Zgodovina

stran:

Generacije
metalurgov

2

stran:

11

ALUMNI OMM
Novice Kluba Alumni OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani
APRIL 2025 / [TEVILKA 22

Uvodnik
Dvaindvajseto {tevilko ~asopisa smo pripravili tudi v po~astitev praznika montanistov in sprejemanju novincev na 49. Skoku
~ez ko`o. Praznovanje dolgoletnih tradicij utrjuje pomen in daje veljavo fakulteti, univerzi in strokam.
V tej prazni~ni {tevilki poro~amo o izgubah ljudi, ki so nas doletele v zadnjem ~asu. V In memoriam se spominjamo gospe
Vesne Krape`, tehni~ne sodelavke na Katedri za metalografijo in tajnice Dru{tva alumnov OMM NTF UL. V mesecu marcu smo
se z `alno sejo poslovili od nje, in od prijatelja in kolega prof. dr. Andreja Rosine, cenjenega dolgoletnega profesorja na
Oddelku za materiale in metalurgijo. Tudi njemu v slovo posve~amo In memoriam.
V rubriki Zgodovina objavljamo redno nadaljevanje o kratki zgodovini {tudija metalurgije na na{i fakulteti. V tej {tevilki
objavljamo tudi pregled razvoja podjetja Exoterm, od tovarne mila do ponudnika pomo`nih materialov za na{o in evropsko
metalur{ko industrijo.
O sre~anju generacije 1975 in praznovanju na{e stanovske zavetnice sv. Barbare, 4. decembra 2024, lahko beremo v prispevku koro{kega kolega, v katerem spoznamo tudi
zanimive poklicne poti prisotnih udele`encev.
Uvodnik
Na po~itni{ko prakso pred petdesetimi let nas spomni zapis takratnega {tudenta, ki je prakso
Zgodovina
opravljal v jeklarni `elezarne Hattingen. Vodil jo je slovenski metalurg Marijan Velikonja, ki je
leta 1954 diplomiral na UL. Rad je sprejemal {tudente na po~itni{ko prakso in delo in jim ob
In memoriam
tem omogo~al {e zaslu`ek.
O na{i kolegici, nominiranki za in`enirko leta poro~amo v ~lanku »Bodi, kar si…«. ^lanek za
Generacije metalurgov
objavo v ALUMNI OMM je pripravila Monika @vikart iz podjetja SIJ Metal Ravne.
O posebnostih gradnje v permkarbonskem odseku vzhodne cevi avtocestnega predora
Dogodki
Karavanke poro~a rudar in geotehnolog prof. dr. Jakob Likar s sodelavci. V rubriki novic je
tudi ~lanek o filtraciji svin~evih zlitin pri vlivanju akumulatorskih mre`ic in o inovativni
Novice
uporabi kerami~nih filtrov.
»@elezarstvo so moje korenine, slikarstvo so moje sanje. Skozi umetnost `ivim svojo pravo
V prostem ~asu
izpolnitev,« to je povedala na{a kolegica Metka Kelenc [u{tar{i~. Njene umetnostne Ø
(nadaljevanje na naslednji strani)

Dogodki

stran:

15

Vsebina:
01
02
08
10
15
17
22
24 Napovednik

V prostem
~asu

stran:

22

02
Prvi zbornik ob Skoku ~ez ko`o je iz{el leta 1955

Zgodovina

Østvaritve

predstavljamo bralkam in
bralcem, razstava njenih slik pa je
pravkar na ogled v upravni stavbi SIJ
Acroni na Jesenicah, vse do 31. maja
2025. Vljudno vabljeni!
Naj povzamem, da je prva {tevilka
~asopisa ALUMNI OMM iz{la decembra 2014, dve leti po ustanovitvi Dru{tva
alumnov OMM. Aprila 2017 sem za za
~etrto {tevilko ALUMNI OMM napisal
svoj prvi uvodnik, v peti {tevilki oktobra
2017 smo v kolofonu izpostavili {e uredni{ki odbor. Na ob~nem zboru dru{tva
sem bil izvoljen za predsednika, predlagal me je njegov prvi predsednik prof.
Andrej Rosina.
Z osebnimi vabili sodelavcem smo
zbrali {tevilne prispevke. S tem delom
smo bili kar uspe{ni, pove~ali smo
obseg ~asopisa na okoli 20 – 24 strani,
in na dve do tri izdaje letno. Na ob~nem
zboru dru{tva junija 2021 se je dru{tvo
preimenovalo v Klub alumnov OMM,
NTF, UL. Uredni{ki odbor je ostal nespremenjen, uspe{no nadaljujemo z
izdajanjem na{ega ~asopisa.
Od 1. do 21. {tevilke obsegajo izdani
~asopisi 363 strani, s {tevilko 22 bo
{tevilo strani naraslo `e na 387. Izdani
~asopisi so bogat arhiv dogajanj na
fakulteti, dogodkov, povezanih z na{imi
diplomanti in njihovimi poklicnimi
dejavnostmi, itd.

Jo`efu Medvedu. Gospod Miro Pe~ar,
hvala za ra~unalni{ki prelom.
Sre~no!
Jakob Lamut

Kratka zgodovina
{tudija metalurgije
na Univerzi v
Ljubljani – leto 1955
Leto 1955 je bilo ponovno »Skokovo«
leto, to je leto, ko na ljubljanski Montanistiki organizirajo tradicionalno
stanovsko prireditev Skok ~ez ko`o.
Prireditev praviloma poteka vsaki dve
leti. Takratni Skok, {tirinajsti po vrsti, je
potekal pod pokroviteljstvom Rudnika
rjavega premoga Trbovlje – Hrastnik in
@elezarne Jesenice. Prireditev so podprle tudi druge slovenske in jugoslovanske delovne organizacije in zavodi:
Premogovnik Ko~evje, Rudnik lignita
Velenje, Jugomontana Beograd, @elezarna Ravne, Ravne na Koro{kem,
Projektantski zavod metalurgije Beograd, Rudnik Kakanj, Industrija metalnih
polizdelkov Slovenska Bistrica, Strojna

Uvodnik v zborniku iz leta 1955

tovarna Trbovlje, Litostroj Ljubljana,
Elektronabava Ljubljana, Proizvodnja
nafte Lendava, Geolo{ki zavod Ljubljana in Elektrotehna Ljubljana.[1]
Danes se nam zdi kar samoumevno, da
ob Skoku izide tudi ustrezen zbornik,
vendar je prvi tak{en iz{el {ele leta
1955, ob XIV. Skoku ~ez ko`o.
Zalo`ni{tvo je prevzelo Zdru`enje
rudarjev in metalurgov Z[J, zbornik pa
sta uredila Peter Kosec in Jakob Medja
– oba skaka~a in ~lana Skokovega
odbora.[1]
Ø

S pisanjem zadnjega, mojega devetnajstega uvodnika ~asopisa ALUMNI
OMM `elim {e enkrat izre~i iskreno
zahvalo prav vsem, ki so pisali prispevke za na{e skupno glasilo ALUMNI
OMM, namenjeno povezavi vseh generacij s fakulteto. [e vedno mi zveni
poklon fakulteti, ki ga je zapisala kolegica v peti {tevilki ~asopisa, oktobra
2017. »Ko grem mimo, Z O^MI POBO@AM FAKULTETO.«
Moja posebna zahvala za zasluge pri
pripravi ~lankov in urejanju ~asopisa
gre ~lanici uredni{kega odbora gospe
Darji Steiner Petrovi~ in ~lanu gospodu

Naslovnica prvega zbornika Skoka ~ez ko`o iz leta 1955

03
Skaka~i XIV. Skoka leta 1955

Zgodovina

Andrej Rosina
(1931 – 2025)

Jo`e Rodi~
(1931 – 2013)

in montanistov, ki so diplomirali od leta
1923 do 1954 na oddelku rudarstva, ter
vseh, ki so diplomirali od leta 1941 do
1954 na metalurgiji. V zborniku je prav
tako objavljen poimenski seznam
aktualnih skaka~ev XIV. Skoka iz vrst
rudarjev in metalurgov.[1] Geologi tedaj
{e niso bili pridru`eni.
@elela bi poudariti, da so bili med
skaka~i tistega leta tudi na{ nedavno
preminuli profesor Andrej Rosina ter
pokojna Jo`e Rodi~ in Franc Vodopivec,
ki sta kasneje postala direktorja Metalur{kega in{tituta v Ljubljani (danes
IMT - In{titut za kovinske materiale in
tehnologije).

Seznam skaka~ev XIV. Skoka ~ez ko`o

ØV zborniku XIV. Skoka ~ez ko`o so se

med drugim spomnili na 25 in`enirjev in
37 {tudentov Rudarsko – metalur{kega
oddelka v Ljubljani, ki so sodelovali v
NOB in umrli za svobodo. Njim je v avli
Montanistike na A{ker~evi 12 posve~ena spominska plo{~a. V njem so
navedena tudi imena vseh montanistk

Zbornik Skoka iz leta 1955 je tiskala
znamenita ljubljanska Blasnikova tiskarna[1] na Bregu 12-14 (zdaj imata tam
sede` Francoski in{titut v Sloveniji in
Italijanski in{titut za kulturo). V Blasnikovi tiskarni so tiskali `e Kranjsko
~belico, Pre{ernove Poezije in Krst pri
Savici, vrsto drugih literarnih prvencev
slovenskih klasikov in Bleiweissove
Novice.[2] Stavba je zelo prepoznavna,
saj so na njenem pro~elju odkrili
spominsko plo{~o in doprsni kip Jo`efa

Franc Vodopivec
(1931 – 2021)

Blasnika (1800 – 1872), delo kiparja
Stojana Bati~a.
V {tudijskem letu 1954/1955 je bil dekan
Tehni{ke visoke {ole Henrik ^opi~, dipl.
in`.[3], v letu 1955 pa so na Montanistiki
svoj {tudij uspe{no zaklju~ili naslednje
metalurginje in metalurgi:[4] Desanka
Zagorac, Jan ^in~urak, Slavko Jurida,
Aleksander Lavri~, Van~o Nakovski,
Vincenc Rozman, Anton Urbanc,
Vitomir Ignjatovi}, Andrej Voje, Milan
Vukovi}, Jovan Gnjatovi}, Dora Zemlji~
– Jelenko, Nikola Klari}, Milan Uranjek,
Zdravko Miha~evi}, Zoran Tratnik, Simon Jelenko, Predrag Zelenika, Ferdo
Vizjak, Milan Klepec, Martin Brunec,
Franc Lejko.
Darja Steiner Petrovi~
Literatura in viri:
[1] XIV. Skok ~ez ko`o. Zdru`enje rudarjev in
metalurgov Z[J, Skokov odbor, Ljubljana, 1955.
[2] Novi trg z okolico: arhitekturni in zgodovinski
oris mestnega predela in objektov, lastniki hi{ ter
arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana : katalog razstave, Zgodovinski arhiv,
Ljubljana, 2006.
[3] Tehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani:
1919-1957. Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2010.
[4] 34. Skok ~ez ko`o. Univerza v Ljubljani - NTF,
Ljubljana, 1995.

04
Od delavnice za izdelavo sve~ in mila do dru`be Exoterm-it, d.o.o.

Zgodovina

EXOTERM – nastanek in razvoj skozi
~as
Prvi zapisi o pravnih prednikih dana{nje
dru`be Exoterm segajo v 18. stoletje, ko
je z razvojem obrti na Gorenjskem
nastala delavnica za izdelavo sve~ in
mila. Prvi pisani zapis o tem govori o
Josipu Focku – milarju iz leta 1773. V
dru`ini Fock je prehajala ta obrt iz roda v
rod. Dejavnost so raz{irili {e na izdelavo
sve~ lojevk in olja za mestno razsvetljavo. Po milarski tradiciji Fockove
dru`ine se je izdelovalo v Kranju milo
vse do leta 1960. Milarska obrt je dajala
dober zaslu`ek in pomemben dru`ben
ugled. Josipa Focka, prvega iz rodbine
milarjev, je imenoval Napoleon 1813 za
svetnika mesta Kranja. Njegov sin
Maks Fock je bil leta 1836 za poslanca
mesta Kranja v de`elnem zboru v Ljubljani. Za njim je prevzel milarsko obrt si
Maksimiljan Fock in po njem Maksimilijanov sin Ignac Fock.
Po drugi svetovni vojni je dru`ina Fock
ponovno za~ela proizvajati milo vendar
ji je bil obrat v letu 1946 odvzet in
nacionaliziran. Z odlokom Okrajnega
ljudskega odbora v Kranju je bilo ustanovljeno Okrajno industrijsko podjetje
mila.

jeklarne velika in da se predvsem
uva`ajo.
V letu 1961 se je na predlog Jovana
Kru{pla tovarna Oven preimenovala v
Exoterm. S sklepom Okro`nega gospodarskega Sodi{~a v Ljubljani z dne 9.
junija 1961 se je tako tovarna mila Oven
preimenovala v Kemi~no tovarno
Exoterm.
V letu 1962 je tovarna zaposlovala `e 48
ljudi, od tega 38 delavcev in 10 name{~encev. Iz Fockove vile v Tav~arjevi ulici v Kranju se je proizvodnja
preselila v prostore propadle tovarne
Roleta Kranj na lokacijo Stru`evo 66,
kjer je {e danes sede` dru`be Exoterm.
V letu 1963 je proizvodnja eksotermnih
zmesi in talil mo~no narasla. Uvedena
je bila tudi proizvodnja briketiranja
ferozlitin in regeneracija tiskarskih
zlitin. Prodaja se je {irila v livarske in
metalur{ke obrate tako v Sloveniji,
kakor v drugih republikah Jugoslavije.
V letu 1968 je bilo v Exotermu 77 zaposlenih, proizvedli so 4758 ton izdelkov. V
novi upravno-tehni~ni zgradbi so na{li
prostor za novi laboratorij in s tem so
bile dane mo`nosti za uvedbo kontrole
vhodnih surovin in izdelkov ter
raziskave.
V za~etku 1969 leta so bili vsi prostori
delovne organizacije zdru`eni na loka-

Leta 1958 se Tovarna mila preimenovala v podjetje Oven Kranj z naslednjim
predmetom poslovanja: proizvodnja
pralnih, ~istilnih, kemi~nih in kozmeti~nih sredstev.
Kranjski Oven je takrat dobro sodeloval
z ljubljansko kemi~no tovarno Ilirija v
proizvodnji toaletnih mil. S strani
vodstva Kemi~ne tovarne Ilirija je pri{el
predlog naj se Oven preusmeri v proizvodnjo kemi~nih izdelkov za metalurgijo
in livarstvo. Ilirija bi sama uvedla tako
proizvodnjo, vendar ni imela mo`nosti.
Takrat se je `e pokazalo, da je potreba
po pomo`nih materialih za livarne in

Poslovna cona Exoterm leta 2025

ciji Stru`evo 66. Z zdru`itvijo podjetja na
enem mestu in z utrjenim proizvodnim
programom so bili dani pogoji za
nadaljnjo postopno in sistemati~no
izgradnjo.
Exoterm je vseskozi iskal, prou~eval in
tehtal mo`nosti za povezovanje. Deloval
je preko tedaj ustanovljene Zdru`ene
kemi~ne industrije Slovenije, Splo{nega zdru`enja kemi~ne in gumarske
industrije pri Gospodarski zbornici in
Metalur{kega in{tituta. V letu 1973 se je
Exoterm vklju~il v SOZD KEMA –
Maribor, ki je bila ob ustanovitvi dolo~ena za nosilca razvoja anorganske
kemijske industrije Slovenije. V zdru`enje so bile vklju~ene poleg Exoterma
{e TDR Ru{e, Swaty Maribor, Zlatorog
Maribor, Kemi~na tovarna Podnart in
Pinus Ra~e.
6. septembra 1974 je po`ar popolnoma
uni~il glavno proizvodno halo zaradi
v`iga v me{alniku pri proizvodnji visoko
temperaturnega lunkerita. Na sre~o
nih~e ni bil po{kodovan in tudi dobava v
`elezarnah in livarnah ni bila motena.
V letu 1975 je podpisal Exoterm prvo
licen~no pogodbo s holandsko firmo
Schuiling Metall Chemie iz Hengeloja iz
Nizozemske. Po tej pogodbi je Exoterm
odkupil tehnolo{ko-tehni~no znanje s
pravico proizvajati premaze za pe{~ene
forme in jedra.
Ø

05
Od delavnice za izdelavo sve~ in mila do dru`be Exoterm-it, d.o.o.

Zgodovina

ØLeta

1977 je 144 zaposlenih izdelalo
13.500 ton izdelkov.
Exoterm je v tistem ~asu stopil v stik z
vodilno proizvajalko pomo`nih sredstev
za livarne in metalurgijo angle{ko firmo
Foseco z `eljo po sodelovanju. Leta
1976 je Foseco ponudil Exotermu odkup
patentnih pravic in znanja za licen~no
proizvodnjo izolacijskih materialov, ki
se uporabljajo pri kontinuirnem vlivanju
jekla – garnex, ki se je v tistem ~asu
uvajal v evropskih jeklarnah. Podpis
pogodbe pa je bil dose`en v letu 1980. V
razgovorih so resno prou~evali
mo`nost ustanoviti me{ano dru`bo
Foseco-Exoterm, ki bi po predlogu Angle`ev temeljila na tem, da bi Foseca
pridobil 49% dele` v dru`bi Exoterm s
tehnolo{ko in tehni~no dokumentacijo,
t.j. znanjem.
Pri razvoju novih izdelkov, njihovih
lastnosti in u~inkovitosti je Exoterm
vseskozi sodeloval z raziskovalnimi in{titucijami. Zlasti dobro je bilo sodelovanje z In{titutom Jo`ef [tefan, Metalur{kim In{titutom, Zavodom za
raziskavo materiala, strokovnjaki iz Univerze v Ljubljani, Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo ter drugimi.
Proizvodnja in prodaja je bila v tistem
~asu zelo odvisna od skupnega jugoslovanskega trga. Na podro~ju Ex-Jugoslavije je delovalo 12 `elezarn {tevilne
livarne `elezovih zlitin (jeklolivarne,
livarne sive in nodularne ter temprane
litine), kakor tudi livarne barvnih kovin
in zlitin. Doma~a proizvodnja je bila
za{~itena, saj je bila na uvozne materiale in surovine uvedena carina. Koli~inska proizvodnja je v Exotermu v letih
1984 in 1985 dosegla okoli 23.000 ton pri
155 zaposlenih delavcih. V naslednjih
pa se je ta koli~ina dvignila na 26.000
ton pri povpre~no 162 zaposlenimi.
Dogodki, ki so sledili v drugi polovici
osemdesetih in v za~etku devetdesetih
let 20. stoletja na obmo~ju biv{e Jugoslavije so imeli velik vpliv na poslovno
dejavnost dru`be Exoterm.

Koli~inska proizvodnja v podjetju Exoterm je v letu 1989 zna{ala 23.500 ton, ki
pa je `e v letu 1990 padla na 15.700 ton in
je dosegla minimum 4.400 ton v letu
1996, kar je pomenilo 17 % koli~in iz leta
1986, oziroma 18,7 % koli~in iz leta 1989.
Vrednostna realizacija pa je leta 1989
zna{ala 32.200.000,00 DEM, oziroma
16.463.598,57  (1  = 1,95583 DEM) in je
dosegla dno leta 1993 ko je zna{ala
4.885.000,00 DEM, oziroma 2.497.660,84 ,
kar je pomenilo 15,17 % vrednostne
realizacije iz leta 1989.
Leta 1992 se je dru`beno podjetje
Exoterm, kemi~na tovarna Kranj, p. o.
statusno preoblikovalo v delni{ko
dru`bo Exoterm, kemi~na tovarna
Kranj, d. d. v dru`beni lastnini.
Lastninsko preoblikovanje delni{ke
dru`be v dru`beni lasti pa se je zaklju~ilo s sklepom Okro`nega sodi{~a v
Kranju Srg.{t 97/01711 z dne 27.1.1998.
Lastniki so postali: Sklad Republike
Slovenije za razvoj d.d., Ljubljana
64,86 %; Kapitalska dru`ba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d.,
Ljubljana 10,00 %; Slovenska od{kodninski sklad d.d., Ljubljana 10,00 % in
Udele`enci notranjega odkupa in
interna razdelitev – fizi~ne osebe
15,14 %.
V letu 1997 sta bila v dru`bi v skladu s
na~rtom reorganizacije in prestrukturiranja podjetja ustanovljena dva
profitna centra in sicer PC MPS
(metalur{ka pomo`na sredstva) in PC
AL (proizvodnja aluminijskega prahu).
Profitna centra sta pomenila podjetni{ko in tr`no usmeritev poslovanja v
posameznih obratih.
Leta 1995 smo za~eli sodelovati z nem{ko dru`bo Magma GmbH iz Aachna, ki
je vodilni svetovni akter na podro~ju
ra~unalni{kih simulacij predvsem
livarskih in metalur{kih procesov.
Zaklju~ek tranzicijskega prehoda in
nove organizacijske oblike pa je
pomenilo leto 2002, ko je bila
ustanovljena dru`ba Exoterm-it, d.o.o.

Delni{ka dru`ba Exoterm d.d. je
ustanovila h~erinsko dru`bo Exoterm-it,
d.o.o., ki je vpisana v sodni register 9.
12. 2002. Exoterm-it d.o.o. je prevzela
osnovno dejavnost dru`be Exoterm,
kemi~na tovarna Kranj d.d. in zaposlene, ki so neposredno delali v profitnem centru PC MPS. Dru`ba Exoterm-it
d.o.o. je prevzela od mati~ne dru`be
samo tiste proizvodnje programe,
tehnolo{ke procese in opremo, ki so
kazali rentabilnost in prav tako samo
toliko zaposlenih, ki jih je nujno potrebovala za svojo proizvodnjo dejavnost.
Mati~na dru`be Exoterm, kemi~na
tovarna Kranj, d.d. pa se je po prenosu
osnovne dejavnosti na h~erinsko
dru`bo preoblikovala in preimenovala v
Exoterm holding d.d., z dejavnostjo
upravljanje z lastnimi nepremi~ninami
in nalo`bami. Ve~insko lastni{tvo v
delni{ki dru`bi Exoterm holding d. d. pa
je prevzel Janko ^evka in uvedel
enotirni sistem upravljanja. To pomeni,
da je skup{~ina dru`be imenovala namesto klasi~nega upravljanja delni{ke
dru`be preko nadzornega sveta in
uprave dru`be, imenovala upravni
odbor, ki direktno upravlja in vodi poslovanje.
Dru`ba Exoterm-it, d.o.o. je leta 2003
vstopila na trg dobaviteljev pomo`nih
kemi~nih materialov za livarstvo in
metalurgijo brez obremenitev preteklosti. To je bilo tudi obdobje zaklju~ka
tranzicijskega preoblikovanja livarskih
in `elezarskih dru`b v Sloveniji in tudi
{ir{e na podro~ju biv{e Jugoslavije. V
teh letih je bilo gospodarsko gibanje
relativno ugodno in s tem velika
konjuktura. Proizvodnja in prodaja sta
hitro rasli do leta 2008, ko je dru`ba
Exoterm-it d.o.o. dosegla najve~jo
koli~insko prodajo in sicer 30.780 ton pri
51 zaposlenih. V letu 2009 je bila dru`ba
prepoznana kot uspe{no in hitrorasto~e
podjetje tudi {ir{e in zato prijelo naziv
gazela. Gazela je priznanje za hitroØ

06
Exoterm-it, d.o.o. - uspe{no in hitrorasto~e podjetje

Zgodovina

Ørasto~a

podjetja in sicer na podlagi
bilan~nih rezultatov poslovanja.
Exoterm – it, d.o.o. je s pomo~jo krovne
dru`be Exoterm holding d.d. uspe{no
prekrmaril to poslovno obdobje in se
za~el {e bolj usmerjati na druge
evropske trge, tako, da je danes eno
ve~jih srednje evropskih podjetij za
proizvodnjo, razvoj in prodajo izolacijskih, premaznih ter drugih anorganskih materialov za metalurgijo `eleznih
in ne`eleznih zlitin.
Relativno mlada ekipa zaposlenih s
svojim znanjem, inovativnostjo in
izku{njami razvija, izdeluje in tr`i
kakovostne izdelke in storitve in jih tudi
nenehno izbolj{uje, saj `elimo kupcu
ponuditi najkvalitetnej{e izdelke in
storitve. Pri razvoju izdelkov je razvojnim in`enirjem v veliko pomo~ ra~unalni{ka simulacija procesov ulivanja
Magmasoft in tehnologija 3D printanja,
s katero izdelujemo prototipe in tudi
orodja za serijsko proizvodnjo. Zahtevan nivo kakovosti vodimo v skladu s
ISO 9001, ISO 140001 in ISO 45001.
Vlagamo v razvoj ustvarjalnega in
stimulativnega delovnega okolja, nove
tehnologije in izobra`evanje zaposlenih, s ~imer zagotavlja pogoje za
nemoteno delovanje in povezovanje

kokile za litje ingotov pokrite z izolacijskimi
pokrovi na vlivali{~u

vseh procesov, katerih proizvod so
visoko kakovostni izdelki in storitve s
katerimi zadovoljujemo potrebe in
pri~akovanja odjemalcev, dobaviteljev
in zaposlenih, hkrati pa s pozitivnimi
zgledi nenehno izkazuje zavezanost k
razvoju, varnosti in zdravja vseh
zaposlenih.
Zavezujemo se k trajnostnemu razvoju
in varovanju okolja. Sprejemamo tehnolo{ke inovacije ter izvajamo ukrepe
za zmanj{anje emisij toplogrednih
plinov in drugih {kodljivih snovi, s ~imer
zmanj{ujemo na{ okoljski odtis. Na
obmo~ju poslovne cone Exoterm deluje
son~na elektrarna z nazivno mo~jo 1050
kW, soproizvodnja elektri~ne energije
in toplote ter uporaba hranilnikov
elektri~ne energije kar vse skupaj
pozitivno vpliva na oglji~ni odtis in
predvsem pa na ekonomiko poslovanja.
Danes je dru`ba Exoterm-it, d.o.o.
prepoznana po:
• premazih na alkoholni in vodni osnovi
za pe{~ene forme in jedra, ki livarjem
omogo~ajo doseganje visoko kvaliteto povr{ine ulitkov, prepre~ujejo
lepljenje kovine na forme in jedra ter
tako zmanj{a stro{ke nadaljnje
obdelave ulitkov,

eksotermni pokrovi, ki nadome{~ajo eksotermne
me{anice v pra{ni obliki

• termoizolacijskih materialih izdelanih
iz ognjevzdr`nih polnil in vlaken ter
vezani v razli~ne oblike, ki se
uporabljajo za toplotno izolacijo pri
procesu vlivanja jekla v kokile. Tak{ni
materiali omogo~ajo optimalen
proces strjevanja jekla v ingotu in
prispevajo k ve~ji energetski
u~inkovitosti ter varstvu okolja,
• ostalih pomo`nih materialih potrebnih
v proizvodnem procesu jeklarn in
livarn, kot so: naoglji~evalci – karburiti, `elezove zlitine (FeSi, FeS, FeP,
FeMn, …), CaC2, SiC, nodulatorji,
modifikatorji in koagulatorji `lindre,
• ra~unalni{kih simulacijah s programsko opremo MAGMASOFT® za
simulacije in optimizacije livarskih
procesov, zadnja leta tudi procesovØ

izolacijski oblikovanci za za{~ito curka taline z
argonom med procesom vlivanja v kokile

07
Exoterm-it, d.o.o. - uspe{no in hitrorasto~e podjetje

Zgodovina
Ø

Shematski prikaz vlivanja jekla v kokile in podro~je uporabe produktov dru`be Exoterm-it, d.o.o.

kontinuirnega in polkontinuirnega
vlivanja, najnovej{a verzija pa dodaja
simulacije
semisolid
procesov
rheocasting in thixomolding. Njihove
re{itve zdru`ujejo znanje o livarskih
procesih z napredno simulacijo, kar
omogo~a uporabnikom izbolj{anje
kakovosti ulitkov in proizvodnih postopkov ter doseganje robustnih
proizvodnih pogojev. Ker samo
tehnolo{ko odli~ne re{itve v~asih
niso dovolj za uspe{no poslovanje,
MAGMASOFT® sedaj uporabnikom
omogo~a kvantitativno ocenjevanje
tako ekonomskega kot ekolo{kega
vpliva (oglji~ni odtis) razli~nih procesnih razli~ic neposredno v
programski opremi, s ~imer podpira
sprejemanje premi{ljenih odlo~itev,
ki usklajujejo tehni~ne zahteve z
gospodarskimi in okolijskimi cilji.
Janko ^evka

Vpliv razporeditve kokil na temperaturno polje
kokil in ingotov med strjevanjem

Analiza polnjenja kokil pri razli~nih
razporeditvah kokil

08
Spo{tovanemu in cenjenemu profesorju v slovo
Katedra za metalur{ko procesno tehniko

In memoriam

IN MEMORIAM
Spo{tovani in cenjeni prof. dr. Andrej
Rosina nas je zapustil 28. februarja
2025. Razvoj stroke je v veliki meri
odvisen od ljudi, ki so ji predani in s
svojim delom ter sposobnostmi sooblikujejo prihodnost. Med tak{ne
strokovnjake lahko brez dvoma {tejemo
prof. dr. Andreja Rosino, ki je pustil
neizbrisen pe~at kot pedagog, znanstvenik, mentor in oseba z ob~utkom za
so~loveka.
Prof. dr. Andrej Rosina se je rodil 19.
decembra 1931 v Mariboru. Osnovno
{olo je obiskoval v Mariboru, gimnazijo
v Ljubljani in v Metliki, 1950 pa je
maturiral na I. gimnaziji v Mariboru.
Istega leta se je vpisal na metalur{ki
odsek Rudarsko-metalur{ke fakultete v
Ljubljani, kjer je l. 1957 diplomiral. Med
{tudijem je bil demonstrator na katedri
za kovinarstvo. Leta 1957 je dobil
Pre{ernovo nagrado za delo z naslovom: »Izkori{~anje ostankov destilacije
cinka v Cinkarni Celje«. Po odslu`enem
voja{kem roku se je septembra 1958
zaposlil kot raziskovalec-pomo~nik na
Metalur{kem in{titutu v Ljubljani. Leta
1959 je bil izvoljen za asistenta za
Fizikalno kemijo metalur{kih procesov
pri Katedri za ekstraktivno metalurgijo.
V {olskem letu 1962/63 mu je UNESCO
dodelil {tipendijo za {tudij proizvodnje
redkih in ~istih kovin v Zahodni Nem~iji
na Bergakademie v Clausthalu. Bil je
stalni honorarni sodelavec Metalur{kega in{tituta v Ljubljani.
Leta 1971 je kon~al {tudij tretje stopnje
in magistriral, leta 1974 pa je uspe{no
zagovarjal doktorsko disertacijo z
naslovom »Komparativna termodinami~na analiza kovinskega sistema
Cd-In« ter bil promoviran za doktorja
metalur{kih znanosti. Leta 1977 je bil
izvoljen za docenta, 1982. za izrednega
profesorja, 1988. pa za rednega profesorja za teorijo metalur{kih procesov.
Svoje znanje je izpopolnjeval tudi s

Prof. dr. Andrej Rosina
1931 – 2025
sodelovanjem z univerzami iz Nem~ije,
[vedske in Finske, ki jih je obiskoval vse
do upokojitve. V obdobju 1983 – 1985 je
bil predstojnik Odseka za metalurgijo,
ve~krat ~lan skup{~ine ISS za metalurgijo in strojni{tvo, bil je ~lan razli~nih
fakultetnih komisij, ~lan upravnega
odbora Oddelka za montanistiko,
dolgoletni predstojnik katedre za
Ekstraktivno metalurgijo in predsednik
izpitne ter diplomske komisije Oddelka
za materiale in metalurgijo. Vrsto let je
vodil izredni {tudij ob delu, ki je potekal
v Ljubljani, na Ravnah, v [torah in
Mariboru. Profesor Rosina je svojo
poklicno pot posvetil izobra`evanju in
raziskovanju na na{em univerzitetnem
oddelku. Njegova predavanja so bila
polna navdiha, intelektualne radovednosti in pedago{kega ob~utka. [tudenti
so v njem prepoznavali strogega
profesorja, ki je bil predan znanju in
akademskemu delu. Napisal je tri u~benike in ve~ monografij s podro~ja
teorije metalur{kih procesov. Bil je
mentor mnogim diplomantom, magistrantom in doktorandom. Vedno je bil
pripravljen poslu{ati, svetovati in
pomagati. Vse {tudente je poznal po

imenu in jih spremljal na njihovih
poklicnih poteh.
Znanstveno delo profesorja Rosine
obsega podro~je termodinamike in
kinetike metalur{kih procesov, posebno {tudij faznih ravnote`ij in faznih
diagramov z uporabo diferen~ne termi~ne analize, kalorimetri~nih in
elektrokemijskih metod, {tudija strukture in fizikalnih lastnosti metalur{kih
`linder (rezultati njegovih raziskav so
objavljeni v Slag Atlas-u, ki ga izdaja
Verlag Stahleisen, Nem~ija), raziskavo
posebnih postopkov rafinacije jekla
(EP@) ter ra~unalni{ko modeliranje
homogenih in heterogenih sistemov.
Vedno je tesno sodeloval z metalur{ko
industrijo. Njegova bibliografija obsega
ve~ kot 130 enot. S predavanji je
sodeloval na mnogih kongresih, simpozijih in posvetovanjih doma in v tujini.
Kot vodilni raziskovalec na podro~ju
materialov in metalurgije je profesor
Rosina s svojimi znanstvenimi prispevki
bistveno obogatil na{e razumevanje
stroke. Njegova dela so postala temeljna literatura in referenca za kolege
in {tudente.
Profesor Rosina je visoko cenil stanovsko pripadnost, tudi z organizacijo
in sodelovanjem na mnogih strokovnih
sre~anjih. Zvesto je sodeloval na
Skokih ~ez ko`o, dolga leta tudi kot
~astni prezidij. Pri ustanovitvi kluba
ALUMNI OMM je bil med najaktivnej{imi ~lani in postal njegov prvi
predsednik.
Spo{tovani prof. dr. Andrej Rosina je s
svojo predanostjo, strokovnostjo in
toplino pustil neizbrisen pe~at v na{ih
srcih. Njegovo bogato znanstveno in
strokovno delo, po`rtvovalna pedago{ka dejavnost, sr~nost in pripadnost
metalur{ki stroki ter Oddelku za
materiale in metalurgijo bodo za vedno
bogatili zakladnico metalurgije v Sloveniji, in {ir{e.
Jo`ef Medved

09
Dragi in spo{tovani sodelavki v slovo
Katedra za metalografijo

In memoriam

IN MEMORIAM

uspelo ob vseh slu`benih in zasebnih
obveznostih.

Vesna je bila prijazna, prijetna, vztrajna,
odgovorna oseba, vedno pripravljena
pomagati in nikoli obupati. Svojo
`ivljenjsko pot je za~ela 3. avgusta 1958,
v Kosovski Mitrovici, kjer je obiskovala
tudi osnovno {olo. To je sicer nadaljevala in zaklju~ila v Ljubljani, kamor se
je dru`ina zaradi o~etove slu`be preselila sredi {estdesetih let prej{njega
stoletja. Po osnovni {oli se je vpisala v
srednjo tehni~no {olo na A{ker~evi
cesti v Ljubljani, smer metalurgija, in se
takoj po zaklju~ku zaposlila na Katedri
za metalografijo, takratne Fakultete za
naravoslovje in tehnologijo. Katedri za
metalografijo je ostala zvesta vse do
upokojitve poleti 2023.
Vesna je bila zaposlena kot tehni~na
sodelavka in je poleg priprave vseh
metalografskih vzorcev za pedago{ko
in raziskovalno delo, opravljala tudi
vrsto drugih pomembnih del. Do
za~etka uporabe digitalnih kamer in
elektronskih zapisov slikovnega gradiva, predvsem posnetkov mikrostruktur, je opravljala tudi razvijanje negativov in slik ter skrbela za nemoteno
delovanje temnice. Obenem je
pomagala pri pripravi u~nih gradiv in
pripomo~kov na Katedri za metalografijo ter nudila vso administrativno
podporo pri opravljanju izpitov, vpisovanju {tudentov in tako naprej. S
prihodom Bolonjske reforme in ob
koreniti vsebinski spremembi {tudijskih
vsebin se je Vesna aktivno vklju~ila v
pripravo novih vzorcev tri- in {tiri-

Leta 2017 smo na Katedri za metalografijo prevzeli vodenje Naravoslovnotehni{ke fakultete, za obdobje {tirih
let, hkrati pa se je za~ela popolna
prenova stavbe na A{ker~evi 12. Ker je
bila tudi stavba Oddelka za materiale in
metalurgijo locirana na Lepem potu 11 v
zelo slabem stanju, se je Vesna lotila
iskanja dokumentov povezanih z lastni{tvom in gradnjo tamkaj{njega
objekta. Vsi najdeni dokumenti, predvsem pa njihova vsebina, so bili med
drugim podlaga za izvajanje pogajanj in
postopkov, ki so kon~no pripeljali do
vpisa objekta pod lastni{tvom Naravoslovnotehni{ke fakultete leta 2024.

Vesna Krape`
1958 – 2025
komponentnih zlitin ter drugega gradiva
pri predmetih Osnove fizikalne metalurgije, Metalografija, Struktura materialov, Materialografski praktikum,
Fizikalna metalurgija 1 in 2. Ko smo na
Katedri za metalografijo leta 2009
prevzeli vodenje Oddelka za materiale
in metalurgijo, je Vesna poleg vseh
svojih obveznosti leto in pol opravljala
tudi vsa dela tajnice oddelka.
Vesna je bila po naravi zelo odprta
oseba, vedno pripravljena prisluhniti in
pomagati, kar je pokazala tudi z
aktivnim sodelovanjem v dru{tvih za
pomo~ uporabnikom prepovedanih
substanc. Tako nas je leta 2010 vse
presenetila, ko je diplomirala na
Fakulteti za socialno delo in postala
diplomirana socialna delavka, kar ji je

Poleti leta 2023 se je Vesna po ve~ kot
{tiridesetih letih delovne dobe upokojila. Zadnji~ se nam je pridru`ila
jeseni 2024, na sre~anju, ko je na
Katedri za metalografijo diplomiralo pet
{tudentk in {tudentov, katerim je Vesna
{e pomagala pri pripravi vzorcev. Raz{li
smo se z najbolj{imi `eljami, a nas je {e
pred koncem tega leta Vesna obvestila,
da se ji zdravstveno stanje hitro slab{a.
Zadnji~ smo se sre~ali ob obisku v
bolni{nici sredi januarja 2025. Od nje
smo se poslovili blizu njene hi{e na
Otlici, konec istega meseca.
V spominu nam bo ostala kot prijetna in
odgovorna sodelavka, za katero besedica nemogo~e ni obstajala.
Naj po~iva v miru.
Bo{tjan Markoli

10
49. Skok ~ez ko`o, 12. 4. 2025

Generacije metalurgov

svetovne vojne je prireditev zamrla.
Ponovno so jo obudili {ele leta 1953 in
od takrat dalje poteka vsaki dve leti.
Skok ~ez ko`o ni le najstarej{i ohranjeni
obi~aj Univerze v Ljubljani, ki predstavlja simboli~ni vstop novih ~lanov v
montanisti~ni stan, temve~ tudi sre~anje, ki na prijateljski na~in povezuje
{tudentke, {tudente, profesorje, vse
stanovske kolegice in kolege iz gospodarstva, kot tudi ugledne doma~e in tuje
goste.

49. Skok ~ez ko`o
Skok ~ez ko`o je stanovska prireditev,
na kateri sprejemamo novince v
dru{~ino montanistov in je danes le
simbolika nekdaj zahtevnih preizkusov.
S slednjimi so rudarji preizku{ali
novinca, ~e je ali ni primeren za delo z
njimi in `ivljenje v njihovi skupnosti.
Prireditev deloma izvira iz starega
rudarskega obi~aja, ki je predstavljal
iniciacijski obred, pri katerem je
novinec stopil na sod, izrekel svoje
`ivljenjsko vodilo, spil kozarec pija~e in
sko~il preko usnjenega opasa~a
imenovanega ritnik, ki sta ga dr`ala
starej{a rudarja. Akademski skok ~ez
ko`o je povezan tudi s srednjeve{kimi
{tudentskimi in bur{evskimi obi~aji
srednjeevropskega prostora, ki so
predstavljali sprejem brucev v {tudentske vrste. O tem govorijo nekateri
latinski obrazci, ki se izrekajo med samo
ceremonijo, kot na primer »silentium
absulutum«, predvsem pa tudi oprava
bruc majorja, ki je sestavljena iz kape z
lisi~jim repom in sablje. Ta sta ostanka
nekdanje bur{evske uniforme.

Skok ~ez ko`o, kot ga poznamo danes,
so v Slovenijo prinesli diplomanti tujih
rudarskih akademij, ki so za~eli pou~evati na slovenskih rudarskih {olah in na
univerzi. Prvi skok ~ez ko`o v okviru
Univerze v Ljubljani je bil prvi~ organiziran leta 1924 v hotelu Union v
Ljubljani. Skok je potem postal
dru`abna prireditev, ki je pritegnila
politike, gospodarsko elito in {ir{e
dru`bene kroge. Na za~etku druge

Skakalka 49. Skoka ~ez ko`o
Ime in priimek: Lea Lon~ar
Smer: In`enirstvo materialov UNI

Skakalec 49. Skoka ~ez ko`o
Ime in priimek: Denis Ze~i}
Smer: Metalur{ke tehnologije V[

Skakalka 49. Skoka ~ez ko`o
Ime in priimek: Maru{a Praznik
Smer: In`enirstvo materialov UNI

Skakalka 49. Skoka ~ez ko`o
Ime in priimek: Luna Grum-Verdinek
Smer: Geologija MAG

Skakalka 49. Skoka ~ez ko`o
Ime in priimek: Lea Dvor{~ak
Smer: Geologija MAG

Skakalka 49. Skoka ~ez ko`o
Ime in priimek: Tina [afari~
Smer: Metalurgija in materiali MAG

Skakalec 49. Skoka ~ez ko`o
Ime in priimek: Bla` Prapertnik
Smer: In`enirstvo materialov UNI

Skakalec 49. Skoka ~ez ko`o
Ime in priimek: Jakob Jakli~
Smer: In`enirstvo materialov UNI

Skakalec 49. Skoka ~ez ko`o
Ime in priimek: Tine Hribar
Smer: Geotehnologija MAG

Skakalec 49. Skoka ~ez ko`o
Ime in priimek: Matej Zupan~i~
Smer: Metalurgija in materiali MAG

Skok ~ez ko`o je danes tradicionalna
prireditev, ki jo vsaki dve leti prirejamo
{tudentke in {tudentje rudarstva,
geotehnologije, metalurgije, materialov
in geologije, skupaj z zaposlenimi na
Naravoslovnotehni{ki fakulteti Univerze v Ljubljani. 49. tovrstna prireditev
bo v soboto, 12. aprila 2025 ob 19.00 uri v
Veliki dvorani GH Union v Ljubljani.
V lu~i ohranjanja najstarej{ega stanovskega obi~aja na Univerzi v Ljubljani
Vas vljudno vabimo, da se dogodka
udele`ite.
Letos bo vstop v montanisti~ne vrste
opravilo 13 nadobudnih skaka~ev.
Tajnica organizacijskega odbora
49. Skoka ~ez ko`o
Ime in priimek: Pia Popovi~
Smer: Metalurgija in materiali MAG

Podpredsednik organizacijskega
odbora 49. Skoka ~ez ko`o
Ime in priimek: Tim Dreven{ek
Smer: Metalurgija in materiali MAG

Predsednik organizacijskega
odbora 49. Skoka ~ez ko`o
Ime in priimek: Alja` Rebol
Smer: Metalurgija in materiali MAG

11
49 let po vpisu na Univerzo v Ljubljani – FNT Montanistika

Generacije metalurgov

Sre~anje metalurgov na dan
Sv. Barbare,
4. decembra 2024
(»generacija 1975«)
Minilo je ve~ kot {tiridesetih let odkar
smo diplomirali, ve~ina nas je upokojenih in kon~no smo na{li ~as za
dru`enje. Ni problem ~as, pa~ pa `elja
po obujanju spominov! Za dan sre~anja
smo izbrali dan sv. Barbare, zavetnice
na{ega montanisti~nega stanu. Na{a
generacija je dala 23 diplomantov.
[tirje kolegi (Jure [kudnik, Janko Volf,
Zdravko Kobal in Alojz Poklukar) so `al
`e pokojni, dva (Marko ^op in Bogomir
Ko{ir) sta bila odsotna zaradi bolezni,
dveh (Mi}o Ivanovi} in Mersudin
Ljumi}) pa nismo uspeli najti. Na
Koro{kem se nas je zbralo 15, da smo
obujali spomine na {tudijske in poklicne
~ase. Prvi dan popoldan nam je Alojz
Buhvald, tehni~ni direktor za vzdr`evanje in investicije predstavil SIJ Metala
Ravne. Simon Leskovec, direktor
jeklarne pa nas je popeljal na ogled
proizvodnje.
Z dru`enjem smo nadaljevali na turisti~ni kmetiji Marin v [entanelu, kjer so
nas lepo pogostili. Pogre{ali smo tudi
profesorski zbor, a se je na vabilo
odzval prof. Lamut z opravi~ilom, da mu
EM[O ni preve~ naklonjen tako »napornemu dru`enju«. Poslal pa je pozdrav
udele`encem sre~anja. Dru`enje se je
zavleklo pozno v no~ in smo nekateri pri
Marinu tudi prespali v odli~ni Bicini vili.
Sre~anje smo drugi dan zaklju~ili s
skupnim zajtrkom in `e delali na~rte za
prihodnja dru`enja. Na{a generacija je
bila {tevil~no mo~na. Ve~ina nas je
diplomirala iz podro~ja livarstva in
jeklarstva. Prva leta zaposlitve so bila
ugodna, vsi smo se zaposlili v metalur{ki bran`i. Po osamosvojitvi Slove-

Udele`enci sre~anja pred upravno zgradbo SIJ Metala Ravne, d.o.o. (z leve: Simon Leskovec, Stanko
Petovar, Janez Karlatec, Izidor Derganc, Vladimir Hrn~i~, Stanko Triglav, Vuka{in Dragojevi}, Janko
Kobe, Branko Jordan, Boris [trancar, Jo`ef Triplat, Orestije Rankov in Alojz Buhvald)

nije pa je v na{ih podjetjih potekalo
prestrukturiranje, `al tudi ste~aji in
nastanki novih dru`b. Veliko jih je
zamenjalo podro~je dela ali pa pri~elo
samostojno podjetni{ko pot. Upam si
trditi, da je generacija dala dru`bi »svoj
dolg«.
Nekaj podatkov o prisotnih:
Mag. Izidor Derganc, univ.dipl.ing.met.
izhaja iz Metlike. Pod mentorstvom prof.
Pelhana je v magistrskem delo {tudiral
vpliv Ca v nodularju FeSiMg(Ca) na
debelino stene ulitka. Zaposlil se je v

Omizje generacije metalurgov (z leve: Boris
[trancar, Janko Kobe, Stanko Triglav, Vladimir
Hrn~i~, Vuka{in Dragojevi}, Stanko Petovar,
Branko Jordan, Jo`ef Triplat, Jo`ef Studen~nik,
Janez Karlatec, mag. Izidor Derganc, Henrik
Kaker, Danilo Tu{ek, Orestije Rankov s soprogo
– ni metalurginja)

livarni BELT ^rnomelj, nato pa bil
direktor livarne Livar Ivan~na Gorica.
Svojo poslovno pot je nadaljeval kot
direktor IUV Vrhnika, predsednik
uprave BPH Poteza, komercialni
direktor AERO Celje. Nazadnje je bil
zopet ~lan uprave v Livar Ivan~na
Gorica. Je upokojen in `ivi v Grosuplju.
Vuka{in Dragojevi}, univ.dipl.ing.met.
izhaja iz Banja Luke. Pod mentorstvom
prof. Podgornika je v diplomskem delu
{tudiral vpliv toplotne obdelave na
mehanske lastnosti odlitka iz zlitine
AlCu4PbTi. Po diplomi je nekaj let
pou~eval na srednji strokovni {oli v
Bosanski Dubici, nato pa se zaposlil v
Impolu Slovenska Bistrica. Tu je delal
kot tehnolog predelave aluminija, bil
obratovodja cevarne, tehni~ni direktor
Divizije Stiskalni{tvo. Zdaj je `e pet let
tehni~ni direktor Divizije za tehnologijo
in tehnolo{ki razvoj Stiskalni{tvo. @ivi v
Zgornji Polskavi.
Vladimir Hrn~i~, univ.dipl.ing.met.
izhaja iz Cirkulan. Pod mentorstvom
prof. Podgornika je v diplomski nalogi
razvijal metodo preiskave prekaljivosti
visoko legiranih jekel primerljivo z
Jominy preizkusom za konstrukcijska
jekla. V @elezarni Ravne je bil vodjaØ

12
Sre~anje metalurgov »generacije 1975«

Generacije metalurgov

Zaspanci pod 400 letno lipo pri turisti~ni kmetiji Marin v [entanelu (z leve: Orestije Rankov, mag.
Izidor Derganc, Henrik Kaker, Branko Jordan, Stanko Petovar, Vuka{in Dragojevi}, Stanko Triglav in
Vladimir Hrn~i~)

Øtoplotne

obdelave kova~nice, nato
vodja investicijskih projektov. Po reorganizaciji `elezarne je z nekaj
sodelavci ustanovil podjetje Svetovalno
investicijsko razvojna dejavnost Ravne.
Poleg svetovanja izvedb projektov
{irom Slovenije je ob~asno vodil tudi
izvedbo projektov na SIJ Metal Ravne.
Je upokojen in `ivi v [entjan`u pri
Dravogradu.
Brane Jordan, univ.dipl.ing.met, spec.
men., izhaja iz Trbovelj. Pod mentorstvom prof. Podgornika je v diplomski
nalogi obdelal uvedbo plo{~atega
tla~nega preizkusa pri vro~em
laboratorijskem preoblikovanju kovin. V
Livarni lahkih barvnih kovin Trbovlje
(tedaj TOZD TGA Kidri~evo) je opravljal
dela vodje priprave proizvodnje,
tehni~nega in glavnega direktorja, bil
direktor Orodjarne Trbovlje, Kovine
[martno pri Litiji, ETI Steatit Kamnik,
Herz [martno pri Litiji. Od leta 2008 je
solastnik in direktor AZ Jordan d.o.o.
Trbovlje, ki se ukvarja s tehni~nim
svetovanjem in prodajo ventilov ter
fleksibilnih nerjavnih cevi, proizvode
ve~inskega lastnika koncerna AZ v
Nem~iji in na ^e{kem.
Dr. Henrik Kaker, mag., univ.dipl.ing.
met. izhaja iz ^rne na Koro{kem. Pod
mentorstvom prof. Marinkovi}a je
opravil diplomo, magisterij in promoviral. Zaposlil se je v metalur{kem

razvoju @elezarni Ravne, pozneje SIJ
Metalu Ravne, in bil pionir raster
elektronskih mikro preiskav struktur
specialnih jekel in zlitin. Je upokojen in
`ivi na Ravnah na Koro{kem.
Janez Karlatec, univ.dipl.ing.met.,
izhaja iz Radelj ob Dravi. Pod mentorstvom prof. Pelhana in doc. Terbi`ana je v Livarni Vuzenica v diplomi
obdelal livarski pesek za brez okvirno
formanje. Nekaj let je bil v livarni
tehnolog, dolga leta pa v TDR Ferolegure vodja proizvodnje in tehni~ni
direktor.
Janko Kobe, univ.dipl.ing.met. izhaja iz
Slovenske Bistrice. V diplomi sem
obdelal od`veplanje grodlja pod mentorstvom prof. Dobovi{ka. Po diplomi je
delal kot vodja metalur{kih pe~i za
`ganje industrijske keramike v Iskri
Keramika. Ukvarjal se je tudi z razvojem
in izdelovanjem potopnih sond za
jemanje vzorcev v jeklarnah in livarnah
ter kerami~nih drsnih plo{~ za livarne.
Je upokojen in `ivi v Ljubljani.
Stanko Petovar, univ.dipl.ing.met. izhaja iz Miklav`a pri Ormo`u. Pod
mentorstvom prof. Pelhana in doc.
Rosine je v diplomskem delu raziskoval
lastnosti eksotermnih materialov za
livarstvo. Zaposlil se je v @elezarni
Ravne, pozneje SIJ Metal Ravne, kot
raziskovalec za jeklarstvo, Takrat je
potekala postavitev vakuumskih po-

nov~nih pe~i v obeh jeklarnah. Kot mlad
in`enir je uvajal tehnologijo sekundarne
rafinacije v livnem loncu. [olal posadke
in zasledoval u~inke nove tehnologije.
Pozneje je postal direktor jeklarne in
prvi direktor SIJ Metala Ravne d. o. o.
Po pripojitvi Jekla [tore k Metalu, je bil
kot prokurist zadol`en za skupno
nabavo. Leta 1997 je postal ponovno
direktor jeklarne in valjarne gredic.
Optimirali smo proizvodne kapacitete
UHP EOP s prenosom proizvodnje
visoko legiranih specialnih jekel iz 10 in
25 tonske na 45 tonsko UHP EOP: Izvedli
smo veliko posodobitev – postavili novo
te`ko progo s pe~mi za `arjenje gredic
in posodobili vlivali{~e v jeklarni.
Sledila je postavitev tretje pe~i EP@ s
taljenjem v za{~itni atmosferi. Pozneje
je kot svetovalec direktorja vodil projekt
postavitve in zagona dodatne VAD/VOD
naprave in posodobitve UHP EOP. Je
upokojen in `ivi v ^rni na Koro{kem.
Orestije Rankov, univ.dipl.ing.met.
izhaja iz Kikinde. Pod mentorstvom prof.
Lamuta je v diplomskem delu obdelal
lastnosti in proizvodnjo ferozlitin. Po
diplomi se je zaposlil v Livnici `eljeza i
tempera Kikinda in delal vrsto let kot
izmenski in`enir. Bil je direktor livarne.
Nekaj ~asa je bil zastopnik razli~nih
proizvajalcev livarske opreme. Pred 20
leti je ustanovil svoje podjetje, ki se
ukvarja s posredovanjem rabljene in
nove opreme za livarne, vklju~no s
postavitvijo, vzdr`evanjem in zagonom.
Tu je {e vedno aktiven kot glavni
direktor livarne TCT Tesic v Kikindi, kjer
tudi stanuje.
Jo`ef Studen~nik, univ.dipl. ing.met.
izhaja iz Dravograda. Pod mentorstvom
prof. Lamuta je v diplomi obdelal
metode vakuumiranja teko~ega jekla v
livnem loncu (ponovca). Zaposlil se je v
@elezarni Ravne v oddelku investicij, bil
tehni~ni direktor SIJ Metala Ravne,
direktor Jeklolivarne Ravne, Strojno
tehnolo{ke obdelave in nazadnje
direktor Zdravstvenega doma Dravograd. Svojo poklicno delovanje pa jeØ

13
49 let po vpisu na Univerzo v Ljubljani - FNT Montanistika
50 let od {tudijske prakse v `elezarni Rheinstahl, Hattingen

Generacije metalurgov
Øopravljal {e v Odboru za livarstvo GZS in

In`enirski zbornici Slovenije v
Upravnem odboru ter kot Predsednik
upravnega odbora in`enirjev tehnologov in drugih in`enirjev ter kot Predsednik izpitne komisije za in`enirje
tehnologe in druge in`enirje. Je upokojen in `ivi v Dravogradu.
Boris [trancar, ing.met. izhaja iz
Ajdov{~ine. Pri prof. Podgorniku je
opravil diplomska izpita iz izbirnih
predmetov Metalur{ka tehnologija in
Preiskava material, vaje pa pri
asistentu mag. A. Smoleju in asistentu
mag. P. Jagodi~u. Po {tudiju se je
zaposlil v Gostol – TOZD Livarna, livarna
sive litine, ognje odporne in obrabo
obstojne legirane litine, po prestrukturiranju v Livarna Gorica oz.
danes LIGO Livarna Gorica in nato v
Livarni Livar Ivan~na Gorica. Ves ~as je
opravljal delo livarskega tehnologa in
spremljal izdelavo odlitka od naro~ila
do potrditev njegovih lastnosti. Je
upokojen in `ivi v Ljubljani.

[tudijska praksa v
Hattingenu leta 1974
Nedavno je minilo petdeset let, odkar
sem del septembra, oktober in del
novembra leta 1974 pre`ivel na praksi v
`elezarni Rheinstahl v Hattingenu v
Nem~iji. Hattingen je manj{i kraj v
bli`ini Essna, v tako imenovanem
Ruhrgebietu (Porurju, op. ur.). In kako
sem pri{el tja? Prek znanstva med
Juvencijem Kalanom, pokojnim mo`em
moje – prav tako pokojne – sestre Alje
in Marjanom Velikonjem, univ. dipl. ing.
metalurgije, ki je bil v tistem ~asu vodja
jeklarne v `e omenjeni `elezarni. Ta mi
je omogo~il, da sem se tam lahko
zaposlil kot navaden delavec v
proizvodnji. Stanoval sem v samskem
domu, ki je menda spadal k `elezarni,
skupaj s {e enim {tudentom iz Ljubljane,

Stanko Triglav, univ.dipl.ing.met izhaja
iz Raven na Koro{kem. V diplomskem
delu je pod mentorstvom prof. Lamuta
in prof. Pelhana obdelal mineralne
sestave modifikacijskih `linder v procesu izdelave sive litine. Pripravni{tvo
je opravil v Livarni Vuzenica, nato pa
pre{el v @elezarno Ravne, pozneje SIJ
Metal Ravne. Tu je bil vodja te`ke
valjarske proge, glavni tehnolog
valjarne in direktor valjarne. Izguba
jugoslovanskega trga je narekovala
intenzivno preusmeritev v iskanje novih
prilo`nosti in kupcev na tujih trgih. Tu je
na{el nove izzive kot prodajni in`enir ter
dolga leta kot direktor prodaje SIJ
Metala. Nekaj let pred upokojitvijo je
postal direktor strate{ke prodaje. Je
upokojen in `ivi na Prevaljah.
Jo`e Triplat, univ.dipl. ing.met. izhaja iz
Lesc. Pod mentorstvom prof. Lamuta je
v diplomski nalogi obdelal Obdelava
jekla za proizvodnjo patentirane `ice s
CaSi. V okviru te naloge je bila prvi~ v
Sloveniji uporabljena tehnologija vpi-

havanja pra{natega CaSi v teko~e
jeklo. Zaposlil se je v @elezarni Jesenice, pozneje SIJ Acroni Jesenice in
ve~inoma deloval na razvoju in
tehnologiji jeklarstva. Zadnja leta je bil
samostojen svetovalec ter pomagal pri
re{evanju tehnolo{kih problemov v
[tore Steel, Kovintradu kot tudi pri
uvajanju novih metalur{kih naprav
{irom sveta za SMS Mevac iz Nem~ije.
Je upokojen in `ivi v Radovljici.

ki pa je, koliko vem, {tudiral elektrotehniko in je delal kot navadni delavec
na istem delovnem mestu kot sem
kasneje jaz. Njemu se je pogodba `e
iztekala in tako sem kmalu v sobi ostal
sam; njegovega imena se ne spominjam. V domu je bilo sicer {e nekaj
delavcev iz nekdanje Juge (Jugoslavije,
op. ur.), tudi Slovencev, vendar z njimi
nisem imel kakih posebnih kontaktov.

In sem pristal na RHH vakuumu. To je
bila naprava za razplinjevanje jekla, ki
je bila razvita prav v tej `elezarni. R
pomeni namre~ Rheinstahl, HH pa
Henrichshütte Hattingen. Tu je bilo delo
precej la`je. Prav tako je bilo treba
dodajati legirne elemente, vendar je
bilo na razpolago dvigalo in vili~ar.
Ob~asno je bilo treba namre~ razlo`iti
tudi kak »{leper« robe. Ves ~as je bil
moj kompanjon nek Vojvodinec, ki pa je
znal, za razliko od mene, dovolj nem{ko,
tako da s komunikacijo ni bilo te`av.
Delali smo v treh izmenah, najbolje pa je
bila pla~ana no~ z nedelje na
ponedeljek; krat dva, glede na ostale
dneve.

Najprej sem bil dodeljen k elektrooblo~nim pe~em, vendar je bilo tisto
delo za mene prete`ko, ~eprav nisem bil
ravno »{vohoten«, saj sem v tistem
~asu dokaj redno treniral veslanje v
skifu po Ljubljanici. Med drugim je bilo
treba v pe~i dodajati legirne elemente,
in to z lopato! Pe~i so bile seveda vro~e,
razdalja do vrat pa kar znatna. Skoraj,
da bi proti pe~em prej poletel jaz, kot pa
te`ke legure!

Danilo Tu{ek, univ.dipl.ing.met., iz Raven na Koro{kem, je pod mentorstvom
prof. Sicherla v diplomskem delu
obdelal simulacijo ogrevne kova{ke
pe~i. Zaposlil se je v @elezarni Ravne v
Jeklolivarni in bil vodja pe~i, glavni
in`enir ter dolga leta obratovodja livarne Croning na Ravnah. Je upokojen in
`ivi na Ravnah na Koro{kem.
Stanko Petovar

In kako je izgledala ta naprava? V bistvu
je bil to pokon~en kotel s primerno
obzidavo oziroma oblogo, visok kakih
{est metrov in {irok okoli dva metra. NaØ

14
[tudijska praksa v `elezarni Rheinstahl, Hattingen izpred 50 let

Generacije metalurgov

Øspodnjem delu je imel dve votli »nogi«.

Preko pantografa je bil pritrjen na
konzolo, kar je omogo~alo vertikalni in
horizontalni premik naprave. 150-tonsko ponovco sta pritovorila dva mostna
`erjava (eden bi bil premalo oziroma ga
v jeklarni ni bilo) in jo spustila v jamo
pod vakuumsko napravo. Izmerilo se je
temperaturo in vzelo vzorec taline, ki je
potem potoval po zra~ni po{ti v
laboratorij, ki je bil oddaljen nekaj sto
metrov. Sledila je namestitev naprave
nad ponovco in spust »nog« v talino.
Vakuum, ki so ga ustvarile centrifugalne in difuzijske ~rpalke, ki so bile
name{~ene v drugem prostoru kar
dale~ stran, je vsrkal oziroma dvignil
talino v posodo, kro`enje taline skozi
napravo pa je omogo~il argon, ki se je
vpihoval v eno od »nog«. Potrebni
dodatki za korekcijo kemijske sestave
so se dodajali skozi posebno odprtino
na vrhu vakuumskega kotla. Sam
postopek vakuumiranja je trajal pribli`no 20 minut, skupaj s transportom pa
slabo uro. Na en »{iht« smo obdelali
okoli 1000 ton jekla, ve~inoma nerjavnega, ki je nato potoval na kontiliv.

Prosti ~as, in tega je bilo kar nekaj, sem
izkoristil za pripravo seminarske naloge
pri predmetu Problemi na{ega `elezarstva pri prof. Rekarju, naloga pa je imela
naslov: »Postavitev RHH vakuumske
naprave v @elezarni Jesenice«. Pri

pripravi naloge, pa tudi sicer, mi je
izdatno pomagal in`enir Velikonja,
predvsem z literaturo, do katere bi se
sam verjetno le s te`avo prikopal.
Razkazal mi je celotno `elezarno, kjer
so izdelovali med drugim tudi tankovske
kupole in sicer v varjeni izvedbi. Oklep
je bil napravljen iz ve~ plasti le nekaj
milimetrov debele plo~evine. Podobno
so izdelovali precej velike okrogle
rezervoarje za amonijak. Pla{~ je bil
tudi v tem primeru napravljen iz ve~
plasti sorazmerno tanke nerjavne
plo~evine. Delovni tlak je bil 400 atm!
Prav posebej pa se mi je vtisnil v spomin
ogled prastare kompresorske postaje
za podpih plav`ev. Pogled na baterijo
okroglih vodoravnih batnih kompresorjev s premerom dobrega metra in
dolgih nekaj metrov ter s hodom le
naprej – nazaj vsakih nekaj sekund, ki
jih je poganjal plav`ni plin, je bil res
nekaj posebnega; da zvo~nih efektov
ne omenjam. Naprava je brezhibno
delovala 24 ur na dan. Sicer pa sem si
marsikateri bli`nji obrat lahko dodobra
ogledal med pavzami v no~ni izmeni,
tako tudi bli`njo jeklolivarno, kjer so
med drugim ulivali tudi jeklene obro~e s
premerom nekaj metrov, verjetno
namenjene kaki cementarni za le`aje
oziroma pogon rotacijskih pe~i.
Verjeli ali ne, napotil sem se, z vlakom
seveda, tudi na koncert v bli`nji Essen.

In sicer edinkrat v `ivljenju, na koncert
Avsenikov! Dvorana je bila polna,
vzdu{je odli~no. Bilo je veliko do`ivetje,
kot je bilo do`ivetje tudi pogled na
primestne potni{ke vlake, ki so prihajali
na `elezni{ko postajo v Essnu v razmaku dveh minut! Za na{e tedanje
razmere nepredstavljivo.
Konec oktobra in v novembru pa je bilo
v Hattingenu in zato tudi v jeklarni `e kar
hladno. Sicer so nas nekoliko greli
plinski sevalni grelci okoli vakuuma,
talina v ponovcah pa ne pretirano, saj je
bila prekrita s posebnim izolirnim
prahom oziroma maso.
Bil sem `e malo domoto`en, tako da
sem se kar rad napotil proti domu. Da, ta
{tudijska praksa je bila nadvse pou~na
in z znatnimi, tudi finan~nimi koristmi.
Lahko sem si nabavil svoj prvi avto in
sicer znamke Citroen 2 CV, ki je bolj
znan kot Spa~ek. Seveda je bil rabljen, z
mnogo prevo`enimi kilometri, pa tudi rja
ga je `e malo na~enjala, vendar mi je {e
dolgo odli~no slu`il.
In`enir Velikonja mi je na potrdilo o
praksi zapisal, da sem »v tem ~asu
izdelal poseben referat o gradnji RHH
vakuumske naprave v @elezarni Jesenice, kar je doslej pri nas edinstven
primer marljivega in vestnega tujega
praktikanta«.
Ale{ Lajovic

15
Izbor In`enirka leta 2024

Dogodki

Izbira {tudija in`enirstva materialov in
metalurgije se je izkazala za pravo odlo~itev, saj ji omogo~a zdru`iti raznolike
tehni~ne discipline, kar jo navdu{uje.
»[tudij materialov je fascinanten –
odkrivanje mikrosveta skozi mikroskop
je nekaj, kar me vedno znova navdu{i.
Smer, ki sem jo izbrala med {tudijem, je
zelo zanimivo in {iroko podro~je. V~asih
na to pozabim, potem pa vidim, kako
ljudje z odprtimi usti strmijo vame, ko jim
povem kaj sem se u~ila v ~asu {tudija in
s ~im sem se ukvarjam prakti~no vsak
dan. Mala »piflarka« Jerneja se ukvarja
s kar »kul« zadevami. V takih trenutkih
sem res ponosna na svoj poklic in
dobim {e dodatno motivacijo za delo in
moj razvoj na tem podro~ju.«

»Bodi, kar si, in
zgrabi vsako
prilo`nost«
V sklopu iniciative In`enirke in in`enirji
bomo!, ki mlade navdu{uje za in`enirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost, je letos potekal `e sedmi
izbor In`enirka leta. Med desetimi
nominirankami je bila tudi Jerneja
[u{el, magistrica in`enirka materialov
in metalurgije, zaposlena kot raziskovalka v SIJ Metalu Ravne. Jerneja se je
med 41 kandidatkami uvrstila med
deset nominirank za in`enirko leta, ki so
zgled in navdih mlaj{im generacijam
deklet pri odlo~anju za in`enirske
poklice.
Raziskovalka v SIJ Metalu Ravne
Jerneja [u{el, magistrica in`enirka
materialov in metalurgije, je zaposlena
v oddelku za raziskave in razvoj SIJ
Metala Ravne, kjer se kot raziskovalka
ukvarja z metalografskimi analizami,
optimizacijo procesov in raziskovalnorazvojnimi projekti. Bila je {tipendistka
SIJ Metala Ravne in je `e med {tudijem
na Naravoslovnotehni{ki fakulteti
Univerze v Ljubljani skozi prakso
spoznavala delo v jeklarskem okolju.
Septembra 2022 je magistrirala z
raziskovalnim delom na podro~ju
nerjavnih jekel.
^e ho~e{ biti dober raziskovalec, je
klju~no, da pozna{ vse aspekte dela,
celoten postopek od izdelave jekla do
prodaje kon~nega izdelka, je prepri~ana Jerneja. »Vsako leto sem prosila,
da me dodelijo drugemu oddelku, da
po~asi spoznavam delo v celotnem
podjetju. Kro`ila sem med kova~nico,
valjarno, metalografijo, potrjevanjem
kakovosti in kemijskim laboratorijem.
Sodelavci so me vedno dobro sprejeli in
smo se dobro razumeli.«

Dekle {tevilnih interesov
Jerneja [u{el, raziskovalka v SIJ Metalu Ravne,
nominiranka za In`enirko leta 2024, uresni~uje
svoje `ivljenjsko vodilo, ki se glasi: šBodi, kar si,
in zgrabi vsako prilo`nost’. (Foto: osebni arhiv
J.[.)

In`enirka v srcu `e od malih nog
Jerneja je `e od otro{tva obo`evala
{tevilna podro~ja, od kemije in fizike do
moto{porta. Sanjala je, da bo neko~
delala za ekipe v MotoGP ali Formuli 1.
Verjame, da z jekleno voljo, vztrajnostjo
in disciplino, tako v {portu kot na drugih
podro~jih, lahko dosega{ vrhunske
rezultate. Klju~na je vera v lastne
sposobnosti in pogum, da se soo~i{ z
vsakim izzivom.
V srednji {oli je bila zelo pridna u~enka,
mnogi (razen doma~i) so jo vzpodbujali,
da bi {la {tudirat medicino (klasika za
odli~njake) in so bili kar malo razo~arani, ko je izbrala tehni~no smer.
»Ampak jaz sem bila vedno malce
posebna, bolj fantovska. To pove `e
moja izbira {porta. Druge so hodile na
balet, a jaz? Karate, logi~no.« se ob tem
nasmeji Jerneja. Sprva si je sicer `elela
{tudirati na Fakulteti za {port, a jo je
po{kodba v tretjem letniku zaustavila.

V prostem ~asu je Jerneja tudi klekljala
in igrala violino. Vrsto let je trenirala karate, pri ~emer je dosegala vrhunske
rezultate, se redno uvr{~ala med dobitnice medalj ter bila leta 2015 razgla{ena
za [portnico leta ob~ine Me`ica. S
karatejem ostaja tesno povezana {e
danes, kot del trenerske ekipe slovenske reprezentance pa je lani odpo-Ø

Jerneja najraje dela v metalografskem laboratoriju, kjer skozi mikroskop raziskuje mikrostrukturo jekla. (Foto: osebni arhiv J.[.)

16
Uvrstitev Jerneje [u{el med deset nominirank za in`enirko leta

Dogodki

V prostem ~asu Jerneja veliko potuje, sodelovala je tudi v ve~ prostovoljskih humanitarnih
projektih. (Foto: osebni arhiv J.[.)

Øtovala tudi na Svetovno prvenstvo JKA

karateja na Japonsko.
@e v {tudentskih letih je vzljubila delo z
ljudmi in sodelovala v {tevilnih prostovoljskih projektih. Odpravila se je na
humanitarno misijo v Gambijo, kjer je
pou~evala angle{~ino in pomagala
lokalni skupnosti, nato pa {e v Tanzanijo, kjer je v okviru Fizioterapevtov brez
meja delala v tamkaj{nji bolni{nici. Po
zaklju~ku {tudija materialov se je
pogumno podala na pot uresni~itve {e
ene svoje `elje – ob delu je vpisala
{tudij fizioterapije ter tako zdru`ila
{port, pomo~ drugim in svoje strokovno
znanje s podro~ja materialov.
Jerneja, ki je pri ustvarjanju ~asopisa
Alumni OMM sodelovala `e kot
{tudentka, je v lanskih {tevilkah z bralci
delila tudi svoje do`ivljanje svetovnega
prvenstva v karateju na Japonskem in
humanitarne odprave v Tanzaniji.

Nominiranke za In`enirko leta 2024 (Foto: Mediade d.o.o.)

In`enirke in in`enirji bomo!
Iniciativa In`enirke in in`enirji bomo!
spodbuja zanimanje za in`enirske,
tehnolo{ke in naravoslovne poklice ter
inovativnost med dijaki vodilnih slovenskih gimnazij. Zdru`uje priznane in`enirke in in`enirje, vrhunske managerke
in managerje, raziskovalke in raziskovalce, ambiciozne {tudente tehni~nih
in naravoslovnih smeri, predstavnike
start-up podjetij ter druge prodorne in
ustvarjalne posameznike.
S svojim znanjem in izku{njami mladim
predstavljajo karierne prilo`nosti v
znanosti in tehni~nih poklicih, spodbujajo razvoj in`enirskih ve{~in ter
povezovanje tehni~nega znanja s
poslovnim razmi{ljanjem. Na ta na~in
navdihujejo mlade za ustvarjalnost v
tehni{kih poklicih in inovativnost, ki
prispevata k ve~ji dodani vrednosti,

konkuren~nosti ter razvoju klju~nih
kompetenc 21. stoletja.
Izbor in`enirka leta
V sredi{~e izbora In`enirka leta, ki
poteka pod ~astnim pokroviteljstvom
predsednice Republike Slovenije, dr.
Nata{e Pirc Musar, organizatorji
postavljajo odliko izbrane in`enirke
leta, da je zgled in navdih mlaj{im
generacijam deklet. To so letos prepoznali v Rebeki Kropiv{ek Leskovar,
magistrici informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki dela kot razvojna
in`enirka v skupini Interblock v razvoju
aplikacij tehnologij strojnega vida,
osredoto~enih na ~loveka, in z mislijo
na to, kak{ni bodo njeni vplivi v
vsakdanjem `ivljenju.
SIJ Metal Ravne
in Jerneja [u{el

17
Iz podjetja GEOPORTAL d.o.o., Tehnolo{ki park 21, Ljubljana

Novice
Nekatere posebnosti gradnje
permokarbonskega odseka
vzhodne cevi avtocestnega
predora Karavanke v zelo
iztisljivih plasti~nih hribinah
1. Uvod
Gorski masiv Karavank je bil v geolo{ki
zgodovini, poleg nastanka, dele`en
mnogih tektonskih sprememb in procesov, ki so v mnogo~em zaznamovali
spremenljivo geolo{ko zgradbo z ve~
strukturnimi anomalijami in drugimi
posebnostmi, ki so in bodo vplivale na
izbrane na~ine in tehnologije gradnje
podzemnih objektov v tem geolo{ko in
hidrogelo{ko razgibanem okolju. Poleg
izjemno spremenljivih geolo{kih, hidrogeolo{kih ter geotehni~nih razmer, se v
hribinskem okolju permokarbonskih
plasti (Slika 1) nahajajo zdravju {kodljivi
oz. strupeni in nevarni plini kot so metan
CH4, ogljikov monoksid CO, ogljikov
dioksid CO2, vodikov sulfid H2S itd.
Navedene lastnosti karavan{kega hribovja zahtevajo v okviru gradnje podzemnih objektov, predvsem predorov,
uporabo in prilagajanje tehnologij
izkopa in primarnega podpiranja v
izjemno spremenljivih geomehanskih
razmerah, ki se med in po kon~ani
gradnji manifestirajo v obliki t.i. velikih
deformacijah sistema hribina – pri-

marno podporje z visokim dele`em
~asovno odvisnih sprememb sekundarnih napetostnih in deformacijskih
polj. V nadaljevanju so podane nekatere ugotovitve, ki se nana{ajo na
~asovno odvisno obna{anje sistemov
hribina – primarno podporje v ~asu
gradnje Vzhodne predorske cevi
avtocestnega predora Karavanke.
2. Umestitev cestnega predora
Karavanke v prostor
Avtocestni predor Karavanke le`i na 10.
vseevropskem prometnem koridorju in
povezuje avtocesto A2 v Republiki
Sloveniji (v nadaljevanju RS) z
avtocesto A11 v Republiki Avstriji (v
nadaljevanju RA). @e dalj ~asa se je
kazala potreba po dvocevnem predoru,
saj enocevni dvopasovni predor, v
katerem poteka promet dvosmerno, ne
ustreza sedanjim prometno tehni~nim
zahtevam, ki veljajo v Evropski uniji. Ta
zahteva je tudi v skladu z direktivo
Evropskega parlamenta in Sveta {t.
2004/54/ES o minimalnih varnostnih
zahtevah za predore na vseevropskem
cestnem omre`ju. S ciljem zagotavljanja bolj{e preto~nosti ter ve~je prometne varnosti je bila gradnja druge,
vzhodne predorske cevi (dol`ine na RS
3530 m) ter gradnja manjkajo~ega dela
avtoceste (dol`ine 620 m) z vsemi
potrebnimi spremljajo~imi objekti (most

M1, dol`ine 150 m) in ureditvami
(lokacije za vnos vi{kov izkopnega
materiala), in ne nazadnje sanacija
obstoje~e, zahodne predorske cevi,
nujna.
3. Geotehni~ne lastnosti
permokarbonskih hribin
Specifi~ne geotehni~ne lastnosti
hribin, ki gradijo obmo~je permokarbonske starosti (Pc), so zahtevale
intenzivno prilagajanje izkopa in
primarnega podpiranja izjemno spremenljivim geolo{ko geotehni~nim
razmeram. Za njih je zna~ilna izjemna
heterogenost, anizotropnost in ne
nazadnje visoka iztisljivost plasti
skrilavih glinavcev z izrazitimi ~asovno
odvisnimi deformacijskimi lastnostmi
ter nizkimi geomehanskimi nosilnostnimi potenciali. V realnem hribinskem
okolju Karavank se skrilavi glinavci
nahajajo v plasti~nem obmo~ju `e v
primarnem stanju. Njihove geotehni~ne
zna~ilnosti so opredeljene z nizkimi deformacijskimi moduli in nizkimi trdnostnimi lastnostmi ter izrazitimi ~asovno
odvisnimi razvoji distorzijskih deformacij na {irokem vplivnem hribinskem
obodu in v tleh kalote, stopnice in
talnega oboka.
^eprav permokarbonske hribine gradijo
tudi razli~no tektonsko po{kodovani
meljevci in apnenci, ki predstavljajoØ

Slika 1: Vzdol`ni geolo{ki prerez vzhodne predorske cevi. S sivo barvo je ozna~en Odsek 3 permokarbonskih hribin.

18
Nekatere posebnosti gradnje permokarbonskega odseka vzhodne cevi
avtocestnega predora Karavanke v zelo iztisljivih plasti~nih hribinah

Novice

Øvi{je

trdnostno hribinsko okolje v
primerjavi s skrilavimi glinavci, so ravno
izrazite heterogenosti in nizke vrednosti
kota notranjega trenja ob prakti~no
zanemarljivi koheziji, v mnogo~em
povzro~ale razvoje asimetri~nih sekundarnih napetostno deformacijskih polj v
sistemu hribina-primarno podporje.
Delno je prihajalo do izrazitih asimetri~nih napetostno deformacijskih stanj
tudi zaradi prisotnosti heterogenega
primarnega napetostnega stanja v
hribinskem okolju, kjer je potekala
gradnja. Vplive dokaj komplicirane
geolo{ke zgradbe, navedenih in`enirsko geolo{kih lastnosti ter geomehanskih procesov med in po
kon~anih izkopnih delih skupaj z
vgrajenimi deformabilnimi primarnimi
podporni sistemi z razli~nimi velikostmi
reaktivnih podpornih tlakov (brizgan
beton C25/30 debeline 30 cm do 35 cm,
samouvrtana injektibilna sidra Fy = 450
kN, dvojne armaturne mre`e Q283,
popustljivi jekleni elementi LSC), je bilo
mo~ obvladovati s stalno GHGG
spremljavo, ki je slu`ila kot osnova za
odlo~anje o parametrih napredovanja

izkopa in primarnega podpiranja. V tem
~asu je na tem odseku lokalno pri{lo na
dolo~enih spro{~anj nakopi~enih
asimetri~nih primarnih in sekundarnih
hribinskih napetosti.
4. Prilagajanje primarnih podpornih
sistemov dejanskim geolo{kim,
hidrogeolo{kim in geotehni~nim
(GHGG) razmeram
Upo{tevanje na~el, ki so zajeta v
tehni~nih in tehnolo{kih principih
gradnje podzemnih objektov po Novi
avstrijski metodi gradnje predorov
(NATM), omogo~a njihovo izvedbo v
razli~nih heterogenih in anizotropnih
hribinskih razmerah ob upo{tevanju
vseh vnaprej predpisanih zahtev funkcionalnosti posameznega ali skupine
objektov. Tehnolo{ki napredki pri
vgradnji razli~nih brizganih betonov
(BB), vklju~no z mikroarmiranim brizganim betonom (MABB), v kombinaciji z
armaturnimi mre`ami, jeklenimi podpornimi elementi (loki) ter visoko
nosilnimi jeklenimi injektibilnimi hribinskimi sidri, ki se u~inkovito uporabljajo v
praksi, omogo~ajo hitro in varno delo

Slika 2: Podporni tip prirejen za napredovanje izkopa in primarnega podpiranja v izrazito zahtevnih in
asimetri~nih geolo{ko geomehanskih razmerah.

tudi v zelo zahtevnih GHGG razmerah,
kot je primer, ki ga opisujemo. Glede ne
dejstvo, da je po tej metodi mo`no
sukcesivno izvajati posamezna izkopna
in primarna podpiralna dela v predpisanih ~asovnih presledkih v deljenih
izkopnih profilih v kaloti, stopnici in
talnem oboku, je bistveno la`je obvladovati ~asovno odvisna preoblikovanja
sekundarnih napetostnih in deformacijskih polj v sistemu hribina – primarni
podporni sistem.
Na Sliki 2 je v shematski obliki je
prikazan t.i. podporni tip, na katerem je
viden postopek napredovanja izkopa in
primarnega podpiranja.
Osnove za navedene tehni~ne odlo~itve o na~inu napredovanja izkopa in
primarnega podpiranja imajo svoj izvor
v kakovostni geolo{ki, hidrogeolo{ki in
geotehni~ni spremljavi gradnje (GHGG).
V primeru, ki ga tu opisujemo, je bila
hribina v vsakem izkopnem koraku natan~no geolo{ko popisana in in`enirsko
ovrednotena, izvedene so bile
geodetske (jamomerske) meritve postavitve jeklenega loka skupaj s
predpisano smerjo napredovanja, ki je
bila v ~asu gradnje ve~krat preverjena.
Prav tako je bil v vsakem izkopnem
koraku skeniran izkopni profil in svetli
profil po vgrajenem primarnem podpornem sistemu. Primer navedenih
meritev, opazovanj in in`enirskih interpretacij je prikazan na Sliki 3a in 3b, na
katerih se vidi izjemno heterogeno
hribinsko okolje v kaloti in stopnici.
Analizirane in interpretirane geodetske
meritve pomikov merskih to~k v predoru, ki so bile izvajane in interpretirane
vsak dan, so omogo~ale argumentirano
odlo~anje o prilagajanju izkopa in primarnega podpiranja dejanskim GHGG
razmeram. ^asovni razvoji pomikov
ostenja primarnega podpornega sistema, ki so bili posredno regulirani z
ustreznimi razdaljami med izkopom
kalote, stopnice in talnega oboka, so
narekovali zapiranje nosilnega obro~a
primarnega podpornega sistema zØ

19
Nekatere posebnosti gradnje permokarbonskega odseka vzhodne cevi
avtocestnega predora Karavanke v zelo iztisljivih plasti~nih hribinah

Novice
Ø

Slika 3: Popis in fotografija ~ela kalote na TM 2268,6 (22.11.2022) zgoraj. Popis in fotografija izkopa
stopnice na TM 2231,3 (17.11.2022) spodaj.

omogo~enim rahlim popu{~anjem (glej
popustljive elemente na levem in
desnem boku kalote na Sliki 2) tako, da
se je primarna obloga iz brizganega
betona uravnovesila z okoli{ko, deformacijsko ~asovno odvisno permokarbonsko hribino. S primerno t. i. deformacijsko toleranco, ki je zna{ala na
nekaterih odsekih tudi 600 mm ali ve~, je
bilo dose`eno predpisano deformacijsko umirjanje hitrosti pomikov
4 mm/mesec. Doseganje tega ostro
postavljenega
kriterija
umirjanja
hitrosti pomikov, je omogo~ilo izvedbo
naslednjih faz gradnje, vklju~no z
vgradnjo notranje armirano betonske
obloge.
5. Kratek opis nekaterih izrednih
dogodkov v ~asu gradnje v
permokarbonskih hribinah
Dne 7. 2. 2022 v popoldanskem ~asu ob
14:30 je na staciona`i TM1.727 m pri{lo
do ru{enja in tresenja {ir{ega obmo~ja
dinami~nega zru{ka, ki se je razvil v in
nad izkopnim ~elom kalote, katera je
bila podprta s primarnim podpornim
sistemom. Izkopno ~elo je bilo varovano
z samouvrtanimi injektivnimi sidri
dol`ine 12 m, Fy= 280 kN, armaturnimi
mre`ami Q283 ter 10 cm debelo oblogo
iz brizganega betona. V ~asu faznega
izkopa (v deljenem profilu) se je za~elo
spro{~anje nakopi~enih napetosti v
obliki ru{enja in tresenja {ir{ega
obmo~ja, ki je trajalo skoraj 5 minut, ko
je zadnji del zru{ka potisnil metan (CH4)
in ogljikov monoksid (CO) v izkopni
prostor, kar je povzro~ilo izklop elektri~ne energije v predoru.

Slika 4: Grafi~ni prikaz radialnih pomikov merskih to~k v odvisnosti od ~asa (zgoraj) in vektorjev
radialnih pomikov v istem merskem profilu MS1-TM2210 (spodaj) ka`eta in potrjujeta, da je
napredovanje izkopa in primarnega podpiranja potekalo v izjemno zahtevnih GHGG razmerah.

Dne 13. 8. 2022 je pri{lo do dinami~nega
zru{ka ob 18:30 na TM2.092 m. Od
staciona`e TM2.061,5 m do TM2.088,8 m
je bil predpisan podporni tip z deformacijsko toleranco 500 mm. Od
TM2.088,8 m dalje je potekalo napredovanje izkopa in primarnega podpiranja v zahtevnih GHGG razmerah v
izkopnem koraku 1,3 m, z upo{tevanjemØ

20
Nekatere posebnosti gradnje permokarbonskega odseka vzhodne cevi
avtocestnega predora Karavanke v zelo iztisljivih plasti~nih hribinah

Novice

Øfaznega izkopa in sprotnega varovanja

posameznih delov izkopnega ~ela.
GG razmere so bile na tem odseku
izjemno zahtevne, samonosilnost hribine pa prakti~no zelo nizka, saj je takoj
po izkopu hribina razpadla na drobne
kose. Predorska cev je bila po kon~anem ru{enju v kaloti v celoti zapolnjena s poru{eno hribino skupne prostornine okrog 230 m3. Pri spro{~anju
hribinskih napetosti z ru{enjem krovninskih plasti, se je del dodatne
hribinske obte`be prenesel na primarni
podporni sistem predorske cevi v
neposredni bli`ini izkopnega ~ela.
Primarni podporni sistem je utrpel la`je
po{kodbe, kar je omogo~ilo hitro in
u~inkovito izvedbo sanacije ob sprotnem zagotavljanju predpisanih varnostnih razmer.
6. Povzetek
Nekateri prikazani primeri gradnje
vzhodne cevi Avtocestnega predora
Karavanke, katerega del je potekal v
permokarbonskih hribinah z dolo~enimi

posebnostmi, imajo namen posredovati
strokovni javnosti te`ave s katerimi smo
se sre~evali pri napredovanju izkopa in
primarnega podpiranja v ~asu gradnje.
Ve~ina predstavljenih te`av in njihovega re{evanja je potekalo v dobrem
sodelovanju med In`enirjem, Izvajalcem in Projektantom oz. Geotehni~nim
nadzornikom. Poudariti je treba, da
mora biti na~in dela v tak{nih izjemno
zahtevnih GHGG razmerah podvr`en
skrbnosti pri zagotavljanju predpisane
varnosti zdravja pri delu in visoki
tehnolo{ki disciplini pri izvajanju posameznih delovnih faz. Hitrost napredovanja izkopa in primarnega podpiranja na odseku v permokarbonski
hribini je bilo od 1,5 m/dan do 2.0 m/dan.
Poleg nizkih nosilnih sposobnosti, ki jih
imajo permokarbonski skrilavi glinavci
in meljevci, so v mo~no tektoniziranem
hribinskem okolju prisotni {kodljivi in
strupeni plini (metan CH4, ogljikov
monoksid CO, ogljikov dioksid CO2,
vodikov sulfid H2S, itd.) ter na nekaterih
odsekih anizotropna primarna nape-

tostna stanja, ki so se odra`ala v izrazito
asimetri~nih obte`bah na primarnem
podpornem sistemu ob dolgotrajnih
~asovno odvisnih in geometri~no
spremenljivih deformacijah.
Intenzivna GHGG spremljava gradnje,
sodelovanje med vsemi dele`niki na
zahtevnem projektu ter bogate delovne
izku{nje so v veliki meri pripomogli k
uspe{nemu delu. Razen nekaterih
manj{ih delovnih po{kodb delavcev,
smrtnih `rtev med gradnjo ni bilo.
Jakob Likar, Tadej Cotelj, @iga Likar,
Melanija Huis, Erazem Kova~, Andrej
Likar
Zahvala
Avtorji
zadevnega
prispevka
se
zahvaljujejo Naro~niku DARS, d.d. – Dru`bi
za avtoceste v Republiki Sloveniji za
izkazano zaupanje in podporo pri gradnji v
izjemno zahtevnih GHGG razmerah.
Viri: Dnevna, tedenska in mese~na poro~ila
o GHGG spremljavi gradnje Vzhodne
predorske cevi avtocestnega predora
Karavanke.

Slika 6: Izkopno ~elo kalote po dinami~nem zru{ku dne 13.08.2023, ki ga je
spremljalo intenzivno ru{enje krovninskih plasti tektonsko mo~no
po{kodovanega in zdrobljenega meljevca.
Slika 5: Izkopno ~elo kalote po dinami~nem zru{ku, ki ga je spremljalo
intenzivno spro{~anje nakopi~enih hribinskih napetosti v obliki tresenja
{ir{ega hribinskega obmo~ja okrog predorske cevi.

21
Iz podjetja MPI recikla`a d.o.o.
Uvedba filtracije svin~evih zlitin s kerami~nimi filtri je prinesla izbolj{ave

Novice

Uvedba filtracije
svin~evih zlitin s
kerami~nimi filtri
Podjetje MPI recikla`a d.o.o., ki `e ve~
desetletij reciklira izrabljene akumulatorske baterije ter iz njih izdeluje surovine ter polizdelke kot so polipropilenski
granulat, svin~eve zlitine ter akumulatorske mre`ice za nove akumulatorske
baterije, ne zaostaja pri inovativnosti v
smislu izbolj{av obstoje~ih proizvodnih
procesov. Izmed zanimivih projektov, ki
jih vodim v zadnjih dveh letih v imenu
podjetja po mojem mnenju najbolj
izstopata projekt izrazito metalur{ke
narave: »Uvajanje kerami~nih filtrov za
filtracijo taline pri kontinuirnem ulivanju

Implementacija filtracijskega sistema z enostavnim izvlekom filtra ter dvema filtracijskima
zaporama

talini – sekundarni in primarni nekovisnki vklju~ki.
V metalurgiji sta najbolj uveljavljena
postopka za odstranjevanje nekovinskih vklju~kov odstajanje taline ter
vpihavanje inertnega plina. Pri kontinuirnem litju imata oba svoje pomanjkljivosti. Svin~eni oksidi na povr{ino
izplavajo po~asi, saj v primerjavi s
talino izkazujejo relativno visoko rgostoto
3
3
(rPb2O3 = 9,84 kg/dm , rPb = 11,34 kg/dm ).
Prednost kerami~nih filtrov je, da pridejo v stik s prav vso talino ter omogo~ajo regulacijo filtrirnih parametrov.

Kerami~ni penasti filtri razli~nih kompozicij

Dolo~evanje parametrov filtracije je
vklju~evalo tri faze:

• Pregled teoreti~nih prvin filtracije, kot
akumulatorskih mre`ic«. Preizkuse
kerami~nih filtrov smo za~eli v iskanju
re{itve za zmanj{anje dele`a nekovinskih vklju~kov v zlitini PbCaSn, ki se
uporablja za kontinuirno litje akumulatorskih mre`ic za {tartne baterije.
Glavna krivca za pojav nekovinskih
vklju~kov sta dva. Prvi so ko`ice
svin~evega oksida, ki v talino pridejo
zaradi taljenja ingotov, ki imajo veliko
zunanjo povr{ino, drugi pa oksidacija v

so tipi filtrov, kemijska sestava, velikosti por, kot omo~enja taline, ter
dimenzije filtra.
• Testiranje razli~nih tipov filtrov, s
~imer smo dolo~ili najbolj{o filtracijo
za na{e tipe zlitin. Poznamo ekstrudirane, granularne in penaste filtre.
Za~eli smo s preizkusi ekstrudiranih
filtrov, najbolje pa so se izkazali
penasti filtri, ki izstopajo z visoko
preto~nostjo, a zahtevajo kompleksnej{i proces izdelave.

• Izbolj{evanje sistema za menjavo
filtra. Sistem za izvlek smo razvili
sami. V prvi izvedbi smo naredili
mnogo napak, ki smo jih v novi izvedbi
lahko izbolj{ali.
• Dolo~itev kon~nih parametrov filtracije in izdelava delovno-varnostnih
navodil.
Po ve~ kot letu dni testiranj z razli~nimi
tipi in dimenzijami filtrov smo najbolj{e
rezultate dosegli z uporabo penastih
kerami~nih filtrov. Uporabljata se dva
prekata s filtracijsko odprtino dimenzij
(125x125x22) mm. Namen filtra v prvem
prekatu je filtracija ve~jih oksidnih
ko`ic. Poroznost filtra prilagajamo tipu
zlitine ter se giblje med 10 in 20 PPI.
Drugi prekat zagotovi filtracijo manj{ih
nekovinskih vklju~kov ter ima poroznost
30 PPI. Glede na zlitino uporabljamo
kemijski sestavi filtrov SiC in Al2O3.
Uporaba filtrov je prinesla opazne
izbolj{ave:

• Zmanj{anje {tevila zastojev pri
kontinuiranem
ulivanju
akumulatorskih mre`ic.
• Dalj{i obratovalni ~as brez potreb po
vzdr`evalnih posegih.
Gregor [egelj

22
»@elezarstvo so moje korenine, slikarstvo so moje sanje. Skozi umetnost `ivim svojo pravo izpolnitev.«

V prostem ~asu

Metka Kelenc
[u{tar{i~, metalurginja in slikarka
Moje ime je Metka Kelenc [u{tar{i~.
Prihajam z Jesenic in sem po izobrazbi
in`enirka metalurgije. V takratni @elezarni Jesenice sem se leta 1992
zaposlila kot strokovna sodelavka za
elektroplo~evine. Od leta 1996 pa do
danes zasedam delovno mesto vodje
slu`be Standardizacije v SIJ ACRONI.
Ljubezen do risanja in slikanja me
spremlja `e od malih nog. Kljub temu, da
sem metalurgiji dala prednost pred
{tudijem slikarstva, moja strast do
umetnosti ni nikoli zamrla. Skozi umetnost `ivim svojo pravo izpolnitev, in kot
pogosto re~em sama: »@elezarstvo so
moje korenine, slikarstvo so moje
sanje.«
V ~asu korone, leta 2022, sem se
odlo~ila nadgraditi svoje slikarsko
znanje {e v smeri pastelne in akrilne
tehnike. Prakti~ne ure slikanja sem
nabirala pri le{kem slikarju Zvonku
Ivanovi}u. Redno obiskujem u~ne ure
poznavanja slikarjev skozi zgodovino, ki
jih enkrat mese~no, v kulturnem domu
Ljubno na Gorenjskem, vodi akademski
slikar in kipar Nikolaj Aleksandrovi~
Ma{ukov. Od januarja leta 2024 sem
tudi ~lanica slikarskega dru{tva DOLIK
na Jesenicah.

Ur{ka in povodni mo`, akril, 2023

Metka Kelenc [u{tar{i~

Marca 2024 sem se odlo~ila razstaviti
nekaj svojih slik v prostorih Telekoma v
Ljubljani – najprej v prostorih jedilnice
na Cigaletovi ulici, kasneje, v mesecu
maju, pa {e v atriju Telekoma v Stegnah.
@e tretje leto zapored sodelujem tudi na
slikarski koloniji, kjer 8. februarja – na
slovenski kulturni praznik – okoli{ki
slikarji razstavimo svoja dela na izbrano
tematiko Pre{ernovih poezij.
14. oktobra 2024 mi je uspelo pripraviti
svojo prvo samostojno razstavo v
slikarskem salonu Dolik na Jesenicah.
Vlogo moderatorja prireditve je prevzel
Stanislav Jakelj, vodja Raziskav in
razvoja v SIJ Acroni, Jesenice. Uradno

Krst pri Savici, akril, 2024

otvoritev je na tem dogodku naznanila
Petra Ravnihar, predstavnica Javnega
sklada RS za kulturne dejavnosti,
obmo~ne izpostave Jesenice. Razstavo
je glasbeno popestrila tambura{ka skupina Ka{arji iz Breznice na Gorenjskem.
Kritiko umetni{kim delom je podal
svetovno priznani akademski slikar in
kipar, avtor knjige Pravljice izpod
Vr{i~a, Nikolaj Aleksandrovi~ Ma{ukov. Njegove besede ob odprtju so mi
{e posebej ostale v spominu:
»14. oktobra 2024 sem bil prijetno presene~en nad nivojem in znanjem
umetnice. Ob videnju umetni{kih del
sem pomislil, da je bila Metka v
prej{njem `ivljenju kolegica ali celo
u~enka velikega francoskega slikarja
Honoréa Daumierja, ter se dru`ila z
umetnikoma kot sta François Lemoyne
in Gustave Courbet. Na platnu lahko
opazim profesionalno natan~ne poteze,
tanko~ustvenost in izredno `enstvenost
umetnice. Njene kompozicije so izredno
premi{ljene. [e posebej bi `elel opozoriti na ~rnobele figurativne kompozicije
`elezarjev. Zmagovalna je slika ^love{ke figure na mostu nad `are~o
`lindro. Metki podajam iskrene ~estitke
za perfekcionizem in odli~no razstavo,
in ji `elim novih zmag za naprej v likovni
umetnosti.«
Iskreno sem hvale`na za tople in
spodbudne besede ter za vso podporo,
ki sem jo prejela ob razstavi. Veseli me,
da so prijatelji in ljubitelji umetnosti

Od `elezne ceste, akril, 2025

Mese~ina, akril, 2024

23
Nova razstava je na ogled v SIJ Acroni na Jesenicah,
od 26. marca do 31. maja 2025

V prostem ~asu

Prva samostojna razstava Metke K. [u{tar{i~ v
oktobru leta 2024 (na fotografiji z leve: Stanislav
Jakelj, Metka K. [u{tar{i~ in Nikolaj A. Ma{ukov)

Odliv `lindre v Martinarni

[ar`a v Martinarni

pokazali tako veliko zanimanje ter
izrazili, da so jim moje slike v{e~.
V nadaljevanju izpostavljam set pastelnih slik z `elezarsko tematiko. [est slik
je nastalo po fotografijah metalurga in
fotografa Franca ^rva (iz knjige ^lovek
in jeklo), novej{a pastelna slika
Posnemanje `lindre pa je nastala po
motivu iz SIJ Acroni. Razstava `elezarskih slik je na ogled v jedilnici upravne stavbe SIJ Acroni na Jesenicah, od
26. marca do 31. maja 2025.
Umetnost je zame na~in izra`anja, ki me
izpopolnjuje in povezuje z ljudmi na
poseben na~in. Upam, da bom lahko s
svojimi deli {e naprej navdihovala ter
ljudem prina{ala radost in teme za
razmislek.

Proba na elektro pe~i

Utrinek s prve samostojne razstave (na fotografiji tambura{ka skupina Ka{arji ter Nikolaj A.
Ma{ukov in Stanislav Jakelj)

Metka Kelenc [u{tar{i~
Kontakt: metka.sustarsic3@gmail.com
Mobitel: 031615526

Upokojeni `elezar

Ulivanje jekla v kokile v Martinarni

Vpihavanje na elektro pe~i

Posnemanje `lindre

24
Napovednik

Strokovno posvetovanje ob Skoku ~ez ko`o
bo potekalo v petek, 11. aprila 2025, ob 9h,
v predavalnici 106, A{ker~eva 12, Ljubljana.

49. Skok ~ez ko`o bo v soboto, 12. aprila 2025 v dvorani Grand Hotela Union v Ljubljani, s pri~etkom ob 19h.

Vljudno vabljeni!
Sre~no!

Vse podatke o Klubu ALUMNOV OMM NTF UL najdete
na internetni strani:
http://www.ntf.uni-lj.si/omm/o-oddelku/alumni
Za v~lanitev izpolnite obrazec, ki ga dobite na internetni
strani kluba.
ISSN 2591-1392

Izdajatelj: Klub ALUMNI OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani, A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana
Uredni{tvo: prof. dr. Jakob Lamut, dr.
Darja Steiner Petrovi~, prof. dr. Jo`ef
Medved
Ra~unalni{ki prelom: Miro Pe~ar