KRIVICE
VARUHA PRAVICE
Stran 4
KAOS V
BOLNIŠNICI
Stran 2
BODO LASCANI
ZAUSTAVILI INTERBREIIV?
Stran 6
ST. 35 - LETO 57 - CELJE. 29.8.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
VERONIKIN
NAGRAJENEC
Stran 9
ZAKUUCEK
NAGRADNE
AKCIJE NT&RC
Stran 21
CELJSKI
NOGOMETNI
ŽANR: TRILER
IN TRAGEDIJA
Stran 18
2
DOGODKI
■L^UVODNIK
Pivovarna
Union d-o-o.?
Tisti, ki so pričakovali, da se bo že ta teden v pivouar-
ski vojni zgodil velik preobrat, so najbrž hudo razočara-
ni. In naivni. Glede na to, da je prevzemna zgodba že od
samega začetka prežeta s takšnimi in drugačnimi poli-
tičnimi interesi (kar pa glede na povezanost vodstev obeh
pivovarn na te ali one politike še v »mirnem« času sploh
ne čudi), bi bila kakršna koli končna odločitev zdaj, ko
je Slovenija tik pred izbruhom volilne mrzlice, dokaj nes-
pametna.
Ker je direktor urada za varstvo konkurence Andrej
Plahutnik Pivovarni Laško za izredno skupščino Uniona
priznal enak odstotek glasovalnih pravic kot jih je ob
julijski skupščini, je razplet »zamrznil« še za nekaj me-
secev. Predvsem pa je, tako vsaj izgleda ta hip, preprečil
ljubljansko-belgijski navezi, da bi po svoje zaključila prev-
zem. Interbrewu, ki mu slovenska folklora nategovanja
očitno gre že hudo na živce, se, tako je vsaj mogoče razu-
meti njihove zadnje »bravure«, že zelo mudi. Najprej so
Laščane hoteli izriniti iz igre na lep način in so jim po-
nudili najmanj 95.000 tolarjev za delnico Uniona, ker
pa jim iz Laškega na ponudbo niso odgovorili, so posku-
sili še z obvoznico in zahtevali dokapitalizacijo. Če bi
jim uspelo, to pa bi se lahko zgodilo le v primeru, da bi
Plahutnik Pivovarni Laško vzel vse glasovalne pravice,
potem urad v pivovarski prevzemni zgodbi ne bi več imel
kaj početi.
Kakorkoli, zadnjo in odločilno besedo, ki pa je, kot meni-
jo nekateri, že napisana, bo vsekakor imel urad za varstvo
konkurence. Andrej Plahutnik pravi, da jo lahko pričaku-
jemo šele ob koncu leta. To pa pomeni še najmanj tri mese-
ce napetosti in nemirnega spanca v Ljubljani in predvsem
v Laškem, veliko denarja za pravnike in za še kakšen po-
skus, da bi se cilj dosegel prej, pa tudi še kar nekaj muk za
»navadne« zaposlene v obeh pivovarnah. Za Laščane je
slišati, da nimajo več nobene prave volje do dela, v Ljublja-
ni pa da pravijo, da jim je že popolnoma vseeno, kako se bo
vse skupaj končalo. Samo da se bo končalo. Ker imajo že
vsega poln kufer.
JANJA INTIHAR.
Kaos V
bolnišnici
Zdravniki celjske bolnišnice proti vodstvu in spremembi
delovnega časa
Zdravniki celjske bolni-
šnice, povezani v sindika-
tu Fides, v izjavi za javnost
ugotavljajo, da konstruktiv-
ni dialog z vodstvom bol-
nišnice ni mogoč, zato so
se odločili za komunicira-
nje preko medijev. Zgovo-
ren je že naslov, ki so ga
predlagali za svojo izjavo:
»Zdravniki bodo delali kao-
tično - vsak v skladu s svo-
jim delovnim časom.« In
podnaslov: »Manjši obseg
rednega dela in manj dežur-
stev bo zdravnike razbre-
menil, bolnišnici bo prine-
sel denar za povrnitev stroš-
kov, povzročenih z nepra-
vilnimi poslovnimi odloči-
tvami vodstva o uporabi eri-
tropoetina, bolniki pa bo-
do ponovno potegnili kraj-
ši konec«
Razlog za nezadovoljstvo
sindikata Fides je odredba o
skrajšanem delovnemu času
zdravnikov, ki ga je izdalo
vodstvo bolnišnice 16. juli-
ja. Fides je skušal zadržati iz-
vajanje odredbe preko Delov-
nega sodišča v Celju, ker po
njihovem mnenju ni v skla-
du z obstoječo delovno-prav-
no zakonodajo. Sodišče
odredbe ni preklicalo. »To pa
ne pomeni, da odredba o no-
vem delovnem času ni krši-
tev delovno-pravne zakono-
daje, saj tega sodišče sploh
še ni obravnavalo. To isto so-
dišče nam je po mnenju Viš-
jega delovnega in socialnega
sodišča v Ljubljani dalo na-
pačni pravni pouk o možno-
sti pritožbe na sklep,« so za-
pisali. Ker ta pritožba ni mož-
na, je višje delovno sodišče
sploh ni obravnavalo in za-
vrnilo, temveč zavrglo.
»Opravljena simulacija
novega delovnega časa ob
istočasnem prikazu proble-
ma pomanjkanja zdravniš-
kega kadra je pokazala, da
se bo v internističnih spe-
cialističnih ambulantah po-
daljšala čakalna doba za
35 do 45 odstotkov.«
Tudi pisno mnenje Inštitu-
ta za delo pri Pravni fakulte-
ti Univerze v Ljubljani, ki ga
je pridobilo vodstvo bolni-
šnice, je bilo nepopolno ko-
mentirano, trdijo, saj je bilo
prezrto mnenje, da morajo
delavci, ki se jim spreminja
delovni čas, prejeti o tem po-
samične sklepe. Teh pa niso
prejeli. Opozarjajo tudi, da
zdravniki ob skrajšanju do-
poldanskega dela na 7 ur ni-
so pričeli z rednim delom v
popoldanskim času, saj se de-
lovni čas medicinskih sester
in administrativnih delavcev
ni spremenil. Posledice skraj-
šanega dela zdravnikov bo-
do tako po Fidesovi oceni naj-
bolj občutili bolniki. Podalj-
šale se bodo čakalne dobe na
specialistične preglede in
operativne posege.
Proti
spremembam
v dežurni
službi
Razmere v bolnišnici se bo-
do po pričakovanju zdravni-
kov še bolj zapletle, ko bo-
do septembra zmanjšali šte-
vilo dežurnih mest (in dežur-
nih zdravnikov). Kako bo de-
lo v času dežurne službe po-
tekalo, še ne vedo, prepriča-
ni pa so, da ukrep ni bil pre-
mišljen, uvesti pa ga name-
»Ob 14. uri bomo v skladu
z odredbo zaprli ambulant
te.... Bolniki bodo ostaU pre^
zaprtimi vrati, v kolikor bo-
mo zdravniki, nadzorni oj,
gan SB Celje in prebivalci c^
ske regije to dovoliU.«     |
ravajo brez posveta z zdrav
niki, nosilci zdravstvene dii
javnosti, in porušiti dobro oi
ganizirano službo, ki je zj
gotavljala visoko strokovn
varnost bolnikom. »Dežurii;
zdravnik je že danes preobre-
menjen, sedaj pa naj bi se nje-
govo delo povečalo za prih
ližno 80 odstotkov, kar je ne
dopustno in nemogoče. De-
žurni zdravnik bo z novo
odredbo o dežurni službi prj
siljen delati na strokovnen:
področju, za katerega nima
ustrezne licence in za to de-
lo ni strokovno usposobljen,-
opozarjajo. Na očitke, da gre
pri njihovem nasprotovanju
zmanjšanja dežurstev zgolj za
denar, pa poudarjajo, da j
plačilo opravljene ure v d(
žurstvu manjše od plačila n<
vadne ure, čeprav gre za d«
lo preko 40-urnega delovni
ga tednika. Ob tem pa je di
lo v dežurstvu najbolj odgd
vorno, zahtevno in stresna
Vodstvo bolnišnice ni že
lelo komentirati navedb i
izjavi zdravnikov.
Ob zaključku izjave za jav-
nost zdravniki celjske bolnišni-
ce poudarjajo svojo pripadnost
bolnišnici in moralno odgovor
nost do bolnikov, zato »strokov
ne degradacije naše bolnišni
ce ne bomo dopustili.«
MILENA B. POKLK
Nova svinjarija
na Dobrni
Občani in obiskovalci Do-
brne, ki so jih v začetku av-
gusta razburila črna odla-
gališča odpadkov iz Toplic
Dobrna, so znova vznemir-
jeni. Odpadki so se že dru-
gič pojavili z gradbišča naj-
večjega hotela, ki naj bi bil
dokončno obnovljen pred
koncem tega tedna.
Zanje je republiška inšpek-
torica Dragica Hržica v za-
četku meseca napovedala od-
ločbo o odstranitvi ter pred-
log sodniku za prekrške za-
radi suma storitve prekrška.
Kljub temu so na Dobrni opa-
zili v začetku tedna na istem
mestu, tik ob regionalni ce-
sti Dobrna - Črnova, nove ku-
pe odpadkov, vidnih s po-
membne prometnice. Med
njimi so plastične vreče, kar-
toni, ostanki različne emba-
laže, plastenke in podobno.
S posameznih napisov je raz-
brati, da so prav tako z grad-
bišča največjega hotela.
V republiški inšpekciji za
okolje so nam v torek pove-
dali, da z novim črnim odla-
gališčem v Pristovi še niso sez-
nanjeni, direktor Toplic Do-
brna Danijel Brcko pa prav
tako, da ne ve o tem ničesar.
Objekt so konec junija pre-
dali izvajalcu Vegradu, zato
je pravi naslov za nadaljnje
informacije v Velenju.
Vegradov tehnični direktor
Milan Pokorny je menil, da
je nove odpadke po vsej ver-
jetnosti pripeljal kdo od po-
dizvajalcev, ki jih ni mogo-
če povsem nadzirati (za pr-
ve odpadke so priznali, da so
bili tja pripeljani na njihovo
pobudo). Ko je od nas izve-
del za novo odlaganje, je le
to takoj prepovedal, podrob-
nejše ugotovitve pa bo lahko
posredoval v naslednjih dneh.
Tako v Velenju.
In kakšne so sploh lahko prav-
ne posledice takšnih posegov
v okolje, še posebej spornih v
izrazito turističnem kraju? Za-
radi neizvršitve odločbe o od-
stranitvi odpadkov je mogočih
po sedanji zakonodaji komaj
sto tisoč tolarjev kazni, sodnik
za prekrške pa laliko odredi bis-
tveno višje kazni.
BRANE JERANKO
Celje ima prvega kandidata
Celjska liberalna demokracija predlaga za župana 60-letnega igralca Boruti
Alujeviča
županski kandidat celj-
skega mestnega odbora LDS
na jesenskih lokalnih vo-
litvah bo upravnik Sloven-
skega ljudskega gledališče
Celje Borut Alujevič. Kot je
na prvi javni predstavitvi v
začetku tedna poudarilo
vodstvo stranke, so se za
Alujeviča, ki je dobil sogla-
sno podporo, odločili po
tehtnem premisleku. Zato
resno računajo na dober vo-
lilni izid, oziroma na žu-
pansko mesto.
Saj gre, kot so dejali pred-
stavniki stranke, za človeka,
ki ni zaletav in ima veliko iz-
kušenj, predvsem pa je člo-
vek, ki daje prednost ljudem
pred materialnimi dobrina-
mi. Borut Alujevič, po po-
klicu diplomirani igralec, ki
že 16 let vodi celjsko gleda-
lišče, ni brez političnih iz-
kušenj. V skupščinskih in svet-
niških klopeh sedi že od leta
1990. »Celje in stvari v-njem
res dobro poznam. Tisto, kar
mestu manjka, je vsebina. Tre-
ba mu je vdihniti dušo in obo-
gatiti življenje, da se bo v
njem res vsak počutil prijet-
no,« je dejal Alujevič.
Kot župan ne bo delal za-
letavo. Združil bo ekipo stro-
kovnjakov z različnih podro-
čij in skupaj z njimi iskal re-
šitve za izboljšanje razmer v
Celju. »Že med 16-letnim vo-
denjem gledališča, prave dr-
žave v malem, sem spoznal,
da človek ne more nikdar od-
ločati sam. O vseh perečih
stvareh je treba narediti spi-
sek želja, jih ovrednotiti in
šele nato določiti, čemu dati
prednost. Nočem obljublja-
ti vsega. Česar pa se bomo
lotili, bomo uresničili tako,
da bo po godu občanom in v
dobro občini,« je še povedal
Alujevič in poudaril, da pri
svojem delu ne bo pozabil na
nikogar. Tudi na mlade ne.
saj bo brez njih Celje posta-
lo mesto duhov.
Na predstavitvi svojega žu-
panskega kandidata so po-
glede na razmere v celjski
občini predstavili še neka-
teri predstavniki stranke.
Marko Brezigar je pouda-
ril, da mora Celje postati me-
sto, prijazno gospodarstvu,
Suzi Kvas je napovedala, da
bodo na socialnem področ-
ju nadaljevali delo z margi-
nalnimi skupini, kar jih je
že doslej uvrstilo med vodil-
ne v državi, Primož Posi-
nek je opozoril, da Celju f
načrtovanju infrastruktu
manjka razvojna vizija m
sta, Zdene Podlesnik pa
dejal, da bo s financami tt
ba ravnati drugače, saj ^
sedanje metode niso bi
najboljše. Dodal je še, da'
s pravočasnimi informacij
mi mogoče preprečiti slal
voljo pri marsikaterem m<
čanu, predvsem pa bo tre
delati z bistveno manj a
rami.
JANJA INTiHi
Foto: GREGOR KAI
V celjski liberalni demokraciji zatrjujejo, da na jesenske volitve čakajo enotnejši kot pred štirimi leti in br
osebnih razprtij. Z leve: Marko Brezigar, Suzi Kvas, kandidat za župana Borut Alujevič, Zdene Podlesnik
Primož Posinek. I
Št. 35 - 29. avgust 2002

DOGODKI
3
Poleti ne dihajte!
Koncentracije ozona tudi pri nas občasno presežejo dopustne vrednosti - Ozon je ponekod že nacionalni problem
Letošnja junijska in ju-
lijska vročina, dnevne tem-
perature so se povzpele
Icrepko čez trideset Celzije-
vih stopinj, je marsikoga
liudo zdelala in mu poslab-
šala zdravstveno stanje,
fjasploh smo se vsi počuti-
li slabše, zlasti v mestih. Z
vročino se namreč v zraku,
ki ga vdihavamo, pojavlja
toplogredni plin ozon, ki ga
je iz leta v leto več.
Kako občutimo škodljivi
ozon? Znaki prevelike kon-
centracije ozona v zraku so:
bolečine v prsih, kašelj, ki-
hanje, kopičenje krvi v plju-
čih in nosu, oteženo in pos-
pešeno dihanje, vneto grlo,
draženje v nosu... Laborato-
rijske raziskave so pokaza-
le, da izpostavljanje ozonu
in sočasna telesna dejavnost
(npr. težko fizično delo) zna-
filno zmanjšujeta normalno
delovanje pljuč in prepreču-
jeta globoko vdihavanje zra-
ka. V največji nevarnosti so
osebe, ki bolehajo na diha-
lih, na primer astmatiki in
ljudje s kronično obstruktiv-
no boleznijo pljuč. Ob tem
ne bo odveč podatek, da se z
ozonom sproščajo prosti ra-
dikali, ki so bolj škodljivi kot
sam ozon.
Krepko nad
mejnimi
vrednostmi
Zaradi sončne svetlobe, ki
je tudi pri nas zadnja leta vse
močnejša, fotokemični smog
narašča. Pomemben pokaza-
telj le-tega je prav ozon, ka-
terega koncentracije so ma-
ja, sredi junija ter v drugi po-
lovici julija letos v Sloveniji
'ečkrat močno presegle mej-
le vrednosti.
Junija letos je bila v Celju
5-urna mejna koncentracija
Dzona kar 26-krat presežena.
V juliju je bilo stanje nekoli-
ko boljše. Ozonsko najbolj
obremenilen dan v Sloveniji,
je bil 16. julij, ko je bila v
Ljubljani izmerjena največ-
ja enourna koncentracija
ozona, 185 mikrogramov na
kubični meter (mejna je
150), v Novi Gorici pa celo
225 mikrogramov na kubič-
ni meter.
Stanje se lahko spreminja
iz ure v uro, odvisno od vre-
mena, zlasti od temperatur,
vetrov, padavin. Dež ozon hi-
tro spere iz ozračja in tako
se njegova koncentracija zni-
ža. V stiku z različnimi one-
snaževalci zraka se ozon raz-
lično obnaša. Tako visoke
koncentracije ozona na viš-
jih legah, na primer smučiš-
čih, povzročajo smučarjem
manj nevšečnosti, kot deni-
mo gozdnim delavcem, ki
tam istočasno (na enaki nad-
morski višini) opravljajo raz-
lična dela in s svojo dejav-
nostjo (žaganje, prevozi ipd.)
dodatno onesnažujejo zrak in
obremenjujejo organizem. S
te vrste sinergijo se znanost
še ni veliko ukvarjala.
Sončni vzhod
najugodnejši
Koncentracija ozona je na-
vadno najmanjša ob sončnem
vzhodu, ob sončnem dnevu,
z naraščanjem temperature,
pa se veča. Največja koncen-
tracija ozona je v mestih in
velemestih pozno zjutraj in
zgodaj popoldne. Glavni iz-
vor emisij predhodnikov so
avtomobilski izpuhi, bencin-
ske črpalke, elektrarne, či-
stilnice, obrati in trgovine z
barvili in topih, kemične to-
varne, rafinerije nafte ipd.
Ozon je ponekod postal že
nacionalni problem. V ZDA
v okoli devetdesetih največ-
jih mestih je količina ozona
v zraku tolikšna, da že ne-
varno presega dovoljeno kon-
centracijo za človekovo
zdravje. Med ozonsko najbolj
obremenjenimi območji sta
Kalifornija in obala ob tek-
saškem zalivu.
Z ozonom se vse bolj soo-
ča in ukvarja tudi Evropa, ki
ima že pripravljene vseevrop-
ske ukrepe. To »evropsko di-
rektivo« pa bo slejkoprej mo-
rala upoštevati tudi Sloveni-
ja, ki ta čas že izvaja določe-
ne ukrepe. V kratkem nas bo-
do meteorologi v medijih oz.
sredstvih javnega obveščanja
dnevno začeli obveščati o tej
nevarnosti, o izmerjenih
koncentracijah, prekorači-
tvah, prognozah itd. Proble-
ma ozona ni mogoče reševa-
ti lokalno.
Strokovni podatki pravi-
jo, da je bilo poleti leta 1989
čezmernim koncentracijam
ozona izpostavljenih 367 mi-
lijonov ljudi ali 58 odstotkov
vseh prebivalcev tostran Ura-
la.
Kaj iaiilco
storimo?
Pospešeno dihanje pomeni,
da v dotik z dihali prihajajo pre-
velike količine oksidantov. Zato
je treba takrat, ko smo izpo-
stavljeni čezmernemu smogu,
čim več mirovati, zlasti velja
to za osebe, ki imajo težave z
dihali. Drugih priporočil, ka-
ko ravnati, zaenkrat ni.
Povprečna mejna koncen-
tracija ozona na uro v RS:
150 mikrogramov/kubični
meter. Mejna 8-urna kon-
centracija: 110 mikrogra-
mov/kubični meter. Mejna
24-urna koncentracija za
varstvo rastlin: 65 mikro-
gramov/kubični meter.
Posameznik lahko tudi
sam prispeva k čim manjši
ozonski nevarnosti tako, da
ne seda po nepotrebnem za
volan avtomobila, da kupi vo-
zilo, ki porabi manj goriva,
motor redno oskrbuje, upo-
rablja barvila na osnovi vo-
de in ne olja ali topil itd.
MARJELA AGREŽ
Vroča poletja in gost mestni promet so najprimernejši pogoji za nastanek škodljivega ozona.
Kaj je ozon?
fcOzon je oksidant in glavna sestavina smoga. V zgornjih
pasteh ozračja ozon vsrkava škodljivo ultravijolično sevanje
r    iiuje ljudi pred kožnimi boleznimi. Zaradi najrazličnej-
ši i iovekovih aktivnosti je ozona v atmosferi vse manj, zato
ste\ ilo obolenj in kožnega raka marsikje v svetu narašča.
' V spodnjih plasteh ozračja, tam kjer dihamo in živimo
('judie ter rastejo rastline, pa ozon neugodno vpliva na na-
i   počutje in zdravje, na gozdove ter poljske in druge pri-
delki'. Pravimo mu prizemni ozon, ki je posledica splošne
Onesnaženosti zraka. V nasprotju z drugimi onesnaževalci
^ žveplov in dušikov dioksid) je ozon sekundarni one-
evalec našega življenjskega prostora. Ne nahaja se ne-
^Posredno v emisijah, ampak naslaja iz drugih onesnaže-
i ^alcev, zlasti hlapljivih organskih spojin in dušikovih ok-
t'^idov pri kemijskih reakcijah v ozračju. Emisije dušiko-
(^ega monoksida prispevajo k nastajanju ozona, večje kon-
1 '^^ntracije dušikovega dioksida pa delujejo kot ozon.
1 Količine nastajajočega ozona so najbolj odvisne od emi-
, ?ij, ki nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv in pri raznih
1 "^dustrijskih postopkih, ter od temperature okolja in sonč-
' '^ega sevanja. Vroča poletja so najprikladnejša za nastaja-
[    škodljivega ozona. Med onesnaževalci, ki zaenkrat ne
[i^žejo znakov usihanja, pa je najpomembnejši promet,
si ti in še nekateri drugi dejavniki določajo količino ozo-
v zraku, ki ga vdihavamo.
Nemški rejci v Celju
Dom sv. Jožefa nad Celjem se vse bolj uveljavlja kot gosti-
telj različnih srečanj, tudi na mednarodni ravni. Tako bodo
v začetku septembra v knežjem mestu bivali rejci rjavega
goveda iz nemške zvezne dežele Baden-Wuertemberg. Rej-
ci so bili v prejšnjih letih na ekskurziji v Belgiji, Češki ter
Švici, letos pa želijo obiskati Slovenijo. Med bivanjem v
Celju, kjer bodo več dni, si bodo med drugim ogledali kme-
tiji Adič v Skalah ter Pečovnik pri Velenju, kjer redijo na
velikih posestvih izključno rjavo govedo. Poleg drugih obi-
skov in predavanj si želijo ogledati še turistične znamenito-
sti Bleda, Maribora, Postojne in Ljubljane. (BJ)
KOZEBIJA
Joii za
predsednico?
Običajno radijsko popold-
ne v času, ko še kislih kuma-
ric manjka. In potem, naen-
krat zamisel voditeljice spo-
reda: »Kaj če bi naslednje pol
ure izbirali osebnost tega po-
letja?«
Odziv poslušalcev je hipen
in kot se to v podobnih radij-
skih oddajah običajno dogaja,
se pojavita dve imeni. Jolan-
da in Dori. Nič nenavadne-
ga, seveda. Oba sta, vsak na
svoj način, krepko zaznamo-
vala to poletje. Jolanda Čeplak
z briljantnim tekom in zlato
medaljo, priljubljeni berlinski
duhovnik na motorju s svojim
dopustovanjem v domačih kra-
jih. Že to, da se pojavi doma,
je dogodek, vse, kar sledi, je le
nadaljevanje in posledica nje-
gove karizme, ki ga spremlja
že dolga leta in ki iz posveče-
nega moža dela ljudskega ju-
naka.
Sprva krepko vodi Joli, Do-
ri jo dohaja. Potem vodi Dori,
a Joli finišira. In potem se zgodi
- sramežljivi poslušalec, ki no-
če povedati imena glasuje za -
Arharja. Le zakaj ne bi glaso-
val za pokončnega, poštene-
ga moža, ki seje spustil v dir-
ko za predsednika države. Nje-
govi edini slabosti sta, da je
tako dolgo cincal, preden je re-
kel politiki »da« in zdaj še ob-
če znana slabost, da ima vi-
soko, visoooko plačo. Kako
močno je z njo stopil na žulj
javnosti. Nenadoma ni več po-
membno ne kakšen je, ne kaj
zna, ne kako sposoben je...
In potem še en ogorčen klic
- »Zakaj pa ponujate hkrati v
glasovanje dve tako pomem-
bni imeni, oba, Joli in Dori,
bi si zaslužila vaš naslov oseb-
nosti poletja... Zakaj ne date
v konkurenco z enim od njiju
raje Drnovška, pa boste videli
kaj bo,« se huduje moški glas
na drugi strani telefonske ži-
ce.
In tako je prijetna poletna
igra, radijsko mašilo, tako re-
koč, postala vroča tribuna, v
kateri so ljudje povedali, ka-
ko zelo cenijo prizadevnost,
trud, dobroto, posluh do člo-
veka... In kako poln kufer
imajo tako imenovanih zvezd
politične scene.
Ja, na plebiscitu je zmaga-
la Joli. Jolando Čeplak za pred-
sednico?
BRANKO STAMKJČIČ
Št. 35 - 29. avgust 2002
4
AKTUALNO
Krivice
varuiia
pravice
Predsednik vladne komisije naj bi zaposloval na črno
Ivanka Minič iz Grobelnega ni bila zadovoljna z
delodajalcem Janezom Lukačem, on pa z njo tudi ne
Zapleti med delodajalci in njiho-
vimi zaposlenimi so vsakdanji po-
jav. Ogromno bi si jih zaslužilo po-
zornost javnosti zaradi zelo hudih
krivic. Zgodba Ivanke Minič še zda-
leč ne sodi med najhujše in verjetno
ne bi nikoli prišla v javnost. Če ne
bi kršenja zakonov in krivičnosti ob-
toževala javnega funkcionarja, ki
naj bi skrbel za - odpravljanje sta-
rih krivic...
Ivanka Minič in njen svak Mirko
Nikolič iz Grobelnega sta mislila, da
jima je padla sekira v med, ko je Mini-
čeva dobila delo kot gospodinja pri Ja-
nezu Lukaču na Polšniku.
»Preko nečaka, ki je bil zaposlen pri
sinu gospoda Lukača, smo izvedeli, da
njegov oče potrebuje gospodinjo za ce-
lodnevno delo, plačal bi ji 70 tisoč to-
larjev neto, ji nudil stanovanje in hra-
no. Svakinjo sem peljal h gospodu Lu-
kaču, kjer smo se spoznah. Na oba je
naredil zelo velik vtis, saj je bil že po
vsem svetu in nama je pokazal fotogra-
fije s Titom,« trdi Nikolič. Janez Lu-
kač, ki je bil visok zvezni funkcionar
in sodnik zveznega sodišča v nekdanji
skupni državi, se je po osamosvojitvi
Slovenije orientiral na politično desnico
in postal vpliven član Slovenske ljud-
ske stranke, v letih 1994 do 1998 je bil
celo njen poslanec v državnem zboru.
Leta 1997 pa je postal predsednik vlad-
ne Komisije za izvajanje zakona o po-
pravi krivic. Torej človek, ki razsoja o
rehabilitaciji bivših političnih zapor-
nikov in vračilu povzročene škode njim
ali svojcem po vojni pobitih oseb. Sam
pa menda kroji pravice drugih po svoji
meri.
Ali pogodba sploii
obstaja?
Miničeva in Nikolič sta bila »očara-
na nad Lukačevo osebnostjo, zato smo
se hitro dogovorili, da bomo v petnaj-
stih dneh podpisali pogodbo o delov-
nih razmerjih, ki bi veljala dve leti. Sva-
kinja je pri njem začela delati 1. maja,
takoj tretji dan sem na Zavodu za za-
poslovanje dvignil delovno knjižico in
jo izročil gospodu Lukaču,« trdi Niko-
lič.
Miničeva nam je povedala, da je že
maja podpisala bianco pogodbo o za-
poslitvi, ki pa je do danes še ni videla
niti ne ve, ali sploh obstaja, čeprav je
redno vsak mesec dobivala plačo 70 ti-
sočakov. In zakaj je podpisala prazen
list papirja? »Glede na to, da je velika
osebnost in ker je invalid, se mi je za-
smilil in sem mu zaupala, niti v sanjah
pa si nisem mislila, da me bo prinesel
okoli,« trdi Ivanka Minič.
Lukač po drugi strani zatrjuje, da po-
godbe prva dva meseca nista podpisa-
la, ker se Miničeva še ni mogla odloči-
ti, ah bo sploh ostala pri njem. »Sled-
njič je sklenila, da bo ostala in na nje-
Janez Lukač (Foto: Joni Prinčič/MAG)
no pobudo sva sestavila pogodbo z da-
tumom o nastopu dela 1.7.2002,« je v
telefonskem pogovoru dejal Lukač.
Njegova bivša gospodinja seveda vi-
di stvari drugače: »Pri njem sem delala
24 ur na dan, sedem dni v tednu: gos-
podinjila, skrbela za 150 zajcev, za hi-
šo, za vrt in vzdrževala živino in dva
psa, kar je bilo veliko več od tistega, za
kar sva se dogovorila. Glede na to, da
ima pokojnino še iz Jugoslavije, poleg
tega pa zasluži - kakor sem slišala - sla-
ba dva milijona tolarjev mesečno, se
mi je zdelo tudi nepojmljivo, da bi mu
bilo preveč plačati šestdeset tisoč me-
sečno za zavarovanje. Pa mu je očitno
bilo.«
Ali je odšla
prostovoljno?
Ker o (podpisani) pogodbi ni bilo ne
duha ne sluha, se je Miničeva z njim
dva meseca prepirala, naj ji to vendar-
le že izroči. Konec julija je morala odi-
ti v bolnišnico in ko se je vrnila, je nje-
no delovno mesto že prevzela druga de-
lavka. »Verjetno zato, ker jaz nisem ho-
tela pristati na delo na črno,« predvi-
deva Miničeva.
Lukačeva plat zgodbe je seveda dru-
gačna. Po njegovem scenosledu, ki ga
je izročil Nikoliču, naj bi gospodinja,
ki jo je bil ravnokar prijavil, 10. julija
letos zahtevala, da ji ob izplačilu plače
vrne delovno knjižico in prekine de-
lovno razmerje, česar »nisem mogel
sprejeti, ker še nisem sprožil postopka
iskanja novega delavca. Zatrdil pa sem
ji, da bo odpoved udejanjena v roku
meseca, tako kot je dogovorjeno v po-
godbi.« Konec julija naj bi pri podjetju
za pravno svetovanje in vodenje knjig
zahteval prekinitev delovnega razmer
ra z Miničevo. Ta naj bi zadnje dni juli-
ja odšla na prosti konec tedna, s kate-
rega ni prišla na delo zaradi odhoda v
bolnišnico. Tri dni kasneje, ko se je ho-
tela vrniti, naj bi jo Lukač obvestil, da
lahko ostane doma do 10. avgusta, ko
se je njeno delovno razmerje tudi uradno
končalo, saj naj bi si poiskal drugo de-
lavko.
Iz zgornjega se da razbrati vsaj to, da
je Miničeva prva dva meseca delala na
črno, saj je v odjavi iz pokojninskega
in invalidskega ter zdravstvenega zava-
rovanja zapisano, da je pričela delati
pri Lukaču 1. julija.
»Založenacf delovna
knjižica
Zapleti pa se po odhodu nekdanje
gospodinje niso končali. Nikolič in Mi-
ničeva namreč trdita, da Lukač sled-
nji noče vrniti delovne knjižice. »Pod-
pisal je, da bo knjižico vrnil do 10.
avgusta, ko je bilo prekinjeno delov-
no razmerje. Toda 10. avgusta knjiži-
ce še ni bilo, prav tako ne do 26. No-
čem ga več klicariti, saj mi je zagro-
zil, da me bo naslednjič prijavil poli-
ciji, ker ga ogrožam. Takrat mi je pre-
kipelo. Svakinja je za julij dobila pla-
čanih le 40 tisočakov, torej 30 tisoč
manj, za kar ga bom še tožil, čeprav
vem, da bo težko, saj je sam pravnik.«
Delovno knjižico naj bi po Lukačevih
besedah imelo podjetje Pravno sveto-
vanje in vodenje poslovnih knjig Go-
lobinek, ki naj bi zanj opravljalo ad-
ministrativne storitve.
Nikolič naj bi Lukača prijavil tudi
inšpektorju za delo, saj je bilo »delo na
črno vedno kaznivo, kar bi Lukač s svojo
pravno izobrazbo in glede na to, da je
bil zvezni sodnik v Jugoslaviji - kakor
se je rad pohvalil - lahko vedel.« Mini-
čeva pa dodaja, da ji je Lukač v telefon-
skem pogovoru dejal, da naj ga kar to-
ži, če se ji izplača...
Kakor sta bila Nikolič in Miničeva
nezadovoljna z Lukačem, pa je imel ne-
kaj krepkih na račun svoje bivše gos-
podinje in njenega svaka povedati tudi
Lukač: »Sprašujem vas, koliko je delo-
dajalcev, ki bi prenašali nenehno ža-
Ijenje in zmerjanje, kakor sem ga jaz.
Nikolič je celo nekega dne vdrl k meni
v hišo in nam grozil, da je smrtno bo-
lan in da mu zdaj, kolikor mu je še pač
ostalo življenja, ni težko metati bomb,
poleg tega pravi, da je bil legionar ame-
riške vojske in je temu primerno izur-
jen. Jaz veljam za zelo pedantnega in
resnega delodajalca in takšnega obna-
šanja ne mislim prenašati.«
NATAŠA PEUNIK
Foto: GREGOR KATIC
Nezadovoljna Ivanka Minič in njen svak Mirko Nikolič.
Št. 35 - 29. avgust 2002
AKTUALNO
5
Prostora vse vec^
otrok vse manj
Počitnice za vzdrževalna dela - V šolah in vrtcih jeseni manj otrok - Na Hudinji teden dni daljše počitnice
Novo šolsko leto se bo za
osnovnošolce in srednješol-
ce začelo v ponedeljek, 2.
septembra. V devetih celj-
skih osnovnih šolah bo
predvidoma 3882 učencev,
ki bodo razporejeni v 178
oddelkov. V primerjavi s
prejšnjim letom bo tako 65
osnovnošolcev manj. Veči-
noma na vseh celjskih šo-
lah število učencev upada,
ena redkih šol, ki se lahko
v zadnjih letih pohvali s po-
rastom učencev, pa je Os-
novna šola Ljubečna.
Po II. Osnovni šoli, Ljubeč-
ni in OŠ Frana Roša bodo le-
tos z devetletko začeli v I. in
m. Osnovni šoli Celje. Skup-
no je v program prvega raz-
reda devetletke vpisanih 222
šestletnikov, v prvi razred
osemletke pa 253 sedemlet-
nikov.
S Celjskega s prvim razre-
dom devetletne osnovne šo-
le začenja tudi pet velenjskih
šol: Antona Aškerca, Gori-
ca, Gustava Šiliha, Livada, in
Mihe Pintarja-Toleda, ter OŠ
Blaža Arniča v Lučah, šole v
Nazarju, Podčetrtku, Slivnici
pri Celju, Šmarju pri Jelšah
in Štorah, v Osnovni šoh Re-
čica ob Savinji pa bodo za-
čeli tako s prvim kot sedmim
razredom devetletke.
Na Hudinji
teden dni
počitnic več
v oš Hudinji so obsežno
izgradnjo prizidka in obno-
vo starega dela šole z okoli-
co začeli že v preteklem šol-
skem letu. V času poletnih
počitnic so se pri obnovi sta-
rega dela šole pokazala mno-
ga dodatna dela, ki jih pred-
hodno ni bilo mogoče pred-
videti. Kljub velikim priza-
devanjem vseh, ki se ukvar-
jajo s tem projektom, da bi
dela dokončali do začetka
pouka, jim to ni uspelo.
Učence in njihove starše so
ta teden obvestili, da bodo
po dogovoru z Ministrstvom
za šolstvo, znanost in šport s
poukom pričeli en teden ka-
sneje, kot je to določeno s
šolskim koledarjem. Prvi šol-
ski dan bo za učence Osnov-
ne šole Hudinja v ponedeljek,
9. septembra. Pet delovnih
dni bodo nadoknadili med
šolskim letom. Za učence od
1. do 4. razreda, ki si prvi
teden septembra ne morejo
urediti varstva, bo šola orga-
nizirala varstvo. Učbenike
bodo razdelili prvi delovni
teden.
iVaiožbe v
osnovne šole
v drugih celjskih osnovnih
šolah so v poletnem času po-
skrbeli predvsem za redna
vzdrževalna dela.
V I. Osnovni šoli Celje, na
Kosoveli 14, so preuredili tudi
učilnice, igralnico, sanitari-
je in garderobe za učence pr-
vega razreda devetletke, s ka-
tero začenjajo v tem šolskem
letu. Zaradi poškodovane ka-
nalizacije in novih sanitarno
tehničnih pogojev so obno-
vili tudi kuhinjo. Problem I.
Osnovne šole je tudi premajh-
na telovadnica, za katero pa
upajo, da bodo našli ustrez-
no rešitev v prihodnjih letih.
V Osnovni šoli Glazija mo-
rajo do kurilne sezone kon-
čani obnovo več kot 30 let
stare kotlarne. Zamenjati mo-
rajo stare kotle in zgraditi nov
plinovod v dolžini približno
170 metrov. V prihodnje bo
šola za ogrevanje, pripravo
sanitarne vode in kuhinje upo-
rabljala zemeljski plin. Z de-
li naj bi pričeli v prihodnjih
dneh. Med počitnicami so tu-
di adaptirali prostore v taj-
ništvu in pri šoli postavili ga-
raže za dva službena avtomo-
bila.
V OŠ Frana Kranjca Polule
potrebujejo dodatne prosto-
re in sicer učilnice in telovad-
nico. Z izgradnjo lete šola ne
bi imela več zunanjega šport-
nega igrišča, zato Mestna ob-
čina Celje skupaj z Zavodom
za planiranje in izgradnjo iš-
če novo lokacijo.
V tem in prihodnjih letih
lahko nekatere šole za novo-
gradnjo ali adaptacijo raču-
najo tudi na sredstva mini-
strstva za šolstvo, znanost in
šport. Po sprejemu proraču-
na za leto 2003 bodo za IV.
Osnovno šolo Celje tako so-
finacirali 88,8 milijona to-
larjev v letih 2003 do 2005.
Za prehod na novi program
9-letne osnovne šole namreč
nujno potrebujejo dodatne
nove prostore s poudarkom
na izgradnji nove telovadni-
ce. Z deli naj bi začeli v za-
četku prihodnjega leta. Izde-
lana je lokacijska dokumen-
tacija, prav tako imajo tudi
lokacijsko dovoljenje.
Novosti v
srednjiii šolah
v srednjih šolah so bila v
poletnem času prav tako
opravljena redna vzdrževal-
na dela.
Za Srednjo zdravstveno šo-
lo Celje, kjer je predvidena
novogradnja, je bila med po-
čitnicami izdelana projekt-
na dokumentacija in je tre-
nutno v pregledu. Razpis za
gradnjo bo objavljen predvi-
doma v septembru ali okto-
bru letos.
V Šolskem centru Celje so
v poletnem času za naložbe
iz lastnih sredstev namenili 14
milijonov tolarjev. Spreme-
nili so garderobe v učilnico
za finomehaniko in obnovili
dve učilnici na gimnaziji.
V Srednji ekonomski šoli
Celje so skupaj z ministrs-
tvom za šolstvo 10 milijo-
nov tolarjev vložili v učilni-
co, ki so jo poimenovali uč-
no podjetje. V njej bodo ime-
li ekonomski tehniki prak-
tični pouk. Učno podjetje
ima tajništvo, računovods-
tvo in komercialo in je
opremljeno s sodobno raču-
nalniško tehnologijo, telefo-
ni, faksi in vsem, kar naj bi
tehniki srečali na delovnem
mestu.
SIMONA BRGLEZ
Foto: GK
Zaradi obnove Osnovne šole Hudinja bodo Imeli tamkajšnji učenci teden dni počitnic več.
Prvi zasebni vrtec
v javnih vrtcih 2^rja, Anice Černejeve in Tončke Čečeve bodo otroci razporejeni
v predvidoma 89 oddelkov, kar je za sedem oddelkov otrok manj kot v preteklem
letu. V vrtcih je še vedno nekaj prostih mest za vpis. 2. septembra bo vrata odprl še
prvi zasebni vrtec v Celju.
V vrtcu Zarja Celje obnavljajo centralno kuhinjo, v kateri sicer pripravljajo do 500
obrokov dnevno. Obnova naj bi bila končana predvidoma v drugi polovici septembra.
Kuhanje so zato organizirali v enoti na Lavi.
V vrtcu Tončke Cečeve v Celju je na garaži in skladišču vrtnih igrač v enoti Gaberje
občina financirala novo streho, dokončali pa so tudi ograjo okoli igrišča v Gaberju.
Vrednost naložbe je približno 5 milijonov tolarjev.
V vrtcu Anice Černeje Celje so v enoti na Kajuhovi adaptirali igralnico in jo prilagodili
otrokom starim od 1 - 3 let. V igralnico je zdaj napeljana voda, poskrbeli so za primerno
opremo in razširjen prostor. Prav tako na Kajuhovi so pripravili tudi dodatno igralnico
2a poldnevni program.
2. septembra bo svoja vrata odprl tudi prvi zasebni vrtec v Celju. V katoliški vrtec
Danijelov Levček na Aškerčevi ulici v Celju bodo sprejeli do 64 otrok od 1. do 6. leta
starosti, ki bodo vključeni v tri mešane oddelke. Ta-teden pričakujejo obisk ministrstva
Za šolstvo, znanost in šport, ki naj bi jim dalo pozitivno oceno. Če bodo izpolnjeni vsi
Zakonski pogoji, bo delovanje vrtca v 85 odstotkih financirano tudi iz občinskega pro-
računa Mestne občine Celje. Blagoslov vrtca bo 31. avgusta ob 17. uri. Dan prej priprav-
ljajo dan odprtih vrat med 15. in 17. uro.
Jezni so na šolsico
ministrstvo
Krajani Kompol in oko-
lice težko pričakujejo za-
ključek obnove tamkajšnje
šole, ki je bila zaradi neiz-
selitve stanovalcev preki-
njena. V občinski stavbi
pravijo, da potekajo zdaj
dela brez zapletov, zato pri-
čakujejo otvoritev konec
septembra ali v začetku ok-
tobra.
Do takrat se bodo morali
učenci iz Kompol voziti še v
štorsko šolo, kjer bo prvi me-
sec huda gneča. V Štorah bo-
do namreč začeli prihodnji
mesec z devetletko in to s tre-
mi razredi, od teh z enim iz
Kompol. V kompolski šoli pa
bo od jeseni dodatno tudi tretji
razred, saj ga lani zaradi ne-
zadostnega števila učencev ni
bilo.
Sicer pa zaključek obnove
kompolske šole prav tako tež-
ko pričakujejo člani kompol-
skih društev, ki bodo po ob-
novi bogatejši za večnamen-
ski prostor. Pred obnovo je
bila za prireditve v kulturno
zelo razgibanem kraju na vo-
ljo le največja učilnica.
Investitor obnove kompol-
ske šole je občina Štore, ki
je z odnosom šolskega mini-
strstva zelo nezadovoljna. Mi-
nistrstvo bi moralo sofinan-
cirati polovico investicije,
vendar se kompolska šola v
državnem proračunu ni znaš-
la, ministrstvo pa tudi ni po-
sredovalo soglasja za obno-
vo. Pri tem v občinski stavbi
opozarjajo na dejstvi, da je
bila šola v Kompolah v pro-
gramu investicij ministrstva
že v letu 1999 ter da je pri-
stojna inšpekcija šolo zara-
di dotrajanosti zaprla.
BRANE JERANKO
Št. 35 - 29. avgust 2002
6
GOSPODiIRSTVO
Bodo Lascani
zaustavili Interbreini?
s 24,24 odstotka glasovalnih pravic bodo lahko preprečili dokapitalizacijo Uniona - Urad za varstvo konkurence
bo zadnjo besedo povedal šele konec leta
Pivovarna Laško bo na
izredni skupščini Uniona,
ki bo prihodnji ponedeljek,
lahko uveljavljala 24,24 od-
stotka glasovalnih pravic,
kolikor jih je imela tudi na
julijski redni skupščini. Tak-
šna odločitev urada za vars-
tvo konkurence ni nepriča-
kovana, saj je direktor An-
drej Plahutnik še pred izda-
jo odločbe odločno zavrnil
vse namige, da naj bi urad
Laščanom odvzel prav vse
glasovalne pravice.
V Laškem z odločitvijo ura-
da za varstvo konkurence niso
zadovoljni, saj po njihovem
ni razloga, da jim urad ne bi
priznal vseh 46,18 odstotka
glasovalnih pravic, kar so 14.
avgusta tudi zahtevali. Takrat
so v pojasnilo svoje zahteve
zapisali, da »glede na objav-
ljen dnevni red skupščine
Uniona ne obstaja možnost,
da bi Pivovarna Laško z gla-
sovanjem lahko kakorkoli
vplivala na tržne parametre
delovanja Pivovarne Union.
Soglasje urada je potrebno tu-
di zaradi ohranjanja vrednosti
naložbe Pivovarne Laško v
delnice Pivovarne Union.«
Kot je povedal pravni za-
stopnik Pivovarne Laško Mi-
ro Senica, se na odločitev ura-
da ne bodo pritožili, saj jim
24,24 odstotka glasovalnih
pravic ta hip zadošča, da bo-
do dokapitalizacijo Uniona
preprečili. Ker se bodo na
skupščini upoštevali prisot-
ni, oziroma oddani glasovi,
bo Pivovarna Laško glasova-
la z najmanj 32 odstotki vseh
prisotnih glasov. »To pome-
ni, da sklep o povečanju ka-
pitala, ki ga je naknadno na
dnevni red izredne skupšči-
ne uvrstila uprava Uniona, ne
bo dobil zadostne tričetrtin-
ske podpore,« je pojasnil Se-
nica. Kot je znano. Pivovar-
na Union predlaga izdajo
85.000 novih delnic, ki pa
bi jih lahko kupil le Inter-
brew. Če bi bila dokapitali-
zacija sprejeta, bi belgijski
koncern postal večinski last-
nik Uniona, delež Laščanov
pa bi se občutno zmanjšal.
Kot so pojasnih v uradu za
varstvo konkurence, so pri iz-
daji odločbe Pivovarni Laš-
ko o 24,24 odstotka glaso-
valnih pravic upoštevali tisti
člen zakona o preprečevanju
omejevanja konkurence, ki
govori o zadrževanju izvaja-
nja koncentracije, uporabili
pa so tudi zakonska določi-
la, po katerih imetnik delnic,
da bi zagotovil vrednost svo-
je naložbe, na podlagi soglas-
ja urada lahko uresničuje svo-
je glasovalne pravice. Ker je
na skupščini Uniona tudi
predlog o povečanju osnov-
nega kapitala, iz katerega bi
bili izključeni vsi ostali del-
ničarji, je urad odločitev
sprejeli zaradi zavarovanja
naložb vseh ostalih delničar-
jev, torej tudi Laškega.
Pivovarna Laško in Inter-
brew sta v torek objavila izi-
da ponudb za odkup vseh
delnic Pivovarne Union, ki
sta se iztekli 22. avgusta.
Laščani so pridobili 7.594
novih delnic in svoj delež
v ljubljanski pivovarni s
46,18 odstotka povečali na
47,86 odstotka, Interbrevv pa
je delež povečal za 0,2 od-
stotka, tako da ima zdaj v
lasti 41,2 odstotka Uniona.
V Uradu so tudi napoveda-
li, da bodo o skladnosti kon-
centracije s pravili konkuren-
ce v primeru pivovarn Laško
in Union odločili najkasne-
je do konca tega leta.
JANJA INTIHAR
Več piva, manj denarja
Skupina Pivovarna Laško, ki poleg ma-
tične družbe vključuje še podjetja Raden-
sko, Jadransko pivovarno, Vital Mestinje
in Tališ Maribor, je po nerevidiranih po-
datkih v prvem polletju ustvarila 19,4 mi-
lijarde tolarjev čistih prihodkov iz poslo-
vanja, kar je za 11 odstotkov več kot v
enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je v
primerjavi z lanskim polletjem povečal za
okrog 8 odstotkov in je znašal 1,1 milijar-
de tolarjev.
V pivovarni pravijo, da je skupina poslo-
vala v skladu z gospodarskim načrtom in da
bodo letošnji poslovni rezultati enaki lan-
skim. V matični družbi je v prvih šestih me-
secih fizični obseg proizvodnje ostal na lan
ski ravni, hnančni kazalci pa so zaradi krat
koročne zadolženosti nekoliko slabši. Čist
prihodki od prodaje so znašali 9,8 milijai
de tolarjev, kar je za okrog 250 milijono'
tolarjev manj kot lani, čisti dobiček pa se ji
v primerjavi z lanskim polletjem zmanjša
za 3,3 odstotka in znaša dobro milijardo to
larjev. Laščani so v prvih šestih mesecih'
primerjavi z enakim lanskim obdobjem pri
hodke od prodaje na domačem trgu nekoli
ko povečali, prihodke od prodaje na tujen
trgu pa so z lanskih štirih milijard tolarje
zmanjšali na 3,5 milijarde tolarjev.
Ogledalo slovenskega
kmetijstva
v Gornji Radgoni bodo v
soboto zaprli jubilejni 40.
mednarodni kmetijsko-ži-
vilski sejem, na katerem se
letos na dobrih 50.000 kva-
dratnih metrih razstavnih
površin predstavlja 1480
razstavljavcev iz 21 držav.
Največ jih je iz Slovenije in
iz sosednjih držav.
Kmetijsko-živilski sejem,
ki ga je v minulih štiridese-
tih letih obiskalo več kot šti-
ri milijone ljudi, je letos zo-
pet popoln, saj je na njem
razstavljeno veliko goveje ži-
vine, konj, svinj, drobnice in
malih živali. Kot je znano,
so lani živinorejci bojkotirali
razstavo živine. Tako kot vsa
leta je na sejmu predstavlje-
no veliko kmetijske mehani-
zacije, ob tem pa tudi potro-
šniškega blaga, zlasti tistega,
ki ga proizvaja živilska indu-
strija. V času sejma bodo po-
delili številna priznanja za
različne izdelke, ki so jih stro-
kovne komisije ocenjevale v
okviru priprav na sejem.
Strokovnjaki so ocenili več
kot 1800 pridelkov in izdel-
kov mleka in mlečnih proi-
zvodov, mesa in mesnih proi-
zvodov ter slovenskih in tu-
jih vzorcev vin.
Sejem je odprt vsak dan od
9. do 19. ure, do Gornje Rad-
gone pa letos iz Celja ne vozi
poseben sejemski vlak.
LUDVIK KRAMBERGER
Na radgonskem sejmu letos pričakujejo več kot 160.000 obiskovalcev.
Hudinja je največja
Celjani bodo danes na
Hudinji dobili še en sodo-
ben nakupovalni center.
Merkur je v minulih mese-
cih popolnoma prenovil
nekdanji Kovinotehnin
prodajni center, ki je s sko-
raj 8.000 kvadratnimi me-
tri prodajnih površin njihov
največji doslej.
Prenovljeni center bo ob
13. uri ob pomoči predsed-
nika uprave in generalnega
direktorja Merkurja Bineta
Kordeža in nekaterih znanih
Celjanov odprl predsednik
države Milan Kučan. Merkur
je centru na Hudinji dal po-
polnoma novo podobo in vse-
bino. V prodajne prostore je
preuredili tudi dosedanje
skladišče in pridobil 7.700
kvadratnih metrov prodajnih
površin, na katerih bo po-
nujal programe za dom in
za mojstre. Zgornje prosto-
re centra, ki prav tako me-
rijo dobrih 7.000 kvadratnih
metrov, bo dal v najem, ven-
dar pa v Naklem, kjer sicer
še ne želijo povedati imen
tistih, ki bi si na Hudinji
di uredili prodajalne, praV
jo, da bodo še nekaj čas
prazni. Najprej namreč m(
rajo vedeti za vse najemn
ke, saj bodo po njihovih Ž'
Ijah tudi postavili vmesn
stene.
Prenova prodajnega cei
tra, kjer bo v Merkurjevei
delu zaposlenih okrog 801
govcev, je stala milijardo l5
milijonov tolarjev.
Št. 35 - 29. avgust 2002
GOSPODARSTVO
7
Le Celjske
mesnine v Evropo
Na Celjskem bodo pogoje za pridobitev statusa industrijskega
mesnopredelovalnega obrata očitno izpolnili le v Celjskih mesninah
čez tri mesece se bo izte-
kel rok, do katerega se mo-
rajo slovenske klavnice in
mesnopredelovalni obrati
prilagoditi standardom
Evropske unije. Pogoje za
pridobitev statusa industrij-
skega obrata, ki bo omogo-
čal proizvodnjo in prodajo
brez količinskih ali krajev-
nih omejitev tudi na evrop-
skem trgu, ta čas izpolnju-
je le pet klavnic in sedem
predelovalnih obratov. Med
njimi ni niti enega podjetja
s širšega celjskega območ-
ja, tudi Celjskih mesnin ne.
To pa nikakor ne pomeni,
da se bo to najpomembnejše
nesnopredelovalno podjet-
je v regiji po 25. novembru,
ko bodo začela veljati dru-
gačna pravila igre, znašlo v
težavah. Ker je pred kratkim
začelo graditi novo tovarno
za predelavo mesa, s katero
bo zadostilo vsem zahtevam
pred tremi leti sprejetega pra-
filnika o veterinarsko-sani-
tarnih pogojih za proizvod-
njo živil živalskega izvora in
oddajo v promet za javno po-
rabo, mu bo ministrstvo za
kmetijstvo skupaj z veterinar-
sko upravo pri podeljevanju
statusov »pogledalo skozi pr-
ste.«
Celjske mesnine so namreč
tudi za Slovenijo preveč po-
membno podjetje, da bi mu
zaradi samo nekajmesečne-
ga zamujanja zaprli vrata pred
evropskim trgom ali pa mu,
ker se novim standardom in
normam ne bo uspel prila-
goditi pravočasno, omejili
proizvodnjo.
Tako je ob nedavnem obi-
sku v Celju poudaril tudi kme-
tijski minister Franc But. De-
jal je, da so Celjske mesnine
eno od štirih ali petih podje-
tij v slovenski mesni branži,
za katera ministrstvo želi, da
l^i uspešno preživela vstop na-
še države v Evropsko unijo
'n bila steber slovenske ži-
^Isko-predelovalne industri-
ietudi na globalnem trgu. Ker
^mesninah gradijo novo pre-
ttelavo, ki trenutno pomeni
največjo naložbo v mesni in-
(iustriji, jim v ministrstvu ne
''odo delali preglavic, ko bo
Začel veljati nov pravilnik.
"Glede na to, da so se v Celj-
skih mesninah naložbe loti-
''zelo resno, sem prepričan,
'la jo bodo v predvidenem ro-
''ti, to je aprila ali maja pri-
W]n]e leto, tudi končali. Te-
^va bi bila, če v podjetju ne
''i ničesar delali in če ne bi
"iieli nobenih vizij ali načr-
' 'ov. Ker vse to imajo, bomo
njihovem primeru odsto-
pili od predpisa za določeno
časovno obdobje. Takšna od-
ločitev je sprejemljiva tudi
za veterinarsko upravo, zato
Celjani ne bi smeli imeti te-
žav tudi pri pridobivanju iz-
voznih oznak,« je poudaril
Franc But. Povedal je tudi,
da bo ministrstvo za kmetijs-
tvo preko predpristopnega
programa Sapard novo tovar-
no sofinanciralo z 200 mili-
joni tolarjev nepovratnih
sredstev. V Celjskih mesni-
nah morajo sicer vlogo še ne-
koliko dopolniti, vendar ne
vidi prav nobenega razloga,
da jim denarja ne bi odobri-
li. Prav nasprotno. Glede na
obsežnost naložbe bi lahko
bil vložek še enkrat tolikšen
kot je, vendar je za sedaj po-
moč države in evropskih skla-
dov preko programa Sapard
omejena na največ 200 mili-
jonov tolarjev.
Brez
popuščanja za
ostale
Na vprašanje, ali lahko od-
stopanje od predpisov pri
Celjskih mesninah sproži
plaz zahtevkov pri vseh tistih
klavničarjih in predelovalcih
mesa, ki 25. novembra prav
tako ne bodo zadostili pogo-
jem, ki jih določa vveterinar-
ski pravilnik, je minister But
odgovoril: »Posebnih odsto-
panj ne bo. Vsa večja podjet-
ja so prilagajanje evropskim
normam vzela zelo resno in
tisti, ki so se lotili naložb,
ne bodo imeli težav. Druga-
če pa bo z onimi, ki se na
nove standarde požvižgajo.
In tudi prav je tako. S popuš-
čanjem neresnim, neodgo-
vornim in neučinkovitim bi
/naredili veliko škodo dobrim
in resnim. Marsikje menijo,
da so naši predpisi prestrogi
in pričakujejo, da bomo na-
redili nekaj korakov nazaj ter
dovolili, kar ni bilo nikoli do-
voljeno. Kot na primer zakoli
na domu, ki so prepovedani
že od leta 1954, strogo pre-
povedani pa od leta 1981, ven-
dar tega nihče ni resno je-
mal.«
Obrtniški
obrati?
Kako bo z ostalimi klavni-
cami in mesnimi predelava-
mi na Celjskem, minister
Franc But ni povedal. Pogo-
je za pridobitev statusa indu-
strijskega obrata in vseh iz-
voznih oznak bodo očitno iz-
polnili le v Celjskih mesni-
nah. Ob tem velja spomniti,
da so Celjani k izgradnji no-
ve tovarne (preko katere bi
ustanovili skupno podjetje)
želeli pritegniti tudi ostale
večje mesarje v regiji in na
takšen način povezati mesno-
predelovalno industrijo na
tem območju, vendar so v
šentjurskem Jurmesu in Kme-
tijski zadrugi Laško sodelo-
vanje odklonili. Ker z izje-
mo Laščanov, ki so sicer pred
časom napovedali gradnjo
lastnega, 900 milijonov to-
larjev vrednega obrata za pre-
delavo, zdaj pa o novem ob-
jektu ne govorijo več, nikjer
ni slišati o težnjah po uvrsti-
tvi v najvišjo kategorijo med
klavnopredelovalnimi obra-
ti, se bodo ostali očitno za-
dovoljili s statusom obrtniš-
kega obrata. To pomeni, da
bodo na leto lahko zaklah
največ 1.000 glav velike ži-
vine in tržili samo na lokal-
nem oziroma regijskem trgu.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Celjske mesnine gradijo
novo tovarno za predelavo
mesa v neposredni bližini
objekta, v katerem imajo
skladišče in diskontno pro-
dajalno. Tovarna bo v dveh
etažah imela 8.000 kvadrat-
nih metrov uporabnih po-
vršin. Po opremljenosti bo
med najbolj sodobnimi v dr-
žavi.
Pomoč tudi za Klasje
Minister za kmetijstvo Franc But je minuli teden obi-
skal tudi Klasje in ga ocenil kot eno vodilnih podjetij v
svoji branži. Po njegovem se podjetje z ambicioznim mla-
dim direktorjem pravilno usmerja v proizvodnjo pekar-
skih in slaščičarskih izdelkov in je hkrati pomemben de-
javnik pri povezovanju slovenskih mlinarjev. Tudi Klas-
je se poteguje za državno finančno pomoč, koliko denar-
ja bo dobilo, pa bo odvisno od globalnega strateškega
pristopa k reorganizaciji silosov in mlinov, ki naj bi ga
izdelali do konca tega leta.
Kmetijski minister Franc But s sodelavci je ob nedavnem obisku v Celjskib mesninah uradno naznanil
tisto, kar je direktor Izidor Krivec (tretji z leve) vedel že nekaj časa. Da največje celjsko mesno podjetje po
25. novembru ne bo imelo nobenih težav, čeprav takrat še ne bo prilagojeno standardom Evropske unije.
FINANCE
Vrednostni papirji delnišicih družb
Vrednostni papirji investicijskiii družb
Tečajnica
* v tednu od 21.8.2002 do 27.8.2002
Borzni indeksi
na dan 27.8.2002
Št. 35 - 29. avgust 2002
8
INFORMACIJE
Št. 35 - 29. avgust 2002
REPORTAŽA
9
Življenje Je tako
nepredvidljivo!
Portret Milavža Komelja, letošnjega Veronikinega nagrajenca, pesnika, občasnega
slikarja in doktorja umetnostne zgodovine
Ko je Jožef Ropoša, moderator slovesnosti
ob podelitvi Veronikine nagrade razglasil
jjne lavreata in dobitnika nagrade za leto
1002, je imenovani, leta 1973 rojeni Mi-
Idavž Komelj, počasi vstal. Nežen pesniš-
ki obraz je pred mikrofonom mirno poča-
al, da je predsednik žirije Urban Vovk
prebral obrazložitev strokovne komisije,
lu je izbirala med 250 deli. Na trenutke je
izgledalo, da bo lavreat zajokal, ali pa se
sesedel - čeprav ni bil edini, ki mu je na
)(lrupododrom Slovenskega ljudskega gle-
lališča v Celju z obraza tekel pot...
Milavž Komelj, doktor umetnostne zgo-
lovine in avtor treh pesniških zbirk je za
letos izdano zbirko z naslovom Rosa (Za-
ožba Mladinska knjiga, 2002) postal dobit-
lik prestižne Veronikine nagrade za najboljšo
lesniško zbirko letošnjega leta, in lavreat
leta 2002, strokovna žirija pa je odločitev
sprejela povsem soglasno.
Ko mu je nekaj minut zatem celjski po-
ižupan Zdenko Podlesnik izročil cekin Zla-
ame Celje in nagrado v vrednosti 700 tisoč
tolarjev, novoovenčani lavreat ni mogel skriti
iresenečenja. Kar kmalu pa se je znašel. Na-
irade je pospravil v žepe velike, modre jo-
lice in nekoliko sramežljivo ostal pred mi-
Tofonom. Občinstvo je namreč zahtevalo
CTze. Ki jih je tudi dobilo. V trenutku, ko je
roke spet prijel svojo Roso, ga je zadrega
linila. In ko je bral pesmi, je v temačni dvo-
ani vladala popolna tišina, ki ji je sledil gla-
ien aplavz...
Poezija in toskansko
slikarstvo
Miklavž Komelj, edini specialist za toskan-
iko slikarstvo v Sloveniji, je letos doktori-
al iz umetnostne zgodovine in prepričan je,
la imata poezija in področje njegovega štu-
lija veliko skupnega. »Napisal sem dokto-
at na temo Problematika pomenov narave
'prvi polovici 14. stoletja in upam, da bom
a tekst kmalu izdal tudi v knjigi. Ta temati-
^ ima vsekakor veliko povezav s pesmimi,
'i sem jih pisal v času, ko sem pripravljal
loktorat. V obojem sem se gibal, čeprav na
povsem drugačen način, okoH zelo sorodne
problematike...«
Kje je skupna točka med poezijo in umet-
nostno zgodovino, med umetnostjo in zna-
nostjo? »Ta točka je prav na tanki meji,
kjer se ločujeta,« se izrazi dokaj metafi-
zično. Prošnja, da bi izraze pojasnil, osta-
ja neizrečena. Kdaj pa je še kakšen pesnik
zmogel občutenje sveta izraziti na »zemelj-
ski« način? Sploh pa je vse o njegovem do-
življanju in občutenju življenja in sveta opi-
sano v njegovih pesniških zbirkah. Tri je
napisal doslej. Prvo, Luč delfina, še kot
srednješolec, izšla pa je, ko mu je bilo osem-
najst let.
Pretipkaj mojo pesem na klavir,        'W
Da bodo ptiči jo lahko prebraU.        .M:
Da bodo pavji repi zacingljaU.
Če skobčevka se vgnezdi v moj brevir.
Te prosim, ne nauči je besed.
Z njo čivkaj, žvižgaj, kriči, poj in cvrči.
Odpihnejo naj naju zvočni krči,
Da najdeva v letenju svojo sled.   ^HHl' ■
Ko kopam ptiče v svoji čisti sreči,       fll
Da bodo kakor angeli bleščeči.
Ne misli, da izmikam se ljudem.
Saj več, kot sam prestrezam, jim povem.
Odvadil jih bom, da bi razumeli
Le zrli bodo, zrli in zveneli.
(Miklavž Komelj, zbirka Luč delfina)
Miklavževo prvo pesniško zbirko je pisec
spremne besede že takrat označil kot »sreč-
no čisto knjigo poezije«. Sledila ji je zbirka
Jantar časa, prav tako prežeta z lirično, lju-
bezensko tematiko. Rosa, najnovejša zbir-
ka Miklavža Komelja, je v marsičem dru-
gačna, kot sta bili prejšnji dve, so se sogla-
sno striniah tudi člani žirije.
V nasprotju s kritiki, ki menijo, da »z zbir-
ko Rosa ostaja v območju večnih tem, saj
jo zaznamujejo zlasti mistično navdahnje-
no premišljevanje o smrti in filozofično is-
kanje resnice ter soočenje s posamezniko-
vo usodo in bolečino«, je Miklavž prepri-
čan, da je prav v zadnji, nagrajeni zbirki
nekaj njegovih »najbolj ljubezenskih pesmi«.
»Mogoče ne operirajo ravno s formulami
ljubezenske poezije in je ljubezenska te-
matika v njej nekoliko manj opazna. V zbirki
Jantar časa sem načrtno uporabljal »petrar-
kovsko tradicijo«, kar je spet ena od pove-
zav s temo mojega študija, in poezijo...«
Tradicija težke melanholije,
bodala z držaji v podobi golih žensk,
ljudje, že takoj kot dojenčki poviti
v najbolj težko blago, pretkano z zlatom.
S kakšno obteženostjo je še mogoče dihati?
Koliko ljubezni
sem zmogel iztrgati srcu, ki me sovraži!
(Sala del Trono, zbirka Rosa)
Včasih slika tudi sam, ampak bolj na skri-
vaj. Pravi, da svojih slik doslej ni še niko-
mur pokazal, tako ali tako pa imata tudi
poezija in slikarstvo veliko skupnega: »Kot
se slikarstvo giblje po spoju odnosov med
vidnim in nevidnim, je veliko sorodnosti
v načinu, kako se poezija povezuje z mol-
kom, s tišino... Vsekakor ju ves čas doživ-
ljam na povsem podoben način. Slikars-
tvo je moja velika strast in tudi kot prak-
tik včasih kaj tudi naslikam... čeprav svo-
jih slik nisem kazal naokoli,« se nasmeh-
ne, in ponovno poudari, da sta »znanost in
poezija zelo dobro kombinacija«. »Nena-
zadnje je,« pravi, »veliko odličnih sloven-
skih pesnikov študiralo prav umetnostno
zgodovino«...
Krči sočutja, ki omogočijo brezbrižnost.
Kletve, ki duše prikujejo na Boga.
Bog, ki je za ljudi ekstaza ob tujih smrtih.
Moje telo, prevpito z lepljivo stigmatizacijo,
ker sem si želel gledati iz oči v oči
kogarkoli.
Popolnoma prazna zaklenjena soba,
ob katero udarja trkanje,
videna od znotraj.
Nobena davnina ni tako davna
kakor sedanjost.
Ostanki teles v izločkih in izdelkih.
Ostanki nedotakljivih teles.
(Verzi za Katarino Siensko,
zbirka Rosa)
Člani žirije za Veronikino nagrado so
njegovo poezijo primerjali s poezijo po-
kojnega Jureta Detele, in Miklavžu se zdi
to zelo zanimivo. »Strahotno občudujem
njegovo poezijo. Jure Detela je moj naj-
,ljubši slovenski pesnik, čeprav so tudi dru-
gi odlični. Preseneča me, kako je njego-
va poezija še neprepoznana, čeprav ima v
določenih krogih že kar status mita. To
je poezija, ki ostaja neprebrana, po drugi
strani pa zanjo velja, kar velja za Dante-
jevo poezijo: ohranja identiteto še nei-
zrečenega...«
V Rosi pa je opazen tudi dialog z drugimi
pesniki. Različno so vplivali nanj v različ-
nih obdobjih življenja. »Nekateri avtorji os-
taneio stalni, v določenem obdobiu so bližii
eni, potem drugi... Vsi pa na nek način osta-
jajo.«
Tiho razcepljanje
namesto spanja.
Jure Detela! Sam se vrača.
Ne kot misel. Kot živo telo.
Kot je vpisan v mojem spominu:
bežno, zanj nisem vedel,
nepremičen, kot madež
brez obrisov, samo za hip
opažen kot neki človek.
Potem spet nekje na robu
vidnega polja.
A vendar vpisan
z edinim telesom.
Drhteče, dokončno: kot madež,
neki prostor
(Episcopus Baptizans, zbirka Rosa)
Rosa naj bi se od prvih dveh pesniških
zbirk Miklavža Komelja ločevala predvsem
po tem, ker je v njej »opazna zelo velika
zrelost ter prehod k svobodnemu verzu.«
»Ne vem, v čem bi bila tu neka zrelost,«
dvomi Milavž. »Pesnik Thomas Eliot je pou-
darjal, da pri pesmi ne obstaja prosti verz.
V tistem, kar imenujemo prosti verz, lahko
gre še za bolj zapleteno strukturo, le da je
za večino ljudi mogoče manj prepoznav-
na... Med mojimi zbirkami so tudi velike
časovne razlike, zato ne morem govoriti o
nekakšnih ostrih prelomnicah, zlasti ne na
formalni ravni. Vmes sem poskušal pisati
ogromno stvari, ki pa jih nisem nikomur
pokazal. Minilo je mnogo let, skozi katera
se človeku spreminja odnos do sveta. Vese-
li me, če je v vsem tem res opazna neka
zrelost, ampak... Čeprav sem zadnjo knji-
go morda pisal nekoliko bolj odgovorno,
so tudi v njej številna mesta ironije... če-
prav mogoče niso prepoznavna na tako la-
hek način...«
Bo Veronikina nagrada in častni naziv
lavreat leta kaj spremenila v Miklavže-
vem življenju in delu? »Vsekakor mi fi-
nančna nagrada pride zelo prav, da bi to
kaj spremenilo, pa... No, nikoli se ne ve.
Vsaka stvar, vsako naključje lahko ima ne-
kakšno delovanje, učinek, posledico. Živ-
ljenje je vendar tako nepredvidljivo!« pr-
vikrat v času pogovora za odtenek povz-
digne glas, mladi umetnik, znanstvenik
in lavreat.
Ne le življenje, nepredvidljivi sta tudi poe-
zija in zgodovina. Obe tiste, ki ju ustvarjajo,
vkujejo v večnost. Skoraj tako, kot Miklavž
Komelj svoja tiha razmišljanja, občutenje
sveta in v svetu nepovezanih besed številna
neizrečena vprašanja kuje v verze... Nežno,
tekoče. Rahločutno, elegantno, pomenljivo.
In, predvsem, za večno.
ALMA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIC
Št. 35 - 29. avgust 2002
10
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Poletni tabor za Zoisove štipendiste
Z današnjim dnem se zaključuje poletni tabor za Zoisove štipendiste »Naša lipa
2002« na Šmohorju, ki ga je storitvena agencija Petan pripravila skupaj z Zavodom
za zaposlovanje Republike Slovenije, območne skupnosti Celje.
Na taboru je sodelovalo 30 Zoisovih štipendistov, ki so se lahko preizkusili v različnih
raziskovalnih delavnicah kot biologi, etnologi ali geologi. Organizirali so tudi glasbeno
delavnico, ki je bila letos posvečena skupini The Golden Gate quartet. Štipendisti, ki so se
odločili za novinarsko delavnico, so pripravili poseben zbor-
nik, da bi jim bilo to delo bližje, pa so med drugim obiskali
tudi našo medijsko hišo, prav tako pa tudi celjsko televizi-
jo. Za Zoisove štipendiste so pripravili tudi poletni tabor
Posavje - skupno ognjišče, ki je bil na Lisci in se ga je prav
tako udeležilo 30 štipendistov.
S.B.
Srednjeveški sprevod
v Celju so minulo soboto pripravili srednjeveških sprevod s konji. V paradi, ki se je
začela na parkirišču za Mestno občino Celje, je bilo 30 konjenikov, ki so pot nadaljevali po
mestu in se vrnili na parkirišče pri Spodnjem gradu. To je bila hkrati tudi najava srednje
veškega dne, ki bo to soboto na Starem gradu od 14. ure naprej in ga letos prvič imenujejo
Pod zvezdami Celjanov, saj je poudarek na domači srednjeveški zgodovini in legendah o
znamenitih celjskih knezih. S.B., foto: TRIARTE8
Vodniki po
evropsico
Celje je minuli petek in so-
boto obiskala Elizabeth
Schroder, predsednica Sve-
tovne organizacije turistič-
nih vodnikov. Pod vodstvom
Milana Rajtmajerja, pred-
sednika celjske sekcije druš-
tva turističnih vodnikov Slo-
venije, si je ogledala zname-
nitosti mestnega jedra in oko-
liških krajev.
V Turistično informacij-
skem centru jo je zanimalo,
zakaj je ob sobotah popold-
ne zaprt. Presenečena je bila
nad tem, da je Celje tako mir-
no, da ni veliko ljudi na uli-
ci. Pokazali so ji tudi Nekro-
polo, jamo Pekel, zdraviliš-
če Rogaška Slatina in najsta-
rejšo lekarno v Olimju. Izred-
no jo je čudilo, da na avtoce-
sti ni označb za turistične za-
nimivosti oziroma jih je
izredno malo. Po njenem
mnenju so potrebne tudi in-
formacijske table na posta-
jališčih.
Na delovnem srečanju
društva turističnih vodnikov
Celje z Elizabeth Schroder so
največ pozornosti namenili
medsebojnemu sodelovanju.
Milan Rajtmajer bo vodil me-
dicinsko sekcijo pri svetov-
nem združenju turističnih
vodnikov. V prihodnje se bo
nekaj celjskih vodnikov šo-
lalo za inštruktorje, za pro-
gram evropskega turistične-
ga vodnika. V Celju bodo pri-
pravili tudi poseben projekt
izobraževanja vodnikov za
vodenje turistov invalidov.
Izobraževali bodo tudi za ko-
lesarska potovanja. Poleg Ita-
lijanov bodo edini, ki bodo
izobraževali gastronomske
turistične vodnike, v sodelo-
vanju z eno izmed gostinskih
šol.
Veliko pozornosti so name-
nili tudi svetovnemu kongre-
su, ki bo januarja na Škot-
skem, kjer se bo samostojno
predstavilo Celje. Celjsko
društvo turističnih vodnikov
bo tam podpisalo sporazum,
na osnovi katerega bodo z os-
talimi društvi turističnih vod-
nikov po svetu omejevali div-
ja oziroma ilegalna vodenja.
V zadnjem letu je namreč
svetovna organizacija turi-
stičnih vodnikov dobila šte-
vilne pritožbe iz držav evrop-
ske unije, da slovenski vod-
niki izvajajo nelegalna vode-
nja v njihovih državah.
SIMONA BRGLEZ
Št. 35 - 29. avgust 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
11
Optimizem
ministra Buta
Nedeljsko srečanje dru-
žin na Travniku nad Novo
Štifto pri Gornjem Gradu v
organizaciji zgornjesavinj-
skega in gornjegrajskega
odbora SLS ter Pašne skup-
nosti Travnik-Menina je mi-
nilo v prisrčnem vzdušju ob
izjemno bogatem kultur-
nem programu.
Kot slavnostni govornik je
bil napovedan minister za pra-
vosodje Ivo Bizjak, ki pa se
srečanja zaradi kolesarsko
prometne nesreče seveda ni
mogel udeležiti. Uspešno ga
je nadomestil strankarski pr-
vak in minister za kmetijs-
tvo Franci But, ki je seveda
omenil, da je v Novi Štifti bil
že večkrat (kar zaradi bolez-
ni BSE, ki se je prvič pojavi-
la ravno v tem koncu, niti ni
čudno) ter poudarjal skrite
lepote Slovenije, do katerih
se obnašamo kot neke vrste
Kanaani - ne le, da Slovenci
držimo premalo skupaj, tu-
di tega, kar imamo, ne zna-
mo ceniti oziroma izkoristi-
ti v skupno dobro. Minister
But je omenil tudi strah pred
vstopom v Evropsko unijo in
zagotovil, da bo storjeno vse,
da bodo imeli slovenski ljudje
s podeželja enakovredne po-
goje z drugimi kmeti v EU.
Minister je tudi na Trav-
niku ponovil optimistične
napovedi, izrečene že dan
prej v Gornji Radgoni, da bo
čez dve leti dosežen dogo-
vor o 100-odstotni ravni ne-
posrednih plačil v Sloveni-
ji. Po Butovem mnenju po-
meni sicer kruta EU svoje-
vrstno perspektivo za hri-
bovske kmete. »Tri četrtine
subvencij dajemo ravnini, pa
so ljudje najbolj nezadovolj-
ni... V hribih, kjer dobijo
manj, so ljudje strpnejši, če-
prav zemljo obdelujejo pod
težjimi pogoji. Tudi zato bo
treba več poudarka nameniti
višinskim kmetijam,« je na-
povedal minister But.
Srečanja sta se poleg No-
voštifčanov, ki se na Trav-
niku že tradicionalno zbi-
rajo teden dni po »veliki gos-
podnici«, udeležila tudi mi-
nister za promet Jakob Pre-
sečnik ter nekdanji strankar-
ski prvak dr. Franc Zagožen,
ki sedaj preživlja mirno živ-
ljenje v Vologu pri Šmart-
nem.
U. SELIŠNIK
Gasilska poroka.
S sirenami pred oltar
Pred gasilskim domom v Veliki Pirešici je bilo v soboto nadvse veselo in živahno, saj so
se gasilci slovesno poslavljali od svoje članice, neveste Lidije Turnšek iz Pernovega. Čeprav
je bilo šranganje bolj simbolično, pa je moral ženin Uroš Herodež iz ŠešČ odšteti kar nekaj
denarcev in prežagati šrango, preden je lahko nevesto odpeljal pred oltar. Pod do tja ju je
vodila skozi vodni tunel, ki so ga s curki iz gasilskih cevi ustvarili gasilci. Njuno pot do
oltarja so spremljale tudi gasilske sirene, s katerimi so zakoncema zaželeli mnogo sreče in
veselja na novi življenjski poti. - D.N.
Relforder v čioveicoijubnosti
Zadnje krvodajalske ak-
dje, ki sta jo v Zdravstve-
nem domu Vransko pripra-
vili žalska območna in
vranska občinska organi-
zacija RK, se je udeležilo
122 krvodajalcev.
Predsednica Občinske or-
ganizacije RK Vransko Van-
da Druškovič je bila z od-
zivom krvodajalcev zado-
voljna. Med udeleženci je
)il tudi Jože Žnidaršič iz
§topnika pri Vranskem, ki
|'e kri daroval že 124-krat.
Tudi ob zadnji akciji, v ka-
teri so zbirali kri za celj-
sko bolnišnico, je Žnidar-
šič zatrdil, da bo kri daro-
val, dokler bo zdrav. Na-
slednja krvodajalska akci-
ja v Spodnji Savinjski do-
lini bo 20. septembra.
i TT.
Med odvzemom krvi Jožetu Žnidaršiču.
»Posejaniff
jurčki
\' času, ko gozdovi skoraj po-
kajo od gobarjev, se lahko Ster-
' ivi v Kapli vasi pohvalijo z
' a rskim vrtom« pred doma-
čimi vhodnimi vrati.
Zakonca Branko in Majda
Sternad sta sicer že navajena
'ovi stnih darov narave na svo-
jem dvorišču, vendarle pa ji-
ina j C ob obilnem gobjem »pri-
delku« začelo srce hitreje bi-
ti- Cobje bogastvo raste tako-
fekoč na pragu njunega do-
tna, gobanom s fotografije pa
So družbo delali številni dru-
ki so rasli na ostalih nekaj
l^vadratnih metrih njunega
tnajhnega gozdička. Sterna-
(iova imata poleg tega, da ji-
"la ni treba tehtati gob, ki jih
^abereta, še eno prednost pred
•^■■ugimi gobarji: gobane lah-
'^0 pobereta takrat, ko so pri-
"lerno veliki. D.N.
Branko Sternad na gobji »njivi«.

Stanovanja za
začeteic
praznovanja
v sredo bodo s predajo
ključev za 14 novih social-
nih stanovanj, ki so jih zgra-
dili v zgornjih etažah Vars-
tveno delovnega centra Ža-
lec, pričeli s številnimi pri-
reditvami v čast praznika Ob-
čine Žalec. Celoten VDC na-
meravajo odpreti po novem
letu, ko bo tudi uradno zaži-
vel javni zavod, ki bo z njim
upravljal. Sicer bodo v Žal-
cu prireditve ob občinskem
prazniku pripravljali skoraj
cel september, sklop prire-
ditev pa zaključili s slavnost-
no sejo Mestne skupnosti Ža-
lec. Slavnostna seja žalske-
ga občinskega sveta bo v pe-
tek ob 19.30 v Domu II. slo-
venskega tabora. US
Turistična
zioženica
Turistično društvo Ponikva
pri Žalcu, ki je bilo ustanov-
ljeno lani, je v sodelovanju s
Krajevno skupnostjo Ponikva,
žalsko zvezo turističnih dru-
štev in občino izdalo svojo pr-
vo zloženko. Z njo obiskoval-
ce seznanjajo s podatki o KS
in njenih zaselkih, turističnih
znamenitostih, društvenem
življenju in šolstvu, možno-
stih za rekreativce in drugih
znamenitostih na področju te
krajevne skupnosti. Zložen-
ka, ki je nastala v sodelova-
nju z večimi avtorji, je vse-
binsko zelo bogata, obenem
pa tudi zelo lično zasnovana.
Od vrtca do
telovadnice
Gradbeno podjetje Re-
mont iz Celja gradi vrtec pri
OŠ Braslovče, kjer so že iz-
gradili dovoz in parkirišča,
vsa dela v vrednosti 76 mili-
jonov tolarjev pa naj bi do-
končali spomladi prihodnje
leto. Sicer gradnja vrtca, v ka-
terem bodo tudi jasli, sodi v
drugo fazo petletne investi-
cije, med katero namerava-
jo v Braslovčah poleg vrtca
zgraditi še telovadnico in
manjkajoče prostore za de-
vetletno šolanje. Po predra-
čunih bo gradnja veljala prib-
ližno 500 milijonov tolarjev,
v občini Braslovče pa raču-
najo na pomoč države.
Nova
pridobitev za
športnike
člani Športnega društva Go-
milsko in tudi drugi zanese-
njaki se veselijo sobote, ko bo-
do v Šmatevžu odprli nov
športni objekt, ki so ga gradi-
li več let, večino del pa opra-
vili prostovoljno. V čudovi-
tem okolju ima športno druš-
tvo več igrišč, sedaj pa se jim
je uresničila še želja po ob-
jektu, v katerem so gardero-
be, sanitarije in drugi prosto-
ri. Ob odprtju bodo pripravi-
li več prireditev, zaključek
Tedna športa v Šmatevžu pa
bo v soboto ob 20. uri pred
novim objektom.        T. T.
Godbeniki pri
žabjekih
člani Lovske družine in Tu-
rističnega društva Rečica so v
nedeljo pri žabjekih v Blatah
pripravili koncert članov Kul-
turnega društva Godba Zgor-
nje Savinjske doline. Po uspe-
lem lanskem koncertu rogistov
so se v idiličnem okolju pred-
stavili še zgornjesavinjski god-
beniki, ki so maja na tekmo-
vanju v Ilirski Bistrici osvojili
zlato plaketo, na nedeljskem
koncertu pa jih je vodil Matej
Kranjc. O pomenu žabjekov,
ki jih v zadnjem času spozna-
va vse več učencev, in gozda
nasploh sta številnim zbranim
spregovorila revirni gozdar Pa-
vel Bitenc in Damjan Jevšnik
iz nazarske enote zavoda za
gozdove. US
Št. 35 - 29. avgust 2002
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Pod nebesi brez televizorja
Zakonca, ki sta prišla iz Ljubljane, obdelujeta tri kmetije visoko nad Jurkloštrom
Kam vse pripelje ljudi ča-
sopisni oglas! Zakonca Led-
nik, nekdanja Ljubljanča-
na, je pred sedemnajstimi
leti pripeljal na sam vrh 934
metrov visokega Ješivca.
Pod nebesa, kjer takrat še
ni bilo ceste. Razmišljala
sta ali bi kupila jadrnico ali
pa nekaj zemlje na koncu
sveta.
Kupila sta kmetijo vrh Je-
šivca, pozneje dokupila še
dve, tako da danes obdeluje-
ta vse tri. Potrebno je seveda
ogromno njunega hzičnega
dela, ki ga zahtevajo strmi-
ne vrh Lahovega Grabna nad
Jurkloštrom. V mestu sta si
kmetovanje predstavljala
bolj kot ne idilično, pozneje
se je izkazalo drugače. Pika
Lednik je odraščala v centru
Ljubljane, njen soprog Luka
Lednik, ki se je nekoč ukvar-
jal z atletiko, je odšel po sred-
nji šoli iz Celja v prestolni-
co. Mestno življenje ni bilo
po njuni meri, zato se je zgo-
dilo, kot se je.
»Nekateri pravijo, da jih
z verigami ne bi spravili ži-
veti sem gor. Midva odgovar-
java, da naju ne bi z veriga-
mi spravili v dolino,« rada
povesta zakonca, ki prisegata
na sonaravno kmetovanje.
Ne uporabljata nobenih
umetnih gnojil, vse je pri-
delano naravno. Kljub vse-
mu odrekanju sta v teh str-
minah zelo srečna. Drugi
ljudje so nad temi odmak-
njenimi hribi obupali ter
odšli v dolino, onadva sta jih
z velikim veseljem posvoji-
la.
Kmetovanje je njun osnov-
ni vir preživljanja. »Nekoč
so tu živele tri družine, v da-
našnjem času pa vse tri kme-
tije ne bi mogle preživeti ene
same družine,« ugotavlja Pi-
ka Lednik. Ko sta prišla, sta
se najprej posvetila kozam
ter imela prvo registrirano
zasebno sirarno v takratni Ju-
goslaviji. Ker s kozami ni
šlo, sta se preusmerila v ov-
čerejo, čeprav se jim nista
povsem odrekla. »Luka pra-
vi, da kdor ne zna kleti, naj
nabavi koze,« nam je napol
v šali napol zares povedala
Pika Lednik. Marsikdo bi
mislil, da bi lahko tu redili
več sto koz, pa ni res. »Te-
ren jih ne prenese niti 35,«
sta se prepričala Lednikova.
Ko žival poleti popase, ne
zraste nič več, pri tem je mo-
teča še severna lega.
Nazadnje sta imela čredo
petdesetih ovac, kar je bilo
za te površine preveč, zato
sta jo zmanjšala. Lednikova
sta v republiški selekciji za
ovce, vse so registrirane in
zdravstveno pregledane. Ime-
la sta tudi dva konja haflin-
gerja, vendar sta se morala
od njiju posloviti. Kobila je
prišla iz doline ter se zato dr-
žala le ravnejšega dela Led-
nikovega sveta, žrebca bi mo-
rala dresirati. Imela sta tudi
telice, vendar sta se jih mo-
rala rešiti, ker so delale pre-
več škode.
Tako sta ugotovila, da je
na njuni zemlji, na 26 hek-
tarjih, še največ koristi od
drobnice ter gozda, čeprav sta
z gozdarji drugačnega jezi-
ka. Od 26 hektarjev zemlje
je približno polovica gozda.
predvsem bukovega. Poseb-
nost kmetije je seveda boga-
ta, okoljevarstveno obarva-
na hišna knjižnica. Poleg te-
ga odhajata vsak teden še v
mestno knjižnico, kjer je še
veliko več knjig, ki ju zani-
majo. Veliko bereta in se po-
govarjata, zato sta se televi-
zorju povsem odrekla. Nju-
no okno v svet je Ješivec, od
koder je z vrha mogoče vi-
deti celo Triglav.
BRANE JERANKO
»Nekateri pravijo, da jih z verigami ne bi spravili živeti sem gor. Midva odgovarjava, da naju ne bi z verigam
spravili v dolino,« pravi Pika Lednik, ki je prišla v strmine nad Jurkloštrom Iz centra Ljubljane (na sliki preii
domačijo na vrhu Ješivca).
Primoževa družina ob kapelici pod Mallčem z laškim dekanom
Jožetom Horvatom, ki je opravil blagoslov.
Obnovljena že peta
kapelica v laški okolici
Visoko pod Maličem je
zaselek laške krajevne
skupnosti Mulenca. Minu-
lo nedeljo so se zbrali do-
mači in bližnji sosedje ob
Primoževi kapelici Marije
Roženvenske, ki bogati tam-
kajšnjo okolico in kamor
se ljudje zatekajo k maj-
skim šmarnicam ali po po-
moč ob hudi uri. Lani so
pričeli in letos zaključili z
obnovo 145 let stare kape-
le.
Kapelica sodi k domačiji
Primoževih, kot se reče po
domače pri Ulagatovih in De-
želakovih, kljub menjavi pe-
tih generacij in priimkov.
Gospodinji, Marjanca in Pa-
vla, sta poznani po dobri pe-
ki kruha, potic in drugega
drobnega peciva, sodelova-
nju na razstavi dobrot sloven-
skih kmetij na Ptuju z vrsto
priznanj in po sodelovanju
na etno prireditvah v Laškem
ter njeni okolici.
Laški župnik in dekan Jo-
že Horvat, ki je opravil bla-
goslov, pravi, da je letos to
že peta kapelica v okolici
Laškega, ki so jo lastniki ob-
novili. Ponosen je na fara-
ne, ki imajo skrb za ohra-
njanje spominov na otroška
leta in za ljudsko izročilo,
ki bo ostalo tudi prihodnjim
rodovom.
VLADO MAROT
Za otroke pol
milijona
Med letošnjo prireditvijo
Pivo - Cvetje je potekala tu-
di humanitarna akcija Laš-
čan Laščanom krajevnega
turističnega društva, s ka-
tero so zaslužili dobrega pol
milijona tolarjev.
Denar so nakazali Centru
za socialno delo Laško, ki ga
bo namenilo nakupu šolskih
potrebščin in oblačil za pet
socialno ogroženih otrok laš-
ke občine.
Turistično društvo Laško je
s pomočjo več podjetij in po-
sameznikov iz laške občine ku-
pilo majice, jih natisnilo z lo-
gotipi in jih na prireditvi pro-
dajalo po simboUčni ceni.
Nakup majic so omogoči-
U: Paron d.o.o.. Kulturni cen-
ter Laško, Zdravilišče Laško,
Pivovarna Laško d.d., E.E.A.
Medved Danijel s.p., Seca
plast d.o.o., Ravago d.o.o.,
Camloh transport, Pizzerija
Špica, Trgovina Ježek, Mizars-
tvo Hrastelj, Inox Vrbovšek,
Prometaling d.o.o., A in A
Vesenjak d.o.o.. Območna
obrtna zbornica Laško, Ko-
munala Laško, Kmetijska za-
druga Laško, Izbira Laško
d.d., Gostinstvo Aškerc,
Montles d.o.o. in Agencija za
razvoj turizma in podjetniš-
tva občine Laško.
N. P.
V Jurkloštru prikaz
septembra
v Odboru za etno dejavnost Možnar Zveze kulturnih
društev Laško so se odločili, da tradicionalni, letos že 17.
prikaz starih kmečkih šeg in opravil v Jurkloštru s kon-
ca avgusta prestavijo na nedeljo, 8. septembra.
Zadnjo avgustovsko nedeljo je bilo namreč v Šmiklavžu
nad Laškim veliko slavje, povezano s prenovo farne cerkve.
V Šmiklavžu praznujejo 25. avgusta farni praznik, prenov-
ljeno cerkev je blagoslovil škof, zatem pa so pripravih še
družabno srečanje krajanov in obiskovalcev. Ker v Možnar-
ju ocenjujejo, da bi tako veliko slavje v bližnji soseščini
zdesetkalo obiskovalce prikaza v Jurkloštru, bo 17. prikaz
kmečkih šeg in opravil prestavljen za štirinajst dni, na ne-
deljo, 8. septembra. IS
Prva razglednica Blagovne
v Krajevni skupnosti Blagovna v ob-
čini Šentjur se vsako leto s tradicional-
nim pohodom spomnijo partizanske bol-
nišnice Zima, Letos so se zbrali v soboto
pred podružnično šolo Proseniško, na
pot pa so krenili po 15. uri.
Pred bolnišnico so pripravili kulturni pro-
gram in podelili priznanja KS Blagovna.
Predsednik KS Blagovna Jože Gajšek je po-
vedal, da so ob letošnjem prazniku pred-
stavili prvo razglednico Blagovne, na kate-
ri so upodobljeni bolnišnica Zima, ribnik
z otokom, šola ter cerkvi sv. Primoža in sv.
Rozalije. Občina Šentjur je pripravila tudi
letak s fotografijo in zafiisoni o partizan-
ski bolnišnici Zima. V kraju nadaljujejo z
obnovo šole, pripravljajo infrastrukturo ob
novem stanovanjskem naselju ter moder-
nizacijo ceste iz Sel skozi Proseniško do
Bukovžlaka. TV
Teden laških upokojencev
in invalidov
Letošnji, tokrat že 24. teden upokojencev in invali
dov občine Laško, ki ga pripravlja Zveza društev upo-
kojencev občine Laško, se bo začel v ponedeljek, L
septembra. ■
Že dopoldan tega dne se bodo člani društev pomeriM
kegljanju v Hrastniku, ob 13. uri pa bo vse predstavn^
zveze ter društva upokojencev in društva invalidov, v fl
Šmohor Zdravilišča Laško sprejel župan občine Laško I
že Rajh. Aktivnosti se bodo nato odvijale še vse do 7. se{>
tembra. Torek bo v znamenju športnega ulova rib na Ma-
rofu, v sredo se bodo preizkusili v streljanju z malokalibr-
sko puško na strelišču v Zidanem Mostu, v četrtek v bali
nanju na balinišču v Laškem, v petek s pohodom na Kopit-
nik, v soboto pa bodo teden zaključili s srečanjem in bo-
gatim srečolovom v Zidanem Mostu. Pri vseh športnih ak-
tivnosti bodo sodelovali tako upokojenci iz Laškega, kot
tudi iz Jurkloštra, Rečice in Zidanega Mosta. VM
SREDNJA STROKOVNA IN POKLICNA
ŠOLA CELJE
Ljubljanska cesta 17, 3000 Celje
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
vpis v šolskem letu 2002/2003
V šolskem letu 2002/2003 bomo vpisovali v naslednje
programe za izobraževanje odraslih:
1. Programi srednjega strokovnega izobraževania
(štiriletni programi tehniškega izobraževanja):
a. program TEKSTILNI TEHNIK, poklic konfekcijski tehnik
b. program PROMETNI TEHNIK, strokovna izobrazba - pro-
metni tehnik
2. Programi srednjega poklicnega izobraževanja
(triletni programi poklicnega izobraževanja):
a. program ŠIVILJA-KROJAČ, poklic šivilja krojač
b. program FRIZER, poklic frizer
C program MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV, po-
klic avtomehanik
d. program VOZNIK, poklic voznik
3. Program srednie poklicno tehniškega izobraževania
(trajanje izobraževanja - dve leti)
a. program KONFEKCIJSKI MODELAR
Programe izvajamo skupinsko, posamezno ali v obliki
vodenega samoizobraževanja, odvisno od števila vpi-
sanih kandidatov.
Kandidate bomo vpisovali v tajništvu izobraževanja
odraslih (soba 3B1) vsak dan, razen sobote in nedelje,
od 8. do 14. ure in ob četrtkih od 11. do 16. ure.
Začetek vpisa 4.9.2002.
Vse ostale informacije:
Tel.: (03) 42 822 31, (03) 42 822 30, (03) 42 822 13
(od 11. do 14. ure),
e-pošta: silvo.pisotek@guest.arnes.si
Domača stran: www2arnes.si/guest/ssceste5 J
Št. 35 - 29. avgust 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Majhna, a dejavna
Občina Rogatec je kljub svoji majhnosti izrazito investicijsko naravnana
ob občinskem prazniku,
Ici ga bodo Rogatčani te dni
proslavili s številnimi za-
nimivimi prireditvami, bo-
do v ospredju slavnostnih
govorov zlasti številne po-
membne naložbe, ki naj bi
po mnenju župana Marti-
na Mikoliča bistveno pris-
pevale k razvoju kraja in
okolice. Med njimi velja
vsekakor omeniti izgradnjo
novega Petrolovega bencin-
skega servisa v obrtni coni
y Rogatcu, ki so ga predali
namenu že v začetku leta,
občina pa je svoj delež pris-
pevala za izgradnjo zavi-
jalnega pasu in ureditev ko-
munalne infrastrukture.
Projekt sanacije dvorca Str-
mol, ki je velikega pomena
za razvoj turizma na tem ob-
močju, izvajajo že osmo le-
to. Dela naj bo končali v ok-
tobru, sicer pa je občina s pro-
jektom letos tudi kandidira-
la na razpisu ministrstva za
kulturo za sofinanciranje. Ro-
gatčani so uspeli pridobiti 20
milijonov za letošnje in 10
milijonov tolarjev za prihod-
nje leto, prav toliko pa naj
bi prispevala tudi sama ob-
čina. S tem denarjem naj bi
dokončali gradbena dela v
osrednjem delu gradu. Sicer
pa je občina pridobila tudi
dva soinvestitorja za uredi-
tev vinoteke ter reprezentanč-
ne gostinske ponudbe v prvi
etaži.
Skupno naj bi tako v ob-
novo dvorca letos vložili
približno 100 milijonov to-
larjev, še dodatnih 15 mili-
jonov pa bi bilo potrebno za
ureditev okolice. V kletnih
prostorih osrednjega dela bo
urejena vinoteka, v prvi eta-
ži bodo prostori za gostinsko
dejavnost, v drugi etaži sa-
nitarni prostori, v tretji eta-
ži pa poročna, velika in ma-
la dvorana, kapela ter ostali
prostori. Na gospodarskem
in pomožnem objektu bo pre-
novljena fasada in stavbno po-
hištvo, prav tako pa bo v ce-
loti urejena tudi okolica.
Ob občinskem prazniku
bodo slovesno položili ka-
men za še eno pomembno
naložbo - nakupovalni cen-
ter na tako imenovanem ob-
močju C3 v Rogatcu, kjer je
občina že v preteklem letu
zgradila novo povezovalno
cesto do železniške postaje.
Mercator je kot izvajalca del
in nosilca celotnega inženi-
ringa izbral podjetje GIC
Gradnje. Objekt bo velik
približno 1.600 kvadratnih
metrov, trenutno pa je v na-
stajanju projektna doku-
mentacija.
Rešitev za
avtoprevozniice
v zadnjem letu naj bi bila
rogaška občina po besedah
župana Mikoliča precej ak-
tivna tudi pri reševanju prob-
lematike parkiranja tovornih
vozil. »Problem smo reševa-
li skupaj z Obrtno zbornico
Šmarje pri Jelšah, ideja o tem
pa je obstajala že od prej, ko
smo o tem začeli razmišljati
skupaj s podjetjem Straža, ki
je imelo na tem mestu svoje
parkirišče,« je pojasnil Mi-
kohč.
Na tem območju med že-
lezniško progo in Sotlo naj
bi sedaj zgradili 80 parkir-
nih mest za tovorna vozila.
Tudi s tem projektom je Ob-
čina Rogatec kandidirala na
razpisu ministrstva za gos-
podarske dejavnosti in prav
tako uspela. Ministrstvo bo
ureditev parkirišča sofinan-
ciralo v višini 82 milijonov
tolarjev. Vrednost naložbe
znaša 209 milijonov tolar-
jev, sem pa sodi tudi uredi-
tev železniškega prehoda. Z
izvedbo del naj bi pričeli v
prihodnjih dneh oziroma
tednih, projekt pa naj bi se
zaključil v maju naslednje
leto.
iViejni preliod
do leta 2003
Vsekakor najpomem-
bnejša naložba širšega po-
mena pa bo ureditev mej-
nega prehoda Rogatec, pri
čemer Občina Rogatec ak-
tivno sodeluje z Vladnim
servisom skupnih služb. Iz-
delana je projektna doku-
mentacija in izdano delno
gradbeno dovoljenje za nov
objekt, urediti pa bo potreb-
no še dovozno cesto do sta-
novanjskih objektov. Na os-
novi dogovora med državo
in občino naj bi ta del pro-
jekta, kamor sodi tudi ru-
šitev dveh stanovanjskih ob-
jektov, izpeljala občina Ro-
gatec. Kolikšen bo ta delež
občine, trenutno še ni zna-
no. Novi objekt naj bi pri-
čeli graditi še letos, dela pa
naj bi zaključili v prihod-
njem letu.
S tem pa niz naložb v ob-
čini Rogatec še ne bo kon-
čan. Med manjšimi, a prav
tako pomembnimi pridobi-
tvami je ureditev novega vo-
dovodnega zajetja v Dobov-
cu, dvorane v vaško - gasil-
skem domu Donačka Gora,
avtobusnih postajališč,
športnega igrišča in še ne-
kaj drugih.
BOJANA JANČIČ
Martin Mikolič
Konjeniški
poliod po
meji
občine
Dobje
člani Konjeniškega klu-
ba, ki ga bodo ustanovili
v občini Dobje, pripravljajo
prvi konjeniški pohod po
meji občine Dobje. Pohod
bodo začeli v soboto, 31.
avgusta, pri Boštjanu Tr-
žanu na Ravnah, ki ima
pet konj in je med najbolj
aktivnimi za ustanovitev
društva.
Pohodniki se bodo na oko-
li 30 kilometrov dolgo po-
potovanje odpravili iz Dobja
mimo Planinske vasi in Re-
puža do Vodic, kjer bodo
prenočili pri Janku Novaku,
predsednik Konjeniškega
kluba Šentjur. 1. septembra
bodo pot nadaljevali po tro-
meji Laško, Šentjur in Dobje
mimo ribnikov in obore za
jelene do Dežnega, pohod
pa bodo končali pri lovskem
domu nad Dobjem. Na pr-
vem pohodu pričakujejo
okoli 20 konjenikov, namen
pohoda, ki naj bi postal tra-
dicionalen, pa je spoznati le-
pe kraje in zanimivosti v ob-
čini Dobje.
TV
Drnuia na platnu likovnikov na Pilštanju
Kulturno društvo Lesič-
Bo - Pilštanj je zadnji te-
den v avgustu pripravilo
10. likovno kolonijo, v
kateri je letos sodelovalo
Sest slikarjev pedagogov.
Zametki slikarske kolo-
nije segajo v leto 1970, ko
so v nekdanji skupni obči-
ni Šmarje pri Jelšah orga-
nizirali Kozjanski kulturni
teden in kasneje Kozjanske
kulturne dneve, pri katerih
so vedno pomembno mesto^
namenili tudi likovni dejav-
nosti. Na pobudo akadem-
skega slikarja, tako rekoč
domačina Petra Krivca, so
se kulturni zanesenjaki v Le-
sičnem, Pilštanju in drugih
krajih odločili za organiza-
cijo likovne kolonije, ki jo
prirejajo vsaki dve leti, v njej
pa lahko sodelujejo le likov-
niki pedagogi. Ker imajo
čas za ustvarjanje v avgustu,
so ta mesec tudi izbrali za
prijetna srečanja. Slikarji
vedno stanujejo pri izjem-
no prijaznih domačinih,
mnogokrat pa se prijateljs-
tvo ohrani tudi po končani
koloniji.
Namen likovnih srečanj
je oživiti znameniti trg Pil-
štanj in mu vrniti življenje
in dušo. Največ težav ima-
jo še vedno z neustreznimi
razstavnimi prostori, ki so
trenutno v Jazbečevi hiši.
V kraju si skupaj z občino
Kozje prizadevajo za oži-
vitev Centra izvenšolskih
dejavnosti, v sklopu kate-
rih bi uredili tudi galerijo.
Žal oživljanje poteka pre-
počasi, saj ga zaenkrat
spodbujata samo dobra vo-
lja in optimizem.
To ne moti slikarjev, ki
radi prihajajo na Pilštanj in
Kozjansko ter ohranjajo le-
pe motive, med katerimi je
tudi legendarna kozjanska,
pilštanjska drnuia, droben
rdeč sadež, ki je podoben
višnji ali češnji. Prav v ča-
su kolonije je sadež dozo-
rel in so ga domačini zače-
li obirati, slikarji pa »sprav-
ljati« v skicirke. Večina del
bo nastala doma v atelje-
jih, razstava pa bo ob slo-
venskem kulturnem praz-
niku februarja prihodnje
leto.
Prizadevni domačini so
v času kolonije pripravili
več prijetnih srečanj in jih
popeljali po Kozjanskem.
Vsi so si bili enotni, da se
bodo na Kozjansko še vr-
nili tudi potem, ko bo ko-
lonije konec. Prišli bodo tu-
di zaradi jesenskih barvnih
lepot in prijaznih ljudi.
TONE VRABL
Udeleženci 10. likovne kolonije (od leve): Herman Gvardjančič iz Škofje Loke, Jelka Višnar iz Oplotnice (po 49
letih se je vrnila v rojstno Lesično), pobudnik kolonije Peter Krivec, Darinka Pavletič iz Celja, Franc Novinc iz
Godešiča in Ervin Kralj iz Maribora, spredaj predsednik domačega kulturnega društva in duša srečanja
Miha Zakošek. V času srečanja je manjkala Breda Podbevšek iz Domžal.
Ervin Kralj iz Maribora je v skicirko »lovil« živo rdeče drnule, ki jih je nabiral Miha Zakošek, ki jih tudi predela
v dobro marmelado ali potopi v odlični drnulovec.
MODRI TELEFON
Označevanje
stanovanj
Bralko Ano iz Celja za-
nima, kako morajo biti oz-
načena stanovanja. Ugo-
tavlja namreč, da je ved-
lo več stanovanj, zlasti v
Mokih, ki niso označena
z imeni, včasih pa tudi s
številkami ne.
Za pojasnilo smo zapro-
sili vodjo upravniškega od-
Jelka v Atriju, Braneta Terš-
Fa: »Označbe stanovanj je
"toločal do vzpostavitve ka-
tastra stavb 49. člen Pravil-
nika o vodenju zemljiške
'knjige. Pravilnik o vpisu v
l^ataster stavb je bil objav-
')en februarja letos, v 48.
"^lenu pa določa postopke
geodetske uprave, ki je dolž-
t^a določiti tako posamez-
nim stavbam kot njenim po-
sameznim delom identifi-
Wijske številke. Te števil-
'^^ evidentira v posebni evi-
''^nci, povezani s podatki
^^mljiškega katastra.« To je
'orej edino obvezno ozna-
čevanje stanovanj. Odloči-
tev, ali bodo stanovalci na
vrata oziroma zvonec napi-
sali svoje ime ali ne, je pre-
puščena njim. Tudi sezna-
mi stanovalcev, kot je po-
nekod v navadi, so lahko
izobešeni le, če se stanovalci
s tem strinjajo, saj gre za
varovanje osebnih podat-
kov. (MBP)
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Marjela Agrež. Na
telefonsko številko 031/569-581
jo lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42 25-190.

14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Prednost drugošolčkom
Osnovne šole v konjiški
občini so pripravljene na pri-
četek šolskega leta. Iz ob-
činskega proračuna so jim
letos za vzdrževanje prosto-
rov in naložbe namenili sko-
raj 100 milijonov tolarjev.
Osnovna šola Ob Dravinji
v Slovenskih Konjicah ima
končno urejeno varno avtobu-
sno postajališče, ob tem pa so
posodobili tudi parkirišče; Že
drugo leto šolo tudi sistema-
tično obnavljajo. Med počit-
nicami so temeljito sanirah
električno in vodno napelja-
vo v prostorih, ki so namenje-
ni učencem drugih razredov
devetletke. Zaradi dotrajano-
sti so obnovili tudi kurilni si-
stem. V Osnovni šoli Pod go-
ro in njeni podružnici v Špita-
liču so zamenjali dotrajana ok-
na, posodobili so računalniš-
ko in drugo opremo. Osnov-
na šola Loče je največ denarja
namenila za odpravo posledic
izliva vode, ki je povzročil ve-
liko škodo na šolski stavbi in
opremi. V podružnični šoli v
Jerneju pa so morali sanirati
streho, saj je že zamakala. V
šoli s prilagojenim programom
V parku so posodobili raču-
nalniško opremo in zamenja-
li dotrajane talne obloge. Po-
sodobili so tudi kotlovnico, iz
katere se bodo, poleg učencev
šole, ogrevali tudi otroci vrt-
ca ter varovanci novega vars-
tveno-delovnega centra. V kom-
pleksu urejenih parkirišč bo
šola pridobila tudi potrebna
parkirna mesta.
Konjiške osnovne šole so se
med počitnicami pripravile tu-
di na nekatere vsebinske no-
vosti, ki bodo ob že uveljav-
ljenih zaživele z novim šol-
skim letom. Tako bo Osnov-
na šola Pod goro uredila učil-
nico v naravi, nadaljevali bo-
do z urejanjem gozdne učne
poti ter z aktivnostmi Eko-šo-
le, vključili se bodo tudi v fe-
stival Turizmu pomaga last-
na glava. Šola Ob Dravinji se
bo pripravljala na uvedbo pro-
grama 9-letne osnovne šole v
Zrazredu, nadaljevali pa bo-
do tudi z že utečenimi projek-
ti Eko ter Zdrave šole, nego-
vali vezi s slovaškim Hlohov-
cem ter sodelovali na števil-
nih tekmovanjih in natečajih.
Osnovna šola Loče bo name-
nila posebno pozornost razi-
skovanju domačega okolja, zla-
sti Žički gorci in Votli peči.
MILENA B. POKLIC
V konjiški občini bo v prihodnjem šolskem letu prvič
obiskovalo šolo 159 učencev, od tega bo 64 učencev pri-
dobivalo znanje v Osnovni šoli Ob Dravinji, 50 v šoli
Pod goro, 45 pa v Osnovni šoli Loče. Vsi učenci bodo
vključeni v devetletno izobraževanje, ki je bilo vpeljano
po vsej občini že v preteklem šolskem letu. To je tudi
razlog, da so med počitnicami še posebno skrbno pripra-
vili učilnice in opremo za drugi razred devetletke.
Spar v Slovenskih Konjicah
v Slovenskih Konjicah so
v petek odprli nov trgovski
center na Liptovski cesti, v
neposredni bližini ceste Ce-
Ije-Maribor. To je po Erinem
in Mercatorjevem že tretji tr-
govski center, vse pa so od-
prli v pičlih osmih mesecih.
Zadnji trgovski center so
zgradili v vsega treh mesecih
in pol, njegova predračunska
vrednost pa je 4,5 milijona
evrov. Investitorja sta MID in-
vesticije iz Ljubljane in Spar
Slovenija. Več kot polovica
odpade na hipermarket Spar,
ki svojo ponudbo predstav-
lja na 1850 kvadratnih me-
trih površin. Poleg Sparove
prodajalne, že tridesete v
Sloveniji, kjer je našlo delo
30 ljudi, je v novem centru
še trgovina Big Bang na 400
kvadratnih metrih, manjše
površine pa imajo prodajal-
na čevljev Mass, trgovina
Šport 2000, Elkroj in Beti,
kmalu pa pričakujejo tudi Tu-
kano. V centru je tudi bife,
zunaj pa 190 parkirnih mest,
kjer so urejena tudi parkirišča
za spalnike (prva v Sloven-
skih Konjicah).
Z novim trgovskim cen-
trom se je borba za kupce še
bolj zaostrila. Preživeli bodo
najboljši, saj za vse trgovine
v kraju ni dovolj kupcev. Emo-
na Obala Koper je zaradi sla-
bih rezultatov poslovanja v po-
nedeljek že zaprla prodajal-
no Noč in dan. MBP
Otroci so ustvarjali v Vojniku
Mednarodno društvo Otroci otrokom je prejšnjo soboto v Vojniku priredilo celod-
nevno likovno kolonijo in delavnico.
Mladim umetnikom so bili na voljo brezplačni materiali, s katerimi so ustvarjali. Ob
koncu delavnice je vsak otrok prejel priznanje, njihova dela pa bodo razstavljena v Vojniku
in okoliških krajih. Mentorji letošnje delavnice so bili predsedniki društva, slikar Niko
Ignjatič, Roman P. Kosi in Mitja Benetek.
Društvo že vrsto let deluje doma in v tujini, delavnico v Vojniku pa je obiskal tudi
vojniški župan Beno Podergajs. N. P.
Nefrodialu
certifikat kakovosti
Nefrodial je edina zaseb-
na družba v Sloveniji, ki
upravlja dializne centre.
Nedavno pa so tudi postali
prvi na svojem področju, s
tem ko so dobili certifikat
kakovosti ISO 9002, ki se
podjetjem v medicinski stro-
ki daje le izjemoma. Last-
nik centrov je Rainer Hoff-
mann, ki pa je upravljanje
centrov zaupal zreškemu
podjetju Diam.
Podjetje, ki upravlja s štiri-
mi dializnimi centri v Slove-
niji, vsi ostali so organizirani
v okviru bolnišnic, je svojo pot
pri nas začelo pred osmimi leti,
ko so v zreških Termah odprli
svoj prvi center za dializo in
nefrologijo. Temu so se kma-
lu pridružili še centri v Črnu-
čah, Krškem in v Naklem. V
Zrečah je v Nefrodialu, kjer
je mogoča istočasna dializa se-
demnajstih bolnikov, zaposle-
nih osem medicinskih sester,
in dva zdravnika specialista ne-
frologa.
Prvi izmed Nefrodialovih
centrov je certifikat kakovo-
sti dobil črnuški center, sle-
dila sta še centra v Krškem
in Zrečah. Zreškega si je ko-
misija prvič ogledala septem-
bra lani, z nadzornim ogle-
dom v decembru pa je bil po-
stopek za izdajo certifikata
zaključen. Certifikat velja do
januarja 2004, nato ga bodo
seveda skušali obnoviti.
PRIMOŽ POKLIC
Direktorici Gabriell Moljk je certifikat kakovosti ISO 9002 Izročil lastnik
dlaliznih centrov Rainer Hoffmann.
Hotel do konca meseca
Obnova največjega ho-
tela na Dobrni se bliža
koncu. Toplice Dobrna že-
lijo z deli zaključiti do
konca meseca. Hotel Do-
brna bo obnovljen v celo-
ti, z izjemo dela fasade in
strehe, ter po novem še kli-
matiziran.
Obnovljenih bo vseh 174
hotelskih sob, restavracija,
kavarna in recepcija, na no-
vo bo urejen medicinski cen-
ter, pokriti bazen z obnov-
ljeno bazensko školjko pa so
razširili na teraso ter pope-
strili z vodnimi igrami. Pred
zaključkom del namerava-
jo obnoviti še del fasade, po
novem pa bo tudi dovoz do
hotela urejen drugače. V To-
plicah Dobrna o vrednosri
obnove največjega hotela še
ne govorijo.
Sicer pa so v marketingu
povedali, da že takoj po ob-
novi računajo, od začetka sep-
tembra naprej, na razmero-
ma visoko zasedenost z nemš-
kimi ter tudi domačimi go-
sti. Hotela Vila Higiea ter Švi-
carija sta v teh dneh zasedena
približno 90-odstotno.
BJ
NA
KRATKO
Glasbena šola
pripravljena
Glasbena šola v Slovenskih
Konjicah bo z novim šolskim
letom zaživela v novih prosto-
rih v Šolski ulici, nad Osnovno
šolo Pod goro. Čeprav jo bodo
slovesno odprti šele 20. septem-
bra, bo prvič sprejela učence v
ponedeljek, 2. septembra, ko
jim bodo med 15. in 17. uro
razdelili urnike, nato pa bo še
priložnost za ponovni vpis v
glasbeno šolo ter vpis za balet.
Glasbeno šolo bo v prihodnjem
šolskem letu obiskovalo sko-
raj 300 učencev (MBP)
Pomoč v
nesreči
Zaradi požara, ki je v začet-
ku meseca popolnoma uničil
gospodarsko poslopje druži-
ne Jožeta Arbajterja iz Licen-
ce, je območno združenje
Rdečega križa Slovenske Ko-
njice odprlo poseben račun za
zbiranje denarja za obnovo
gospodarskega poslopja. Na
njem se je zbralo že blizu mi-
lijon 300 tisoč tolarjev, akcija
pa še traja. (MBP)
RK za otroke
Območno združenje Rde-
čega križa Slovenske Konji-
ce je omogočilo 157 otro-
kom iz socialno šibkejših
družin 10 brezskrbnih počit-
niških dni na Debelem Rti-
ču. Prispevek staršev je bil
minimalen. Prejšnji teden pa
so pričeli deliti tudi šolske
potrebščine. Kot ugotavlja se-
kretarka RK Marta Šmalc,
se je zadnje dni izrazito po-
večalo tudi povpraševanje po
otroških oblačilih. S pomoč-
jo občin Slovenske Konice,
Zreče in Vitanje, podjetij in
posameznikov, ki znajo pri-
sluhniti potrebam, lahko
pomagajo vsem pomoči po-
trebnim, ugotavlja. (MBP)
Z javnimi
delavci do
urejenosti
v občini Vojnik izvajajo jav-
no delo Pomoč pri urejanju ii
vzdrževanju javnih površin
občinskih cest in obrežij že oj
leta 1996. Letos imajo zapfl
slena dva javna delavca, ki de
lata v občinskem režijsken
obratu poleg štirih redno n
poslenih. Za javna delavca v(
Ija 30-urni delovni čas na M.
den. Za njuni plači prispeva
občina 25 odstotkov, zavod za
zaposlovanje pa preostanek,
stroške prevoza na delo ter ma-
lice. Občina ima to javno delo
odobreno za dve leti, do kon-
ca prihodnjega leta. (BJ)
Inšpektorat od
torka
Medobčinski inšpektorat,
ga ustanavljajo občine Vojnik
Dobrna, Vitanje in Zreče, b(
začel z delom v torek, 3. sep
tembra. Za delo medobčinski
inšpektorice so izbrali kandi
datko iz Celja, ki se že sezna
nja z odloki vseh štirih občil
Sedež inšpektorata bo v občif
ski stavbi v Vojniku. Občin
so si delovni čas razdelile p
finančnih deležih za delo in!
pektorata, le-te pa so izraČU'
nali po številu prebivalcev. (BJl
Št. 35 - 29. avgust 2002
KULTURA
15
Veronikina nagrada
Miklavžu Komelju
Soglasna odločitev žirije v izbiri med petimi nominiranimi avtorji za letošnjo Veronikino
nagrado
Slovesnost ob podelitvi
Veronikine nagrade avtorju
najboljše pesniške zbirke v
letošnjem letu in razglasitvi
lavreata leta 2002 je bila za-
radi napovedi slabega vre-
mena s prvotno zamišljene
lokacije na celjskem Starem
gradu prestavljena v Oderpo-
dodrom, manjšo dvorano v
kleti SLG Celje. V torek zve-
čer so se v nestrpnem priča-
kovanju razglasitve lavrea-
ta v temni in nabito polni dvo-
rani stiskali nominiranci, na-
stopajoči na literarnem ve-
čeru, gostje in gledalci. Slab
zrak so k sreči razblinili du-
hoviti dovtipi nastopajočih,
ki so, še posebej nominiran-
ci, blesteU z branjem svoje
poezije, tako da je bilo raz-
glasitev vsaj nekoliko lažje
dočakati.
Po literarnem večeru z na-
slovom Žar besed v sencah ča-
sa, ki ga je z lutnjo spremljal
Boris Šinigoj in v katerem so
poleg nominirancev sodelo-
vali še Neža Maurer, Artur
Štern ter posebni gost iz Beo-
grada, pesnik Bratislav Mi-
lanovič, je moderator veče-
ra Jožef Ropoša razglasil od-
ločitev strokovne žirije, ki so
jo sestavljali Urban Vovk
(predsednik) ter Majda Host-
nik in France Forstnerič kot
člana. »Lavreat leta je... Mi-
klavž Komelj za zbirko Ro-
sa,« so slovesno izzvenele be-
sede moderatorja, ki so po-
žele velik aplavz. Lavreatu je
nagrado v vrednosti 700 tisoč
tolarjev v imenu Mestne ob-
čine Celje podelil podžupan
Zdenko Podlesnik, ki je z go-
vorom ob podelitvi dokazal,
da ima tudi sam kar nekaj ču-
ta za poetičnost. »Čeprav je
Celje ostalo brez knezov, je
edino mesto, ki še podeljuje
nagrado za najboljšo pesniš-
ko zbirko. In tudi to je ena od
stvari, ki bodo Celje še naprej
ohranjale na zemljevidu Evro-
pe, pa četudi bo Celje pri po-
delitvi tovrstne nagrade še na-
prej edino mesto,« je dejal
Zdenko Podlesnik.
Lavreat leta, leta 1973 roje-
ni doktor umetnostne zgodo-
vine Miklavž Komelj, je ob
denarni nagradi prejel še listi-
no Mestne občine Celje in Ve-
ronikin zlatnik celjskih Zla-
tarn.
Ob Miklavžu Komelju so bili
za Veronikino nagrado nomi-
nirani še: Peter SemoUč (za
zbirko Vprašanja o pod), Mi-
lan Vmcetič (Balta), Uroš Zu-
pan (Nafta) ter celjska pesni-
ca, pisateljica in dramatičar-
ka Bina Štampe Žmavc (za
zbirko sonetov Poševno son-
ce). Žirija je soglasno odloči-
la, da Veronikino nagrado prej-
me najmlajši med njimi, Mi-
klavž Komelj, ki ga je avtor
spremne besede k Rosi ime-
noval za »enega najpomem-
bnejših imen najmlajše sloven-
ske poezije in morda prav na-
jobčutljivejši lik generacije«.
Podelitev Veronikine nagra-
de, ki se je že močno uveljavi-
la kot prestižna literarna na-
grada avtorjem poezije, je še-
sto leto zapored organiziralo
celjsko podjetje Fit Medla. Na-
grado je avtorju najboljše pe-
sniške zbirke tudi letos pode-
lila Mestna občina Celjem, po-
delitev pa so podprli še mini-
strstvo za kulturo ter podjetji
Riko hiše iz Ljubljane in ERA
Velenje. Edina pripomba, ki
bi jo lahko imeli ob sicer lepo
pripravljeni slovesnosti, pa je,
da si Veronikina nagrada gle-
de na pomen, ki ga ima tudi v
širšem slovenskem merilu, pa
tudi lavreat in avtorji drugih
nominiranih pesniških zbirk
ter gledalci zaslužijo vsaj, da
bi slovesno razglasitev doča-
kali v večjem in bolj svedem
prostoru.
ALMA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATlČ
Mravljica
v barvah
Poletna likovna kolo-
nija trgovine Mravljica
iz Lilekove ulice v Celju
privablja vsako leto več
ljubiteljskih slikarjev. V
sodelovanju z Javnim
skladom za kulturne de-
javnosti in ob gmotni
podpori Mestne občine
Celje jo pripravljata last-
nika trgovinice za us-j
tvarjalne Cvetka in Sta-
ne Bohinc.
Tako se bo v petek ob nju-|
ni domačiji v slikoviti Sla-
tini v Šmartnem v Rožni do-
lini zbralo kar 36 slikarjev
s širšega celjskega območ-
ja. »Celo iz Maribora,« sta
nad odzivom na objavlje-
ni razpis na IV. poletno sli-
karsko delavnico zadovolj-
na zakonca Bohinc. Za vsa-
kega slikarja bosta pripra-i
vila slikarsko platno, olj-'^^
ne barve pa bo letos prvič
prispevalo podjetje Aero.
Tema, na katero bodo tu-
di letos nastajale slike, se
ponuja kar sama: rožnato
Šmartno z okoHco. Tako
bo v Slatini in v okolici mo-
goče videti sUkarje s pale-
to in čopičem že od 9. ure
dalje. Večer bo namenjen
družabnemu srečanju, za
kar znata vsako leto izvrst-
no poskrbeti gostitelja po-
letne likovne kolonije.
Razstavo likovnih del, na-
stalih tega dne, bodo odpr-
li 30. septembra v galeriji
Volk v Ozki ulici v Celju.
MP
Celjski podžupan Zdenko Podlesnik je izročil Veronikino nagrado Miklavžu Komelju.
Bo Zvornik ostal doma?
Sveži obrazi na odru SLG Celje - Obnova vrvišča se nadaljuje
Ansambel celjskega gle-
dališča se v ponedeljek, 2.
septembra, vrača s počitnic
in začenja z vajami za novo
sezono. Letos prvič jo je za-
snoval v.d. umetniškega
vodje Stane Potisk. Z mjuzi-
klom Chicago so celjski gle-
dališčniki navduševali tudi
med počitnicami. Z uspehom
so gostovali na festivalu na
Lentu v Mariboru in pred pol-
nim avditorijem prejšnji te-
den zaključili Primorski po-
letni festival v Portorožu.
V domači gledališki hiši so
med počitnicami opravili
redna vzdrževalna dela. Prav
v teh dneh zaključujejo ob-
novo vrvišča nad odrom. Ker
gre za gmotno obsežnejša de-
la, jih izvajajo postopoma.
Prihodnje poletje naj bi bila
končana, če bo ministrstvo
Za kulturo primaknilo kaj de-
narja, upajo v gledališču.
Z ministrstva je v gledališ-
ke te dni prispelo sporočilo,
da odklanja prošnjo za finanč-
no pomoč za gostovanje na
Znanem festivalu MES (ma-
la eksperimentalna scena) v
Sarajevu. Tja naj bi namreč
Ansambel odšel sredi septem-
bra, in sicer z uspelo pred-
stavo Abdulaha Sidrana, Mo-
le srce je v Zvorniku ostalo.
Slavnostno premiero te prve
slovenske uprizoritve si je v
Celju ogledala tudi ministri-
ca za kulturo Andreja Rihter
in obljubila vodstvu gledališ-
ke hiše pomoč pri organiza-
ciji gostovanja na MES, ki bi
ga bilo mogoče razširiti tudi
na sodelovanje in povezova-
nje obeh držav na področju
gospodarstva. Slovensko gos-
podarstvo je namreč na bo-
sanskem trgu močno prisot-
no. Tudi Mercator, na kate-
rega se je s prošnjo za spon-
zorstvo obrnilo celjsko gle-
dališče, vendar je tudi dobi-
lo negativen odgovor. Bilo bi
več možnosti, če bi gledališ-
če odhajalo na gostovanje
kam v Srbijo, kamor zdaj pro-
dira Mercator, je upravniku
SLG Celje Borutu Alujeviču
na odvrnjeno prošnjo za spon-
zorstvo utemeljil Zoran Jan-
kovič.
Borut Alujevič je ministrici
Andereji Rihter znova pisal
pismo s prošnjo, da bi ven-
darle našli denar za gostova-
nje na tako odmevnem festi-
valu iz rezervnega sklada...
Osvežen
ansambel
Med novostmi, ki prihaja-
jo pred začetkom nove sezo-
ne iz gledališke hiše, so tudi
imena novih igralskih obra-
zov, ki se bodo z novo sezo-
no pridružili umetniškemu
zboru. To so: Primož Ranik,
Uroš Potočnik, Rastko Krošl
in Simona Krošl-Ličen. Kot
gostji pa bosta v novi sezoni
nastopili tudi mlada Neva Fajs
in po več letih premora po
upokojitvi tudi Nada Božič,
ki je bila zvesta ansamblu vse
od prvega dne in je bila z an-
gažmajem 1.11.1050 tudi pr-
va redno zaposlena igralka v
celjski poklicni gledališki hi-
ši. Obe igralki bosta nasto-
pili v predstavi za otroke Vi-
tez na obisku, v režiji Mihe
Alujeviča. Premiera bo ok-
tobra na velikem odru. Po od-
hodu dramaturga Krištofa
Dovjaka bo to delo z novo
sezono prevzela dramaturgi-
nja Tina Kosi.
Prihodnji teden se nova se-
zona začenja z vajami za
predstavo Mira Gavrana:
Kreontova Antigona in Lju-
bezni Georga Washingtona.
Študij te predstave v režiji
Marjana Bevka so začeli že
konec minule sezone. Pre-
miera bo 14. septembra na
odru pod odrom. Drugi del
ansambla pa se bo lotil štu-
dija Cankarjevega dela Za na-
rodov blagor, v režiji Želimir-
ja Mesarica. Premiero načr-
tujejo v oktobru. Nato pa čaka
komaj nekaj več kot 20-član-
ski ansambel še postavitev šti-
rih predstav: Trolius in Kre-
sida, Tartuffe, Mirakel o sveti
Neži in Martin Krpan. Vmes
bodo še Dnevi komedije in
pred njimi, v decembru pri-
ljubljeni Teden otroškega pro-
grama.
MATEJA PODJED
Jesen v forumu
Na novo umetniško sezo-
no se pripravlja tudi Plesni
forum Celje, ki bo pod vods-
tvom Gordane Stefanovič-
Erjavec stopil že v 27. umet-
niško sezono.
Letošnji program bodo, po
besedah umetniške vodje Ple-
snega foruma, še obogatili in
razen rednih plesno-izobra-
ževalnih programov za otro-
ke in mladino k sodelovanju
pritegnili tudi odrasle. Ti se
bodo lahko vključili v tečaj
orientalskega plesa. Prav ta
postaja ena najbolj priljub-
ljenih oblik rekreacij za žen-
ske. Svoje plesno znanje v pa-
rih pa bodo odrasli lahko iz-
popolnjevali tudi s tečaji dru-
žabnih plesov.
Za mlade ljubitelje gleda-
liške umetnosti bo Plesni fo-
rum odprl gledališki ate-
lje.Vodila ga bosta mlada
igralca SLG Celje David Čeh
in Miha Nemec. Glasbena
šola Viva musica iz Ljublja-
ne bo v prostorih Plesnega
foruma odprla glasbeni od-
delek in svoj program pred-
stavila 14.septembra.
Priljubljena otroška skupi-
na Oz bo prihodnji mesec so-
delovala na Pikinem festiva-
lu v Velenju z uspešnico Ča-
rovnik iz Oza. Pripravlja pa
tudi premiero eksperimen-
talnega projekta Črvi. S sred-
njeveškimi plesi, ki postaja-
jo znova priljubljeni, bodo
plesalci sodelovali na sred-
njeveškem dnevu na gradu v
Ormožu.
Med stalnice Plesnega fo-
ruma gre šteti tudi tradicio-
nalne Celjske večere z.... Med
prvimi gosti bo ponovno pri-
ljubljeni, nekoč zelo popu-
larni pevec Dado Topič, ki
se bo predstavil v Celju z no-
vo glasbeno zasedbo. Gost ve-
čera bo tudi Doug Hammond
in številni drugi, ki bodo
krajšali dolge zimske večere
v mestu, obljubljajo pri Ple-
snem forumu.
MP
Ples v Piranu
Poletje je čas za različne umetniške de-
javnosti na prostem. Tako se te dni v Pira-
nu za novo umetniško sezono, 23. po vr-
sti, pripravljajo plesalci Studia za ples Ce-
lje pod vodstvom koreografa Igorja Jele-
na.
Letošnja plesna kolonija v Piranu je že šti-
rinajsta po vrsti in med mladimi plesalci ze-
lo priljubljena. Skozi to obdobje se je, po
besedah Igorja Jelena, pri mnogih domačih
in tujih pedagogih, teh je bilo več kot 30,
šolalo in spoznavalo tehnike baleta, sodob-
nega plesa in gledališča več kot 700 mladih
ustvarjalcev iz Slovenije.
Letos na plesni koloniji v Piranu obnav-
ljajo uspešnico Tri.Sestre, s katero bodo kre-
nili v četrto sezono. Otroška plesna skupina
pa v Piranu izdeluje novo predstavo Čarob-
na hiša. Obnovili bodo tudi ples Živeti živ-
ljenje, za ponedeljkov (2. septembra) na-
stop v ljubljanski mestni hiši.
Nova umetniška sezona Studia za ples Ce-
lje se bo začela 1. septembra.
___________.......................^ ......,.._,MP
Št. 35 - 29. avgust 2002
16

Darka so nazadnje pospremili sorodniki In znanci na pokopališču v Kompolah v ponedeljek
(na sliki levo), Darjo so na Istem pokopališču pokopali dan kasneje.
Krvavi peteic v Celju
28-letni Darko Rajniš ustrelil svojo ženo Darjo, nato pa pred policisti pognal naboj še sebi v glavo - Osemletni Miha ostal brez staršev
»Slišal sem glasen prepir. Žen-
ska je zakričala, nato je odjeknil
silovit pok in sledila je popolna
tišina. Bilo je nekaj minut pred
četrto uro,« nam je v zgodnjih ju-
tranjih urah petka, 23. avgusta,
pripovedoval stanovalec na Ope-
karniški 12d. Sredi pogovora ne-
nadoma umolkne. V njegovi bli-
žini se je zgodila družinska tra-
gedija. Stanovalci so pretreseni.
28-letni Darko Rajniš je ustrelil
svojo ženo, 37-letno Darjo Golob,
nato pa si je sodil sam.
Stanovanje na šestem nadstrop-
ju je danes zaklenjeno in zapečate-
no. Tragedija, ki se je dogajala za
vrati v še ne dobro prebujenem pet-
kovem dnevu pa bo dolgo odme-
vala. Darko, 28-letnik, doma.iz
Šentjanža nad Štorami, se je pred
leti zagledal v Darjo. Njun osem-
letni sin Miha pa je v petek ostal
brez staršev. Otroku se je zgodilo
najhuje, kar se lahko. Starša sta umr-
la skorajda pred njegovimi očmi.
Darko v zadnjem času ni živel pri
ženi, zaradi sporov naj bi se pred
nekaj tedni odselil. K njej naj bi se
vračal le z žaljivkami in grožnja-
mi, da jo bo ubil, so nam povedaM.
Okrog pol četrte ure naj bi v vdrl v
stanovanje, s pištolo odgnal moš-
kega, ki naj bi bil pri Darji ravno
zaradi varnosti, nato pa se začel pre-
pirati z Darjo, ki naj bi bila tisto
noč pokonci. Ji je grozil že prejš-
nji večer? Je vedela, da bo prišel?
V celjski, velenjski in slovenj-
graški Varni hiši je trenutno 9 žensk
in 12 otrok. Svetovalni telefon za
ženske in otroke - žrtve nasilja,
od ponedeljeka do petka od 9 do 11
in od 15 do 17 - 03 492 63 57.
Sosedje so slišali prepir in krik.
Sledil je strel. Darja naj bi bila ta-
krat še živa. Segla naj bi celo po tele-
fonski slušalki, da bi pokHcala po-
moč, ko naj bi Darko ustrelil dru-
gič. Po neuradnih podatkih naj bi bil
zanjo usoden strel v glavo. »Slišal sem,
kot da bi Darko vmes klical nekega
znanca ali sorodnika in ga prosil, naj
poskrbi za otroka,« pravi sosed. Dva
policista sta v Opekarniško prišla le
nekaj minut po prvem strelu, Darka
zasačila v stanovanju in ga opozori-
la naj odloži orožje. Darko si je ta-
krat prislonil pištolo na glavo in spro-
žil. Ubil se je pred policistoma. Sled-
nja sta v sosednji sobi našla osemlet-
nega sina. Pravijo, da je prepir in strele
prespal. Da ni slišal ničesar...
Grozil že prej
Za vrati Darjinega stanovanja se
je v petek končala dolgoletna zgod-
ba prepirov in ostrih besed z Dar-
kom. »O, večkrat sta se prepirala.
Tudi policisti so že večkrat pozvo-
nili pri njej,« razlagajo sosedje štiri
dni po tragediji. Toda poročila sta
se pred dobrima dvema mesecema.
Na Celjskem je bilo v prvi polo-
vici letos je bilo 738 kršitev zno-
traj družine oziroma v zasebnem
prostoru, v 565 primerih so bile ose-
be lažje ranjene. Več kot 1500 pri-
merov pa je bilo takšnih, kjer je
obstajala možnost, da se končajo
tragično.
»V tem času smo imeli zaradi kli-
ca o nasilju in grožnjah tri oziroma
štiri policijska posredovanja,« pra-
vi načelnik Urada kriminalistične
policije PU Celje Robert Mravljak.
Pred kratkim naj bi se Darja ravno
zaradi Darkovega nasilja zatekla na
policijsko postajo, vinjen ji je sle-
dil on in ji tudi tam grozil, da jo bo
ubil. Kot smo izvedeli naj bi celo
pred policisti dejal, da bo ubil oba,
»samo do naslednje plače še poča-
ka, da si nabavi še pištolo«. Takrat
so ga ovadili zaradi nasilništva. Kri-
minalisti so se večkrat pogovarjali
z njim. Stopili so v stik z zdravstve-
nimi ustanovami in Varno hišo, Darji
svetovali odhod tja, kar menda ni
hotela sprejeti. Poučili so jo o sa-
mozaščitnem ravnanju, svetovali
dodatno varovanje. Toda kljub te-
mu so se Darkove grožnje nadalje-
vale. In uresničile. V vseh teh letih
razmerja naj bi Darko in Darja do-
živela nemalo padcev in vzponov,
veliko prepirov, ostrih besed in tu-
di pretepov. A nekateri pravijo, da
sta se ljubila. Drugi omenjajo tudi
bolestno ljubosumje. Je bilo mar to
motiv za končanje dveh življenj?
Osemletni Miha je sedaj pri sorod-
nikih, v reševanje nastalega položa-
ja se bo moral vključiti center za
socialno delo. Darja je imela še ene-
ga, nekaj let starejšega sina, ki ga v
petek, k sreči, ni bilo doma.
V Goriški ulici v Celju je 30. apri-
la lani prišlo do poskusa umora
in samomora. 57-letnik je z no-
žem večkrat zabodel svojo ženo,
nakar si je hotel soditi sam. Oba
sta bila v kritičnem stanju prepe-
ljana v celjsko bolnišnico. 28. sep-
tembra pa je v ulici Pod kostanji
v sporu 41-letna Celjanka z no-
žem umorila svojega izvenzakon-
skega partnerja.
»Ponavlja se vedno isti problem,
ki da občutek, da policija ne stori
ničesar,« je povedal Mravljak. »Na-
tančno smo proučili vso zakono-
dajo in v kolikor prihaja do kršitev
v zasebnem prostoru, ne moremo
nasilno vstopiti v prostor, razen v
primeru, če kdo kliče na pomoč.
Če smo večkratno opozorjeni o su-
mu na kršitev, lahko le opravimo
razgovor z domnevnim kršiteljem,
ga opozorimo, naj preneha z grož-
njami. Ukrepati pa dejansko ne mo-
remo, dokler se nič ne zgodi. V pri-
meru podane kazenske ovadbe zo-
per domnevnega nasilneža pa se ve-
lik delež žrtev odreče zaslišanju ali
pa spremeni svoje izjave.« Tako
Mravljak, ki pravi, da so v teh pri-
merih dokaj nemočni: »Razgovori
s kršiteljem, domnevnim nasilne-
žem, lahko zaležejo, lahko pa do-
sežejo ravno nasprotni učinek in
ga vzpodbudijo h kaznivemu deja-
nju, tudi umoru.«
Polici|a ni
nemočna!
Zadnji tragični dogodek v Celju
je vzpodbudil tudi nekatere organi-
zacije v prestolnici h glasnejšemu
opozorilu družinam, v katerih vla-
da nasilje. Ravno danes pripravlja-
jo novinarsko konferenco, na kate-
ri bodo med drugim spregovorili tu-
di o možnih pravnih rešitvah podob-
nih razmer. Pogovarjali smo se s so-
cialno delavko in svetovalko v Cen-
tru za pomoč žrtvam kaznivih de-
janj v Ljubljani, Miro Kačavendo.
Na Celjskem je v pni polovici le-
tos je bilo 738 kršitev znotraj dru-
žine oziroma v zasebnem prosto-
ru, v 565 primerih so bile osebe lažje
ranjene. Več kot 1500 primerov pa
je bilo takšnih, kjer je obstajala
možnost, da se končajo tragično.
»Žalostno je, da na policiji pra-
vijo, da so nemočni. V prvem stiku
z žrtvijo bi ji lahko dejali, da ima
pravico se oglasiti ali poklicati za
pogovor naslednji dan. Ob priho-
du policistov domov se domnevni
nasilnež umiri. Žrtev v njegovi pri-
sotnosti nikoli ne bo pričala zoper
njega,« razlaga Kačavenda. Žrtvam
je potrebno dati nasvet, jim sporo-
čiti, da lahko pokličejo na SOS te-
lefon, ki je na voljo 24 ur na dan,
še dodaja. »Nujno je spremeniti za-
konodajo tako, da se storilec umak-
ne iz stanovanja in ne žrtev, saj so
poleg žrtve tu še otroci. Resda lah-
ko sodnik storilcu izreče prepoved
približanja žrtvi, vendar to še zda-
leč ni dokončna rešitev,« pojasnju-
je Kačavenda, ki vidi možno reši-
tev tega problema v tesnejšem so-
delovanju policije, svetovalnih
služb, centrov za socialno delo in
ostalih organizacij.
Ogorčena zaradi vse večjega šte-
vila nasilja v družini navaja primer
ženske, ki trpi nasilje v družini že
več kot 20 let. Je v postopku loči-
tve, otroci in ona trpijo psihične te-
žave. Pomemben sta ustrezen prvi'
stik z žrtvijo in čim hitrejša odloči-
tev o kazenski ovadbi. Kako naj bo
otrok, ki prespi noč v parku ali je
pretepen, zbran naslednji dan v šo-
li?! Kako naj ženska, ki desetletja
trpi nasilje, zbere tisto moč, da poišče
ustrezno rešitev?« Kačavenda ne ver-
jame v nerešljivost tega problema.
Da se, pravi. »Imamo primere, kjer
smo pomagali žrtvam, predvsem pa
otrokom, da zaživijo normalno. Da
se, vendar se moramo za to odločiti
čimprej in odločno!«
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GREGOR KATIC
Poleg črne zastave na tragedijo v Opekar-
nlški 12d spominjajo tudi tihi pogovori med
stanovalci.
Vrata, za katerimi se je zgodila družinski
tragedija, so zapečatena.
Št. 35 - 29. avgust 2002
KRONIKA
17
Policisti korenjaki
Marko Pogorevc: »Policisti ne smejo biti razvajene mamine maze, temveč
pravi korenjaki!«
Generalni direktor slo-
venske policije Marko Po-
gorevc je pretekli teden obi-
skal celjsko policijsko
upravo, kjer si je ogledal re-
zultate izrednega nadzora
nad delom vodstva.
Pred meseci je zaradi »ne-
poslušnosti« celjskih polici-
stov, ki zaradi slabih razmer
niso želeli prenočiti na Go-
renjskem v času varovanja
predsedniškega vrha in so se
vrnili domov, direktor Ed-
vard Mlačnik dobil rumeni
karton. Poleg tega je
Pogorevc ukazal še izredni
strokovni nadzor nad njego-
vim delom. Kot pa je bilo
slišati minulo sredo, je Po-
gorevca delo šefa celjskih po-
licistov naravnost očaralo.
»Moram reči, da so me re-
zultati pozitivno preseneti-
li. Ugotovili smo, da direk-
tor svoje delo z ostalimi
opravlja izjemno dobro in od-
govorno. Ustvaril je dober
tim, s katerim skupaj uresni-
čuje usmeritve generalne po-
licijske uprave. Ocena iz nad-
zora, ki §a je dobil direktor
PU Celje Edvard Mlačnik in
njegovo vodstvo je dobro, 3,
kar pomeni izredno dobro
oceno,« je povedal Pogorevc,
s tem Mlačnika odrešil rume-
nega kartona in tihih govo-
ric o njegovi odstavitvi. Je pa
Pogorevc zapihal za vrat tu-
di tistim policistom, ki so jo
takrat popihali domov: »Njim
sem povedal, da ne morejo
biti razvajene mamine ma-
ze, ampak pravi korenjaki,
ki morajo biti vedno na raz-
polago državljanom in se od-
zvati na klic domovine.« In
tisti posamezniki, ki se kot
korenjaki ob predsedniški eli-
ti na Gorenjskem niso odre-
zali, so jo odnesli slabše. Ene-
ga velenjskega policista so
premestili, s številnimi opra-
vili razgovore, ukrepali so tu-
di tako, da so neposlušne po-
liciste udarili po žepu in jim
zmanjšali dodatek za delov-
no uspešnost.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GK
Miran Koren, tiskovni predstavnik GPU, Marko Pogorevc In Robert Mravljak, načelnik celjskih
kriminalistov.
Velenje
je varno
Pogorevc si je pred obi-
skom celjske policijske
uprave minulo sredo ogi
ledal tudi razmere na po-
licijski postaji Velenje, od
koder je dobil pobudo o
povečanju Števila polici-
stov zaradi izredno slabe-
ga stanja varnosti na ve-!
lenjskem območju. Kot
sam pravi, se nikakor ne
more strinjati s tem, sa)
ocenjuje, da uspehi velenj-j
ske policije ne odstopajd
od slovenskega povprečja^
nasprotno, na nekaterih
področjih so celo boljši.!
»Raziskanost kaznivih de-i
janj je denimo na državni;
ravni 48,4-odstotna, na ob-
močju policijske postaje
Velenje pa 48-odstotna,;
kar je neverjetno dober po-
kazatelj, da so razmere!
ugodne. V Celju je en po4
licist na 1000 občanov, \^
Velenju pa en policist na
840 oseb,« dodaja Pogo^
reve. Eden izmecl predlog
gov, ki so prišli iz Velenja;
je bil tudi, da bi zaposlili
dva poUcista, ki bi ju p\a4
čevala občina, vendar i4
predlog ne bo doživel ze-|
lene luči, saj Pogorevc|
pravi, da za to ni zakon-j
ske osnove. I
JCVETKE
• Medtem ko Pogorevc še
vedno piha za ovratnik, ne-
kateri pošteno pihnejo v al-
kotest. Tega sovražnika vi-
njenih voznikov so pod nos
pomolili možakarju na ob-
močju Mozirja. Pohvali se
lahko, da je pihnil kar za 4,03
promila. Ob tem ni imel ne
čelade ne vozniškega dovo-
ljenja. Ni čudno, da je zgre-
šil cesto in se zapeljal v ja-
rek.
• Da se dogaja nekaj sum-
ljivega v bližnjem gozdu, je
pretekli teden celjskim po-
licistom namignil nekdo iz
okolice Celja. Na kraju do-
godka ni bilo opaziti ničesar,
je pa policistom na uho pri-
šel podatek, da naj bi po gozdu
hodil nagec. Tak, ki straši
okoliške otroke. Izgleda, da
so se ga ustrašile tudi gobe,
ki so čudežno poniknile v
zemljo.
• Z nenavadnimi vibracija-
mi pa ima opravka neka Ce-
Ijanka, ki je na to že nešteto-
krat opozorila Mlačnikove
može, a z njimi ni več zado-
voljna. Za raziskavo menda
sumljive sosedove antene
zdaj zahteva strokovnjake iz
primernega inštituta.
• Nebodigatreba, ki je pred
dnevi vlomil v gostilnico na
Proseniškem, si je nabral do-
volj cigaret in pijač, ker pa
priložnost zamujena ne vrne
se nobena, si je oprtal še ne-
kaj avdio opreme in jo ucvrl
PROMETNE NESREČE
Motoristiir pozor!
Nesreča s hujšimi posledicami za motorista se je zgodila
v sredo, 21. avgusta, na Trgu svobode v Laškem. 34-letni M.
B., voznik osebnega avtomobila, je vozil iz smeri Zdraviliš-
ke proti Rimski cesti. V bližini železniške postaje je začel
zavijati levo in trčil v nasproti vozečega 22-letnega voznika
kolesa z motorjem M. E. Slednji se je pri trčenju in padcu
huje ranil. V nedeljo se je v Preboldu zgodila še ena podob-
na nesreča z udeležbo motorista. 27-letna voznica osebnega
avtomobila E. H. je v križišču Graščinske ulice in regional-
ne ceste zavijala levo. V tem trenutku je iz smeri Latkove
vasi pripeljal 24-letni motorist, M. J., ki se je pri trčenju
huje ranil, njegov 21-letni sopotnik J. G. pa je bil lažje poš-
kodovan.
Ranjeni v čelnem trčenju
Na lokalni cesti izven Sel je 21-letni R. K. iz okolice Pod-
četrtka z osebnim avtomobilom vozil proti Golobinjeku.
Med vožnjo po blagem klancu navzdol je v desnem nepre-
glednem ovinku čelno trčil v osebni avto, ki ga je vozil 77-
letni A. A. iz Velenja. 21-letnik se je huje ranil, 77-letni
Voznik in njegova 78-letna sopotnica B. A., prav tako iz
Velenja, pa sta bila lažje ranjena.
Nevarna mokra cesta
Izven Vrhovega pri Laškem je v petek, 23. avgusta, prišlo
do nesreče, v kateri sta bili ranjeni dve osebi. 52-letni M. K.
iz Vojnika je z osebnim vozilom pripeljal v ostri, nepre-
gledni desni ovinek, začel zavirati, vendar je vozilo na mo-
krem in spolzkem vozišču zdrsnilo na nasprotno smerno
Vozišče. S tovornim avtomobilom in s priklopnikom je rav-
no takrat pravilno pripeljal 33-letni R. Š., državljan Hrvaš-
ke. Osebni avtomobil je čelno trčil v prednji levi del tovor-
nega avtomobila, pri tem pa se je 52-letni B. S. iz okolice
Žalca, sopotnik v osebnem avtomobilu huje ranil, voznik
Pa je utrpel lažje telesne poškodbe.
Zapeljal s ceste
Do hujše nesreče je prišlo v petek tudi na regionalni cesti
)'Primožu pri Šentjurju. 30-letni G. Z. iz okolice Šentjurja
le z avtomobilom pri vožnji skozi levi nepregledni ovinek
Zapeljal na desno bankino in na travnik, kjer je trčil v be-
tonski zid nedograjenega gospodarskega poslopja. Huje ra-
njenega so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Dan kasneje
Se je ena oseba ranila tudi pri vožnji s traktorjem in sicer na
lokalni cesti izven Rovt pod Menino. 53-letni M. K. iz Šmart-
nega ob Dreti je v levem nepreglednem ovinku s traktorjem
'n priklopnikom zapeljal izven vozišča in se začel prevrača-
li po strmini navzdol. Med prevračanjem je voznik padel s
faktorja in se huje ranil.
Varna pot v šolo
v ponedeljek na cesti rumene rutice - Letos v prometu
ranjenih že več kot sedemdeset otrok
z drugim septembrom ne
bodo na ceste stopili le pr-
vošolčki, učenci in dijaki,
temveč tudi številni polici-
sti, člani Sveta za preventi-
vo in vzgojo v cestnem pro-
metu ter Združenja šoferjev
in avtomehanikov, ki bodo
skrbeli za varnost otrok na
poti v šolo in iz nje.
Že ves avgust potekajo ak-
cije in dejavnosti, s kateri-
mi želijo policisti zagotovi-
ti večjo varnost otrok v pro-
metu, še posebej v času pr-
vih šolskih dni. »Policisti bo-
mo letos dali večji pouda-
rek organiziranemu prevo-
zu otrok, umirjanju prome-
ta v bližini šol in vrtcev in
nadzorovanju kolesarjev in
motoristov,« pravi inšpektor
za promet pri PU Celje Edi
Baumkirher. Že ves avgust
pregledujejo prometno sig-
nalizacijo ter o nepravilno-
stih obveščajo odgovorne
službe. Sodelujejo na se-
stankih s šolskimi uslužben-
ci, v prvih šolskih dneh bo-
do prisotni tudi na uvodnih
roditeljskih sestankih s starši
prvošolčkov. »Zanje bomo
pripravili tudi posebna pre-
davanja o prometni varno-
sti, popeljali jih bomo po
poteh, ki vodijo v šolo in iz
nje ter jim prikazali pravil-
no uporabo prometnih po-
vršin,« razlaga Baumkirher.
Dosledno bo potrebno
upoštevati opremljenost pr-
vošolcev z rumenimi rutica-
mi in odsevnimi telesi (kre-
sničkami) v večernem času,
saj bodo policisti to, poleg
hitrost voznikov v bližini šol,
še posebej preverjali.
Na policiji še zdaleč niso
zadovoljni s stanjem promet-
ne varnosti na Celjskem, saj
je letos umrlo že 29 oseb, v
enakem obdobju lani pa 31.
Otroci in mladoletniki so bili
v prvi polovici leta udeleže-
ni v 103 nesrečah, 16 jih je
bilo huje, kar 63 pa lažje ra-
njenih. Vozniki, ki imajo voz-
niško dovoljenje manj kot dve
leti, so biU udeleženi v 452
prometnih nesrečah, tri ne-
sreče so se končale tragično.
Največji problem pri vozni-
kih začetnikih še vedno pred-
stavlja vožnja pod vplivom
alkohola, vedno več pa je pri-
merov vožnje pod vplivom
mamil in ostalih psihoaktiv-
nih snovi.
SIMONA ŠOLINIČ
Uborelo
je
v stanovanju na Šaleški ce-
sti v Velenju so v soboto, 24.
avgusta, gasilci pogasili po-
žar, do katerega je prišlo za-
radi kratkega stika na elek-
tričnem aparatu. Lastnik sta-
novanja H.M. je zaradi po-
žara utrpel za okrog 700 ti-
soč tolarjev gmotne škode.
Spet poželi konopljo
že pretekli teden smo pisali, da si policisti obetajo dobro letino oziroma žetev konop-
lje. Njihovi obeti so se izkazali za upravičene, saj so v petek, 23. avgusta, na območju
Rogaške Slatine spet našli večjo količino te opojne rastline.
Kazensko ovadbo zaradi posedovanja prepovedane droge bodo spisali 30-letnemu N.G.
iz okolice Rogaške Slatine. »Pri hišni preiskavi smo zasegli posodo s praškasto snovjo,
brikete s sadikami konoplje, deset majhnih sadik, deset vršičkov že posušene konoplje, 54
sadik in 41 vršičkov, pripravljenih za sušenje,« pojasnjuje predstavnica za odnose z jav-
nostjo pri Policijski upravi Celje, Irena Gorenak. Preiskava še ni končana.
SIMONA ŠOLINIČ
Bogat pridelek slatinske konoplje. Foto: PU Celje
Št. 35 - 29. avgust 2002
18
šport
Kapitalna točka Eri,
porazna Publikumu
Celjski žanr: triler/tragedija - Šmarčani tresli mariborski okvir gola - Rudar preveč spoštljiv
Lepotica na Skalni kleti
je imela lepotno napako, tu-
di za neodvisne opazoval-
ce, predvsem pa za domače
privržence. Celjska obram-
ba je storila toliko napak,
da je bil zabrisan prvotni
vtis o vrhunski predstavi,
razvrednoten je bil ves trud
odličnih vezistov, prav da-
leč ni bil celo poraz. Šmar-
čani so držali obljubo in
Ljudski vrt znova zapusti-
li neporaženi. Velenjčani so
po vodstvu nerazumljivo
padli; preveč so spoštovali
goste, še posebej Prosineč-
kega, in z obrambno igro
brez ostrine pobudo prepu-
stili Ljubljančanom.
Slednji bodo že v petek pri-
čakali Celjane.
Ipavec krvnik
nesposobnih
Naj bo jasno že v uvodu:
remi z vodilnim moštvom li-
ge ni katastrofa. A po prika-
zanem bi si Publikum zaslu-
žil drugo zmago. »Ponovila
se je stara pesem. Že več kot
leto dni smo zelo naivni,« je
otožno razmišljal Samo Vi-
dovič, ki mu je Poljšak ne-
kaznovano razbil arkado.
Igor Benedejčič je v 59. mi-
nuti dobil drugi rumeni kar-
ton. Oba prekrška je storil
nad Almirjem Sulejmano-
vičem, ki je Celjane tudi po-
vedel v vodstvo že v 6. mi-
nuti. A vseeno je bil tragič-
ni junak, saj je Patriku Ipav-
cu (v »sodelovanju« z Gre-
gorjem Helblom in vratar-
jem Sašom Fornezzijem)
dopustil doseči tri gole. Zad-
nji je bil prava polomija za
prvoligaško obrambo: viso-
ko podajo koprskega vratarja
je z glavo podaljšal Lunder,
kar je zaslutil Ipavec - 3:3.
Namesto da bi ga branilca
takoj podrla (bila sta tudi
predaleč od gola), je med
njima stekel v globino. Šok
gledalcev (1500) se je pre-
levil v ogorčenje.
Pred tem so videli dva fan-
tastična celjska zadetka. Ze-
lo razpoloženi trio Koren -
Beršnjak - Sešlar je izvedel
ukano, podajo Domna Berš-
njaka s peto pa je izkoristil
Sebastjan Gobec, ki je s 25
metrov zadel desni zgornji
kot gola. Podobno je uspelo
Vladislavu Lunguju s še več-
je razdalje. Ko »počita« Go-
bi in Vlado je bistveno le, da
zadeneta vrata. Po šestih tek-
mah je razlika v zadetkih
CMC Publikuma 12:12. Gle-
dalci so torej videU po štiri
zadetke na tekmo, kar je svo-
jevrstni rekord. »Ne bojim se
na Skalno klet, najbolj me
je strah domače tekme s Ce-
ljani!« dodaja trener Olim-
pije Brane Oblak. Morda se
bo v vrata vrnil Aleksander
Šeliga, ki je že preskušal poš-
kodovani gleženj na celjskem
plesišču.
iUiojster ostal
mojster
Najboljši igralec Rudarja
proti Olimpiji Borut Arlič,
ki je priigral enajstmetrov-
ko (z bele točke je Alen Mu-
janovič zgrešil gol) in dose-
gel zadetek, je za hrvaškega
nogometnega mojstra v ljub-
ljanskem dresu dejal: »Imam
občutek, da bo Robert Pro-
sinečki tudi pri 50 letih lah-
ko igral dobro. Ne teče veli-
ko, vendar zna z žogo ogrom-
no. Njegova podaja s kota je
bila dovolj natančna, pa tu-
di pozneje prosti strel. Za slo-
venske razmere pomeni ve
liko okrepitev« Dopolnil ga
je trener gostov Brane Ob-
lak: »Z Robijem sva bila do-
govorjena za igro v prvem pol-
času. Po prikazanem bi ga mo-
ral zamenjati, ker pa ga poz-
nam, sem mu zaupal še na-
prej. Menjavo sva večkrat po-
daljšala za pet minut, nato
pa se mu je odprlo in zdržal
je do konca. Velenjčani bi nas
lahko naklestili z vsaj 3:0, po
njihovih zapravljenih prilož-
nostih pa nam je uspel po-
polni zasuk. Rudar potrebu-
je dva starejša igralca.« Go-
stitelji so pobudo prepustili
tekmecem, po odhodu z igriš-
ča Željka Spasojeviča pa se
je domača igra celo sesula, s
čimer se trener Rudarja Mar-
jan Marjanovič ni strinjal.
Tradicija se
nadaljuje
šmarčani so tudi v četrti
tekmi ostali neporaženi proti
Mariboru Pivovarni Laško.
Trener Borut Jarc je seveda
storil vse, da bi preprečil pri-
čakovano slavje državnih pr-
vakov, ki se očitno nahajajo
v precejšnji krizi. Po lanskem
senzacionalnem slavju v
Ljudskem vrtu, ko je na klo-
pi Ere še sedel Drago Kostajn-
šek, je bil to že tretji neod-
ločeni rezultat omenjenih
ekip. Novi šmarški strateg si
je seveda močno želel zma-
ge v domačem Mariboru, ven-
dar je bil tudi s točko preza-
dovoljen: »Igralci so s trdim
delom in disciplino v igri
prišli do zasluženega remi-
ja. Točka je nedvomno veUk
uspeh za naše moštvo, ven-
dar bo imela pravo težo še-
le, če v nedeljo premagamo
Ljubljano.«
V prejšnjem tednu so se v
Šmartnem morali poslovi-
ti od Daiiborja Filipoviča,
ki je dobil ugodno ponud-
bo iz Cipra in se tako spo-
razumo razšel z Erinim moš-
tvom. Od mariborskega
dvoj ca v šmarškem napadu
se je bivšim soigralcem zo-
perstavil le Ante Šimundža,
ki pa je v Ljudskem vrtu os-
tal brez pravih priložnosti
za zadetek, v okvir gola pa
sta od daleč streljala Toni
Usnik in Mladen Kovačič,
učinkovito pa je na sredini
igrišča garal Nedad Aliba-
bič. »Igra je že boljša kot
na prejšnjih tekmah. Potreb-
no je graditi počasi, z veli-
ko potrpljenja in prave vo-
lje,« je o trenutnem stanju
v moštvu dejal Jarc. »Za tek-
mo z Mariborom smo se do-
bro pripravljali, imeli smo
priložnosti za zmago, ven-
dar je neodločen rezultat
najpravičnejši za obe ekipi
in velik uspeh za naš klub.
Naši nogometaši so očitno
na tekmah z Mariborom še
dodatno motivirani,« je po
gostovanju v Ljudskem vr-
tu povedal direktor kluba Jo-
že Kraj ne.
Motivov proti državnim pr-
vakom zagotovo ni manjka-
lo, saj je želja premagati ve-^
likega Bojana Prašnikarja
prisotna tako pri igralcih kot
pri vodstvu, vendar bo z ena-
ko zavzetostjo potrebno v
Šmartnem pričakati Ljublja-
no. Novinci v ligi še vedno
lovijo prvo zmago v DP, po
visokem porazu na doma-
čem igrišču pa bodo še do-
datno motivirani. Šmarčani
se bodo poskusili z zmago
zahvaliti gledalcem za izjem-
no podporo v Ljudskem vr-
tu in na vseh domačih tek-
mah.
PETRA ŠAFRAN
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIC
TRIARTES
Vodstvo na Skalni kleti, branilec Almir Sulejmanovič je bil v napadu odličen...
Robi Prosinečki (ob njem Ibrahimovič in Jeseničnik. v ozadju Rudonja) je dotolkel Rudarja; jutri tudi Publikum
Št. 35 - 29. avgust 2002
ŠPORT
19
PANORAMA i
i
NOGOMET
^ \
1. SNL
6. krog: CMC Publikum -j
jporr /me iCoper 3:3 (2:2);j
julejmanovič (6), Gobeci
(36), Lungu (71); Ipavec (19J
26, 83). Rudar - Vega Olim-
p(/a 1:2 (1:0); Arlič (18);Bu-j
dičin (59), Prosinečki (64) .j
0ribor Pivovarna Laško -\
im Šmartno 0:0. Vrstni red:;
Koper 13, Dravograd, Olim-i
pija 11, Gorica, Primorje 10,;
Maribor Pivovarna Laško 9,'
CMC Publikum, Rudar, Era'
Šmartno 7, Korotan 5, Mural
3, Ljubljana 2. 1
2. SNL \
3. krog: Dravinja - Goriš-^
Ubrda3:2 (l:l);Koljič (13,;
67), J. Čerenak (71); Šturm;
(51),T. Winkler (65,11 - m).]
Vrstni red: Jadran 9, Gro-^
suplje, Drava, Izola 7, Kri-i
ževci 6, Domžale, Aluminija
5, Krško Posavje 4, Livar, Dra-i
vinja, Železničar 3, Bela kraH
jina 2, Goriška brda, Triglav,;
Zagorje, Nafta 1. i
3. SNL - sever
3. krog: Bistrica - Vran-',
iko 1:0, Šmarje pri Jelšah -i
fužinar 3:2, Malečnik - Mons \
Claudius 3:2, Šoštanj - Krš-l
ko Posavje 6:0. Vrstni red:'
Pohorje 9, Stojnci 7, Bistri-j
ca, Paloma, Šmarje pri Jel-i
šah, Kozjak Radlje, Hajdinaj
6, Šoštanj .5, Središče, Ma-j
lečnik, Fužinar 3, Vransko 1,^
Mons Claudius, Krško Posav--
je 0. \
MALI NOGOMET
1. celjska liga, 14. krog:;
'Šmartno - Telsim 2:2, Peli-',
kan - Marinero 2:1, Maček,
isk - Klateži 6:1, Prijatelji -\
Veflon 2:1, Sončni studio Sun.
■Frangros 3:5, Adriatic - Co-j
mos 1:5. Vrstni red: Peli-i
kan 37, Adriatic 26, Maček^
tisk 23, Skavti Policija 20,j
Klateži 19, Veflon, Frangros,;
Prijatelji 18, Cosmos 15, Ma-i
rinero 14, SS Sun 9; Šmart-:
no, Telsim 8. '
Lučan osvojil
evropski polcal
Boštjan Pahovnik, 18-letni Lu-
čan, je prvi Slovenec, ki je zma-
gal na evropskem pokalu v gor-
skem kolesarjenju v mladinski
konkurenci.
Boštjanova zmaga je bila neko-
liko pričakovana, saj je po petih
tekmah močno vodil. Tudi zato ga
je na zadnji tekmi v Sestrieru spod-
bujalo mnogo navijačev iz Luč, ki
so v osrčju Italije poskrbeli za iz-
jemno vzdušje in dostojno prosla-
vili Boštjanovo skupno zmago. Si-
cer je na zadnji tekmi Boštjan os-
vojil 13. mesto, vendar bi mu za
skupno zmago v evropskem po-
kalu zadostovala uvrstitev do 20.
mesta. Mladega lučkega kolesar-
ja, ki zadnje leto tekmuje v mla-
dinski konkurenci, je v Sestrieru
nekoliko »matrala« višina, a je op-
timist pred jutrišnjim svetovnim
prvenstvom v avstrijskem Kapru-
nu. Meni, da je v dobri formi in
ob srečnem razpletu upa na viso-
ko uvrstitev.
US
Foto: BLAŽ VOLER
Zmagovalec Boštjan Pahovnik.
Cokan na Ironmanu
Kljub popolni izčrpanosti vztrajal do konca
v Frankfurtu je na enem
največjih tekmovanj v triat-
lonu na svetu, kvalifikaci-
jah za havajski Ironman,
tekmoval tudi Celjan Nino
Cokan, ki se ga je na več-
jih tekmah vedno držala
smola.
»Ponavadi sem se na začet-
ku vedno držal malo nazaj in
taktiziral. Po nasvetu Uroša
Velepca sem se odločil, da
bom takoj začel na vso moč,«
je o svoji taktiki povedal Co-
kan. 1900 tekmovalcev je štar-
talo v jezeru blizu Frankfur-
ta. 3800 metrov je Cokan pre-
plaval v 53 minutah in pol.
Sledilo je kolesarjenje v hudi
vročini, preko 37 stopinj. »Na
kolesu sem se počutil odlič-
no, a kljub nenehnemu pitju
nisem mogel nadoknaditi iz-
gubljene tekočine in soli,« je
povedal celjski triatlonec. 180
kilometrov dolga proga je ime-
la 1000 metrov višinske raz-
like. »Povprečna hitrost 37 km
na uro je bila preveč za moje
telo. Po plavanju in kolesar-
jenju je bilo pred mano le še
13 najboljših tekmovalcev, od
tega le trije profesionalci,« je
dodal Cokan.
Močni krči in dehidraci-
ja telesa so botrovali, da je
po 4 kilometrih teka začel
hoditi, ker odstopiti ni že-
lel. Nastop je v 10 urah in
34 minutah zaključil na
skromnem 363. mestu (68.
v svoji kategoriji), kar je po-
menilo slovo od Havajev.
»Vedno znova se naučim česa
novega. Dokazal sem same-
mu sebi, da zmorem, zato
sem vesel. Nova priložnost
bo že na Floridi novembra,
kjer bom verjetno prvič
štartal med profesionalci,«
je zaključil Cokan, ki bo so-
deloval z ameriškim mene-
džerjem.
P.Š.
NA KRATKO
. Osvojili še polcal ScKIecker
Ehingen: S hitro in raznovrstno igro v napadu ter obram-
bo 5-1 so rokometaši Celja Pivovarne Laško osvojili prvo
mesto na mednarodnem turnirju. V finalu so premagali Cham-
bery (32:27), prej pa še Redbergslids (32:28) in Goeppin-
gen (28:24). Proti Francozom je Renato Vugrinec dosegel 9
golov, najboljši vratar turnirja pa je bil Dejan Peric.
Drevi finale
Laško: Košarkarski klub Pivovarna Laško se je okrepil s
tremi novimi igralci. Edvvin Daniels, Kenyan Weeks in Zvo-
nimir Kovačevič so podpisali enoletne pogodbe z možnost-
jo podaljšanja. Na tradicionalnem turnirju Laško pivo 2002
sta se sinoči v polfinalu pomerila poljski Wloclavek in bo-
sanski Široki brijeg ter Pivovarna Laško in Budučnost iz
Podgorice. V Treh lilijah bo drevi (18) tekma za tretje me-
sto, finale pa bo na sporedu ob 20.15.
Celeia pred Parizom
Abbelie: Ženski rokometni klub Celeia sodeluje na med-
narodnem turnirju v predmestju Pariza. V skupini A bodo
še domači Merigmac in nizozemski Vintus. Celjanke so v
Francijo odpotovale brez štirih mladinskih državnih repre-
zentantk, ki igrajo na mladinskem EP. (JK)
Brnelo bo
Ljubečna: V soboto bo na avtopoligonu 6. tekma za DP v
kartingu. Tekmovalci se bodo pomerili v štirih kategorijah. AMD
Šlander, ki bo pripravil tudi tekmo za pokal Saxo, pričakuje več
kot 50 tekmovalcev. V dopoldanskem času bodo na sporedu
treningi in kvalifikacije, tekma pa se bo začela ob 14. uri. (JK)
Škofja vas na konju?
Škofja vas: Konjeniški klub Celje prihodnji konec tedna
organizira veliko tekmovanje v preskakovanju ovir, ki bo
štelo tudi za mladinski in članski pokal Slovenije. Začelo se
bo v petek ob 12. uri, zaključilo pa v nedeljo zvečer. Nastopi-
lo bo preko 200 konj v 14 parkurjih. Predsednik kluba Mar-
jan Hrušovar napoveduje: »Pomembno je, da bodo imeli mladi
tekmovalci dovolj priložnosti za nastope na nižjih ovirah.«
Vrhunec tridnevnega tekmovanja bo v nedeljo popoldne s
tekmo za članski pokal Slovenije (višina zaprek 140 cm, v
baražu 150). Vidne uvrstitve bodo skušali doseči predstavni-
ki iz KK Velenje, KK Gotovlje in KK Celje. Zanimiv bo nastop
Gašperja Kolarja s Planine, 11. z mladinskega EP. (JK)
Dimec z Jugoslovanoma
Šempeter: Na nastop v 1. ligi so se začeli pripravljati od-
bojkarji SIP Šempetra. Trener Darko Dimec bo lahko raču-
nal tudi na okrepitvi, Nenada Kariča -iz Požarevca, ki bo
igral na mestu korektorja, in Nikolo Neskovica-iz Budve,
novega organizatorja igre. (TT)
Skozi vasi najhitrejša meščana
Prebold: Na 10. rekreacijskem Teku skozi pet vasi, ki je
vključen v vsesplošno akcijo Slovenija teče za zdravje in ga
organizira ŠD Matke, je bilo 99 udeležencev. Absolutna zma-
govalca na daljši progi (10,8 km) sta postala Dušan Peer in
Anka Pugelj iz Velenja, na krajši preizkušnji (4,4 km) pa sta
slavila Boris Podpečan iz Velike Pirešice in Andreja Želez-
nik iz Ljubljane. (TT)
Skale za ligo prvakinj
Velenje: Od danes do ponedeljka bodo potekale ženske
nogometne tekme v sklopu kvalifikacij za uvrstitev v ligo
prvakinj. Za organizacijo turnirja so se odločili ob 20-letni-
ci delovanja ŠD Hrastovec - Skale. Poleg naših državnih in
pokalnih prvakinj iz ŽNK Skale, bodo nastopile še tri eki-
pe: Lisburn Distillery Predators (Severna Irska), Gomruk-
cu Baku (Azerbejdžan) in Lefkothea (Ciper). V domači vr-
sti je pet članskih reprezentantk, klub pa sta zapustili Bobo-
linova in Horvatova. Zmagovalec turnirja se bo uvrstil med
32 najboljših ekip oziroma v 7. skupino, kjer bo nastopal
skupaj z belgijskim Bruggeom, angleškim Arsenalom in špan-
skim Deportivom. (MG)
Spet gneča na Celjski
Celje: Športno društvo Celjan v nedeljo pripravlja že še-
sto zaporedno prireditev Vzpon na Celjsko kočo. Gorski
kolesarji se bodo na pot odpravili ob 10. uri izpred gasilske-
ga doma v Zagradu, pohodniki in tekači pa bodo štartali 10
minut kasneje. V nedeljo bo tudi zaključek akcije vzponov,
ki se je odvijala skozi poletje. Sodelujoči bodo za 10, 30
oziroma 50 vzponov prejeli posebne nagrade.
Nosilci bodo ostali
Šentjur: Udarna košarkarska trojica Alposa Kemoplasta
(Damjan Novakovič, Ilija Petrovič in Husein Kahvedžič) se
je dogovorila s predsednikom Petrom Lapornikom in po-
daljšala pogodbe še za eno sezono ter bo tudi v tretji sezoni
med elito steber šentjurske igre. V Šentjurju si želijo zadr-
žati tudi Bojana Novaka, tujca pa ne bodo iskali. Omeniti še
velja intenzivno vadbo Petra Jovanoviča, ki je bil skoraj
celotno lansko sezono poškodovan, v novi pa bo med udar-
nimi močmi moštva. (JT)
Odvisni od Matjažev
Novi trener Savinjskih Hopsov
Ranko Mandič je z dosedanjim
potekom priprav zadovoljen, saj
mladi igralci, na čelu z izkuše-
nima Matjažem Cizejem in Mat-
jažem Tovornikom delajo zavze-
to.
Na preizkušnji sta 19-letni in 207
cm visoki Splitčan Marin Lukin,
ki je do sedaj igral za Croatio osi-
guranje, drugi pa je 210 cm visoki
Jugoslovan Djordje Jovanovič, ki
je bil na Polzeli že pred dvema le-
toma. Pri Hopsih, ki bodo v letoš-
nji sezoni okrepljeni le z dvema
tujcema, bodo priložnost dobili
predvsem mladi košarkarji. Tre-
nutno je na Polzeli 14 košarkar-
jev, ki bodo v začetku septembra
odšli na enotedensko turnejo po
Bosni in Hercegovini. Glede finanč-
nega položaja bo več znanega že
konec tega tedna, ko so napoveda-
ni sestanki z vsemi sponzorji, tudi
s tistimi največjimi, od katerih je
odvisna bodočnost košarke na Pol-
zeli. Najbrž je od tega odvisen tu-
di morebitna vrnitev Brandona Hug-
hesa. (TT, JT)
36 - letni Ranko Mandič v pogovoru z igralci
Št. 35 - 29. avgust 2002
EPORTNI
OLEDAR
PETtK30.8.
I   NOGONIET
•1. SNL, 7. krog, Ljubljana:
^ega Olimpija - CMC Publi-
kum (20).
^    SOBOTA31.8.
NOGONIET
1. SNL, 7. krog, Prevalje:
Wotan-Rudar Velenje (17).
3. SNL - sever, 4. krog:
•^ransko - Krško Posavje, Koz-
ak Radlje - Šoštanj, Mons
'laudius - Središče, Bistrica
Šmarje pri Jelšah (16).
I    NEDEUA1.9.
i   NOGOIMET       I
W. SNL, 7. krog, Šmartno'
Paki: Era Šmartno - Ljub- \
lana V&V (17). \
20
REPORTAŽA
Jure Krašovec v pogovoru z zbiralcem Valentinom...
...in ženo Danico Deželak.
Za hčerko tri breze,
za sina lipa
Deželakova sta v svoji počitniški hišici pod Razborjem uredila mini muzej
Na Vrhu pri Laškem sem zavil
levo proti Jurkloštru. Cesta se je
med skrivljenimi travniki, obrob-
ljenimi z gozdovi, spuščala v do-
lino. Med sadnim drevjem in
poljščinami so po poljskih po-
teh brneli traktorji in motili mir.
Ptiči so se lovili nižje kot obi-
čajno in pri tem delali neponov-
ljive like. Z nizkim preletom so
napovedovali slabo vreme. V Ve-
likih Gorelcah, ki so z nekaj kme-
tijami odmaknjene od ceste, je
bilo treba zaviti levo. V hrib. Vi-
soko pod nebo.
Ob cesti, tik pod vasico Razbor,
sta si Danica in Valentin Deželak
zgradila prijetno počitniško hiši-
co. Tu je nekoč stala Valentinova
domačija, sodobna hišica s pridi-
hom preteklosti pa je spomin na
prejšnje rodove.
Valentin, mlad upokojenec, je vse
življenje zbiral vse, kar je bilo ta-
ko ali drugače povezano z njegovi-
mi predniki, večinoma družinski-
mi člani. Pri tem mu je zvesto po-
magala žena Danica. Našli sta se
dve sorodni duši, ki sicer trdno ži-
vita v sedanjem času, ne dovolila
pa pozabiti na vse tisto, kar je bilo
nekoč.
Ko sta si v zadnjih štirih letih ure-
jala počitniško hišico sredi izjem-
no lepo urejene krajine, ki je kom-
binacija zelenjavnega in zeliščne-
ga vrta, sadovnjaka in parka, sta se
odločila, da bosta vse, kar sta v mno-
gih letih zbrala, razstavila v za to
posebej pripravljenem kletnem pro-
storu. Zdaj je zbirka razstavljena
in pripravljena za obiskovalce.
Vrata iz leta 1827
Med prvimi je bil Jure Krašovec,
upokojeni novinar in prijatelj Deže-
lakovih. Z nasveti jima je pomagal
že pri urejanju in postavljanju zbir-
ke. V knjigo, v katero naj bi misli po
ogledu razstavljenih predmetov vpi-
sovali obiskovalci, je zapisal:
»Velikanska vrednost tega malega
kmečkega muzeja je, da je večina
predmetov zgodovina kmečke ro-
dovine, treh, štirih rodov, ki so spo-
štovali dediščino in spomine na
prednike. Vsa čast gospe in gospo-
du Danici in Valentinu, ki sta v času
velike nevarnosti za to pričevanje,
vse to ohranila in dala v ogled.«
V spodnjih prostorih pravljič-
ne hišice je kaj videti. Že sam vhod
skozi vrata iz leta 1827, ki so ime-
niten izdelek mizarja samouka,
ki je hodil od hiše do hiše in de-
lal, je nekaj posebnega. Tla so se-
stavljena iz lesenih čokov velikosti
10x10x10 cm. Taka tla so imeli
nekoč v hišah. Oko bega s pred-
meta na predmet, Danica in Va-
lentin pa sta razlagalca, ki nav-
dušujeta.
Med razstavljenimi predmeti so ok-
no z letnico 1808, vrata s tečaji iz
leta 1829, omarica za kruh s klju-
čavnico iz leta 1883 in hišna v steno
vgrajena omarica iz leta 1901, v ka-
teri je imel gospodar spravljene po-
sestne liste in ostale pomembne do-
kumente, denarnico, dragocene pred-
mete, škropilno vodo in kačjo slino.
V najstarejši knjigi iz leta 1822
sta Danica in Valentin odkrila za-
pis o njunih rodovih. Imata tudi »spi-
sovnik«, ki ga je leta 1879 izdala
Mohorjeva družba in knjigo o če-
belarstvu Antona Janše. Na steni
je veliko starih družinskih fotografij,
ročno izdelanih slik in podobic, na
policah so nabožni kipci, različna
posoda, bogci na križih... Na ok-
nih visijo prekrasne zavese stare
okoli 150 let, v kotu stoji mini otroš-
ka postelja z vrisano tutamoro v ob-
liki svinjskega parklja ali morske
zvezde za odganjanje bolezni in zla
in pod njo kahlica, zraven so ho-
dulj ice za otroka.
VeUko je različnih svetil, jedilni
pribor, likalniki, okoli 120 let star
čevljarski stroj in šivalni stroj z le-
senim pogonskim kolesom. V zbirki
je »kraljica« peči, za katero se je
grela Valentinova babica, poleg te
pa še popularni gašperček, kolo-
vrat, trlica, čelesnik z motovilom,
žrmlje, posoda za pitje imenovana
putrih, vejovka in drugo.
Na steni visi izredno lep prime-
rek ure, o kateri je Valentin pove-
dal: »Med vojno se je moj oče z vrečo
žita peš odpravil v Vojnik v grašči-
no, kjer je žito zamenjal za uro, ki
še vedno veselo bije.«
Jure Krašovec je opozoril na skri-
njo, ki pripoveduje o tem, da je šel
»grunt na psa«. »Na dnu je narisan
pes. V skrinji so bogati spravljali
denar, zlatnike in srebrnike. In če
je gospodar vse zapravil, je bila skri-
nja prazna, grunt pa tudi. Takemu
so rekli, da je prišel na psa.«
Pred boga s
pržujko v nedrih
Pred hišico pritegnejo pozornost
kapelica, križ ter zeliščni ali co-
prniški vrt. Za slednjega skrbi gospa
Danica: »Na strmem bregu smo
polzenje zemlje zaščitili s pravim
kozjanskim kamnom povezanim
z zemljo in škarpnimi rožami. V
zeliščnem vrtu si podajajo roko
drobnjak, luštrek, glušnik, žajbelj,
pelin, meta, rožmarin, melisa, peh-
tran, sivka, encijan, pljučnik, la-
puh, hermelika, vinska rutica, ma-
terina dušica, šatraj, majaron in
pržujka, ki so jo svojčas ženske
pred odhodom v cerkev stisnile v
nedrje ali dale v molitvenik, da je
lepo dišalo. Ali pa so si dale za
uho dišeč nageljček in ni bilo tre-
ba kupovati dragih parfumov.«
Valentin je ob rojstvu hčerke Ta-
deje posadil tri breze (toliko hčera
si je želel), ob rojstvu sina Simona
pa lipo, ki sta se ji kasneje pridru-
žili še dve. »Posadili smo jo po sta-
rem kmečkem običaju. Skopali
smo jamo, vanjo dali takrat še ju-
goslovanski denar in lipo ter zasu-
li z zemljo. Kasneje, ko se je Slo-
venija osamosvojila, smo v drevo
zabili tolarske kovance, ko bomo
prišli v EU bomo še eure. Čez mnogo
let bodo ljudje vedeli, kdaj je bila
lipa posajena,« je navdušeno pri-
povedoval Valentin, ki si je pri dveh
drugih lipah izmislil posebne no-
vosti: »Ko sem se upokojil, sem kot
spomin na ta dan posadil lipo in jo
pri rasti usmeril tako, da ima štiri
glavne veje usmerjene na štiri stra-
ni neba, sever, jug, vzhod in zahod.
Vsaka veja bo imela po tri vrhe, šd-
rikrat tri je dvanajst. Leto ima dva-
najst mesecev, torej gre za štiri let-
ne čase. Tretjo lipo bom poskušal
oblikovati v obliki svečnika s sed-
mimi vrhovi, ker je sedem prav-
ljično število.«
Ob zeliščnem in zelenjavnem vr-
tu rastejo tudi božje drevce, grmički
pušpana, snežna kepa, judežev de-
nar, stari hrasti, ki dajejo prijetno
senco in varujejo pred strelo, stare
hruške s slastnimi sadeži in drugo
drevje, ki ga drugje v podobnih oko-
ljih pogrešamo. Ob parkirnem pro-
storu se suši sedem moških vrst le-
sa za poseben coprniški stolček, ki
ga bo naredil Valentin: »V stolčku
je lahko samo moški les brez žeb-
Ijev in drugih kovinskih dodatkov.
Uporabil bom les iz moje okolice:
bor, hrast, kostanj, javor in jesen
ter za žeblje dren.«
Deželakova sta z mini muzejČ-
kom kronala več desetletno zbira-
nje predmetov svojih prednikov.
Vsem bosta rada odprla vrata, da si
bodo ta kulturno-etnološki biser na
Kozjanskem lahko ogledali. Obisk
pa še posebej priporočamo tistim,
ki so take stvari, ki sta jih zbrala in
razstavila Deželakova, skurili ali
razbili in jih zamenjali s plastiko-
Ob predvideni razširitvi Kozjan-
skega regijskega parka pa bo Deže-
lakova zbirka v hišici in ob njej do-
bila še posebno veljavo.
TONE VRABL
Za imenitnimi vrati se skriva pravo bogastvo Deželakovih rodov.
Št. 35 - 29. avgust 2002
AKCIJA
21
Zadovoljni izžrebanci. Za deset kilogramov kave se je že treba malce potruditi, malemu nagrajencu Denisu je na pomoč priskočil očka.
Kava na zadnji
srčevi postojanki
Nagrajenci akcije Srčeva trojka Radenske NT&RC na obisku v žalski
pražarni, kjer so prejeli vsak deset kilogramov kave
Darko Sukič, direktor in lastnik podjetja Caffe Tropic iz Žalca: »Imel sem
prijetno dolžnost, da sem izžrebal vseh pet dobitnikov naše kave, še bolj
prijetno ml je bilo sprejeti jih v naši pražarni in se z njimi pomenkovati.«
Razvedrilno - nagradna
akcija Novega tednika in
Radia Celje, imenovana Sr-
čeva trojka Radenske, je v
torek popoldne doživela
svoj sklepni del. Med naj-
pomembnejšimi povabljen-
ci so bili tisti naši bralci ozi-
roma poslušalci, ki jim je
srečna številka namenila
kar zajetni dobitek - deset
kilogramov kave, narejene
v pražarni Tropic Caffe v
Žalcu.
Nagradna igra, ki je traja-
la tri tedne, je bila končana
9. avgusta, ko je bilo treba v
bobnu dobro premešati vseh
1423 prispelih kuponov na-
ših poslušalcev in bralcev. Po-
tem je Darko Sukič, direk-
tor in lastnik Caffe Tropic Ža-
lec, d.o.o. petkrat segel v bo-
ben in izžrebal pet nagrajen-
cev, dobitnikov desetih kilo-
gramov kave Tropic. In kdo
so bili izžrebanci?
Denis Klopotan iz Loke pri
Žusmu je še ciciban, zato je
na sklepno prireditev v Ža-
lec prispel v spremstvu svo-
jega očka. Nagrajenec Jernej
Zidanšek iz Dramelj ni mo-
gel priti v Žalec, zato sta ga
Zastopala njegova mama An-
tonija in brat Jernej, tretji
dobitnik je bil Jože Holcer
iz Lokavca (Rimske Toplice),
Sandra Ribič iz Dramelj in
Žalčan Roland Vipotnik pa
sta bila, žal, tudi odsotna in
Zamudila priložnost ogleda-
ti si žalsko pražarno, proda-
jalno in dnevni bar ter po-
kramljati v prijetni družbi na-
grajencev in ostalih povab-
ljencev. Ob priložnostnem
prigrizku in kozarčku najbolj-
šega, seveda.
Sprehod skozi
omamne
dišave
Ogled pražarne Tropic, ki
v Žalcu obratuje že od leta
1991, je bil za večino udele-
žencev zaključka akcije Sr-
čeva trojka Radenske poseb-
no doživetje. Vodil ga je sam
direktor in postregel z mno-
gimi tehnološkimi zanimi-
vostmi, podatki, številkami.
Najbrž si nihče ni mislil, da
se proizvodni postopek konča
z mešanicami šestih vrst kav
vrhunske kakovosti, ki jih ku-
pec najde na prodajnih poli-
cah pod imeni: Tropic kava,
paradna Minas kava, pa Mi-
nas kava »Special«, Arabika
kava, Tropic Cream Espres-
so (za gostinske obrate) in
Light brezkofeinska kava. Za-
nimiv je bil tudi pogled na v
računalniško »kabino«, kjer
je ves tehnološki proces na-
tančno nadzorovan z računal-
nikom, zato je vsakršno od-
stopanje od standardne ka-
kovosti nemogoče.
Naijvečji veliki kupci vseh
vrst kave Tropic so Spar Slo-
venija, Interspar in Era Vele-
nje. Žalska pražarna je dru-
ga največja pri nas, s 15-od-
stotnim deležem na tržišču,
dnevno pa proizvodne pro-
store zapusti okoli tri tone
kavnih mešanic. Zato so te
na tržišču vedno sveže, ved-
no omamno dišeče. Tisti, ki
poznajo kavo Tropic, to že
vedo.
M.A.
Foto: TRIARTES
Jože Holcer: »Pri nas doma sicer
nismo veliki potrošniki kave, nam
bo pa prav prišla, ko nas bo kdo
obiskal. Zaloge bo za lep čas.«
Denis Klopotan: »Jaz sicer pijem
belo kavo, ker pa sem bil izžrebam,
bom poskusil tudi tole ta pravo.
Pri nas doma največ kave popijeta
ati in orna Olga.«
Št. 35 - 29. avgust 2002
22
PISMAlBRALCEV
ODMEVI
Duhovi z
Rogle
Kot predsednik Raeljan-
skega društva Slovenije že-
lim odgovoriti na uvodnik
Novega tednika, ki je bil ob-
javljen 22. avgusta 2002 in
ki vsebuje nepravilne, zava-
jajoče in celo žaljive besede.
Za začetek vas obveščamo,
da so člani naše organizacije
raeljani, ne pa raeljanci (saj
nihče ne reče kristjanci ali
mushmanci).
Stroj podjetja Clonaid, ki
je bil predstavljen na tiskov-
ni konferenci, ponižujoče
predstavite kot kovinsko škat-
lico z ventilatorčkom. Vendar
gre za znanstveno napravo, ki
jo uporabljajo strokovnjaki v
vrhunskih embrioloških labo-
ratorijih. Kje naj bi bila po-
vezava z dišavnimi palčkami
in lomljenjem udov z jogo?
Kar se tiče vaše navedbe da
naš »vrhovni poglavar prodaja
neskončno življenje«, bi ra-
di povedah sledeče;
Clonaid (komercialno pod-
jetje, ki je ločeno od nepro-
fitne raeljanske organizacije)
se ukvarja z raziskovanjem
kloniranja. Tu ne gre za »ne-
skončno življenje«, temveč za
to, da bi omogočili rojstvo
otroka ljudem, ki si to želijo.
Tak otrok bo v bistvu kasneje
rojen dvojček z novo osebnost-
jo. Clonaid do sedaj še ni ni-
komur in nikoh zaračunaval
storitev kloniranja.
Edina stvar, ki jo Clonaid
prodaja, je omenjeni aparat
za fuzijo celic.
Vaše navajanje, da je bilo
Raeljansko gibanje sodno
pregnano in izgnano že iz
dveh držav, je popolnoma iz-
mišljeno. Edino na Kitajskem
in v nekaterih muslimanskih
državah je prepovedano,kot
tudi večina drugih verstev.
Na koncu pa je vaš članek
naravnost žaljiv, ko nas pri-
merjate z Davidom Kores-
hom, sekto Sončnega temp-
lja in Jim Jonesom. Raeljani
ne verujemo v boga in ne v
dušo, verjamemo pa v radost
življenja in znanstveni napre-
dek za blagostanje človeštva.
Želimo pojasniti slučajni
dogodek, ki se je pripetil ob
obisku vaše novinarke Mile-
ne B. Pokhč in ki ga je v svo-
jem članku na 22. strani na-
vedla kot mistično preverja-
nje po zraku z dolgo, oglato,
belo palico. Šlo je namreč za
popravljanje reflektorja s stra-
ni hotelskega vzdrževalca.
Da v bodoče ne bi prihajalo
do podobnih dezinformacij,
priporočamo, da obiščete na-
šo spletno stran www.rael.org
MLADEN KNEZ,
predsednik Raeljanskega
društva Slovenije
Blok
polepšal
Bangladeš
Z ogorčenjem smo prebrali
naslov članka »Blok polep-
šal Bangladeš« objavljen v
Novem tedniku št. 33, z dne
14.8.2002. Pisec članka, ki
se ni predstavil s svoji ime-
nom in priimkom, očitno ne
ve, da je bil poslovno stano-
vanjski blok o katerem piše,
zgrajen v Mestni četrti Lava.
Skrajno neokusno je od av-
torja članka, da uporablja na-
ziv »Bangladeš« namesto
mestna četrt Lava in s tem žaU
krajane Mestne četrti Lava.
Vemo, da je bil v sedem-
desetih letih prejšnjega sto-
letja zgrajen en blok v Go-
riški ulici, namenjen social-
no šibkim družinam pretež-
no iz južnih republik bivše
države. Vemo tudi, da je blok
kot tak dobil vzdevek »Ban-
gladeš«. Nikakor pa ne do-
vohmo, da bi danes, ko živi-
mo v lastni državi kdor koli
v javnih občilih uporabljal
takšne in podobne vzdevke
za naš kraj.
Mestna četrt Lava je vzor-
no urejeno naselje, za kar smo
dobili že več priznanj brez
novozgrajenega bloka, o ka-
terem piše pisec članka. Res
pa je, da je z novo zgrajenim
objektom dokončana izgrad-
nja središča mestne četrti Lava
in kar je pomembneje, da bo
z zgrajenimi lokali poveča-
na ponudba raznih storitev
krajanom.
Na koncu apeliram na
uredništvo Novega tednika,
da ne objavlja člankov tak-
šnih dopisnikov, ki ne upajo
podpisati svojega članka, po-
sebno še, če je žaljiv, kot je
bilo v tem primeru.
IVAN BRATANIČ,
predsednik Mestne
četrti Lava
PREJELI
1^ SMO
Zelje in
meso
v zadnjem času se v sreds-
tvih javnega obveščanja kar
pogosto pojavlja naše zava-
rovalništvo in menedžerski
osebni dohodki. Najnovejše
se dogaja v Vzajemni zdravs-
tveni zavarovalnici, kjer naj
bi bile nekatere nepravilno-
sti, za katere pa vodilni trdi-
jo, da jih ni. V oddaji Odme-
vi na nacionalni televiziji je
sodeloval tudi prvi mož Vza-
jemne, g. France Arhar. Na
vprašanje voditeljice oddaje,
koliko znaša njegov osebni
dohodek in če je res, da je
visok preko 3 milijone tolar-
jev, se je izgovarjal, da nje-
gova plača ni previsoka, ker
je izjemen profil in si kot tak
tudi zasluži ustrezni osebni
dohodek. Koliko pa ta zna-
ša, ni bil pripravljen pove-
dati, ampak je vso stvar za-
vijal v neko meglo, tako da
si gledalci nismo mogli us-
tvariti mnenja, koliko v re-
snici zasluži. Vodstvo Vzajem-
ne naj bi si razdelilo nekaj
milijonov nagrade, istočasno
pa predlagajo povišanje za-
varovalne premije za 10 od-
stotkov. Na vprašanje vodi-
teljice, če ima res tako viso-
ko plačo, je to zanikal. Pri
gledalcu je njegovo obnaša-
nje zbujalo vtis, da nikakor
ni pripravljen povedati resni-
ce, čeravno bi volivci od njega
to pričakovali. Sam mislim,
da bi kot morebitni bodoči
državni predsednik moral bi-
ti zelo odkrit.
Kar precej prispevkov je
bilo v časopisju tudi o oseb-
nih dohodkih naših najvišjih
predstavnikov oblasti, vlade,
državnega zbora in tudi o tem,
koliko davkoplačevalskega
denarja porabijo nekateri po-
slanci s telefoniranjem na
službenih mobilnih telefo-
nih. Verjetno najbolj izsto-
pa primer poslanca g. Jelin-
čiča, ki naj bi »zatelefoniral«
celo 200.000 tolarjev Mene
osebno moti predvsem to, da
se osebni dohodki prikazu-
jejo v bruto zneskih in pa se-
veda tudi povprečne plače za-
poslenih v Sloveniji. Verjet-
no bi bilo zelo žalostno, če
bi napisali, kolikšna je bila
najvišja plača in koliko naj-
nižja. To bi bilo tudi sramotno
za državo, ki se ima za so-
cialno. Kajti povprečje to pre-
glednost skriva. Naj navedem
primer. Če nekdo je meso,
drugi pa je zelje, je med pr-
vim in drugim velika razli-
ka, če pa dober kuhar iz me-
sa in zelja skuha segedin go-
laž, je to tudi neke vrste pov-
prečje, je pa ta jed dokaj do-
bra in hranljiva.
V časopisju sem tudi pre-
bral, da ima bivši poslanec
SLS g. Franc Zagožen meseč-
ni prejemek nekaj nad
555.000 SIT, ki ga po zako-
nu lahko prejema še eno le-
to po prenehanju poslanske-
ga mandata...
Želim si, da bi izvoljeni
predstavniki ljudstva imeh v
bodoče drugačen odnos do
volivcev in da ne bi pozabili
na svoje predvolilne oblju-
be.
ZVONE KOKAU,
Celje
Javna
vprašanja
g. dr.
Francetu
Arharju
Spoštovani g. Arhar, z ve-
likim spoštovanjem smo
spremljali vaše delo, ko ste
kot guverner Banke Sloveni-
je zelo uspešno vodili to us-
tanovo. Vaš prispevek za
konvertibilnost našega tolarja
je bil zelo velik. Žal pa je ta
glorija obledela, ko smo sli-
šali za astronomsko plačo, ki
jo prejemate, znatno večjo
kot predsednik države in
predsednik vlade. Člani nad-
zornega sveta pa prejemajo
večje sejnine, kot je minimal-
na plača in dejanska plača
mnogih delavcev ali pokoj-
nina množice upokojencev.
Ker nam nekatere okolišči-
ne niso znane, vas sprašuje-
mo:
1. Ali je vaše sedanje delo
bolj odgovorno, kot je bilo
delo v Banki Slovenije ali kot
je delo predsednika vlade ah
republike?
2. Ali ste pomislili, da Vza-
jemna ni podjetje, ki prido-
biva prihodke na konkurenč-
nem trgu, temveč s prispev-
ki tudi takih upokojencev in
delavcev, ki dajejo za dodat-
no zavarovanje kar polovico
ah več enomesečnega dohod-
ka na leto?
3. Se Vam ne zdi, da povi-
šanje prispevka in s tem pri-
hodkov ni enako borbi za
prodajo na konkurenčnem tr-
gu?
4. Kakšno odgovornost no-
sijo člani nadzornega sveta,
saj Vzajemna ni na tržišču in
se odgovornost ne more pri-
merjati s člani nadzornih sve-
tov podjetij, kjer odgovarja-
jo za slabe rezultate z vsem
svojim premoženjem. Poleg
fantastičnih sejnin pa si de-
lijo še dobiček, nas pa boste
obremenili z novimi podra-
žitvami in restrikcijo pri zdra-
vilih, kot je bila praksa do
sedaj?
5. Ali bodo nadaljnje po-
dražitve pomenile večji do-
hodek in s tem večje stimu-
lacije in nagrade?
Vem, da lahko odgovori-
te, da je vse to zakonito, ne
vem pa, če je takšno početje
moralno!
Upamo, da boste našh to-
liko poguma in boste na
vprašanja odgovorili.
EMIL PEPELNJAK,
predsednik zveze društev
upokojencev Celje
Vprašanje
komunal-
cem in
občini
Spoštovani odgovorni, ki
skrbite za red in čisto okolje
v občini Celje, še posebej pa
za razširitev odlagališča na
Teharjah, saj ste onemogo-
čih še tiste občane, ki bi bih
za čisto okolje pripravljeni
kaj postoriti v lastnem inte-
resu.
Pri vhodu na odlagališče ste
odstranili kontejnerje za od-
laganje odpadkov, pripelja-
nih tako ali drugače, in za-
komplicirali stvar do konca,
misleč, da ste naredili veli-
ko škodo in razširili odlaga-
lišče na bližnjo in daljno oko-
lico. Predlagam odgovornim,
da se sprehodijo po okolici
odlagališča, okoli Cinkarniš-
ke deponije (jezera) preko
svete Ane, po cesti, ki vodi
od plinarne mimo Cinkarne
in vojaških objektov, in glav-
ne ceste od plinarne do od-
lagališča pa boste videli, kaj
ste storili. Povsod so kupi od-
padkov, pripeljani z osebni-
mi avtomobili, nekateri ce-
lo s tovornjaki. Gospodje, to
je nagrada za tiste, ki bi le
želeli kaj počistiti in izbolj-
šati v smislu čistega okolja.
Ob pregledu opisanega te-
rena sem naštel kar 36 ku-
pov smeti in mislim, da je to
vredno tudi vašega ogleda.
Predlagam, da stanje popra-
vite ali uredite stvari, da bo-
do stekle drugače, ne pa da
spodbujate širjenje divjih od-
lagališč in z vašim »žegnom«
pomagate svinjati okolje.
Vsem občanom pa predla-
gam, da nekaj odpadkov pri-
peljejo kar na dvorišče Ko-
munale, tisti pa, ki jim je bliž-
je občinsko dvorišče, pa naj
le-te odložijo tam, da bodo
odgovorni videh, kako je ži-
veti med odpadki.
Pozivam vse odgovorne in
pristojne službe, da stvari ure-
dijo v najkrajšem času in da
z vso resnostjo pristopijo k
rešitvi tega problema.
DUŠAN SELŠEK,
vodja nadzora. Ekološko
društvo Teharje
Šentjursko
poletje
2002
Občina Šentjur je v pove-
zavi z državno JSKD ustano-
vo in nekaterimi civilnodruž-
benimi kulturnimi dejavni-
ki izdala programsko zložen-
ko za poletne kulturne pri-
reditve. Programska ponud-
ba, ki se nanaša na štiri me-
sece in ki je razdeljena po
krajih občine Šentjur, je do-
kaj borna in ne sledi trajnost-
nemu razvoju kulture in tu-
rizma v občini Šentjur.
Že naslov zloženke je za-
vajajoč, saj človek najprej po-
misli, da gre za poletni pro-
gram mesta Šentjur, ki je zna-
no kot mesto Ipavcev, pri pre-
gledu zloženke pa ugotovi,
da gre za občinski program,
ki je porazdeljen po krajih
občine Šentjur.
V tem se vidi, da gre za ne-
domišljeno programsko za-
snovo s sedanjo kulturno in
turistično razvojno usmerje-
nostjo. Ohranja se nek kolek-
tivistični, centralistični in so-
cialistično samoupravni po-
goj za moderno tržno in glo-
balizacijsko družbo. V tem
smislu mora vsak kraj najti
svojo izvirnost in imeti mož-
nost za svojo lastno promo-
cijo.
Pod pojmom Šentjursko
poletje bi bilo pričakovati,
da gre za kulturnoturistični
program mesta Šentjur, ki je
znano kot mesto skladateljev
Ipavcev in ima še vrsto dru-
gih narodnostno pomembnih
zanimivdsri.
V tem miselnem sklopu bi
bilo pričakovati, da je pro-
gram naravnan na promoci-
jo mesta Šentjur, ki je občin-
sko središče in pomemben
kulturnozgodovinski kraj za
narodno identiteto.
Po tej naravnanosti bi mo-
ral biti mesec avgust najbolj
bogat kulturnoturističnih pri-
reditev v samem Šentjurju, saj
gre v tem mesecu za rojstni in
smrtni dan dr. Gustava Ipav-
ca, ki je bil svoj čas zdravnik
in župan Šentjurja. To je čas,
ko naj bi se dogajali Ipavčevi
dnevi in bi Šentjur kot mesto
in občina, skupaj z meščani
in občani, lahko napredovali
tako v duhovnem kot kultur-
nem in turistično gospodar-
skem smislu.
Prava škoda je, da se tako
zanemarja možnost splošne-
ga, na zgodovini temelječega
razvoja, ohranja pa kult biro-
kratske avantgarde, ki zapravlja
zbrani denar za izvirno ustvar-
jalno kulturo. Na tak način ve-
liko delo domačina, zgodovi-
narja dr. Igorja Grdine o Ipav-
cih in njihovem času, ni bilo
dojeto kot koristna spodbuda
za delo sedaj odgovornih kul-
turnih, društvenih in politič-
nih subjektov.
FRANC ZABUKOŠEK,
Šentjur
ZAHVALE^
POHVALE
Najmlajša
stoletnica
se
zahvaljuje
Dni, ki sem jih preživela
ob praznovanju svojega sto-
tega leta, ne bom nikoli po-
zabila.
Rada bi se zahvalila vsem,
ki ste mi z veliko pozornost-
jo to omogočili. Med njimi
ste bili: Mestna četrt Kajuh
Celje, Društvo upokojencev
Kajuh Celje, KO Zveze bor-
cev, KO Rdečega križa. Mest-
na občina Celje, Era Vele-
nje.
Hvala tudi časopisom za
objavljene prispevke: Novi
tednik. Večer, Delo, Celjan,
Dnevnik, Primorski dnev-
nik. Svobodna misel. Tele-
vizijskim hišam: TV Celje,
TV Slovenija, VTV Velenje.
Radijskim postajam: Radio
Celje, Štajerski val, Radio
Rogla, Radio Fantasy, stano-
valcem Kajuhove 9 in vsem
posameznikom, ki so mi
osebno ali pismeno čestita-
li.
Posebna hvala pa tudi gos-
podu Milanu Batističu, ki je
držal vse organizacijske niti
v svojih rokah.
Na zdravje in srečno!
OLGA ZELINKA,
Celje
Srečanje z
abrahamom
Iskrena in prisrčna hva-
la: krajanom Zlateč, g. Dra-
gu Založniku in ansamblu
Zvita felga, ansamblu Va-
gabundi, godbi na pihala
Nova Cerkev, moškemu
pevskemu zboru Nova Cer-
kev, ansamblu Polka Pun-
ca, KUD Socka, plesni sku-
pini Kan-Kan, ansamblu
Navihanke, ansamblu Kla-
teži iz Nove Cerkve, Ivanu
Klincu iz Nove Cerkve,
učencem in učiteljem POŠ
Nova Cerkev, Gasilski zvezi
Vojnik-Dobrna, članom ga-
silskih društev Vojnik,
Frankolovo, Nova Cerkev,
Socka, Lemberg, Dobrna,
še posebej pa bratu Ivanu
za organizacijo petdesetih
vodnih curkov v obliki pi-
ramide, bratu Branku za or-
ganizacijo in vodenje celot-
nega protokola ob 50. ob-
letnici, županu občine Voj-
nik g. Benu Podergajsu,
predstavnikom krajevne
skupnosti Nova Cerkev, de-
kanu g. Alojzu Vicmanu, g.
Branku Majcnu za prevoz
s konjsko vprego, sestri Sil-
vi in bratoma Ivanu in Bran-
ku za prečudovit ognjemet
ter delavcem minerstva Po-
točnik iz Zavrha pri Gali-
ciji za izvedbo ognjemeta,
ostalim sorodnikom in pri-
jateljem, družini: ženi Ju-
lijani, hčerki Nataši, zetu
Sandiju, vnukoma Teji in
Juretu ter hčerki Tanji in
Boštjanu Štantetu za čestit-
ke in darove ob mojem sre-
čanju z abrahamom.
SLAVKO JEZERNIK
Št. 35 - 29. avgust 2002
Vogjakarta
Vogjakarta je eno izmed pri-
jetnejših mest na indonezij-.
skem otoku Java. Kljub te-
mu, da je precej veliko, saj se
je v zadnjih desetletjih vanj
zgrnilo na stotisoče priseljen-
cev, je še vedno prijetno. Po-
seben šarm mu daje starodav-
na javanska kultura in umet-
nost, ki jo je kljub prevladi
islama še vedno mogoče ob-
čutiti. Zdi se, kot bi imeU prav
vsi nekako bolj razvit čut za
umetnost kakor drugod po
Indoneziji.
Vogjakarta je med drugim tu-
di pomembno središče ročno
slikanega batika. Batik je tra-
dicionalna obrt in umetnost po-
slikave blaga po kateri je Indo-
nezija še posebno znana. Naji-
menitnejše batike so namreč
že pred 12. stoletjem izdelo-
vali na otoku Java, od koder se
je ta umetnost razširila tudi na
sosednje otoke. Podobna teh-
nika je razširjena tudi drugod
po jugovzhodni Aziji, pa tudi
pri nas se najde kdo, ki ga je
navdušila ta nenavadna tehni-
ka.slikanja na blago.
Oblačila okrašena v batik teh-
niki so stoletja igrala pomem-
bno vlogo tradicionalnih obla-
fil. Izdelovanje batika seje raz-
vilo na kraljevih dvorih, kjer
so ustvarjali posebne motive,
ki so bili namenjeni zgolj ari-
stokratom. Iz umetnosti kralje
vih slojev se je razvil v pomem-
bno industrijo. V 19. stoletju
so zamudno tehniko nekoliko
posodobili. Izdelovati so zače-
li bakrene "štampiljke", s ka-
terimi so lahko hitreje nanaša-
li vosek, kar je bilo potrebno
zaradi konkurenčnega potiska-
nega bombaža iz industrializi-
rane Evrope. Izdelava batika je
postala tako hitrejša, vendar pa
je izgubil na kvaliteti. Danes
industiijsko tiskajo batik vzorč-
ke brez uporabe voska, kar pa
seveda ni več isto.
Zapletena
tehnika
Tehnika risanja oz. ročne-
ga barvanja vzorcev s pomoč-
jo voska ni prav preprosta.
Stopljeni vosek nanašajo na
bombaž s peresu podobno na-
pravo z rezervoarčkom za vo-
sek (canting), ki omogoča ri-
sanje najzapletenejših vzorcev
s pomočjo črt in pik. Na bla-
go najprej narišejo vzorec in z
voskom pobarvajo dele, za ka-
tere ne želijo, da se obarvajo z
določeno barvo. Blago namo-
čijo v barvo in potem zopet
sledi voščenje. Tako se postop-
ka izmenjujeta, vse do konč-
ne podobe. Najprej nanašajo
svetle barve in potem vedno
temnejše. Vosek nanašajo, če
želijo ohraniti neko barvo oz.
praskajo, če želijo dodati no-
vo. Na koncu ves vosek spra-
skajo in blago namočijo v vre-
lo vodo, da se odstranijo vse
sledi voska.
Umetnišica
»narečja€f
Za različne konce otoka so
značilni različni vzorci in bar-
ve - modra, črna, rjava na
krem ali beli podlagi se je
uveljavila predvsem v Vogja-
karti. Ob obali prevladujejo
slike rož in ptic. Tod so opaz-
ni vplivi Evropejcev, Arabcev
in Kitajcev. Na zahodu se je
uveljavil stil jutro-noč, z raz-
ličnimi kontrastnimi motivi
na obeh koncih blaga. Za otok
Bali so značilni modro beli
vzorci, pogosto okrašeni z zla-
timi lističi ali prahom. Tako
dragocena oblačila uporablja-
j.o za ples in dramo, obrede
ter seveda kraljeve ceramo-
nije in številna druga prazno-
vanja, ki jih je ob panteonu
hindujskih bogov na otoku na
pretek. Skratka oblačila v ba-
tik tehniki so bila in so še da-
nes, tesno povezana s social-
nimi običaji, tradicijo in raz-
ličnimi verskimi obredi.
Z umetnostjo izdelovanja ba-
tika se je v Vogjakarti mogoče
na hitro seznaniti tudi na kak-
šnem tečaju, tisti, ki se želijo
resneje seznaniti z njo, pa se
lahko vpišejo celo v posebno
šolo.
IGOR FABJAN
Oblačila v batik tehniki so del socialnih običajev in verskih obredov.
Št. 35 - 29. avgust 2002
24
GLASBA
EKSPRESEKSPRES
• Danes zvečer bodo v New
Vorku spet podeljevali MTV-
jeve video glasbene nagra-
de. Devetnajsto podelitev bo
vodil 27-letni komik Jimmy
Fallon, med nastopajočimi
bodo Bruce Springsteen,
Pink, Eminem, P Diddy, Sha-
kira in Nas, največ nomina-
cij, po šest, pa so zbrali
P.O.D., Eminem in Missy El-
liott.
• Kubanska zvezdnica Glo-
ria Estefan in igralec Jimmy
Smith pa bosta vodila letoš-
njo podelitev nagrad
Grammy Latin Awards, ki bo
19. septembra v Hollywoo-
du. Največ nominacij sta si
letos prislužila kolumbijski
pevec Carlos Vives, ki se bo
za zmago potegoval v kar še-
stih kategorijah, salsa diva
Celia Cruz pa v štirih.
• Odbiti in na trenutke že kar
genialni mojster mešanja
glasbenih stilov Beck je na
turnejo, ki bo prihodnji me-
sec sledila izidu njegovega
novega LP izdelka Sea Chan-
ge, povabil skupino The Fla-
ming Lips. Ta bo tako dostoj-
no obeležila dvajseto oblet-
nico delovanja in izid dese-
tega albuma Voshimi Battles
the Pink Robots.
• Opogumljen od solidne
prodaje letošnjega come-
back albuma Keep It Turned
On bo Rick Astley še pred
koncem poletja svoje največ-
je hite odtisnil na kompakt-
no ploščo. Eden izmed na-
juspešnejših britanskih pev-
cev druge polovice osemde-
setih bo zbirko zapolnil s šest-
najstimi skladbami, med nji-
mi pa bodo seveda tudi pla-
netarne uspešnice Whenever
You Need Somebody, Never
Gonna Give You Up, Wlien I
Fall In Love in Together' Fo-
rever.
• Prav v tednu, ko so v ZDA
»slavili« 25. obletnico smrti El-
visa Presleya, je ameriška
agencija RIAA, ki spremlja in
beleži prodajo nosilcev zvo-
ka na oni strani velike luže,
objavila, da je sporni »kralj«
rock&roUa prodal stomilijonti
album. Več LP-jev so do sedaj
v Ameriki prodali le The Beat-
les (165 miljonov), Led Zep-
pelin (106 milijonov) in Garth
Brooks (105 milijonov).
• The RoUing Stones so za
ogrevanje pred prihajajočo
svetovno turnejo v majhnem
klubu v kanadskem Torontu
odigrali nenapovedan kon-
cert. Neuničljivi dinozavri so
izvedli petnajst pesmi, med
njimi tudi čisto novo Don't
Stop, ki jo bo poleg treh fri-
šnih viž mogoče kmalu sliša-
ti na zbirki uspešnic 40 Licks.
Predskupina na njihovi turneji
Licks bo obetavna angleška za-
sedba The Strokes.
• V ponedeljek se je na trgo-
vinskih policah, tudi doma-
čih, znašel nov album britan-
ske najstniške dekliške atrak-
cije Sugababes. Rosno mla-
de deklice so že lani navdu-
šile s presenetljivo dobrim in
zrelim LP-jem One Touch, le-
tos pa postregle že z dvema
velikima UK No. 1 uspešni-
cama Freak Like Me in
Round And Round, ki jih se-
veda najdete tudi na plošči
Angels With Dirty Faces.
• S koncertom v Parizu bo
Bruce Springsteen 14. okto-
bra otvoril evropski del sve-
tovne turneje. V okviru te bo
na stari celini s spremljeval-
ci E Street Band zaenkrat odi-
gral le sedem koncertov, nam
najbližji pa bo 18. oktobra v
italijanskem mestu Bologna.
• V Londonu živeči novoze-
lanski self-made pop zvezd-
nik Daniel Bedfinger bo svo-
jo novo pesem A Thousand
Life Times zapel v duetu z
Mariah Carey. Z njo naj bi
21-letni Daniel, ki je vse svoje
dosedanje uspešnice posnel
kar v dnevni sobi le s pomočjo
mikrofona in računalnika, os-
vojil tudi ameriški trg.
• Kitarist Bor Zuljan (Šank
Ročk) je bil izbran med šte-
vilnimi svetovnimi kitaristi
(Steve Val, Joe Satriani, Pat
Metheny, John Scofield,
George Benson, Andy Tim-
mons...) kot eden od urad-
nih uporabnikov kitar najpo-
pularnejšega svetovnega proi-
zvajalca Ibanez iz Japonske.
SŠ
Mavrični iconcert
za mavrično šolo
Mavrični koncert, ki ga
pripravljata RTV Slovenija
in ministrstvo za šolstvo,
znanost in šport 1. septem-
bra, prinaša novo upanje
učencem osnovne šole v
Podzemlju v Beh krajini. 24.
julija letos je šola pogorela
do tal. Treba jo bo zgraditi
na novo, za to pa bo potreb-
no več kot 500 milijonov to-
larjev.
Med prenosom prireditve
bodo odprti telefoni, na ka-
terih bodo zbirali denarne
prispevke za gradnjo novo šo-
le. Pokroviteljica prireditve
je ministrica za šolstvo, zna-
nost in šport, Lucija Čok.
Na koncertu bodo nasto-
pili tako izvajalci zabavne kot
tudi narodno zabavne glas-
be - Sestre, Karmen Stavec,
Nuša Derenda, Jadranka Ju-.
ras, Tulio Furlanič, Alenka
Godec, Tomaž Domicelj, Šta-
jerskih 7, Natalija Kolšek,
Trio Denisa Novata, Vesele
Štajerke... Voditelja priredi-
tve bosta Jean Ferbežar in Ma-
ja Šumej, klice pa bo spreje-
mala Vesna Malnar s telefo-
nisti. Sodelovali bodo tudi na-
ši najbolj priljubljeni vodi-
telji.
S.B.
V Podzemlju bodo nastopili vsi glasbeniki, ki so obeležili letošnje leto in glasbene festivale.
Nova Ciaptonova plošča
Eric Clapton bo za svoj
nov, dvojni koncertni album
uporabil idejo za naslov nje-
govega leta 1986 objavljene-
ga albuma August, ki bi se
moral imenovati One More
Car, One More Rider. Zaradi
rojstva sina, ki je svoje krat-
ko življenje štiri leta kasne-
je tragično zaključil z nesreč-
nim padcem skozi okno Claptonovega stanovanja v enem
izmed najvišjih nebotičnikov v New Vorku, je takrat novo-
pečeni očka tik pred izidom ploščo poimenoval po najbolj
poletnem mesecu. Skladbe za tokratni, že osmi live album
je 57-letni kitarski virtuoz, pevec in avtor posnel v Tokiu in
Los Angelesu.
Legenda preseneča
Legendarni ameriški country glasbenik Johnny Cash
se kljub častitljivi starosti - februarja je bil star 70 let -
odlično drži in kot že tolikokrat v svoji impresivni glas-
beni karieri spet preseneča. Na svoj novi album Ameri-
can IV: The Man Comes Around, ki bo izšel 5. septem-
bra, zvočno podobo pa je oblikoval slavni Rick Rubin, je
poleg nekaj novih verzij svojih starejših stvaritev uvrstil
tudi predelave skladb Personal Jesus angleških elektro-
pop prvakov Depeche Mode, Hurt ameriških industrial-
cev Nine Inch Nails, In My Life slavne liverpoolske če-
tverice The Beatles in 1 Hang My Head Gordona Sumner-
ja alias Stinga.
O VROČIH RC
Št. 35 - 29. avgust 2002
GLASBA
25
Zmagovalci
Graške gore 2002
Ansambel Cvet iz Radeč
deluje deset let, jubilejni
koncert pa bo pripravil 26.
oktobra v športni dvora-
ni v Radečah. Ansambel
je uspešno nastopil na fe-
stivalu v Števerjanu, naj-
bolje pa se je odrezal na
27. festivalu na Graški go-
ri, kjer so ga razglasili za
absolutnega zmagovalca
in mu podelili zlato odlič-
Fantje in dekle tega us-
peha niso pričakovali, za-
to so ob razglasitvi rezul-
tatov tudi ostali brez har-
monikarja in vodje Milana
Strnada, ki se je takoj po
nastopu vrnil k družini na
dopust na morje. Zanimi-
vost ansambla Cvet je, da
že od vsega začetka igra v
isti zasedbi, (na fotografi-
ji stojijo od leve) Urban Hu-
doklin, Mateja Strnad - Zo-
reč, Milan Šeško in Milan
Strnad ter (spredaj) Robert
Zoreč in Franci Strnad.
Cvet je doslej izdal dve
icaseti, tretjo pa skupaj z
zgoščenko napoveduje pred
jubilejnim koncertom z na-
slovom Praznik pri nas do-
ma. Na jubilejnem koncer-
tu bodo gostje Kvintet Do-
ri. Modrijani in folklorna
skupina Bled.
Glavna avtorja glasbe sta
Igor Podpečan in Bojan Ze-
me, besedil pa Ivica Cvikl,
Ivan Sivec in Bernard Mi-
klavc. Ansambel je deset-
krat nastopil na festivalu v
Števerjanu (najboljši kvin-
tet 1998 in 2002 ter več
drugih nagrad), sedemkrat
na Ptuju (trije zlati Orfeji
ter po dva srebrna in bro-
nasta ter druge nagrade), bil
je tudi na Vurberku in Cerk-
venjaku (1. nagrada stro-
kovne komisije) in letos na
Graški gori.
Največ nastopajo doma,
zelo malo v tujini. Ker jih
družijo družinske vezi, pri-
jateljstvo in ljubezen do
glasbe, pravijo, da bodo še
vsaj eno desetletje skupaj
v isti zasedbi.
TONE VRABL
Prešmentano
citranje v Velenju
Velenjčani so lahko uži-
vali že v 14. citrarskem fe-
stivalu Prešmentane citre,
na katerem je nastopilo pet-
deset citrarjev, citrark in
ljudskih pevcev.
Naslov Prešmentanega ci-
trarja si je v skromni moški
konkurenci priigral mladi ci-
trar Urban Sitar iz Škal pri Ve-
lenju, naslov Prešmentane ci-
trarke pa v številni konkurenci
Irena Zdolšek iz Grobelnega,
letošnja državna prvakinja v
tekmovanju slovenskih citrar-
jev. Naslov najbolj Prešmen-
tanih ljudskih pevcev je po-
vsem zasluženo prejela sku-
pina ljudskih pevcev iz Sto-
parc v Halozah, ki je že lani
navdušila na tem festivalu.
Na prireditvi so po tekmo-
valnem delu nastopili še Trio
Moj dom iz Velenja, Ansam-
bel Jerneja Kolarja z Zdol, ki
ima v svoji sredi citrarko Klav-
dijo Molan, in priljubljeni
Šentjurski muzikanti. Festi-
val je imel tudi imenitnega go-
sta iz tujine, Horsta Wuensc-
heja, enega največjih izdelo-
valcev citer v Nemčiji, ki je
predstavil svoje citre.
MM
Irena Zdolšek - letošnja
Prešmentana citrarka
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
OKO ZA ODROM
Siten dež, ki je prekinil 27. festival domače zabavne glas-
be Graška gora 2002, so muzikanti izkoristili za igranje in
prijetno druženje na prizorišču, ki ga je za to priložnost
lepo in primerno uredil slikar Jože Napotnik iz Šmartna ob
Paki. Trije mladi, obetavni in veseli glasbeniki (od leve)
Simon Plazi z Graške gore, ki je edini že desetkrat nastopil
na domačem festivalu, simpatična pevka ansambla Unikat
iz Gorice pri Slivnici in neumorni pevec ansambla Pogum
iz Škocjana Darko Poglajen, so bili tako zabavni, da bi bila
publika ob njihovem samostojnem nastopu zagotovo nav-
dušeni!
MED NOTAMI
• Planinsko društvo Rimske
Toplice bo pripravilo 12. po-
poldne ob citrah, ki bo v sobo-
to, 31. avgusta ob 13. uri na Ko-
pitniku. Prireditev si je zami-
slil in jo bo tudi vodil prof. Pe-
ter Napret, letos pa bo nasto-
pilo okoli 30 slovenskih mla-
dih in starejših citrarjev ter glas-
benih skupin, v katerih so vo-
dilni instrument citre.
• Velenjska skupina Dan in
noč je včeraj, 28. avgusta, od-
potovala na krajšo turnejo v
Ameriko. Sodelovala bo na pro-
slavi 75-letnice Slovenskega
združenja v Kaliforniji Slove-
nian lodge 615. Dan in noč se
je za gostovanje temeljito pri-
pravil in bo ob standardnem
programu domače in zabavne
glasbe izvajal tudi venčke slo-
venskih ljudskih in narodnih
pesmi. In kako je prišlo do za-
nimivega gostovanja? Pevka v
ansamblu  Metka  Bračko:
Obe polfinaU za 22. Zlato har-
moniko, ki bo 7. septembra na
Ljubečni, je spremljala tričlan-
ska komisija (od leve za mizo)
Albert Završnik, Tomaž Guček
in Zoran Kolin, pozorno pa jih
»Imamo svojo internet stran,
kjer so nas odkrili in povabi-
li.«
• Istočasno kot Dan in noč po-
tuje v Ameriko tudi ansambel
Igor in Zlati zvoki. Obe skupi-
ni se bosta z Dunaja do Londo-
na skupaj peljali z letalom, na-
to pa se bosta ločili. Kako bo-
do prijatelji muzikanti izrabi-
li čas druženja? »Igrali bomo
karte,« sta odgovorila Igor Pod-
pečan in Metka Bračko.
• Ansambel Savinja bo 6. sep-
tembra ob 20. na Trju pri Veli-
ki Pirešici pri novi osnovni šo-
li predstavil novo kaseto in zgoš-
čenko »Čez Savinjčane jih ni«.
Gostje bodo Vagabundi, navi-
hanke, Modrijani, Vitezi Celj-
ski, Šentjurski muzikanti. Ve-
seli Pruhovčaiii in ansambel Ju-
rij ter Dolores. vstopnice so v
prodaji v trgovini Košarica v Per-
novem ali po telefonu 031-675-
110.
pri delu spremlja predsednik
organizacijskega odbora Mar-
dn Grosek (skrajno levo).
V finalu bo nastopilo 29 naj-
boljših harmonikarjev, od te
ga 12 v kategoriji do 14 let, 14
v kategoriji od 15 do 25 let, v
kategoriji od 45 do 60 let pa
bodo igrali trije harmonikarji.
Zaigralo bo tudi deset vetera-
nov, v popoldanskem delu Zlate
harmonike pa bo pred gasilskim
domom na Ljubečni nastopilo
še nekaj gostov z Italije in Av-
strije.
V programu bodo ob najbolj-
ših harmonikarjih nastopili
otroški pevski zbor OŠ Ljubečna
pod vodstvom Vlaste Rožič, hu-
morista Honza in Fonza ter lan-
skoletna absolutna zmagoval-
ka Tina Bohak.
Obvezni tekmovalni pro-
gram bodo harmonikarji odi-
grali dopoldne v avli OŠ Lju-
bečna, popoldne pa bodo na-
stopili za nagrado občinstva, ki
jo podeljuje NT-RC, pred ga-
silskim domom na Ljubečni.
TV
Št. 35 - 29. avgust 2002
26
T V VODIC
Št. 35. - 29. avgust 2002
TV VODIC
27
Št. 35. - 29. avgust 2002
28
tv vodic
Št. 35. - 29. avgust 2002
TV VODIC
29
Št. 35. - 29. avgust 2002
30
NASVETI
KAJ BI DANES
KUHALI
Džemi
Piše: MAJDA KLANSEK
Razne džeme pripravimo
iz kosov sadja s sladkorjem,
s kuhanjem v lastnem soku
pa sadje ne izgubi svoje ob-
like. Sok običajno želira, ko
se ohladi. Ko kuhamo džem,
mu posvetimo kar največ po-
zornosti, če ga kuhamo pre-
dolgo dobimo namesto lepih
kosov sadja kašo. Pri pripra-
vi džema uporabljamo samo
čvrsto sadje. Najboljši so dže-
mi iz breskev, marelic, ribe-
za, kosmulj, sliv, malin, ku-
tine in jagod.
Džem iz
dišečih melon
Potrebujemo: 1 kg očišče-
ne melone, 2 limoni, 2 dl vo-
de, 75 dag sladkorja.
Očiščeno melono nareže-
mo na kocke. Sladkor preli-
jemo z vodo in skuhamo si-
rup. Dodamo narezano me-
lono. Med kuhanjem ne me-
šamo s kuhalnico, temveč sa-
mo pretresemo posodo. Do-
damo limonin sok in nada-
ljujemo s kuhanjem, da do-
bi džem steklast izgled. Še
vročega nalijemo v tople ko-
zarce in dobro zapremo.
Kosmuijev
džem
Potrebujemo: 1 kg grozd-
ja, 65 dag sladkorja.
Zdravo grozdje očistimo in
na nekaj mestih prebodemo
z iglo. Potrosimo s sladkor-
jem in pustimo 6 ur, da se
izloči sok. Posodo postavi-
mo na štedilnik in pri nizki
temperaturi kuhamo 15 do
20 minut. Vroči džem napol-
nimo v tople kozarce, pusti-
mo nekaj časa, da se na po-
vršini naredi skorjica, nato
pa zapremo.
Džem iz
bresicevaii
marelic
Potrebujemo: 1 kg breskev
ali marelic, 75 dag sladkor-
ja.
Sadje razpolovimo in od-
stranimo koščice. Potrosimo
ga s sladkorjem in pustimo
3 do 4 ure, da se izpusti sok.
Sok s sadjem kuhamo 15-20
minut z občasnim rahlim me-
šanjem. Vroči džem napol-
nimo v kozarce, zapremo pa,
ko se ohladi.
Džem iz
pomarančne
skorjii^e
Potrebujemo: skorjice
treh kilogramov pomaranč,
1 kg sladkorja, 2,5 dl vo-
de.
Pomaranče dobro opere-
mo in olupimo. Skorji
odrežemo belo površino in
pustimo v vodi 4-5 dni. Vo-
do menjajmo vsak dan. Na-
to skorjico narežemo na re-
zance. Iz sladkorja in vode
skuhamo sirup, dodamo
narezano skorjico in kuha-
mo pol ure. Vročo maso na-
polnimo v kozarce in za-
premo.
Na enak način pripravimo
tudi džem iz limonine skor-
jice.
Figov džem z
rdečim vinom
Potrebujemo: 1 kg fig, 70
dag sladkorja, 1 dl rdečega
vina, 3 žlice ruma.
Sveže, zdrave fige samo
obrišemo, stresemo v po-
sodo, potrosimo s sladkor-
jem in zalijemo z vinom.
Kuhamo 20-25 minut, do-
kler se ne zmehčajo. Na
koncu dodamo rum. Vro-
če zapremo.
Št. 35 - 29. avgust 2002
NASVETI
31
Tik-tak v barvah
Zapestna ura je bila nekoč nuja, danes pa statusni simbol, ta hip tudi
razigrano barvit modni dodatek
še malo in treba bo, z več-
jim ali manjšim navduše-
njem, prestaviti kretnice iz po-
čitniškega na delovni tir. Čas
se pač ne pusti motiti, teče svo-
jo pot, ura tik-taka in se z vsa-
kim udarcem bolj približuje
jeseni. Z njo pa tudi novi je-
senski modi, ki se je bomo
lotili prihodnji teden...
.. .do takrat pa imamo še ne-
kaj za vrtljajev kazalcev časa,
da pomislimo, katera oblači-
la nam bodo še prišla prav,
kaj bo treba kupiti novega, ali
bi se morda dalo že obstoje-
čo garderobo le nadgraditi z
novimi modnimi dodatki.
In ko smo že pri času in mod-
nih dodatkih - ste pomislili,
da si lahko vizualno podobo
učinkovito popestrite tudi ali
zgolj z novo zapestno uro?
Že res, da v zadnjem času
nekateri ugotavljajo, da je
prisotnost ročne ure pri mla-
dih in malo manj mladih vse
manj potrebna. Saj veste,
mobilni telefoni, ki jih kar
naprej valjamo po rokah... in
med neštetimi funkcijami, ki
nam jih nudijo, lahko pre-
verimo tudi, koliko je ura.
Vendar, vsaj ta hip, še ni
skrbi, da bi priljubljenost roč-
nih ur s tem motjilnim od-
kritjem upadla. Še posebej,
če nas bo moda razveselje-
vala s tako veselimi, domi-
selnimi in barvitimi merilci
časa, kot to počne letos.
Pravzaprav gre za bolj ali
manj dragocene modne do-
datke, barvite poudarke, ki
nadvse učinkovito nadgradijo
sleherno celostno podobo.
Od
niirnberških
jajc do
vrhunske
natančnosti
Pa skočimo, preden posta-
vimo piko na i tej modni te-
mi, še za hip v zgodovino in
simboliko ur.
Gotovo je zanimiv podatek,
da so bile najstarejše sončne,
sledile so vodne in peščene
ure. Prvo poročilo o urnem
kolesju izvira iz časa okrog
leta 1300. Prve prenosne ozi-
roma žepne ure, imenovane
niirnberška jajca, je okrog leta
1500 izdelal Nemec Peter
Henlein, po poklicu ključav-
ničar. Seveda se jih je takrat
in še dolgo potem navijalo roč-
no, pa nadvse bučne so tudi
bile... Neprimerljive z današ-
njimi, ki merijo čas neslišno,
z vrhunsko elektronsko na-
tančnostjo.
Simbol
človeške
utvare
Nosite rajši okrogle ali kva-
dratne ure? Ne, ni vseeno, saj
s tem sporočate, kako doje-
mate fenomen časa. Vsako gi-
banje ima namreč obliko kro-
ga, brž, ko pride v razvojno
krivuljo med začetkom in
koncem, ko ga je mogoče me-
riti. Ta mera pa je samo čas...
Sodobno urarstvo je v po-
skusih, da bi izgnalo tesnobo
in efememost, nezavedno naš-
lo rešitev v tem, da je dalo
uram raje kvadratno kot okro-
glo obliko. S tem simbolizi-
ra človeško utvaro, da se je
mogoče izogniti neizprosne-
mu kolesu in ukrotiti krože-
nje tako, da se mu ponudi dru-
ga, čeprav zgolj prostorska
meja. Zabavno, kajne?
No, kakorkoli; okrogla,
kvadratna, pravokotna ali
trikotna oblika ure... je po-
vsem stvar vašega okusa.
Vsekakor pa moda, kot že
dolgo ne, spet obožuje bar-
vite ure. Izberite si takšno,
ki se bo najbolje ujela z barv-
no paleto vaših jesenskih ob-
lačil!
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
bolezni in škodljivci jagod
Bela listna pegavost ja-
god (Mycosphaerella fraga-
riae)
Na listih se pojavijo drob-
ne okrogle rdeče pege, ki se
večajo in postanejo belkasto
sive. V vlažnem vremenu se
hitro združujejo in povzro-
čajo sušenje listov. Na bo-
lezen so zelo občutljive me-
sečne jagode, posebno po
obiranju, če prenehamo z
varstvom rastlin proti bolez-
nim.
Rdeča listna pegavost ja-
god (Diplocarpon earliana)
Liste prekrijejo nepravil-
ne rdeče pege z rjavo sredi-
no. Listni robovi se vihajo
navzgor in se sušijo. Prve
simptome bolezni opazimo
že v deževnih pomladih.
Jagodova pepelasta ple-
sen (Sphaerotheca macula-
ris)
Na spodnji strani listov
opazimo belkaste plesnive
prevleke. Listi se zvijajo
navzgor v obliki žleba. Bo-
lezen pospešuje toplo vreme
z visoko relativno zračno
vlago.
Siva plesen (Botrytis ci-
nerea)
Pojavi se lahko že na ze-
lenih plodovih, v obliki rja-
vih peg, ali kasneje na rde-
čih plodovih s sivo plesni-
vo prevleko. Bolezen pos-
pešujejo preobilno gnoje-
nje z dušikom, poškodbe
plodov, stik plodov z zem-
ljo in deževno vreme. Prvo
škropljenje opravimo, ko je
odprtih pet odstotkov cve-
tov jagod.
Jagodovcvetožer (Antho-
nomus rubi)
Cvetni brsti se značilno po-
vešajo in sušijo. Ličinke ja-
godovega cvetožerja izjeda-
jo notranjost cvetnih pop-
kov.
Pršice
Navadna pršica (Te-
tranychus urticae)
Na listih opazimo drob-
ne svetle pikice. Kasneje li-
sti postanejo sivkasto rumeni
do bronasto rdečkasti.
Jagodova pršica (Steneo-
tarsonemus pallidus)
Na jagodah povzroča moč-
no kodranje in rumenjenje
srčnih listov.
Rilčarji (Coenorrhinus
germanicus, Otiorrhynchus
spp.)
Rilčkarji nagrizajo listne
in cvetne peclje ter objeda-
jo jagodovo listje.
Št. 35 - 29. avgust 2002
32

Vsota vseh
strahov
Vsota vseh stra-
hov je točno to...
vsota vseh mož-
nih strahov iz -
paranoičnih ča-
sov hladne vojne.
Jack Ryan je
pomlajen za ne-
kaj let in vržen na začetek svb-
je kariere, politiki se obna-
šajo, kot da oba bloka še ob-
stajata, datumsko pa naj bi
se dogajanje odvijalo v 2002.
Kar je nekam nerodno, am-
pak recimo, da zamižimo na
obstoj Lova na Rdeči oJcto-
ber in Patriotsiiih iger, in re-
cimo, da si predstavljamo, da
berlinski zid še stoji... in gle-
damo film sam zase...
... in naletimo, med dru-
gimi, na sledeče »bombe«:
neopazen, toda nadvse kon-
sistenten čisto človekoljub-
ni motiv za odločitve ame-
riške zgornje administracije.
(Še več, fantje v svojih govo-
rih iz pridobitništva naredi-
jo komično tematiko.) Faši-
stom, ki se v tem filmu mo-
rajo skrivati, nihče ne poja-
sni, da se je komunizem v svo-
jih temeljnih definicijah raz-
lezel daleč naokoli - da ga na
zunaj morda ni videh, na zno-
traj pa je marsikje. Posledi-
ce eksplozije atomske bom-
be so nekam izbirčne in po-
manjkljive (radioaktivnost
se, recimo, skorajda ne ome-
nja). Zgodba ima nekaj sle-
pih črev. In seveda, tu je iz-
jemno romantiziran konec.
Bahimore je porušen, kakšen
milijon ljudi je mrtvih, am-
pak glavno, da smo spozna-
li, da »bomb ne sprožamo za-
radi jeze, temveč zaradi stra-
hu« - torej je vse v redu in
tega tudi ne bomo več poče-
li. Super, sedaj si lahko od-
dahnemo. (Morda pa film
enostavno cilja na
občutek, da ne
glede na to, kako
obilne so ruševi-
ne, Amerika bo
tista, ki bo nazad-
nje imela piknik
na njih... piknik
na robu ceste, bi dejala bra-
ta Strugacki.)
K boljšim ravnem filma:
Affleck je malce pripravnej-
ši Ryan, kot je nazadnje bil
Ford. Bolj jasen mu je karak-
ter - tudi njegove slabosti -
in več je dal vanj. Njegovo
telefonsko manipuliranje (iz
ozadja) z dogajanji na sve-
tovni ravni ima svojo žanr-
sko draž - in po tej plati film
vsaj nekajkrat dosega verbal-
no in psihološko napetost Lo-
va. Tudi veriga posledic eks-
plozije vsaj do neke mere drži
vodo; histerija, paranoja, ne-
vednost, živčnost, ranljivost,
neodločnost prej omenjene
ameriške administracije do-
da svoje h glavni, tisti naj-
bolj presenedjivi in drzni šok
terapiji filma: dejstvu, da film
pusti bombo eksplodirati sre-
di Amerike. Da si to upa.
Na žalost si upa z napač-
nimi utemeljitvami, iz na-
pačnih vzrokov, posledic pa
ne omenja dovolj natančno.
PETER ZUPANC
Ocena: 5/10
Skejt, board, film
Filmske perspektive iz Kranja
Približno na isti način kot celjski
OKKOMAR deluje tudi izjemno flek-
sibilna in vsepovsod prisotna skupi-
na mladih odštekancev iz Kranja.
Imenujejo se Opus design. Eden od
njih je tudi Mitja Okorn, in njega vam
tokrat predstavljamo...
Najbolje, da na začetku kar sam
poveš kaj o sebi.
Mitja Okorn, študent ekonomije na
ljubljanski univerzi. 21 let, že tri leta
zaljubljen v film. Drugače igram kita-
ro, skejtam, boardam, surfam in na
sploh obožujem šport, glasbo, film...
K ustvarjanju spada tudi izobraže-
vanje: bil si na scenaristični šoli Po-
kaži jezik; pravkar si prišel iz reži-
serske šoli v Makedoniji. Za kakšno
šolo gre?
Makedonija ti pruža ljubav i sve (Sku-
pina TIME, 1981). Treba je povedati, da
je to ena najlepših dežel na svetu. Pa sem
jih prepotoval že kar nekaj. Pod drugo
pa - življenje in ljudje so tam stokrat bolj
na »easy« in normalni kot v Sloveniji...
Da ne govorim o Makedonkah, ki so po-
glavje zase...
Kot tretje pa je bila režiserska delav-
nica tako dobro zasnovana, da nisem
imel niti malo časa za kakšno drugo
stvar, delavnico je vodil Julien Temple.
In to je človek, ki je posnel skoraj vse
prve spote za skupino RoUing Stones
in Micka Jaggerja. Delavnica je združi-
la filmske in glasbene umetnike iz ce-
lotne vzhodne Evrope. Tako da so se
mešali slogi in znanja, kot še nikoli.
Poleg tega je bilo posnetih okoli sedem
kratkih filmov, kar je za pet dni kar
veliko. Ne boj, mesarsko klanje se je
bilo za proste računalnike, ki pa so se,
kot vedno, sesuvali. Ritem je bil res hud.
Montiralo se je cele noči do 5. ali 7. ure
zjutraj, ob 10. uri pa so se že začenjala
več kot zanimiva predavanja.
Ampak še enkrat - Ohrid je najlepše
mesto na svetu... In tudi tukaj smo vsi
postali eno. Julien je postal naš prija-
telj, prav tako tudi organizatorji in vsi
skupaj smo se zabavali kot še nikoli.
Ni bilo manj pomembnih in bolj po-
membnih ljudi, bila je samo Makedo-
nija, tamo gdje večno sunce sja.
Si raje scenarist ali režiser?
Raje režiser... Izgleda da rad nosim
odgovornosti. Seveda pa je najbolje, če
sem oboje, ker imaš tako največji nad-
zor nad vsem.
Obstaja kaj najbolj »tvojega« - kar
se ti zdi, da slovenski film trenutno
ne pove, pa bi ti rad povedal? Kakšne
so tvoje skrajne ambicije?
Slovenski film ponavadi ne pove nič,
ker so v slovenskih filmih v ospredju
metafore in reklo - da je treba v filmu
prikazati čim več stvari na vizualni na-
čin in ne z besedami. In tako slovenski
filmi nimajo ne zgodbe in ne dialogov.
Tako da si v Opus Designu želimo na-
rediti filme, ki bodo temeljili na zgod-
bah, dialogih, karakterjih in ostalih stva-
reh, ki jih ponavadi film rabi. Ne želi-
mo delati ne vem kakšne umetnosti,
ampak samo dobre filme, kot so Ke-
kec, Outsider, Kruh in mleko...
Moje skrajne ambicije so, da grem v
Hollywood (kliše), se tam naučim ame-
riškega garanja, nato pa pridem v Evro-
po in delam v evropski kinematografi-
ji (najraje bi delal v Franciji), ki je za
moje pojme ena izmed najboljših.
Evropski filmi so že kar nekaj časa kva-
litetnejši od ameriškega hollywoodske-
ga kiča. Seveda pa je moja ultimativna
želja, da postanem režiser takšnega ka-
libra, da bo že moje ime na filmskem
plakatu dovolj velik razlog za odhod v
kinematograf. Se pravi, da posnamem
nekaj nepozabnih celovečercev ali pa
dokumentarcev...
PETER ZUPANC
Be flexible Mitje Okorna je dobil na-
grado na Motovunskem natečaju
kratkih filmov - Bug: snimi film. So-
deloval je tudi na pravkar dokonča-
nem 1. festivalu kratkega filma Snif
v Novem mestu. Be flexible je - po
njegovih besedah - film o »krutosti
kapitalizma in o lastnosti, ki je v tem
sistemu najbolj potrebna: prilagodlji-
vosti«.
Mitja Okorn
CELJSKIH 5 PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (19. 8. do 25. 8.)
Gremo v kino!
Večina vas je vedela, da je Harrison Ford največkrat stal v
koži Cll-nega obveščevalca Jacka Ryana. Nagradno vstop-
nico dobijo Robi Vasle iz Šempetra, Olga Jezernik iz Pol-
zele in Simona Kunštek iz Celja.
35. nagradno vprašanje: Kako je ime vilinski prijatelji-
ci Petra Pana, ki slovi po svojem čarobnem prahu?
Odgovore na dopisnici
pošljite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
do ponedeljka, 2. septem-
bra, (do takrat morajo pris-
peti!). Ne pozabite nalepi-
ti kupona in napisati naslo-
va. Izžrebali bomo tri do-
bitnike vstopnic za ogled fil-
ma.
J|RiHAJAJO
Vrnitev Petra Pana
Peter Pan: Return to Neverland
IGRAJO (glasovi) Harriet Owen, Blayne Weaver,
Corey Burton...
REŽIJA Robin Budd
SCENARU Temple Mathews
ZVRST animirani celovečerec
DOLŽINA 72 minut
Tokrat nas mojstri Di-
sneyeve animacije vabi-
jo na polet nazaj v de-
želo Nije, na obisk k Pe-
tru Panu. V slovitem pr-
vem filmu iz petdesetih
let je Peter Pan v deže-
lo Nijo popeljal dekli-
co VVendi, ki ni hotela
odrasti. Tokrat se tja vr-
ne njena hči Jana, ki se
boji bifi otrok, saj odraš-
ča sredi vojne. Seveda
jo ugrabi gusar kapitan
Kljuka, Peter Pan jo re-
ši in ji poskuša razka-
zati številna čudesa de-
žele Nije. Toda Jana si
želi samo domov. Na
grenko razočaranje vseh pa ne zna leteti. Peter Pan, Zvonči-
ca in Najdenčki morajo napeti vse moči, da deklica začne
verjeti v vse pravljice tega sveta, kajti le tako se bo lahko
vrnila domov.
Izbranka teme
IGRA.IC) Kini Ikisiiigcr. .iirnmv Smits, Holliston
Culcmaii, Rufiis Scwell, Angela Batiis, Christina Ricci
RFlUA Cluick Russell
SCENARIJ Tom Ricman, Clifford Green, Ellen Green
ZVRST srhljivka
DOLŽINA 107 minut
Maggie 0'Connor
[Kim Basinger) je me-
dicinska sestra v eni
od newyorških bolni-
šnic. Na božični večer
se pred njenimi vrati
pokaže mlajša sestra
Jenna {Angela Bettis),
zasvojena z mamili in
z avtistično novorojen-
ko Cody [Holliston Co-
leman). Meggie vzlju-
bi Cody in postane njena nadomestna mati, po šestih leti pa
se Jenna vrne in s skrivnostnim možem Ericom Starkom
[Rufis SeweU) odpelje Cody. Agent FBI John Travis {Jimmy
Smith), strokovnjak za obredne umore in okultni kriminal,
se začne zanimati za Cody, ko izve, da se njen rojstni datum
ujema z rojstnimi dnevi otrok, ki so pred kratkim izginili.
Izkaže se, da ima deklica nadnaravne moči, ki si jih sile zla
želijo že stoletja. Začne se bitka med dobrim in zlom...
Mulca
Pups
IGRAJO Misclia Barton, Cameron van Hov,
r>u!t Kcvnohis, Darliiig Narita, .lanics Gorclon,
Ad(un I-arrar, David Alan Graf, David Metzger
REŽIJA Ashkj Baron Cohcn - Ash
SCENARU Ashley Baron Coiien - Ash
Dva najstnika [Cameron ^m^^^^^ia^^^^^b^^
premisleka odločita, da bosta v slogu Bonnie & Clyda oro-
pala banko. Navidezna igra pa se jima hitro izmuzne iz rok,
saj se morata iznenada soočiti s polno banko talcev in agen-
ti FBI pred vrati. Med talci so veteran Zalivske vojne [Adam
Farrar), ki je odvisen od heroina, nadležen upravnik banke
[David Alan Graf), robat starček [David Metzger), hladno-
krvni bančni uslužbenec [James Gordon) in razumevajoče
dekle [Darling Narita). Vodja policistov in FBI-jevcev [Burt
Reynolds) pred banko se mora prebijati skozi nagibe in čus-
tvena stanja vseh vpletenih, da ne pride do izbruha nasilja-
Ves čas pa ostaja v ospredju pubertetniška pobalinskost mla-
dega para, ki je zakuhal vso zmedo.
Št. 35 - 29. avgust 2002
I ZA AVTOMOBILISTE
33
Peugeot 206 CC
Peugeot 206 CC kot žemljica...
Francoski Peugeot je tako pri nas kot tudi na evropskih trgih v zadnjih letih izjemno
uspešen, kar pomeni, da ve, kaj kupci iščejo. Torej ni nič čudnega, če gre peugeot 206 CC
(cabriolet/cupe) tako rekoč izjemno dobro v promet. Za mali avto z zložljivo kovinsko
streho se je doslej odločilo kar 20 tisoč kupcev, kar je nedvomno rekordna številka. Sicer
pa je pomembno, da gre Peugeotu dobro na nemškem trgu, ki velja za najpomembnejšega
vEvropi. Tam so letos prodali nekako 57 tisoč avtomobilov, kar je za 10,5 odstotka več kot
v enakem lanskem obdobju.
Mercedes benz E
Mercedes Benz in nove luči
I Luč, ki sledi zavoju ozi-
roma gibanju avtomobila
(se pravi, da sveti okoli ovin-
ka), ni nekaj izjemno no-
vega. Sedaj se tega loteva tu-
di Mercedes Benz. Tako bo
luč, ki sledi zavoju, najprej
namenili novemu mercede-
su razreda E, ves sistem pa
t)o elektronsko voden in bo
upošteval zasuk volana, hi-
trost vožnje in nagibanje ka-
roserije. Novost bo name-
njena biksenonskim lučem
(se pravi kratkim in dol-
gim), pri tovarni pa pravi-
jo, da je ta novi sistem re-
volucionaren, saj bo voznik
res dobil svetlobni snop tja
in tedaj, ko ga potrebuje.
Avtomobile s takšnimi luč-
mi naj bi začeli prodajati
prihodnje leto, cena pa še
ni znana.
Davki dražijo
dizelsko gorivo
v zadnjih letih se je priljubljenost avto-
mobilov, ki jih poganja dizelski motor, iz-
jemno povečala. Razlogi so znani, saj so di-
zelski motorji skoraj tako zmogljivi kot ben-
cinski, po drugi strani pa je poraba goriva
kljub vsemu manjša. Torej ni čudno, če v
nekaterih državah tudi do 50 odstotkov no-
vih avtomobilov opremljenih z dizelskimi
agregati. K temu seveda pripomore tudi ne-
kaj nižja cena dizelskega goriva. Po anketi,
ki so jo opravili v Evropski uniji, pa so cene
tega goriva zelo različne. Seveda so cene od-
visne tudi (ali predvsem) od davkov na di-
zelsko gorivo. Po tej anketi je liter dizelske-
ga goriva najmanj obdavčen v Grčiji (0,24
evra za liter), Luxemburgu in na Portugal-
skem. Povsem drugače je v Veliki Britaniji,
kjer je liter dizelskega goriva obdavčen z 0,74
evra, pa tudi v Nemčiji se to gorivo zaradi
države precej podraži, saj si ta vzame pri
litru 0,44 evra.
Italija pospešuje
prodajo
avtomobilov
v sosednji Italiji so imeli pred leti si-
stem državne pomoči, s katero so pospe-
ševali prodajo avtomobilov. Seveda ni bi-
lo mišljeno tako, da bi šli bolj v promet
samo fiati, pač pa tudi drugi avtomobili.
Sedaj so vse skupaj ponovili. Tako itali-
janska država tistim, ki v času od 8. julija
do 31. decembra prodajo oziroma oddajo
svoj stari avtomobil, ki ne ustreza evrop-
ski okoljski zakonodaji, in hkrati kupijo
novega z motorjem do največje moči 115
KM, priznajo vrsto davčnih olajšav. Tako
kupcem za tri leta odpišejo plačilo davka
na posest, nekatere regijske davke in še
nekatere druge dajatve ob registraciji. Ne-
katere avtomobilske tovarne, recimo Fiat,
Lancia, Alfa Romeo, Ford ipd. so te spod-
bude nagradile še z lastnimi popusti, zato
je povsem verjetno, da se bo posel z novi-
mi avtomobili v Italiji vsaj v drugi polovi-
ci leta izboljšal.
Padanje dolarja
povzroča skrbi
v zadnjih tednih je začela vrednost dolar-
ja, ene najpomembnejših valut v avtomo-
bilskem poslu, padati, na drugi strani pa se
je začel krepiti evro. To pa ni posebej po
volji japonskim avtomobilskim tovarnam,
ki so precej odvisne od ameriškega trga. Po
drugi strani se je v zadnjem času povečalo
tudi nezaupanje investitorjev do japonskih
avtomobilskih hiš, saj je vrednost njihovih
delnic na Wall Streetu padla od 12 do 20
odstotkov.
Sodelovanje PSA
in BMW
Povezave različnih avtomobilskih tovarn
niso nič nenavadnega. Po novem pa bosta
sodelovala tudi koncema PSA, ki ga sestav-
ljata Citroen in Peugeot, in nemški BMW.
Tako naj bi skupaj razvijali in kasneje pro-
dajali motorje za majhne avtomobile. BMW
naj bi po tem dogovoru skrbel za zasnovo in
razvoj agregatov, koncern PSA pa za nakup
materiala in izdelavo. Menijo, da bodo v le-
tu dni naredili do milijon motorjev, s kate-
rimi bodo opremljali predvsem citroene in
peugeote pa tudi minije.
Št. 35 - 29. avgust 2002
34
MALI CMiLASI - INFORMACIJE
Št. 35 - 29. avgust 2002
MALI OGLASI - INFORMACIJE
35
Št. 35 - 29. avgust 2002
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 35 - 29. avgust 2002
INFORMACIJE
37
Št. 35 - 29. avgust 2002
38
ZARAZVEDRILO
Št. 35 - 29. avgust 2002
INFORMACIJE
39
VODNIK
Gledališče
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje - Hermanovo gle-
dališče: 31. 8. ob 10.uri
liitl<ovna predstava Hopla,
1(3] je v Bubi? ali Polet sko-
2i živalski svet. Gostuje Gle-
dališče Drak, Češka, za
otroke od 4. leta starosti da-
lje.
Kulturni dom Zreče: 30.
J. ob 19.30 uri komedija Mr-
tvi ne plačujejo davka, v iz-
vedbi dramske skupine KUD
Žiče.
Gostilna Rossellini Hudi-
ija: 29. 8. ob 20.30 uri Kje
šte Celjski? v izvedbi KUD Al-
ma Karlin Celje.
Slovensko ljudsko gle-
dališče Celje: 30.8. ob 20.30
ori Avdicija.
Koncerti
Orgelska dvorana Glas-
bene šole Velenje: 29. 8. ob
20.30 - 14. citrarski festival
»Prešmentane citre«. Sloven-
ski citrarski kvartet.
Velenjski grad: 1.9. ob 20.
uri večer z Iztokom Mlakar-
jem.
Lekarna in Baročna cer-
kev v Olimju: 31. 8. ob 20.
uri Adamo Seli, klasična har-
monika.
Knežji dvorec Celje - dvo-
rišče: 29. 8. ob 20. uri glas-
beni večer, nastopa Matevž
Goršič z gosti.
Razstave
Galerija Vegrad Velenje:
razstava del XV. slikarske ko-
lonije gradbenih delavcev Slo-
venije, do 30. 9.
Razstavišče Barbara Ve-
lenje: razstava umetniških fo-
tografij na temo Ples Miran
Beškovnik.
Galerija Borovo: razstava
Toneta Moharja, do 6. 9.
Galerija sodobne umet-
nosti Celje: razstava slikar-
skih del Janka Orača, do 31.
8.
Razstavni prostor NLB
Šoštanj: razstava Draga
Medveda, do konca septem-
bra.
Osrednja knjižnica Celje:
razstava Vedute celjskih kra-
jev v 19. stoletju, do 15. sep-
tembra.
Galerija Mozaik: razsta-
va likovnih del iz stalne zbir-
ke.
Kulturni center Ivan Na-
potnik Muzej Velenje: raz-
stava Monitorjev muzej ra-
čunalništva in informatike,
do sredine septembra.
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje - otroški muzej
Hermanov brlog: razstavni
prostori do oktobra zaprti.
Knjižnica Šentjur: foto-
grafska razstava Franci Hor-
vat Vode in razstava izdelkov
otrok vključenih v poletne de-
lavnice.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje: razstava Zjutraj pred
ogledalom, do 20. 9.
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Stari pisker Zatirani, a nik-
dar poteptani; atelje Josipa
Pelikana Josip Pelikan v pla-
ninah.
Pokrajinski muzej Celj-
ski strop - razkošje mojstra
Almanacha in etnološka raz-
stava V podobe ujeti indi-
go.
Delavnice,
seminarji...
Društvo prijateljev mla-
dine Podčetrtek: od 26. do
30. 8. Tečaj konverzacije v
angleškem jeziku, v OŠ Pod-
četrtek, za učence štiriletnih
strokovnih šol in gimnazij.
Garderoba kulturnega do-
ma Šentjur: vsak dan od 10.
do 13. ure Klub smeh - de-
lavnice za otroke.
Ostalo
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje - Hermanov brlog:
vsako soboto ob 10. uri do
konca avgusta, lutkovne, ple-
sne in gledališke predstave za
otroke.
ŠmoclLaško:29.8. ob 18.
uri kino Šmocl in ob 21. uri
kino; 30. 8. ob 21. uri glas-
beno presenečenje na občin-
skem dvorišču; 31. 8. velika
zabava ob koncu počitnic Ho-
ruk s knjižno tržnico in kon-
cert Let 3 ob 21.30.
Terme Olimia: 24. 8. dan
fitnesa in aerobike.
Kmetija Bohinčevih
Šmartno v Rožni dolini: 30.
8. ob 9. uri Mravljica 2002 -
IV. tradicionalna slikarska
kolonija.
Stari grad Celje: 31. 8. od
14. do 22. ure Pod zvezdami
Celjanov - Srednjeveški dan
na Starem gradu.
Mladinski center Celje:
31. 8. ob 20. uri Filmski
večer: znanstvena fantasti-
ka.
Konjeniški klub Celje: 30.
8. do 1. 9. bo potekalo na po-
ligonu v Škofji vasi veliko ko-
njeniško tekmovanje v pre-
skakovanju ovir. Najpomem-
bnejši bosta tekmovanji za
mladinski in članski pokal
Slovenije.
UPRAVNA ENOTA CELJE
objavlja
javno dražbo najdenih avtomobilov,
koles z motorjem in koles,
ki bo v ponedeljek, 9. septembra 2002, ob 15. uri na
dvorišču Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, v
Celju.
V primeru dežja bo licitacija v sredo, 11.9. 2002, ob 15. uri.
Seznam najdenih avtomobilov, koles z motorjem in ko-
les je objavljen na oglasni deski Upravne enote v Celju,
Trg celjskih knezov 9.

Celjski kinematografi si pri-
držujejo pravico do spremem-
be programa.
Union: 29. 8. do 3. 9., ob
16.30 in 18.30 uri komedija
Scooby Doo ter 4. 9. ob 20.30
uri srhljivka Izbranka teme; 3.
9. ob 20.30 uri predpremiera,
komedija Austin Powers v Zla-
totiču.
Mali Union: 29. 8. do 2. 9.
ter 4. 9. ob 18. in 20. uri in 3.9.
ob 18. uri drama Mulca; 3. 9.
ob 20. uri srhljivka Izbranka
teme.
Kino Metropol: 29. 8. do 4.
9. ob 16. uri risani film Vrnitev
Petra Pana in ob 17.30 uri dru-
žinski film Mišek Stuart Little
2 ter ob 19. in 21.15 uri akcijski
triler Vsota vseh strahov.
Kino Žalec: 30. 8. in 31. 8.
ob 18. uri komedija Sestre in
ob 20. uri mler Vse za sina; 1.
9. ob 18. uri triler Vse za sina
in ob 20.uri komedija Sestre.
Repertoar SLG
za sezono 2002/2003
MiroGavran: KREONTOVA ANTIGONA
UUBEZNIGEORGA WASHINGTONA
Režiser Marjan Bevk
Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR
Režiser Želimir Mesaric
Miroslav Košuta: VITEZ NA OBISKU
Režiser Miha Alujevič
William Shakespeare: TROLIUS IN KRESIDA
Režiser Dušan Jovanovič
Jean Baptiste Poquelin Moliere: TARTUFFE
Režiser Mile Korun
Ervin Fritz: MIRAKEL O SVETI NEŽI
Režiser Vinko Moderndorfer
Fran Levstik: MARTIN KRPAN
Pripovedni večer za enega igralca
Strokovni sodelavec Miha Alujevič
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatar-
ne Celje: 7. in 8. septembra
na Krvavec, Grintavec in Sku-
to. Prijave sprejemajo do 2.
septembra.
Planinsko društvo Zreče:
24. in 25. 8. na planinski po-
hod Bohinj - Vogel - Razor
planina (prenočitev) - Kom-
na - Slap Savica. Informaci-
je g. Marjan Grosman.
Planinsko društvo Zabu-
kovica: 31. 8. na Prisojnik
ali na Slemenovo špico in
Malo Mojstrovko in 7. 9. čez
Dleskovško planoto na Ko-
rošico in po Kocbekovi poti
na Ojstrico. Za oba pohoda
sprejema prijave g. Ivan Pri-
vora na telefon 031 860-188.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03)42 25 190,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvo-
de,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Urednik fotografije:
Gregor Katic
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo);
(03) 49 00 880,
(03] 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič,
Simona Brglez, Janja Intihar,
Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Sebastijan Kopušar,
Mateja Podjed, Urška
Selišnik, Branko Stamejčič,
Ivana Stamejčič, Simona
Šolinič, Tone Vrabl.
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 190
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE   Telefon 493 05 30
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
CSD-MATERINSKI DOM
Telefon 425-63-00 in 425-63-18
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju
Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
Št. 35 - 29. avgust 2002
40
I ZANIMIVOSTI
Prišel prvič in
zmagal
Na igrišču teniškega klu-
ba v Marija Gradcu je bil v
ponedeljek tradicionalni te-
niški turnir, na katerem so
se v dvojicah s paraplegiki
pomerili znani Slovenci.
Turnir je v sodelovanju z
Zvezo paraplegikov Slove-
nije že peto leto zapored pri-
redilo Zdravilišče Laško.
Teniške loparje so tudi le-
tos zavihteli stari znanci laš-
kega turnirja Ciril Ribičič, Ivo
Milovanovič, Marjan Kranjc,
Ivan Mirnik, Peter Vilfan, Ro-
man Matek, Aleksander Lu-
cu in Vili Ameršek. Nekda-
nji nogometaš je v Laško pri-
šel namesto generala Janeza
Slaparja in že v prvo mu je v
paru s Petrom Robnikom iz
zveze paraplegikov uspelo
premagati vse tekmece.
JI, Foto: GK
Imeli ga bomo!
Nov mestni stadion na-
mreč. 22. avgusta so celj-
ski župan Bojan Šrot ter
predsednik in kapetan CMC
Publikuma, Marjan Ven-
gust in Sebastjan Gobec,
položili temeljni kamen za
izgradnjo nogometnega sta-
diona. Plošče z napisom, če-
prav so jo zabetonirali, tam
kmalu ni bilo več, da je ne
bi sunili nepridipravi.
V Opekarniški jami je
igrišče z vrhunsko drenažo
že pripravljeno, čaka na iz-
gradnjo velike pokrite tribu-
ne s 4 tisoč sodišči. Zgrajena
naj bi bila vil mesecih, mor-
da kar za tekmo evropskega
pokala. Če bo v prihodnosti
stadion zaokrožen z vsemi šti-
rimi tribunami (za vsaj 12 ti-
soč gledalcev), bi bil zanimiv
tudi za reprezentančne tek-
me. Predsednika NZS Rudi-
ja Zavrla, »utrujenega« po
dobljeni bitki v Trstu, je na-
domestil dr. Marko Ilešič:
»Seveda smo zainteresirani,
kajti primernega stadiona tre-
nutno v Sloveniji ni. Celje je
v središču Slovenije, avtoce-
ste so praktično gotove...« A
denarja trenutno še ni niti za
razsvetljavo, 900 milijonov
tolarjev (600 od občine) je
namenjenih za tribuno. Vodji
kabineta župana Aleksi Gaj-
šek je uspel ustrezni lapsus:
»...besedo predajam Bojanu
Športu, hm, Šrotu!« Župan
se je spomnil prvega koraka:
idejo sta mu predstavila Mar-
jan Vengust in Darko Klarič,
ki je bil tokrat odsoten zara-
di bolezni. Lokalno gospo-
darstvo naj bi se »izprsilo« za
žaromete, v naslednjih fazah
gradnje na Hudinji pa bo v
ospredju Zoran Jankovič,
predsednik uprave Mercator,
ki bo gradil trgovino, morda
pa tudi športno dvorano (5
tisoč sedišč), ki jo potrebuje
kot predsednik rokometne
zveze za izvedbo EP 2004. »Ko
bodo mame pripeljale otro-
ke na trening, bodo poldru-
go uro počakale pri nas,« po-
vezuje Jankovič šport in po-
sel. Od mestnih svetnikov pri-
čakuje »žegen« že na nasled-
nji seji. Slednje, no, nekate-
re izmed njih, je že v sonč-
nem vremenu okrcal Marjan
Vengust, drugi mož podjetja
Ceste mostovi Celje, Id bo gra-
dilo tribuno: »Dež je danes pa-
dal tudi zato, da izpere [nah
ki se je dvigoval ob trdih ir,
neizprosnih korakih.« (".rad
benega dovoljenja vodja pro-
jekta izgradnje stadiona, univ.
dipl. inž. gradbeništva Alek-
sander Milanez še nima: »A
zbrali smo vsa potrebi: so
glasja, tako da je težje delo
za nami. S pripravljalnimi ddi
začnemo naslednji teden.« Ir
ga bomo imeli.
M
Foto: GREGOR KAVi
Travo so preizkusili Publikumovi malčki...
...dr. Marko Ilešič...
...in tudi plesno razpoloženi Zoran Jankovič.
Št. 35 - 29. avgust 2002