izdaja cp »gorenjski tisk« " urejuje uredniški odbor - glavni urednik slavko beznik - odgovorni urednik gregor kocijan - tel.: uredništvo in .uprava 21-90, glavni urednik 24-75 - tekoči rac. pri komunalni Banki v kranju 607-70-1-135 LETO xiv KRANJ, SOBOTA, 25, NOVEMBRA T961 ST.f34 ▲ IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA »58 KOT POLTEDNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Jože Mihelič -novi predsednik IbLO Kranj četrtkovi seji obeh zborov ObLO Kranj so izvolili novega Predsednika občine. Soglasno je bil izvoljen odbornik tovariš Jože Mihelič iz Kranja. Tovariš Mihelič je dovolj po-znan, zato ga ne bi kazalo ob tej Priložnosti še posebej predstavljati. Zato naj zadostuje 1«» nekaj Podatkov: rojen je bil 1922. leta v Ljubljani; že kot 19-Ietni fant se vključil v narodnoosvobodilno borbo in je nosilec Spomenice 1941. V teh letih so mu bile zaupane Drdvsem politične dolžnosti. Po i948. letu je odšel iz JLA in je služboval v raznih krajih Slovenje. Zadnja leta je bil zaposlen °a Tajništvu za notranje zadeve OLO Kranj. Vsa leta po osvoboditvi je požrtvovalno in uspešno deloval v raznih političnih in družbenih organizacijah. Pred petimi leti so ga izvolili tudi za Predsednika športnega društva Triglav v Kranju. Ob izvolitvi za predsednika občine Kranj se je tovariš Mihelič takole —zahvalH prisotnim odbornikom obeh zborov: »Zahvaljujem se vam za zaupanje, s katerim mi dodeljujete njesto predsednika občine. Prepri-can sem in želim, da bo naše delo tako uspešno kot doslej. Hkrati obljubljam, da bom napel vse sile v Prid komunalnega življenja v občini. Želim pa si tesnega sodelovanja z vsemi, ker bomo le v tem Primeru kos problemom, s kateri-Pl se srečujemo vsak dan v naši občini. - S. S. Pri reševanju socialno-varstvenih problemov naj sodeluje celotni mehanizem komune TEŽIŠČE DELA MORA BITI TAM KJER OBČANI ŽIVIJO IN DELAJO Na svojem četrtkovem zasedanju je Ljudska skupščina LRS sprejela resolucijo o nalogah komune na področju socialnega varstva. Ker je iz vsebine resolucije jasno razvidno, da je težišče dela pri reševanju socialno-varstvenih problemov na komuni ter njenih krajevnih in stanovanjskih skupnostih, je prav, da o njej spregovorimo nekoliko obširneje. Omenjena resolucija pomeni znaten korak naprej pri delu na področju socialnega varstva, saj opozarja na to, da nam sedanji pogoji omogočajo, da preidemo od dosedanjega pretežno kurativnega in nesistematičnega dela preko upravnih organov k višji obliki dela za družbene pomoči potrebne državljane. Resolucija predstavi komuno kot organizatorja in koordinatorja dela v stanovanjskih m krajevnih skupnostih ter v okviru gospodarskih organizacij, torej v skupnostih, ki. so najbližje problemom in bodo zato tudi najlaže našle možnosti za njihovo rešitev. Stanovanjske in krajevne skupnosti so posebno v zadnjih nekaj letih uspešno razvile komunalno in servisno dejavnost, vidne uspehe beležijo tudi pri ureditvi otroškega varstva, drugi vidiki so-\ cialnega dela pa so ostali nerazviti. Tako se te skupnosti niso ukvarjale z vprašanjem žrtev fašističnega nasilja, z zaščito bolnih, starih, s preventivno zaščito mladoletnikov in drugih državljanov, ki ne morejo reševati svojih problemov sami v okviru svoje družine, ampak so potrebni družbene pomoči. Obenem pa resolucija priporoča tudi gospodarskim organi- zacijam, da urejajo težave posameznikov, ki nastajajo ob naglih gospodarskih spremembah pri nas. Pri tem ne gre prezreti., da je urejanje vsakdanjih vprašanj proizvajalcev prvi pogoj za dvig njihove storilnosti in torej tudi uspeha gospodarske organizacije. Posebna skrb naj bi veljala ženski delovni sili, starejšim delavcem z zmanjšano delovno storilnostjo, invalidnim in bolehnim osebam. Tu bo pomembno vlogo odigrala prekvalifikacija in rehabilitacija delavcev. Vse to, kar predvideva resolucija, pa bo mogoče uresničiti le, če bo uspelo zagotoviti sodelovanje in pomoč vseh državljanov, ki imajo sposobnosti za delo na področju socialnega varstva. Čimveč laičnih strokovnih delavcev iz vrst proizvajalcev samih se bo usposobilo za to delo in se vanj tudi vključilo, tem večje bodo možnosti za to, da dobi preventivno socialno delo pravo širino. Pri tem bo seveda nujno sodelovanje strokovne socialne službe v komuni s strokovnimi socialnimi službami v gospodarskih organizacijah in s stanovanjsko in krajevno skupnostjo. nje teh nalog potrebno zagotoviti udi več materialnih sredstev, kot smo jih v ta namen odvajali doslej, saj so zadoščala le za reševanje najnujnejših primerov, niso pa dopuš ala širšega preventivnega dela. V ta namen bodo ustanovljeni socialni skladi komune, v katere bodo prispevale predvsem gospodarske organizacije, vanj pa se bodo stekala tudi proračunska sredstva, namenska sredstva družbenih organizacij, zavodov in občanov. v skloDU prizadevanj vseh razpoložljivih faktorjev komune pa bo nepogrešljiva strokovna pomoč socialnih centrov. Ti bodo prispevali k hitrejšemu razvoju sodobnih, znanstveno utemeljenih oblik pomoči skupinam državljanov, ki to pomoč potrebujejo. Med prvimi nalogami teh centrov bo tudi Privatni in družbeni interes ZDRUŽENJA V NOVEM ZAKONU O GOZDARSTVU LRS — V ZGORNJESAVSKI DOLINI JE KOOPERACIJA Z GOZDOVI NAJBOLJ RAZVITA Pred Ljudsko skupščino LRS je bil te dni tudi zakon o gozdovih. Zvezna ljudska skupščina pa je tak zakon že sprejela prej. Ta zakon rešuje tiste probleme, ki so v naših krajih najbolj pereči. Spričo tega, da imamo gozdove, ki so večina privatna lastnina, je bilo nujno urediti odnose oziroma možnosti sodelovanja individualnih lastnikov z gozdnimi organizacijami za opravljanje tistih del, ki jih posamezniki ne zmorejo. Na skupščini so ugotavljali, da privatni gozdovi ne dosežejo tistega uspeha oziroma gospodarskega učinka prav zaradi tega, ker primanjkuje obsežnejših skupnih akcij, enotnih načrtov in podobno. S tem so seveda prizadeti posamezniki, jasno tudi družba kot celota. Zakon prav ta dva interesa združuje. Kot vedo povedati na Zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo v Kranju, je ta stvar zelo aktual- izdelava solidnih analiz sedanjega ] na prav v našem okraju. Večina stanja in dobre dokumentacije, ki je tu privatnih goz:*ov. Lastniki omogočajo organom v komuni, da pravilno usmerjajo in vsklajajo delo ter vodijo sistematično politiko na področju socialnega varstva v komuni. — M. s. pa nimajo možnosti, da bi smotrno urejevali ceste, opravljali pogozdovanje in obnovo, da bi se lotili urejevanja hudournikov in podobno. Celo sečnjo, ki je sicer 1^4 Delati v korist celote To je želja kmetijskih inženirjev in tehnikov v Kranju na ustanovnem občnem zboru Kranj, 21. novembra — Po Kra- Skv.pin plenum ObSS in Obč. odbora SZDL na Jesenicah JESENICE, 24. novembra - Sinoči je bil v dvorani Delavskegaj doma na Jesenicah skupni plenum Občinskega sindikalnega sveta in Občinskega odbora SZDL Jesenice. Plenumu, na katerem so govorili o problemih šolstva v jeseniški komuni, prisostvovali so tudi nekateri prosvetni delavci. Skoda je le, da se vabilu niso odzvali vsi prišla jih jo namreč le jr°t*a polovica. Uvodni referat, ki ga je prebral predsednik komisije za ideološko vzgojo pri ObO SZDL An-droj Blenkuš ,je obravnaval tri bistvene stvari, in sicer nov način nagrajevanja v presveti, finansi-ranje šolstva in delo šolskih odborov .Iz razprave povzemamo nekaj misli nekaterih govornikov. Tovariš Caserman je med drugim povedal, da proces prehoda in sprememba družbenega upravljanja na jeseniških šolah traja že eno leto* Kako se to na zunaj vidi, vodo povedati na Pedagoški službi, na Svetu za šolstvo pri ObLO itd. Kako pa je na znotraj v šolah ,pa vedo prosvetni delavci sami .Nekaj konceptov pravilnikov o nagrajevanju je že narejenih. Toda jasne koncepcije o nagrajevanju še nimajo. Se ved- Seveda pa bo za uspešno izvaja-, nju m okolici se veliko govori o i ustanovitvi kmetijskega kombinata, a kmetijskih strokovnjakov nihče ni poklical k razpravi o tem tako pomembnem vprašanju. Tako so ocenjevali inženirji in tehniki kmetijske stroke v Kranju na včerajšnjem ustanovnem občnem zboru v Kranju. Menili so. da bi kazalo o določenih problemih organizirati širšo razpravo, zlasti med tistimi, ki se za določeno stvar zanimajo. Splošna njihova, želja je bila, da bi se večkrat zbrali in se pogovorili o določenih problemih in skušali najti najboljšo rešitev ob posameznih spornih vprašanjih. Upravni odbor pa so zadolžili, naj izdela nrogram dejavnosti te organizacije na c&^r-vi smernic ustanovnega občftega zbora. Kmetijski inženirji in tehniki imajo sedaj v okrajnem okviru ustrezno društvo. Po krajih pa so podružnice. Strokovnjaki te dejavnosti v Skofji Loki so svojo no se pri nekaterih prosvetnih delavcih pojavlja miselnost, kaj se bo prosvetni delavec ukvarjal še s pravilniki o nagrajevanju, češ, to bo že Svet za šolstvo pri CbLO odločil. Tovariš Jože Vari je takole dejal: Zadnjih štirinajst dni je na jeseniških šolah precej živahno med. prosvetnimi delavci prav v zvezi z izdelovanjem pravilnikov o nagrajevanju v šolstvu. Nadalje se je tovariš Vari dotaknil še strokovnega šolstva na Jesenicah in med drugim dejal, da se izobraževalni center Železarne preveč zapira sam vase. Po njegovem mnenju ne bi podružnico že HetatlofilL Včeraj so tako pclružnico ustanovili tudi v Kranju in v to spada tudi trži-ško območje s približno 60 člani. V svojo dejavnost so povabili tudi veterinarje. Ustanovitev prav take organizacije pripravljajo še v Radovljici, in to za celotno jeseniško in bohinjsko območje. K. M. odrejena, opravljajo sami lastniki. To pa nikakor ne zagotavlja smotrne perspektive v tej tako pomembni gospodarski dejavnosti. Da je to res tako, so se že marsikje prepričali tudi lastniki. Tako so že doslej iskali možnosti za sodelovanje s kmetijskimi zadrugami na svojem območju. To je najbolj razvito v sklopu ZK »Dolinka« v Zgornjesavski dolini in tudi v Tržiču. Drugod pa je ta stvar šele v povojih. Sedanji zakon bo sprostil to sodelovanje, ker daje in zagotavlja lastnikom vsestransko korist in organizirano pomoč. Kot prvo delo pa, ki ga bodo skušali v našem kraju opraviti že pozimi v skladu z uveljavljanjem tega zakona, pa je ocena vrednosti lesa na panju. Določena j« namreč prodajna, nikakor pa ne odkupna cena lesa. Imajo osem kategorij za les, od tistega ob cestah na najprometnejših krajih pa do skrajno oddaljenih in težko dostopnih grap ob vznožju Karavank in Julijcev. Eno izmed prvih konkretnih oblik sodelovanja naj bi dosegli v sečnji lesa. V Poljanski in Selški dolini, kjer lastniki niso zaposleni v industriji itd., skušajo sami sekati svoj les, da bi ei tako povišali njegovo prodajno vrednost. Sodelovanje pa jim zagotavlja, da bodo. v kolikor imajo za to čas, (za daljšo ali krajšo dobo) lahko postail gozdni delavci določene organizacije, kjer bodo imeli možnost prav tolikšnega in tudi večjega zaslužka, zakaj na razpolago bodo dobili ustrezno mehanizacijo in podobno. S konkretnim uresničevanjem tega zakona se bodo prav gotovo seznanili lastniki gozdov preko svojih zadrug in skušali njegove smernice prilagoditi krajevnim razmeram in potrebam. K. M. Posvetovanje o povečanju potrošnje mleka Vsestransko sodelovanje zagotavlja uspeli Kranj, 24. novembra (M. S.) — Danes dopoldne je bilo v Kranju posvetovanje o potrebah in možnostih za povečano potrošnjo mleka in mlečnih izdelkov na Gorenjskem. Pobudo za to posvetovanje je dal Okrajni zavod za napredek gospodinjstva iz Kranja, ki je posvetovanje tudi pripravil v sodelovanju z Mlekarno Kranj, Okrajnim odborom SZDL, RK in drugi- Kolo smo posejali ? dani predsedstva posvetovanja o povečanju i Mtlrotinj« mleka med reicratom tov. Košmeljeve Novoletna potrošniška sejma ne bosta razočarala sprava Gorenjskega sejma v branju je uvrstila v svoj program novo obliko sejma, in sicer novo-'°-ni sejem potrošniškega blaga. Wk eejem bo v Kranju od 25. do decembra, na Jesenicah pa od 2a-do 30, decembra. O nekaterih •davnih značilnostih sejma in o nter-mem nomonii wno prod knrt-*i*n že poročni 1, to pot pa bomo t^dvsem spregovorili o gospo-^arrklh organizacijah, ki so prijavno svojo udeležbo. V Delavskem domu v Kranju bo •ehMri zavzemal 1200 m» povrlttM, pa no r.a Ikx!o naslednje *0sP;ke organizacije: Almira Jj" Radovljica, Železni na — Ra-*^°vl jica. Prodajna organizacija fekre - Ljubljana, Oblačila -H"bljana, iz Kranja pa: Flita, Gorenjska oblačilnim, Kokra, Pla-JJ**, Elita, Živila, Deliknteaa, M<)dn in fte nokutere. v Metalurški šoli na Jesenicah bo razstavni prostor zavzemal 750 m3 površine. Sodelovale pa bodo naslednje gospodarsko organizacije. Z Jesenic: Zarja, Rožoa, Delikatesa, Univensal, Almira iz Radovljice, iz Kranja pa Planika, Modna oblačila in druge. Ob.času sejma bo skušala uprava Gorenjskega sejma zainteresirati kranjsko in jeseniško maloprodajno mrežo, da bodo Izložbena okna primerno urejena, kar bo nedvomno prispevalo dnem pred novoletnimi prazniki posebno slovesno vzdušje. In še ena pnsobnost teh sejmov: cono bodo sejotnsk", to so pravi z določenim odstotkom popusta, pa tudi izbira blaga bo bogatejša. -Kaže. da bodo ti občasni sejmi DOitali stalna oblika stikov mod l>o(rošniki in maloprodajno mre 'o oziroma proizvajalnimi podj ''.ji. S. S. smel biti samo tovarniški, marveč * od vseh. Železarna je letos namreč- on zadnji čas ,da tudi v jeseniški občini naredijo perspektivni načrt, kakšne strokovne kadre in koliko jih bo komuna potrebovala. Pomembno je tudi to, da to v osnovni šoli začenjajo otroke poklicno usmerjati. Tovarišica Rremova se Je v svoji razpravi dotaknila stanovanjskega problema prosvetnih delavcev na osnovni šoli v Žirovnici. Prav zaradi toga ,ker niso dobili stanovanj za učitelje, so morali pouk na lolj okrniti. Srečko Krč je govoril o idejnem izobraževanju na šoli, ljudski poslanec Dimnik pa je seznanil vse prisotne s tem, kaj je mzpiavljala včeraj dopoldne Ljudska skupščina LRS. Jesenska setev je za nami. Posevki lepo kažejo, edino ozimni ječmen je pri rasti ovirala suša. V splošnem*je >Jetos potekala setev normalno, Jle semen je skoraj povsod primanjkovalo. Kmetijske zadruge ga Gorenjskem so namreč za letošnjo jesensko setev naročile večje količine semen. Pred setvijo pa so bile obveščene, da teh semen ne bo, ker kalivost ne ustreza predpisom. Tako so zadruge dejansko dobile komaj tretjino naročene količine. Spričo tega so se znašle v neugodnem položaju. Omenjeni letošnji primer nedvomno opozarja, da bo treba vpeljati čvrsto kontrolo nad proizvodnjo semenskega žita in odločno težiti za tem, da se to v prihodnje ne ponovi. OBRAZI IN POJAVI Bilanca nesreč pri delu je strašna. Nezavarovani stroji s transmisijskim mehanizmom so prepogosto grobar naših delavcev. Evidenčne knjige nesreč na delovnih mestih so nenasitne in na njenih straneh nezgode že dobivajo komercialni značaj. Število izgubljenih delovnih dni se v računskem stroju pomeša s povprečno dnevno izgubo narodnega dohodka. Obrati v računskem stroju torej 6prcmene nesreče v denar. Letos smo na Gorenjskem posejali s pšenico 2700 hektarjev. Od tega je posejanih v po godbe p. i proizvodnji 260 hektarjev, na družbenem sektorju pa 126 hektarjev. Z upoštevanjem agromi-nimuma bodo v letošnjem letu gojili pšenico na 200 hektarjih. Z ržjo je bilo letošnjo jesen posejanih 560 hektarov, z ječmenom pa tisoč. V pogodbenem sodelovanju bodo pridelovali omenjeni kulturi na 60 hektarih. Z ostalimi žiti pa je zasejanih 300 hektarov površin. Pogodbeno sodelovanje pa se letos ni omejilo samo na pridelovanje žit. V kooperacijo so zajeli tudi gnojenje travnikov, in sicer približno 300 hektarov. — P. J. KIRMUIIIHHIIHIII mi pristojnimi in za to akcijo zainteresiranimi činitelji. Kljub temu, da se približno tretjina povabljencev ni odzvala povabilu, lahko rečemo, da je posvetovanje povsem uspelo. Dokazalo je namreč, da so vsi tisti, ki opravijo lahko pri tej akciji važno vlogo, za njo zainteresirani in so tudi pripravljeni med seboj sodelovati. Kot najvažnejše gre tu omeniti proizvajalce mleka in mlečnih proizvodov, gostinsko in trgovsko mrežo, zavode za napredek gosoo-dinjstva in družbene organizacije. Razprava je bila zelo obširna in je nudila dokaj popolno sliko o problemih v zvezi s povečano potrošnjo mleka, saj je razumljivo, da gostinci zapažajo povsem druge težave kot na primer predstavniki trgovine, prav tako proizvajalci poznajo drugo stran problema kot zdravniki ali tisti, ki se ukvarjajo s nroučevanicm prehrane naših ljudi. Toda, če bodo pri tej akciji res vsi sodelovali, v uspeh niti malo ne moremo dvomiti. O vseh nepravilnostih in težavah, s katerimi se bo v omenjeni akciji potrebno spoprijeti in so nekatere specifične za Gorenjsko, druge pa veljajo za vso našo državo, bomo skušali spregovoriti kdaj v prihodnje. Odslej bodo nesreče samo še številke. In to številke, ki pomenijo izgubo narodnega dohodka. Te številke bodo romale na številne seje, kjer jih bodo prav tako neprizadeto pretresali, kakor jih je i pretresal računski stroj. Vsa raz-' prava bo samo enoglasno pomilovanje tega ali onega podjetja, ki je na račun številnih nezgod pri delu utrpel tolikšen in tolikšen izpad dohdka. Za drugimi bese- Rnzprava bo dala določene rezultate. Ti se bodo kazali v številnih geslih in naslovih v časopisih — »Preprečujmo nesreče, zaradi njih izgubimo precejšnje vsote narodnga dohodka.« Toda — zaradi njih izgubimo tudi številna človeška življenja . .. Nezgode pri delu moramo torej ocenjevati z dvojnimi merrti. Nihče ne trdi, da ekonomska merila niso potrebna. Potrebna pa so DVOJNA MERILA dami, reševali bodo samo ekonom- tudi tista merila, skozi katera viski problem, tisti problem, tisti dimo ponesrečenca kot človeka in človeški problem pa se bo samo ne samo kot denar. In prav na ta kdaj pa kdaj pojavil kakor iskrica merila v posameznih primerih v vetru. dokaj radi pozabljamo. P. J. !:ill||l!'!'!Tfi!:..i.|!l!||M||||!i||||||||!lliliMi'H|»i.....!!!l!|||||||'|!|tl!ll!!|!||i|!mi!l DOGODEK V BIHACU Pred devetnajstimi leti — 26. novembra 1942. leta se je v osvobojenem Bihaču sestalo 64 vodilnih predstavnikov jugoslovanskih narodov (od 71 pričakovanih) in so se na skupnem posvetovanju domenili za enotno politično vodstvo. Prvo zasedanje AVNOJ je bila velika manifestacija jugoslovanskih narodov za skupni boj, za skupno usodo in skupno graditev nove domovine. Sovražna ofenziva je preprečila udeležbo predstavnikom iz Hrvatske in Slovenije. Ti pa so potem izrazili 6voje soglasje s stališči AVNOJ, tako da je ta organ upravičeno postal osrednje vodstvo revolucionarnega gibanja v Jugoslaviji. Do takrat je bilo vse politično, vojaško in oblastno vodstvo združeno v Vrhovnem štabu NOV in POJ. V zunanjem svetu je bilo do takrat naše revolucionarno gibanje še domala neznano in je begunska vlada imela še polno avtoriteto kot edini in zakoniti predstavnik Jugoslavije in njenega protifašističnega boja. Kljub temu je to zasedanje imelo močan odmev, zlasti pa seveda v Jugoslaviji. AVNOJ je postal osrednji organ narodnoosvobodilnega gibanja. Po tem zasedanju so osnovana podobna politična vodstva po vseh naših republikah. Junija 1943 je bil ustanovljen ZAVNOH (Zemaljsko antifašistično veće narodnog oslobodjenja Hrva'ske), novembra 1943 ZAVNOBiH za Bosno in Hercegovino, novembra 1943 za Crno goro, 15. novembra 1943 za Sandžak, prav tako jeseni 1943 za Makedonijo. Tedaj je bil ustanovljen tudi slovenski narodnoosvobodilni odbor (3. ok*obra 1943). medtem ko je v Srbiji začasno prevzel te funkcije kar Glavni narodnoosvobodilni odbor, ki pa je bil ood pos"Kn:mi oogoji ustanovljen 16. novembra 1941. Vojaški in politični dogodki 60 se razvijali naprej v korist profi-fašističnih sil, tako da je bilo leto kasneje v Jajcu II. zgodovin- sko zasedanje AVNOJ, 1945. leta j H pa je bila v osvobojenem Beogra- I i§ du zmagoslavno in slovesno proglašena republika. ZGRAŽANJE V DELNICAH V Delnicah (Poljanska dolina) se še spominjajo, kaj se je zgodilo 26. novembra 1942. Tistega dne so se nenadoma v vasi pojavili Nemci, ki so jih vodili tako imenovani »raztrganci«. Prišli so naravnost v hišo k Luznarjevim in tam iznenadili tri partizane. Enega izmed teh so na mestu ustrelili, drugega so ranili in potem prijeli in samo eden se je rešil. Naslednji dan pa so se Nemci znova vrnili z avtomobilom in pripeljali k Luznarjevim dva ujeta partizana, ki naj bi povedala nekaj o sodelovanju domačinov s partizani. Nemci so odpeljali Luznarja v taborišče. Domačini pa so se po tem dogodku močno zgražali nad posameznimi Slovenci — domačini, ki so, čeprav včasih pod pritiskom sile, izdajali svoje ljudi. mmi Ljudje in^dogodki Nemirno karibsko otočje je bilo zadnje dni močno naelektrizirano s političnimi silnicami, ki za zdaj še niso povzročile nepredvidenega poskakovanja isker. Crni oblaki, ki se nad Dominikansko republik') zbirajo is vrsto let, so pripomogli, da je v začetku tega tedna prPIo do ostrega trenja, ko sta se vrnila v deželo brata bivšega diktatorja Rafaela Trujilla, ki je »z žezlom in me'em« držal v pokorščini orebivrlstvo Dominikanske republjke dol-^o vrsto let. Po poročnih iz uradnih krogov je predsednik Dominikanske republike Balaguer ob pravem času prokcntroliral varnostne naprave in odločil bitko, ko je razglasil izredno stanje in prevzel poveljstvo nad vojsko in oboroženimi ■Ustni NjeTov glas po radiu je prinV>:l podpcro pri ljudeh. Obrazložil je, da reakcionarni skrajneži pretijo s prevzemom oblasti in z vrnitvijo na črlo države. Ker je vojjka pcnidila podpora predsedniku Beiagucra je bila zmaga kmalu na vidiku. Predsednik republike je zahteval izgon za vse naslednike Trujilla, predvsem za pripadnike družine, ki so v vojski zavzemali še viso- ii »miMtHMiimi li., -i. .. im .....^-..;sxttfiiiiMtiittii»iFtvtMtiiaiiiiif;tiiiiiaiiiHiiitiiiiiiiiii-t;ititiitfini!t!ii:vstfi:iitiiif»itit TiuiiiiiiiiHiiiiuiiiniiiiiiiiiiHiHtiniHlllg ke položaje. Razburjenje v de- bi rada spravila na površje dik- teri bi sodelovale glavne politič-želi se je že poleglo. Politične tatorako dediščino. Odločnost ne stranke v deželi. Hkrati pa stranke so izrazile svojo privr- Amerike je do neke mere pre- nihče nima zagotovil, da ta ali ženost liberalni vladi in trditve, prečila, da kriza ni dobila dolo- ona politična skupina ne bi zada v Dominikanski republiki čene osti napetosti in da se ni netila neredov na vojaškem ali radikalno častijo smeti pred svo- drugače končala. Ameriško la- političnem torišču, jim pragom, kažejo na dobre djevje naj bi spričo takšne ori- Zaostritev bi lahko sledila, če znake. eniacije preprečilo, da bi dikta- sedanjemu predsedniku ne bo Amerika, ki je že doživela ve- torske težnje prišle do izraza, uspelo sestaviti trdne koalicijske lika 'razočaranja na karibskem Najbrž so bili ameriški računi, vlade. Preprek vidijo precej. Pa področju, ni ostala na robu do- da z družino Trujilla ni vredno tudi znakov optimizma je več godkov s prekrižanimi rokami, delati nobenih kupčij, precej vrst. Trdno so prepričani, da bo Potres na Karibskem otoku mi Enote vojnega ladjevja so od-plule v smeri, ki so jo odredili zunanjepolitični kazalci ameriške vlade. Amerikanci so namreč občutljivo zaskrbljeni, da z izgonom bratov nekdanjega diktatorja še niso odstranjene vse skrbi, čeprav izgleda, da je kriza s tem rešena. Lahko bi se namreč zgodilo, da preobrat izrabijo politične skuoine, ki so s svojimi nazori bližje Fidel Castrovi usmerjenosti. Zmotno pa bi bilo iz tega napraviti zaključek, da so se ameriške vojne ladje in rušilci vsidrali v bližini dominikanskih vod zato, da bi dali pod-roro Trujillovlm naslednikom. V Ameriki so namreč že prej govorili, da se v Dominikanski republiki pripravlja zarota, ki dobro ilustrirani z razpoloženjem in s podatki iz prve roke. Ameriško veselje in zadovoljstvo, ker se je kriza premostila brez nepredvidenih protislovij ni odstranilo precejšnje negotovosti. Kako bodo stvari tekle naprej? Skrbi izhajajo iz spoznanja, ker ne vedo, kaj bi morali za naprej storiti in kakšni so izgledi za obnovitev demokratične državne oblasti. Amerika v tem pogledu ne more drugače pomagati kot z izdatnejšo finančno podporo, od katere je v veliki meri odvisna učinkovitost notranjega političnega razvoja. Niro redke napovedi, da bi po utrditvi notranjega položaja lahko prišla do oblikovanja koalicijske vlade pod predsedstvom Belaguere, v ka- »demekratična opozicija« vstopila v novo vlado, čeprav še ni dovolj razjasnjen pojem »demokratične opozicije«. Razen precejšnjih razlik v stališčih političnih strank so zapazili določene znake posrednega vmešavanja od zunaj. Ameriške slušalke so po prvem vtisu močno obrnjene proti Karibskemu področju. Negotovost položaja bi radi čim prej zamenjali v praktični preizkušnji. Ta privrženost kaže v neki skriti obliki že znake precejšnje zmedenosti. Ameriški rušilci namreč niso naleteli na odobravanje v Latinski Ameriki. Trdna vlada bi pomagala, da bi se mnogim v Ameriki odvalil kamen od srca. Zdravko TomažeJ ::iiii!!h!iiiiiiiiiii!iiiiif::;iiuiiiiiiiiiiiii!iiM Nov most-novi problemi Ni dvoma, da nas vse zanima, kako bo z uravnavanjem prometa v Kranju, ko bo novi most čez Kokro izročen namenu. Zato smo prosili referenta za promet pri nimi prostori?« »Ko bo most izročen prometu, bo prepovedano parkirati pred hotelem »Evrcpa« in pred Pcšto v Poštni ulici. Nekaj motornih ObLO Kranj Dominika Mažgcna ' vozil bo lahko parkiralo na levi za nekatera pojasnila. | strani pred mostom, to je pred Na vprašanje, kako bo potekal j tovarno »Exoierm«. Na nasprotni promet od 29. novembra dalje, ko | strani, to je na desni strani mojtu bo most vključen v promet, je j na Hujah, pa bo urejen večji par-odgovoril takole: | kirai prcs'.or, na katerem bodo »Vsekakor pričakujemo precejš- j lahko parkira'! vsa motorna vozila, nji porast prometa, zlasti v sredi- Prostora bo za okoli 89 vozil, šču Kranja. Zato je bilo sklenje- J Ostali parkirni prostori za osebno, da preusmerimo vse kolesar- j ne aviemo" 'le pa bodo pred Preje in voznike vprežnih vozil iz , ."crnovim gledališčein, na Titovem Prešernove ulice — od Titovega trgu, za Delavskim domem, pri trga do Delikatese — v dosegaj enosmerno Tavčarjevo ulico.1 Kolesarjem in voznikom vprežnih vozil bo torej prepovedano vouti po Prešernovi ulici, pač pa se bodo lahko v obeh smereh posluževali Tavčarjeve ulice. Motorna vozila po Tavčarjevi ulici lađi v prihodnje ne boio smela vo ti, in to od hotela »Evropa« do De- kinu Center in pred stavbo OLG in za nedoločen čas tudi na Maistrovem trgu.« Glede parkirnih prostorov za kolesa (kolesarnic), pa je tovariš Mažgon pojasnil, da bodo kolesarji lahko hranili vozila pri Jelenu in na vrhu Mohorjevega klanca. Gle^e shrambe koles v središču mesta še ni urejeno. Te- li kate se. V zvezi s tem ukrepom j "a vprašanja se bodo lotili takoj, bomo postavili ve" novih preme4- • ko bodo za to dani ustrezni pro-nih znakov, ki jih bodo morali j.ori. — Z. Carman koristniki strogo upo Tievati.« »Kako bo v prihodnje s parkir- Ivomisija za sprejem in odpuščanje kadra podjetja INSTALATER KRANJ sprejme — STROJNEGA TEHNIKA in — MONTERJE ZA VODOVOD IN CENTRALNO KURJAVO Osebni prejemki po pravilniku in dogovoru. Nastop službe je možen takoj. Ponudbe oddati na upravo podjetja do 15. XII. 1931. Od?iriTi bodo spomenik Tfeblja (J.) — V tem kraju zaključujejo te dni zadnja priprave za odkritja spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja iz zadnje vojne. Spomenik, ki bo eral pred »Domom pod planino« bodo odkrili na Dan republike ob drseti uri dopoldne. Na Predvečer prazmka bo v gasilskem domu na Trebiji slavnostna akademija v po:aistitev praznika in 20-lctnice vstaje. Na slavnost ob odkritju vabijo tamkojšnji prebivalci vse preživele borce, ki so se borili na tem območju, kakor tudi svojec in prijatelje padlih borcev, talcev in internirancev in vse prebivalce iz blilnje in daljne okolice. Alkoholizem - sovražnik družinske sreče (KONEC) Med temelje družinske sreče spadajo tudi dobri materialni pogoji ,ki so nujno potrebni za obstoj in uspevanje družine kot celote in posameznih njenih članov. Ze takoj na začetku "razmišljanja o tem pa naj bo poudarjeno, da pojem »dobri materialni poboji« nikakor ni istoveten s pojmom bogastva, izobilja, razkošja. Dejstvo namreč je, da se sreča večkrat najde v materialno skromnejše situiranih družinah kot pri bogataših; in končno je splošno znano, da so otroci iz materialno preveč zasičenih družin kaj radi 6puščajo v moralno dvomljive domače zabave po vzorcu iz filma »Prevaranti« in celo tudi v razne včasih precej hude kriminalne avanture. Sploh je materi-alpa plat človeškega življenja sicer neogibni pogoj zanj, vendar pretiravanje pri tem prej škoduje kot koristi; z denarjem je nekako tako kot z gnojem in vodo pri rastlinah: za zdravo rast je važna prava mera. Zlasti je nevarno, da bi se napačno razlaganje načela o plačilu po delu izrodilo v pretirano pričakovanje in zahte-vanje materialne — denarne nagrade za vsako družbeno delovanje in v izmikanje vsakemu neplačanemu delu in da bi se to tudi odrazilo pri vzgajanju otrok. Tako gledanje namreč ne more roditi zdravih odnosov med ljudmi. Torej, da ponovim, materialni pogoji so za srečo v družinah važni, še zdaleč pa niso vse. S tem v zvezi naj navedem zopet iz programa ZKJ poglede na osebna premoženjska vprašanja. »Zveza komunistov Jugoslavije lastnino raznih po- trošnih in uporabnih predmetov, od katerih je odvisno čedalje raz-novrstnejše in udobnejše življenje državljanov, za bistveno osebno pravico in za spodbudne osebne ustvarjalne iniciative. — Izvor osebne lastnine mora bitd delo. Takšne osebne lastnine v socializmu ne odpravljamo, ampak jo moramo zaščititi in zmerom bolj širiti, zakaj socializem v celoti, je usmerjen ne le k splošnemu družbenemu napredku, ampak tudi k doseganju človekove osebne sreče. V tem smislu je za socializem značilna nenehna notranja težnja, da bi čimbolj zadovoljil človeško potrebe, aktivnost, okus, želje itd.« Vsaka družina rabi za svoj obstoj in uspevanje stanovanje jn dohodke. Razglabljanje o resničnih težavah glede stanovanj je odveč, ker ne more nikomur koristiti, pač pa je važno opozoriti, da se dajo tudi skromni stanovanjski prostori s primemo prizadevnostjo in dobro voljo urediti v topel dom. Treba je poudariti, da je važnejše od še tako moderne tehnične opreme stanovanj toplo vzdušje, ki ga ne more ustvariti nič drugega kot prijateljstvo, razumevanje, obzirnost in podobni odnosi med člani družine. Pojem doma sploh ni vezan na pojem tehnične opremljenosti, temveč na vzdušje, tako da je domačnost prej mogoče najti v skromnejših kot pa v razkošnib stanovanjih. Ravno v tem pogledu po so zopet pijanci tisti, ki brutalno uničujejo domove. Dom je v nekem smislu kot vrt poln cvetja, pijanec pa je v tem vrtu kot neumna žival, ki vse potepta. Glede dohodkov družin je iz ci- tata iz programa ZKJ razvidno, da je treba omogočiti čedalje raz-novrstnejše in udobnejše življenje, hkrati pa, da mora biti izvor sredstev za življenje lastno delo. Starii-alkoholiki greše v obeh pogledih. Denar, ki bi ga morali imeti za nabavo vsakdanjih potrebščin "za družino, izdajajo za alkohol, ki je strup zanje same in ki zaradi strahotnih posledic onesrečuje vse člane družine. Kako zelo je tako ravnanje z denarjem tudi gospodarsko nesmiselno, si lahko izračuna vsak 6am s tem, da primerja, koliko bi se za denar, ki gre za alkoholne pijače, dalo dobiti najrazličnejših zlasti za otroke važnih hranil, kot na primer mleka in mlečnih izdelkov, sladkorja, moke, mesa itd. In vsak naj si sam odgovori na vprašanje, kaj se bolj izplača. — Pretirano uživanje alkoholnih pijač pa tudi negativno vpliva na človekovo delovno sposol>-nost in ni slučaj, da se pijančevanju redno prej ali slej pridruži nezaposlenost. Razmišljanja o posledicah alkoholizma so vsekakor osvetlila resničnost postavljene ugotovitve, da je ALKOHOLIZEM SOVRAŽNIK DRUŽINSKE SREČE, in to v nekaterih pogledih sovražnik št. 1. Toda zavedajmo se, da so izvori alkoholizma velikokrat izven moči prizadetega alkoholika, da je alkoholizem bolezen in alkoholik bolnik, ki mu je treba pomagati, ga se reši sužnosti kralja alkohola. Velja pa, da rodi zaneslijvejše ■ uspehe preprečevanje alkoholiz-jma z odpravljanjem vzrokov kot pa zdravljenje alkoholikov. Dr. Marjan Ogrizek POBEGLEGA MOTORISTA SO IZSLEDILI V nedeljo, 19. XI. ob 18. uri se je pripetila težja prometna nezgoda v Jelendol u. Trčila sta motorista Janez Lombar z motornim kolesom KR 14-144, ki je vozil v smeri proti Tržiču in neznani motorist. Pri nezgodi se je teže telesno poškodovala Anica Lombar. Janez Lombar je takoj po nezgodi poklical komisijo in zdrav- niško pomoč poškodovani telefoni čno iz gostilne Jelendol. Neznani motorist in njegov sopotnik sta v tem času zapustila poškodovano ob cesti in pobegnila v smeri proti Tržiču. Motorist in poškodovana sta vedela povedati uslužbencem LM le to, da je bil eden izmed neznancev poškodovan po levi strani lica. Poizvedbe so bile hitre in po treh dneh so neznanega motorista in njegovega pomagača izsledili. Bil je to Jože Sreenik, star 26 let, stanujoč v Podljubelju št. 28, finomehanik v tovarni Iskra Kranj. Omenjenega Odmevi po kairskem sestanku Trojni razgovori, ki so jTS imeli v Kairu prdsednik Tito, predsednik Naser in premier Nehru, so naleteli na velik odmev v svetovnem tisku. Razen splo'nih ugotovitev, da je šlo za sestanek treh đržavnd'kov i evezanih držav, na katerem so proučili svetovni položaj po beograjski konferenei. je večina svetovnih listov zabeležila srečanje kot nadaljevanje prizadevanj neblokovsklh dr*av, da po beograjski konferenci ne smejo držati prekrižanih rok. Mednarodna napetost še vedno traja in se je celo razširila na nova področja, kar zlasti volja za stopnjevano oboroževalno tekmo in 2a obnovitev poskusov z jedrskim orožjem. Kairski časopis »Al Ah ram« naglasa, da je skupno speročilo ena najvažnejših ugotovitev, da je tehnični napredek v zadnjih letih zastavil vprašanje vojne ali miru kot alternativo popolnega uničenja človeštva in njegove civilizacije ali napredka in srečnega življenja ljudi z izkoriščanjem teh pridobitev v miroljubne namene. To stališče po mnenju lista popolnoma izraža pojmovanja in težnje izven-blokovskih držav. Grški listi posvečajo sestanku prav tako precejšnjo pozornost. Vladi naklonjeni »Katimcrini« omenja za-skrbljenost treh državnikov zaradi trajajoče mednarodne napetosti in podčrtuje poziv državam, ki nosijo poglavitno breme odgovornosti, da čimprej obnovijo razgovore o splošni in popolni razoržitvi ter dosežejo sporazum. Neodvisni list »Vima« pri-"naja del sporočila, ki govori o prispevku izvenblokovskih držav, da bi omilili medsebojna nasprotja, odstranili poskuse z jedrskim orožjem in preprečili oboroževalno tekmo. Italijanski listi so obširno poročali o kairskih razgovorih in jih ocenili kot plodno nadaljevanje načel, ki so bila sprejeta na beo-praj ki konferenci. Obširno so poročali socialistični list »Avanti« >in vladni list »Popolo«. dne se je peljal z motornim kolesom KR 14-247 v Jelendol s sopotnikom Alojzom Marki jem, stanuj očim v Podljubelju št. 55. Jože Srečnik je uslužbencem LM pojasnil, da je pred nezgodo popil manjšo količino brinjevca in & je bal prihoda komisije oziroma odvzema krvi, zato sta oba z Mar-kljem pobegnila. Ko je bila vest o nezgodi objavljena v časopisu DELO, j* Srečnik stopil k prijatelju Antonu Megliču v Podljubelj in mu zaupno povedal o nezgodi, ki se mu je pripetila. Tone Meglic je takoj skoval načrt. Sestal se je še 2 Vinkom Bergantom iz Podljubelju in Antonom Kališnikom. Domenili so se, da bodo v primeru »hude ure« dokazovali »lažni ali" bi«, t. j., da so bili tega dne že v popoldanskem času vsi skupaj v Begunjah in se od tam vrnili preko Podbrezij v Tržič in nazaj domov v Podljubelj. Na postaji LM so se enotno zagovarjali, da nihče od njih ni bil v Jelendol" v času prometne nezgode. Anton Meglic je celo dejal, da se J' Srečnik v Begunje in nazaj peljal kot sopotnik na njegovem motor* nem kolesu. Ker je cesta slaba, sta padla pri mostu v Podljubelj*' in je tam Jože Srečnik dobil lažjo telesno poškodbo po glavi- Vsa ta lažna dokazovanja P3 niso zavedla uslužbencev lM' Preiskava je hitro ovrgla lažn9 pričevanja in vrgla novo senco n* moralni lik povzročiteljev nesreče. Ne samo ozek krog Skof ja Loka, 25. novembra — Danes dopoldne ob devetih bo tukaj redna letna konferenca Občinskega komiteja Ljudske mladine. Ker bomo o poteku konference poročali šele v ponedeljkovi številki, bomo tokrat obravnavali in analizirali le nekatere probleme, s katerimi se je v pretekom obdobju ukvarjala organizacija LMS v tej občini. Ugotovitve povzemamo po poročilu za letno konferenco. Ljudska mladina je v preteklem obdobju pričela obravnavati celotno družbeno problematiko kraja, šol in podjetij. Organizacija ZAHVALA Ob tragični smrti ljubega moža, očka, brata, svaka in strica IVANA DOLINSKA se najtopleje zahvaljujemo družini Nemčevi, ki nam je prva priskočila na pomoč in sosedom, ki so nam pomagali. Najlepša zalivala tudi vsem članom lovske družine in gozdno uprave za tolažilne besede, venec, spremstvo na zadnji poti in poslovilni govor. Zahvala vsem ostalim, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na zadnji poti. Žalujoča žena, hčerki, Štefka, Djurica in ostalo sorodstvo Za izraze sožalja, poklonjene vence in cvetje ter številno spremstvo na zadnji poti naše drage mamo MARIJE MALOVRšNtK se vsem toplo zahvaljujemo. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Hribcrniku, organizaciji ZB, govorniku in godbi ter vsem, ki so nam v tem težkem času pomagali. Ostalim, ki so kakorkoli počastili njen spomin, naša iskrena hvala. Kranj, dne 22. novembra 1961 Žalujoči družini Dodlč In Moti Ljudske mladine je na svojih sestankih obravnavala predvsem nadaljnji razvoj mladinske ovHa' nizacije, delavsko in družben0 upravljanje, razpravljala jo 0 problemih v podjetjih, o decentralizaciji delavskega samoupravljanja in podobno. Vsa ta vprašanja so razen aktivov in osnovni'«1 organizacij podrobneje analizirali tudi na plcnumih in drugih posvetovanjih na samem ObK LM* V preteklem obdobju je bii° treba zaradi večjo aktivnosti članov spremeniti oziroma prilagoditi tudi metode dela. Občinski komite je za proučevanje in analiziranji posameznih problemov zbiral ma* terial preko vodstev organizacij LMS, komisij In posameznih aktivistov. Vse to je bistveno vplivalo tudi na kvaliteto poznejših razprav, sklepov In akcij. Ustreznejše oblike in metode dela pa bodo morale najti tudi komisije pri ObK LMS. Te so sicer kadrovsko precej spremenile zaradi preobremenjenosti In deloma tudi zaradi neaktivnosti posameznih članov. Težave P** delu mladinskih organizacij 60 pojavljajo tudi pri obravnavanju pomembnejših problemov v šin^ krogu. Vodstvo organizacij L tri, kovanje pa učenec Andraž Guzelj, medtem ko je prejel učenec j .^"f?*!?-?,-II! * ? Matjaž Cepin nagrado Pionirskega lista. — Nedvomno je uspeh učencev škofjeloške osnovne šole tudi zasluga akademskega slikarja Pavla Bazovičarja in akademske slikarke Dore Plestenjakove. — Učenci osnovne šole v Skofji Loki so si ogledali razstavo v Moderni galeriji, kjer so razstavili njihova dela — (Foto V. R.) Skrbne priprave za praznik Tržič (M. F.) - Tako kot po drugih občinah se tudi v Tržiču pripravljajo na dostojno proslavitev Dneva republike. Na predvečer praznika bo v Cankarjevem domu slavnostna akademija, ki bo združena z razvitjem prapora ObO ZB. Člani pevske sekcije DPD Svoboda bodo izvedli Kli-narjevo Rdečo kan tato v priredbi skladatelja Radovana Gobca. Priprave na proslavo tečejo tudi v okoliških krajih. 28. novembra bo proslava šolske mladine v Krizah. V tamkajšnji dvorani TVD Tutli Občine so pokazali veliko razumevanje za krvodajalsko akcijo. To je doka- zal) veliko število prijavljencev v Boh. Bistrici, na Bledu, v Radovljici in Kropi. V Kropi se jih je PriJ-»vllo 170 v Radovljici več kot 400, na Bledu okoli 500 itd. — Gornjo sliko smo posneli pretekli četrtek v Radovljici na krvodajalski akciji v šlanclrovem domu In prikazuje prvi odvzem krvL pri katerem ugotovijo če Je prljavljenec sposoben /a oddajo krvi. Približno vsakega desetega morajo »aiadi najrazličnejših vzrokov zavrniti ali odložiti za kasnejši čas Partizan se bosta na ta dan zvrstili še dve proslavi, in sicer ob 15. uri za predstavnike JLA, ob 19. uri pa za ostale prebivalce kraja. Spominu na ta zgodovinski dogodek se bodo oddolžili tudi v Kovorju in v Lešah. TVD Partizan v sodelovanju z JLA pa že sedaj organizira tekmovanja v streljanju z zračno puško, v kegljanju in patrolni tek Dneva republike. v Celovcu igralo neodločeno 2 : 2. Gostje so imeli v svoji sredi državne reprezentante in so v izredno lepi in pod Mežaklo doslej najhitrejši igri premagali Jeseničane s 6 :1 a : 0, 2:1, 3:3). Pred okoli 2000 gledalci sta sodila tekmo Leh-tenin (Finska) in Gorše (Jugoslavija). Kranjčanom v korist Jesenice (S_.) — V X. kolu medmestnega šahovskega dvoboja med Kranjem in Jesenicami na 35 deskah so zmagali Kranjčani z rezultatom 18 :17. Po X. kolu je stanje v dvobojih 6 : 4 za Kranj. Na prvih petih deskah pa so bili doseženi naslednji rezultati: Bra-niselj :. Hočevar 1 : 0, Simič : Strumbelj 1 :0, Misjak : Roblek 0:1, Pogačnik : Zeelznik remi, Bartol : Zupan 0 :1. Poleg stanovanjskega čeivorčfca bodo zgradili šolsko poslopje, telovadnico in otroški vrtec, kasneje pa še poslopje družbenih organizacij. Računajo, da bodo vsa ta dela pri gradnji teh objektov veljala okoli 135 milijonov dinarjev. In še kratka zanimivost: Trenutno je v Mojstrani in na Dovjem 320 šoloobveznih otrok. Sola ima sedem razredov .učenci osmega razreda pa se vozijo v šolo v Kranjsko Goro. Najdlje imajo v šolo otroci iz Radovne, kjer odidejo prvi v šolo že ob 5.30 uri zjutraj in se zadnji vračajo ob pol 8. uri zvečer domov. Sedanja šola na Dovjem s tremi učilnicami in devetimi učnimi močmi je za to področje jeseniške komune odločno premajhna. — M. Z. Jeseniški nogometaši na Dunaju JESENICE (U.) - Nogometi, ekipa sindikalne podružnice Železarne Jesenice je v minulih dneh vrnila obisk avstrijski nogometni ekipi ESV z Dunaja, ki je gostovala pred letom dni na Jesenicah. Na Dunaju so jeseniški nogometaši odigrali z moštvom avstrijskih železničarjev prijateljsko nogometno tekmo in zmagali s 4:2. Kje naj se shaja mladina MOJSTRANA (M. 2.) - Problem prostorov za mlade ljudi je v Mojstrani že dlje časa aktualen. Mladina nima na razpolago niti najskromnejšega prostora, kjer bi se zbirala. Torej kaže resno razmisliti, kje dobiti prostore tudi za mladino na Dovjem in v Mojstrani. Gostinci — člani ZK so pregledali uspehe letošnje sezone Kljub vsemu - uspešno STIMULATIVNA VLOGA NOVEGA NAGRAJEVANJA — S PODALJŠANJEM SEZONE BI PRITEGNILI VEĆ STALNIH DELAVCEV — NA BLEDU USTANOVLJEN AKTIV ZK GOSTINSKIH DELAVCEV Aktiv komunistov-gnstjincear, ki je bil pred kratkim na Blechvje-bil sklican z namenom, da bi pregledali uspeh letošnje turistične .ozone in kritično ocenili pomanjkljivosti, da bi jih pač v prihodnje lahko odpravili. Pomenili naj bi se tudi o formiranju osnovne organizacije Zveze komunistov gostinskih podjetij z Bleda. Člani aktiva so ugotovili, da je bila letošnja turistična sezona razmeroma dobra. Po slabih izgledih v maju se je stanje 'znatno popravilo v ostalih^ treh mesecih. Vzrokov za slab začetek sezone je bilo več. Kot najvažnejše so člani aktiva navajali mednarodno politično situacijo, prehod na novi gospodarski sistem z devizno reformo, kar je povzročilo zakasnitev objave in dezorientac i jo cen ©DStdnskih uslug, motnje v zvezi z uvedbo postrežnine, izredno slabo vreme, slabo strukturo gostov (majhna potrošna moč), pomanjkanje osebnih stikov z inozemski-mi potovalnimi uradi, previsoke cene nekaterih gostinskih uslug v mesecih izven sezone itd. Kljub nekaterim pomanjkljivostim in oviram pa nam nekateri podatki pričajo o uspehu sezone. Razen hotela Toplice, ki je imel v letošnji sezoni 5 tisoč nočnin manj kot v preteklem letu, so vsi ostali hoteli zabeležili znatno večji obisk, tako na primer v Park hotelu 5 tisoč nočnin več, v Jelovici 1400, v Triglavu 1000, v Lovcu prav tako okoli 1000. Temu seveda sledi tudi precej višji promet. Precejšnjo pozornost je aktiv posvetil kadrovskim vprašanjem. Vprašanje gostinskega kadra je bilo v pretekli sezoni laže rešljivo kot v preteklih letih. Vzrok za to je predvsem v tem, ker je večina gostinskih podjetij poslovala skozi vse leto in so -tako lahko obdržala večje število dobrega kadra. Ta ugotovitev jasno podpira težnjo po nujnosti izboljšanja zimskih sezon. Chrni aktiva so se zadržali v daljši razpravi o plačevanju gostinskih delavcev po učinku. V vseh podjetjih so bili pravilniki o delitvi osebnih dohodkov skrbno proučeni. Ugotovili so, da je no- j va delitev dohodka stimulativna.. Prav tako so v mnogih gostinskih^ podjetjih naredili znaten napre- ' dek pri delavskem samoupravlja-;.; nju. Temu napredku je vzrokn predvsem v tem. ker je bilo v go- j stinskih podjetjih v zadnjem ča- j su precej stalnega kadra. Člani ; aktiva so menili, da morajo od-,»i igrati pomembno vlogo pri pripra-^ vi nove delitve dohodka in pred-'" vsem vplivati na to, da bo delitev ugodna za formiranje skladov. Na omenjenem aktivu so govorili tudi o postrežnini in menili^ da jo je treba uporabiti v prava namene.V razpravi o festivalni dvorani so se strinjali s tem, da se mora izkoristiti za podaljšanje turistične sezone. Med drugim pa so sklenili, da bodo na Bleda ustanovili osnovno organizacijo ZK gostinskih in turističnih de- . lavcev Bleda. — F. S. M* 6509 Naša najstarejša tovarna čevljev vam je pripravila z novo kolekcijo jesensko-zimskih modelov prijetno presenečenje. — V izložbah naših trgovin po vsej državi lahko vidite zadnje modne kreacije PARIZA, MILANA, ZURICHA in LONDONA. Hkrati s to prijetno novico pošiljamo vsem svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom iskreno voščilo ob praznovanju našega največjega praznika — DNEVA REPUBLIKE Ob *iafyet-sn orazniku Jugoslovanskih narodov -repuDUke - p32i.]ajo vssm delovnim Hudem iskrene ObLO Tržič in vse množične organizacije Trgovsko podjetje MANUFAKTURA RADOVLJICA želi vsem odjemalcem ob obletnici rojstva nove Jugoslavije v prihodnosti še več delovnih uspehov in priporoča bogato izbiro pri nakupu blaga. RUNO tovarna usnja Tržič nudi svojim odjemalcem kvalitetno zgornje usnje po konkurenčnih cenah Priporočamo se svojim cenjenim strankam In jim čestitamo ob Dnevu republike SKOFJA LOKA pošilja vsem dalovnim ljudem za Dan republike iskrene čestitke Kranj čestita ob Dnevu republike in se priporoča za obisk Čestitkam delovnih kolektvov ob Dnevu republike se pridružuje tudi Mssarsko podjetje Tržič Obrtno kovinsko podjetje Skofja Loka želi vsem delovnim ljudem veliko delovnih uspehov in priporoča avtomeha-nične, ključavničarske, kleparske, vodne in inštalaterske usluge KMETflSKA ZADRUGA Skofja Loka čestita vsem delovnim ljudem ob praznovanju Dneva republike in priporoča svoje kvalitetne mlečne proizvode OKRAJNI ZAVOO ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE IN VSE PODRUŽNICE čestitajo ob Dnevu republike vsem delovnim ljudem in vsem delovnim kolektivom ObLO JESENICE vsem občanom in vsemu delovnemu ljudstvu Gorenjske iskreno čestita ob obletnici rojstva nove Jugoslavije Veletrgovina K K AN J E 01 čestiia svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem k in se priporoča za naročila URIVO KRANJ trgovina s kurivom in gradbenim materialom - čestita ob Dnevu republike in se priporoča odjemalcem KRANJSKO GRADBENO PODJETJE Za VMOke in ™i mi se pridružujemo . _ _ . čestitkam delovnih kolekh- IllZke gradnje vov ob velikem prazniku naših narodovi K™ ^15= KOMDNALN! 8EB VIS JESENICE Pralnica in čistilnica čestita k Dnevu republike! V pranje sprejemamo vse vrste perila in obleke ter priporočamo tudi popravilo nogavic, in sicer vsak dan dopoldne in popoldne. Kranj pošilja ob obletnici rojstva nove Jugoslavije vsem delovnim Iiu-dem iskrene čestitke OLJARICA tovarna rastlinskih olj in oljnih izdelkov ĐRITCF pri Kranju Ob 29. novembru — Dnevu republike — vsem delovnim ljudem iskrene čestitke Olje, tehnično olje in razne pogače za prehrano živine samo z znamko »Oljarica« Britof pri Kranju Ob največjem prazniku naše domovine čestita poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu kolektiv tovarne gumijevih izdelkov mm, KRANJ Avtomobilski plašči z zaščitno znamko vam zagotavljajo dober nakup in kvaliteto Prvi znaki staranja se pojavijo na licu iui na telesu, ko žena prekorači trideseto leto: okoli oči se pojavijo sprva pajčevinaste gubice; žena s strahom opazi, da izginja gibčncst njenih mišic. Če nimate denarja in časa, da bi obiskovali redno frizerja ali kozmetičarko, si rezervirajte vsaj en večer v tednu za svojo nego. Okopajte se, manikirajte, napravite si lepotno masko. Ne recite, da se pri vsakdanjem delu dovolj razgibate; to je zelo zmotno mišljenje. Pri delu se razgibajo navadno le določene mizice, medtem ko druge zgube svojo prožnost. Prav gotovo ste opazile, da ste si poleti, ko ste veliko plavali, spet pridobili gibčnost, ki vas je zapustila v zimskih mesecih; in prav gotovo se niste ustrašili ,če je tehtnica pokazala, da ste ptistili nekaj odvečnih kilogramov ob morju ali nekje na Gorenjskem. Pozimi pa navadno ta »aktivnost« zamre. Vendar je samo od nas odvisno, če si bomo ohranili gibčnost iz poletnih dni. Ne prestrašite se takoj, če slišite, da »-gre za« malo telovadbe. Nekaj .lahkih gibov z rokami in nogami ter priipogibanje, vam bo pred spanjem vrnilo vedrino, ki ste jo izgubili žez dan, pospešeno kroženje krvi pa vam zagotavlja trdno spanje. Ne odnehajte takoj, če beste drugi dan občutili bolečine v mi- fj 9 šicah stegna ali rok; to je samo znak, da so vaše mišice dolgo časa počivale. Če ste še tako slabe volja zvečer, mogoče se vam celo »ne ljubi«, se prisilite in napravite nekaj gimnastičnih vaj. Navadili se boste na redno razgibavanje in ne bo se vam več primerilo, da bi se z nedeljskega izleta, kjer ste precej hodili, vrnili na smrt utrujeni. Jabolko pod povečevalnim steklom Hranljivost jabolka prav preseneča: vsebuje tudi do 100 kalorij. Povprečno najdemo v jabolku 80—85 procentov vode, 10 procentov sladkorja, 5 procentov snovi, ki pomagajo uničevati strupe v telesu, 1 % celuloze, 1 % organskih kislin, 0,30 % masti in 0,25 proteinov. Poleg rudninskih snovi (kalcija, fosforja, Da M se odvadili kajenja Če že kadite, raje ne pred kosilom, ker nikotin draži želodčno sluznico. Poskusite raje vzeti men-■tolni bonbon, kadar si zaželite cigareto. Svežina mentola vam bo pregnala željo po kajenju. Vsako željo po cigareti odložite za 15 min.-Ne kadite, kadar berete, delate ali Be pogovarjate. Čeprav ste mogoče •strasten kadilec, kadite samo v pro-etem času. Neokusno rumenilo prstov odstranite z limoninim sokom ali z vodikovim superoksidom. Z mešanico limoninega soka in sode bikarbone si očistite rumenkaste zete dvakrat tedensko (z zobno fcčetko). Cas električnih peči Ko ste vključili električno peč z odkritimi spiralami, morate od časa do časa prezračiti prostor, da bi se obnovila vlaga in kisik v sobi. Prebivanje v sobi, kjer je zrak suh in z malo kisika, vsekakor ni prijeten. Pečico z odkritimi spiralami nikakor ne smete uporabljati v kopalnici. Vlažnost bi lahko povzročila kratek stik. Prav tako se ne smete dotikati električne pečice, ko sedite v kadi polne vode, kar bi vas lahko stalo življenje. Najboljša rešitev za ogrevanje ko-palnice z elektriko je »infra« peč ina zidu, vsaj dva do tri metre od tal. železa itd.) imajo jabolka mnogo vitaminov. Sama lupina jabolka ima dvakrat več vitaminov, kakor samo jabolko brez lupine. Ti podatki nam pravzaprav povedo malo, če nam ne bi zdravniki govorili, da si z njimi daljšamo življenje. Jabolko zjutraj na tešč vam bo najbolje uredilo prebavo, razen tega pa neverjetno vpliva na naše razpoloženje. če uživate mnogo jabolk, se zmanjša nevarnost srčnega krča, jabolčne sestavine pa do neke mero preprečujejo nastanek ledvičnih kamnov. Zaradi teh laistnosti se zelo priporoča uživanje jabolk v vseh oblikah bolnikom in pa otrokom že od šestega meseca dalje. MAH NASVETI © Morda niste vedeli, da se vrata in okna, prebarvana s svetlo barvo lahko odlično čistijo s surovim krompirjem. Najprej lesene dele oken in vrat zdrgnite s prerezanim krompirjem, nato pa s čisto, suho krpo. To sredstvo je zelo učinkovito in razen tega ne škodi barvi kGt vim in milo. © Pomlad v zimi ni tako težko napraviti, kot si mislite. Na nedeljskem izletu pobrskajte za koreninicami trobentic, ciklam in telolia. Naberite tudi nekaj mahu in humusa. Frav gotovo imate kakšno plitvo posodo ali morda velik krožnik, k! ga ne uporabljate več. Na dno krožnika nasujte prst, v katero vsadite gozdne cvetice z listi in vse skupaj obložite z mahom. Mali rastlinjak večkrat tudi navlažite. V nepretopli sobi boste imeli cvetje še pred no-* vim letom. © Če so vam gosti z mokrimi čevlji pustili madeže na parketu, še ni treba, da obupujete in premaže-« te s pasto celo sobo. S čisto volneno krpo, ki pa ste jo dobro ogreli, zdrgnite pod. Razmehčana pasta bo prekrila vodne madeže. r jPovabilo m plesa Včasih se zgodi, da ste povabljeni v zadnjem trenutku, pa iz strahu, da v eni uri ne boste mogli izbrisati z obraza delovni dan, odklonite. No, v 60 minutah se da marsikaj narediti, da bo vaša zunanjost privlačna in da boste notranje sproščeni ter pripravljeni na družabni večer. Pri povabilu v poslednji minuti ne preostane čas za obisk frizerja. Dobro si skrta-čite lase; navlažite jih s kolonjska vodo in navijte na navijalke, ki ste jih »odebelili« z vato. Naslednja etapa je kratko kopanje ali tuširanje s toplo in mrzlo vodo. Lase ste seveda zavarovali pred vlago v polivinila-sto kapo z elastiko, da se tesno prilega obrazu; obenem je kapa dovolj velika, da ne pokvari frizure. S krtačo se krepko zdrgnite, da res ne bo sledu o utrujenosti. S kroženjem si drgnimo telo, in sicer vedno proti srcu. Ne pozabite si splakniti obraz z mrzlo vodo, da se bodo lojnice zaprle. Potem si privoščite 10 minut počitka. Ležite na trdo podlago, če ne na kavč, lahko tudi na tla. Podložite si, glavo z blazino, pod noge pa jih namočite cel kup. Ce ste čez dan veliko stali, vam bo ta počitek zelo koristil. Zaprite oči, globoko dihajte in ne mislite ničesar. (Konec prihodnjič) J • •••••««%<>•••• ♦!«'<•>»♦•♦•••••«•♦♦• • • • • ••♦♦•••» ♦ • ♦».«♦. • • ♦ ♦ • ♦ • • ♦ • ♦• ••.•AV.V.V»ViVflWi • •♦•♦••••••••••• • ♦ « ♦ ♦ * • • * -JS •!•! bodo ubili. če bom komu povedal.« »Kaj naj bi povedal?« »•>a so me tepli.*. »Komu ne smeš povedati?« "»Američanom.« »Američanom?« Guehler je pogledal Pipsa v obrn/. Pod očmi in °knli ust je bilo še videti sledove strjene krvi. »Nemškemu tabori čncnui zdravniku moram reči, ft sem padel na nogometnem Igrišču. Glavnega pravnika so že obvestili. Totem me bo poslal v °'nišnieo. Isto moram reći tudi ameriškim zilrav- *''> kaj bo; storil?.- je vprašal Guehlcr. *Ne vem,« j« dejal Pips. »Zares ne vem.« V barako sta stopila dva bolničarja. Na rokavu sta imela bel trak z rdečim križem. Guehler je vstal in stopil k mizi. »'jutro,« sta rekla bolničarja. Guehler je sedel na stol in molčal. Bolničarja sla imela nemške uniforme. Obnašala sta :e vojaško in niuna polna Ifea so bila zardel in sveža od zime. »Kaj je s temle?« je vprašal eden izmed njiju in s palcem pokazal prek ramena na Pipsa. •. ;.! >n je,« je dejal Guehler. Padel je na nogometnem igrišču, kaj?« Bolničar se je zarezal. Imel je slabe, gnile zobe. Škrbine so štrlele Izpod tankih ustnic. Guehler je slrmr-1 v zobe In ni odgovoril. »Na poledici,« sc je zasmejal drugi bolničar. Pipi je ležal in gledal v bolničarja. »Kaj hočeta?« je šepnil. »Naprej, vstani!« Pips je poskušal vstati, pa Je zavpil in omahnil nazaj na posteljo. »No, nikar se ne pretvarjaj, naglo!« »Ne morem,« je zašepetal Pips. »Glavni zdravnik te čaka, takoj le bo prišel zdravili. Naglo, vstani!« Pips je znova poskušal vstati. Nakrcmz.il Je obraz in tiho zastokal. Navzlic temu je zravnal zgornji del telesa in se oprl na roke. »Padel »i, potem pa te je nekdo s škornjem brcnil v obra', kaj ne?« »Da,« je šepnil Pips. »Lahkomiselno, pri tej poledici.« je dejal bolničar z gnilimi zobmi. Prijela sla Pipsa pod pazduho In ga dvignila. Potegnila sta ga s postelje In ga postavila na noge. »No, torej, saj gre.« Pips je z slikal in se prijel za bok. »Par reber im iš zlomljenih, kaj?« (speljala sta ga iz barake. Držala sta ga tako, da je mornl hoditi pokonci. Toda glava mu jc omahnila na prsi in noge je komaj vlekel po zemlji. Guehlcr je sedel k mizi in zrl za njimi. V baraki jo bilo vse tiho. Sedeli so po posteljah' ali stali okoli peči. Prišel je Grundmann ln dejal: »Kaj naj storimo?« »Ne vem,« je zašepetal Guehler. »Kako mislijo ostali?« »Vsi se boje in molčijo. Nobeden se noče opeči.« »Nasilje,« Je šepnil Guehler, »kmalu bomo povsem osamljeni.« »Kaj so davi hoteli od Pipsa?« »Stvar hočejo prikrili Američanom. Reči mora, da je padel na nogometnem igrišču.« »In on?« »Ne vem, zdi se mi, da ne bo imel več poguma.« »Oditi moramo k Američanom in jim povedati, kaj se je zgodilo.« »Danes zvečer,« je šepnil Guehler. Skozi vrata jc prišel Buchwald in otresel sneg s plašča. »Sneži,« jc dejal Guehler. Skozi ledene rože so videli snežinke, ki so plesale pred oknom. Sla sta k Buchvvaldu in sedla na njegovo poselijo. »Pred vrala so postavili ogleduhe, ki se zapomnijo vsakogar, ki poide k Američanom,« je dejal Buchvvald. Sklonil se je k Grundmannu in govoril še tiše, kakor prej. »Potem zaslišujejo in če zvedo, da si kaj povedal, te ubijejo.« »Svinjarija!« je zašepetal Grundmann. »Prekleta svinjarija!« Skozi barako je prišel Prohaska. Na mizo je postavil posode z belo barvo in šablone z izrezanimi črkami PW. »Naprej, na delo!« je dejal. »Hlače in plašče morale prebarvali.« Slekli so hlače, jih položili na mizo in na vsako hlačnico naslikali PW. Polem so obesili hlače na postelje, da bi se posušile, in pričeli barvati plašče. Barvo iz lončkov so vlivali na šablone. Vsi so bili umazani od barve. Vonjalo je po lerpenlinu in olju. Pips se je vrnil, oprt na bolničarja. Glavo in eno roko jc imel obvezano. »Kje so tvoje stvari?« je vprašal eden bolničarjev. Pips ni odgovoril. Padel je na posteljo in se zvil od bolečine. »Veste, kje so njegove stvari?« »Da,« je dejal Guehlcr. »Kaj bo z njim?« »V bolnišnico gre.« Guehler je zbral Pipsove stvari in jih stlačil v vrečo. Bolničarja sta opazovala ostale, ki so stali okrog mize in barvali obleke. »Natančno delajte,« sta dejala, »Američani so hudo strogi.« Guehler se je sklonil k Pipsu. V roki je držal njegove angleške učbenike. »Kaj naj slorim s knjigami?« »Vse skupaj v vrečo?« je šepnil Pips. »Kaj je dejal zdravnik?« »Da ne smem biti več tako lahkomiseln, ker jc povsod po taborišču led.« »Nacist?« »Celo s ,Hcil Hitler' ga je treba pozdraviti.« »Kaj je z roko?« »Zlomljena je.« Bolničar z gnilimi zobmi se jo obrnil in dejal: »Nobenih dolgih pogovorov!« Guehler je počasi pospravljal stvari. Jemal je kos za kosom, ga razprostrl, potem lepo zložil in spravil v vrečo. »Kaj boš dejal Američanom?« »So že obveščeni,« jc šepnil pips. »Štabni zdravnik jim je telefoniral. Dejal jim je, da gre za hud primer — padec na nogometnem igrišču. Prelom roke, zlomljena rebra in razbita nosna kosi zaradi udarca z nogometnim čevljem«. v »Tako, gotovo je,« je dejal bolničar in se obrnil. Spel ga je prijel pod pazduho in ga privzdignil. »Odnesi vrečo,« je dejal oni z gnilimi zobmi. Guehler jc vzel vrečo in jo oprtal na ramena. Pred njimi jo med obema bolničarjema omahoval Pips. Nobeden se ni ozrl nanj ali mu privoščil besedo. Sklonili so se nad svojo obleke in se pretvarjali« da so zelo zaposleni. O LAS DOKUMENTI! IVAN JAN ROBOTA, Z5. NOVKTOFTKA WtJi DOKUMENTI! DOKUMENTI 39 CANKARJEVO ... Gošarji so si znali nabaviti hrano sami. Imeli so pri tem pač svoj sistem. Kaj so hoteli drugega, če so hoteli živeti! Med pohodom k nam so menda spraznili neko trgovino. Tako so imeli velik del živeža že sami, nekaj ji so dobili po sosednih vaseh, veliko pa po dražgoških ji hišah, ki tedaj niso imele slabo založenih kašč. Kruh pa 11 so jim pekle nekatere vaščanke iz moke, ki sta jo jim prinašala dva mlada partizana. Po dve peki na dan so potrebovali, in hlebi so bili veliki...« To pomeni, da niso vsi ljudje vedeli natanko kdo in koliko daje partizanom, kar je tudi, ne glede na svobodno »republiko«, razumljivo. To tudi dokazuje, da so imeli cankarjevci dobro organizirano intendanco. Z vsem tem so na vaščane vplivali zelo pozitivno, kajti ljudje cenijo poštenje. Ni bilo primera, tudi med bojem ne, da bi si partizan samovoljno prisvojil kakšno dobroto, ki jih <[ je bilo po dražgoških hišah tisto zimo še vedno precej, i Imovina prebivalstva je bila nedotakljiva, kar je zago- } tovila visoka zavest partizanov. Družbena prehrana v Kranju Potrebe so večje kot možnosti NI ČASA! NITI ZA PRIPRAVLJANJE HRANE NI VEC ČASA! To jo pridobitev civilizacije, modernega načina življenja z avtomobili, televizijskimi sprejemniki in hladilniki, po katerem tako hrepenimo (nekateri bodo rekli: smo hrepeneli!). Da, zavidali smo je zares gospodarski in politični i lja oseba, ki je zaposlena v £>■ center Gorenjske. Zrasla so nova ' spodarstvu.). Člane teh družin laik* stanovanjska naselja, tovarne iz | ko štejemo kot morebitne korist leta v leto povečujejo svojo proizvodnjo, prebivalcev je bilo leta 1954 le nekaj več kot 18 tisoč, danes pa jih je že skoraj 21.500. Od leta 1956 do 1960 se je število za- Dobra in pravilna prehrana je osnovni element za zdravje ljudi in s tem za ohranitev delovne zmogljivosti. Ekonomska škoda, ki nastaja zaradi bolezni, kot posledice nezadostne in nepravilne prehrane ni samo v tem, da družba trosi mnogo denarja za zdravljenje in zdravila, ampak je tudi število izgubljenih dni zaradi bolezni precejšnje. Razen tega je slaba prehrana pogosto tudi vzrek nesrečam in poškodbam pri delu. Vse to pa povzroča naši družbi znatno ekonomsko škodo. Kako so imeli organizirano prehrano, naj pove še preživeli Anton Ambrožič-Božo iz Gorij, ki je bil tedaj intendant: S»2e prvi dan po prihodu v vas smo pripravili kuhinjo, ki je bila v hiši poleg Birta, kjer je bil štab. Tam je kuhal tudi nemški graničar Martin, ki smo ga zajeli na Črnem vrhu. Poslovali smo kakor redna vojska. Količine J hrane smo dobavljali v soglasju s poveljstvom, ki nam ) je dajalo spisek ljudi in ostale potrebe. Zaloge z Dobrave t £ so nam prišle silno prav. Ne samo, da je bilo tega precej, J * temveč smo vsaj v prvih dneh domačinom lahko poka- 0 zali, da se hranimo dobro, organizirano in ne da bi bili f njim kaj preveč na hrbtih ... Kruh pa so nam pekli v ^ petih hišah, tako nam ga tiste dni ni primanjkovalo. 4 Kolikor se spominjam, ga vsa štiri leta nismo imeli tako t redno! Saj veste kako je blo v partizanih s kruhom! a Vedno pomankanje in bil je prava poslastica!« ^ Poleg vojaških vaj, političnih ur, prehrane in osta- t lega tudi niso pozabili na osnovno učenje s področja ^ sanitete. Učili so se opravil pri prvi pomoči, kako se raz- j> f kužuje rane, obvezovanja, reševanja, kako se paziti pred J \ zastrupljenji in podobno. To je pod vodstvom medicinca j i Janeza Konjska zavzeto opravljal bolničar Gregor Rup- $ j nik. Ta je bil bolničar že v kraljevi vojski, poleg tega pa (r f je še devet mesecev služil v neki apoteki. Bolj zamotane J J reči je podučeval medicinec Janez, ki so ga fantje zaradi ^ i velikega tovarištva imeli zelo radi. Tako so v tistih dneh f # imeli nekak prvi sanitetni partizanski tečaj, kar jim je I j omogočalo takratno prebivanje v vasi. ^ I V dolino pod vas je bila vsak dan poslana tudi 9 J zaseda. Kako se je to odvijalo bo najbolj razumljivo, če 5 J si sposodimo besede Janka Bernika: t \ » ... Iti je bilo treba že ob treh zjutraj, kar praktič- £ ^ no pomeni v tem času sredi noči. Kdor je bil na vrsti, je i to zvedel že prejšnji večer. i Tako je prišla vrsta tudi name ... Sli smo v dolino j J blizu Selc. Vodil je vedno tisti tovariš, ki je v naslednji r ' zasedi ostal od prejšnjega dne, kajti ta je poznal pot in J razmere. Za takega vodiča sem bil enkrat tudi jaz... Ze naslednji večer pa so me odredili v neko patruljo, \ ki naj bi na Mohorja odgazila po municijo.« i To pomeni, da so iz Dražgoš hodili po vsej okolici, i V akcije in po strelivo smo hodili tudi dlje. Jakob } Galičič se spominja, da je s patruljo šel večkrat proti Skofji Loki, enkrat pa do Praprotnega, kjer so postavljali f mine. i - DOXUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! Amerikancem, ki smo jih zredu-cirali r.a lastnike avtomobilov in na ljudi, ki se jim vedno nekam mudi in ki ob vsakem času gledajo na uro. Danes pa smo že skoraj na istem, le da stvar zdaj ni videti več tako sila romantična, čeprav smo včesih morda celo zadovoljni. Preprosto ugotavljamo .da nimamo več časa skuhati zajtrk in kosilo in v miru pojeeti. Mudi se nam v službo, na sestanek, na predavanje, zamujamo po pet in tudi več minut in se opravičujemo s preobremeni? ".ostjo (ko še nismo imeli avtomobilov ali vsaj mopedov, poslenih povečalo za dobrih 33 %. Vse te spremembe, ves ta napredek, vse to je pripeljalo do spremenjenih načinov in pogojev življenja ljudi in s tem se je znatno spremenila tudi struktura prehrane. Prostega časa je vse man5, to pa se negativno odraža v skrajšanem času za pripravo hrane v domačem gospodinjstvu. Vsakdanje potrebe ni moč več reševati po starem, v okviru domačega gospodinjstva, zato se postavlja zahteva po reševanju v družbenem okviru. Potrebe in možnosti pa sta dva pojma, ki jih verjetno nikdar ne nike družbene prehrane. Nasproti tem potrebam pa je sedanje število koristnikov družbene prehrane znatno manjše — vzrok: malo obratov družbene prehrane in njihove šibke kapacitete. Poglejmo si pobliže razmere v stanovanjskih skupnostih! & STRAZlSCE - Ni obrata družbene prehrane. Interesentov pa je od skupnega števila prebivalcev (4.315) kar 1.986. a huje-planina-CirCe - 50 °fl gospodinjstev ali 1.703 prebivalcev nima urejene prehrane. 4 PRIMSKOVO-KLANEC Tu živi 2.531 ljudi, 990 pa je takih, ki v lastnem gospodinjstvu nimajo urejene prehrane. $ GORENJA SAVA - 686 prebivalcev potrebuje oskrbo v obratih družbene prehrane. POlovico potreb krijejo sicer po obratih gospodarskih organizacij, ki so na tem področju ,to pa seveda še vedno ne zadošča. £ VODOVODNI STOLP - V tem naselju živi 2.154 ljudi, polovico od njih pa uvrščajo med morebitne koristnike obratov družbene prehrane. $ ZLATO POLJE - Tudi tu so brez obrata družbene prehrane, čeprav je prebivalcev 1.797 in od njih polovica takih ,ki prehrane doma nimajo urejene. £ CENTER — Interesentov za družbeno prehrano je 1.910. Na tem področju so vsi obrati družbene prehrane v Kranju, vendar l Stanja z družbeno prehrano v vseh kranjskih podjetjih pa je v glavnem zadovoljivo. Obrati so lepo urejeni in nudijo delavcem dopoldanske tople obroke in v nekaterih tovarnah tudi kosila po ekonomskih cenah smo prišli vedno pol ure prej!), . bo moč spraviti skupaj. (Sicer pa • r.e zadoščajo niti za potrebe cen-da, celo hudo ponosni smo na ta je kar prav tako, 6aj je to go- , tra; tu je namreč najbolj pereče vprašanje uslužbencev zavodov in -atomski« tempo zivljenia v atom-j nilna sila vsega družbenega naškom veku — samo telev zij?kih predka. Mačka nikoli ne ujame prenosov športnih dogodkov še j svojega repa; potrebe ali zahteve ne zamujamo (zakaj neki Beara se vedno povečujejo sorazmerno je danes vsekakor pomembnejša j z možnestmi, torej so vedno pred osebnost kot nekoč Aristotel, re- I njimi — mi pa živimo in umira-zultat nogometne tekme med Ju- j mo in Zemlja še vedno kroži goslavijo in Avstrijo pa danes ] okoli Sonca!) Tako je tudi z druž- ljudi najmanj toliko zanima kot nekdaj izid bitke na Kosovom polju!!!). Tako je, vidite. Vsaka palica ima dva konca. In vsaka medalja dve strani. Kranj se je v letih po vojni motno spremenil, postal HOKEJ NA LEDU Visoka zmaga jeseniških hokejistov Jesenice : SC Zurich 12:3 Pod Mežakljo je bila pretekli torek tretja letošnja tekma v hokeju na ledu. Jeseničani so imeli to pot v gosteh SC Zurich, ki je med najboljšimi moštvi druge švicarske lige. Naš državni prvak je v dokaj lepi igri dosegel zelo visoko zmago, in sicer 12:3. Moštvi sta nastopili v naslednjih prsi avah: JESENICE - Novak, Pctrič, Brun, Ravnik (1), Trebušak, Kristan (1), Felc (2), Tišler (3), Smo-lej (1), Valentar (2), Klinar (2), Jan B., Hribar, Mlakar T., Jan I. ZURICH - Sailcr, Kuhn, Sau-vain, Riesch, Knecht (1) Lichtcn-stoiber, Luscher, Banninger, Ehrensperger, Mullor (1), Heger-bucher (1), Berende, Cornuz. Ze v prvih minutah so domači lepo zaigrali in z dinamično in hitro igro goste presenetili. Ko je v 5. minuti povedel Valentar domače v vodstvo, so gostje izredno navalili, saj so se imeli za enako- vrednega nasprotnika. V 6. minuti so po Knochtu izenačili. Prva tretjina se je po dokaj enakovredni igri končala zelo tesno 3:2 za Jeseničane .V drugi tretjini so se domačini najbolj izkazali. Rezultat lepe igre sta bila le dva gola, ki sta jih dala Klinar in Ravnik. V zadnjem delu tekme sc gostje niso mogli več resno upirati premoči Jeseničanov, ki so to izkoristili in bili v zadnji tretjini igre kar sedemkrat uspešni. Gostje so v zadnjih minutah igre dosegli še en gol, tako da je bil končni rezultat tekme 12:3 za" Jesenice. P. U. beno/ prehrano. Na sestankih in v poročilih ugotavljamo razliko med precej naraslimi potrebami in trgovin. Tako eliko nam da ena stran medalje. Pa druga? V Kranju sta dve splošni menzi (ljudska kuhinja in menza M. Kmetic), ki imata skupno kapaciteto največ 500 obrokov dnevno. Obe menzi delata v zelo slabih pogojih, kuhinje so majhne in ze- lmi za zadovoljitev teh po-!10 obremenjene. Ostali interesenti treb v okviru sedanjih kapacitet ise hT^\jo v gosUnvkih obratih, obratov družbene prehrane. 1 m] katrr*h Izdajajo hrano abonen- STEVILKE SO NAVADNO DOLGOČASNE, včasih pa le bolj nazorno kot besede nekaj povedo. Stvar z družbeno prehrano izgleda takole: Na področju mesta Kranja je bilo letos ankeliranih 6.509 gospodinjstev, v katerih je bilo zajetih 18.171 prebivalcev (vseh gospodinjstev je po podatkih Jcto.-■ r■/ i n cip prilagoditve obratov tlru/.hcne prebrane stanovanjskim skupnostim oziroma na.eljem in ne V stanovanjskih skupnost.'1 Center in Vodovod i stolp so po* trebe velike, zato bi bilo tu P°" tre';no zgradit! n.:v sojefesn obrt1' s kapaciteto 700 do 1CC3 obrok** d.:.\.-\ Najprimernejše mestS 01 bilo v bližini Trga revolucije, kfc'r bo tu v bodo.''c središče mes*s Kranja in križišče poti, ki vodij* do posameznih stanovanj, kih ty selij. rtf Za naselji Vodovodni st::'o n Huje—Planina je v zazidalnih na' črtih nunjo treba predvideti obr.o gra i 1° izobraževalni center za telwl 'n/ p!roko, s tom v zvezi pa jc P1'^ videna tudi gradnja obrata dn> ■ bene prehrane za potrebe v'''c zaposlenih v njem. Morda bi lail" ko s tem obratom reševali še po* trobc stanovalcev tega podrotJ ' za kar pa bi bilo seveda treO* primerno tudi prilagoditi kap»cl teto. to je Sele nekaj rrtEP-i0' gov. Idejni načrt, ki pa Je l*T izdelavi, bo osvetlil tudi dru*> probleme, ki 6e tičejo družbe ^ prehrane, predvsem vprai*^" ekonomike strani tega zelo P*\L čega problema družbenega darda. Tako sem prebral v nek^* poročilu. Nimam sicer nič P**V poročilom, analizam .sklopom. klj.ukom, predlogom . . . m" pa, da bi bilo \tsp najmanj v^a za polovico boljo, če bi jih biloj^ polovico manj. Saj ni tako to/^ rek' ugotoviti, kjo voz škriplje. Ra je podmazati, če ni pri olja ali masti. Ali če ni <1