Štev. §8.
Izhaja vsak dan, fudt ob nedeljah In praznikih,
ob 5 zjutraj.
t redniitvo: Ulica Sr Frančiika AsiSkega St 20, L radstr. — Val t episi naj se pošiljajo uredništvu listi. Ncfrankirana pisma se na sprejemajo in rokopisi m ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsord) lista .Edinosti'. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s t d cjenim rcrcStvom v Trstti, ulica Sv. Frančiška Asiflcega It 2a Telefon credniStvs in oprave itev. 11-57.
Karofrlna znaSa; Za celo leto........K 2<—
Ta pel leta.............. . , , 12.—
za tii mesece.......................4,—
za nedeljsko izdajo za celo Ma........ SJ$
ca pol leta......................# 2.C0
V Trstv, v Petak 7. aprila 191«.
Letnik XII.
Potameine številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosli ene kolona.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....rnm po 10 vlit
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za'
vodov...............mm po 20 viti.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......:.....2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema In se rat nI oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le opravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FranČISka Aaiikega it 20. — PoMnohcanilnični račun št 841.652.
Pregled najnovejših dogodkov.
Zapadno bojišče. — Živahno topovsko in pehotno delovanje zapadno Moze. Nemci so po inočni topovski pripravi zavzeli vas Haucourt in francosko oporišče vzhodno vasi. Na desnem bregu Moze odbiti novi napadi Francozov proti gozdu Caillette.
Ruska bojišča. — Nobenih važnih dogodkov.
Italijanska fronta. — Vzhodno Selc Italijani popolnoma nagnani iz vseh njihovih pred kratkim osvojenih jarkov. Na Tirolskem živahnejši topovski boji.
Na ostalih bojiščih položaj v bistvu ne-izpremenjen.
Razno. — Peti napad nemških zrakoplovov na Anglijo. — Vnanje-politična debata v nemškem državnem zboru.
Nemško uradno poročilo.
BERLIN, 6. (Kot.) Veliki glavni stan, 6. aprila 1916.
Zapadno bojišče. — Zapadno Moze je bil dan najprej vsled našega pripravljalnega ognja na ozemlje pri Hau-conrtu zelo živahen. Popoldne je bilo živahno tudi delovanje naše pehote, ki Je zavzela vas Haucourt in neko močno zgrajeno francosko oporišče vzhodno vasi. Ne glede na znatne krvave izgube, je zgubil sovražnik 11 oficirjev in 531 mož na neranjenih ujetnikih, ki pripadajo dvem različnim divizijam. Na desnem bregu Moze je bil ponoven napad Francozov na naše dne 2. aprila osvojene postojanke v gozdu Caillette in severozapadno odtod hitro u dušen.
Vzhodno in balkansko bo-i š Č e. — Dogodilo se ni nič važnega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Peti nemih! napad ra Anglijo.
BERLIN, 6. (Kot.) VVoiffov urad poroča: Mornariški zrakoplovi so v noči od
5.	na 6. aprila, potem ko je bila baterija severno Hulla obmetana z razstrelilnimi bombami in postavljena Izven boja, uničili veliko železarno pri Whitby s plavži in obsežnimi napravami. Dalje so bile napadene tovarne v Leedsu in okolici in veliko število kolodvorov industrijskega ozemlja, pri čemer so bili opaženi dobri učinki. Zrakoplovi so bili močno obstreljevani. Vrnili so se vsi nepoškodovani.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
LONDON, 5. (Kor.) Reuterjev urad objavlja uradno poročilo, da po zeppeli-novskih napadih na Veliko Britanijo nikdar niso bila poškodovana kaka muni-cijska podjetja ali tovarne.
Naše uradno poročilo.
DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se objavlja:
6.	aprila 1916, opoldne.
Rusko in jugovzhodno bojišče. — Nič novega.
Italijansko bojišče. — Na do-berdobskl planoti so bili vzhodno Selc pred kratkim od sovražnika zavzeti jarki popolnoma očiščeni. Italijanski protinapadi so se izjalovili. V oddelku Ledro in v Ju-dikarijah živahen ogenj sovražne artiljerije. Napadi slabeiših italijanskih sil proti našim postojankam severovzhodno Le dranskega jezera in v dolini Daone so bili odbiti. Sicer je bilo omejeno bojno delovanje na zmeren topovski boj v posameznih odsekih.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Porotno Codorne.
DUNAJ, 5. (Kot.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Ca-dorne 3. aprila. — Ob vsej fronti od Val Lagarine proti Val Sugani 1. in 2. aprila trajen topovski ogenj sovražnika z me-njajočo se silo. Mi smo energično odgovarjali. Naši letalski poizvedovale! so naznanili gibanje čet in trena sovražnika, ki Jih ie naša artiljerija potem uspešno obstreljevala. Sovražni letalci, ki so poskušali poizvedovati nad našimi črtami, so morali biti vsled ognja naših topov v veliki višini in jilr je naše letalsko bro-dovje pognalo potem v beg. V Val Cismo-ne so naše predstraže napadle avstrijski oddelek v Malga Rouz in ga potisnile nazaj. V Val Pelegrino je bil v noči na 2. t. m. sovražen napad na naše postojanke na Costabelli odbit. V oddelku Monte Cristalla je sovražna artiljerija močno obstreljevala naše nove postojanke na Rauchkoflu. Naša pehota je razširila pred kratkim osvojeno postojanko okrog kote 979, ki obvladuje dolino Cristallo. Tekom celega dneva živahno obojestransko topovsko delovanje v dolini Buta in ob soški fronti, posebno srdito na višinah severozapadno Gorice. V noči na 2. t. m. se je enemu naših vodilnih balonov kljub močnim zračnim tokom posrečilo preleteli železniško križišče na Opčinah, severno Trsta, in vreči 800 kg velike eksplozivne sile. Obstreljevan od številnih sovražnih baterij, se je vrnil naš zra-Koptov srečno v naše črte. Zjutraj je šest
letalcev s Capronijevimi aparati izvršilo drzen napad na Postojno, važno železniško postajo in sedež visokih vojaških poveljstev. Vrgli so 40 bomb, ki so povzročile velike požare. Napad sovražnih letalcev so naši sijajno odbili in se vrnili nepoškodovani.
Poročilo 4. aprila. — Ob vsej fronti obojestransko topovsko delovanje stopnjevane silovitosti v oddelkih Val Lagarine in Sugane in na višinah severozapadno Gorice. V noči na 3. t. m. so bili manjši napadi na naše postojanke na Rauchkoflu, Monte Cristallu in na Mrzlem Vrhu odbiti. Sovražni letalci so trdovratno poskušali napadati naše ozemlje, a so bili pregnani po naši artiljeriji in s protinapadi naših letalcev. Na Bassano ste bili vrženi dve bombi, a ste napravili le lahko škodo. Naše letalo Capro-nijevega sistema je vrglo težko bombo na Grafenberg in povzročilo požar.
S turških bojlič.
CARIGRAD, 5. (Kor.) Iz davnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Položaj je neizpremenjen. — Kavkaska fronta: Praske med poizvedovalnimi oddelki. — Neka sovražna križarka je brez uspeha izstrelila 300 strelov na o-brežje Egindzina zapadno Negrija. Dne 3. t. m. je naše brodovje z uspehom obstreljevalo sovražne postojanke na kav-kaški meji. Vsled teh napadov presenečeni sovražnik je pobegnil v neredu iz svojih postojank in je ostavil množino mrtvih in ranjenih. Istega dne je naše brodovje zažgalo eno rusko z municijo obloženo ladjo in jo potopilo. V noči od 3. na 4. aprila je križarka »Mldilli« potopila veliko, z vojnim in drugim materijalom obloženo sovražno jadrnico in ujela njeno posadko. Dne 4. t. m. opoldne je križarka »Midffli« naletela na rusko brodovje, obstoječe iz ene velike ruske bojne ladje tipa »Imperatrlca Marija«, ene kri-žarke in treh torpedovk. Rusi so se zadovoljili s tem, da so obstreljevali brez u-speha našo križarko iz daljave.
Netnikl državni zbor.
Nadaljevanje včerajšnjega poročila.
BEROLIN, 5. (Kor.) Državni kancelar, pl. Bethmann-Hollweg, je nadaljeval: Za obrambo našega edinstva in naše svobode smo ves narod sklenjeno kot en mož šli v boj, in zedinjena, svobodna Nemčija je, ki jo hočejo uničiti naši sovražniki. Kaj naj storimo proti temu? Smisel in smoter te vojne je Nemčija, tako trdno zgrajena in tako močno zavarovana, da nikdar nihče ne pride več v skušnjavo, da bi nas hotel uničiti. Ko bi se ne bile one tri .vlasti združile proti nam, ko bi ne bile poizkušale, da bi kolo zgodovine zavrtele nazaj v večno minile čase, bi se bil mir Evrope polagoma utrjai z močmi mirnega razvoja. Da se doseže to, je bil smoter nemške politike pred vojno. Mi smo ono, kar smo hoteli imeti, mogli imeti potom mirnega dela. Naši nasprotniki so hoteli vojno. (Posl. Liebknecht: »VI ste jo hotel imeti!« — Viharni protestni klici zbornice, klici: »Vun žnjim!«) Sedaj mora nastati mir na povodnji krvi in solza, na grobovih milijonov. Statusa quo ante po takih stresih ne pozna zgodovina. Belgija po vojni bo nova. Poljske, ki jo je zapustil ruski Činovnik, ki je še včeraj izsiljeval podkupnino, in ruski Kozak, požigajoč in ropajoč, ni več. Celo člani dume so izjavljali odkrito^ da si ne morejo predstavljati povrnitve činovnika na mesta, kjer je v tem Nemec, Avstrijec, Poljak pošteno delal za nesrečno deželo. Tudi gospod Asquith je govoril o načelu narodnosti. Ce dela to, če se postavlja v položaj nepremaganega in nepremagljivega nasprotnika, ali more res misliti, da bi Nemčija kedaj prostovoljno zopet izročila gospostvu reakcijonarne Rusije narode med Baltskim morjem in voimjski-mi močvirji, ki sta jih osvobodila ona ali njena zaveznica, pa naj so Poljaki^ Litvi-ni, Balti ali Letinci? Ne, gospoda moja. Ne sme več vdrugo Rusija razporediti svojih armad ob nezavarovani meji Vzhodne in Zapadne Pruske (Viharno odobravanje.), in ne zopet kedaj s francoskim denarjem Povislja urediti za vdorna vrata v nezaščiteno Nemčijo. In prav tako ne bo verjel nihče, da na zapadu izročimo brez popolne varnosti za svojo bodočnost dežele, po katerih je tekla kri naroda. Ustvarimo si vse jamstvo, da se Belgija ne v zgradi kot francosko-angleška pod-lužniška država in kot militarična in gospodarska predutrdba proti Nemčiji. Tudi tu ni statusa quo aute; tudi tu usoda ne napravi stopnje nazaj. Tudi tu ne more Nemčija na primer dolgo tlačenega flam-skega plemena zopet izročiti pofrancože-nju, temveč mu na podlagi njegovega nizozemskega jezika in posebnosti zagotovi razvoj, ki bo odgovarjal njegovi bogati nadarjenosti. Hočemo imeti sosede, ki se ne združijo iznova proti nam, da bi nas zadavili, temveč take, da bomo mi žnjimi in oni z nami delali v medsebojno korist Doteknil bi se še nekega vprašanja. Ruska vlada se je od začetka vojne sem tru-
I dila na vso moč, da bi oropala in pognala I Nemce nemškega ali ruskega državljanstva. Naša pravica in naša dolžnost je, da zahtevamo od ruske vlade, da popravi krivico, ki jo je zakrivila proti vsemu človeškemu pravu, in otvori našim preganjanim m trpinčenim rojakom pot iz ruskega hlapčevstva. Evropa, ki vstane iz te najogromnejše vseh vojen, v marsičem ne bo podobna stari. Z našim zaveznikom smo se tekom dolge bojne skupnosti zraščali vedno ožje. Zvestemu vojnemu tovarištvu mora slediti in bo sledila delovna sknpnost v miru v službi gospodarske in kulturne blaginje vedno trdnejše zvezanih narodov. (Živahno pritrjevanje.) Naše zmage na kontinentu nam zopet zagotove vso kolonijalno posest in neuničljivi nemški podjetnosti novo plodonosno delovanje v širokem svetu. Mi nismo imeli potrebe, da bi izpreminjali svoje meje, ko se je pričela vojna proti naši volji. Kdo bi mogel misliti resno, da pohlepnost po svetu navdaja kolone, ki liaskakujejo pri Verdunu, da izvršujejo vedno nova junaštva? Ali pa naj bi se bil narod, ki je daroval svetu toliko duševnih dobrin, ki je 44 let bil najmiroljubnejši med vsemi narodi, preko noči izpremenil v barbare in Hune? Ne, gospoda moja! To so izmišljotine slabe vesti tistih, ki so zakrivili vojno. Najnovejši izrodek poizkusov, hujskanja proti nam je trditev, da bi se po končani vojni vrgli mi na amerikanska tla in bi si tamkaj kot prvo deželo poizkušali osvojiti najbrž Kanado. Hladnokrvno polagamo tudi to najabot-nejšo vseh izmišljotin k ostalim. To je ista izmišljotina kot trditev, da stremimo po brazilijanskem ali drugem amerikan-skem ozemlju. — Ko sem se zadnjikrat mudil v nemškem glavnem stanu, so stali Rusi do karpatskega grebena; predor pri Gorlicah in mogočna Hindenburgova o-fenziva se še nista pričela. Sedaj stojimo globoko v Rusiji. Tedaj so Angleži in Francozi še naskakovali Galipolj in so upali, da zanete Balkan proti nam. Sedaj stoji Bolgarska trdno na naši strani. Tedaj smo bUi hudo obrambno bitko v Šampanji; sedaj odmeva grom topov od Verduna sem. V resnem času je vaše in naše skupno delo, gospoda moja, dvojno odgovorno. Ne navdaja nas nobena druga misel, kot kako naj pomagamo, kako naj najbolje podpiramo svoje vojake, ki tam zunaj tvegajo svoje Življenje za domovino. Vodi jih en duh, ena volja. Ta nas vse združujoči duh naj vodi tudi nas. On je, ki naše otroke in vnuke povede preko boja očetov v močno, svobodno bodočnost (Živahno odobravanje in ploskanje.) — Ko je še govoril posl. Ebert (soc. demokrat), se je nadaljevanje razprave odgodilo na jutri. .
BERLIN, 6. (Kor.) Državni zbor je nadaljeval drugo čitanje proračuna državnega kancelar ja in vnanjega urada. Socialistična »Arbeitsgemeinschaft« je vložila resolucijo, ki poživlja državni zbor, da izroči državnemu kancelarju sledečo izjavo: »Tudi za podvodniško vojno morajo veljati določbe mednarodnega prava, posebno, da se brezobzirna vojna s podvodniki, torej torpediranje trgovskih in potniških parnikov sovražnih in nevtralnih držav brez svaril nikakor ne izvršuje. Državni zbor pričakuje, da poskrbi državni kancelar kar najhitreje za uvedbo mirovnih pogajanj v svrho sporazuma med narodi.« Posl. Para (napred.) je izvajal med drugim, da Je vzbudil govor državnega kancelarja v domovini zadovoljstvo. Že dejstvo, da so zvezne vlade nekoliko namignile na to, kar hočejo in kar bodo hotele pri mirovnih pogajanjih, ni ravno nevažno. Kar zahteva državno vodstvo, je v bistvu v soglasju s cilji stranke govornika. Dokler pa nasprotniki ne pokažejo pripravljenosti in dobre volje za mirovna pogajanja, ne preostaja drugo, kakor jih prisiliti h temu militarično. Govornik je razpravljal nato o položaju nevtralcev.
Posl. Payer ie izvajal nadalje: Mi vsi smo prepričani, da bi bil rezultat te velike vojne zgrešen, ako ne bi prišlo do zbližanja med zavezniki v političnem, vojaškem in gospodarskem smislu, da pa sporazum sam med obema državama ne zadostuje, ako ne pristopita še Bolgarska in Turčija. Zahteval je brezobzirnost na vseh poljih z ozirom na vojne odredbe in zahteval predlogo novega društvenega zakona. Posl. Stresemann (nac. lib.) je razpravljajoč o vnanji politiki izjavil, da pariški sklepi glede poostritve blokade silijo tudi Nemčijo, da se posluži vseh na razpolago se nahajajocih sredstev v polnem obsegu. Vzhoduopomorske province smatra govornik kot nemško baltiško deželo. V Belgiji je treba zasigurati vojaško, politično in gospodarsko nadvladje Nemčije tembolj, ker igra tu vlogo tudi vprašanje svobode morja. Govornik" je zahteval varstvo nemške lastnine v inozemstvu.
BERLIN, 6. (Kor.) Werner, član nemške frakcije, se zavzema glede poljskega vprašanja za močnejie varstvo vzhodne meje proti židovskim priseljevalcem. Haase, član »socijalno-demokratične delovne zveze« se pri razpravi o vojnih ciljih izreka izrecno proti načrtu zopetne
delitve Poljske. Ako bi šlo za to, da se da poljskemu narodu samostojnost, bi moral o tem odločati sam. Govornik zahteva, da se Belgiji prizadejana krivica zopet popravi. Nadalje zahteva, da napravi vlada mirovno ponudbo, češ, da želi največji del ljudi j, da se napravi vojni enkrat konec. Državni tajnik Jagow izjavlja, da pokazuje naslednja izjava lista »Ouvre«, kako v inozemstvu vplivajo izjave, ka-koršne so Haasove. Omenjeni list piše: Zadnja seja reichsrata pomenja toliko kakor zmago našega orožja. Ako bi bil na Francoskem kak poslanec izrekel le četrtino tega, kar je dejal Haase, bi ga bili njegovi tovariši brezdvomno kamenjali. Socijalni demokrat Scheidemann izjavlja, da glasuje njegova stranka- za pod-vodniški predlog odseka, ker se poslužujemo podvodnikov, da naše žene in otroci ne umrejo gladu. Govornikova stranka ve, da je vlada načeloma pripravljena, da napravi konec temu groznemu more-nju, da pa tega nočejo državniki entente. Njegova stranka odklanja resolucijo »socijalno-demokratične delovne zveze«. Potem razpravlja govornik o notranje-po-litičnih vprašanjih. Nato je bil sprejet podvodniški predlog odseka ter odklonjena resolucija »socijalno-demokratične delovne zveze«. Sprejme se proračun državnega kancelarja in vnanjega urada. Prihodnja seja jutri.
Italija — Grška.
LUGANO, 5. (Kor.) Italijanski listi poročajo iz Aten: Po poročilih listov »Pa-tris« in »Embros« je italijanski poslanik protestiral pri ministrskem predsedniku Skuludisu proti ustanovitvi grških tolp v severnem Epiru. Skuludis je odgovoril, da te tolpe niso bile sestavljene na grških tleh in opozarja poslanika na početje albanskih tolp ob grški meji.
Homatlje v Mehiki.
WASHINGTON, 5. (Kor.) Poročila n državni oddelek pravijo, da se je Felik Diaz izkrcal v Mehiki z znatnim številom revolucijonarcev.
Asquith v Parizu.
PARIZ, 5. (Kor.) Angleški ministrski predsednik Asquith je prispel opoldne semkaj iz Rima.
Avstrijski ministrski svet.
DUNAJ, 6. (Kor.) Danes dopoldne se je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Stiirgkha daljši ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi člani kabineta.
Ogrski ministri na Dunaju.
DUNAJ, 6 .(Kor.) Ogrski finančni minister Teleszky, poljedelski minister baron Ghillany in trgovinski minister baron Harkany so. dospeli dopoldne semkaj iz Budimpešte.
Princ Albreht Schaumburg Lippe v avdijencl pri cesarju.
DUNAJ, 6. (Kor.) Njegovo Veličanstvo cesar je sprejel princa Albrehta Schaumburg Lippe v posebni avdijenci.
Cesarjev generalni pobočnik obolel.
DUNAJ, 5. (Kor.)iKakor poročajo večerni listi, je cesarjev generalni pobočnik, generalni polkovnik grof Paar nekaj dni sem bolan.
ni v položaju, da bi mogla strahovati Nizozemsko. Ententa da ne more danes odločno postopati niti proti holandskim kolonijam. n iti da ne razpolaga s sredstvi, s katerimi bi mogla prisiliti Nizozemsko, da opusti nevtralnost Nemčiji na škodot kajti Nizozemska da bi mogla v skrajni potrebi, pritegnivši črno vojsko, postaviti pod orožje do enega milijona ljudi, dočim da iznaša število nje izvežbanih vojakov do 250.000 mož. Vrhu tega je nizozemski teren jako pripraven za obrambo, a nje obrežja da se morejo poplaviti do širine 50 kilometrov poleg mnogih malih rek in kanalov. Ce bi torej ententa hotela izkrcati svoje čete, bi morala računati najprej s tem, kako pride preko utrdb na obrežjih, ki leže nižje nego morska površina. Tako podjetje bi zahtevalo ogromnega mornariškega materijala, bi moralo računati z nemško vojno mornarico. Zato tudi ni odklanjati misli, da hoče Anglija s svojimi grožnjami proti Nizozemski Ie odvrniti nemško vojno upravo od ofenzive na zapadnem bojišču in razbremeniti Francoze. Ti, tako sodijo, ne verujejo v resnost namere Angležev, da bi udrli na nizozemski teritorij, in se nadejajo, da se nizozemska kriza reši mirno in brez komplikacij.
Ali slučaj z Nizozemsko kaže na vsak način, v kakem težkem položaju so sedaj male nevtralne države. Niti ena ni gotova, da ne bo prej ali slej proti svoji volji potisnjena v vojni vrtinec — velikim na korist ali škodo. Kdo vprašuje danes, ali je to prav ali pravično? Dobro pripominja »Agramer Tagblatt«, da je to žalostno za male države in za človeštvo. Ali je tako! Usoda! Ta ie krvavo gosp»cdari. Živahno delovanje letalcev na vseh frontah je znak, da se pripravljajo težki boji morda že za bližnje dni. Zima, ki prinaša razmernega mirovanja je pri kraju. Spomlad je nastopila, žnjo življenje v naravi — veliko umiranje na bojiščih, nzu Razne vesti, ki prihajajo počasi o po-ikjfteku pariške konference glede Italije, vzbujajo upravičene dvome na iskrenosti slavospevov po italijanskih Ustih. Po teh vesteh bi bilo soditi, da Italija ni v Parizu nič dosegla, a zavezniki ničesar od Italije. Posebno vojna uprava da noče nič čuti o tem, da bi oslabila svojo lastno fronto s tem, da pošlje par stotis^ki mož na francosko fronto. Posebno Cadorna da trezno in hladno presoja stvari, ker mu že italijanski ekspedicijski zbor pri Valoni dela dovolj skrbi.
Značilno in simptomatično je da se ravno sedaj razni odiičnjaki in podajači entente kar zaporedoma oglašajo, da bi vplivali na javno mnenje in ustvariali za entento ugodno razpoloženje.
Položaj.
6. aprila.
Glede krize na Nizozemskem tipamo in tapljamo še vedno v poltemi. Pričakuje se pa, da prinese tajna seja druge zbornice (parlamenta) zadostnega pojasnila. Tudi ta nada se ni uresničila. Komunike, izdan o tej seji, se omeja na splošna zatrdila, da je suspendiranje pe-rijodičnih dopustov Ie previdnostna odredba in da se hoče Nizozemska držati striktne nevtralnosti. Konkretnega ne čujemo torej ničesar, pač pa priznanje, da so odredbe posledice podatkov, ki se ne morejo objaviti, ki pa utegnejo povečati nevarnost, katerim je izpostavljena dežela. Torej treba vendar-Ie previdnostnih odredeb proti nevarnostim, ki pa ostajajo prikrite.
Ostajamo torej pri vprašanju: od katere strani groze nevarnosti, proti komu so naperjene previdnostne odredbe? Saj to ravno — da smo v nejasnosti glede tega dvojnega vprašanja — je, kar vznemirja. Po vsej pravici pravijo torej nemški listi, da oficjelno poročilo o tajni seji nikakor ni pomirljivo in da po svoji ne-določnosti in svojem izogibanju vsakemu konkretnemu pt snilu, daja še povoda za nove vznemirljive govorice. Malo tolažbe in pomlrjenja daje tudi zatrdilo v nekem nemškem listu, da so se pred par dnevi sicer res pripravljali resni dogodki, da je pa nevarnost — za seda; odstranjena!
^ Torej: komu na ljubo in proti komu? Se vedno je močno razširjeno uverjenje, da so nizozemske odredbe prišle po pritisku pariške konference in da so naperjene proti Nemčiji v svrho izstradanja. Na drugi strani pa se množe glasovi, ki trde, da ententa militarično in mornariško niti
iako Romunska kakor Grška preživljale sedaj kritične dneve. Dočim se je javilo te dni, da je Venizelos definitivno likvidiran, pa trde drugi glasovi, da bej med tem zvitim in zvijačnim politikom in vlado traja neprestano dalje. V zbornici da ima \ enizelos še vedno mnogo pristašev. Velesimptomatično je, da so bili malone vsi listi zaplenjeni radi poročila o zadnji seji grške zbornice.
Načrt parISkeša vojnega sveta.
Iz Basela v Švici poročajo: Skrivnost, ki je doslej opredala vojaške ukrepe Nizozemske in njih vzroke, se-pCzaseb-nih informacijah iz Pariza pričenja raz-jasnjevati. Kakor se čuje iz baje dobro poučenih virov, je nadaljevanje vojne tvorilo eno najvažnejših točk zadnje pariške konference.
Angleška je poudarjala na konferenci, da mora ententa napeti vse sile, da izvede odločilen udarec proti centralnima vlastima, posebno proti Nemčiji, in tako konča vojno.
General Joffre je izjavil, da bi bil odločilen udarec mogoč samo potom predr-
Stran II.
•EDRIOST9 «tf. ML
V Trsta, dne 7. aprila 1916
tla nemške fronte, da pa je z ozinom na feredno močno utrjene postojanke Nemcev na Francoskem in francoske čete, ki so na razpolago, pred rt je nemogoče
tudi z največjimi žrtvami.
Tudi Cadorna je izjavil, da mora sedaj uvidevati, de se italijanskim četam ne posreči zavzetje avstroogrskih postojank in predrtje sovražne fronte.
Nato je izjavil Kitchener, da previdno annadno vodstvo ne sine delati poizkusov, katerih ne izvršljivost ste potrdili tako odlični kapaciteti kot sta Jofire in Cadorna; temveč mora iskati poti, da se doseže skupni smoter, ki se z oziroin na (vedno naraščajoče hrepenenje po miru v ententnih deželah mora doseči v najkrajšem času. Edina pot, da se doseže ta smoter, je obkolitev sovražnih postojank, ker je predrtje nemogoče. Z oziroin na zemljepisni in politični položaj je tako ob-Jcoljenje izključeno na vzhodni fronti, kajti če tudi bi se posrečilo ententi, da bi pridobila Romunsko na svojo stran, bi Transsilvanske Alpe tvorile oviro, ki bi fc? ne mogle premagati niti najmočnejše čete. Ravno tako je po izjavah Cadorne nemogoče obkoljenje sovražnika z italijanske strani.
Ostaja torej le še nemška fronta na Francoskem, ki bi se dala lahko obkoliti, 6e bi Angleška svoje rezerve dala izkrcati v Nizozemski, oziroma ob iziivu 6eide, ne oziraje se na nevtralnost Nizozemske. V tem slučaju bi bila Nemčija prisiljena, da bi se odrekla vsem osvojitvam na Francoskem in v Belgiji, ter bi se morala uinekniti preko Rena.
Kitchenerjevemu načrtu so navdušeno pritrjevali v pariškem vojnem svetu, posebno še potem, ko je dostavil Kitchener, da je Angleška že zbrala tako močne čete, da more brez so pomoč i ostalih ententnih vlasti izvesti ta načrt in tako dovesti do odločitve v vojni.
Tako poročilo iz Švice. Ce pogledamo pa zemljevid, je takoj jasno, da gospod Kitchener ne računa ravno napačno. Ce bi se namreč posrečilo Angležem, da bi izkrcali močno armado ob izlivu reke Šel-de, recimo ob Vzhodni Seldi, nekje tam v okolici nizozemskega mesta Bergen, bi imeli do nizezernsko-nemške meje 130 kilometrov v zračni črti, če bi se pa zgodilo to nekoliko višje gori, ob izlivu Može, oz. Renove južne panoge, Waala, bi ta razdalja znašala komaj 100 kilometrov, neglede na to, da vodi od morske obali proti vzhodu več železnic, po katerih se dajo v najkrajšem času vreči na vzhodno
sko. Ang!e?Uca se doslej ni bogve kako upala na dan s svofim brodovjem, v Severno morje, v Kanal, iz strahu pred nemškimi pod vodniki in torpedovkami; kaj bi še le bilo s transportnimi ladjami, ki* naj bi prevažale angleiko vojaštvo na Nizozemsko? Marsikatera bi ne dospela do nizozemske obali, kjer pa bi tudi one, ki bi dospele tja, čakaJ najodločnejši nizozemski odpor. Kako naj potem pridejo Angleži do nemške meje, kako naj udarijo za hrbet Nemcem v Belgiji, kako naj potem izvrše Kitchenerjev obkoljevalni načrt. Gospod Kitchener se bo pač moral zadovoljiti s svojim govorniškim uspehom v Parizu; drugega uspeha njegov načrt ne bo imel!
Razne politične vesti.
Naše g os radarske razmere med in po vojni Te dni je imela zveza industrijalcev na Češkem v Pragi svoj občni zbor. Na tem zborovanju je predaval baron Kubinzky o »industriji v vojni«. Začetkom vojne je nastala v gospodarstvu mala stagnacija, ali okrepilo se je kmalu zopet, tako, da se je — izvzemši nekaterih posamičnih industrijskih panog — vsakdanje produktivno življenje dalje vršilo. Še le v mesecih so se morali obrati ustavljati radi pomanjkanja na surovinah. Gopodarski razvoj med vojno naj služi v svarilo, naj ne hitimo z napovedovanjem o prehodu od vojnega in mirovnega gospodarstva. To svarilo naj služi posebno — pesimistom.
Zveza med vojno in industrijo se kaže posebno v dveh točkah. Prva je: gospodarska in sosebno industrijalna organizacija. S prvega je bila precej pomanjkljiva. Med vojno pa smo se mnogo naučili in nadejati se smemo, da se bo odslej vedno razumevala vrednost organizacije. Govornik je omenjal raznih vladnih odredb, ki posegajo v vsakdanje življenje. Mnoge potrebujejo sicer res zboljšanja* ali na sploh je državna uprava z uspehom orga-nizatorično posegala vmes. Druga točka se tiče izkoriščanja najmodernejih pridobitev na polju tehnike. V tem pogledu more naša industrija s ponosom gledati na svoje delo. Kljub vsem poznanim oviram so bile vse idustrije, ki so v kakršnji-sibodi zvezi z vojevanjem, na popolni višini. Industrija se je prilagodila potrebam in Avstro-Ogrska in Nemčija sta skoro toliko izvršile se svojo industrijo, kolikor ves ostali svet skupaj.
Kar se tiče naših gospodarskih razmer
nizozemsko torej nemško mejo znatne jdo nemške države, je zveza praških indu-
čete. In ta blizma nemške meje je gotovo	itk .ani n^ki^nil« mls^l carinske
Še tem zapeljivejša za gospoda Kitche-nerja, ker se v bližini meje na nemški strani nahaia ozemlje, ki je za nemško vojno upravo posebno v sedanjem času gotovo naravnost življenjskega pomena. Komaj 55 kilometrov v zračni črti od razozemsko-nemške meje leži Essen s svojimi svetovnoznanimi Kruppovimi livar nami za topove in municijo. Sploh najznamenitejše nemško industrijsko ozemlje. Gospod Kitchener je torej pokazal, da nima ravno najslabšega teka.
Torej ob izlivu Šelde ali Rena, ali pa na obeh straneh naj bi se izkrcali Angleži, v par dneh bi bili že ob nemški meji in bi začeli ogroževati Nemčijo na najobčutljivejši strani. Da bi se obranila Nemčija tu preteče nevarnosti, bi morala vreči znatne čete z dosedanje francoske fronte proti Angležem tam gori, tako znatne, da bi sploh ne mogla več vzdrževati svojih pozicij na francoski fronti. U-mekniti bi se morala menda celo do Rena, torej izprazniti celo Alzacijo in Loreno. In to še ni vse. Ker Nizozemska meji proti jugu ob Belgijo, bi na Nizozemskem izkrcani Angieži lahko udarili Nemcem za hrbet v Belgiji, in posledica bi bila, da bi se morali Nemci umekniti tudi iz Belgije do svoje lastne meje. Zapadna fronta bi se torej pomeknila vsepovsod do nemške meje ali celo čez njo na nemška tla. Nemški poraz bi bil tu gotov. Treba bi bilo le še enakega poraza na ruski fronti, enakega poraza naših čet na gališki in laški fronti, morda še poraza Bolgar je v in Nemcev ob grški meji in Turkov v Armeniji in Mezopotamiji, kar pa bi menda že ne bilo tako potrebno, in stvar bi bila končana: ententa, to se
^trijaJcev že lani odklonila misel carinske unije z nemško državo. Na tem stališču se ni, žal, nič izpremenilo. Ce bi prišlo do gospodarskega združenja naših sovražnikov — četudi ne do carinske unije — bo seveda gospodarsko združenje srednjeevropskih držav neobhodno. Da bi že v tem hipu zavzemali kako stališče, za to nedostaje posebno še kake oficijelne izjave udeleženih vlad in vpogleda v različna strokovnjaška mnenja različnih branš. In tako ne preostaja v tem tre-notku nič drugega, nego želja, da bi naši izvrstni in tesni odnošaji do našega sedanjega zaveznika tudi po vojni nadaljevali in se izpopolnjevali ne le na političnem, ampak tudi na gospodarskem polju.
Na to je govoril podpredsednik zveze višji stavbeni svetnik dr. inž. Jahn, ki je naglašal potrebo trdne organizacije naših industrijskih panog in ojačenja našega gospodarstva z vsemi sredstvi. Pričakovati moramo gospodarske in socijalno-politične krize, ki dovede do popolne reforme naših gospodarskih razmer. Bolj nego kdaj je potrebno enotno postopanje avstrijske industrije, da srečno prestane nevarnosti, ki ^roze domovini in blagimi skupne monarhije.
Aprovizacuske stvari,
K vprašanju mleka«
Kako nujno kliče po pravični in nepristranski rešitvi vprašanje prodaje mleka v Trstu, nam pričajo številne pritožbe, ki jih dobivamo danzadnem glede te stvari ustmeno in pismeno. Evo jiJi nekaj: »Bivši^ mlekarski poznavalec« nam ^H ^HHIH piše: Centraliziranje prodaje mleka in pravi, Angleška bi cLiktirala mir, kakor oddajanje strankam potom izkaznic za bi se ji pozdelo m poljubilo.	mIeko bi bij0 potrebno iz naslednjih razr
Vsa čast gospodu Kitchenerju! Imeni-' logov: Mleko, donešeno aii pripeljano na ten načrt! Toda kakor vse kaže, pa ven-1 določena mesta, bi bilo podvrženo strogi darle manjkata v vsej tej dolgi verigi kontroli in bi prihajalo v prodajo polno-dva čjena, preko katerih bo pač nekoliko mastno, snažno, v čistih posodah, torej težje priti, kot pa si je morda predstav-, vse v redu in v splošno korist meščanstva, ljal gospod Kitchener. Prvi je nizozem- Razdeljevanje mleka bi ne bilo težavno,
ska nevtralnost, in kakor se je pokazalo sedaj, najodločnejša volja Nizozemske, da brani svojo nevtralnost, če bi bilo treba, tudi z oboroženo silo. Nizozemska n ne da opustoševati svojih tal na ljubo Angležem. Drugo vprašanje pa je prevoz angleških čet iz Angleške na Nizozem-
PODLISTEK
Lepa Anka.
Spi^l Avgust Šenoa.
Vse to je živa resnica, gospod Lacko-vič. 1 udi sami morete misliti, kako sem bil vzradoščen, ko sem se uveril, da sem dobil v tem kraju tovariša, sposobnega, da razume moje namere, ki mi bo tovariš in pomočnik pri mojih podjetjih. Kakor vidite tudi sami, me nada ni prevarila. Določila sva dve znameniti podjetji: tovarno kisa in svilarno. Namera najina postane skoro dejanje. Dokazati hočeva svetu očrvidno, kaj smeta in moreta dva prosvetljena moža, in trdno se nadejam, da svoje delovanje razširiva tudi na druge panoge gospodarstva.«
če bi se določilo v posameznih okrajih dovolj primernih prostorov. Ako bi prišlo več mleka, bi dobili večji odmerek, če manj, manjši, toda ona množina, ki bi prihajala, bi se pravično razdeljevala, tako da bi dobili vsi nekaj, ne pa eni preveč, drugi pa premalo ali nič. Seveda bi v tem
»In hočeva neomajno.«
»Naš kraj ni lačen samo nad zemljo, ampak tudi pod zemljo.«
»Pod zemljo?«
»Bog vedi, koliko se tu skriva oglja, svinca, železa, koliko mineralne vode in tako dalje. Ali razumete sedaj?«
»1 kako! Gospod baron, vi ste ge-nie!«
»Kakor vidite tu sami, bodo najini interesi trdno spojeni.«
s Ako Bog da, in saecula saeculo-
ruin.«
*Nu, moja želja je, da vam dokažem svojo voljo, da bova nerazdružljiva za vsak slučaj. Samo da je tudi vaša volja!«
»Govorite baron! Vaša beseda je moja volja.«
»Dobro znano vam je, da pravega go-
slučaju popolnoma izgintff lončki in vrčki za smetano (morit a ta), izginilo bi tudi »modro« mleko, posneto mleko, bela voda, zaradi katere ie bilo že toliko prodajalcev mleka občutno kaznovanih na tržaškem sodišču. V nasprotnem slučaju bi pa imele mlekarice velik dobiček s prihranitvijo Časa. Vzemimo le vas, iz katere hodi vsak dan v Trst 60 žensk. Ce se prodaja mleka centralizira, bi zadostovala potem eden ali dva voza, dve osebi, ki pridete v Trst, oddaste mleko, prejmete denar in hajd nazaj domov. Namesto da bi 60 žena izgubilo 60 dopoldnevov ali celih dni, odpravite ves ta posel dve osebi, kar pomenja v sedanjih časih velikansko pridobitev, ko tako manjka delovnih moči. Seveda za one, ki bi se morali odreči »lončkov s smetano« itd., bi bila stvar nekoliko grenka. toda splošnost ima prednost pred posameznikom. Gotovo pa bi potem izginile tudi one dolge vrste žena in otrok, ki sedaj po cele ure čakajo pred posameznimi mlekarnami, da dobe morda pol litra mleka. Določil bi se natančno čas prodaje in ob primerni razdelitvi prodajališč bi se prodaja razvijala mirno in brez gneče. Glede cene mleka bi pripomnil: Na Kranjskem je c. kr. deželna vlada prepovedala prodajo mleka po večji ceni kot je bila kedaj v navadi. Tako se dobiva na Kranjskem tudi še sedaj mleko vedno po 28 do 30 vinarjev liter. Vprašam torej le, kako je mogoče, da se isto kranjsko mleko prodaja pri nas v Trstu po 60 do 64 vin. liter? Saj vendar železnica ni zvišala tarifa za prevoz mleka! Uganka je kmalu rešena: par zadrug in par posameznikov si kopiči denar, ljudstvo pa trpi in plačuj! V Trstu je bilo mleko navadno po 28 do 32 vinarjev liter, danes je pa poskočilo skoraj na 70 vinarjev. To je vendar preveč. Naj ima pridelovalec mleka svoj zaslužek, saj ga mu vsak privošči za njegov trud in vsak tudi priznava, da ima tudi on dandanes veliko večje izdatke, in če je zvišal ceno mleku zato za 8 do 10 vin., naj mu bo; toda kar je več, je pa preveč. Če ima Dunaj mleko po 48 vinarjev, bi ga Trst lahko imel po 40 vinarjev, saj ni dalje kot tri ure od Trsta, kjer se še dandanes izdeluje — sir! Torej ne na desno ne na levo, pa bo gotovo prav za vse tržaško prebivalstvo.
Iz delavskih krogov smo prejeli: Moža imam na bojišču in sem tu sama s petimi majhnimi otroki. Najmlajši je star eno leto, drugi dve, najstarejši 11 let. Za zajtrk imamo kavo, to se pravi, radi bi jo imeli, če bi bilo mogoče dobiti mleko. Ob petih in pol zjutraj že pošiljam starejša dva otroka po mestu, da bi dobila kje kaj mleka. Včasih se jima posreči, da ga pri-neseta pol litra, a ne vselej, kajti le prevečkrat se zgodi, da ženske, ki čakajo pred mlekarnami, odrivajo otroke toliko časa, da ni več mleka. Tako smo potem brez mleka in starejša dva morata v šolo brez toplega zajtrka, samo s koščkom suhega kruha. Za najmlajše moram potem kupovati konservo, ki pa stane 1 K 80 vin. ali celo 2 K. Mlekarice, ki nosijo mleko po hišah, pa ne dajo niti kapljice mleka, češ da je vse že oddano. Bog daj, da bi se dobivalo tudi mleko v aprovizaciji!
Druga pritožba: Iskala sem mleka po vseh mlekarnah od Lesnega trga do Sv. Jakoba in dobila sem ga po dveurnem iskanju pol litra Mimo mene so prihajale mlekarice s polnimi posodami na glavi in vprašala sem vsako, ali mi proda kaj mleka. Če sem sploh dobila odgovor, je bil: ne! Videla sem neko ženo, ki je prišla s polno steklenico mleka iz mlekarne. Vprašala sem jo, ali je še kaj mleka v mlekarni, pa mi je rekla, da ne. Hotela sem se prepričati in sem videla, kako je prodajalka ravno nalivala mleko neki ženi. Videla sem,. da je še mleka v posodi, iz katere je zajemala, a vkljub temu mi je rekla, da ga ni več. V drugi mlekarni pa je prodajalka izjavila, da sama ne dobi drugače mleka od mlekarice, če ji ne da izkaznic za kruh in moko, ter da jej je dala cele štiri izkaznice. Ali bi kaj pomagalo, če bi se take stvari naznanile? (Mislimo, da bi pomagalo, kajti mleko je eno tistih neobhodno potrebnih živil, katerih prodaja se ne sme odrekati. Prepričani smo, da bi sodišče v vsakem takem slučaju izreklo obsodbo obtoženca. — Prep. ured.)
Z druge strani: Do kakih neprijetnih dogodkov dovaja sedanja neurejena prodaja mleka, kaže slučaj, ki se je dogodil pred par dnevi v ulici delle Poste, kjer je v dolgi vrsti žena, ki so čakale mleka, stala tudi stara ženica, ki se je že težko držala pokonci in je zato prosila druge, da bi jo pustile naprej. Nekaj jih je bilo za to, a ko se le zato hotela ženica preriti nekoliko naprej, so druge začele kričati in kričati in končno se je zgodilo, da je priletel ubogi starki v glavo — napol crknjen maček. Ali je treba takih sirovosti?
Imeli bi še precej podobnih pritožb, a mislimo, da smo že s tem, kar smo objavili, dokazali dovolj jasno, kako nujno
potrebna je oblastvena ureditev prodaje mleka. Prepričani smo, da se v Trst do-važa in prinaša toliko mleka, da bi, čeravno ne v polni njeri, pač pa za sedanje čase vsaj kolikortoliko zadostovalo za potrebe vsega tržaškega prebivalstva. Vsem tem pritožbam in neljubim dogodkom torej ni krivo pomanjkanje mleka, temveč edino le nered v prodaji. Če uredi prodajo aprovizacijska komisija, smo uverieni, da izginejo vsi ti nedostatki.
Končno naj objavimo po ljubljanskih listih naslednji sklep kranjske deželne vlade:
»Na ukaz c. kr. deželne vlade razglaša mestni magistrat ljubljanski, da je od sobote, dne 8. t. m., naprej prepovedano po kavarnah in gostilnah oddajati mleko in mlečne pijače od pol 10. ure dopoldne do 7. ure zvečer. Za izkuhe ta prepoved ne velja. S to odredbo se hoče vsaj nekoliko odpomoči pomanjkanju mleka, vsled katerega trpe zlasti otroci tn bolniki.«
spodarstva ni brez gospodinje. Občutil sem to ob stoterih priiikah.«
»Seveda.«
»Vi imate edinko, vzgojeno popolnoma po načelih, po katerih mora biti vzgojena vredna žena. Tudi v tem se kaže vaša razumna glava.«
»In je tudi vredno vzgojena moja Anka!«
v Dovolite torej, da vaša gospica hči postane baronica Liiienfeidova.«
»Baron! ponujate mi veliko čast. Naravnost iznenadili ste me. Kar se mene tiče, bo vaša in deloval bom na £o z vso silo. da bo vaša. A kaj pravi Anka? Ali ste morda že potrkali? A?«
»Nisem še, ali z vašo pomočjo se nadejam --—.«
»Za to se ne bojte. Že namestim svoje očetovske baterije, ali sedaj dajte vi kot
Donite vesti.
Odstop istrskega deželnega glavarja. Uradna »Wiener Zeitung« poroča: Njegovo Veličanstvo cesar je z Najvišjim odlokom, izdanim 3. t. m„ deželnega glavarja mejne grofovine Istrske, dr. Lu-dovika Rizzija, na njegovo lastno prošnjo najmilostiveje blagovolil odpustiti z gla-varskega mesta in je najmilostiveje blagovolil dovoliti, da se mu ob tej priliki naznani Najvišje priznanje, za njegovo službovanje.
Se enkrat: zakaj? Po »Polaer Tag-blattu« posnemljemo. Pod tem naslovom piše »Papier- und Schreibwaaren-Zei-tung«: »Četudi se zdi blazno, vendar je metoda v tem« -- namreč v načinu, kako nekateri dobavitelji v Nemčiji predpisujejo svojim odjemalcem v Avstriji višanje cen, posebno pa v utemeljevanju. V številki našega lista iz prejšnjega tedna smo pokazali, s kakim utemeljevanjem — ki se ga sicer temeljiti poznavatelji nemških razmer ne morejo razlagati — se prah za črnilo za rastrirske stroje neznanski podražuje. Danes imamo pred seboj pismo neke tovarne za kemikalije, ki jej je očitno isti povod v početrjenje cene nekega kemiškega produkta, neobhodno potrebnega pri izdelovanju poštnih dopisnic, ki pa se jako previdno izraža. Pismo se glasi: »S tem vas obveščamo, da dovoljenje za izvoz moremo dobiti le tedaj, ako ustrezamo bremenom, znatno povečanim v tuzemstvu, in zato smo prisiljeni v primerno povišanje cene za metol. Ker smo torej pri izvršitvi vašega sklepa ovirani, ostaja zaustavljen do povratka normalnih razmer. Ponuditi vam moremo le nadomestilo za metol po K 105*75 s kurznim dodatkom 25 odstotkov!« Gori omenjeni sklep je iz avgusta 1915 in je bil storjen na podlagi cene 35 K. vštevši kurzni dodatek. Zdi se, da pri tem načinu višanja cen služi kot pretveza neki določeni vzrok, ki ga pa ni lahko izslediti. Kaj se neki pripravlja tu? Kdo sili nemške izdelovateije v tako navijanje cen? Pri bromkaliju je že poskočila od 1*40 marke na 40 za kilogram.
Znamenje časa. Češki katoliški list »Jitfenka« je moral prenehati radi — kakor naglaša konservativni »Čech« — pomanjkanja razumevanja za namene lista v ljudskih plasteh. V tem utemeljevanju je znak časa.
Nabiranje darov za ponesrečence po potresu v hrvatskem Primorju nadaljuje najuspešneje in kaže sočutje z nesrečnimi rojaki v najlepši luči. Že zopetni izkaz v zagrebških listih izkazuje nad 26.000 K.
Razpuščanje italijanskih društev po Dalmaciji. Iz dalmatinskih listov posnemljemo, da oblasti še nadalje razpuščajo italijanska društva po raznih krajih dežele.
Prosto mesto za invalidnega podčastnika. Združene triebenske tovarne za lepenko in žage, družba z omejeno zavezo v Triebnu, potrebujejo strežnika, za vodno turbino in za električni generator. To službo bi lahko opravljal starejši vojni invalid, ki ima samo eno nogo ali eno roko. Prednost ima ključavničar, mizar ali pa prejšen strojnik. Kompeter.ti naj naslovijo svoje prošnje naravnost na tvrdko.
Svetoivanska mladina priredi v nedeljo, 9. aprila, mladinsko prireditev v dvorani pri Živcu na Sovranišču. — Ker je čisti dobiček namenjen C. M. D., se prireditelji nadejamo obilne udeležbe.
Mestna zastavljalnica. Danes, 7. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca decembra 1914. na bele listke, in sicer od štev. 55.300 do štev. 56.900.
Ustanavljanje pridobitvenih podjetij v Srbiji C. in kr. generalna vojaška uprava v Belgradu za tiste dele Srbije, ki so pod avstro-ogrsko upravo, polaga važnost v to, da more zanesljivo izbirati med
prošnjami za dopustitev obrtnih m ko-inercijelnih obratov v c. in kr. okupacijskem območju. Zato bo rečena uprava odslej take prošnje redno jemala v meri-torično razpravo le tedaj, ako ne bodo neposredno vložene, marveč potom pristojne trgovinske in obrtne zbornice in ako jim bo priložena razkaznica take zbornice. Po možnosti se bo uvaževalo trgovce, ki so vsled vojne postali invalidni.
«« ■ ■	HALI OGLASI			1::
□□ □□		te raiunajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat voS. — Najmanjda : pristojbina znaia 40 stotink. :	□□	
lahka kavalerija, saj ste vražji, ste hu-zar.«
»Dobro. Pripravite Anko in milostljivo gospo in jaz bom nadaljeval svoje operacije. Nadejam se, da bo zasluga gospoda Lackoviča, da ne izumre Lilienfeldovo pleme. A sedaj ostanite mi z Bogom! Imam mnogo opravila, moram en del svoje posesti geološki proučiti, da vidim, kakov mineral bi se mogel~zasIediti. Z Begom, gospod!«
Lackovič je spremil srečnega ban do voza. Povrnivši se v hišo, je rekei slugi:
»Ko se gospica Anka povrne, reci jej, naj pride k meni!«
Po kaki poluri so se odprla vrata Lac-kovičeve sobe. Vstopila je Anka, držeča venec v roki.
(Dalje.)
Prejemki proflniuliJc anrovIzacUsRe komisije.
Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od 1. marca do inkluzivno 31. marca 1916 naslednje prejemke: Št 1 v ul. Madonna del mare K 58.927-91 „ 2 v šoli na trgu Rosario K 50.829* 1S * 3 v ul. delle Poste št. 14 K 52.666*38 „ 4v šoli v ul. Rossint K 28.88366 „ 5 v ul. Bachi 8	K 47.524*81
„ 6 v ul. Acquedotto št. 38 K 33.174*28 , 7v šoli v ul. Parini 8 K 83*804 26 , 8v šoli v ul. Donadoni K 60*534* 12 „ 9 v zabavišču ul. S. Marco K 70-366*89 „ 10 v ul. Giulia 35	K 37*658 0S
. 11 v zabavišču v Skednju K 21-884-07 „ 12 pri,Tirolcu< Sv. M. M. Zg. K 26*342 09 „ 13 pri Miklavcu Sv. M. M. Sp. K 14.488 32 » 14 pri Sv. Ivanu	K 32.010*97
„ 15 v Rojanu	K 30.432*02
„ 16 v Barkovljah	K 19.020-12
Skupaj K 659.574-16
Poslano*)
Podpisana preklicujeta vse žaljivke, ki sta jih izrekla o gospej Tereziji Ošaben, ter obžalujeta svoje postopanje.
Amalija in Milan Bano.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja arednIStvo le toliko, kolikor idu veleva zakon.
CESKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Đosdkova uzorna češka gostilna v, Trstu) se nahaja v ulici delfe Poste štev. 14, vhod v ulici Giorsio Galatti. zraven glavne nošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
Vlimifnm žaklje vsake vrste po n^ivišjih cenah. RUpUJein J. Stebel Trst, ul. Torrente 36. 175
tffffiH hoče prodati volno po pošteni ceai, naj liUUI se obrne k trgovcu, kateri kupuje in
Člača staro belo volno po najvišjih cenah. Trst, ul. riorgio Vasari št. 18.	155
soba s prostim uhodom se odda
nad. vr. št. 3-
takoj v ul. Commerciale št. 14, I.
317
FnfndPflf	JerkiČ posluje zopet v svojem
*tev. 10.
ataljeju v Trstu. Via dello Po-,te
Vino belo
naravno ima na prodaj Goriško vinarsko društvo seda! v Prvačini, po zmernih cenah.	13Š
Ha debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlja, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razaa rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI. ulica S. Nicolo štev. 19.	63
I Trgovci — Pozor E
10.000 kg se še dobi od 10 kg naprej po K 220 kg. K. Brandt v Ljubljani, Celovška casfa 82.
■■SaB3Sa9£BBS3BHBBBaBE>gSBSaiBBBBn
f iis iz lilljuega mleka Slechsnpferd f
S Bergmann & Co.. Dešin na Labi, Teischen
h
uživa vsestransko priljubljenost valed svojega izbornega učinka in dokazani neprekos-ljivosti za odpravo poletnih mehurčkov in racijonelno negovanje kože In lepote. Na tisoče zahvalnih pisem. Mnoga odlikovanja! Paziti je pri nakupu na znamko „Stecken-pferda in na polno ime tvrdke ! Dobiva se po K 1'— v lekarnah, mirodilnicah in par-famerijah. Ravno tako se je obnesla lilijna krema" „M a n e r au (80 stot.) za ohranitev nežnih belih rok.
Si
Umetno - letosr af ični atelje
Trst ulica del Rivo it. 42 (pritličje) Trsi
♦♦♦ ♦♦♦
Izvršuje vsako fotografij no delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanastu pložče za vsakovrst. spomenika. POSEBNOST: POVEČANJU Ul VSAKE FOTOGRAFIJE :u Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema narožbe in jih izvršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah.
♦♦♦♦ ♦♦♦♦
Kttt
Trst, ul. del Rivo šteu. 42
HORVATH
TRST, Via Carinila 39
Sp-: iašjss ii OZrćs in SPOL^t BOLEZNI
šibkost in nervozhđst za bolezni v NOGAH in SKLEPIK. Sprejema od 10 - 1 pop. In 4 - 7 zvečer ob nedeljah od 10-1.