PHIHOBSKI DHEVKIK , glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Uto VI . štev. 52 (1740) JUTRIŠNJA ŠTEVILKA NAŠEGA DNEVNIKA IZIDE NA SESTIH STRANEH Z ZANIMIVIMI ČLANKI PISA* TELJA BORISA PAHORJA, REŽISERJA JOŽETA BABICA, PROF. TONETA PENKA IN DR. Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 3. marca 1951 Cena 15 lir izsiljevalci J%Ioria docetn — ozgodo-Ta pregovor — de-Je latinski — pa ne velja r™ ta tisto italijansko pro-u Trstu, ki se v teh . zadnjih dneh, odkar se l ccle!o- da odpotujeta 12. kidn ^asperi in Sforza na ^~**vne pogovore v London, to trudi n? samo, da ^ ta aii oni način vpliva- tora - bi ^ tržašk0 vprašanje na ponedeljsko kon-štirih namestnikov, L zlasti, da bi pr e prič a-kak a tt°^ibmsica ministra, ie nujno potrebno spro ^o^ašfco vprašanje v Lon-11 ln tam izsiliti tisto, kar iitiiiftem trenutJcu najmanj Dinent d« ~ P° njihovem Vein in P°b°žnih željah se-~f~~:'okupacijo cone B. LZgodovina, ki uči, pa nan UCi' da Pač takšno izsilje-Je ne bilo n£ novega, saj iaercitma nifcoJi pozabili zna-takt e'Ja ‘taj‘neQa londonskega ’ a >z leta 1915, s katerim Otavniki antante oblju-2 prav te naše kraje p^oorim delom Dalmacije la Za veno sodelovanja Ita-strani antante v drugi ^ni v0jni. Zatl 0^ žaj uspelo. jnjio J^ je sedaj fcar nekam • ko se na tisto kupčijo tgjj "g* fačun spomnijo in ho-nom ‘‘ ^ se zgoaovina po- tem J® tržaški župan nela.Ji)o ,, r° dodaja: aZahteva-kko ®ni°ra bi tj p Londonu j Pa nič in tokrat bo % . 'ko, ker držalo noža, ikših *>0?no znali rabiti, bo v , rokah, n Ji Če , j N te , 6cdo izpolnjene ** 2elje- se »fta- . sicer acmo ne bQ borila». V*,,' pa si niso povsem na i .cian pred i° pret~ C^°tt!o 5(LPi8aW' d(I tnora biti . Tržaško ozemlje vr-^traJ^Vi,. kajti ponavljanje * tiej e izjave ne zadostu- S j j- *• nu, na sam ,0Tze C?a De Gasperija in JjkiiovajT**nd°n P*1 60(20 tofco *. v e *borbene organiza-°t so invalidske, po-% *nl? in druge priredile v k tebi mo nfest-cijo be Qa, slu- Skratka: Gorji Sa in Sforzi, če ne ruti- v Londonu i-siliti NlSa® .. 08 'ga Trža ikega Je>ie g ’ °ti Pa osa; zasedbe K g Po angloameriških če- Ja (jrte a~tro cb'Tiia ubogi-S? ^ ?n‘k°ma takole pre i: °ti temu nasprotnega „n.0*ede Trsta: K...vas *Bod, 3preJ sodili mi, nato Z^bvmah HSo zadevo je i u®- ski pregovor: «Še n on bi lahko . takšna, kot pravi t>eTo"1(i’- Pregovor: «S ^°cia 6 bCn trccij že več ^ crlauo. ne thdij0j da ^ U3tl ('V e,lfTttl. ki- je osake ce pred letom ietom dn> p°-K^oa ° Priključitve fe? ‘e d» 02enU:a fc liaUii 0“ &ew peščen in da hS, S ,Pred *V0J'im od- K, točT 0™ svojih n°d-mi«! ’au"° o C1 ter 7e°a sožiteja med t>tfi ^zitet' 'avn'b srečanj \n ^ Znali?1 in »euniver- Pr5°t Ali - mtfte dni s« w Trst« * H f« bedo mo. n tafci znanstne- ,*r.WaiiBniiK|? ^«1; i* so um^Ltiqlal’ki 1?» *aP*le t 0blasti V k6 U^.Vn»e vodfr ln tta^»iru ^?a odwr“rlje ‘n j,‘*javlj8]?ra stra-ke niki v kraiikem za generalom — le s to razliko, da jih bo pot vodila proti jugu? In če jim še vse to ni dovolj — in če jim ne bo dovolj potem naj računajo na tiste Tržačane, ki se jim ni treba zanašati pri preprečevanju izvajanja njihovih iredentističnih absurdnih, otročjih in nelogičnih zahtev (kot je v nekem svetlem trenutku označil iredentizem sam Diego De Castro) na neke bogve kakšne avtoritativne organe. Ti Tržačani bedo namreč znali s temi absurdnostmi, otročarijami in histeričnimi izlivi sami temeljito obračunati. Zapomnijo naj si, da se zgodovina ne ponavlja, temveč aa je treba iz zgodovinskih dogajanj izvesti le vse p trebne lo. gične zaključke. V. konkretnem p-imeru mi. slimo na dejstvo, da je prav tisto, kar je bilo s tajno londonsko kupčijo na naš račun leta 1915 sklenjeno, dovedlo do fašističnega zahrbtnega naskoka na Balkan, kjer se je zadeva končala, kakor se je. Izsiljevati letos . ob povsem drugačnih mednarodnih pogojih - nekaj podobnega, pa pmav gotovo ni tisto, kar vsakega razumnega in poštenega ital janskega državnika zgodovina uči. Pred konferenco namestnikov Jessnp pravi, da bo skušal ugotoviti dejanske namene ZSSR, - Delegacije na poti v Pariz - Revizija okupacijskega statuta Zakodne Nemčije, oborožitev in Schmnanov načrt NEW YORK 2. — Prvi ko- Rusi pripravljeni sodelovati tu. mentarji k vesti, da je Sovjetska zveza pristala na predlog, aa se 5. marca sestanejo v Parizu namestniki ftirih zunanjih ministrov, da sestavijo dnevni red za konferenco štirih veli-kih. so v glavnem dokaj previdni. V 'glavnem postavljajo Pariško konferenco na mestg, ki ji gre: konferenca ne bo re-Sevala velikih zadev, temveč »amo sestavljala seznam vpra-ianj. o katerih bi štirje zunanji ministri v sedanjem napetem položaju morali razpravljati Pariška konferenca pa bo imela vendarle svoj pomen, ki gre preko ozkega okvira sestavljanja dnevnega reda, in sicer v tem, da bo pokazala, koliko so velike sile, zlasti pa Sovjetska zveza, pripravljene, Ua se res lotijo vprašanj, o katerih bi danes bilo treba govoriti in jih rešiti. . To mnenje je izrazil tudi Philipp Jessup, ki bo vodil ameriško delegacijo v Parizu. Po razgovoru s Trumanom, ki se je nato odpeljal v Florido na svoj prvi letošnji odmor, je Jessuo izjavil, da bo delegacija ZDA «skusala ugotoviti dejanske namene ZSSR», in nadaljeval; «Videli bomo, ali so di z dejstvi in ne le z besedami in pomagati pri ugotavljanju resničnih vzrokov sedanje napetosti*. Jessup se bo zvečer odpeljal z letalom v Pariz, skupno z o-stalimi člani delegacije. Člani angleške delegacije so že-danes opoldne odpotovali z vlakom iz Londona, medtem ko bo vodja delegacije Ernest Davies prišel v Pariz jutri z letalom. Po iz-iavi predstavnika Foreign Of-ficea. se bodo zahodne delegacije posvetovale med seboj pred začetkom konference, ki bo v ponedeljek. Predstavnik je nato izjavil; «Videti je treba, ali se bo sovjetska delegacija pojavila na konferenci pripravljena na sodelovanje, da bi skupno dosegli konkreten sporazum«, nj pa hotel komentirati pesimističnih izjav, ki jih je dal včeraj predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva. Glasnik francoskega zunanjega ministrstva Pa Je danes izrazil mnenje, da se konferenca namestnikov ne bo tako lahko končala z uspehom. Vendar je Po njegovem sovjetski pristanek znak, da je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti razširjen dnevni red, ki bi poleg PO mflAlLTMKM NEUSPEHI! je liiriol pnoblaslH Queuillea Omenja se možnost referenduma o votivni reformi - Komentarji tiska PARIZ, 2. — Georges Bi-dault je danes sporočil predsedniku republike, da ne more sprejeti vabila za sestavo nove vlade. Auriol je nato dal tozadevno nalogo radikalu Que-uilleu. ■Bidault je danes nadaljeval razgovore z raznimi političnimi voditelji, vendar pa je pozneje opustil vsako upanje na uspeh in je predsedniku republike sporočil, da mu ni mogoče sestaviti nove vlade. Novinarjem je takoj nato izjavil med drugim: «Imel sem za svojo dolžnost, da z obotavljanjem in odlašanjem ne kompli-ciram naloge predsednika republike. Bilo mi je nemogoče najti v okviru razgovor razširitev ali vsaj potrditev večine. Moji razgovori so bili prisrčni, vendar pa ni moglo priti do razgovorov za sestavo vlade, ker je sestava vlade podrejena sporazumu o volivni reformi in kgr je ta sporazum mogoč samo v smeri, ki sta jo pokazali dve glasovanji, k; sta združili največje število poslancev«. Takoj po odhodu Bidaulta je predsednik republike pozval Herurija Queuillea in mu poveril nalogo za sestavo nove vlade. Queuille je novinarjem izjavil, da mora stopiti v stik s posameznimi skupinami in da bo jutri poročal predsedniku o položaju. Posvetovanja je Queuille začel s tem, da se je udeležil sestanka izvršilnega odbora radikal - socialistične stranke, kateTi pripada. Na tem sestanku so sprejeli resolucijo, ki izreka zaupanje Queuilleu, ki naj «skupno z drugimi skupinami vfečine najde sredstva, da sestavi vlado, ki naj bo izraz te večine«. Zdi se, da so med razprav- nu. toda prevladuje mnenje, da bi ta prišel v poštev, samo če bi še nadalje trajal nesporazum glede volivne reforme. Zvečer je Queuille sprejel najprej predstavnike MRP, nato predstavnike socialistične stranke in drugih skupin. Jutri bo nadaljeval posvetovanja, tako da bo če predpoldne lahko poročal predsedniku republike. Obveščeni krogi omenjajo nocoj možnost spremembe postopka pri volitvah, ki naj bi približal posamezna stališča Slo b; za sistem, ki uvaja proporcionalen način v bolj obljudenih departmanih in dvojno glasovanje v drugih departmanih. Zatrjujejo tudi. da ta predlog podpira sam Queui!le. Socialistična skupina, ki se je danes zjutraj sestala, je iz-dila poročilo, ki pravi, da jma trden namen »podpirati republikansko večino, ki že 4 leta jamči normalno funkcioniranje režama in demokratičnih' svoboščin«. Politični opazovalci poudarjajo. da bodo radikali in MRP ostali vedno v sporu glede volivne reforme, naj bo kombinacija vlade kakršna koli. Nekateri so mnenja, da je mogoča homogena socialistična vlada, drugi pa pravijo, da je to nesmiselno. Vendar ha s tem v zvezi omenjajo tudi Ramadiera. Na splošno pa poudarjajo ->jsi listi nujnost rešitve številnih vprašanj in obžalujejo, da je vprašanje volivne strategije povzročilo padec vlade. «Com-bat»» n. pr. piše: »Medtem ko kriza traja, se gospodarski položaj slabša, potrebno bo še tretje podaljšanje proračuna. Do vseh teh vprašanj pa so po. litični voditelji indiferentni in ljanjem sprožili tudi vprašanje I njih glavita skrb je samo v tem. referenduma o volivnem zako-1 da najdejo sistem, ki naj bi dal njihovi stranki največjo možnost za volivno zmago. Ta indiferentnost vpliva r.a indiferentnost v deželi: To pa je nevarno, ker lahko dovede do po. gina enega režima in pripravi pot diktaturi«. Clankarji pozivajo parlament ir,- politične voditelje, naj upoštevajo sedanji težki položaj, drugi pa' znova postavljajo idejo referenduma ter poudarjajo, da tudi vprašanja zunanje politike in predvsem možnost konferer.ee štirih zahtevajo, da Francija dobi čimprej vlado. 1 Angleški list «Manchester Guardian« piše, da je najbolj žalostno dejstvo, da je prišlo do francoske vladne krize prav v času, ko se to ne bi bilo smelo zgoditi: «Na vrata Francije spet trka inflacija. Francozi se danes bojijo inflacije, prav tako kakor so se Angleži včeraj bali brezposelnosti. V Bonnu se pogajajo o bodoči organizaciji nemške industrij^, Pri teh razgovorih bi morali imeti Francozi močno zastopstvo. Razen tega pa bo predsednik francoske republike v kratkem odšel na obisk v ZDA. Pred vrati je tudi sestanek namestnikov zunanjih ministrov. Zato bi bilo r.ujno potrebno, da bi imela Francija ustaljeno vlado, ki bi jo zastopala pri vseh teh važnih odločitvah«. List pravi, da «bi ne bilo dobro, če bi Francozi vse te velike zadeve žrtvo. vali na ljubo manj važnemu vprašanju volivne reforme«, in z zaskrbljenostjo dodaja, da «bodo od take politike imeli dobiček le komunisti in De GauL le«. KAIRO, 2. — Angleški maršal Montgomery je prispel V Ka'ro. Komentarji italijanskega tiska o položaju De Gasperijeve vlade RIM, 2. — Vea italijanski tisk komentira danes potek glasovanja v parlamentu in De Gasparijeve izjav« takoj p0 seji ministrskega sveta. Vladni in drugi desničarski tisk poudarja, da je De Gasperi pravilno postopal. «Messaggero» piše, da je vlada «napravila svojo dolžnost, k<> je ostala na svojem mestu«. V tem smislu piš« v glavnem ves ostali desničarski tisk. Vendar pa poudarja »H Corriere del Popoln« iz Genove. da j« »položaj resen, vendar pa ne nalaga prenaglih korakov, ker je treba počakati, da pridejo iz deanokristjanske skupine objasnila, ki naj omogočijo De Gasperiju izbiro poti«. Nato primerja isti list AtUeejev položaj v spodnji zbornici z De Gasperijevem položajen: in pravi, da AtUeeje-va vlada «mirno vlada naslanjajoč se na štiri ali pet glasov večine«. Milanski «Il Nuo-vo Corriere diella Sera« pa tol-mači zadnje glasovanje kot nov jasen dokaz, čtu obstaja v de-mokrisljanskl stranki »obrobno gibanje« in pravi, da je to «V veliko škodo delovanju vlade v tem trenutku in da prav gotovo »škoduje tudi prestižu demokristjamske stranke«. «Il Popolo di Roma« pravi med drugim: «Ce bj se moral ponoviti dogodek kakor v sredo. t. j. ustvaritev večine pri glasovanju o komunističnem predlogu, bi moral po ustavi dobiti nalogo za sestavo nove vlad« Togliatti.« Opozicijski Ust «11 Nuovo Corriere v Firencah pa piše, da predstavljajo Do Gasperijc- ve izjave žalitev za parlament, in pravi, da se bo borba še ostreje n-idalj.vala proti vladi, ki je pokazala, da nima nobenega ^ustavnega čuta. «11 Pae-se» pa izjavlja, da je nezaupanje. ki ga je bil deležen De Gasperi v parlamentu, tudi ne. zaupanje, ki se širi v državi. List pripominja, da De Gasperi in Sfarza ne bosta na razgovorih v London« prav gotovo govorila v imenu Italije, ker da je težke verjeti, da v Angliji ne bi bil sedanji italijanski položaj že znan v vseh podrobnostih. Levičarski tisk Obtožuje na splošno De Gasperija, da se oprijema oblasti proti volji ljudstva. Socialistični «Avanti» piše. da predstavlja sedanja vlada nevernost za mir ln za demokratične svoboščine. Nato poudarja, aa je De Gasperi pri zadnjem glasovanju uspel doseči večino, ker je na vladi kar 32 poslancev <15 ministrov in 17 podtajnikov), ki so se tudi udeležili glasovanja, čeprav bi bila korektnost zahtevala, da se v podobnih primerih, ko gre za glasovanj« o zakonu, pri sestavi katerega so sami .sodelovali, ne udeležili glasovanja. List zatrjuje, da 2;akon ne bi prodrl, če ti člani vlade ne bi glasovali ter zaključuje, da se G večina v parlamentu postavila proti vladi, ki je uspela prodreti samo s svojimi lastnimi glasovi Dane* pa sta se sestali parlamentarna in senatna skupina socialistične stranke pod Nen-nijevlm predsedstvom in so nato izdali poročilo, ki pravi, da s« bo ;z5iMdd položaja, ki ga je ust -fe -ia vlada, ko le odklonila, C' bi izvajala potrebne za-k' jučke zaradi glasovanja v parlamentu, kriza v parlamentu in v deželi splch še bolj zaostrila. ker je vlaida zgubila politično in moralno oblast ter je napovedala svojo intervencijo pri bodočih spravnih volitvah. Glede zasedanja tako imenovanega sveta miru v Berlinu pa pravi poročilo, da sta skupini sklenili podpisati berlinski poziv za sklicanje petih velikih držav, da sklenejo «sploš. nj spore zuhi cT miru«, ter da bodo dah. za to pobudo v parlamentu in v državi sploh. Danes se je sestala tudi posebna komisija, ki proučuje načrt zakona za izredna pooblastila vladi. V petek bo vlada odgovorila na razna vprašanja posameznih članov komisije. V parlamentu se je nadaljevala razprava o oborožitvi, « senatu pa o povišanju plač sodnim funkcionarjem. Rimski dnevnik «T«mipo» poroča spet o novih izstopih iz KPI. Izstopila sta, k'-t ponča list. sekretar sekcije KPI iz Triggiana pri Bariju in Flavic Ronchetti. ki je med vojno vodil odporniško gibanje v mo-denski pokrajini. Ronchetti je izstopil tudi iz partizanske organizacije ANPI. ki j0 vodijo kominformdsti. Kot por< ča da-Pi »Tempo«, je v pnrvircah Brindisi in Taranto kcmai polovica lanskoletnih članov ob-no/ila č'anske izkaznice KPI za letošnje leto. vprašanja Nemčije vseboval še ostale probleme, ki povzročajo napetost med vzhodom in zahodom. Lonaonsko laburistično glasilo «Daily Herald« se strinja z Attleejem. da od konference namestnikov «ni treba pričakovati čudežnih preobratov« in sodi. da bo šele sestanek zu-nainijih ministrov «prava preizkušnja«. Glede pariške konference pa meni, da »sestavljanje seznama vprašanj, o katerih naj razpravljajo štirje zunanji ministri, ne bi smelo povzročati nepremcstljvih težav«, in pravi nato. da je »edina pot do uspeha v iskanju poti do sporazuma za bodočnost, ne pa v diskusijah o odgovornosti za preteklost. «New Yorfc Times« pta pravi, dia dokazuje sovjetska propaganda. da »Kremelj ni opustil napadalne politike, ki vznemirja svet. temveč da je vedno »tremel za osvajanjem«, in obžaluje. da vprašanje «cmejene in kontrolirane oborožitve Nemčije vzbuja toliko strahu v nekaterih delih Evrope«, da s0 še vedno pripravljeni »zaboranta-ti nemško oborožitev za obljube sovjetske sirene, v obliki sporazumov, ki niso vredni niti toliko kot papir, na katerem so napisani«. V tem je gotovo vsaj del resnice; Moskva, ki je glede dnevnega reda dosiej izrecno prista-la_ samo na vprašanje Nemčije (čeprav so zaenkrat še odprte možnosti, da se dnevni red razširi). b0 vsekakor poskušala — kot je to delala že doslej — čimboli izkoriščati nasprotstva v zahodnem taboru glede obo-rožitve Nemčije, zlasti pa na-sprotovanja Francije, ki povrh vsega še preživlja vladino krizo. Vse to povzroča, da stopa Nemčija vse bolj v ospreaje mednarodne politike. Parlament vzhodnonemške republik« je danes izglasoval poziv bonn-sfetnu parlamentu, naj oba nemška državna organizma predložita Dariški konferenci skupno zahtevo, nai pridejo na dlnevni red konference zunanjih ministrov vprašanja demilitarizacije in demokratizacije Nemčije, svobode zunanje trgovine in »mdrnodot^.te industrije« in kančn0 umika okupacijskih čet v enem letu _>0 sklenitvi mi-rovne pogodb ' -Kri v. protiutež temu pozivu, ki je bil izglasovan v demaeoško-demonstratdv-ni odsotnosti glavnih predstavnikov nemška enotne socialistične stranke, med njimi tudi Grotevvohla in Ulricha. te izjavil danes zvečer zahodnonem-ški kancler Adenauer, da sta »zvezna vlada in parlament pripravljena prispevati k obnovit vi nemške enotnosti pod pogojem, da se v vsej Nemčiji izvedelo resnično svobodne volitve«. Adtenauer je nato osoo-ravai vzhodnonemškemu parlamentu in vladi pravico. da bi govorila v imenu prebvalstva sovjetske cone. 6. marca bo po vsej priliki stopila v veljavo tako imenovana «maia revizija« okupacijskega statuta Zahodne Nemčije. ki je bila določena na konferenci treh zunanjih ministrov v New Yorfcu. Ta revizija, ki sicer ne odpravlja v celoti zavezniške kontrole v Nemčiji, čeprav jo v znatni mer; olajšuje, predvideva med drugim ustanovitev zunanjega ministrstva zahodno-nemške zvezne republike, ki b0 odslej lahko vzpostavila normalne diplomatske odnos« z inozemstvom. To pa ne velia za odnose, z Veliko Britanijo, Francijo in Združenima državami. ker ostanejo visoki zavezniški komisarji za Nemčijo posredniki med zahodmonemškp vlado in svojimi državami. Po prvih vesteh bi prevzel zunanje ministrstvo Adenauer sam. Razširjena bo nadalje pristojnost nemških oblasti v zunanji trgovini in deviznih vprašanjih, v notranjih zadevah in v zakonodaji. Kot protiuslugo bo boinnska vlada uradno priznala inozemske dolgove nekdanjega rajha in prevzela obveznosti za dolgove, ki so nastali iz gospodarske pomoči, ki so jo zavezniki nudili Nemčiji po letu 1945 poleg tega se b0 za-hodnonemška vlada obvezala, da bo sodelovala Dri skupnem razdeljevanju strateških surovin in »materiala, ki je potreben za skupno obrambo« Medtem ko so tako zaključena pogajanja o reviziji okupacijskega statuta, ki so se vlekla pet mesecev, predvsem zaradi nemškega oklevanja pri priznanju starih dolgov, se nadaljujejo razgovori med Nemci in zavezniki o dveh drugih važnih vorašaniih: o. oborožitvi Nemčije in o nemškem sodelovanju v okviru Schumanovega načrta. Predsednik zahodnonemške vlade Adenauer se je danes sestal z ameriškim visokim komisarjem Mac Cloyem. Po sestanku j« predstavnik ban inske vlad« izjavil, da sta Mac Cloy in Adenauer »zbližala svoji sta. lišči, nista pa še dosegla popolnega sporazuma« glede koncentracije industrij, kot jo predvideva Schumanov načrt, in gle. d« dekartelizacije nemške industrije. Razgovori se bodo nadaljevali v prihodnjih dneh; predstavnik je izrazil upanje, dia se bodo v kratkem spet lahko pričela pogajanja med zainteresiranimi šestimi državami v Parizu. Po nemških virih se vrte razgovori okoli treh točk, kt jih Je sprožila nemška delegacija: 1. Ukinitev mednarodne uprave Porurja; zdi se. da je bonnska vlada prejela zagotovila, da de bo to zgodilo do 30. septembra: 2. ostane naj enotna agencija, za prodajo nemškega premoga; 3. ohrani naj se «neka» vertikalna organizacija industrija jekla in premoga. Zdi se, da so pogajanja zastala prav pri fej točki, ki zadeva vprašanje dekartelizacije, čeprav je problem, kot je bil konkretno postavljen, bolj tehnično-gospodarskega značaja: Nemci žele, da bi se jeklarne lahko preskrbovale s premogom do 75 odst v rudnikih, ki sc nlihova last ali kjer so solastnice. medtem ko Amerikan-ci zaenkrat vztrajajo pri 60 odstotkih. . Adenauer je danes zvečer izjavil tisku, da bo sporazum o Schumar.ovem načrtu verjetno podpisan prihodnji teden. Na Petersburgu so se danes po dveh tednih ponovno začeli predhodni razgovori med zavezniškimi in nemškimi strokovnjaki glede nemškega prispevka k zahodni obrambi. Razgovori, ki jim je botrovala bruseljska konferenca in ki jim predseduje namestnk francoskega visokega komisarja, Armamd Berard, se bodo nadaljevali šele 16. marca. Medtem- pa je uradni predistavnik bonmske vlade potrdil, da bo nemška deliegac-iija na bližnji pariški konferenci o evropski vojski predložila svoje podrobne načrte o ustanovitvi in organizaciji evropske armade. Kar se tiče «evrcpake vojske«, poroča iz Bonna dopisnik «New York Timesa«, da bodo atlantske države razpolagale v Nemčiji proti koncu poletja s 13 popolnimi divizijami in 6 brigadami. ki štejejo za dive nadaljnji diviziji. Te sile, pravi dopisnik, bi zadostovale, da bi bil morebiten sovjetski naoad na Nemčijo «neugoden». Glede nemških čet Pa misli dopisnik, da z dobro opremljenimi in iz-vežbamima nemškimi enotami m' računati pred poletjem leta 1952. General La-uria Noirstad, poveljnik ameriškega letalstva v Evropi, pa je danes izjavil na nekem sprejemu v Frankfurtu, da bodo ameriške letalske sile v Evropi «y doglednem času« podvojene _ - Zavezniška visoka komisija ie medtem vnovič olajšala do-'očbe. ki urejajo investicije tujega kapitala v zahodnonemški industrija. Znatno olajšan bo nadalje prenos računov v markah. ki jih imajo inozemci v nemških bankah. na druge ino-zemce. Ugibanja o Bevinovem odstopu Uradno zanikujejo sklep o njegovi ostavki Nov »tehnični" poraz laburistične vlade v spodnji zbornici LONDON, 2. — Doslej je bilo v Anglija že veliko kampanj proti Bevinu. Po časopisih in v parlamentu so zahtevali, naj Bevin odstopi, ker zaradi bolezni ne more opravljati zadovoljivo poslov na zunanjem ministrstvu. Vse zahteve po njegovem umiku so se po navadi kančavale s pozivom: Anglija potrebuje v današnjem svetovnem položaju na Foreign Offrceu celega moža in ne samo pol. • Sedanja kampanja proti njemu je od vseh najresnejša. Prt čeli so jo v lordski zbornici. Najprvo sta zahtevala njegov odstop vodja frakcije konservativcev lord Salisbury, nato vodja frakcije liberalcev lord Samuel in končno bdvša člana laburistične vlade Winster in Chorley. Tedaj — pred dvema, . .. . . dnevoma — sp delo z la buri- Jr ^led JJJJHJl ^ na Prvem na, sp na predsedstvu angleške vlade vedno do zadnjega trenutka zanikali vesiti o kakšnih odstopih. To se jP dogodilo tu-dd danes, ko so tam izjavili, da ji ni nič znanega o Bevinovem odstopu. V političnih >n parlamentarnih krogih so mnenja, da bo v najkrajšem času prišlo do odstopa Bevina. Uradno izjavo smatrajo samo zg golo formalnost in pomeni edino to, da še ni nastopil trenutek za uradno objavo ostavke ministra. Attlee — pravijo — noče pokazati kakšnega znaka slabosti svoje vlade, da bi se takoj vdal po kritikah v tisku in lordski zbornici. Ob podobnih kampanjah proti Bevinu so navajali vedno tudi njegove morebitne nasled' stične strani predlagali, naj bi Attlee sam prevzel zuhanje mi nistrstvo m nekomu drugemu prepustil urad ministrskega predsednika. Pri tem so naj brže mislili na Morrisona. Te izjave lordov so imele mo-čan odmev v spodnji zbornici. O tem sicer niso razpravljali na govorniškem odru, temveč predvsem na hodnikih. SP vedno je prevladoval vtis. da bi Attlee ne smel odpustiti Bevina. in to kljub koncentričnemu napadu vseh strank, ki ga podnira skoro ves tisk. To so podkrepljevali z dejstvom, da je Bevin vedno obdržal enotno gledanje v zunanji politiki med laburistično stranko, predvsem zaradli svojega osebnega vpliva. Takoj po tej nevihti se je Bevin vrnil v London. Se prej pa je imel sestanek z vodilnimi možmi v svojem Volivnem okrožju v Woolwichu, kjer se je. kot znano, tudi pritožil, da posvečajo preveč pažnj« njemu in premalo svetovnim vprašanjem. Kljub temu njegovemu včerajšnjemu »zmernemu optimizmu«. ali pa vsaj odločnosti, da obdrži svoje mesto, so se danes razširile v angleškem tisku vesti, po katerih naj bi se odločil za odstop. Pravijo, da se ie včeraj zvečer pomenil z Attleejem. Glede tega, pravijo, ni pričakovati nobenega uradnega poročila, dokler n*> bodo določili njegovega namestnika. Bevin naj bd ostal v vladi kot minister brez listnice in bi s tem *e vedno nredriavljal važno zvezo med laburističnimi vrhovi im sindikati. Kot se je to dogodilo pri umiku Criippsa in povišanju Beva- Sile OZN zasedle Hoengsong Gen. Ridgway je pričel uporabljati kitajsko taktiko Izvidnice OZN prekoračile reko Han pri Seulu • Na Japonsko je prispela danska bolniška ladja «Jutlandia» TOKIO, 2. — Kakor so izvedeli v Mac Arthurjevem glavnem stanu. ima danes sovražnik na razpolago 31 divizij. Od teh je 18 kitajskih divizij, zdru Ženih v 6 armadnih zborov. Nahajajo se na vzhodnem in zahodr em delu bojišča Pravijo tudi, da s° vojaška sila sovražnika v bližini 38. vzporednika ni zmanjšala, kljub zad. njim velikim izgubam. Na drugi strani pa ima general Ridgway, kakor so izvedeli, na razpolago 7 ameriških divizij in 5 južnokorrjskih. Poleg tega pa še angleško, turško in brigado Commomvealtha ter nekaj manjših enot drugih držav. Kliub temu da je napad sil OZN, ki se -je pričel pred dvema dnevoma nalet«*! na precejšen odDor, se zdi, da so te čete vsaj na neki točki uspele prodreti v sovražnikov obrambni sistem in mu resr.o grozijo. Poveljstvo VIII armade je pričelo uveljavljati taktiko Kitajcev, za katero je značilen pritisk na šibke točke obrambe in ima ponavadi za po. sledico um;k vsaj v merilu frontnega odseka. Tako so sile OZN prišle približno 20 km sevemovzhodno od Eyongchonga na cesti, ki vodi proti Changpvongu — 25 km severneje — in predstavlja nekako mejo med srednjim in vzhodnim bojiščem. Kljub temu na sovražnik ni bil doslej prisiljen zapustiti r.iti ene ob. rarabnp črte, ki gre Po cesti od Yangpyonga v Yongduri, Hoengsonea jn Pangima. Na odseku severno od Hoeng. songa so danes amoriški vota-ški strelci napadli rddeike 196 kitaiske divizbe v mr*zu 25 s*opii pod ničlo Po nan»d-h in protinapadih so se končno Ki. tnjc< umaknili in mornariški strelci so vkorakal* brez bojev v Hoengsong. Pred vkorakanjem so bdi napadi uperjeni predvsem prot* višinam v oko-lici tega mesta. Hoenesong je važno križišče štirih ceri in oredstavba središčno točko kitajske obrambe, Sovražnik je pustil na' nekaterih vvi-ah okrog mesta svoje zaščitnice, ki ovirajo napredovanje sil OZN. Na zahodnem bojišču so ame. riške izvidnice prekoračile reko Han ;n napadle sovraži-iko-ve obrambne položaje na treh točkah južno od Seula Neka izvidnica se je mestu zelo približala. Na vzhodni obali je VTI. juž r.okorejska divizija nadaltaval* s svojim napredovanjem proti Amidongii. Veletrdnjave so vrgle danes 150 ton bomb na skladišča v Hwangnuju, južno °d Plong-janga, na mesto Mancojln ob korejski meji in letališče Karg-dorig, jugovzhodno cd Pjongjanga. Letala «B-29» pa so z oporišča Okinawe z uspehom bombardirala železniški most in progo v bližini Oesiehona. Včeraj so ameriška lovska leta la poškodovala 4 letala na reakcijski pogon tipa «Mig-15» in enega uničila. Danes je prišlo do novih letalskih borb. Nad Sinuijem so se srečMa 4 ameriška letala in 4 «Mig-15». V tem boju ni bilo poškodovano r.obeno litalo. Med svojimi napadi so letala napadala tudi zbirališča čet. mestu Herbert Morrison za katerega pravijo, da kot lord kancler in predsednik zbornice nima posebnega dela. Angleški tisk je že pred časom zahteval, naj bi bil Bevmov naslednik markantna oseba Kot tak drugi kandidat bi bil Griffiths, sedanji minister za kolonije. Za Bevinov odstop govori njegova bolezen in iz tega predvsem izvirajoča kampanja v tisku, ki ima v Angliji navadno resne posledice. Proti odstopu, alj Pa vsaj njegovi odgoditvi pa govori dejstvo, da se bo v ponedeljek pričelo v Parizu zasedanje namestnikov zunanjih ministrov, ki bi se lahko sčasoma razvilo v sestanek štirih voditeljev zunanilh ministrstev. Takih sestankov ie Bevin navajen, vendar je dvomljivo, če bi mogel danes zdržati, na dolgih besednih dvobojih. Ob koncu naj omenimo besede bivšega Attleeje-vega sodelavca Francisa Wil-liamsa. ki je zapisal v »News Cronicle«, da bo padla končna odločitev o usodi laburistične stranke prav v zunanji politiki. Petek imajo v angleški spodnji zbornici rezerviran za privatne iniciative posameznih poslancev. Kot znano je prejšnji petek doživela laburistična vlada ob taki privatni iniciativi svoj prvi poraz. Danes je prišlo do drugega, tako imenovanega tehničnega poraza, ki pa še ne pomeni nezaupnice vladi. Konservativni poslanec Russel Je danes izrabil odsotnost škot. skih poslancev, ki so ta teden znova odšli na svoje domove, in je predložil resolucijo proti ukrepom vlade glede preskrbe s surovinami, potrebne za obe-ioževanie in izdelke namenjene za izvoz. Obenem bi z večjimi zalogami surovin tudi laže kljubovali dvigu cen. Spodnja zbornica je odobrila Russelovo resolucijo s 167 glasovi proti 163. po glasovanju je Antony Eden. ki nadomešča obolelega Churchilla, zahteval, naj predlog« te resolucije uresničijo. Minister za trgovino Wilson mu je samo odgovoril, da bo opozoril Morrisona na to vprašanje. Danes so tudi dokončno odločili, da bodo prihodnji četrtek razpravljali v spodnji zbornici o vprašanju imenovanja ameriškega admirala na mesto vrhovnega poveljnika atlantske mornarice. in Pakistan/sama med seboj. Varnostni svet se bo sestal znova v torek. Zasližal bo predstavnika Pakistana.. Zastopnik Jugoslavije pri OZN dr. Aleš Bebler je danes izjavil, da bodo repatriirali grške ptroke, ki go našli med vojno v Grčiji zatočišče v Jugoslaviji. le na prošnjo njih staršev, vlado FLRJ so namreč obtožili, da je pripravljena ie-patriirati 1.2Q0 grških otrok, katerih starši so v državah Vzhodne Evrope. Bebler je navedel pogoje z§ repatriacijo grških otrok: repatriacijo je mogoče izvesti le ob sodelovanju z Mednarodnim Rdečim križem po ugotovitvi indentitete staršev in otrok. Oh prihoilii laia v Peking LAKE SUCCESS. 2. — V krogih OZN pripisujejo precej važnosti prihodu novega britanskega odpravnika poslov Lamba v Peking. Pravijo, da je Lamb že star poznavalec Kitajske, prav dobro pozna stališče svoje vlade in bi mogel kot tak pričeti z razgovori s pekinško vlado. Pravijo, da če LR Kitajska noče razpravljati z OZN, nima vzrokov po katerih se ne bi hotela pogajati z angleškim predstavnikom, ki bi lahko tudi postal nekakšen posredovalec med LR Kitajsko in ZDA. V Lake Succes-su pravijo, da ZDA očitajo indijskemu poslaniku v Pekingu prevelike simpatije do LR Kitajske. Tega ne bi smele pripisovati angleškemu «>dpravniku poslov, katerih napore ne bodo že v naprej odklanjali. Nove izključitve iz KPZah.Nemčije BONN, 2. — v Komunistični partiji Zahodne Nemčije še kar naprej traja kriza, ki se izraža v novih izstop h in izključitvah. Danes ta bil izključen iz pokrajinskega cdb ra KPN za Nižje Saško Robert Lehmann, eden najvidr.e jš:h funkcionarjev stranke, predsednik komunistične skupine v nižjesaški zbornici jn glavni urednik lista «D'e Wahrh:it». Izključen je bil tudi posl-r.ee v nižjesaškera pokraii-ukem parlamentu, Hans O.to Koerbs. Zanimiv referendum na Japonskem TOKIO 2. — Pri referendumu lista «Manichi» se je 77 odet. Japoncev izreklo za to, da bi ameriške čete ostale na Japonskem tudi po slenitvi mirovne pogodbe. Proti temu se je izreklo samo 9.6 odst.: 80 odst. oseb je bilo za tihomorsko obrambno zvezo in 55 odst. je izrazilo bo-iazen, da bi Japonsko napadli, če bi se umaknile ameriške čete. samo 12 odst. oseb je izključilo to možnost. Razprava o Kašmirju v Varnostnem svetu LAKE SUCCESS, 2. — Na včerajšnjem sestanku Varnostnega sveta je indijski delegat Benegal Raus odbil načrt an-elo-ameriške resolucije glede Kašmirja, kot »nasprejemljiv za indijsko vlado«. Ta načrt predvideva imenovanje zastopnika OZN z nalogo izvesti demilitarizacijo Kašmirja in organizirati plebiscit. Prav tako bi se morala Indija in Pakistan zadovoljiti L mednarodno razsodbo. če bi se sama ne mogla sporazumeti o predlogih razsodnika OZN. Včeraj je Bene-gal Rau izjavil, da bi bilo po njegovem najbolje, če bi našlo rešitev tega vprašanja Indija Senca sovjetskega miru . in soc. poročijo Mednarodnega fonda SANTIAGO DEL CILE, 2. — Med včerajšnjim popoldanskim zasedanjem gospodarskega ift socialnega sveta OZN je poročal Camille Gutt, predsednik Mednarodnega denarnega fonda o upravi tega organizma. Predsednik je omenil povišanje cen zaradi pomanjkanja surovin in zahteval od vseh industrijskih držav in proizvajalk surovin, naj se bore proti inflaciji. Med. narodni denarni fond bo sodeloval s temi članicami. O tem poročilu so danes razpravljali. Poljak Kac Suhy je izjavil, da for.d ni vršil svoje naloge in je postal orodje ZDA. Pomaga] ni vladam pri njih problemih, Kac Suhy je izjavil, da bo glasoval proti poročilu Gutta. Poljskemu delegatu je odgovoril predsednik Gutt, rekoč da Suhy ne more navesti niti ene-ea dokaza, po katerem bi dale ZDA temu fondu eno samo zapoved. Poudaril je glavno nalogo Mednarodnega denarnega fonda, da namreč svetuje vladam v njih gospodarskih in finančnih vprašanjih. Zaključil je s trditvijo, po kateri naj bi bila devalvacija leta 1949 potrebna in je imela zdravilen u-činek. Poročilo predsednika so nato odobrili s 15 glasovi in 3 vzdržanimi (CSR. ZSSR, Poljska). Potem so pričeli razpravljati o sedanjem gospodarskem položaju v svetu. Podpredsednik francoske delegacije Georges Boris je obsodil propagando, po kateri naj bi se pričele zahodne države oboroževati da se s tem izognejo kritičnemu položaju. Britanski delegat pa je razpravljal o devalvaciji funta šterlinga ir.' posledicah v svetovni trgovini. MINNEAPOLIS. 2. — V Si-°ux Cityju (lowa) se je danes zrušilo dvomotorno letalo «DC 3». Pri tem je našlo smrt 16 oseh. Spartak - Lombardija MILANO, 2. — Jugoslovanski moštvo Spartak iz Subotice je danes doseglo v rokoborbi neodločen rezultat proti reprezentanci Lombardije. Vako ifloštvo je doseglo po štiri zmage. Planica brez Kanov BEOGRAD, 2. — Po vesti radia Beograd je italijanska smučarska zveza odpovedala svojo že najavljeno udeležbo na mednarodnem smučarskem tednu v Pl*icj zaradi istočasnih tekem v Ponte di Legno. MASAGAR, 2. — Danes so obsodili 7 članov maroške nacionalistične organizacije «ljtiqiai» na kazen 3 do 6 mesecev zapora zaradi ilegalnega sestanka v Mr sagam, * ZAKAJ SE ŽIVINOREJA NA TRŽAŠKEM MORA OHRANITI IDogOVOI’ O ljlaČOVcUl jll Skoraj mililardo lir letno pristaniških stroškoi/ CSR gospodarska vrednost proizvodnje mesa in mleka na britansko-ameriškem področja STO List »Gospodarstvo® prinaša o svoji današnji številki poleg ostale zanimive vsebine tudi naslednji članek, ki mora zanimati zlasti naše kmetovalce. JSivinoreja je najvažnejša kmetijska panoga na britansko-ameriškem področju Tržaškega ozemlja Gospod irska vrednost njene proizvodnje mesa in mleka doseže pri današnjih cenah skora-i milijardo lir letno. To je približno ena tretjina celokupne denarne vrednosti kmetijskih proizvodov in pridelkov na tem področju. 2e sama vrednost kravjega mleka presega v coni A letno 300 milijonov lir. Do teh številk, ki seveda ne moreio biti popolnoma točne, pridemo na podlagi uradnih podatkov o številu posameznih vrst živine v coni A leta 1949 in če upoštevamo povprečno proizvodnjo važnejših proizvo dov te živine. Po teh podatkih je bilo teda-i na našem področju 11.880 glav domače živine. V slavnem je od teh odpadlo 4.759 na govejo živino, 0d katere je bilo nig manj kot 3.339 mo’z"ih kr-v. Pra ičev so tedai naš eli 3 585. koz 2 081, ovac 412 in kopitarjev (kon.i, mezgov in oslov) skupno 1.044. Pri zraču. navanju vrednosti mleka je služilo povprečje 5 l:trov mi ka na dan in kravo po ceni 50 lir za liter. Omenimo nai samo še. da smo računali za prašiče povprečno čisto težo zaklane živa. Ii na 100 kg in ceno na 400 lir za kg, kar gotovo ni preveč, ker je cena temu mesu d?nes tudi na debelo precej višja Umestno bi bilo razpravljati o samem gospodarstvu živinoreje, to se pravi, če se izplača živina v coni A in sicer na podlagi natančnejših računov pri posameznih tukajšnjih živinorejcih. Nai omenimo n. pr., da so naši živinorejci izgubili precej- denarja z rejo prašičev leta 1949. Bila bi tudi pri nas pač potrebna določena načrtnost, kakršno uveljavljajo gle- licna eneKopr slovenske šole kot si jo zamišljajo kominformisti Ze neštetokrat smo v našem časopisu odločno zahtevali od odgovornih šolskih oblasti ustanovitev samostojne šolske uprave za slovenske šol>e. Ta naša upravičena zahteva, ki so jo podprli tudi vsi slovenski starši. ni bila pogodu kominformističnim «branilcem interesov slovenske šole«; v imenu teh se je oglaail Bidovec ter napisal v »Delu« 10. februarja uvodnik pod naslovom «Slovenska šola«. v katerem trdi. da bi po njihovem slovenska šola z ustanovitvijo samostojne šolske uprave prav nič ne pridobila na svojih pra. vicah. Nasprotno! »Iztrgana bo iz okvira splošne šolske zakonodaje...« Kot najvažnejša ukrepa za resnično enakopravnost slovenske šoie sta pa po Bi-doVčevem mišljenju uvedba or. paničnega načrta in stalna nastavitev učnega osebja; ati dve zahtevi titofašistom nikakor ne gresta v računi), to pa zato. ker bi «z uresničitvijo istih jugoslovanski fašisti izgubili ves dosedanji vpliv na našo šolo«. Zahteva po samoupravi slovenske šole je zato le »demagoška in prazna fraza«. oziroma drugače rečeno navadna apolitična špekulacija...» Ze iz teh nekaj fraz, ki smo jih citirali iz omenjenega Bi-dovčevega uvodnika, je jasno razvidno bistvo kaminformi-stične slovenske šolske politike ng našem ozemlju: slovenske šole morajo po njihovem še nadalje ostati pod upravo šovinističnih italijanskih šolnikov■ če jim. bodo pri tem italijanski šovinisti dovolili, da bodo ob izrednih prilikah lahko zahtevali »resnično« enakopravnost slovenske šole. bo to norejcev' za kominformiste že velika milost: zahtevati slovensko šolsko samoupravo bi pa pomenilo za kominformiste naravnost ovirati načrte njihovih voditeljev, ki dela-'o na tem. da bi bil Trs* priključen k Italiji, in tena si tukajšnji ' kominformisti prav gotovo ne bi urali storiti. Torej proč s samostojno sloven-sk- šolsko upravo.. Prav gotovo tega »duhovi tega» uvodnika ni preč ital dolinski župan Lavriha, sicer bi ne izjavil na občinski seji dne 22. februarja, da je sedanja šolska uprava krivična za slovensko šolo. C e je namreč krivična, potem je povsem logična in upramčena naša zahteva po samostojni slovenski šolski upravi. Da pa je krivična, tena ne more zdnikati niti sam Bidovec pa čeprav še tako kriči o «politični špekulaciji». Toda kaj si hoče pomagati, zaukazano mu je bilo napisati uvodnik prot' samostojni slovenski šolski upravi in on ga je napisal. Slovenski starši, ki se dnevno borijo za pravice in obstoj slovenske šole na našem ozemlju. vedo, da ta vrrašanja ne bodo rešena, dokler bodo tudi o naši. šoli odločnU k-V lanski šovinistični šolniki. Zato ponovno zahtevajo z vso odločnostjo ustanovitev samostojne ttov&ntke šolske uprave. ki bo reševala vsa vprašanja v korist 41 openskega šolstva "a de tg panoge v naprednih državah, ker se brez te ni mogoče izogniti gospodarskim krizam. Problem gospodarstva in do našanja vsaj malega dobička tukajšnje živinoreje postane zlasti pereč v letih, ko je pridelek živinske krme tako pičel kot je bil lansko leto, oziroma tftikal Mtam Mtegat bo razstavljal v «Scorpionu» V ponedeljek 5. marca ob 18 uri bo ob prisotnosti umetnika otvorj na v galeriji Scorpior.e slikarska razstava del Staneta Kregarja, enega izmed najznačilnejših sodobnih slovenskih slikarjev. Slovenska umetnostna javnost bo znala ceniti pomembnost te prireditve, važne tudi za spoznavanje umetnosti matičnega naroda in se je bo številno udeležila. letošnjo zimo. Na Tržaškem se slabe letine krme žal ponavljajo zelo pogosto. Prav redki so tisti živinorejci na tem o-zemlju, ki pridelajo dovolj krme za svojo živino celo ob navadnih letinah. Povečini morajo kupiti skoraj vso močno krmo in veliko sena posebno v sušnih letih. Cene krmi so v takih letinah pri nas tako visoke, da se mora marsikateri živinorejec vprašati, ali se mu sploh izplača kupovati krmo; ali bi ne bilo morda bolj gospodarsko, da bi rajši pravočasno odprodal kakšno svoje živinče. Seveda moramo pri tem računati tudi s koristjo, ki daje živina kmetu posredno s svojim gnojem. Ta je neobhodno potreben za zemlje na našem področju, ki so na splošno zelo izčrpane. Naše zernlje so tako uboge s sprstenino ali humusom (črno zemljo), da bi se kmetovanje na njih po večini ne izplačalo ve« brez zadostnega gnojenja s hlevskim gnojem. Dovažanje smeti in zele-nišenje ter umetna gnojila lahko le deloma in samo v določenih okoliščinah nadomestijo hlevski gnoj. Od to RfieSmk Rodil se je v Sežani 15. januarja 1896. Po poklicu je bil čevljar, stopil je v partizane leta 1943, da tudi on pripomore do boljših dni svojemu ljudstvu. Kot borec IX. korpusa (vojaški referent) je bil 28. 11■ 1944 zajet od Nemcev in odveden v Dachau kjer mu je 3. 3. 1945 smrt preprečila pot do domačega kraja. Ob obletnici njegove smrti se ga hvaležni spominjamo in mu bomo ohranili trajen spomin. MUHASTI FEBRUAR Bo se zima: Z e smo mislili, da smo izven zime, ko nas je muhasti februar prav ob svojem koncu presneto prevaral. Ze januar je bil zelo topei in februar ga je še prekosil. v0 '27. februarja je bila vsakodnevna temperatura še precej nad ničlo. Ob jutranjih urah, ko ie trak najbolj hladen, se je barometer komaj znižal na 4.6 stopinj, nad ničlo seveda. In to je bila. tudi najnižja temperatura. Toda prav zadnji dan, to se pravi 28. februarja, se je vreme nenadoma izpremenilo ter je zapihala hladna burja, ki je že skoraj dva. meseca nismo imeli. Od tedaj se je temperatura dnevno nižala in včeraj je bilo ozračje že zares mrzlo. Februar, ki bi ga lahko smatrali za najbolj topel mesec v tej zimi, je izgubil svoje prvenstvo prav zadnji dan. Tako pomladansko vreme je bilo še februarja 1927; vsa naslednja leta je bila temperatura v omenjenem mesecu ie precej niz ja. Letošnji februar pa predstavlja v vremenski kroniki veliko redkost, saj ni noben dan padla temperatura pod ničlo ter je dosegla okrog 20. februarja celo 15-2 stopinj nad ničlo. V samem, mesecu februarju je bilo 15 deževnih dni; 12 dni je pihal južni veter, 8 dni pa je bilo nekoldco burje, ki je bila bolj mila, saj so največji sunki dosegli komaj okrog 40 km hitrosti na uro. Lahko torej rečemo, da sta glavni karakteristiki preteklega februarja prav deževno vreme ‘in južni veter. V februarju je bilo skupno 114.5 mm padavin, to es pravi dvakrat to-liko, kot v preteklih letih ob istem času. Iz statističnih podatkov je razvidno, da se ponavlja toliko dežja v mesecu februarju približno vsakih 10 let. Februarja leta 1855 ra je bilo okrog 214 mm paddvin. Mislimo pa da je sedanji mraz le zadnji pozdrav muhastega februarja, ki se je hotel od nas posloviti na bolj ttdo-stojen>> način. KOLEDAR Sobota 3. marca Kunigunda, Milena QledaiiUe - - 'Radio- Sonce vzide ob 6.42, zatone oo 17.52. Dolžina dneva 11.10. Luna vzide ob 4.26, zatone ob 12.a. Jutri, nedelja 4. marca Kazimir, Mislav Pridi Gorenje Pridi Gorenje z mrzle planine, vabi Dolenje v gorke doline. Mrzel je led, pridi se gret! Sonce gorko tukaj nam sija, trta ljubo gor se ovija, vince z gore greje srce. Brati nas rod, brati nas Sava, pridi na brod krški s Triglava! Bratec, bod’ moj, pij ga z menoj! Trta rodi, trud pozabimo, vince blišči, Slovencem napijmo, bratom okrog: Živi nas bog! Velika kulturna prireditev v Dolini SLOl/EEUSKO i\i/lH0n\D GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje V nedeljo 4. marca 1951 ob 20. uri v AVDITORIJU V TRSTU PREMIERA „REVIZOR 99 Spisal; Nikolaj V. Gogolj Režiser: Jože Babič Komedija v petih dejanjih Prevedel: Dr. Ivan PrijateU Scenograf: Jože Cesar Vabila se dobijo vsak dan od 9. do 12. ter od 16. do 18. Ph / Adria-Express, Ul. Fabio Severo 5b. (( Zaradi dolžine predstave opozarjamo na točen začetek. V torek 6. marca 1951 ob 20. uri gostovanje na KONTOVELU z Gogoljevo komedijo v> Vabimo na veliko kulturno prireditev v Dolini, ki bo v nedeljo 4. marca t. 1. v Jercogo-vi dvorani. Pričetek prireditve je ob 17 uri. Nastopili bodo pevski zbor iz Doline, pevski zbor «Tržaški zvon«, folklorna skupina Društva slovenskih srednješolcev iz Trsta, harmonika solo, in recitatorji, med katerimi bodo nastopile tudi pionirke. Dolinčane in vaščane okoliških vasi vabimo k čim večji udeležbi. SINDIKALNE VESTI Izvršilni odbor ERS industrijskih delavcev se bo sestal danes ob 19. uri v Ulici Machiavelli 13, z naslednjim dnevnim redom: 1.) organizacija stroke; 2.) pregled ekonomske situacije. DAROVI IN PRISPEVKI V spomin pok. DRAGE POD- BRSCEK so žene III. okraja nabrale za Dijaško Matico 4.350 lir. Smučarski Leča j Predavanje o W. Whilmanu Danes ob 18. uri bo imel v galeriji «Scorpione» predavanje umetnostni kritik dr. Dario De Tuoni o znanem ameriškem pesniku Walt Whitmanu. Ljubitelji poezije vabljeni. Hno HM Iz mvell oosluje v nedeljo na Konlovelu Gledališče Verdi Danes ob 21. uri bo dra®5*1 skupina Ruggero Ruggeri >zva^ la dramo «Novi testament* Sad» Guitryja. Jutri, ob 17. uri bo na “‘T občinstva ista dramska skup* ponovila drami »Sodnik de ^ nimis« G. Gianninija. V neaeljo 4 t. m. bo ob 16. v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu prireditev, na kateri bodo nastopili barkovljanski pevski zbor z umetnimi in narodnimi pesmimi, dramski odsek z dvema šaljivima enodejankama ter dve solistki, ki bosta zapeli ob spremljavi klavirja nekaj pesmi; sodelovala bo pa tudi priznana barkovljanska godba na pihala, kj bo zaigrala nekaj koncertnih komadov, a zvečer bo igrala za ples. Člani prosvetnega društva iz Barkovelj vabijo na to prireditev predvsem Barkovljane, Pro-sečane in Kontovelce. Tudi tržaški izletniki bodo našli na tej prireditvi prijetno razvedrilo. Pohitite zato v nedeljo vsi na Kontovel. na Komni Nadaljuje se do 4. t. m. vpisovanje za smučarski tečaj na Komni, ki ga priredi PDT. Udeleženci, ki so se vpisali, naj se takoj zglasijo zaradi ureditve svojega položaja in zaradi spopolnitve tozadevnih formularjev pri ZDTV Ul. Machiavelli 13, II. od 17. do 19. ure. Sleparski zavarovalni zastopnik ski zbor v najkrajšem času nu. Enaintridesetletni generalni zastopnik zavarovalnega zavoda IN A dr. Renzo Bassani, stanujoč v Ul. Mercato vecchio 1, je vložil 26. februarja tožbo proti Robertu Piccianiju iz Ul. Roiano 2 zaradi poneverbe, sleparije in neupravičene prilastitve 793.200 lir. V svoji prijavi je dr- Bassani pojasnil, da je Pinciani kot njegov sodelavec že nekaj mesecev dvigal znatne provizije pri zavodovi blagajni na račun domnevnih zavarovanj, za katera je predlagal ponarejene pogodbe. Zadnje dni si je dal poleg tega izplačati od dr. Bas- dil obilo užitka s samostojnim izvajanjem naših pesmi. sanija 222.000 lir za nakup av- tomobila. ki naj bi mu služil pri uspešnejšem nabiranju za- Po zaključku letošnje operne sezone se je pričela dramska sezona v gledališču Verdi. — Predvčerajšnjim se nam je kot prva predstavila skupina, ki jo vodi svetovno znani in vsem generacijam tega stoletja priljubljeni igralec Ruggero Ruggeri. Predsinočnjim je nastopil v glavni vlogi Pirandellovega «Ugodja poštenja«, («Piacere dell’onesta»), sinoči pa kot «Pretor De Min>imis», kvalun-kvističnega legderja Guglielma Gianninija, ki je poleg svojega neuspelega političnega delovanja znan tudi kot pisatelj morda le bolj uspelih odrskih komadov nekakšnega pirandel-lovskega žanra. Prvi predstavi Ruggera Ruggerija L. Pirondello «Ugodje poštenja» Okoreli aamec Angelo Bal-dovino, ki je okusil v svojem življenju vsa ugodja življenja in se zaradi tega tudi prav pošteno zadolžil, pristane na poroko s hčerko ugledne vdove, šestindvajsetletno Agato Renni, ki je kot ljubica ločenega, zelo bogatega markiza Fobija Collija ostala z njim v drugem stanu in ki za to uslugo poplača vse Baldovinove dolgove. Baldovino pa postavi poleg tega pogoj; Pošten jaz, toda pošten tudi markiz — H pa bi seveda hotel še nadalje njenega poštenega zakonskega življenja Baldovina znebiti in mu hoče podtakniti, poneverbo 300-000 lir, na kar pa Baldovino ne nasede in zahteva, naj jih dejansko ukrade markiz sam, on pa pred javnostjo sprejme pečat tatu, na kar pa vendarle nihče v družini noče pristati. Agata, ki se ji markizom intriga zagabi, sklene ostati z Baldovinom, na kar ta pristane, ker se je medtem vanjo zaljubil. Čeprav malce prestar, je Ruggeri z veliko umetniško rutino podal čudaškega Baldovina in je dokazal, da je prav gotovo neprekosljiv tolmač takih in podobnih tipično piran-dellovskih kreacij. Od ostalih nastopajočih te je še prav posebno odlikovala Germana Pao-lieri (ki je znana tudi po nekaterih filmskih vlogah) kot Agata, Attilio Ortolani kot Bal-dovinov prijatelj Setti, Mauro Barbagli kot bogati markiz ter Ouido Verd kini kot žvonik. G. Gi^acni «Pretor De Minimis» Upokojeni sodnik De Mini- ozčmlju. »Mie711 ostati Agatin ljubimec in se mi«, stari vdovec, se hoče ma I hoče zato po sedmih mesecih | ščevatt družbeni ureditvi, ki mu njegove poštene sodniške štiridesetletne službe ni nagradila z zadostno pokojnino, s tem, da s pomočjo svoje mlade in lepe uradnice Sabine vodi kaj čudne pravde kot na pr. proti radijski postaji, ker mora poslušati reklame, kljub temu, da plačuje pristojbino le za poslušanje programa; proti zavarovalnici, ki mu kljub inflaciji plačuje le tisto rento, ki bi jo izplačemla tudi pred padcem vrednosti denarja, čeprav je za sodnikov kapital, ki ga je vložil, kupila nepremičnine katerih rentabilnost se je v denarju sorazmerno povečala itd. Vse druge pravde čeprav donosne, pa odklanja. Zaradi škandalov, katerih se tožene ustanove bojijo, mu vedno uspe poravnava, pri čemer zasluži vsakokrat ogromne vsote denarja. In prav na ta denar postane lakomna njegova sestrična, vdova z razvratnim sinom — ženskarjem, ki na ogaben in prevarantski način posili advokatovo uradnico, da ostane noseča. Advokat jo hoče zato odpustiti it službe, kar pa ne stori le zaradi tega, ker je — čeprav star — vanjo zaljubljen. Ko hoče nesrečna Sa- bina odpotovati v Švico, kjer ima namen živeti Z otrokom, ki se bo rodil a da mu zločinskega očeta ne bo nikdar dopustila poznati, jo De Minimis zadrži ter predloži naj se z njim poroči, s čimer bo otroku prikrajšano grenko življenje brez očeta, na kar Sabina pristane. Ni nam razumljivo, zakaj je smatral R. Ruggeri za potrebno poudariti podobnost ob eh odrskih del s tem, da jih je postavil na repertoar eno za drugo ter se v obeh vlogah po-služil celo iste lasulje, skoroda istih oblek. Gledalci, ki so videli obe deli, so iz te zaporednosti mogli ugotoviti le, kako velika je razlika med resničnim dramskim mojstrom Pirandellom in prigodnežem Gianntnijem, ki mil takoj zmanjka tal pod nogami, ko mora zajeti globoko v človeško dušo in srce. To velja zlasti za konec tretjega dejanja, ko kljub veliki umetnosti Ruggerija, občinstva ni niti ganil, niti prepričal. Poleg njegove igre je pohvaliti Guida Verdianija. ki je odlično podal karakterno vlogo upokojenega sodnega oficijala Baldovina in pa Sabino igralke Caverzaghi, Ici je bila odlična zlasti v prvem dejanju, medtem ko v zadnjem ni mogla prepričati - ne po lastni krivdi. varovancev. In končno je izrabil še njegovo dobro vero in ga pripravil do tega, da mu je podpisal nekaj menic v skupnem znesku 190.000 lir. Na podlagi administrativnih pregledov je Bassani ugotovil, da so bile številne zavarovalne pogodbe, na podlagi katerih si je Pinciani dal izplačati provizije, ponarejene. Cim je Pinciani sezna), dji koncer ta samo hvaležni, če nam je pokazal tudj to plat Mozartovega ustvarjanja. Taka glasba ne išče cenen h zunanjih efektov, zato se je ve liki, toda premnogokrat nHtvi Pevski zvezdniki rajši izogibajo. Neštetokrat smo biU priče, da nam mor a-o prav klas:čno pevsko umetnost nuditi p-vci skromnejše kval:t°te. a večkrat zato resnj‘jših stremi jen' Tudi na tem koncertu smo morali to ugotoviti Zato je potrebno posebno pohvalno orne.. H Ondi-no Otto, ki se je n- zdelo za malo, brzdati svoj iz-azito gledališki temperament s tako resno in umerjeno g’a$br> Vendar je imela zlastt pri «Ex"’ta te« nrililco prevri-at' nas o svoji lepi pevski tehniki. V ce. lem kvartetu je bila Ondina prav gotovo najmočnejša pevska osebnost poleg nje se je Pa v nekaterih momentih prav uspešno uveljavljal Mario Albini s svojim mehkim tenorjem. Zbor je svojo ne preveč težavno nalogo prav zadovoljivo izpolnjeval Izčrpneiše mnenje bi pa mogel izreč> le v knkem nastoou «a capella«. Izbran, maloštevilen orke-ter se je inteligentno pcdr d!i i"tim' im rekel bi akademskim zahtevam partiture. Dirigentu Toffolu se po-na da je v cerkveni glasbi zelo do ma. Cel koncert je vodil z cmo umerjenostjo in stvamo-t'o. ki jo taka glasba zahteva Poseb. no je imponiral pri izvedbi maše. pri kateri je bil zl-tti pri itCredu» zelo prepričevalen Bil 4e prav lep umetn:šk ve. čer, posebno za one, fci se zani majo za razvoj glasbene umetnosti. — vu Knji ižni razstavi v Nabrežini in Sv. Križu _ II RADIO 10 JU60SL.C0NC TRSI* (Oddaja na srednjih valov 212.4 m ali 1412 kc) Sobota 3. marca 1951 6.30: Jutranja glasba. 6.45: ročita v ital. 7.00: Napoved - poročila v siov. 7.15: Jutr^ glasba. 7.30: Zaključek oadajše-12.00: Operna glasba. J*',,;- glasba, "j* Dvorak: Slovanski plesi, Poročila v ital. 13.00: Nap«” časa - poročila v slov. 13J5;K> ster solistični spored. 13.45: bjh turni pregled (ital.). 14.00: is.. zaoavnj orkester Radia LjubUj!^ p.v. Mihe Gunzka. 14.30: Prež),,, tiska v ital, 14.45': Pregled v slov. 15.00: Zaključek oddal , , 17.30: Gospodarski prež® (ital.). 17.45: Ritmična gl^K 18.00: pionirska ura (ital.). Mladinske skladbe. 18.45:_ la v hrvaščini. 19.00: Glasb^ medigra. 19.15: Poročila 19.30. Napoved časa - poročibjj. 20.W Opozarjamo na knjižni razstavi, ki bosta odprti ves dan v nedeljo 4. marca t. 1. v Nabrežini ir.> Sv. Križu. Razstavljene bodo slovenske leposlovne knji. ge, katere si bodo lahko člani prosvetnih društev ogledali in nabavili. Smučarski izleti PDT Jutri, 4. v. m. smučarski izlet na Snežnik ali v Orni vrh. Odhod ob 5.30 zjutraj od začetka Ul. Fabio Severo. KINO Odpade knj’'2na razstava v Piavjah Prosvetno društvo iz Plavij Javlja, da ne bo v nedeljo 4. t. m. najavljene knjižne razstave. Razstava slovenske knjige v Piavjah bo kasneje. Rossetti. 21.00: Rascemva komična revija. Excelsior. «V vrtincu«, Clark Gable, Vlvien Leigh, - Dve predstavi ob 15.30 in 20.30. - Gaierija 500 lir, parter 400. Nazionale. 16.30: «Cudež v Milanu« Vittorio De Sica. Arcobaleno. 15.00: «Naskok na nebo«. Humphrey Rogart in E. Parker. Fenice. 16.30: «Prispel je kavalir«, Tino Scotti, Silvana Pam-panini. Filodrammatico. 16.00: «Doline samote«, E. Keyes in D. Povvel.l Alabarda. 15.00: «Cvetlice v prahu«, Greer Garson, W. Pidgeon. Armonia. 15.30: «Crni kontinent, V barvah. Garibaldi. 15.00: «Sled kače«. Ideale. 15.30: »Pošast iz Rio Escordiao« Maria Felix. Impero. 15.30: «Gadje», -Henry Vi-dal, Maria Mauban. Kino ob morju. 16.00: »Luči varieteja«. Italia. 16.00: «Lepa nespametnica« Greer Garson. Savona. 15.00: «Greb Lady Consi-dine«, Ingrid Bergman. Viale. 16.00: ((Cvetlice v blatu«, Cornel Wi!de. Vittorio Veneto. 16.00: ((Očarljiva vsiljivka«, Loretta Young. Azzurro. 16.00: ((To noč vzide sonce«. Belvedere. 16.00: ((Lisičji princ«, T. Power, O, Wel!es. Marconi. 15.30: «Rosana». Massimo. 16.00: «Iwo Jima, ognjena puščava«, John Wayne. Novo Cine. 16.00: «Vit.ezi severo-zapada«. Barvni film. Odeon. 16.00: «Marco Visconti«, C. Ninchi Mariella Lotti. Radio. 15.30: »Rdeče balkansko nebo«. Vittoria. 16.00: «Prodajalci», Ava Gardner, Deborah Kerr. Venezia. «Legija obsojencev«, Dirk PoweIl. Sv. Vid. 16.00: «Rdeči čeveljci«. V barvah. igr.to. uutuctit; I’ Hrvatski kulturni pregled (n* A 20.30: Igra narodni orkester ' iz Portoroža. 20.45: Politični Ejj gled (slov.). 21.00: Veder večer (slov.). 21.30: Igra v£„ic (slov.). 21.30: Igra * aK-:t. 22.00: Jugoslovanske sti (ital.). 22.15: PrilJUhU , nosti (ital.). 22.15: pruj“-.aj. . melodije. 22.40: Plesna **«), /I 23.00: Zadnja poročila v ' kvintet, tualnosti ne ba 23.05: Zadnja " poročila 23,10: Objava dnevnega sPrLv.l za naslednji dan (v ital in 30; 23.15: Glasba za lahko noč. Zaključek oddaje. •S RADIO TRST H Sobota 3. marca 1951 13-!? 11.30: Za vsakogar nekaj, ‘jr* Ljudje in nazori. 12.15: r^jj glasba. 12.45: Napoved časa^l poročila. 13.00: Slovenski PLjil dueti in kvarteti. 13.20: s kvintet: Veseli godci, 13.40: di: Štiri plesi iz opere «Sinske volitve Krmj ? Doberdob, Sovodnje, * i,,ta..In Steverjan so izzvale »S1® časopisju že pre-vph,-, - “*sti V zvezi s šte- Precej ^^snsko ofečino je bilo že nkov. Nova upravna LT*V števerjanske občine Vifa *a med Jazbinci šte- iteUia^°V°re' ki jih ie 213311 lansko reakcionarno časo- Pdl»abil° kot najboljšo staliis1, da laliko zagovarja sorišv6 f^inčitve Jazbim k yls*1 občini. tttjpP.1511.1’ «Gazzettino» je terem ?aljšL članek, v ka- Pravi,- 8 so Jazbinci napisali 1 ki so jo pod- v nieiV,S1v.?ružinskl Poglavarji; mesto ^l evai°> da se jih na-PtiVii„i. , števerjanski občini S; h §oriški. To uteme-‘ s t^itvijo, češ da v everian nima *hka? če Pa že morajo Pletita, nimajo nobene pro-tjakai če Pa Že morajo in -J’ Potem morajo po ozirih - n° čisto zase1~~:i' —-l-u kmetov. Po čisto zasebnih poteh "5®«"ih kmetov, te temu m tako, kot bi šaJB _ Prikazali italijanski t *e! 3e. da so Jazbinci orzavno razmejitvijo . novo z° b'L‘, najbolj prikladno zve-tnčjj .■everianom. Res pa je Se b,- a Jazbinci zaradi tega JUz0 j!*1161! vreči puške v ko-Hfckui Prepustiti raznim določenih ljudi, reakri-!, J'oi° vodo na mlin jim rn„ afnih strank. Jazbinci gre. g J.'1 -’0 odgovoriti, kot jim ki turji .^kim odgovorom, pa l^ibdn nail>nl'e napravili svojo 'o dolžnost. toa so hoteli ukrasti ta V u naši vasi se o d časa ter w®' *Obdi kaj novega. Si-ia bj 2? ^BO^ki taka važni, c^iki ,. b 10 treba obešat no ^Ifai Van' verrtar Pa p~ed-lj“nje ° 2a naš* raško živ-l»ajj pogorov. "c Jfemc^U?^e še niso pozabili oblastem. -Oba sta se. včeraj morala zagovarjati zaradi pretepanja in prizadejamja telesnih pošteodlb. Ker je bil oče kriv prepira in je prvi neupravičeno udaril sina z dletom po glavi, so ga obsodili na 4 mesece zapora, medtem ko so sina oprostili, ker ie očeta oklofutal v samoobrambi. Kaizen so Bersi Alojzu odlpustili na podlagi amnestije za sveto leto. Poravnati pa bo moral sodne stroške. Beda jih je prisilila da so kradli Septembsa lanskega leta so na tržiškj kazenski sodniji sodili 24-letnemu Cirillu Sergeju, 28-letnem-u Tosolirajiu Benitu in 25-letnemu Kolariču Izidfcru, ker so nekaj prej odnesli z njive kmečkega posestva de Dottari 120 kg krompirja. Ker pa jih lastnik ukradenega krompirja ni neposredno prijavil sodnim oblastem, so jih te vse tri oprostile zaradi pomanjkanja tožbe. Ker pa je obstajala policijska prijava, je javni tožilec imel oprostitev za neupravičeno in vložil proti njej priziv na goriško kazensko sodišče. Včeraj so na našem sodišču omenjene mladeniče zapet zaslišali. Vsi trije so se izgovorili, da so krompir ukradli, da bi pomagali svojim družinam iz bede. Vsi trije -so namreč brezposelni in člani številnih družin. Z ukradenim krompirjem jih je lanskega avgusta srečal, ko s0 se s kolesom vračali iz Romk proti Tržiču, poljski čuvaj Braihi Jožef, kateremu ie Kolarič zagrozil, da če ne bo molčal, mu bo huda predla. Tako je Kolariču obtožnica poleg tatvine očitala tud; grožnjo. Sodišče je sprejelo priziv in Kolariča obsodilo na 10 mesecev zapora in na plačilo 1000 lir globe, ostala diva pa na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na plačilo 4000 lir globe. za potne liste pri goriški kvesturi Sleherni državljan italijanske republike ima popolno pravico, da zahteva petni list. Pri izdajanju potnega lista pa imajo krajevne policijske oblasti popolno svobodo in rav ajo pri tem povsem samovolj, o, posebno če je prosilec Slovence' Tako se redno dogaja, kadarkoli kakšen Slovenec zaprosi Za potni list, da se gor-ška kvestura zanima za prosilca pri vsemogočih ustanovah in za. hteva celo pismene izjave go. spodarja, kjer je prosaec zaposlen. . Mnenja smo, da je tako ravnanje Urada za potne liste pri goriški kvesturi s Slovenci v opreki z najosnovnejšimi pravicami o osebni svebedi in predstavlja kršitev člena 2 ita. Ujanske ustave o svobodi kre-tanja. Poleg vsega pa tak odnos do slovenskih prosilcev ni v čast italijanskim oblastem v naši pokrajini. Zato zahtevamo, da v interesu spoštovanja demokratičnih načel, prenehajo s samovoljnim omejevanjem V primeru, da se bodo take ne. pravilnosti ponavljale, se bodo naši ljudje pritožili na sam Državni svet, da bo njihove z ustavo zajamčene pravice tudi dejanske priznal. Prepir zaradi dediščine Včeraj se je v kmečki hiši št. 9 v Ul. Bla-sema vnel hud prepir, v, katerega so morali poseči organi javne varnosti. Sprla sta Se namreč brata 38-letni Mario in 41-letni Avgust Da Ros, ki se že več časa prepirata zaradi razdelitve posestva. Avgust je že pred časom hotel od hišg in zahteval od očeta 76-letnega Valentina Da Res, da mu izplača njegov del. Ker ni oče hotel o tem nič slišati, je moral Avgust ostati doma in nadaljevati z delom na posestvu. Včeraj je v odsotnosti brata Maria ponovil očetu svojo zahtevo in ponovno naletel na gluha ušesa. Ko se je brat vrnil okrog poldne s polja, je razburjen kaj kmalu našel vzrrefk, da se je z njim sprl. Brata sta se prerekala na dvorišču. Ko je bratu bilo že dovolj očitkov in ostrih besed, je prijel za vile in mahnil brata Po glavi tako, da je ta obležal nezavesten Ker je oče posegel v prepir, je tudi njega doletel udarec z vilami. Oba je moral rešilni avto Zelenega križa odpeljati v mestno bolnico, kjer se bo maral Da Ros Valentin zdraviti en teden in Avgust, zaradi globoke rane na čelu, pa dvajset dni. IZPRED SODIŠČA Bolničar Rdečega križa je okradel nezavestnega ponesrečenca Nekega dne septembra 1949 so orožniki iz Doberdoba našli v prvih jutranjih urah na križišču pri vasi v jarku ležečega kolesarja. Približali so se mu in ugotovili, da je nezavesten. Ker je tudi krvavel iz glave, so o najdbi obvestili Rdeči križ, ki je poskrbel, da so moža spravili v bolnico. Pozzarinija Alojza, dtoma iz Tržiča so v trži-ško bolnic0 pripeljali, ko je bil še nezavesten. Ko je prišel naslednjega dne k sebi im se zavedel svoje nesreče, je kaj kmalu ugotovil, da mu je nekdo vzel z rake zapestno uro. Prepričan je bil, da jo hranijo usmiljene sestre, ki so mu stregle. In ko je zapuščal bolnico, jih je vprašal po njej. Toda te so mu odgovorile, da ni imel pri sebi nobene ure, ko so ga sprejeli v bolnico. Poz-zarini pa je bil gotov, da je uro imel na roka, in je takoj zasumil, dia mu jo je nekdo ukradel. Zato se .ie obrnil do orožnikov, ki so kaj kmalu uganko rešili. Ugotovili sq namreč, da si je uro prilastil bolničar Rde- čega križa 39-letoi Prestirosi Jakob iz Tržiča, ki je pri zasliševanju sam priznal, da je vzel Pozzariniju uro, ko ga je spremljal v bolnico. Zaradi tega je moral včeraj pred' goriško kazensko sodišče, kjer je na vprašanje predsednika dr. Storta odgovoril, da je uro ukradel misleč, da to Pozzarini ne bo spomnil, da jo je kdaj imel. Obsodili so ga na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na plačilo 2666 lir globe. V nedeljo vsi na pevski Koncert v Pevmo Prosvetno društvo «Gozdič» iz Peči vabi vse ljubitelje slovenske pesmj na pevski koncert, ki bo v NEDELJO 4. MARCA ob 16. uri v prosvetni dvorani v Pevmi. Pevski zbor bo izvajal skladbe priznanih slovenskih skladateljev, in sicer: R. Simonitija, Medveda, Ipavca, Schivaba, Jenka, Premrla in drugih. Po prvem delu koncerta bo uprizoritev enodejanke na glavi. Zdrav- q, - ^.^Vezali Jn prj pi- it i*1 vprašali, kako iJ^Vfl^ečRa. Sin Evelin je oče udaril \ v Qrt^*av1, O0e P® da 8a tii) ^ bjr',°VOr spestil. Sprla '^'kov 2aradi malerukost-^dlrav,niki so motiv. ^ ; ^^oslatj na po-. ob, Proti volji obeh Za področje našega KLO je bila lansko letov investicijskem planu določena precejšnja vso. ta kredita za izgradnjo ceste križišče Puče Koštabona, se-deža KLO, spomenika padlim borcem v Koštaboni, za popravilo vodovodov, lokal"ih cest itd. Toda kred t ni bij zaradi pomanjkanja materiala in dru. gih vzrokov popolnoma izčrpan pa tudi izgotovljena dela niso stala toliko, kakor se je predvidevalo. Zaradi tega je ostalo nad en milijon dinarjev viška. Letos pa je investicijski plan za naš KLO mrogo manj i in znaša le 900.000 din, S tem kreditom bomo morali končno zgraditi sedež KLO in dokončati vsa dela, ki jih lansko leto nismo mogli. Toda ali nam bo pri vsem tem zadostovalo 900 000 dinarjev? Izračunali smo, da bi s to vsoto dokončali sedež KLO. Kje pa naj vzamemo denarna sredstva za vsa ostala dela, kot n. pr. elektrifikacijo, ki je že v teku ;n naši ljudje nestrpno pričakujejo dneva, ko bo tudi pri ria za, svetila električna luč? Zvedeli smo tudi, da bomo morali iz letošnjega kred'ta poravnati tudi znesek okoli 300.000 din za že opravljena dela, ki jih je bivše podjetje ^Konstruktor« izvršilo pri gradnji sedeža KLO Ce od kredita odštejemo še to vsoto, pomeni, da imamo prakt čno samo še 600.000 dinarjev kredita za letošnja investicijska dela. S to vsoto ne m remo niti dokončati sedeža KLO, Kdo je kriv takemu posla, vanju? Zakaj niso bito lansko letp vsa dela poravnana iz računa lanskega kredita? Ali ni pri vsem tem kriv KLO, predvsem pa njegov tajnik Milko Viller, ki se ni pozanimal, da bi bili dolgovi plačani iz lan. skega kredita, ki je kakor že omenjeno, ostal deloma neizkoriščen in je bilo za nas izgubljenih nad en milijon dinarjev? Zaradi tega so naši ljudje zelo razburjeni jn to popolnoma upravičeno, kajti že lansko leto bi morala v Pučah zasvetiti električna luč pa je še sedaj nimamo. Vprašujemo se, kdaj jo bomo dobili? Jasno je, da če bomo delali na tak način, te- vani dan. K vsemu pa pravimo, da naši ljudje . ne bodo trpeli malomarnega dela KLO! VASCAN ^Javila oba sodlr.im I daj je še daleč težko pričaka. Piran Cii SIAU H v ti pnspevali 600 prostovoljnih ur Tudj v Piranu se slišijo odmevi obvez, ki jih sprejemajo frontovci v Kopru. Strunjanu, Sv. Luciji, Bujah, Umagu, Novem gradu ir. drugje v počasti, tev deseitp obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. V Pira. nu so bili na vseb devetih bazah SIAU množični sestanki, na katerih so člani sprejemali obvez«, za tekmovanje. Na nekaterih bazah je bilo toliko ljudi, da so bili prostori premajhni. Največje obveze s0 sprejeli na V. baizi, ki je najštevilnejša po članstvu in obsega center mesita Tu bodo člani napravili 1000 ur pri gradnji in popravljanju potrebnih objektov. Nie ne bodlo zaostajali člani III. baze. ki so se tud; obvezali napraviti 1000 prostovoljnih ur. Tu bodo imeli še več sestankov kultumo-poiitišnegn značaja. Tudi ostal«, baze bodo napravile svojo dolžnost v tem tekmovanju. Skupno bodo člani SIAU v Piranu prispevali v tem tekmovanju 6000 prostovoljnih ur. Delali bodo pri popravljanju cest, poljskih poti, pri vodovodu, popravljanju starih hiš; popravili in prenovili bodb tudi otroško zavetišče. Tekmovanje je v Dolnem razmahu. Vsako nedeljo ee sliši udarjanje krampov in škripanje samokolnic, s katerimi prevažajo nakopano zemljo jn kamenje. Največ prostovoljcev je na raznih gradbiščih v mestu, precej pa tudi izven mesta. Najbolj pa napreduje delo na cesti iz Strunjana v Piran, Tam so tudi najboljši prostoovljci-mladimci, od katerih se zopet odlikujejo dijaki Pomorskega tehnikuma. Ce bo dielo šlo tako naprej, bodo Pirančani prekoračili sprejeto obveze za več kot 50 odst. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Ljudska tehnika si utira pot na podeželje PROSLAVA 8. MARCA IN TEKMOVANJE NA ČAST OF - GLAVNA SKRB NAŠIH ŽENA Pi uaseft prlprailian prireflliiie na sestankih pa sprejemajo obveze, da bodo pošiljale otroke na mesečne zdravniške preglede, da bodo obiskovale izobraževalne tečaje itd. Po vsem okraju se žene pripravljajo na proslavo 8. marca. Nekje same, drugod s pomočjo prosvetnega društva pripravljajo prireditve, predavanja in zabavo, kakor so pač samoiniciativne. V glavnem se o vseh teh stvareh pomenijo na sestankih ASI2Z, Ifjer pa ne prezrejo drugega važnega problema: tekmovanja za 10. obletnico OF. Zato ni nič čudnega, da žene izrabijo vsako uro prostega časa za uspeh proslave 8. marca in skupnim naporom, za čimvečje uspehe v tekmovanju za 10. obletnico OF. Na sestanku ASIZZ v Kortah so se žene zmenile, da bodo za proslavo 8. marca nabrale prostovoljne prispevke in z izkupičkom obdarovale otroke, da bodo tudi ti občutili njihov praznik. Pripravile bodo kulturno prireditev, na kateri bodo nastopile z deklamacijami, skušale pa bodo do takrat predstaviti ženski pevski zbor. Poskrbele bodo tudi za zabavo in storile vse, kar bo potrebno za čim dostojnejšo proslavo praznika žena. Za proslavo obletnice OF bodo žene dale 200 prostovoljnih delovnih ur. Porabile jih bodo za čiščenje vodnjakov, za otroke v otroškem vrtcu bodo se-šile predpasnike in zastavile svoje roke tam, kjer bo pač potreba. Izvolile so tudi kontrolno komisijo ki bo nadzorovala delo v otroškem vrtcu. In še eno obvezo so sprejele žene iz Kort: vsak ponedeljek bodo prišle k študiju kjer si bodo širile znanje in obzorje. Pohvaliti je treba ta sklep žena iz Kort in ga (jati za vzgled vsem drugim! Kot v, Kortah, tako se tudi drugod pripravljajo na proslavo 8. marca.- V Bertokih bodo imele veliko prireditev, pripravljajo se tudi v Vanganelu, bodo žene organizirale prireditev v čast obletnice OF. Imele bodo tri predavanja iz zdravstvenega, materinskega in kmetijskega področja. Vse so se obvezale, da bodo vsak mesec po. šiljale svoje otroke na brezplačen zdravniški pregled in tako vodile, stalno kontrolo nad zdravjem svojih otrok. Zadruž-nice so posebno vesele, kajti prejšnjo nedeljo so spravile živino v nov zadružni hlev. Tudi druge žene so ponosne, da imajo tako moderen hlev, katerega bodo lahko tudi one uporabljale za svojo živino. Samo nekaj jih še jezi. Otroškega vrtca nimajo! Pravijo pa, da ga bodo zahtevale in tudi dobile. Tako se žene pripravljajo za praznovanje 8. marca in ob'et-nice OF. Na vrsti so otroci in mladina, da s primernim načinom izkažejo hvaležnost svojim materam. Bertoki Za osmi marec se žene našega kraja marljivo pripravljajo. Pionirji bodo nastopili z igro «Vedež», žene same pa z več recitacijami. Mešani pevski zbor bo zapel več pesmi. Pri tej proslavi bodo sodelovale tudi žene iz Sermirja in Škocjana. V Škocjanu se učijo dijaki Kmetijske šole in žene igre «Kje je meja«, s katero bodo nastopili v Bertokih na dan proslave. Za tisti dan bodo žene vseh prej omenjenih krajev pripravile tudi posebno po. gostitev za vse udeleženke. Babiči Ze večkrat smo na sestankih govorili, da bi bilo jpotrebno zgraditi v naši vasi Ljudski dom, ki bi služil za sedeže raznim množičnim organizacijam in za večje množične sestanke. V vasi imamo dopisnika Babi- ročati. Kako da takih želja ljudstva ni slišal? Saj je vendar važno gospodarsko vprašanje, če ljudje sami začnejo o tem razpravljati. S tem se vzbudi zanimanje krajevnih in okrajnih oblasti, da pridejo na pomoč z nasveti in drugim. VASCAN Marezige Naša Kmetnaproza bo morala čimprej nabaviti jx>trebnega apna za škropljenje trt in sadnega drevja. Letos bomo rabili še več apna za škropljenje češenj in sadnega drevja, ker mila zima ni uničila sadnih škodljivcev. Treba bo bolj temeljito poškropiti, da bo prišlo res do živega vsem zajedalcem, živalskim in rastlinskim. B. F. Objava KOPER. — Oddelek za notranje zadeve pri Okrožnem ljudskem odboru za Istro je izdal odredbo, da se podaljša ve-ljavnost osebnih izkaznic do 31. 12. 1953. Obenem jih morajo vsi imetniki dati žigosati. Žigosanje bodo vršil«, posebne komisije po krajevnih ljudskih odborih do 30. aprila 1951. Novi vozni red parnikov Obvestilo okrajnega odbora Zveze borcev Dne 18. marca bo v Kopru okrajna konferenca Zveze bor. cev koprskega okraja. Za to konferenco naj se že sedaj pripravijo vsi delegati, ki so bili izvoljeni na baznih konferencah po vaseh. Kjer pa še niso imeli te konference, naj jo takoj skličejo ir-< izvolijo delegate. Na okrajni konferenci Zveze borcev bodo delegati obravnavali vse dosedanje delo in delo, ki jih čaka v vseh tekočih vprašanjih tega leta. Zato naj se vsi izvoljeni že sedaj dobro pripravijo za debato. Okrajna Zveza borcev obvešča tudi vse člar.e, da je ie dni razposlala na vse baze revijo «Borec», ki naj jo vsi čimprej dvignejo in pozorno prebirajo na sestankih. Ne bi smelo biti borca in aktivista, ki bi te revije ne pozr-al in čital. Strelski šport Med mladino je veliko zanimanje za strelski šport. T0 je zelo zdravo športno udejstvovanje, ki naj bi ga mladina gojila v še večji merj kot do sedaj. Moramo prizmaiti, da je mladina na Kmetijski šoli v Skocijanu pri Kopru v tem športu rta prvem mestu. Tam so pred dobrim mesecem ustanovili .tkupino, ki štej«, 98 članov. Vsi člani te strelske športne skupine imajo veliko veselja do tega športa. Med drugim so se obvezali, da bodo zgradili tudj svoje strelišče. .... , .. v Kopru je v strelskem špor- 1. 1951 je stopil v ve- tu prva mladina slovenske gim- Ijavo sledeč, vozni red para,- nazije 2e se ^ *ka_ zala pri treniranju na strelišču na bivši železniški postaji v Skocijanu. Najboljši v tej ®tapi je tov. Jadran Markežič. Zadnje dni so tudi pri Pobegih- Cežarjih in pri Sv. Antonu ustanovili športna strelska društva. Pri Sv. Petru šteje športno strelsko društvo že 27 mladih članov. Prav tako je bila ustanovljena te dni športno strelska skupina v Saletu pri Izoli kov: Iz Kopra Iz Trsta za Trst: za Koper: ob 6.00 ob 7.00 6.40 10.15 7.30 11.00 8.00 12.30 9.10 13.30 12.00 15 00 13.15 16 30 14.30 17.30 17.00 18.20 Nedeljski in prazniški umik Ni skoro učinkovitejšega sredstva, ki bi prakt čno prineslo toliko koristi naši mladi, ni kot je ljudska tednika s svo. jimi raznovrstnimi vejami udejstvovanja. Dolgo črsa je trajalo, preden ji je uspelo, da se je približala tudi naši podeželski mladini. Danes se že večje število mladine bavi z eno ali drugo vejo ljudske teh nike. Dokaz temu so tudi razz-ni' primeri iz vasi. Tako je bil pred dnevi pri BABTCIH Ustanovni občni zbor Ljudske tehnike, kjer se .je Vpisalo 25 članov. Postavili so civa krožka: fotoam?terskega in šo ferskega. O pcmenu Ljudske tehnike je govoril tovariš Slobodan Koren, Izvoljen je L-il odbor, ki bo vodil vse delo. Navzoči so sprejeli tudi nalogo pridobiti čim več člarov. V vasi imajo dva šoferja, ki bosta mlade člme L udske tehnike učila p~z~avanja ustro a motorjev. Tako bosta veliko koristila, ker boš‘a pridoblje. no znanje širila med mladino. Tudi v Smariah je bila na osemletki osnovana prva sku» pina mladih tehnikov. Za zače. tek se je vpisalo 18 mladih radioamaterjev katere vodi tov. Batič. Cimprej bodo ustanovili še fotoamatersko skupino. Tako se vidi, da se postavljajo tudi na podeželjo prvi temelji1 za nadaljnji razvoj Ljud. ske tehnike. To je velikega po-mena, ker bo tako Ljudska t h* nika pripomogla pri vzgoji bo, dočih strokovnih kadrov. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tov. Speh Jožef je izgubil osebno izkaznico pred nekaj meseci, S tem jo razglaša za neveljavno. * 4 « Tov. Roža Marinac je v četrtek izgubila v Trstu osebno jz. kaznico. S tem jo razglaša za neveljavno. * v * Savarin Roža iz Bosamarina je izgubila osebno izkaznico in jo s tem razglaša za neveljavno. T‘ i -evr'. '--Tr7'7< ZIMSKO ŠKROPLJENJE JE V VZORNIH SADOVNJAKIH ZE OPRAVLJENO. »Jiwmwt.imiiiii.il.iiiii iiiiiiiliiiiwini»iiiiiiiiiiiiiMi«w»ieiiwu.iiiiiiiiliii,iiii,,nini,i,,,u,i,,.,.,,,,,ni»iliiii.i,.f,»,MI)iiiiii|,»,l,,,,l,i,i,lii! kakšno Rusijo in v nji nekakšno mestece. na katero je zvalil vse grdobije, Jci sp se kdaj pa kdaj pokazale na površini prave Rusije.« Ves napredni del družbe in zlasti mladina pa je potegnila z Gogoljem in se navduševala nad njegovim delom. Gogolj sam, ki ni pričakoval takega hrupa, je odpotoval v. tujino, pri-tožujoč se: »Vsi so zoper me- morčjo popolnoma, nej ti . no predata umetnosti, nji nekaj pomenili .•• ' -cl 51 mnogo plemenitejše dober obrtnik, kakor lec brez ljubezni do sti.» G? Konec leta. 1851. iP Ijen prečitati jim vso ■ J*1- je gv1 res je Gogolj nekaj d je čital «Revizorja» Malega teatra* Turgenjev, ki je bil $ priP0' krat navzoč je - , „ »S kakšno neodl°d kakšno osuplostjo ie Gogolj znan0 frazo poglavarja o obeh / [rt w Prišli a1 n nrMinhdH 10 L .Prišli sla, povohali^ ^ Iv gledal, kot da r J mli‘. Celo počasi nall) za ta ’nenavadni dod^( le tedaj, sem raZM v splošnem slabo bi kakšno željo da 017,as^i i zotr stvo čim hitreje »Red- golj, ki je taicrait bivsi^ d skvi, pritožil Turgem^eT m, 1» «raMI J« <> rsti jssrar? ssir voritj o uradnikih; policija je ,. „so proti meni, trgovci so proti meni; literati so proti meni ... ob najmanjšem znamenju resnice — že vdajajo proti tebi, pa ne en sam človek marveč celi sloji.« V tujini je zasno-1MI duhovito enodejanko «Gledališki razhod po predstavi nove komedije«, v kateri je obračunal z občinstvom, ki je gledalo ((Revizorja«. Ta enodejanka pa je izšla šele šest let kasneje. ist0 leto kot je izšel v Gogoljevih zbranih spisih nekoliko predelani »Revizor«. Na čelo »Revizorja« je pisatelj pripisal znamenito geslo; ((Nikar ne dolži ogledala, če imaš grd obraz«. Na koncu Pa je dostavil glavarju nekaj besed, ki razodevajo globlji pomen vsega dela: «1 n navsezadnje se najde še kak peresni praskač, papirni mazač in me postavi v komedijo. To je, kar človeka žali! Ne prizanese niti činu niti stanu in vse se bo režalo in ploskalo...» V inozemstvu je Gogolj tudi zaključil svoje najobsežnejše in najpomembnejše delo ro- _. ,. man »Mrtve duše«, ki ga je njim. Ustvaril 4%]? zdčel pisati še pred odhodom ........ iz domovine. Sam pa se Gogolj ni prav zavedal pomena svojega novega romana. Začel si je očitati, da je preveč osramotil domovino in v rdzdvojenosti je začel iskati tolažbe v veri, Včasih se je sicer še vedno skušal iztrgati iz svojih misli in pričeti z resnim delom, vendar ni ustvaril nič več pomembnega. igrajo navadno «--- » odru«. m if h Zadnja Gogoljeva: t ,,f tekla v hudih ve ^ . njah ter bolezni v pred svoj osmrt}r°oko( žgal vse svoje « njimi tudi drugi duš«. _ V Gogolj je takoC^0^ tfi^. gel v rusko bi ianj0 ft* drobno pokazal ^ateti bo, kot noben K llško igro in ji VSO resničnost *** < : VSO resnica go ■ , n ja. Njegovo delo tol&KV O"«. «■*&»*« S s mo brez P1 e^ ,nvSti>u V svetovnem s najduh .ffšj golj za enega, 'karikaturistov. ' a toda trpkim i"1 jem. , ... » K III nm — Telefon Stev 83-80» ID »4-63*. — Pottol preflal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA UREDNIŠTVU: ULICA MDNT=C LHl, tL »J“ ,n J m 73-38 Ce.ie oglasov: Za vsak mm višine v 8lr.nl 1 stolpca: trgovski 60, finančno- 20. — Telefonska «. 73-38 OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 upravni'lCKh'osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak miri širine i stolpca za vse vrste Ui. Batttatl 301a-I. TeL 70. Od«, urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Pod rut.; Gorica. Ul. S. P.llieo I-IL. Tel. 1>« ■ NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletna 1400, celol.tna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50. «"* llvu, vciuicvm« euuv ll(| UUila D* uu u, .nlK*1* poštni tekoči račun za 8TO-ZVU: Založništvo tržaškega tlaka, Trat 11.9374. -• Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega l Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči raču^ pri Komunali/l banki v Ljubljani 6-1-90332-7. IldaJa Založništvo tržaškega k.