INTERVJU
DOLGOTRAJNO BREZPOSELNI
MARTINOVO
Okrožni državni tožilec
Edvard Ermenc str. 26-27
Vsako delo se splača str. 12-13 Jesenski praznik obilja in
hvaležnosti str. 36-37
St. 46 / Leto 71 / Celje, 17. november 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Dvodnevni festival plavalne mladosti
Kako lepo je v času (brutalnega) profesionalnega športa opazovati trud otrok in mladostnikov, njihov prvinski nagon po primerjavi z vrstniki, uveljavitvi, opaznejših dosežkih. Plavanje je izjemno primerno za razvoj telesa in tudi duha. Celjski klub Neptun je v soboto in nedeljo gostil množico mladih plavalcev in njihov staršev ter spremljevalcev. str. 31
AKTUALNO
Kakšne so čakalne dobe v domovih za starejše? str. 3
GOSPODARSTVO
Moškotevc: »Kamnolom bo naš« str. 4
CELJE
Jubilej varstveno-delovnega centra str. 7
ŠENTJUR
Prireditve še bodo, odgovornost pa tudi str. 8
KULTURA
Intervju z nagrajenim režiserjem Damjanom Kozoletom str. 10
SPORT
Renner in Kranjc zaključila
sodelovanje str. 17
www.mass.sl
CEDE CELJSKI SEJEM DVORANA E
OOTLET
VSA OBUTEV
Od 9.11. do гшгои
-30% ИћГ*
Foto: GrupA
soy.-?!)%
1 Popust velja na redne cene, po katerih se Je obutev prodajala v trgovinah MASS.
2
AKTUALNO
UVODNIK
Upati si
Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK
O tem, kakšno agonijo je v svoji prejšnji službi preživljala, prijateljica še danes ne želi podrobneje pripovedovati. Dejstvo je, da je bila vsak dan izpostavljena hudemu mobingu in če se ne bi sama pri sebi odločila za korak v neznano, je vprašanje, kje in v kakšnem stanju bi bila danes. Čeprav je bila služba za nedoločen čas, se je odločila, da ni vredna tega, da ji uniči zdravje in življenje.
Iskanja nove zaposlitve se je lotila z vso resnostjo. Ker je njena izobrazba specifična, na prvi pogled v malem kraju, od koder prihaja, ni kazalo obetavno. Še zlasti ko je pregledovala zaposlitvene oglase, ki so bili objavljeni na strani zavoda za zaposlovanje in na eni od najbolj dodelanih spletnih strani, kjer objavljajo tovrstne ponudbe. Zato si je najprej določila širša področja, kjer bi lahko našla delo. Dve od možnosti, ki ju je pri sebi prepoznala, sta bili povezani s pridobitvijo statusa samostojnega podjetnika. Ko je razmišljala o novih možnostih, ki bi zagotavljale finančno varnost družine, je upoštevala tudi vse tiste dejavnosti, ki jih je dotlej zgolj rada počela v svojem prostem času.
Vsak dan znova si je natančno začrtala, koga bo tisti dan poklicala ali komu bo pisala. Iskanje zaposlitve je postalo njena služba. Iskala je informacije pri prijateljih, ki so že imeli s. p., kaj ta status prinaša (in odnaša). Tako so se osnovni scenariji, ki jih je bilo več, postopoma kristalizirali v jasnejšo
obliko. In drug za drugim iz različnih razlogov tudi odpadali. Pisala je tudi ponudbe za delo in jih skupaj z življenjepisom pošiljala podjetjem, kjer je videla možnost zaposlitve. Seveda je vsak dan tudi spremljala oglase. Da ne bi zapadla v malodušje, ki neizbežno nastopi, potem ko pride kar nekaj zavrnitev, je načrtno iskala literaturo o pozitivnem načinu mišljenja. Knjižnica je postala njen drugi dom.
Trud se je po štirih mesecih obrestoval. Potem ko je poslala nešteto ponudb, so jo odgovorni v nekem podjetju, ki jim je natančno predstavila, kaj lahko s svojim znanjem in izkušnjami »prinese« s seboj, povabili na razgovor in ji ponudili delo. Zdaj dela tam že tri leta in pravi, da te službe ne bi menjala za nič na svetu. Pridobila sta oba, podjetje in ona. Sama pa še danes rada pove, da ji je ta izkušnja iskanja dela za njen način dala izjemno popotnico.
Drugi primer je iz avstrijske Lipnice. Poleti se mi je v eni tamkajšnjih trgovin prijazno približala prodajalka. Potem ko sva izmenjali nekaj besed, seje izkazalo, daje trgovka pravzaprav Mariborčanka, ki se vsak dan vozi tja na delo. Bila sem dvojno radovedna, malo po novinarski in malo po človeški plati, zato sva se zaklepetali. Povedala je, da ima urejen delovni čas, plačo dobi točno na določen dan, dela vsako drugo soboto dopoldne (tam pač v soboto ob enih trgovine zaprejo do ponedeljka), nedelje in praznike ima proste. Plača pa s slovensko niti ni primerljiva. Potne stroške dobi vrnjene od meje do delovnega mesta, tisto, kar prevozi od Maribora do Šentilja, ni plačano. A je finančno vseeno na bistveno boljšem. Stanje v njenem domačem mestu je v primerjavi s tem porazno. Imela je na izbiro, ali bo pristala na »zavodu« ali se podala na pot v neznano. Izbrala je bolj tvegano pot in je ne obžaluje.
Včasih je treba tvegati. Prestopiti meje znanega, domačega in udobnega. In si enostavno upati. Držim pesti za vse, ki iščejo zaposlitev.
Včasih je treba tvegati in si upati.
ČETRTEK 1	1 PETEK
/"ЈИ11 O'	
SOBOTA I	1 NEDELJA
^k c C	z O >
Misel tedna	
V Urgentnem centru Celje stavke ne čutijo ne zdravniki ne bolniki. Tako vsaj pravijo v Splošni bolnišnici Celje.
Danes bo jasna usoda zdravniške stavke
Sta sindikat Fides in vlada korak bližje ali še bolj narazen?
Zdravniška stavka se je tudi po torku, ko so zdravniki napovedovali njeno zaostritev, nadaljevala v enakem obsegu, kot se je začela: s štirideseturnim delovnikom in z odpovedovanjem določenih operativnih posegov in specialističnih pregledov. V torek so se predstavniki sindikata Fides sicer pogovarjali z vlado in predstavili nov predlog - izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja.
Vlada naj bi danes sindikatu, saj je bila takšna zahteva prehuda za hitro odločitev, sporočila svoje mnenje oziroma odločitev. Je pa res, da naj bi vlada vendarle naredila korak bližje zdravnikom. Predvsem njihovi zahtevi za
sprejem standardov in normativov, kar bi zdravnikom dejansko nekoliko olajšalo pogoje dela. Da bi lahko bilo standardom in normativom zadovoljeno, bi moralo biti v slovenskem zdravstvu dodatno zaposlenih približno 750 zdravnikov, predvsem pedia-trov in družinskih zdravnikov. Vlada naj bi se sicer v torek nekoliko približala zdravniškim zahtevam tudi glede plač, ne pa pri dojemanju popoldanskega dela pri zasebnikih.
Ministrica za zdravje Mi-lojka Kolar Celarc stavke nikakor ne podpira, a na ministrstvu pravijo, da so svoj korak k stavkovnim zahtevam storili s tem, da so sindikatu pretekli teden poslali usklajen predlog ministrstva
za finance, javno upravo in zdravstva o odpravi omejitve 57. plačnega razreda pri napredovanju zdravnikov. Predlagali so tudi variabilni način nagrajevanja.
Kako pa je kaj v Celju?
Sicer pa sindikat zdaj čaka odziv vlade še glede zahteve o izstopu zdravnikov iz sistema plač javnega sektorja, do takrat bodo zdravniki stavkali kot do zdaj. V Splošni bolnišnici Celje so v dneh stavke odpovedali 25 operativnih posegov. V teh primerih ni šlo za nujna stanja, saj ta obravnavajo normalno. Odpovedali so tudi nekaj specialističnih ambulantnih obravnav, o čemer so bolnike že obvestili in
jih tudi prenaročili. Zapletov zaradi stavke zaenkrat v celjski bolnišnici v primerjavi z ostalimi slovenskimi zdravstvenimi ustanovami ni. Po besedah strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje Franca Vindišarja način stavke omogoča, da do večjih motenj ne prihaja, drugače pa bo v primeru zaostritve, a so v celjski bolnišnici tudi na to pripravljeni: »Če bo do zaostritve stavke prišlo, bomo zagotavljali zakonsko obvezne preglede in posege, torej obravnave otrok, nosečnic, primerov okužb in poškodovancev. Delo na teh področjih bomo okrepili, ostalo delo pa opravili po stavki.«
SŠol, RG Foto: SHERPA
Cepljenje, kot ga v Sloveniji še
ni bilo Obvezno cepljenje vsega goveda in drobnice
Vsak, kdor prosi, prejema; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odpria	(Svet0 pismo)
V začetku prihodnjega leta bodo veterinarji po vsej Sloveniji začeli cepiti drobnico in govedo proti bolezni modrikastega jezika. Zaenkrat je odkritih 24 primerov okuženih živali.
Bolezen modrikastega jezika je virusna bolezen domačih in divjih prežvekovalcev, ki obstaja v več serotipih, kar je pomembno pri odločanju o cepljenju, razlaga Breda Hrova-tin iz sektorja za zdravje in dobrobit živali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Bolezen je v državah Sredozemlja prisotna že dolgo, v Sloveniji pa se je prvič pojavila leta 2015, sicer v monito-ringu, to je merjenju in ocenjevanju določenih snovi, ki so ga pristojni izvajali že od leta 2006, ko se je bolezen začela širiti po Evropi. Letos avgusta se je v Sloveniji pojavil prvi primer kliničnega obolenja na območju Ilirske Bistrice, do 4. novembra pa so zabeležili že 24 primerov okužb. To je tudi glavni razlog za obvezno cepljenje vsega goveda in drobnice v prihodnjem letu.
S cepljenjem živali bodo začeli takoj po novem letu. Cepljenih bo 480 tisoč glav govedi in 150 tisoč glav drobnice, cepili pa jih bodo veterinarji veterinarskih organizacij z državno koncesijo. Ker gre za velik zalogaj, so pristojni že
pripravili program cepljenja proti bolezni modrikastega jezika, ki ga je ministrstvo že potrdilo.
V prvem krogu, ki bo trajal do 28. februarja, bo govedo prejelo prvi odmerek cepiva, do konca marca pa drugi odmerek. Ovce bodo prejele en odmerek cepiva do konca marca. Od začetka junija do konca julija bodo pristojni izvedli še drugi krog cepljenja, takrat pa bodo cepljene vse živali, ki v prvem krogu ne bodo prišle na vrsto, saj mora biti žival za cepljenje stara vsaj mesec dni.
Bolezen modrikastega jezika se širi s piki krvosesnih mušic, zato je treba cepljenje končati, preden se začnejo mušice spet pojavljati v naravi. Za ljudi bolezen ni nevarna. Primera bolezni modrikastega jezika na Celjskem še niso zaznali, vse so zabeležili na Primorskem in enega na Kočevskem, zaenkrat pa so v primerki v polmeru dvajsetih kilometrov.
Hrovatinova želi pred obsežno akcijo cepljenja pozvati vse rejce, naj se natančno pozanimajo o poteku cepljenja in dosledno upoštevajo, da morajo biti vse cepljene živali označene. Cepljenje v vrednosti 5 milijonov evrov bo plačano iz državnega proračuna.
EP
AKTUALNO
3
Je pot Veronike pot do evropskega denarja?
S sodelovanjem sedmih partnerjev do uspešne turistične zgodbe
Tragična ljubezenska zgodba Veronike Deseniške in Friderika bo s sodelovanjem sedmih partnerjev iz celjske in hrvaškozagor-ske regije morda v bližnji prihodnosti prerasla tudi v uspešno turistično zgodbo.
V Pokrajinskem muzeju Celje je bil podpisan sporazum za projekt Veronika - ljubezenska pot mitov in dejstev, ki se poteguje za 1,6 milijona evrov v okviru programa čezmejnega sodelovanja Interreg Slovenija-Hr-vaška. Ob Občini Braslovče, ki je pobudnica in nosilka projekta, so podpisniki še občini Laško in Desinić, Muzeji Hrvaškega Zagorja, Pokrajinski muzej Celje ter Zagorska in Razvojna agen-
cija Kozjansko. Območna razvojna agencija Savinja pa je usklajevala projekt med partnerji.
Glavni cilji projekta so razvoj novih turističnih produktov, investicije v kulturno dediščino ter inovativna promocija na tematski poti tragične ljubezni Veronike in Friderika. Glavne postojanke na tej poti so braslovški grad Žovnek, kamor segajo začetki Celjskih, Stari grad in Knežji dvorec v Celju, Kartuzija Jurklošter, kjer sta zaljubljenca našla triletno zatočišče, in dvorec Veliki Tabor v Desiniću na Hrvaškem, kjer naj bi bila po legendi Veronika zaprta in utopljena. Z uspešno izvedbo tega projekta si tudi
našteta turistična prizorišča obetajo večji obisk gostov.
Kot je povedal gostitelj srečanja, direktor celjskega pokrajinskega muzeja Stane Rozman, ima zgodba o Veroniki Deseniški zaradi svoje resničnosti še dodatne adute. Občino Braslovče je k pobudi za projekt, kot je povedal župan Branimir Strojanšek, spodbudila želja, da bi zgodbo prepovedane ljubezni na poljuden in privlačen način predstavili obiskovalcem gradu Žovnek, kamor segajo začetki Celjskih.
Ali bo Veronika uspešna na razpisu, naj bi bilo znano predvidoma maja prihodnje leto.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Podpisniki sporazuma: z leve Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje, Andreja Smolej, direktorica Razvojne agencije Kozjansko, Branimir Strojanšek, župan Občine Braslovče, Zvonko Škreblin, načelnik Občine Desinić, Franc Zdolšek, župan Občine Laško, in Nadica Jagarčec, v. d. ravnateljice Muzejev Hrvaškega Zagorja.
Ponekod je treba dolgo čakati
Starejši morajo najdlje čakati na sprejem v Dom ob Savinji
V celjskem Domu ob Savinji je 250 postelj. A na prosto je treba čakati.
Za sprejem v domove za starejše občane je ponovno nekoliko več zanimanja. Razmere so se v primerjavi z obdobjem pred splošno gospodarsko krizo zelo spremenile. Danes se večinoma dogaja, da iščejo prosta mesta predvsem hudo bolni, ki doma ne morejo več živeti. Ostali večinoma počakajo doma do zadnjega, saj tudi njihovi svojci za doplačilo oskrbe največkrat nimajo dovolj denarja.
Tako je bilo mogoče v letih gospodarske krize v dražjih, to je zasebnih domovih najti celo kakšno prosto posteljo, čeprav bolj izjemoma. Na našem območju, kjer je petnajst domov za starejše občane, je bilo pred nekaj dnevi po javno objavljenih podatkih, komaj eno prosto mesto v domu v Gornjem Gradu. Ko sem v dom poklical, je socialna delavka povedala, da ni trenutno nobenega prostega mesta in da je treba na sprejem v dom čakati več mesecev, odvisno od spola prosilca. Na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je namreč objavljen aktualni pregled števila prošenj in prostih mest v domovih za starejše in posebnih so-cialnovarstvenih zavodih. V skupnosti ga sproti spreminjajo, vendar bistvenih sprememb ni. Treba pa je opozoriti, da so nekateri socialni delavci pri vnašanju sprememb zelo vestni in drugi precej manj.
Na spletni strani skupnosti socialnih zavodov je prav tako objavljen cenik oskrbe za več kot sto slovenskih domov, ločen na »oskrbo 1« in »oskrbo 4«. »Oskrba 1« je namenjena občanom,
ki potrebujejo pomoč v najmanjšem obsegu, in »oskrba 4« tistim, ki so deležni največjega obsega pomoči in nadzora. V tem primeru gre za bolnike z demenco. Med domovi, ki so javni zavodi, in zasebnimi domovi s koncesijo so cenovne razlike. Zasebni domovi so od javnih dražji. V javnem zavodu Dom ob Savinji Celje je tako na primer po podatkih skupnosti socialnih zavodov cena dnevne oskrbe v razponu od 17,25 do 28,90 evra in v zasebnem Domu Lipa v Štorah od 22,63 do 34,43 evra. Gre za najvišje dovoljene cene s soglasjem ministrstva za delo, druži-
no, socialne zadeve in enake možnosti.
Nekateri si premislijo
Čakalne dobe za sprejem v domove so zelo različne. V zadnjem obdobju ločijo domovi prejete vloge na dve skupini, to je na evidentirane in aktualne prošnje. Evidentirane so letos prejete prošnje in aktualne od tistih prosilcev, ki naj bi se dejansko takoj vselili v dom. Na našem območju je daleč najbolj oblegan Dom ob Savinji, ki ima kot javni zavod nižje cene, kot jih imajo zasebni, in je na ugodni ter lepi lokaciji ob reki ter gozdovih. Prav
tako je na dobrem glasu. Za sprejem v dom ob Savinji je trenutno 262 evidentiranih in 174 aktualnih prošenj.
Vsi prosilci niso enako zainteresirani za sprejem v dom, kar velja za vse domove starejših občanov. Kot so nam povedale socialne delavke nekaterih domov, se na primer dogaja, da posamezniki po hujšem padcu svojca prosijo - v času, ko je ta še v bolnišnici - za nujen sprejem v dom. Ko se svojcu stanje izboljša, si premislijo. Marsikdo odda vlogo za sprejem v dom tudi »za vsak primer«.
Vseeno je treba na sprejem v dom za starejše občane ponekod dolgo čakati. Za sprejem v dom v Laškem je po objavljenih podatkih aktualnih 165 prošenj, za v Dom starejših Šentjur 130, v Pegazov dom v Rogaški Slatini 67 prošenj in zavod na Vranskem 44. Za vse ostale domove je manj aktualnih prošenj. Najdlje je treba čakati na sprejem v Dom ob Savinji Celje, kjer je na voljo 250 postelj. Tam je treba čakati na sprejem med pomične stanovalce od tri do šest mesecev, med polpomične od šest do devet mesecev, med nepomične devet mesecev in na oddelek za stanovalce z demenco od enega leta do dveh let. Točne ocene niso mogoče, gre le za približne.
Manj čakanja
In kako je v še enem celjskem domu, na Jožefovem hribu? Socialna delavka je povedala, da je trenutno le petindvajset aktivnih vlog. Pomični ali polpomični kandidat mora čakati na sprejem od štiri do pet mesecev, ne-pomični »le« tri do štiri mesece, saj je v stavbi za takšne
stanovalce več prostora. Najdlje, približno leto, morajo čakati dementni kandidati. Dom na Jožefovem hribu je zasebni dom s koncesijo, zato je cena tamkajšnje oskrbe višja kot v javnih domovih (znaša od 21,90 evra do 32 evrov na dan).
Veliko manj je na primer treba čakati za sprejem v To-polšici, kjer je socialna delavka povedala, da je trenutno vloženih šest aktualnih prošenj. Nekoliko več aktualnih prošenj, to je petindvajset, je za sprejem v dom v Šmarju pri Jelšah. Od teh je le pet prosilcev povsem samostoj-
nih, vsi drugi potrebujejo vsaj delno ali popolno pomoč. To je eno od območij, kjer si občani bivanje v domu težje privoščijo, zato se selijo v dom predvsem v nujnih primerih. Precej starejših občanov ima zgolj skromno kmečko pokojnino ali celo te ne. Finančni položaj njihovih otrok ni ravno najboljši ali je celo porazen. Zato starši večinoma otrok ne želijo dodatno obremenjevati s plačevanjem doplačil za oskrbo v domu ali »posegi« na družinsko premoženje.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Klic dobrote šestindvajsetič
V dvorani Golovec bo v sredo, 23. novembra, dogodek, ki bo odmeval po vsej Sloveniji. Med prireditvijo bo Slovenska karitas zbirala denar za pomoč najrevnejšim družinam po državi.
Nastopili bodo izvajalci zabavne, narodnozabavne in resne glasbe. Med njimi bodo Branko Robinšak, Eva Černe, Alenka Godec, Nuša Derenda, Nuška Drašček, Damjana Golavšek, Manca Izmajlova, Klemen Torkar, Ivan Hudnik, Bernarda in Marko Fink, Modrijani in Irena Vrčkovnik. Spremljal jih bo Orkester slovenske policije. Začetek koncerta bo ob 20. uri. Slovenska karitas omenja, da pomaga z denarjem, ki ga zbere na koncertu Klica dobrote, več kot dvajset tisoč družinam.
BJ
4
GOSPODARSTVO
Kamnolom bo naš, napoveduje direktor Voca
Roman Moškotevc želi v Veliki Pirešici postaviti še eno asfaltno bazo -Poslovanje Voca tudi letos dobro
Družba Vzdrževanje in obnova cest (Voc) je v letošnji gradbeni sezoni zaključila 115 projektov, kar je več kot v preteklem letu. Njeni poslovni rezultati bodo podobni kot lani, ko je ustvarila 30 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Kolikšen bo čisti dobiček, direktor Roman Moškotevc še ne ve, a pravi, da bo tudi ta najverjetneje ostal na lanski ravni in bo torej znašal približno 170 tisoč evrov. Voc, ki je zrasel na ostankih CM Celje v stečaju in je zaposlil tudi veliko delavcev tega podjetja, si, potem ko je pogorel pri nakupu asfaltne baze v Veliki Pire-šici, na vse načine prizadeva, da bi tam kupil kamnolom. Moškotevc je prepričan, da bo prej ali slej njegov.
V kamnolomu, ki je, tako kot je bila asfaltna baza, v lasti CM Celje v stečaju, namerava postaviti svojo asfaltno bazo. Voc namreč za vzdrževanje in obnovo 1.900 kilometrov državnih in lokalnih cest v Savinjski regiji in na Koroškem potrebuje velike količine asfalta. Zdaj ga kupuje pri štirih dobaviteljih, tudi pri Remontu, ki mu je asfaltno bazo speljal pred nosom, saj je na dražbi zanjo ponudil višjo ceno. O zapletih pri prodaji kamnoloma in o vlogi, ki jo ima pri tem Voc Ekologija, krovna družba gradbenih podjetij Romana Moškotevca, smo obširneje pi-
sali v prej šnji številki Novega tednika. Naj zato na kratko ponovimo le, da poskuša podjetje Voc Ekologija s tožbami ustaviti uporabo kamnoloma, kar bi krepko znižalo ceno kompleksa. Če bi namreč kamnolom izgubil koncesijo, bi njegova vrednost padla na približno milijon evrov.
Na prodajo čaka več kupcev
Roman Moškotevc trdi, da razlog za tožbe ni želja, da bi kamnolom kupil čim bolj poceni. »CM Celje in najemnik kamnoloma ne spoštujeta koncesijske pogodbe in z negospodarnim ravnanjem zmanjšujeta njegovo vrednost. Zato želim, da se prodaja razplete in da kamnolom kupi nekdo, ki iz njega ne bo samo jemal, ampak bo vanj tudi vlagal,« pravi Moškotevc. Prepričan je, da bo ta kupec prav on, pri čemer ga ni strah, da bi se ponovila podobna zgodba kot z asfaltno bazo. Vendar Moškotevc ni edini, ki bi rad kupil kamnolom. Po neuradnih informacijah na ponovno prodajo čaka kar nekaj podjetij in nekatera med njimi bi bila zanj pripravljena plačati sedem milijonov evrov ali še več.
V Trnovlje tudi uprava
Ker je prepričan v uspeh pri nakupu kamnoloma v Veliki Pirešici,
Vocu je letos uspelo dobiti 115 gradbenih projektov, med njimi tudi prenovo Muzejskega trga v Celju.
Moškotevc ne razmišlja več o tem, da bi asfaltno bazo postavil kje drugje. Pred časom je bilo mogoče slišati, da jo namerava zgraditi v Trnovljah, vendar Moškotevc trdi, da takšnega namena ni imel nikoli. Bo pa v Trnovlje kmalu preselil
gradbeno mehanizacijo Voca in v bližnji prihodnosti morda tudi vse službe podjetja, saj resno razmišlja o tem, da bi tam postavil tudi upravno stavbo. Voc je namreč zdaj najemnik prostorov na Lavi, ki so v lasti CM Celje in jih namerava ste-
čajna upraviteljica Milena Sisinger kmalu dati na dražbo.
Bo prodal?
Lastništvo kamnoloma oziroma lastna asfaltna baza bi vsekakor povečala vrednost Voca. Roman Moškotevc priznava, da je, odkar ima Voc koncesijo za vzdrževanje in obnovo državnih cest, prejel kar veliko ponudb za odkup podjetja. »Prodaja me v tem trenutku ne zanima, vendar nikoli ne reci nikoli,« odgovarja na vprašanje, ali takšne ponudbe jemlje resno.
Voc ima, kljub temu da država zelo malo vlaga v obnovo cest, v primerjavi z ostalimi gradbeni podjetji veliko dela. »Začetek leta je bil zelo negotov, a se je potem na srečo v drugem polletju pojavilo zelo veliko razpisov. Bili smo zelo uspešni in smo pridobili toliko projektov, da bomo imeli delo še prihodnje leto,« pravi Moškotevc. Voc je letos na razpisih in trgu pridobili 115 projektov, trenutno ima po državi deset delovišč. Najobsežnejša je prenova avtoceste od Arje vasi do Šentruperta, dela tudi na cestah v Nazarjah, Spodnji Savinjski dolini, na Kozjanskem ter v Celju in Velenju.
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
Bivši varnostnik direktor Tuša
Tuš Holding je dobil še enega direktorja, ki bo z lastnikom Mirkom Tušem in s prokuristko Tanjo Tuš skrbel za poslovanje celotne skupine. Novi direktor je Janez Videmšek, ki je doslej v družbi vodil področje korporativne varnosti, pred leti pa je bil varnostnik pokojnega predsednika Janeza Drnovška.
V Tušu pojasnjujejo, da bo Videmšek skrbel za operativno vodenje Skupine Tuš. Imenovan je bil na željo Mirka Tuša in ne bank upnic, ki so januarja letos celjskemu trgovcu odobrile reprogram posojil in potrdile načrt prestrukturiranje skupine. Kot še dodajajo v Tušu, skupina nadaljuje konsolidacijo poslovanja in se v skladu s poslovno strategijo osredotoča predvsem na dejavnost trgovine.
Finančni podatki o letošnjem poslovanju skupine niso znani. Lani je Tuš Holding, ki je poslovno poročilo objavil šele septembra letos, ustvaril 530 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 82 milijonov manj kot leto prej. Kljub dobičku iz poslovanja, ki je znašal 4,9 milijona evrov, je poslovno leto zaključil s čisto izgubo v višini 4,3 milijona evrov. Predlani je imel Tuš Holding kar 122 milijonov evrov čiste izgube.
JI
ENERGETIKA CELJE
PREKLOPITE na PLIN
Po umiku Panasonica delnica strmo navzdol
Panasonic ne bo prevzel Gorenja
V japonski korporaciji so po opravljenem skrbnem pregledu ugotovili, da povečanje lastniškega deleža v Gorenju ni skladno z njihovo trenutno investicijsko strategijo. Nadzorni svet in uprava Gorenja medtem zatrjujeta, da ta odločitev ne vpliva na cilje in razvoj skupine Gorenje. Vpliva pa na vrednost delnice. Ta je prvi dan po zamrznjenem trgovanju izgubila tretjino vrednosti.
Da bi lahko v kratkem dokončno izvedeli, kakšne so namere japonske korporacije v Gorenju, je nakazovala dopoldanska zaustavitev trgovanja z delnicami Gorenja prejšnji četrtek, z obrazložitvijo, da želijo zagotoviti enakomerno obveščenost vlagateljev. Iz Gorenja so nato sporočili, da so prejeli obvestilo, v katerem japonska korporacija pojasnjuje odločitev glede povečanja lastniškega deleža v družbi. Po navedbah Japoncev so ti po opravljenem skrbnem pregledu zaključili proces vrednotenja in presoje. Upoštevajoč vse relevantne dejavnike, kot so med drugim trenutne razmere na trgu in trenutna Gorenjeva lastniška struktura, so se odločili, da prevze-
mnega postopka ne bodo nadaljevali. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je po tej objavi povedal, da je bila prevzemna namera japonske korporacije za velenjsko družbo sicer lepa priložnost, vendar razplet na poslovanje ne bo bistveno vplival. Saj so, kot izpostavlja, že pred tem zastavili strategijo samostojnega razvoja. »Očitno se je Panasonic odločil, da za zdaj na velika vrata skozi Gorenje ne bo vstopil na evropski trg,« razmišlja Bobinac.
Panasonic ima sicer v Gorenju nekaj manj kot 11-od-stotni lastniški delež, skrbni pregled v tej velenjski družbi, ki ga je začel julija, je končal konec septembra. Predsednik in generalni direktor družbe Panasonic Europe ter izvršni direktor Panasonica Laurent Abadie je prek konferenčnega klica v izjavi za medije pojasnil, da se je vrednost delnice Gorenja v zadnjih štirih mesecih močno zvišala, zato bi bila cena zagotovitve večjega lastniškega deleža previsoka. Od julija je tako cena Gorenjeve delnice narasla za okoli 40 odstotkov. Abadie je poudaril, da na odločitev nikakor ni vplivala
sestava trenutnega vodstva, trenutna lastniška struktura ali preiskava uhajanja notranjih informacij.
Po odmrznitvi trgovanja padec delnice
Na borzi se z Gorenjevimi delnicami zaradi zamrznitve ni trgovalo od četrtka dopoldan do ponedeljka. Prvi dan po odmrznitvi trgovanja je vrednost delnice močno padla, za kar 30,39 odstotka. Pred objavo Panasonica o umiku je bila cena delnice 8,62 evrov, v tem tednu se je spustila tudi že pod šest evrov za delnico. Borzni analitiki so takšen padec pričakovali in napovedovali. Ker se je trgovanje med tem tudi že obrnilo nekoliko navzgor, nekateri špekulirajo, da se je s tem že oblikovalo dno. V preostanku leta bo tečaj delnice precej odvisen od prodajnega razpoloženja večjih delničarjev med fizičnimi osebami. S približno petimi odstotki vsak sta največja Philip Sluiter in Kristijan Floričić. Slutier je v prvem odzivu napovedal posvet večjih delničarjev.
Poslujejo dobro
Kljub zadnjim pretresom družba v tem letu posluje dobro. Skupina Gorenje je v prvih devetih mesecih ustvarila 900,9 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar
je skoraj tri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Čisti devetmesečni dobiček je dosegel 4,1 milijona evrov, medtem ko je skupina v lanskem devetmesečju pridelala izgubo v višini 9,4 milijona evrov. Po navedbah Gorenja so bili prihodki od prodaje v tretjem četrtletju pomembno višji kot prihodki od prodaje v drugem in prvem četrtletju, predvsem pa so še naprej izboljševali prodajno strukturo. Kot so navedli v družbi, je bil obseg devetmesečne prodaje velikih gospodinjskih aparatov približno na ravni enakega obdobja lani, medtem ko so se prihodki od prodaje malih gospodinjskih aparatov v tej časovni primerjavi povečali za 36,3 odstotka. Ob tem je Bobinac izpostavil, da se krepi prodaja višje pozicioni-ranih blagovnih znamk. Ob tem v Gorenju poudarjajo, da so večjemu obsegu prodaje in proizvodnje uspešno prilagoditi stroške materiala in surovin ter tako ustvariti pomembne prihranke. Dobro jim je uspelo obvladati tudi logistiko, garancijske posege in valutna tveganja.
Glede na prejeta naročila ocenjujejo, da bodo v zadnjem četrtletju dosegli najvišjo četrtletno prodajo v tem letu. Prihodki skupine naj bi v tem obdobju znašali med 340 in 350 milijoni evrov.
LEA KOMERIČKI
GOSPODARSTVO
5
Merkscha ima velike načrte
Lastniki celjske furnirnice kupili nekdanjo upravno stavbo PSZ - V središču Celja bodo zgradili poslovno-stanovanjski kompleks
Podjetje Merkscha furnirnica namerava na tem območju v središču Celja zgraditi poslovno-stanovanjski kompleks.
Čeprav je v Celju v stečajnih postopkih na prodaj kar veliko pisarn, je stečajnemu upravitelju družbe PSZ Radovanu Triplatu uspelo prodati dve stavbi v središču mesta, ki imata veliko pisarniškega prostora. Gre za starejši stavbi, ki potrebujeta delno ali celovito prenovo. Za pisarne v Prešernovi ulici je iztržil 625 evrov za kvadratni meter, v Kocenovi ulici pa polovico manj.
Poslovno-stanovanjski objekt v Prešernovi ulici, ki ima v več nadstropjih skupaj 1.600 kvadratnih metrov površin, je prodal ljubljanskemu nepremičninskemu podjetju Inversio, ki je na dražbi za stavbo ponudilo največ, to je milijon evrov. Nekdanjo upravno stavbo PSZ v Koceno-vi ulici pa je za malo manj kot 400 tisoč evrov kupilo celjsko podjetje Merkscha furnirni-
ca. Nova lastnika bosta stavbi lahko že kmalu prevzela, saj je sodišče že dalo soglasje k sklenitvi prodajnih pogodb.
Postati primer dobre prakse
Podjetje Merkscha ima z nepremičnino v Kocenovi ulici, h kateri poleg stavbe sodi še nekaj nepozidanih parcel, velike načrte. Potem ko je leta 2014 že kupilo hišo na Glavnem trgu 4, želi zdaj obe stavbi povezati in ustvariti novo stanovanjsko in poslovno območje v tem delu mestnega središča. »Z arhitekti iz celjskega Studia List že preverjamo umestitev različnih stanovanjskih tipov ter poslovnega in drugega programa na tem območju. Sledila bo priprava idejne zasnove, ki jo bomo usklajevali z zavodom za varstvo kulturne dediščine, Mestno občino
Celje in vsemi ostalimi, od katerih potrebujemo soglasja. Šele ko bomo začeli postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja, bo znanih še več podrobnosti o projektu,« pravi Peter Merkscha, eden od direktorjev in solastnikov podjetja.
Zagotovo pa je, dodaja Merkscha, da bodo območje, ki ga nameravajo urediti, sestavljali tri stavbe oziroma trije poslovni in stanovanjski kompleksi, ki bodo med sabo povezani s kletno etažo, v kateri bodo uredili parkirišča. »Želimo, da bi to območje postalo primer dobre prakse načrtovanja prenove stanovanjske gradnje v mestnem središču Celja,« še pravi Peter Merkscha in napoveduje, da se bo prenova začela takoj, ko bodo dobili gradbeno dovoljenje.
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
Najbogatejši je Bogomir Strašek
Dvanajst mest na lestvici sto najbogatejših zasedajo podjetniki s Celjskega
Nova lestvica sto najbogatejših Slovencev, ki jo je pripravila revija Manager, na širše celjsko območje ni prinesla kakšnih velikih presenečenj. Večina imen na njej je ista kot lani. Po pričakovanjih na lestvici ni več Mirka Tuša, ki je od leta 2007 do 2010, torej kar štirikrat, vodil stotnijo najbogatejših. Zaradi višje meje za uvrstitev na lestvico na njej tudi ni lastnice laške družbe AGM Nemec Maje Gerčer in lastnika podjetja Oplast Antona Ofentavška iz Tepanja.
Vsa ostala imena so ista, le mesta, na katera so se uvrstila na letošnji lestvici, so drugačna. Najvišje, na enajstem mestu, je lastnik podjetja KLS z Ljubnega Bogomir Strašek. Svoje premoženje, ki po ocenah revije Manager znaša 67,5 milijona evrov, je od lani povečal za 10 milijonov evrov in se po lestvici povzpel za štiri mesta. V primerjavi z lani je svoje premoženje povečala tudi družina Jager. S 57 mili-
joni evrov se je uvrstila na 14. mesto, lani je bila pet mest nižje. Svoj položaj je krepko izboljšal tudi Franc Pišek, lastnik podjetja Vitli Krpan. Njegovo premoženje je ocenjeno na 29 milijonov evrov.
Nekaj je tudi zdrsov
Najvišje v drugi polovici lestvice sta lastnika celjskega podjetja Inpos Ivan in Tatjana Pfajfar. Z malo več kot 23 milijoni evrov premoženja sta se uvrstila na 57. mesto. Zakonca Pfajfar sta, z izjemo Igorja in Tanje Skaza ter Uroša Merca, ki so novinci na lestvici, zadnja med bogataši s Celjskega, ki so v zadnjem letu svoje premoženje povečali. Vsi ostali so namreč na lestvici krepko zdrsnili. Lastnika žalskega podjetja Zagožen, Miran in Zdravko Zagožen, sta letos pristala na 59. mestu z malo manj kot 23 milijoni evrov premoženja. Izidor Krivec, večinski lastnik Celjskih mesnin, je z lanskega 40. »padel« na 70. mesto, nje-
govo premoženje znaša malo več kot 21 milijonov evrov. Sledita mu dva Konjičana - na 74. mestu je Savo Grilj, lastnik podjetja Konus Konex, na 78. pa Robert Grah, lastnik podjetja SG Automotive. Oba sta bila lani precej višje na lestvici. Višje kot letos je bila lani tudi družina Albreht, ki ima v lasti Zlatarno Celje. Z 19 milijoni evrov premoženja se je uvrstila na 95. mesto.
Povezani z regijo
Zelo visoko na lestvico se je uvrstil še en Celjan, na katerega pa ponavadi pri naštevanju bogatih podjetnikov s Celjskega pozabimo. To je Matej Romih, eden od solastnikov družbe Outfit7, katere večinska lastnika Iza in Samo Login sta že drugo leto najbogatejša Slovenca. Romih se je s 53 milijoni evrov premoženja uvrstil na 17. mesto.
Med bogataši, povezanimi s Celjem in z regijo, so tudi nekdanji Zrečan Zoltan Varga, lastnik ljubljanskega BTC Jože Mermal in lastnik podjetja Ko-vis Anton Pangerčič. S Celjem je zelo povezan tudi Darko Klarič, ki se s sinom Tilnom uvršča na 30. mesto. Njuno premoženje znaša malo manj kot 34 milijonov evrov in se je od lani povečalo za kar 48 odstotkov. Tudi zaradi nakupa celjskega Izletnika.
JANJA INTIHAR
Novem Car najboljši zaposlovalec
Javna agencija Spirit Slovenija je tudi letos podelila priznanja za najboljše tuje naložbenike, ki so v preteklem letu ustvarili izjemne rezultate ter tako prispevali k razvoju slovenskega gospodarstva.
Strokovna komisija, ki je že enajsto leto izbirala prejemnike nagrad Invest Slovenia FDI Award, je v ožji izbor vključila zgolj tista podjetja, ki imajo najmanj 50 zaposlenih, poslujejo z dobičkom, imajo visoko bonitetno oceno ter dodano vrednost vsaj 35 tisoč evrov na zaposlenega, niso zmanjševala števila zaposlenih in niso
davčni neplačniki. V izbor so bila dodana tudi podjetja, ki so prejela finančne spodbude iz naslova Javnega razpisa za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2011 in 2012.
V kategoriji najboljših za-poslovalcev je nagrado prejelo žalsko podjetje Novem Car Interior Design, ki je del nemškega koncerna Novem in ima več kot 60-letno tradicijo proizvodnje notranje opreme za prestižne znamke avtomobilov. Podjetje, ki zadnja leta beleži izjemno rast prodaje je pomemben zaposlovalec v širši Savinjski regiji in trenutno zaposluje okoli 700
ljudi. Širitev in posodobitev proizvodnje naj bi do konca prihodnjega leta ustvarila še dodatnih 100 delovnih mest.
V kategoriji dolgoročna prisotnost v regiji je bilo nagrajeno podjetje Rosenbauer iz Gornje Radgone. Podjetje je del avstrijske skupine in razvija ter trži nišne produkte in specifično opremo za gasilce. Prejemnik nagrade v kategoriji uspešni poslovni rezultati je podjetje Leykam tiskarna iz Hoč, nagrado v kategoriji logistični center pa je prejelo podjetje Glovis Europe GmbH, Podružnica Koper.
LK
Kaj se dogaja s Polzelo?
Pekarna Mlakar ima novega lastnika
Stečajnemu upravitelju Klasja Kristijanu Antonu Kontarščaku je v petem poskusu le uspelo prodati eno od treh pekarn na Celjskem, za katere išče nove lastnike že več kot leto. Pekarno Mlakar v Vrunčevi ulici v Celju je kupila družba Anepremičnine, ki je hčerinsko podjetje Abanke.
Ta je preko Banke Celje ena večjih upnic Klasja. Anepremičnine so bile edine na dražbi in so Pekarno Mlakar kupile za malo več kot 100 tisoč evrov, kolikor je znašala tudi izklicna cena. V Abanki nakupa pekarne ne želijo komentirati. Stečajni upravitelj je zaradi prodaje zelo zadovo-
ljen in upa, da bo v naslednjem poskusu uspel prodati tudi velenjsko pekarno, ki je naprodaj skupaj z opremo in s silosi za moko. Zelo resnega kupca za pekarno že ima, od ločitvenih upnikov pa bo odvisno, za koliko bo še lahko znižal ceno zanjo. Na zadnji dražbi je bila izklicna cena 460 tisoč evrov. Bolj malo upanja pa je za pekarno v Rogaški Slatini, za katero je v petih dražbah cena padla na 235 tisoč evrov, vendar za nakup ni prav nobenega zanimanja. Kontarščak je prepričan, da je razlog predvsem v tem, ker je stavba v zelo slabem stanju.
JI
Rok za oddajo ponudb za dokapitalizacijo se je iztekel že konec oktobra, SDH pa o nadaljnji usodi Polzele še vedno molči.
Zaposleni v polzelski tovarni nogavic za zdaj še redno prihajajo na delo. A kako dolgo še? Lastnika, država in Slovenski državni holding (SDH), sta prejšnji mesec iskala strateškega vlagatelja, ki bi bil pripravljen v veliko slovensko »nogavico brez dna« in z ogromnimi dolgovi vložiti 2,2 milijona evrov. Koliko primernih ponudb je na poziv prispelo, na SDH še ne morejo povedati. »V tem trenutku v interesu postopka vaših vprašanj še ne moremo komentirati. O nadaljnjih korakih bo SDH obvestil javnost v prihodnjih dneh,« so že nekajkrat zapisali v odgovoru.
O tem, kaj bo država naredila s polzelsko tovarno, ki ji je pred nekaj meseci kljub poznavanju izgub v tekočem poslovanju in večmi-lijonskega dolga velikodušno namenila 1,5 milijona evrov davkoplačevalskega denarja, očitno tudi na gospodarskem ministrstvu še ne vedo povsem. Kot so pojasnili v kratkem pisnem odgovoru, je z dodelitvijo pomoči za prestrukturiranje Polzele ministrstvo postopek
dodeljevanja pomoči tej družbi zaključilo. »To pomeni, da so vsi postopki v zvezi s tem na ministrstvu zaključeni. Za vodenje postopka dokapitalizacije te družbe je pristojen Slovenski državni holding.«
Rešitev ali stečaj?
Kot eden od možnih kupcev in rešitelj Polzele se je pred tednom neuradno omenjal avstrijski Huber Holding Group, a so Avstrijci vsa namigovanja o tem zavrnili. So pa vse glasnejše govorice, da bo polzelska družba kljub poskusom prestrukturiranja in državni dokapitalizaciji prej ali slej končala v stečaju.
O tem, v katero smer tečejo očitno številni sestanki, smo želeli preveriti tudi pri predsednici uprave Metki Hrovat, ki je na tem mestu pred dobrim mesecem in pol zamenjala Marka Klemenčiča, a žal neuspešno. Da so se vrata v tovarno po odhodu Klemenčiča močno priprla, pravi tudi polzelski župan Jože Kužnik, ki je bil do nedavnega močno vpet v reševanje družbe. »Informacij je zelo malo,« pravi.
LK
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Vodna tranzicija minila brez težav
V Komunali Laško zadovoljni
LAŠKO - »Ocenjujem, da je bil prehod izveden na zelo mehek način, da ni prihajalo do nobenih odstopanj, sploh pa ne do kakšnih motenj na področju oskrbe s pitno vodo v občini Laško,« ocenjuje Tomaž Novak, direktor Komunale Laško.
Občina Laško je pred nekaj meseci sporazumno prevzela to dejavnost od dosedanjega koncesionarja Pivovarne Laško. Po novem dejavnost oskrbe s pitno vodo izvaja Režijski obrat občine Laško, vzdrževanje vodovoda kot izvajanje dela dejavnosti gospodarske javne službe oskrbe s pitno
K
I
Tomaž Novak, direktor Komunale Laško
vodo pa Komunala Laško. Strateški razvoj vodovodnega omrežja in načrtovanje investicij tako še naprej ostajata v domeni Občine Laško, Komunala Laško pa poleg tega, da vzdržuje vodovod in opravlja druge naloge, skrbi za nemoteno zagotavljanje ustrezne kakovosti pitne vode.
Dokazano kakovostna voda
Da pri vzdrževanju vodovoda ni odstopanj, po besedah Novaka dokazuje tudi, da je Komunala Laško v septembru uspešno prestala presojo podjetja po dveh standardih ISO, ki potrjujeta, da sta v podjetju ustrezno vpeljana sistema vodenja kakovosti in ravnanja z
okoljem. Mesec zatem je bila Komunala Laško uspešna tudi pri presoji po standardu HACCP (kar pomeni analizo tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk), ki kot mednarodna metoda velja na področju zagotavljanja varne prehrane. Že junija pa je laška komunala na Blejskem vodnem festivalu prejela tudi prvo nagrado za najbolj okusno vodo.
Kot dokaz, da sistem vodo-oskrbe po spremembi kon-cesionarja ustrezno deluje, direktor Komunale Laško navaja tudi podatek, da do večjih motenj ni prišlo niti ob ujmi konec avgusta. »Še največje posledice so bile na območju vodnih virov Jepi-
hovec, kar kljub temu da smo te vodne vire začasno izključili iz sistema, ni vplivalo na celoten sistem vodooskrbe v občini Laško,« je še poudaril Novak.
Za oceno vpliva na poslovanje še prezgodaj
Ob prevzemu dejavnosti je komunala zaposlila osem delavcev iz Pivovarne Laško, in sicer v skladu s splošno in podjetniško sindikalno pogodbo ter pod pogoji, ki veljajo v Komunali Laško. Kako bo vključitev nove dejavnosti vplivala na poslovni izid, direktor komunale še ne želi napovedovati. Pred dnevi se je sestal nadzorni svet podjetja,
ki je med drugim obravnaval tudi poročilo o uresničevanju gospodarskega načrta od januarja do septembra letos in ugotovil, da je poslovanje podjetja pozitivno in v skladu z veljavnim načrtom. Prav tako je ugotovil, da širitev dejavnosti pozitivno vpliva na delovanje podjetja kot celote in da je treba nadaljevati proces integracije in investicij na tem področju.
Kar zadeva investicije, povezane z novo dejavnostjo, želijo v prihodnjih letih v Komunali Laško urediti primerne prostore, med katerimi je tudi centralno skladišče za potrebe celotnega podjetja.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Za zimo dovolj soli in peska
Prostornejša ledena dvorana
CELJE - Za vzdrževalce državnih in lokalnih cest se je v torek začela zimska sezona. Na širšem celjskem območju in v koroški regiji državne ter v nekaterih občinah tudi lokalne ceste vzdržuje podjetje Voc. To zimo bo skrbelo za kar 1.900 kilometrov cest. Vodja vzdrževanja cest v Vocu Bogdan Kočevar pravi, da so se na zimsko sezono dobro pripravili. Posodobili so vozni park, na zalogi imajo dovolj po-sipnega materiala.
Pravzaprav se je zimska sezona, ki uradno traja od 15. novembra do 15. marca, za Voc začela že v začetku meseca, ko je zaradi snega na nekaterih višje ležečih cestnih odsekih v regiji moral poskrbeti za posipanje in pluženje. Njegove plužne enote so bile na cestah na Pavličevem sedlu, Rogli in Graški Gori, čistile so tudi cesto Laško-Breze-Šen-tjur. Sicer Voc v skladu s koncesijo, ki jo je dobil lani, skrbi za tisoč kilometrov državnih cest, od tega za 750 kilometrov na širšem celjskem območju in za 250 kilometrov v koroški regiji. Poleg državnih ima na skrbi še 900 kilometrov lokalnih cest.
Pripravljenih 126 plužnih enot
Za zimsko službo je od 15. novembra v stalni pripravljenosti več kot dvesto
ljudi, ki sestavljajo 126 plužnih enot, od tega je 46 enot pogodbenih. Po besedah Bogdana Kočevarja bo to zimo na cestah 72 vozil s plugi in posipalci, več Unimog kamionov, traktorjev in tudi rovokopačev, ki bodo skrbeli predvsem za zasnežene površine v mestnih središčih, ki jih s kamionom ali plugom ne morejo očistiti. Na zalogi imajo 8.500 ton soli, še tisoč ton bo v Celje prispelo še ta mesec. V skladiščih imajo tudi 20 tisoč ton peska in dovolj magnezijevega klorida za mokri posip cest. »Soli imamo več,, kot smo je porabili v lanski sezoni, tudi peska je več. Tudi če bo zima bolj huda, kot je bila lani, nam posipnega materiala ne bi smelo zmanjkati,« pravi Kočevar.
Posipavanje in pluženje bosta spet potekala po pravilih in vrstnem redu, ki jih določi direkcija za infrastrukturo. Takoj ko začne snežiti, začnejo posipavanje, ko zapade deset centimetrov snega, pa ceste začnejo plužiti. Bogdan Kočevar ob tem uporabnike cest prosi za strpnost in razumevanje. »Voznikom priporočamo, naj se takrat, ko bo snežilo, na pot odpravijo pol ure prej in naj nikar ne hitijo, saj bodo kljub počasnejši vožnji prišli na cilj. Prosimo jih tudi za razumevanje, saj kljub dobremu voznemu parku vseh cest v regiji ne moremo urediti hkrati.«
JI
CELJE - Ledena dvorana v mestnem parku je novo drsalno-hokejsko sezono, ki je že v polnem razmahu, dočakala z nekaterimi novimi pridobitvami. Nekaj manjših investicij je še načrtovanih.
Hokejsko-drsalna dvorana je, tudi dobesedno, zasijala v novi in cenejši luči, saj je bila med obsežnimi investicijskimi deli pred sezono opravljena energetska obnova razsvetljave. Največji prenovitveni projekt na drsališču je bila razširitev prostorov za delovanje klubov. Tako je hokejski klub pridobil novo veliko garderobo v pritličju dvorane, urejenih pa je bilo še nekaj prostorov z različno namembnostjo. »V skladu z razvojnimi načrti je bila nasproti glavne tribune zgrajena nova etaža, kjer so prostori za drsalni klub, garderobe za sodnike in trenerje,
masažo in fitnes,« je povedal Ivan Pfeifer, direktor ZPO Celje, ki upravlja s celjskim drsališčem.
Vrednost opisanih del je ocenil na približno 430 tisoč evrov. Pred časom so bila ob drsališču urejena tudi parkirišča za službena vozila in postajališča za avtodome, v prihodnje je predvidenih še nekaj manjših naložb. »Med drugim tudi posodobitev sistema za zmanjševanje vlage na drsališču, nadaljevanje energetske prenove, predvsem oboda in strehe drsališča, ter prenova in zaščita strojnice pred poplavami,« je naložbe v prihodnosti opisal Pfeifer. Od novembra je odraslim vsako nedeljo pozno popoldne namenjena nova oblika rekreacije, vodena vadba drsanja, na kateri je ob asistenci licenciranih voditeljev mogoče obnoviti ali izpopolniti tehnike drsanja. ROBERT GORJANC
Brezplačno drsanje v Velenju
VELENJE - Pokrito drsališče v Sončnem parku Velenje je pretekli konec tedna ponovno zaživelo. Drsališče Velenje je sad večletnega truda članov Hokejskega kluba Velenje, ki so se zanj borili od ustanovitve društva leta 2006, in Mestne občine Velenje, ki je z lokalnim gospodarstvom podprla projekt. Člani kluba in občina upajo na vsaj tako dober obisk kot lani, ko je na drsališču brezplačno drsalo vsaj osemnajst tisoč navdušencev.
Pokrito drsališče v Velenju se je med Velenjčani kot tudi prebivalci okoliških krajev zelo dobro uveljavilo. Ker je prostor pokrit, omogoča drsanje vsak dan ob vsakem vremenu. Drsališče, ki ga upravlja Hokejski klub Velenje, omogoča prosto drsanje in tudi igranje hokeja ter organizirano vadbo curlinga. Letos bodo določni dnevi rezervirani za dodatne ak-
tivnosti, zato bo drsališče zaprto za rekreacijo. »Čeprav je bilo preteklo leto drsališče vsak dan prosto za drsanje, bo letos drugače. Ob torkih in petkih bo drsališče popoldne zaprto, ker bodo organizirani začetni in nadaljevalni tečaji drsanja ter tudi mala šola hokeja,« je povedal vodja drsališča Matjaž Novak.
Mestna občina Velenje je pred leti vložila več sredstev za nakup opreme, zadnji dve leti pa zagotavlja sredstva za nemoteno delovanje. »Občina bo za postavitev in delovanje drsališča letos namenila od 32 do 35 tisoče evrov,« je povedal vodja urada za družbene dejavnosti v Mestni občini Velenje Drago Martinšek.
Zaradi financiranja velenjske občine bo vstop na drsališče tudi letos brezplačen.
BGO
_	VI	■ .	v	■	■
Za učinkovito, varčno in varno ogrevanje
Pripravili zbirko nasvetov
CELJE - Od začetka ogrevalne sezone je že približno mesec, zato je zagotavljanje ustrezne toplote v naših bivalnih in delovnih prostorih v teh jesenskih dneh zagotovo tema, ki ji namenjamo veliko pozornosti. Tudi iz finančnih razlogov, saj ogrevanje predstavlja precejšen strošek za družinski proračun. Da bi bil ta strošek vzdržen in da bi bilo počutje prijetno, je pomembno, da pravilno in varno ogrevamo ter prezračujemo stanovanje.
Enega prvih korakov za stavljata uporaba in pravilna učinkovito ogrevanje pred- namestitev termostata. Ta ne
sme biti na prepihu, izpostavljen neposrednim sončnim žarkom ali preblizu ogrevalnega vira. Če pričakujemo več gostov, lahko znižamo temperaturo na termostatu, saj ljudje ustvarjajo toploto. Enako je v primeru, če smo dlje časa odsotni, medtem ko ni priporočljivo nenehno spreminjanje in večje odstopanje od želene temperature na termostatu.
Prezračevanje pomeni varčevanje
Zelo pomembno je tudi prezračevanje. Slabo zračeni prostori lahko privedejo do slabega počutja. Najučinkovitejše je kratkotrajno zračenje »na prepih«, ki naj ne traja več kot pet minut, saj se po daljšem času zidovi ohladijo, za njihovo ponovno segrevanje pa porabimo več energije,
pravijo v Nepremičninah Celje in Energetiki Celje, kjer so pripravili te nasvete.
Ogreval ne smemo zasla-njati s pohištvom ali z dolgimi in s težkimi zavesami, ker s tem zmanjšujemo oddajanje toplote in oviramo delovanje termostatskih ventilov. Ponoči naj bodo okna zastrta z zunanjimi senčili, obratno velja podnevi, še zlasti če je
dan sončen. Če znižamo sobno temperaturo za stopinjo, prihranimo šest odstotkov energije. Priporočljiva sobna temperatura je od 20 do 22 stopinj Celzija, v spalnih prostorih od 16 do 18 stopinj Celzija.
Ob tem opozarjajo tudi na »klokotanje« v radiatorjih, ki opozarja, da je v ogrevalnem sistemu zrak, ki onemogoča normalno delovanje. Zato je treba odzračiti vsak radiator posebej, kar prihrani precej stroškov.
RG
OGREVAJMO PAMETNEJE
Nasveti za pravilno in varno ogrevanje ter prezračevanje v gospodinjstvih
Za podrobnejše informacije in več nasvetov obiščite WWW.nepremicnine-celje.si.
J^J NEPREMIČNINE CELJE
(V ENERGETIKA fe? CELJE
»)
DETEKTOR
sistemi
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Jubilej varstveno-delovnega centra
Sodobni pristopi omogočajo dostojno življenje duševno prizadetim
CELJE - Center za varstvo in delo Golovec v teh dneh praznuje častitljiv jubilej, tridesetletnico delovanja. Jubilej med drugim v tem tednu obeležuje tudi z dnevi odprtih vrat v enotah zavoda, kjer ljudem predstavljajo delovanje, dosežke in načrte za prihodnost.
Ustanova, katere poslanstvo je skrb za ljudi z motnjami v duševnem razvoju, je v minulih desetletjih
dosegla opazen razvojni preskok pri v svojem delovanju. »Od ustanovitve in do danes je zrasla v zavod z osmimi enotami, ki skrbi za več kot 160 uporabnikov in v katerem je sto zaposlenih,« je povedala Brigita Šoster, direktorica CVD Golovec.
Zavod je od svojih začetkov omogočal tej občutljivi socialni skupini ljudi, da je dobila svoj prostor pod soncem in možnost dostojnega
življenja, hkrati pa je razvijal nove strokovne pristope in metode dela. Nekoč z varovanci, danes pa uporabniki, kot je danes uveljavljen izraz v strokovnih krogih. Osrednja slovesnost ob jubileju bo jutri v Narodnem domu v Celju, ki se je bo udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, kot govornik pa bo nastopil tudi celjski župan Bojan Šrot.
RG
Foto: SHERPA
Sedež zavoda CVD Golovec v Celju
Potrdili rebalans
VELENJE - Svetniki so na zadnji seji potrdili rebalans letošnjega proračuna in tudi osnutek proračuna za leto 2017. Rebalans so morali uskladiti, ker občina ni prejela odškodnine v višini 750 tisoč evrov za degradacijo prostora. Za naslednje leto občina predvideva, da bo imela štirideset milijonov evrov prihodkov.
Čeprav je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič menil, da so dobro načrtovali letošnji proračun, so bila kljub temu nekatera odstopanja. Poleg odškodnine niso prejeli predvidenih državnih sredstev za celostne in teritorialne naložbe ter za regionalne razvojne programe, saj se programi še niso izvedli. Rebalans letošnjega proračuna predvideva prihodke v višini 37,4 milijona evrov in odhodke v višini 39,2 milijona evrov. »Največ odhodov predstavljajo naši vrtci, približno štiri milijone je naš strošek, nato sledijo plače, ostali od-
hodki. Kljub temu da ni bilo v letošnjem letu investicijskih sredstev države, smo velik delež, kar 34 odstotkov proračuna, namenili za investicije,« je povedal velenjski župan. Ob tem so v občini poudarili, da z rebalansom niso zmanjševali sredstev za delovanje krajevnih skupnosti in ostalih uporabnikov proračuna.
Svetniki so potrdili tudi osnutek poračuna za prihodnje leto. V njem predvidevajo 40,3 milijona evrov prihodkov in odhodke v višini 40,7 milijona evrov. Prihodki bodo višji zaradi višje povprečnine. »Letos smo po pogajanjih z vlado zagotovili povpreč-nino 530 evrov in izhodišče 536 evrov za naslednje leto,« je dodal Kontič.
Mestna občina Velenje predvideva skupno neto zadolžitev v letih 2011-2017 v višini 8 milijonov evrov, naložbe v tem obdobju pa so predvidene v višini 123 milijonov evrov.
BGO
Občinski svet za traso
Laške cestne delitve se bodo nadaljevale
LAŠKO - Na novembrski seji sveta občine, ki je bila tokrat v Rimskih termah, so svetniki po pričakovanju podprli pripombe in predloge, ki jih bo občina poslala na okoljsko in infrastrukturno ministrstvo v zvezi s traso tretje razvojne osi od Celja do Radeč. Civilna iniciativa krajanov Laškega (CIKL) se je na obravnavo osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) v okviru javne razgrnitve, brez navzočnosti civilne iniciative, odzvala z ogorčenjem.
V mnenju, ki ga je občinski svet naslovil na ministrstvi, so med drugim zapisali, da se občina strinja s predstavljenim predlogom najustreznejše variante, ob čemer morajo načrtovalci upoštevati predloge gospodarstva in občanov. Prav tako morajo pri projektiranju upoštevati obstoječo in predvideno lokalno infrastrukturo v lasti
občine, vodna zajetja, vodovodno in kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo, lokalno ceste in javne poti. »Vsi stroški predvidenih prestavitev te infrastrukture in obnove cest, ki bodo uporabljene pri gradnji, bremenijo investitorja gradnje tretje razvojne osi,« so še sklenili laški svetniki.
Predsednik CIKL Franc Vindišar je izrazil ogorčenje, da je svet laške občine o tej temi razpravljal brez navzočnosti predstavnikov civilne iniciative. »Da smo o obravnavi te problematike na občinskem svetu izvedeli iz medijev, je nekaj, kar se ne bi smelo zgoditi. Kar pa vsebinsko zadeva stališča civilne iniciative, ki smo jih naslovili na ministrstvi, smo svoje že zelo jasno povedali na javni obravnavi in od tega nismo odstopili niti za ped,« je poudaril Vindišar.
RG
Vse potrebne akreditacije
CELJE - Fakulteta za komercialne in poslovne vede že dvanajsto študijsko leto izobražuje kadre s področja komerciale, poslovne informatike in turizma, od oktobra 2010 tudi na doktorski stopnji. V tem času je študij končalo več kot 4.400 študentov.
V	tem študijskem letu izvaja fakulteta svoje programe tako v matični enoti v Celju kot tudi v dislociranih enotah, ki so v Ljubljani in Mariboru ter tudi v krajih, kjer je šibkejša ponudba visokošolskih programov (Nova Gorica, Murska Sobota). Kot novost so v šoli v preteklem študijskem letu prvič izvajali dodiplomski program varnostnega menedžmenta. Čeprav dodiplomske programe izvajajo tudi za redne študente, je večina slušateljev izrednih, ki se izobražujejo ob delu in jim študij ne pomeni temelja za pridobitev zaposlitve, temveč je zanje pomemben zaradi pridobivanja strokovnih kom-petenc, možnosti napredovanja in prispevka k uspešnemu poslovanju organizacije, kjer so zaposleni.
Nova dekanja je doc. dr. Tatjana Kovač, ki pravi, da je pomembno, da ima fakulteta vse potrebne akreditacije. Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu je spomladi fakulteti izdala še akreditacijo za študij turizma na obeh stopnjah in za doktorski študij poslovnih ved ter za fakulteto kot ustanovo. Zdaj ima akreditirane vse študijske programe na vseh stopnjah vse do leta 2021 oziroma 2024.
TC
Z novimi prostori
VOJNIK - V Novi Cerkvi je bilo v soboto slovesno odprtje novih prostorov podružnične šole. Tam se je število učencev toliko povišalo, da je morala občina za izvajanje pouka pridobiti nove prostore. Te je pridobila z lastnimi sredstvi, saj ji je ministrstvo za šolstvo odgovorilo, da denarja nima.
Za rešitev težave je izkoristila in preuredila prazno podstrešje šole. Med drugim je bilo treba poskrbeti za betonsko ploščo in zamenjati streho. Pridobila je prostore za učilnice, kabineta, večnamenski prostor, knjižnico in sanitarije. Med drugim je občina poskrbela na severnem delu stavbe za novo fasado, ureja pa še dvorišče. Vloženih je bilo približno tristo tisoč evrov, v znesek je vštet nakup opreme.
V	šolskem letu 2017/18 pričakuje občina povečanje števila učencev v vojniški osnovni šoli. Tudi tam bo za pridobitev novih prostorov izkoristila podstrešje, vložiti pa bo treba prav tako približno tristo tisoč evrov. V vojniški šoli bo občina pridobila približno štiristo kvadratnih metrov novih prostorov, v Novi Cerkvi jih je približno 250.	BJ
Predlagajo sajenje novega drevesa
CELJE - V prejšnji številki Novega tednika smo pisali o tem, da je delavec režijskega obrata Občine Štore samovoljno odstranil trdolesko, ki je desetletja rasla na grobu Alme M. Karlin in Thee Ga-melin na Svetini. Ker je grob vpisan v register kulturne dediščine, smo Zavod RS za varstvo kulturne dediščine vprašali, kako bo ukrepal.
»Dogodek je nesprejemljiv, nerazumljiv in vreden obsodbe. Verjetno je posledica nerazumevanja simbolne vrednosti drevesa,« pravi Božena Hostnik, odgovorna konser-vatorka v celjski enoti zavoda, pri čemer dodaja, da posebnih sankcij ne bo. »Ukrep, ki ga lahko sprožimo, je prijava na inšpektorat za kulturo in medije. Tega ukrepa se poslužujemo, kadar gre za posege v kulturni spomenik ali kulturno dediščino. V konkretnem primeru pa je grob vpisan v register kulturne dediščine kot memorialna dediščina in ima status dediščine priporočilne narave, saj Občina Štore še ni sprejela veljavnih prostorskih aktov.« Po njenem mnenju je edini možen in realen ukrep ta, da upravljavcu groba in izvršitelju posega naložijo sajenje novega drevesa iste sorte. »Možna je tudi vzgoja sadike iz posekanega drevesa, vendar naj to možnost ocenijo strokovnjaki,« pravi Hostniko-va.
TC
Dekan še naprej Bojan Rosi
CELJE - Fakulteto za logistiko bo tudi prihodnja štiri leta vodil prof. dr. Bojan Rosi, ki je njeno vodenje prevzel konec oktobra 2012 in je bil v minulih dneh ponovno izvoljen.
Fakulteta, ki je članica Univerze v Mariboru, po mnenju dekana Rosija zagotavlja kakovostno in sodobno logistično znanje, ki je usklajeno s smernicami razvoja logistike in je rezultat lastnih raziskav. Sodeluje s pomembnimi gospodarskimi in negospodarskimi družbami, kjer je logistika bodisi vodilna dejavnost podjetja ali pa deluje kot nujen del za njegovo dobro poslovanje.
Trenutno na vseh treh bolonjskih stopnjah na fakulteti študira približno petsto študentov, od tega je 144 brucev.
TC
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Šmarski hram končno dobil novega lastnika
Nov dom tudi za občinsko upravo
ŠMARJE PRI JELŠAH - Kot »sramoto središča Šmarja« je župan Stanko Šket opisal propadajoč Šmarski hram, ki je končno prišel do novega lastnika. Podjetje Latis, d. o. o., bo stavbo spremenilo v sodobno poslovno-komerci-alno stavbo.
Pristojni v občini so dolgo pozivali k nakupu propadajoče stavbe Šmarski hram. Zadnjo ponudbo je dalo podjetje Latis,
VOJNIK - Občani, ki živijo ob Cesti talcev in Arclin-ski cesti, so na občino pred kratkim naslovili peticijo. Želijo namreč, da bi občina zgradila na območju med župnijsko cerkvijo in koncem Arclinske ceste pločnik ali poskrbela vsaj za stezo za pešce.
ki naj bi jo prenovilo in ponudilo spremenjeno programsko vsebino. Prostore naj bi tam dobila tudi občinska uprava, ki trenutno deluje v propadajočih in zato nevarnih prostorih. Sprva se je pri odkupu zataknilo, ker je bila stavba v lasti dvajsetih lastnikov. Konec novembra je omenjeno podjetje podpisalo kupoprodajno pogodbo o nakupu Šmarskega hrama z vsemi solastniki.
»Že več let se predstavnik našega območja trudi, da bi bila za pešce urejena varna pot, vendar se v tem času razmere niso izboljšale,« je zapisano v peticiji. »Cesta je zelo prometna, ozka in brez urejenih bankin, skratka brez možnosti, da bi se pešec ali kolesar z vozišča limakni-
Župan je še pojasnil, da podjetje Latis trenutno ureja formalne obveznosti: »Po plačilu vseh davčnih in drugih neporavnanih obveznosti v zvezi z nepremičnino bo Latis postal stoodstotni, torej edini lastnik Šmarskega hrama. Ocenjujem, da se bo to zgodilo v treh tednih.« S tem bodo izpolnjeni tudi pogoji iz predpogodbe za nakup prostorov za potrebe občinske uprave. Župan je
la,« se jezijo občani na tem območju. Najtežje je ob prometnih konicah. Opozarjajo, da je na tem območju precej šolarjev, pot uporabljajo tudi rekreativci, bolniki psihiatrične bolnišnice in mamice z vozički.
Vožnja je omejena na trideset kilometrov na uro,
predpogodbo z direktorjem Latisa Matejem Pezdevškom podpisal junija letos. Predmet predpogodbe je nakup 1.016 kvadratnih metrov prostorov s samostojnim vhodom po skupni ceni 1.521.340 evrov. Kupnino bo občina zagotovila v
česar veliko voznikov ne upošteva. Kljub temu se podpisniki s postavljanjem merilnikov hitrosti ne strinjajo. »To k večji varnosti ne pripomore, temveč ima po mnenju mnogih povsem drug pomen,« je omenjeno v peticiji. Podpisniki so izrazili željo, naj njihove težave obravnava občinski svet, kar je pred nekaj dnevi tudi storil. Po tej obravnavi naj bi podpisnikom na posebnem
ROGATEC - Občina plina ne bo več dobavljala iz hrvaškega plinovodnega omrežja. Svetniki so sprejeli predlog odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina, kar je prvi korak k priključitvi območja na slovenski plinovod.
Občina Rogatec je trenutno ena od dveh slovenskih občin, ki plina ne dobavljata iz slovenskega plinovodnega omrežja. Še vedno ga dobavlja iz hrvaškega plinovodnega omrežja, kar pomeni, da občani Rogatca ne morejo sami izbirati svojega dobavitelja plina. Župan
proračunih za leti 2017 in 2018. O selitvi občinske uprave so se sicer Šmarčani pogovarjali vsaj deset let, v tem času pa so z različnimi partnerji predvideli že številne rešitve, ki so kljub podpisanim pismom o nameri doslej ostale zgolj na papirju.
sestanku z njimi občina predstavila mogoče rešitve. Med svetniško razpravo je bila omenjena tudi možnost vzpostavitve enosmernega prometa.
»Prava pot za rešitev težave je idejni projekt, zato se bomo povezali s strokovnjaki za to področje. Ponekod na tem območju namreč gradnja pločnika ni mogoča, saj je zanj premalo prostora,« meni župan Branko Petre.
Martin Mikolič: »S tem odlokom urejamo pravnostatu-sne zadeve glede distribucije zemeljskega plina. Plin so do zdaj dobavljali s Hrvaške, kar je pomenilo, da uporabniki niso imeli možnosti izbirati med različnimi dobavitelji na trgu. In to je v zadnjem času predstavljalo veliko težavo, saj je konkurenca, ko gre za cene plina, zelo prisotna, hrvaški
Kot pravi župan, naj bi občinska uprava po zagotovilih podjetja Latis nove prostore dobila v uporabo konec prihodnjega leta ali v začetku leta 2018.
EP
Foto: GrupA
Ko bo rešitev znana, naj bi jo predstavili občanom. »Potreba po pločniku vsekakor je, vendar to ni edina takšna težava v naši občini,« opaža župan in pravi, da od naloge, ki ji je naložena, občina ne bo bežala. Občani s Ceste talcev opozarjajo tudi na nepregleden zavoj pri bolnišnici. Kljub temu da je lastnik ograjo znižal, je ta še vedno previsoka.
BRANE JERANKO
plinovoda
plin pa je postal celo dražji kot slovenski.
Občani Rogatca se bodo s plinom iz slovenskega plinovodnega omrežja lahko ogrevali prihodnjo kurilno sezono. Naložbo, potrebno za priključitev na slovensko plinovodno omrežje, bo financiral Petrol, občani se bodo nato lahko odločali med različnimi distributerji.
EP
Karierni sejem
MojeDelo.com
in Festival
izobraževana
Končno do slovenskega
{Ц MoieDelo.com
novi tednik
Prireditve bodo, odgovornost pa tudi
Po okrogli mizi Ali bomo v Šentjurju še imeli javne
prireditve
ŠENTJUR - Potem ko je Študentski klub mladih Šentjur zaradi zapletov z odpovedjo dvorane in visokih varnostnih zahtev upravne enote odpovedal koncert elektronske glasbe Šentech, sta ŠKMŠ in poslanka SMC Anita Koleša organizirala javno razpravo na temo upravičenosti visokih zahtev upravnih organov, ko gre za organizacijo javnih prireditev.
Šentech bo predmet pritožbe na višji ravni, a primerov, ko naj bi uradnica upravne enote po posvetu s
policijo zahtevala nerazumno povečane varnostne ukrepe, je bilo slišati še precej. Za organizacijo povorke konjskih
vpreg na Šentjurjevem bi morali organizatorji na primer najeti več kot štirideset varnostnikov. Še bolj nenavadna je bila zahteva, da bi ob barvanju betonskih ograj, ki so ga prav tako organizirali študentje, morala biti na prizorišču poleg šestih rediteljev tudi zdravstveno usposobljena oseba.
Pretiravanje ali komunikacijski šum?
Pod črto bi lahko sklenili, da se Zakon o javnih zbiranjih že dlje časa ni spremenil, vendar so zahteve kljub vsemu vedno strožje. Na splošno zakon zahteva, da organizator zagotovi varovanje zdravja ljudi, zaščito premoženja in podobno. Kako natančno bo to zagotovil, je stvar dogovora. Upravna enota ima pristojnost odločanja, policija ji pri tem lahko svetuje. V šentjurskem primeru so v smislu »za vsak primer« očitno nekoliko pretiravali. V prihodnje ne bodo več hodili na terenske oglede, bodo pa dosledno zahtevali zakonsko predvidena soglas-
ja. Varnostni načrt bodo morali pripraviti organizatorji, ne pa tako kot doslej, ko so ga skupaj z uradnico in s policistom v bistvu sestavljali sproti. Če bo policija menila, da je varnostnega osebja premalo, bo morala to pisno utemeljiti. Za mnoge organizatorje je bila posebno razodetje informacija, da se lahko na vsako odločitev upravnega organa tudi pritožijo.
Damoklejev meč ostaja
A vsak kovanec ima dve plati. Popolne varnosti ne more zagotoviti še tako pre-normiran pravni akt. »Morali bi razmisliti o spremembi temeljnega koncepta. Gre tudi
za osebno odgovornost vsakega posameznika za lastno varnost in vsega ne moremo nalagati organizatorjem,« je opozoril šentjurski župan Marko Diaci. A kot je dejala predstavnica države, je to nesprejemljivo. Takoj ko organizator izda javno povabilo na nek dogodek, prevzame tudi odgovornost za varnost vseh prisotnih. Tudi če bodo uradniki pri izdajanju dovoljenj v prihodnje manj pikolovski, se to ne bo spremenilo. Vprašanje »kaj pa če ...« bo tako tudi v prihodnje viselo nad glavami tistih, ki si bodo še upali skrbeti za družabni, kulturni, športni in še kakšen utrip naših krajev.
StO
Peticija zaradi Ceste talcev
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Četrt stoletja velenjskega džemata
Z njim je tesno povezanih sedemsto družin
S praznovanja petindvajsetletnice velenjskega džemata, muslimanske »župnije«. Na fotografiji so velenjski imam Bilal Efendić, predsednik lokalnega odbora islamske skupnosti Mersad Dervišević ter slovenski mufti prof. dr. Nedžad Grabus. Na sliki, ki jo držijo v rokah, je upodobljena velenjska islamska molilnica.
VELENJE - »Po statističnih podatkih islamske skupnosti je gledano po odstotkih največ visoko izobraženega kadra - povezanega s skupnostjo - iz Velenja. To potrjuje vitalnost, dinamičnost, odprtost in perspektivnost mesta in Šaleške doline,« ugotavlja predstojnik muslimanov v Sloveniji, mufti prof. dr. Nedžad Grabus. Velenjski dže-mat, to je muslimanska »župnija«, je praznoval v začetku tega meseca petindvajset let delovanja.
Na našem območju delujeta džemata v Velenju in Celju. Z velenjskim je tesno povezanih sedemsto družin islamske veroizpovedi, še več jih prihaja v molilnico ob velikih islamskih praznikih, kot sta bajram in kurban bajram. Velenjska molilnica je v družinski stanovanjski hiši ob Partizanski cesti. Za duhovne potrebe islamskih vernikov skrbi kot duhovnik imam Bilal Efendić, predsednik odbora islamske skupnosti iz Velenja je Mersad Dervišević. Velenjski dže-mat obsega območje Šaleške doline in Koroške. Verniki so predvsem evropski muslimani, ki izhajajo največ iz Bosne in Hercegovine, s Kosova in iz Sandžaka.
Tudi velenjska islamska skupnost zelo dobro sodeluje z lokalnimi oblastmi in z večinsko Katoliško cerkvijo. »Kot džemat in islamska skupnost smo znali in imeli moč ohraniti svojo enotnost in družbeno ter versko harmonijo v Sloveniji. Za to so pomembni notranja stabilnost skupnosti, nenehno
delo z organi oblasti na lokalni in državni ravni, dobro sodelovanje s Katoliško cerkvijo v Sloveniji in z drugimi skupnostmi ter sodelovanje s širšo družbeno skupnostjo,« je med slovesnostjo ob petindvajsetletnici velenjskega džemata poudaril slovenski mufti Grabus. Poudaril je še, da je poleg izobraževanja, kot ga imajo imami, nujno poznavanje slovenske narodne, kulturne in verske zgodovine. Med udeleženci slovesnosti sta bila poleg glavnega imama medžlisa iz Zagreba Aziza Alilija tudi velenjski župan Bojan Kontič in celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.
Že na začetku jeseni je prejel Odbor islamske skupnosti Velenje priznanje mestne ob-
čine. »Pri svojem delu so odprti, spodbujajo sodelovanje in si prizadevajo za vključevanje v lokalno okolje. Izvedli so številne človekoljubne, socialne in izobraževalne projekte ter pripomogli, da se v Velenju razvija posebna kultura življenja in sobivanja ljudi različnih veroizpovedi, ki temelji na medsebojnem zaupanju,« je zapisano v obrazložitvi. Velenjska islamska skupnost je tako na primer pred dnevi med človekoljubno akcijo zbrala približno tono pomoči v obliki hrane, oblačil, obutve in igrač. Namenila jo je velenjskemu Rdečemu križu.
Mufti Islamske skupnosti v RS je tako na praznovanju petindvajsetletnice poudaril,
da živeti v Velenju pomeni prizadevanja, da bo Velenju bolje, da je treba biti v družbi dejaven ter ji dati svoj prispevek. »Vloge islamske skupnosti morajo biti povezovanje, strpno delo ter dober odnos tudi takrat, ko imamo na nekatera vprašanja drugačne poglede,« je še povedal mufti in omenil, da so muslimani po Sloveniji po slovenski osamosvojitvi zadihali »s polnimi pljuči« in se organizirali. Med slovesnostjo so bili podeljeni zahvale za sodelovanje pri nastanku in razvoju džema-ta, priznanja donatorjem ter nagrade najboljšim učencem verouka.
BRANE JERANKO Foto: arhiv ISRS
Na cestah po 23. členu
DOBRNA - Občina opravlja od konca prejšnjega meseca dela na štirih cestnih odsekih. Pomaga si z denarjem, ki ji pripada po 23. členu Zakona o financiranju občin. Gre za približno petdeset tisoč evrov vredno naložbo.
Prednost za asfaltiranje so dobili predvsem cestni odseki, ki jih je morala občina v preteklosti po neurjih popravljati. Vsi odseki skupaj merijo osemsto metrov. Gre za ceste Lu-žar-Kamenik-Dolar, kjer si občina pomaga še z drugimi finančnimi viri, Gutenek-Derčak, Flis-Osetič ter Sveti Mi-klavž-Fižolek. Konec vseh del je predviden v tem mesecu.
BJ
Gostinci bodo lahko delali dlje
ROGATEC - Občinski svetniki so odločili o podaljšanju obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih opravljajo gostinsko dejavnost na območju občine Rogatec.
Svetniki so potrdili spremembe pravilnika o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih opravljajo gostinsko dejavnost na območju občine Rogatec, kar pomeni, da bodo ti gostinci lahko po novem obratovali namesto od šestih že od pol šestih zjutraj, prav tako bo ta obratovalni čas veljal za slaščičarne, okrepčevalnice, bare, vinotoče izven stavb s stanovanji ali za petek in soboto.
Gostinci lahko po novem brez dovoljenja občinske uprave obratujejo dlje tudi na dan pred prazniki in ob pustovanju ter martinovanju, ob drugih priložnostih pa le ob soglasju občinske uprave. Do spremembe je prišlo tudi pri odločbah o izjemnem podaljšanju obratovalnega časa. To bo občina gostincu izdala v primeru različnih tematskih prireditev, pri čemer pogoj, da gre za prireditev zaprtega tipa, ne bo več obvezen, obratovalni čas pa bo lahko najdlje do 3.30 naslednjega dne.
Pogoj za podaljšan obratovalni čas ostaja zagotovljen javni red in mir, je povedal župan Martin Mikolič: »Da bo gostinec lahko podaljšal obratovalni čas, bo moral zagotoviti javni red in mir. Če ga ne bo, če bo prišlo do kršitev, potem lahko občina takšno dovoljenje prekliče.«
EP
V Dramljah bodo obnavljali igrišče
ŠENTJUR - Krajevna skupnost je prevzela izdelavo projektne dokumentacije, iz Fundacije za šport so investitorji pridobili skoraj osemdeset tisoč evrov sofinanciranja. Preostali del stroškov za 430 tisoč evrov vredno investicijo bo Občina Šentjur zagotovila iz proračuna.
Sodobno igrišče bo nudilo dostojne pogoje za izvedbo športnega pouka, hkrati pa nove možnosti za rekreacijo krajanov vseh generacij ter za izvajanje različnih športno-rekreativnih disciplin lokalnih društev in klubov. Središče Dramelj bo bogatejše za nogometno in košarkarsko igrišče, sintetično pokrite steze za različne atletske discipline, otroško igrišče in igrišče za odbojko na mivki. Dela bo izvedlo podjetje Remont iz Celja, strokovni nadzor podjetje Gins iz Vojnika. KOnec gradnje je predviden za konec maja prihodnje leto.
StO
Devetletnih muk je konec
VOJNIK - Občina je po skoraj devetih letih prizadevanj sprejela nov občinski prostorski načrt. Potrebna so bila številna soglasja več kot dvajsetih državnih ustanov.
Vojniški svetniki so pred nekaj dnevi sprejeli občinski prostorski načrt, ki je temeljna prostorska listina vsake občine. Kot je bilo mogoče slišati med razpravo, je bilo veliko dela povezanega s pretiranimi birokratskimi postopki, zaradi česar je takšen projekt za občine izjemno drag. Številni občani so sprejem občinskega prostorskega načrta težko pričakovali, saj je povezan z njihovimi osebnimi načrti.
BJ
Obvoznica korak bliže
GORNJI GRAD - Občinsko središče vedno bolj potrebuje obvoznico. Čezenj je namreč speljana glavna cesta proti Kamniku in Ljubljani, ki se nadaljuje čez prelaz Črnivec. Cesto uporablja del občanov in gospodarstva Zgornje Savinjske doline, ki jim je tam najbližja povezava do osrednjega dela Slovenije.
Investicijski projekt obvoznice je v načrtu razvojnih pro-
gramov republiške direkcije za infrastrukturo. Ta je pred tremi leti naročila projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo (PGD in PZI). Izkazalo se je, da je trasa na poplavnem območju, kjer poplavna varnost ne sme biti poslabšana. »Zato je bilo treba zagotoviti dodatne protipoplavne in omi-litvene ukrepe za zmanjšanje negativnega vpliva gradnje obvoznice na vodni režim,«
nam je odgovorila republiška direkcija.
»Finančna sredstva v letih 2014 in 2015 niso bila zagotovljena, zato je bila direkcija za infrastrukturo prisiljena projektiranje ustaviti,« je opozorila v odgovoru. Po dogovoru je nato naročila dodatno potrebno dokumentacijo Občina Gornji Grad. »Ta je bila letos re-cenzirana, zato se projektiranje projektne dokumentacije PGD in PZI zdaj lahko nadaljuje,« je odgovorila direkcija. Rok za njeno dokončanje je do konca marca prihodnje leto. Obvoznica bo dolga 650 metrov. Čez reko Dreto je trasa načrtovana po daljšem enovitem mostu, od koder se bo priključila na obstoječo regionalno cesto pri osnovni šoli.	BJ
Se spomnite Thee?
Slikarka, pastorjeva hči, sestra po duši Alme M. Karlin
Vabimo vas na voden ogled razstave, ki bo v soboto, 19.11.2016, ob 10.00 v Stari grofiji
na Muzejskem trgu 1 v Celju.
Vodila bo avtorica razstave kustosinja Barbara Trnovec.
Vabljeni!
Najave in informacije: T: 03/4280962 ali 031612618 E: muzej@pokmuz-ce.si
Se
SpOi
TI №
radio celie
10
KULTURA
»Vonj po strahu se je zalezel v evropsko družbo«
Pogovor z nagrajenim režiserjem Damjanom Ko-zoletom
Na enem najpomembnejših filmskih festivalov v Karlovih Varih je Damjan Kozole letos junija za dramo Nočno življenje prejel nagrado za najboljšega režiserja, kar je zagotovo najvišje mednarodno filmsko priznanje v samostojni Sloveniji. Nočno življenje je drama, ki jo je navdihnila medijska afera Baričevič, ki je pred leti pretresla Slovenijo. Film odpira vprašanja etike, lažnive družbe, nepoznavanja najbližjih in strahu pred medijskim linčem. Celjski filmski navdušenci si bodo film lahko prvič ogledali 22. novembra v Mestnem kinu Metropol, po filmu bo sledil pogovor z režiserjem.
Večina prizorov je posnetih ponoči. Koliko noči so morali glavni igralci prebe-deti oziroma koliko časa ste snemali film?
Vsega skupaj smo snemali trideset noči in nekaj dni. Nočna snemanja so težja in predvsem počasnejša, naporno je bilo predvsem za Pio, ki je imela ves čas snemanja ob dopoldnevih vaje v gledališču v Celju, ob večerih včasih predstave, potem pa je cele noči še snemala.
Ali je bila Pia Zemljič v naslovni vlogi vaša prva izbira?
Da, čakal sem priložnost, da bi delala skupaj. Želel sem jo videti v drugačni vlogi, kot smo jo poznali do zdaj. Pia je izjemna igralka, zelo senzibilna, njen obraz je dobil zrelost, z minimalnimi sredstvi lahko deluje izjemno karakterno. In hkrati ohranja skrivnost, ne moreš je enostavno prebrati.
Komu s filmom nastavljate ogledalo?
To je film o ženski, ki se zaveda, da ji lahko nesreča oziroma napad, kot se je zgodil, uniči življenje, kot ga
Damjan Kozole: »Strah, ki je neotipljiv, je najhujši, saj ne veste, proti čemu se borite.« (Foto: Jože Suhadolnik)
je imela do nekega trenutka. Enako tudi njenemu možu in predvsem sinu, ki ga hoče zaščititi. Zaveda se, da je človeška krvoločnost po škandalih brezmejna. Film odpira vprašanja o družbi, ne samo slovenski, ampak nasploh. V njem se sprašujemo, koliko se sploh poznamo, koliko v resnici poznamo tudi svoje najbližje in kaj bi bili sami pripravljeni storiti, da bi jih zaščitili pred sramoto.
Ali ne bi v situaciji, v kakršni se znajde glavna junakinja, vsi poskrbeli za ohranitev svoje družine?
Včasih ne potrebuješ nasprotnika, ker so situacije same po sebi tako zapletene, da si sam sebi nasprotnik. Eno ključnih vprašanj, ki jih film postavlja, je - tu se strinjam z vami - kaj bi bili mi pripravljeni storiti, da bi obvarovali svoje najbližje. Smo pripravljeni zavreči svoja načela, poštenost, da bi obvarovali svoje najbližje pred masakrom komentarjev
na internetu, kjer vsak stavek ostane za vedno? Zmasakri-rani Jernej Šugman je samo filmska prispodoba za nek drug masaker.
Ob zaskrbljenem pogledu glavne junakinje imamo občutek, da ve več, kot bomo kdajkoli izvedeli v filmu.
Zakaj gledalcem ne ponudite konca, ki bi razjasnil
vprašanja?
Zato, ker se tudi v resničnem življenju nikoli nič ne razjasni. Je kdaj kakšna slovenska afera v resnici dobila epilog? Jaz se ne spomnim. Vedno se začne s škandalom, potem stvari počasi potihnejo in samo ugibamo lahko, kaj se je v resnici zgodilo, kaj pa je bilo medijsko napihnjeno, sproducirano, včasih celo naročeno. In tako kot v resničnem življenju sestavljamo indice o resnici, je tudi v tem filmu gledalcu prepuščeno, da si sestavi svojo interpretacijo dogodka.
Menite, da je medijsko prepoznavne osebe veliko bolj strah medijskega linča?
To je logično, a ni nujno. V medijski družbi se ne da nič več skriti. En napačen stavek ali napačna elektronska pošta, napačna fotografija, neumna objava na družbenih medijih ... in že je človek lahko na poti pogube. Ni nujno, da je nekdo znana oziroma prepoznavna oseba. Spomnite se mariborskega ravnatelja, zanj res ne moremo reči, da
je bil javna oseba. In smo ga živega požrli.
V filmu nas postavljate v mučne situacije. Neskončno dolgo čakanje na rešilni avtomobil, oskrbovanje ranjenca kar na ulici pred pogledi radovednih ljudi, neskončno čakanje v bolnišnici in na policijski postaji. Ves čas je prisoten občutek, da noči nikoli ne bo konec. Zakaj?
Strinjam se z vami, ko se človek znajde v takšni situaciji, se znajde v nočni mori. Vsaka sekunda, vsaka minuta se vleče in občutek imaš, da se noč nikoli ne bo končala. Ideja tega filma je bila gradnja močne napetosti, ki gledalca drži do konca in tudi takrat ne popusti. Najhuje šele prihaja po odjavni špici.
Večkrat omenjate, da strah poganja človeško družbo. Koliko strahu je ravno prav?
Strah je človekov prain-stinkt, osnovni mehanizem za preživetje, v naravi je to sposobnost prepoznavanja nevarnosti in vodi k potrebi po soočenju z nevarnostjo ali k begu pred njo. V družbi je strah nekaj popolnoma druge-
Vesno za najboljšo žensko vlogo je dobila Pia Zemljič, nekdanja članica ansambla SLG Celje. (Foto: Željko Stevanić)
ga, saj beg enostavno ni mogoč. Nekateri naši strahovi so realni in upravičeni. Recimo strah pred Trumpom ali pred vedno večjo fašistoizacijo je konkreten in realen. Vendar v filmu govorim o drugem strahu, o strahu pred izgubo dostojanstva, imena. To lahko razumete tudi širše, kot metaforo. Vonj po strahu se je zalezel v evropsko družbo, strah pa je idealen teren za manipulacije. O tem govorim in če odgovorim na vaše vprašanje - vsak strah, ki smo ga ustvarili kot družba, je odveč.
V filmu Slovenka je bilo veliko prizorov posnetih ponoči, ta film je skoraj ves nočni. Kaj je v noči, da vam ne da miru? So stvari drugačne?
Že po Slovenki sem si rekel, da ne bom nikoli več snemal ponoči. Potem sem naredil film z naslovom Nočno življenje. Očitno me privlačijo atmosfera noči, temna stran družbe, temna stran človeške narave. Ponoči je človek najbolj ranljiv, najbolj osamljen, najbolj obupan ...
Ženske, ki se ne zlomijo, trmaste in usmerjene v cilj, so nekakšen vaš zaščitni znak. Vam je všeč takšen značaj žensk?
Moje zadnje tri filme res zaznamujejo glavni ženski liki: Marjuta Slamič v Za vedno, Nina Ivanišin v Slovenki in zdaj Pia Zemljič. Ne vem, če so ravno moj zaščitni znak, a imajo očitno veliko skupnega. Kot da gre za isti lik, ki v različnih življenjskih obdobjih potuje skozi noč in tone v temni strani slovenske družbe. Gre za karakterje, ki niso enostavni, ki nepopustljivo branijo svoje življenje in iščejo svojo človečnost.
Kaj snemate zdaj?
Trenutno končujem film o arhitektih Boštjanu Vugi in Juriju Sadarju.
BARBARA GRADIČ OSET
»Mitra Katarine Celjske je izjemna pričevalka svoje dobe že zaradi redkih ohranjenih tekstilij iz tega časa, odlikujeta pa jo harmonična zasnova in popolnost natančnega ter potrpežljivega dela. Razkriva nam značaj plemkinje, ki je še v času svojega življenja izgubila otroke, moža in posvetno bogastvo,« je v spremnem gradivu zapisala Fugger Germadnikova.
Boj za dediščino Celjskih
Priložnostna razstava v Pokrajinskem muzeju Celje
Letos mineva 560 let od tragične smrti Ulrika II., poslednjega grofa in kneza Celjskega. V Pokrajinskem muzeju Celje so dogodek obeležili s spominsko slovesnostjo in priložnostno razstavo Boj za dediščino Celjskih. Ob tem so izdali tudi spremno publikacijo.
Po smrti Ulrika II. je moška linija Celjskih grofov izumrla in takoj po smrti se je začel boj za dediščino, saj so se številni imeli za upravičence glede deleža obsežne zapuščine. Med 24 dediči, ki so si želeli 123
celjskih gradov, so bili štirje glavni kandidati. »To so bili vdova Katarina Celjska, Friderik III. Habsburški, grof Janez Goriški in češki kralj ter avstrijski vojvoda Ladislav. Vojna je traja pet let, vse do leta 1461, ko so posesti popolnoma razdelili. V našem slovenskem prostoru je bil aboslutni zmagovalec Friderik III. Habsburški. Slovenska ozemlja so ostala pod habsburško hišo vse do leta 1918,« je povedala kustosinja Pokrajinskega muzeja Celje Rolanda Fugger Germadnik, ki je tudi pripravila razstavo.
Na občasni razstavi je vsak udeleženec boja za dediščino predstavljen tudi s predmeti. »Imamo malo predmetov, a so dragoceni in v našem prostoru še nevideni. Mitra je bila last Katarine Celjske. Original hranijo v Muzeju Srpske pravoslavne crkve v Beogradu, a kopijo nam je posodil Muzej Srpske pravoslavne crkve Mitropolije zagrebač-ko-ljubljanske v Zagrebu. Iz goriškega muzeja imamo grčavko, ki bi naj pripadla prvemu grofu Celjskemu, Frideriku I. Imamo tudi kovanec Jana Vitovca.«
Kralj Matjaž in njegov »hudobni« brat
Na razstavi je prikazan portret Matije Korvina, ki je za Slovence še posebej zanimiva osebnost. »Bil je brat Ladislava Hunyadija, ki je leta 1456 v Beogradu umoril Ulrika II. Celjskega. Kasneje je Matija Korvin nasledil Ladislava in postal ogrski kralj. Bil je zelo uspešen, saj je preprečil turške vpade, tudi na naše ozemlje. Zaradi tega je na Slovenskem ozemlju med ljudstvom postal znameniti kralj
KULTURA
11
Kantavtor se ne skriva in ne »blefira«
Na Grobelnem je bil šesti mednarodni kantavtorski festival Mladi avtor kant
Na šestem mednarodnem festivalu Mak - Mladi avtor kant - so nastopili trije domači in štirje tuji glasbeniki.
Samostojno petje ob kitari je izziv, ki presega igranje v skupini. Ko si pred občinstvom sam, ko sta tvoj edini medij glas in kitara, se počutiš gol in ranljiv. Ne moreš se skriti za set bobnov ali za drugega člana skupine. Besedilo ne utone v disonanč-nem hrupu. Včasih vsaka beseda nagovarja. Včasih gre vsaka mimo. To je tista draž, zaradi katere imajo tudi stari glasbeni mački vedno znova rahlo drhtavico pred nastopom. In to je glasbena ustvarjalnost, ki lahko poslušalcu naježi dlake, ko to najmanj pričakuje. Vse to je bil kantavtorski festival na Grobelnem.
Kulturno društvo Grobel-no je s svojim festivalom svojevrsten fenomen, podoben osamelcu v puščavi. To je ena redkih priložnosti v državi, v naši regiji pa verjetno sploh edina, da se lahko kantavtorji predstavijo pred večjim občinstvom. »Poleg tega ta festival pridobiva prepoznavnost. In to je res super priložnost, za katero smo hvaležni,« je bil navdušen prvi nastopajoči in tudi edini iz naše regije Andrej Čer-nelč iz Bistrice ob Sotli. Da v savinjsko-kozjanski regiji ni nobene platforme, kjer bi
se takšna glasba lahko predstavila, je bilo tudi osnovno izhodišče, iz katerega se je rodila ideja o tovrstnem festivalu. Predsednik Kulturnega društva Grobelno je Gregor Počivalšek. »Najprej smo povabili enega nastopajočega, potem tri, izbor smo širili na mednarodno raven in tako dalje. Stike s tujimi avtorji smo navezovali preko dunajske platforme Songwri-ting circle, kjer je ta scena izjemno živa. Letos imamo
na primer prvič tudi gosta iz Združenih držav Amerike. Tako je ta festival rasel.«
Poleg Černelča sta od Slovencev nastopila še Andrej Trobentar in Jakob Kobal, med tujimi gosti pa so bili Sara Rener s Hrvaške, Davor Matošević iz Bosne in Hercegovine, Doug Andrews iz ZDA ter Vedran Ivorek s Hrvaške. Kot pravi slednji, je kantavtorska scena pri sosedih precej bolj razvita. »Naš festival Exposure ima
pet odrov, ki obkrožajo občinstvo, nastopajoči pa iz-menjaje zapojejo vsak pet pesmi. Takšna preprosta oblika, ko je tu, pri nas verjetno ne bi šla skozi. Vendar ima Grobelno svoj prvobitni čar in res sem zelo vesel, da sem danes del tega.« Konec meseca bodo v dvorani doma krajanov na Grobelnem gostili legendarnega Vlada Kreslina.
StO
Foto: GrupA
Škarjerezi v Jernejevem domu
VOJNIK - V soboto je bilo v Jernejevem domu pri župnijski cerkvi slovesno odprtje razstave škarjere-zov Dorothee Hauser in drugih del, za katere so dobili ustvarjalci navdih med njeno umetniško zapuščino.
Tako je mogoče videti originalna dela Hauserjeve ter grafike domačega likovnega ustvarjalca Jožeta Žlausa, ki so nastale po motivih Hauserjeve. Prav tako so razstavljena likovna dela vojniških osnovnošolcev, ki jih je navdihnilo ustvarjanje te velike vojniške umetnice. Razstava je na ogled ob sedemdesetletnici smrti zanimive umetnice. Pripravili so jo Krajevna skupnost Vojnik, Katoliško društvo
Ivana Šoparja, Osnovna šola Vojnik in Jože Žlaus. Na ogled je do 4. decembra.
V jubilejnem letu Hauserjeve so bile v Vojniku poleti poslikane z motivi njenih škarjerezov prve puste stene garaž, kar pomeni začetek galerije na prostem. Prihodnji mesec bo izšla znamka v počastitev mojstrice škarjereza, in sicer z njenim portretom. Leta 2017, ko bo minilo 140 let od rojstva Hauserjeve, bo v Vojniku še več dogodkov, povezanih z umetnico. Med drugim bo na pokopališču, kjer njen grob ni več označen, postavljena spominska plošča.
BJ
Matjaž, pozitivna osebnost. Verjetno pa ljudje niso vedeli, da ima tako negativnega sorodnika v hiši,« je dodala Fugger Germadnikova.
Zadnje leto je bila celjska rodbina uporabljena v številnih literarnih in glasbenih delih, kot v novih knjigah Ivana Sivca, v monografiji Ana Celjska in muzikalu Veronika Deseniška. Zadnja razstava je le nov delček v mozaiku spoznavanja pomembnosti celjske rodbine. Po številu obiskovalcev v muzeju, ki se vsako leto povečuje, Fugger Germadnika meni, da se Slovenci vedno bolj zavedamo pomena Celjskih. Razstava bo na ogled do 11. aprila prihodnje leto.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
ZAVOD CELEIA CELJE
v imenu kolegija direktorjev javnih kulturnih zavodov v Mestni občini Celje, Zveze kulturnih društev in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti OI Celje na podlagi pravilnika o podeljevanju priznanj »Priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture«
objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE«
Priznanja »Priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture« se podeljujejo ustvarjalcem in skupinam ustvarjalcev za uspešno delo in pomembne dosežke s področja kulture, ki so pomembno prispevali k prepoznavnosti mesta Celje v širšem prostoru ali so s svojim delom pripomogli, da se mesto Celje razvija kot mesto, ki je odprto za različne umetniške forme in kulturne prakse, ali pa trajno obogatili slovenski kulturni prostor.
Vsako leto se lahko podelijo tri priznanja v okviru »Priznanja celjske zvezde za dosežke na področju kulture«, in sicer:
•	priznanje za življenjsko delo
•	največ dve priznanji za najvidnejše dosežke v preteklem letu.
Priznanje za življenjsko delo podeli komisija ustvarjalcu ali skupini ustvarjalcev, ki deluje bodisi amatersko bodisi profesionalno in je rojen/-a ali ima stalno prebivališče ali ustvarja na območju Mestne občine Celje, za izredno življenjsko delo za dolgoletne vrhunske dosežke ali za projekte, ki pomembno prispevajo h kulturni podobi mesta Celje in so pomembni za razvoj in promocijo celjske kulture v širšem prostoru. Priznanje za najvidnejše dosežke v preteklem letu podeli komisija ustvarjalcu ali skupini ustvarjalcev, ki deluje bodisi amatersko bodisi profesionalno in je rojen/-a ali ima stalno prebivališče ali ustvarja na območju Mestne občine Celje, za odmevne in inova-tivne projekte, ki so bili na področju kulture realizirani oziroma zaključeni v preteklem letu in dajejo pomemben prispevek h kulturni podobi mesta Celje.
Pobude oziroma predloge za podelitev priznanj lahko podajo posamezniki in pravne osebe.
V skladu s poslovnikom o delu komisije za podelitev priznanj »Priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture« lahko člani komisije tudi sami predlagajo kandidate po svoji presoji. Pobuda za priznanje mora biti predložena v pisni obliki in mora vsebovati:
-	splošne podatke o pobudniku (ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon ter v primeru, da je pobudnik pravna oseba, še podatke o kontaktni osebi, če je to mogoče)
-	predstavitvene podatke o kandidatu (ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, rojstni datum v primeru fizične osebe, naslov, telefon ter v primeru pravne osebe še podatke o kontaktni osebi, če je to mogoče)
-	navedbo vrste priznanja:
a)	priznanje za življenjsko delo
b)	priznanje za najvidnejše dosežke v preteklem letu
-	utemeljitev pobude ter morebitna dodatna mnenja tistih, ki jo podpirajo,
-	dokumente in druga dokazila (npr. katalog, video, fotografije, diapozitivi in drugo), ki potrjujejo dejstva v utemeljitvi.
Komisija za podelitev priznanja »Priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture« bo pozvala kandidata, da poda soglasje h kandidaturi, ter v primeru, da je kandidat fizična oseba, tudi soglasje za uporabo osebnih podatkov. Če kandidat ne bo podal soglasja, bo pobuda izločena iz nadaljnje obravnave. Javni razpis za podelitev priznanja »Priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture« je objavljen na spletni strani Mestne občine Celje (moc.celje.si), kjer je objavljen tudi razpisni obrazec, in v Novem tedniku. Prav tako bo možno zaslediti javni razpis in razpisni obrazec na spletnih straneh celjskih kulturnih ustanov Zavoda Celeia Celje, Muzeja novejše zgodovine Celje, Celjskega mladinskega centra, Pokrajinskega muzeja Celje, Osrednje knjižnice Celje, Zgodovinskega arhiva Celje, Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Zveze kulturnih društev Celje in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, OI Celje.
Dodatne informacije lahko dobite v Zavodu Celeia Celje, Krekov trg 3, na tel. št.: 03 42 87 941 ter po e-pošti: novice.zavodceleia@celje.si.
Pobude za podelitev priznanja »Priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture« 2016 pošljite na razpisnem obrazcu na naslov: Zavod Celeia Celje, Komisija za podelitev priznanja »Priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture« za leto 2016, Krekov trg 3, 3000 Celje do vključno 17. 12. 2016 (datum poštnega žiga) kot priporočeno pošiljko v zaprti ovojnici s pripisom na sprednji strani: »Za razpis: »Priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture« 2016 - ne odpiraj!«
VSAK ČETRTEK Ob 14. 10 in 19. 15
Kalejdoskop
12
NAŠA TEMA
Brezdelje ubija,
zato se vsako delo splača
Brezdelje lahko konkretno spremeni značaj človeka - Z vključevanjem v delavnice, društva, interesne skupine ostajamo aktivni in krepimo mrežo poznanstev
Izguba službe je za zaposlenega šok. Vsak posameznik se z njim spoprime drugače. Daljše kot je obdobje brez zaposlitve, večji so psihološki vplivi na posameznika, ugotavljajo številni psihologi po vsem svetu. Zaradi tega je pomembno, da se človek po izgubi zaposlitve čim prej vključi v proces iskanja nove poklicne zgodbe. Statistika žal govori drugače. Dolgotrajno brezposelnih je veliko. Preveč.
»Najtežje se zaposlijo tisti, ki ustrezajo več dejavnikom - so hkrati starejši, brez izobrazbe in imajo različne omejitve. Takšne osebe ponavadi postanejo dolgotrajno brezposelne, saj delodajalci iščejo specifična znanja in kompetence, poleg tega pa tudi izkušnje, ki jih iskalci velikokrat nimajo,« pojasnjuje Alenka Rumbak, direktorica celjske območne enote zavoda za zaposlovanje.
Kdo so dolgotrajno brezposelni?
Po naši zakonodaji so dolgotrajno brezposelni tisti, ki so na zavodu za zaposlovanje neprekinjeno prijavljeni dvanajst mesecev. Takšnih oseb imamo v naši evidenci v Celju žal še 56,8 odstotka. Glede na tako velik odstotek dolgotrajno brezposelnih bomo tudi pri projektu javnih del - vloge smo začeli obravnavati v začetku tedna - dajali prednost tistim, ki so na zavodu dlje časa, tudi več let.
Kakšna je struktura?
Med mladimi je dolgotrajne brezposelnosti občutno manj. Povprečna doba starih do trideset let je deset mesecev. Med dolgotrajno brezposelnimi mladimi, teh je 10,7 odstotka, je največ takšnih, ki se ubadajo z različnimi oblikami odvisnosti, so pa tudi gimnazijski maturantje in diplomanti. Do dela vedno težje pridejo družboslovci, ekonomski tehniki in pravniki. Ti se na zavodu »kopičijo« in pri njih tudi prihaja do dolgotrajne brezposelnosti. Povpraševanje na področju tehničnih poklicev pa je takšno, da lahko skoraj vsakdo pride do priložnosti. Če do zaposlitve ne pride, vzroke iščemo drugje, bodisi gre za osebnostne odločitve, zdravstvene ali katere druge prepreke. Največji je delež starejših od 55 let, kar 27,7 odstotka. Med temi je največ tistih, ki ob nadomestilu »čakajo« na zasluženo upokojitev, starejši so namreč pri odpuščanju zavarovana kategorija.
Starostna struktura dolgotrajno brezposelnih
do 30 let	10,7 %
50 do 54 let
18 %
nad 55 let
27,7 %
Vir- SURS
Alenka Rumbak
Zakaj pride do dolgotrajne brezposelnosti?
Zagotovo je prvi razlog, da se je trg dela tako drastično spremenil, številna delovna mesta so ugasnila. Kljub večjemu povpraševanju po delovni sili je delovnih mest še vedno malo. Po trenutnih podatkih imamo na Celjskem skoraj enajst tisoč brezposelnih, na zavodu je odprtih približno tristo delovnih mest. Med iskalci je precej tistih, ki imajo kakšne težave, bodisi odvisnost, invali-
»Resni delodajalci se zavedajo, da je dobrega delavca ali sodelavca treba >narediti<.
Šola naredi nekaj, delodajalec poskrbi za drugo plat. Delodajalci bi najraje zaposlovali mlad in izkušen kader, kar nekako ne gre skupaj. Res pa je, da ko se je trg dela v devetdesetih letih začel rušiti, so kadrovske službe začele izginjati, njihove naloge so prevzeli zunanji izvajalci, razne agencije in računovodski servisi. Podjetja tako nimajo več organizirane in usposobljene službe, ki bi se znala ukvarjati z novimi kadri. Posledično raje vzamejo delavca z izkušnjami,« pravi Alenka Rumbak o razkoraku med šolskim sistemom in povpraševanjem na trgu dela.
dnost ali druge zdravstvene omejitve. V zadnjem obdobju opažamo - čeprav tega statistično ne merimo - porast števila oseb s težavami s psihičnim zdravjem. So pa v evidenci na primer prijavljeni tudi starejši od šestdeset let, ki nimajo uradne delovne dobe. S tem namreč dobijo možnost, da na centru za socialno delo uveljavljajo katero od pravic iz javnih sredstev. Nekaj je pa tudi takšnih, ki so se stanju brezposelnosti prilagodili in znajo krmariti med socialnimi ugodnostmi, to morda kombinirajo še s kakšnim delom na črno in nekako prevedrijo določen čas tudi na zavodu. Res je, da skupno število brezposelnih upada, ostaja pa trdo jedro dolgotrajno brezposelnih.
Verjetno so med temi tudi takšni, ki dela ne sprejmejo zaradi premajhne finančne razlike med socialnimi prejemki in plačilom za opravljeno delo?
Na zavodu zagovarjamo načelo, da se vsako delo splača. Gre predvsem za to, da je posameznik vpet tudi v socialno okolje, da vzdržuje svojo delovno kondicijo in da ima zavest, da sam skrbi za svoje ekonomsko preživetje. Tudi otroški do-
Prednost imajo mladi
Povprečno trajanje brezposelnosti		
v mesecih	oktober	oktober
(Območna enota Celje)	2015	2016
vsi	27,2	29,6
do 29 let	10,9	10,1
nad 50 let	39,9	42,4
nizko izobraženi	34,6	36,6
Vir- SURS
Iskalec zaposlitve kot reševalec težav
Celjsko podjetje Hermi, ki se ukvarja z zaščito pred strelami, je v Sloveniji največje v svoji panogi, vedno bolj uspešno je tudi v tujini. Trenutno zaposluje malo več kot petdeset ljudi, od tega štirideset v Celju. Podjetje veliko vlaga v razvoj svojih zaposlenih, saj je za rast, pravi direktor in lastnik Miran Rauter, najbolj pomemben kader. »Poskušamo najti prave ljudi in jim ponuditi primerne pogoje, vendar je pravi kader težko najti,« priznava Rauter.
Zaradi slovesa uspešnega podjetja, ki se zelo trudi, da bi se ljudje v njem dobro počutili, je zanimanje za zaposlitev v Hermiju veliko. »Na vse svoje objave prostih
delovnih mest dobimo zelo
Miran Rauter
veliko prijav, včasih je naval tolikšen, da imamo kar nekaj težav pri izboru najbolj primernih kandidatov,« pravi Miran Rauter. In kateri so najbolj pomembni kriteriji, na osnovi katerih izbira in
na koncu tudi izbere nove sodelavce? »Vsi delodajalci, seveda, iščemo dobre sodelavce, kaj pomeni dobro, pa je odvisno od posameznega podjetja. Pri nas radi poudarimo, da od novih sodelavcev, ki jih nameravamo dolgoročno zaposliti, pričakujemo voljo do dela in predvsem sposobnost, da se bodo znali vključiti v našo sredino, ji dali svoj pečat ter podjetju s svojim delom prinesli novo dodano vrednost. Poleg tega morajo imeti tudi določeno mero potrpljenja in se zavedati, da se nič ne bo zgodilo čez noč. Vsi si želijo dober položaj, varno zaposlitev, dobro plačo in vse to lahko v našem podjetju dobijo. Vendar se morajo najprej izkazati in tudi nova sredina
jih mora sprejeti,« pojasnjuje direktor Hermija.
Nove sodelavce poskušajo najti na različne načine, za osnovna dela v proizvodnji iščejo predvsem mlade, ki še niso bili zaposleni, ali tiste, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Tudi če nimajo razpisa, se pri njih oglasi veliko brezposelnih. Mnogi iščejo službo, marsikdo pa želi imeti samo potrdilo, da se je pri njih zanimal za zaposlitev.
Na vprašanje, kakšen odnos ima do ljudi, ki so trajno brezposelni in bi se radi zaposlili v njegovem podjetju, Miran Rauter odgovarja. »Ker smo v povprečju mlad kolektiv, iščemo takšne nove sodelavce, ki so po delovnem stažu, starosti in tudi po men-taliteti čim bolj združljivi z našimi zaposlenimi.«
JI
Foto: GrupA
Poleg republiškega zavoda za zaposlovanje in številnih zaposlitvenih agencij je zelo pomemben in uspešen igralec pri posredovanju prostih delovnih mest tudi zaposlitveni portal MojeDelo.com. Kot pravi predstavnica Alenka Ke-sar, so »le« stična točka med delodajalci in iskalci dela, torej med povpraševanjem in ponudbo.
Pri iskanju zaposlitve sta danes bolj kot kdajkoli prej pomembna iznajdljivost in kreativen pristop. »Pri nas pravimo, da je iskanje dela zaposlitev s polnim delovnim časom, kar pomeni, da mora iskalec zaposlitve najprej pri sebi ugotoviti, kaj želi delati. Iskanje zaposlitve z generično pripravljenim življenjepisom, ki je za vse enak, v večini primerov ne prinaša dobrih rezultatov. Ko ugoto-
vimo, kdo je delodajalec, pri katerem bi želeli delati, je najpomembneje, da se mu znamo predstaviti, kar pomeni, da ga razumemo - prosto delovno mesto namreč zanj pomeni, da določeno delo ni opravljeno. Torej se mora iskalec zaposlitve nujno predstaviti kot reševalec težave,« pojasnjujejo ustvarjalci največjega slovenskega zaposlitvenega portala. Ti med drugim pravijo, da se je treba pripraviti, kot bi šli na prvi zmenek. »Treba se je primerno obleči, urediti, o podjetju je treba vedeti vse, saj s tem pokažemo zanimanje in strast za opravljanje dela. Samo izobrazba še zdaleč ni dovolj, motivacija in dobra energija sta namreč tisti, ki pritegneta delodajalce. V svoji sredini želijo imeti ljudi, ki si resnično želijo delati pri njih.
TK
Invalidi v nemilosti
Marjan je pred približno desetletjem in pol, na pragu tridesetih let, hudo zbolel. Zaposlen je bil v trgovskem podjetju. Neozdravljiva kronična bolezen je močno prizadela njegovo hrbtenico. Postal je invalid z devetdesetodstotno telesno okvaro. Po več letih bolniškega staleža so ga začasno upokojili za štiri ure. Ko bi se moral vrniti v službo, mu je delodajalec dejal, da zaradi omejitev, povezanih z boleznijo, zanj v podjetju nima delovnega mesta in da ga čaka zavod za zaposlovanje.
Marjan je tako že pet let prijavljen na zavodu. Na podlagi številnih poslanih prošenj je opravil nekaj razgovorov. Žal v vseh primerih brez uspeha. »Poleg omejitev, ki so povezane z mojo invalidnostjo, je največja težava pri iskanju službe, da večina podjetij zaposluje za polni delovni čas, torej za osem ur,« pravi Marjan, ki lahko dela le po štiri ure na dan. Da bo še kdaj dobil redno
službo, naš sogovornik ne verjame več. A to ne pomeni, da se doma smili sam sebi in sedi križem rok. Še vedno piše prošnje in išče delo. Včasih se mu nasmehne sreča za kakšno priložnostno delo, ki ga z veseljem opravi. Ga pa žalosti, ko na lastni koži doživlja, kako slabo je v Sloveniji poskrbljeno za nekoga, ki bi kljub invalidnosti rad delal, a ne dobi priložnosti.
RA
NAŠA TEMA
13
datki in ostali prejemki, ko otroci odrastejo, ugasnejo. Takrat je posameznik postavljen pred dejstvo, da ima malo delovne dobe, da je že v srednjih letih in da je naenkrat še manj konkurenčen na trgu dela. Na zavodu se s sodelavci trudimo motivirati ljudi, da sprejmejo možnosti na trgu dela, ker te možnosti še vedno so, celo povečujejo se. Hkrati s precejšnjim številom brezposelnih se dnevno srečujemo z delodajalci, ki za odprta delovna mesta ne dobijo delavcev. Tudi za delovna mesta, za katera formalno kandidate na zavodu imamo. Včasih je kar težko ljudi prepričati, da ponujeno priložnost zagrabijo. Vsak zna namreč računati in dokler bodo socialne ugodnosti presegale izplačilo za polni delovni čas, tako dogo bomo imeli težave pri zagotavljanja kadra.
Delodajalci so ob zaposlovanju posameznih kategorij deležni finančnih spodbud. Nekateri znajo to tudi izkoriščati in z zaposlenimi »kolobarijo« Kako bi lahko preprečili takšno izkoriščanje sistema?
Zavod razpisuje subvencije praviloma za dvanajst mesecev, pri projektu Prvi izziv za osemnajst mesecev. Delodajalci so s pogodbo vezani samo za to obdobje. Če po tem času zaposlenemu pogodbe ne podaljšajo, tega ne jemljemo kot nepravilnost ali izkoriščanje. Vse subvencije lahko delodajalec pridobi le v primeru, če povečuje število zaposlenih. Do vsake nadaljnje podpore je delodajalec upravičen zgolj, ko te osebe po izteku pogodbe za določen čas tudi naprej zaposli.
Kako poteka sama prijava na zavod in kako hitro prepoznate osebo, ki bi lahko pri vas ostala dlje?
Najprej opravimo formalni del, prijaviti se je mogoče tudi preko elektronskega obrazca. Naslednji dan pride stranka podpisat pogodbo in praviloma že v tem dnevu organiziramo tudi prvi sestanek pri svetovalcu. Osebo poskušamo takoj, ko še ima delovni zagon, usmeriti v aktivno iskanje novih poslovnih priložnosti. Že na prvem razgovoru sestavimo zaposlitveni načrt, v katerem ugotavljamo zaposlitvene cilje, kaj si človek želi delati, za kaj je sposoben in kje ima realne možnosti. Glede na zbrane podatke in stopnje zaposljivosti se kandidate razporedi v skupine.
LEA KOMERIČKI, foto: SHERPA
Na zavodu za zaposlovanje pravijo da zaposlitev težje najdejo dolgotrajno brezposelne osebe, stare več kot petdeset let, osebe brez strokovne izobrazbe in tudi tisti, ki imajo terciarno izobrazbo s področja družboslovja ali so iskalci prve zaposlitve ali invalidi.
vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev	541	čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki	
natakarji	485	v uradih, hotelih in drugih ustanovah	176
delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih	367	varilci	170
zidarji	313	strokovni sodelavci za zdravstveno nego	169
prodajalci	269	izvajalci suhomontažne gradnje	155
strugarji	244	pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij	152
komercialni zastopniki za prodajo	231	tajniki	1 44
kuharji	185	elektroinštalaterji	139 Vir: SURS
12,1 %	Stopnja registrirane brezposelnosti v odstotkih		10,7 %
			
29,6	Povprečen čas brezposelnosti v mesecih		28,3
BI		L	
Regija			
\			
27,9	Povprečen čas brezposelnosti v mesecih		25,4
1			
12,8 %	Stopnja registrirane brezposelnosti v odstotkih		11,8 %
Brez zanimanja ni pomoči
Na Centru za socialno delo Celje vzroke za dolgotrajno brezposelnost pojasnjujejo kratko in jedrnato: krivi so tako zunanji dejavniki kot posamezniki.
Direktorica Olga Bezenšek Lalić pojasnjuje, da morajo dolgotrajno brezposelni pokazati zanimanje, ko gre za iskanje zaposlitve, če želijo pridobiti socialno pomoč. »Če posameznik zavrne možnost za zaposlitev, je namreč črtan iz evidence brezposelnih oseb in tako ni upravičen do denar-
ne socialne pomoči. Enako se zgodi, če dolgotrajno brezposelni brez utemeljenega razloga zavrača aktivnosti, ki bi lahko privedle do zaposlitve oziroma do izboljšanja njegovega socialnega položaja ali socialnega položaja njegove družine, se tem aktivnostim izogiba ali jih opušča.« Do zavrnitve možnosti za zaposlitev največkrat pride zato, ker posameznik prejema druge, neprijavljene dohodke. Na centru ugotavljajo, da so dolgotrajno brezposelni
največkrat starejši delavci s pomanjkljivo izobrazbo ali fizičnimi omejitvami, ženske, ki so dlje časa odsotne s trga dela zaradi nosečnosti in skrbi za otroka, ali pripadniki etičnih skupin, invalidne osebe, nekdanji odvisniki in zaporniki.
Kdo je kriv?
Obstaja več teorij - nekateri krivdo pripisujejo posameznikom, razlogi pa naj bi se skrivali v njihovem življenjskem stilu, največkrat v zasvojeno-
sti z alkoholom ali drugimi substancami, kar se v procesu socializacije prenaša iz generacije v generacijo. Spet drugi kot vzrok in posledico dolgotrajne brezposelnosti navajajo izključno zunanje dejavnike in okoliščine, kot so družbeni procesi. Vse skupaj vodi v tako imenovani začarani krog revščine. Slovenija se je kot socialna država opredelila, da revščina in brezposelnost nista zgolj posledici osebnih odločitev, ampak tudi drugih dejavnikov in okoliščin, ki brezposelne hromijo pri ponovnem iskanju zaposlitve.
EP
Vir: SURS
Treba se je znajti sam
Čakanje na to, da bodo na zavodu za zaposlovanje našli primerno delo, navadno ne obrodi sadov. V iskanje dela se mora podati vsak sam.
59-letna Milena, komercialistka, je pred leti ostala brez službe, saj so njeno delovno mesto zaradi slabih poslovnih rezultatov enostavno ukinili. Prijavila se je na zavod za zaposlovanje, kjer ji niso ponudili ustrezne službe. Nekaj časa je prejemala nadomestilo za brezposelnost. Že v tem času se je pozanimala, kako si bo leta do pokojnine plačevala. In si jih tudi je. A bolj kot da bi čakala na vse prejemke države, je »stopila v akcijo«. Poskusila je dodaten denar služiti z doma pripravljenimi izdelki. Iz pridelkov, ki jih je imela na domači njivi in v sadovnjaku, je kuhala marmelade, delala likerje in namaze, pekla kruh in pecivo. Večino dohodka pa je zaslužila s čiščenjem stanovanj. Zdaj se veseli, da bo čez nekaj mesecev po vseh izračunih dočakala zasluženo »penzijo«.	LK
Karierni sejem in festival izobraževanja prvič v knežjem mestu
Prihodnji teden, natančneje v sredo, 23. novembra, bo na celjskem sejmišču prvič gostoval karierni sejem MojeDelo.com, ki ga v sodelovanju pripravljata zaposlitveni portal MojeDelo. com in družba Celjski Sejem. Gre za prvi regionalni zaposlitveni sejem pod okriljem največjega slovenskega zaposlitvenega portala v Savinjski regiji.
Karierni sejem je dogodek, kjer organizatorji zelo usmerjeno združujejo iskalce zaposlitve in delodajalce, pri čemer iskalce na dogodek dobro pripravijo in tako delodajalcem v kratkem času zagotovijo dobre in ustrezne kandidate. V Celju se bo predstavilo več kot štirideset delodajalcev in izobraževalcev, med njimi tudi številna podjetja, ki dejansko iščejo nove kadre in bodo na sejmu ponujala zaposlitev. Poleg zaposlitvenega dela bodo obiskovalci imeli priložnost spoznati številne izobraževalce, s pomočjo katerih lahko osvojijo dodatne veščine, ki jim bodo koristile na karierni poti.
Od Pri
14
KRONIKA
Zimske razmere so glede opremljenosti vozila takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo ali poledenelo.
Tudi vi v zadnjem trenutku?
Ali ste letne pnevmatike že zamenjali z zimskimi?
Od 15. novembra je v prometu obvezna zimska oprema. Tako določa Zakon o pravilih cestnega prometa, ki zimsko opremo vozil predpisuje tudi izven tega datumskega okvirja, če so na cestah zimske razmere. Kazni za kršitelje niso nizke, policisti pa bodo zimsko opremljenost vozil dosledno preverjali.
Zimska oprema pomeni pri avtomobilih, ki ne presegajo teže 3.500 kilogramov, zimske pnevmatike na vseh kolesih ali letne pnevmatike in v priboru ustrezne verige za pogonska kolesa. Pri težjih motornih vozilih morajo biti zimske pnevmatike nameščene vsaj na pogonskih kolesih. Vozilo je lahko opremljeno tudi z letnimi pnevmatikami in snežnimi verigami. Kot vedno je tudi letos tako, da so mnogi za zimsko opremljenost vozil poskrbeli v zadnjem trenutku oziroma bodo to storili šele v teh dneh. Če bodo policisti tistim, ki so na cestah še vedno z letnimi pnevmatikami, a verig nimajo, izrekli samo opozorilo, je težko predvidevati. Res pa je, da kazni niso ravno nizke, če vozniki ne upoštevajo določil o zimski opremi. Kazen za voznike, ki tega ne bodo upoštevali, je 40 evrov oziroma kar 500 evrov, če bo njihovo vozilo oviralo promet.
Foto: GrupA
Požar je nekdo podtaknil
Pretekli četrtek okoli pol osme ure zjutraj je zagorelo na Klancu pri Dobrni. Ogenj je izbruhnil v leseni drvarnici, kjer so imeli lastniki shranjene pelete. V požaru ni bil nihče poškodovan, ogenj pa so pogasili prostovoljni gasilci z Dobrne. Primer preiskujejo tudi celjski kriminalisti, saj je dosedanja preiskava pokazala, da je bil požar podtaknjen.
Martinovi vlomilci na delu
V	Martinovem koncu tedna so vlomilci očitno izkoristili odsotnost marsikaterega lastnika stanovanjske hiše in stanovanj.
Tako so v eno od stanovanj v Ulici Toneta Melive v Slovenskih Konjicah vlomili skozi balkon, premetali prostore in odnesli denarnico z gotovino. Podobno se je zgodilo v Ogorevcu, kjer je vlomilec prišel v hišo skozi okno in našel ter odnesel denar. V hišo so neznanci vlomili še v Marija Dobju, kjer so lastnikom prav tako odnesli denar. Sta pa lastnika uspela pregnati tatu v Trnovcu pri Dramljah. Ta je poskušal vlomiti v hišo skozi okno, a sta ga slišala lastnika in ga spodila. V Laškem te sreče lastniki niso imeli, saj so neznanci vlomili v hišo na Strmci. So pa vseeno imeli srečo, saj vlomilci niso odnesli ničesar. Svojevrstnega podviga pa se je lotil vlomilec v Celju, kjer je do stanovanja v stanovanjskem bloku v Dečkovi ulici prišel kar po gradbenem odru, saj na bloku opravljajo dela na fasadi. Ukradel je nekaj gotovine, nekaj zlatnine in ročno uro.
On spal, oni kradli
V	jesenskem času se na Celjskem spet vrstijo tatvine nafte. Tokrat se je zgodila na avtocestnem počivališču na Lopati. Policiste je o tem obvestil češki voznik tovornega vozila. Medtem ko je počival, so mu iz vozila namreč ukradli več kot tristo litrov goriva.
Psu zdrobiš glavo in j milo kaznijo?
Kljub zvišanju kazni za mučenje živali še vedno niso dovolj učinkovite
Pes je poginil zaradi udarcev po glavi s težkim predmetom z ostrimi robovi. Udarci so mu zlomili številne kosti v glavi, poškodovali so mu možgane, imel je številne krvavitve. Možnosti za preživetje ni imel. Gre za primer surovega in nepojmljivega pokončanja psa. Storilec bi moral pred dnevi sesti na klop Okrožnega sodišča v Celju. Vse podrobnosti tako brutalnega mučenja živali niso znane, saj se obravnava še ni začela in za javnost še ni znano, kaj vse je zapisano v obtožnici. Sodišče je obravnavo namreč preložilo na kasnejši čas.
Ta primer se je zgodil že v začetku leta 2014 in država je potrebovala krepko več kot dve leti, da je prišlo sploh do začetka sodnega postopka. Kaznivo dejanje mučenja živali je bilo v slovenskem prostoru dolgo časa v ozadju kazenske zakonodaje. Na to kaže tudi to, da so policisti še pred leti za poškodovanje živali storilce ovadili zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Številna društva proti mučenju živali po vsej Sloveniji že leta in leta opozarjajo, da je treba storilce tovrstnega početja ostro kaznovati in javnosti poslati sporočilo, da gre za eno hujših kaznivih dejanj. Na drugi strani se zdi, kot da osveščanje javnosti nima velikega dosega. Ljudje še vedno ne vedo, kam prijaviti mučenje živali in kdo je glede na slovensko zakonodajo sploh pristojen za ukrepanje.
Inšpektorji so dolžni preveriti prijavo
Po kazenskem zakoniku storilce kaznuje policija za-
Eden od primerov mučenja živali, ki so ga zaznala društva proti mučenju živali na Celjskem. Lastnik je imel muco priklenjeno na verigo.
radi kaznivega dejanja mučenja živali, in sicer po 341. členu. Po tem členu sta za takšno dejanje zagrožena denarna kazen ali celo zapor do treh let. Sicer lahko policija storilcu izda tudi plačilni nalog glede na Zakon o zaščiti živali. Drugi naslov za prijavo mučenja oziroma suma mučenja živali je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Tamkajšnji veterinarski inšpektorji so namreč dolžni vsako prijavo preveriti.
A nekatera slovenska društva proti mučenju živali dobivajo tudi klice občanov, ki na inšpekcijo prijavljajo domnevna mučenja živali, pri čemer trdijo, da inšpekcija ne
ukrepa oziroma ne ugotovi nepravilnosti, čeprav naj bi bile očitne. Zato društva sama javnosti sporočajo, da ima prijavitelj pravico prositi za razlago, zakaj ni nihče ukrepal in kakšne so bile ugotovitve inšpekcije. Vsak prijavitelj ima tudi možnost, da prijavo poda anonimno. Inšpektorji so to dolžni spoštovati. Mnogo ljudi se odloča za prijavo domnevnega mučenja živali tudi društvom, vendar ta za ukrepanje nimajo pooblastil.
Kot jih nima na primer niti samooklicana živalska policija v Sloveniji. Na to so opozorili tudi veterinarski inšpektorji. Živalska policija, ki deluje v Sloveniji na področju zaščite živali, je namreč nevladna or-
Bolj kot o mučenju živali se v družbi še vedno govori o njihovih napadih. Toda kakšna zgodba se skriva za besnim psom? Takšen morda ni brez razloga.
Na Celjskem naj bi bilo vedno na sodišču približno deset primerov sojenj zoper mučitelje živali.
ganizacija. To pomeni, da ima popolnoma enaka pooblastila kot druga društva za zaščito živali, le ime nakazuje na možnost ukrepanja, vendar to v praksi ni mogoče. Glavna vloga živalske policije na področju zaščite živali je samo osveščanje javnosti in skrbnikov živali.
Živalske policije v smislu organa pregona Slovenija ne pozna. Vprašanje ustanovitve specializirane policije, ki bi se ukvarjala samo z vprašanji zaščite živali, je v Sloveniji prisotno že nekaj let. »Večina pobud, ki smo jih prejeli, temelji na primerjavah z modeli, ki jih je mogoče videti v ameriških in britanskih televizijskih oddajah na programih, ki so na voljo tudi v Sloveniji. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je že v obdobju priprave sprememb Zakona o zaščiti živali prejela številne takšne pobude in preučila stanje v drugih državah, a tudi možnosti uvedbe podobnega organa pregona v Sloveniji. Ugotovili smo, da gre v večini pobud za napačno razumevanje pristojnosti in organiziranja teh služb. Samo v enem primeru v svetu smo namreč ugotovili obstoj oddelka policije, ki ima vse običajne pristojnosti policije, poleg tega je specializiran za ugotavljanje kršitev zakonodaje na podro-
KRONIKA
15
o odneseš z
Največkrat se med žrtvami mučenja znajdejo psi.
čju zaščite živali in ustrezno ukrepanje. Takšen oddelek imajo v Združenih državah Amerike v zvezni državi New York,« pravijo v upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Je pa res, da naj bi živalska policija v Sloveniji do zdaj že rešila marsikateri primer mučenja živali in rešila žival pred pogromom prej kot uradne ustanove.
Varuhinja pravic živali ogorčena
V Sloveniji deluje tudi Društvo za osvoboditev živali, v okviru katerega deluje varuh pravic živali. Ta funkcija je seveda v okviru društva in ni v sklopu kakršnegakoli državnega organa, kar tudi nakazuje na odnos države do te pereče problematike. In ravno to kaže, kako zelo so nevladne organizacije pred državo. Delo varuhinje pravic živali opravlja mlada pravnica Alenka Benčina, ki ne skriva mnenja, da je zaradi odnosa države do primerov mučenja živali ogorčena.
»V kazenskem pravu velja, da je predpisana kazen v sorazmerju s pomembnostjo dobrine, ki je s protipravnim dejanjem ogrožena ali prizadeta. Izredno mil kaznovalni okvir omenjenega člena jasno kaže na zakonodajalčevo dojemanje (ne)pomembnosti
dobrine, ki jo člen varuje, torej dobrobiti oziroma življenja živali. Hudo sporno je, da je kazen podobna kazni v členu, ki ureja kaznivo dejanje tatvine.« Takšna pravna ureditev mučenja živali pomeni, da je žival degradirana na raven »stvari«. »Pri čemer zakon ščiti izključno pravice njenega lastnika, ki mu je z >uničenjem< premoženja, to je s poškodovanjem ali z umorom živali povzročena škoda. O pravicah živali v resnici nikoli nismo bili zares upravičeni govoriti in se bojim, da še zelo dolgo ne bomo. Enostavno jih nimajo. Pravo jim jih odreka preprosto zato, ker ne morejo biti nosilci pravic in obveznosti, saj jih ne morejo uveljavljati v postopkih. Njihova usoda je vedno in vselej odvisna le od ukrepanja človeka, ki ali se zgani in okrutno ravnanje prijavi ali ne,« je jasna Benčina.
Opozarja tudi na to, da se sodišča največkrat v sojenjih storilcem mučenja živali odločajo največkrat za izrek najnižje predpisane kazni, ponavadi denarne. »Omenjeno ni sporno le z etičnega vidika, ki se pač od človeka do človeka razlikuje, temveč predvsem z vidika preprečevanja podobnih primerov. Koga, ki ima um tako zamračen, da mu sploh pride na misel, da živali zlorablja in trpinči, bo izrek
denarne kazni, ponavadi tisoč do dva tisoč evrov, odvrnil od podobnega početja vnaprej?« je dobesedno ogorčena Ben-čina.
In tako malo je treba
Po njenem mnenju kazenskopravna ureditev, takšna kot pač je, ne sledi naraščajočem trendu okrutnega ravnanja z živalmi, na drugi strani pa jo moti brezbrižnost ljudi in pristojnih organov do tega. »Pretekli primeri nas učijo, da ljudem, ki so sposobni mučiti žival, ne manjka dosti do tega, da bo njihova naslednja tarča človek. Ni treba veliko, da bi se stanje izboljšalo, ampak zdi se, da se pristojni na vso moč branijo sprememb na bolje. Prazne floskule, ki jih poslušamo v medijih ob odmevnejših primerih, so le obliž na rano, naslednji dan pa je spet vse po starem. Žalostno je, da se zavira tisto malo aktivnih ljudi, ki želijo namesto države opravljati naloge, kot je treba. Ne da se jim niti ustrezne opreme in pooblastil, nasprotno, grozi se jim celo, da bodo kaznovani zaradi svojega početja,« še dodaja. In tu verjetno misli med drugim tudi na živalsko policijo, ki ima takšno poimenovanje, vendar je brez pooblastil za ukrepanje.
SIMONA ŠOLINIČ
Po mnenju članov društev proti mučenju živali se pogosto pozablja na hlevske živali. Te naj bi bile pogosto tarča nasilnežev in velikokrat je takšno mučenje strogo skrito in ostane takšno do konca.
Osumljeni naj bi s kaznivimi dejanji s področja bančne kriminalitete storili za 17 milijonov evrov škode.
Sporni krediti in večmilijonska škoda
Kriminalisti v teh dneh preiskujejo nekdanje vodilne v Probanki
Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada so v torek v Celju, Mariboru in Ljubljani opravili šest hišnih preiskav poslovnih prostorov. Preiskujejo namreč sum kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti s področja bančne kriminalitete. Med osumljenimi naj bi bili nekdanji vodilni v Probanki. Po neuradnih podatkih naj bi preiskovali domnevno sporne poslovne vezi Probanke, predvsem iz časa, ko je bila predsednica uprave Romana Pajenk. Hišne preiskave naj bi kriminalisti zato opravljali tudi na njenem domu. V Nacionalnem preiskovalnem uradu so pojasnili, da naj bi »osumljeni bančniki iz banke s sede-
žem v Mariboru med letoma 2008 in 2010 v nasprotju s predpisi in z dobro bančno prakso odobrili več kreditov štirim gospodarskim družbam. To so storili, čeprav so vedeli, da jih družbe ne bodo sposobne vrniti, krediti pa tudi niso bili ustrezno zavarovani.«
Klasje?
Med temi gospodarskimi družbami naj bi bilo tudi celjsko Klasje. In to je bilo v večinski lasti slovenskega poslovneža z našega območja Tomaža Ročnika. Po odobritvi kredita naj bi družba Klasje denar nakazala enemu od ostalih Ročnikovih podjetij. Šlo naj bi za malo več kot štiri milijone evrov posojila samo v tem prime-
ru. Kot je znano, je Klasje od lanskega aprila v stečaju, Probanka pa je ena največjih upnic podjetja in se je na začetku letošnjega leta pripojila Družbi za upravljanje terjatev bank. Ob uvedbi stečaja je stečajni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak napovedal, da bo tudi v povezavi s spornim posojilom zoper zadnjo direktorico Klasja vložil odškodninsko tožbo. Predkazenski postopek usmerja specializirano državno tožilstvo, kjer pa izjav zaenkrat ne dajejo. V preiskovanje domnevno spornih poslov je poleg kriminalistov mariborske policijske uprave vključenih 41 preiskovalcev iz Ljubljane.
SŠol, JI
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Otroci so tokrat voznikom dali jasno sporočilo.
Varnost za mlade in mladi
za varnost Akciji s sporočilom
Agencija za varnost prometa organizira posebne delavnice Vozimo pametno, ki jih je tokrat izvajala v Srednji zdravstveni šoli Celje. Delavnic se je v okviru obveznih izbirnih vsebin udeležilo več kot dvesto dijakov drugih letnikov. Pridobili so novo znanje in informacije o vozniškem izpitu in o vožnji s spremljevalcem ter o ključnih dejavnikih tveganja v prometu - alkoholu, drogah, hitrosti in mobilnih telefonih.
Predstavniki agencije za varnost prometa so jih seznanili tudi z informacijami o statistiki prometnih nesreč, ki jih povzročijo mladi oziroma so v njih žrtve. Dijakom je predaval tudi
policist in opisal izkušnje z obravnavami najhujših prometnih nesreč. Ker se bo večina dijakov v prihodnjih letih prvič spopadla z izzivi v prometu v vlogi voznika, tovrstne delavnice poudarjajo predvsem pomen zavedanja odgovornosti mladih voznikov do sebe in do drugih udeležencev v prometu.
Otroci opozarjajo
Celjska enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v sodelovanju z vrtci in osnovnimi šolami iz celjske regije, s Policijsko upravo Celje in z Društvom za boj proti raku regije Celje organizirala preventivni projekt Otroci za varnost v prometu. Vanj je bilo vključenih več kot devetsto otrok
iz šestindvajsetih vrtcev in trinajstih osnovnih šol.
Otroci, stari od štiri do devet let, so že od septembra likovno in literarno ustvarjali na temo alkohola in prometa. V likovnih izdelkih so orisali obrise svojih dlani in ob tem napisali ali narisali sporočila, s katerimi voznike pozivajo k treznosti. Preventivne ulične akcije potekajo tako, da policisti v izbrani prometni ulici ustavijo voznika, opravijo kontrolo dokumentov, potem pristopita otroka in vozniku podarita risbico s sporočilom ter zloženko o alkoholu ter mu zaželita srečno pot brez alkohola.
Sšol Foto: NIJZ
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo aliod lično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
Da vas ne bo zima bela na cesti nepripravljene ujela
Euroservisih so na voljo kvalitetni materiali po zmernih cenah.
Ne smete pozabiti na kontrolo ustreznosti hladilne tekočine ter na nivo tekočine za čiščenje stekel in luči.
Vam svetijo vsa svetilna telesa?
Mehanik naj vam preveri in po potrebi zamenja ne-
delujoče žarnice. Tudi test akumulatorja morda ne bo odveč, naj vas ne preseneti slab akumulator, ko boste v hladnih jutrih zaganjali naše vozilo. Zanj so najbolj usodna velika temperaturna nihanja, značila ravno za prehodna obdobja. V Euroservisu vam ga po potrebi lahko nadomestijo z novim.
Pomemben je pregled podvozja, sistema krmiljenja, saj se zaradi slabih luknjastih cest pogosto dogajajo okvare na tem delu vozila.
Poskrbite, da bo vaše vozilo pripravljeno, da ga boste lahko brez skrbi uporabljali za zimske dogodivščine.
Promocijsko besedilo
Sneg, led, megla in mraz, to so nevšečnosti, ki na cestah poslabšajo prometno varnost.
Vzemite si čas in še pred prvo resno snežno odejo obiščite strokovnjake Euroservisa, ki vam bodo svetovali in pripravili avtomobil na zimske razmere.
Na kaj poleg zimskih pnevmatik ne smete pozabiti?
Ne smete pozabiti na brisalce, ki so zelo pomembni in vam zagotovijo nemoten pogled na vozišče in okolico, kadar so v dobrem stanju seveda. Na Euroservisih dobite kvalitetne in cenovno ugodne metlice brisalcev za vaše vozilo. Imejte jasen pogled na cesto tudi v težjih vremenskih pogojih.
Kako je z zavorami?
Dovolite, da vam strokovnjaki pregledajo stanje in delovanje zavor, da boste zanesljivo ustavili svoje vozilo, kadarkoli bo treba. Ploščice, diski ali koluti, v
Euroservisi v vaši bližini:

f %
GROUPAUTO
Euroservis Celje, d. o. o., v CELJU Euroservis Damjan Šmit, s. p., v MOZIRJU Euroservis Žgajner-Žis v ROGAŠKI SLATINI Avtoservis Rona v ŠEMPETRU V SAVINJSKI DOLINI
Še več informacij na www.euroservis.si.
Se ve dr	no iščete "
ZANI rrni	ESLJIV МИВГ ^^ IIC^ k
bhKV za svoji	MS Љ s vozilo?

DISJ PO SNEGU.
Steze zamenjali
pnevmatike?
i/s
ШША1
'B/ROSERV/S
ALEŠ ŽOLNIR sp
Cesta Talcev 2,3212 Vojnik Tel/fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si
Znižujemo stroške tiskanja Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav J
<Ptikk
MARJAN TERŽAN s;
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEUE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVM ČAS:dejavnikM>dj.OO-mO^sobotaod8^00-12.00
CENJENE STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
HÜLBJ
A^OPRAUNKA
* 10% popust * ob nakupu U karton m ропш7актпл11
yL * korekcijskih in sončnih očal U ZUEST0BE: rttHIVJC
POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO
ASFALT KOVAČ □.□.□., Planina pri Sevnici 47 A, 3225 Planina pri Sevnici
ASFALT
+386 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET
ČMLjflCl £ERШ ЕШСА
Ш: 011 m 014
f.......:..;ijci/icpr\/isflikcaxorn

DEWVNI ČAJ: pon. - pet.: oil der 1lun; soj-.: oil do-13. шг
INOVOMAT
I AVTO STEKLO CENTER Д
V PROSTORIH AVTO CELJA
Ipavčeva 21,3000 Celje 03 / 428 62 91,051 624 322
ŠPORT
17
V
_ I -	, ■ V	I	v	■■■
»Želim spoznati še drugačno vizijo«
Najboljša v Sloveniji nista več skupaj - Robert Renner se je Milanu Kranjcu zahvalil za sodelovanje
Dvojec, ki bo morda čez nekaj let znova sodeloval.
Za najboljša atleta leta so na slavnostni podelitvi priznanj Atletske zveza Slovenije v Radencih proglasili skakalca s palico Roberta Rennerja in Tino Šutej. Celjan Renner, bronast na letošnjem evropskem prvenstvu v Amsterdamu, je priznanje prejel drugič zapored. Za najboljšega trenerja so izbrali Milana Kranjca, ki je bdel nad Rennerjem, po zaključku sezone pa je sprejel vabilo Tine Šutej. Že pred prireditvijo je bilo znano, da Renner in Kranjc ne bosta več sodelovala, kar je precej šokiralo celjsko in slovensko športno javnost.
22-letni slovenski rekorder v skoku s palico Robert Renner je brez omahovanja pristal na pogovor.
Že lani ste bili najboljši slovenski atlet. Prav gotovo boste skušali nadaljevati niz, kajne?
Občutki ob zadnjem priznanju so bili prijetni in moji cilji bodo usmerjeni k tako dobrim rezultatom, da bom tudi v naslednjem letu izbran za najboljšega.
Višek minule sezone je bil na evropskem prvenstvu v Amsterdamu, ko ste Sloveniji priborili medaljo po desetih sušnih letih. Zlatima medaljama s svetovnega prvenstva za mlajše mladince in evropskega prvenstva do 23 let ste dodali bronasto kolajno med člani. Kaj bi še izpostavili v letu 2016?
Medalja na velikem članskem tekmovanju je bila svetla plat sezone. Prisotna pa so bila tudi razočaranja, zlasti na olimpijskih igrah v Riu. Moj najboljši dosežek v sezoni je bil 565 centimetrov. To vsekakor ni višina, ki sem si jo zadal za cilj. Želel sem si več. Sem pa dvignil povprečje dobrih skokov, večkrat sem preskočil 5,60 m. Torej, medalja in povprečje skokov sta me raz-
veselila. Ostale zadeve moram izboljšati, zato me čaka še veliko dela.
Kdo so bili vaši trenerji doslej?
Pred dvanajstimi leti sem se vključil v delo atletske šole in že tedaj je bil moj trener Milan Kranjc. Dve leti kasneje sem se povsem posvetil skoku s palico in nadaljeval pod budnim Milanovim očesom.
Skupaj sta dosegla veliko, za naše atletske razmere celo ogromno, zato je vajina ločitev marsikoga ne le presenetila, marveč celo šokirala. Je bila prekinitev sodelovanja boleča?
Takšne stvari so po navadi težke, zlasti zato, ker sem pod njegovim vodstvom vadil od začetka kariere. Zadeve so se odvile, kot so pač se. Na njih nisem bil najbolje pripra-
vljen, priznam. O tem, kar bo sledilo, še ne bi govoril, ker niti sam natančno ne vem, kakšen bo dokončni razplet. Milanu sem zelo hvaležen za vse. Skupaj sva rasla v vseh pogledih, od njega sem se veliko naučil, pa tudi on od mene.
Lahko vsaj malce pojasnite, zakaj sta se vajini poti ločili?
Glavnih razlogov ne bom izpostavljal. Prisotna so bila nestrinjanja. Uvidel sem, da je zame bolje, če zamenjam glavnega trenerja. Tako sem se pač odločil. Zdel se mi je pravi trenutek. Milan ni slab, še zdaleč ne. Nenazadnje me je pripeljal do vrhunskih rezultatov. Toda želim spoznati še drugačno vizijo. Za še boljše dosežke mi manjkajo malenkosti. Morda kdo drug
ve za njih oziroma jih bo znal odkriti.
Ob takšnem dogodku se je pojavilo precej govoric, tudi o odstotkih, ki jih dobi trener od vaših denarnih nagrad. Vi jih boste potrdili ali ovrgli. Je imel Kranjc dese-todstotni delež?
Nestrinjanja so obstajala, morda tudi glede tega, a zgolj zaradi omenjenega se prav gotovo ne bi odločil, da zapustim trenerja, ki mi je dal toliko. Predvsem stremim proti vrhunskim rezultatom in za to potrebujem še kaj več.
Kranjc je postal novi trener Tine Šutej. Je bila to ovira?
Prav gotovo ne. Milan me je celo vprašal, če me to moti. Vedel sem, da se bo Tina preselila v Celje. To se je dogajalo, še preden so se med nama pojavili manjši spori. Tina ne predstavlja nikakršne težave. Je celo žalostna, ker je pričakovala, da bo v Celju vadila v ekipi, v kateri bom tudi jaz. Sam sem gledal zgolj nase.
Obenem se je šušljalo tudi o vaših kratkoročnih načrtih, o vadbi na Madžarskem, o sodelovanju s hrvaškim tekmovalcem Ivanom Horvatom, o srbskem trenerju ...
To drži. Pri telesni pripravi sodelujem z Draganom Despotovićem. Treningi so drugačni, zame so odlični. Z Ivanom sva dogovorjena, da bova vadila na Madžarskem. On to počne že dlje časa. Pomagajo mu tudi ruski trenerji. Svetoval mu je Maksim Tarasov, eden izmed »članov kluba šestih metrov«. Njegov osebni rekord je 6,05 m in zagotovo veliko ve. Dolgoročno rešitev bom iskal drugod.
Imate visoke cilje že v zimski sezoni?
Imam. Spogledujem se z nastopom na evropskem dvoranskem prvenstvu. Toda za nastop v Beogradu je treba preskočiti kar 5,78 m. Norma
je za osem centimetrov višja od olimpijske za Rio. To je kar smešno. Sicer pa norma zame ne bo imperativ. Lani sem se celo >razbil< med lovljenjem norme za svetovno dvoransko prvenstvo. Končalo se je zelo slabo. A ne bom popustil, silil pa tudi ne. Najprej se moram privaditi na nov sistem treningov. To definitivno ne bo lahko. Predvidevam, da bom med tistimi skakalci, ki se bodo na EP uvrstili brez izpolnjene norme. Časa ne bo veliko, najbrž le pet tekem ob skakanju s polnim zaletom.
Menjave trenerjev so v športu povsem običajna in pogosta zadeva, v atletiki tega nismo vajeni v tolikšni meri. V kratkem časovnem obdobju je Martina Ratej zapustila Andreja Hajnška, Tina Šutej se je dogovorila z Milanom Kranjcem, vi ste ... Je bil vaš sedaj že bivši trener razočaran, ko ste mu pojasnili svojo odločiitev?
Na slavnostni prireditvi AZS je zlato plaketo prejel Celjan Vlado Vidmar za dolgoletno vodenje strokovnega odbora Združenja atletskih sodnikov Slovenije in sodniško delo.
Dobitnika srebrnih plaket sta bila tudi trenerja Kladi-varja Hrvoje Fižuleto in Andrej Hajnšek za dolgoletno uspešno trenersko delo in za dosežene rezultate. Bronasto plaketo je za tekmovalne dosežke prejela tudi atletinja Kladivarja Eva Pepelnak. Na EP za mlajše mladinke v Tbi-lisiju je v troskoku osvojila srebrno medaljo. Med atleti leta je bil drugi Luka Jane-žič, med atletinjami druga
Ja, bil je ...
Do poletja je še daleč, pa vendar vaš pogled seže tudi do tja.
Glavni cilj sezone je nastop na svetovnem prvenstvu. V Londonu sem letos že skakal na tekmi diamantne lige. Skakališče mi zelo odgovarja, dobro sem se počutil pred nabito polnimi tribunami in dosegel svoj najboljši izid sezone. V Londonu načrtujem višek.
Začel se je nov olimpijski ciklus. V Tokiu boste stari 26 let. Bo vaš strokovni štab kmalu sestavljen?
Zadeve so se zapletle, o čemer sem že govoril. Malce po inerciji bom opravil z zimsko sezono, vmes pa bom skušal najti trenerja kot dolgoročno rešitev. V Sloveniji takšnega strokovnjaka trenutno ne vidim, pogledujem zgolj proti Franciji in Nemčiji.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
'fT,:

Vlado Vidmar
Martina Ratej, tretja pa Maruša Černjul. Med starejšimi mladinci je bil najboljši Jan Kokalj (vsi AD Kladivar).
DŠ, foto: arhiv NT
Zlata plaketa Vidmarju
Madžarov niso »narezali«, a so potolkli »ose«
V ligi prvakov so rokometaši Celja Pivovarne Laško v soboto ostali praznih rok proti Szege-du (25:31), v torek pa so se v lokalnem derbiju lige Seha znesli nad Gorenjem (34:18).
Dolgo časa so gostitelji držali korak s kakovostno madžarsko zasedbo, ki pa si je deset minut pred koncem priigrala pet golov naskoka. V bledem vzdušju domačini niso zmogli moči za preobrat in doživeli četrti poraz. Nejevoljni so bili celjski navijači Florijani. Pričakovali so ostrejši odpor, predvsem pa več energije. Trener Branko Tamše je napovedal, da naboj proti Gorenju ne bo vprašljiv.
Niti v sanjah
Le tri dni kasneje je sledila povsem drugačna predstava proti, resnici na ljubo, precej načetemu Gorenju. Izid je bil izenačen še v 24. minuti - toda le med gosti in
Blažem Jancem! Namreč tako Velenjčani kot izjemni Sevničan so do tedaj dosegli po devet golov. Na semaforju je sicer pisalo 18:9. Tamše je menil, da je bil Janc bri-ljanten, ni pa bežal od dejstva, da je storil »medvedjo uslugo« ekipi. Ko je kazalo že na popolno ponižanje, je v zadnjih sekundah prvega polčasa sodnik Peter Ljubič izključil Janca, zaradi ugovarjanja pa mu je prisodil še dve dodatni kazenski minuti. »Tega, da zaradi >gobcanja< obsedi na klopi za štiri minute, si ne sme privoščiti niti v sanjah. Gostje so se oprijeli za rešilno bilko in znižali zaostanek, potem pa smo stvari postavili na svoje mesto. Zadovoljen sem z našo igro v obrambi v prvem polčasu,« je izpostavil Tamše.
S kom proti Berlinu?
Janc je dosegel kar 13 golov, v prvem polčasu 10: »Brali smo
njihove izjave, ki so nas motivirale. Bistveno boljši smo od njih.« Sledili so mu Luka Žvižej, Miha Zarabec in Gal Marguč s po štirimi goli. Pri oslabljenih gostih, ki so od sinoči zdesetkani (Mitrović ima celo zlomljeno obrazno kost pod očesom), je bil najbolj učinkovit Nejc Cehte s petimi zadetki. Deset minut pred koncem je dva gola zapored zabil Gregor Potočnik in znižal na 27:22, potem pa je bil izključen in Gorenje je padlo na kolena: »Z mojega vidika si zagotovo nisem zaslužil kazni, ne vem pa, kako je tisto akcijo videl sodnik. Nismo bili pravi, upam, da bomo v sredo proti Berlinčanom v kvalifikacijah pokala EHF.« Celje ima 15 točk in je na lestvici peto, Gorenje je z devetimi točkami šesto.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Blaž Janc je bil tako razigran, da je zadel (z »zavrtinčenim« strelom) tudi iz akcije, ko se je znašel na levi strani napada.
18
ŠPORT
EMDESET LET ROKOMETA
VCEUU IN SLOVENIJI
Piše: ANDREJ SUSTERIC
Od Glazije in Skalne kleti do Zlatoroga
Vsa igrišča celjskih rokometašev - 2. del
Ob praznovanju tridesete obletnice kluba so Celjani in ljubitelji celjskega rokometa dobili najlepše darilo - dvorano Golovec. Otvoritveno tekmo v novozgrajeni dvorani so celjski rokometaši odigrali 1. julija 1976 na kvalifikacijski tekmi z Veležem, nato pa v njej trenirali in nastopali polnih 27 let ter se od nje poslovili z zadnjo tekmo 30. novembra 2003 proti nemškemu Flensburgu v zmagoviti sezoni evropske lige prvakov 2003/04.
V dvorani Golovec so Celjani odigrali polovico (štiri) od vseh sezon med jugoslovansko elito in v tej ligi, takrat najboljši v Evropi, dosegli svojo najboljšo uvrstitev - dvakrat sedmo mesto v sezonah 1976/77 in 1977/78. V spominu celjskih ljubiteljev rokometa ostajajo nepozabne tekme in zmage s takrat najboljšimi ekipami bivše države, pa tudi kakšen neljub dogodek in incident,
kot je bil na primer jeseni 1983 na tekmi s Partizanom iz Bjelovarja. Končal se je z zaporo igrišča, s suspendiranimi posamezniki ... V dvorani Golovec so bili celjski rokometaši sedem sezon (1984-1990) neporaženi v 2. jugoslovanski ligi, v tej dvorani so leta 1993 začeli svoj zmagoviti pohod na evropski prestol.
Pol leta pred zadnjo tekmo v dvorani Golovec, 16. aprila 2003, sta celjski župan Bojan Šrot in predsednik Rokometne zveze Slovenije (RZS) Zoran Janković položila temeljni kamen športne dvorane pod Golovcem, ki se je kasneje po pokroviteljici Pivovarni Laško preimenovala v dvorano Zlatorog. Odprtje dvorane je bilo 21. decembra 2003 na nepozabni tekmi s španskim Ademar-jem iz Leona. Že čez mesec dni (januarja 2004) so bili Celjani gostitelji in skupaj z RZS organizatorji do zdaj največjega rokometnega tek-
movanja v Sloveniji - evropskega prvenstva za člane (Euro 2004). Vodilni klubski delavci so s številnimi prostovoljci v dvorani Zlatorog vodili organizacijo predtek-movalne skupine C in nato v glavnem delu še skupine I. Po oceni vodstva EHF jim je to uspelo najbolje.
Navijačem in ljubiteljem celjskega rokometa ostaja dvorana Zlatorog v nepozabnem spominu predvsem po zaključnih tekmah lige prvakov v do zdaj najuspešnejši klubski sezoni 2003/04, največje slavje pa so doživeli na prvi tekmi finala lige prvakov v nedeljo, 18. aprila 2004, in čez en teden, 24. aprila 2004, po prihodu novih evropskih prvakov iz Flensburga ter veličastnem sprejemu približno dvajset tisoč navijačev pred dvorano Zlatorog.
Naslednjič: Največji klubski uspehi (43. del)
Foto: arhiv TONE GORŠIČ, RK CPL
Zadnja tekma v dvorani Golovec, 30. novembra 2003. V 6. krogu skupine F lige prvakov je bilo Celje Pivovarna Laško pred tri tisoč gledalci boljše od Flensburga (29:28).
Dvorana Zlatorog
Prva tekma v dvorani Golovec, 1. julija 1976, pred tri tisoč gledalci. Celje je premagalo Velež (22:15) in se tretjič uvrstilo v 1. jugoslovansko ligo. V sredini je Miha Bojovič.
Prva tekma v dvorani Zlatorog, 21. decembra 2003. V povratni tekmi osmine finala lige prvakov so rokometaši Celja Pivovarne Laško pred pet tisoč petsto gledalci nadigrali Ademar (34:21) in se uvrstili v četrtfinale.
KUPON
LEVI ZUNANJI:
L
NAJBOLJŠA EKIPA VSEH ČASOV CELJSKEGA ROKOMETA
2.
3.
Ime in priimek
Naslov
Poštna številka in kraj
Izpoljnjeni kupon pošljite na naslov: NT&RC d. o. o. , Prešernova 19, 3000 Celje.
Najboljši rokometaši Celja vseh časov
(1961-2016) Izbor bralcev za najboljšo sedmerico
Ob koncu nadaljevanj o zgodovini celjskega rokometa, ki letos praznuje sedemdeseto obletnico delovanja, razpisujemo nagradno glasovanje za najboljšo postavo (sedmerico) vseh časov med letoma 1961 in 2016.
V izbor vam ponujamo svoj predlog igralcev po posameznih igralnih mestih, lahko pa dodate kateregakoli drugega igralca, ki je nastopal za člansko ekipo Celja. Na priloženo glasovnico vpišite ime in priimek igralca prve (3 točke), druge (2 točki) in tretje postave (1 točka) ter jo po pošti s svojimi podatki pošljite na naš naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Po končanem glasovanju bomo izžrebali deset bralcev, ki bodo prejeli knjigo Andreja Šušteriča z naslovom Zgodovina celjskega rokometa - od začetkov rokometa v Celju in ustanovitve kluba do naslova evropskih klubskih prvakov. Rezultate glasovanja za najboljšo postavo rokometašev Celja vseh časov in imena izžrebancev bomo objavili v Novem tedniku.
Veseli smo, da vaši kuponi že prihajajo v naše uredništvo. Vabimo vas, da še naprej glasujete za igralce po svojem izboru in se potegujete za nagrado.
Levi zunanji	Aleš Pajovič
Andrej Telič	Pepi Manaskov
Bojan Levstik	Rok Praznik
Zdravko Ačun	Branko Bedekovič
Draž Pučko	Sergej Rutenka
Stanko Anderluh	Nenad Bilbija
Vlado Vukoje	Miladin Kozlina
Igor Doberšek	Sergej Harbok
Tomaž Čater	Borut Mačkovšek
Rajko Begovič	Rok Žuran
Aleš Levc	Sebastian Skube
Iztok Puc	Ivan Slišković
ŠPORT
19
Slovenski okrepitvi za prvo zmago Tajfuna
Na vrhu lestvice Zlatorog, Hopsi in Helios
Šentjurski košarkarji so kot zadnji zabeležili zmago. V 6. krogu 1. slovenske lige so v Hruševcu s 75:72 presenetili Krko, ki jo vodi nekdanji trener Tajfuna Dejan Mihevc.
Zlatorog je v Treh lilijah z 82:77 premagal Terme Oli-mia, Hopsi pa so na Polzeli s 84:75 ugnali Slatinčane.
Led je prebit
Šentjurčani so proti Krki vodili od prve do zadnje minute. Prvo četrtino so dobili s 23:8!
V zadnji četrtini so se gostje približali na vsega točko zaostanka, a se gostitelji niso dali. Uspeli so ohraniti mirno roko s črte prostih metov. »Pomembno je, da smo prebili led in dosegli prvo zmago v sezoni. Igrali smo bolj agresivno kot na prejšnjih tekmah, garali smo vseh 40 minut,« je veselo razlagal domači trener Jurica Golemac. Gostujoči Dejan Mihevc je pristavil: »Tekmo smo začeli premeh-ko, kar so gostitelji izkoristili in nam ušli. V nadaljevanju
smo se trudili, da bi jih ujeli. Svojim fantom pomanjkanja prizadevnosti ne morem očitati.« Novinca Daniel Vujasi-nović (16 točk) in Jaka Brodnik (14) sta bila prvi imeni gostiteljev. Šentjurčani, ki jih je trener Golemac povsem prebudil in vnesel pozitivno energijo, bodo jutri gostovali pri Unionu Olimpiji.
Toliko, kot so potrebovali
Košarkarji Zlatoroga ostajajo v vrhu lestvice. Pred
svojimi gledalci so zabeležili četrto zmago v nizu. Podče-trtčani so v uvodnem krogu presenetili Rogaško, zatem pa slasti zmage niso več okusili. Podobno kot na večini tekem so se tudi v Laškem predstavili s pogumno in z borbeno igro, ki je gostiteljem dolgo povzročala težave. Ob koncu tretje in v začetku zadnje četrtine je Zlatorogu uspel delni niz 11:0 in s 53:50 je pobegnil na 64:50. Očitno je bilo, da so domači igrali toliko, kot so potrebovali, saj je
za njimi neugoden razpored tekem. V preteklem tednu so odigrali tri tekme, enako bo v tem tednu. »V tem trenutku je najbolj pomembno, da so vsi naši košarkarji ostali zdravi. Za nami je naporen ritem, kar je bilo vidno, saj smo v obrambi napravili kar nekaj napak. Z njimi smo tekmecem dopustili, da so se sprostili. Mi brez dobre obrambe težko igramo, zato je bil to glavni razlog za takšen potek tekme,« je po novi zmagi dejal trener Aleš Pipan. Go-
stujoči strateg Boris Zrinski je priznal: »Za nas je bila usodna tretja četrtina, ki smo jo izgubili za deset točk. Zmaga domačinov je zaslužena. Odigrali smo dobro tekmo, kljub temu da smo nastopili brez poškodovanega Reneja Žvana.« Za Zlatorog je Igor Tratnik dosegel 17 točk, na drugi strani pa Mensud Jule-vić 19. Laščani bodo v soboto gostovali v Škofji Loki, Terme Olimia čaka domača tekma s Šenčurjem.
MITJA KNEZ
»Laško in klub nosim v srcu«
Pavli Ojsteršek je legendarni trener KK Zlatorog. Že vrsto let namreč skrbi za fizično pripravljenost laških košarkarjev. V klubu in širši okolici ga poznajo pod vzdevkom »Paco«. Je Laščan, predan laškemu klubu, dvorani Tri lilije. Kot igralec se je kalil v vseh mlajših selekcijah KK Pivovarna Laško, v sezoni 1996/97 pa je začel trenersko pot pri mlajših selekcijah kluba na področju telesne priprave.
V	sezoni 2003/04, ko je KK Zlatorog osvojil naslov zmagovalca slovenskega pokala, je prevzel kondicijsko pripravo članske ekipe.
V	preteklem tednu je Zlatorog nanizal tri zmage in je iz tedna v teden v boljši formi. Na praznik Občine Laško je v Stožicah padla Union Olimpija. Kaj reči o novem »pivovarskem« derbiju?
Seveda sem bil izjemno vesel zmage nad Olimpijo. Te zmage so vedno nekaj posebnega, dajo dodaten adrenalin in veselje je toliko slajše. Olimpija je le Olimpi-
ja. Sicer pa zdaj na te obračune gledam nekoliko drugače. Na začetku je bilo vse skupaj zelo naelektreno, čustva so bila izjemna. Zdaj te obračune spremljam precej bolj umirjeno. So pa še vedno nekaj posebnega.
Kako bi primerjali sedanje in pretekle obračune z Ljubljančani?
Olimpija je bila vedno paradni konj naše košarke. Po eni strani sem malo razočaran, da ni več tako, po drugi pa je morda boljše za košarko, da imamo široko konkurenco. Številna rivalstva so venomer dobrodošla. Sam pravim, naj zmaga boljši. Nikakor ni pomembno, kdo je to. V preteklosti je nekaj naših košarkarjev odšlo k Olimpiji, kar je potrditev, da dobro delamo. So pa »pivovarski« dvoboji zaradi naboja povsem drugačni od ostalih. Vedno smo čestitali Ljubljančanom, če so nas premagali. Enako je bilo, če smo mi njih. Oboji imamo bogato tradicijo.
Kako gledate na laški klub, kjer sta skupaj s teh-
ničnim vodjo Zdenkom Li-povškom zaščitni znak in - če se pošalimo - inventar kluba. Na vsakem koraku sta zraven.
Na laški klub gledam malce drugače kot drugi. V prvi vrsti nikakor ne s finančnega vidika. Gre za pripadnost klubu in mestu. Laško in klub nosim v srcu! Klub mi je dal vse. V najtežjih časih bi dal zanj vse. V čast mi je, da sem član takšnega kluba, kolektiva, v katerem se odlično počutim. Spoštujem to, da me vodilni cenijo in podpirajo. Urejenost kluba je na najvišji ravni in to imam v glavi sleherni dan. Nikoli nisem razmišljal, da bi odšel kam drugam, saj je to moj klub, moje mesto.
Kakšni pa so občutki za tekočo sezono? Zelo dobro ste jo začeli.
Kemija je prava in zato imam zelo dober občutek. Morda sem bil med pripravljalnim obdobjem in na začetku sezone v dvomih, saj nisem videl »liderja« ekipe, igralca, ki bi povlekel voz. Ampak zdaj se vidi, da so vsi fantje »liderji« ekipe. Veno-
Bo tekma na »pedagoški« zgodovinska?
Pred premorom zaradi reprezentančnih tekem so celjske košarkarice vknjižile pomembno mednarodno zmago. V svoji peti tekmi v Jadranski ligi so četrtič zmagale in se utrdile na položaju, ki vodi v superligo osmih ekip. V svoji predtekmovalni skupini so premagale bolgarsko Montano z 68:64.
Zaostajale so že za 8 točk, z uspešno consko obrambo pa so si nato priigrale kar 12 točk naskoka. V končnici so želele zmagati vsaj s sedmimi točkami prednosti, kajti prvi obračun so Bolgarke dobile s 77:71. Trener Athletea Damir Grgić je povedal: »Preseneča me krč v naši ekipi. Ni še bilo pomembne tekme, kjer bi bila razpoložena vsaj polovica naših ključnih igralk. Do odmora smo bili izenačeni po ujetih žogah, v drugem polčasu pa smo zbrali 13 skokov več od tekmic. Na koncu smo imeli malce smole. Našo nadaljnjo pot bo precej krojila tekma s Crveno zvezdo v Beogradu. Tam seveda želimo zmagati. Še prej moramo doma ugnati
skopski Badel.« Grgić namreč že pogleduje proti drugemu delu lige, v katerem bo cilj Athletea preboj na zaključni turnir.
Trener Celjank je v začetku tedna vse misli preusmeril v delo z našo reprezentanco. Tudi v vlogi selektorja je odličen, našo izbrano vrsto je pripeljal na prag uvrstitve na veliko tekmovanje. V soboto (18.00) bo v dvorani Gimnazije Celje - Center gostila Litvo. V primeru zmage bi se slovenske košarkarice prvič uvrstile na evropsko prvenstvo. Tega bo naslednje leto gostila Češka. V naši selekciji je članica Athletea Annamaria Prezelj ter še osem bivših igralk celjskega kluba, Rebeka Abramovič, Nika Barič, Maja Erkič, Tina Ja-kovina, Eva Lisec, Teja Oblak, Tina Trebec in Živa Zdolšek. Vstopnine v soboto ne bo, zato bo morebiti dvorana pretesna za vse, ki si bodo želeli ogledati obračun, ki bo, upajmo, na pomembnem mestu zapisan v zgodovino slovenske košarke.
DEAN ŠUSTER
Pavli Ojsteršek »Paco«
mer stopijo skupaj in se borijo drug za drugega. Ljudje se morajo zavedati, da smo pred sezono zamenjali praktično celotno prvo ekipo. Vsak, ki se profesionalno ukvarja s športom, še kako dobro ve, koliko časa nova ekipa potrebuje za uigravanje. Veseli me, da se fantje dopolnju-
jejo. Tudi kapetanu Mateju Krušiču, ki si vlogo kapeta-na nedvomno zasluži in je v letošnji sezoni naredil velik korak naprej, je lažje, če si fantje pomagajo. Imam dober občutek, le držati moramo skupaj v dobrem in slabem.
V zadnjih dveh tednih ima ekipa zelo naporen ri-
tem. Kako pripravite ekipo na takšna obdobja?
Težko je, saj imamo praktično vseskozi na voljo le sedem košarkarjev, osmi je še mladinec, ki še nima prave kilometrine. Najbolj pomembno je, da ostanemo zdravi. Po tekmi s Podčetrt-čani sem najbolj vesel, da se ni nihče poškodoval. Menim, da je igralce treba čutiti, jih poslušati. V tako natrpanem urniku nikakor ne smeš z glavo skozi zid.
Po zadnji zmagi je bilo iz vaše slačilnice mogoče slišati glasno glasbo, veselje ... To je tisto, za kar se trenira in igra, mar ne?
Da, res je. Pomembno je, da je prisotno veselje, da so vsi dobre volje. Potem je vse lažje.
Verjetno vam je v zadnjih dveh sezonah bolj prijetno, ko se Zlatorog znova poteguje za vrh lestvice, kot prej, ko je bilo kar nekaj stresnih let.
Vsekakor. Tukaj sem doživel že marsikaj. Marsikdo od ljudi v klubu se ne zaveda, kaj vse sem že preživel. Od vseh trenerjev, ki so bili v našem klubu, sem povlekel dobre stvari. Vsak človek ima dobre in slabe strani. Sam sem iskal dobre. Ker pa sem v klubu z dušo in srcem, so me v preteklosti nekatere stvari motile. Saj veste, tujci pridejo in gredo, mi pa ostajamo in moramo na vse skupaj gledati drugače. Iz drugega zornega kota.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
I Zavarovalnica I Maribor
SAMOSTOJNO hišo na Ostrožnem, čudovita lokacija, prodam za 148.000 EUR. Te lefon 031 620-506. 251 p DEL vinograda v Virštanju, z gradbeno parcelo, prodam. Telefon 040 211346.	p
ODDAM

VOZILA
KUPIM
AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 567-747.	2513
STROJI
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerza!, Štore, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Letnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809.	P
POSEST
POL hektarja njive, ikupai ali za vrtičke, oddam v najem. Telefen 041 976-668.
2595
MENJAM
PRODAM
TRAKTOR Steyr, letnik 1974,45 KM, generalno obnovljen in Steyr 430, 30 KM, pripravljen za takojšnje delo, prodam. Telefon 041 645-898. 2503 TRAKTOR Steyr, 1964 (28), .potrebuje ° pravilo. ali za rezorvne dele, prodam. Telefon 5778-415.	p
OBNOVLJEN šrotar za koruzo prodam. Telefon 031 611-745. 2583
I
Ш
Gotovinska posojOo do 1000 eue nos osnovi ooebnega dohodke in pnehojnine.
PVCVfo. Od Xio. Dwizüe P4,
03J425 jtet oo9
Bonafin ana d.0.0., Slovanska 27,1000 Ljubljana.
KUPIM
TRAKTOk, do 90 KM, lahkojr poškhdovran ali v nkvari, krpim. Tolefon 040 507-
2513
PRODAM
NA lepi sončni legi prodam gradbeno parcelo. Telefon 041 689-748. 2561
ŽENITNA POSREDOVALNICA
AS KLUB
za vso Slovenijo, za vse samske in osamljene. 10 let pozitivnihizkušenj!
Titi.: 040 fsaooe 839
Miha Klobučar Hren s. p., Ravna ulica 7, Orehova vas
PARCELOf komunalno ueejeno, približno 2.000 m2, v okolici Šentjurja, vrhunska lokacija, prodam. Telefon 041 743-Г83.	2477
V	LAŠKEM prodam stanovanjsko hišo, ge-
neralno adaptirano, na novo streha, fasada Demit, okna, elektrika, voda, kanalizacija, delno opremljena, takoj vseljiva, tloris 90 m2, parcela 360 m2. V račun vzamem stanovanje. Telefon 041 64k-898.	22505
V	ŠENTJURJU, na elitni lokaciji v Hruševcu,
prodam rlve gradbeni parah po 430 m2. InfrastruHura urejena. Ugodno. kelefoo 4431 R7VrŠ46. 2504 CVLJE. Prodamo eno stanovanjsko moderno zosnovano dobro ohranjeno hišo. Cena po dogovonu. Telefon (03) 5485424.	2545
k iENTJUOU (Nova vas) meejam dvosta-novaejsko hišo es novejše dvo- do hrO-sobno stanovanje v pridličju ali vi bloku z Pvigalom. Informacije po telefonu p40 161787.	2593
STANOVANJE
ODDAM
OPJjMLJENj stnnivaoje z Oalkosom, 02 v j v pritličju, za dve osebi ali manjšo drežino in sebo z lastnim vh odom, za eno oseko, oddam. Telefon 041 650047.	2543 DVOfOBNO, delno opremljeno stanovanj-v Ce.ju (Nova ves) odPam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri.
2592
PRODAM
NE.NICE rjave. graliaste, črne, pred ne-nnostjo, sedamo. .oeoplnčna dostava na nlooo. Perptninarktvo, Vzreja nesnic ^ikaot,tel(if(1n (02| 58 2-140 1. n
шшш
iasotroloimcinja
№06430
Pravi naslov za vaš sluh...
Težko sledite pogovoru, če je v ozadju hrup? Slišite, ampak težko razumete?
To je le nekaj znakov, ki lahko kažejo na težave s sluhom Če ste na katerega od zgornjih vprašanj odgovorili pritrdilno, vas vabimo, da nas obiščete v Widexovih slušnih centrih v Celju ter Šempetru in brezplačno preverite svoj sluh.
Widexov slušni center CELJE, Linhartova 22, telefon 03 588 30 99. Odprto: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 8.00 do 15.00 ter torek od 11.00 do 18.00.
ŠEMPETER, Rimska 70, telefon 03 700 22 00. Odprto: ponedeljek, torek in petek od 8.00 do 15.00 ter sreda, četrtek od 10.00 do 17.00.
SLUSNI APARATI - WIDEX d.o.o.
Ljubljana, Resljeva cesta 32,01/234 57 00 www.widex.si, info@widex.si facebook.com/slušni aparati widex
PRISLUHNITE ŽIVLJENJU!
Ime in priimek:
C !
^^^ ^^^ Naslov, kraj:
<D S "
E-poštni naslov:
Telefonska številka:
Datum rojstva:
Podpis:
Dragemu bratu
PETRU KRIVCU
v slovo Marija in Niko
cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061.	2347 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, prodamo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne barve, pred nesnostjo, pripeljemo na dom, prodam. Telefon 070 545-481. p DVA bikca, stara 9 in 4 mesece in dve telički, stari 4 in 2 meseca, pasma ls, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-126 ali 031 858-063.2527 PRAŠIČE, od 100 do 200 kg, mesni tip, možna dostava, prodam. Telefon 041 725-055. Š PRAŠIČE, težke približno 80 kg in mlade svinje za zakol, od 180 do 240 kg, domača hrana, prodamo. Telefon (03) 5808-112, 031 836-175. Š 85 PRAŠIČE, težke od 120 do 200 kg, ugodno prodamo. Telefon 031 832-520.2542 DVE telički simentalki, ena 170 kg, druga 220 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 868-209. 2562 ČRNO belega bikca, približno 230 kg in teličko simentalko, 230 kg, prodam. Telefon 031 270-597, 5741-807.2563 PRAŠIČA, težkega približno 180 kg, kr-mljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 041 541-274. 2564 POLOVICO prašiča, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 031 509-687. 2566 BIKCA sivca, težkega 350 kg, prodam za 750 EUR. Telefon 031 560-073.2587 TELIČKO simentalko (ls), težko 200 kg in brejo telico prodam. Telefon 051 425851. 2585 TRI teličke, od 250 do 350 kg, prodam.
Telefon 041 725-055.	Š
KRAVO simentalko, brejo štiri mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5798-371.	2589
BIKCA simentalca, težkega približno 300 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 524-358.	2590 TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, pašno, težko 550 kg, prodam. Telefon 031 837-492. 2600 KRAVO mlado simentalko za zakol in bikce limuzin za nadaljnjo rejo prodam. Telefon 031 575-514. 2601 KRAVO simentalko, po izbiri, pašno, brejo ali z mlekom in dva telička prodam ali menjam. Telefon 031 467-862.2594 PRAŠIČE domače reje, težke od 20 do 70 kg, prodam. Telefon 041 797-052.
2602
ОЏ Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, ■ 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. ^^	Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2016 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.	Uredništvo NT&RC
HIDRAVLIČNI CEPILNIKI DRV LANCMAN" POVEZOVALNIK DRV LANCMAN1" KROŽNE ŽAGE S TRAKOM LANCMAN™
-	NOVI MODELI CEPILNIKOVI
-	V MARCU AKCIJA, PREVERITE PRI VAŠEM PRODAJALCUI
Zahtevajte brezplačen katalog 03 828 16 11
G" GOMARK
trgovina in proizvodnja d.o.o.
ÖOMAKK Ллл., ČEPUE SI, S SMf VRANSKO
тшш
шштшт
BIKCA in teličko simentalko, težka približno 160 kg, prodam. Telefon 041 324-256.	2603
PRAŠIČA, težkega 180 kg, domača kuhana hrana, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 854-351. 2605 PRAŠIČA, 180 kg, kuhana hrana, prodam.
Telefon 031 228-414. 2606 TELICO simentalko, brejo šest mesecev in pol, brez rogov, prodam. Telefon 041 248-015.	2611
TELICO simentalko, pašno, staro 11 mesecev, težko 300 kg, plemensko, prodam za 580 EUR. Telefon 041 914-286.
L 215
PRAŠIČA, težkega 100 kg in teličko, ls, težko 150 kg, prodam. Telefon 031 559-820.	2609
TELICE frizijske, ap kontrola, težke od 200 do 600 kg, tudi breje, prodam. Telefon 041 815-081.	2608
OVČKO, js pasme, staro pol leta, primerno za pleme, prodam. Telefon 041 685913.	L 218 TELIČKO simentalko, težko 230 kg, vajeno paše, prodam. Telefon 051 223-446.
2614
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 252-717. 2615 PRAŠIČA za zakol, hranjenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 031 637-264.	2613
KUPIM
DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286.	š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p
PRODAM
ARONIJA, sok, sveži, naravni, prodam.
Telefon 041 743-383. 2477 ARONIJA, sadike, 4 leta, prodam. Telefon 041 743-383.	2477
KRMNI krompir prodam. Telefon 041 663137.	2448
2569
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Tvoje delovne roke, dobro in zlato srce so lep spomin in v ponos meni na te.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata, strica, svaka in botra
FRANCIJA TOVORNIKA
po domače Grmovega Frenka iz Suhega 1 a (7. 12. 1950 - 4. 11. 2016)
se z žalostjo v srcu zahvaljujem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavkam, vsem in vsakemu posebej, ki ste ga spoštovali, mi stali ob strani ob njegovi prezgodnji smrti, mi pomagali materialno, za njega darovali sveče, cvetje, svete maše, izrazili pisna in ustna so-žalja ter z mano delili bolečino, kot tudi spomine o lepih trenutkih, preživetih z njim. Iskrena zahvala nečaku Franciju in Aleksandri Kovačič za vso skrb v času njegovega zdravljenja in vsakodnevne obiske v bolnišnici. Lepa zahvala župniku Petru Orešniku, pevcem, pogrebni službi Žalujka, Francu Leskovšku in Branku Uduču za ganljive besede slovesa ter sosedu Marjanu Žavskemu za molitev na domu. Vsa zahvala PGD Dobje za gasilski pogreb in izvedeno žalno sejo ter vsem okoliškim gasilskim društvom in njihovim praporščakom. Hvala Invalidskemu društvu Šentjur in Društvu upokojencev Dobje. Posebna zahvala osebju oddelka za bolezni prebavil Splošne bolnišnice Celje
za požrtvovalno zdravljenje. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako lepem številu pospremili k zadnjemu počitku na dobjanskem pokopališču, in vsem, ki se boste ustavljali ob njegovem grobu ter ga ohranjali v lepem spominu.
Žalujoča žena Ivanka
O, kako je hiša prazna in brez tebe, Vera, neprijazna, v njej je le še tvoja slika in žalost prevelika.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
VERONIKE JAKOPIČ
rojene Sirk (7. 1. 1940 - 30. 10. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje,
sveče in svete maše ter izražena sočustvovanja. Iskrena hvala sestri Slavki, ki ji je bila v veliko pomoč pri premagovanju težke bolezni ter dekanu gospodu Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni najdražji
PIRINO moko, pšenično moko, mleto na kamne in seno v kockah, možna dostava, prodam. Telefon 041 763-763.
2610
VSE IZ IN0XA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
KopaliSka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, plo£evina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/78Ü 99 26 www.ramainox.si
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, možnost razreza in dostave, okolica Celja, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 472-380. 2491 DRVA, suha, smreka in lipa, z dostavo, prodam po ugodni ceni. Telefon 040 211-346.	p
ELEKTRIČNI invalidski voziček, nosilnost do 150 kg in zračno posteljno blazino, vse malo rabljeno, prodam. Telefon 041 215-828.	2576
DRVA, bukev, hrast, prodam. Cena ugodna. Telefon (03) 5798-718. 2582 GABROVA drva, na kratko žagana, 2m2, cena 60 EUR, (Žalec v bližini steklarstva Leskošek), prodam. Telefon (03) 5716-331.	2586
MERCEDES 190 E, letnik 1993, golf II cl, letnik 1992 in plinsko napravo prodamo. Telefon 041 355-853. 2588 SVINJSKO polovico ali živega prašiča, krmljenega z domačo kuhano hrano in suha bukova drva, 8 m3, prodam. Telefon 031-509-828 2599
ODKUP HRASTOVE
HL0D0VINE<%
KI 421 m •00 954206
Aida dm, Prekopa 3, Vransko
ZAHVALA
Po kratki bolezni nas je zapustil dragi ata, stari ata, praded, brat, stric in sosed
ANTON TOVORNIK
iz Lož pri Rimskih Toplicah (6. 8. 1932 - 27. 10. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovano
cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi govorniku Juretu Aškercu in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
SUHE smrekove »plohe«, debelina 50 mm, prodam. Telefon 041 815-081. 2607 DRVA, bukova, suha, 50 EUR/1 m3, prodam. Telefon 041 697-819. l 217 V ZAČETKU decembra prodamo meso mlade telice, eko reja. Telefon 031 812-027.	2604
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 2546
KUPIM
ШШШ
STARE uniforme (partizanske, Kraljevine Jugoslavije, nemške), čelade, sablje, »bodeže«, kokarde, posvetila, slike oziroma vso »militarijo« odkupujem za lastno zbirko oziroma manjši muzej. Telefon 041 872-611. 2 5 6 7
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Telefon 040 211-346. Sima--les, Zagorje 31, 3261 Lesično. p
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedno? г штј!
Poroke
Laško
Poročila sta se: Špela ŠAH in Mladen RACANOVIĆ, oba iz Celja.
Žalec
Poročila sta se: Renata DROBEŽ iz Žalca in Milan STOJADINOVIĆ iz Srbije.
Velenje
Poročila sta se: Barbara VERZELAK in Martin ŠMERC, oba iz Šmartnega ob Paki.
Z vetrom skupaj sam odšel si, odšel si nekam, v temno noč. V temnih nočeh še vedno te iščem, čeprav vem, da si daleč proč...
(A. C.)
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, dedka in tasta
STANISLAVA MULEJA
iz Prožinske vasi 52, Štore (5. 12. 1928 - 2. 11. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izražena so-žalja, besede tolažbe, cvetje, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala osebni zdravnici dr. Margareti Selič Amon, ZD Štore, osebju oddelka za bolezni ledvic z dializo Splošne bolnišnice Celje, osebju Doma ob Savinji - enota socialna oskrba na domu in pogrebni službi Zagajšek. Posebna zahvala je namenjena gospodu župniku Mihi Hermanu za opravljen obred.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoča: hči Jana in sin Stani z družinama
ZAHVALA
Ob nenadni smrti
JOŽICE MIHALIČ
iz Goriške ulice 1 v Celju
se vsem, ki ste jo v četrtek, 10. novembra 2016, v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, iskreno zahvaljujem. Hvala govornici za lep govor, pevcem ter vsem bratrancem s Kalobja in iz Dobja. Posebej hvala njenim trem sinovom in snaham, ki so tako lepo skrbeli zanjo.
Hvaležna sestra Helena Rozman z otroki
V boleči praznini živijo hvaležni spomini.
ZAHVALA
V 77. letu nas je zapustil ljubljeni mož, oče in dedi
MIRKO VERDNIK
iz Migojnic 17
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in sredstva za obnovo župnijske cerkve. Hvala gospodu župniku Planinšku za opravljen obred, pevcem in govorniku kvarteta Idila, JKP Žalec in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Vsem, ki ste se mu poklonili na njegovi zadnji poti do groba, iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Smrti
Celje
Umrli so: Viktorija GRO-SEK iz Celja, 90 let, Venče-slav BELINA iz Celja, 74 let, Ervin REBEUŠEK iz Celja, 74
let, Marija ZORKO iz Slatine v Rožni dolini, 91 let, Marjan GUČEK iz Gorice pri Dobju, 70 let, Anton ČUŠ iz Primoža pri Šentjurju, 84 let, Karolina LAZNIK iz Letuša, 55 let, Frančiška HORJAK iz Pečov-ja, 94 let, Štefan TREFALT iz Celja, 67 let, Pavlina STO-PINŠEK iz Rimskih Toplic, 85 let, Frančišek TOVORNIK iz Dobja pri Planini, 66 let, Izidor Pavel BOKAL iz Celja,
79 let, Jožefa MIHALIČ iz Celja, 75 let.
Laško
Umrl je: Ernest FUNKL iz Laziš, 70 let.
Žalec
Umrla sta: Miran KAJIČ iz Dolenje vasi, 67 let, Jožef VESELIČ s Polzele, 69 let.
Velenje
Umrla sta: Sandi BARUK-ČIĆ iz Šoštanja, 25 let, Antonija ŠALEJ iz Velenja, 98 let.
p
n
22
NAPOVEDNIK
radio celje
Kino
CINEPLEXX
90.6
100.3
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 17. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
20 vročih Radia Celje		
	TUJA LESTVICA	
1.	BRUNO MARS - 24K MAGIC	(5)
2.	ROBBIE WILLIAMS - PARTY	
	LIKE A RUSSIAN	(6)
3.	PARSON JAMES - SAD SONG	(3)
4.	SOPHIE ELLIS BEXTOR -	
	CRYSTALLISE	(3)
5.	THE WEEKND FT. DAFT	
	PUNK - STARBOY	(5)
6.	ARIANA GRANDE FT. NICKI	
	MINAJ - SIDE TO SIDE	(4)
7. COLONY HOUSE - LONELY		(1)
8.	TRAIN - PLAY THAT SONG	(2)
9.	FIFTH HARMONY - THATS	
	MY GIRL	(2)
10.	GRACE - HOPE YOU	
	UNDERSTAND	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	MANOUCHE - RECI MI DA	(3)
2.	KING FOO - KRISTAL	(6)
3.	JEANNETTE -	
	PERMANENTNO MOJ	(5)
4. VLADO KRESLIN - STARI		
	KOMADI	(3)
5.	NEISHA - VRHOVI	(2)
6.	LOMBARDO - MOJA KITARA	(2)
7. GASPER RIFELJ - CAS		(4)
8.	KATARINA MALA - DVA ZA	
	MENE	(1)
9.	MOYA - LISTOV PLES	(4)
10.	SIDDHARTA - DO KONCA	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	LITTLE MIX - SHOUT OUT TO MY EX	
	RAG N BONE MAN - HUMAN	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	ZMELKOOW - MAMA KOKA	
	SANDRA ERPE - TROPSKI DEŽ	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
Po slovensko s Katrco
1.	Galop: Narodne noše
2.	Lojtrca: Zidar Pepi
3.	Kozjanski lumpi: Slovo od otroštva
4.	Vikend: Ne joči mami
5.	Ans. Zeme: Da srce ti zaigra zame
PETEK,
18. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SOBOTA, 19. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 20. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Oliver Tič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PONEDELJEK, 21. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-
mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Oliver Tič, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK,
22. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 23. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
Spored od 17. 11. do 23. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Dekle na vlaku - triler četrtek, petek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 18.40 torek: 18.15
Dekle z vsemi darovi - drama, triler
torek: 19.20
Dojenček Bridget Jones - komedija
četrtek, petek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 16.40 torek: 21.35
Doktor Strange - akcijski, fantazijski
četrtek, petek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 16.20, 20.50 torek: 16.00, 20.30 Doktor Strange - akcijski, fantazijski, 3D
četrtek, petek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 19.05 torek: 18.30
Greben rešenih - drama, vojni
film
četrtek, petek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 17.50, 20.40 torek: 16.25, 20.40 Inferno - triler
četrtek, petek, sobota, nedelja,
ponedeljek, sreda: 21.20
torek: 18.40, 21.10
Kubo in dve struni - animirani,
sinh.
sobota, nedelja: 13.40 Ledena doba: Veliki trk - animirani, komedija, sinh. sobota, nedelja: 14.20 torek: 14.00
Magične živali - fantazijski četrtek, petek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 15.40, 18.20, 21.00
torek: 14.10, 16.45, 17.50 Magične živali -fantazijski, 3D četrtek, nedelja, ponedeljek, sreda: 17.20, 20.00
petek, sobota: 17.20, 20.00, 22.35 torek: 13.30, 16.05 Nočne ptice - drama, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, sreda: 18.00, 20.20
petek, sobota: 18.00, 20.20, 22.40 torek: 19.05, 20.45 Ouija: Izvor zla - triler, grozljivka od četrtka do srede: 21.30 Pr' Hostar - komedija četrtek, ponedeljek, sreda: 16.30, 18.30, 19.30, 20.30 petek: 16.30, 18.30, 19.30, 20.30, 22.20
sobota: 14.30, 16.30, 18.30, 19.30, 20.30, 22.20
nedelja: 14.30, 16.30, 18.30, 19.30, 20.30
torek: 14.20, 16.20, 18.20, 19.30, 20.20, 21.20
Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. komična pustolovščina, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 15.50
sobota, nedelja, torek: 13.50, 15.50
Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. komična pustolovščina, sinh, 3D sobota, nedelja: 14.40 torek: 14.30 Troli - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 17.00
sobota, nedelja: 15.00, 17.00 torek: 14.30, 15.30, 17.30 Troli - animirani, sinh. 3D četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 16.00
sobota, nedelja: 14.00, 16.00 torek: 16.30
Štorklje - animirani, družinski, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 15.30
sobota, nedelja: 13.30, 15.30
ČETRTEK
19.00 Rdeča želva - animirana
drama; Liffe
PETEK
19.00 Potovanje časa - dokumentarni; Liffe SOBOTA
17.00 A je to: Pat in Mat - animirana komedija 19.00 Glej in se čudi: Sanjarjenje o povezanem svetu - dokumentarni; Liffe NEDELJA
16.00 A je to: Pat in Mat - animirana komedija
18.00 in 20.00 Nočne ptice -
drama TOREK
19.00 Nočno življenje - drama; premiera z režiserjem SREDA
19.00 Nočne ptice - drama
MOJ KINO ŽALEC
(Dom II. slovenskega tabora Žalec)
PETEK
16.30 Troli - animirani, sinh. 18.00 Pr' Hostar - slovenska satirična komedija 20.00 Magične živali - domišljijska pustolovščina
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Mama - filmska pesem o mami in hčeri; brezplačna predstava
18.15 A je to: Pat in Mat - animirana družinska komedija 20.00 Nočne ptice - romantični triler
20.30 Negovalka - komična drama
22.15 Pr' Hostar - komedija SOBOTA
18.00 Nočne ptice - romantični triler
18.15 A je to: Pat in Mat - animirana družinska komedija 20.00 Negovalka - komična drama
20.30 Greben rešenih - biografska vojna drama NEDELJA
16.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. komična avantura, sinh., 3D 18.00 Greben rešenih - biografska vojna drama 19.00 Negovalka - komična drama
20.30 Snowden - biografski triler
PONEDELJEK 18.00 Pr' Hostar - komedija 20.00 Glej in se čudi: Sanjarjenje o povezanem svetu - dokumentarec
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 17. 11.
10.30 Dom kulture Velenje
Muzikal 13
glasbeno-gledališka predstava; igrajo: učenke in učenci II. osnovne šole Celje ter dijakinje in dijaki Gimnazije Celje - Center
17.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Afriško sonce
igrano-lutkovni muzikal, za otroški abonma in izven
18.00 Galerija Velenje_
Julija
predstavitev knjige Pije Lucije Kralj
18.00 OŠ Lesično_
Šepet v kozjanski gmajni
literarni večer z Milenkom Straškom; večer bodo popestrile citrarke OŠ Podčetrtek
19.30 Narodni dom Celje
Vesperae musicae: Duo Biz'art
klavir: Andre Roe in Geoffrey Baptiste; ob 19.00 pogovor z umetnikoma
19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur
Javni nastop učencev Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur
20.00 Branibor club Celje_
Stand up večer
Sašo Stare in Jernej Celec
PETEK, 18. 11.
17.00 Kulturni dom Ponikva
Slomškova Ponikva
odprtje likovne razstave
NAPOVEDNIK
23
18.00 Knjižnica Šentjur Od Radane vasi do Ponikve
predstavitev knjige avtorja Franca Kovača; pogovor bo vodila Tatjana Lesnika
18.00 Galerija Mozirje
22. slikarski študijski dnevi Ex tempore Mozirski gaj 2016
odprtje likovne razstave; likovna dela in avtorja bo predstavila umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe
19.00 Dom kulture Svoboda Griže
Ob 80-letnici lovstva v Grižah
odprtje likovne razstave na temo lovstvo
19.00 Hmeljarski dom KZ Šempeter
Prid'te k nam v zidan'co!
koncert Folklorne skupine KUD Grifon iz Šempetra
19.30 SLG Celje_
Alfred Jarry: Kralj Ubu
Kazalište Virovitica; prijateljsko gostovanje
19.30 Rdeča dvorana Velenje
Mamma Mia
muzikal
SOBOTA, 19. 11.
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Glasbene sobotnice: Hermanov jazz orkester
nastopajo: The Šlagers; abonma in izven
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
18.00 Cerkev sv. Lovrenca v Podčetrtku
Ko zvonovi zapojo slavnostni koncert z gosti 19.00 Roblekova dvorana Žalec Severa in Gal Gjurin
koncert 19.00 Hmeljarski dom KZ Petrovče
Jesen s slovenskimi skladatelji
koncert MePZ A Cappella Petrovče
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Žalujoči ostali
komedija v treh dejanjih v izvedbi Kulturnega društva Leskovec pri Krškem
19.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici
Striptiz
monokomedija Matjaža Javšnika
19.00 Anin dvor Rogaška Slatina To mi je pri srcu
koncert Ženskega pevskega zbora Rogaška Slatina z gosti
20.00 Dvorana Centra Nova Velenje
Bassless
abonma Klub(2) A la carte in izven
21.00 Rdeča dvorana Velenje Prljavo kazalište & Zabranjeno pušenje
koncert ob 25. obletnici Max kluba
NEDELJA, 20. 11.
15.00 Dom kulture Velenje
Ansambel Šepet
koncert z gosti
17.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec
Tanja Lončar
koncert za citrarski abonma in izven
18.00 Dom sv. Jožefa Celje
Emona Brass - trobilni kvintet in orgle
koncert iz sklopa Glasba na hribu
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Večer narodnozabavne glasbe
nastopajo: Ansambel Petka, MePz Sonce s Ponikve in sopranistka Mojca Bitenc
19.00 Kulturni center Laško
Izgubljeni sin
dramska uprizoritev svetopisemske zgodbe z aktualizacijo; gledališka skupina Lilija
19.30 Gledališče Zarja Celje Isidor Štok: Božanska komedija, v izvedbi Gledališča Zarja Celje
20.00 Celjski dom_
Gunderla & Bodler radio show
igrata: Klemen Bunderla in Jure Godler
PONEDELJEK, 21. 11.
17.00 Glasbena šole Celje_
Javni nastop tekmovalcev
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Moški so z Marsa, ženske so z Venere
komedija, Špas teater
TOREK, 22. 11.
17.00 Osrednja knjižnica Celje Iz ruskega samovarja
čajanka ob poeziji A. S. Puškina; sodelujejo: sedanji in nekdanji dijaki Gimnazije Celje - Center z gosti
novi tednik	
rad	io ce je
18.00 Glasbena šola Celje_
Tematski večer oddelka klavir in orgle
19.30 Celjski dom_
Pihalni kvintet Slowind
Koncertni abonma in izven
19.30 SLG Celje_
Avtorski projekt Branka Završana: Dej ne govor
abonma Petek večerni, Sobota večerni in izven
SREDA, 23. 11.
16.00 Glasbena šola Celje
Javni nastop osnovne stopnje od 1. do 4. razreda
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica o letečem kovčku
gledališko-lutkovna predstava v izvedbi Gledališča Smejček
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Večer v muzejski kavarnici: Vojna po vojni
predstavitev knjige in pogovor z avtorico dr. Matejo Ratej
18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Javna produkcija
Ostale prireditve
ČETRTEK, 17. 11.
16.00 Predavalnica Koronarnega Kluba Celje_
O uroloških težavah pri moških ter zakaj si v novembru puščamo brado in brke
predaval bo prim. mag. Jurij Bizjak, dr. med., specialist urolog
17.00 Grad Komenda Polzela 70 let neprekinjenega knjižničarstva na Polzeli
jubileju v poklon bo zapel Vokalni kvartet (pd)4
18.00 Osrednja knjižnica Celje Walk Fearless
Pusti strah, sledi srcu! 3600 km peš, 4 mesece brez denarja; predavata: Urška in Gregor Kelt
18.00 Pokrajinski muzej Celje Gradovi, ceste in najemniško vojskovanje: politična in finančna moč grofov Celjskih
predava: dr. Miha Kosi
19.19 Mestna knjižnica Velenje Kirgizija - dežela miru pod nebeškim gorovjem
potopisno predavanje Damjana Jevšnika
PETEK, 18. 11.
8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem
9.00 Ploščad pred Osrednjo knjižnico Celje
cART
sejem unikatnih izdelkov; vstop prost
17.00 Osrednja knjižnica Celje Korporativizem - od skrite preteklosti do transhumanistične prihodnosti
predava: hrvaški novinar Krešimir Mišak; vstop prost
17.30 Hiša sadeži družbe Žalec
Brezplačna meditacija za dobro spanje
izvaja: Natja Klemenčič
19.00 Celjska kulturnica
Smeškovi petkovi večeri za odrasle
pečemo ognjene dobrote iz pire s Tanjo Gobec; vstop prost
19.00 Medgen borza Rečica ob Savinji Iča Putrih
pogovor Berta Savodnika s humoristko
19.00 POŠ Prevorje_
Anin večer
gost večera: Stane Levart, uni. dipl. inž. kmet.
20.00 Celjski mladinski center Khatte - Izbira svobode
projekcija dokumentarnega filma Mihe Mohoriča
SOBOTA, 19. 11.
7.00 Ploščad Centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
9.30 do 13.00 Dom sv. Jožefa
Celje_
Preživimo dan s svetim Frančiškom Saleškim
voditelj: Tone Ciglar
10.00 Vila Bianca Velenje_
Ob 20-letnici Tica Velenje
tematsko turistično vodenje za občane
18.00 Dom krajanov Konovo
10. obletnica Konovskih harmonikarjev in 10. jubilejno srečanje harmonikarskih skupin
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
800-letnica dominikanskega reda
premiera filma o sv. Dominiku
20.00 Cerkev sv. Pankracija na Ponikvi
100 let prepevanja na Ponikvi
NEDELJA, 20. 11.
10.00 Velenjski grad_
Mladi muzealci
nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
PONEDELJEK, 21. 11.
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Zgodbe o Celjskih grofih in knezih
srečanje s pisateljem Ivanom Sivcem ob dnevu splošnih knjižnic
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre ...
16.00 Vila Bianca Velenje Dan Rudolfa Maistra
16.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jeziku
pripovedovala bo Maruška Škoda
17.00 Mestna knjižnica Velenje
Igra papirnatih zvitkov na voščilnici
ustvarjalna delavnica za odrasle; delavnico bo vodila Marjana Krenker
17.30 Osrednja knjižnica Celje O Barbari Celjski
predstavitev knjige Ivana Sivca v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Občina Podčetrtek S kolesom do Grčije
potopisno predavanje Mance Čujež
TOREK, 22. 11.
16.00 do 19.00 Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Adventna delavnica ter začetni in nadaljevalni tečaj aranžiranja
izvajalca: Matjaž Pustoslemšek in Veronika Cvetko
17.00 Knjižnica Šentjur
Ura pravljic 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku
namenjena otrokom od 5. leta; pripovedovala bo Romana Bonno
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta
novembrsko ustvarjalno druženje z Vesno Mihelak
18.00 Dvorana gasilskega doma Šempeter
Odvisnosti v našem okolju
predavanje specialistke klinične psihologije Marjetke Polak
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Asiago
potopisno predavanje dr. Jurija Kunaverja
19.19 Mestna knjižnica Velenje Meditacija - kako se je lotiti?
predavanje s praktičnim delom; predavanje bosta vodila Jernej Deželak in Marjana Florjan
SREDA, 23. 11.
17.00 Osrednja knjižnica Celje Projekcija
dokumentarnega filma o tangu
vstop prost
17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic
17.00 Mestna knjižnica Velenje Jesenske dogodivščine
ura pravljic; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik
18.00 Mestna knjižnica Velenje Spoznajte mišice, na katere niste bili pozorni -Bistvo je očem nevidno
predavali bosta Urška Bandalo in Nia Jakop
Dobrodelne prireditve
NEDELJA, 20. 11.
17.00 Kulturni dom Mozirje V objemu dobrote
dobrodelni koncert Župnijske Karitas Mozirje; zbrana sredstva bodo namenjena družinam v stiski
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega
Galerija Nika Ignjatiča Celje: Avtoportret - razstava slik in ostalih artefaktov Danija Be-drača; do 19. 11.
AQ galerija Celje: razstava Jožeta Suhadolnika, Preveč obrazov; do 2. 12.
Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Mitje Ficka Nikoli prej, nikoli pozneje; do 30. 11.
Celjska kulturnica: slikarska razstava z naslovom Pot, likovnih del članov KPD Svoboda Celje; do 28. 11.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Herman Lisjak vodi po vodi; do 10. 2.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Začetki jadralnega letalstva v Celju; do 25. 11.
Celjski mladinski center: razstava del Vanje Stojanović, do 24. 11.
Železarski muzej Teharje; razstava likovnih del Erne Fer-janič Fric; do 20. 11.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 30. 11.
Anina galerija Rogaška Slatina: kiparska razstava Ljubezen v lesu Petra Veneta; do 20. 11.
ŠPORTNO
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Srot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
»Pubeci«, ki se jim je težko upreti
Mlado vino iz Hiše vin Emino in vinarstva Kolar iz Spodnje Ponkvice
Ko »pubec« potrka na vrata, ga ne razganja več najstniška puberteta. »Pubec« ni več otrok, je fant. Ni še mož, a dobro ve, kako se do tega pride. Ima jasen pogled v prihodnost, a tudi razigrano navihanost in vedrino. Je lahkoten in igriv, a človeku s svojim šarmom brez težav spodnese tla pod nogami. »Pubec« je mlado vino, ki ga z rumenimi metuljčki v letniku 2016 promovira 36 izbranih štajerskih vinarjev. V naši regiji imamo dva »pubeca« -enega iz Hiše vin Emino in drugega iz vinarstva Kolar.
»Pubec - štajersko mlado vino« je skupinska blagovna znamka, ki je na trgu že drugo leto. Lani je združevala 27, letos združuje 36 priznanih vinarjev, ki s skupinskim nastopom na trgu povečujejo prepoznavnost svojih vin in celotne vinorodne dežele na domačem in na tujih trgih. Podoben projekt pri sosedih na avstrijskem Štajerskem izvajajo že dvajset let. Tudi pri nas se je priljubljenost in prodaja mladega vina že po enem letniku bistveno povečala. V Hiši vin Emino so mlado emino z velikim uspehom predstavili že lani, Uroš Kolar iz Spodnje Ponkvice si je rumenega
metuljčka letos nadel prvič. »Glede na to, da sem najbolj zahodni pridelovalec vina v tej skupini, ljudje včasih kar težko verjamejo, da je na Celjskem mogoče pridelati tako dobro vino,« pravi mlad vinogradnik, ki je družinske vinograde prevzel lani. Na obronkih Ponkvice so vino pridelovali že v času Celjskih grofov, Kolarjeva družina se
z nego trte ukvarja že več generacij.
Tudi vino mora imeti svojo zgodbo
»V času, ko je bil mlad vinogradnik moj oče, je bilo težko pridelati toliko vina, kot bi ga lahko prodal. Danes je obratno. Kupci so precej bolj zahtevni in dajejo pred-
pomembno. Drug drugega namreč različni proizvajalci dopolnjujemo in s skupnim nastopom na trgu lahko vsi pridobimo.« Da je dobra zgodba tista, ki najpogosteje proda vino, dokazuje Kolar-jev Gotofčan - vino, ki so ga na trgovske police postavili v času mariborskih vstaj. »Cena je bila tudi trikrat višja kot običajno, a vendar bi ga lahko prodali neomejeno količino. Besedilo >zmerno me pij, če ne
gotof si< je hudomušno nagovorilo ogromno ljudi. Zgodba je bila fantastična, naše količine žal omejene. Vinograd, ki smo ga zasadili lani, bo prve kapljice dal šele leta 2018 - torej čez tri leta.« Kot zaključuje Uroš, je tudi v tem čar vinogradništva - ničesar se ne da izsiliti in ne prehiteti. Vsaka dobra kapljica nastane samo v sodelovanju in ponižnosti v odnosu do narave.
StO
V Hiši vin Emino - gre za zadružno klet Kmetijske zadruge Šmarje - bodo tudi letos pridelali približno dvesto tisoč litrov vina. »Pubeci« na sliki so enolog Jure Grubar, direktor zadruge Vinko But in vodja kleti Matija Jagrič. (Foto: GrupA)
nost kakovosti pred količino,« pravi Uroš. Kar je prav. Vino ima veliko pozitivnih učinkov, dokler ga pijemo zmerno. A tudi vrhunskega vina se ne da prodati s pomočjo kataloga ali spletne strani. Kupci ga morajo namreč okusiti in predvsem slišati njegovo zgodbo. To jim lahko predaš na vinskih dogodkih, sejmih in pokušinah. »Zato je povezovanje tako
Uroš Kolar obdeluje skoraj štiri hektarje družinskih vinogradov, kjer letno pridela približno dvajset tisoč litrov vina. Svoje mlado vino je poimenoval po sinu, prvorojencu Karlu. (Foto: osebni arhiv)
Ted n i ko ve л zgodbe
Št. 46 / Leto 71 / Celje, 17. november 2016
Vrtec pod kozolcem
str. 45
Foto: GrupA 1
Med najboljšimi gasilci na Jernej Kruder preplezal Mednarodni festival svetu str. 28	»kraljevo linijo« str. 29	vezenja v Velenju str. 30
26
INTERVJU
»Pomembna je naravn
Zakaj ljudje ne zaupajo toliko v pravosodje, koliko so v prednosti obtoženci, ki imajo denar in kakšen je danes ugled tožilstva?	&
Uspešen. Strokoven. Mlad. A z izkušnjami	ki je z gotovostjo na vseh sodnih stopnjah po-
in vizijo. Celjski okrožni državni tožilec Ed-	trdila očitek tožilstva obema obdolžencema.
vard Ermenc. Zaenkrat še »celjski«, a lahko	Zatem ste bili nekaj časa tudi tožilec
se zgodi, da bo svoje delo opravljal na Pri-	na specializiranem državnem tožilstvu v
morskem, saj se poteguje za vodjo Okrožne-	Ljubljani. Je bil to, da ste bili najmlajši v
ga državnega tožilstva v Kopru. Nekaj časa	skupini, dvorezen meč ali karierni preboj?
je bil tudi v ekipi specializiranih državnih	Res sem bil najmlajši tožilec v tej ekipi. To je
tožilcev, ki se ukvarjajo z najhujšimi kazen-	bila najprej skupina državnih tožilcev za pregon
skimi primeri. Ima specifičen pogled na pra-	organiziranega kriminala, ki se je ravno v času
vosodje in popolnoma jasno mu je, zakaj	mojega tamkajšnjega službovanja reorganizira-
ljudje danes s pravosodjem niso zadovoljni.	la v specializirano državno tožilstvo. Tam sem
Pred leti, skoraj na začetku kariere, mu je	delal približno dve leti in pol. Ta del tožilske or-
uspel primer, kot ga vidimo le v nadaljevan-	ganizacije obravnava najtežja kazniva dejanja.
kah. Medtem ko je celjsko sodišče izpustilo	Tudi dvorezen meč je to lahko, da. Ko človeka
na prostost dva obtožena za brutalni umor	»vržeš v vodo in splava«, je po eni strani dobro.
in napeljevanje k umoru, je s pritožbo na	To se je zgodilo meni in morda še kateremu to-
višje sodišče za vsakega posebej dosegel	žilcu v tej skupini. Zato na začetku ni bilo ravno
najvišjo možno zaporno kazen - trideset let.	lahko. Gre za specifična znanja, predvsem na
Najprej pa: Primorska. Slovenija ne bi bila Slo-	področju pregona storilcev hujših gospodarskih
venija, če se ne bi povsod zapletalo. In zapleta se	kaznivih dejanj. Res pa je, da delo v tej skupini
tudi v primeru njegovega imenovanja za vodjo	tožilca nedvomno obogati v smislu pridobitve
koprskega okrožnega državnega tožilstva, kljub	novih znanj in življenjskih izkušenj.
temu da ustreza popolnoma vsem razpisnim	Te tožilske izkušnje so vam omogočile
pogojem. Na razpis se je poleg njega prijavil	globlji pogled v sistem pravosodja. Zdi se,
še dosedanji vodja koprskega tožilstva Slavko	da ljudje vedno manj zaupajo vanj.
Ožbolt. Zapleti se vlečejo že nekaj časa. Nastali	Ljudje dojemajo delovanje pravosodja s svo-
so predvsem zato, ker Državnotožil-	je perspektive in pričakovanj. Kar je
ski svet do zdaj že dvakrat no-	povsem upravičeno. Zakonodaja
vega vodje ni imenoval. Prvič	določa, kaj je prepovedano
zato ne, ker je menil, da »UenaT	in kakšni so ukrepi za to.
bi moral pravosodni v	т Ljudje zato pričakujejo,
minister za imenova- še vedno	da bo storilec nekega
nje predlagati samo -nrorJctrrnlin	rnnn T/i co kaznivega dejanja
enega kandidata, in PTeUSlu.vLjU	ШОС, Kl Se kaznovan. Če v
drugič zato ne, ker ridmžn nri Zng0t0VltVl	neki sodni zadevi
nihče od prijavlje-	ne pride do epilo-
nih ni dobil dveh d0bTe 0hTnmhe T0 je	ga, so razočarani.
tretjin glasov, če- U.UUIC UUIUIILUC. 1U J C	Razlogov za to,
krav tožilski za- nepTaviCn0.	Tudi mene dado epilogaf
kon za imenova-	pride, je več. Nanje vodij tožilstev h0Lij0 takSne stvaTi.	našajo se na vse,
določa navadno in	ki so vpeti v pred-
dvotretjinsko večino. K0t CL0veka 1П K0t	kazenski in kazen-
Ena najvišjih pravoso- v	ski postopek, torej na
dnih ustanov tako one- t0ŽiLCa.«	policijo, tudi tožilstvo, ki
mogoča, da bi tožilstvo v	preiskavo usmerja in sprej-
Kopru dobilo vodjo, na drugi	me odločitev o pregonu ali
strani pa onemogoča tudi Ermencu,	zavrženju ovadbe oziroma o drugi
da bi lahko dokazal, da je sposoben prevzeti	obliki alternativnega reševanja zadev, in tudi na
vajeti ene pomembnejših funkcij v pravosodju.	sodišča vseh stopenj. Gre za sistemsko težavo,
»Na razpis sem se prijavil, ker želim dati še	določene stvari pa so odvisne tudi od zakonskih
večji lasten prispevek državnotožilski orga-	norm in kako jih ti, ki so vpeti v preiskovanje in
nizaciji s svežim in proaktivnim delovanjem	dokazovanje, interpretirajo. Razumljivo je, da
v smislu vodenja. Žal se postopek na vseh	ljudje niso zadovoljni, predvsem v odmevnej-
ravneh zapleta. Toda trenutno ne želim go-	ših primerih, ki bi se po naravnih zakonitostih
voriti o podrobnostih, lahko povem le to,	pravičnosti morali končati.
da je postopek v fazi upravnega spora pred	Kritiki pravijo, da je kazenski pregon v
Upravnim sodiščem Republike Slovenije. Z	Sloveniji, še posebej kadar gre za vidnejše
mojega stališča je nedopustno, da postopek	gospodarstvenike ali osumljene, ki naj bi
imenovanja vodje določenega tožilstva, v	oškodovali več delavcev, prepočasen. Pra-
mojem primeru konkretno koprskega, traja	vijo tudi, so sojenja spolitizirana. Nekdo,
več kot leto,« pravi Edvard Ermenc.	ki stori manjše kaznivo dejanje, je obsojen
Primer, ki vas je izstrelil med uspešne	prej in morda dobi celo višjo kazen kot nek-
tožilce in bil med drugimi tudi tisti, ki	do, pri katerem gre za sum gospodarske
vam je začrtal pot v karieri, je zagotovo	kriminalitete. Slednji se elegantno kdaj
primer »Britovšek-Mirovič«. Šlo je za ma-	tudi izmuzne kazni. To niso zakonitosti
fijski umor mladega Velenjčana, toda oba	pravičnosti. Zakaj se to dogaja?
obtožena sta s celjskega sodišča odkoraka-	To opažamo vsi, tako tožilci kot splošna jav-
la na prostost. Na prostosti sta tudi ostala	nost. Mislim, da se tožilci z vso močjo borimo
- dokler se niste pritožili na višje sodišče.	proti takšni krivični neenakosti, ampak če po-
To sicer ni bil moj prvi zapleten ali obsežen	enostavim: denar očitno še vedno predstavlja
primer, nedvomno pa je bila ta zadeva nekaj	moč, ki se odraža pri zagotovitvi dobre obrambe
posebnega. Predvsem z vidika dokazovanja je	in vseh ostalih manevrov. Storilci hudih kazni-
bila izredno zahtevna in čustveno zelo inten-	vih dejanj zoper gospodarstvo imajo denar, sto-
zivna. Šlo je namreč za umor in napeljevanje	rilci na primer trgovinskih tatvin pa ne. Če bi ga
k umoru mladega fanta, za katerim sta ostala	imeli, takšnih tatvin ne bi izvrševali. Tudi mene
izredno prizadeta starša, ki ju je še dodatno	bolijo takšne stvari. Kot človeka in kot tožilca.
prizadela na prvi stopnji izrečena oprostilna	To je nepravično. Tožilci sledimo zakonodaji in
sodba za obtoženca. In res, na pritožbenem	verjemite mi, da storimo vse, kar je v naši moči.
sodišču je bila spremenjena v obsodilno sod-	Ali je tem ljudem, ki imajo na vesti huda
bo z izrečenima tridesetletnima zapornima	kazniva dejanja, res tako težko dokazati
kaznima za vsakega storilca posebej. Pri do-	krivdo? Se izkaže, da so sumi neutemelje-
kazovanju je bila težava, ker neposrednih do-	ni, imajo predobre odvetnike ali jim eno-
kazov ni bilo, torej ni bilo neposrednih prič in	stavno uspe prelisičiti zakonodajo?
tudi ne morilskega orožja, tako da je bilo treba	Del odgovora na to vprašanje se skriva v
številne posredne dokaze povezati v celoto,	odgovoru na vaše prejšnje vprašanje. Nedvo-
mno del težave tiči v zakonski ureditvi, ki organom, sodelu jočim pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj, ne omogoča vseh orodij, ki jih potrebujejo za učinkovito izvajanje svojih pooblastil. Če ponazorim z drugim primerom: v Sloveniji je bila polemika o namestitvi videonaprav na vozila policije. Te bi avtomatsko prepoznavale registrske tablice na vozilih. Takšna ureditev se je kot koristna izkazala v številnih državah po svetu. In ne more predstavljati posega v človekove pravice, ki bi bil v ne sorazmerju z zagotovitvijo varnosti. A takšen ukrep bi pripomogel k učinkovitejšemu izpolnjevanju nalog policije. Mene prav nič ne bi motilo, če bi policijsko vozilo, ki bi vozilo za menoj, preverilo podatke o mojem vozilu in o meni kot vozniku. Hočem reči, da gre za določene pomanjkljivosti v zakonodaji, ki ne omogočajo vedno učinkovitega pregona. Pri tem je treba tehtati med učinkovito izvedbo kazenskega postopka in na drugi strani med posegom v zasebnost človeka.
Kje je v pravosodju zaščita »najmanjšega« človeka? Tistega, ki ga nekdo z gospodarskimi kaznivimi dejanji oškoduje. Kje so ljudje, ki so za to krivi?
Zgodi se, da so delavci tisti, ki so pravzaprav dvojno oškodovani. V času delovnega razmerja, ko delodajalec krši osnov-	n e
delavske pravice, in drugič,	ko gre
družba na primer v stečaj. Pri	tem de-
lavci predstavljajo stransko škodo, če neko podjetje zaide v krizo zaradi težkih gospodarskih razmer na trgu. Ti primeri so javnosti dobro znani, saj mediji o njih dnevno poročate. Tako je splošno znano tudi, koliko storilcev teh kaznivih dejanj je dosegla roka pravice, torej obsodilna sodba in morebitno prestajanje zaporne kazni. Čeprav so njihova podjetja kot po tekočem traku propadala in so posledično številni delavci izgubili službe ter sredstva za osnovno preživljanje.
Malo. So ti storilci vedno korak pred preiskovalci? Ali le dobro poznajo pravo in luknje v zakonodaji?
Pri tovrstnih kaznivih dejanj se je treba zavedati, da gre praviloma za izkušene ljudi, ki vodstveno delo v večjih gospodarskih sistemih opravljajo že vrsto let in »v drobovje« poznajo zakonodajo s tega področja in predvsem delovanje podjetij, ki jih vodijo. Pri tem je še dodatno treba upoštevati, da se pred storitvijo kaznivega dejanja praviloma tudi dobro pripravijo na morebitno odkritje in kazenskopravno obravnavo. Pridobivajo na primer razna pravna mnenja, ki so seveda napisana v njihovo korist. Do takšnih spoznanj sem prišel tudi sam, predvsem pri opravljanju dela na specializiranem državnem tožilstvu.
Ampak ali to nakazuje na naklep? Pripravijo se na izvajanje kaznivega dejanja?
S tem dokazujejo ravno nasprotno. Z namenom, da jim ne bo mogoče dokazati naklepa, ker so pridobili mnenje ugledne ga pravnega strokovnjaka o določeni zadevi.
So postali pravi mojstri? Jim to omogočajo slaba zakonodaja in premile kazni?
Ne bi rekel, da so osumljenci ali kasneje obdolženci mojstri, ampak gre bolj za sistemsko težavo, pri čemer sistem takšnega »mojstrstva« ne bi smel dopuščati. Bolj kot višina kazni bi imela splošno preventivni učinek na potencialne storilce hitra in učinkovita izvedba kazenskega postopka.
V društvu Svetovalnica za migrante in sindikatu Skei opažajo težnjo zavrženja kazenskih ovadb na osnovi tega, da ni naklepa v primerih kršitev pravic delavcev. Nekdo ne plačuje prispevkov za svoje delavce, zato so ti oškodovani,
Edvard Ermenc. Če mu bo uspelo postati vodja Okrožnega državnega tožilstva v Kopru, bo tudi
eden najmlajših vodij okrožnega tožilstva v Sloveniji.
INTERVJU
27
svičnost, ne samo zakonska!«
vendar pravice ne dosežejo, ker delodajalec ni kaznivega dejanja storil z naklepom, ampak zaradi gospodarske krize.
Naklep je zelo težko dokazati ravno zato, ker je bilo poslovanje družb in večjih gospodarskih sistemov v krizi oteženo zaradi zaostritve gospodarskih razmer na trgu. Torej je delodajalcu treba jasno dokazati, da je naklepno kršil pravice delavcev, da ni izplačeval plač, regresa ali plačal prispevkov za delavce. Če je neko podjetje imelo ostale dolgove, je resnično velika težava pri dokazovanju tega naklepa. A ima vsak primer ima svoje značilnosti, zato je takšne stvari težko posploševati.
Na kaj še lahko to nakazuje? Da v Sloveniji še vedno ni dovolj usposobljenih preiskovalcev gospodarske kriminalitete? Glede na to, da jih vsi prehitevajo po levi. Smo v Sloveniji prepozno začeli ustanavljati vse specializirane oddelke policije, tožilstva, sodišč?
Po bitki je pametno biti general. Ali smo pravočasno začeli ustanavljati te specializirane oddelke? Verjetno bi jih bilo smiselno ustanoviti že veliko prej. Ampak mislim, da so ljudje, ki to preiskujejo, dovolj usposobljeni. Morate vedeti, da gre za ogromno znanja na različnih področjih. Od gospodarstva, gospodarskih družb, njihovega poslovanja do računovodstva. Čeprav imajo ljudje upravičeno takšen občutek in se to ne bi smelo dogajati. Tožilci se nedvomno trudimo, da bi se to spremenilo v pravo in bolj pravično smer. Zaenkrat pa znani odmevni primeri s področja gospodarske kriminalitete, z redkimi izjemami, vaše ugotovitve o splošnem občutku ljudi potrjujejo. Se pa ne strinjam s tem, da v Sloveniji ni usposobljenih preiskovalcev. Marsikdo potem reče, da imajo storilci hudih gospodarskih kaznivih dejanj pač dobre odvetnike. Koliko korakov so ti pred tožilci? So dobri ali so samo drzni? Tožilci se pogosto izmakne-
pri obravnavi oziroma končnem epilogu med t. i. elitnimi storilci in »navadnimi« ljudmi, pri čemer se v postopkih prevečkrat spotikamo ob postopkovne prepreke in razlage zakonskih določil, ki z vsebino nimajo nobene zveze. Lahko bi rekel, da velikokrat forma prevlada nad vsebino. To državljani povsem razumljivo težko sprejmejo in se s tem tudi sam ne strinjam. Sicer pa moram reči, da se tožilci ves čas trudimo dobro, zakonito in pošteno delati, kar se bo slej ko prej odrazilo tudi pri izboljšanju splošnega ugleda tožilstva in posledično pravosodja.
Na ugled obeh pogosto vpliva sojenje v razumnem roku. Vem, da ne morete komentirati dela sodišč. Ali pač. Nenazadnje ste ključni člen v sodnih postopkih. Nam do sojenj v razumnem roku še veliko manjka?
Sodišča se trudijo, da bi dosegla čim krajši čas kazenskih obravnav. K temu z raznimi ukrepi pripomoremo tudi državni tožilci, kot na primer z zavrženjem zadev z bagatelni-mi kaznivimi dejanji, uporabo alternativnih oblik reševanja zadev, zato sodišča s temi zadevami niso obremenjena tako, kot je bilo to v preteklosti. Pa tudi s sklepanjem sporazumov o priznanju krivde, ki znatno zmanjšajo dotok kazenskih zadev, v katerih je treba izvajati dolgotrajne obravnave, na sodišče. Razlogov za dolgotrajnost teh obravnav je več, pri čemer se iz praktičnih primerov vidi, da gre največkrat za razloge, ki so izven delovanja sodišč in so bodisi sistemskega značaja bodisi postopkov ni mogoče končati v razumnem roku iz drugih razlogov.
Kolikšen del krivde nosi tudi tožilstvo, če gre za sojenje v nerazumnem roku ali celo za zastaranje neke zadeve?
Zastaranje zadev je najslabši izid kazenskega postopka. Krivdo za to lahko nosijo vsi udeleženci tako predkazenskega kot kazenskega postopka, če brez opravičljivega razloga zadev ne rešujejo v razumnih rokih, v kar smo vključeni tudi tožilci. Ampak primerov zastaranja za kazniva dejanja, ki so bila storjena po spremenjeni zakonodaji v letu 2008, ko so se spremenile tudi določbe o zastaranju, je malo.
Sodišča se rada pohvalijo, da so rešila stare primere in da je manj zaostankov. Tožilci ste tisti, ki primere rešite z doseganjem spo-
1 »V vsej svoji tožilski karieri ni nihče nikoli & poskušal vplivati name, pri čemer imam 9 v mislih tako politiko, obdolžence,
zagovornike, druge morebitne interesne skupine in tudi nadrejene ljudi v tožilski organizaciji. Mogoče tega tudi ni bilo zato, ker pritiski pri meni nedvomno ne bi naleteli na plodna tla.«
te z izjavami, da o določenih sodnih postopkih ne morete govoriti. Je takšen ukaz z vrha ali taktika?
Odvetniki obdolžencev so toliko pred tožilci in toliko drzni ali predrzni, kolikor jim sistem dopušča. Seveda je njihova pravica, da branijo storilce, pri čemer določeni v javnosti res nastopajo zelo drzno, kot ste se izrazili. Njihove izjave ne bi smele vplivati na odločitve sodišč, ker ta presojajo na podlagi dokazov v nekem postopku. A so tudi sodniki samo ljudje in verjetno te izjave tudi minimalno vplivajo nanje. Menim, da bi se morali tudi tožilci večkrat odzvati v javnosti, seveda pa nas funkcija, ki jo opravljamo, in tožilska etika zavezujeta k skrajni korektnosti pri podajanju kakršnihkoli izjav. Če je to tožilska taktika, potem po mojem mnenju ni pravilna, nedvomno pa ne gre za ukaz z vrha tožilstva.
Je ugled tožilca ali tožilstva slab ali dober?
Po mojem mnenju ugled pravosodja, torej tudi tožilstva, v javnosti ni najboljši, saj naši državljani povsem upravičeno vidijo razlike
»Državni tožilec mora biti dobro strokovno podkovan in mora imeti dober občutek za življenjske situacije, ki se odražajo v okoliščinah, iz katerih bi lahko izhajala kazniva dejanja.
Govorim o občutku za naravno pravičnost, ne samo za zakonsko določeno. Seveda moramo kot tožilci imeti pravo mero >trmoglavosti< oziroma vztrajanja pri kazenskem pregonu na eni strani in na drugi strani ustrezen občutek za trenutke, ko s kazenskopravnega vidika zadeve ni več mogoče peljati naprej. Moramo biti pokončni in s trdno hrbtenico ter nedojemljivi za kakršnekoli pritiske.«
razumov o priznanju krivde obtoženih ali z alternativnimi oblikami pregona oziroma kaznovanja. Logično je, da sodišča »rešijo« te primere hitreje, če tožilec sklene sporazum z obtoženim. Je to, da vam na ta način sodišča »poberejo slavo«, pošteno?
Za nas tožilce ni pomembno, kdo »pobere slavo«. Ključno je, da se zadeve rešujejo hitro, ažurno, zakonito in pravično, k čemur nedvomno v veliki meri prispeva delovanje tožilstva, kot ste ga sami omenili in o čemer sva govorila prej. Gre za sklepanje sporazumov o priznanju krivde.
Ti sporazumi so novodobna sodna zgodba zase.
Sporazumi o priznanju krivde in priznanja, ki jih obdolženci podajo na predobrav-navnih narokih, so nedvomno koristen inštitut, ki pripomore k učinkovitejšemu delu pravosodja. Na celjskem tožilstvu sklenemo statistično nadpovprečno število sporazumov o priznanju krivde, kar ne pomeni, da na drugih tožilstvih na tem področju delajo slabše, saj so lahko okoliščine, ki vplivajo na število sklenjenih sporazumov o priznanju krivde, tudi povsem objektivne narave.
Je to res uspeh? Gospodarstvenik, ki stori kaznivo dejanje in prizna krivdo, je obsojen na hitro, pri čemer se izogne medijskemu pompu. Nekdo ubije človeka in prizna krivdo, vendar dobi nižjo kazen kljub okrutnem kaznivem dejanju. Nekdo povzroča škodo z vlomi, s tatvinami in vedno znova lahko prizna krivdo ter dobi nižjo kazen. Je to priznanje krivde le obliž na rano zaradi prevelikih zaostankov ali se pravosodje na eni strani in obtoženci na drugi strani kaj iz tega naučijo?
To, kar omenjate, so povsem razumljivi pomisleki pri uporabi tega inštituta, vendar je to zakonodajalec ocenil kot ustrezno, tožilci, zagovorniki in končno sodišče, ki takšno priznanje krivde bodisi potrdi bodisi zavrne, pa to s pridom uporabljamo. Kot rečeno, to znatno pripomore k skrajšanju kazenskih postopkov in je trend v svetu, da storilci dobijo nižjo kazen, kot bi si jo sicer zaslužili. Je pa to vprašanje bolj filozofske narave, ki ga lahko postavimo tudi v kazenskem postopku, v katerem ne pride do priznanja krivde. Torej, ali je pravilno in pravično, da storilec, ki na primer nekomu vzame življenje, dobi nekaj let zapora, čeprav je storil kaznivo dejanje s hudimi nepopravljivimi posledicami? To vprašanje se pogosto zastavi.
Kakšen je dolgoročni učinek tega?
Učinki so skrajšanje časa kazenskih postopkov in odprava sodnih zaostankov na eni strani in na drugi blažja kaznovalna politika, saj so predlagane in izrečene kazni v primerih priznanja krivde nižje kot v primeru sojenja na glavnih obravnavah.
Bi vse to, o čemer sva se pogovarjala, lahko izboljšale morebitne novosti na področju dela tožilstev, in sicer da bi lah-
ko bil tožilec prisoten tudi na zaslišanju osumljencev kaznivih dejanj v predkazen-skem postopku? Zdaj tožilci samo usmerjate kriminalistično preiskavo.
Predlogi sprememb kazenske zakonodaje gredo res v to smer, da bi tožilec opravljal preiskavo v predkazenskem postopku, kjer zdaj zbira obvestila in podatke policija. Novosti nakazujejo, da bi lahko tožilec opravljal preiskavo in se potem odločil, ali bo zoper osumljenega vložil obtožni akt ali ne. Spremembe, da bi bil tožilec prisoten pri zaslišanju, pomenijo, da bi potem to lahko uporabili kot dokaz v kazenskem postopku na sodišču. Sedanji način dela, ko policija zbira obvestila, je usmeritev za odločitev tožilca, ne morejo pa ta zbrana obvestila in podatki biti dokaz v kazenskem postopku.
Torej bi spremembe za tožilce prinesle še več dela ali bi ga olajšale?
Nedvomno bi pomenile dodatno delo. Toda z vidika kakovosti bi tožilcu omogočile učinkovito izvajanje pooblastil. Tožilstvo je le en udeleženec, ki sodeluje pri obravnavi storilcev kaznivih dejanj. Zato ni nujno, da je uspeh tožilstva - če mu sploh lahko tako rečemo, pri čemer to ni vedno v odnosu z izrečenimi obsodilnimi sodbami - vedno v rokah samo tožilcev. A s tem nočem reči, da tožilci ne prevzemamo odgovornosti za svoje delo, pri katerem seveda lahko pride do napak kot pri vsakem drugem delu, ampak je ugled tožilstva odvisen tako od sistemskih rešitev kot delovanja drugih organov, ki sodelujejo v kazenskih postopkih.
Ampak tožilec je tisti, ki se odloči, ali je dovolj dokazov za obtožni akt, obtožnico. Minister za pravosodje Klemenčič je dejal, da je še vedno previsok odstotek zavrženih ovadb, vendar preiskavo usmerja tožilec. Ali je na primer tožilec komu dolžan pojasniti v smislu nadzora, zakaj je neko ovadbo zavrgel? Novela zakona o kazenskem postopku naj bi predvidela ravno nadzor nad vzroki za zavrženje ovadb. Ali je takšen nadzor po vašem mnenju pomemben?
Že sedanja zakonska ureditev ureja nadzor nad zavrženji kazenskih ovadb na več ravneh. Tožilec je namreč dolžan oškodovanca poučiti, da lahko prevzame kazenski pregon, če se ne strinja z odločitvijo tožilca. Po drugi strani imamo tožilci redne in izredne strokovne nadzore, ki jih izvaja Vrhovno državno tožilstvo. Nadzor nad delom državnih tožilcev je seveda pomemben, vendar menim, da obstoječa ureditev to področje zadostno ureja.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Sodelavci opisujejo Ermenca kot zelo kolegialnega in vestnega pri delu. Odvetniki, ki ga imajo na nasprotni strani v sodnih dvoranah, ga poznajo tudi kot neizprosnega tožilca.
28
PORTRET
Sodeloval v elitnem ultimativnem gasilskem izzivu
31-letni prostovoljni gasilec Jaka Kopitar se je »terminatorsko« izkazal med najboljšimi gasilci na svetu
Konec oktobra se je iz Amerike vrnil član Prostovoljnega gasilskega društva Ljubečna Jaka Kopitar. Več dni je bil v Alabami, kjer se je udeležil elitnega gasilskega tekmovanja Firefighter combat challenge, ultima-tivne tekme v gasilstvu, ki glede na izziv, ki ga morajo gasilci opraviti, upravičeno nosi tudi slogan Najtežji dve minuti v športu. V teh dveh minutah morajo namreč tekmovalci opraviti vajo, ki je sestavljena iz elementov najtežjih gasilskih posredovanj, s katerimi se srečujejo tudi na terenu. Kopitar je bil med 650 gasilci iz vsega sveta na 108. mestu in edini na tem tekmovanju s Celjskega.
Za to znamenito gasilsko tekmovanje je značilno, da gasilec tekmuje s popolno operativno gasilsko opremo. Kaj to pomeni? »Terminatorski« izziv. »Oprema je težka petindvajset kilogramov in je sestavljena iz zaščitne obleke in dihalnega aparata,« razlaga Kopitar.
In potem sledi opis tekme. »Gasilec mora najprej teči po stopnišču v tretje nadstropje, kar predstavlja približno dvanajst metrov višine, in poleg opreme, ki jo ima na sebi, nositi še dvajset kilogramov zvite cevi. Ko pride do vrha, odloži cev in po vrvi potegne dvajsetkilo-gramsko utež, nakar steče po stopnicah navzdol. Na poligonu nato s težkim kladivom udarja po železni kladi, ki jo ima med nogama in jo mora premakniti za meter. To je namreč simulacija nasilnega vstopa v primeru nesreče. Med ovirami še teče dvajset metrov, vzame polno cev z vodo, jo vleče nazaj dvajset metrov skozi vratca in z vodo zbije tarčo. Nato spusti cev in zagrabi osemdeset kilogramov težko lutko ter jo vleče trideset metrov do cilja. Tekmovalcu pri tem ne
»Je pa to pozitivna izkušnja, saj lahko izmenjaš mnenje z ostalimi gasilci iz drugih držav in vidiš, kako je z gasibtvompri njih,« dodaja Kopitar. »VAmeriki namreč ni prostovoljnega gasilstva. So samo poklicni gasilci. In marsikateremu Američanu ni bilo jasno, kako je mogoče, da daš svoj prosti čas za to, da rešuješ življenja in da to ni poklic. Torej da to počneš ob svojem rednem delu.«
31-letni Jaka Kopitar je prostovoljni gasilec že enaindvajset let, od osemnajstega leta je aktiven tudi kot operativec. Je gasilski častnik, nekaj časa je bil namestnik poveljnika PGD Ljubečna, zdaj je tajnik društva.
Kopitar med tekmovanjem. Takšno gasilsko svetovno prvenstvo je enkrat letno v Ameriki, konec avgusta podobno tekmo organizirajo tudi v Sloveniji, ponavadi na Gorenjskem. Kopitar se v Sloveniji skoraj vedno uvrsti med najboljše tri v tekmovanju, enako tudi na tekmovanjih po Evropi.
sme zmanjkati zraka v tlačni posodi,« razloži.
Če se vam zdi preveč, naj dodamo, da je to eno najbolj zahtevnih tekmovanj na svetu, na katerem tisti brez dobre fizične kondicije nimajo kaj iskati.
Vadil vsak dan
Kopitar je za to tekmovanje vadil več mesecev. Dvakrat na teden v Radovljici, kjer je postavljen podoben stolp, kot je bil na tekmova-lišču, je treniral vsak drug dan. Nato tudi doma, tudi s tekom z več kot dvajsetkilo-gramsko opremo na sebi in z vadbami reševanja v težkih okoliščinah. Njegova družina ga je pri tem izredno podpirala, čeprav ga je to stalo kar veliko časa, ki ga je prebil zdoma. Kopitar je v popolni fizični kondiciji, a prizna, da je bil po dveh tekmovalnih minutah popolnoma zbit: »Značilno je, da si popolnoma izčrpan, in to tako, da si še rokavic ne moreš sneti z rok. Zato je v cilju ves čas posebna ekipa, ki bdi nad
tekmovalci. Pričakoval sem sicer nekoliko višjo uvrstitev, želel sem, da bi bil vsaj med prvimi stotimi.«
Glede na to, da je dvemi-nutna tekma sestavljena zelo natančno glede na resnična posredovanja gasilcev, je hkrati dokaz, da se navadni smrtniki sploh ne zavedamo, kaj pomeni biti gasilec in z več kot petindvajsetkilogram-sko opremo biti v primeru požara hiter ter pri tem reševati življenja v težkih okoliščinah.
Zato je njegov dosežek pravzaprav izjemno dober, saj je Kopitar dobesedno del najboljše gasilske tekmovalne ekipe na svetu. Naslednje leto se namerava udeležiti še štirih evropskih tovrstnih tekem. »Potem bom videl, kako bo z uvrstitvijo na elitno tekmovanje v Ameriki,« še doda. Absolutno držimo pesti in upamo, da bo tudi država enkrat spoznala, kakšne prostovoljne gasilce ima. In da se z njimi upravičeno lahko pohvali.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: osebni arhiv JK
Sloviti stolp, ki je izmučil tudi najboljše. Svetovnega prvenstva v najbolj elitnem gasilskem tekmovanju se je v Alabami udeležilo 650 gasilcev iz celega sveta, med katerimi so bili prostovoljni gasilci samo iz Slovenije, iz ostalih držav so bili tekmovalci zaposleni kot profesionalni gasilci.
Drugače pa je Kopitar spoznal, da slovensko gasilstvo ne zaostaja veliko za tujim. »Američani imajo sicer boljšo opremo in vozila. A je treba vedeti, da so tam podjetja, ki jim priskrbijo opremo tudi za testiranje, pri nas pa finančna sredstva za prostovoljne gasilce omejuje država. Tudi način gasilskih posredovanj v tujini je nekoliko drugačen od našega. Na splošno so ameriška gasilska vozila večja, saj so večje tudi ceste, hidrantno omrežje je po mestih zelo dobro razvejano, kar pri nas še ni povsod.«
Pod rdečim križem
V Celju sta sedež in uradna cerkev slovenskega priorata viteškega reda sv. Jurija - V nedeljo je bil slovesen sprejem novincev
Bilo je na jutro zadnje nedelje, na do takrat najhladnejši dan letošnje jeseni. V knežjem mestu se je iz stavbe Celjskega doma vila procesija s praporom, ki se je končala v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Prešernovi ulici. V cerkvi, ki je bila zgrajena v 13. stoletju. Na belem praporu nevsakdanje procesije je upodobljen rdeč križ, ki označuje starodavno viteško bratovščino sv. Jurija.
V Marijini cerkvi je bila maša za člane, sorodnike in prijatelje tega viteškega reda, ki ima od lani svoj slovenski sedež v Celju. Prostore ima v Celjskem domu. Gre za enega od suverenih viteških redov, ki deluje neprekinjeno vse od srednjega veka do danes. Kot red označuje samega sebe, nadaljuje svoje prvotno poslanstvo, to je povzdigovanje katoliške vere in cesarske hiše. Vsak november je slovesen sprejem novincev reda, to je tretjerednikov. Ta je bil v nedeljo v Marijini cerkvi v Celju, ki je bila viteškemu redu sv. Jurija iz Karantanije uradno dodeljena.
Od tretjega do prvega reda
»Prvi red so vitezi, drugi red so dame in tretji red tre-tjeredniki,« je pojasnil predstojnik slovenskega priorata Silvester Likar, ki je vodil tudi nedeljsko procesijo skozi središče knežjega mesta. Med nedeljsko mašo je bilo sprejetih v tretji red sedem kandidatov, med njimi tudi dva s Celjske-Med kratkim sprejemnim obredom pred koncem maše je prejel vsak kandidat blagoslovljeni viteški orden sv. Jurija, redovno značko in listino o imenova-Med
sedmimi kandidati za tretje-rednike so bili tako moški kot ženska in tako mladi kot starejši. »Med tretjerednike sprejemamo osebe, ki bi lahko v doglednem času postale vitezi oziroma dame. Takšne, ki bodo znale ši-
riti naše viteško poslanstvo,« je povedal njihov prior Likar. Prvi kandidati so bili med tretjerednike sprejeti leta 2013. To so bili trije dijaki vipavske škofijske gimnazije. Letošnje število novih tretjerednikov je rekordno. Tretjeredniki plačujejo redu članarino.
»Prisegamo na vrednote, kot so vera, upanje, ljubezen, dobrodelnost, zvestoba in poštenost. Prav tako na pogum, etičnost, spoštovanje in zve-
stobo družini ter domovini,« je na vprašanje o vrednotah, na katere red prisega, našteval prior Likar.
Sprejem novega tretjerednika
Novi tretjeredniki viteškega reda sv. Jurija, ki so bili sprejeti v nedeljo v uradni cerkvi reda v Celju.
Do slovenskega priorata
»Red ima svoj sedež v Nemčiji, s svojimi subpriorati pa zaokroža redovno ozemeljsko poslanstvo nekdanje habsburške monarhije,« je bilo zapisano na vabilu na sprejem novih tretjerednikov viteškega reda sv. Jurija iz Karantanije. »Red je branil deželo pred vpadi Turkov, poglabljal domovinsko zavest in blažil stiske tistih, ki so potrebovali pomoč. Zvesti tem vrednotam smo slovenski vitezi in dame še danes,« se predstavlja viteški red sv. Jurija.
Ta red je bil ustanovljen leta 1469 v Lateranski baziliki v Rimu in to v sodelovanju med avstrijskim cesarjem Friderikom III. In papežem Pavlom II. Umeščen je bil prvi veliki mojster reda, ki je dobil svoj uradni sedež v Milštatu na Koroškem. Na ozemlju nekdanje Karantanije. Med velikimi mojstri viteškega reda sv. Jurija je bil tudi zadnji avstro-ogrski cesar, danes že blaženi Karel IV., ki je ob razpadu velesile red izročil »svojim ljubim narodom«. »Prve konkretne korake, da je prišel karantanski viteški red tudi na Slovensko, smo storili v letu 2013,« se red predstavlja na družbenih omrežjih. »To je bilo s pomočjo Združenja slovensko-liechtensteinskega prijateljstva, v okviru katerega deluje viteški red sv. Jurija kot redovni viteški priorat in interesna skupina domoljubov in rojalistov,« je še zapisano. Red sv. Jurija sebe označuje kot edini red slovenskega naroda, ki ima svoj izvor na slovenskem narodnostnem ozemlju. »Zavzemamo se za socialno vzdržen in etičen model družbe, za družbo vrednot, ki spoštuje krščanski etos. Takšno, ki tako na lokalni kot na evropski ravni omogoča razvoj kulture in gospodarstva,« je zapisano med poslanstvom reda.
Nova samostojna slovenska viteška provinca je dejavna na različnih področjih. Med drugim se njena delegacija udeležuje praznovanj diplomatskih predstavništev držav, s katerimi je red povezan. Tako se je na primer v Ljubljani udeležila diplomatskih sprejemov ob državnih praznikih Francije in
Predstojnik slovenske province viteškega reda sv. Jurija je Silvester Likar.
ZDA, kamor je bila povabljena. Prejšnji mesec je bila tudi na sprejemu ob državnem prazniku Turčije, zanimivo pa je, da so bili v srednjem veku vitezi sv. Jurija in takratni Turki hudi sovražniki. Letos poleti
se je slovenska delegacija ob državnem prazniku kneževine Liechtenstein udeležila proslave in sprejema pri družini vladarja kneza Hansa Adama II.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
30
PORTRET

»Pri tovrstnem plezanju moraš biti izjemno potrpežljiv. Če padeš že pri začetnih potezah, moraš na ponoven poskus
počakati, da se dobro osušiš. Vselej pa je treba začeti znova.
Tudi ko si že zelo visoko, te napaka in padec peljeta povsem na začetek. Na srečo nisem doživel nobenega nevarnega padca, nisem se poškodoval, uspel sem ohraniti mirno glavo in sem ostal osredotočen. S trezno glavo sem uspel priti do konca
- .... —.
Do zdaj še nihče tej smeri ni dal ocene. Velja za eno najtežjih na svetu. Jernej Kruder pravi, da je tudi sicer smeri in plezalce med seboj težko primerjati in da so ocene sicer številke, ki nakazujejo težavnost, ki pa je zelo relativna. Če bi moral številčno opremiti smer, Kruder pravi, da bi ji brez težav pripisal 9b. (Foto: Kerstien Helbach)
»Kot bi stal na vrhu sveta«
Jernej Kruder je kot drugi Zemljan preplezal slovito »kraljevo linijo« naravnega skalnatega loka Es Pontas
Po mesecu bivanja, plezanja in garanja na čudoviti Majorki se je še ne šestindvajsetletni Celjan za vedno z velikimi črkami vpisal v zgodovino športnega plezanja nad vodo. Uspel mu je izjemen podvig in v devetintridesetem poskusu je po desetih letih uspel preplezati smer Es Pontas, ki jo je leta 2006 kot prvi preplezal ameriški športni plezalec Chris Sharma.
»Na ta podvig se posebej ni-
Zaljubljen v plezanje, predvsem v naravni skali
»Že kot otrok sem bil opica in sem plezal, kjer se je to dalo.
Po drevju, ograjah, skratka povsod. Pri šestih letih sem se prvič srečal s plezanjem. Čeprav si takrat še nisem predstavljal, da bom prav to v življenju
počel, mi je bilo všeč. Bil sem precej nadarjen in užival sem v tej »igri«. Ko so nas vaditelji prvič peljali plezat v skalo, sem se v ta šport zaljubil,« se spo-
sem pripravljal. Po prihodu v Španijo niti nisem prav dobro vedel, kaj naj pričakujem. Vedel pa sem, da sem dobro pripravljen, da mi dinamični gibi, kot so značilni za plezanje takšnih smeri, ležijo. Vedel sem, da sem sposoben preplezati smer. Se pa s končnim rezultatom nisem želel obremenjevati. Preprosto sem užival. In uspelo mi je,« z nasmehom na obrazu in s sijočimi očmi, iz katerih sije ponos, pove Jernej Kruder. Tudi zaradi tega, ker je skrb glede dosežka pustil doma in je lahko svoje misli usmeril le k temu, kar najbolje zna, mu je uspel izjemen podvig, prizna.
Projekta se je celjski športni plezalec, ki blesti predvsem v balvanskem načinu plezanja, lotil z nemškim kolegom Ja-nom Hojerjem. Sprva je sicer nameraval v Španijo potovati s sestro Julijo, a ker je bila povabljena v reprezentanco za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu in se je v celoti posvetila tekmi, je moral načrt tik pred odhodom nekoliko spremeniti. »Zelo bi si želel, da bi lahko to dosegel skupaj z Julijo. A sva se tudi z Janom zelo dobro ujela. Preizkušala sva veliko stvari, se drug od drugega učila in in se dopolnjevala ter iskala najprimernejšo pot k vrhu,« pripoveduje Jernej in pove, da imata z Nemcem precej drugačen pristop k plezanju. »Jaz sem precej manj tekmovalen. Tekmujem predvsem sam s seboj in s steno. O tem projektu nisem razmišljal kot o tekmi in prav to mi je pomagalo do vrha. Jan se je z rezultatom precej bolj obremenjeval in bi rekel, da mu glava ni pustila do vrha.«
V devetintridesetem poskusu do vrha
»Čeprav števila poskusov ponavadi nihče ne beleži, sem se tokrat odločil drugače,« pove. Na za mnoge sanjskem sredozemskem otoku je preživel pet tednov, od tega je bil, kot pravi, šestnajst dni v skali. Pri plezanju nad vodo, kot bi v slovenskem prevodu lahko imenovali to plezalno disciplino, je namreč športnik odvisen tudi od vremenskih razmer. »Skala ne sme biti mokra, valovi pa ne previsoki. To sta zagotovo najpomembnejša vidika.« Jernej je v skali skupno »preživel« 16 dni, kar je bilo dovolj, da najprej sebi in potem vsemu svetu pokaže in dokaže, da zmore. »V prvih treh tednih sem smer in skalo spoznal do te mere, da sem bil povsem prepričan, da sem sposoben in dovolj nor, da pridem na vrh.«
Na srečo se pri vseh poskusih, skokih oziroma padcih v morje ni poškodoval. Gre namreč za plezanje brez vrvi, vrh smeri pa je dvaindvajset metrov nad gladino morja. »Najtežji deli se končajo na približno petnajstih metrih. Nato je do vrha precej lahko. Seveda moraš ostati zbran, da ne pride do napake. Kajti pri tovrstnem plezanju moraš zaradi manjše napake vso smer splezati znova,« pravi.
Prvega novembra letos ni Jernej naredil nobene napake. In ko je prišel na vrh, je najprej pomislil: »Konec je!« »Uspelo mi je nekaj res velikega, težko bom kaj takšnega ponovil, čeprav imam v načrtu še kar nekaj izzivov,« pravi in ob tem nekoliko žalostno ugotavlja, da je le peščica v domovini prepoznala njegov uspeh.
»Marsikdo bi ob tem, kar počnem, rekel,
da sem norec. Sam pa menim, da sem se v življenju že toliko naučil, da sem sposoben določiti mejo, prepoznati nevarnost in kdaj odstopiti tudi pred koncem. Sem previden norec,« pravi Jernej
»Srečo imam, da živim v Celju. Že kot otrok sem imel izjemno plezališče Kotečnik nad Libojami dobesedno na dlani. Tam sem preplezal že vse. Lahko bi rekel, da sem te smeri prerasel, zato tudi za trening iščem nove izzive.«
»Najraje plezam v hladnem vremenu. Lani sem v Golobovih pečinah projektiral balvan in sem najbolje plezal pri -10 stopinjah Celzija.«
Pri plezanju nad vodo plezalci uporabljajo najosnovnejšo opremo: kopalke, plezalke in magnezij. In veliko mero poguma ter fizične moči.
minja začetkov. Kot pove, je precej svojeglav tekmovalec, ki ima raje kot športna tekmovanja prosto plezanje v naravi in odkrivanje lastnih meja. Kljub temu se dobro znajde tudi na umetnih stenah. Najvidnejše rezultate v svetovnem pokalu je dosegel v balvanskem plezanju, čeprav občasno nastopi tudi na tekmah hitrostnega ali težavnostnega plezanja.
Čeprav se v naravni steni počuti bolj domače, je že v preteklosti pokazal, da mu tudi umetne stene in tekmovanja niso povsem tuja. Leta 2014 je na svetovnem prvenstvu v balvanskem plezanju v Münchnu osvojil drugo mesto, kar je prva slovenska kolajna na svetovnih prvenstvih v tej zvrsti športnega plezanja.
Do nedavnega pravi, je zanj obstajalo zgolj plezanje. Pred letom pa je našel nov konjiček - motokros. Čeprav je na motorju že našel kar nekaj športnih izzivov pravi, da bo ostal zvest svoji prvi športni ljubezni, plezanju.
S prijatelji odkriva nove smeri
Ker naravnih balvanskih smeri v okolici Celja ni ravno v izobilju, se je Jernej s prijatelji lotil odkrivanja novih. Pred desetimi leti so fantje veliko časa prebili v Golobovih pečinah pri Laškem, nekaj let kasneje so veliko plezali v Robanovem kotu v Logarski dolini, ki je tudi sicer znana po ledeni-ških balvanih. Pred leti so se usmerili še na Pohorje, ki zanje zaradi drugačne geološke sestave predstavlja nov izziv. »Tu prevladuje granit, večina Slovenije pa je iz apnenca.«
Sestra zaveznica in prijateljica
Jernej je v plezalni šport potegnil vse tri svoje sestre. Ena je s plezanjem hitro opravila, mlajši dve pa sta mu sledili. Najmlajša Julija tudi uspešno tekmuje v dresu s slovenskim grbom in se je pred dnevi vrnila z mladinskega svetovnega prvenstva na Kitajskem, kjer sicer vidnejših rezultatov ni dosegla. Se je pa dveh zmag veselila njena reprezentančna kolegica, mlada Korošica Janja Garnbret, za katero tudi Jernej pravi, da je pravi plezalni čudež.
Jernej o sestri govori z izbranimi besedami, tudi Julija izjemno ceni brata in njegove uspehe. Kar nekoliko hudo ji je bilo, ker je ob zadnjem podvigu ni bilo zraven. »Žal mi je, da nisem bila zraven, ko je opravil s smerjo, saj bi ga verjetno zasula z objemi, tako pa bo to še sledilo. To je zgodovinski uspeh za Jerneja, plezanje, Slovenijo in svet. Veliko ljudi takšnega vzpona najbrž ne razume, jaz bi to primerjala s kakšnim atletskim svetovnim rekordom, ki se zgodi vsakih deset let,« pravi Julija, ki z bratom že načrtuje nekaj plezalnih podvigov. Še prej pa se bo udeležila domače tekme za svetovni pokal v Kranju in državnega prvenstva. LEA KOMERIČKI, foto: GrupA
REPORTAŽA
31
Dvodnevni festival plavalne mladosti
Sobotna skupna zmagovalka Anemari Košak - Slovo Gašperja Freceta
Celjski bazen Golovec, zgrajen leta 1981 in prenovljen pred šestimi leti, v vsaki sezoni gosti več množičnih prireditev, največ plavalcev pa se zbere na velikonočnem mitingu in na tekmi Pokal mesta Celje. Slednja je bila v soboto in nedeljo že 31. po vrsti.
V dveh dneh je nastopilo kar 560 plavalcev iz 22 slovenskih in štirih hrvaških klubov.
Prisrčna energija
Zahtevno logistiko organizatorji odlično obvladajo. Zaradi številnih nastopov je treba tekmovalce zbrati v nasprotnem kotu dvorane in jih potem usmerjati (po osem) proti štartu skozi dve kontrolni točki - oba dneva od 9. do 19. ure. Na tribuni sta dve tretjini namenjeni tekmovalcem, preostali prostor zasedajo starši, ostali sorodniki,
Predsednik Neptuna Mitja Ručigaj
spremljevalci, radovedneži ... Gneča je nepopisna, prostega kotička preprosto ni. Vsi so nagneteni in opazujejo, če se je njihov otrok pravočasno preoblekel, ustrezno ogrel, uspešno skočil v vodo, preplaval razdaljo vsaj tako hitro,
kot si je želel. Navijanje je le pozitivno, krikov, ki bi bili namenjeni sodnikom, seveda ni. Trenerji obvladajo svoj posel; vsakega varovanca pohvalijo, da je dosegel osebni rekord.
Oglušujoče med tekmo štafet
Barve Neptuna so predstavljali plavalci vseh štirih ekip pod vodstvom trenerjev Martina Karlina, Franca Božička, Roberta Kekca in Mateja Čretnika. Neptunov-ci so osvojil kar 50 medalj, 19 zlatih. Anemari Košak je zmagala v štirih disciplinah in je bila skupna zmagovalka sobotnega dela v seštevku treh rezultatov. Gašper Frece je za zaključek plavalne poti z osebnim rekordom zmagal na 50 metrov prosto. »Pri nas je vselej takšno vzdušje. Res je, da imamo manjši objekt. Višek je bil na tekmi štafet
8x50 metrov. Naša se je s petega mesta prebila na drugo. Bilo je nepopisno. Mnogim je lahko žal, ker tega niso videli,« je začel prizadevni predsednik PK Neptun Mitja Ručigaj. Bil je zelo zadovoljen z dosežki. Od mlajših je pohvalil Izabe-lo Pakiž Rumpf, Sebastjana Juga, Lauro Knez, Gašperja Pevca, Stašo Jezovšek Špiljar, Maksa Jereba ... Večina plavalcev ob koncu srednješolskega izobraževanja in pred selitvijo na študij konča kariero. »Naša Anemari Košak še vztraja. Je študentka drugega letnika fakultete za šport. Dve, tri sezone se spogleduje z uvrstitvijo na večje mednarodno tekmovanje. S trenerjem sta na dobri poti, v zadnjem letu je prisoten izreden napredek in zato kmalu pričakujemo tako želeno izpolnitev norme,« je optimističen Ručigaj, ki upa, da si bo Frece premislil.
PK Neptun:
Anemari Košak (1. na 50, 100, 200 prosto, 50 hrbtno), Hana Firšt (2. na 50, 100 prsno, 100 mešano), Zala Bornšek (1. na 50 prosto, 2. na 100, 200 prosto, 100 mešano), Taja Gerčer (1. na 200 delfin, 2. na 100, 200 hrbtno), Katja Petrič (3. na 100 prosto), Saška Podpečan (2. na 50, 100 delfin, 3. na 200 prosto), Aja Emma Wesenschegg (2. na 100, 200 prosto), Nuša Brodej (3. na 200 prosto, 50 delfin), Rok Drgajner (3. na 100 prosto), Jan Gerčer (1. na 50 delfin, 3. na 100 delfin), Gašper Frece (1. 50 prosto), Iza Vodenik (1. na 50 delfin, 100 delfin, 100 mešano, 3. 50 prsno), Luka Cvikl (1. 100 delfin, 3. 100 mešano, 50 delfin), Maks Jereb (3. na 50 prosto), Sebastjan Jug (2 zlati medalji, 1 srebrna, 1 bronasta), Izabela Pakiž Rumpf (3 zlate), Gašper Pevec (1 zlata, 2 bronasti), Staša Jezovšek Spiljar (1 srebrna, 1 bronasta), Laura Knez (1 zlata, 1 bronasta).
Društvo vodnih športov Posejdon
Andrej Resnik (2 zlati, 3 srebrne), Nika Josipovič Kolar (2 zlati, 1 srebrna).
PK Velenje:
Jaša Gradišek (3 zlate, 1 srebrna), Miha Sušec (1 zlata, 3 srebrne), Matija Pohorec (1 zlata, 3 srebrne), Jure Frankovič (1 zlata, 2 srebrni) ...
Nasvidenje 1. aprila
Višek zimske sezone bo januarja, ko bodo državna prvenstva za vse starostne kategorije. Toda odličja niso v ospredju, Neptun zagotavlja množičnost. »Toda smo na robu svojih zmogljivosti. Trenerji >čarajo< iz dneva v dan ob omejenih prostorskih zmožnostih. Plavalci so zelo prizadevni. Nikogar nočemo
odsloviti. Vsi, ki želijo, lahko trenirajo,« pravi Ručigaj. Hkrati se nadeja, da bo velika količina zagotovila tudi kakovost: »Imamo kopico tekmovalcev mlajših kategorij v slovenskem vrhu in zato uspehi v naslednjih letih ne bi smeli izostati.« Velikonočni miting bo 1. aprila.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Mame, očetje, trenerji in ostali iz večine slovenskih klubov ...
32
KULINARIKA
EVINA ✓ i KUH'NA J
ft ^
L
Morski sadež v mesecu, ki ima v imenu črko r
Gratinirane klapavice
>Najslajši« del
Pri »najslajšem« delu se zavedajte, da sta besedi napisani z največjo možno mero sarkazma. Najprej je namreč potrebno očistiti školjke. Vse. Vsako posebej. Lepo počasi. In natančno. Školjke čistimo v hladni neslani vodi, pri čemer poskušamo odstraniti, kar se odstraniti da. Pozabimo na idejo, da bodo ostale le lesketajoče se črne lupine. Že če nam uspe odstraniti vse travnate izrastke, smo na konju. Izrastke odstranimo s potegom ob odprtini školjke. Z nožem si lahko pomagamo pri odstranjevanju na školjko pritrjenih živalic.
Med čiščenjem je nujno treba odstraniti pokvarjene školjke. To so ponavadi tiste, ki so odprte. Najbolj spretni kuharji bi najbrž
»Če nič ne smrdi, tudi dišalo ne bo nič!
Tako mi je vsaj svoj čas govoril stari oče, ko sem se zgražala nad aromami, ki so jih bile sposobne proizvesti kokoši na sosedovi farmi. Pri pripravi školjk velja podobno. Za odličen rezultat je treba malo potrpeti. V mislih imejmo le, da jih bomo sami jedli, sosedje (še posebej, če živimo v bloku) pa bodo lahko uživali le v »avri«, ki
Namig: uporabimo dovolj velik lonec, pri čemer školjke večkrat premešamo. Če školjke ne dobijo dovolj toplote, se ne odprejo, kar še ne pomeni, da so pokvarjene.
jo bo naslednjih nekaj ur oddajalo vaše stanovanje. Na olivnem olju sem prepražila česen, zlatorumenemu dodala očiščene klapavice, vse skupaj zalila z belim vinom (približno deciliter sem ga dala v hrano in ostalo v kozarec ob jedi) in dodala nasekljan peteršilj. Posodo sem pokrila. Pustila sem, da se jed kuha, dokler se školjke niso odprle.
tudi med odprtimi znali presoditi, ali je katera še užitna, a ponavadi velja pravilo: odprta ali počena školjka je pokvarjena.
»Najslajši« del 2
Če je čiščenje školjk muka, je njihovo odpiranje še večja, vendar slednjo spremlja še vročina. Vsako kuhano (odprto) školjko
je namreč treba do konca odpreti in lupini ločiti. Tekočine, v kateri so se školjke kuhale, ne zavržemo.
Namig: če kuhamo za več ljudi, lahko poleg svežih klapavic kupimo tudi samo njihovo meso brez lupin. Slednje je cenejše, saj školjke plačamo po teži, pri čemer zaprte vsebujejo veliko vode. Drugo polovico lupine, ki sem jo tokrat zavrgla, lahko takrat izkoristimo za meso školjk, če smo jih kupili posebej.
Tik pred ciljem
Moja kuh'na
Za tokratno kulinarično poustvarjanje morskih užitkov sem kupila kilogram klapavic, česen, peteršilj, sir in pelate. Potrebovala sem tudi olivno olje in baziliko. Morala, zares morala bi kupiti tudi drobtine. Kaj se zgodi, če človek nanje pozabi, lahko preberete v nadaljevanju. Ah ... če se zgodi najboljšim, kako se ne bi meni!
Za vas ne vem, a tako kot marca ne pomislim na pečen kostanj in mošt, tako novembra ponavadi ne razmišljam o školjkah. Povezujem jih z dolgimi dnevi, visokimi temperaturami in vročim soncem. Čeprav vem, da školjke v naravi skrbijo za čiščenje morja, nikoli nisem pomislila, da je prav poleti to najbolj umazano.
Če so nam starši nekoč »grozili«, da v mesecih, katerih ime vsebuje črko r, ne smemo sedeti na hladnem betonu, saj bomo dobili »volka v zadnjico«, bi nam lahko povedali tudi, da v mesecih brez r ne smemo jesti školjk. No, če bi se mi takrat to zdelo pomembno, je vsekakor stvar druge razprave, a res je, da sem do pred kratkim školjke jedla le poleti - takrat se mi je to pač zdelo najbolj primerno Nisem ravno mislila na to, da je takrat v morju največ alg in bakterij zaradi cvetenja, školjke pa imajo takrat največ dela, da to vodo prečistijo - in so zato takrat najbolj neprimerne V_J za uživanje. Mikroorganizmi lahko namreč ob cve-^ tenju izločaj o strupene snovi, ki jih školjke s filtriranj em kopičijo v svojem telesu. Nekoč jih v teh mesecih niso prodajali, danes pa z natančnim analizami morske vode odločajo, ali so školjke preveč umazane za prodajo in uživanje, zato jih v tem primeru na trgovskih policah ne najdemo.
Odločitev je torej padla ... to jesen je v tretjem mesecu s črko r nastopil čas za pripravo klapavic.
Priprava omake
Medtem ko so se školjke kuhale in dišečim svečkam ter eteričnim oljem, ki jih imam v stanovanju, dokazovale, da narava vedno zmaga, sem v drugi posodi prepražila čebulo in jo zlatorumeno prelila s pa radižnikovo omako oziroma s pelati. Dodala sem še nasekljano baziliko in pustila kuhati na majhnem ognju. Medtem so se klapavice že skuhale, se odprle in pokazale v vsej svoji lepoti.
Omaka pri koncu
V paradižnikovo omako sem prilila nekaj tekočine, v kateri so se kuhale klapavice. Prav zato je pomembno, da vedno kupimo sveže zaprte klapavice in ne le mesa klapavic, saj školjke v lupini med kuhanjem izpustijo sok, ki je potreben za dobro omako. A omaka s tem ni končana. Nikakor ne pozabite dodati nekaj drobtin in je tako zgostiti. Sicer brez drobtin jed ni nič manj okusna, čeprav je preveč tekoča.
Omako sem zlila v pekač. Lupine s školjkami sem razporedila po pekaču. Če imamo mesa školjk več, kot je lupin, ga razporedimo prosto po površini.
Čez školjke sem izdatno naribala sir, sama sem uporabila ementalerja. Po siru sem porazdelila še tržaško omako in pekla na približno 190 stopinjah približno 15 minut. Jed je pripravljena, ko je sir na površini školjk hrustljavo zapečen.
Tržaška omaka
Tržaška omaka je
pripravljena v dveh minutah, vedno pa jo lahko postrežemo tudi z ribami.
Na drobno sem narezala peteršilj in mu dodala na drobno nasekljan česen. V manjši posodici sem segrela olivno olje in ga prelila čez peteršilj in česen.
Namig: olje je dovolj vroče, če zacvrči, ko mu dodamo košček sesekljanega česna.

Kot sem zapisala zgoraj, sem pozabila na drobtine. To sicer na okus ni ključno vplivalo, moji mami, ki je bila tokrat poskusni zajček, je bila omaka brez drobtin celo okusnejša kot z drobtinami (jedi nisem pripravljala prvič, pri čemer je to, da sem pozabila na drobtine, še bolj žalostno). Vsekakor je redkejša omaka nekoliko bolj nadležna za postrežbo. Jed je cenovno ugodna, za kilogram školjk sem odštela manj kot tri evre. Najdražje je olivno olje, vendar ga potrebujemo le malo.
Namig: školjkam lahko dodamo kozice ali škampe. Vse, kar moramo storiti, je, da jih skupaj s školjkami skuhamo. Okus je fantastičen, vendar je cena neprimerljivo višja.
Priprava: če ne ocenim čiščenja školjk, je priprava hitra in preprosta Okus: morska pravljica
Pripravo školjk bi opisala z »ekstremi«. Med kuhanjem se nam od smradu rahlo obrača želodček, a ko je jed pečena, nam v želodčku zakruli. Čiščenje in ločevanje školjk sta sitni opravili, medtem ko priprava jedi ni zahtevna in dobro popestri klasičen tedenski jedilnik.
REPORTAŽA
33
Po mnenju komisije je najboljšo vezenino izdelala Darinka Vidmar (druga z desne) iz skupine vezilj Zlata nitka iz Italije. Druga najboljša je bila vezenina Jožice Guštin (na sredini) iz skupine Spominčice Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, za tretje najboljšo vezenino pa je bila razglašena vezenina Marje Jalen (druga z leve) iz Farnega kulturnega društva Koroška Bela. Nagrade in priznanja sta najboljšim podelila podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol (prvi levo) in predsednik komisije Bojan Knific. (Foto: MOV)
Naj ima vezenina spet prestižno vrednost
4. mednarodni festival vezenja v Velenju
Mestna občina Velenje je z univerzo za tretje življenjsko obdobje pretekli konec tedna v Rdeči dvorani organizirala 4. mednarodni festival vezenja, na katerem je sodelovalo 195 razstavljavk iz Slovenije, s Hrvaške, iz Srbije in Italije.
Vezenje je ročna spretnost, ki so jo v srednjem veku obvladale samostanske vezilje. V tistem času so obstajali posebni veziljski cehi, kjer so se združevali ljudje, ki so se poklicno ukvarjali s to dejavnostjo in so vezli predvsem na oblačilih cerkvenih dostojanstvenikov in vladarjev. V tistem času so vezle tudi plemkinje. V renesansi in baroku se je spretnost širila med meščansko prebivalstvo, v 19. stoletju tudi med kmečko. »Vezenina je vedno imela prestižno vrednost, imeti oblačilo z vezenjem je pomenilo imeti nekaj boljšega kot ostali. Vezena oblačila so nosili vedno tisti z boljšim statusom in ob posebnih priložnostih,« je povedal etnolog dr. Bojan Knific, predsednik strokovne komisije, ki je na festivalu ocenila približno 150 izdelkov.
Letošnjo temo so predstavljale Praznične vezenine za martinovo. »Najprej smo ocenjevali, kako se martinovo izraža v izdelkih. Ocenjevali smo tudi, koliko vezenja je v posameznem izdelku in kako je vezenina kakovostna. A smo pogrešali izvirne izdelke. Bilo je namreč veliko prtov, a člani komisije smo si želeli, da bi bile vezenine vključene še v katere druge izdelke, ki jih
ljudje uporabljamo pri oblačenju ali hišnem okrasju,« je povedal Bojan Knific. Vezenine bi lahko po njegovem mnenju pogosteje uporabili na oblačilih. »Oblačila sledijo svetovnim modnim smernicam, a slovenske vezilje lahko oplemenitijo izdelke oziroma skupaj s šiviljami in krojači kreirajo izdelke, ki bi imeli pridih slovenske dediščine. Na Kitajskem namreč ne morejo zašiti vezenin s slovensko dediščino. Verjamem, da bi lahko vezenine vključili v protokolarna oblačila in izdelke.«
Vezenine za okras doma
Vezilje, ki smo jih srečali na velenjskem festivalu, so bile v glavnem starejše gospe, ki jim je mar za kulturno dediščino in ki za vsako ročno vezenino porabijo ure in ure. »Najraje vezem po kosilu, vsak dan po dve uri, in to kar kakšen mesec, da nastane en prt. Zaenkrat imam vse te izdelke doma, včasih jih tudi komu podarim. Vesela sem, ko pogledam svoje zavese, ki sem jih popolnoma sama naredila, ali prt na mizi, ki poživi kuhinjo,« je povedala gospa Milena. »Rada tudi vezem v družbi, ko se zberemo članice našega upokojenskega društva.« Dekleta so se včasih učila te spretnosti v
1
šoli ali od svojih babic in mater. Če je to ustvarjalno delo pred desetletji nekako zamrlo, se zdi, da slovenska kulturna dediščina dobiva svoj pomen tudi v šolah. »Po šolah imamo različne delavnice in vedno več je mladenk in tudi fantov, ki se potrudijo in naredijo lep izdelek. Imam občutek, da se v samostojni Sloveniji spodbuja in razvija čut za narodno pripadnost,« je povedala predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje Marija Vrtačnik. Na univerzi že dvajset let deluje krožek slovenske ljudske vezenine.
Ustvarjalne žene rudarjev
Šaleško mesto ima namreč zelo močno tradicijo vezenja. »Čeprav so največkrat vezle bogatašinje, so v naši dolini vezle žene rudarjev. Ko so čakale može, da so se vrnili iz premogovnika, so vezle in opremljale svoja stanovanja. In to tako lepo, da so si poslovneži, ki so hodili v Velenje, šli ogledat njihova stanovanja. Zašile so vse od zaves, posteljnine do oblačil,« je dodala Vrtačnikova. Festival je namenjen veziljam, da se spoznajo, si izmenjajo vzorce in ideje, ter obiskovalcem, da prepoznajo vrednost slovenske dediščine.
»Upam, da bomo lahko podobno kot včasih spet trdili, da tisti, ki dajo nekaj nase in na svojo preteklost, nosijo edinstvene izdelke. Pomembno je večje zavedanje, da imamo na Slovenskem dovolj podlage, na kateri lahko gradimo svojo prepoznavnost,« je zaključil Knific.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
34
ZA ZDRAVJE
Antibiotiki pomagajo, a tudi škodujejo
Na kaj morate biti pozorni, če vam zdravnik predpiše ta zdravila?
I
Antibiotiki so zdravila, ki jih bolniki dobijo samo na recept in ne brez razloga. Z njimi zdravniki zdravijo bakterijske okužbe. Pri okužbah, ki nastanejo zaradi virusov, so namreč antibiotiki popolnoma neučinkoviti. To je srž težave, ki nastane zaradi neosveščenosti ljudi. Antibiotiki so kljub svoji učinkovitosti v boju z bakterijami izredno nevarni, če jih človek ne uživa pravilno ali če jih celo uporablja za samozdravljenje. Slednje se pojavi predvsem takrat, kadar doma »ostane« kakšna antibiotična tableta
»za rezervo«.
!te

ш ■
Ш
■I
Ш
Kar osemdeset odstotkov vseh okužb nosne votline, ušes, žrela in pljuč povzročajo virusi in ne bakterije. Torej tem bolnikom antibiotiki ne pomagajo. Farmacevti v lekarnah dnevno poslušajo posameznike, ki se hudujejo, da so »prehlajeni in bolni, a jim zdravnik ni predpisal antibiotika«. Čisto prav je, da jim ga ni. Če bi ga, bi lahko celo prišlo do zapletov. Bolnik sam namreč nikoli ne more prepoznati, kaj je okužbo povzročilo. Šele na podlagi zdravniškega pregleda in laboratorijskih preiskav lahko zdravstvena stroka presodi, ali je na primer pljučnica ali okužba dihalne poti nastala zaradi bakterij ali virusov.
»Največja težava je, da nekdo antibiotike, ki mu ostanejo, ponudi svojim znancem ali svojcem, če so bolni. To je zelo nevarno. Ta zdravila imajo stranske učinke in povzročajo tveganje za nastanek alergij,« pravi Bojan Madjar, mag. farmacije in nacionalni koordinator farmacevtskega projekta Vprašajte o svojem zdravilu pri Lekarniški zbornici Slovenije. Zato mnogi zdravniki, že preden predpišejo antibiotike bolniku, vprašajo, če je morda alergičen na katera zdravila. Ne samo da ni vsak antibiotik primeren za vsako bolezen, prav tako ni primeren za vsakega bolnika, saj so nekateri ljudje na določene antibiotike alergični. SIMONA ŠOLINIČ
4
Muhaste bakterije
Bakterije so izredno muhaste. Sčasoma postanejo odporne proti antibiotikom in to postaja ena največjih zdravstvenih težav današnjega časa. »Gre za popolnoma naravno značilnost. Bakterije se prilagodijo na okolje, saj samo tako lahko preživijo. Bolj so izpostavljene antibiotikom, bolj se proti njim borijo. Zato je tudi mogoče pričakovati, da antibiotiki, ki so učinkoviti zdaj, v prihodnosti ne bodo več. Ker bodo bakterije nanje postale popolnoma odporne,« pravi Bojan Madjar, mag. farmacije. Zato je čas zdravljenja z antibiotiki tako zelo pomemben. Mnogi namreč, ko simptomi okužbe izginejo in se počutijo bolje ter nimajo več vročine, antibiotike prenehajo jemati, kljub temu da so zdravnikova navodila drugačna. S tem vse škodljive bakterije niso uničene in obstaja možnost, da bo okužba ponovno izbruhila, trajala dlje časa in s tem povzročila, da bodo bakterije postale na antibiotik samo še hitreje odporne.
»Antibiotiki vplivajo tako na škodljive kot na koristne bakterije Zato 1' i nekateri bolniki ob jemanju teh zdravil občutijo bolečine v predelu trebuha ali dobijo diarejo. V tem primeru svetujem uživanje probiotikov, ki takšne stranske učinke preprečijo ali jih ublažijo. Če težave ne izginejo, naj se bolnik posvetuje z zdravnikom.«
NASVET
TEDNIKOVEGA
ZDRAVNIKA
Antibiotikov, če so morda ostali od zadnjega zdravljenja bakterijske okužbe, nikoli ne uporabljajte za povečanje odpornosti, kajti lahko se zgodi, da boste dosegli ravno
nasprotni učinek. ^----
^---
Uživati jih morate samo pod nadzorom zdravnika in ob doslednem upoštevanju predpisanega načina jemanja zdravil.
4__-
<-----
Neuporabljene antibiotike je treba po končani terapiji, če zdravnik ne predpiše, da je treba zaužiti v določenem časovnem okviru vseh tablet, odložiti med odpadna zdravila. Nikakor ne spadajo v straniščno školjko ali med običajne gospodinjske odpadke.
Neučinkovitost antibiotikov lahko povzročajo tudi nekatera živila, na primer mlečni izdelki ali hrana, ki vsebuje veliko kalcija, železa in cinka.
d"** -
Ker lahko imajo različne bolezni podobne simptome, jih zdravniki zdravijo na različne načine. Zato uporaba antibiotika brez predhodnega pregleda pri zdravniku nikakor ni priporočljiva.
m"—	-
Kronični bolniki, pozor! Če jemljete zdravila zaradi drugih bolezni in zdravnik morda tega ne ve, ga morate na to opozoriti. Možni so namreč neželeni vplivi antibiotikov na druga zdravila. Ali pa zaradi druge terapije ta zdravila ne bodo učinkovita.
»Uh, pozabil sem!«
Pri teh močnih zdravilih je treba upoštevati tudi čas uživanja. Ponavadi ljudje antibiotike uživajo na šest, osem ali dvanajst ur. Kaj če nekdo pozabi zaužiti predpisan antibiotik tako kot mu je določil zdravnik, in se na to spomni šele dve uri ali več od trenutka, ko bi ga moral zaužiti? Takšen časovni razpon ne pomeni katastrofe in bolnik lahko zaužije antibiotik tudi takrat. Nikoli pa ne sme, če pozabi zaužiti eno tableto, vzeti naenkrat dveh odmerkov. S tem namreč poveča možnost pojava stranskih učinkov.
ф
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
J ll
THERMANA
Laško
O STEOP ATS KA-K1RO PRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin An drey
DR. OSTEOPATIJE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1N1N.ANDREJ@GMA1L.COM
November je posvečen zdravju moških
Koronarni klub Celje in Društvo za srce Slovenije zato organizirata predavanje o tej tematiki. Predaval bo priznan slovenski urolog, prim. mag. Jurij Bizjak. Predavanje bo v četrtek ob 16. uri v predavalnici Koronarnega kluba Celje v Gregorčičevi ulici 6.
MLADI ZA MLADE
35
»S srcem pri obeh stvareh«
Kako gresta z roko v roki vrhunski šport in strojništvo?
V letošnjem šolskem letu imamo v strojni šoli v zaključnih letnikih programa strojni tehnik vrhunske športnike, ki so hkrati tudi izjemno uspešni dijaki. Kako jim uspeva, smo zaslišali košarkarja Domna Omladiča, teniškega igralca Maksa Meha in plezalca Nejca Dvorška.
Kdo si in kaj počneš?
Maks: Sem Maks Meh, tenis igram že od petega leta. Za ta šport me je navdušil oče, ki je tudi sam dosegel nekaj solidnih uspehov. Kot osnovnošolec sem poleg tenisa igral še košarko, ampak sem se kot srednješolec odločil, da se bom tenisu resneje posvetil.
Koliko treniraš, koliko časa ostane za šolo? Kako te pri tem razumejo učitelji? Kakšno vlogo imajo starši?
Maks: Počasi je s trdimi treningi prihajal tudi dober uspeh. V kategoriji do šestnajst let sem se po lestvici TZS dvignil do devetega mesta, v kategoriji do osemnajst let pa sem zasedel tretje mesto. Letošnja sezona je bila zame najuspešnejša (osvojil sem dve odprti prvenstvi v Sloveniji posamezno in eno v dvojicah). V članski kategoriji je moj letošnji najboljši uspeh med posamezniki drugo mesto. Šola ni bila nikoli ovira. Brez staršev seveda ne bi zmogel.
Ali meniš, da je šola prijazna do dijaka-športnika?
Maks: Z vsemi učitelji se razumem in so mi ogromno pomagali, saj sem veliko manjkal; ocene sem lahko pridobil kasneje ali celo prej. Ravnatelj mi je omogočil tudi dopolnilni pouk pri predmetih, ki jih nisem dobro razumel. Zato mi je ta šola zelo všeč, učitelji so zelo razumevajoči do učencev športnikov, čeprav nimamo posebnega športnega oddelka.
Piše: POLONCA GLOJEK
Kdo si in kaj počneš?
Domen: Sem športnik in prihajam iz Žalca. Aktivno igram košarko pri KD Hopsi Polzela, s katerim tekmujemo v ligi Nova KBM in 1. slovenski mladinski košarkarski ligi. Bil sem član pionirske in kadetske reprezentance Slovenije. Za največji uspeh si štejem osvojitev tretjega mesta med kadeti v Sloveniji s KK Elektra, kjer sem bil izbran v najboljšo peterko prvenstva.
Koliko treniraš, koliko časa ostane za šolo? Kako te pri tem razumejo učitelji? Kakšno vlogo imajo starši?
Domen: Šolo in šport mi uspeva usklajevati z veliko načrtovanja, želje in odrekanja. Veliko je prilagajanja iz dneva v dan, saj se mi urnik vsakodnevno spreminja. Treniram vsak dan popoldne, dan pred tekmo tudi zjutraj. Brez pomoči družine bi bilo seveda vse drugače. V veliko oporo so mi tudi v šoli.
Ali meniš, da je šola prijazna do dijaka-športnika?
Domen: Strojna šola v Velenju je pripravljena prisluhniti vsakemu dijaku, ki se resno ukvarja z izvenšolskimi dejavnostmi. Oporo nudi ne le športnikom, ampak tudi kulturnikom in mladim raziskovalcem.
Kako gresta skupaj šport in strojništvo? Kaj bo prevladalo?
Domen: Strojništvo se da povezati s športom, če si s srcem pri obeh stvareh hkrati. V prihodnosti še ne vem, s čim si bom služil kruh, vendar se trudim na obeh področjih, da bom imel več možnosti, ko bo prišlo do odločitve, da bo čim lažja.
Kdo si in kaj počneš?
Nejc: Sem Nejc Dvoršak. Treniram športno plezanje in sodelujem z mladinsko reprezentanco športnega plezanja. Živim v Velenju, kjer sem tudi začel svojo plezalno kariero pred šestimi leti. Plezanje res ni najpopularnejši šport, ampak adrenalin in neprestano premagovanje novih težav v steni sta me prevzela.
Koliko treniraš, koliko časa ostane za šolo? Kako te pri tem razumejo učitelji? Kakšno vlogo imajo starši?
Nejc: Na teden imam pet treningov po dve do tri ure. Večinoma so takoj po šoli, včasih grem na trening v Ljubljano oziroma Maribor. Po treningu naredim vse za šolo, zato preostanka časa ni veliko. Seveda večino stvari za šolo najraje naredim med tednom, da lahko grem konec tedna plezat v naravo. Tudi učitelji v šoli sprejemajo moj šport in mi pomagajo, če je treba. Brez staršev, njihove moralne in finančne podpore ne bi šlo.
Ali meniš, da je šola prijazna do dijaka-športnika?
Nejc: Poleg statusa športnika mi v šoli nudijo veliko ugodnosti, imamo razumevajoče učitelje, ki vedo, kako sem zaposlen, zato mi z veseljem pomagajo.
Kako gresta skupaj šport in strojništvo? Kaj bo prevladalo?
Nejc: Marsikateri šport ne bi obstajal brez strojništva. Že pri plezanju imamo različne vrste varovalnih pripomočkov (delo strojnikov), ki nam omogočajo plezanje v vedno težjih smereh. V prihodnosti bi rad ostal v strojništvu in se čim bolj izobrazil. Še naprej bom treniral plezanje, kolikor se bo le dalo, in predajal izkušnje mlajšim.
Recept za diamantnega maturanta
V šolskem letu 2015/16 smo imeli v strojni šoli v Velenju diamantnega maturanta Dejana Sevčnikarja, kar pomeni, da je dosegel vse možne točke na poklicni maturi. Prosili smo ga, da nam zaupa recept, kako to postati. Mogoče bo pomagal še komu.
Recept:
»Za glavno sestavino sem namesto testa uporabil kar svoje možgane. Najprej so jih gnetli in izoblikovali člani moje družine in okolje, v katerem živim. Poleg let dozorevanja sem potreboval še štirikrat deset mesecev vzhajanja v Šolskem centru Velenje. Kot vsak profesionalni kuhar sem tudi sam poskrbel za pomočnike (osemnajst članov strojniške klape, s katerimi je bilo vse lažje) in osnovni pribor za peko (nahrbtnik z zvezki in s knjigami). Name-
3		u
ŠOLSKI CENTER VELENJE ШШСЗ IMWß 1		
Ф STROJNA ŠOLA		Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki in mentorica Strojne šole Velenje.
sto kuhalnice, s katero kuharji gnetejo testo, pa sem dobil odlično razredničarko, ki so ji pomagali tudi ostali profesorji in ravnatelj. Preden sem vse skupaj postavil v pečico, sem dodal še nekaj začimb: ščepec čokolade Oreo za več pozitivne energije, merico druženja z lokoviškimi gasilci za spro-
stitev, lonček samozavesti in predvsem misel, ki me je vodila: >Če zmorejo drugi, zmorem tudi jaz.<
Vse to sem postavil v pečico mature (spomladi je bilo kar vroče) in po petih testih dobil končen rezultat: specialiteta diamantni maturant.«
DEJAN SEVČNIKAR
36
MARTINOVO
V Šmartnem ob Paki mednarodno obarvano martinovanje
Z martinovanjem so bili obarvani kar trije dnevi v Šmartnem ob Paki. Letos je bilo celotno dogajanje še posebej zanimivo, saj se ga bodo udeležili tudi gostje iz pobratenih občin. Občina Šmartno ob Paki namreč sodeluje v evropskem projektu Medkulturnost družbe za večjo civilno participacijo, ki je sofinanciran iz programa Evropa za državljane.
Šmartno je konec tedna gostilo približno 150 občanov iz pobratenih občin Vrnjačka Banja iz Srbije, Breznički Hum s Hrvaške in Weissenstein iz Avstrije, ki so se predstavile tudi s kulturnim programom. V soboto so v zgodnjih jutranjih urah pohodniki krenili na pohod po mejah občine. V soboto dopoldne so slikarji ustvarjali na Martinovi likovni koloniji v Gavcah in na Velikem Vrhu. Istočasno je bila v mladinskem centru konferenca Mladina in mi, na kateri sta predavala evropski poslanec Igor Šoltes in strokovnjakinja za EU-projekte Jelka Babič. Glavni del dneva je predstavljala kulturno-etnološka prireditev Martinova sobota in po njej veselica. V nedeljo so z odprtjem razstave nastalih na likovni koloniji in zaključno okroglo mizo evropskega projekta zaključili tridnevno slavje.
BGO, foto: GrupA
V Martinovi vasi so v popoldanskem delu programa predstavili stare običaje, za katere so poskrbele vaške skupnosti iz
občine. občine.
Predstavila se je folklorna skupina iz pobratene občine iz Srbije.
TM
Šmarje je že enajstič pozdravilo vino
П
Na prireditvi je sodelovala tudi Dada Kladenik.
Druženje je začela jutranja maša z blagoslovom vina. Na ploščadi pred kulturnim domom so lokalni vinogradniki in vinarji razstavili mlada lokalna vina. Letos so se jim pridružili še zeliščarji in si-rarji. Društvo kmetic Ajda je poskrbelo za sveže pečen domač kruh, medtem ko so kislo juho tudi letos pripravili šolski kuharji šmarske šole. Zbrane sta nagovorila župan Stanko Šket in vinska kraljica Sara Stadler, za zabavni program pa so poskrbeli Pihalna godba Šmarje pri Jelšah, Oktet Zibika, Folklorna skupina Sv. Štefan in ansambel Eurokvintet. EP, foto: TD Šmarje pri Jelšah
Jesenski praz
obilja in hvalež
Martinov konec tedna so zaznamovale številne etnološke in za
Martinov konec tedna je postregel s številnimi prireditvami, ki so počastile mlado vino. Dobri volji in predanim organizatorjem tudi vreme ni moglo do živega. Čeprav je bilo megleno in na trenutke bolj mokro na zunaj kot navznoter, je po naših vinogradniških obronkih te dni sijalo sonce. Ker je martinovo jesenski praznik obilja in praznik hvaležnosti.
Težko bi ocenili, koliko valcev številnih Martinovih vina je steklo po grlih obisko- prireditev po vsej naši regiji v
teh dneh. Po načelu »pij malo, a dobro« zagotovo ne toliko, da bi moralo koga skrbeti. Martinovo v svojem bistvu ni praznik alkohola, ampak jesenski praznik zahvale za dobro letino. Vsaj kar se vina tiče, ga je letos manj kot dru-
Šentjurska vinska kraljica je Tjaša Romih
Na Sv. Heleni v Javorju nad Gorico pri Slivnici so pripravili deveto prireditev Martin na star način. Lanska vinska kraljica Marjeta Kosaber je krono predala Tjaši Romih iz Turnega. Kot je dejala, bo s ponosom predstavljala svoj domači kraj, občino, domače vinogradnike in njihovo izvrstno vino.
Predsednik društva Sv. Helena Franc Žurej, duša in motor prireditve, ki jo sicer že leta pripravljajo številni člani društev in posameznikov iz širše okolice, se je že zdaj z veseljem ozrl v prihodnje leto, ko bodo Martina na Sv. Heleni proslavili še posebej slovesno.
StO, foto: GrupA
MARTINOVO
37
znik
nosti
ibavne prireditve
ga leta, hkrati pa je boljše, kot bi si ob spomladanski pozebi kdorkoli upal misliti. Te dni je bilo najbolj veselo in slavnostno v tradicionalno vinskih krajih in krajih, nad katerimi bdi nebeški patron sv. Martin.
StO
Dobra letina tudi v Zlatem griču
Vinorodni obronki Škalc so tudi letos privabili veliko obiskovalcev, čeprav vreme ni prav posebej poudarjalo zlate barve v naravi. Je pa zato toliko bolj žarela v kozarcih. Tako so vsaj ocenili vinogradniki Dravinjske doline. Pod šotorom pred kletjo, ki je ena najmodernejših v Evropi, so se predstavili različni ponudniki domače hrane, pijače in izdelkov različnih obrti. Poleg kulturno-zabavnega programa so organizatorji poskrbeli tudi za etnopovorko folkoristov in starodobnih koles.	StO, foto: SHERPA
Da bi se mu vino skisalo
Organizatorji martinovanja na Sv. Heleni so vsako leto še posebej ponosni na prijetno vzdušje, ki ga ustvarijo. Kaj je letos nekoga pičilo, da se je namesto s pesmijo in z druženjem zabaval s preluknjavanjem avtomobilskih koles, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Ampak za vsako človeško hudobijo res ne more biti krivo vino ...
Martinovi dnevi so osrednja turistična prireditev na Ponikvi, kjer se je rodil naš najbolj znan Martin - Anton Martin Slomšek. Razstavo je ob sedemdesetletnici delovanja pripravilo lovsko društvo, naravovarstveni temi je bilo posvečeno tudi spremljajoče predavanje. Vse do konca novembra si je na Ponikvi še mogoče ogledati razstavo šentjurskih likovnikov. V soboto zvečer je bil tradicionalen koncert, v nedeljo je sledila slovesna maša.
Blagoslov vina v Laškem
V Laškem so minuli konec tedna pripravili dvajseto Martinovo, tradicionalno prireditev, ki jo pripravijo ob farnem prazniku. Martinova-nje je uvedla petkova dopoldanska maša v nadžupnijski cerkvi sv. Martina v Laškem, zvečer pa je imel v Knjižnici Laško strokovno predavanje
z naslovom Običaji ob martinovem priznan etnolog dr. Damjan Ovsec. V soboto je bil v kulturnem centru v Laškem jubilejni Martinov večer s prikazom blagoslova vina, v nedeljo so obiskovalci lahko že od jutra uživali na Martinovem sejmu, dopoldne je sledila praznična
sveta maša. Martinovo v Laškem so na Aškerčevem trgu sklenili godbeniki, pevci in godci. Dogodek so pripravili Stik, Zveza Možnar - Etno odbor Jureta Krašovca, knjižnica in Občina Laško ter Škofija Celje.
RG
Foto: SHERPA
38
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

www.kamra.si
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Celjski strop - evropska mojstrovina (3)
Naročnik
Po senzacionalnem odkritju leta 1926 in takojšnjem restavriranju ostajajo vprašanja o avtorju, naročniku, času nastanka in vzrokih prekrivanja takšne mojstrovine z mlajšim, preprostim stropom brez odgovorov. Prvo izčrpno raziskavo je leta 1929 objavil France Stele, umetnostni zgodovinar, ki je prepoznal motive in predstavil grafične predloge, po katerih je strop nastal. Podobno kot Stele so tudi Jože Curk, Stanislaw Szymanski, Ivan Stopar, Emilijan Cevc in Daša Pahor poskušali razre-
šiti skrivnosti, ki jih strop še vedno varuje.
Zaradi pava na ograji pritegne pozornost skupina moških na osrednjem polju. Podoba starejšega gospoda z negovano brado in urejeno pričesko kaže očitno podobnost s portretom grofa Janeza Ambroža Thurna-Val-sassine na grafičnem listu z Dunaja. Zaradi tega lahko sklepamo, da je bil prav on naročnik stropa. Glede na to, da je grof umrl leta 1621, bi lahko nastanek stropa umestili v prvo četrtino 17. stoletja.
Se nadaljuje ...
GABRIJELA KOVAČIČ Pokrajinski muzej Celje
Janez Ambrož Thurn-Valsassina, hrani Avstrijska narodna knjižnica. (PMC)
Domnevni portret Janeza Ambroža Thurna-Valsassine, podrobnost osrednje stropne slike Celjskega stropa. (Foto: Gabrijela Kovačič)
ALBUM S CELJSKEGA
Prvi derbi po drugi svetovni vojni
Udeleženci prvega povojnega celjskega mestnega nogometnega derbija med Olimpom in Kladivarjem ter derbija med kapetanoma, bratoma Čoklič, 1960
Igralci NK Kladivar so bili v modrih dresih (temnejši), NK Olimpa pa v rdečih majicah in belih hlačkah. Kapetana teh celjskih mestnih nogometnih klubov sta bila brata Čoklič; Edi je bil kapetan Olimpa in Poldi Kladivarja.
Po tekmi je športni novinar Milan Božič v 47/48 številki (25. 11. 1960) časopisa Celjski tednik, predhodniku Novega tednika, na 6. strani v prispevku z naslovom Zaslužena zmaga Kladivarja zapisal: »Težko pričakovani celjski derbi je za nami in z njim tudi deveto kolo slovenske conske lige. Dvoboj med celjskima članoma slovenske conske lige med Kladivarjem in Olimpom je obetal dosti več, kot pa smo dejansko videli. To so pričakovali tudi številni ljubitelji nogometa, ki so se minulo nedeljo popoldne zbrali kar v rekordnem številu okoli igrišča pod Golovcem. Vendar ne bodimo prezahtevni, osem golov je tudi nekaj in to celo na igrišču, ki bi ga lahko prej primerjali z blatno in hudo razmočeno njivo kot pa s športno areno. Da, osem golov v korist Kladivarja in nedotaknjena Bencikova mreža
pove veliko, če že ne vse. Že po rezultatu se da sklepati, da sta se srečala dva povsem različna nasprotnika, boljše in slabše moštvo. In tako je v resnici tudi bilo. Navzlic težkemu terenu je Kladivar zaigral tako, da bi si od te enajstorice želeli še več takih repriz.
Ok, V moštvu ni bilo slabih mest. Vsi so se zavedali odgo-
vornosti borbe. Na drugi strani pa je šlo tudi za odločitev: Kla-divar ali Olimp. Če rečemo, da so se vsi igralci plavih močno trudili in ves čas delali vsi za dosego enega cilja, s tem ni rečeno, da niso imeli v svoji sredini tudi nekaj takih članov, ki so dali od sebe več. To še posebej velja za Perca, Šego in deloma tudi za Hribernika in
Marinčka. Prav tako sta krilska vrsta in obramba delovali brez napak. Mladi Škedelj je budno pazil na Florjanca. To nalogo je uspešno opravil. Zmaga Kla-divarjevega moštva ni bila niti za hip ogrožena. Kladivar si je to zmago pošteno zaslužil. Nič bi ne bilo čudno niti presenetljivo, če bi bila izražena celo z nekoliko višjim rezultatom,
četudi je že ta katastrofalen za Olimp. In Olimp? Razočaral je. Nič borbenega ni bilo v njem. Vse je bilo tako počasno, zaspano. Namesto da bi pošiljali v »ogenj« vseh pet napadalnih igralcev, so se pred nasprotnikova vrata zaletavali le redki posamezniki. Razumljivo je, da takšne solo akcije niso mogle roditi uspehov, saj jih je lahko Kladivarjeva obramba brez težav odbijala. Težko je bilo gledati Uboviča, ki se je spuščal v večne driblinge, zadrževal žogo in jo končno izgubljal, namesto da bi jo čim prej podal soigralcu. Četudi je
vratar Olimpovega moštva zagrešil nekaj napak, je vendarle več kot zadovoljivo opravil svoje delo. Po devetem kolu se je stanje na lestvici spet spremenilo. Kladivar se je pomaknil na sedmo, Olimp pa zdrknili na osmo mesto.«
Prispeval: Rudi Škedelj (Celje)
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Čepijo z leve: Jože Kokotec, Franc Posinek, Ferenc Bencik, Mirko Krajnc, Ivan Hribernik in Jože Brežnik. Štefan Štor, Korošak, Tone Perc, Franjo Florjanc, Tone Vodeb, Kemal Demirović, Marko Hočevar, Fric Hojnik,
Stojijo z leve: Anton Šega - Puba, Ilija Ubović, Rudi Škedelj, Edi Čoklič, Jože Grum, Aleksander Mirt, Rajko Šildenfeld, Dani Rezar in Poldi Čoklič.
BRALCI POROČEVALCI
39
Celjani so bili zmagovalci tekmovanja ekip za pokal mesta Šoštanj.
Za pokal mesta Šoštanj v bridžu
Ob koncu praznovanj štiridese-tletnice Šaleškega bridge kluba Šoštanj so prizadevni člani 14. in 15. oktobra v Topolšici organizirali dvodnevno 15. odprto mednarodno prvenstvo v bridžu za pokal mesta Šoštanj.
Prvi dan se ga je udeležilo šest ekip, medtem ko je naslednji dan nastopilo trideset parov.
Odločitev o zmagovalcu prvega dne je prinesel zadnji krog tekmovanja, ko je ekipa Celja zanesljivo premagala ekipo Jaki, medtem ko je ekipa domačega kluba ŠBK 1 visoko izgubila proti ekipi Teš 7. Celje je tako osvojilo prvo mesto, ŠBK 1 tretje mesto, medtem ko se je na drugo
mesto uvrstilo presenečenje turnirja, ekipa Tresimir.
Pred začetkom glavnega turnirja je o vzponih in padcih šaleškega kluba spregovoril prvi predsednik kluba Janko Mijoč. Tekmovalci so na 15. odprtem mednarodnem prvenstvu odigrali petnajst krogov. Proti vsakemu nasprotniku so v posameznem krogu tako odigrali po dve igri, v katerih so prikazali bogato teoretično znanje v vseh prvinah tekmovalnega bridža.
Razlike v rezultatih med pari v končni razvrstitvi so bile kljub temu zelo majhne. Naslov zmagovalca sta zasluženo osvojila igralca ŠD Gre-ens'31 Gregor Kit in BK Postojna Aleksander Petrov z osvojenimi 529 MP-točkami. Igralca BK Tivoli Stella Dobrijević in Marjan Zadel sta na končni lestvici samo za 2 MP-točki
zaostala za prvouvrščenim parom. Tretje mesto sta s 509 MP-točkami osvojila igralca BK Žužemberk Barbara Baraga Jaki in Bogdan Rašula.
Takoj za najboljšimi sta se na četrto mesto uvrstila tokrat najboljši igralec Šaleškega bridge kluba Gregor Rus v paru s članom BK Žužemberk Alešem Vavpetičem, na peto mesto pa igralca BK Maribor Ivan Poženel in Milan Ranc, lanska zmagovalca tega turističnega turnirja.
Ob uspešni izvedbi letošnjega tekmovanja se zahvaljujemo vsem, ki so to tekmovanje omogočili - Občina Šoštanj, Mestna občina Velenje in Terme Topolšica - medtem ko so praktične nagrade prispevali Premogovnik Velenje, KS Šoštanj in Kavarna Lucifer.
ZŽ
Knjiga povezuje
Gimnazija Lava že tretje leto sodeluje z najboljšo hrvaško gimnazijo, tj. V. zagrebško gimnazijo. Sodelovanje poteka med profesorji in v letošnjem šolskem letu tudi med dijaki. Tako smo konec oktobra gostili naše sovrstnike iz Zagreba. Najprej smo jim pripravili topel sprejem s pozdravom naše ravnateljice Marije Gubenšek Vezočnik ter dr. Brede Marušič, ki je bila skupaj s Simono Jereb in s profesoricama hrvaščine iz Zagreba organizatorica izmenjave. Seveda pa na sprejemu ni manjkala niti šolska zasedba Eruption, ki se nam je predstavila s pesmima Voda in Frida. Sprejemu je sledila pogostitev, ki smo jo pripravili dijaki.
Osrednji del izmenjave je bil namenjen književnosti. V domiselno zasnovanih delavnicah smo se lahko prepričali, kako nas branje in pogovarjanje o literaturi zbližata ter povežeta. Knjiga, ki smo jo obravnavali, je bil roman Hotel Zagorje hrvaške pisateljice Ivane Simić Bodrožić. Roman je prvoosebna pripoved odraščajočega dekleta iz Vukovarja, ki po padcu mesta v vojni leta 1991 preživlja otroštvo in najstniška leta z mamo in bratom kot izgnanka v Zagrebu ter nato v Zagorju.
Najprej so nam zagrebški dijaki predstavili vojne okoliščine v Vukovarju. Nato nam je nekaj gostov predstavilo odlomke, ki so se jim zdeli najzanimivejši, in mi smo o njih razpravljali ter izmenjevali mnenja. Dotaknili smo se tem, kot so odraščanje in stiska otrok, najstnikov ter odraslih in njihovo doživljanje vojne. Pogovarjali smo se o odnosu do beguncev ter tako prešli tudi na aktualno temo beguncev, ki prihajajo v našo državo, ter na naš odnos do njih. Nazadnje pa smo se razdelili po skupinah in vsaka skupina je dobila enega izmed odlomkov iz knjige. Te smo prebrali v slovenščini in hrvaščini ter potem na list papirja izrazili svoje občutke ob branju določenega odlomka. To je bila za vse zanimiva izkušnja, saj so iz naših čustev nastale nenavadne risbe, ki so dobile smisel šele, ko je posameznik povedal, kakšna čustva so ga navdajala ob risanju.
Vsekakor je bilo literarno druženje z Zagrebčani nepozabna izkušnja, ki je spremenila naš pogled na življenje med vojno ter morda celo na begunce, ki so postali del naše stvarnosti. Sodelovanje s V. gimnazijo iz Zagreba je bilo zelo poučno in zanimivo, zato že komaj čakamo, da jim decembra vrnemo obisk ter še mi njim predstavimo knjigo. Čez mesec se bomo ukvarjali s slovenskim avtorjem Ferijem Lainščkom in s problematiko Romov na Slovenskem. Torej je pred nami zopet aktualna tema sprejemanja drugačnosti.
GAJA HRIBERNIK, GL-2. a
PLANET TUS CELJE
SOB I 19. 11.
40
BRALCI POROČEVALCI
Včerajšnjikiiz DU Gorica pri Slivnici
Podajmo si roke
Mednarodna kulturna prireditev upokojencev, ki jo vsako leto organizira Zveza društev upokojencev Kozjansko, jed bila letos že trinajsto leto zapored. Toliko je stara tud i zveza, ki je nastala iz medobčinske koordinacije upokojencev.
Vsa lista se na tej prireditvi predstavljajo glasbene skupine posameznihdruštev, ves čas pa so gosti tudi člani Tamburaške skupine Zele-njak iz Republike Hrvaške, ki tako dej ejo pečat mednarodnemu sodelovanju. Tudi s Huma na Sotli so se že predstavili in kar nekajkrat
tudi slovensko društvo iz Pliberka.
Iz Obsotelja in Kozjanskega so vsa leta na tej prireditvi, ki od letos nosi ime Podajmo si roke, prisotni tudi Slamjvki s Planine pri Sevnici, Ljudike pevke iz Rogatca in Vaške pevke iz Pristave pri Mestinju. In še nekaj je zelo pomembno -s da je psireditev Podajmo si roke tudi m edgeneracijska. Vsako leto na njej nastopijo tudi mlajši in tako vsi skupaj utrjujejo medsebojne vezi. Kultutna prireditev je vsako leto v drugem kraju. Tako ee približajo upokojencem in
ostalim, ki jim pridejo prisluhnit.
Datum prireditve vedno izberejo v času praznika ob-čine,vkateri gostujejo. Tako je bilo tudi letos, ko so bili v šentjurski občini. Prireditev je bila v Gorici pri Slivnici. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je po nagovoru poskrbel za pravo glasbeno presenečenje, saj je na oder povabil kolege župane iz občin Podčetrtek, Vitanje, Polzela, Štore, Dobje in nekdanjega župana Občine Kozje, da so vsi skupaj zapeli in tako podali roke vsem zbranim.
Na koncu je Mimica Kidrič, predsednica Zveze društev upokojencev Kozjansko podelila zlatoplaketo Tam-buraški skupini Zelenjak za sodelovanje na vseh trinajstih prirediovah. Skupina pa ji le podarila pesrm Ružo crvena. Zbrane je nagovoril tudi SilvoMolgaj, predsednik PZDU Celje.
Nastopili so: Včerajšnjiki, citrarka Iva Čede in aevec Martin Unetič iz Gorice pri Slienici, Vaške pevke iz Pristave priMestinju, Lju dski pevci in godci iz Kostrivni-ce, Tamburaška skupina OŠ Dobje, Šentviških 5 z Gro-belnega, Slamjeki s Planine pri Sevnici, Ljudske pevke iz Rogatca ter duo Po starem in Tamburaška skupina Zelenjak iz Podč etrtka.
MILENKA BLAŽEVIĆ
Koren in veli
e vseh oblik kosti
Takole veliko korenje vseh oblik je zraslo nad Laškim na domačiji Stanka Krajnca, našega zvestega bralca. Očitno je dobro poskrbel za pogoje za njihovo rast in bodo pujski imeli dovolj hrane za zimo.
Foto: SHERPA

novitednik
Silver ine
-Naše gore Štumf—

www.silverline.si
Oporne kompresijske nogavice SILVERLINE
Pesem rodiprijateljstvo
S tem naslovom so Ar-clinski fantje iz Vojnika, ki jih pesmi in prijateljstvo družijo že 32 let, 29. oktobra v Kultur nem domu Voj-nik priredili koncert.
V goste so povabili prijatelje iz različnih krajev Slovenije, in sicet Lučko klapo iz Luč, Tamburaškv skupino KUD Šmartno na Pohosju, Šmar-jetke iz Šmarjeških Toplic,
domačo skupino mladih fantov In spiritu in Trio Francija Zemeta s pevko Milko Pri-stovnik. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je doživelo prijeten
večer ob ljudski pesmi in vi-žah ter humorju, za katerega je poskrbel Gojko Jevšenak. Arclinski fantje pojejo na srečanjih ljudskih pevcev, prosla-voh, občnih zborih, domačih zabavah in obletnicah, »žr-gnanjih«, odprtjih, v domovih starej ših, Pripravijo tudi predstavitev kmečkih opravil,
Arclinski fantje in Trio Francija Zemeta z Milko Pristovnik
radio celje
BRALCI POROČEVALCI
41

Iz Hlebin v Šentjur in Celje
Člani Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik iz Šentjurja že več let gradijo prijateljsvo s podobnim društvom iz Hlebin. V oktobru so Hrvati obiskali Šentjurčane in si skupaj ogledali razstavo.
Iz Hlebin so tokrat prišli člani različnih društev. Poleg likovnikov so se srečanja udeležili še folkloristi, gasilci, lovci, športniki, glas-
beniki in drugi. Z gostitelji so nastopili v oddalji Televizije Celje V nedeljo pod lipo in si ogledali slikarsko razstavo v Mercator centru. To je bil za Šentjurčane poseben konec tevna v znamenju Podravine s Hrvaške. Veliko se je dogajalo in kot so zaključili,bodo čezmejno sodelovanje s čopiči ali brez krepili tudi v peihodnje.	StO
združeno s zetjom. Sodelujejo z različnimi društvi v kraju zn drugje. Z veseljem se pridružijo tedidobeodelnim prireCi-tvam. Delujejo kot kvartet, ki ga sestavljajo Franci Bogovič, Pejer Marguč, Milan Svetel in Milko Kovač.
ŠTEFKA MARGUČ Foto: EDI FIDLER
	
h	
^■BTi'	
4 Ml JЈЖ Urn	
	
	
Z Drobtinico zbrali 4.983 evrov
Že vrsto let na svetovni dan hrane, 16. oktobra, z enodnevno kampanjo Drobtinica prostovoljci Rdečega križa dopolnjujejo svoje programe socialne pomoči otrokom iz socialno šibkejših okolij in slovensko javnost ozaveščajo o nezadostni in/ali nepravilni prehrani naših najmlajših ter obenem spodbujajo čut solidarnosti z vsemi, ki so se znašli v stiski.
Prostovoljci krajevnih organizacij Rdečega križa Žalec, Šempeter, Prebold, Polzela, Vransko, Liboje, Braslovče in Petrovče-Levec ter učenci krožkov Mladi člani RK so 15. oktobra na devetih stojnicah pred trgovskimi središči v zameno va prostevoljne prispevke mimoidočim ponujali kruh in ostale dzmače prehranske izdelke, Id so jih podarili prostovoljci in sokrajani. V štirih urah so zbrali 4.983 evrov. Sredstva bodo namenili pomoči pri plačitu kosil socialno ogroženim osnovnošolcem.
Akcijc so podpzli Mercntor, Pekarna Vzcajt Grče, Kmetija Flis Spodnje Grušovlje in Mlekarna Celeta.	T. TAVČAR
1-4	■ ■	V zt ■	t "
Donacija za pomoč živalim
Že nekaj let smo člani DPMŽ Celje prezadovoljni, ko prejmemo povvbilo na Vege tek na celjsko Špico. Organizator Nino Cokan, ki namenidonacijo humanitarnim društvom, nas je povabil tudi letos. Teka se je udeležila tudi naša članica Katarina ŠDmej, kije zasedla deseto mesto na 6,2 km dolgi progi. Prejeta donasija nam bo še kako prav prišla pri nakupu živolovke za ulov brezdomnih muc, ki jih potem po potrebi pospremimo do novih stalnih domov ozircmz na vetvrinvrake poseze. Kupilibnmo tuds sredstva za razglistenje prostožive°ih živali.
VERICA ŠTANTE, podpredsednica DPMŽ Celje
.jg;
Pne-Vntk Vrtnurke
Listje
Odpadlo listje je vsestransko uporabno. To vemo, čeprav nam, ki ga imamo po svojih vrtovih ali sadovnjakih več, lahko kaj kmalu začne povzročati sive lase. Če še tiste prve odpadle liste otroci z velikim navdušenjem nabirajo za svoje edinstvene ustvarjalne zamisli, začne mene boleti glava že v tistem obdobju. Namesto da bi grabila listje po travi, sesam delčke strganih ali že posušenih in skrhanih listov po vsej hiši in še po dnevu ustvarjalnega zamaha najdem koščke, ki so zašli v kakšne špranje.
Ko je ta stopnja mimo, napoči trenutek resnice. Otroci vsega, kar odpade, zagotovo ne bodo večzvlekli v hišo. Ker je listja enostavno preveč in jih mine veselje. Takrat je pač treba vzeti grablje v roke in ... akcija. Na srečo sta naša fanta, ki tudi sicer rada poprimeta za kakšno delo, že dovolj stara tudi za velike grablje, zato je to lažje. Roko na srce tudi na tej stopnji čiščenja odpadlega listja navdušenje nad grabljenjem traja samo kakšen dan ali dva, potem ju veselje postopno mineva. Ker se še nista seznanila z zakonom, ki menda prepoveduje otroško delo, pač vztrajata, dokler veje niso gole, trava pa spet brez rjavih odpadlih dodatnih okraskov.
Ker je dobro vsako reč osmisliti, sva z možem podmladku še pravi čas razložila, da spada listje izpod lipe in drugih dreves na kompost. Na srečo so se prav v teh jesenskih dneh tudi v šoli učili o prednostih kompostiranja in o tem, kaj na tisti kup spada in kaj ne. Tako da smo glede tega šolsko učenje brez dvoma izjemno uspešno dopolnili z domačo prakso. Še večje veselje je bilo z listjem izpod oreha. Ker to listje na kompostu ni dobrodošlo, sta ga spravila na velik kup na eni od vrtnih gred, nametala nanjo še nekaj drv in že so naši moški uživali ob kurjenju. To je vsakoletni obred, ki si ga zadržijo samo zase. Ob ognju se dogajajo čisto »moški« pogovori. Ta taborni ogenj je postal družinska simbolika za zaključeno mukotrpno jesensko delo, uporabnost odpadlega listja pa smo uspeli prenesti še na raven medosebnih odnosov.
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
Vedno? % Ш\ЛОј1
Preizkusite tudi kakšno novost
Med jagodičevjem je kar nekaj možnosti
V zadnjih letih je tudi naše kraje zajela ponudba različnih novosti, ki polnijo prehrambene police po trgovinah. Mednje spadajo na primer goji jagode in aronija, ki naj bi bile še posebej bogate z vitamini in drugimi za kleno zdravje nepogrešljivimi sestavinami.
Čeprav te vrste jagodičev-ja v naših krajih niso avtohtone, brez posebnih težav uspevajo tudi na naših tleh, pravi Jerneja Krajšek iz Drevesnice in trsnice Krajšek v Radečah. Pri Krajškovih namreč lahko v teh dneh ob starih slovenskih sortah jagodičevja kupimo tudi omenjene »novodobne« sadike in med njimi še sibirske borovnice.
Ob sajenju ni treba upoštevati nobenih posebnosti. Izkopati moramo dovolj globoko sadilno jamo, po-gnojiti s hlevskim gnojem ali z zrelim kompostom in zatem sadiko posaditi tako, da korenine ne pridejo v neposreden stik z gnojilom. Posajeno sadiko dobro zali-jemo. Aronija je grm, zato jo posadimo meter od druge sadike. Pri goji jagodah je treba poskrbeti za oporo, ker zrastejo precej visoko, vendar so tako stabilne kot drevo. Sibirske borovnice sadimo v navadno zemljo, medtem ko ameriške borovnice potrebujejo kislo zemljo.
MRL Foto: splet
novi tednik
Sadike jagodičevja, sadnega drevja in vinske trte Drevesnice in trsnice Krajšek lahko kupite vsako sredo med 7.30 in 12.30 v Celju na t. i. svinjskem sejmu ali pri Krajškovih doma v Radečah (Žebnik 40), kjer so na voljo kadarkoli podnevi vse dni v tednu.
Ponujajo sadike ribeza vseh vrst, josto, sibirsko in ameriško borovnico, robide, kosmulje, maline, jablane, hruške, breskve, češnje, slive, višnje, marelice, nektarine, kivi, kaki, fige in trse vinske trte.
Če želite pri njih kupiti več istih sadik, vam svetujejo, da jih prej pokličete na 031 576 750 in naročite želeno količino.
Setveni koledar
Čas za presajanje je od 17. od. ure do 30. ves dan
17. ČE	cvet	
18. PE		cvet
19. SO		list
20. NE		list do 13. ure, od 14. ure plod
		
21. PO		plod
		
22. TO		plod
23. SR		korenina
Aronija
V Evropi ta sadež, ki prihaja s severnoameriškega območja, šele spoznavamo. Indijanci naj bi ga uporabljali kot zdravilo. Plodove aronije, ki so trpkega okusa, lahko uživamo sveže ali predelane v sok. Aronijin sok, ki je skoraj črne barve,
^ ^	_л naj bi veljal za najmočnejše
doslej znano naravno an-tioksidacijsko sredstvo. »Vendar priporočam, da se aronijo, plodove ali sok, meša še z drugim sadjem, da je okus prijetnejši,« pravi Krajškova. Tudi če pripravljamo smuti, dodamo plodove aronije zgolj za vzorec. Za aronijo velja še, da preprečuje bakterijske in virusne infekcije, kot so prehladi in gripe, saj je vsebnost vitamina C do desetkrat večja kot v agrumih.
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
Sibirska borovnica
To je prvo sadje z domačega vrta v koledarskem letu, s katerim se bomo lahko posladkali. Čeprav nosi ime borovnica, ni v sorodu z ostalimi znanimi borovnicami. »Njen plod je bolj ploščat, a tudi po okusu ne spominja na borovnice, kakršnih smo vajeni. Plod je zrel, ko roko nastavimo pod jagode in te same od sebe ob rahlem stiku padejo na našo dlan,« pripoveduje Krajškova. Zaradi ugodne vitaminske in mineralne sestave jih nekateri imenujejo tudi jagode večne mladosti. »Sibirsko borovnico gojimo kot grm. Spomladi izrežemo kakšno starejšo vejo, da grmiček pomladimo. S tem dosežemo rast novih poganjkov, osvetlimo notranjost grma in ohranjamo rodnost.«
Goji jagode
Tudi te jagode smo v Evropo uvozili šele v zadnjem času. Njihova domovina je Kitajska. Grm zraste tudi do tri metre visoko in ima zelo bujno rast. »Poganjke je treba puščati dolge, da se na koncih iz cvetov oblikujejo plodovi, ki jih lahko jemo sveže ali posušene,« svetuje Krajškova. Lahko jo napade plesen, a škodljivci je ne ogrožajo. Jagode so bogate z antioksidanti in naj bi pomlajevale telo. Tisti, ki jih redno uživajo, svetujejo, da jih dodamo smutijem. Glede količine velja podobno kot pri aroniji, goji jagod naj bo zgolj za dodatek.

Nagradni natečaj
Izbiramo najlepši adventni venček
Bliža se adventni čas, ko bomo bivalne prostore polepšali z adventnim venčkom, na katerem morajo biti štiri sveče, ki ponazarjajo štiri tedne pred božičem. Pošljite nam fotografijo adventnega venčka, ki ste ga izdelali sami. Vsak teden bomo izbrali fotografijo najlepšega do takrat prispelega adventnega venčka in jo objavili.
Lastnika zmagovalnega venčka bomo razglasili 22. decembra in ga tudi nagradili. Vaše fotografije pričakujemo do 19. decembra na naslov tednik@nt-rc.si ali Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
Vabljeni k sodelovanju!
Doroteja Selak, Laško
ŽIVALSKI SVET
43
Same pasje »punce«
V družini Igorja Rosine ne gre brez štirinožcev
V poslovnih prostorih ob Ljubljanski cesti v Celju, kjer je sedež podjetja Igorja Rosine, lahko pogosto srečate tudi prijazno črno kosmatin-ko Lajko. Da ni sama doma, jo vzame s seboj v službo. Leto in pol stara mešanka med labradorcem in velikim planšarskim psom si vas bo najprej nekoliko boječe ogledovala, njen lastnik pa pravi, da je med znanimi ljudmi zelo živahna in igriva.
Igorja poznajo številni fotografi in vsi tisti, ki z njim na tečajih ali potepanjih po svetu radi odkrivajo skrivnosti dobre fotografije, a tudi bralci revije Digitalna kamera. Že nekaj let jo izdaja njegovo podjetje, sam pa je glavni urednik in avtor številnih zanimivih pogovorov z znanimi fotografi ter pisec strokovnih člankov.
Sprehod posvečen psički
Zanimivo, da prelet objavljenih fotografij na njegovem FB-profilu ne pokaže nobenega psa, veliko pa je prizorov iz narave ali srečanj z zanimivimi ljudmi. Ali to pomeni, da svoje psičke ne fotografira? »Seveda imam veliko fotografij vseh psov, ki smo jih kdaj imeli, a Facebo-ok namenjam bolj temu, kar je povezano z revijo. Poleg tega se na sprehodu posvetim le psu, medtem ko pri fotografiranju vlačim s seboj vse sorte opremo in oboje ne gre. Če se hočeš ukvarjati s psom, tega ne moreš delati z aparatom v roki. Sploh zdaj ko je psička še mlada, se ji moram bolj posvetiti in delati z njo.«
Tudi sicer je zagovornik tega, da si psa nabaviš po tehtnem premisleku in da ni zaprt v pesjaku ali priklenjen na
Igor Rosina se na sprehodu posveti le Lajki, fotoaparat ponavadi ostane doma.
verigi, ampak da je družinski član. »Veliko ljudi si ga nabavi v trenutku čustvene slabosti, ko podležejo pregovarjanju otrok, in potem ga po letu, dveh že oddajajo. To ni igrača, vedeti moraš, kaj pomeni skrb zanj.«
Prva je bila Pika
Sam se je na pse navezal že v otroštvu. Pravi, da je imel srečo, da je imela stara mama velik vrt, bratranec pa je k hiši pripeljal psa, ki je bil zelo navezan na otroke. Tudi sicer so bili v širši družini vedno psi, s čimer je nadoknadil primanjkljaj od doma, saj oče ni dovolil imeti psa v bloku.
Ko je imel svojo družino, je hči Lara kmalu zaprosila za psa. Z ženo sta popustila prošnjam in od takrat so pri hiši same pasje »punce« mešane krvi. »Pika je bila mešanka med kodrom in koker španjelom in je bila pri hiši štirinajst let. Večinoma sva zanjo skrbela midva z ženo Petro in navajala na to hčerko, ki jo je dobila za 2. rojstni dan. Za Piko je prišla Tisa, prav tako mešanka, tokrat med labradorcem in dobermanom. Ta je bila res Larina. Dobila jo je pozimi in je tudi ponoči vstajala, jo nosila ven, da se ni polulala v stanovanju.«
Igor Rosina je najprej obiskoval srednjo kemijsko šolo, ker pa ga je bolj privlačila fotografija, s katero se je ljubiteljsko ukvarjal že njegov stari oče, je naredil še fotografsko šolo in po praksi pri Boženi Pelikan opravil mojstrski izpit ter doštudiral na znani praški fakulteti Famu. Potem je nekaj let imel fotostudio, se nato lotil računalništva in pridobil Adobe certifikate, vmes pa nekaj časa delal na Rogli kot inštruktor smučanja. Pod okriljem založniške hiše Videotop je urejal revijo Digitalna kamera in nato sam prevzel skrb za njeno izhajanje. Vedno je delal s srcem: »Ko ne vidim več motivacije v nekem delu, to neham delati. Nočem hoditi v službo s slabo voljo. Tako ni težko delati ne ponoči ne cele dneve.«
LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI
Ko je Lara šla študirat, sta Igor in Petra z mlajšo hčerko Majo prevzela večino skrbi za psičko, ki je prav tako dočaka skoraj štirinajst let in se je še posebej globoko vtisnila v srca družinskih članov.
Rešiteljica Tisa
»Zelo rada je norela za palico,« se spominja Igor. »Pred odhodom na morje sta se z Laro igrali in pri tem se ji je zapičila v gobček. Odstranili smo jo in mislili, da je vse v redu. Na morju se ji je pod vratom pojavila bula in ko smo prišli domov, je bila velika kot melona. Peljali smo jo k veterinarju, ta pa je me-
nil, da je to rak in da naj jo damo uspavati. Hoteli so ji punktirati bulo, a ni pustila. Odpeljali smo jo domov in smo čakali, kaj bo. Neko avgustovsko noč me je ob štirih zjutraj začela buditi, česar ni počela nikoli prej. Rekel sem, da so to zagotovo njeni zadnji trenutki. Petra je vstala in ker sem slišal neko prasketanje, sem ji rekel, naj zapre okno, ker sem mislil, da dežuje. Ko je prišla v kuhinjo, je ugotovila, da gori. Skrinja se nam je pokvarila kakšen dan prej in sem jo ugasnil, nisem je pa izklopil iz električnega omrežja in je zagorela.« Na srečo mu je požar uspelo pogasiti, a škoda je bila vseeno velika. A vse skupaj je bila malenkost v primerjavi s katastrofo, ki bi se lahko zgodila, če jih psička ne bi zbudila. Naslednji dan je Tisa hladnokrvno ležala na postelji v spalnici. Očitno je presodila, da si to zasluži, saj prej nikoli ni šla na njo. Zanimivo, da je bila kmalu potem na postelji luža krvi. Igorju ni bilo jasno, od kod. Ko jo je pregledal, je pod brado v buli odkril gnojno rano, iz katere se je izločil košček lesa. Po tistem se ji je stanje vidno izboljšalo in psička je živela še nekaj časa. Ko je res dobila raka, je bila odločitev, da jo dajo uspavati, ena najtežjih.
Nikoli več?
Žena je po vsem tem ocenila, da je bilo prehudo vse skupaj in da ne bodo več imeli psa, a Igor je imel drugačne načrte. »Na internetu sem našel nekoga, ki je oddajal mešanko, in sem šel pogledat.« Dekleta se seveda niso dolgo upirala in prikupna Lajka je že dobro leto članica družine. Če je bila prva psička ves čas v akciji, druga pa zaupljiva in je vsakega razorožila že s svojim pogledom, je Lajka še malo prestrašena, a ko se naveže, je tudi zelo aktivna in igriva. Povsem brez težav tudi tokrat ne gre, saj so ugotovili, da ima celiakijo in mora jesti posebno hrano, da nima prebavnih težav. Skrb zanjo si delita Igor in Petra, ki jo vzameta s seboj tako rekoč povsod. Na dopustu ni težav, saj že vsa leta hodijo na isto mesto. Pa tudi sicer je vedno več hotelov in penzionov, ker dovolijo imeti pse.
V teh dneh bo Igor na sejmu v Ljubljani, kamor Lajka ne bo šla, si bo pa zagotovo vzel več časa zanjo po vrnitvi domov. Vmes bo kratkočasila tudi najmlajši rod družine, ki je prav tako navdušen nad kosmatinko kot odrasli.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
televizija celje
KONTAKT: 03/42 88 266, marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si
PGpDKI dneva
■ 55Ш1
m 22.15
HREJJI POLČAS
iШмШШШШШтжж
Leto in pol stara Lajka se zelo rada igra. »Delo s psom ne pomeni, da ga spustiš in klepetaš s prijatelji. Z njim se moraš ukvarjati in mu zastavljati naloge.«
petek, 18.114 авшажск Spasoje Bulajić, športni direktor NK Celje
sreda, 23.11. ob 20.00 GOSTJE:
Ines Erbus, Grega Gorenšek in Tarapana band
^ ETnfM telemach TH
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
OVI TEDNIK IN RADIO CELJE
Dve knjigi po ceni 14?®
Г" Vse o zdravilnih zeliščih in čajih "I I ter o vlaganju in zamrzovanju živil! I
+ poštnina
Si znate skuhati čaj, ki vas bo umiril po stresnem delovnem dnevu? Ali pa pri težavah s prehladom?
Fitoterapija ali zdravljenje različnih bolezni z zelišči se v tradicionalnem zdravilstvu uporablja že stoletja. Za pravilno uporabo je dobro poznati pozitivne in zaželene učinke različnih zelišč na naš organizem, pa tudi nezaželene, ki lahko poslabšajo naše zdravstveno stanje, sploh v kombinaciji z zdravili, ki nam jih je predpisal zdravnik. Zato je knjiga o zdravilnih zeliščih, čajih in čajnih mešanicah nepogrešljiva.
Knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova ulica 19,3000 Celje.
Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si.
Ko vam vrt bogato obrodi ali pa lahko poceni nabavite zelenjavo in sadje, je treba v akcijo in pripraviti ozimnico.
Pa znate živila vlagati in pravilno zamrzovati, skuhati marmelade ali pripraviti sokove? Knjiga o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil vam bo pri tem v veliko pomoč. Praktični in preverjeni nasveti gospodinj vas bodo rešili iz zadrege in domača ozimnica bo obogatila vaše zimske jedilnike. Zelenjavni lonec, čatni iz paprike, grozdje v žganju, sladko iz malin, šipkova marmelada - to je le nekaj naslovov receptov, ki jih ponuja knjiga.
Knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzo-vanje živil, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova ulica 19,3000 Celje.
Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si.
44
PISMA BRALCEV / BUKVARNA
Feri Lainšček: Češnjev cvet
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
Prejeli smo
Na prazničnem obisku
Nikomur v teh Martinovih dneh ne želim pokvariti prazničnega razpoloženja. Ne glede na to, da je v Laškem vse, kar se dogaja ali napiše, zelo osebno in je bolje molčati, sem se odločil napisati to, kar sledi.
Med tednikovimi zgodbami ste v 44. številki 3. novembra 2016 na straneh 28-33 objavili več prispevkov ob prazničnem obisku občine Laško.
V Laškem se ves čas mešata pojma kraj in občina. Če govorimo o kraju, govorimo najprej o trgu Laško, od leta 1927 pa o mestu Laško.
Pri tem ne bi dajal v ospredje rudarske tradicije. Kraj je zaznamovalo več tradicij. Rudarska je le ena od tradicij v okolici kraja.
Nikjer v tem prazničnem zapisu nisem zasledil skrbi za gospodarjenje z vodami, ki so zaenkrat za uradne zastopnike slepa pega.
Seveda se s tem navezujem med drugim na prispevek Pivovarna Laško še naprej gonilo razvoja, v katerem je na začetku navedeno, da »Pivovarna še vedno ostaja paradni konj v občini«. Potem lahko beremo, da občina nima nobenih zagotovil, čeprav so ji predstavili vizijo, po kateri je Pivovarna Laško Union umeščena med ključnih štirinajst pivovarn v Evropi. Na to navezuje potrebo po novi cesti.
Ne vem, ali so ob evropskih trendih zmanjševanja avtomobilskega prometa načrtovalci prometnega omrežja in župan pozabili, da pivovarna v Laškem s pri-ključenostjo na železnico že izpolnjuje ta trend.
nVSIHAS^SERE
sporočilo, da je vodovodno omrežje zasnovano glede na njeno (pivovarniško) porabo tako količinsko kot tudi cenovno, nanjo je vezana tudi čistilna naprava.
MaLejivau veuKe LJUBezNi
ur
Vsaktorekob 12:15 na RadiuCelje
Ok avtor: LukaŽerjav
»V primeru zaprtja pivovarne bi imeli zelo velike težave v zvezi z vzdrževanjem in s stroški delovanja čistilne naprave.« Kaj ni ves sistem s prenosom upravljanja vodovoda in kanalizacijskega omrežja že prenesen na pleča občanov?
Vse to razumem, kot da občina razen besedne zveze »sotočje dobrega ali sotočja trajnostne mobilnosti« nima nobene vizije, temveč samo lepo lagodno sledi »velikim igralcem«.
Kako paradoksalno in poučno, tudi za danes, zveni spominska razstava o inovatorjih, bratih Kopač, poimenovana Sanje, ujete v čas. Če bi danes želeli »ujeti sanje v čas«, bi morali vzpostaviti proizvodnjo robotov. S tako čisto proizvodnjo bi zlahka uskladili potrebe gostov in občanov.
Odgovorni funkcionarji še vedno niso odgovorili na javno postavljena vprašanja v pismih bralcev (Lastništvo vode, NT 7. 7. 2016, Pivovarni Laško in Union od danes združeni, Delo, 17. 7. 2016, Politične igre na vodni osnovi, Dnevnik, 22. 7. 2017). V maniri dosedanje dominacije nad krajem se jim to ne zdi vredno, sploh ne meni, nekemu upokojencu, Laščanu, ki nima zveze s pivovarno.
Koncesije, privatizirani vodni viri, čistilna naprava, dvorana Tri lilije, grad Tabor in druge nepremičninske naložbe terjajo nezavajajoče javne odgovore, podprte s podatki.
MARJAN ZAVŠEK, Laško
Zahvala
Hvaležni za skrb in pomoč
Ko se družina sooči s tako ERSTEm^fflt je možganska kap, je to v prvi vrsti šok in težka zadeva. Oseba, ki je prej popolnoma zdrava in jo zadene kap, v trenutku postane priklenjena na posteljo in odvisna od pomoči drugih. Zato so prizadeti tudi svojci, saj človek potrebuje nekaj časa, da se uspe soočiti s tako hudimi posledicami, ki jih povzroči bolezen, ki človeka zelo »spremeni«, saj gre za hude poškodbe možganov (krvavitve).
V takšnih trenutkih je zelo pomembno sodelovanje zdravniškega osebja s svojci, saj je zdravstveno osebje, tu mialim zdravnike in tudi sestre, ki skrbijo za boltika, edino, s katerim lahko svojci komunicirajo, saj z bolni-
kom zaradi narave bolezni to ni mogoče.
Presenečena sem bila nad prijaznostjo zdravnic in sester na nevrološkem oddelku SB Celje, saj so nam v tistih najtežjih trenutkih znali prisluhniti, nam razložiti vse, kar nas je v zvezi z boleznijo, ki je prizadela našo mamo, zanimalo. Komunikacija s sobno zdravnico po telefonu in osebno je bila zelo dobra in predstavljena na nam nepoznavalcem razumljiv način. Zahvala velja osebni zdravnici dr. Ibariče-vi in dr. Kosijevi, ki sta zelo lepo skrbeli za našo mamo, kar se tiče zdravljenja in tudi nasvetov po končanem zdravljenju, saj sta nam dali napotke glede iskanja rešitev za nastanitev v domu upokojencev. Pohvaliti moramo še socialno službo SB Celje, ki je vlagala prošnje in se trudila pri iskanju prostega mesta za nastanitev v domu upokojencev, saj druge rešitve pri tako nepokretni osebi ni bilo. Veseli smo, da je služba v sklopu SB Celje tako zelo dobro organizirana, da svojci v najtežjih trenutkih nismo prepuščeni sami sebi in da nam je pri tem pomagala.
Vsem še enkrat hvala.
ROMANA PLANKO, Gorica pri Slivnici
Pritožna knjiga
Problematika pošte v Štorah
Pošta Slovenije posodablja poslovanje, a vendar ni tako. Na pošti v Štorah se je poslovanje zelo poslabšalo. Naše podjetje ima na pošti predal. Ob 8. uri, ko odprejo poslovalnico, še ni prispele pošte ali pa je tik pred osmo dostava. Uslužbenka pošte je nima časa razporediti po predalih, saj ima pri okencu stranke.
Največji problem je, da je zdaj zaposlena ena uslužbenka manj. Upravnica se sama muči z razdelitvijo pošte, s strankami in še z administracijo. Tudi pismonoš ni več v Štorah, da bi vsaj ti razdelili pošto, kot so jo pred »posodobitvijo«. Paketni promet je tudi zelo slab. Naše podjetje dobiva kar precej paketov, a jih do 8.30 sploh še ni. Sreča pa je, da je prijazen poštar, ki ima pakete, dosegljiv na telefon.
Včasih, pred to »posodobitvijo«, so nam prijazne uslužbenke, če je bilo kaj nujnega, pošiljke izročile, celo preden je bila pošta odprta.
Na poštah prodajajo ogromno izdelkov široke potrošnje, a kako se naj uslužbenka posveti prodaji, če ima delo s strankami? Uprava pošte pa zahteva čim več prometa.
Problem je tudi dostava časopisov. Naročen sem na Slovenske novice in jih moram včasih kupiti, ker jih ni pravočasno na pošti.
Prosim vodstvo pošte, da nekaj ukrene in razbremeni upravnico pošte, ker je preveč obremenjena. Zakaj je pošta v Štorah zapostavf ena?
MARJAN TRŽAN, za Spojko, d. o. o., Štore
Usoda zapuščenih
Primer, da bi pisatelj dopolnil in popravil svoj že izdani roman in ga ponovno izdal z novim naslovom, ni ravno pogost. Feri Lainšček, eden naših najbolj vplivnih avtorjev, je naredil točno to: ljubezenski roman Ne povej, kaj si sanjala je zdaj ugledal luč sveta v novi podobi z naslovom Češnjev cvet.
V	prvotni obliki je bil roman prvič natisnjen leta 2009. V njem spremljamo zgodbo Edvarda Luhajeva, ki je bil že kot otrok zapuščen in zdaj živi kot brezdomec. Njegov vsakdan spremeni prijatelj Daks, ki mu ponudi, da bi za veliko vsoto denarja skupaj umorila bogatega invalida.
Roman Češnjev cvet je dopolnjena zgodba o Edvardu. Prvič je izšla v zbirki Velike ljubezni pri založbi Tuma. Avtor je v enem od pogovorov dejal, da se je zdelo, da gre v prvi vrsti za ljubezenski roman, njegovo socialno prizorišče in s tem povezana angažiranost pa sta ostajala v ozadju. »Tudi čez sedem let me je to še zmeraj vznemirjalo. Ugotavljal sem celo, da mi aktualna družbena dogajanja zmeraj bolj zlovešče pritrjujejo. Usoda literarnega junaka, ki je bil kot dojenček najden v nakupovalnem vozičku v trgovskem središču, se je zrcalila v usodi dojenčka, rojenega in izgubljenega na begunski poti - in takrat sem se pravzaprav odločil za ponovno redakcijo in natis. Pri založbi Litera je tako roman zdaj izšel kot posebna izdaja,« pravi Lainšček.
V	romanu spremljamo Edvardovo odločitev, da bo sprejel Daksov predlog in se zaradi alibija umaknil v umobolnico. Ko bo tam, bo našel skrivno možnost izhoda, da bosta lahko izpeljala svoj morilski načrt. Zaigran poskus samomora, ko spleza na vrh cerkvenega zvonika, češ da bo skočil, uspe. Težave nastanejo v bolnišnici, ko se mora pretvarjati, da je bolnik, in ko ga zdravnica še posebej pozorno obravnava in se želi z njim pogovarjati o vzrokih, ki so ga pripeljali do poskusa samomora. Spozna nekaj drugih nesrečnikov, ki so tam iz različnih vzrokov. Nekega dne med sprehodom po ortu, potem ko mu uspe priti na odprti oddelek, opazi japonsko češnjo in pod njo klop. Hitro se napoti k njej, a zagleda žensko,
ki se klopi približuje z druge strani. Tako spozna Galino, ki je v bolnišnici zato, ker vidi različna bitja, ki jih ostali ne vidijo. Med njima se splete vez, ki preraste v ljubezen. Daksov načrt se Edvardu tako zdi vedno manj pomemben. Želi biti le z Galino, a ji ne more ničesar nuditi. »Dal bi ji lahko le kri, ledvico, jetra, srce, vse tisto pač, kar so presajali, lahko bi se stepel zanjo, jo branil z življenjem, kaj drugega pa nisem imel in ni bilo v moji moči.«
Galina je poročena in zunaj jo čakata mož in sin. Edvard v svoji nemoči z nožem napade in rani njenega moža, ko jo ta obišče. Zato ga obsodijo na devet let zapora in psihiatrično zdravljenje. Ko ga izpustijo, poišče Galinin dom in ko jo končno spet vidi, ga ta ne pozna več. Edvard je obupan in ne razume, kaj se je zgodilo. Za pomoč prosi skrita bitja, ki jih je Galina nekoč videla in ki zdaj delajo družbo Edvardu. Naročil jim bo, naj ji odnesejo vejico japonske češnje na vzglavnik, tako kot je to nekoč sam doživel, ko sta bila še skupaj v umobolnici.
V romanu lahko razberemo tudi sporočilo, da za nekatere ni svetle luči na koncu tunela in da se njihovo življenje nikoli ne obrne na bolje, saj so od rojstva na nek način zaznamovani, o čemer govori dialog med Daksom in Edvardom. »Zdaj imava šanso,« je dejal Daks. »Nimava,« sem odkimal. »Nikoli je nisva imela,« sem pogledal stran. »In je tudi nikoli ne bova,« sem pljunil in šel.
TC
O avtorju
Feri Lainšček, pisatelj, pesnik, dramatik, scenarist in avtor številnih besedil slovenskih pevcev ter skupin, se je rodil leta 1959 na Goričkem. Piše tako za odrasle kot za mladino in otroke. Njegova bibliografija obsega že več kot sto samostojnih knjižnih enot, med njimi pa je tudi več kot dvajset romanov. Je eden najbolj branih slovenskih pisateljev, za svoja dela pa je prejel tudi številne nagrade. Njegova literarna dela so doživela največ filmskih upodobitev.
Zaupajte Istoštjs prsdto-volstac drkžstjR s prijatelji ali poslovnimi partnerji ekipi Vils HRrbRrstRia, kjer vas bomo razvajali v sproščujo-čsm okolju in ob vrhunski kulinariki.
Privoščite si najboljše in si rszsrvirajts svoj termin žs danss.
Obdarits svojs najdražje z
izvirnim novolstnim darilom
in jim podarite darilni bon za kulinarično delavnico s cUs-fom Andrejem Kuharjem.
Rszsrvacijs in nakup darilnih bonov: 03 896 14 00, vsč na www.vilaherberstein.si
OTROŠKI VRTILJAK
45
Otroci so v družbi dedkov in babic koruzo ličkali, vezali, obešali in luščili .
Prazen žakelj ne stoji pokonci, a tudi sede bolj počasi dela.
Se sanja se vam ne, uporabna je koruza.
kako
prostor ■.najdejo 'pisane aktivnosti ■ ■ predšolskih'' otrok.
Če se zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu
veseljem vas, bomo o
Vrtec pod kozolcem ...
Obiskali smo Vrtec Šentjur - enoto Center
... ali pa se je kozolec preselil v vrtec. Kakorkoli že, tistega dne je vrtec sredi Šentjurja tako nepremagljivo vabil v svoje nedrje, da se je še šoja na drevesu od zamaknjenosti skoraj zaletela v šipo. Med kupi koruze je ob harmoniki donela domača pesem, »tabrharje«, kot so nekoč pravili dninarjem, pa so postregli s tako dobro krušno pogačo, da bi jo še angelčki jedli. »Tega otroci ne bodo premlevali le ta teden. To je dan, ki ga bodo odnesli s seboj za celo življenje,« se je ob strani nasmehnila vzgojiteljica Irena.
Ličkanje in luščenje koruze sta opravili, ki so ju nekateri otroci prav dobro vešči. Nekateri so že vadili pri babici ali pri sosedih, spet drugi imajo to možnost delati doma na kmetiji. Ti slednji se spoznajo tudi na traktorje, kar je pri petih letih zelo pomembna reč. Spet drugi otroci so se z
oblečenimi koruznimi storži spopadli prvič. »Uf, tole je pa naporno,« smo slišali več kot enkrat. A nihče ni obupal pri napol zluščenem storžu. »Iz tega bi lahko naredili moko za kruh, skuhali polento, nakrmili kokoši, si nanizali verižico, strašilu iz papirja nalepili zobe in še in še ... Otrokom kar ni zmanjkalo idej, kaj vse bi lahko počeli s koruznimi semeni. Da se v uporabnost storžev, lič-kanja, laskov in še česa sploh ne spuščamo. Z vsem tem se se ubadali otroci v igralnicah. Eni so pletli zapestnice iz mokrega ličkanja, drugi so si izdelali pajacke, tretji strašila na tulcih. Najlepše je bilo, ko so vzgojiteljice iz kuhinje prinesle »prosjače«. Ena krušna pogača je bila s čebulo, druga s česnom in tretja z ocvirki. Ne povemo vam, katera je bila najbolj okusna, lahko pa nam verjamete, da od nobene ni ostala niti drobtinica.
StO, foto: GrupA
46
RAZVEDRILO
Šali nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega.
Stiska
Na robu mesta prileze iz cestnega jaška komunalni delavec. Ko pride na svetlo, si pomane oči. Starka pride mimo in reče: »Joj, kakšna stanovanjska stiska!«
Dedovanje
Učiteljica v šoli: »Dan spomina na mrtve je praznik. Mihec, ali veš, kdaj se praznuje?«
Mihec: »Vem, pri nas ga praznujemo od takrat, ko smo podedovali kmetijo za pokojnim dedijem.«
Šalo nam je poslal Jože Jurc.
Kje sem pa jaz?
»Draga, ali imaš kašne seksualne fantazije?« vpraša mož ženo.
»Imam, in to lepe!« reče žena.
»No, pa mi jih zaupaj,« pravi mož.
Žena: »Ležim ob mesečini na plaži in se strastno ljubim.«
»In kje sem jaz, spodaj ali zgoraj?« veselo vpraša mož.
»Ti si pa doma in otroke paziš!« mu odgovori žena.
Kje je doma?
Policist ustavi Franceljna, ko se pozno zvečer malo »utrujen« vrača domov.
Policist: »Kje stanujete?«
Francelj: »Pri starših.«
Policist: »In kje živijo vaši straši?«
Francelj: »Z mano.«
Policist: »In kje živite vsi?«
Francelj: »Skupaj.«
Policist: »In kje je vaša hiša?«
Francelj: »Tik ob sosedovi.«
Policist: »In kje je hiša vašega soseda?«
Francelj: »Ne boste verjeli, če vam povem.«
Policist: »Kar povejte.«
Francelj: »Poleg naše.«
Pes na letalu
Ženska pokliče v letalsko družbo. Zanima jo, ali lahko vzame psa s seboj na letalo.
»Seveda,« ji odgovori uslužbenec, »če mu boste zagotovili kletko.« Razloži ji, da mora biti tako velika, da bo pes lahko v njej vstal, sedel, legel, se obrnil in se zakotalil. Ženska zgroženo: »Nikoli mi ne bo uspelo, da bi ga do jutri naučila vse to.«
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Po izvolitvi
Povabilo bralcem
Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več ... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili!
Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.
Čas, ki ga ni več
Na naše povabilo k sodelovanju se je odzval Jože Jurc iz Slovenskih Konjic in nam poslal to fotografijo, na kateri je leta 1946 pred rojstno hišo v Cerovcu blizu sedanjega avtocestnega počivališča Zima, ki nosi ime po partizanski bolnišnici v bližini. Čez njegovo nekdanjo domačijo sta zdaj speljana avtocesta in viadukt Žepina.
Vir: splet
Novodobne modrosti
Na napakah se učimo, pravijo. Torej jih delam, kolikor se jih le da. Kmalu bom genij.
Moj šef mi je zaželel lep dan. In sem šel domov.
Nikoli se ne norčuj iz ženine izbire. Ti si ena od njih.
Rad imam vse ljudi. Z nekaterimi sem rad skupaj, drugim se rad izognem, tretje bi rad udaril po nosu.
Ko vam je hladno, stopite za nekaj časa v kot. Tam je ponavadi 90 stopinj ...
Ko pade prvi sneg ...
Vir: splet
■ v
... je čas za srečanje ljubiteljev letnih gum.
1					9			
2	6			7	1	3		
4				2	3	5	1	
	2		9				3	
			6	3			7	
	9			8			4	
				4				8
		6	2	1				
		5						7
REŠITEV SUDOKU 229
9	6	4	3	1	2	7	5	8
7	5	3	9	4	8	2	1	6
8	2	1	7	6	5	3	9	4
1	8	6	4	2	7	5	3	9
3	4	2	5	9	1	8	6	7
5	7	9	8	3	6	4	2	1
6	1	5	2	7	4	9	8	3
2	9	7	6	8	3	1	4	5
4	3	8	1	5	9	6	7	2
Bojte se 90-letnikov!
Žalostno in smešno hkrati, prava tragikomedija. To, kar se mi je zgodilo v začetku tega meseca na mednarodnem prehodu Dobovec pri Rogatcu! V mojem avtomobilu sta bili 94-letna in 92-letna sopotnica, slovenski državljanki, ki o kriminalnih dejanjih tu in tam le še slišita. A še to bolj slabo. Starki, ki ju zagotovo ni na nobenem Interpolovem ali katerem drugem seznamu spornih državljanov.
Preden sem nameraval s sopotnicama zapustiti včasih kar preveč sončno stran Alp, sem vozilo ustavil pred okencem slovenskega policista, ki je bil v družbi policistke. Izročil sem mu tri osebne izkaznice, od tega dve z izjemno visokim »emšom«. Na meji ni bilo nobenega drugega vozila, zato si je slovenski policist očitno vzel čas in natančno pregledal številke na osebnih izkaznicah.
»Ne morete zapustiti Slovenije!« je odločil slovenski policist. »Hmm, zakaj pa ne?« sem se zelo začudil. »Dve osebni izkaznici nista več veljavni,« je odgovoril mož postave in pogledal proti več kot devetdesetletnima damama. »Ena osebna izkaznica je prenehala veljati pred tremi meseci, druga pred skoraj letom,« je bil natančnejši obmejni organ. »Rekli so mi, da je moja osebna izkaznica postala trajna,« mu je odgovorila 92-letnica, ki slabo sliši, vendar sem ji na glas razložil, v čem je problem. »Ali ne dovoljujejo nekatere evropske države vstopa oziroma izstopa iz njih tudi v primeru, če imajo potniki osebne izkaznice, ki jim je za nekaj časa potekel rok veljavnosti?« sem vprašal policista. Da je to res, mi je prijazno odgovorila policistka ob njem in te države tudi naštela. In to ne kakšne čudne, ampak urejene evropske države. »Obrnite vozilo!« se je dokončno odločil slovenski policist. »Ko bi se pri nas pri vsem tako zelo držali zakonov, bi bilo v naši državi čisto drugače,« je kmalu ugotovila 94-letnica.
Na mejnem prehodu Dobovec je približno pet metrov od slovenske še hrvaška policija. Hrvaškemu policistu sem povedal, da bom avto zgolj obrnil na slovensko stran in zakaj bom to storil. »Zaradi nas lahko greste čez mejo,« je odgovoril hrvaški policist. To sem povedal tudi slovenskemu policistu, ki je vztrajal, da poti ne smemo nadaljevati do našega hrvaškega cilja.
In sem zapeljal nazaj proti Rogatcu, v državo s sistemom, ki spušča čez mejo v imenu človekoljubja tudi ekonomske imigrante brez vsake listine, domače državljane visoke starosti pa muči. In to v sistemu, kjer predstavlja del aktualne oblasti upokojenska politična stranka. Kmalu se mi bo začelo kolcati po jugoslovanski (zadnja leta tudi) konfederaciji, ko se za prestop meje na Sotli seveda ni bilo treba legitimirati, kot se moram v evropski demokratični konfederaciji. Kot potnika me to, da Hrvaška naj še ne bi imela pogojev za šengenski sistem, seveda ne zanima. No, pa saj se moram zadnje čase legitimirati celo na Šentilju.
OGORČENI
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
So to tangice, ali tvoja zadnjica ...
Križam Ke &
uganKe
ZAPOREDJE, POTEK
ZELVINO ZUNANJE OGRODJE
PREKLADANJE Z ENEGA MESTA NA DRUGO
TANKA PODOLGOVATA PLOŠČICA
VRHUNSKI ŠPORTNIK
KAVBOJSKI FILM
MOZOLJA-VOST

V
NAJHITREJŠA PLAVALNA TEHNIKA
ENAKI ČRKI
CERKVENI PREISKOVALNI SODNIK
BELO-KRVNOST
PREDPLAČILO
IZDELEK ZA ZMAGA PRI OLEPŠAVO BRIDŽU
KRAJ V SLOVENSKIH GORICAH
KRAVJI MLADIČ
14
SINOVA ŽENA
KATE BUSH MOŠKO VRHNJE OBLAČILO
AGAVI PODOBNA RASTLINA
PROSTOR V STAVBI
ANGLEŠKI AVTO
GRŠKA BOGINJA ZMAGE
24
VNETJE SLUZNICE
SLAP JV OD JEZERSKEGA
22
NRAVO-SLOVJE
MAJHNA TRGOVINA (EKSPR.)
ŽLAHTNI PLIN
ZASEBNA
GOSPODARSKA DEJAVNOST ZGOLJ PRAVOSLAVNI DUHOVNIK
NEMŠKI KOLESAR VOIGT
PREBIVALEC GABRJA
ZVESTA ŽIVAL GLOBOKA NEZAVEST
20
NEZNANKAV MATEMATIKI
KORNER NEON
Ž. FRINCIP KIT. FILOZ.
BOJNI PLIN
TREBLJENJE
PREDM., KI SE VARI SEZNAM BLAGA S CENAMI
VILI RESNIK
AMERIŠKI IGRALEC (DICK VAN)
IZOBRAŽENEC
VREDNOSTNI PAPIR
DA (POG.)
IGRALEC SAMOBOR
KOST POD-LAHTNICA NASELJE PRI ORMOŽU
ARPAD ŠALAMON ČISTILEC SOB
OBRIS, OČRT
ITALIJANSKO MESTO
SESTRIČNA (STAR.)
EVROPSKA KNEŽEVINA
NEUMEN ČLOVEK (POG.)
GLAVNO MESTO TURČIJE
ANDREJ VELKAVRH
BLIŽNJI STANOVALEC
GOST NA POROKI PEVKA BARUCA
Povsod z vami
ŽENIN BRAT OZNAKA SERIJSKIH PUBLIKACIJ
PLESALKA MONTEZ
JACK NICHOLSON
KDOR KAJ SNUJE
CITROENOV BREZBAR-AVTO VEN PLIN
13
SOCIOLOGINJA JOGAN
IVANKA MEŽAN
OSEBNI ZAIMEK
VSE V REDU (ANG.)
16
VODNI VRETENČARJI
RADON
23
NEKDANJA
AVSTRIJSKA MAJSKI SMUČARKA HROŠČ WACHTER
Nagradni razpis
1.	nagrada: vstopnica za celodnevno kopanje v Rimskih termah in knjiga Celjske Mohorjev družbe
2.	nagrada: Petrolov dežnik in majica NT&RC
3.	nagrada: majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Pobarvajte življenje v svoje barve
23 slik za sprostitev od vsaKaanjln tegob.
Magične
i • i
Ustvarjalna pot	И Шж ж-ш
--iT* siuce
•9	j
Ona: Nekdo vam pripravlja neprijetno presenečenje, zato bodite previdni, da ne boste padli v nastavljeno past. Nihče ni tako slep kot tisti, ki noče videti. Na koncu se bo vendarle vse izteklo tako, kot si boste želeli.
On: Prijateljica vam bo na začetku sicer malce nagajala, vendar boste hitro spoznali njene prave namene, ki bodo več kot prijetni, še posebej kar se tiče ljubezenskih zadev. Lepo vam bo.
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 22. novembra.
Geslo iz številke 45: Tek na sto metrov ovire
Izid žrebanja
1.	nagrado, vstopnico za celodnevno kopanje v Rimskih termah in knjigo Celjske Mohorjev družbe, prejme: Marko Esih iz Svetega Štefana.
2.	nagrado, Petrolov dežnik in majico, prejme: Albin Ho-stnik iz Šentvida pri Grobelnem.
3.	nagrado, Petrolovo majico, prejme: Alojz Primon iz Sedraža.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade, razen druge, ki jo nagrajenec dobi na oglasnem oddelku naše hiše, jim bomo poslali po pošti.
ИШИРм.
Ona: Včasih je lahko dober prijatelj veliko boljši od slabega ljubimca. Čaka vas prav prijeten konec tedna, ki se ga boste še dolgo spominjali, četudi ste še nedolgo tega zatrjevali, da se vam kaj takšnega ne more zgoditi.
On: Vaši namigi bodo preveč prozorni, da bi lahko še vedno ustvarjali vtis, da vas resnejša ljubezenska veza sploh ne zanima. Prepustite se čustvom in kmalu se bodo pokazali povsem konkretni rezultati.
DVOJČKA $$
Ona: Posvetili se boste tistim domačim opravilom, ki ste se jim do zdaj vztrajno izmikali. Pri tem vam bo pomagal tudi partner, zato se vam tako obeta prav zanimiv konec tedna ob obujanju spominov iz skupne preteklosti.
On: Polni boste poleta in energije, zato boste po dolgem času spet enkrat naredili dober vtis na sodelavce. Še posebej na nekoga, do katerega niste povsem ravnodušni. Zagrabite priložnost, dokler je še tu - kasneje bo prepozno.
Ona: Srčni izvoljenec bo prišel na dan z zanimivim predlogom, ki vas bo sicer najprej pošteno presenetil, vendar boste v vsem skupaj našli zelo zanimivo priložnost. Pripravite se na malo bolj burno ljubezensko obdobje.
On: Otresli se boste neprijetnega sodelavca, ki vam že dlje časa hodi po živcih. Seveda brez prijateljeve pomoči ne bo šlo, zato mu čim prej izkažite svojo hvaležnost. Dober prijatelj je zlata vreden.
Ona: Le kako vam je uspelo tako temeljito zaplesti sicer popolnoma enostavno situacijo? Bodite raje malo bolj konkretni in ne ovijajte celotne zadeve v oblak megle. To se vam lahko hitro maščuje.
On: Nekdo vas bo sicer kritiziral, vendar vam bo s tem želel samo najboljše. Poslušajte njegov nasvet glede finančnih zadev, saj se vam bo tako odprla alternativa, ki je do zdaj niste opazili.
DEVICA
Ona: Čustva vas bodo preveč zanesla v vode, kjer lahko hitro nasedete na čeri svojih polresnic. Manj govorite in več naredite. To vam bo vsekakor olajšalo prenekatero zadrego, ki vas bo vsekakor doletela.
On: Zaljubili se boste na prvi pogled, vendar bo vse skupaj minilo še hitreje, kot bo prišlo. Nekdo vam bo obljubljal veliko več, kot je v resnici pripravljen storiti za vas. Ponudba bo vsekakor več kot mamljiva.
TEHTNICA
Ona: Nekdo vas bo sicer prehitel, vendar se bo na koncu izkazalo, da vam je s tem naredil veliko uslugo, saj se boste uspeli dokazati na nekem drugem področju, ki ste ga do zdaj nekoliko zanemarjali.
On: Nihče ne bo opravil dela namesto vas, zato nikar ne odlašajte, temveč čim prej začnite reševati nakopičene težave in veliko bolje se boste počutili. Saj poznate tisti pregovor: pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.
шш
Ona: Še vedno pogrešate nekdanji mir in varnost, čeprav si venomer dopovedujete ravno nasprotno. Sicer se boste poskušali zakopati v posle, a vam to ne bo prav nič pomagalo. Pojdite raje v družbo in se zabavajte.
On: Poskusili se boste prilagoditi partnerki, kar vam bo v veliki meri tudi uspelo. Nesoglasja iz preteklosti bodo tako dokončno pozabljena.
STRELEC -ф
Ona: Ko boste že mislili, da je bitka na ljubezenskem področju izgubljena, se boste nenadoma domislili genialne ideje, ki vam bo odprla vrata pri osebi, ki jo že dlje časa občudujete. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje.
On: Nekaj vas sicer močno skrbi, vendar se bo izkazalo, da ni niti pol tako hudo, kot si domišljate. Pomoč sodelavca pričakujete zaman, zato si raje zavihajte rokave in se čim prej oprimite resnega dela.
KOZOROG jg^
Ona: Vse, kar ste nedavno tako lahkomiselno zapravili, boste tokrat desetkratno nadoknadili. Na ljubezenskem področju boste kar sijali od sreče, saj boste osvojili srce nekoga, ki ga že dlje časa skrivaj opazujete.
On: Mislili boste, da ste nenavadno prebrisani, vendar boste naleteli na nepredvidene težave, ki vas bodo spustile na realna tla. Ne bodite tako domišljavi in zavedajte se, da na svetu obstajajo še pametnejši ljudje, kot ste sami.
VODNAR
Ona: Začeli se boste zavedati, da ste se v zadnjem času preveč prepuščali svojemu šestemu čutu. Poskusite raje s treznejšo presojo, saj je to še edini preostali način, ki ga niste poizkusili. In nikar se ne zanašajte na srečo.
On: Preživeli boste prijeten konec tedna v družbi osebe, ki vam že dlje časa ne dovoli mirno spati. Izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila, saj bo mogoče jutri že prepozno. Vsekakor je to vaše pozitivno ljubezensko obdobje.
Ona: Če boste še naprej ravnali tako svojeglavo, se vam lahko zgodi, da boste vedno bolj osamljeni. Nenadejan prihod starega prijatelja vam bo sicer popestril dolgočasen teden, vendar bo tudi to hitro mimo.
On: Neka novica, ki vas je zelo razburila, se bo izkazala za neresnično. Nikar ne zapadite v depresijo, ampak poiščite krivca za najnovejšo zmešnjavo. Ko ga boste odkrili, boste ponovno presenečeni, morda celo bolj.
10
21
11
3
19
2
7
17
12
ULITEK
15
ŠOLSKI RED
8
MOLIBDEN
18
2
4
9
5
6
48
RUMENA STRAN
V čast sv. Martina so trčili kozarci
Na številnih martinovanjih po regiji seveda ni manjkalo znanih obrazov. Nekateri so se družili iz čistega veselja, spet drugi so združili prijetno s koristnim. Foto: GrupA
Mlado vino na Sv. Heleni je blagoslovil tudi slivniški župnik Marko Šraml. Bilo je že kakšno leto, ko je to opravil kar pri maši pred prireditvijo, a letos ga je glavni organizator prireditve Martin na star način Franci Žurej (desno) očitno prepričal, da tistim, ki mašo zamudijo, blagoslov še bolj prav pride.
Le s čim sta sogovornika tako nasmejala Franca Leskovška, župana občine Dobje? Ob njem sta se znašla premie-rova desna roka Jože Artnak (levo) in eden osrednjih slivniških turističnih delavcev, sicer nekdanji policist Dušan Polenšek. Je bil pogovor bolj politično ali bolj promocijsko obarvan, še poizvedujemo ...
Takole po mušketirsko so na prizorišče zakorakali (z leve) domačin in posledično gostitelj Boris Belej, šentjurski župan Marko Diaci in glavni turistični ambasador v regji, župan Podčetrtka Peter Misja. V kateri občini teče boljša kapljica, tokrat taktno raje niso razpravljali.
Martinovanje na Sv. Heleni je postalo osrednji vinogradniški dogodek na Šentjurskem. Njihovo vinsko kraljico si v čast najstarejše vinske trte ob Ipavčevi hiši tu in tam izposodi tudi mestni viničar Jurij Malovrh (levo). Vsesetransko aktivni Slivničan Milenko Tanšek se je ob tem seveda le zadovoljno namuznil.
Čeprav so se v osrčju doline zelenega zlata letos povsem posvetili pivu, se tradicionalnemu martinovanju niso odrekli. Letos pa so praznik proslavili kar pod šotorom na podeželski tržnici pri sedaj že znameniti fontani piva. Mošt je krstil Gojko Jevšenak - pater Cenek s Stranic, pomagali pa so mu predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič (desno), župan Janko Kos in vinska kraljica Suzana Čakš. Pater je besedilo za ta dogodek prinesel v prav posebno izbrani mapi. Povezave z moštom sicer nismo odkrili, je pa motiv vsekakor simpatičen. (Foto: TT)
Ч

V Šmartnem ob Paki je na martinovo še bolj slovesno kot drugje, saj ta dan slavijo tudi občinski praznik. Župan Janko Kopu-šar je, kot je videti, podobno kot ostali občani navdušen, da sta praznovanji združeni. Pa na zdravje!
Kaj so pridelali na obronkih Škalc v kleteh Zlatega griča, je prišel na martinovo preverit tudi konjiški župan Miran Gorin-šek. Po nasmehu sodeč so vinogradniki Dravinjske doline med tistimi srečnimi, ki sta jih obšli tako toča kot pozeba. (Foto: SHERPA)