PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE
SLOVENSKO P R I M O R «1 E
V svetu imamo več zaveznikov, kot sovražnikov, ta zaveznik je naša pravica. Mi ne zahtevamo drugega za naše žrtve kakor to, da sami odločamo o svoji usodi.
Leto 1. itev. 162 - Cena 3.- lire
TRST, torek 20. novembra, 1945
Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1-1. Tel, št. 9380C, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo
Izid volitev	potrju
narodov Jugoslavije
6 in pol milijonov je volilo za Ljudsko fronto - Izjave maršala Tita
predstavnikom tiska
Maršal Tito je sprejel 16. t. m. zastopnike inozemskega in domačega tiska in je ob tej priliki podal izjavo ter odgovoril na mnoga Vprašanja. V svoji izjavi je mar-Sal Tito najprej opisal volitve in Prilike v katerih so se vršile. Govoril je o svobodi volitev in o ra-
zočaranju opozicije ter njenem nečastnem delu. Poudaril je, da je prišlo na volišče 80% vseh volivcev. Od teh je glasovalo po še nepopolnih podatkih 6 milionov in pol za Ljudsko fronto in približno 700 tisoč za opozicijo. V svoji izjavi je nadalje poudaril, kaj dokazujejo te vol itve:
Kaj so pokazase volitve
■ 1) Dokazujejo, da so narodi Jugoslavije, čvrsto odločeni ohranili •vojo enotnost v miru, da se zava | fujejo in utrdijo v vojni izvojeva-ne pridobitve.
2) Dokazujejo, da imajo narodi | Jugoslavije zaupanje v svoje obla-
•ti in voditelje. Nadalje, da so pro-| Padle vse kombinacije onih, ki so ! taislili, da bodo gospodarske tež-; koče, ki jih je izzvala okupacija itd., Privedle ljudske množice v opozicijo.
3) Dokazujejo, da je ogromna večina ljudstva sprejela program ljudske fronte in da so široke ljudje množice pripravljene, ne glede ®a vse teikoče, z vsemi silami podpirati svoje oblasti pri uresničeva-°ju tega programa.
4) Dokazujejo, da naši narodi odločno odklanjajo vrnitev k sta-itnu, kakor je vzpostavitev monarhije itd., ker so šli na volitve
* geslom: za federativno republiko. To pomeni, da je konce monarhije kot simbola vsega onega starega, kar je narodom naše dežele v preteklosti prineslo samo razočaranje in končno tragedijo v letu 1941.
5) Izidi teh volitev so pokazali, da je ogromna večina ljudstva odobrila delo in politiko Ljudske fronte. To pa ne samo v času štiriletne Vojne, temveč tudi delo in politiko v povojni dobi v notranjem, in zunanje političnem pogledu. To označuje močno politično zrelost naših širokih ljudskih množic, ki zelo dobro razločujejo bistveno od postran-skega, prehodne pomanjkljvosti in napake nekaterih organov oblasti °d velikih uspehov na polju izgradnje. Te uspehe dosegamo vsak dan kljub vsem težkočam in pomanjkljivostim, ki so ponekod v sistemu Vodstva, posebno pri nižjih organih oblasti. V večini teh primerov pa Sreza dobronamerne in poštene
ljudi.
Mislim, da so izidi teh volitev pokazali vsemu svetu, da poročila o •tanju v Jugoslaviji, ki so jih po-•lali v inozemstvo ali pa tam sestavili nam nenaklonjeni ljudje, niso bila ne stvarna ne pravilna. Ustvarjalo pa se je v teh deželah ne-taupanje nasproti novi Jugoslaviji. To nezaupanje ni imelo nikakršnih temeljev ter je izvralo iz napačnih obvestil. Tako zapiranje oči pred •tvarnimi dejstvi ne more nikomur koristiti temveč le škodovati.
8) Izidi volitev in enotnost narodov Jugoslavije, ki so se pokazali teh volitvah, so velik doprinos samo k stabilizaciji miru na Alkanu, temveč v vsej Evropi. U&rodi Jugoslavije so lahko ponori na dejstvo, da so se po tako *tfašnih vojnih opustošenjih v Jugoslaviji v kratki dobi tako odliko organizirali in duhovno zedi-hili.
Opozicija
Mnogi prijatelji ln oni, ki nam '2v’en dežele niso posebno naklonje-"*• se sedaj vprašujejo, kakšna bo 'bter, ko je zmagala Ljudska fron-Rad tu Izjavljam, da ne bo na-*Pfoti opoziciji nikake zaostritve ''•vnanja, v kolikor bo njeno delo-v'nje ostalo v mejah zakonitosti.
O opoziciji Je se poudaril, da ne "*ore biti dovoljeno delovanje ti-*Uni fašističnim elementom, ki so *® kompromitirali v sodelovanju
* okupatorjem in ki ogrožajo demokratizacijo dežele.
^j«nan|a politika
P vprašanju zunanje politike je 4»Jal:
Ravno ba-ko bomo v zunanji po-'"ki še odločneje nadaljevali delo m vzpostavitev zaupanja in dobrih botajev, predvsem z zavezniškimi deželami, potem pa z vsemi dru-”*tl, ki to žele. Hočemo vzpostavi-* Prijateljskimi deželami dobro ®*Podarsko, kulturno in politično ^delovanje.
Sva ustava
Rova ustava bo polno uresnlče-. votivnih izidov, ker bodo naši *’°dl dobili zelo demokratično u-tv0,
'tič
*v°. ki bo močen temelj demonične federativne Jugoslavije,
načrt ustave Je že izdelan. Odložen bo v razpravo ustavo-skupščini, ki se bn sestala ^n°vembra. Ustavodajna skupšči-bo dokončno rešila vprašanj*
notranje ureditve. Z izdajo ustave bo končno dovršena državna zgradba ter bodo naši narodi mogli posvetiti vso svojo silo obnovi in izgradnji svoje zemlje.
Na vprašanje časnikarjev o kralju Petru in o monarhiji, je maršal Tito odgovoril da je bila njegova vloga povsem podrejenega značaja in da je moral proces, ki se je odigraval za časa vse vojne in v povojni dobi, pripeljati do takega izida. Dejal je: «Tu se je kralj pokazal kot element, ki lahko samo škoduje in ovira razvoj Jugoslavije. Narodi ga niso hoteli več sprejeti in ga ne priznavajo*.
Madžarska in Rumunija
Na vprašanje o odnosih in njegovem mišljenju o izidu volitev na Madžarskem je maršal Tito odgovoril, da želi, da bi bila madžarska vlada demokratična in da bi bili
odnosi res prisrčni. V zvezi s prejšnjim stanjem Madžarske pa je dejal: Mi smo po tej vojni po vseh strahotah, ki smo jih preživeli, ne glede na to, da smo zmagali, takoj v začetku ponudili vsem deželam, ki so bile proti nam, roko sprave, ker vemo, da nobena osveta, nobeno maščevanje ne more ustvariti trajnih odnošajev v bodočnosti. Zato smo šli po tej poti. Zato želimo demokratično vlado. O vprašanju odnosov z Ruminijo je maršal Tito dejal, da misli, da bodo odnošaji med demokratično Jugoslavijo in demokratično Rumunijo vedno boljši in da je polna možnost za tesnejše kulturno in gospodarsko sodelovanje.
Vzhod in zapad
Na vprašanje, kakšno vlogo bo imela Jugoslavija pri udeležbi miru vobče in pri zbližanju med vzhodno in zapadno Evropo kakor tudi v pogledu sodelovanja med velesilami, je maršal Tito odgovoril':
«Jugoslavija ima odlične odnošaje 3 Sovjetsko zvezo. Jugoslavija želi — to smo večkrat izjavil in je v našem programu — imeti najboljše odnošaje z našimi zapadnimi zavezniki. Izobljšanje teh odnošajev bo velik doprinos k zbližanju med vzhodom in zapadom*. •
Za naše pravice
O vprašanju odnošajev Jugoslavije z Italijo je maršal Tito izjavil:
»Vprašanje dobrih odnošajev med obema deželama ne more imeti samo platonskega značaja ter se ne more odražati samo v deklaracijah. Imeti mora tudi stvarno osnovo. Naša želja je, da imamo z italijanskim narodom najboljše odnošaje. Mi nimamo ničesar proti italijanskemu narodu. Nekateri italijanski krogi niso v fgej dobi vojne, posebno pa v povojnem času uvideli in nočejo priznati tega, kar je Italija storila Jugoslaviji, temveč nadaljujejo svojo gonjo proti naši deželi, kakor da bi v letu 1941. Jugoslavija napadla Italijo, ne pa Italija Jugoslavije.
Mi nimamo ničesar proti temu, da vzpostavimo dobre odnošaje in hočemo vzpostaviti te odnošaje. Mi pa tudi hočemo, da bo našim pravicam zadovoljeno. Mislim da se že kažejo nekateri znaki in da je že prišlo do nekega stika, iz katerih bi se dalo sklepati, da smo z italijansko vlado na poti k izboljšanju teh odnošajev.
Hote! bi tu iznesti zelo zanimiv primer, ki javnosti ni znan. Danes ga prvič iznašam. Italijanska vlada je preko nekih organov postavila jugoslovanski vladi zahtevo, naj vrne štiritisoč Italijanov, ki so bili baje odpeljani iz Julijske krajine. Za kaj gre tu? Ko je bil z maršalom Alexandrom o vprašanju
Trsta sklenjen sporazum, je bilo v zavezniških zahtevali navedeno, da mora Jugoslavija vrniti neke internirance, ki so bili odpeljani. Mi smo to odločno odklonili, ker za teke internirance ne vemo in jih nimamo. Mi imamo samo ujetnike, ki smo jih v vojni ujeli In od katerih smo jih že mnogo pustili domov. Po mojem mnenju je velik škandal, da v neki deželi zahtevajo nazaj nekaj, čemur je povsem nemogoče zadostiti; nekaj, česar sploh ni.
Da je v Julijski krajini, tam, kjer se je vodila partizanska vojna, poginilo mnogo fašistov, je točno, ker seje tam boril naš celoten korpus. Da jih je pozneje, ko smo zavzemali Julijsko krajino in Trst, poginilo mnogo, je tudi točno, ker so se tam borili skupno z Nemci. Sedaj pa zahtevajo od nas, da vrnemo mrtva Kdo bo pa nam vrnil približno 100.000 žrtev, ki so jih oni ubili v Cmi gori in drugih krajih Jugoslavije. Ce sestavimo ta seznam, bo to ogromna knjiga. Zato je taka zahteva absurdna. Na temelju takega postavljanja stvari ne vidimo ničesar drugega, kot poizkus, da se Jugoslaviji škoduje tudi po vojni. Taki elementi ne do-prinašajo k izboljšanju, temveč samo poslabšajo odnošaje*.
Vprašanje: »Ali je bila ta zahteva postavljena uradno?*
Odgovor: »Da, postavili so jo u-radno preko nekih uradnih organov.
OdnoSaji s Francijo
O odnošajih med Francijo in Jugoslavijo in o volitvah v Franciji je maršal Tito dejal: «0 francoskih volitvah ne morem reči nič drugega, kakor da sem zadovoljen z njihovim izidom. Smatram, da je Francija na poti k nadaljnjemu notranjemu demokratičnemu razvoju in k njegovi poglobitvi. Nas v Jugoslaviji kot stare prijatelje in stare zaveznike Francije tak izid volitev zelo veseli.
V svojih nadaljnjih izjavah je maršal Tito podal informacije o tem, kje se nahaja Pavelič in o izvajanju agrarne reforme v Jugoslaviji.
Kriza v Franclji
Pariz, 19. — V petek je odstopil general de Gaulle ki so ga v torek izvolili za predsednika francoske vlade. Ni dvoma, da je vzrok njegovega odstopa različno stališče na-pram suverenosti skupščine komunistične in socialistične stranke na eni strani ter ljudskega demokratičnega gibanja in generala de Gaullea na drugi strani. Komunisti in socialisti so še pred izvolitvijo zahtevali, naj se bodoči predsednik vlade zaveže, da bo izvrševal program skupščinske večine, ki bo izvedbo tudi nadzorovala. Ta program ustreza željami večine francoskega ljudstva, kar je obenem tudi program levičarskih strank in splošne konfederacije dela. Ljudsko republikansko gibanje, kakor tudi de Gaulle, pa so bili mnenja, naj novi predsednik ne bo vezan na program skupščinske večine. To pa bi bilo v nasprotju z demokratičnimi načeli in pravice skupščine bi bile zelo. omejene. Komunisti in socialisti so brez dvoma poskušali doseči, da bi bila sestavljena vlada, ki naj bi predstavljala ljudstvo. De Gaullle pa se ni maral ukloniti njihovim zalitevam in je odstopil.
Zastopniki treh glavnih francoskih strank so se sestali na posvetovanje. Pariška radijska postaja je javila, da je socaMstična parlamentarna skupina sporočila strankin sklep, da je nemogoče sestaviti vlado narodne enotnosti, ki bi Ji predsedoval De Gaulle.
Francoska komunistična stranka se je odločila, da ne bo noben njen član glasoval za De Gaulla na po-nedeljskem sestanku ustavodajne skupščine, ko bodo glasovali o odstopu De Gaulle-ja kot začasnega predsednika. Na tej seji naj bi skupščina odločila, ali naj se De Gaulle-ov odstop sprejme ali odbije.
Katoliška levica, ki je doslej vedno podpirala De Gaulle-a, je izjavila, da bo glasovala zanj. Komunisti so uradno javili, da njihovi odposlanci, ki, predstavljajo najštevilnejši blok v skupščini, ne bodo glasovali za De Gaulle-a.
Socialisti so javili, da bodo glasovali bs kandidata komunistične stranke pod pogojem, da bo imel podporo vseh treh strank. De Gaulle Je v svojem govoru po radiju dejal, da se še vedno smatra aa
kandidata. Socialisti in zastopniki ljudskega republikanskega gibanja so se ločeno sostali, da preučijo imenovanje Guoina, ki so ga predlagali komunisti, za predsednika začasne vlade.
Francoski tisk javlja, da so bili povsod v Franciji v pričakovanju De Gaullove odstavke in o priliki govora,	ki	ga je	ta imel v soboto
neredi.	V	LilJeu	so	vuiičili sedež
ljudskega republikanskega gibanja, Trgali so z zidov De Gaullove slike in jih sežigali.
Pariški listi so v ponedeljek izjemoma izšli, poudarjajoč enoglasno važnost tega dne, k<f bo morala skupščina ponovno izbrati šefa vlade. List »Humanite* piše, da sedaj ne gre za Thoreza ali de Gaullea, pač pa	za	republiko	ali reakcijo.
Danes ob	15. je	bilo	zasedanje u-
stavodajne skupščine. Razpravljali so o različnih predlogih. J. Duclos je v imenu komunistične stranke omenil, da bi moral De Gaulle sestaviti vlado, v kateri naj bi bile tri velike stranke sorazmerno zastopane in da bi morali komunisti dobiti eno od treh velikih ministrstev (zunanje, notranje in vojno). De Gaulle pa tega ni sprejel.
«Associated Press* sporoča, da Je francoska ustavodajna skupščina pristala na to, da se osnuje začasna vlada, v kateri bodo v enakem številu zastopne vse tri glavne stranke. Za ta predlog je glasovalo 358, proti pa 39 poslancev. Omenjene tri stranke so: komunistična, socialistična in republikansko ljudsko gibanje.
Pozneje je skupščina pr- Jia na glasovanje o predlogu v celoti. Predlog, po katerem bi moral De Gaulle ostati predsednik vlade treh strank pod gotovimi pogoji, je bil sprejet s 400 glasovi, medtem ko je 163 glasov bilo proti temu predlogu.
Dijaški kongres v Pragi
London, 19. — Radijska postaja iz Prage je objavila, da so v Prago prispele številne delegacije študentov iz raznih držav, ki sc bodo udeležile mednarodnega dijaškega kongresa. Med njimi so predstavniki Velike Biitanije, Jugoslavije, Egipta, Irske in drugih držav. Prispeli so tudi švedski in ameriški časnikarji«
Volitve v Bolgariji
Sofija, 19. — V nedeljo so bile v Bolgariji volitve v narodno skupščino. Glasovanje se je pričelo ob 7. zjutraj. Svobodne in tajne volitve so se vršile v miru. Odbori javnega nadzorstva nad volitvami so imeli svoboden dostop na volišča in so nadzirali volitve. V teh odborih so bili tudi predstavniki o-pozicije. Sofijski radio-je javil, da bodo končni izidi volitev znani v nekaj dneh.
Po poročilih, ki so prispela iz Londona do 17. ure je volilo preko 70% volivcev. V nekaterih vaseh je bilo glasovanje že do opoldneva stoodstotno.
Volitve so bile zlasti slavnostne v Sofiji. Prebivalstvo je prihajalo na volišča ves dan v velikih sprevodih. Do opoldneva je volilo 70% volivcev, v predmestjih pa je bila volivna udeležba do 17. ure 90%.
Hočemo Jugoslavijo
Mogočna manifestacija delovnega ljudstva v Gorici
V nedeljo je Gorica doživela svojo največjo manifestacijo dela. Prvič po osvoboditvi so slovenske in italijanske množice goriške dežele napolnile goriške ulice. Ze v zgodnjih jutranjih urah so prihajale posamezne skupine iz bližnjih in daljnih krajev. Začule so se harmonike in godbe ki so povzročile med množico veselo razpoloženje.
Predmestja Gorice so bila okrašena s slovenskimi in italijanskimi zastavami z rdečo zvezdo, v izložbah so bile slike maršala Tita, ge-neralisima Stalina in voditelja italijanskega proletarijata Togliattija. Na vsakem koraku je človek naletel na velike napise, ki so izrazili težnjo in voljo po združitvi s Titovo Jugoslavijo.
Posebno vidni so bili napisi po zidovih, ki poudarjajo največjo pridobitev iz narodne osvobodilne borbe: slovansko-italijansko bratstvo. Tudi po središču mesta je bilo razobešenih mnogo slovenskih jugoslovanskih in Italijanskih zastav z rdečo zvezdo.
Na trgu Katarina so s^ začeli zbirati in razporejati v povorko o-krašeni simbolični vozovi in množice delovnega ljudstva, ki so jih spremljale.
Povorka se je začela pomikati proti Kornu, skozi ulico Carducci,
po Travniku, skozi Raštel po trgu Cavour, ulico Mazzini, ulico Naza-rio Sauro, Duca d’Aosta, mimo glavnega kolodvora in se zopet vračali po Corsu Roosevelt in Verdi ter po ulici Oberdan do Travnika. Od samega zbirališča je tisočglava množica bila v špalirju in burno pozdravljala mimoidoče manife-stante, ki so prepevali partizanske in narodne pesmi. Medtem so godbe igrale vesele koračnice. Vse mestne ulice, skozi katere se je vila povorka, so bile ena sama reka zastav, ki 60 v rahlem vetru plapolale v prijetni sončni Gorici. Bilo jih je na tisoče, slovenskih in italijanskih.
Na čelu povorke so bile zavezniške, sovjetska, jugoslovanska in italijanska zastava. Za njimi so korakali borci — osvoboditelji Gorice, garlbaldinci in slovenski partizani. Ljudstvo jih je navdušeno pozdravljalo in vzklikalo svojim junaškim osvoboditeljem. Takoj za garifca-ldinci in slovenskimi partizani so šli tovariši, ki so se pred tednom dni vrnili iz ujetništva v Franciji. Nosili so svoje prapore in napisne table. Oblečeni so bili v črne uniforme z jugoslovansko trobojnico na rokavu in bleščečo rdečo zvezdo na čepici. Sledili so jim interniranci in Nemčije.
Poglejte nas in preštejte nas
Trgovinski odnošaji med ZDA in Bolgarijo
Sofija, 18. — Danes so uradno objavili, da so obnovili trgovinske odnose med Bolgarijo in Združenimi državami. Sklenili so pogodbo, na podlagi katere bo Bolgarija dobila od Združenih držav v zameno za tobak volno, zdravila, čevlje, železo, baker in kemijske proizvode.
Komentarji o jugoslovanskih volitvah
London, 19. Tanjug. — Angleški tednik «New Statesman and Na-tlon* objavlja pod naslovom: »Jugoslavija ne volitvah* članek svojega urednika King»ley-a Martina, ki se mudi v Beogradu. V članku omenja v glavnem tisto, kar so že izrazili člani angleškega parlamenta ob priliki svojega obiska v Jugoslaviji in poudarja demokratičnost Izvedbe volitev in veliko delo ljudstva za obnovo. V zvezi s položajem piše, da so na srečo imeli skupno z britanskimi narodnimi poslanci, zelo dobro priliko za proučevanje položaja.
Rim, 19. Tanjug. — Lit «Unita» piše o zmagi demokracije v Jugoslaviji. Med drugim piše o zadovoljstvu kmetov, delavcev in umskih delavcev v Jugoslaviji, kjer se uresničujejo pridobitve narodno osvobodilne borbe. Članek poudarja pomen agrarne reforme v Jugosavljl in opisuje njeno razvijanje. Poudarja tudi demokratičnost volivnega zakona. Govoreč o opoziciji v Ju-goslavjii pisec omenja, da so «8u-bašič in Grol zelo medle figure opozicije la sluge v igri tujih koristi*. j
Končno so se vratih simbolični vozovi dela. Na čelu se je pomikal avto, simbol današnje manifestacije z napisom v slovenščini in italijanščini: «poglejte nas ln preštejte nas!* Na avtomobilu je bilo v miniaturi izdelano kovaško nakovalo, veliko kolo in obnovitveno orodje. Spodaj prav tako slovenski in italijanski napisi: «enotni v borbi — enotni v delu*. Za tem vozom so šli tiskarji, nameščeni pri »Soškem tedniku*, glasilu SIAU-a za Goriško, ter italijansko antifašističnem glasilu »Fronte unico*. Posebno navdušenje je povzročilo med ljudstvom to, da so na tem vozu tiskarji tiskali »Soški tednik* in »Primorski dnevnik* v zmanjšani obliki. Takoj za tiskarji se je pomikal voz severnega kvarta s steklenimi izdelki. Učinkovito je vplival napis »Delu čast in oblast*. Sledile so na vozovih mehanične delavnice tvrdk Kerševan, Štrukelj. Nato tekstilni izdelki predilnice iz Podgore z napisom «hočemo kruha, miru, dela in bratstvo!*, ne samo v slovenščini in italijanščini, marveč tudi v angleščini. Sledili so vozovi podjetja «SAFOG» (livarna in strojar-na) ter podjetja Brunschweiger za barvanje in izdelavo nogavic z napisom «samo v pravičnem miru sl bomo lahko vzpostavili naše gospodarske odnošaje s svetom!*. Med ostalimi gortškiml podjetji je bila zastopana tudi elektrarna.
Fašistični zločini
Mnogo pozornosti je vzbujala med ljudstvom prva slovenska šola v Gorioi po 25 letih suženjstva. Na vozu je bil razporejen cel razred z učenci in učiteljico, ki so med manifestacijo prc-blrali slor venske knjige. Vsako podjetje je spremljalo svoj voz.
Za Goričani so stopali izmučeni Kraševci in prikazali zločinstvo fašizma in uničenje njihovih domov in istočasno pozivali k obnovi porušenih domačij. Ljudstvo je preklinjalo fašizem, ko je zagledalo v miniaturi grozodejstva fašističnih barbarov, obenem pa zahtevalo, da se že končno pristopi k odločilnem čiščenju fašističnih ostankov, ki še danes rovarijo in sabotirajo obnovo in povzročajo ljudstvu nadaljnjo bedo.
Vasi iz goriške okolice so prikazale, koliko so doprinesle v narodno osvobodilni borbi, kako so mladinke predle in pletle za naše borce. Napisi in vzkliki odločno terjajo naše pravice kot: »Kjer so naše žrtve; tam so naše meje!*, »dajte nam ljudsko oblast, sami si bomo gradili svoje domove*. Dramatično je bilo prikazano fašistično preganjanje našega ljudstva.
Značilen prizor, ko SS-ovec skupno z domobrancem in italijanskim fašistom pretepa in suva mladinca v verigah, mati za njim vije roke ln joka. Ddrugi vozovi ponazoruje-jo trpljenje naših internirancev v nemških taboriščih smrti, ki so obdana z bodičasto žico.
Neposredna okolica Gorice Je pri-
kazala svoje bogate vrtnarske pridelke, ki jih vozi na gorički trg in s tem predočila, koliko je Gorica sama odvisna od svoje okolice. «Gorica Drez okolice — otok brez življenja*. Solkanci so se izkazali v svoji lesni industriji in mesnatih izdelkih. Prepevajoč je korakalo za vozovi prosvetno drušvto »Jožef Srebrnič* in tako je sledila
vsa okolica od Bilj s svojo ljudsko opekarno do Dornberga in Pr-vačine z vinogradi. Množica je vse to burno pozdravljala in vzklikala Rdeči armadi, Titu, Stalinu, zaveznikom in ltalijansko-slovanskemu bratstvu.
Brda so pokazala svoje miroljubne življenje in hitri potek obnovitvenih del pod vodstvom svoje narodne oblasti. Kmetje, gospodarji svoje zemlje, prikazujejo, kako v miru in zadovoljstvu pridelujejo vino in obdelujejo sadovnjake. Kažejo, kako so v fašistični dobi v strahu in tajno žgali žganje med grmovjem in kako nemoteno ga žgejo danes v pomnoženi količini. Na drugi strani so pa koloni, ki se še vedno pehajo za pičel pridelek in se morajo še vedno boriti za svoje pravice. Njih voz nosi napis: «Zemljo tistemu, ki jo obdeluje*. Odločno so Brda na braniku vseh pridobitev ljudske oblasti kajti oni so edini obdržali ljudsko oblast v svojih sončnih vinogradnih gričih, oblast, ki je zrasla tekom štiriletne bovbe, za katero so Brda prispevala ogromen delež žrtev in skovala nerazdružljivo bratstvo s svojimi sosedi Furlani, To kar pravijo Kraševci — «kjer so nase žrtve, tam so naše meje!*, velja posebno za naša Brda. Od Oslavij pa do visoke Korade in Idrije proti Slovenski Benečiji ležijo junaki narodno osvobodilne borbe Iz vseh delov Jugoslavije; in poleg jugoslovanskih borcev so prelivali kri junaški garlbaldinci, iz katere je zraslo večno bratstvo med slovenskim in italijanskim narodom.
Se nikoli poprej ni Gorica imela v svoji sredi toliko Italijanskega delovnega ljudstva, kot na današnji manifestaciji vseh delovnih sil. Na stotine italijanskih zastav z rdečo zvezdo, mnogoštevilni napisi, ki za-
htevajo smrt reakciji in pozdravljajo slovensko-italijansko bratstvo in katere so nosili naši sosedje iz Furlanije, so oživeli Gorico in jo prepojili z navdušenjem. Iz tisočev grl so prihajali vzkliki novi ljudski republiki Jugoslaviji in njenemu velikemu voditelju maršalu Titu.
Villossa je prikazala svojo domačo kmetijo, svoj koruzni pridelek, za vozom pa so korakali kmetje s Številnimi italijanskimi zastavami z rdečo zvezdo, s sliko maršala Tita in Stalina, prepevali italijanske partizanske pesmi ter vzklikal-bratstvu italijanskega in slovenskega naroda in izražali svojo željo po miru, svobodnem delu in bratskem sožitju s sosedi Slovenci.
Furlani za Titovo Jugoslavijo
Za tem Romans, ki je Istotako prikazal svoje poljsko delo; njemu je sledila Versa s svojim lepo okrašenim vozom in z značilnim napisom v furlanščinl: »Col lavoro dei buoi si da il pan ai fioi*. Sledili so vozovi iz Medea, Gradiške, ki je prikazala svojo lesno industrijo ter Krmin s svojimi lepo okrašenimi vozovi in velikim številom ljudstva, ki je prepevajoč bojne pesmi ln vzklikajoč slovansko-italijanskemu bratstvu, svobodni Jugoslaviji in maršalu Titu, sledilo ostalim vozovom. Dalje so prihajali raznovrstni vozovi, med katerimi tudi značilno prikazan voz tovarne cementa Anhovo z napisom: slmamo lepo tovarno, nimamo surovin*. Ta značilni napis prikazuje voljo nagega ljudstva do dela ln pomanjkanje ljudske oblasti, ki bi skrbela za dobavo materiala.
Se drugi in drugi vozovi prihajajo. Bovec prikazuje svoje lovce. Rabelj svoje Tudarje, Tolmin svojo živinorejo in mlečne izdelke.
Junakom borbe naj slede junaki dela
Izgon Italijanskih fašistov iz Tunisa
Pariz — «Reuter» je včeraj poročal, da bodo iz Tunisa izgnali 1200 italijanskih družin, obtoženih fašističnega delovanja pred vojno ln med vojno. Med osebami, ki odgovarjajo za tako delovanje, so predvsem konzularni uradniki, učitelji, industrije! in trgovci. Njih bodo takoj poslali v Italijo, družine pa jim bodo sledile, kakor hitro bodo na razpolago zadostna prevozna aredatva.
To geslo je bilo napisano na vozovih, ki so predstavljali obnovo v coni B. Kraji iz Banjške planote so prikazali obnovo svojih porušenih in požganih domov za časa o-svobodilne borbe, kjer je sovražnik izlil svoj srd, uničeval vse, kar mu je prišlo pod roke in opustošil lepe slovenske hribovske vasi. Značilen voz je prikazoval obnovo mostov in cest. Gozdarji iz Trnovskega gozda so vlačili s seboj veliko smreko in vozove dTV ter ogljarske kope. Veliko zanimanje je vzbudil voz idrijskih rudarjev, na katerem so vrtal! rudo, jo nakladali na male vozičke, za njimi pa livarna v miniaturi, ki pretvarja rudo v živo srebro. Idrijske žene in dekleta so pa na vozovih mirno klekljale znane idrijske čipke. Sledile so nadalje Ajdovščina s svojo veliko žago in Vipava s svojimi vinogradi. Med vozovi je korakala tudi mladina in pionirji, ki so s svojo pesmijo vzbujali med ljudstvom veselje in radost. In tako so se med navdušenjem tisočglave množice vrstili vozovi in spet prihajali na Travnik, kjer se je zbirala množica, da bo slišala besede svojih ljudskih voditeljev.
Reditelji so s pomočjo zvočnikov razporedili povorke, zastave, godbe ln pevske zbore na določena mesta. V kratken se je zbralo na trgu čez
40.000 ljudi in na suotin e •slovenski h, | ljudsko oblast, brez katere ni mo-
jugoslovanskih in italijanskih : stav z rdečo zvezdo je plapolalo na rahlem poznojesenskem vetriču.
Pred tribuno so se razvrstili slovenski partizani, garibaldinci in repat riiranci iz Francije, medtem ko so godbe igrale partizanske in narodne koračnice. Prihod predsednika Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst tov. Bevka Franceta je vzbudil med tisočglhvo množico, ki ga je takoj spoznala burno ploskanje in navdušeno pozdravljanje.
Tov. Sibar, član pripravljalnega odbora Festival dela, je v kratkih besedah pozdravil vse navzoče, predvsem goste, predsednika PNOO-ja za Slovensko Primorje ln Trst tov. Francetva Bevka, tajnika Pokrajinskega odbora SIAU-ja za Slovensko Primorije in Trst tov. Lau-rentija, člana PNOO tov. Babiča Branka, člana Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev za Slovensko Primorje in Trst tov. Muslina, predsednika Primorske partizanske zveze; za Slovensko Primorje ln Trst tov. Ukmarja, Komandanta garibaldinske brigade Bozzi tov. Sandra ter vse predstavnike vseh organizacij goriškega okrožja. Nato Je tov. Sibar predal besedo tov. Francetu Bevku.
Naš zaveznik je naša pravica
Govor tov. F. Bevka
Tov. Bevk France j« dejal: Tovariši in tovarišice! Toplo vas pozdravljam v imenu PNOO-ja za Slovensko Primorje in Trst ter v imenu Izvršnega odbora SIAU-a za Julijsko krajino. Ko vas vidim pred seboj, mi uhajajo misli na preteklost. Mi uhajajo misli na čas fašizma, ki ne« je hotel vse uničiti. Mi pa se nismo pustili. Mi hočemo živeti združeni s ostalimi Slovani.
Zato smo zgrabili za orožje in se borili skupno z našimi zavezniki za svobodo vseh svobodoljubnih narodov. Ta boj nas ni ustrašil, ker smo vedeli, da iimamo poleg sovražnikov tudi zaveznike. Ko smo ponudili bratsko roko italianskemu narodu, so nas mnogi naši rojaki obdolžili, da smo prodali Slovensko Primorje. Mi pa smo s tem skovali slovensko-italijansko bratstvo, ki je pogoj mirnega življenja v naši deželi. S tem bojem smo si priborili demokratične pravice. Danes gre za to, da si te pravice pridobimo v svetu. V svetu imamo več zaveznikov, kot sovražnikov, ta zaveznik je naša pravica. Mi ne zahtevamo drugega za naše žrtve, kakor to, da sami odločamo o naši usodi.
Vem, da prihajajo med vas ljudje, ki pravijo, da so za Jugoslavijo, a ne za Jugoslavjo maršala Tita. Tem bedakom lahko čestitate za njihovo neumnost. Po zaslugi maršala Tita je danes Jugoslavija svobodna. Tistim, ki danes govore drugače, lahko mirne duše rečemo, da so narodni izdajalci. Kakor smo služili naši domovini z orožjem, ta-ko ji bomo »lužah dane« Pid obnovi
z našimi rokami. To je dolžnost nas vseh. Pokazati moramo demokratičnemu svetu, da imamo voljo do dela in da sl sami hočemo kovati svojo usodo. Kakor v borbi, tako bomo tudi v Titovi Jugoslaviji pomagali k napredku, vsega sveta. Pozdravljam vas z našim bojnim geslom: smrt fašizmu — svobodo narodu!
Za ljudsko oblast
Na to je govoril tov. Laurenti, ki je predvsem pozdravil navzočo množico v imenu Sovansko-itali jan-ske antifašistične zveze, ki je skovala med delavci, kmeti in delovno Inteligenco slovenske ta italijanske narodnosti tisto bratstvo, za katero smo se borili.
Naša borba še ni končana. Mnogo je še fašistov, ki »e svobodno sprehajajo. Zahevamo, da se enkrat za vselej konča s fašizmom. Naši najboljši sinovi so umirali po koncentracijskih taboriščih in na bojnih poljih za to, da se bo po končani vojni pričelo z obnovitvenim delom in dalo našemu ljudstvu blagostanje. Zahtevamo, da se fašisti prenehajo svobodno sprehajati po mestu. Za njih ni demokracije in ne svobode, za njih so koncentracijska taborišča in ječe. Zal se danes fašisti še vedno svobodno sprehajajo, medtem ko so naši borci partizani po zaporih.
Na tej veliki manifestaciji dela je italijansko ljudstvo pokazalo, da se ume borit skupno s slovanskim ljudstvom za obnovo naše dežele. Ljudstvo hoče obnovo ta odstranitev reakcije, »ato zahteva svojo
goče odstraniti reakcije in ne izvršiti uspešne obnove. Z ljudsko oblastjo v Jugoslaviji maršala Tita bomo konkretizirali naše težnje. V Jugoslaviji, kjer obstaja ljudska oblast, uživata kmet in delavec sadove svojega dela. Zato se hočemo pridružiti Jugoslaviji maršala Tita. Mi smo se borili za pravice, katere nam daje atlantska listina ia zahtevamo, da se te pravice spoštujejo.
Tov. Laurenti je zaključil svoj govor s sledečimi besedami: »združeni delavci, kmetje in delovna inteligenca hočemo pojasniti vsemu svetu, da ne terjamo drugega, kot kruha, mir, delo in smrt fašizmu.
Nadalje je povzel besedo tajnik SIAU-a za goriško okrožje tov, Beltram Julij, ki je pozdravil navzoče v imenu okrožnega odbora ta poudaril, da ni med slovenskim in italijanskim delovnim ljudstvom nobenega razločka. Zahteval je, da se ljudstvu da oblast, s katero bo lahko gradilo in obnovilo vse, kar je večletna vojna uničila ln končno v bratstvu in edlnstvu mirno živelo v novi, demokratični federativni Jugosaviji.
Govoril je tudi tov. Banfi, član goriškega okrož. odbora SIAU-a, ki je med drugim poudaril borbo slovenskih in italijanskih partizanov ta borbo delovnega ljudstva obeh narodov zoper ostanke fašizma.
Končno je še spregovoril tov. Gasparini, član Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov za Slovensko Primorje, ki je med drugim depal, da je zaman zapirati oči, dejstvo pe depstvo, danes so se Slovenci s hribov in Italijani s furlanske nižine združili, da Izrazijo svojo voljo ta prikažejo bratstvo, ki se je skovalo v dolgoletni borbi. Nadalje je dejal, da bomo mogli izjaviti kadar se povrnemo domov, da so govorice, ki jih Sirijo, po Italiji o slabih odnosih med slovenskim in italijanskim narodom v naši pokrajini, bajka. Današnja manifestacija je dokaz, da Italijani iz Furlanije in Slovenci živijo na tem ozemlju v slogi in bratstvu.
Po končanih govorih so združeni pevski zbori zapeli »Pesem o svobodi*, godbe pa so zaigrale »inter-nazionale*. Nato »o reditelji pozvali udeležence, naj se disciplinirano In mirno razidejo ta naj se ne dajo zavesti spričo morebitnega izzivanja od reakcije. Zavedajoč se svoje moči in dolžnosti, se je ljudstvo mirno in dobro razpoloženo razšlo.
Ob 4 uri popoldne je bila v dvorani Ljudskega doma kulturna prireditev, kateri so prisostvovali tudi predstavniki ljudske oblasti In masovnih organizacij. Po goriŠkih ulicah so še nadalje prepevali slovenske ta italijanske partizanske pesmi, delovno ljudstvo pa se je veselilo svoje praznika ta dajalo duška svojemu razpoloženju.
Prva velika manifestacija dej* na Goriškem se je zaključila na splošno popolno zadovoljstvo vseh delovnih množic.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
20. novembra 1945.
Seja tržašHe Konzuite
V nedeljo dopoldne je bila v prostorih Casa dei lavoratori portuali v Trstu seja Konzuite mesta Trsta. Poleg članov Konzuite so bili na seji prisotni tudi sledeči čiani O-svotodilnega sveta za Trst: predsednik advokat dr. Giuseppe Pogassi, tajnik Stoka Franc, Rudi Uršič, Guido Codelli, Josip Ferfo-lja, Ivan Panjek, Mario Kocjančič, dr. Ivo Kranjc, Josip Gustinčič, A-nita Jaconcich, Vincenzo Donini, dr. Mario Montanari in sekretar predsedstva dr. Ivko Pustišek. Sejo je otvoril predsednik Konzuite dr.
Piemontesi Giuseppe, ki je uvodoma posvetil nekaj besed v septembru umrlemu čianu Konzuite tov.
Bottai Giuseppe-ju. Opisal je nje- j fieri. O govo življenjsko delo, ki je bilo že od zgodnje mladosti posvečeno borbi delovnega ljudstva in mirnemu sožitju med narodnostmi Julijske krajine. Njegov spomin so vsi člani Konzuite posvetili z enominutnim molkom, nakar je predsednik Konzuite dal besedo tov. predsedniku Osvobodilnega sveta tov. dr. Po-gassi-ju, ki je podal poročilo o delu Osvobodilnega sveta.
na to sprejme enega predstavnika njihove stranke v Osvobodilni svet. Predlagan je bil dr. Giovsnni Cof-tsm bo morala Konzulta
Poročilo dr. Pogasstja
Na začetku poročila je poudaril, da se je od zadnje seje Konzuite glede položaja Konzuite in Osvobodilnega sveta marsikaj spremenilo. Povod te izpremembe je bila zlasti odredba ZVU št. 11. Osvobodilnemu svetu in Konzutti je bila odvzeta oblast in Osvobodilni svat se je moral izseliti iz svojih prostorov v Mastni palači, kjer so se vršile tudi seje Konzuite. Se pred izselitvijo iz nekdanjih prostorov, je Osvobodilni svet vložil-pri ZVU protestno noto zaradi odvzema oblasti, Kljub temu pa je bilo v tem času izvršeno precejšno delo. Nekateri odseki so obdržali vso svojo aktivnost. V tem času »e je Osvobodilni evet največ bavil s problemom šolstva. Zahtevali smo defašistizacijo šole in stremeli za tem, da jo postavimo ca demkratično bazo. Proučili smo vprašanje šolskih knjig. Proučili smo razliko med našimi in reakcionarnimi šolskimi knjigami. Vse zaključke, do katerih smo prišli, smo s konkretnimi predlogi v posebbnl resoluciji predložili ZVU. V tej resoluciji smo obrazložili tudi težnje Kulturnega centra, ki mu je bilo v korist drugih ustanov odvzetih več prostorov.
Nadaljnje delo Osvobodilnega sveta je bilo posvečeno problemom socialnega skrbstva. Od vseh sektorjev dela je Osvobodilni svet polagal največ pažnje in dela ravno temu sektorju. Pomagali smo partizanom in njihovim družinam, invalidom, bolnikom, mladini in sirotam. Organizirali smo poletne kolonije v Bohinju in Portorožu. Poleg tega smo stalno proučevali tudi finansiranje tega sektorja.
Nato se je tov. Pogassi dotaknil vprašanja odprave fašistov in nji-
Tak bo noš odgovor
V nedeljo je prebivalstvo go-riškega okrožja proslavljalo praznik dela. Od vseh strani so prihiteli v Gorico, da bi prikazali vsem, kaj so delali doslej in za koga so delali.
Ljudstvo je z navdušenjem opazovalo mimohod zastopnikov delovnega ljudstva, ki so z alegoričnimi vozovi, z napisi in vzkliki dokazali, kako silna je ljudska moč.
Toda vsi niso bili navdušeni. Jezni so se umaknili v svoja stanovanja, zapahnili vrata in spustili zavese na oknih.
Kdo so bili tisti f
Ni težak odgovor.
BiH so to tisti, ki so st prav Z žulji delovnega ljudstva, ki je v nedeljo praznovalo, postavljali vile in palače, in z branjarij veletrgovine. Bili so to tisti gospodje, ki so bili stebri in nosilci fašizma, reakcije in italijanskega imperializma in so to le danes. Iz njihovih žepov izhaja danes denar za vse proti-ljudsko delo, ki hoče zasenčiti voljo in samoodločbo primorskega ljudstva. Vse to svoje proti-ljudsko delo so v nedeljo javno dokazali.
Ljudstvo jih nima več namena pritegovati, da bi Sli z njim, ker volk ostane volk!
Zato pa bo odslej dobro pazilo, da v bodoče ne bo nikoli več prestopilo praga trgovin in podjetij teh svojih zagrizenih sovražnikov in jim ne bo več prodalo nobene reči. 8 svojimi žulji jim ne bo več polnilo žepov!
To bo najboljši odgovor gospodi, ki se Se danes poskuša taliti s potrpežljivostjo delovnih množic.
Vse naSe ljudstvo bo ta odgovor prav rado dalo!
ho ve ga čiščenja v upravnih ustanovah in raznih podjetjih. V zvezi s tem js omenil spomenico, ki jo
razpravljati. Nadalje je predlagai, da v Osvobodilni svet sprejmejo še člana Konzuite tov. Appolonia Gulda.
Dr. Pogassi je nato omenil še obisk angleŠKih parlamentarcev in novinarjev, ki so iz Jugoslavije prišli v Trst, da se na licu mesta spoznajo s problemi in težavami ljudskih tržaških množic. Opisal je razne njihove stike s tržaškimi delavci in zastopniki drugih slojev tržaškega prebivalstva.
Svoje poročilo je tov. Pogassi zaključil s kratkim zgodovinskim o-pisom borbe ljudstva proti reakciji, zlasti o tem, kako je reakcija do-
.	„	.	...	.	   sledno	hotela	ljudstvu	odvzeti	ob-
je Osvobodilni svet vložil pri ZVU
glede nepravilnega dela Sodišča za sojenje faš.stov. Poudaril je tudi, da je nepravilno, da to sodišče ne upoStsva onih kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred 8. septembrom 1943. Omenil je, da komisije za čiščenje še nekako v redu opravljajo svoje delo in da pada glavna
Predsednik Konzuite je po poročilu predsednika Osvobodilnega Sveta tov. Pogassija otvoril diskusijo. Dal je predlog za pritegnitev predstavnika republikanske socialistične stranke dr. Coffierija v O-svobodilni Svet na glasovanje. Kon. zulta je s ploskanjem sprejela pred-
kritika na sodišče, kat . rega sodbe, log. Sprejet je bil tudi predlog gle-
nikakor ne odgovarjajo pravici, ki jo zahteva ljudstvo.
Sprejem novih elanov v Konzuito
Končno je tov. Pogassi poročal članom Konzuite o predlogu republikanske socialistične stranke. 23.
de pritegnitve v Osvobodilni svet tov. Appoionija.
K besedi se je oglasil po sprejetih predlogih prof. Smidichen, ki je prikazal vzroke, ki so privedli do pristopa republikanske socialistične stranke k Osvobodilnemu svetu. Njihova stranka se zaveda, da je edino ljudska oblast tista oblast,
oktobra 1945. je Vodstvo republ.- j ki lahko uspešno rešuje probleme kanske socialistične stranke sporo- j ljudstva. Zato je sprejela omenjeni čilo Osvobodiln.mu svetu za Trst,, sklep neglede na to, da glede Trsta da priznava Osvobodilni svet kotjzavz:ma drugačno stališče, kot ljudsko oblast in prosi, da se glede j stranke SIAU-ja.
Poročilo tov. Ferfolje o sodstvu
no uslužbena v Zagrebu, in član Konzuite. Želel je svojim tovarišem iz lastnih izkušenj v Jugoslaviji pojasnita nekatere stvari, ki se zde, da delu tržaškega prebivalstva nočejo biti jasne. Opisal je manifestacijo, ki je bila v Zagrebu dne 10. novembra na predvečer volitev, spontanost te manifestacije in kako je tovariše tržaške filharmonije, ki so se te manifestacije udeležili z italijansko zastavo s peterokrako zvezdo ter tržaško in jugoslovansko zastavo, zagrebško ljudstvo navduš.no sprejelo z vzkliki itali-jansko-slovanskemu bratstvu. Trstu ia Istri. Nato je govoril o poteku volitev in ovrgel vsa podtikanja reakcije, da so bile volitve totalitarne. Dejal je, da v krajih, ki so bili najbolj prizadeti, je Ljudska fronta imela največ glasov. Dokaz, da te volitve niso bile totalitarne, je že v tem, da ja v nekaterih obmejnih krajih glasovalo tudi okoli 50 odstotkov proti Ljudski fronti. Ovrgel je tudi podtikanja reakcije glede bolezni tov. Kardelja. Sam je bil tiste dni pri njem v Beogradu in je točno poučen o njegovi bolezni.
S tem je bila seja Konzuite zaključena
II’
Tovariš predsednik je nato prešel k drugi točki dnevnega reda in dal besedo tov. Ferfoljl, ki je podal poroč.lo o sodstvu.
Tov. Ferfolja je razdelil svoje poročilo na tri dele in sicer na redni sodni organ, izredni sodni organ, ki »e bavi z epuracijo fašistov ter vprašanje novih osebnih izkaznic. Pr ikazal je, kakšna sodišča je postavila naša oblast, ki jih je od-rldba št. 11 ukinila. Namesto njih so ustanovili sodišče po zakonu iz 1. 1943. Isto je bilo tudi z zakonodajo. Obveljali so stari fašistični zakoni. Niso upoštevali naših novih demokratičnih zakonov. Edina sprememba, ki jo je ZVU uvedla v stanje, kakršno je bilo 1. 1943., je bilo to, da je v Gorici, Trstu in Poli imenovala v sodišče po enega slovenskega sodnika. Podrobno je opisal to dejstvo, ki na stvari nič ne spreminja, ker postopek pri so diščih je ostal tudi za Slovence italijanski.
V drugi točki svojega poročila je tov. F.rfolja podrobno obrazložil, kar je v svojem poročilu omenil že tov. predsednik, to je delovanje izrednega sodišča, ki ne smatra za potr-bno, da bi kaznovalo tudi zločinska dejanja pred l:tom 1943., niti ne, da bi zasledovalo člane fašističnih tolp (X. MAS itd.) in Co-lottijeve policije. Poudaril je, da so v teh sediščih tudi laiki, ki nimajo take moči, da bi vplivali na sodbe. Natančneje je tov. Ferfolja to obrazložil v intervjuju, ki ga je te dni prineslo dnevno časopisje. Nato je dejal: »Potrebno bo, da bo danes Konzulta diskutirala o tem, ali naj tl sodniki laiki Je dalje nosijo soodgovornost za delo teh sodišč, ali pa naj odstopijo.* Glede komisij za čiščenje fašistov je tov. Ferfolja dejal, da sicer delajo, toda tako počasi, da ne pridejo nikamor naprej.
Končno se je dotaknil zadnje točke svojega poročila, to je vprašanja glede Izdajanja osebnih izkaznic. Omenil je nepravilnosti, ki se pri tem vrše glede na sporazum med jugoslovansko in zavezniško vojaško oblastjo In glede na odredbo št. 14.
Svoje poročilo je končal s pozivom, naj vsi vztrajno nadaljujejo s svojim delom in ostanejo med seboj trdno povezani.
Deta Komisije za cjsčenje ne upoštevajo
Ko je tov. predsednik KonzutCe otvoril diskusijo, se je prvi javil tov. Coocetti, ki je dejal, da Komisije za čiščtnje fašistov delajo, vendar njihovega dela ne upoštevajo. Komisija za čistko med mestnimi
uslužbenci je prijavila konkretne podatke o približno 80 uslužbencih od katerih so jih nato izločili samo is in še te so zopet sprejeli; odpustili pa so č.ane Komisijo za čiščenje.
Tov. De Rossi je predlagal, da bi bilo bolje da sodniki laiki podajo ostavko, če ne morejo storiti pri sodišču nič pozitivnega. Tov. Stradi pa je k predlogu De Rossija dodal še, da bi bilo dobro glede tega vprašanja poslati ZVU nekako spomenico, v kateri bi pojasnili sedam je stanje. C e 6i kljub temu ničesar ne ukrenili, šele tedaj naj bi sodniki-laiki podali ostavko. Tov. Stoka pa je predlagal, naj bi izvedbo teh predlogov poverila Konzulta Osvobodilnemu svetit.
Tov, Ferfolja je v debati odgovoril, da je bila spomenica ZVU že posloma in da so bili v njej nakazami konkretni predlogi za izboljšanje, ker je Osvobodilni svet mnenja, da mora biti vsaka kritika konstruktivna. Memorandum je bil poslan v imenu Osvobodilnega sveta, Konzulta pa se lahko sedaj glede tega izreče tako, kot se ji zdi bolje.
B tem so razpravljanje zaključili in tov. Piemontesi je dal na glasovanje predlog, da vprašanje odstopa ljudskih sodnikov prouči Osvobodilni svet in p odvzame potrebne ukrepe.
Konzulta je ta predlog sprejela z odobravanjem.
Brzojavki g. Zihacusu in maršalu Ltu
Pri zadnji točki dnevnega reda sta bili sprejeti dve brzojavki, in sicer ena g. Zilliaousu, laburističnemu angleškemu poslancu in ena tov. maršalu Josipu Brozu-Titu. Brzojavka gospodu Zilliaousu se glasi:
«Konzulta za mesto Trst se Vam in vsej parlamentarni delegaciji, fci ste jo Vi vodili, zahvaljuje za obisk in za zanimanje ter simpatije, ki ste jih pokazali napram našim ponosnim in zavednim delavnim množicam, fei sku/pno z nami želijo Vaši slavni britanski laburistični stranki, da bi uspela sprovesti do kraja svoj državni program.»
Maršalu Titu pa je Konzulta brzojavila:	«Konzulta	za	mesto
Trst Vam čestita v imenu delovnega ljudstva za sijajno zmago napredne demokratične ideje nad zadnjimi ostanki reakcije in bratsko vošči Vašim narodom srečno bodočnost.»
Ob zaključku seje je prosil za besedo še tov. Jankovič Paolo, član tržaška filharmonije, ki je trenut-
Obsodbe
Na izrednem sodišču so se včeraj vršile tri razprave. Vse tri pod predsedstvom sodnika Thormesa in tožilstvom dr. Pincherle-a. Prvi obtoženi je bil Squadara Giovanni. To je navaden podlež, ki je bil zaprt pod okupatorjem zaradi tatvin, ko pa so ga mučili, da bi izdal skrivališče ukradenega blaga, je namesto tega izdal nsko Stefanio Re-fatti-Indelicato, vdovo po nekem partizanu, ki je na svojem stanovanju skrivala partizane, tovariše svoj ga moža. Ta je bila svojedob-no zato aretirana od naci-fašistov in je pretrpela strahovita mučenja. Tož'iec se jc postavil na stališče, da obtoženi ni kriv kolaboracioni-zma, ker je navaden tat, zato naj ga sodi redno sodišče. Prdlagal je oprostitev zai-adi pomanjkanja dokazov ter nato predajo rednemu sodišču. Brazilec Vincenzo Bologna pa je zahteval oprostitev, ker «la colpa non costituisce reato*. Skratka, obtcž.nca so oprostili in bo predan navadnemu sodišču. Žrtev obtoženca, obtožiina priča Stefania Refctti Takšna
da bi ga o političnih zadevah sploh kaj vprašali, izdal je brez vsake muke in potrebe zato, da bi si s tem pomagal, pa ga oproščajo!...
O drugi razpravi, ki ni bila razprava temveč burka, bomo obširneje poročali jutri.
Tretja razprava se je vršila proti j Madafferi Domericu in njegovi že- j ni Ester, rojeni Winisner, katera | je na begu. Branil je advokat Gui-; do Zennaro. ObtJženi je videl nekega Ribiča Stanislava in njegovega prijatelja trositi letake, ju zasledoval in pri tem poslal ženo po nemško policijo, ki js oba prijela. Tov. Ribič je bil prepeljan v Nemčijo ter se ni več vrnil... Javni tož'lec je zahteval 10 let zapora za obtoženca, 6 pa za njegovo ženo, sodniki pa so obsodili vsakega na 4 leta,
5 mesecev in 10 dni.
Protestna stavka
Zjutraj 18. t. m., ob priliki prihoda angleških parlamentarcev, so delavci pivovarne Dreher izobesili italijanske in slovenske zastave na zgradbah tovarne. Zastave, ki so nosile rdečo zvezdo, so izražale voljo ljudstva in borcev. To pa ni u-gajalo ravnateljstvu tovarne, ki je pozvalo delavstvo in zahtevalo, naj se zastava takoj snamejo. Delavci so to odbili.
Ker ravnateljstvo ni uspelo v svojem namenu, je skušalo obdolžiti zaradi tega dejanja člana uprave podružnice Enotnih sindikatov. Člani odbora Enotnih sindikatov so odgovorili, da nimajo nikake zveze s to manifestacijo, da so to drlav-ci storili na lastno pobudo. Ker je direktor videl, da ne more uspeti na ta način, je šel sam snet zastave.
Nato se je stvorila deputacije, delavcev, sestavljena iz treh delavcev, ki so šli k ravnatelju in protestirali, ker si je dovolil sneti zastave tsr zahtevali od njega pojasnila. On je odgovoril osorno rekoč: «V tovarni sem jaz gospodar in ne dovoljujem, da se izobesijo zastave brez mojega dovoljenja.*
Po tem tako nedemokratičnem odgovoru so vsi delavci enodusno zapustili delo. V znak protesta so vsi prišli pred zgradbo ravnatelja. Ob 12.30 po polurni prekinitvi dela je pozval direktor- tov. Tomasia, sindikalnega poverjenika v tovarni, da bi se z njim sporazumel. Tov. Tomasi je odgovoril, da ne more pomagati, ker delavci odločno zahtevajo, da se spet razobesijo na okna zastave najkasneje do 13. ure.
Direktor podjetja, ki je ugotovil odločno voljo d lavcev, ki so vztrajali pri svojih zahtevah, jim je vrnil zastave, ki so jih takoj izobesili na zgradbo. To jim je bilo v veliko zad*.učenje, ker so videli, kaj se da doseči z odločnostjo in strnjenostjo.	■*
Za boljše življenje
Okrajna konferenca delovske mladine tržaškega i kraja
Minulo nedeljo dopoldne je bila v kinodvorani Nazionale v Tržiču okrajna konferenca delavske mladine. Konferenco je otvoril tov. Be-clcchi Silvane, čian delavskega ko-miteta tovarn.. Med drugim je obrazložil njen pomen in pozval delavsko mladino, naj aktivno sodeluje in stavlja predloge. »Naš cilj», je dejal, «je združiti vso delavsko mladino, ker le tako bomo mogli uspešno reševati skupna vprašanja in premagovati skupc« težave. Le če bomo dobro organizirani in čvrsto zedinjeni, bomo začč.tili delavsko mladino ter izboljšali njene živ-1 jenske delovne pogoje*. Prisotni mladinci so govorniku venomer pritrjevali in ploskali.
Nato so mladi- ci izvolili 5 člansko delovno predsedstvo, sestavljeno iz Italijanov in Slovencev. Ko sc izvoljeni zasedli svoja mesta, so
jih zbrani pozdravili z burnim aplavzom in vzklikanjem italijan-sko-slovanskemu bratstvu.
Sledil je pozdravni nagovor predsednika delovnega predsedstva tov. Frar-ti Pinota, ki je kot mladinec-delavec tudi čian tržiškega OO-MJK. Za njim sta pozdravila konferenco članica komitsta Delavske enotnosti za Tržič in predstavnik Enotnih sindikatov za Tržič. Vsi govorniki so poudarjali važnost ljudske oblasti, ki bi nedvomno Ščitila delavce, zlasti mladince, in o-mogošila svobodno strokovno razvijanje velikemu številu mladincev, ki so sedaj morda celo breposelni. Navzoči so uprizarjali ovacije. Neprestano so vzklikali ljudski oblasti in zahtevali odstranitev vseh onih protiljudskih elementov, ki kratijo množicam njih življenske pravice.
Ljudska oblast nas bo zaščitila
Sledil je referat tov. Gasperinija, člana PO AMJK in šefa tržaške
. je žrtvoval vse, kar je imel, i strada. Zaposlene mladince,
delavske mladinske organizacije, j ravno toliko proizvajajo kot polno-
Pozdravil je zbrane mladince, nakar je poudarjal težave v katerih je morala živeti mladina v času fa-
letni, je pozval naj ostro zahtevajo od delodajalcev • izenačenje plač. Končno je rekel, če bi bila
Pozor pionirji!
V nedeljo 85. novembra bo pri pionirski oddaji na radiu, tekma tižaških pionirjev. Udeležili se je bodo pionirčki iz Sv. Jakoba, Sked-
šizma ter podčrtal dejstvo da ni mo- oh!ast v rokah ljudstva, bi ne bilo gla niti svobodno zadihati, kaj še le priti do kake veljave. Pozval je prisotne in preko njih neprisotne, naj kolikor mogoče nadoknadijo kar so izgubili v težkih letih duševnega ta materialnega zatiranja, naj se delavska mladina, raveo tako kot v borbi Izkaže tudi na. polju samovzgoje ter naj se strokovno usposebbi, da bo-'lahko eimvč koristila širokim ljudskim pred-
| vseh teh težav. Italijanski in slo-| venski delavci bi bratsko združeni | uživali sadove težke borbe in zmage. Navzoči mladinci, pred katere j se vedno postavljajo oaltazana vprašanja in težave, so neprestano prekinjali govornika s pritrjevalni-mi vzkliki in mu končno burno ploskali.
Sledila je diskusija, h kateri se
stirati proti krivcam in tako doseči, da bo sprejeta na delo, Predstavnik Enotnih sindiaktov je obljubil, da bodo sindikati dali delavski mladini, zlasti bresposieni, vse možno pomoč. Obenem jo je P°" zval, naj nastopa tudi sama, naj vztraja v svojih zahtevah, naj se še čvrsteje združi, ker v enotnosti
i
in bratstvu je nepremagljiva Ob vsakem zaključku so navdušeni in neutrudljivi mladi delavk pnš.i do edine možne rešitve: ljudska oblast, utrjena z italijansko slovanskim bratstvom.
Kciič.io je spregovoril tov. CalvOi tajnik OkO UAIS-a za Tržič. Opozoril je mladince na potrebo Wv še organiziranosti, večjega udejstvovanja na vzgojno organizacijskem polju in na točno in popoln0 izvrševanje nalog, ki si jih zadajajo. Ko je dejal da bi ne bilo vseh teh težav in zapostavljanj, če bi til* oblast v rokah ljudstva, kar ie možno le v okviru demokratično federativne Jugoslavije, so navzoč vzkipeli v burno ploskanje in 1 vzklikanje.
Da bi nadzorovali izvrševanj« sklepov, so mladinci izvolili V0** ben pripravljalni odbor, ki bo i®ej nalogo skrbeti za to, da bodo ti zadoni sklepi točno in do kr*J* izvršeni.
S petjem, vzklikanjem in plosf*’ njem se je konferenca zaključil*-
Odgovorni urednik ŠTER CIRIL
ZAHVALA
Najtoplejše se zahvaljuj2®?
U VtLlJUJ—Ui
i .	,	..	,	...	-	vsem,	ki	ste spremili na zadnji?,
vso m kme-kim mno.Icam. Poudaril j Je zglasim veiiko stavilo mladih de- j najega nepozabnega, edinega S1
lavcev. Omenili so da se borcem za
je važno vlogo raznih strokovnih šol in t:čajev ter pozval mladino naj skuša prepričati o tem delodajalce. Prikazal jo potrebo, da vsak delavec-mladinec postane specialist pri svojem delu, mojster svoje stro-
nja, Barkovelj, Sv. Ivana in iz me-	■	ke. omer.il je, da prlHke velikokrat
| sta samega. Vi, ki jih bodle poslu-	sii;j0 delavce, da sprejmejo katero-
je	nato	izbruhnila v	jok.	j Pa na7H boste poslali svoj glas.	koli delo in opustijo svojo prejšnjo
krivica!	Izdal	Je,	in to	ne	j m bo,mo potem sesteli, koliko g:a-	stroko< v zvezi g tem je ostro ob_
sou bo dobila posamezna skupina,	J	sodii Jpekuiantske tovarnarje.
\Z.	i™*	Brezposelnim je dejal, naj protesti-
rajo pri delodajalcih in naj zahte-
ime skupine zmagovalke.
Domenite se. da boste ust skupaj
st
vajo oljenje fašistov iz tovarn,
poslušali radio. Glasove pošljite na! ker je še dovolj primerov, ko je fa-naslov: Radio Trst, Piazza Ober- šistično nastrojeni element pri dodan (za slov. pionirsko oddajo). j brem delu; antifašistični borec, ki
in brala
GOMISET, DRAGOTINA
partizana, politdelegata, člana ki je pad;l na Lozicah dne 19-1844.	.
Predvsem se zahvaljujemo -r odseku St Vid pri Vipavi, tov.Jj ročnjku za ganljivi govor, ča^ četi, č. g. župniku, predseduj Premruju in vs:-m, ki so pom*fr, pri izkopu. Posebna zahvala za PL voz tov. Geču, msg. dekanu, pev**, mu zboru iz Sežane, vsem vaSjh, nakanami delodajalcev, j organizacijam za njih požrčvo^ nost, darovalcem obilnih vence*.^ cvetja, sorodnikom in sploh vS'.
svobodo stalno gode krivice, fašisti pa se smejejo s svojih delovnih mest v tovarnah. Zgražali so se nad delodajalci in tovarnarji, ki dovolijo, da se gode krivice pri izplačevanju osvobodilnih nagrad. Predlagali so, da se ustanovi pesebna komisija, ki bo Imela nalogo ugotavljati vzposobljenost posameznih mladih delavcev in jih tako braniti pred
Brezposelna mladina je odločno nastopila proti zakulisni igri delodajalcev in skupno z zaposleno mladino sklenila na vsak način po-kreniti čiščenje fašistov in prote-
prijaicljem in znancem, ki s° ,, kakršrn koli način pomagali obilnem številu spremili drag“ pokojnika na zadnji poti.
Šmarje pri Sežani, 15. 11. 19^ Žalujoča družina GOMISE^t
Proslava
sv. kriške šole
Trst, 18. — V nedeljo ob 14.30, i je nato spomnil dni fašističnega
Enotni »"ndikntl
Sindikat delavcev in uradnikov. Delavci, ki so bili pred kratkim odpuščeni in ki so stari nad 55 let, naj se v svojem interesu javijo do četrtka 22. t. m. pri Enotnih sindikatih, v ulici Imbriani 5, L, soba štev. 4.
Umetniška razstava za začetnike je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 18. ure v ulici Imbriani 5 L, soba St. 7.
Zveza primorskih partizanov
Finančna komisija, ki jo je imenovala Zveza primorskih partizanov za zbitanje prostovoljnih prispevkov v dobrodelne svrhe, se javno zahvaljuje vsem meščanom, zavodom ter javnim in privatnim podjetjem, ki so s podporo pokazali svojo solidarnost z družinami tistih, ki so dali življenje za svobodo.
Roditeljski sestanek v Rojanu
Roditeljski odbor iz Rojana sporoča, da bo v sredo, 21. t. m., ob štirih popoldne v Rojanu v Via So-litro 1, (ex Ricreatorlo) roditeljski sestanek, h kateremu se vabijo vse rojanske matere.
„Za na lega dijaka**
V počastitev spomina Andreja Coka daruje družina Puhalj iz Trsta namesto vencev 1000 lir, Mara Sosič, vdova dr. Sosiča daruje 500 lir, Ivan Panjek pa 1000 lir.
se je pričela v Sv. Kr.žu pri Trstu proslava z odkritjem spominske plošč 3 pred poslopjem stare šole. Plošča nosi vklesan napis:
Iz prvih kali žive slovenske misli vodi pot o veliko svobodo delovnega ljudstva.
Ob stoletnici Sv. Kriške šole
nasilja, ko so nam nosili rimsko kulturo v takšni meri, da je bilo prepovadano mat:ri govoriti s hčerjo slovensko. Slednjič se je spomnil tov. Tenoe naših padlih junakov za osvoboditev iz tega jarma. Predsednik tamkajšnjega prosvetnega društva tov. Dovšak je nato orisal zgodovino svetokriške slo-
Trg je bil nabito poln ljudstva ' venske šole, od prvega ustanovitelja
in k otvoritvi je prispeval tudi pevski zbor in svetokriška godba, ki je odigrala predvsem «Hej Slovani*. Kot prvi govornik je nato nastopil predsednik Krajevnega Osvobodilnega sveta tov. Ivan Tence, ki je označil pomen pričetka rednega slovensk ga pouka v Sv. Križu in nato pozdravil navzoče predstavnike jugoslovanske vojaške misije tov. majorja Jordasa, kapetana Močivnika i. dr„ nadalje predsednika Glavnega odbora Pr os v tre zveze tov. Jožeta Pahorja in predstavnika t- šaškega MOS-a, šol. referenta tov. Pahorja. Govornik se
»Deseti brat** v tržaškem rad u
V sredo 21. t. m. ob 21. uri bo uprizorilo slovensko narodno gledališče v Trstu našo domačo, klasično igro «Deseti brat* od Josipa Jurčiča, v predelavi Ferdo Delaka. Sodeloval bo ves ansambel slovenskega gledališča; režiral bo tovariš Milan Košič.
Dne 28. t. m. ob 21. uri pa bo isto gledališče uprizorilo prvo slovensko igro «Zupanova Micka*, ki jo je spisal Anton Linhart, katere premiera je bila v začetku prejšnjega stoletja. Režiral bo tovariš Modest Sancin.
župnika K.-istjana Strekelja dalje. Ob pričetku delovanja te slovenske Sole je bilo 50% prebivalstva nepismenih, do konca prejšnjega stoletja pa jih je ostalo samo še 14%.
Hočemo Solo kot jo sami Selimo
Nato je spregovoril tov. Drago Pahor. Primrrjal je najprej trdnost odkrite spominske plošče s trdnostjo roda, ki prebiva na teh kame-nltih tleh, nato je orisal viharje,
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem tov.
je 1943. 1. propadel gnili imperij, je vstal v borbi narod sam, naša dekleta in sinovi s primorskih vasi:	vornikom, čč. duhovnikoma	v
so sami ustanovili svojo novo, svo- j	lažbo in sočustvovanje, vaški	p
bodno slovensko partizansko šolo.	»hidini	za krasne vence ,.
! šopke, pevskemu društvu «Vre»* Koliko kurirjev je padlo pn pc-ena-1	ca» za ginljive p,3mi in V3,m	P*
šanju slovanske besede, čitank in	mnogim udeležencem, da so
literature za solarčke pionirje, pri' mogli do tako veličastnega pogr
izvrševanju ne samo svoje boibe-ne, ampak tudi kulturne dolžnosti! In po vsem tem danes ne moremo otvarjati šole kot bi hoteli! Pričel je naš «zaveznik* od daleč in rekel: «Po 25 letih boste zopet dobili slovensko solo.* Istočasno je priznal, kar ne bi nikoli pričakovali, stare fašistične nadzornike in njih šole z vs.m svojim aparatom. Nam pa je odrekel tTole po naši — po ljudski demokratični volji.
Vsak narod ima pravico do svoje samonikle kulture in kar je ponekod dobro drugod včasih ni primerno.
Zdaj so nam zopet prepovedali naše abecednike!
Mi se borimo za ono knjigo, ki jo mi hočemo. V njej je samo košček one krvave zgodovine, ki je
skozi katere se je morala 100 let ^ naAe “ajvečje trpljenje 1" Je
prebijati našla kultura. Več sovražnikov je imela kot prijateljev in tudi med prijatelji so slednjič takšni, ki bi nam hoteli krojiti prosveto in nas voditi kot je njim prav — ne pa nam. Borili smo se in se se bomo za svobodno rast naše kulture. Pred štiristo leti smo dobili naš prvi slovenski abecednik. Skrivaj so ga sirili, mnogo borbe je stal in posebne komisije so ga zasledovale. Prav letos ob stoletnici prve svetokriške sole pa obhajamo tudi stoletnico prve slovenske, v Trstu tiskane čitanke.
Takrat se je lahko svobodno širila!
Pozneje so prirfli za nas težki časi. Liktorski sveženj je potlačil na-So šolo. Toda vzdržali smo. In ko
Nikolaj Ostrovak
72
Kako se je kalilo jeklo
(Roman)
Udarjanje lopat je prestalo. Akim je videl okoli sebe same blede obra-ae. Slečeni plašči in kratki kožuhi so ležali po snegu.
Ko je pregovoril nekaj besed z Lagutrnom, je Tokarev poklical Pankratova in odpeljal novodošle proti strmini. Nosač j« šel vštric Fjodora.
— Povej mi Pan k ra tov, kaj se vam je pripetilo s čekistom v Mo-tilovki. Kaj misliš, ali se niste malo prenaglili z razorožitvijo? — je vprašal Fjodor molčečega nosača.
—- Mi smo ga razorožili z njegovim pristankom. Sam nas je prosil. On je namreč naČ človek. Ko srno mu objasnili, kako je s stvarjo, nam je rekel: »Nimam pravice, možje, da bi vam dovolil odnesti vrata in okna, tovariš Džeržinski je dal povelj«, da se mora preprečiti raznašanje železniškega imet-ka. Postajenačelni—»e z menoj
me bo na vsak način tožil in postavili me bodo pred vojno sodi.lče. Razorožite me in pobegnite. In če me šef postaje ne bo zatožil, bo vse dobro*. Tako smo tudi naredili. Saj nismo vozili vrata in okna za sebe.
Ko je opazil v Zuhrajevih očeh iskrico smeha, je Pankratov dodal:
—Naj pade vse na nas, nikar ne preganjajte mladeniča, tovariš 2uh-raj.
— Vse to smo že uredili. Prihodnjič ne smete tako delati — to kvari disciplino. Imamo dovolj moči, da razbijemo birokratizem na zakonit način.
Dobro, pogovorimo »e o važnejših stvareh. — in Fjodor je začel spraševati o poedinoetih napada.
štiri kilometre od poataje so se besno šahirale lopate v zemljo.
prepira, ničvrednež krade, jaz pa , Ljudje so ravnali strmino, ki jim pr«pre&iiMa. Cm mat hoan »uaUJ,J je Mia na potk
Ob strani pa je stala sedmorica, oborožena s boljavino karabinko in z revolverji Korčagina, Pankratova, Duha ve in Homutove. To je bilo vse orožje odreda.
Patoškin Je sedel na nasipu in^ vpisoval številke. Inženir je ostal sam. Bakolenko, ki je imel rajši sodišče, kot pa strel Iz banditske puške, je pobegnil zjutraj v mesto.
— Za izkopavanje bomo porabili pol meseca, zemlja je zmrznjena. — Je rekel počasi Patočaln Homuto-vu, ki je stal pred njim in bil vedno namršen in redkoboseden.
— Dali so nam vsega 26 dni za vso železnico, vi pa jemljete samo za izkopavanje 15 dni, — mu je odgovoril Homutov in si jezno grizel z ustnicami konec brkov.
— Ta rok ne ustreža. Se nikdar v svojem življenju nisem delal takem okoliču in s takimi ljudmi, kot sedaj. Mogoče sem se tudi zmotil. To se mi je sedaj že dvakrat zgodilo.
Medtem so se Zuhraj, Akim tn Pankratov približevali k prekopu. Na klancu so jih opazili.
— Glej, kdo je to? — Korčagina dregne a laktjo mladenič v staram
jopiču, ki je bil ves raztrgan na komolcih. Pečka Trofimov ta pokaže s prstom na vnožje klanca. V istem trenutku jim je Korčagin, ne da bi spustil lopate iz rok, stekel nasproti. Njegove oči so se pod šlemom toplo nasmehnile in Fjodor mu je stiskal roko močneje, kot ostalim.
— Zdravo, Pavle. Kdo bi ga spoznal v taki kombinirani obleki.
Pankratov se js zasmeljivo nasmehnil.
In to ti naj bo kombinacija, petih golih prstov! Razen tega so mu dezerterji ukradli plašč. On in Oku-njev sta v komuni: ta je dal Pavlu svoj površnik. Ne brigaj se, Pavlu-ša je temperamenten fant. On se bo teden dni grel na betonu — slama sigurno ne pomaga — a potem se bo »stegnil*. — je žalostno rekel nosač Akimu.
Crn deavec, z rdečkastim nolsom, je odgovori! mižikajoč s svojimi prebrisanimi očmi:
— Ne bomo pustili propasti Pav-luše. Glasovali bomo — dali ga bomo h kuharjem, v pomoč Odarkl. Tam oe bo, če ne bo nor, najedel in pogr d. — ali pri peči ali p« kraj
Odarka. Skupen smeh je zaglusil njegove zadnje besede.
Ta dan so se prvič smejali.
***
Fjodor si je ogledal klanec, se odpeljal s Tokarevim in Patoški-nom na saneh d mesta sečnje in se nato vrnil. Na klancu so vedno enako uporno kopali zemljo. Fjodor je gledal na bliskanje lopat na hrbte, upognjene pod težkim naporom in tiho dejal Akimu;
— Miting ni potreben. Tukaj ni nikomur potrebna agitacija. Resnico si rekel Tokarev, da ni mogoče oceniti njihove vrednosti. Glej, kje se kali jeklo.
Zuhrajeve oči so z'vzhičenjem ta s surovo prijateljsko ljubeznijo gledale kopače. Se pred kratkim je del teh kopačev nosil bajonete v noči pred uporom. Sedaj so prevzeti z edino željo, da napeljejo jeklene tračnice do zaželjenega bogastva — drv, Izvora toplote in žlvljcnnja.
***
Patoškin Je učeno, toda prepričljivo dokazoval Fjodoru, da je nemogoče v dveh tednih napraviti prekop. Fjodor j« poslušal njegove
proračune in nekaj za sebe preudarjal.
— Vzemite takoj ljudi s klanca, pripravljajte pot naprej, klanec pa bomo drugače presekali.
Na postaji je 2uhraj dolgo sedel zraven telefona. Holjava je stražil pri vratih. Za hrbtom je slišal zamolkli Fjordov bas:
— Javi takoj v mojem imenu načelniku štaba v okrožju, da takoj pošlje puzirevski polk v sektor gradnje. Rajon je potreba očistiti od band. I? baze pošljite bllndirani vlak z mir.erji. Ostalo bom sam uredil. Vrnil se bom nocoj. Okrog 12. ure pošljite na postajo Litkeja z avtomobilom.
V baraki je po kratkem Akimo-vem govoru začel govoriti Zuhraj. V tovariškem razgovoru Je neopazno minila ura. Fjodor je govoril graditeljem, da morajo do 1. januarja vsekakor končati odrejeno delo.
Gradnjo smo »pravili iz mirnodobskega v vojno stanje. Komunisti so poslani v četo odreda sa posebnimi nalogami. Za četnega komandirja Je postavljen tov. Dubava.
(Sz nadaljuje).
še naš največji ponos; zgodovine, ki jo občudujejo vsi svobodoljubni narodi sveta — zgodovina naše partizanske narodno osvobodilne borbe. V knjigi je slika razcapanega pionirčka s titovko. (Koga moti slika razcapančka, ki je prezebal 4n stradal, pa se je pri tem le izobraževal med fašističnimi gonjami v partizanski Solit) V knjigi je grob partizana. Je to morda groht
S poudarkom, da si je narod z borbo zaslugi) pravico do svobodne šole kot si jo sam želi, je tov. Pahor ob burnem ploskanju zaključil svoj govor.
Sledil je pester miting z umetniško izvedenimi zbornimi in poedln-sklrai recitacijami in izbornim pevskim zborom. Tudi mladinski pevski zbor je pokazal nadpovprečno izvežbanost in uglajenost. Razen o-bilnega ploskanja je najv.čji dokaz Izredne kakovosti mitinga tudi to, da Je številno obč-nstvo — kljub mrzlemu vremenu — vztrajalo na prostem, prav do konca prvega dela mitinga. (Posebej bi v drugem delu mitinga *e omenili sovjetsko dvodejanko »Dekle s severa*). Med gosti smo med drugimi tudi opaziti člana PNOO tov. Branka Babiča in tajnika tržačkega okrožja tov. Grmeka Alfonza ter pokrajinskega tajnika Enotnih sindikatov tov. Vojmlra.
Povojna podpora brezposelnim
Enotni sindikati so se zanimali v uradu za delo za izplačilo povojne podpore za brezposelne mladeniče, ki vsled raznih vojnih dogodkov (vpoklic pod orožje, ujetništvo, udeležitev v partizanski vojni, politična In podobna preganjanja in deportacije) oe spadajo pod odredbo St- 13 ZVU.
Urad za socialno skrbstvo pri E. notnih sindikatih v ulici Monbfort 3, soba it. 26 je na razpolago o-menjenim delavcem za pojasnila In
našega predragega
FRANCETA DUJCA,
obveščevalca
.AlV
ob priliki prenosa njegovih skih ostankov na domače P° pališče.
Škofije, dne 6. nov. 1945.
Užaloščeni starši ROZA * JAKOB DUJC in ostali w rodniki.	-
ZAHVALA	j
Najprisrčnejša zahvala vs:®' -so prisoslvovall pogrebu nSL, najdražjega, nad vse ljubljen« edinega sina
EMILA	,
komandanta III. bat. «Kosovš^ brigade».	.
Posebna zahvala pa ZMS iz*,, skovice, obenem pa najl-pša za*1 la IV. bat. Odreda JA.	^
Žalujoči starši, sestra VS5' ^^^^^^Ij^ostel^sorrclstv^^
zahvala
Vsem, ki so spremili nia poti našega nepozabnega sina, b ta, partizana
LJUBOM R4 SAKC N - STPJAH*
se prav prisrčno zahvaljujemo. sebna zahvala vsem darovala vencev in cvetja, pevskemu ™ štvu, godbi in partizanom.
Dolina, 20. U. 1945. ^^^Zalujoč^družin^SAN^j^
ZAHVALA	„
Družina Stemberger se glob% ginjena najprisrčnejše zahvab% vsem, ki so izkazali naši dragi«p pozabni hčerki
MARIJI,
borki
zadnjo čast.
Pliskovica, 20. 11. 1945.
2a’iujoča -djt družina STEMBER0-^
Poizvedbe „
ki &
Naprošamo vse tiste osebe, bile 27. 7. 1944 odpeljane iz CoJ°.jj-v Nemčijo, in kaj vedo o G Ep TONU, letnik 1900, naj spori*'« " 1 tu GiC Alojzu, Trst, Piazzo 1 rivl 2.____________--Jjjj
Kdor bi kaj vedel o FBAjsjS’ MERVIČ, roj. 2. 7. 1899, nem iz gorišktga zapora 26. “■ V v Dachau, pozneje vrjetn nji Mauthausen, naj sporoči " ((jo" Mervič, Sv. Lucija ob Soči rica).	..	—-'i,
STANKO MERVIČ, roj.
1929, je bil odpeljan iz g°rlI" <A zapora 23. 9. 1944. v Dachau ^ I. tam v Hamburg. Od marca j o zadnje vesti. Kdor b! kaj njem, naj sporoči Justini 91 Sv. Lucija ob Soči (Gorica).
mali ogla ___________________
KOVOEG tov. Ferfolja T Orehovelj 47 (Renče), katei ^,^5. kdo od tovjriž:v, ki so se	o*
vrnili iz Franclje, in	^
travniku v Gorici, našel, ga vrne na omenjeni nasio
Gostilna pri Lo
na Greti ***
za sestavljanje prošenj na Zavod |o<| Dr.StllO sa socialno skrbstvo.	K
jzK*