Do- bove. Vodja tekmovanja inž. Ru- di Jakhel nam je dejal, da je nastopilo mnogo novincev in da mladi lepo napreduje- jo. Prikazane borbe so bile čiste in športne, čeravno je bilo tudi nekaj diskvalifika- cij, toda brez resnih poškodb. Tekmovanje si je ogledalo 800 gledalcev. J. KUZMA STRELSTVO V LAŠKEM Rezultati strelskega tekmovanja z zračno puško serijske izdelave z dne 9. 4. 1978 na strelišču — Dvora- na Dušana Poženela v Laškem. Tekmovanje je organi- zirala Občinska strelska zveza Laško. Tekmovanje je bilo posamezno in se ga je udeležilo 30 strelcev. Članice: 1. Joža Kožar. 333 krogov, 2. Marinka Krafogel, 321 krogov (obe SD Papirnica Radeče). Clanl: 1. Roman Matek, 359 krogov (SD Pivovarna Lažko), ž. Jože Završnik, 348 krogov (SD Tone Bostič, Zidani most), 3. Toni Kožar, 345 krogov (SD Pivovarna Laško), 4. Dušan Gričar, 345 krogov (SD Tone Bostič, Zidani most), 5. Vinko Lavrinc, 345 krogov (SD Dušan Pože- ael, Rečica). Mladinci: 1. Boris Gorišek, 352 krogov (SD Tone Bostič, Zida- ni most), 2. Damjan Padar, 348 krogov (SD Stane Roz- man, Laško), 3. Martin Krivec, 338 krogov (SD Pivo- varna laško). VINKO LAVRINC LAŠKO: KOLIKŠNO GOSTOLJUBJE Pred leton)a je bil sklenjen rto, govor o vsakoletnih srečan.jih mladih Iz občine Laško, Vrl)ovec na Hrvaškem in Trstenik v Sr. biji. Lani je bilo tako srečivnje v Trstenlku, letos pa je na vrsti Laško. Pripravljalni odbor v La- škem je pred dnevi določil da- tum srečanja, in sicer 1. in 2. julij, dneva, ko v Laškem pra/. nujejo občinski praznik. Predvi- devajo, da bo iz obeh pobratenih občin prišlo v Laško okoli 100 do 110 mladih tekmovalcev ia nastopajočih za kulturni pro- gram. Lani v Trstenlku so bili udcle. ženct iz Laškega in Vrbovca go- stje občanov Trstenika. To je bi- lo veliko bolj toplo, bratsko in neposredno, kot če bi jih stlačili v hotele. V Laškem bodo letos dali preizkušnjo gostoljubnosti krajanov tako, da bodo večino gostov iz Srbije in Hrvaške sku- šali prenočiti pri itrajanib. ^ gt. 15 — 13. april 1978 NOVI TEDNIK — stran 17 POTI PO SLAVONIJI IN BARANJI [1) DEŽELA KRUHA IN SLADKORJA NEZNANKA Z RAZMAJANIMI IDEALI SREDI SLAVONSKIH RAVNIN pa je v Slavoniji in Bara- pji, v pokrajini, kamor sem jg peljal tisto nekoliko ne- prijazno nedeljo, mrzlo in vetrovno, okoli 700.000 hekta- kmetijske zemlje, obdelo- valne pa 620.000 hektarov, jem že vedel. Tudi to sem yedel, da to območje, ki ga poleg Vojvodine in Srema ijnenujeftno žitnico Jugoslavi- je, pridela 24 odstotkov ju- goslovanske proizvodnje slad- korne pese, skoraj 11 odstot- itov koruze in nekaj več me- sa pa šest odstotkov vse ju- goslovanske proizvodnje mle- in kar 13 odstotkov pše- nice. Prebral sem tudi po- datek, da je v družbeni lasti okoli 40 odstotkov vseh obde- lovalnih zemljišč, preostalo pa obdelujejo zasebniki, bo- disi v kooperaciji, bodisi ne- vezano. Vse to sem vedel, le ime sopotnice, ki je vztrajno in nenehno klepetala ob mo- ji levi strani, prvi in nepo- sreden živ stik s Slavonijo in Baranjo, mi je ostalo ne- znano. Učiteljica nekje iz slavonskih ružin se je odpr- la kot široko slavonsko po- lje. Prvo leto službe, takoj po pedagoški akademiji so jo poslali na prvo delovno mesto sredi blata in žita, tja nekam pod tiste na moč nizke griče, ki obrobljajo rav- nino, nepregledno, široko, ne- 2!iiansko, da te stisne pri srcu, med ljudi, ki te neho- te spomnijo na priljubljenega televizijskega Dudeka. Oblju- bili so ji stanovanje, dobro plačo, razvedrilo. Namesto te ga je dobila kopico otročadi, ki menda že navsezgodaj pi- je vino, ki v razredu spi po naFK)rnem delu, ki veno- mer izostaja od doma, bomo sobico, kjer si še s posojilom ne more pomagati in z obe- ti, da bo vse bolje, le da je treba počakati. Na sestankih dviguje roko in avtomatično potrjuje, brez premisleka vse, kar kolegi predlagajo. Edina zabava v tej vasici, skozi katero pelje dolg, bla- ten kolovoz, ob katerem je majhna trgovina s sladkor- jem v kockah in z blagom na meter in moko na kilo- grame, je utesnjena v vaški gostilni, a tjakaj neznanka ne zaide. V šoli bi rada uvedla kup novosti, rada bi pritegnila otrbčaje k svoji hrvaščini in nemščini, tako kot so jo na- učili na akademiji v Zagre- bu. Ne gre. Kolegi jo gleda- jo po strani, klepeta in je nervozna, šla bi v mesto, kjer ni blata in kjer je na- mesto gostilne sredi vasi ka- varna, kino in tisoč drugih stvari, ki zanimajo mlado dekle. Dekle v rdečem krilu, beli bluzi in zelenem jopiču. Slavonsko dekle, ki vsako nedeljo odpotuje domov, k staršem. Z očetom mnogo govorita, razglabljata o kmetijstvu in neznanka, za mlado dekle, ne pozabite: prvo leto je v služ- bi, kar dovolj ve o tržnih razmerah, o koruzi, ki da jo je veliko pa o vinu, ki ji dela preglavice v šoli pa o nihajočih cenah goveje živi- ne. Vse to ve iz očetovih ust. O tem tudi razmišlja in kot marsikdo, tudi ona pra- vi: to bi morali urediti »od zgoraj«! V Slavonskem brodu je za- pustila avtobus, ki je odpe- ljal naprej proti Osijeku, na- ši prvi postaji na pet dni dolgem obisku pri prehram- beno industrijskih kombina- tih. (Se nadaljuje) Vukovarske frlzijke prinašajo izgubo. KŠC ŠENTJUR SPRETNI SO! RAZSTAVILI 200 IZDELKOV Učenci na poklicni šoli za kmetovalce in gospodinje v Šentjurju so že zaključili s teoretičnim delom pouka v tem šolskem letu. V juniju čaka učence drugih letnikov še zaključni izpit po kate- rem bodo dobili naziv kme- tovalca, učenke pa gospodi- nje-kmetovalke. Tradicija je že, da na šoli ob zaključku šolskega leta pripravijo raz- stavo ročnih del, oziroma prikažejo svojo dejavnost. Letos je bila razstava odprta od 8. do 11. aprila m je v prostore kmetijske šole pri- vabila veliko obiskovalcev iz bližnje in daljnje okolice, učence osnovnih šol iz šent- jurske občine, bivše dijake šole in starše učencev. Več kot 200 razstavljenih izdelkov je prišlo o spretnih prstih teh fantov in deklet. S po- močjo nekaterih delovnih kolektivov, kot na primer Ema, Pinusa iz Rač, Cinkar- na in Semenarne, je bila razstava, zlasti iz vrtnarsko- strojne prakse, izredno zani- miva. Obiskovalci so si lah- ko ogledali tudi izdelke iz mehanične delavnice, pred- vsem pa so občudovali ču- dovita ročria dela in izdel- ke iz domače kuhinje. Cez dve leti bo kmetijska šola v Šentjurju slavila 70-letnico svojega obstoja in želja vseh je, da bi tedaj pripravili razstavo svojih iz- delkov v večjem obsegu in pred šolo uredili tudi park. M. PODJED MAGDA URH NAJBOLJŠA Celjsko kegljišče Ingrada Je že prevlečeno s plastično maso. S tem so dani vsi pogoji za vrhun- sko kegljanje. Kot pr^e so na- stopile na občinskem prvenstvu Celjske članice. Zmagala Je Mag- da Urh, ki je v dveh nastopih podrla odličnih 879 kegljev. Dru- ga Je državna reprezentanlka Ja- nja Marine z 869, sledijo pa Ta- nja Gobec, Vesna JaverSek In Lojzka Bajde. Najboljši celjski tekmovalki Ja- nja Marine in Magda Urh pa bo- sta v soboto in nedeljo nastopili v VIroviticI na mednarodnem dvo- boju Jugoslavija — Romunija, ki služi kot zadnja priprava za sve- tovno kegljaško prvenstvo. Jk PTT DELAVC! DRUGI Na V. zimskih igrah l^TT de- lavcev Slovenije, ki je bilo mi- nulo soboto na Kaninu in ki se jih je udeležilo 127 tekmovalcev iz 9 PTT podjetij so celjski pošt- ni delavci zasedli odlično drifgo mesto. Posamezniki pa so se uvr- stili takole: do 25 let — 3. Jer- nej Fajdiga, 5. Bojan Brinovec; do 35 let — 3. Marjan Bornšek, 10. Mitja Spindler in do 45 let — 4. Aloja Vebovar. 7. Hubert Rav- tar. 1«. stran — NOVI TEDNIK §t. 15 — 13. april 1978 PRIMER ŠPEKULACIJE v današnjih pogovorih z vami, sE>03tovani potro- šniki, vas bomo seznanili z nekaterimi primeri f>o- stopkov, ki jih označuje- mo kot gospodarsko špe- kulacijo. PRIKRIVANJE BIAGA Organizacija združenega dela zagreši gospKxiarski postop>ek špekulacije, če prikrije blago oziroma ome>i ali ustavi njegovo prodajo (na primer zara- ri pričakovanega zvišanja cen) in s tem p>ovzroči po- manjkanje blaga na trgu. VEZ^ANA TRGOVINA Prodajalec mora proda- ti kupKJU zahtevano blago in sicer toliko, kolikor ga ta zahteva (razen, če bi zaradi tega postala vpra- šljiva preskrba ostahh p>o- trošnikov). Ce hoče kup>ec kupiti določeno blago, mu prodajalec ne sme i>o- staviti pogoja, da mora kupiti še neko drugo bla- go, ki ga sicer ne bi ku- pil, ah kakšnega drugega pogoja, ki ni v skladu z dobrimi poslovnimi običa- ji (na primer, kui>ec lah- ko zahteva samo traktor, ne da bi moral kupiti še priključke). Kršitev te prepovedi predstavlja go- spodarski prestop>ek špe- kulacije. TEŽAVA OVOJNEGA MATERIALA Kadar prodajalec zara- čunava ceno za skupno težo blaga in ovojnega materiala (na primer pa- pirja, vrečk in podobno), je dolžan uporabiti le to- liko ovojnega materiala, ki ustreaa teži vpakirane- ga blaga. Tako je na pri- mer pri maloprodaji me- sa določeno, da se lahko blago tehta na tehtnici, na kateri je samo list celo- fana (predpisane največ- je debeline) s tem, da površina papirja ne sme biti večja od površine tehtnice. Ce to velja za sveže meso, velja toliko prej tudi za dražje mesne izdelke, sir in podobnof. Sanitarna pravila p>a lah- ko terjajo, da mora pro- dajalec po izvršenem teh- tanju blago še dodatno zaviti. PRODAJA BLAGA PO ZNIŽANI CENI V primeru prodaje bla- ga po znižani ceni mora prodajalec na jasen in ne- dvoumen način seznaniti kup>ca z nap>ako, zaradi katere je cena blagu zni- žana, oziroma z drugimi razlogi za znižanje cen (primer: znižanje cen proizvajalcev). Prodajalec je dolžan dati kup>cu ta- ko obvestilo tudi v pri- mei-u, če ga kup>ec ne za- hteva izrecno. GROBO KRŠENJE POGODB Organizacija združenega dela zagreši gosjKHlarski postop>ek špjekulacije, če brez upravičenca vzroka ne izpolni pogodbe aU gro- bo krši druge obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe s potrošniki. Na primer, če se je organizacija zave- zala ob določenem roku dostaviti blago oziroma proizvod ali opraviti sto- ritev in to svojo obvez- nost grobo krši, ima po- trošnik zahtevek na iz- polnitev pogodbe in povr- nitev krivdno prizadejane škode, gospodarska orga- nizacija pa bo kaznova- na. PREDŠOLSKO VARSTVO OTROK VRTCI ŽE VPISUJEJO VPISOVANJE OTROK OD 10. DO 21. APRILA Čeprav za vzgojno-varstve- ne zavode šolsko leto ne po- meni isto kot za šole, se pri sprejemanju novincev držimo tega okvira. Predvsem zaradi tega, ker gre s prvim sep- tembrom precej otrok v šolo tn je v vrtcu nekaj prostih mest. Jeseni bo odprt nov VVZ v Novi vasi. žal, še ved- no premalo, da bi lahko za- dovoljili vse starše, ki nima- jo urejenega varstva otrok. Zanimanje za vrtec pa vse bolj raste, tudi iz potrebe po organizirani vzgoji predšol- skih otrok. Prav zaradi tega je organizirala Skupaiost otroškega varstva minimalni program družbeno organiziia- ne vzgoje za vse predšolske otroke v krajevnih skupno- stih _ SO ur predpriprave otrok za vstop v malo šolo. Dokler ne bomo imeli do- volj vrtcev, ki bi lahko krili potrebe po varstvu, vsaj obo- jestransko zaposlenih staršev, bomo morali pri sprejemanju upoštevati določene kriterije, ki so okvirno zapisani v Za- konu o predšolski dejavnosti. Le-te dajejo prednost otro- kom obojestransko zaposle- nih staršev, v prvi vrsti ne- popolni družini, kjer sta ma- ti ali oče samohranilca, otro- kom iz take družine, v ka- teri gre za telesno ali dušev- no bolezen, ki lahko ogroža njihov normalni duševni ali telesni razvoj in otrokom iz tistih družin, ki živijo v sla- bih stanovanjskih ra^anerah. Vpisovanje otrok poteka v vseh treh celjskih vzgojno- varsbvenih zavodih: Anice Cernejeve, Tončke Cečeve in Zarji od 10. do 21. aprila 1978. Na vpisnici, ki je istočasno pogodba s starši sprejetiii otrok, izpolnijo starši podat- ke o otroku in družini, de- lovna organizacija, v kateri so zaposleni, p>a jim vpiše tn potrdi višino osebnega dohod- ka in drugih dohodkov, ki so jih prejeli v preteklem letu. Na tej osnovi izračunamo vi- šino mesečne oskrbnine po novi diferencirani lestvici kot prispevek za otrokovo biva- nje v vrtcu. S tako diferenci- rano lestvico oskrbnine upo- števamo ekonomske tn social- ne razmere v družini. Druži- nam z najnižjimi (johodki pa Skupnost otroškega varstva nudi še posebno p)omoč. Za- gotovilo za dokončni sprejem otroka v vrtec, ki ga je pred- lagala komisija, pa je vpla- čana akontacija, ki jo izraču- navamo na osnovi stroškovne cene in diferencirane lestvice za en mesec vnaprej. Kriteriji za sprejem otrok v VVZ so bili objavljeni v 6. številki Delegatovega poroče- valca — letnik 78. Skupnost otroškega varstva pa je dala še dodatne pred- loge in spremembe, ki bodo objavljeni v prihodnji števil- ki INDOKA. Komisijo za sprejem otrok sestavljajo predstavniki star- šev, ki jih predlaga svet star. šev, predstavnilci krajevna skupnosti ter pedagoški in zdravstveni delavci iz zavoda ter patronažna zdrav-stv^n^ služba, ki pozna predvsem razmere družin z dojenčki. Navidezno je pot do vrtca dokaj zapletena. Ce bodo star ši upoštevali navedeni pošto p>ek, bodo olajšani občutka krivde, da so kaj zamudili in s tem omogočili delo komisi- ji, ki obravnava prošnje gle« de na pravilnik in kriterije o sprejemu otrok, saj ima po- datke o številu prostih mest za vpis v VVZ. PPvOP. ANA CETKOVIC V. Osnovna šola »SLAVKO ŠLANDER« Ljubljanska cesta 46 Celje razpisuje prosto delovno mesto SNAŽILKE Nastop službe: 3. maj 1978 Delo v popoldanskem ča- su. — Staiiovanja ni. Rok za prijavo: 20. april 1978. HOKEJ NA TRAVI SE ZIVI Hokejisti na travi Caberj« so ponovno nastopili. Po diveh letih mirovanja je vod- ja Rudi Rovan zbral ob sebi vse bivše igralce, ki so na svoje stroške odpotovali v Mursko Soboto in v pokaL nem prvenstvu Sloveniue osvo.- jila drugo mesto. Premagali so Cepinoe z 8:0 in izgubili proti Pomurju z 1:3. Strelci: D. Kolenc 4, Bratec 3, La mut in Zupan po en zadetek. Zanimivo je, da so pokazali zrelo igro, pa čeravno niso vadili že leto dnd. J. K. 14 »Pomamala sem ga. Ta si bo svojo trdo bučo še razbil« »Ali ima ka-, zoper vas?« »Zoper mene? Ne, prej kaj zoper tebe. Toda temu bomo greben še pristrigle! Eno Uit že imam, ki jo bo treba odvijati. haha.Uc Ta nit, o kateri je stara govorila, je bila na Dvor- nikovem. Tam namreč je pihal drug veter. — E, kma- lu po očetovi smrti ie naročil Tevž dekli, ki je gospodinjila, da mora bolj varčno kuhati in vsak teden z njim obračunati, koliko je dobila in koliko izdala. Zaradi skope hrane so začeli posli seveda godrnjati in tudi po vasi osirati. O svečnici je mlad gospodar zmanjr.al število poslov: opustil je volarja in svinjanco. Ostali so se zaradi tega razburjali, še bolj pa, ko jim je hotel vsakemu na leto nekoliko odtrgati. Obiskal je tudi vse dolžnike, da bi mu vrnili denar. To je bilo jeze! Prav tisti ki so ga prej najbolj hvaJ'-li, so zdaj najhuje razgrajali in ga obkla- dali z najgršimi priimki: povrnili pa mu večidel niso ničesar. Zdaj je spozna^ staro pesmico: Kdor denar izposojuje si sovražnik"- kupuje. Zaradi vsega tega je bilo pri Blazinovih neznan- sko veselje. Stara In z njo hčere, ki so imele prav tako ostre jezike, sc na vso moč podpihovale Tevže- ve nasprotnike Med posli, ki so še bili gor pri Dvor- niku, je bila datra kravarica, tovarišica Blazinove Lize. To so si najele, da jim je prinašala novice od Dvornika; potem so jih ženske prepletle z lažmi in razglasile po vasi, tako da je postajala podoba Dvor- nikovega Tevža vedno oolj črna. Ljudje so kmalu govorili, da ga je imdič obsedel in ga je vsega pre- vzela skopuška strast za denarjem. Ves dan, so pra- vili, zalezuje posle kakor pes in jih naganja, ponoči pa čepi v svoji kamri zraven skrinje, polne denarja in hranilnih knjižic, in računa in računa. Pri tem pa se jezno praska za ušesi in lasje mu štrlijo pokonci. Da bi jih nihče ne mogel za jezike prijeti, so se Blazinove ženske prav po farizejsko napletale. Vsako reč so na široko razgrinjale in hudo obračale, pa hinavsko dodaiale, da so to od tega, ono od onega cule, da pa same kaj takega ne morejo verjeti in da je Tevž usmiljenja vreden. Ljudem pa je obviselo le to v ušesih kar je bilo hudega, in tako se je zgodilo, da je pol leta po očetovi smrti veljal Tevž vsej soseski za lakotnika in skopuha. Marsikomu, ki ga je od prej voznal, se je zdelo nemogoče; verjetno pa je le bilo, kajti Tevža ni bilo nikamor na spregled in niti pare ni dal iz rok, če je ni moral dati. Tisti teden po šenijurjevem je prišel kaplan k Dvorniku. »Kaj je s teboj, Tevž?« »Kaj? Nič.« »O, pač! Očetovo smrt si že7ieš preveč k srcu; nič več te ni med ljudi. Tako se boš skisal in čudak boš postal.« Tevž je molčal. »Tevž. ne zameri, da se vtikam v tvoje zadeve! Ne kot duhovnik, kot tvoj prijatelj ti pravim: čuj, treba ti je človeka, ki te spravi na pravo pot! Lani si nekoč dejal da bi rad Zvonikovo Marto. Ali bo kaj?« »Bo. Zaupno vam povem: obljubila mi je.« »Zakaj ne vapraviš resnice?(< »Ker so ji oče rekli, da morava dve leti počakati. Potrebna jim je še.« »Zvonik ti je pravi patron. Temu bi bilo treba dopovedati. Toda ti, zakaj si predsedmštvo odložil?« »Ne morem več.« »Tevž, tako boš čis-to zgnil. Človeku ni dobro, da venomer v eno tišči; kaj rad se oklene reči, ki tega niso vredne.« »Ko pa ne morem, kakor bi rad!« »Prav ti moreš, kakor hočeš. Dobre volje ti je treba.« Dvornik je žalostno odmajal in molčal. »že vidim, Tevž, da danes ni s teboj nič. Pa še pridem in ne odneham, dokler te ne spravim po- koncu.« Mladi kmet je gledal otožno za njim. Ali se niso tudi kaplana že prijeli marnji, ki so se širili o njem in njegovi skoposti? Ali ni že nekako tako namigoval? Da, saj je moralo tako priti. Ko bi vsaj kaplanu — vsaj kaplanu — mogel povedati vso resnico!... Toda obljubil je očetu, da bo za vse čase molčal. Da, mol- čati mora: zavoljo očeta, zavoljo sebe, zavoljo vse rodovine!... Z vso silo se je odtrgal od teh bridkih misli in se obrnil na delo kakx3r vsak dan, ko je od ranega jutra do večera delal za tri. Po j ari se je zvedelo, da je Tevž odložil povelj- stvo »strelske družine«. Spet so imeli ljudje kaj go- voriti in še huie so jeli Tevža obirati. Najbolj k srcu pa je šla stvar mojstru Krištofu. Ko je tiste dni nekoč srečal Tevža, ga je z obema rokama prijel za jopič in zavpit: »Človek, za ušesa te bom! Ko bi tvoj oče mogel iz groba, te bi tudi — da, za ušesa! Kako sem se ponašal s teboj in z najinim sorodstvom in povsodi sem oznanjal tvojo čast! Ti pa — ti pa jo zavržeŠ kakor strgano coto. Zakaj si odložil komando pri strelcih? Če se ti za Usti sodček piva škoda zdi, jaZ jih plačam deset.« »Zaradi tistih dinarjev to ni,« je odgovoril i muko, »toda veseli me ne več. Mar bom za parado ljudem, ki me obirajo in osirajo?« »Osel: bik' Kdo pa je kriv vsemu? Kdo jim že pol leta sili na jezike? Ti, ti, ti! Jezik sem si že obrusil zate, ko sem te branil; pa vse nič ne pomaga. Smejijo se mi, in še za norca me imajo. Pol svoje bajte bi dat, da bi te napravil takšnega, kakršen si bil« »Stric!« se je levž bridko nasmehnil, »kar najte, da grem svojo pot, morda boste kdaj še veseli!« S temi besedami se je poslovil in odšel z dolgi- mi koraki. Mojster Krištof je zavpit za njim: »Kaj pa de Zvonikova na vse to. ha? Ali ti za Marto tudi ni več mar?« Da, Marta .. Pczim, je bil Tevž večkrat pri Zvo- niku, toda vedno tako, da je bila družina skupaj i^ da z Marto samo ni mogel govoriti. Večkrat sta se tudi srečala kje. ali nikoli na samem. Zlato verižico, Tevževo darilo, je imela prvič pred dnevi; tedaj bil tako vesel, da le svoje skrbi napol pozabil. VeČ ko kdajkoli je misni zdaj na Marto; toda bolj kO je razprejal misli nanjo slabše je bilo. Ali je s tem ni goljufal? Ali bi ga vzela, če bi zvedela resnico? Ali jo je smel držati za besedo? Mar ni bil dolžan odreči se ji? iv« — ne — nikoli! >t 15 — 13. april 1978 NOVI TEDNIK — stran 19 20. stran — NOVI TEDNIK §t. 15 — 13. aprjljft^^^ PIŠE DR. MILAN BFKČiČ POROD Nosečnost traja običajno 40 tednov ali 280 dni. S porodom se konča no- sečnost, to je prirodno dejanje, s Ica- terim se loči plod od matere. Ce se nosečnost konča pred 39. tednom, je otrok prezgodaj rojen in ga je možno ohraniti pri življenju s primemo ne- go. Otrok, rojen pred 29. tednom ima 20 odst. možnosti, da preživi, in sicer je ix>trebna posebna nega v posebnih specializiranih centrih za tovrstno ne- go. Porod je pravočasen, kadar se za- čne konec 40. tedna nosečnosti, o pre- nošenem porodu govorimo tedaj, ka- dar se začne po 40. tednu. Porod se začne s pK>rodnimi popad- Id, ki so neodvisni od TOlje in jih ne moremo zavirati, če so slabi, pa se dajo pospešiti. Praviloma je E>orod v porodnišnici, spremljan z babico in porodničarjem, in trajanje p>oroda ni več odvisno od starosti ix>rodnice, ve- likosti in lege ploda in jakosti porod- nih sd ter traja v povprečju pri prve- snicah šest do osem ur, pri mnogo- rodnicah štiri do pet ur, pa tudi znat- no manj. V celjski porodnišnici ima- mo letno 3.000 do 3.500 porodov in po- rod v porodnišnici je F>ostai pravilo ne samo zaradi občutka varnosti v so- dobno urejeni porodnišnici, novorojen- čki imajo pod kontrolo pediatra vso nego in so najbolj na varnem, pa tudi zaradi tega, ker je možno pričakovati nepravilnosti in komplikacije pri po- rodu, katere dobro iz\^ežbano osebje v porodnišnicah z mnogo znanja, iz- kušenj in spretnosti, hitro odpravi Najugodnejši pogoji za porod nastopijo takrat, ko začne glavica vstopati v medenično votlino, pri medeničnih ustavah se ustavi, v medenični vhod sfKKlnji del plodovega telesa, in sicer zelo pogosto pri prezgodnjem porodu. Izmed vseh nepra\'ilnlh leg je naj- nevarnejša za mater in za plod preč- na lega, pri kateri se plod ne more roditi spontano in ga je potrebno do- končati z operacijo carski rez. O mno- goplodni nosečnosti govorimo, če se razvije v matemici sočasno več plo- dov, najpogostejši so dvojčki in sicer enkrat na 80 porodov, trojčki na 7.22,5 porodov, zelo redM so četverčki, in sicer na 614.125 porodov, petorčke opa- žamo enkrat na 50 milijonov porodov. V primerih, ko se pravilno ležeča posteljica delno ali popolnoma loči od maternične stene, ali pa posteljica del- no ali popolnoma pokriva notranje ma- terično ustje, materam grozi nevarnost izkrvavitve, plodovo življenje je še v večji nevamositi kot materino, edina rešitev je, da otroka dobimo s carskim rezom. Z uporabo ultrazvoka in z drugimi metodami ugotavljamo zdravje ali og- roženost ploda, njegovo lego in veli- kost, mnogoplodovo nosečnost in lego posteljice ter vse možne nepravilnosti, pri katerih lahko pravočasno ukrepa- mo v prid materi in otroku, da se za mater in otroka vse srečno konča. Brez pravega razloga, če pogoji niso izpolnjeni, seveda ne pristopamo. Naj- bolj pogosta porodniška operacija je carski rez, pri katerem se otrok ne rodi po naravni ix>ti. Razlogov za ta poseg je več, najbolj pogosto je veliko otrok, neskladje-disproFK>rcija med plo- dom in medenico matere. Pri zastoju glavice na medeničnem dnu — izhodu matere, pogosto upo- rabljamo napravo vakuimiski ekstrak- tor, ki se nastavi na otrokovo glavico in z njim otroka lahko izvlečemo. ALPINISTIČNI KOTIČEK TEČAJNIKI V STENI NOVA CELJSKA SMER V GOLARJEVI PEČI Preteku ted^ so tečajniki letošnje plezalne šole prvič tudi resno poprijeli v steni. S člani in pripravniki QA Celje so plezali v steni Kleka na- slednje smeri: Kratko II.: Bo. jan Okrogar, Vlado Kušar, Srečko Natek in Tina Borov- nik; Cepdna^ko II. do III.: Smiljana Smodiš; smer HPD III.: Srečko Natek, Vlado Ku- šar in Tina Borovnik. Dva člana sta poleg teh smeri po- novila še Jugovzhodno Kle- ka, ki je izredno težka V. Le- tos so morali mladi na dol- go pot, da bi prvič pleza- U v steni, kajti v Savinjskih in Julijcih vladajo še povsem zimske razmere. KalkršnokoU tveganje zaradi objektivnih nevarnosti pa je pri delu z mladima neodgovorno. To se- zono bo delo z začetniki kar za 3 mesece na ramenih ma- lega števila alpmistov, ki so sposobni vodenja in poduče- vanja, ker najbodjši potujejo v Južno Ameriko s I. celjsko alpinistično odpravo. Preteklo nedeljo sta Fran- ček Knez in Jože Zupan izple- zala do vrha novo in obenem prvo smer v Golarjevi pe6l. V tej steni je bilo že več po- izkusov, ki so se končali že v prvi tretj-ini. Knez in Zupan sta sfteno zmogla v 8 urah in jo ocenila kot izredno težav- no, s tehnično oceno Al. Go. larjeva peč je poznana le redkim, ker je odmaknjena od naših znanih sten. Dvigu- je se navpično iz soteske za- hodno od Strelčeve peči pred Logarsko dolino in je s ceste viden samo zgornji del. Ob vremenskih in snežnih pogojih, kot so bili preteklo nedeljo, je idealna visoko- gorslca smuka in ix>hodi, saj je sneg trd, ob soncu pa sren popusti do pravšnje globine. Nevarnost plazov bi nastopila ob možnem jugu, ko sneg drsi, in tudi talni plar zovi še niso vsi v dolini. Ve- liko nevarnost pa predstavlja nenadna megla in poslabša- nje vremena, če nas zaloti t neznanem svetu. Zato na za- htevnejšo in daljšo turo sa- mo z dobrim alpinistom — vodnikom. Na sliki: mladJ plezalci v prvi resni preizkuš- nji. CIC Ml IN ZDRAVJE KAJJETABLETOMANIJA ' . - •.. ANA M A YEPJ Vedno bolj pogosto sliši- j mu besedo »tabletonianija« ne I ie iz ust strokovnjakov, | zdravstvenih delavcev, pač pa , tudi v vsakdanjem laičnem i pogovoru. Bolniki postajajo zaskrbljeni, slišijo in berejo o škodljivem učinku tablet, ne da bi o tem imeli boij jasne predstave, zato se več- krat zgodi, da ne jemljejo zdravil, ki jih jim je zdrav- nik predpisal in s tem iz nevednosti prizadenejo šliiodo lastnemu zdravju. Zato verjetno ne bo odveč vsaj v grobih potezah orisati pojem in pojav tabletomani- je, s katero se v širšem ob- segu srečuje naša družba, in še posebno zdravstvena služ- ba, že dobro desetletje. Table- tomanija je prekomerno uži- vanje zdravil oziroma tablet, zaradi zasvojenosti z njitni. Z drugimi besedami poveda- no, bolnik uživa vedno večje količine določenih zdravil za- radi njihovega učinka na du- ševno stanje ter E>ostaja ved- no bolj odvisen od njih, te- lesno in duževno.- Telesna odvisnost pomeni vključevanje zdravila v teles- no presnovo, organizem po- greša določeno snov m če je ne dobi, ima bolnik kopico različnih telesnih in dušev nih težav, včasih tudi zelo hudih, vkolikor ostane brez »svojih« tablet. Duševno odvisnost pomeni močna, včasih neutešna sla po tableti, zaradi njenega ugodnega učinka na duševno počutje. Kot je razvidno, tableto- manija in alkoholizem sta si v tesnettn »sorodstvu«; table- toman, tako kot alkoholik, uživa vedno večje količme te- lesu tuje kemičTie snovi, po- stane od nje odvisen in jo mora uživati, vkolikor se želi izogniti številnim telesnim in duševnim težavam. Sedaj je tudi bolj jasno, da uživanje vseh zdravd, če- prav nam jih je zdravnik predpisal v večjih količinah, ne pripelje do odvisnosti ozi- roma tabletomanije. Tableto- manijo lahko povzročijo sa- mo tista zdravila, katera spre>- minjajo psihično življenje, to so t. i. »psihotropna zdravi- la.« Našteli bomo glavne skupi- ne zdravil, katera lahko pri- peljejo do odvisnosti oziroma tabletomanije vkolikor jih uživamo dlje časa ali celo brez predhodnega posveta z zdravnikom. DRAMILA so zdravila, kate- ra poživljajo duševno aktiv- nost, povzročajo umetno, za- časno dobro telesno počutje, ter zmanjšujejo potrebo po spanju in jedi. V zdravstvu se bolj redko uporabljajo, za- to bolniki nimajo veliko pri- ložnosti priti z njimi v stik. Večji problem je privatno na- bavljanje »zdravil za hujša- nje«, katera skoraj vsa sodi- jo v skupino dramil ter so izrazito nevarna, ravno tako »doping« tablete, zoper kate- re se zadnje čase borijo or- ganizatorji športnih tekmo- vanj v celem svetu. V neka- terih zahodnih deželah je zlo- raba teh zdravil profesional- no obolenje voznikov velikih tovornjakov za transkontinen- talni transport, kateri jemlje- jo dramila da bi ostali budni za volanom tudi več kot 24 ur. Jasno je, da takšno izčr- pavanje organizma ne more ostati brez hudih posleJdic, in so omenjeni vozniki pri štiridesetih letih življenja vi- deti telesno in duševno iz- črpani starčki. USPAVALA so druga velika skupina zdravil, nevarnih za razvoj tabletomanije, poseb- no uspavala z hitrim m krat- kotrajnim učinkom. Različne konfliktne situacije na delov- nem me-stu ali v družini, strah pred samoto, pred te- lesnimi ali duševnimi boleči- nami, vse to in še marsikaj dmgega lahko povzroči ne- .speonost ter pripravi bolni- ka do tega, da začne jemali uspavala. 2al se kar kmalu pri nekaterih bolnikih pojavi strah, da bi brez teh tablet sploh več ne mogli zaspati, jemljejo jih redno in vedno več, kajti pozneje niso več tako učinkovite kot od za- četka, ter zapadejo v taoleto- manijo prej, kot se tega sploh lahko zavedajo. Večkrat je prepozno ko sa- mi opazijo, da jemljejo pre- več uspaval, poskušajo se od- vaditi, vdndar brez uspeha, ker se pojavijo bolečine trzljaji v mišicah, strah, dr- getanje, nemir aU celo ome- dlevioe. TABLETE PROTI BOLEČI- NAM, zlasti proti glavobolu, so tretja nevarna skupina zdravil od katerih je odvisno največje število tabletx>manov pri nas. Te tablete vsebujejo praviloma razUčne kombina- cije dramil in manjših doz uspaval, so pa posebno ne- varne zaradi zahrbtne vsebi- ne, da v večji dozi ne odstra- njujejo, pač pa povzročajo glavobol, in s tem spodbuja- jo bolnika da vzame ponov- no te iste tablete da bi glavo- bol res odpravil. S tem se »začarani krog« kar kmalu sklene, bolnik se kronično za- struplja, postaja razdražljiv, z leti zanemarja svojo druži- no in poklic, lahko zboli na ledvicah, krvi, propada teles- no, duševno in socialno. Teoretično, vsak človek lah- ko postane tabletoman, ven- dar je večja nevarnost pri ti- stih ljudeh, kateri imajo dol- gotrajne težave z prilagaja- njtftn družbenemu okolju, so vase zaprti, ranljivi, pogosto potrti in polni tesnobe. Da bi zmanjšali naraščanje števila tabletomanov pri nas, je potrebno, da so vsi ljudje seznanjeni s bo nevarnostjo, posebno mladina, kajti mla- di ljudje so nagnjeni igračka- nju z nenavadnimi učinki farmakoloških snovi na cen- tralni živčni sistem, pri tem pa imajo v prehodnem mla- dostnem obdobju vse psihič- ne lastnosti, ki smo jih zgo- raj našteli kot nevarne za raz- voj tabletomanije. Zaupajmo svojemu zdravni- ku, ne jemljimo zdravil, ki nam jih ni predpisal, od- stranjujmo bolečine s pravo- časnim zdravljenjem ne pa s tabletami; še posebno pa se spomnimo v stislci, da sta dobro srce in lepa beseda sočloveka več vredna kot ka- teroko>Li zdravulo t lekarni. ODBOJKARJI BREZ TOČKE v odbojkarski republiški ligi so tokrat ostali naši predstavniki brez točk. Vodeči igralci Šempetra so namreč presenetljivo gladko izgubih proti Obali v Izoli in si s tem zmanjšali možnosti za osvojitev prve- ga mesta. Zlasti E>a preseneča rezultat, ki je bil 0:3 za domačine. Nič boljše niso igrah igralci Ingrada, ki so izgubili v Bov- cu 0:3. Dekleta Golovca pa so v Mariboru pokazala boljšo igro, toda tudi tu je bil končni rezultat 0:3, čeravno so v prvem in drugem setu izgubile na razliko 13:15 in 14:16. V priliodnjem kolu bodo igrali takole: Šempeter — Mislinja, Ingrad —• 2elezar tal Gc^ovec — Ailslinja. jk PRIPOROČA Na oddelku Steklo-porcelan v velebij^ govnici T imajo bogato izbiro sodobn. posode, odporne proti ognju, nove gar^j, ture skodelic za črno in belo kavo čaj, lepe garniture v sodobnih oblikah Jn barvah ter vedno pripravne kozarce {, različne vrste pijač. j>t. 15 — 13. april 1978 NOVI TEDNIK — stran 21 TKS NOVI PREVZEMAJO DELO Danes zvečer bo prvo zasedanje skupščine Telesno- kultume skupnosti, kjer bodo obravnavali tudi kandi- dacijsko listo za opravljanje funkcij v organih skup- ščine telesnokulturne skupnosti občine Celje. Predlogi 90 na^slednji: v naslednji mandatni dobi naj bi skup.šči- ftu vodil Aleš lic, p(xlpiedsednik pa naj bi bil Franc Ramskugler. Za predsednika zbora uporabnikov je pi"edlagan Bojan Presečnik. za predsednika zbora izva. jalcev pil Migda Urh. Sekretar skupnosta naj bi tudi v bodoče bil Mirko Kolnik. TzvTšni odbor bo vodil Bojan Planinšek, medtem ko naj bi bil podpredsednik Karel Jug. člani lO TKS pa Borut .\lujevič, Majda Borovšak, Tone Goršič, Franc Horvat, Orni Koštomaj, Silva Krušič, Jože Lubej, Vlado Planinšek in Metod Trebičnik. V delavski samoupravni korr.rDli naj bi bili: Milan Dojer, Dora Bokšan, Emil Gregorčič, Dušan Ilovar in RLha Ratej. Delegati TI^S Celje za skup.ščino TKS SR Slovenije pa so .^leš lic. Tone Erjavec in Franc Vitanc. Poleg koivstituiranja skupščine lX)do novi delegati spregovorili tudi o nalogah skupnosti v priliodnjem mandatnem obdobju. TONE VRABL ROKOMET KRIVAJA PONOVNO ZAGRENILA CELJANE Rokomet aši Aera so po- novno doživeli neprijetno presenečenje v dvorani Go- lovec. Krivaja je namreč po- kazala, da ne misli izneve- riti tradicijo, ki potrjuje, da Celjani težko premagajo igral ce iz Zavidovičev v tekmo- vanju za točke v zvezni li- gi. Gostje, ki letos niso ta- ko močni in enako kot Ce- ljani pomlajujejo moštvo, so potrebovali le pet minut, da so stalno vodstvo doma- činov v .50. minuti preobrnili s^i v korist in z mirno m pametno igro v zadnjih mi- nutah zasluženo zmagali s 3.3:28. 2e začetek je bil kaj ču- den. Gostje so se odločili, da bodo z igro »mož na mo- ža« v svoji obrambni polo- vici presenetili mlade doma- čine. Ko v tem niso uspeli in so Celjani v 9. minuti prevzeli vodstvo so se vrnili na črto. V začetku ni bilo uspeha. Celjani so stalno vo- dili in to večkrat z dvema zadetkoma prednosti! Toda njihovih pet minut je le pri- šlo. Pri rezultatu 25:23 so Celjani izgubili :)sumljivo« žogo v napadu. Sodnika, Horvat in Mošnička, ki sta bila le nekoliko naklonjena gostom, sta dosodila žogo Krivaji. To je zmedlo igral- ce Aera in vse je bilo reše- no. Gostje so najprej izena- čili m že tudi povedli 25:28. Tedaj so Celjani preko Vu- koja in Bojoviča še našli priključek 27:28. Toda name- sto, da bi v zadnih petih minutah z mirno igro vsaj izenačili, so zapravili pet žog in poraz je bil tu. Tradicija je ostala na stra- ni gostov, ki so do sedaj vedno premagali celjskega prvoligaša. Pomniti pa velja, da se igra tekma celih 60 minut. Da pa bi lahko no. silci celjske igre, Vukoje. Bojovič in Tomič v zadnjih minutah zaigrali s polno močjo, bi bilo morda le do- bro, da bi pred teiil počiva- li. Tu so bili za skok, kra- tek skok v igro na razpola- go Razgor, Klec m Zupane. Morda bi potem bil zaklju- č-e^k nekoliko boljši. Zlasti Tomič bi se lahko malo za- menjal. Ta izvrstni vratar tokrat ni imel svojega dne. Hotel je mnogo, toda ob sla- bi obrambi (beri utrujeni) ni mogel braniti najbolje. Hotel je preveč. Proti svo- jim bivšim soigralcem pa ni imel svojega dne. In morda je tudi v tem iskati vzrok za poraz. Strelci na sobotni tekmi so bili: Vukoje 12, Ander- luh 6, Bojovič 4, Ivezič 3, Toplak 2 in Mrovlje enega. V republiški rokometni li- gi so iz kola v kolo uspeš- nejše igralke Smartnega. Se^ daj so že druge, potem ko so premagale Posavje viso- ko 21:9. Nič slabše pa niso Velenjčanke, ki so četrte in so v preteklem kolu prema- gale Maribor v gosteh 17:12. V prihodnjem kolu igrajo Velenjčanke doma proti Rad- goni, Šmartno pa proti Po- lani. Pri moških predstaraikih ne gre tako dobro. Šoštanj je izgubil proti Sevnici 17:18, Minerva pa premagala Po- savje 36:.33. Šoštanj je četrta, Minerva .sedma. V prihod- njem kolu bo v Šoštanju derbi med domačini in Mi- nervo. J, KUZMA STRELJANJE: PRESENEČENJE v ifltrvadiiici osnovne šole »Bra- tov Dohrotjnšek« v Vojniku so strelci izvedli občinsko prvenstvo z zračno puško. Pri članih Je pre- senetil Robert Mernik — »Kovi- nar<' štore, ki je zmagal z le- zullatoni krogov od iOO mož- nih. Normo za nastop na prven- stvu Sloveni,je. ki Ijo v Novi tlo- rici, so še izpolnili nasledn.ii strel- ci: Ivan Kočevar 'Ma (»Kovinar«), Jože Jeram 164, Tone Jager M4, Ervin ilkušen .S6,3 (vsi Celje), Ivan Kovačič 339. Franc Hočevar S53 in Marjan Cvek ial kr. (vsi Tem- po). Kkipno so bili pri članih najboljši tekmovalci SD C>-!je pred Kovinarjem in ostalimi. Pri članicah j«' zmagala Dragica Sian- cer. .^led mladinkami je bila pre- pričljivo najboljša .Menka .taster s S5l krogi. Ui ima ob ponovitvi taki>sa rezultata na repnb!iškom prvi listvu lepe možnosti za osvo- jitev ene od medalj. Na tem prvi-nstvii so .«e '/elo l/ka7ali tudi mladinci, .saj jih kar li doseglo predpisano normo. To j(' /elo razveseljivo, ker ■/•ad- nja leta nismo imeli dobrih mla- dincev-stri'lcev. /magal je Kian- ko Malec s krogi (Kovinar Store), Aleš Poleko 352, Bojan Petek 311. Janko (.orenš«-k 343 (vsi SR »Bratov Dobroliiišek«, Vojiiik), Jože Čcsnik 340 (Kovi- nar) in Al-š Hočevar 340 (Tem- po). Kkipno so zmagali mladinci \o.inika pred Štorami. T. J. Oljski košarkarji s« se za kratek čas po-slovili od svojih prijateljev in l,)iibi. teljev košarke. V sol)Oto so namreč v zadnji prven- stveni tekmi na domačem igrišču premagali Orlolik iz .Slavonskega Broda in si .s tem priborili najmanj tretje mesto v ilrus:\ za hodni /vezni liifi. V pri hodnji sezoni bodo tako iffrall v prvi B lisri. Ta us|)eli pa ,so celjski košar- ki priborili: sto.je z leve — Sabolčki. Ponisirac. Su- hotič, Polanec. Tone Sa- ffadin. Gole. Kiider in tre- ner Zina^o Sairadin. čepi- .1o — Pipan. Kiiljad. P.en- čan. Rozman in šilefanee. Foto: T. Tavčar KOŠARKA LAHKA ZMAGA CELJA ZDAJ V PRVI — B KOŠARKARSKI LIGI v 21. kolu II. ZKL — za- hod so celjski košarkarji v .dvorani Golovec pred 2.000 gledalci s pol moči prema- gali Orioloka iz Slavonske- ga Broda z visokim rezulta- tom 107:79. 2e v prvih minu- tah si je prva petorka Celja priborila prednost 10 košev. Ta rezultat so celjski košar- karji stalno povečevali in si do polčasa priborili prednost 15 košev. V nadaljevanju je ta prednost kaj kmalu zna- šala že nad 20 točk. Ob takš- nem stanju je trener Zmago Sagadin zamenjal najboljše igralce z rezervnimi. Omogo- čil je nastop vsem 12 igral- cem. Kljub temu se rezul- tat ni bistveno spremenil. Ob koncu tekme so vstopili v igro še nekateri najboljši igralci, da so zaključili zma- go z 28 koši razlike. Celjani so .se krepko oddolžili gostom za poraz na njihovih tleh v I. delu prvenstva, kjer so tekmo izgubili le s točko raz- like. Tudi v tekmi v Celju so se posebej odlikovali Gole, Polanc, Pipan, Rozman, T. Sagadin, Sabolčki in Subotič. Najbolj, je bil učinkovit Po- lanec z 31 koši. Tako so Ce- ljani pred zadnjim kolom, kjer bodo gostovali v No- vem mestu, na častnem 3. mestu z 32 točkami, s pet- najstimi zmagami in šestimi porazi. S tem so si že pri- borili napredovanje v I. B košarkaško ligo. Za takšen uspeh veljajo čestitke vsem igralcem, trenerju Zmagu Sa- gadinu in vodstvu KK Ce- lje. V jeseni bomo tako gle- dali v Celju še kakovostnej- šo košarko. V nedeljo pa so mladinci KK Celje gostovali na Jese- nicah na košarkaškem turnir- ju članskih ekip Jesenic, Kranja in Tolmina. Zmagali so Celjani, ki so premagali vse ekipe. Pri Celju so odlič- no zaigrali predvsem Pipan, Gole, Rozman, Benčan, Ku- Ijad, Pongrac ter še ostala mlajša garnitura igralcev. K. JUG ATLETIKA: REKORD ROKA KOPITARJA V ospredj"! zanimanja .Je hll Otvoritveni atlelski miting v Novi Gorici s povpn-čno udeležbo najboljših .pigoslo- \anski)i atletov in atlt-tinj. ROK KOPITAR je na tej pri- nditvl zmagal v teku iia 4(H1 m z odličnim časom 47,74. kar pomeni nov republiški rekord za st. mUidince. Pre- senetil je tudi Horvat, ki .je pri mladincih zmagal v skoku \ daljino s 6.98 m in .je s tem osvojil v memorialni discipli- ni .Senov pokal. Pohvaliti ve- lja Štančevo za dober rezul- tat v skoku v višino s 170 cm In 3. mesto ter Ido Bunderlo, ki je na 1..500 m bila prav tako tretja s časom 4:2fi.»9. Pri članih se je v metih odre- zal Mi.jač, ki .je bil drugi v metu diska s .53,00 m in tret- ji v metu krogle s 14,12 m. V skoku v višino srečamo pri članih Dušana in Darka Prez- l.ia ter topa na 4.. .5. in 7. mestu z rezultati 2,08, 2.03 in 2.00 m. V kvalitetnem teku na 5.000 m sta se Škof in Ztin- tar morala zadovoljiti s .5. in 6. mestom, Orožim pa je Ml četrti v metu kopja z ,>9.;)2 m. Na štadionu Boris Kidrič v tclju .je AD Kladivar organi- ziral v skrbi za razvoj atle- tike na celjskem območju pionirsko prvenstvo mesta La- ško. Oglejmo si najboljše: pionirji — 60 m: Razborsek 7,8. IJartol 7,9, Teršek H.U 800 m: Dergan 2:31,5, Grli 2:31.9. Ojsteršek 2:37,6; višina: 0.)steršek 1.50, Bartol 145, Pražnikar 135; daljina: Raz- borsek 5,39, Ojsteršek 4.94, Bartol 4,79; met krogle: Raz- borsek 11,.)2, Bartol 11.36 in C.n\ 10,92. Pionirke — 60 m: Zabukovec 8,9, Dergan 9.2, Hrastnik 9,2; 6(10 m; Knez 2:00.4. Vidic 2:07,0, Piišnšk 2:0S,1; višina: Kos i:<5, Raz- goršck 130, Jančič 125; dal.ja- \a: Ja/binšek 4.19, Kos 4.05 ln Zabukovec 4.04; met kro- gle: Žabkar 8.64, M. Hrastnik 8,.59 in E. Hrastnik 8..52. Pri- pomniti vel,ja. da v I.aškem nimajo nobenih pogo.jev za vadbo atletike, saj v tem me- stu ni tekališča ln skaUaliSč. K. JK. NOGOMET USPEH VELENJCANOV Nogometna tekmovanja so v največjem teku. Zlasti v Velenju so v nedeljo praz- novali. Domačini so namreč z zadetkoma Milkoviča in Rusmira osvojdli dragoceni točki in zmagah z 2:0. 3 tem uspehom so domačini resno p>osegli v borbo za. uvrstitev v zlato sredino v drugi zvez- ni nogometni ligi. Srečanje Rudar — Novi Sad si je ogledalo kar 4000 gledalcev iz Velenja, šaleške doline in številni Celjani, ki zaradi do- brega nogometa v Velen,ju redno obiskujejo srečanja Ve. lenjčanov. V republiški ligi tokrat ni bilo tako, kot smo pričak(> vali. Šmartno je doma izgu- bilo v derbi tekmi proti vo- deči ekipi Mercatorja z 0:2. Trener Feri Bencik ocenjuje srečanje: »Gostje so zasluženo zma- gali. Pokazali so več, kot na ša pomla,iena ekipa. Mi le- tos nimamo nobenili možno- sti za prodor v sam vrh. Za- to pripravljamo mlade igral- ce za prihodnjo sezono. Po- mladitev moštva pa prinaša tudi neuspehe.« V Celju je domačni Kladi- var igral neodločeno z ekipo Vozil ia Nove Gorice. Rezul- tat 1:1. Celjani so sicer po- vedli, pozneje pa je bilo v obrambi preveč napak, da bi \-odstvo lahko obdržali. O sanii tekmi pa domači tre- ner Nedeljko Vukoje meni: »Pričeli smo dobro. Skr- binšek je povedel v 17. mi- nuti z 1:0. Sigurni v svojo premoč, zlasti po izključitvi igralca Vozil Homerja pa .smo v obrambi napravili več napak in gostje so zasluženo izenačili. Torej obramba ,je tokrat podarila točko go- stom.« V tretjem srečanju pa je UniOT iz Slov. Konjic igral doma proti Iliriji neodloče- no 0:0. Stanje na tablici: Šmartno ,ie tretje, Kladivar peti in Unior dvanajsti. V diaigi zvezni ligi pa so Ve- lenjčani trinaijsti. V prihod- njem kolu gostuje Rudar v Vinkovcih proti Dinamu, Kla- divar v Ljubljani proti Mer- caborju in Unior prai^/ tako v Ljubljani proti Slovanu. Šmartno bo prosto. FINALE: GORENJE-CELJE V tekmovanju za pokal maišals Tita se bodo v finalu danes po- poldne pomerili v Velenju domači šahisti Gorenja proti najboljši vrsti Celja. Mesto v finalu so si igralci Gorenja priborili v Ce- lju, ko so premagali f*l.je B s 2,5:1,5. Ostali rezultati medol)rin- skega prvenstva pa so bili: fielje B : Laško 3.5:0.5 in Gorenje : Slov. Konjice 2.5:1,5. 2alčanl svo- jega zmagovalca niso poslali n» tekmovanje občinskih prvakov. . _____ , . , . _..... i* Ji« 22. stran — NOV! TEDNIK St. 15 — 13. apriHft7j^ PRODAM TRAKTOR pascquali, 13 KM, dobro ohranjen, s priključ- ki, prodam. Kari Hriber- šek, »Majcen« Rifengozd 6, Laško. KRAVO, mlado, vozno, dobro mlekarico, tik pred telit- vijo, prodam. Jože Šv-^t, Dobrna 9. ZIDANICO z vinogradom na lepi sončni legi, ugodno za vikend, prodam. Izmera vsega zemljišča 2 ha. Do- voz z avtom je mogoč. Ce- na 6 milijonov. Rudi Ko- lar, Košnica 13, Gorica pri Slivnici. NOV stereo komplet (80x35 cm) gramofon, kasetofon in radio z dvema zvočni- koma (2 X 30 W) znamke philips-schneider, prodam. Ogled po 15. uri. Branko Vergles, Košnica 35, Celje. DVA KAVČA in dva fotelja z mizo ugodno prodam. Bo- jan Angelovič, Celie, Sta- netova 1. FRIZIJKO. brejo, prodam. Ivan Dobnik, šmatevž 3, Gomilsko. MRVO-krmo prodam. Ivan Jagodic, Prekopa 17, Vran- sko. TAM 4500 prodam za rezerv- ne dele. OjstrSek, Kompo- le 10, Store. . STROJ mizarski skobelnik, rezkar in brusilni stroj za les prodam. Franc Ambrož, Začret 15, škofja vas, tel. 25-982. MANJŠE posestvo v Rečici ob Savinji prodam. Jože Gajšek, Celje, Ljubljanska cesta 6. FTAT 126 P, popolnoma nov, prodam. Tel. (063) 704-205. TRAKTOR stey6r in plug prodam. Franc Brecal, La- ška vas 11, Store. FIAT 750 lux, letnik 1973, re- gistriran do juli% 1973, pro- dam. Drago Kosmač, Lo- krovec 41. Olje. MOTOR EMZ letnik 1977, dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Franci S rane, Tmava 47. OPEL rekord, odlično ohra- njen, 1. 1968 november, pro- dam. Polde Lešek, Košnica 38/a, Celje. SENO ugodno prodam. Ma- riia štoklas. Zagrad 105. PLEMENSKE tellce, dve si- mentalki in eno sivko, tež- ke 300 kg ter generalno po- pravljen motor za škodo 1000 MB prodam. Ciril Pin- ter. Lipa 22, 63213 Franko- tovo. VEC ha gorda, tudi v manj- ših parcelah v Mariji Reki, prodam. Jerman, Jurčičeva 5. Celje. ZADNJI nakladalec »rifco«, dober jabolčnik, 12 m^ bu- koo ohranjeno, prodam zaradi rušenja poslopja. Cena po dogovoru. Vinko Martinčič, Stopče 24 , 63231 Grobelno. OBRAČALNIK maraton za kosčilnico BCS, dobro ohra- njen, prodam. Jože Brač- ko, Lekmarje št. 4, Vinski vrh. DVE psihd, domače delo, ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo, v uMcd Ivanke Uranjekove 1, Celje. PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 800 kg, za prevoz materiala, prodam. Franc Bincl, škofja vas 68 a. JABOLČNIK s sodom, 2701, prodam. Planko, Zg. Hudi- nja 31, Olje. VINOGR.'VD, 13 a, s kletjo, v Dramljah blizu Uršiile pro- dam. Ogled vsak dan. Po- nudbe ixxi oznako »Uršu- la«. PRAŠIČA za zakol, od 90 do 100 kg, prodam. Lešek, šen- tja.nž nad štorami št. 27. SP.4,LNlCO tn preproge, vse skoraj novo, prodam. Jože Stančič, Soseska 5, Ž?Jec. NJIVO, 2005 kv. m, prodam ali dam v najem zaradi starosti, po nizki ceni. Po- nudbe p>od »Bližnja oko- lica«. SKOBELNIK (hobelbank), nov, prodam. Anton Pilko, Mala Pristava 5, 63240 Šnmr- je pri Jelšah. GOZD, 65 a, blizu Grobelne- ga tn sladko seno FKDceni prodam. Nova vas 55, Šen- tjur pri (^elju. TRAKTOR sane delfino, po- gon na vsa štiri kolesa, malo rabljen, prodam. Er- nest žekar. Loka pri Žus- mu 72. KOMBI VW, registriran aa leto 1978. z generalno, pro- dam. Podgoršek, štore 21. RAZPRODAJA kokoši nesnic in kokoši za zakol bo od 15. do 25. aprila pri Aloj- zu Kozmusu, v Panečah pri Jurkloštru. ZASTAVO 750, letnik 1971, prodam za 15000,— odlično ohranjena, registrirana. To- ne Kolar, Košnica 13, Go- rica pri Slivnici. VW. letnik 1969, dobro ohra- njen, prodam. Plačilo mož- no na ček. Jožjef Bomvšek, Laze 13, Dramlje. JAJCA, garantirano sveža, že od 1,70 din dobite vsako sredo in petek popoldne ter soboto dopoldne na farmi v Zg. Rojah 23, Šem- peter. MIZARSKI tračni brusilni stroj u.godno prodam. Lju- bljanska 66, Celje. PONY expres, zelo dobro oliranjen, ugodno prodam. Drago Knafelc, Olje, Kers- nikova ul. 7. FEIUiUSONOV dvobrazdni plug prodam. Branko Na- glic, Ljiubeona 87, škofja vas. PRODAM ali zamenjam za vozno kravo: mizarski po- ravnalni stroj (abrihter), del. širine 50 cm ter več parcel za vinograd ald vi- kend. Pletovarje 6, 63222 Svetelka Dramlje. SPAČKA, letnilc 74, ugodno prodam. Marjan Kovač. Arclin 60, škofja vas. HIŠO v središču starega Ve- lenja, takoj vseljivo, pro- dam. Možnost adaptacije. Primemo za obrtnike. In- formacije: dopoldne (063) 850-267, popoldne Vlenoi, Graškogorska 42, Velenje. TRAKTORSKO kosilnico mortl za traktor zetor pro- dam. Jože Korošec, Leveč 1, Petrovče. KOSILNICO alpina z žetve- no napravo, dobro ohra- njeno, prodam. Leopoldina Cakš, Slaiana 11, Šmartno v R.d. LEPO kobilo prodam. Pepca Sumer, Ljubečna 54. FIAT 750, 1. 1972 in fiat 750, 1. 1971, registrirana, pro- dam. Vinko Berdnik, Mali vrh 65, Šmartno ob Pald. ČOLN, plastičen, 2,7 m, ugod- no prodam. Ogled od 17. do 18. ure. Derča, Kersni- kova 20. OSEBNI avto VW 1300, let- nik 1975, prodam. Rudi Kenda, Lahomšek 9, Laško. CITROEN D super 20O0 pro- dam. Šentjur, tel. 741-109. KRAVO, 7 mesecev brejo ali pa drugo z mlekom, pro- dam. Som, Bukovžlak 9, Teharje. HIŠO na Otoku prodam. Po- nudbe pod oznako »Vselji- vo«. SPALNICO, štiri odeje in preproge prodam. Stopin- šek. Tmbarjeva 6, telefon 25-269. SPAČKA, 1975 in moped to- mos avtomatic, 1974, malo rabljen, prodam. Informa- cije: Celje, Zvezna 6, tel 27-632, od 15. ure daflie. DVE mladi kravi, breji dru- gega teleta, prodam. Mar- tin Zor ko, Medlog 36. FIAT 750, letnik 1973. regi- striran marca, ugodno pcro- dam. Tel. 27-760. AVTO zaporožec, letniilk 1975, registriran do febnjarja 1979 in kravo s tretjam te- letom ugodno prodam. Vin- ko Zmahar, Nova vas 20, Šentjur pri Olju. ZARADI prostorske stiske prodam skoraj novo mo- derno spalnico po zelo ugodni ceni. Ogled mogoč vsak dan dopoldne do 10. ure in popoldne od 14. do 16. ure, pri Hiiršman, Na Otoku 2, Olje. ŠKODO, letnik 1971, ugodno prodam. (3gled pri špiljar, Soseska Ložnica 81, Žalec. TRAKTOR ferguson Rakovi- ca, 55 KM, prodam ali za- menjam za manjši. Kari Jakop, Pristava 2, Dobim. VINO »izabelo«, 300 litrov, prodam po ugodni ceni. Anton Kovač, Os ta na grad 65. GS CLUB — september 1972, prevoženih 86.000 km, pro- dam. Slavica Kresnik, Ob železnici 4, tel. 21-816, po- poldne. KUPIM HIŠO, staro ali v slabem stanju, kuipim kjerkoli. So- nja Javomik, Harje 18, La- ško. NOVEJŠO hišo v Celju ali bližnji okolici kup:m. Lah- ko je tudi nedograjena, možna tudi zamenjava za dvoinpolsobno stanovanje z garažo. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek NT pod oznako »Nepremičnine 78«. STANOVANJA OPREMLJENO sobo z loče- nim vhodom, v Celju ali okolici iščem. Javdte po telefonu 26-240, intemo 110 — dopoldne. SOBO oddam fantu. Vprašaj, te i>o telefonu 27-319. FANT in dekle, tik pred po- roko, iščeta sobico, po možnosti s kiibin^o, v O- Iju ali bližnji okolici. Pla- čava vnaprej. Ponudbe p>o- šljite pod otzsnako »Skupna sreča«. SOBO s souporaibo kopalnice in kiihinje t;er garažo od- dam eni ali dvema samski- ma moškima v bližini O- Ta blizu avtobusne in že- lezniške postaje. Telefon (063 ) 24-074, od 19. do 20. ure, razen sobote in ne- ■delje. OPREMLJENO in ogrevano sobo oddam dvema dekle- toma. Ponudbe pod ozna- ko »Centralna«. ZOBOTEHNIK — samska iščem sobo s souporabo kopalnice, kierkoli v Olju in Žalcu Marinka Ulčar, pri d. Dečman, Grčarjeva 11, Celje. CENTRALNO ogrevano sobo z bailkonom nudim starejši asebi ali upokojisnki, za delno pomoč v gospodinj- stvu. Informacije: Jenkova ulica 24, Celje. MLADA inženirka takoj po- trebuje sobo s kopalnico in posebnim vhodom v Ce- Iju. Ponudbe pod oznako »Nuino«. ZAPOSLITEV NA DELO sprejmem kvalifi- ciranega ali priučenega av- tomehanika, v uk pa dva v.ajenca avtomehanične stro- ke. Avtomehanik Brance Miran, Laško, tel. 730-026. RAZNO. KOŠNJO oddam v najem. Franc Kregar, Zvodno 28, Olje. ODSTOPIM vrstni red za za- stavo 750. Kohne, Tsliar- ska 45, Celje. RAD bi sipozinal vdoa^o, ki bi imela svojo hišo aili manj. še posesti. Naslov dobite pn Jožetu Teržanu, Stude- nec št. 3, p. Zg. Ponikva. TRIURNO doipoldansko var- stvo za 2-letno punčko iščem. Javite po tel. 25-G82 aU 24-540. KRZNAPvSTVO Rudd Se&. Zidanškova 18, Celje,^ vešča cenjene stranke ^ hkrati naproša, da zarj seUtve prevzamejo svqa izdelke do 22. aprila 19JJ Obenem sporočajo svoj ^ vi naslov: Rudi šeško,Ca^ karjevo nabrežje 7, Lj^v Ijana. Naše geslo: vaše dovolj stvo — naš usp^ Se priporočamo! ' KEMIČNA čistiiilnica Marji^ Gradec, Laško, čisti ^ ugodni ceni: tapisome, ^ sone, preproge, oblaizAnjen,) pohištvo tn sedeže avton^j^ bilov na najnovejši sdstetj' vakuum-extr akcije (glo\^^ sko čiščenje). Natančnejžj navodila — informacije "p, telefonu 730-761, od 17. ^ 19. ure. ^S — t3. aprii 1978 NOVI TEDNIK — stran 23 m™ . poiroiiila C|2a »ecielijRko dobro jiurtiro: (l>eiž!i, beirvna oddaja iz cik- la Moč aborovskeiga Bvoka 10 625 ^jj. KJeir{gt3>eir: Onmitovčani — ■ Darvna nadaljevainfloa jjjCaj je narobe: Povedala ti \)om, mladiniski fckn ^ M0ZB.:fe J Kmetijska oddaja Jpoo-očila (do 12.35) Biritoniska eeicafeHopedija Okrogli svet poro6iila a Bokjcimet Koan^ia-Skrnin : Aero-Celje — pmenos, v od- moru športna poročila im propaganjdna oddaja j5 KiTridni za pffitmesTjavo, repor- taža IXui delfinov — barvni £xjfn gBarvTia risanka jjTV dinevoik 2 Pnopaganrina oddaja D D. Jovanovič: Olslsitnica ma- ture, bajT^vTia nani7,anka Ko- nec tedna j5 Propagandna oddaija 0 Kotor — barvna dokrsmen- tama oddaja JO TV dnevnik 15 Risanika SO gpo:-tm pregfed !5 Porofiiila n-E3>eljek I6TV v šoli: Maibematilca, Ni- iDoila Tesla, Stolčke in pol- ži, Živi sveit in fizika JO TV v šoli: Materinščina, Ri- sanka, Ziemljepis iHITV v šoli: Za najmlajSe (do n.») (6 TV v šoli — ponovitev (do 16.00) [05 Ljudje tn zemlja (pooovitev) Paroeiia po Vrtec na obiatou: Po laivSe- r vih stopinjah — I. ded k Britajnsika emcakiopedija — barvna serija IS) Obzornik mo Da borno laže odločaJi: Kaj 1 je delovno razanerje ■ Oes in radunanije p Mozadk B Mladi aa mlade p Ba.-vna risanka POT^/ dnevnik 156 Propagandna oddaja [»A Hieng: Večer žeaino«', I pcedstava MGL po ProiDagandna oddaja p5 KuiltiKTie diagonale p TV dnevnik REK * TV V šoli: NeniSčina, Živa bitja, Mateonatika, '1'V knjiž- ndca. Delavsko samompraviJa- nje dO TV v šoli: Risanka, Glasbe- ni pouk (do 11.05) X) TV v šoli — ponoviitev (do 16.00) R Šolska TV: T-jTizsem Mine in eksplioeiv v boju proti taiikom (do 16.45) B Poročila * Glasba pned kamero W Obzx>mik W Pi.sand svet — bairvna odda- ja 15 Mozaik * Ju^oslovaniska tiriimska tele- vizija — barvna oddajja ^ Barvna risanika 20 Cikcak * TV dneiviidk ^ Propagandna odijaj' 2J Mednarodna otozorja M. DamibroTvska: Noči tn dnevi -— barvna nadalrievartka * TV doetvniik *' Veliki mojF?tf«r •5 Poročii^a *TV v &olfc Dne-mik 10, fPK Osijek, Bneingeitsiki vari, i4«ra- tec v filmu »TV v Soli: Kocka, kocka, Risanika, Fitai (do 11.10) * S. Makarovid: Kosovirja na tet.e.5i žlici, barvna nadaiDj. * Popotovanie v dečeflo Iiutk — ^ barvna serija * Obox)(mik " Ne pretsrite: Obnovljeni grad Zomono * Mozaih " Od vsakega Jiutra raste dan; Toilman, bairvna odda a 19.15 BiiiPvna risanka 19.20 Cikcaic le.St, TV dmenmak 10.56 Pnopa^jandna oddaja 20.00 Film tedna: Hac>lanski nevlT — barvni fiten 21.45 Propagandna oddaja 21.60 MiniatAine: Operne arije a Berlina 22.00 TV dovenik četrtek 9.20 TV v šoli: Kmečki upor na Hvaru, Avstralija, Elektroni- ka 10.00 T V v šoU: Francoščina 10.30 TV v šoli: Risanka, Fizika (do 11.05) 16X0 TV v šoli — ponovitev (do 16.00) U6.00 Šolska TV: Turizem, Mine in eksploziv v boju proti tan- kom (do 16.40) 17.10 Poročila 17.13 VeUke reke: Nil 18.15 Obzornik 18.26 Mozaik 18 30 Profesor Baltazar — barvna risanka 18.45 Tehtnica za natančno tehta- nje — barvna odd. TV Beo- grad 19.15 Barvna risanka 10.30 TV dnevnik 10.56 Propagandna oddaja 20.00 Obleka, to sem jaz, barvna oddaja TV Novi Sad 20.30 Propagandna oddaja 20.3o Cile — red, delo, poslušnost — barvna dok. oddaja 21.45 TV dnevnik 22.00 I-Iiniature- Kitarist Pedro So- ler FETEK 9J0O TV v SoU: Buščin«, Od pet- ka do petka, Morje (Zg) 10.CO TV v šoli: Angleščina, Ri- sanka, Zgodovina (do 111.06) 15.00 TV v Soli — ponovitev (do 16.00) 17.20 Poročila 17.25 Polieder H 3 — barvna od- daja TV Zagreb 17.40 Ostržek — barvna serija 18.03 Obzornik 18.15 Cez tri gore . . . Kvintet bra- tov Zupan, barvna odd. 18.40 Mozaik 18.45 Človekovo telo — izobraže- valna serija 19.15 Barvna risanka 10.20 Cikcak 10.30 TV dnevnik 19.56 Propagandna oddaja 20.00 Zabavno gla.soena oddaja 21.00 Razgledi' Kalabrija ob robu gospodarskega čudeža, barv- na dok. oddaja 21.50 TV dnevnik 22.05 Propagandria oddaja 22.10 Serpico — serijski film 22.55 Poročila SOBOTA 8.0O Poročila 8.05 Profesor Baltazar — barvna risanka 8.16.S Makarovič: Kosovirja na leteči žlici — barvna serija 8.30 Vrtec na obisku: Po iovče- vih stopinjah — I. del 8.45 Tehtnica za natančno tehta- nje — barv. oddaja TV Bg I 9.15 Pisani svet 9.50 Dokumentarna oddaja Študij na univerzi: Strojni- štvo, barv. oddaja G. DurieuK: Paul Gaugin — barvna nadaljevanka Jugolsovanska trimska tele- vizija — barvna oddaja Poročila 15.40 Poročila 15.45 Propagandna oddaja 16.50 Nogomet CS-vena zvezda : Sarajevo — prenos v odmoru Obzornik 17.46 Navihani fantjje — barvni film 19.15 Barvna risanka 10.20 Cikcak 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.CO A. Newman: Šopek z bode- čo žico — TV nadaljevanka 20.50 Propagandna oddaja 20.56 Marnie — barvni film 2:1.00 TV dnevnik 23.15 eas 23.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Simpozij o prirodi, zdravju in lepoti (Zg) 18.45 Gledališče v hiši (Bg) 19.30 TV dnevnik (Bg, Zg II) 20.00 R. Wagner: Mojstri pevci — III. del (Bg II) 21.20 24 ur (Bg II) 21.40 Feljton (Bg 11) 22.20 športna sobota (Bg II) 22.35 Kronika Sterijinepa pozo/ja (do 23.20) (Bg II) KINO UNION: do 16.4. jugoslo- vanski barvni film »Ne nagi- baj se ven« 13.4. ob 20. uri filmsko glediališče za odrasle: ameri- ški barvna film »Oirešitev« od 17.4. dalje ob 15.30. 17.45 in 20. uri ameriški barv- ni film »Bitka aa Midway« METROPOL: do 17.4. ame- riški barvni fiikn »Kaskadeir- ji« od Ifl. 4. dalje ameriški barvna film »Uličarka« 15.4. matineja ob 10. uri: ameriiki barvni film »Najbodj nori rally na svetu« DOM.: do 16.4. francoska barvni film »Težki dnevi pod- zemlja« od 17.4. dailje hong3«>n&ki barvni film »V zmaoevem gnezdu«. Četrtek, 13. aprila, ob 19.30 — V. Zupa: »Prolog«, L. IM- ca-G. Giaoosa po V. Sardo- uju: »Tosca«. Gla&ba, G. Puc- cini. V. Zuppa: »Epilog« — za IV. mladinski abonma. Petek, 14. aiprila, ob 15.30: »Prolog — Tosca — Epilog«. ZsL V. mlaidirksiki aibosnina. S<*ota, 15. aprila, ob 10. uri: »Prolog — Tosca — Epdlog«. Za 3. šolski abonma; ob 19.30: »Preobrazba« — balet- na repriza Pletsnega gledali- šča Celje. Ponedeljek, 17. aprila, ob 19.30 — Tone Partljič: »Osku- bite jastreba« — gostovanje v Novem mestu. Torek, 18. aprila, ob 10.30 — F. X. Kroetz: »Moška za- deva« — gostovanje v Za- gorju. PROM. NESREČE TEŽJE RANJEN... Voznik osebnega avtomobi- la DZURO HOBORKA, 24, iz Šoštanja je v križišču Tom- šičeve—^Kidričeve in Efenko- ve ulice v Velenju izsiljeval prednost oziroma zaprl pot motoristu IVANU AVBER- ŠKU, 39, iz Lopatniku, ki se je zaletel v levi bok osebne- ga avtomobila tn padel ter se težje poškodoval —- ima zlomljeno desno ključnico ter poškodbe po obeh nogah in po desni roki. NI SE HOTEL UMAKNITI Po Efenkovi ulici v Šent- jurju sta hodila po desni strani dva pešca, eden od niju, BRANKO ZUPANC, 24, iz Podgorja pa je hodil cik- cak po cestišču. Dohitel ju je voznik osebnega avtomo- bila FRANC MASTNAK, 21, iz Bukovja, kateremu se Zu- pane ni hotel umakniti. V zadnjem trenutku ga je drugi pešec potegnil na desno stran, voznik pa je Zupanca kljub temu zadel v desno tako, tako da je padel in se lažje poškodoval. PREHITRO PREHITEVANJE Voznik osebnega avtomobila SREČKO LORBEK, 44, iz Šentjurja je v kraju Nova vas prehiteval osebni avtomo- bil in vozil tako hitro, da ga je po prehitevanju v blagem desnem ovinku zaneslo na levo. Tu je trčil v zidan hlev, nato ga je obrnilo za 180 sto- pinj, ponovno je z desnim bo- kom zadel v stavbo, se pre- vrnil na streho in zapeljal čez cesto na d^no stran, kjer je avtomobil obstal na kupu gra- moza. Voznik se je tako hu- do poškodoval, da je na kra- ju nesreče umrl, materialna škoda pa je tudi zelo visoka — okoli 200.000 dinarjev. ŽE POŠKODOVAN AVTO BRANKO BRACIC, 22, iz Velenja je vozil po Šaleški cesti v Velenju, ko se mu je med vožnjo odprl sprednji pokrov (avtomobil je že bil poškodoval, poteklo pa mu je tudi že prometno dovoljenje). Voznik Bračič je zato zaviral in zapeljal v desno, tu pa je zbil invalidski voziček, s ka- terim se je peljal JANEZ SERDINSEK, 40, iz Velenja. Voziček se je prevrnil in Ser- dinšek je padel po cestišču ter se poškodoval po levem kolku. OB ČELNEM TOČENJU UMRL Voznik kombija, last Pogreb- nega podjetja Celje, ALOJZ ŠTUKEL, 42, iz Celja je vozil skozi Vrbno in prehiteval sku- pino pešcev. Opazil je avto- mobil, ki je vozil iz nasprot- ne smeri in zato zavrl. Ker pa so bile na kombiju pokvar- jene zavore, ga je zaneslo v levo, kjer je čelno trčil v osebni avto, ki ga je vozil JO- ŽE RATAJC, 31, iz Stopč pri Grobelnem. Trčenje je bilo tako močno, da je voznik Ra- tajc na kraju nesreče umrl, težje pa sta se poškodovala dva sopotnika v njegovem av- tomobilu, škode je za 40.000 dinarjev. ALI PRAVILNO VZDRiU.IKTE SVOJ AVTOMO- BIL IN JE TO VZDRŽEVANJE N.\Jt:ENEJŠE? AMD glander ima avtomatsko elektron.sko pneumatsko vo- deno avtopralno stezo, katera obratuje vsak dan od 6. do 20. ure in vsako soboto od 6. do 13. ure. Ce- na posaniezne!!;a pranja je 30 din. Člani lahko kupi- jo pet abonmajskih blokov z 20'! o članskim popu- stom, v pralnici lahko vozilo operete in priporoča- mo, da ga za^itno voskate po treh zaporednih na- vadnih pranjih. Z zaščitnim voskom vozilo zaščiti- mo in dosczcjno visok sijaj. Zaščitni vosek ščiti vo- zilo pred korozijo ln vsemi vivmenskimi vplivi. Če tako vzdržujemo vozilo, je tudi kvaliteta pranja mnogo iMljša. V našo avtopralnico bo v najitrajšem času nameščena naprava za talno pranje. To pome- ni, da bomo vsakemu vozilu oprali tudi podvozje, kar bo zelo pomembno pozimi, ko je na cestah veliko soli ln tudi poleti, ker ne bosta prah in bla- to vplivala na posamezne vitalne sklope vozila, ka- teri sicer zaradi tega mnogo hitreje odpovedo. Po- st<>i>ek celotnega opisanega pranja, s talnim pra- njem, traja samo tri mnute. Za pranje svojega vo- zila porabite na teden 30 ali 24 din in tri minute. Ce ga operete sami, porabite tri ure ui onesnažujete okolje, kar je veliko dražje kot vsi ostali izdatki. Tako porabljate še to malo pitne vode, ki jo pre- more celjski vodni bazen. Naša pralnica ima lastno Ka.iel,ie. Pričakujemo vas, sporočite nam želje, prl- pomtie fn kritike, potrudili se bomo v dobro moto- riziranih ol>čanov. ŠPANSKE RAZGLEDNICE (2) PRISTAN SEVILLA ZNAMENITI PLES ANDALUZIJSKIH CIGANOV PIŠE ERNEST REČNIK Avtobusna vožnja od Grana- de preko Ecije v Sevillo, ki je trajala dobre štiri ure po lepi pokrajini, posejani z oljč- nimi nasadi, vinogradi m umeuio namakanimi polji, je bila prijetna. Sevilla s svojimi 650.00 prebivalci leži ob reki Guadalquivir, ki se razširje- na s kanali pri Cadizu izliva v AilanLski ocean. Po reki plo- vejo tudi velike ladje, ki ima- jo pristanišče v Sevilli. Po- krajina je nižinska in je od- prta proti jugu, zato ima tudi izredno prijetno meliko sre- dozemsko podnebje. Nedvom- no to prijetno podnebje vpli- va čudi na južnaški tempera- ment prebivalstva. V tem mestu so veliki skla- datelji Rossini, Mozart in Bi- zet dobili navdih za svoje ve- like operne stvaritve. Tu so »doma« Seviljski brivec, Figa- rova svatba, Don Juan tn Car- men. Park Marie Luise s špansko palačo, ki je bila zgrajena za kolonialno razstavo leta 1929 se splača ogledati — ne sme- mo pozabiti, da je imela Špa- nija nekoč ogromno kolonij, ki so ji prinašale težak kapi- tal. Mogočna katedrala, zgra- jena v gotskem slogu, je za baziliko Sv. Petra v Rimu druga največja cerkev na sve- tu. Zgradili so jo na istem mestu, kjer je prej stala ma- verska mošeja. Njen 93 m vi- soki stolp — imenovan La _Gi- ralda je bil zgrajen ob koncu 12. stoletja kot minaret. Vsled svoje lepote so ob gradnji ka- tedrale ta mogočni minaret pustili tn ga preuredili v zvo- nik. V notranjosti zajetnega stolpa je polžasta pot, po ka- teri smo se vzpeli na visoko ploščad pod zvonovi, odkoder je prekrasen razgled po veU- kem mestu in okolici. Španijo smatrajo, odnosno so jo, za najbolj katoliško de- želo, v kateri je trajala sveia inkvizicija dobrih 650 let. In- kvizicija je bila nekdanje cerkveno sodišče, ki je bilo naperjeno proti krivovercem, ljudem svobodnih misli, znan- stvenemu delu, ki se ni po- drejalo cerkvi in upornikom fevdalizma. Ta krvava inkvizi- cija je s svojim grozovitim terorjem, mučenji tn sežiga- njem živih ljudi na grmadah terjala v katoliških deželah Evrope na stotisoče nedolžnih ljudi. Tudi pri nas so v no- vejši dobi nekateri belogardi- stični duhovniki v imenu Kri- stusa kralja zverinsko mučili ujete partizane in pristaše OF ter jih nedolžne ubijali.., »Zanimiva« je tudi ugotovi- tev, da se je v Španiji še sko- raj 30 let po koncu nemškega naciznia in italijanskega fa- šizma obdržal Francov faši- stičm režim, ki je neusmilje- no obračunal s slehernim pri- stašem demokracije in na- prednih stremljenj. Pa še ta podatek — v Španiji od pri- četka inkvizicije ob koncu XII. stol. pa vse do leta 1956 noben prebivalec, ki ni bil ri- mokatoličan, ni imel naj- osnovnejših državljanskih pra- vic. Kot vemo so se s smrtjo diktatorja Franca prilike v Španiji znatno spremenile — tudi mi Jugoslovani imamo sedaj z njimi redne meddržav- ne odnose. Kdor potuje v Španijo, po- sebno pa v Sevillo si mora ogledati znameniti ples anda- luzijskih ciganov, ki mu pra- vijo flamenko. Ob izredno ži- vahni muziki so nastopali sta- siti mladeniči v širokih črnih hlačah,, črnih prilegaj očth te- lovnikih tn črnih klobukih s širokimi krajci. Senjorite, to so mladenke, so imele široka, do tal segajoča krila živih barv s prilegaj očimi životki ter ogromnimi obročastimi uhani v ušesih. Ritem plesne- ga koraka je enkraten, ta ri- tem pa še poudarjajo s kasta- njetami s katerimi pokajo po taktu da je kaj. Da ogled teh plesov, ki silno razgibajo gle- dalce ni čisto poceni, je ra- zumljivo ... Reka Guadalquivir z rimskim mostom Prijateljica postelj je stenica. Pravijo, da nepridipravka zdrži v pogrošnih hotelih tudi mesece brez hrane, da bi se na prvem gostu, ki pride, nažrla Icrvi do izobilja. Stenice, pravijo ljudje, se zaredijo v prahu. To najbrž ni res, da bi nastale kar iz umazanije in prahu, toda res bo, da se pojavijo tam, kjer je čistoča hudo zapostavljena. Tale pošast na sliki je lOOO-kratna povečava. SE PREVEČ MNOŽIMO? Thomas Robert Maltus je pred desetletji razvil teorijo, da se človeštvo množi mnogo hitreje kot pa narašča pro- izvodnja sredstev za življenje. Sodobna sociologija ugotav- lja, zlasti pa strokovnjaki Združenih narodov, ugotav- ljajo, da prebivalstvo naglo narašča zlasti v tistih drža- vah, kjer so na stopnji ne- razvitosti, oziroma so v fazi postopnega razvoja. To je tudi eden od vidikov razlik med razvitim severom in ne- razvitim jugom. V mnogih državah so z administrativni- mi posegi (Indija) poskušali omejevati rojstva, vendar brez uspeha. V naslednjih petih prika- zih ponazorujemo, kako se je svetovno prebivalstvo množilo v zadnjih 2500 letih: V ČASU GRADNJE PIRAMID 2500 let pred našim štet- jem, ko je pod piramidami v Gizah cvetela staroegipčan- ska civilizacija, je bilo ko- maj nekaj več kot 100 mili- jonov ljudi. Razprostranjeni so bili v rodovitnih ravninah ob rekah in v toplejših ob- močjih. OB PRELOMU STOLETJA Ob prelomu stoletja, na za- četku 20. stoletja, ko je na- predovala civilizacija, medi- cina, ko so se izboljšali živ- ljenjski pogoji, je bilo na naši zemlji že 1600 milijonov prebivalcev (več kot milijar- da in pol). V ČASU KRIŠTOFA KOLUMBA V petnajstem stoletju, ko je Krištof Kolumb s svojtmi ladjami na jadra pristal na ameriških otokih in celini, je bilo na svetu že 450 milijo- nov ljudi. Toda v tem času je kuga omrtvila cele pokra- jine. V TEM NAŠEM TRENUTKU Okoli 4 milijarde nas je. Na zemlji je postalo tesno. V raizvitih deželah je preobi- lje, večji del človeštva je pod življenjskim minimumom, rm robu ali pa sredi najhujše lakote.- Vsako sekundo se ro- dijo štirje novi zemljani. CEZ ČETRT STOLETJA V petindvajsetih letih nas utegne biti že 6 in pol mi- lijard. Na prelomu tisočletja bo še bolj resno na tej naši »vesoljski ladji«. Tudi če bo- do izkoriščene vse možnosti za pridobivanje hrane, bo omejevanje rojstev edini iz- hod iz težav. NEUSPEH V INDIJI Da bi zmanjšali število rojstev, so v Indiji pred časom sprožili obsežno akcijo za kontrolo rojstev. Metode so ob- segale tablete proti zanositvi, telinična sredstva za prepre- čevanje in celo trajno sterilizacijo (na slild množično steri- liziranje v neki delhijski kliniki). Toda rezultat je bil skoraj ničen. Akciji so sledili predvsem pismeni in izobraženi ljud- je, le-li pa imajo dovolj sredstev za preživljan,ie otrok. Med- tem so sc neuki, najbolj zavrženi reveži z ulice še naprej razmnoževali brez vsake omejitve. Teli pa je v Indiji ogromno. NOVI TEDNIK - Giasilc 3t)čmskih orgir.izacij Socialistične zveze delovnega ljudstva CJelJe Laško Slovenske Konjice Šentjur Šmarje pn Jelšah id Zaiec — Ureaništvo: Celje, (3 regorčičeva 6, poštni predaj 161 Nar^čnma in jgiasi: Irg V Kongresa 10 — Glavm m oagovomi areintK: Milan Seničar, tenmčm ureonik; Drago Medvea — Reaakcija. Milan Božič Jure Krašoa'ec, Mateja f*odjed, Vojko Rizmai Brane Stamejčič (odg ui Radia Celje), Damjana istainejčič. Zden- Ka Stx)par Miienkc Strašek Janez Vederuk r^ne Vrabi — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGF »Delo« LJubljana — Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne 3»^evilke 4 din — Celoletna naročnina 180 lin polletna iH) din Zh inozemstvo le cena dvoma TeKoči račun 501U2-60K'(I012 CGP »Delo« LJubljana - Teieton 22-369, 23 105, ooiasi in narc-čnina 22 800.