159. štev.
/eIja v Ljubljani in po pošti:
telo ielo	.	K	360--
UCl leta .	.	.	„	180 —
‘.etr: lela .	.	»	90-—
a tncsec .	»	3C‘—
Za inozemstvo:
ce!6 telo	K	480'—
pol :cU. . . „ 240-— tetri It la	„	120 —
ta mtsec	.	„	40 —
V Ljubljani, petek 8. julija 1921.	“■*	P|a{a”*' soto,i”L	IV. leto.
Za Ameriko:
celoletno . . 8 dolar, polletno .	4	dolar]«
četrtletno.	2	dolarja
Novi naročniki na, nusiija;c naročnino oo nakaznici
Op las se taraCvnatv no ifliBhiimetn nroMOrn m *icei 1 mm visok tei 55 mm širok prosto za e n km 2 K ta vefkra’ nopust.
Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 360. — Upravnišlvo je na Marijinem trgu ■................ štev.	8.	Teleion	štev.	44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1*60 K.
Vprašanjem glede tnseratov i. dr. se naj priloži na odgo vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se Irankirajo — "	Rokopisi	se	ne vračajo.
Politična stagnacija v Beogradu.
Beograd. 7. jul. Finančni minister dr Kumanudi je odpotoval danes v Dalmacijo, minister za agrarno reformo Uzunovič pa v Niš.
Beograd, 7. Jul. Ministrski pred sed ni11 Pašič le še vedno bolan. Večina ministrov |e ali na potu ali pa so pripravlja, dn zapusti Beograd. Skoro vsi narodni poslanci so na agitaciji In Je popolnoma naravno, da Je nastala popolna politična stagna-
cija. Politični barometer se beleži nobene izpremembe in Je pregone tudi v prihodnjih dneh ne bo beležil, ako Jih ne bodo Izzvale prilike zunaj skupščine. Pred 15. t. m. nikakor ni treba pričakovati mnogo vesti |z ministrstev o kaki važni akciji.
Beograd, 7. julija. (Izv.) Semkaj le dospel predsednik deželne vlade v Ljubljani, dr. Baltlč. Njegov prihod Je v zveil i. likvidacijo pokrajinskih vlad.
Bolgari kršijo mirovno pogodbo.
Skrivanje orožja. Čudne poštne znamke.
Beograd. 7. jul. Presbiro poroča bo mirovne pogodbe. V tej naredbl iz Londona':	Diplomatski dopisnik se nalaga vojaškim edinicam. da
lista »Daily Telegraph« piše o novi prikrijejo orožje in konje pred med-fcolgarski nevarnosti:	Francija in zavezniško komisijo. Bolgarski vla-
Anglija bosta podpirali korak grške di menda mahinacije vojaških klik in romunske vlade v Sofiji, katere- niso znane. Te klike so napravile še mu se bo pridružila tudi Italija, drug trik. Na zahtevo bolgarskih so-Sknpna akcija je potrebna, ker se sedov so se poštne znamke s Fer-je dognalo, da ima bolgarska dva- dinandpvo sliko vzele iz prometa, krat več vojakov, kakor bi jili sme- zato so se pa izdale nove znamke la imeti po mirovni pogodbi. Na- z zemljevidomBolgarske v mejah, ki šla se je bolgarska naredba. ki kaže obsegajo Srbijo do Morave. Mace-kalco je Bolgarija izigravala odred- donijo in Dobrodžo.
Briand o vzhodnem vprašanju.
Pariz. 7. jul. Listi opozarjajo na pri čemer je vsekakor možno, da nadvse ugoden vtis. ki ga je napra- ostane poprava mej pridržana oose-vil Briand s svojimi včerajšnjimi iz- buemu dogovoru. Briand ie omenil, javami v obeh senatnih odsekih, kar da je v naikraišem času pričakovati Je prišlo do izraza tudi v tem. da je osvoboditve vseh še zadrževanih pi edsednik Poincare izrazil ministr- francoskih ujetnikov. Kar se tiče v sitemu predsedniku iskreno zahvalo. Carigradu se nahajajočih francoskih Glede ^vzhodnega vprašanja se je čet, se te nikdar ne bodo uporabljale izrazil ministrski predsednik nadalje, za vojne operacije v grško - tur-da je trdno prepričan, da se podpiše škem sporu, mir s Turčijo v najkrajšem času,	------
Položaj V Gornji Šleziji.
Poljski vstaši oropali Kralevsko Huto.
Berlin, 7. jul. Kakor poroča častnika neoporečno ugotovilo, da »Deutsche Allgemeine Zeitung« iz smrti ni povzročila krogla iz samo-Opol. so poljski vstaši napadli Kro- kresa, temveč iz puške. Ta pa ne levsko Huto. Med silnim streljanjem more biti nemškega izvora, ker je so prodrli v sredo mesta, kjer so nemška samoobrana izročila vse oplenili trgovino in odvedli s seboj orožje in tedaj nemško prebivalstvo več oseb.	sploh nima strelnega orožja. (Tudi
Dunaj. 7. julija. »Neue Frele logika. Oo. ur.).
Presse« je ponatisnila vest. ki jo je Oppel, 7. julija. (Izv.) Radi zadnjih
doznal »Lokal-Anzeiger« iz Opol, po kateri je zdravniško raztelese-njc v Bvtomu ubitega francoskega
dogodkov v Bytumii Je medzaveznlška komisija Izgnala tamošnjeea prvega župana dr. Stcphana.
PRESTOLONASLEDNIK V PARIZU,
London. 7. jul. Presbiro poroča iz Pariza: Nj. Vis. regent Aleksander je včeraj zjutraj prispel v Pariz
v najslrožjem inkognitu.
PAŠ1ČEVA BOLEZEN.
Beograd, 7. jul. Ministrski predsednik g. Pašič se od včeraj počuti znatno bolje, vendar ne toliko, da bi smel zajmstiti sobo. V par dneh bo gospod Pašič menda popolnoma ava n ATENTATU	okreval in bo zopet prihajal v mini-
nulci FliNlKA KON	strstvo. Za sedaj prihajajo načelnim
PREbTOLONASIEDNIKA KON-	oddelkov k njemu.
lW,rn<] 7	‘	Preiskava	za-	1	kolonizacija	prostovoljcev.
radi atentata na'regenta ie končana. , Be<*rad’ 7-
.Itrtri c*	;.#i-n*il?	*ni<i	sodišču	“ agrarno relorrao Je dovršilo svoj na-
črt za kolonizacijo dobrovoljcev. Ministr-
■Jutri se fcodo izročil’ spisi sodišču Prve stopnje.
Beograd. 7. jul. Višji državni pravdnik dr. Aleksander je odpotoval na Dunaj zaradi preiskave atentata na regenta
Beograd. 7. 'jul. Policija v Skop-liu je izvršila preiskavo proti znanim komunistom, o katerih se misli, da so v zvezi z atentatom.
1ZPREMEMBA V POLITIKI ZEMLJO-RADNIKOV.
Beograd, 7. Juliia. (Izv.) v Beogradu So ostali predstavnici zemlJoradnlške stranke, ki nameravajo v najkrajšem času odr-žati strankin kongres. Na tem kongresu M so imela izvršiti sprememba strankinih pravil in revizija ničnega programa. Revizijo programa zalitevaio osobito desničarji v stranki, k| želo, da vodi stranka drugačno politiko kot dosedaj. Po dovršenem kongresu se bo uredilo tudi vpraSanJc novega odbora.
AMNESTIJA.
Beograd, 7. jul. V ministrstvu 'za pravosodje sc pripravlja seznam krivcev, ki se bode predložil za amnestijo
stvo namerava več slovenskih dobrovoljcev naseliti na Kosovem In Metoji ter ie nredllo tudi že prevoz v *a namen.
KRIZA ALBANSKE VLADE.
Beograd. 7. jul. Presbiro poroča iz Korče: Po padcu Brikanievega kabineta, ki je demisijoniral dne 1. julija, je bil mandat za sestavo nove vlade, ki naj bi bila koali-stična. poverjen Pandeliju Vangjeli, predsedniku albanske narodne skupščine.
PREG) EDOVANJE IZDANIH ODREDB.
Beograd, 7. jul. Posebna komisija pravosodnega ministrstva za Ptegiedovanje do danes izdanih uredb je prekinila svoje delo. ker se ie njena pristojnost prenesla na zakonodajni odsek.
■ODGODITEV NEMŠKEGA DRŽAVNI.O A, ZBORA.
Berlin, 7. Jul. Državni zbor se ie po dovršitvi več manjših zakonskih načrtov odgodil do 6. septembra.
DVAJSETI OBČNI ZBOR JUŽNE ŽELEZNICE.
Dunaj. 7. julija. (Izv.) Na XX. glavnem občnem zboru južne železnice, ki se je izvršil ob veliki udeležbi akcijonarjev. je bila na dnevnem redu volitev novega upravnega sveta, v katerem naj bi bile zastopane vse interesirane nove države. Od Jugoslavije sta bila v upravni svet izvoljena:	državni podtajnik
ing. Sava Jelič in dr. Božidar Telo-vič. Brez ozira na državljansko pripadnost je bil v upravni svet poklican med drugimi tudi g. Dragotin Hribar iz Ljubljane.
DR. BALTIC V BEOGRADU.
Beograd. 7. jul. V Beograd je dospel predsednik pokrajinske vlade za Slovenijo dr. Baltič. Njegov prihod je v zvezi z vprašanjem likvidacije pokrajinskih vlad in imenovanja kraljevih namestnikov. BEOGRAJSKI DELAVSKI DOM V ROKAH SOCIALISTOV.
Beograd, 7. Jul. Danes popoldne Se bo po odločbi sodišča prve stopnje izročil Delavski dom v Beogradu zastopniku socialističnega centruma Ratkovlču.
RESEN POLOŽAJ V CARIGRADU. Pariz, 7. julija. (Izv.) »Echo de Parls« javlja, da so zavezniške države poverile Angliji varstvo svojih Interesov v Carigradu In Mali Aziji. »Matln« poroča, da Je položaj v Carigradu vsaki dan resnejši. Splošni položaj pa se Je poostril z oboroževanjem Jugoslavije in Rumunlje.
Številne aretacije v Carigradu.
London. 7. julija. (Izv.) Državni tajnik za zunanje zadeve je izjavil v poslanski zbornici, da je angleška vlada podvzela v Carigradu več aretacij nevarnih oseb. Med 52 aretiranci je bilo 18 ruskih podanikov,
9 od teh je bilo zopet izpuščenih, ostali so bili Izgnani. Aretiranci so osumljeni, da so hoteli povzročiti revolucijo in umoriti angleškega poveljnika Harrisona.
ANGLEŠKO BRODOVJE NA POTI
V	CARIGRAD.
Washington, 7. jul. Celokupno angleško brodovje v Srednjem morju je na potu v Carigrad, ad Grško-turška vojna.
London. 7. jul. (Izv.) Glasom »Dailv Mail« so angleški oficijelni krogi odločno proti vsakemu poskusu Kemalistov prodreti v Carigrad. PRIDRUŽITEV POLJSKE K MALI ANTANTI.
Berlin, 7. lul. »Frelheit« javlja, da S* bo češkoslovaški minister za zunanjo posle dr. Beneš v kratkem sestal z poljskim ministrom za zunanje posle v Zakopanih, da se pripravi pridružitev Poljske k mali ententi.
TRGOVINSKA POGODBA MED POLJSKO IN ROMUNIJO.
Varšava, 7. Jun. Trgovinska pogodba med Poljsko in Romunijo Je bila podpisana dne 1. julija v Bukarešti.
SANKCIJE OSTANEJO.
Pariz, 7. iullja. (Izv.) Odbor komisije za zunanje zadeve Je izjavil Svoj sklep, da nikakor ne dopusti, da bi Se Sankcije napram Nemčiji dvignile.
NEMČIJA IŠČE POSOJILA V AMERIKI.
Newyork, 7. julija. (Izv.) V tukajšnjih finančnih krogih kroži vest, da Je Nemčija napravila korake za najetje večjega posojila v Ameriki. Nemčija želi nadalje, da naj bi se vsa zaplenjena nemška podjetja postavila pod poseben uemško-atne-riški kuratorij, katerega naj bi se izvolilo za nedoločeno dobo. Pričakuje se, da se bo Nemčiji dovolilo posojilo v približnem znesku 800 milijonov dolarjev,
LORD BALFOUR UMRL.
London. 7. jul. Bivši angleški minister za zunanje posle lord Bal-four je umrl.
ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER PREVZEL SVOJE POS1 E. Rim, 7. jul. Semkaj je dospel minister za zunanje pcilc Marchese Della Terrctia iz Dunaja.
Orijentsko vprašanfe.
Zavezniki so zapleteni v nevarno igra na bližnjem vzhodu.
Turški vezlrski repi se dvigajo v Mali Aziji, zasajeni na okopih proti Grkom, ki mečejo svoje armade v brezplodne ofenzive.
Mir, ki se |e sklenil v mesto Sevret, znamenitem francoskem središču za produkcijo porcelana, in k| Je raztrgal turško ccsarstvo, ta mir Je zdrobljen kakor ob kamen vržen porcelan.
Turki imajo danes razmeroma lahko Igro. Zavezniki sl namreč niso edini v vprašanju, kako naj se drže v grško -turškem konlliktu. Anglija ima v glavni svoji orljentalnl politiki eden tradlcljonalni cilj: ona skrbi za sigurnost poti z Evropu do Indije. To sigurnost poskuša doseči s nekim posebnim »dlvlde et Impera« — ločiti hoče namreč razne rodove In narode, naseljene ob Indijski cesti od Turkov, ki so za Britanijo nevaren nemški eksponent. Proti Turkom ustanavlja AngIHa državo vseh Arabcev pod britanskim protektoratom, v Palestini podpira zlonlstlčno kolonizacijo, v Mezopotamiji pripravlja bas-dadski prestol pri Francozih osovraženemu emirju Feysalu, In črta meje raznim angleškim prokonzulatom, ki naj bi varovali kot zunanji angleški eielom pot do Eulrata. Angleško zlato se toči med plemeni v Mali Aziji In agenti Londona huj-skajfo na upor proti Turkom, ki so kot ve-dlteifl panislamskcga pokreta najbolj n«. varni uresničenju angleških načrtov.
Francoska Javnost ie v svojem mnenju nasprotna protiturški angleški politiki
ln odklanja vsako pomoč Konstantinovim četam, k| sc bore za Smirno. Casooisjo deluje na to, da bi Francija po možnosti! potegnila vse svoje kontingente iz W»ie Azije , ter se omejila v Siriji samo na •»«. manHamo delovanje In «| tako pridobita zaupanje domačinov. Sole, Javne zgradbe, lazarete in bolnice, ne pa krvi francosue-ga vojaka, to Je parola Francije v maloazijski politiki.
V	tem nasprotju med Parizom In Lon« donom Je kaka skupna protiturška akcija seveda skrajno neverjetna.
In Kemal paša ta položaj prav izredno Izrablja. Zveza t bollševlško Rusijo, proglasitev osvobodilnega boja za vesoljno Mohamedanstvo, sovraštvo proti zio-nlstora, ki so se vrgli v novi svoji naselbini kot kobilice na eksploatacijo drugih' rodov, vsi ti razni faktorji dajejo ongorstfl vladi v roke veliko moč In problem Je čedalje bolj zapleten.
Uspehi Turkov seveda ne gredo »rez vpliva niti mimo Evrope. Bolgarsko gibanje Je s tem v tesni zvezi, a Rusija brez dvoma računa, da bo od maloazijskih obal zaplanitelo tudi v Evropo ln da bo ta*o dosežen moskovski načrt.
Grčija Je zagrabila v razbeljeno nsa-so^ njene ofenzive JI ne obetajo ničesar, a če se Kcinalistom posrečijo njihovi maloazijski načrti, bo zadeta Britanija na »voj! poti do Indije — In takrat seveda bl stopila vsa Evropa pred novo vprašanle, ki bl Jo pretreslo prav v temeljih.
Boii med Rusi in Japonci v Vzhodni
Sibiriji.
Kodanj, 7. jul. (Izv.) Glasom telegrama »Politikan« je prišla iz To-kna vest, da so bile pri Novo Niko-lajevsku v vzhodnji Sibiriji japonske čete napadene od boljševišklh. Prišlo je do resnih bojev. Boljševiki so zasedli mesto Ohotsk.
Moskva. 7. jul. (Izv.) General Brusilov je imenovan glavnim poveljnikom sovjetske vojske. Pri tel priliki je izdal armadno povelje, v katerem opozarja na resni položaj
na vzhodu in poživlja vojake, na} bodo pripravljeni braniti svojo domovino. Ruska armada bo v demobiliziranem stanju štela 500.000 mož elitnih čet.
Washington, 7. jul. Iz Koreje poročajo o resnili spopadih med Ko-reanci ln japonskimi vojaki, pri katerih so Imeli Koreanci 500 mrtvih in ranjenih. Na tisoče nezadovoljnih Koreancev se želi združiti s sibirskimi holjševikl.
BELA KUN UJET.
Dunaj. 7, julija. Listi priobčujejo vest Ukrajinskega tiskovnega urada. da so v vlaku, ki vozi iz Moskve v Harkov prijeli nekaj zapad-noevropskih' komunistov, med njimi tudi Belo Kuna.
BRATISLAVA SEDEŽ PODONAVSKE KOMISIJE.
Dunaj, 7. jul. *Neue Frele Presse« javlja jz Budimpešte: Novi predsednik donavske komisije Rosettl ie objavil, da je pariška konferenca določila Bratislavo za sedež donavske komisije.
AMER1KANSFKE ČETE OSTANEJO V PORENJU.
London, 7. julija. (Izv.) Lord Camberlain je izjavil v poslanski zbornici, da ni vlada dosedaj siireje-la še nobene potrjene vesti, da namerava Amerika odpoklicati svoje čete iz porenskega ozemlja.
IZVOZ ZLATA IZ NEMČIJE DOVOLJEN.
Pariz, 7. julija. (Izv.) Odbor za povračilo škofi je dovolil izvoz zlata iz Nemčije in sicer v zneskih pod 10.000 mark.
MEW YORK HOČE IMETI ALKOHOL.
Washington. 7. jul. Včeraj se je vršila v New Yorku velikanska manifestacija proti alkoholnemu zakonu. Tisoče demonstrantov .ie defili-ralo pred županom.
PRIJET PONAREJEVALEC BANKOVCEV.
Budimpešta, 7. jul. »Magyar Utszag«
javlja, da je policija aretirala z Dunaja dospelega agenta Reissa, pri katerem so aa-šli ponarejene madžarske bankovce po sto kron. Rclss trdi, da o izvoru bankovcev ne ve ničesar.
KOLIKO DENARJA SE SME VZETI V MADŽARSKO.
Budimpešta. 7. jul. Jutrišnji uradni list bo objavil vladno odredbo, po kateri se bo odredba glade uvoza bankovcev z madžarskim žigom izpremenila tako. da se bo smelo v potnem prometu namesto 10.000 K prinašati samo 5000 v bankovcih z madžarskim žigom brez posebnega dovoljenja finančnega ministra v deželo.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
|	7.	Julija.
Newyork 596, London 2212, Pariz 4730, Milan 2875, Praga 7.80, Budimpešta 2.20, Zagreb 3.95, Bukarešta 8.80, Varšava 032, Dunaj 0.92, avstrijske krone 0.81.
Dunaj:	Valute:	Dolarji	736—740,
marke »89—995, luntl 272S—2755. franc, franki 5870—9510, lire 3540—3560, dinarji (tisočaki) 1928—1948, dinarji (stotaki) 1918 —1938, poljske marke 42—44, švic. franki 12450—12500, sokoli 984—990, madžarsko krone 274.50—277.50.
Zagreb: Efekti: Banka za Primorje
700 750, Jugoslovenska banka 535—548,
Jadranska banka 1800—1835, Praštedlona 5100—5150, Ljubljanska kreditna banka 790—820, RiJečka pučka banka 425—430.
Beograd: Radi praznika borza zapita.
Zagreb: Devize: Dunaj 20.65—20.S# Berlin 203.50- 204, Budimpešta 56—56.50, Italija 740—741, London 556.50-0, New* york kabel 152.25—153, ček 149.25-150.50, Pariz 1217-1220, Praga 203—203.25, Svl-ca 2550 -2575. Valute:	Dolarji 148.*.5—
148.75, avstrijske krone 22.50-23.50, fe-škoslovaške krone 206-0 francoski fran-k| 1185—1200, marke 208—212, M! 226— 232, lire 732-0.
■'ra —«
Nadaljevanje preiskave proti atentatorjem.
Danes se je nadaljevalo zasliša-vanje oseb, ki so bile aretirane v zvezi z atentatom na regenta Aleksandra. Nekatere so povedale marsikaj novega. Zaslišan je bil bivši klobučar iz Novega Sada Hita Laza-rovič, ki ima sedaj s svojo ženo konfekcijsko trgovino v Beogradu. Pri zaslišavanju se je dognalo, da je bil Lazarevič v tesni zvezi z napadalcem Stejičern. Czaki ga obdolžuje, da je on njegov sokrivec pri shranjevanju bomb. ki jih je nabavljal Marinkovič z neznane strani in jih je potem osebno ali po drugih osebah prinašal Czakiju. Sploh je bil Novi Sad glavno skladišče bomb in drugega orožja. Lazarevič je bil tudi v tesnih zvezah s komunističnim poslancem Kovačevičem, ki je često k njemu zahajal in mnogokrat tudi pri njem prenočeval. Kovačevič je imel sestanke deloma v njegovi hiši, deloma pri tapetniku Gjorgju Stankoviču in. njegovi ženi Julki. Lazarevič je pri konfrontaciji s Stejičern. Czakijem in Kolačkom priznal, da je vedel za atentate, da pa ni vedel za čas in za osebe, katerim so atentati veljali. Dolžijo ga. da je vedel tudi za čas in mesto raznih atentatov. Zaslišana je bila tudi Julka Stanko-ivičeva. tapetnikova žena v Beogradu. ki je priznala, da ie Czaki večkrat prihajal k njenemu možu. V njegovi družbi so bili razni ljudje, ki jih pa ni poznala, in so v njeni hiši prenočevali.
Jugoslovenska oblastva so stopila v stik z dunajskim policijskim ravnateljstvom, da bi se iim dovolil upofijed v dosedanji potek preiskave o atentatu na regenta Aleksandra. Potom, policijskega ravnateljstva se je v zmishi mednarodne pravne pomoči uvedla, preiskava. V nasprotju z govoricami, ki so se pojavile v javnosti, da je jugoslovenska vlada napravila diplomatske korake v tem pogledu, je razvidno tudi iz predloženega gradiva, in ni povoda za kakršenkoli korak političnega značaja.
Zagovor Sforze.
V	pogovoru z dopisnikom »Tribune« je branil grof Sforza svoje stališče z ozirom na napade laških prenapetežev. Sforza je branil sebe odlično in po vrsti uničujoče zavrnil vse očitke njegovih nasprotnikov. V kratkem izvlečku je dejal: Ne vidim sicer potrebo polemike, ker Je laški narod z izjemo par skupin, složen. More se reči da so v Italiji često stvari trenotnega^ pomena presojajo kot bistvene. Ce bi n. or. določila vlada dva ugledna parlamentarca, ki sta znana kot dobra Italijana, ki pa nimata predsodkov glede dalmatinskega in italijanskega vprašanja, da objektivno presodi ta,. Če so Italijani v Jugoslaviji v resnici preganjani, in če bi se vse to v interesu stvari same vršilo čisto tiho in se zaslišali tudi Slovani, kak vihar bi sprožil. — Napadajo mene? Ne izplača se odgovarjati. V Rapallo smo šli. da služimo Italiji in moralno zadoščenje nam ie bilo. če smo kaj dosegli. V Rapallu smo izvrševali največji pritisk na iugo.slo-venske' delegate in spominjam na svoje besede, ki sem jih izrekel: »Vi ste politično še silno slabi: v vojni ste heroičen narod, toda silno bojazljivi v političnem boju. ko si nadevate izraz izdajalca, če žrtvujete par stotisoč Slovanov.« Imeti smo morali pred očmi najvišje interese Italije, ne pa, da se bojimo (tepi iliubljenosti.
Trumbiču so pljuvali v obraz. Vesnič in Stojanovič sta mrtva in njih prijatelji trde. da je rapallski dogovor pospešil njih sinpt.
Črna goja? Mnogo bi se moglo reči, sicer pa velja tudi za Crno goro. da je treba presoditi vse na licu mesta, ne pa poslušati samo beguncev. ki nikdar ne presojajo jasno. Pa naj bodo to francoski emigranti pred sto leti. ali ruski begunci od danes.
Kar se tiče luke Baroš. priznajo že danes mnogi, da smo podali tako rešitev, ki jamči dobrobit Reke. Sicer pa je gotovo, da se bodo nekoč Italijani še čudili, da so se mogli radi tega vprašanja toliko razburjati.
Sicer je pri nas navada, da vedno najdemo točko, v kateri zavisi kar cela usoda Italije. Enkrat je ta točka v Afriki, drugič ob Adriji. Po mojem mnenju pa leži ta točka edino ob Dardanelah, kar tam preko vodi cesta v Rusijo in Aziio, kamor moramo prodajati svoic izdelke. V za-
vezniškem svetu pa zasledujem to točko stalno. Uspeh" pa je odvisen od ugleda, ki ga ima Italija med svetom.
Še enkrat o Poljski.
Poljski državni zbor je odobril proti Rusiji naperjeno pogodbo med jPoljsko in Rumunijo. Istočasno prihajajo vesti o predstoječem zbliža-nju med Poljsko in Češkoslovaško, kar bi tvorilo uvod v vstop Poljske v krog male antante.
Dolžnost nas vseh je. da se veliko, veliko zanimamo za zunanjepolitična vprašanja. Kajti naša država leži na takem mestu, da bo njen zunanjepolitičen položaj vedno ustvarjal probleme, ki jih z lahkomiselno. kratkovidno politiko ne bo moči obvladati. Zato je dolžnost nas vseh. da motrimo zunanjepolitične dogodke čimbolj realistično, stvarno.
Mi smo se ponovno pečali z razmerjem Poljske do male antante in se nismo udajali nikakemu optimizmu v tem oziru. Prorokovali smo, da sta Rumunija in Poljska naravna zaveznika, zaradi ruskega vprašanja. na katerem sta zainteresirani v največji meri, odkar sta se polastili ruske zemlje. Mi Jugoslovani moramo obžalovati v največji meri, da so si Poljaki svoje vzhodne meje začrtali tako daleč proti vzhodu. Navsezadnje bi jim niti ne zamerili, da so bili napram boljševikom tako nepopustljivi, kajti lastna varnost je nad vse in ta razlog zadostuje, da so proti principijelno agresivnemu boljševizmu skušali ostati tudi teritorialno čim močnejši. Toda imeti bi morali garancije, da so Poljaki pripravljeni spremeniti svojo protl-rusko politiko, kadar prenehajo agresivni cilji v Moskvi, in se umakniti nazaj na etnografsko rusko-poljsko mejo. Ker pa seveda v to ne verujemo, se nam zdi. da bo proti-ruska smer ostala stalno v varšavski politiki, njej nikakor ne v korist.
Razmerje do Češkoslovaške bo bržkone odvisno od rešitve prusko-Nezkega vprašanja. Saj je znano, da je bilo Cehom za tešinsko Sle-zijo pred vsem zaradi karvinskega premoga. Ako bi Poljska izgubila tudi pruskošlezke premogovnike, bi ostala država takorckoč brez premoga. s čimer bi bile vzpričo pomanjkanja vodnih sil industrializaciji postavljene skoro nepremostljive ovire. Ako pa dobi prvovrstne tarnoviške premogovnike, bo Varšava lažje pozabila na Tešinsko.
Toda tudi ako vstopi Poljska v krog male antante, se dobro zaveda, da se na Češkoslovaško in Jugoslavijo v eventualnem sporu z Rusijo ne sme zanašati. To pa zmanjša zanjo v občutni meri vrednost take koalicije, posebno še, ker se čuti napram Nemčiji dosti dobro zavarovano z zvezo s Francijo.
Naposled ne pozabimo, da se zdi Poljska sama sebi zelo močna. Sai šteje nedvomno okrog 30 milijonov ljudi, od česar seveda ne odpade na Poljake same več nego dvajset milijonov. Za sedanje srednjeevropske razmere so to že dovolj vl&oke številke.
Vzpričo vsega tega gledamo tedaj dovolj skeptično na vesti o predstoječem zbližan ju med malo antanto in Poljsko. V eventualni zvezi ne smemo iskati posebne opore lastni varnosti!
Za samoupravo ljudstva in nedeljivo Slovenijo.
Govor poslanca Brandueria v k on stituantl 22. junija 1921.
(Dalje.)
Ako mi sedaj zopet delimo oblast v Sloveniji v mariborsko in ljubljansko, imamo zopet ta antagonizem med Štajerci in Kranjci. Tega m nečemol Vi. ki ste toliki protivniki avstrijskega mentaliteta, bi morali biti temu najbolj proti vni.
Gospod minister dr. Kukovec je bil prvi. ki je počel govoriti o tem, da ie treba Slovenijo razdeliti na dve oblasti. Prav čudili smo se gospodu ministru, ko je na celjskem shodit to neverjetno vest razglasil, in to tembolj, ker nismo dvomili o njegovem patriotizmu in njegovem narodnem delu od prej. ki ga vsi priznamo. Čudili smo se. da je bil on prvi, ki je počel propagirati misel, da je treba Slovenijo razdeliti.
Ta glas je našel odmev deloma iz historičnih motivov pri Štajercih, predvsem pa radi tega, ker je ljubljanska pokrajinska vlada, ki je ta-
krat bila v rokah demokratov, s
Štajerci jako slabo postopala. Gospodje. reči moram, da ie bii to eden glavnih vzrokov, da so Štajerci in tudi Prekmurci začeli delati proti Ljubljani, ker je ljubljanska vlada ž njimi slabo postopala. Omenim naj samo železnico Murska So-bota-Ljutomer-Ormož, ki je še danes nimajo, dasi jo nujno potrebujejo.
Lalilco bi navedel še veliko takih slučajev, iz katerih sledi, zakaj se je začelo socijalno in gospodarsko gibanje proti Ljubljani, ravnotako kakor smatramto gibanje, ki obstoji med Hrvati in Slovenci proti Beogradu, za socijalno - gospodarsko in ne za plemensko. To gibanje bazira v nezadovoljnosti ljudstva.
Zdi se mi. da je ljubljanska demokratska vlada namenoma tako postopala in da namenoma ni zadovoljila Štajercev, samo da bi tam razširila gibanje proti Ljubljani, torej razpoloženje za delitev Slovenije. Izrabljala je svojo moč v strankarske namene.
Mi smo za nedeljeno Slovenijo iz jakih nacionalnih razlogov. To je pokazal ves slovenski narod z malimi izjemami pri občinskih volitvah. Tam so bili centralisti pogaženi. vse stranke so se združile proti centralizmu. Gne hočejo, da ostane Slovenija enotna, ker so zato dani tehtni razlogi.
Slovenija je prvič majhna in razkosana. Mi imamo na Koroškem in Primorskem nad pol milijona Slovencev. Skoro polovica Slovencev je ostalo v tuji sužnosti. v italijanskem in nemškem robstvu. Slovenija ima veliko kulturno nalogo, da podpira tiste ljudi, da podpira svoje neodrešene brate, kar bo storila tem lažje, ako ostane enotna, ako ostane združena, kakor pa če imamo dve oblasti, kjer bi se zanašala ena oblast na drugo. (Poslanec dr. M. Ivanič: »Tako jel«)
Poleg tega. gospodje, moramo Slovenci posebno iz ozirov na ne-odrešeno ozemlje gojiti slovenski pismeni jezik. (Medklici: »Jugoslovanski jeziki«) Tudi jaz sem za jugoslovanski pismeni jezik, a ta mora priti polagoma. Za enkrat ie jugoslovanski jezik z ozirom na brate v Primorju, posebno pa na Koroškem nemogoč, ker bi jih mi sicer definitivno izgubili. Italija in Nemška Avstrija ne bosta nikdar dovolili, da se tam poučuje srbohrvaščini ker še celo slovenščini stavita velike ovire. Na Koroškem n. pr. se slovenščina v šolah nikjer ne poučuje. Kar znajo ljudje slovenščine, jo znajo še od poprej, v šoli se je ne morejo naučiti. Če Vi hočete sedaj kar naenkrat npeljati jugoslovanski pismeni jezik, medno so odrešeni Slovenci na Koroškem in Primorskem. potem bodo ti ljudje v narodnem oziru silno veliko trpeli in jih bomo mi na ta način izgubili.
Gospodje! Rekel sem. da sem tudi jaz za jugoslovanski pismeni jezik, sem tudi popolnoma prepričan, da bo do tega prišlo, ker do tega mora priti. Toda prehod se mora izvršiti polagoma. Mi ne smemo tega storiti kar naenkrat, ker bi primorskim. posebno koroškim Ssovencem s tem veliko škodovali. Ml. ki pridemo v parlament, se kakor vidite radi učimo cirilice, radi sledimo Va šim govorom in se z velikim vese liem učimo srbščine. Reči moram, da bo tako delala tudi naša mladina Ki bo imela še veliko lažie stališče, ker se bo učila srbščine že v šolah, kar nam ni bilo usojeno. To bo šlo polagoma, čez noč se pa to ne more in ne sme zgoditi, ker vsako nasilje rodi tudi odpor.
Gosp.od.ie! Sinja Adrija in Gosposvetsko polje, to je naše Kosovo Vi morate računati s tem. da sta nam Slovencem Adrija in Gosposvetsko polje ravno tako pri srcu, kakor je bilo Vam pri srcu Kosovo polje. Mi. ki smo najbližji kor.oškim in primorskim Slovencem, mi mora mo biti pionirji, in je predvsem naša dolžnost ,da vodimo boj za primorske in koroške Slovence v kulturnem oziru, da narod tamkaj ohranimo. Jaz se Vam ne čudim. Vi ne morete imeti tistega zanimanja za | te naše kraje, kakor ga imamo mi ker smo baš mi najbližji sosedje in najbolj prizadeti. Torej računajte s to našo boljo in nikar ne škodujte našim neosvobojenim bratom s tem da razdelite Slovenijo na dve oblasti in ukrenete še kak drug ukrep ki bo našemu narodu zelo škodoval Zaenkrat rabimo nerazdeljeno Slovenijo. O tem sem popolnoma prepričan. (Poslanec Milan Pribičevič: »A gde je ostalo Vaše jugosloven-stvo?«) O jugoslovanstvu molčite,
gospod Pribičevič, ker ste glasovali
za SHS! O jugoslovanstvu govoriti smo najbolj upravičeni mi. ki smo glasovali proti SHS.
(Dalje prih.)
Izseljevanje v Ameriko.
Zakon o izseljevanju v Zedinjene države stopa 3. julija 1921 v veljavo. Po odredbah tega zakona znaša letno število izselienikov iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 6405 oseb. To število obsega osebe, ki so bile rojene v današnjih mejah kraljevine SHS brez ozira na narodnost in državljanstvo. Zanimivo je, da se je leta 1920. izselilo preko 20.000 ljudi iz naše kraljevine
Italijanska zunanja politika se ne bo
spremenita Marchese della Torretta, Id se mud! te dni v Parizu, .le izjavil nekaterim Oj vinarjem o pril lici svojega imeno-Yania za ministra zunanjih postov, da se njegova politika ne bo dosti razlikovala od one njegovega prodnika. — Kakor poročajo iz Rima, bo prvi din, lej ga bo P >d-vze! novi Jcabinet v zunanji politiki, izvedba rapallske mirovne pogodbe.
v Zedinjene države. .Vrhovno nad-« zorstvo izseljevanja vršijo oblastva' Zedinjenih držav. Štetje se vrši v. pristaniščih, kjer se izseljenec izkr« ca. Viza konzularnih uradov v no-c benem primeru ne jamčijo za prihod v Zedinjene države. Osebe, ki se hočejo izseliti v Zedinjene države, se opozarjajo na to. da znaša sedal dovoljeno število izseljencev le eno četrtino števila onih oseb. ki so se prej smele priseliti iz naše kraljevi-« ne. Ako po uveljavljenju novega zakona dosne v pristanišča Zedinjenih' držav večje število oseb iz naše kraljevine, kakor je bilo dovoljeno, se ti izseljenci morajo vrnili nazaj, in sicer ob lastnih stroških. Vse no-i ve odredbe so le dopolnilo prejšnjih naredb in veljpjo za dobo dveh let.
Politične vesti.
Komunistična stavka na CešI[cio,
Listi Javljajo: Nemški komunisti na Severnem češkem so sklenili dne 12. Juli.-a začeti stavko, s katero ne nameravajo le zahtereta, naj se izpuste aretirani komunisti, ampak hočejo na ta način tudf Izražati simpatije za stavkajoče bančne uradnike.
Gospodarstvo.
NAŠ IZVOZ V PRVIH ŠTIRIH MESECIH T .L.
Dočim je znašal naš izvoz tekom celega lanskega leta okroglo 1300 milijonov dinarjev, znaša naš izvoz v prvi štirih mesecih t. 1. 786 milijonov dinarjev, oziroma za 76 milijonov dinarjev več nego v prvih 9 mesecih lanskega leta: povečal se je torej razmerno za okoli 120 od sto. Največjo vrednost izvoženega jlaga predstavljajo v omenjenih prvih štirih mesecih živana (166 milijonov), les (53 milijonov), suhe slive (52 milijonov), jajca (50 milijonov). pšenica (69 milijonov). To je velik napredek proti lanskemu izvozu ter obstoji nada, da se bo naš izvoz v naslednjih mesecih do konca t. 1. percentualno višal: ta nada temelji v tem. da so za časa teh štirih mesecev ovirale izvozne carine, ki so sedaj znižane, slabe prometne razmere, ki se polagoma boljšajo in prepoved izvoza živil in mesa v mesecu aprilu. Če se vse to vzame v poštev se more opravičeno pričakovati. da bo naš izvoz do konca leta dosegel vsoto 3 milijard dinarjev. O letošnjem izvozu v prvih štirih mesecih še nimamo podatkov. Vsekakor je pričakovati, da bo izdatno nižji, nego lani in to sicer Iz dveh razlogov.
Najprej je večji uvoz leta 1919. in 1920. bil potreben radi ogromnih potreb, ki so nastale posebno v Srbiji tokom vojne in po vojni in katerim ic danes večji del zadovoljeno, ne glede na to, da naša razvijajoča se industrija že marsikaj proizvaja, kar smo morali dosedai uvažati iz inozemstva. Nadalje so padle cene inozemskemu blagu za 30—50%. Lanski uvoz je znašal okoli 3500 milijonov dinarjev ter bi moral z ozirom na omenjena dva razloga pasti letos pod 3 milijarde dinarjev, kar bi pomevjalo, da bi morali doseči letos vsai ravnotežje v naši trgovinski bilanci, ako ne celo aktivno trgovinsko bilanco. Posledica temu bi moralo biti zboljšanje naše valute. ki bi se imelo pokazati že sedaj. Vendar pa prisostvujemo nenaravnemu dejstvu, da naša valuta v zadnjem času dosledno pada. Iz tega sledi, da so še drugi vzroki, ra-zun trgovske bilance, ki vpljivajo na stanje valute. Taka dva vzroka sta politično stanje v državi in stanje državnega gospodarstva. Naša politična konsolidacija še ni taka. .kakor bi bilo želeti in ni še gotovo, bo-li sprejetje ustave pod danimi okolnostmi prineslo državi oni mir, ki je potreben za trajno konsolidacijo iste. Naš državni proračun tudi še ne sloni na racionalnem davčnem sistemu, ki bi mogel zagotoviti ravnotežje med dohodki in izdatki. Dokler se ne doseže tega ravnotežja. ki je odvisno tudi od dobrega gospodarjenja z dohodki, bo država Še vedno morala jemati za svojo upravo potrebna sredstva, kakor to še vedno dela. iz virov Narodne banke. In tu tiči glavna krivda, da sl naša valuta ne more odpomoči. Razmerje realnega kritja našib bankovcev ter kritja na podlagi državne obveze za dolgove, najete pri Narodni banki, je takorekoč neprestano neugodnejše in naravna posledica temu ie slabšanje naše valute. Naj stane kar hoče, prva skrb
finančne uprave in narodne skupščine mora biti, da se doseže ravnotežje v državnem proračunu, da se preneha z natiskavanjem nepokritih bankovcev.
¥
+ Za u»ve železnice v Sloveniji, V.
proračunu ministrstva saobračaja so tudi sledeče postavke: za železniške delavnico v Ljubljani 5 milijonov dinarjev, za poslopje inšpektorata drž. železnic v Ljubljani 1 milijon dinarjev in za novo progo Ljutomer - Ormož - Murska Sobota 10 milijonov dinarjev.
d- Parobrodarska družba Dalmacija
objavlja, da odpJjuje parobrod Split vsak četrtek	ob	19. urj iz	Bakra v Split, Ma-
karsko	in	Metkovič,	parobrod Bosna	pa
vsak ponedeljek ob 19. url iz Bakra v Šibenik, Split, Bol, Jelšo, Hvar, Vis, Komi-žo, Belo Luko in Korčulo.
+ Razprodala stare železne pločevine. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje prodajo	45.310 kg stare	že-
lezne pločevine. Kupec mora blago naprej plačati in ga v 15 dneh odpeljati. Za potrebne vagone in nalaganje blaga se mora sam pobrigati. Ako želi, da mu železnica to preskrbi, mora za vsak q naprej plačati	40	vin. Pismene, kolekovane	po-
nudbe je poslati v zapečatenih ovitkih z napisom »Ponudba na kupovinu staro« tima, k broju 13045/21 najkasneje do 20. julija t 1. do 12. ure »Ekonomatu Subotič-ke Zeleničke Direkcije«. Vsak llcitant mora, položiti 10% kavcije, če ie naš državljan, ako Je lnozemec, pa 20%. Natančneiša pojasnila se dobe v pisarni Ekonomnog Odelenje Zeleničke Direkcije v Sobotlcl. Prepis dražbenega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. (St. 5392).
+ Pad cen platna. Cene platmi so zadnje dni padle za 50—«0 odstotkov, kar Js povzročilo med trgovci v Dalmaciji, čljih izguba znaša približno 15 milijonov kron. silno paniko.
+ Odpoved telelona v Belovaru. V Belovaru je odpovedalo telefon 33 predplačnikov. Na ta način se bo država z novimi pristojbinami malo opomogla.
+ Lstanovn! občni zbor »Jadransk* banke«. 29. m. m. se ie vršil pod predsedstvom g. Giro Kamenaroviča ustanovni olčni zbor »Jadranske banke« s sedežem v Beogradu. Od ministrstva odobrena pravila so bila soglasno sprejeta, nato pa ie b’l Izvoljen nov upravni svet
+ istočnl sejem v Lvovu. Poljski generalni konsulat poroča, da se bo vršil v Lvovu od 25. septembra do 5. oktobra t. 1. ist ični jeiem. Ta sejem bo otprl produkciji zapadn.ih krajev trg, ki potrebuje vsakovrstnega gotovega blaga, dočim ima dovelj sirovin. K udeležbi tega sejma so sc že sedaj priglasile večje poljske tvrdke kakor tudi vse večje firme Francije, Anglije, Amerike, Italije, Švedske, Nemčije in Av-strije. — Prijave prejema uprava »Targow VVschodnich« Lvov, Akademicka ul. 17.
+ Mednarodni s»nienj v Frankfurtu. Naša trgovska agencija v Berlinu naznanja trgovski In obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo vršil v Frankfurtu na Mal-ni v času od 21. do 27. avgusta t. 1. med-narodni semen) (vzorcev kmetijskih pridelkov.
+ Gosenice na Moravskem. Kako*
i javlja »Venkov«, je vsa letina sladkorne ! rcpe na Moravskem, nadalje ves krompir, i detelja, travniki In celo gozdovi ogroženi | po gosenicah. List govori naravnost o ka«
! tastrofi, proti kateri delujejo oblasti z vsa ! vnemo. Celo vojaki pomagajo pri tej akciji,
+ Orljentalnl trg v Bratislavi se b« vršil od 6.—15. julija t, L
ievne vesti.
— Kako pozna »Slov. Narod« občinski volilni red. Včerajšnji »Slov. Narod« se je zaletel v »Slovenca«. ker je leta trdil, da je bil g. Pesek izvoljen za župana tudi brez komunistov z večino glasov in pravi. 'da lit jih moral dobiti po volilnem redu 25, dobil pa jih je le 23, če odštejemo komuniste. Da. da, če bi 51o po Interpretaciji »Slov. Naroda«. Toda »Slov. Narod« naj se raje informira pri dež. vladi, kako se ta zakon mora interpretirati in zvedel ho. da za pravilno izvolitev pri tretji volitvi zadostuje relativna večina. Ker sicer bi polovica občinskih županov ne mogla biti potrjena.
— Nova stanovanjska uaredba ie razglašena v Uradnem listu St. 77 z dne 5. julija. V prihodnjem Uradnem listu Izide pravilnik, ki bo obsegal podrobna določila te naredbe. Pravilnik se izda tudi v posebni brošuri.
— Odlikovan ie z redom sv. Save 3. razreda dr. Štefan Sagadin, načelnik v ministrstvu. Odlikovani je baje določen za kraljevega namestnika v Mariboru.
— Omejeno IzSelievanJe v Ameriko. Ameriški konzulat v Zagrebu je začel zopet izdajati vizume za Izseljence, toda le za omejeno število. Od X. julija 1921 do 30. junija 1922 se sme priseliti v Ameriko Iz naše države le 6405 oseb. Prednost imajo starši, soproge, sestre in izpod 13 let stari otroci in zaročenke ameriških državljanov ali taki svojci in sorodniki oulli oseb, ki imajo potrebne pogoje za pridobitev ameriškega državljanstva ali ki so služile v vojski Zedinjenih držav. Sorodstvo je treba dokazati z uradnimi listinami.	»
— Pretep na Iš^em inostu. Plevnik. Keršič in Požaršek, prov. železniški delavce, druga strojna ključavničarja, se ?:e dolgo med seboj prepirajo. Sešill so sc slučajno na Iškem mostu — sovraštvo jc vskipelo in pričel se je pretep. Navzoča je bila tudi Plevnikova žena. Morilnega orodja niso rabili, padale !>a so pesti, palice in biči. Plevnik In njegova žena sta odnesla Ir. boja lahke poškodbe.
— Obsojen voznlh. Radi neprevidne ln prehitre vožnje ie bil danes obsojen na 50 K globe iti [»vračilo stroškov voznik Alojzij Ambrožič. Povozil je 15. maja Pred Prulami dveletnega dečka Alojzija Stem-bala, ki je, kakor smo svoječasno poročal!, dne 21. junija med igro padel v Ljubljani co pri bivšem Marijinem kopališču na Žabjeku In utonil.
— Huda ženska. Ivana Stražišarjev* delavčeva žena iz Ljubljane se ie že dolgo kregala in prepirala s svojo tovarišico Uršo Surkovo. Ko sta se pred par dnevi zopet sporeidl Je pograbila Stražišarjema sekiro in udarila z ušesom svojo nasprotnico po levi roki ter jo težko poškodo vala.
— Aviom«bHna zveza LeSce - Bled.
fioneralni komisarijat za tujski promet Sloveniji nam javlja, da se otvori 9. t. m. aviomobilna zveza med Lesce in Ble dom. Avtomobili bodo vozili k Jutranjim in večernim ljubljanskim vlakom. Voznina za osebo 20 K.
— Avtomobllna zveza Maribor - Slatina Radine! • Spodnja Lendava. General* ni komisarijat za tujski promet v Sloveniji objavlja, da se otvori 9. t. m. avtomobil-na zveza Maribor - Št. Lenard - Radgcm-Slatina Radinci - Murska Sobota - Beltinci . Spodnja Lendava. Odhod iz Spodnje Lendave ob 5. url, prihod v Maribor ob 9.30, odhod iz Maribora ob 14. url, prihod v Spodnjo Lendavo ob 18.50.
— Razširjenje Selške službe pri poštnem uradu Konjice. S 10. julijem t. 1. se razširi dostavljanje poštnih pošiljk po sel-skem pismonoši poštnega urada Konjice na te-le kraje: Tepanski vrh, Sp. Pristova, Nova vas, Polena, Preloge, Bezina, Strtnik, Pobrež, Dobriška vas, Brdo 'n Oabrovnik. — Dostavljalo se bo vsak dan razen nedelj.
•— Razpis službe tajnica Jugosloven-s^eKa Sokolskega Saveza In strojepiske. Starešinstvo Jugoslovanskega Sokolskega Saveza razpisu.-, službo tajnika JugosHo-venskega Sokolskega Saveza in službe strojepiske. Plača po dogovoru. Prošnjo z dokazili zmožnosti je vložitj do 22. t. m. pri starešinstvu Jugosiovenškega Sokolskega Saveza v Ljubljani, Narodni dom.
— Za Jugoslovansko Matico so darovali: Vesela družba o priliki sestanka kvarteta dr. Kozine 360 K; Neimenovan iz poravnave S ca S looo K; J. Krošelj 20 K. dr. Puc, odvetnik iz poravnave Ba-štn ca. Turk 250 K: dr. Lavrenčič, odvetnik iz neke kazenske poravnave 100 K; Avgust Juh 4 K; Voj. kom. Zelenika 20 K; M. Bizjak, fin. kontr., PrekmnTje 100 K; dr. Lavrenčič, odvetnik iz poravnave Vesel ca. Levstek 200 K; Vodstvo ljudske šole v Cemučah 100 K; Šolsko vodstvo sv. Kr« pri Rogaški Slatini 165 K; V. b mestne deške ljudske šole 286 K 67 v; I. mestna dekliška ljudska šola 806 K; V. mestna deška ljudska šola na Vrtači 280 kron; HI. a razred deške ljudske šole na Grabnu 115 K; I. Kalin, zbirsko II. meščanske šole tn 300 K; III. in IV letnik dr-?, ženskega učiteljišča zbirko z Izleta na Sto!« 142 K. Iskrena hvala! Posnemate'
— Posnemajte! O priliki proslave imendana Gospoda ministra polioprivrede, Ivana Puclja v Braslovčah pri Zemunu, prirejene od kluba narodnih poslancev Samostojne kmečke stranke dne 26. junija 1921, sta zbrali gospodični Joža Leskovec in Berta Likovič 1161.50 din. za neodrc-šene brate. Znesek je izročen Jugoslo-veti-sk! Matici, odboru za Srbijo v Beograuu, ki se za ta dar tem potom najiskrenete zahvaljuje. Omenjeni Odbor J. M. je ?.&-čel delovati. Shaja se vsaik četrtek ob 18.
II. n. beograjske gimnazije v Poenlka-rejevi ulic!. (Blagajnik Dušan Pudja, Jadranska Banka.) — Bcogradske Slovenke in Slovenci, udeležujte se teh sestankov in pomagajte delati. Odbor J. M. v Beogradu.
— Pošten najditelj kolesa, ki se je zgubilo v nedeljo, 7. t. m. v Stepanji vasi, se prosi, da istega vrne proti dobri nagradi. L L., Rimska cesta 17.-I.
= Vsi na shod! Dane3 zvečer ob 8. uri sc vrši v veliki dvorani Mestnega doma javen shod narodno-so-cialistične stranke. Kdor se resnično zanima za koristi ljubljanske občine, se bo shoda gotovo udeležil. Za tovariše udeležba obvezna. — Načelstvo NSS.
Izčistite jarke! Mestni magistri! je vendar zače! trebiti jarek ob Južni železnici proti Rožni dolini, toda Jarki ob Rožni dolini, ki pripadajo tudi k mestnemu svetu ostanejo zaraščeni v vsej nesnagi. Ravno ti jarki pa so vzrok neprestanim poplavam ob vsakem deževju. Ptosiino mestni magistrat, naj se usmili tudi teli jarkov, saj poplave zadenejo v pivi vrsti novo kolonijo, ki spada še pod mesto.
— Obrtni^! iz LiubUane in dežele, k!
bi se radi udeležili v soboto 9. in nedeljo 10. julija obrtnega shoda v Slov. Bistrici, naj se radi polovične vožnje zg! as e v pisarni »Deželne zveze obrtnih zadrug v Ljubljani«, palača trgovske in obrtniške zbonr.ee.
— Spodnja ŠS^a po noči Kaljenje nočnega miru po ponočnjakih tukaj presega že vse meje; k teinu se pridružuje še neprestano lajanje in tulcnije psov. To vse se vrši noč za nočjo, tako da se Mud-je po dnevnem naporu absolutno ne morejo spočiti. Tudj mi plačujemo davke, ne samo Ljubljančani - meščani, zato zahtevamo, da se tudi pri nas odločno napravi red in odpravijo te turške razmere, ker tako kakor Je tulca j, ni v ttobonl gorski vasi. Torej oko postave tudi k nam!
— Zaroka. Zaročila sta se gdč. Nadja Kosova in g. Vladimir Miselj — s. q. a.
— Vesel! poaočnjakl za pokopališčem. Dne 3. t. m. Je popivala vesela družna Fr. Žagar, Jakob Gajser, dva neznanca, m tri veseljakinje po raznih ljubljanskih gostilnah. Policijsko uro so dočakali v s o-stilni pri Kačiču. Tam so si kupili 4 litre v!na !n odšli na travnik za pokopališčem, kjet se Je nadaljevala prosta zabava. Priti Jutru je odšel Žagar domov napajat konja. Na dvorišču pa ga je napadel eden tovarišev In ga udaril po glavi tako, da so Je takoj sesedel. Storilca ie niso Izsledili. — Žagar bo ozdravel.
— VagonarH, pozori V Rožni dolini pri Ljubljani stoji gostilna »Rožna dolina«, ki je vedno prazna in nima nikoli gostov. Prostori pa so zelo lepi in bi se dalo naredit: iz gostilne dvoje lepih stanovanj. Merodajne oblasti! Usmilite se »vagonar-jev«, ki že tretje leto po vojni — das!-ravne ljudje — prebivajo v železniških vozovih.
™ Na naslov mestnega stavbenega urada. 2e mesece morajo potniki, ki se pripeljejo z dolenjskega kolodvora pred magistrat bele Ljubljane Izstopali tam iz tramvaja naravnost v lužo In to ob vsakem vremenu; Istotako se že leta in leta sami ob največji suši posuši luža na vogalu Brega in šentjakobskega mosta. Na oba nedostatka, ki se spravita iz sveta s par pestmi gramoza, se nujno opozarja malt mami cestni odbor.
— Državni službi se ie odpovedal davčni oflcljal okraj, ravnateljstva v Ljubljani Viktor Jeruc.
— Matura na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Pri letošnji prvi maturi, ki se Je vršili v dneh 1. in 2. julija na višji strojni Sol: tega zavoda so dobili naslednji ab-snivcnSje 4. letnika zrelostna izpričevala (razbito tiskani z odliko):	Arko Anton, Brumat Julijan, Cuderman Janko, Čer-mak Ferdo, Ličen Dimitrij, Mozetič Milan, Nedelko Maks, Pečar Mirko, Pibernik Franc, Poljšak Anton, Premru Statiko, Pretnar Jakob, Puppis Iva«, Reasner Anton, Slanovic Teodor, Šauli Franc, šenlf Ivan, Šušteršič Ivan, Turk Lud> vik, Vrbič Ivan.
— Klub »Soča« priredi v nedeljo, dne 10 t. m. na Gllncali pri Slamiču »primorsko šagro« s plesom, godbo, petjem, kolom sreče, panoramo Itd. Preskrbljeno za posebnosti primorske kuhinje. Vabljeni so vsi člani ta prijatelji društva. Vstopnina na veselični prostor za člane 2 dinarja, za nečlane 3 dinarje. Začetek točno ob 4. uri popoldne.
— Feisko društvo »Ljubljanski Zvone Skupna pevska vala danes ob pol 20. urt,
V nedeljo 10. t. m. izlet v Borovnico, kjer sodelujemo s celokupnim zborom na veselici Borovniškega »Sokola«. Odhod v nedeljo Ob 14.25 uri iz južnega kolodvora, ter se vrnemo z večernim vlakom ob 21. uri iz Borovnice, eventuelno ob 23. url. Vabimo vse prijatelje petja in sokolstva. Odbor.
— Izgubila se je 4. junija med 6. in pol 7. uro popoldne visoka beia damska 2iace - rokavica. Pošten najditelj se pro Sl, da jo odda v upravništvu.
— Indijski čarovnik. Nyaya - Sahib se mudi še v Ljubljani. V soboto 8. julila bo p^setil tudi družabni večer krajevne arg. NSS za kolizejskl okraj, v gostr.ul »pri Fcrtimi« na Vodovodski cesti, ki sc prične ob 8. uri zvečer. Baje hoče vpri-z»r’U posebno važna čarodejstva za onv-njfni del mesta.
Maribor.
Ciril Metodova podružnica v Mariboru je priredila dne 2. in 3. t. m. cvetlični dan in v nedeljo popoldan v Nar. domu družabni sestanek. Gmotni uspeh ki je v prvi vrsti zasluga se. Pirnatove, ie vkljub slabem obisku kolikortoliko zadovoljiv. Nabralo se je 8100 K čistega dobička, ki je bil oddan centrali.
Nepotrebno nadlegovanje. Dasiravno se potniki, Id potujejo Iz Maribora pTeio nemško avstrijskega ozemlja v Ljutomer, že v Št. liju zapro v vagonu In Jim nikakor ni mogoče izstopiti pred Gornjo Radgono, vendar zahtevajo naše oblasti se posebne potne izkaznice za to potovanje, kar je pač nepotrebno nadlegovanje poiu-jočega občinstva in bi se brez škode lahko odpravilo.
Iz železniških krogov. Tukajšnjo nia-terijano skladišče južne železnice namerava sprejeti v službo zagrizenega nem-čurja K. N., bivšega učitelja. Omejitev! nc zna slovenski. Sedaj pa je kar naenkrat napravil skušnjo iz slovenščine pri načelniku skladišča. Odločno protestiramo prati spre.eijii tega človeka v ždezniškc' službo ter apeliramo na narodno zavednost načelnika. — V skladišču Je še več sumljivih elementov, novo sprejetih ln stacrdi. Mislimo, da imamo dovoJj zavednih naših ljudi ln nam ni treba uslužbova-ti nezanesljivih ljudi. Naj stori tudi obratno ravnateljstvo v Ljubljani tozadevno potrebne korake.
Porotno zasedanje Jc končano. Trata-lo jc ce'c tri tedne. Kot zadnja sta bila na vrsti drzna tatova 181etnl Feliks Senekovič in Anton Maček. Prvi je dobil 18 mesecev, drugi pa 7 let Ječe. Maček Je med vojsko v St. lliu na zverinski način umoril neko žensko ter ga Je vojaško sodišče obsodim na 20 let ječe, toda po prevratu so ga izpustu: Le kaznilnice v Mollersdorfu. Od takrat se je preživljal s samimi tatvl nami.
Črno denarnico z 1060 K vsebine jo zgubil Miroslav Knuplež Iz Radvanja.
Včeraj Je umrla v Mariboru ga. Kata rina Rakovec, soproga vpokojenega vti-jega železniškega reividenta Alojzija Rakovca Pogreb bo 8. t. m. popoldan.
Prijava vozil Z ozirom na dovoHeiui, ki ga je izdala deželna vlada marlbomi mestni občin! glede pobiranja občinske davščine na vozila, je dolžan vsak lastnik voza, prlJavlU Ista mestnemu magistratu do 15. t. m
Celfe.
Celjsko dijaštvo za slovensko bogo-služle. Velika večina tukajšnjega srednje šoiskega dijaštva Je podpisala ln odposlala na pristojno mesto Izjavo, v kateri zahteva da se morajo vse dosedanje verske vale, namenjene srednješolskemu dijaštvu, vršiti s slovenskim obrednim jezikom.
A' ton'cbllno vožnjo med Celjem in Deherno je deželna vlada avtomobili« družbi Kovačič in drug v Vojniku prepovedala.
Na dekliški meščanski šoli v Celju Je
bilo ob zpključku leta 85 učenk, od teh osem od sto nesposobnih za višdi razred. Poleg teh osnovnih razredov je Imel zavod še eno slovensko sporednico in nemška v dn,gem in tretjem razredu. V prihodnjem šolskem letu ostane nemška vsporedrica samo še v tretjem razredu, na Kar postane ta šola popolnoma slovenski zaveti — V okoliški deški osnovni šol! ie bilo 423 učencev, od teli 45 Iz dr d g Ih občin, dočim je Mo iz okolice v mestnih šoipi nad 150 učencev, V višjih raz-redili le 80% nesposobnih.
V	celjsko Javno bolnico so pripeljali 18!etnega Jurija Koresa od Sv. Roka <-b Sotli. Kradel je v noči pr! nekem posestniku v R< gatcu živino, pri čemur ga le gosnodar zasačil in mu zadal s sekiro pre-cej težka poškodbo.
Celjska policija Je aretirala l&letnesa vajenca Karla Lebič v Kirbischevi tovarni, ker je osumljen, da je ukradel 20 novih vreč, katere je nesel v nahrbtniku. Lebič se izgovarja, da mu Je dal vreče njegov oI'm Avg. Mesarič, vratar v mestnem mlinu, la je res priznal, da je v mlinu vzel vitče, na kar je bil tudi on aretiran.
1’mr! Je v Gregorčičevi ulici vpokoje-nl uradnik Franc Poppel v starosti 82 lel. B!;l je rojer Dunajčan.
Tatico Marijo Zelič, ki je tudi v Celju in okolici izvršila mnogo tavin, so aretirali v Zagrebu, kjer se nadiaja v preiskovalnem zaporu.
Narodno-socmlistična stranka
sklicuje
faven shod
za danes ob 8. zvečer v veliko dvorano Mestnega
doma.
Dnevni red: 1. Delovanje konstituante. (Poročata posl. tov. Deržič in Brandner.)
2. Vprašanje potrditve ljubljanskega župana. (Poroča obč svetovalec tov. Ta v čar J
Ljubljančani, tovariši! Vsi na shod!
KONGRES »UDRUŽEN.IA GLED. IGRALCEV.«
Včeraj tretji dan kongresa, se je zborovanje pričelo že ob 8. uri in je trajalo neprestano do pol 2. ure popoldan. Na razpravi so bile veleva-žne točke izpremembe pravil, poročilo finančnega odseka, poročilo umetniškega odelenja ter poročilo anketne komisije. K vsem točkam je bila debata obširna, živahna in stvarna. Saj pa so tudi obravnavana vprašanja velike važnosti za organizacijo, ki stremi za napredkom in razvojem. Vsi zborovalci so z velikim zauimanjem sledili izvajanjem posameznih govprnikov, istotako so se debate udeleževali člani vseh gledališč, tako da je zborovanje v vsakem oziru res dobro uspelo.
H koncu so se vršile volitve v centralni odbor, ki so Izpadle sledeče :
Predsednik	Brana	Cvetkovič,
podpredsedniki	Joca	Cvijanovič
(Zngreb>, Stjepau Bojmičič (Beograd). Lojze Drenovec (Ljubljana), blagajnik Aleksander Tuckovič. tajnik Vlasta Stefanovič in razttn tega še 8 odbornikov.
O.	Cvijanovič, ki je vodil zborovanje. s.e je z vznešenimi besedami zahvalil vsem društvom, ki so pripomogla, da je zborovanje tako leno uspelo, kakor tudi mestu Ljubljana in drugemu občinstvu ter je zagotovil, da odnese iz Ljubljane najlepše utise. Na koncu zborovanja sc jc zapelo še »Lepo našo domovino«. nakar ie bilo to lepo zborovanje zaključeno.
Šport In turi stika,
Ljubljana—Maribor. velika cestna kolesarska dirka, ki se vrši v nedeljo 10. t. m. obeta biti zelo zanimiva. Prijavljeni so številni hr-vatski. mariborski, celjski in ljubljanski dirkači, tako da bo ta F>rva dirka, na kateri bodo zastopani poleg Ljubljane tudi ostali dirkači Slovenije. Prijave sprejema do petka 8. t. m. zvečer g. Fr. Ogrin. Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Razpisanih ie v lahki skupini 6 nagrad, v težki 3, v skupini seniorjev 1 vriiu tega še časovne kolajne in specialno darilo. V Mariboru bo na cilju promenadni koncert. Dirkače je pričakovati na Vransko okrog 8. ure. v Celju okrog pol 9., v Konjicah okrog pol 10. lire, v Mariboru po pol 11. uri. Vsi mariborski dirkači in mart-boski športniki se vabijo na sestanek. ki se vrši v mariborskem Narodnem domu po dirki v svrho ustanovitve kolesarskega društva, oziroma oživitve obstoječega. Sestanek dirkačev mariborske dirke je v soboto zvečer ob 7. uri v restavraciji Novi svet.
Ženska rokometna tekma se vrši v nedejjo 10. t. m. na prostoru Ilirije med 3. in 4. točko lahkoatle-tičnega programa.
Poslano.*)
Na dopis z dne 3. julija iz Postojne izjavljam, da je nesramna laž, da sem daroval za anoksijsko slavje Lir 1000.—, nasprotno pa veliko manjši znesek za darila revnim otrokom postojnskim. Kar se pa tiče darov za Istro, povdarjam, da sem kot neimenovan v Trstu izroča več zneskov, za druge narodne namene zneskov pa splob ne omenjam, rečem pa, da sem gotovo žrtvoval po svojih gmotnih razmerah v primeru veliko več, kot oni nesramni obre-kovalnj dopisnik, ki menda največ daruje s hujskanjem in razdorom med že itak razburjenim ljudstvom. Prosim neznačajnega In nesramnega obrekovalca, ki gotovo večkrat z menoj v družbi sedi, da se podpiše sicer ostane to, kar izjavljam. — Anton Bernik, trgovec v Postojni.
* Za ta dopis odgovarja uredništvo le
v	okvirju zakona.
Pošljite naročnino!
Mali oglasi.
ProsSa se s
MESARIJO dol obiskano, z vsem inventarjem in mesarskim orodjem na najbolj prometnem kraju v mestu. Ponudbe pod »Mesnica« ut upravo »Jugoslavije«.	t2l\
VINO
3200 1 dobrega, belega, namiznega, lite« po 10 K. Vpraša se pri Gčittlieh, Maribor, Koroška c. 128.	1221
MALO POSESTVO na Pobrežju pri Mariboru. Naslov v upra*
vi	»Jugoslavije« v Mariboru.	1214
POZOR MIZARJI IN STAVBENIKI!
Prodam štiri vagone lepega, suhega, rezanega lesa iz rudečega bora, tri vagoi ne desk, debelina 2 edi, en vagon deslf ■po 1 colo debele. Prodam najraje skupno. Naslov v upravništvu »Jugoslavije«. 1215
POZORI
Hiša v trgu z lokalom, 2 sobi, kuh!nl«,
Z kleti, hlev, lop vrt z sadnim drevjem in nasajeno trto, 3 deli gozda, sc takoj pro. da. Poizve se v Radečah pri Zidanem mostu št. 45.	1215
OSEBNI FORD - AVTO 16124 HP,
zmožen za vožnjo, z novimi obroči. Ptuj, Aškerčeva ulica 20.
BENCIN
lahek po K 23.—, težek po K 21..50 za kg, Iranko skladišče, oddaja v vsaki mno2 ni autoreferat, Ljubljana, Dunajska cesta 50.
*t9S!
KLAVIR
skoro popolnoma nov. Naslov v upravi
120«
CIOARET PAPIR
OUeschau, vodeni tisk, z vojakom Ja pHa čem sto stotink ln sto šestdesetink, Golub( Abadie, Altesse, Vse vrste stročnice. Da< lje: Vence In Šopke za neveste In birman-* ce. Petje za rože, umetne cvetlic, žico z« rože, svilen in krep papir vse barve. Pismeni papir v mapah, kasetah ta sto stotink, Pergament papir za konzerviranje sadja. Razglednice, karte za prerokovanje. V« šolske potrebščine Itd. Razpošilja na de« belo Uran« - Papirnica, Mestni trg 11, Ljubljana.	1210
Službe:
PRODAJALKA
spretna, zmožna tudi pisarniških poslov, se sprejme proti dobri plači takoj. Znani« zlatarske in urarske stroke ni predpogoj« Ponudbe osebno pri F. Čuden, Prešernova ulica 1.	121J
SPREJMEM TAKOJ mladega mizarskega pomočnika, kateri bi imej veselje, da se priuči polaganja par« ket In enega vajenca za mizarsko obrt, Ciril Primožič, mizarstvo in parketOj Ljubljana, Trnovski pristan 4
VEČ KLEPARSKIH POMOČNIKOV siprejme kleparski mojster Jakob Fllgi, Prešernova ul. 5, Ljubljana.	12lt
SKLADIŠČNIK
z dobrimi izpričevali išče primerne službe. Naslov se Izve v upravi.	12J#
ABSOLVENT REALKE
išče za čas počitnic primerne službe, («, inštrukclje. Cenjene ponudbe pod »Absol«
vent« poštno le?eče, Ljubljana.	\T£t
SPREJMEJO SE
3 čevljarski pomočniki, ki so dobro iz vez-bani, k boljšemu delu. Janko Dolenc, Ulica na Orad 3.	1208
ISazB©;
SOLIDEN GOSPOD
išče moblirano sobo za takoj za eden ati dva meseca. Cena postranska stvar. t,en& ponudbe na upravo lista pod št »2484«,
1223
INSTRUKCIJE
išče absolvent VI. realke. Cenjene ponudbe pod »Inštruktor«. Poštno ležeče Ljubljana.	122*
PROTI DOBRI NAJEMNINI se išče mebllrana soba z električno raz. svetljavo za takoj ali 20. julij 1921. Cen}, ponudbe prosim pod št. 1207 na uprav« Usta.	*20l
JIRASEK: FILOZOFSKA HISTORIJA.
K 30.—. Sjajnl historlčkl 1 IJubavnl romifl. Upravo Izašao. Naručite sl odniah kod Ce* škojugoalovenske naklade J. Herejk, Za* greb.
RUSKA KNJIŽEVNOST.
Tražlte ejenike ruskih originalnih knjica od Ceškolusoslovenske naklade J. Here-k, Zasreb,
1031
M
MIHAEL ZfcVACO:
»Nostradamus1
(Dalje.)
Marija je vztrepetala od groze. Čutila je. kako jo grabi usoda z neizprosnimi kremplji za tilnik; spoznala jc. da se brezuspešno b/ani padca v biezdno. ki je zijalo pred njo. Poroka je pomenila pravilen podpis in priznanje pravega imena, ali na laž pred samim Bogom; ta stražila poroka ji jc vsiljevala izbiro med poginom in svetoskrunstvom...
Oboje je pomenilo smrt: čutila je. da brez Renauda ne more živeti, in dobro je vedela, da so najmilejša kazen za svetoskrunce — vešnla.
DRUGO POGLAVJE.
Poroka.
1.
Kralj Franc I.
V	eni izmed samotnejših soban kraljevskega dvorca Louvra so bile obrane štiri osebe: kraljevska princa Franc in Henri ter Ronclierolles in Saint-Andrč, ki sta bila pravkar dpspela. Brata, priklenjena drug k drugemu po sovraštvu, kakor veže dobre brate ljubezen, sta bila neraz-tlružljiva. Noben ječar ni pazil ver-»eje na svojega jetnika, nego Franc na Hcnrijevo i^očetje; noben inkvizitor ni iskal pri svoji žrtvi potrpež-Jjiveje odseva skritih misli, nego Henri na čelu prestolonaslednika Franca. Brata sta oboževala v blazni strasti obadva isto žensko. Skupaj sta jo videla prvikrat pod topoli ob Sekvani, in v srcih obeh je istočasno izbruhnil ogenj poželjenja. Ko i.ta se pojavila nestrpno pričakovana Ronclierolles in Saint-Andrč, je prešinil oba kraljeviča isti drhtljaj tesnobne radovednosti.
»Visokočanstvi,« je dejal grof de Saint-Andrč. z zdaj veva. kdo je njen llubiniec!«
»Visokočanstvi,« je dodal Ronclierolles. »zvedela sva tudi. kdo je deklica, ki jo milostno odlikujete —.«
»Kdo je?« sta ga prekinila princa.
»Hči gospoda Croixmartskega!«
»Hči vrhovnega sodnika, ki so ha včeraj ubili tja Grčvskem trgu!« ie dodal Saint-Andrč.
Brata sta ošinila drug drugega s prežečim pogledom.
Nobeden izmed njiju ni pomislil, da bi morala spričo žalostne očetove smrti spoštovati hčerino zapuščenost in opustili svoje lmdobnc naklepe.
»Zdaj jc sama!« je vzdihnil Franc.
»In brez varuha,« je dodal Henri ter se nasmehnil.
»In kdo je njen ljubimec?« sta sc zarežala oba.
»Iiue mu je Renaud,« je dejal Ronclierolles. »Visočanstvi. to je nevaren človek.«
Franc je skomignil z rameni. Henri se je nasmehnil.
»Snoči.« je rekel Saint-Andrč. »sva zasačila tega človeka pri čudnem početju .. Varujta se ga. visočanstvi; navadnega človeka ie lehko ubiti ali zastrupiti: a kdo ve. kakšne nepremagljive sile ščitijo odposlance pekla.«
Pri teh besedah sta se princa zdrznila.
»Kaj pa sta videla?« sta vprašala obadva hkrati.
»Nekaj takšnega, da se je splašila celo straža, ki sva jo imela s seboj,« je dejal Ronclierolles.
»Pa tudi takšnega,« je naglo pripomnil Saint-Andrč. »da se bo viso-čanstvoma kaj lehko iznebiti tekmeca, ako je sploh človeške narave«
»Kako mislite?« s!a hlastno po-pa.ila princa.
»Takole, visočanstvi: častnik in strcIcL ki so bili z nama. lehko potrdijo. Ko smo šli po Grčvskem trgu. zagledamo tega Renauda. klečečega v pepelu urinade na katen so bili popoldne sežgali čarodejko. Crna pošast je stala pri njem. In kaj je delal, visočanstvi? Pobiral je ča-rodejkine kosti!...«
Kraljeviča sta se zdrznila. Ron-cherolles je zaključil Saint-Andrč-ievo povest. zakai domenjeno je bilo. da si razdelita dobiček.
»Te kosti visočanstvi. so bile gotovo namenjene v kako peklensko svrho. Naj bo Renaud vra$r ali člo-vek^.zl.ičinec je; treba ga je samo . Se prijeti in sežgati kakor čarovnico.
»Res jc tako!« je kriknil Ilemi. »Takoj pojdem h kralju, da mu eva-dim zločinca in ga dam aretirati.«
»Ne tako ncglo!« je siknil Franc, »To .ie moj posel. Jaz sem starejši!«
Brata sta trepetala od gneva in renčala srdite besede; gledala sta se kakor dva tigra, gobec proti gobcu, vsak z eno šapo na žrtvi, ki sta se prepirala zanjo. Tedaj pa se je dvignila zavesa pri vhodu, in grof d’Albon de Saint-Andrč je zaklical :
»Njegovo kraljevske veličanstvo! ...«
Da dobi čitatelj pravo mnenje o bojevitem in galantnem kralju Francu 1.. stopimo v velikolepo dvorano. kjer sta se par minut poprej ustavila kralj Franc in kronski vojskovodja Anne de Monmorenci, ki mu je bila danes dodeljena milost, obedovati za kraljevo mizo. Franc 1. se je bil vrnil v Pariz šele pred nekaj dnevi, po premirju, ki ga je sklenil s Karlom V.;^n Pariz mu je priredil sijajen sprejem. Kralja je bila sama radost. f'
Franc 1.!... Karel V.!,.. Dve imeni, ki plamenita na obzorju stoletij kakor mrtvaško lesketanje bojnih mečev. Dolga, krvava leta sta se spopadala drug z drugim, zdaj zmagovalca, zdai premagana, toda nikoli ne naveličana strahot.
Franc I. je triumfiral. Nepričakovano je bil položil svoje kremplje na Savojsko, in Karel V. ga je moral prositi premirja...
Kralj Franc 1. je stopil s kone-tablom Montmorencyjskim v svoj kabinet. Vrgel se je v naslanjač; kronski vojskovodja pa se je ozrl po slikah in pomeril nato kralja s tako čudnim pogledom, da sc je Franc I. nehote nasmehnil:
»Tak povej, zvesti moj vojvoda, kaj bi rad? Govori Zuaj. A najprej dovoli, da ti čestitam. Dan božji, kakšen tek! Zadovoljen bi bil. če bi imel vsak dan takšne goste pri svoji mizi! Jaz nisem jedel skoraj ničesar.«
»Sire,« je dejal Montmorency, »njegovo veličastvo Karel V. zbira
v	Alpah deset tisoč Švicarjev, pet-najsttisoč konjenikov, osemtisoč vi-
teških sulic in štirideset topov; čete mu dohajajo z vseh strani; v treh mesecih bo imel šestdeset do oscin-desettisoč vojnikov, in potem .«
Franc I. je vstal in jel stopati z dolgimi koraki po kabinetu. Ohranil si je bil harmoniško eleganco in prožnost kretenj, zaradi katere je sjovel za najlepšega kavalirja v svojem kraljestvu.
»Kakšen sprejem!« je vzkliknil z žarečimi očmi in s smehljajem na ustnicah. »Ah. Pariz jc res samo eden na svetu! Ali si videl, kako so ženske mahale z rutami in kako lepe so bile? Vrag naj me vzame, če niso vse zaljubljene vame! Dragi vojskovodja, jaz sem več nego. kralj vse Francije: jaz sem kralj vseh Parižank!«
Montmorency je stisnil orjaške pesti in vzravnal svojo visoko postavo. ’
»Sire,« je dejal, »kadar bo zbrana mogočna armada, ki jo pripravlja njegovo veličastvo, takrat ga ne bo več držalo premirje, ki ste ga vi podpisali v svoji neprevidnosti... in takrat, sire. bo cesarski jastreb nenadoma udaril z Alp ter zasadil svoje kremplje v Provanso.. .*
»Mi pa mu postavimo nasproti tvoj silni in zvesti meč. dragi moj konetabel. opora mojega prestola, oklep moiega kraljestva 1 Karel V.! Alpe! Provansa! Ah. tristo hudičev, pusti me. da se oddahnem in omamim z življenjem; s smrtjo sem se že dovolj opojil na bojiščih!. .. Da, vem! Ne smel bi se muditi v Parizu; moral bi hiteti v Pijemont in zadati merjascu smrtni udarec!... A kaj hočeš! Ti, velikan iz brona in jekla, ne razumeš in ne moreš razumeti, da bije v mojih kraljevskih piših človeško srce...«
»Ljubezen!« jc zagodrnjal vojskovodja. »Venomer ljubezen! Preklete ženske!«
»Amen!« se je zagrohotal Franc
I.	»Daj, pomiri se, junače moj. Vzlic temu bo na svetu še vedno dosti imenitnih kolin. Vzemi si časa; šest mesecev, deset, če treba, h pripra-
vi	se na vojno, da staremo merjasca enkrat za vselej. Dotlej na — živela ljubezen!«
Vojskovodja se je priklonil do tal, občudujoč kralja, ki je v eni sapi lehkomiselno kramljal o ljubezni ler dajal povelja za vojno, ki naj bi zapalila vso Evropo.
»Sire,« je dejal, »to je vse, kar sem hotel. Vaša kraljevska beseda mi zadošča.«
»Dobro, dobro. Zdaj lehko greš. Jaz pojdem pozdravit plemenitaše, ki menda ie težko čakajo, kdaj se jim pokažem.«
Kralj jc govoril resnico. V ogromni louvrski dvorani je čakalo tisoč plemenitašev, da bi čestitali Francu J. na njegovi zmagi v Alpah in na srečni vrnitvi v prestolico. Na poti k sprejemu pa je prišel Franc 1. do salona, kjer so bili zbrani naši znanci; ustavil se je pred težko preprogo. ki je zastriah odprta vrata. In spoznal je dvoje glasov, ki sta sikala zavistne in sovražne besede. Bila sta glas prestolonaslednika Franca m g’" kraljeviča Henrika, mladega soproga krasne Katarine de Medicis, katero je obožaval ves kraljevski dvor. izvzemši lastnega moža. Oblak nejevolje je legel na kraljevo čelo.
»Sovražita se med seboj!« je zamrmral. »Ah, to je žalost, ki mi gloda življenje! Ali se bom res moral ločiti od sveta s strašno mislijo v srcu. da ostavljam dvo.ie sinov, ki sta tako ljubosumna drug na drugega. da se bosta klala med seboi in trgala moje kraljestvo na kose?«
Prisluškoval je nekaj trenutkov. Naio mu je mrkla bridkost izginila z lica in ustnice mu je raztegnil porogljiv smehljaj; v niegovih očeh sc Je zasvetila hudomušna iskra.
»Bog bodi zahvaljen! Vzrok njunega prepira je ničeven, vsaj nocoj; ne pričkata se za nikako predpravico... Ah, Mati božja! Nocoj jima gre samo za žensko!«
(Dalje prih.)
Prostovoljna
javna dražba
Prostovoljna mičnin se Trii v
premičnin.
javna dražba pre-
rrSi v
Škofji loki Stav. 26 dne 10. iulilv.
Dražba se prične ob 10. uri dopoldne )er ee popoldne nadaljuje. Razprodajalo je bo različno blago, kakor: deželni pridelki, več vrst vinogradniških strojev raznih avtomobilnih svetilk, zračnih ter krognih ležiSč, različnih koles za avtomobile, jeklena vozna peresa, 1 pig, 1 voz, 1 dvokolica, 2 železna voza za trgovske svrhe, do 600 vreč, nov 100 Mterski čeber, različne posode, tri stiskalnice, 160 kg Arneža, 600 kg oljnato barve, 1 sod nadomestilo za flrnež, 1 tod petrolejske nafte, 2 sodčka modre galice, več zabojev steklenic, 50 1. slivovke, mnogo hišne eprave in perila, Jevljev ter usnja, 31 novih pleskanili Iksfov i. t. d.
Nadaljne dneve »e razprodaja prične »b 9 uri in se nadaljuje do 5 ure popoldne.
Sline reklami
na ograji ^Ljubljanskega velikega Beinnja“izvT8uje tudi po umetniški predlogi črkoslikar
F, Pristou, v Ljubljani,
Hotel pri Maliču.
Promet TESARJI
tetin. In Enctust podjetje
dr. x o. i. v Ljubljeni, GraalSče 9. Jako pečeni
zaradi premen jene dispozicije
mr preda -m
1 električ. motor
17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown - Boweri z reostatem in drugimi pripadki.
I električ. motor
II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra-
tov, kompleten.
Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost
Hiša z vrtom
v dobrem elanu, pripravna za vsako obrt, ob cesti in v najprometnejšem kraju rudnika Vode — Trbovlje, se takoj proda. Naalov pove upravništvo lista.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
šivalni shoji In stroji za Me.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču.
Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučujejo brezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica.
Pisalni stroji ,Adler4.
Kolesa iz prvih
se sprejmejo
Ivan Zakotnik
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Dunajska cesta 46.
I
Spctfldfska tvrdka
ta RAKEKU
oskrbuje očno, najhitiejče vse v spe-dicljsko stroko spadajoče posle, tudi ooiiriii{CHl<s
,Triglav’
slatino kavo
kavine konserve s sladkorjem kavine konserve brez sladkorja marmelado
nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini
mi Mi jiisur
mam
tovarna hraniB
v Smarci p. Kamniku
Kupuje tudi tozadevne surovine.
e a>
tov ar en.
Dflrkopp, Styria, Waffenr;id.
letniki 190G, 1907, 1908, 1909, 1910, 1912, 1913, 1914, 1915, 1916, 1917 ima v vež izvodih
uprav. ,Jugos!avlIe‘
v Ljubljani.
Cena krasno vezani 80 kron.
knjigi je
za vodo, plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: ka čukove plošče, vsako vrsto asbesta, k*in gerita, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo
“ letin, i'
Llubljana.
II
■
I
E
OPOZORITEV.
Podpisani opozarjani p. u. občinstvo in denarne zavode pred vsem pa le svoje trgovske prijatelje, da ne zamenjujejo' moje firme z drugimi, ki nosijo ime Kajfež in niso ne moji Borodniki in ne moji družabniki. Pred vsem prosim, da se naslove vse pismene in druge poši-ljatve namenjene meni, točno z imenom A. Kajfti, Kočevje, ker nimam z drugo firmo imenom I. Kaifež nobenega stika in za njo tudi nobene odgovornosti.
A. Kajfež,
leBni iudustrijalec in vinski trgovec Kočevje.
A. KaJffez,
leBni iudustrijalec in vinski trgovec Ko<
, 1 M teletie meso h wm
po 18 K za 1 kilogram
se prodaja vsak dan^ dopoldne na Predovičevi in Smoljanovi stojnici v Šolskem drevoredu. Popoldne pa v skladišču na Mesarski cesti št. 4 pri mestni klavnici.
tetami Jiiiii kililin" Kato.
Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino in dobro kubinjo po najnižjih cenah.
Franjo Slfkler, restavrater.
Pridobivajte naročnikov j
Koristilo Vam bo,
če se pri vprašanjih in naročilih sklicujete na oglase v »JUGOSLAVIJI"!
Uradnika i
popolnoma veščega vseh bančnih poslov in sposobnega za namestnika ravnatelja išče velebanka v Ljubljani. Ponudbe z oznako zahtev na upravništvo lista.
nnesmi
Telefon štev. 508.
stav. post. tekov. urecCa shs 12.osi. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s
,,Pri žgati 3opati:‘
trgovina z železnino
VaBvazorlev trs *t. 7
(nasproti IcrlSanslto cerkve.)
Obrtna banka v ti
Kongresni trn štev. 4.
daje kredite v obrtne svrlie, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih m Industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije uuifaiim m iiuiuiuu.	najkulantnije.
lamamm
ipr~ 4°|0
= od doe vloge do dne dviga. E
Oilznvornl urednik; Dc/uiinik Čebin
Izdaln konzorcll dnevnika »liigoslavlia««
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.