gosp dar i brtnišk m naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., zapolleta 1 gld. 80 kr.,sa četrtleta 90kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 6. junija 1866 Gospodarske stvari. w . W 3e.v J orje vijv > vi«, ua oo pu tem zicujija s pripomocjc zraka, gorkote, vlage in mraza razrahljá in čez zimo kar se takrat naj se njiva tako globoko pre dá da se potem mlj s pripomočj Globoko orjimo Prizadevaj si, dragi gospodar! da svojo zemlj ker je ne moreš raztegniti na širjavo, saj v globočino povekšaš, in kmalu se boš preprical, da je tvoje zemljišče dvakrat ali trikrat veče, kakor je bilo po pred. dobrotne zimske mokrotě prav obilo napiti more posetev sp o mladi naj se pa plitveje orje Za zimska vlažnost ne vzame Kdor pa globo kej jiti, če hoče, da se njivi vvvauju ufj Oj Uivia IUU1 VBU g U lida bo njivo zboljšal in dva- ali trikrat mora tudi več To pa se edino po tej poti doseže, da globoko več přidělal. Prav tako kakor je živina toliko poprej rJ in dobro gnojiš za rabo dobra, kolikor skrbneje se glešta in dobro redi, Se vé da nas bode razumel vsak umen gospodar, tudi potřebuje njiva boljšega obdelovanja in teč tam da globoko oranje zahtevamo pri do m globoko orati, ne pa tam oranje samo kamenje spravilo na dan Kdor plitvo orje in brazdo 9 se dá 9 S globoko nejšega gnojenja, da več rodi tudi vrabec žanj Kmet mora tako-le misliti vrabec gnoji, ondi za kaka do palce debelo vavci, ta dvoj ako dolg ker \ ljišč tudi \ ko do delà svojemu polju: suša, gn°ja „jez hočem svoje po globoki brazdi veče narediti reze, kakor po navadi delajo mali kmeto ž VIO0U* T c vc uai tuiu, tedaj Uli je potreba, da mi naredi potrebnega mi nije ii U trpi, in i-U kj Kj a uuu oauuujcic . aaaaj i — aat>v, ^ • ~w *M 'iV4 čina ne pregreje samo vlažne površne prsti, biti kmetijskemu gospodarj m o č a mu škodujete akaj ? zato Veliko gnoja napraviti mora potem poglavitna skrb ampak tudi trdo in gladko spodnjo zemljo ; to pa nježne Kolik gnoja se pa mora njivi dati da koreninice mladih rastlin od zgoraj in podaj zamori 9 . . ť™ "JV/.W uji r i utni , u« stanovitni rodovitnosti obdrži? — To vprašanje je se pri 9 da se v rahli zem po stranéh, skozi ktere se lože kajti gnoj je en del gospodarskega kapitala, tedaj se naravnost razširjajo, pa le malokdaj v globočejo prst spu- sa*e po nepotrebnem tratiti, pa tudi ne skopariti ščaj 9 mokrota pa nasproti naglo prešine zgornjo rahlo njim Po dolzih skušnjah veljá tukaj to-le vodilo zemljo in zleze do dna, in če jo dno ali prav za prav podnja trda prst zadržuje, da se skozi njo precejati 99 Redi živine tolik centov na oral mlj ; da ti je žive teže pride tanja irua prsi« zaurzuje, ua se »kuži uju preuejau j. v*«» ^mijo, ki jo obdelujco, — ; more, tedaj se zagatá do površne prsti, da koreninice jo dobro gleštaš in čvrsto rediš, nastiljaj ji tako, da bo da prav v vodi stojé, začnó hirati ali pa celó potrohné vedno na sùhem ne pa v blatu stala in pokladaj in orati Nekteri kmetje pravijo, da ni treba žitu globoko drži ee pri reji tako imenovanega kolobarjenja ali vr- ker mislijo, da žito ne poganja dolzih korenin tudi žitne korenine do KJ xatl, A vi ULI t O i XJ \J , UO A Al davno je že dokazano pri piči da ,ai uavuv jo ampak iz kota. Vsi Ko tudi božja beseda se jim v. tem jeziku ozna-se vendar med seboj pogostoma v svojem po- spada k bistriškemu okraj pačenem vlaškem jeziku pogovarjajo. Ti Rumuni pre- čani spadajo v duhovnem obziru pod pograjsko vika in ž njo pod tržaško škofijo. Polovica Kočano1 e del kranjske dežele in drug 5 pol pa pod tržaško namestnij bivajo v dveh velikih vaséh, na Munah yélikih in novograjsko kantonsko oblastjo , kamor moraj malih in v Zejanah in imajo svojo duhovnijo in farno Kočani skozi Bistrico več ur daleč hoditi po y 1 ^ - ® A - % A • • • * til 1 solo : in pod revni fajmošter jim je vrli^ slovenski domoljub gospod opravilih. Ali ne bi bilo bolj pametno , da bi bil ko škofa Šinkovec. Da se pravi Ciči nekako ločijo v jeziku, čanski vikarijat pod oblastjo ljubljanskeg v obleki, v narodnih običajih od Slovencev in Hrvatov, kranjskega deželnega poglavarstva, kakor da je mala se ne dá tajiti; da se pa ta razlika čedalje bolj zgublja duhovnij m » » • « r^ « • ^ I • 1 W lil tJ v deželi pij in da ubog Ko in daje bila o Valvazorjevem času veliko veča, jse lahko čani imaj0 tako daleč do svoje gosposke! Saj kaže tudi prepričaš, ako dolge Valvazorjeve popise o Cičarii leg nekoliko prebereš. Ke daj so pa v kamenito Cicarijo gk0 deželo zvezanà biti prišli in od k o d, to je menda ravno tako temno, kakor in natorna meja te doline , da bi morala s kranj To sem hotel o njihovo imé. Ali se pa vjerna ime 7? Ciči s Plinijevimi „Secusses" in ali se more oboje iz besede koča (kuca) izpeljati? to se mi zdí zeló čudno in ne verjetno. Dalje omenja gosp. dekan Hicinger tudi Brkine. pa ne zato da h južnih Slovencih povedati t 7 ker svoje mnenj komu vrivati hotel 7 ampak mi rojenemu Notranjcu rec popolnoma znana, in ker želim, da se stvar na vse strani poj in ' r ' " c * Dovolite 7 da 7 kot bližnji sosed Brkinov 7 tudi jaz o pravo zadene Trnovém. B našem njih svoje misel odkrijem. Kaj so Brkini? kraji se imenujejo Brci ni (ne pa Brkini, bolje bi že bilo Brčini), prebivavci hribov ali brd, ki se stegujejo med Harijami in Vremami. Bivajo pa Brkini v par vaséh trnovske fare, v hrušiški fari (Hrušica), v preniski, deloma tudi v vremski fari (Vreme) v duhovnii suhorski, pregarski in v dveh vaséh zagorske podfare. Košancev in pa pravih Vremcev na spodnjem Notranjskem nikoli Brkinov ne imenujejo in ti tudi Brkini h r i- Šolske stvari. * & Glasi izvedencev o ljudskih šolah. niso ker Brkini stanujejo le na brdih na Visokočastiti g. Simon Vovk, rodoljubni radoliški dekan kot okrajni šolski nadzornik, je do našega preč. kozistorija sestavil važno prošnjo ; v prvem njenem delu nasvetuje, kako naj se naše ljudske šole prestro- bih in od tod njih imé; Košanci in Vremci so pa večidel v dolinah. Da je beseda Brkini ali Brci ni iz-peljana iz brd, dokazuje to-le : jijo, da bodo našemu narodu prave učilnice > to je 7 tm- kalnice in izobraževalnice , v drugem delu pa odkriva sedanje zadržke in napote, ki se morajo iz ljudskih šol Ljudje pri nas ne bodo imenovali Brkina tistega odpraviti, da bode mogle biti to, kar bi imele biti. To 7 ki na brdu ne stanuje. Mnogo brkinskih vasi se prošnjo je poslal vsem svojim tovaršem 7 to je 7 deka- imenujejo Brda, na pr. véliko Brdo, malo Brdo, Brce, Janeževo Brdo, Ostrožno Brdo, Ratečevo Brdo. — 3) Se dandanes pravijo nekteri namesti: „Grem v Brkine grem v Brda", enako crnogorskim Brdom. In dve vasi ki ste prav skupaj, namreč Kilovče in Ratečevo Brdo nam ste lahko za dokaz. Kilovčani večkrat Ratečevce imenujejo Brkine, nikdar pa ne pravijo ti unim takó. nom, da jo podpišejo, ako se njihove misli strinjajo ž njegovimi Ako ) ) f ) res vesela novica, ki smo jo slišali podpisali so imenovano prošnjo vsi 22. dekani Je ) 7 razun enega Prečastiti gospod Juri Grabrijan, kanonik in Ali so naši Brkini Plinijevi „Subokrini", Je tudi ipavski dekan, je pa ni le podpiaal, temveč dodal jej je še nekoliko lastnih razlogov, s kterimi jo podpira. Zlata zrna so g. Grabrijanove besede ; narekovala mu zeló dvomljivo. Kako pa dr. Kandler Kat ale na Pivki najti misli, in kako se ime „Slavina" s Ka tali vjerna, tega nikakor ne moremo razumeti. Gore Katalan, ki je neki blizo Trnovega, sem iskal po zemljovidih, po-prašal tega in unega naših kmetov, ki na tanko vsak vrh pozná, pa vsak me je zavrnil, da ni nobene gore jih je mnogih let lastna skušnja 0 dosedanji koristi naših ljudskih šol in čista ljubezen do národa slovenskega. Tako-le se glasé: , „Prošnja o prenaredbi ljudskih naših šol, ktero je sestavil moj častiti prijatel v Radolici in ktero so pod- ♦ pri nas * da se )) Katalan" zvala med Trnovim in Tuđi v ribniaki duhovnii je vas Kot, Čegar prebivavce zovejo Ko cane. Vred. 183 pisali častiti moji tovarši, kaže prav temelj ) kterem tovavci, bistri rokodelci > deklice pa umne gospodinje. bi morale naše šole osnovane biti, ako hoćemo, da so Po tem ne bo občinam (soseskam) žal, da morajo pla v mw^iajv , V*« -- - w V/V,^» ysjvu^wti.^ujy y ua UlUlOjU jkJia- njej je izrečena prava čevati za šole. Dostaviti pa moramo še to, da zgoli » m 1 • • « • v ! ^ * * i • i ^ ^ . ^ im národu v resnici koristne. namera naših šol, in našteti so oviravni zadržki, ki nemško uredovanje kantonskih gosposk je zeló zbe-se morajo odpraviti iz teh šol, da bodo prave ljudske galo prosto ljudstvo, da res priteguje nemščini v Ijud- učilnice skih šolah zato uče. # ## da bi se je otroci naučili, da bi môgli Kaj da je ljudska šola, to uganiti je človeškemu kancelijska pisma razumeti. Tedaj zavoljo kan- umu jako lahko, vendar pa pravi zaumek o njej dosedaj celijskih pišem bi se po takem morala nemšcina učiti ....................., in mnogo drugih za življenje kmetuin rokodelcu še ni prešinil vseh, niti je pridobil svojo pravo velj da Vzlasti na tudi so si nekteri hvalevredno prizadevali kriva pota so zabředli oni y ki so skim šolam iskali pravega razumka. Eni mislij so ljudske šole le pripravljal z a dnj t-nj Ijud-, da e in vise le. Ti prezirajo, da velika velika večina učen- krivo poravnalo na pravo potrebnih naukov pa zanemariti. Zato naj se nek-danji narobe svet premeni: kan ćelije, kadar z našimi ljudmí imajo z besedo ali pismom opraviti, naj bodo domače, in ljudske šole tudi domače. ~ Tako se bo cev ljudskih šol ne nastopi tega pota. Eni pa menij i y to stuj kar se je učilo v tk teg tole tj tudi v se dandanašnji; ti ne gledajo na to da zado-kaj se Sonet. doseže s tacimi šolami. Kaj se neki v smislu teh mož zahteva od ljudske šole? Zunaj kršanskega nauka se zahteva, da se otroci naučé brati, pisati in računiti (rajtati), in Če se strune še bolj napno rajo tudi z nemško slovnico, t ubijati se mo ne vedé, čemu to? Da za Je brati dali omiko bhodnj treba ? da člověk zna ; pisati in računiti y kdo bo tajil to; toda nikdo mi m m • , ra- ne more ovreči, da si člověk z branjem, pisanjem čunjenjem in slovnico ne pridobi nič druzega, kakor le pomoček do poduka za djansko življenje. Kmečki otrok ki se je nauči! brati in pisati, dobil je le samo orodj Zložil Jos. Cimperman. Tisúckrat štiri let pričakovali Očetje stari zvesto so Rešnika Došla jim ž Njim je sreča prevelika So zlati dnevi Judom zasijali. Kedár poljé morivoa suša pali ? Vsahnila bil zvénila mladika } prav laivu JC , Jtvatvui 111U v iuao uao LXKJCà y octtuuj matiko itd., pa mu ne pokažeš, kako in čemu ima ra- tako Je kakor če mu v roke daš nož. sekiro Se usmili blaga roka Dobrotnika Na zemljo dežek tihi pošlje kmali. Enak očakom starim pričakujem Željno jaz tudi zore mile zlate biti Je To odj bode ali iz rok gel ali pak ob račal. Da bi bil kdo spoznal potrebo, da se mora mladini pokazati, kako si ima z branjem, pisanjem in račuoje- njem pridobi t dnosti za djansk Da bi s tamote národ naš zbudila. Zdihljaje vroče Njemu izročujem, Ki gozd oblači, s cvetjem venča trate In vstvaril solnc je trumo brez števila. f ljenje, iu ui pumu umuuiui uct luiooi, iu taau od da se otroci, ki so po šest let v šolo hodili in se na- to prišlo nikomur misel tako se z i v- god Slovstvo. učili brati in pisati t b poduk v tvareh, torej brez prave koristi ízpusté IJtegne mi sicer kdo ugovarjati ; dj an s kih iz šole. tudi * Lire Sionske přišel list na svetio za mesec imamo ne- sledečim Marljivi gospod izdatelj ga je poslal po svetu s deljske šole, v kterih se bolj odrasli otroci z večim vspehom dajo podučevati v djanskih rečéh; toda komu niso znane naše nedeljske šole, kako pomanjkljiva je Danes končá Vabil prvega tečaj 7) Li Sionska s Začetek bil • 0 jihova osnova in kako malo da se v sedanjih okolišči- do zdaj pridobila toliko podpornikov . listom polov je težaven ; vendar si da Je nah dá storiti v ijih u« JI je obsta- nek saj nekoliko zagotovljen. Izrekam vam tedaj srčno Koliko da so vredne naše sedanje ljudske šole lahko spoznamo iz tega, kako prosti pa djanski kmet zahvalo vsem. kteri ste tudi v sodi ijih on pravi 1 kmet slab kmet", kterega sem se primogli na noge. Bodite prihodnje prijatli in podpirajte me v početji lotil y z namenom tem hoče reči brati in pisati y da bi po svoji moči da si mladi člověk s tem, da zná pripomogel k povzdigi cerkvenega petja. Prosim vas, y ni poklic ampak da se je navzel čelo nič pridobil za svoj djanski širite jo med domačimi pevci in pevkami, da se vdo domišlj da se maci ... Cena ki v šolo hodil, več ne spodobi kmečki stan. je gotovo gold, za leto ali pa 1 gold, za pol leta Cloveka samo to, ako zná brati in pisati, druzeg Je tako nizka, da si količkaj mar za stvar J° lahko vsak omisli, komur Rada bi bila donašala • V nic t ne osreči; s samim tem znanjem si ne more ,,Lira" tudi še kak napev v posebni prilogi, toda to se Pa kruha služiti; to nas uči vsakdanja skušnja; recite ali more godit J&rUlia 91U6U1 ^ iv u»o voaauauja oauouja| ibviiw« etu mviv u^uuju 10 tedaj, aau ji uuo^/g » vu ^/uupuic , nas te vrste ljudje z beračanjem ne nadlegujejo vsaki se ne morejo poravnavati tiskarni in poštni stroški dan? Žalostni dokaz tega so naše ječe, v kterih je brž zgubo ravnati mi pa ne pripuščajo moje okoliščine ko ne manj takih, ki niso nikoli v šolo hodili, kakor Od vec strani se je tudi želja razodela, da bi přinesla unih. ako dospé vec podpore, sicer ki znajo brati in pisati tem sem menda dosti dokazal, da je brati računiti znati le pomoček do poduk pisati ni Lira" napeve za črno mašo itd. Tej želji se dozdaj mogl , ťJo«tx «x vstreČi, ker je pomanjkovalo prostora nape poduk vom za praznike. Vprihodnje pa se bo tej želji vstreglo za potreb v m v u uu ^uuuAa, a il c y u u u i braženje ljudem, brez tacega pod uka so pa šole brez koristi m stroški za take šole so se tudi s silo ustanovile, so zvrženi." če Kdor se je naročil le za pol leta, prosim naj se z naročnino podviza za drugo polovico, da se more v redu odpravljati. Kdor pa ni za prvega pol leta od Misli o ljudskih šolah so bile žalibog dosihmal rajtal naročnine še do zdaj, se prosi, da to poravná tako zmešane napačne, da še zdaj O VlvOiUUUIIi A J UU1 UUU1UU OV> V4V «vifcfj y ov JLf 2. \J kj K y va um wv J/V1M* JL1C4 je jelo daniti, kakor hitro je mogoče, ker sicer ne morem zalagati Deželnemu zboru smo hvaležni, daje povod dal šolskim Naročnina naj se mi pošlje v frankiranih listih z na- možem uiu&clu, da kažejo, kaj je napčno in —~ čit mora, da ljudska šola pri nas bode to kako se predruga- pisom: „France Grbic, konservatorist vPrag kar lui», ijuuoivi* sula pri uao tu, aai ima uiaiu a voditeljca do tega, da fantje bojo kedaj umnikme- stropj mal biti mestj is. > t f 140 141) III. n Novi naročniki lahko dobijo še vse do 184 zdaj natisnjene liste naročnikom, kteri želé Pri tej priliki moram onim da bi se o „Liri" naznanilo nedeljah in praznikih zahtevajo slobodo, da gredo kamor jim je drago, in da pride k njim, komur drag narocniKom , & ten ^oic, ua ui se u uaauaunv, «.«i^v/i. j« ui iu ua. pnuo a ^umur uragu. ali se je poslana naročnina přejela ali ne, opomniti to, Dninarjev (najetih delavcev) se izpod dveh ali treh da mi tega ne dop prostor njen poslalo vseh šest že natisnjenih listov Do zdaj se je dvajsetic tudi za najlože delo ne* dobi ve da pla pisi kakor so mi jih ô. g. narocniki naznanili z na- Kdor čilo je tukaj ali v zlatem ali srebernem denarji. Po sebno so pa rokodelci grozno dragi; kdor ni skusil je tedaj med tem kraj stanovanja premenil, naj popraša ne verjame *i _ ______28! •• __ V,. ___ • _ ul.________ » rramIÎA r» n, Kdor nima še na poprejšnji pošti za-nje, ker mu lista ne morem z drugim napisom pošiljati, dokler se mi ne naznani novi mlj svoj družine j da * mora svojo z najemniki obdelovati, si nikakor pomagati ne more i tako gospodarstvo mora iti rakovo pot kraj stanovanj med drugimi svojimi Prosim > glasite to povabilo tudi kmetiška poslopja, kakor lepo pohišt hlev Lep hram Pragu 15. maja 1866 Bogom F Grb pod, stane * Drobt Zopet obsegaj ščina ne za leto 1866 so prišle na svetio one y so m drag P , ttattui aojju puuioivu , uiov , uiauj, kaščo, kozolec itd. si tukaj zidati, grozno drago po Srbii lepega lesa dovolj, in ker povsod delà Res kamenja ni mnogo, se opeka za LUVUJM U* UIUV^W , BV VJ/VIXH CJt* kidanju JJUVDUU. UCia , ljudi je še grozno malo, zato jih ni, ki bi služili, ki pozabljiveg mnogo mičnega, raznovrstnega blaga. Po naročilni poti knezoškofa Slomšek a, delali ; zato so delavci tako strašno drag delaj «««v «V ^IWW«.. »VI., dobiti ne morejo, in ako se dobij f se da kolikor tudi UJ V1UJV y AU «ttV/ OU UVUIJ\J y UCIOJV7 aUiiaVil y IQ dokler se jim poljubi. Sila drag bi bil tukaj lep mlin veljajo trdo vezane gold ) mehko vezane pa 90 kr den * Družb s stopami in z žago, ker domačih tesarj in s v. Moh Letos teče sedmo leto je bila družb Moh piše yy nj ene Glasnik" knjig nikakor ni. Po Srbii so idarj idarj in tesarji sami Bulgari kar se po sedanjih pravilih v Celovcu ustanovila. Število njenih udov je rastlo od in Cincari; da bi si Srbin s težko žatlako in kladnico , ali da bi se z apnom ali peskom in kamenjem mučil in mazal, za to delo je pregosposk, ) svoje roke žulil leta do leta; p leto (1860) jih je bilo 1082, drug in da tiho rečem prelen 1200, i roijo , OOCIbU JLKJUKJ , putu 1er, O O O b u 2719 in letos jih bode precej čez 3000 udov; te dni se natanjčni imenik sestavi, da pojde v natis. Letos tretje 2620, četrto 1656, pet 2173 t dovitni denarj Kdor ima svojo delavno družino, bi tukaj na ro emlj lep dobro izhajal, in lahko bi si za nekoliko mlj kupil prejmó udjé 13. in 14. zvezek „slov. Več lerjevo pripovest „Kort Rogačevo )) tnik t mnogimi podobami ozalj božjih" (poldrug L UXU f V^lJ Ži vij en j kajti ljudi je še malo in po eli, niti to znajo Se Zemlj mlj ve 9) i mesec), z Koledarček za leto pa Slovenec, ako lep i da hiša z tukaj res ni draga, brbati niti jih ve- mlj mlj je dražj si že za prebivanje zgradil kakobajt in hoste dovolj dobi * 1867", in poleg tega še, „ prilik Bonavent vse pohišt v Lesarjevi prestavi. Bukve se razpošiljajo v prvi poni oglasil pa se in bistri Bulg pod Tudi bi lahko ) napravi, kakor si ga pridni lovici prihodnjega meseca; kdor se še se misii i naj se podviza, imenik pojd vsaj t. m. v natis mlj napravi. On skoplje grozno veliko jamo, postavi v njo trámové, jo razdeli v sobe, hrame kašče, kuhinjo, hleve itd. V kuhinji naredi iz blata ognjišče in dimnik; iz hleva napeljá žleb in graben i Prislovice in reki iz Istre. Ki teče, mu život oteče (se debeli); ki leží, mu se Vgujiooo tu uiuiuia ^ \£A mo v ca uapcijčft £ttou IU giaucu, da se voda in blato na njive oceja. Na tramove dene se ve, kar se dá vejaste in krevljaste, na te 3 na šare slama za život drži. Na ležeć priđu četiri stvari: smrad grede dene in nameče brsti in druge debelo z zemljo. In evo! hiša in vse poslopj tovo, brez stroškov, samo, da stane nekoliko dni truda in vse pokrij J© g° i glad, buha i J v*« oiuuv ucttuuau um ti , a dobro je tako, da ga noben dež ne premoČi in noben šenac (uš). S čim se najdemo, s tim se ljubimo (ti dam, kar ogenj ne požge ; pozimi je vrlo toplo hladno. Kaj češ boljega za silo? y imam). silo Ki s kim spi, ta s tim drži. Sv. Ivan naloži oganj : žito zori ili zgori. Bog ne platja vsake nedelje, nego na vrime. Marač poji seno, Avgust popije vino. Vred.) Zdaj vam povem le še to ve. da za polet lepo liko da si ta, kdor je pošten Z n ÍAX /i A ^ ^ _^ 1-.J! -Î ^ _ ___T___ i ___.^L ^ Ja« 1 AK\ A /\ λ 1 X A VM n A Ml X Ali A I A K AA AO A(( # Cl T\ I^A T\ 1*1 1 _ je govor 0 kaki važni stvari, in važna stvar Glazerjevo gostilnico so obědovali. Po obedu so na tujem res težko (to sem tudi jaz pri svojem dohodu lepo okinčani sobi pričeli malo „besedo , s preprijet občutil) in ker ste me prosili vs^uv*»/ mu ujo pvom, naj povem, r^jo v*« u* bilo v Beligrad prisedšim najbolje se dogovoriti in posveto vati, vam naznanjam^ štiri izvedene, poštene in kje da bi nem petjem so se vratili govori in deklamacije do trde nocí. Udeležilo se je te veselice mnogo gospodov iz Maribora, pa tudi kmetov iz domače in lempaške fare. sploh znane možé 9 80 Ceh Nace Bajloni in nje- Tudi tudi gov sin^Jakob, in pa Srbin Toša Popovic, pa ^v** Filip Spec. Gotovo vam bo ta in uni rad na pomoč. gosp dr iz slovenske Bistrice je nas počastil s svojo nazočnostjo in razveselil s krepkim svojim go Hvala vrlim rodoljubom za to premilo nam V Buda-Peštu (Konec prihodnjic.) rožnika. V. Čes vorom. veselico resnici si želimo več takih dni ar smo se bali, zgodilo se je žalibog! noči od 23. na 24. maja lega Iz Prošeka 25. maja Klic v boj 9 se raz- Na noge bratje, primorski Slovenci! Domovina je padla huda slana, ktera je posebno vinograde močno je v nevarnosti. Znano vam je, kako žalostno je bilo poparila. Vendar nisem htel 0 tej uimi pred pisati 9 do- ^. —* v, coj uniji picu pjLoau, viv- ko so še črni oblaki pokrivali nam primorsko slovensko kler se nisem sam prepričal, kolika škoda nas je za- deželo. Kdo izmed nas je pozabil tužnih časov delà. ■ uioviu o«uj ^lo^nvMi, rkuiitič* s&uua nas jo z»a- ue&eiu. ivu u izmeu nas je puaauu tu&uiu uaauv , c Po sporočilih iz mnogih krajev se more trditi, nismo smeli se imenovati Slovence? Hvala Bogu ko se da da je slana po ravnem največ škode vinogradom priza- smo se jih rešili! Svetli naš cesar Franc Jožef nam je djala: po goricah so trte prav malo trpele ali celó nič. pravico zagotovil, za-nj stojimo zdaj vsi pripravljeni. Zato « Budinu je veliko Vinogradov, aicu su v mzavi m pozor oiovencu aa se uam ne vnneju supet taa.i uas proti severju ali proti izhodu; ondi je bilo malo zele- in morebiti še hujši od prejšnjih. Vojska je pred durmi nega perja videti, vse je bilo zavito in mrtvo, kakor sovražnik že misli in duhta, kako da bi si vplenil pre kteri v nižavi m * ? JLVV mJÊ vV ^ V VV/ ¥ JL A J 4JVf J *J *J J^ J^ J w • •w v^ v v pozor Slovenci! da se nam ne vrinejo sopet taki časi novembra meseca. in tem se ni huda sila godila. Večina Vinogradov je pa po gričih, ljubo nam domovino Vinski pridelek v na nase obrežj naj Zdaj iuaj , bratje, ou YlňůUia j ena beseda veljá med nami ko sovražnik meri 9 in L 186 ta naj bodi: vsi za enega, eden za vse! Kot en mož z orožjem v roči se moramo naproti ustaviti onemu, ki že dolgo nas prišteva k tisti škornji*), ktera se nikakor ne prilega naši nogi, ki bi jo ie ožulila in oglo- dala do živega. Ker je narodna straža tržaške okolice vsa navdušena, vstopiti se proti vsacemu sovražniku, bilo bi le želeti, da se oboroži, in tako tudi naša reserva narodne straže brž ko je mogoče! Iz Poddrage 25. maja. Tudi tukaj se zdaj dosti govori o vojski. Pravijo, da bodo vse s kraja, tudi zakonske , bodisi da niso še ali da so že bili vojaki, če so le sposobni za orožje, za domače brambovce pobrali. **) Pa saj je tudi leto samo (tako pravijo ljudje) ves čas bojno, prepirljivo leto; pozimi je toplota nadvla-daovla mraz, majnik pa je bil mrzel, da včasih ni bil kožuh preveč. Za letino se še nic prav ne vé; češnje še zdaj niso zrele, za trtni zarod kaže srednja mera, slive, češplje, cibare in kar je tacega sadja, je šlo čez navado dosti v rožice; reži in pšenici se obeta srednja letina; breskev nam je sila veliko pomorilo ; sená bo dosti. Poddražan. Iz Loke 4. maja. — Naš okraj (kanton) ima že svoje občine (srenje) gotove in skor prav tako velike, kakor so nam „Novice" v 17. listu povedale, da so nekdaj bile, namrec Loká, St&raloka, Polj ane, Trata, Oslica, Sorica, Železnike, Selce, — le Javorska občina je več. To je lepo in ocitne hvale vredno, da se 15 dozdanjih občin je združilo v 9, kterih bi sicer še lahko manj bilo, ako ne bi gorati kraj združenja res nekako oviral. — Ali bojo pač „Novice" mogle tako pohvalo dati tudi drugim krajem? Ali so povsod kakor pri nas c. k. okrajni predstojniki tako krppko pomagali svojim so-seskam, da se iz starih malih prestvarijo v velike, in vendar imajo konec tega meseca že nove občine gotove biti. Pomagajte si tedaj sami domoljubni možaki, da si osnovate, kolikor mogoče, velike soseske, ker postava vam daje častitljiva opravila v roke, ki jih bojo le veče občine lahko opravljale. Ne! da bi se, ako soseske po starem kopitu ostanejo drobna stvar, potem zabavljivo reklo : „no, zdaj pa vidite, da naš kmet ni za nič!" Iz Ljubljane. Přetekli teden je imel mestni zbor dve dolgi seji, pa vendar ni še vsega rešil, kar je ka- zal dnevni red. — V seji 20. maja je župan dr. Costa pozdravil nove odbornike in potem naznanil to-le : Otroci ranjcega župana Ambroza nimajo tolicega premoženja, da bi se jim mogla odtegniti milošcina; — kolib za vojake je narejenih 6, za konje 2; vsled županovega oklica se je za slamnice naoralo nekoliko denarja, a premalo ga je še; ponovila se bode tedaj prošnja; — pri odhodu gospoda nadvojvoda Ernesta se je župan z dvema odbornikoma poslovil od njega ter ga prosil, naj se zopet vrne v Ljubljano, kadar bode konec sedanjih homatij ; — da je po potovanji nj ego vem v Videm in Verono se doseglo to, da vojaška sodnija in položna denarnica c. k. deželne general - komade pride v Ljubljano; — mestna kasa je sicer zeló uboga, al za mesec majnik pritekó še mnogi dohodki ; za prvi mesec se je davka za pivo (ol) nabralo za 699 gld., po takem utegne letni znesek od piva biti kakih 7 do 8000 gld. Naposled bere župan dopis onega odbora, ki se je osnoval za nabero prostovoljnih vojakov notranje-avstrij-skih (to je, za kranjsko, štajarsko in koroško); v tem *) Znano je, da zemlja laška je v obrisu podobna Škornji. M I U ■ : Sf Tr W Pis. **) Dozdaj je to le prazna govorica. Ako pride druga rekrutba, izbirali se bojo mladenci, ki so bili rojeni v letu 1845., 1844., 1843., 1842. in 1841. Razun teh se nabirajo le prosto- voljci, to je taki, ki sami radi gredó v vojake. • • ' • Vred, . dopisu prosi odbor podpore tudi iz mestne kase. Župan je razložil velike stroške, ki jih ima mesto, al da vendar Ljubljana pokaže svojo starodavno lojalnost, nasvetuje, naj se daruje 1000 gold.; ves zbor mu pri-trdi. Potem poprime dr. Bleiweis besedo in nasvetuje: naj zbor, gledé na to, da si mesto že davno prizadeva za c. k. general-komando v Ljubljano, pa je zdaj po osebnem iskrenem prizadetji gosp. župana na ravem mestu saj to že doseglo, da gotovo prideta ona va oddelka omenjene vojaške oblastnije v Ljubljano, zahvalo svojo izreče gosp. županu; — ves zbor pritrdi temu predlogu. Dalje je vprašal dr. Bleiweis: ali je res, kar časniki pripovedujejo, da se mnogo vo-jaških bolnišnic napravi v Ljubljani, in želi, naj se preobilnost taka odvrne na dobro bolnim vojakom samim in na zdravje prebivalcev ljubljanskih, zakaj letos se ima Ljubljanica zapreti in smerdljivi kanali bojo na suha razlivali gnojnico, 16. avgusta pa začnó mah požigati, in tako se združite ravno letos dve zdravju škodljivi okol-ščini. Župan je rekel, da mu ni znano, da bi preobilo bolnišnic se ustanovilo tukaj, da pa ne bode prezrl imenovanih mestnih okoliščin: Potem so se volitve začele župana - namestnika in odbornikov za 8 odsekov. Za župana-na-mestnika je bil izvoljen dr. Župan; ker pa se je tej volitvi odpovedal, je bil voljen dr. Orel, ki je prevzel to opravilstvo, zahvalivši se za častno zaupanje in razodevši željo, naj bi zbor jzmiraj edin bil v tem, kar zahteva blagor mesta. Župan dr. Costa predlaga , naj zbor izreče zahvalo dosedanjemu podžupanu dr. Županu za dveletno marljivo delovanje; ves zbor pritrdi temu županovemu predlogu. — V o d- seke so bili odborniki voljeni tako: V 1. (ma-gistratni) odsek: dr. Orel, Horák, Šventner, Frôlich, Sovan, — v 2. odsek (za pravniške in osébne zadeve): dr. pl. Kaltenegger, dr. Župan, dr. Toman, dr. Zupanec, dr. Bleiweis, —- v 3. (denarstveni) odsek: dr. Schoppl, Blaznik Auer, dr. Zupanec, Jože Pleiweis, — v 4. (stavbeni) odsek: Malič, Vrhovec, Biirger, Stedry, Res-man, Sovan, Debevec, — v 5. odsek (za uboge): Ho leer, kanonik Po kluk ar, Šventner, Vrhovec, Auer, — v 6. odsek (za policijske zadeve): dr. Bleiweis, dr. Schoppl, dr. pl. Kal te negger, dr. Valenta, Pakič, — v 7. odsek (za šolske in ustanovne zadeve): Poklukar, dr. pl. Kalte negger, dr. Bleiweis, dr. Toman, dr. Valenta, — v 8. odsek (ki ima osnovati novo mestno občinsko postavo) : župan dr. Costa, dr. Z u p a n, dr. Bleiweis, dr. S c h o p p 1, ' dr. Zupanec, dr. Orel, Jož. Pleiweis, Frôlich, Ho rak. Ker je bilo že blizo 8. ure, so se ostali predmeti današnje seje odložili za sejo 1. junija. V tej seji seje lovska pra vica na ljubljanskem polji (tedaj tudi na mahu) brez očitne dražbe za 10 let dala gosp. K. Galétu proti temu, da vsako leto plačuje 400 gold. Razprava je bila živahna. Dr. Schoppl je v imenu finančnega odseka porocal o tej zadevi in pri-porocal zboru, naj poděli to pravico g. Galetu, ker je dobro plača, pa se ni bati, da bi kdaj plačilo na dolgu ostalo, in ker je znano, da g. Galè vsak lov zboljšuje. Blaznik, Jož. Pleiweis, Stedry so za to. Tudi dr. Orel pritrjuje, samo to dostavlja, naj se v pogodbo stavi, da ako bi utegnil Galè umreti, so za 10 let v isto vezani dediči njegovi. Dr. Toman pravi, da tega pristavka ni treba, ker že postava sama za to skrbi; Frôlich želi, naj bi Galè vseh 4000 gold, naprej plaçai, Horak pa, naj se lov po dražbi oddá. Obveljal je predlog finanč. odseka. — Sila dolga razprava je bila o tem, kako naj se plačuje gostaščina (zinskreuzer), ki je ob novem letu v Ljubljani bila vpeljana tako, da kdor 187 50 do 100 gold, plačuje najemščine (činža) za stanovanje svoje, od vsacega goldinarj a mestni kasi pozná biti Ljublj stanuj možé ki morejo izvo- plačuje vsako leto pa od vsacega gold. krajc. U i JMU* WVMUVIJUVW Uiv/^vž J Ckl UlVi VJ Vř J dolžnost vsacega domoljubnega državlj ) krajc. & v * x* * « i* * j a uiooiui wtfct, jo UU1Z.LIUOU V Oaucgčt UULLIOIJ UUUCgn Ut£aVlJctLl<£, od najemščine čez 200 gld. da poduči nevedne in po postavni poti na vso moč pri- Finančni odsek, v čegar pomore v to imenu je poročal dr. Schoppl, je osnoval předpis za to poberanje, ktero v tem obstaja, da bišni posest- veča večina, ) da se volij fetováni možje in se pri noví, v vsem postavni volitvi doseže ista velika ali v se ci, kor niki, kadar za se poberajo najemščino (činž) od svojih gostačev, naj poberajo tudi to mestno priklado (gosta-ščino) in kadar odrajtujejo svoj hišni davek davkarski kasi pri magistratu meseca julij a in novembra 9 naj ob enem tudi od svojih gostačev pobrano gostašcino od-rajtajo; ako pa gostač ni plaçai hišnemu gospodarju te magistratu, in magistrat bode potem sam skrbel, da iztirja na dolgu ostalo bila pri prvi volitvi bode (Vabilo in naznanilo.l Odbor slovenske Matice dne t. m. ob imel tretj borniki. svoj sej ) tej seji uri popoldne v mestni dvorani kteri se s tem vabij bode ta-le gg od t v přiklade, najnaznanijo to » » ^ I «AgUVUI UV« Bral in potrdii se bode druge seje zapisnik priklado , za ktero hišni gospodar nima nobene odgo- Taj S tvo bode porocalo o jših stvaréh vornosti. Župan dr. Costa je povedal, da tudi v druzih mestih je tako, in da v Ljubljani je pobiranje Blagajnik bode poročal o računu za 1865. leto in o proračunu za 1866. leto, ki se imata predložiti ob- čnemu zboru gostaščine še toliko lože, ker gospodar ni odgovoren za to > ako gostač přiklade ne plača. Po dolzih debatah o svojem poslu Pregledovavci matičine blagaj bodo poročali je bil ves napotek za pobiranje gostaščine sprejet in v nekterih stavkih po nasvetu dr. Tomana in dr. Orla popravljen. — Naposled so bile dovoljene nektere po- rokop 5. Volili se bodo pregledovavci za gosp. Tušekov stirj letni časi." Volili se bodo pregledov za rokop prave mestnega tlaka in še druzih reči, o kterih sta poročala Stedry in Burger; predlog zastran tlaka od ^ • » VUll UV» KJ \J VA V-/ J^i V^^lOUV V « V VI ZJCk luaupio i fj tićek samotnih cvetlic ranjcega Matevža Hladnika Vr V Z 9 ker ni ; Cetinovičeve hise do kazine pa ni bil potrjen nikakoršne sile za ta tlak (na 1900 gold, prevdarjeni !) dokler ima mesto še mnogo druzega potrebnega popraviti in nima denarja odveč. Deželni odbor kranjski je 4000 gold, odločil iz deželnega zaklada za prostovoljce, hranilnica 2000 gold., mestni zbor 1000 gold. Po takem se mora še po , Ui^cím xv/^v-' druzih potih nabrati 5000 gold. njegovim življenjepisom Dolocilo se bode ljubljanski g. odbor AS \J L\JVJl.kKJ O \J UVJUU ^ kteri "X lj U, JLUJ CVJLIOCV1 U U. LIV niki za prihodnje leto stopijo iz odbora, in kterih jih? i : t ; Razgovor o dr. Ulaginem predlogu: „naj Matica prične izdajati šolke knjige Posameznih odbornikov asvetj dr. Bleiweis bode predlagal, da Matica izdá ko ledai za 1867 leto i posvetovanji učiteljskih zborov o znaném ukazu državnega ministerstva o pospehu slovenskega jezika na naših srednjih šolah smo še poiz-vedeli dalje , da gimnazijski učiteljski zbor ni odobril predlogov , ki so tako zmerni, da se jim bodo čitatelji naši čudili, ako jim jih povemo, kolikor so nam znani. Predlagalo se je namreč, naj se slovenščina ko materni Lésar bode nasvetoval stopi kterimi še ni v zvezi. ; da Matica v zvezo z vsemi slavjanskimi slovstvenimi društvi, s z odbora Matice slovenske v Ljubljani 30. maja 1866. Dr. Lovro Toman, predsednik Matice. Anton Lésar, odbornik in tajnik. jezik djanski uči po organični osnovi 1849. leta po 31. do 37. §. in po določilih IV. Nedavno smo brali, da so bogoslovci z Brna in a. naj V v • • scini ^ _ ^^ _________ _ _ _ ^__tj se sloven- za Slomšekov spominek poslali dar ; včeraj je vredni- do kler ^se ne bodo nekteri nauki slovenski učili, štvo iz Réke přejelo po g. Fr. Žužel-u, bilježniku duhov- odloči toliko ur na teden, kolikor jej jih odmerja orga- ništva okrožja Zelinskega v isti namen 12 gold, s temi da učitelji latin- milimi vrsticami: „Apostolsko djelovanje blažene uspo- ti... t ! • i «vi n ft %/ i • • % m mena osnova; naj bode pnpusceno skega in grškega jezika, ki so za to sposobni klasike miene pokojnoga biškupa Slomšeka nije samo kori- zlasti na viši gimnazii tudi v slovenski jezik'přestav- stilo bratji Slovencem, kojim bilo neposredno namie-ljati dajo. Razprava o teh predlogih bila je živahna njeno; vec je korist njegova prekoračila meje slovjen- in dolga; toda izvedenci, 10 je, slovenskega jezma „^^^.Mi«uv/uu-ruvjuv6«, * zmožni učitelji ostali so v manjščini s sojimi predlogi. njegova djela, nalaze se u rukah mnogoga hrvatskoga to je slovenskega jezika štine. ,,Duhovna hrana" blaženo-pokojnoga, kano i ina Čudo golemo ! duhovnika, te su tako preko duhovništva koristila na Po odpisu c. kr. kupčijskega ministerstva od rodu hrvatskomu. Duhovničtvo okružja Zelinskoga, ze-16. maja 1. 1. poslednje volitve za ljubljansko leci svoju zahvalnost i duboko štovanje izraziti blaženo-kupčijsko inobrtnijsko zbornico niso veljavne, pokojnomu za duševnu hranu, koje ono i preko njega ti. u p u i j o iv v ju uuriuijbàu Zj u u r ii i u u uisu veijavuc, (/«»vjuv«« «vj^ - f- ~ tedaj se morajo brž ko brž nove volitve pričeti. Na teh puk hrvatski izpio iz Njegovih djelah, sakupilo je u volitvah je na 3 strani veliko ležeče: prvič zato, da svom sastanku od 29. pr. m. 12 fl. Braći Slovjencem *>. ' _____l ' 1 • 9 W 1 • 1 • TT» V I • 1 f ft V J se v zbornico volijo možje, kterim je blagor domaćega P?z(^ay kupčijstva in obrtnijstva pri srcu, drugič zato i vrucu ker Slomšeka!" v 1 • -I • T?»v • • zelju, da im Višnji podá jošte mnogoga zbornica izmed sebe pošilja prisednike k ljubljanski poddružnici dunajské banke puuui u&Liiv^i \x u u «j o i* in tretjic zato, ker dva ^uvusivu »uiu, ivtura ima uaujcu uuuru íziurjcLic poslanca voli v deželni zbor. Zato mora skrb biti vače za potrebo srbskega naroda odgojiti, da ne ^ vsacemu domoljubu, da se volijo pravi možje v trebalo jih dobivati iz druzih dežel. Gospod dr. St. Srbska vlada je v Belem gradu osnovala kovaško šolo, ktera ima namen dobro izurjene ko- zbornico. „Novice" so ze ki naj se volijo, in ponavljaj o zdaj to v 4. listu priporočale 13 mož ) Nedok priporočilo, kadar ? načelnik kirurgičnega oddelka v beligradski obrnil o tej zadevi vojni bolnici, rojen Slovenec, se je pride čas nove volitve. Da pa bojo te nove volitve do ravnateljstva ljubljanske kovaske šole veljavne, naj se v vsem ravná kakor postava od- srbski vladi poslala osnova te učilnice ločuje y da naj bi se ^, ju aj oo v vov/ui "»»vi p u a ta v a uu* oiuaisa Yiaui pusiaia o u, v* v a to uunuiuo , v*» SO po nji da vsak volivec podpise na volilni list svoje enaka napravi v Belem gradu, pa tudi slovenska knjiga ime ali če sam pisati ne zná, da se postavno pod- po kteri se ta nauk , pa UČÍ V » ^ "J 15 Ljubljani, da se prestavi • I A A t A fl m križa, da se list zapečaten oddá in sicer storí, kar koli v srbski jezik. Že smo bili po mnogih avstrijskih de- se bode še zaukazalo. | marskega, obrtnijskega in rokodelskega stanů po deželi Ker pa le malo volivcev kra- želah naprošeni, naj jim pošljemo popis, kako je vred- da po njenem izgledu take sole napra jena naša šola vijo tudi drugod; drago nam je, da se tudi beligradska sta cesarju poklonila pismi udanosti; za ranjene vojake učilnica vredi po naši. (Kako neki kranjsk poštar ume jezik slovenskih) Nedavno je nekdo na deželi nesel neko prošnje pismo do c. kr. dež. poglavarstva na posto, za ktero svojega naroda sta obá obljubila podpore. za „planinske lovce" gré Nabira kakor „Slovenec" iz Celovca pise do f —-----ttaaui ie* v^eiovca polževo pot; nabralo se je v 12-14 dneh (to je, dne t. m.) le nekaj čez 1000 gold. Nekaj je trda pravi v* 7---. r ~ & * " T " - ; ~ — r----) "" w — zahteva prejemni list (recepis) in ga, kakor je navada, za denar nekaj imena nekterih odbornikov dobí v nemškem jeziku. Pa kako je bil narejen? Ri- niso znana in priljubljena, nekaj so sami žlahtniki in sum teneatis amici! Napisal je poštar na nemško pre- velikaši jemnico ta napis H. Karol Dežel. podpisani, nekaj tudi odborniki sami, ki so se Slovenski C. Kr. (ces. kralj.) je přestavil v H. Karol, — dežel. poglavarstvo pa v D eželj. Ko smo dobili cesar se podá, ako se vojska žačne, vPrago, da bode ta prečudni recepis v roke, je šel iz roke v roke ter blizo bojišča; že se pripravlja poslonie kier ie dosih- • lm» i,™«« «« ___ ^^x^««__i ___i__________ r , V. 7 J. J na čélo vstopili, le ta reč ne teče, kakor bi bilo želeti. ako malo darujej'o in podpisujejo, in taka Njih Veličanstvo! vojska žačne, v Prago da bode mal stanoval presv. cesar Ferdinand, ki se je s cesanco krohota ni bilo ne konca ne kraja. Pa tudi sam poštar se je mogel zdramiti, da je naredil smešen napis,^ kajti podal v Inspruk na Tirolsko. 3/4 ure daljec pošlje po-nj, rekši, da se je zmotil. Skoda za-nj t Vreden bi bil shranjen biti v kranjskem muzeji kot živa priča, kako nekteri 1866. leta znajo slovenski ! (Se bolji prostor za ta recepis bi pa bil v „Postbucbel-nu" za 1867. leto; zato ga priporočamo našim pismonosem. Vred.) Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Denarni lapisnik Matičini. Novi udje: z letnim doneskom: Gospod Urbas Anton, župnik y Zagorji za 1865. in 1866. leto................4 gold Gospodičina Kadivceva Radovojka v Škofji Loki za 1866. leto Nekaj se bode vendar še popred poskusilo ; predn Slavna kmetijska čitalnica v Podragi na Ipavskem 2 2 » zagrmijo topovi na severu in jugu, m to je po svet (konferencija) v Parizu shod (kongres) vladarj Izp 9 Je mislilo, da bode Stari udje, ki so plaćali za 1865. ali I860, leto Pariz posvetovanje pooblastencev zdaj je gotovo, da bode ki jih vlad posij v , pa še to ni prav gotovo, ker avstrijska vlada je pod tem pogoj em pripravljena poslati svoja poob-lastenca v konferencijo, ako se ne stavi noben tak predlog, po kterem bi se zahtevalo od kakoršne^koli vlade da o a) ustanovniki: za 1866. leto : Gg. Mali Ognjeslav, Moos Avgust. Auer Juri, Biirger Ljudevit, baron Codelli Anton , dr. Costa Henrik, dr. Cvajer Gariboldi France, Heidrich Dragotin Ivan. Debevec Jožef Hol cer Dragot Jamsek Ivan, dr. Jarec Anton, Klemencič y dstopi kak se je imela začeti že 5. dne t. m oj i h dežel. Konferencij Jožef, Lésar Anton, Majhenič Gašpar, Milec Rudolf, Močnik Matej, Novak Jan. Kr., Pavšler Jožef, Pesjakova Luiza, Pfeifer France, Pogačar Jan. Zlatoust, Rozman Ivan, Smukavec Ivan, zdaj dr. Vojska Andrej dr se se ne ve ZupanČic France, dr. Jožef Župan kdaj da se začne. Ako bode vendar to posvetovanj bode vsaka vlada namestovana po dveh zastopnikih y f Toma Župan , Yavru Ivan, Kušar Jožef, Skale Pavel, Jereb Jožef, Janežič Anton. Letniki: prvi bo minister unanjih oprav, ^------ vladni, in tako pridejo Mensdorf, Bismark, Lamarmora, Gorčakov itd. skupaj. Kar ti dovršijo, predložilo se drug pa poročnik za 1865. leto: Gg. Toman Ivan, Kosmač Šimen, Jentl Bernard, bode se ladarjem Rusk vlada se ganja za to, da bi se pomirile razdražene vlade jbolj po > m Križnar Miroslav, Noli Jozip. za 1866. leto: Gg. Okom Nace, Završnik France, Kapuz Ivan, Zu- pancič Ivan, Jaklič Stefan , SvetliciČ Matija, Kukelj Matija, Orešnik Jožef, Levstik France, Krsnik Jožef, Mulej Andrej, brani pravice Avstrii armade pripravlj Kakor se bere, so zdaj že vse Okom Nace; Auer Pavel, Belar Leop., Blaž Jernej, Drašler za boj ki se brž začné, ako kon ferencija parižka ostane brez vspeha; to pa je tudi ški kralj zagotovil, da popred se ne sproži ne ena pu ška. dokler konferencija poslednje besede ne reče. dan t m mu je zastopmk seji nemškega bunda vlade avstrijske zeló važno poročilo razodel, namreč to, da Avstrija razsodbo oHolštajnu prepušča bundu in da po njegovih sklepih se hoče v vsem ravnati; ob enem France , Garbajs Hinko , Gerber Matija , Gnjezda Ivan , Gock Ferdinand, Hohn Hugon, Horak Ivan , Inglic Jakob , Ivanetič Martin, Kaprec Ivan, Klemenčič Anton, Klemens France, Klein Anton, dr. Klofutar Leonhard, Kolman France, Kušar Matija, Lahajner Dragotin, dr. L. M., Lercher Juri, Lozar Jožef, Mar-šalek Avgust, Ničman Henrik, Oblak Jožef, Pakič Mihael, Perona Ljudevit, Petrič Ivan, Pour Edv., Puhar Dragotin, Pra- pa je avstrijska vlada pooblastila deželnega poglavarja holštajnskega, da skliče deželni zbor in zasliši mnenje njegovo. Zdaj morajo srednje in male dežele nemške pokazati: ali so za Avstrijo ali Prusijo. — Laški naši deželi (lombardo-beneški) je razpisano prisilj en protnik Andrej,vPregelj Rajmund, Raktelj France, Ribić Jožef, Štřelba Jožef, Štrukelj Gothard, Tomec Jakob, Urh Peter, Valenta Vojteh, Več Ivan, Vrhovec Blaž, Zamejec Jožef, Zitterer Andrej, Sventner Jožef, Drobnic Andrej, Kubelka Vaclav. V Ljubljani 5. junija 1866. Dr. Jer. Zupanee ojil od 12 milij gold y ktero se mora v secih tako skupaj spraviti, kakor je razpisano za me po Listnica vredništva. Gosp. „Resnicoljub." v S. — Ali je bilo nekoliko več ali manj snega, ali slana prav taka ali drugaČna, pustimo to. Kaj so naj deni novci, bomo vam Gospod Edv. Fabr T Ker „Valvazor" ni cel, ne vemo , drugi pot. ali ga _T jJl — r" vzame dr. K. v S. Ceno morate sami odločiti. — tfosp. jer. r. v Lahi SO zmiraj vživali dobroto, da niso imeli Nektere pesmice niso sicer slabo narejene; al hvale pravega Gosp. Fr. P. v krajm. bankovcev in papirnatega drobiža; ni tedaj prenapeto, pesniškega duhá jim ne moremo dati. Ker ste slov. jezika dobro ako se jim naloži zdaj ta zajem. - Po sklepu od 25 zmožní podajte se raje na drugo polje , ako vas mika slovstv maja se bo izdalo za 12 milijonov gold, papirnatih deset škeg y ki boj veljale po vsem cesarstvu razun La oixega. — Po novi rekrutbi, ktera se prične, aiw pr# v l0gm nerc se začne vojska, se bo nabralo še 85.000 novincev in birala njih delà sicer tacih, ki so rojeni leta 1845. do 1841. — Kralj vinski odbor hrvaški ni se še vrnil v Zagreb nazaj ako saj nas čaka se I Evropi sploh predrugačil kakor ga je bilo nekdaj. Kako je delavnost je čas kraje potrebnega delà. Tuđi pesmi ni toliko čuta , 1 V ___ l i 1 č golelo tako davno na pr. v logih nemških vse polno pesnikov in kako radostno so se pre a daj? In kako so omolknili izvrstnej pes niki naši? Materijalni polit «.. v cas nima pesmi al porazumljenja ni pričakovat Ogerski deželni zbor še ni spregovoril o tem, kaj misli o vojski, pred durmi. Mestna odbora v Peštu in Zagreb Kursi na Dunaji 5. junija. ki J® pa 5% metaliki 56 fl. 46 kr. Narodno posojilo 60 fl. 60 kr Ažijo srebra 129 fl. 50 kr Cekini 6 fl. 14 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Jane* Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Bláznit v Ljubljani.