Štev. 163.	T Unbllanl. v sredo. 19. julija im	LefO XXXIX.
23 Velja po pošti: ss
Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za 0Btal0 inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo ,, . ,, 2'—
V	opravi prejemali mesečno K 1*90
Enostolpna petltrrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 i
za dvakrat...... 13 „
za trikrat . . . . „ tO „ za večkrat primeren poput.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm] 30 vinarjev.
-Izhaja:. i
vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne.
par Uredništvo ]e v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
UpravntStvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6. "Saj Avstr. poStne bran. racnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511. — Upravniškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
firvaisMoveasRi klik.
Z Dunaja smo dobili to-le poročilo: Hrvatsko-slovenska zajednica, ki jc združila vse poslance V. L. S. in dalmatinske pravaše, šteje 24 članov. Danes se je osnoval »Narodni klub«, ki so mu pristopili poslanci: dr. Laginja, Spin-čič, Mahdič, dr. Rybar in dr. Gregorin. Ta klub je s Hrvatsko - slovensko za-jednico osnoval Hrvatsko - slovenski klub, ki bo nasproti vladi in nasproti drugim strankam v zbornici v vseh stvareh enotno nastopal. Klubu se je. izvolil za načelnika d r. Š u s t e r š i č ; za podnaČelnike: dr. D u 1 i b i č , dr. Korošec in S p i n č i č ; za zapisnikarje pa: d r. J a n k o v i č . d r. S e -s a r d i č in d r. G r e g o r i n. Temu poročilu dodajamo: Potemtakem je zdaj 29 slovenskih in hrvaških poslancev najtesnejše zvezanih med seboj in moč naše delegacije je vsled tega silno zrastla. V novem klubu, ki ga najiskre-nejše pozdravljamo, so zastopane vse naše pokrajine. Za danes kličemo samo: Živel Hrvatsko - slovenski klub, naša nova trdnjava na cesarskem Dunaju. Naše ljudstvo mu zaupa!
Presiolni govor.
Dunaj, 18. julija.
Najslovesnejši trenotek ustavnega življenja je vedno začetkom novega zasedanja, ko cesar v krogu članov vladarske hiše. najvišjih dostojanstvenikov ter članov obeh zbornic državnega zbora s prestola slovesno prečita prestolni govor. Že oseba cesarjeva sama poveličuje slovesnost trenotka. Starček nad 80 let se ne boji dolge vožnje iz išelskega letovišča, da zadosti svoji vladarski želji. In ta želja njegova je, da našteje v prestolnem govoru vsa nujna in važnejša vprašanja, katera naj bi rešil v novem zasedanju državni zbor kot drugi zakonodajni či-nStelj. Koliko lepih, koristnih in potrebnih načrtov je žc navedel vladar tekom svojega vladanja v raznih svojih nagovorih, ki pa so ostali še do danes le »pia desideria«. Že v prvem svojem prestolnem nagovoru dne 2. novembra. 1849 v Kromerižu je cesar te-
Josip Vandot:
Vilronec.
Pripovedka iz davnih dni.
(Dalje.)
Črni kos je umolknil tam na veji. Gledal je deklico, pa ni mogel umeti, zakaj ga kara to malo, objokano dekletce. Dvakrat je poskočil in je obstal potem na koncu veje. Takrat pa jc spet izpregovorila Jelica: »Če drugega ne veš, ti črni kos, pa mi povej vsaj to, kje naj najdem radost, da mi prežene žalost iz srca? Glej, pred dnevi se mi jc /.delo, da som slišala bratca-škratca, ko sta prepevala nad mano na zeleni trati. Pravijo, kdor ju čuje, je srečen vse življenje, in žalosti ni več k njemu. Mislila sem, da sem jih tudi jaz slišala. Toda varala sem se! Saj, če bi bila bratca-škratca, bi se zdaj ne jokala za ubogo Elzo, ampak bi sc smejala zdaj t. njo srečna in vesela . . . Oj, črni, žametni kos, zato mi pa povej zdaj, kje naj najdem spet radost?«
Kakor da bi bil umel kos njene besede, je pokimal z glavo. Potem pa sc je dvignil in je poletel mimo deklicc proti goščavi na zahodno stran. Gleda-
daj kot mladenič izražal željo, naj bi bila Avstrija dovolj prostorna hiša za vse narode, ki so že stoletja združeni pod habsburškim žczlom. To željo ponavlja vladar v vsakem svojem slovesnem nagovoru. In, žal, danes so med posameznimi avstrijskimi narodi večja nasprotja, nego so bila v ljudski spomladi, ko sc je rodila ustavna ideja. In to obžaluje gotovo najbolje vladar sam, ki želi mir in spravo narodov, ki sta pogoj zdravemu napredku in razvoju države na kulturnem, socialnem in gospodarskem polju. Tudi v današnjem govoru navaja cesar vse one točke, katere veljajo kot program nove Gautscheve vlade.
Armada.
Začetkom naglaša vladar, da je prva ljudska zbornica sicer mnogo obetala, a malo izvršila. Prebivalstvo pa pričakuje, da bode nova zbornica izvršila zamujeno delo. V prvi vrsti zahtevajo koristi države, da sc izpopolnijo brambena sredstva, ki zagotavljajo mir. Ta vojaška predloga pa ustreza tudi željam prebivalstva, da se skrajša službena doba. S to predlogo so v tesni zvezi reforma kazenskega postopanja in razni drugi načrti, ki vojakom in njihovim družinam zagotovo izdatnejšo preskrbo.
Finančni načrt.
Posebno nujna je rešitev bančne predloge, ki zakonito uravna izdajo bankovcev. Razvoj države pa zahteva večje izdatke za državno upravo in neštete ter vedno rastoče ljudske potrebe. Pa tudi deželam mora država ocl-kazati iz svojih dohodkov večje letne prispevke. V ta namen bodo. vlada predložila več načrtov, da so davčna bremena pravično razdele in državi odpro bogatejši viri dohodkov. Novi davki seveda zahtevajo požrtvovalnost od ljudskih zastopnikov, vendar bode državni zbor upošteval naloge in potrebe moderne države ter izdelal finančno reformo, ki bode omogočila in pospešila nadaljno uspešno delo na kulturnem, socialnem in gospodarskem polju.
Ljudske potrebščine.
Vlada bode zopet predložila načrt socialnega zavarovanja, ki se bode naslanjal na izkušnje v drugih državah in dosedanje razprave v
la je deklica za njim, dokler ni izginil tam med širokimi bukvami. In hipoma se je. razjasnil Jelici obraz. Naglo jc vstala in si jc obrisala s predpasnikom solzni obraz.
»Oj, kos, ti črni, žametni kos,« jc zaklicala na glas, »ti si mi pokazal pot, kje naj iščem tolažbo. Oj, zakaj se nisem že prej domislila tega, zakaj? Pa si mi zdaj ti pokazal pot, oj, črni, žametni kos.«
Saj res, — čemu se ni že prej domislila. stare Rušicc? Tako lepo jo je bila tola.žila v bridki nesreči, a zdaj je pozabila nanjo, zdaj, ko so so vrnili starši iz ječo. Kaj si bo mislila Rušica zdaj o nji? Gotovo poreče: »Dokler je bila zapuščena, sem ji bila dobra. Zdaj pa, ko ima spet očeta in mamico, jo pozabila. name. Hm, hm — seveda. Nehva-ležnost je plačilo sveta.« — Tako si gotovo misli zdaj Rušica in čaka zaman, kdaj jo obišče nehvaležna Jelica.
Domislila se jo Jelica tega in skoro sram jo jo bilo pred seboj. Oj, pa vsaj ni mislila v teh dolgih dnevih na ničesar drugega kot na mrtvo Elzo in na njeno mater. Na Rušico pa je pozabila. Pa nihče drugi bi jo no" bil tako lopo tolažil v teh bridkih urah, kot, dobra mamica Rušica. Oj, zakaj se jo ni že preje spomnila? Zakaj ji jo moral pokazati pot šele črni, žametni kos?
avstrijski zbornici. Temu načrtu sc bodo pridružile šc posebne naredbe in naprave v varstvo delavskih slojev.
Vlada se hoče dalje ozirati na opravičene želje državnih uslužbencev ter jim jasneje določiti delokrog pravic in dolžnosti.
Gospodarskim močem poljedelstva, obrta, trgovine in industrije hoče vlada posvetiti posebno skrb, da bodo mogle vse gospodarske panoge zagotoviti si obstanek in uspešno tekmovanje z vnanjim svetom. Dokler sc to ne doseže, jc dolžnost države, da primerno uredi izseljevanje.
Gospodarska politika pa potrebuje prometnih sredstev. Omrežje državnih železnic sc jc zadnja leta jako razširilo. Da sc zagotovi in zviša rentabili-teta državnih železnic, jc nujno potrebno, da sc predrugači uprava.
Vlada hoče poskrbeti, da odpre in pridobi nova tržišča za izdelke domače industrijo in pomnoži tudi na uvozu prometna sredstva.
Ker jc zakon glede vodnih cest iz tehničnih in finančnih razlogov neiz-vršljiv, bode vlada predložila drug načrt, ki se bode oziral na krajevne gospodarske potrebe, pa tudi na finančne moči države. V tem oziru sc bodo tudi opravičenim koristim Galicije ustreglo.
Šolstvo.
Nravnoverska vzgoja jc poglavitna naloga ljudske šole. V bodoče pa sc bode morala šolska mladina temeljiteje seznanjati s praktičnimi zahtevami gospodarskega življenja.
Iz modernih raziskovanj in učnih metod izvirajo nove potrebe za visoke šole in njih učne moči.
Za ustanovitev italijanske pravne fakultete bodo vlada kmalu predložila načrt zakona.
Pravosodje,
Tucli na polju pravosodja je treba rešiti važno nalogo. V prvi vrsti jc potrebna temeljita prememba kazenskega prava in pravdnega reda, uravnava mladinskega varstva in reforma državljanskega prava ter razbremenitev sodišč.
Poslovnik.
Državni zbor ima torej mnogo dola. To delo pa jc mogoče izvršiti, ako se modro uporabi ves čas, ki je na razpolago. Da se pospeši delo, bode vlada predložila načrt novega poslovnika.
Urno je hitela zdaj mod grmovjem po ozki stezi. Prišla je na kolovozno pot in jo za vila potem pod širokimi bukvami proti skalovju, ki se je dvigalo tam na zapadu. Bil je krasen dan. Solnčni žarki so sc kradli med listjem in so drhteli nad mehkimi gozdnimi tlami. Rože so cvetele tam, in mehak, prijeten vonj so je širil kroginkrog. Brenčalo so drobne čebelico, in debeli, črni čmrlji so brenčali med pisanim cvetjem. Lahen votcrc sc je zibal nad gozdom. Dihal jo v zeleno listje, ki jo podrhtevalo in šumljalo tiho, skrivnostno.
Dospela jo Jelica do črnih, z mahom obraslih skal. Prerinila se je mod njimi in kmalu je stala sredi ozke soteske. Že je zagledala kočo stare Rušico in žo so jo povprašala: »Bogvo, ali je doma?« — Za hip jo obstala. Tedaj pa sc ji jc zazdelo, da čuje zlato pesem ptička-zlatička sem iz samotne koče. Naglo jo stopila naprej in kmalu je stala pred kočo.
»Bogvo, ali jc doma?« so jo. povprašala vnovič. Kajti v koči jc bilo vse tiho. Toda naenkrat so je oglasil ptiček-zlatiček z glasno, drobolečo pesmijo. In med pesmijo je zaslišala Jelica glas, ki jo govoril nerazločne besede.
»To ni Rušica,« je dejala deklica sama sebi. »A kdo jc v koči?« — Sto-
Narodna sprava.
Poslovnik pa ni edini in najvažnejši pogoj uspešnega in rednega parlamentarnega dela. Velike naloge, ki čakajo rešitve, bodete mogli rešiti, ako imate vodno pred očmi potrebe cclote, Državni zbor mora biti prepričan, da sc morajo ublažiti ali zjednačiti pn> tivja tudi opravičenih koristi in zahtev, ker ta protivja ovirajo in zadržujejo uspešno delo v blagor skupnosti.
Splošno je žc prepričanje, da se mora trajno uravnati razmerje med Čehi in Nemci na Češkem na podlagi medsebojnega sporazumljcnja. Da se morejo razvijati bogate gospodarske, socialno in kulturne moči kraljevine češko, morajo sc poravnati nasprotja, ki škodijo prebivalstvu, ovirajo dele deželnega zbora in deželne uprave tei škodljivo vplivajo na ustavno življenje cele države. Trdno upam, da sc posreči združenim močem, ustvariti podlage za sporazumljenje oboli narodov.
Upam tudi, da sc ohrani mir in prijateljstvo z našimi zavezniki.
Na delo!
Ljubezen in zvestoba mojih narodov, katerih blagru jc posvečeno vse moje stremljenje, sta me spremljali ves čas mojega dolgega vladanja in mi v bridkih urah dajali tolažbo In oporo. Ginjcnega srca sc zato zahvaljujem Vsegarrtogočncmu, ki naj blagoslovi vaše delo!
Živahno odobravanje je, sledilo besedam, ko jc cesar govoril o narodni spravi ter o ljubezni in zvestobi avi
atrijskih narodov.
* * *
Iz seje klubovih načelnikov.
Stranke so sc izjavile, da bodi predsednik zbornice dr. Sylvcster. Poslanec dr. K o r o š e c je izjavil, da njegov klub ne prizna načela, da bi morala imeti največja parlamentarna zveza zbornično predsedstvo, ker gre za osebno zaupanje. V seji so je tudi naglašalo, naj bi sc glede na predsedniško vprašanje napravil turnus, kakršen je uveden v delegacijah. Glede na podpredsedniška mesta so se pozvalo tiste stranke, ki so imele v stari zbornici podpredsednike, da jih obdr-žc tudi v novi zbornici in da naj zato imenujejo svoje kandidate.
pila jo na prste pa jc pogledala skozi malo okence noter v kočo. Mračno je bilo tam notri. Ko pa so sc ji privadile oči mraka, je zagledala v koči nekaj, kar jo je presenetilo tako, da sc je odmaknila s pridušenim krikom nazaj. Na vsem telesu sc jc tresla, in kakor od strahu so se ji odprle oči široko.
Kar jc zagledala v koči, je bilo tako neverjetno, da se jc Jelica čudila in čudila. Obenem pa jo jc navdajal strah. Stala jc pred kočo, pa ni vedela, kaj bi storila.
Čuj, prav razločno jo slišala tihi glas, ki jo prihajal iz kočo. Tisti mehki glas jo bil, ki ga jo poslušala nekoč tako rada. Zganila sc jc Jelica tedaj, pa jo prisluškovala.
»Oj, ptičok-zlatičok, le prepevaj!« je govoril tisti mehki glas tam v koči. »Glej, oba sva zaprta, pa ne moreva ven v zlati dan.«
Prav razločno jo slišala Jelica vsa-* ko besedo iz kočo. Glasno ji jo utripalo srce, in lica so ji zardela v veliki radosti. To je Elza, njena ljuba, objokovana KI za! Sani Bog ve, kako jc prišla v kočo staro Rušice? Vsi mislijo, da je mrtva, da jc pokopana pod grajsikmi razvalinami. A ona sedi v koči stare Rušice in sc pogovarja s ptičkom-zla-tičkorn.
Vsled prevelike radosti es ni mo-
Pripravljajte agitacijske sestanke za katoliški shod jugoslovanske mladine!
g
V četrtek bo zopet seja klubovih načelnikov, v kateri sc določi, koliko časa bo trajalo zasedanje zbornice. — Zbornica bo imela sejo v petek ob 12. uri opoldne. Izvoli se predsedstvo, le-gitimacijski, imunitetni in odsek glede podpor ob uimah. Število odseko-vih članov se določi v četrtkovi seji klubovih načelnikov.
Iz strank.
Liberalni italijanski poslanci so izvolili za predsednika svojemu klubu Malfattija. — Poljski socialni demokrati so pozvali ostale socialnodemo-kraške klube, da naj bi vsaj v skupnih zadevah socialnodemokraški klubi postopali enotno. — Čehi so pripravljeni dovoliti, da se reši bančno vprašanje brez dr. Lecherjevih dodatnih predlogov. Češki radikalci so sklenili, da vlo-Se predlog, da naj se Blenerthova vlada obtoži, ker je vladala po § 14. Klub nastopi tudi proti podraženju smodk ln tobaka.
) Kirligrifiem nitantna d«|aaia f«kn)l»t V/Z^ P» znanstvenik potovanjih »ml kraji rmrtrn Piznanjtmik potovjnjili pricej znani kraji UjgJ Kirlojratiiinj psvrlns zaznamovanf kraji I I Naznani kraji
Upori v Turčiji.
Mladoturki še slabši vladajo, kot je vladal odstavljeni sultan Abdul Ha-mid. Mož je znal z zvijačo, z denarjem in s spletkami krotiti upornike. Pod mladoturško vlado pa vre na vseh koncih in krajih mlade Turčije.
Albanska vstaja.
Turško taborišče pri Broji je napadlo 16. t. m. 20 Malisorov. Turki zdaj poročajo o napadu te peščice kot o kaki veliki bitki in baliajo, da so turški vojaki s streljanjem iz pušk in topov odbili napad. Proti Korici so pa odposlali na vstaše bataljon strelcev s strojnimi puškami. Albanski vstaši so pri Dečiču popolnoma pobili deset mož močno turško patruljo. Albanski odbor poroča, da so vstaši vzeli Turkom Ar-občine stoji »nostromo« zbankeroitrane na Albanija.
Arabska vstaia.
»Zia« potrjuje, da so Arabci razrušili pri Sohaiji vodovo in brzojavne žice.
Novi turški poveljnik v Albaniji,
general Abdula paša, odpotuje v Albanijo koncem tedna. Spremljali ga bodo častniki. Polkovnik Bizza je imenovan za poveljnika pete turške divizije v Skadru.
Napad na turškega majorja.
Major turškega generalnega štaba Asim beg je korakal s 60 vojaki iz Peči proti Djakovarju. Major je pustil vojake počivati, sam je pa z 12 vojaki šel naprej. Kar so pričeli Albanci streljati iz zasede. Major jc bil ranjen na nogi, poročnik je pa bil ustreljen. Padli so še štirje turški vojaki. Albanci so pobegnili. Ostali vojaki so hiteli na kraj napada, a prišli so prepozno, ker so vstaši že pobegnili.
Turčija še veti no mobilizira.
Vojni minister je pozval pod orožje ve? rezervnih letnikov topničarjev.
Napadi na vlake.
Ob progi Solun—Monastir so prijeli turški vojaki pri Vodeni dve osebi, ki sta hoteli pognati z dinamitom v zrak neki vlak.
Haračaite ..Slovenca".
DELO ZEMLJEPISCEV V MAROKU.
Za Maroko sc zdaj živahno zanima-jajo velevlasti, ki so se zaradi dežele že večkrat sprle. Gre predvsem za čisto gospodarska vprašanja, o katerih so razpravljali pri konferenci v Algecira-su. V Casablanci je pa posegla Francoska v maročansko vprašanje z granatami. Maročani nc morejo proti Evropejcem ničesar storiti. Od leta 1903 sem, divja v Maroku vedno revolucija, vsled česar se naše zemljepisno znanje o Maroku ni povečalo. Zemljevid, ki ga danes objavljamo, nam to dokazuje.
Kar znamo o Maroku, znamo po poročilih znanstvenih potovanj Francozov in Nemcev. Topografično je preiskalo Maroko 29 raznih ekspedicij. Natančno znane so dežele ob morju od Cente do Mogaderja, zahodno pa do Marekeša in severno približno clo Feza. Deželo od Tuduana do Melille poznajo zgolj po domnevah. Naš zemljevid kaže maročansko državo, kakor se je odkrila. Pokrajine, ki jih Evropejci še niso obiskali, so večinoma puščave, ki jih ni vredno preiskavati.
OBSTRUKCIJA V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
V ogrskem državnem zboru je pričela včeraj opozicija s tehnično ob-strukcijo. V vladni stranki se misli na energičen boj proti obstrukciji, ki hoče prisiliti vlado, da odstopi ali pa da razpusti zbornico. Khuen-Hedervary hoče še vedno s potrpežljivostjo premagati obstrukcijo. Najnovejše je, da sc nameravajo zopet združiti Justhovci in Košutovci. Bredsednik zopet združene neodvisne stranke postane Justli, Košut pa častni predsednik. Justhovci hočejo glede na volilno preosnovo v toliko ugoditi Košutovcem, da se omeji splošna volilna pravica zgolj na mesta. Opoziciji je jako neljubo, ker je poslanec Telegdy izjavil, da se bodo oškodovale uboge rodbine rezervistov. Deželnobrambni minister Ilazai sam je pa izjavil, da bodo dobile rodbine i'ev-nih rezervistov 1 krono podpore na dan.
Žalostne razmere živinozdravnikov v državni sluZDl.
Kljub neugodnim razmeram skrbelo se je v vseh strokah mnogoštevilnega državnega uradništva za izboljšanje napredovanja ali avanziranja v službenih razredih, samo ena maloštevilna in od nekdaj zanemarjena in zapostavljena vrsta državnih uradnikov je ostala pozabljena tudi nadalje. In vendar je to panoga strokovnih uradnikov s popolno srednješolsko in visoko-
šolsko izobrazbo, katerim je izročena odgovorna skrb za ogromno narodno premoženje, ki obstoji v avstrijski živinoreji in katero se uradno ceni na skoro 4000 milijonov kron.
V mislih imamo d r ž a v n o veterinarje, uradne živinozdravnike pri političnih uradih v Avstriji.
Širši javnosti razlagati in razkladati velike napornosti, težave in stroške dolgoletne srednješolske in strokovne izobrazbe teh organov, velike težave, nevarnosti in silne odgovornosti državnih živinozdravnikov v službi veterinarske policije, nadzorstva živinoreje, prometa z animaličnimi živili itd., bi bilo pač odveč.
Opozoriti pa bi si dovolili na to one kroge, katerim so vse podrobnosti te službe natančno znane in katerim je izročena tudi skrb za uradne živinozdravnike in ki bi z dobrohotno naklonjenostjo mogli odpomoči sedanjim žalostnim razmeram v službenem napredovanju c. kr. živinozdravnikov.
Te neugodne razmere nastale so vsled določb državnega zakona iz leta 1901., po katerih sc uvrščajo državni veterinarji p o stan ju v p o s a m e z-nih kronovinah v službene razrede. Po Jem zakonu so vdeljene dve petine živinozdravnikov ene dežele v IX. in tri petine v X. činovni razred. Vsled tega so tekom letjiastalc v posameznih deželah kaj kričeče razmere, bodisi z ozirom na stanje, drugih kro-novin, bodisi na stanje v dotični kro-novini sami.
Dočim se n. pr. v eni deželi vsled vpokojitve, smrti itd. pogosto izpraz-
gla Jelica ganiti z mesta. Stala je tam kakor prikovana in se je smehljala, smehljala, kakor da bi bila našla nekaj, po čemur ji jc hrepenelo drobno srce leta in leta. Žaklicati je hotela, a glas ji je obtičal v grlu. Hiteti je hotela v kočo, a noge so ji bile tako težke, da se ni mogla premakniti.
»Elza!« se ji jc izvilo naposled iz prsi. Glas tam v koči je utihnil kar naenkrat in začule so se tihe in rahle stopinje, ki so se bližale vratom. Takrat pa je že prijela Jelica za kljuko, da bi odprla vrata. A niso se udala — bila so zaprta.
»Elza!« je zaklicala Jelica na glas. Hipoma se je prikazal pri malem okencu Elzin bledi in shujšani obraz. Baz-vcselile so sc ji oči, ko je zagledala svojo prijateljico in usteca so se ji za-smejala.
»Jelica. Jelica, kaj si ti?« je klicala. »O, hvala Bogu, da si prišla! Kajne, da me popelješ zdaj domov? Zaprta sem, pa ne morem iz koče. Glej, ptiček-zlatiček me je zvabil sem; a hudobna Hušica me je zaprla, pa me ne pusti ven.«
Tedaj se je razvezal .Tclici jezik. Z vso močjo je potresla vrata, da bi jili odprla. A zaman — vrata se niso uda-
la. »Ali ie mogoče, da si še žival
.1«
govorila medtem. »Ali nisi umrla, re vica? Pa mislijo vsi, da si mrtva, in
tudi jaz sem mislila. Kajne, da nisi mrtva?«
Nasmejala se je Elza. »Nisem mrtva, pa bi bila kmalu umrla. Veš, tako hudo mi je bilo tu v koči in jokala sem, Bog ve, koliko dni ... Ta hudobna Rušica me ni hotela izpustiti.«
»Hušica?« se je začudila Jelica. »Ona te je zaprla, pa te ni hotela izpustiti? Ali je mogoče? Dobra, stara mišica? Ali je mogoče?.«
»Res, res,« je odgovarjala Elza. »Lepo te prosim, odpri mi vrata, pa me popelji domov! Lepo te prosim! Sc stokrat te bom rajša imela. Samo vrata mi odpri, predno pride hudobna Rušica. Lepo te prosim, Jelica, oj, lepo tc prosim.«
Ko jc čula Jelica take. besede, je še bolj stresala vrata. A trdno jc držal zapah in dekličine moči so bile preslabe. »Ne morem, ne morem,« je dejala naposled Jelica, težko sopeč. >Yra-ta so trdo zaprta — nc morem k tebi. Morava počakati Rušice. Veš, lepo jo prosim, pa te izpusti, gotovo tc izpusti.«
A v koči je zmigala Elza z glavo. »Ne izpusti me, nikdar me nc Izpusti,« je zaklicala ihteč. »Vsak dan mi pravi, da ine izpusti. A me noče . . .«
Jokajoči gias uboge Elze je potil Jelico. Glavo je sklonila na prsi, pa jo premišljevala. Bog ve, zakaj je zaprla
Rušica Elzo? Bog ve, zakaj je ne Izpusti? - To je premišljevala, a obenem jc sklenila, da mora rešiti zaprto prijateljico.
Hitro se je obrnila in stekla po ozki soteski. Toda kmalu sc je prikazala visoko nad kočo med skalovjem. Previdno jc plezala do košate bukve, ki se je dvigala s svojimi širokimi vejami na skali kraj koče. Od tu sc je obrnila na desno in je prišla na pečino, ki je štrlela zadaj za kočo. Previdno se jc prijela za rob; spustila sc je navzdol in je visela nekaj trenutkov prosto med nebom in zemljo. Zdelo se je, da se izpusti zdajpazdaj in telebi iz visočine na skalnato stran. Noge so ji iskale mesta, da bi stopile varno, in so ga tudi našle. Ped široka polica jc bila tam, in Jelica je stopila nanjo. Oprijemala se je potem gladke skale in se je spuščala vedno hižje. In še predno je minilo pet minut, jc žc stala na varnih tleh za kočo. Oddahnila se je, potem pa je hitela proti koči. Mimo male staje je šla, kjer je meketala koza. in mimo ozke njivice, ki jc bila posajena z različnim zeliščem. Dospela je do ozkega vhoda, ki je peljal v kuhinjo. A naprej ni mogla. Zadelan je bil vhod s težkim brunom, ki se ni ganil vkliub njenemu upiranju. Samo Rušica ga je znala nremokniti, a drugi nihče. (Dalle.)
nijo službena mesta in torej primeroma hitreje napredujejo uradni živino-zdravniki te provincije, se v drugih deželah nič ne gane in vsled tega čakajo veliko stareji in dalj časa službujoči veterinarji še nadalje na višji službeni razred ter tako kljub dobri kvalifikaciji in brez krivde ne morejo avanzi-rati. Pa tudi v isti kronovini so vsled tega nastale naravnost neverjetne razmere: tako n. pr. je na Kranjskem okr. živinozdravnik z 2 0 službenimi leti isto tako v X. činovnem razredu, kakor okrajni živinozdravnik, ki je komaj pred tolikimi meseci izvršil svoje študije, ln to so po sedanjem stanju zakona »n o r m a 1 n e r a z m e -r e«. Upravičeno piše torej »Trzt. Zen-tralblatt« v letošnji 16. št.: »Das Avan-cemeut der Staatstierarzte ist ein schlechteres als das der ausgedienten linteroffizierc, da gut qualifizierte dem Staate iiber zwanzig Jahre dienende Bezirkstierarzte als ergraute Manner noch immer mit der Distinktion der X. Rangsklasse paradieren.«
Imenovani list omenja nato obupno razpoloženje uradnih živinozdravnikov, katerim se je s temi razmerami naravnost zagrenilo in zagnjusilo težavno službovanje in da se ni čuditi predlogom h pasivni resistenci.
Vendar trdno upamo, da do tega slednjega žc iz javnih interesov ne bode prišlo, posebno ako poklicani vladni krogi odpomorejo neznosnemu položaju s številnimi osebnimi (a d p e r s o n a m) i m e n o v a n j i, katera pač pri tako maloštevilnem stanju državnih veterinarskih uradnikov nc morejo povzročiti nikakih financi-elnih pomislekov in ki bi bila le malenkostna odškodnina za vse dolgoletne zamude in neštete napore teh važnih javnih funkcionarjev. Upamo torej trdno v blagohotno odpomoč s pristav-kom: bis dat, qui cito dat.
Siavnosl Dlogoslovljenjo društvene zastave na vačoti.
Na večer 13. t . m. so kresovi s Sliv-ne in Široke Scti naznanjali, da bo drugi dan na Vačah nekaj izrednega. Drugi dan, v nedeljo, jc ljudstvo tru-moma dohajalo k deseti maši skozi trg, ki je bil okrašen z zastavami in slavoloki. Od Moravč prikorakajo Orli in mladeniči izobraževalnega društva z zastavo. Gori od Litije pa se pomika voz za vozom. Zunaj trga je bil sprejem prisrčen. Na čelu sprevoda jc korakalo 62 Orlov v kroju, trobilo je dvanajst trobentačev. Pred Osoletovo hiSo se na Orle usujejo šopki. Iz društvenega prostora pa se pomika sprevod deklet Marijine družbe, osem deklic nese na modrih trakovih v belo zavito društveno zastavo v cerkev. Množica pred cerkvijo na trgu pa jc ugibala, kako je mogoče, da se kolo časa na Vačah tako hitro vrti. Pred enim letom smo ustanovili Orla, bilo jc 17. julija 1910. Težko bi poznala vsa naša društvena zgodovina le en primer one po-surovelosti. s katero so nam barabe iz stranke sodrge in gorjače skušale onemogočiti naše izobraževalno društvo. Zato pa je v cerkvi veleč, gospod dekan Bizjan pred nešteto množico v svojem krasnem govoru pojasnil pomen društva prijateljem in nasprotnikom. Pri slovesni sveti maši so gosp. dekanu asistirali gg. Evg. Legat in J. .Jovan iz Ljubljane ter g. župnik Ivo-blar s Save. Nad vse slovesno je bilo blagoslovljenje in obhod po trgu z razvito zastavo. Naprednjaki ali liberalci so od nevoščljivosti kar koprneli, ko so videli, da se na Vačah brez njih izhaja. Gostje so bili v gostilni pri Oso-le.tu in Mrvetu dobro postreženi, pri liberalcih pa je neokusno hreščeča harmonika zdihovala in samevala. Po slovesnih litanijah pa se je pomikala velikanska množica v Zapše na veselico, kjer jc izborno govoril veleč. g. Janko Jovan. Sem s kamniških planin pa je prihrul vihar in ploha, kar je bilo za naše nevoščljive liberalne naprednjake velika tolažba in edina uteha, ker so menda mislili, da mora biti lepo vreme na naših prireditvah, toda našim navdušenim ljudem ni najmanj veselja kalilo, gostje so pa imeli vsaj mir na poti domov, ker je stranak izzivačev po hišah vedrila. Našemu ljudstvu ostane pa slavnost v najlepšem spominu. Hvala vsem, ki so s svojimi darovi pripomogli nabaviti tako krasno zastavo. Priporočamo pa vsem društvom za enake prilike gdčno. Sattnerjevo iz Ljubljane, ki je za nizko ceno izdelala tako krasno in tudi originalno delo, ki jo samo hvali.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
g
Dnevne novice.
v
-h Istrski dijaški sestanek. Hrva-ško-slovensko katol. narodno dijaštvo|^ v Istri priredi svoj III. deželni sesta-® nek v MarSani pri Pulju dne 5., 6. in i 7. avgusta letos po tem-le sporedu:'j Dne 4. avgusta ob 9. uri zvečer dohod \ z vlakom iz severnih krajev Istre Voclnjan. Ob četrt na 10. uro odhod v Marčano. 5. avgusta: Ob 8. uri zjutraj sveta maša. Od 9. do pol 12. ure dopoldne prvo zborovanje, a) Mladcniška organizacija, referira akademik Stojan $ Brajša; b) Vera in brezverstvo, poroča bogoslovec Božo Milanovič. Od 3. do j 0 6. ure popoldne drugo zborovanje: a.)1 Naše borbe, poroča Ante Marčac, abi-turijent pazinske gimnazije; b) razgo-j vor o sedanjih javnih razmerah v Istri,' o nadaljnem delu in o velikem ljubljanskem shodu. 6. avgusta: Ob 8. uri zjutraj letni občni zbor akademičnegaX društva »Dobrila«: a) pozdrav pred- Seinefe, sednika A. Defarja, starešine »Hrvat-j ske«, in sprejemanje novih članov; ])) poročilo tajnika, blagajnika in knjiž-f ničarja; c) volitev novega odbora; d), raznoterosti. Ob pol 11. uri slovesna sv.! maša. Popoldne: izlet v Krnico. Zvečer: Ljudska veselica v Marčani z dvema šaloigrama in petjem. 7. avgusta: Zjutraj izlet v Alturo, kjer bo za izletnike predavanje o nekaterih rimskih I, izkopinah. Popoldne: Slovo in odhod Jfirsingero iz Alture preko Pulja. — Pripravljalni1 .. odbor. — Vsa natančnejša navodila •Z'*75 v imenu pripravljalnega odbora"
daje
Jos. Sironič, abiturijent, Trviž pri Pa-zinu, Istra.
+ Okrožje Orla Dobrepolje-Vel. Lašče ima dne 23. julija okrožno skušnjo pri sv. Roku v Vel. Laščah. Začetek ob 1. uri popoldne. Bratske odseke se opozarja, da se skušnje polnoštcvilno udeleže. Udeležba je v kroju. Med korakanjem in med prostimi vajami igra godba Orlov. Na zdar!
-f- Promoviran je bil za doktorja bogoslovja Frančišek K i m o v e c , bivši prefekt v Alojzijevišču.
—	Pastoralna konferenca za semi-ško dekanijo se vrši 24. julija v ponedeljek v Metliki. Začetek točno ob de-eeti uri dopoldne.
—	Goriški in tržaški novomašniki. Letos bodo v mašnike posvečeni ti-le novomašniki-Slovenci: Za goriško škofijo: Venceslav Bele, David Doktorič, Ivan Kodrič, Franc Pahor, Janez Pi-šot, Andrej Rustja, Alojzij Filipič. — Za tržaško škofijo: Oskar Pahor.
— Novi slučaji kolere v Trstu. 8-letni Viktor Mariani je zbolel nenadoma in bil vsled sumljivih znakov prepeljan v bolnico Sv. Magdalene. Preiskava je dognala, da je Mariani obolel na koleri. Isti rezultat je pokazala potem še poznejša preiskava. Vsled tega so sprejeli v bolnišnico vse one osebe, ki so bile z bolnikom zadnji čas v zveni, zlasti njegovega očeta, sestro, brata in nekaj najemnikov hiše št. 10 v ulici Crosada, kjer stanuje družina Mariani. Marianijeva bolezen je do sedaj lieiz-premenjena in težke nravi.
—	Šolska razstava. Slučaj je lia-nesel, da sem imel opraviti v Mokronogu, kjer sem tudi izvedel, da imajo šolsko razstavo ženskih ročnih del in drugih šolskih reči. Nisem pričakoval nič posebnega, saj imam otroke, ki tudi pohajajo večrazredno šolo, so zelo marljivi in tudi učiteljstvo vse hvale vredno, a priznati moram, da z Mokronogom se ne da meriti. Stopim v šolo in bil sem naravnost razočaran. Zdelo se mi je, da sem v prodajalni ženskih oblek, ko sem videl po stenah razobe-šene razne predpasnike in delovniška krila, na mizi pa lepo zloženo vso žensko spodnjo opravo. Res praktično in pnimerno razmeram sedanjosti. Tudli šivalni stroj sem opazil, na katerem so učenke vse to naredile, kot sem izvedel od navzočih deklic. Na tabli in mizi, sploh v ospredju sobe pa sem opazil mnogo lepili slik, naravnih predmetov, tako da sem že mislil, da sem v sobi kakega umetnika. Čast taki šoli, zlasti učiteljstvu, ki se je toliko trudilo. Želeti je, da bi sc pouk na vseh šolah tako uravnal, zlasti v ročnih delih. Prijateljem šole pa svetujem, naj si ogledajo šolsko razstavo v Mokronogu, ne bo nikomur žal. — Očividec.
—	V Gradežu je še precej vil praznih, a jc upati, da se bodo v kratkem oddale. Pravijo, da je še precej kopa-liščnikov odvrnil letos od Gradcža strah pred kolero v Benetkah. Ta govorica je mnogo škodovala Gradežu.
—	Vojaki v Ajdovščini. Govori se, da. jc že gotovo, da sc. nastani v Ajdovščini en oddelek topničarjev, in sicer se bodo v ta namen porabili prostori nekdanjega mlina v Palih.
—	Razpisana srednješolska mesta. Od 22. junija do 15. julija so bili izdani sledeči razpisi: K 1 a s i čn a f i l o 1 o -g i j a: Inomost (g., L. Gr., 21. \ II.). Ar-»au (relg., L. Gr. d., VII.) — M o-
ŽELEZNIŠKA NESREČA FRI MttLL-HEIMU.
V ponedeljek ob pol deveti uri dopoldne je skočil brzovlak št. 9 iz tira, ko je vozil na postajo Mullheim. Ob nesreči jc izgubilo življenje 15, ranjenih jc pa 35 potnikov, med njimi 15 do 20 nevarno. Brzovlak je imel deset vagonov. Tam, kjer sc jc zgodila nesreča, so tir popravljali. Neki vagon je zadel ob železniški prag, ki je ležal ob tiru, vagon je skočil iz tračnice in se peljal naprej. Nato jc skočila iz tira lokomotiva in vagoni so se prekucnili. Razbiti so vsi vagoni prvega in drugega razreda, močno so pa poškodovani vagoni tretjega razreda. Med mrliči je cela rodbina, mož, žena in dva otroka. Uradno so dognali, da jc odpovedala zaviralnica, vsled česar se je zgodila nesreča. Zaprli so strojevodjo in kurjača, češ, da sta povzročila nesrečo, ker je vlak prehitro vozil.
derna filologija: Novo mesto na Dolenjskem (G., Sl. 1. gr., 25. VIL), Dunaj II. (r., Fr. D., 26. VII.), Toplice na Češkem (r., Fr. D.. 26. VIL), Warns-dorf (r., Fr. D., 26. VII.) — Mat.-fiz. skupina: Maribor (r., M. Geom., 20. VII.), Karlin (r., M. NI., 27. VII.) — Kratice in znaki kakor navadno.
—	Katoliško izobraževalno in podporno društvo v Domžalah vabi k veselici, ki jo priredi v nedeljo dne 23. julija popoldne ob pol 4. uri v Društvenem domu s sledečim sporedom: 1. Schuster: »Balkanska koračnica«, društveni orkester. 2. a) Cervik: »Eno samo tiho rožo«; b) Laharnar: »Naša pesem«, mešani zbor. 3. Munkelt: »Koncertna arija«, orkester. 4. A. Foerster: »Pomlad«, ženski zbor s sopran-solo in spremljanjem harmonija. 5. Bottyer: »V veselju«, polka francoska, orkester. 6. »Krivoprisežnik«, narodna igra v 3 dejanjih. Pridite, prijatelji društva, v obilnem številu k veselici!
—	Umrl jc na Bledu vpokojeni domobranski major Otokar grof Aichel-burg.
—	Toča je občini Toplice na Notranjskem napravila za 11.000 kron škode.
—	Toča jc napravila v nedeljo zopet precej škode v župnijah Metlika in Sulior. Sreča je bila, da je padala med dežjem brez vetra. — V Semiču jc treščil o v dve poslopji, ki sta pogoreli.
—	Ukradeni kristali. Ukradel jc sedem kristalov in jih ponujal Karlu Manuolo, 411etni Angel Minguzzi. Kristali so vredni 20 Iv. Minguzzi jc dejal, da jih jc dobil od nekega Doreghini v svrho, da jih proda. Ker so se Maruolu zdeli kristali tatinske proveniencc, jc poklical stražnika, ki je Minguzzija aretiral. Izkazalo se je, da jc Minguzzi kristale ukradel v nekem hotelu.
—	»Sestra na počitnicah«. 43 let stara postrežnica Frančiška Šubic iz Žminca pri škof j i Loki je pred štirimi tedni prišla iz Trsta domov na počitnice. Te dni jc njen brat, Anton Šubic prišel vinjen domov ter je od sestre zahteval denarja. To je Frančiško tako razjezilo, da jc zagrabila za gnojne vile in dvakrat brata tako udarila po glavi, da se je nezavesten zgrudil, povrh ga je na še obdelava,lo z vilami tudi po drugih, delili telesa, dn j<> l>il Šubic večkrat ranjen. Sedaj bo Frančiški šubic počitnice podaljšalo sodišče.
—	Pijan razgrajač. Prctečeno nedeljo dne 16. t. m. dopoldne je v gostilni Ivana Jakše v Rudolfovem domači hlapec Alojzij Terkaj, ki se jc bil z žganjem opijanil, tako razgrajal, da ga njegov gospodar niti pomiriti ni mogel. Morali so poslati po mestnega stražnika, kateri je Terkaju po brezuspešnem opominu napovedal aretacijo, za katero se pa pijani Terkaj niti zmenil ni, češ, da se ne .pusti aretovati. Ker mu došli stražnik ni bil kos, moral je poslati po asistenco še enega stražnika, kar jc bilo pa še vedno premalo; priti sta morala še dva orožnika. A tudi scclaj se. je Terkaj uprl. Pri tem sta pristopila še dva druga moška, na kar se je posrečilo razjarjenega Terka-ja. aretirati. Ni pa bilo dovolj, da so mu zvezali samo roki, morali so mu zveza-ti tudi nogi. Nato so ga naložili na ročni vožiček ter ga prepeljali v občinske zapore. Med prevozom jc Terkaj tako razsajal — čeprav je bil zvezan — da jc moral biti eden onih dveh mož pri vozu ter držati voz, da ga. bi ne bil za-inogcl aretovanec s svojim metanjem života prekucniti. Terkaj je tudi stražnika ugriznil v levo roko takrat, ko ga je le ta hotel aretirati. Pravijo, da je hotel napasti svojega gospodarja Jak-šeta, predno je ta dal poklicati stražnika. Terkaj sc je tudi izraževal z zelo grdimi kletvinami. Razgrajača so imeli na prenočišču v občinskih zaporih; drugi dan so ga izročili pa v zapore okrožnega sodišča, kjer mu bo čakati jilačila za njegovo dejanje . . . Možak je sicer še mlad človek, bolj nizke postave in ne posebno korenjaški. Misliti bi o njem ne bilo, da mu jc treba šest oseb, da ga ukrote.
—	Nesreča. Konj je udaril 141etuo deklico Alojzijo Brida iz Gorjanskega Težko ranjeno deklico so prepeljali v tržaško bolnico, kjer je bila operirana. Vendar je upanje, da ozdravi.
—	Ponesrečena dijaka v Žlici-So-teski, Viljem Kramer in Jožef Mess-ner, sta, kakor se vidi, zelo otežila vest, dr. Angererju, pod čegar vodstvom sc je vršil tisti dijaški izlet. Nezaslišano je tudi, kako malo se. je zanimal dr. Angerer. kam sta prešla pogrešena dijaka, dokler se ni dognala nesreča. Da bi razbremenili Angcrerja, so gotovi krogi lansirali v časopisje vesti, kakor da se jc šlo v tem slučaju za samomor zlasti Kramerja, ki da jc proti svoji volji le na pritisk matere nameraval iti v bogoslovje. Celo v gimnazijskem letnem poročilu je stvar tako opisana. — »Mir« 15. t. m. obsoja to postopanje in podrobno dokaže vso neutemeljenost tega natolcevanja. Obrekovanje mrtvih pač ne dela časti nemški kulturi!
—	Uradne poneverbe v Dalmaciji. Minolc dni je v poljedelskem odseku zadrskega namestništva izvršil revizijo odposlanec ministrstva. Pregledal je tudi državno posestvo Vrana. Takoj nato je bil odstavljen upravitelj Vrane Stecli. Govori se, da je uradnik z ministrstva, odkril velike nerodnosti.
—	Dubrovniške vesti. V občinski svet mesta Dubrovnika je topot izvoljenih 15 Hrvatov »Hrvatske stranke«, 15 Srbov in šest naprednjakov; Srbi se imajo za svojo izvolitev zahvaliti svojim zaveznikom, drugače bi nikdar ne prestopili praga občinske posvetovalnice. Med srbskimi odborniki je precejšnje število grško-vzhoclnikov, ki jih pri nas nazivljemo »Vlahe«. Na čelu gyrokastro in da jc pobunjena vsa juž-dalmatinskc »Hrvatske stranke« — stari dr. Pero Cingrija. Usquc tan-dem ... — Nesreča. V noči od 14. na 15. t. m. sc je med vajami vojne mornarice na oklopnici »Fran Ferdinand« nenadoma sprožil top in ubil 1 mornarja, štiri pa težko ranil; prepeljali so jih v puljsko bolnišnico. — Kolera. Uradno se naznanja, da se je v Škaijarih pri Kotoru pripetil en slučaj azijatske kolere. — Koze. V Dubrovniku so se pojavili trije slučaji koz; bolniki sc nahajajo v lazaretu sv. Jakoba na »Pldčah«.
Lokrum. Otočcc Lokrutn pri Dubrovniku, ki ga je. svoj čas prestolonaslednik Rudolf podaril oo. dominikan-cem, namerava od istih nazaj kupiti hčerka pokojnega, Rudolfa princezinja Elizabeta Windischgraetz. Pogajanja so v tiru.
Za svetilniške čuvaje ob jadranski obali jc daroval podpredsednik avstrijskega LIoyda, I. Singer, 10.000 K, ki se naj porabijo zlasti za vzgojo njih otrok.
Razstava perutnine, goiobov in zajcev priredi perutninarski odsek Hrv. - slavonskega gospodarskega društva od 30. septembra do 3. oktobra letos v Osjeku. To bo IV. redna letna razstava.
Ribištvo koralj v Dalmaciji. Ribiči »Ribiško - koraljske zadruge« v šibe-niku, so sc 13. (. m. vrnili s prvega lova. Nalovili so 9000 kpr okralj. Ko se od-počijejo in popravijo priprave, odidejo na drugi lov. Medtem pa zadruga prid-
no deluje; v kratkem ustanovi lastno brusilnico.
—	Smrtni padec. 54 let stari zidar Karol Škrlj iz Trsta je v Senožečah padel raz strehe hiše Helene Križaj in so ubil.
—	V konkurzu je Marija Smolcj, trgovka na Jesenicah.
Za prospeh dobrega časopisja na
Hrvaškem. Scnjsko - modruški škofijski ordinarijat je izdal na duhovščino poziv, da dela na. razširjenje dobrega časopisja med ljudstvom.
Hrvaško kopališče Lešče kupujejo Mažari.
Štajerske novice.
š »Lastni dom« gre žvižgat. Te dni
je bila pred celjskim sodiščem gostilni-čarka Lassmann, v Gabcrju pri Celju, ker jc rekla, da »Lastni dom« gre (rakom) žvižgat (goht floten). Zadruga »Lastni dom« v Celju, je ložila radi raz-žaljenja časti. Obtoženka Lassmann je bila oproščena, ker »Lastni dom« s tem po izreku sodnika ni na časti žaljen.
š Posojilnica v Žalcu zavlačuje nekaterim strankam izplačevanje hranilnih vlog. Če lo ne bo zadostovalo, pridemo s številkami.
š Narodna godba v Celju. Savinjsko krožje Orla jc prosilo »Narodno godbo«, da Iti mu igrala nekaj koračnic pri nastopu v Petrovčah, seveda ne zastonj. »Narodna godba« je sodelovanje odklonila. Ali bo sedaj tudi ime prekrstila v »Liberalno godbo«, to nam ni znano, pač pa vemo, da bo odklonila vsak prispevek naših somišljenikov, ki so do pred nekaj časa — nekateri še celo dosedaj — mesečno veliko prispe-^ vali za »bivšo« Narodno godbo.
š Žalec, Ker Narodna godba v Celju za denar ni hotela sodelovati pri prireditvah savinjskega Orla, pa so Žalčani brezplačno napravili špalir in malo požvižgali, ko je Orel v 15 Čvete-rostopih ponosno korakal skozi Žalec, čast in hvala jim!
š Liberalno gospodarstvo. Žalostni dogodki sc vršijo drug za drugim. Liberalno gospodarstvo na Štajerskem se nagiba svojemu koncu. Zvezna tiskarna, ki sc je še dosedaj nekako lovila z večnimi deficiti radi »genijalno« ustanovljenih listov, je začela odpuščati osobje. V nedeljo je bila odpoved dostavljena enemu strojnemu stavcu, ki je oženjen in je delal že, pet let pri tiskarni. Tej odpovedi bodo sledile po vrsti druge. Vzrok: ni dela in ne denarja. Tiskarni bode z naše strani treba, posvetiti večjo pozornost.
— Velik vihar v Gradcu. Med včerajšnjim viharjem je v Gradcu padala tako silna toča, da je v nekaterih ulicah pobila polovico šip. Toča je bila debela kot kurja jajca. Cirkus Villand, ki sedaj gostuje v Gradcu, jc bil popolnoma pod vodo.
š Radi svidenja umrl. V petek se je dogodil v Celju tragičen slučaj. Neki kmetski fant je bil radi pretepa z nožem, ki ga je bil zakrivil svoj čas v pijanosti, obsojen v daljšo ječo. V petek pa so ga izpustili iz kaznilnice in ker so stariši za to vedeli, so ga prišli čakat in sprejet. Ubogi fant, ki gotovo ni bil surovega srca, se je pri svidenju s svojimi stariši tako razburil in razveselil, da se je onesvestil. Zdravnik, ki so ga takoj poklicali, sc je potrudil z rešenim jetnikom , a jc na začudenje vseh navzočih le dognal, da je oproščenega fanta same radosti zadela kap. Nesrečni stariši so se vedli kot besni. Ni tako posurovcla naša mladina, le pitje in družba!
š Vlak je povozil v Zidanem mostu preddclavca Martina Kajtno. Mož je bil tako zaglobljen v svoje delo, da je prečul signal. Kolesa so mu razdrobila glavo in ga tudi sicer vsega po-i mandrala.
š Detomor. Dne 13. t. m. jc našel nek delavec pri sekanju dreves v potoku Košnici pri Grajski vasi, okraj Vransko, truplo novorojenega deteta. Ko jc izvedela žandarmerija za to, je šla takoj iskat, detomorilko in jo je res našla v osebi neke Terezije Schroll, ki je storila strašni korak same bede. Povedala je, cla sama nima česa jesti in da otrokov oče ni hotel o otroku ničesar čuti. Dete je torej zadavila dne 13. t. m., že par dni po rojstvu. Obupano žensko so spravili na celjsko okrožno sodišče.
š Št. Peter v Sav. dolini. Ko so se
zadnjo nedeljo vračali Orli od ljudsko veselice domov, so stali na postaji trijo mladi fantje, eden z debelo glavo jo jako podoben uredniku Lesničarju, ter so hoteli Orle izzivati seveda šele tedaj, ko so morali ti stopiti že v vlak. Ako bi bili namesto Orlov nemški turnarji, bi bili ostnli ti viteški narodnjaki goto-\o tiho. To je narodnjaštvo.
Š Umrl jc v nedeljo na" Ptuju Jčlju-čarski mojster in predsednik obrtne zadruge ptujske. Bil je ugleden meščan.	.£) .v • "K-' V. >ii
KoroSe novice.
k Spodnji Dravograd na Koroškem.
(Kateheta Almerja apostolska potovanja.) Kakor gg. dekani v poletnem času obiskujejo kot Škofovi namestniki župnije in izvršujejo vizitacije, tako dela tudi velikovški nemški katehet, g. Anton Almer pri šulferajnskih podružnicah. Lani je bil v Borovljah, letos pa se je podal na štajer. mejo v Spodnji Dravograd. Nastopil je tudi tukaj pri šul-fereinski slavnosti kot govornik in walil delovanje nemškega »Schulve-reina«. Sv. apostol Pavel ni nič proti njemu. Namesto Timoteja, je vzel s seboj slavnega zgodovinarja na vclikov-iki meščanski šoli, Hornbognerja, ki je imel slavnostni »švefel«; tudi velikov-Iki trgovec Kandut, katerega predniki 30 bili zavedni Slovenci, je imel pozdravni govor. Gospod katehet Almer bo gotovo za ta značajen nemški nastop prejel od nemškega »Volksrata« zaslužen križec. Pa heil, g. Almer!
v Ljubljani življenske potrebščine. In ravno v tej Bončarjevi gostilni sc jc najbolj agitiralo ob volitvah za liberalce, kričalo in vpilo, kakor da bodo 1& beralci odpravili draginjo. Sedaj stane klobasa 1 krono, pol klobase pa 50 vinarjev v gostilni liberalnega ljubljanskega agitatorja. To pove, kako delajo liberalci za odpravo draginje v Ljubljani.
lj Novi občinski odbor v »Orlovi ulici« Je stopil v akcijo. Včeraj zvečer krog 7. ure sta Janez Hojnik in Marija Zgajnar zagradila hudournik tik dolenjske železnice. Dobila sta dovoljenje — kje — sc ne ve. Gotovo od mestnega komisarja gospoda Švigla, ker je tamošnji svet njegov. Zagradilo se je hudournik na mestu, kjer je cesta najožja, široka komaj 2 metra, da mora voda v slučaju kakega naliva gotovo izstopiti in povzročiti tamošnji neposredni okolici občutno Škodo. V to poklicani faktorji se vljudno naprošajo, da si ogroženo mesto ogledajo in store potrebne korake.
lj Promoviran je bil na graški univerzi za doktorja prava g. Janko R u p-n i k , konceptni adjunkt na ljubljanskem mestnem magistratu
lj Za nadpaznika dež. prisilne delavnice sta imenovana g. Ignacij K n a-f e 1 c in Anton O s t e r c.
lj Izborna vina. Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani prireja, kakor znano, prve tri četrtke vsakega meseefi javne pokušnje pristnih kranjskih vin iz lastne zaloge. Občinstvu izvrstna kvaliteta teh vin izvanredno ugaja. Splošna sodba je, da Kranjska prideluje danes tako fina vina, da čisto lahko brez tujih izhaja, vsaj so domača vina ne samo mnogo cenejša, ampak tudi dosti boljša in zanesljivo pristna. O tem se lahko vsak sam pri pokušnjah prepriča. Pokušnje se vrše v kleti pod kavarno »Evropa« jutri od 5. \i r c popoldne do 10. ure zvečer.
lj Ponesrečenega Milana Železni-karja so v ponedeljek potegnili iz Kamniške Bistrice in ga včeraj popoldne pokopali na pokopališču v Stranjah. Železnikar je skoro gotovo v epileptič-nem napadu padel v Bistrico in utonil.
lj Za Rokodelski dom v Ljubljani je daroval g. Matej Iglič, uradni sluga zavoda za pospeševanje obrti, 10 K. — Bog povrni!
ljUmrli so v Ljubljani: Filip Gul-denbrein, delavec, 30 let. — Pavel Baj-želj, delavec, 79 let. — Anton Skarlep, delavec, 48 let. — Neža Roje, žena zavarovalnega potnika, 33 let. — Luigi Žnidar, opekar. mojster, 50 let. — Terezija Kocjan, posestnikova hči, 6 let.
lj Na cesti onemogel je včeraj v Linhartovi ulici leta 1867. v Celovcu rojeni Alojzij Marenčič, katerega so z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico.
lj Hud delovodja. Ko je včeraj popoldne hotel iti na južnem kolodvoru v vlak nek delovodja, ki je imel za prtljago veliko žago in zaboj, mu vratar tega, ker je proti predpisom, ni dovolil nesti v kupe, marveč bi bil moral delovodja to dati pretehtati. To je pa možakarja tako razburilo, da zgrabi vratarja za roke ter mu začne groziti. Ko je to videči uradnik opazil, je poklical po pomoč; delovodja je pa vratarja izpustil in šel s prtljago proti vlaku, kjer so ga ustavili. Zadeva pa s tem šc ni rešena.
lj Zaradi prepovedanega povratka
sta bila aretovana leta 1862. v Škoci-jnu rojeni in v Krtino pri Kamniku pristojni Franc Cerar in leva 1864. na, Zgornjem Berniku rojeni ter v Cerklje pristojni Ivan Jerše. Oba so oddali okrajnemu sodišču.
lj Pobegnil Je včeraj od dela oilet-ni prisiljenec Gregor Kochl iz Koroškega. Obiečen je v prisiljeniški obleki.
lj Kdo je lastnik? Dne 17. t. m. dopoldne je prinesel nek komisijonar k gospe Berti Lederjevi na Ahacljevo cesto štev. 1 škaluljo, v kateri jc bila črna salonska, obleka, površnik in nekaj perila. Ker jc postrešček škatuljo popustil, ne da bi povedal komu spada ter odšel, je gospa Lederjeva vse skupaj poslala na osrednjo policijsko stražnico, kamor naj pride lastnik ponj.
lj V Ameriko jo je hotel predvčerajšnjem popihati še preden jc ugodil vojaški dolžnosti leta 1892 v Črnomlju rojeni in tjakaj pristojni čevljarski pomočnik Jožef Plevnik, katerega pa je na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik ustavil in ga aretoval. Oddali so ga deželnemu sodišču.
Razne stvari.
nastavljenih" uradnikov, ker so potte-verjali velike vsote denarja. Oškodovane so malone vse banke, s katerimi je bila v zvezi tvrdka Hcndschel v Beu-thenu.
Stavka gimnazijcev. V Parizu so stavkali gimnazijci, ker jim je dal profesor Uri po njih mnenju pretežav-no prestavo iz Cicerona. Profesorja so zapodili iz dvorane, zažgali vse njegove klasifikacijske zapiske in preprečili nadaljno izkušnjo.
Ustrelil se je nadzornik praške banke »Slavije«, Anton Polesny.
Američanskl dvoboj. Pobegnil je bivši poročnik Ladislav K o 11 a n y. Vzrok: američanski dvoboj s soprogom neke krasoticc.
Stavka v Oportu. Stavku joči delavci električne poulične železnice v Oportu so napravili nemire, ko so organizirali splošno stavko. Vojaki so proti njim nastopili z orožjem.
Kolera. Iz Madrida se poroča, da jc na v Moehon došlem parnik u »His-pania«, ki je priplul iz Italije, obolelo več oseb na koleri.
Pasivno resistenco so pričeli živi-nozdravniki na Tirolskem radi slabega gmotnega položaja.
Britev hočejo odpraviti. Na Angleškem, v deželi velikih problemov se je celih pet let trudil neki kemik, da bi iznašel sredstvo za odstranitev dlačic in kocinic iz onih delov telesa, kjer so te popolnoma brez potrebe. Do sedaj, kakor znano, so že eksistirala taka in podobna sredstva, a bila so vedno več ali manj škodljiva koži. Po dolgem raz-iskavanju se je možu v zvezi z nekim imenitnim londonskim ženskim zdravnikom vendarle posrečilo dobiti v Stranciju potrebno snov, ki bi odgovarjala zahtevam. Preparat se je takoj javno preizkusilo v kraljevi bolnišnici z najboljšim uspehom. Na Angleškem se je takoj organizirala družba z velikim kapitalom, ki hoče novo iznajdbo izkoristiti. Preparat obstoji iz belega praška, katerega se pomeša z vodo in nanese na ogroženo mesto. Po preteku par minut se snov s celuloidnim nož-kom odstrani in vsaka sled nadležnih las je izginila. Samoumevno je, da se bo preizkusil novi preparat tudi pri nas v bolnicah za nabavo atestov.
Poljske miši so na južnem Češkem nastopile v silnih množinah in ponekod uničile ves pridelek. Nek kmet je na svojem polju v enem dnevu uničil 400 miši.
IZSELJENIŠKE ŠOLE V SEVERNI AMERIKI.
Da bi bilo omogočeno izseljencem v Severno Ameriko kolikor mogoče hitro vživeti se v nove razmere in dobiti praktičen vpogled v bistvo ameriškega življenja, da se jim pokaže pot do kruha, so se vstanovile v vseh večjih seve-roamerikanskih mestih takozvane iz-seljeniške šole.
Tako se uče n. pr. izseljene žene in dekleta, po poklicu šivilje — v teh šolah — prikrojevanja obleke in perila po ameriških vzorcih; posli in kuhinjsko osobje gospodinjstva v novem svetu, drugi zopet knjigovodstva, stenografije, strojepisja, friziranja, umetnega vezenja itd. Moškim dajejo zopet strokovnjaški poslovodje potrebnih navodil v mizarstvu, knjigotiskarstvu, tesarstvu, rezbarstvu, kovinskih izdelkih, telegrafiranju itd. Umevno je, da se polaga, veliko važnost na hitro pri-učenje angleškega jezika.
Telefonska in brzojavna pretila,
CESAR.
Dunaj, 19. julija. Cesar je odpotoval danes dopoldne v Ischl.
POSLANSKA ZBORNICA.
Dunaj, 19. julija. V današnji seji poslanske zbornice se je vložilo približno 60 volivnih protestov. Nato so Čehi, Hrvati, Srbi in Rusini vložili svoje običajne državnopravne izjave. Češki socialno demokratični poslanci so intervenirali pri baronu Gautschu zaradi neprotokolacije čeških govorov. K baronu Gautschu sc je podala tudi de-putacija, meščanskih poslancev, da protestira proti prepovedi uvoza argentinskega mesa. Baron Gautsch je odgovoril, da je vlada v tem oziru vezana na Ogrsko, poudaril potrebo domače živinoreje in izjavil, da če se mu predložijo konkretni predlogi, se bo z njimi bavil.
KRŠČANSKOSOCIALNI PODPREDSEDNIK.
Dunaj, 19. julija. Krščanski socialci kandidirajo za zborničnega podpredsednika poslanca Jockla.
NASLEDNIK DR. EPPIN6ERJA.
Praga, 19. julija. Dr. Eppingerjev naslednik postane kot češki deželni finančni referent dr. Urban.
SMRTNA KOSA.
Zagreb, 19. julija. Umrl je v Poiegi Tomo pl. Kraljevič, bivši veliki župan ličko krbavske in riečko modrusko županije.
VSESLOVANSKI SHOD ZDRAVNIKOV.
Krakov, 19. julija. Na glavni skupini zveze poljskih zdravnikov so bili imenovani za častne člane profesorji praškega češkega vseučilišča dr. Meix-ner, dr. Choducky in dr. Wessely. Sklenili so tudi, da se skliče vseslovanski shod zdravnikov.
AVIJATIKA.
Dunaj, 19. julija. Aviatik Szekely je odplul proti Budimpešti.
VELIKO TIHOTAPSTVO CIGARET.
Trst, 19. julija. Na parniku »Bohe-mia« je bilo na podlagi anonimne ovadbe zaplenjenih 12.000 egiptskih cigaret. Lastnika cigaret, nekega natakarja, so zaprli.
ALBANSKA VSTAJA.
Cetinje, 19. julija. Črnogorska vlada izjavlja, da na postopanje Malisorov ne izvršuje nobenega vpliva in da ni odgovorna za to, če Malisori turškim obljubam ne verjamejo. Od črnogorske strani Balkanu ne preti nobena vojna nevarnost.
VOJNA MED RUSIJO IN KITAJSKO NEIZOGIBNA.
Peterburg, 19. julija. Bivši predsednik dume Gučkov, povrnivši se s svojega potovanja po skrajnem vstoku, kamor se je bil podal proučevat gospodarske in politične razmere, priobči sedaj v moskovskih listih vspeh svojih opazovanj. Gučkov je izjavil, da je vojna med Rusijo in Kitajsko neizogibna.
PODRAŽENA VOŽNJA MED LONDONOM IN AMERIKO.
Liverpool, 19. julija. Radi mornariškega štrajka so povišali cene na par-nikih I. in II. razreda za 10 mark.
PRIPRAVE PORTUGALSKIH MO-NARHISTOV.
Madeira, 19. julija. S pomočjo španskih monarliistov so ustanovili portugalski monarhisti zalogo munici-je na Madeiri.
REVOLUCIJA V MEHIKI.
London, 19. julija. Iz Washingtona se poroča: Vojni oddelek je odposlal i kavalerijske eskadrone v Mehiko.
NAPAD NA PRAŠKI BRZOVLAK.
Budjejevice, 19. julija. Pri Iloter-
šavu so neznanci položili na tir velik kamen. Ko se je pripeljal praški brzo-vlak, je lokomotiva vlekla kamen 80 metrov daleč. Strojevodji se je posrečilo ustaviti vlak pri Wesselyju. Lokomotiva je zelo poškodovana.
MORILEC IZSELJENCEV.
Karlovec, 19. julija. Morilec Ikan Miljkovič, 40 let star, rodom iz Kladu-še, ki je iz zasede streljal na Jusnefa Miljkoviča in Hukiča, ki sta bila na potu v Ameriko ter ju usmrtil in oropal, je bil tu včeraj obsojen v dosmrtno ječo.
STRAŠEN VIHAR V RUSIJI.
Peterburg, 19. julija. Strašen Viha?, ki je divjal zadnje dni po Rusiji, je napravil velikansko škodo osobito v gu-berniji Vologda. V okraju Gresovek je porušil vihar samostan, ki ga je dal zgraditi Ivan Grozni. Podrla se je tudi cerkev. Veliko hiš je podrl vihar tudi v gresovskih 40 okoličanskih vaseh. Smrtno ponesrečilo je veliko otrok in živine.
VIHARJI.
Manila, 19. julija. Na otoku Lusofl je divjal strašen tajfun, ki je napravil ogromno škodo. Vse zveze so pretrgane.
Mnenje gospoda dr. 1. N e d e 1 k o ,
S o 1 u n.
Gospod J. Serravallo,
Trst.
Veseli me, da Vam zamorem poslati svoje mnenje o Vašem Serra-vallovem Kina - vinu z železom, ki ga rabim žc dve leti. S kratkimi besedami: Vaš preparat pripisujem vedno kot krepilo in proti mrzlici. Vsled dobrega okusa ga jemljejo radi tudi oni bolniki, ki nočejo vživati več nobenih zdravil, ker imajo od njih že ves pokvarjen želodec. Ti bolniki so zadovoljni z njegovim okusom in tudi z uspehi, ki se dosežejo z njim. Podajam ga tudi rad svojim operirancem, posebno ženskam, v času konvalescen-ce, in sicer z najboljšim uspehom. Tudi šibkim, doječim ženskam jc postalo Vaše vino prepotrebno, ker ga lahko uživajo in uspešno.
Solun, 12. junija 1909.
Dr. N e d c 1 k o.
LMaoske novice.
lj Zveza Orlov ima jutri dne 20. julija točno ob 7. uri redno sejo. Na gotovo svidenje! Na zdar!
lj Mestno premoženje še vedno menda služi samo par prvakom, kakor za časa liberalnega gospodarstva. Saj si drugače ne moremo razlagati dejstva, da še danes uporablja bivši odbornik »Glavne posojilnice« gospod Josip Turk ograjeni svet na Ledini za shrambo svojih vozov. Ne zadostuje, da služi Sokolom dotični prostor, sedaj mora še služiti grajščaku Josipu Turku. Gospod svetnik Laschan, koliko pa plača Turk najemnine? Ali ima Ljubljana mogoče toliko denarja, da še vedno lahko kakor nekdaj gotovim ljudem daje različna darila?
lj Pazniki prisilne delavnice in »Jutro«. J. S. Z., skupina pazniki prisilne delavnice, nas naproša, da objavimo: »Jutro«, znana cunja, ki maže celo Ljubljano in vse slovensko ljudstvo, nas paznike psuje in vpraša, kaj da smo dosegli »tisti komandirani klerikalni slepci«. Pred vsem odklanjamo psovke, s katerimi nas čisto po liberalni maniri psuje. Skupina je hvaležna za to, kar je dosegla za svoje člane v teku časa. kar posluje. Mirno beležimo, da smo dosegli zdaj v enem letu »klerikalne« vlade več, kakor smo dosegli prej v dvajsetih letih pod liberalnimi gospodarji. Podrobnosti nočemo navajati, ker so paznikom, članom naše skupine J. S. Z. samim dobro znane. »Jutro« in tisti, ki obrekujejo J. S. Z. in S. L. S. naj le obrekujejo, a vse napenjanje tistih, da bi nas preslepili, da bi ne znali presojati, kakšno je bilo naše stanje pod liberalnim gospodarstvom In koliko sc je že izboljšalo v kratkem času gospodarstva S. L. S., ne bo čisto nič pomagalo.« — Tako vrli možje, pazniki, člani naše skupine. Mi pristavljamo še: So nekateri deželni uslužbenci, a ne pazniki, ki hujskajo v svoji omejenosti proti delu naše stranke, zavedeni po nekem možu, ki naj bi obliz-nil vseh deset prstov za to, kar je. Sodimo, da je to dovolj in da preneha grdo hujskanje od neke strani, kjer bi bilo najmanj pričakovati kakega hujskanja,.
lj Kdo dela draginjo v Ljubljani •11 klobasa, ki stane 1 krono. Ljubljanski liberalci in njih zvesti zavezniki socialni demokratje vedno vpijejo in kriče, da mi dražimo živila, in vse življenske potrebščine. Sicer to ni res, a dobe se še vedno kalini, ki to verujejo. Prijatelj našega lista nas je obvestil o nekem slučaju, ki kaže jasno, kdo. da so tisti, ki delajo draginjo v Ljubljani. Na Sv. Petra cesti kraljuje v svoji oštariji znani glavni liberalni agitator Bončar. Minulo nedeljo je poslal neki delavec svojega sina po klobaso v Bončarjevo gostilno. Deček je res prinesel pol klobase, suhe, 13 cm je bila dolga. Kako je oče pogledal, ko mu je povedal sinček, da so mu zaračunali pri Bončarju pol klobase 50 vinarjev. Mož, njegova žena in ženina mati kar niso mogli verovati, da pol klobase toliko stane. Delavec je šel s polovico klobase sam v Bončarjevo gostilno, kjer je vprašal, koliko da stane klobasa. Kratko so mu odgovorili: pol klobase stane 50 vinarjev, cela pa 1 krono. Mož se ie prestrašil, ko je dobil ta odgovor, a kaj je hotel storiti! Zahteval jc denar nazaj in izročil klobaso. Vprašal je še, kako to, da so ravno pri Bončarju tako drage klobase, kakor nikjer drugod v Ljubljani, a odgovorili so mu: »Zato. ker jih lahko prodamo!« — Ta mali zgled dokazuje, kdo da draži
Zopet strašna železniška nesreča.
Pri More li j i v Mehiki sta trčila dva osebna vlaka. Mrtvih Je 40, ranjenih pa 60 oseb.
iS uradnikov zaprtih. Zaprli so 16 v zgornješlezijski industrijski banki