Štev, 86,__ Izhaja vsak dan, (udi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Ufdrtftvo: ulica Sv. F.srčika Asiiktga §t 20. L nVdsti. — Vsi dcp>i r.«-j ie f^iii^jo i:r?dniil\Ti lista Ncfrankiraaa pisma se ne spcejenujo «n rokopisi se re vraiajo. bdijatcij In cć^ovcrni urednik Šteten Godijia. Lastnik konsorcij !i 7i-k tiskarne „Edmr>sti\ vpisane zadruge Z «r cjtrim pcr< it^cn v Trctu, ulica Sv. FfžnčtšKa AsiSkega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev 11-57. S » i ol n i na zna ?a : Za celo leto.......K 24 — z* p d leta ................— u tri ire ece .. .............. « Za nedeljsko izdajo za celo leto....... 5 20 za ......................... V Trstu« sobota 27* >wrca 1915, Letnik XI. Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. O £ l a s i se računajo na milimetre v širokosti cnc kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mri ) 10 vin. Osmrtnice zahvale, poslanice, ogiasi denarnih m- vodov...............h. >20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 5. vsaka nadnijna vrsta.............2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno !c upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in irseratni oddelek se nahajata- v ulici c "r.tnčiSka Asiškega št. 20. — Postnohranilnični račun št . ?. is!*! 5® g- aMiJ&SSJ iS' Uspeh naših čel južno od Znleszczvkou ou Dnjesrru. - Ha Poljskem In«znpaflnl Galiciji topoaski boji. - Ruski napadi vzhodno od Aužustoam odbiti. 63]a oiiRL-B&H m nm«i!erKD?fu se m D L'NAJ, 26 (Kor.) Uradno se objav- Poražena nemška črna vojska se je ... marca umaknila od meje proti Memeiu in se je f 1 * " ;; . .. . . . - o morala slednjič im.ukniti tudi skozi mesto4! V Karpatih se nadaljujem boji. Po«ov-,prek ^^ m Nliehrunge> Ru;>i S() po ce_ ni ruski napadi so bili odbiti čez dan m ista^ so napredovali, zažgali številna; tekom noči. Splošni položaj |e oeizpre-j poslopja pred vsem skednje. V vsem je vitenjen. bilo hudo poškodovanih 15 vasi. Izdatno ii • - « c« število prebivalstva, tudi žensk in otrok, o/emlju J"zno od Zaleszczykov so 1 ^^ y Rusijo gotovo število prebi- ošvojife naše čete II oporišč Rusov in va|cev pa ubi|i. ujele 500 mož. j Na večer 18. so Rusi vkorakali v Me- \a fronti na Rusko-Poljskem in v za-1 mel. Čete so nastanili večinoma v vojaš- padni Galiciji topovski boj. Cerkveni stolp »^h V petek zvečer je prišel ruski po-J . j c ■ • • veljmk v mestno hiso, je zahteval višjega . Paradvzu jugovzhodno od *>ulejowa ie župana in pozneje še tri druge meščane bil spoznan kot opazovalna postaja so-% razne artiljerije in smo ga zato uničili. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. DUNAJ, 26. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: V nasprotju z ruskimi poročili o padcu Przemysla, so koestatirani sledeči avtentični podatki: Razvaline trdnjave so bile na ukaz, brez kakega poziva in brez pogajanj s sovražnikom po že dolgo in temeljito pripravljenem uničenju vsega vojnega ma-terirala, prepuščene sovražniku. upana kot tale in jih je dal odvesti v vojašnice, ki so jih bili Rusi že spravili v neverjetno stanje. Po ulicah mesta so se podile pleneče skupine ruskih vojakov, so zapirale prebivalce. vdirale v hiše in so popolnoma oplenile dve prodajalni z. živili, dve prodajalni ur in eno juvelirsko prodajalno. V treh slučajih je doslej ugotovljeno izsi Ijevanje žensk. Vest, da se je izgredov vdeleževala ruska sodrga, se ni potrdila. Ruski poveljnik, ki se mu. kakor še zdi, to div janje njegovih ljudi ni zdelo primerno, mu je skušal napraviti konec s tem, da jili je dal spraviti v vojašnice in zapreti Personalno stanje ie znašalo v zad- vojašniška vrata. njem tednu obleganja: i '.006 mož peho-ie in artiljerije, med temi dve tretjini čr-in>vo atskih čet, od česar !e treba še od- V soboto predpoludne ni bilo v mestu samem, razum patrulj, nikakih ruskih vo-u\kd sedaj naprej bodo vsa zgodovinska dela. tudi ruska, dala Przemyslu naslov >junaška trdnjava«, koje izguba nikakor re zmanjšuje slave avstrijske armade, qmpak jo šc ix>večuje. Skupno z armadami našega dragocenega zaveznika, pošiljamo iz daljave zmagoslavnim branilcem junaške trdnjave naše najiskrenejše pozdrave;__ Z mšiio-mskesu bojišča. BERLIN, 26. (Kor.) Veliki glavni stan, 26. marca. Vzhodno bojišče. Ruski napadi na jezerske ožine vzhodno od \\gustova so bili odbiti. Vrhovno armadno vodstvo. Postopanje Rusov pri Memcia. p-»ške v mestno hišo, ali v nedeljo po-pcludne so prišle od severa sem nove močneje ruske čete v mesto. V Memeiu fc^ifffetclc na močne nemške patrulje. ki so jim od juga sledile močne nemške čete. V energičnem napadu, v katerem se je posebno odlikoval bataljon Nuss-baum dopolnilnega polka Konigsberg. so vrgle Ruse iz Memela. Pri tem močnem uličnem boju so izgubili Rusi kakih 150 mrtvih. Naše izgube so bile male. Na umikanju so Rusi jiotegnili za seboj v beg prihajajoča jim ojačenja. Ob bližanju naših čet so se tali pod spremstvom odpeljali proti severu. Pri Koneigsu aeldchenu so se vozovi ustavili, j Spremljajoče jih moštvo je zbežalo. Aretirani meščani so skušali povrniti se v Memel. Pri tem je župan Pockels padel na tla in so ga ruski vojaki ležečega ra-nili z bodali. Rusi so bežali brez odpora in smo jih 22. in 23. energično preganjali. Posebno pri prehodu skozi Polangen so po streljanju iz topov naših križark, ki so se udeleževale preganjanja, trpeli velike izgube. V naše roke je padlo 500 vjetni-kov, trije topovi, tri strojne puške in voz za municijo. Rusko podjetje proti Memeiu se kaže kot roparski pohod, pri katerem že v naprej ni šlo toliko za militarične vspehe. kolikor za plen in pustošenje. Sličen roparski pohod je bil menda na-merovan proti Tilsitu. Ruski poveljnik je vprašal višjega župana v Memeiu v petek zvečer, kako da izgleda v Tilsitu in je bil zelo začuden, ko je čul, da se to mesto nahaja v nemških rokah. Pri nemških četah, ki so očistile Memel. se je nahajal najmlajši sin cesarja, princ Joahim Pruski. Bil je radostno pozdravljen povsod, kjer so ga izpoznali. Heisho valno posojilo. BEROLIN, 26. (Kor.) Natančen vspeh podpisovanja za drugo vojno posojilo znaša 9.060 miljonov mark in obstoji iz 6.610 miljonov podpisov na posojilne komade in 1.675 miljonov na posojilo proti vknjižbi in 775 miljonov podpisov na nakaznice državne zakladnice. Vsota se še poviša s podpisom čet na bojnem polju. Z zapadnett bojltta. BERLIN, 26. (Kor.) Veliki Klavni stan, 26. marca: Zapadno bojišče. Na višinah ob Mozi, jugovzhodno od BERLIN. 25. pr. Vcrduna, so se poskušali Francozi pri !K r.) \Vol!iova pisarna Combresu vnovič z močnejšim napa- :^la\ ;ii stan: O oostopanju df>m ^^ naše postojanke. Bili pa so ie ugotovljeno sledeče: \ jc dne lv marca, so Rusi, pri-La;: * >či ist »dobilo od severa iu vzhoda, r. a p redova i i v več kolonah proti Memeiu. 13 ! » je: 7 bat. državne hrambe s 6—8 starijih topov, nekoliko eskadronov državne brambe. 2 stotmji inaruariške pehote iu l bataljon rezervnega polka št. 270 in obmejne stražne čeie iz Rige in Libava, vsega i kuna i 6000—NM0 mož. po trdovratnem boji; odbiti. Boji na Hartmanns^eilerkopfu se nadaljujejo. Vrhovno armadno vodstvo. LONDON, 25. (Kor.) Reuterjev urad poroča* Neko nemško letalo je preletelo Bcthune in Lillers in vrglo na Lillers več bomb, ki so ubile tri osebe in več ranile. HemšKi odgovor na zadnji Grey}sv govor. BERLIN, 26. (Koi^ »Norddeutsche Ail-gemeine Zeitung* piš= k zadnjemu govoru angleškega zunanjega ministra: Besede, ki se jih je posluževal Grey, delajo gotovo malo časti njegovemu dobremu okusu in odgo/arjajo čisto načinu, s katerim so tudi drugi angleški ministri po izbruhu vojne skušali braniti slabo stvar z visoko donečimi besedami. List zavrača nato podrobno Greyjevo trditev, da je prišlo do vojne le vsled tega, ker je bil angleški predlog, da naj se avstrijsko - srbski spor predloži konferenci velesil ali pa haaškemu razsodišču, odklonjen. List pouaarja vnovič, da je Nemčija odklonila konferenčni predlog le radi tega, ker je šlo zgolj., za zadevo, ki se je tikala samo obeh prizadetih držav in bi bilo proti časti avstrijskega zaveznika, da bi bile njene obrambne odredbe proti zločinom male sosednje države odvisne od placeta neudeleženih velesil. Vrh tega bi se Nemčija, če bi privolila v angleški predlog, izpostavila nevarnosti, da bi imela na vzhodni meji naenkrat pred seboj ogromno rusko premoč. List izvaja dalje, da je bilo angleški vladi pač dobro znano, da je Rusija po svojih diplomatičnih zastopnikih in ne-oficijalnih vseslovanskih agentih hujskala Srbijo proti Avstriji že več let in opozarja potem na poizkuse nemške vlade, da bi došlo do direktnega sporazuma med Rusijo in Avstrijo, kar je celo Grey sam priznal še kot najboljšo razrešitev, ne da bi na drugi strani sam kaj pripomogel h dosegi tega namena. I^ač pa je s- tem, da je namignil francoskemu poslaniku, da bi stopila Anglija v slučaju, če bi prišlo do evropske vojne na stran Francije, še vi i! olje v plamen. Značilno ic, da Grey dejstva mobilizacije cele ruske armade v svojem govoru sploh ni omenil, kakor tudi ne dejstva, da je Nemčija pozvala Rusijo, da naj ustavi mobilizacijo, s čemer bi bilo mogoče preprečiti vojno in da je Rusija to zahtevo odklonila. Anglija je ponovno zagotavljala, da ne bo podpirala nobenega napada na Nemčijo. Kako vrednost ima to zagotovilo, kaže sedanja angleška udeležba v vojni in to kltub dalekosežnim nemškim izjavam glede Francije in Belgije za slučaj, če bi bHa vojna z Rusijo neizogibna. Te izjave, ki kažejo jasno, da Nemčija ni imela nobenih agresivnih tendenc proti Franciji in Belgiji, Angliji niso ble všeč in so ji došle nepričakovano. Nemčija ni nikdar zahtevala od Anglije, da bi ostala nevtralna tudi v slučaju kake nemške agresivne vojne. Grey je nasprot-zavrnil dolgoletna nemSka prizadevanja glede sporazuma z Anglijo in je stremel le za tem, da se postavi z rusko - fran-cosko-angleško zvezo Nemčiji protiutež. Pred angleškim parlamentom je angleški minister vedno zatajeval tajne dogovore s Francijo in Rusijo. Ti dogovori dokazujejo, kako dalekosežne priprave je pripravljala Anglija s svojimi zavezniki za sedanjo uničevalno vojno proti Nemčiji. Nemške odredbe so pomenile obrambo proti grozečemu napadu, ne pa napadalno zavrnil dolgoletna nemška prizadevanja očigled dejstvu, da ste Nemčija in Avstrija edini velesili, ki tekom zadnjih 44 let niste zgrabili za orožje. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« poudarja še enkrat, da je Nemčija garantirala integriteto Belgije. Ce je bila Belgija zapletena v vojno, je odgovoren za to predvsem Grey, ker je pohval Belgijo, da naj se upre vhodu nemških čet, dočim je belgijski kralj prosil samo za diploma-tično intervencijo v svrho varovanja belgijske integritete, kar je jasno razvidno iz dokumentov angleške modre knjige. Angleškemu narodu, angleški vladi in svojemu lastnemu narodu, ki je zagrešil grozodejstva celo na nemških ranjencih, se ima zahvaliti Belgija za svojo usodo. O-škodovanci so bodo morali svoječasno obrniti na Anglijo, ne pa na Nemčijo. Grey zatrjuje končno, da stremi Nemčija po gospodstvu nad narodi kontinenta, ne da jim prinese svobodo, ampak da jih zasužnji. Nemški narod se bojuje za dve stvari; narod bije vsiljeni mu boj v svrho ohranitve neodvisnosti in proti uničenju, ki mu je grozilo od strani Angllije. Bojuje pa se tudi za idealen cilj v interesu celega sveta; bojuje se za svobodo, čast in osvoboditev narodov, posebno še malih in slabotnih držav iz nasilnega gospostva angleškega brodovja. Blokada angleškega vočsvjo. AMSTERDAM, 25. (Kor.) Neki tukajšnji list poroča iz Vlissingena, da je bilo v torek zjutraj devet mili severozapadno od Westkapella trikrat ustreljeno na poštni parnik »Mecklenbrug«, ki je plul proti Angliji. Ustrelil je neki oborožen ribiški j^arnik, ki ni imel nobene zastave in nobenih znamenj in je prihajal od Zee-briigga. Poštni parnik je vsled večje hitrosti pobegnil. LONDON, 26. (Kor.) Admiraliteta poroča o potopitvi nizozemskega parnika »Medea« sledeče: »Medea«, ki je imela ime v velikih črkah na obeh straneh ladje, je bila v četrtek ob 10 dopoldne u-stavljena pri Beachy Head od nemškega podmorskega čolna »U 2iS«. Dobila ie povelje, da naj spusti čoln in sprejme moštvo. Ladia je bila potopljena nato s pomočjo topov. Podmorski čoLn ni hotel vrniti ladijskih papirjev. Neki angleški rušilec torpedovk je prepeljal pozneje moštvo v Dover. Kakor poročajo listi, je imela »Medea« na krovu jabolčne krhlje. Podmorski čoln je dal posadki 10 minut časa, da je zapustila ladjo. Moštvo je sprejel 22 ur pozneje angleški torpedni rušilec. LONDON, 26. (Kor.) »Daily Tele-graph« poroča iz South Shielda: Norveška jadrnica »Gazelle«, ki je dospela danes semkaj, je bila na vožnji ustavljena od nemškega jxKlmorskega čolna »U 23«. > Gazelle« je odšla iz Christiansanda brez blaga in je bila na potu v Tyne. 40 milj od Shielda, ob dveh popoldne, so zaslišali mornarji pri lepem vremenu neko siki-joče ropotanje. Mislili so. d? prihaja od kakega aeroplana. Na svoje začudenje so zapazili, da imajo pred seboj nemški podmorski čoln, ki se je nahajal skoro tik ob ladji. Poveljnik podmorskega čolna je poklical kapitana in dal posadki deset minut časa, da zapusti ladjo. Povelju se ie ugodilo. Pet mož podmorskega čolna je šlo s kapitanom na krov jadrnice. Kapitan je pregledal ladijske papirje in se prepričal, da nima ladja s seboj nobenega blaga. Nato je bila ladja izpuščena. Podmorski čoln se je spustil pod vodo in izginil. LONDON, 26. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Newyorka: VVashingtonski ko-respondent »Associated Pressa« je izvedel, da je Anglija obljubila, da bo respektirala ameriško blago, ki je bilo prevzeto pred L marcem in ki namerava sedaj zapustiti nemška pristanišča. Korespondent izjavlja, da je zagotovilo odgovor na vprašanje ameriškega državnega departmaja, kako je z blagom, ki so je nakupili Amerikanci v Nemčiji, a je vsled pomanjkanja transportnih ladij niso mogli odposlati pred objavo angleške naredbe. Parnik »Denver« se potopil. LONDON, 26. (Kor.) »Daily Chronicle« poroča iz Ne\vyorka: Parnik »Denver« Malory linije, se je na potu iz Bremna v Nevvyork sredi oceana potopil. Vzrok neznan. Potniki in posadka so se rešili. Pošiljanje živil v Nemčijo po pošti. LONDON, 26. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz \Vashingtona: Ker so Nemci organizirali akcijo, da naj bi se pošiljala živila v Nemčijo v poštnih zabojih, je izdal generalni poštni mojster svarilo, ker bi bili zaboii izpostavljeni konfiskaciji od strani zaveznikov. Nemški letalec napadel taborišče v Garubu. LONDON, 25. (Kor.) Neki nemški letalec je poskusil včeraj napad na taborišče v Garubu, vzhodno od pristana Lii-deritz. Ogenj težkih angleških topov ie onemogočil, da bi bil letalec vspešno metal bombe. Ruski židje v angleški vojni službi. LONDON, 26. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Kairo: Več ruskim Židom, so pribežali semkaj, je stavil ruski konzul na razpolago, da se vrnejo domov, ali pa da vstopijo v angleško vojsko. Odločili so se za zadnje. Pogreb padlega francoskega generala. LYON, 25. (Kor.) Kakor poroča »Le Progress« iz Chalonsa sur Marne, se je vršil tamkaj včeraj pogreb generala De la Rue, ki je bil tekom nadziranja nekega strelskega jarka zadet smrtno od neke kroglje v čelo. Vzroki podraženja premoga. LONDON, 26. (Kor.) Kakor doznaje list »Central Newsct je komisija, ki je u-vedla preiskavo glede vzrokov podraže- nja premoga iu odstranitve istega, prišla do zaključka, da je podraženje pripisovati dejstvu, da se manj premoga producira, da je povpraševanje po njem večje, da so stroški za transport vode večji in da so železnice vsled vojnih dogodkov desor-ganizirane. Prepoved glede prodaje opojnih pijač. LONDON, 26. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Toronto: Vlada namerava v provinciji Ontario v mestu Toronto uvesti po nemškem načrtu predpise glede prodaje opojnih pijač. Potreba izvoza pšenice Iz Indije. LONDON, 26. (Kor.) »Times« poročajo iz Bombaya: V podučenih krogih so prepričani o potrebi izvoza pšenice od strani vlade, ker bi, ako ostanejo cene iste, v severni Indiji gotovo prišlo do agrari-čnih nemirov. Posameznosti vladne namere, ki so velike važnosti, gotovo močno kritiko. Indijski deželnobrambeni zakon. LONDON. 26. (Kor.) »Morning Post< poroča iz Kalkute: Kakor je povzeti iz uradnih poročil, se tretji odstavek indijskega deželnobratnbenega zakona, ki določa ustanovitev sodišč s tremi komisarji, ki imajo posebne pravice glede sutna-rične obsodbe v gotovih zlodejstvih, uvede v 16 diskriktih Lahore, Jullundur in Multan. Delavsko gibanje na Angleškem. ROTTERDAM, 25. (Kor.) »Rotterdam-sche Courant« poroča iz Londona: Razsodiščna komisija je priznala kovinarjem v Clydu zvišanje plače za en penny na uro kot vojno doklado. Delavci so zahtevali dva penca za uro kot stalno zvišanje plače. Zvišana mezda ogljarjem. LONDON, 26. (Kor.) Ogljarjem v Car-diffu, Penarthu in Barrvju so zvišali mezdo za dobo voine za 10 odstotkov. Francosko zbornica. PARIZ, 26. (Kor.) List »Tenips« poroča: Minister za notarnje zadeve Malvy je podal v proračunskem odseku zbornice naslednje podatke: Vsega skupaj se je izdalo 1700 Nemcem. Avstrijcem in O-grom dovoljenje, bivati na Francoskem za časa vojne. 600 Nemcem, Avstrijcem in Ogrom se je že dano jim dovoljenje odvzelo, ker nimajo, kakor je za dovoljenje potrebno, ali sinov v vojni, ali niso sami prej več let služili v tujski legiji, ali ki niso vsled pohabljenosti in drugih hib nesposobni za službo. V 58 taborih je baje interniranih 7500 Nemcev, 4600 Avstrijcev in Ogrov. PARIZ, 25. (Kor.) »Petit Parisien« poroča: Vojni odsek zbornice je imel včeraj sejo, da razpravlja o zakonskem predlogu glede naborov in vpoklica letnika 1917 kakor tudi o novih naborih tekom mobilizacije odpoklicanega moštva. LYON, 26. (Kor.) »Le Noti ve! iste« poroča iz Pariza: Vojni odsek zbornice je pri razpravljanju o zakonski osnovi glede vpoklica letnika 1917, odklonil proti-predlog. da naj se izvrši vpoklicanje šele potem, ko bi bilo že porabljeno na fronti vse moštvo, ki se še nahaja po raznih garnizijah. — Vojni odsek ho imel danes popoldne novo posvetovanje glede tega zakonskega osnutka. Japonsko-kitojsKi konflikt. LONDON, 26. (Kor.) »Daily Tele* graph« poroča iz Pekinga: Skrb v deželi narašča, ker se meni, da bo popuščanje kitajske vlade v očigled okolščini, da stremi Japonska po nekaki suvereniteti nad Kitajsko, brezkoristno. Ker se nahaja v deželi 60.000 mož jajx>nskih čet z mnogoštevilno težko artiljerijo in ker se japonski naseljenci očividno. pripravljajo, da nastopijo v slučaju potrebe kot agenti provokaterji, to gotovo ni pomirljivo. Vsi Japonci so si edini v tem, da je treba .izrabiti sedanjo priliko, da se napravijo 'prvi koraki k popolni kontroli nad Mandžurijo in Santungom, pa naj se razvijajo pogajanja kakor že hočejo. Voiaška akcija se gotovo prične tekom meseca a-prila. V teh okolščitiah je neobhodno potrebno, da se opozori na točke japonsko-angleške zveze, ki govore za gotov slučaj o javni izmenjavi misli. Če se noče uničiti celo bodočnost Kitajske in spraviti na rob propada staronaseljene angleške trgovine, se mora to preprečiti, toda še predno bo prepozno. Ta nenavadna politična kupčija gre prepočasi. Vsak dan povečuje nevarnost. Modrost zahteva, da priznamo ne samo nastop nove azijske Stran ti. .EDINOST" štev. 86. V Trstu, dne 27. marca 1915. nevarnosti, ampak da se držimo take po-j riški okraj; Bačar Anton, peš. 6. stot., litike ki bo pravična izpreinenjenemu Šmarje, gor. okraj; Bačar Leopold, peš. slanji 2. stot., Kihemberk, ujet. Bajt Jakob, de-' Na konferenci v torek se je razprav- ^tnik 1. stot., Cerkno; Baksay Josip, Ijalo o petih točkah mandžurskega vpra- enole. prostovolj. medic.. Pedeset. 111. šania. ki se tičejo žleeznic. rudokopov in stot. pade! 18. do 31. okt. 1914 ; Balaboii posoiil. Najvažnejši točki, druga in tre- Alojz poddeset. L stot., Gradiška, Katjah ste še nerešeni. Razpravljalo se je tart hrane pes. /. stot St\ idv po- tudi o rudnikih v Jangtse, a pogajanja J* Roč; Ban- niso - »iicana. dej (Bandelj?) f-ran. peš. 2. stot., Plisko- Turciia Drot trOSDOrilZUnill. vica; BRandelj Leopold peš. S. stot. Vel. luu.ju fcfiuu uuapuiu^uiiiu. l^abIje; Banko Emil, peš. 3. stot; Bariša Anton. peš. 1. stot.. Materija; Bartolich Jakob. peš. 1. stot.. Bujc; bartossa Peter, eš. 6. stot.. Motovun Basciinig Franc, Boj za Darcanele. LONDON. 26. (Kor.) »Times« poročajo iz Ttneda z dne 23. t. m.: Čeprav je Vihar nekoliko ponehal, je veter se vedlo premočen, da bi se zamogle zopet barbana, pričeti operacije proti Daruanelam. Iskal-1 stot, Šempas ci min so zopet na delu. General Paj v SlEL SOFIJA. 26. (Kor.) General Pau je iz Bukarešta* dospel semkaj. Obletnica zavzetja Drinopolja. SOFIJA. 26. (Kor.) iiinaškeflra zavzetja D eš. 2. stot.; Batelj Nikolaj, peš. 12. stot., Batič Leopold, četo vodja 2. Batistutta Angel, peš. 7. stot., padel 18. do 31. ok.; Bazadona Nikola, reš. 7. stot.. Dobrini, Krk, ujet; Baz-zara Josip, peš. 3. stot.; Bean Fran, peš. .3. stot.. Fara v Furlaniji; Beilušič Josip, peš. 2. stot., Pazin; Benčič Marko, peš. 2. >tot.. Poreč; Bensa (?). peš. 6. stot., Pod-gora pri Gorici, padel IN. do 31. okt. Jutri je obletnica 1914: Berner- Peter, peš. 3. stot.. Višr.jan. po bol- padel 8. do 31. okt. 1914.; Bersan Anton. Ob tei priliki objavljajo li-|pešec S. stot.. Marezige; Bčrtoz Alojz, nke v katerih slave zmago- eš. 1. stot.. Skodovaka, Tržič; Bezjuk bolgarske armade in izraža- Anton, peš 6. stot., Senuše pri Ptuju: " " " M Fiumicei : L'f /tlio da r< stane ob prihodnji obletni-j Bianchin Fran. peš. 1. stot.. Fiumiceilfo; ci teira dogodka br ujedinjenje Birsa Fran. peš. 1. stot.. RSiemberk, pa~ končno - no dejsti del S. do 31. dec. 1914.: B":z?ak, nad. rez. ———---1—---j 2. stot.. Grahovo, pade! 18. do 31. okt. RBZšlaS. illiL'ilriU« z dne 2 11914.J. Bitežnik Josip, četovodja 7. stot. Ipodgora pri Gorici; Bitežnik Matija, če-tovodja 3. stot.. padel 8. do 31. okt. 1914.; c ki names ništva za Primorje - --------^ - „ iqi">" itp • P N 76 s k 'erim te spora-1 Bitista Robert pes. 1. stot, Maia Bistrica. ino s c in kr. voja'ki n p veliništvorn v j »ostonjski okr., padel 18. do 31 okt. 1914.; eiuk ra rt ob izvršitvi pregleda Bizalj Josip, peš. 1. stot.. bt. Florijan; Bla-roierih v letih'sich Anton, peš. 5. stot., Portole; Blažic Vlntija, peš. l.^sto., Kastav; Blazina Mar- z Gr. dcu trn vojniških zavezancev, roj 1873. do 1S77. Za čirov^jne zavezance m. sta Trsta in okolice v Trstu od 9. do 24. apri a 1915. Za črnovejn? zavezance mesta Gorice in pofitičr ga okra;a G o r i c e-o k o 1 i C e v Goric od 14. do 19. apri'a 1915. f-o. peš. 10. stot.. Labin, padel 18. do 31. it. 1914.; Blasizza Emil. peš. 5. stot.. •; ara v Furlaniji; Bobek Mihael, četovo-dia 7 stot.. Kopana: Bolčina Ivan, peš. 2. >tot.. Pol. Otlica: Bonazza Anton deset-Inik 9. stot.. padel 18. do 31. okt. 1914.: Za črno*o;ne zavezarce političnega okrrja goneti Jakob, stot. bobnar 3. stot.. Trst: Gradiška v Gradiški od 20. do 22. gordon Josip, poddeset. 8. stot., Marezi-apri'a 1915. ge; Boštjančič Anton, peš. 10. stot., Tr- Za On-vojne zavezance političnega okraja novo ns Notranjskem; Boštiančič Josip. Tr/ ič v Tržiču od 6. do 8. aprila 1915. peš. 4. stot.. Trnovo na Notr.: Božač An-Za črnovoine zave/a^.ce političnega okraja ton, peš. 1. stot.. 2minj: Božič Gregor, Sežana v Sežani 28. in 29. aprila 1915. peš. 1. stot, Buzet, padel 8. do 31 okt. Za črnovoine zavezance političnega okraja 11914.; Božič Josip pes. 1. stot., St VidIv T^fnaVn v Tolminu od 24 do ' j Pazin, padel l^do 31°okt. Brachtl Za čmovone laveiance sodnili okrajev. RudoIf eno|et prostov. \2. stot.; Brado-Koper in Piran v Kopru od 25. do 29. ^ Amon ^ 2 stot Buzet; Brajkovič aprila 1915. I Josip, peš. 10. stot., padel 18. do 31. okt. Za čmovone zavezance sodnega okraja 1914.; Bratovich Tomo. peš. 2. stot, Po-Buzet v Buz.tu 26. in 27. aprila 1915. reč, padel 18. do 31. okt. 1914.; Bremec Za črnovoine zavezance sodnega okraja Alojz, peš. 9. stot.. Lokavec; Bressan C r e s v Cresu 6. aprila 1915. Angel, poddeset. 3. stot.. Ločmk; Brezov- ZA črno' oine zavezance sodnega okra'a šček Ivan. peš. 5 stot, Šentviška gora: Malem Lošinju 8. apr !a 1915 Brus Ludovik peš. 10 stot; Bu,c Tomo, 1 c • Buzan Matija, (Dalje v »Večerni Edinosti«.) Lošinj v rtfraio pes. 5. stot.; Bužan Matija, peš. 3. stot.. Za čmovo ne zavezance sodnega ograja kuzet Domače uesti. Labin v Labinu 11. aprila 1915. Za črnovojne zavezance sodnega okraja Pazin v Pazinu 28. in 29. aprila 1915. Za črnovoine zavezance sodnega okraja Motovun' v Motovunu 23. in 24. aprila. |z starega, a vedno novega poglavja. 1915. 1 Na letnem občnem zboru katoliško-poli- Za črnovojne zavezance sodili okrajev tičnega društva v Voloskem-Mezeriču je Poreč in Buje v Poreču od 1. do 3. govoril poslanec Fran \alovšek in je re-majnika 1915. : kel med drugim: »Iz vojne se moramo a črnovojne zavezance političnega okra;a učiti. Sovražniki so pričakovali da se bo-Pt fa v PJli na 30. aprili in od 1. do 3. ^avsul. med seboj: ah, ne delamo te- ma, rika 1915. ga, ker vemo, da Avstrija ščiti male na- 1- • « t, rode kakršen ie naš. Vsi avstrijski naro-Za črnovojne zavezance pol,1 nega okraja sq sc ujcdiililL ,z tcRa moramo crpiti Krk v Krku 14. aprila 191o. . pouk __ zase Pri nas ni vse tako kakor Za črnovojne zavezance sodnega okraja bi m0rajo biti. Mi se pobijamo med se- Podgradv Podgrt4du in 21. april al915. boj- _ brat brata, in verujte, da sem se Za črnovojne zavezance sodnega okra a v zbornici poslancev včasih sramoval, Volosko v Volovskom 17. in 18. apriia 1915. Za črnovojne zavezance krajne občine Rovinj v Ro\inju 5. majnika 1915. C. kr. namestnik: Fries s. r. SeznamčK IzsuU 143. Izdan 17. marca 1915. Pespolk št. 97. Imena mrtvih so tiskana z močnejšimi črkami. Kjer ni druge pripombe, je dotič-nik ranjen. Častniki: Dr. Abram Maks, rez. nadporočnik, padel 25. nov. do 1. dec. 1914. 1. Bednarz Ernest. stotnik, padel 25. nov. do 1. dec. 1914. L; Berce Josip, rez. po-roč. 2. stot., Bosnič Artur, rez. praporščak 11. stot. Castellan Alojz, rez. kadet 12. stot. Cošič Josip, poročnik 7. stot. Dejak Rihard. rez. poroč. 9. stot.; Dou-gan Edvard, rez. praporščak 11. stot.; Duje Alojz, kadet, aspirant 7. stot. Kintz Valter. rez. praporščak 9. stot.. paćei 18. do 1. okt. 1914.; Kolorzovvski Julij, rez. praporščak 5. stot.; Kosser Oton. rez. poroč. 10. stot.; Kremer vit. Rafael, rez. praporščak 10. stot.; Kugler Fran. rez. praporščak 3. stot. Mahatsek Henrik, rez. praporščak, ujel; Majer Ivan, rez. kadet 5. stot (prijavljen kot Karel Mayer); Markart Mak-similjan, rez. poročnik, ujet. Radej Franc, kadet, aspirant 2. stot.; Rat-zenbeck Edvard, rez. poročnik. Stenta Rihard, nadporočnik 11. stot., padel 18. do 31. okt. 1914. Zeh Humbert, stotnik 1. stot. Moštvo: Albrecht Valentin, četovodja 1. stot., Idrija; Andlavec Matija, pešec 1. stot., St. Vid pri Vipavi; Asmann (Ažman?) Pavel, pešec 5. stot, Vače. t Babič Jakob. peš. 1. stot., Plomm; Ba-, obrniti vsak vinar, da sem Ceh. Vsakdo med vami je, ako ga štejemo samega za-se, pameten: čim pa sta dva skupaj, se že začenja prepir .. . Upajmo, da vejna kurira našo prepirljivost da se spametujemo, da bomo v temeljnih stvareh kakor en mož složno prispevali k razvoju in procvitu našega naroda! — Podpisujemo te izjave s tem globljim soglašanjem, ker nas obhaja misel, kakor da je moravski poslanec hotel pravzaprav fotografirati — Slovence! Vsak za-se smo pametni, čim pa sta dva Slovenca skupaj, — se prepirata! To je staro poglavje iz našega slovenskega življenja, ali, žal — vedno novo. Generala Garibaldija — bajke. »Berli- ner Tageblattu so sporočili iz Rima: General Garibaldi je imel pred večjim številom politikov predavanje o dogodkih na potovanju po Francoski in Angliji. Sir Edvard Grey da mu je rekel doslovno: Osvojenjc Poljske(???> prepuščamo vam Italijanom. Mi drugi mislimo na Dardane-le.< Gre v in Poincare da sta izjavila svojo namero, da po zvršetku vojne nevtralizirata Sredozemsko, Rdeče, Jadransko in Crno morje. Tekom razgovora da se je zasukala beseda tudi na vojno odškodnino in vojne stroške v znesku sto In štirideset miljard, ki da jih Avstro-Ogrska in Nemčija ne morete palčati in da hoče zato trosporazum razdeliti — Turčijo!! C. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v upoštevanje! Z več strani smo v zadnjem času prejeli pritožbe, da po nekaterih tobakarnah v Trstu sploh ni mogoče dobiti navadnih pisemskih znamk po običajnih cenah, temveč se dobivajo samo takoimenovane »vojne poštne znamke«. Kar je prav, je prav: Kdor more poleg vseh ostalih prispevkov v vojnopomožne in preskrbne svrhe žrtvovati tudi še pri znamkah, naj žrtvuje, toda nikogar se ne more in ne sme siliti v take izdatke. Draginja je tolika, da morajo danes tudi že imovitejši sloji trikrat preden ga izdajo, a ne dobe navadnih znamk, temveč samo »vojne«. Pozivljemo torej slavno c. kr. poštno in brzojavno ravnateljtsvo, da ukrene potrebno, da se bodo po vseli tobakarnah. kjer se prodajajo poštne znamke, dobivale znamke obeh vrst, in da tobakarnarji občinstvu ne bodo vsi-Ijevail znamk, pri katerih imajo morda oni sami tudi nekaj več dohodkov! Pogrešajo od minolega torka realčne-ga učenca Alario Bavčarja, sina železničarja Josipa Bavčarja, stanujočega v ulici Istituto štev. 13, pritličje. Fantiček je zjutraj odšel v šolo. v mestno realko pri Sv. Jakobu in se od tedaj ni več vrnil. Kolikor se je moglo poizvedeti, je fantič v sredo prenočil pri vaškem načelniku na Opčinah, odkoder Je zjutraj izginil in ni več glasu o njem. Ciidno je to, ker je dečko jako miren in v šoli priden, vsled česar si ni možno tolmačiti njegovega beg!. Oblečen je v rjavo obleko, a suknja nu; je pepelne barve. Nosi okroglo mornariško čepico. Postave primerne njegovi starosti 11 let. Pri komur bi se zglasil, je nanrošen. naj ga pridrži, eventuelno izroči bližnjim orožnikom ter nemudoma obvesti užaloščene starše. Zahvala. Ker sta se g. Anton Zega, c. kr. uradnik pri okrajem glavarstvu v Radovljici, in njegova soproga, gospa Marija, za nas siromašne dalmatinske pregnance v vsakem oziru potrudila in poskrbela, da nismo trpeli pomanjkanja, izrekam jima tem potom v imenu vseh pregnancev radovljiškega okraja najsrčnejšo zahvalo. Pero Batuta, Bohinjska Bistrica. Cepljenje osepnic se bo v Delavskem podpornem društvu vršilo jutri, v nedeljo, 28. t. m. od 10 do 11 dopoldne. Cepita bosta oba društvena zdravnika. Vabimo društveno članstva, da se da v kar največjem številu na ta način zavarovati proti osepni-cam. Cb:nem opozarjamo članstvo na društveni cbčni zbor, ki se bo vršil 18. aprila. Tržaško podporno in bralno društvo naznanja, da se bodo cepile koze članom v društvenih prostorih v ul. Torre bianca 41 v ponedeljek, 29. in v sredo, 31. marca, od 11 do 12 predpoldne. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-amerikane" so bili sprejeti Ljudevit Župnik od provijanta, Matej Pavlovič od 4. bosan-sko-hercegovskega pešpolka ter črnovojniki Alojzij Lijak, Duilij Castro in Henrik Kna-felc. Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Ivan Delponte od 97. pešpolka, Erminij Glastič od 97. pešpolka, Ivan Mu-selot od 27. domobranskega pešpolka, Anton Castro od 37. domobranskega pešpolka ter črnovojniki Matej Kurnik, Fran Jager, Jo-sid Anderle, Anton Riccobon, Karel Novak, Andrej Podviž, Anzelm Brandenburg, Ivan Griin, Fran Suchanek in praporščak 97. pešpolka Fran Wildmannt — V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva „Eintracht" je bil sprejet črnovojnik Anton Riccobon._ Okraden gostitelj. 571etni branjevec Peter Toso je imel neki dan minulega tedna nekaj več denarja pri sebi in zato je sklenil, da se nekoliko pozabava. Našel je v Starem mestu neko lahkoživko, kateri je plačal piti in jesti, kolikor in kar si je poželela. V tem so se mu pridružile še druge lahkoživ-že in nekateri sumljhi elementi moškega spola. Peter Toso je pa kar vsem plačeval za pijačo. Vsa družba je obšla več gostilen in slednjič so vsi skupaj šli v neko kavarno v Starem mestu, kjer je Peter zopet go-siil vro družbo z razno pijačo. V trenutku, ko je hotel plačati rač^n in je bil v to svr-ho vzel iz žepa listnico ter jo odprl, mu je pa eden moških, ki so bili ž njim, pograbil iz listnice pest bankovcev in pobegnil. Ostali so pa — in sicer vsi do zadnjega, moški in ženske — skočili za njim, kakor bi ga hoteli ujeti, a so se kmalu razkropili na vse strani: k ubogemu Petru ni bilo nobenega več. Oni uzmovič mu je bil ukradel 310 kron! Peter je dogodek prijavil na policijskem komisarijatu v ulici della Muda vecchia. Detektiv Turus je pa na podlagi dobljenih podatkov aretiral lahkoživki 30-letno Josipino Dekančičevo in 271etno Marijo Velikonjevo ter 201etnega dninarja Josipa Zocherja. Ta poslednji je namreč tisti, ki je pograbil bankovce iz Petrove listnice in pobegnil. Ljubosumnost zapuščene soproge. Na zahtevo Ernesta Zeidlerja, ki ima gostilno v hiši št 20 v ulici del Valdirivo, je bila pred-snočnjim cb poliosmiii aretirana njegova 23letna soproga Neža, ki stanuje v hiši št. 6 v ulici sv. Antona ter Je doma iz Poljšice pri Bledu. Dasi imata otroka, sta namreč zakonska Zeidlerjeva ločena. V rečeni gostilni v ulici del Valdirivo ima pa Zeidlerz anju obesil, a so ga našli še živega in ga prepeljali v bolnišnico. Umrli so: Prijavljeni dne 26. t. m. na mestnem fizikatu: Zlobeč Zorko, mrsec dni, Čarbola zgornja št. 451 ; Grego Viktor, 47 let, ul. Pondares št. 11 ; Jacuzzi Josip, 57 let, ul. della Raffinerija št. 11 ; Masnek Friderik, 11 mesece/, Lloydova ulica št. 8; Marinaz Pavla, 5 let, ul. Franka, št. 5; Po-7. r Marija, 2 leti, ul. del Ponzanino št. 5; Gostiša Andrej, 85 let, Vrdela št. 510; Co-vasso Elisabeta, 84 let, zagata sv. Lovrenca št. 3. — V mestni bolnišnici dne 23. t. m.: Miloh Marija, 58 let; Moruzzi Alojzij, 31 ltt; Wagner Alojzija, 67 let; Vatove: Ed-vvard, 41 let; Kljun Uršula, 77 let; Kozma Ana, 32 let. Velika svota denarja se zamare naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. - Brezplačna pojasnila pošilja : : : Srečkovno zastopstvo 4, Ljubljana : : ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio GaJatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. MULI OšiL^S! ■ B za kuharico 371etno Josipino Wernerjevo, ki je doma iz Gradca. Predsnočnjim okoli sedmih je pa Zeidlerjeva soproga prišla v gostilno in tam najprej izročila Wernerjevi pismo, v kateri ji očita, da ji zapeljuje sor proga, a obenem je vzela iz žepa vilice in pa neko stekleničico. Na to je začela Wer-nerjeva vpiti, misleča, da ima Zeidlerjeva v steklenici žvepleno ali pa karbolno kislino, katero |i namerava zalučati v obraz. Na njeno vpitje je pa pristopil Zeidler, ki je dal, kakor že povedano, aretirati svojo ženo ter jo odvesti na policijo. Tu je pa Zeidlerjeva povedala, da ni nameravala storiti Wer-nerjevi nič žalega: vilice je imela pri sebi le slučajno a v stekleničici je imela le lizol (ki je sicer močan strup, a nima razjudo-joče moči), s katerim |e hotela zastrupiti sebe in otroka. To da je pa hotela storiti v obupu, ker p soprog ne da niti vinarja ne za njo ne za otroka, dočim zapravlja denar r Wernerjevo. Na policiji so konstatirali, da je bil v stekleničici res lizol. Zeidlerjevo so pridržali v zaporu. Umrl je predsnočnjim ob polidvanajstih v mestni bolnišnici oni 601etni Ivan Segala, Uestl iz Ciorillie. V pokoj je stopil g. Ferdinand Seidl, profesor na višji realki v Gorici. Kakor ;ujemo, se preseli gospod profesor pri-.udnji mesec v Novomesto na Kranjskem, v svoj rojstni kraj. Vedno prepovedani italijanski listi. Neki Rudolf Delmestri je razširjal prepovedane liste iz Italije. Zasačili so ga in prijeli. Obsojen je bil na 24 ur zapora, katerega je že prestal. Umrla sta v tujini Jernej Golob iz Pluženj pri Otaležu na Cerkljanskem in Fran Krkoč iz Kamenj na Vipavskem. Prvi je umrl v Serajevu na pljučnici drugi v Kasi .ia Ogrskem v epidemični bolnišnici. Ranjeni že, da je mrtev, pa se k sreči gljo, nekoliko mu je šlo na bolje, ali popadla ga je mrzlica in legel je v rani £rob. Poroka v bolnišnici. V bolnišnici u^ini-ijenili bratov v Gorici se nahaja težko bolan g. Ferdinand Simčič, nadučitelj v Boljani. Tam ga je poročil biljanski župnik z gospodično Marijo Prepostovo. Mesečni semenj v Turjaku se bo vršil 6. aprila namesto 5., ker je ta dan praznik. Na Preserjah v rihemberški občini je bil zopet požar pri Janezu Krkoču. Zgorela je lopa. Pri tem gospodarju ie zadnja dva meseca dvakrat gorelo. V ujetništvu v Rusiji se nahajajo poleg zadnjih seznamov zraven v prejšnjih številkah navedenih še: Andrej Žorž iz Dorn-berga, rojen 1886, vojak 97. pešpolka, v Atkarsku, tam je tudi Josip Arčon iz Renč, rojen leta 1892; poročalo se je o njem že, da je mrtev, pa se je k sreči vest uradno ni potrdila; v Ašabadu je Emil Prinčič iz Števerjana, rojen 1887, vojak 97. pešpolka. Počasi se oglašajo iz ujetništva, ker je težko, oglasiti se hitro. Ni dvoma, da vsak ujetnik želi takoj pisati domov, ali predno more to storiti, poteče navadno mnogo časa. Dolgo so čakali tudi pri Mlakarjevih na Jaznah pri Otaležu na Cerkljanskem, ali se še oglasi kedaj Jakob ali nikoli. Slednjič je le pisal. Ranjen ie bil v Galiciji, v Lvovu je ležal v bolnišnici šest tednov, potem so ga Rusi odpeljali s seboj. Pisal je iz Moskve. Trije bratje padli na bojišču. Andrej, Anton in Alojzij Krševan, bratje, iz Pre-serij v rihemberški občini doma, so šli lani na bojišče in vsi trije so ostali na bojišču. Andrej, četovodja pri 97. pešpolku, je padel pri Krasniku, Anton, ki je služil pri 17. polku, pri Grodeku in Alojzij v Srbiji. Po poklicu so bili Andrej mizar, Anton krojač, Alojzij zidar. Po tujih bolnišnicah poleg seznamov izgub 251 do 256 so bili z Goriškega: v Desu na Ogrskem Ivan Moholčan (?) iz Gorice, vojak 63. polka, bolan za legar-jem; v Nagigikindi J. Komar iz Topoljana. ranjen na desni roki, Peter Tomažin iz Topoljana, tudi na desni roki ranjen, vojak 5. domobranskega polka; v Šabadki Lucijan Mazzoli iz Tržiča, obmejnega stražnega bataljona, ranjen na levi roki; v Hatvanu Ivan Koren iz_Terca (?), ranjen na levi roki, vojak 97. pešpolka. Zajcev še ne pustijo v miru nekateri, marveč jim še vedno dišijo; zato jih lovijo in jim nastavljajo zanjke. Pet takih »lovcev« je bilo naznanjenih te dni oblasti in njihove puške so bile zaplenjene. Adolf Drot iz Zemuna doma prodaja okoli po svetu svojo robo. Pa ni radi svoje robe prišel v navskrižje z oblastjo, marveč vsled tega, ker si je pridržal neko denarnico, v kateri je bilo nekaj denarja in zastavni list z »Monta« v Gorici, last Adele Markovičeve. Drot je priznal, kar je storil. Obsojen je na tri dni zapora. Pogreša se že dolgo časa, in sicer od 11. septembra lanskega leta Anton Žagar, desetnik 97. pešpolka, 6 stotnije. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči njegovi materi Mariji Žagar na Drežnici pri Kobaridu. VSI i^j^p I Mastno tiskane besedti se raču- . __ r—;p-j I najo enkrat več. — Najmanjša B r—3-—j j 1_JI_11 : pristojbina znaša 40 stotink. : {I_II_I so ra.čun:tjo po 4 stot. besedo. K j j Bftllfon sli r* ^oo.oco, 300.000, 200.000, IfillJUli hlUlI 100.100 itd. more zadeti oni, ki si nabavi sre. ko T>. razreda avstrijske razredno loterije pred (i. aprilom. Žrebanje traja dni, žreba se «4.0 dobitkov za 18,356.200 kron. Srečke stanejo : V, K 25. V« K 50, V, K 100, '/, K 2-ous bv Mislit -nca 41, I. O* Brieu. Via Torre IGO BaLlca sprejme noseče na dom. I lica Chiozza fiO, pritHtje. 101 Odda pritličje. se sobe z eno ali dvema posteljama z uporabo kuhinje. Ulica Commerciale 0, 300 Sledilne družinske peti šrM?^ K 7*12" \ medena obešala za zavese K 3"50, prodaja CKSCA. Tr-t. ul. Caserma št«v. 14. L»0 budri Marij. peš. U. stot. Poreč: Bačac ; kaj šele ubožnejši! Tobakarnarji se pa (Bačar?) Ivan, i-eš. 5. stot., Šmarje, go- izgovarjajo, da od postnega urada sploh ki se je dii na siramsm v fjMl TlKlifii" (Sv- Mar> MaSd- Zgornja 77) ftSril lil Uit U se toči dobro Črno in belo domače kolunkovško vino in kraški teran v steklenicah. Postrežba točna. Ceno zmerne. 108 Dr. P£TSCHNIUQ TRST, VIA S. CATERIiiA ŠTEU. 1. Zdravnik z« notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: HK>—I in 7—7Va DneuniK „Edinost" u Trstu je izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GRL/F A LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K i.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal 1. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest ii 18. stoletja. Napisal I. E. Tomic Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11. »VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Clie-valier de Mais'in rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. St/.sal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. Listnica uredništva. Dopisniku iz Komna. Na odprti karti in na osoren način zahtevate, naj izjavimo, da pogrešene interpunkcije v zadnjem dopisu iz Komna niste zakrivili Vi, ampak uredništvo, ki je »slabo popravljalo«. Na to Vam tudi mi odgovarjamo javno: 1. da nismo nikjer Vas označili za dopinsika:t 2. da smo v pojasnilu v 83. številki »Edinosti« izrecno naglasili, da se je urinila tiskovna pomota, a te gotovo ne bo nikdo pripisoval — dopisniku iz Komna; 3. s tem, da smo skrajšali dopis, smo se le posluževali pravice, katere si ne pušča jemati nobeno uredništvo; in v 4. smo krajšali zato, ker je dopis vseboval stvari, ki bi bile primerne morda za kake spomine, ki pa nikakor ne spadajo v nekrolog, posebno pa ne v poročilo o pogrebu. Oprostite! Ali: kakor kličeš v gozd, tako svojem stano-' odmeva iz gozda. ul. so. Frančiška As. 20 □ □ Telef. 11-57 TRST Telef. 11-57 C Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v prlprostem aH večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: v________t PMli^P^lI