Izhaja trmah Ootrtok
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Trst, Ul. Martiri della Libertž (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Pomamoznm št. Ur 30—
NAROČNINA: tromesečna lir 350 • polletna lir 650 - letna lir 1250; — za mo zemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedirione ln abb. postale I. gr,
ŠT. 205
TRST, ČETRTEK 29. MAJA 1958, GORICA
LET. VII.
PO DRŽAVNEM UDARU NA KORSIKI
Francija se nahaja na robu meščanske vojne
Generali nadaljujejo boj proti Parizu - De Gaulle pripravlja svojo vlado
Pažnja 'mednarodne javnosti je še vedno obrnjena na Francijo, kjer se dogajajo zelo čudne in kaj nevarne stvari.
Dne 13. inaja so se, kol znano, poveljniki vojske v Alžiriji uprli zakoniti vladi v Parizu, uslanovili Odbor za javni blagor ter vzeli vso državno oblast v svoje roke. Istočasno so poslali predsedniku republike Colv-ju poziv, naj tudi v Franciji sami izroči oblast predstavniku vojske, to je generalu De Gaullu.
Državnemu poglavarju so torej nekako predpisali, koga naj poslavi na čelo vlade. Samo od De Ganila, kateremu zaupajo, so voljni sprejemali v bodoče ukaze in jih izvrševal i.
Ko se je to zvedelo, jo ves svet spoznal, da je Francija zabredla v najtežjo in najnevarnejšo krizo svoje povojne zgodovine. Zakaj najhujše, kar more kako državo zadeti, je. d« ji vojs'ka, ki je poklicana skrbeti za zakonili red in ščitili meje domovine, naenkrat odreče pokorščino.
PFLIMLIN SE BRANI
K sreči za francosko demokracijo je v trenili ku vojaškega upora bil v Parizu na vladi odločni in pogumni krščanskodemokralski voditelj Pelor Pflinilin.
Ta je brez odlaga proglasil nad državo izjemno slanje, mobiliziral vso 'policijo in orožnike in jih osredotočil v prestolnici ler pretrgal z Alžirijo vse pomorske, letalske in lelelonske zveze, upajoč da že s lem ukrepom ukloni uporne generale.
In res sc je zdelo, da bo Pflinilin s tako politiko uspel. Koliko časa bi bili mogli generali vztrajati brez slehernega dovoza iz domovine? Od kod naj bi vzeli milijardo dnevno za vzdrževanje vojske? Kmalu bi bili ostali brez hrane in orožja ter se morali predati.
Tedaj je pa posegel vmes De Gaulle. S svojimi izjavami je Pflimlinu zmešal račune. Namesto da bi upornike obsodil, jih je začel pred vsem svetom opravičevati in jim dajali potuho. Obenem, je poudaril, da je voljan prevzeti vso oblast v državi, a da se je noče polastiti s silo, temveč le na podlagi »izrednih pooblastil«.
Kako hi izredna polnomočja uporabil, pa ni hotel povedali. Javnost je le vedela, da sovraži obstoječe stranke in njih zastopnike v parlamentu, češ da ne delajo drugega, kol se med seboj kregajo in .pulijo za oblast in pri tem uničujejo moč in ugled Francije v svetu.
De Gaullova kritika je v bistvu pravilna, kajti francoski parlamentarizem se je res izpridil in je poslal že širokim l judskim slojem zoprn. Vedeti pa je treba, da je francoski narod v ogromni večini kljub vsemu demokratično čuteč ter noče zamenjali sedanje vladavine z vojaško diktatura. Saj bi lo ne pomenilo nič drugega, kol da bi prišel iz dežja pod kap.
DOGODKI NA KORSIKI
Edino če bi De Gaulle nudil zanesljiva jamstva, da Franciji ohrani demokratične svoboščine, hi ljudje sprejeli, da prevzame vlado, ukroti uporne generale in s tem reši državo iz današnje stiske.
Ker pa demokrati De Gaullu ne zaupajo, so je Francija razcepila v dva tabora: na eni slrani so uporni generali, Okrajni nacionalisti in fašisti, na drugi vse demokratične stranke in struje, ogromna večina katoliške duhovščine in vsi delavski sindikati, pripravljeni podpirali s splošnimi stavkami demokratično vlado.'
Poluiha, ki jo je De Gaulle bole ali nehote dal upornikom v Alžiriji, je pa na žalost imela za posledico, da so li poslali še bolj drzni ter prenesli upor v Francijo samo.
Padalci iz Alžirije so se preteklo soboto izkrcali z letali na otoku Korsiki, zasedli on-dolna vladna poslopja ter se polastili tudi lu vse državne oblasli.
RODOLJUB, KI NI POLITIK
»Zmaga se bliža! V kratkem bomo v Parizu!« so na binkoštni ponedeljek razglasili voditelji upornikov množicam v glavnem mestu Korsiko Ajaceiu.
Ti dogodki so napravili na prebivalstvo vse Francije silen vtis in globoko vzburkali duhove. Toda čeludi gre na Korsiki za očitno vstajo zoper državo, je general De Gaulle ni bolel obsodili.
To je še bolj zgostilo in povečalo sume, da glede demokracije in zakonitosti nima popolnoma čistih namenov.
Razen lega je treba znati, da pogumni organizator prot ihitlerjevske oborožene borbe za časa vojne na žalost ni politiki in državnik. To ni že zavoljo tega, ker ga prešinja nadvse pretiran nacionalizem.
O Franciji govori vselej kot o deželi »večne slave«, kot o »svetovni velesili«, ki ji pri-liče vodilna vloga v Evropi in na svetu. Če Amerikanei, Angleži in drugi narodi Franciji tega ne priznavajo, ji delajo veliko krivico.
De Gaulle sc, kol vidimo, ne more sprijazniti z zgodovinsko stvarnostjo, da Francija danes ni več lo. kar je nekoč 'bila. Velesila je samo še po imenu in na zunaj, ne pa po svoji moči in po vplivu v mednarodnem življenju.
Vojaki in Afrika
Prenapeti nacionalizem je tudi vzrok, da generali ne morejo razumeti, kako se kolonialno gospostvo povsod in lako 'tudi v severni Afriki nezadržno ruši. Ne gre jim v glavo, da je na priliko položaj v Alžiriji poslal naravnost neznosen.
Dežela, ki je 8-krat večja kot sama Francija. šteje okoli 9 milijonov ljudi, od katerih je 8 milijonov domačinov in 1 milijon Evropejcev. Prilvližno 80 odstotkov prebivalcev živi še od poljedelstva in zato je za domačine zemlja vir življenja.
Vedeti pa ,je treba, da sla 'dve tretjini kmečke zemlje v lasti Francozov, ali natančneje povedano 50 tisoč francoskih veleposestnikov. Med terni jih je 70, ki sami posedujejo okoli 500 tisoč juter.
Industrija in trgovina sla pa sploh izključno v rokah Francozov. Oni so gospodarji vseli naravnih bogastev Alžirije. V zadnjem času so se polastili tudi nafte v Sahari.
Ta je posebno prirasla k srcu francoskim nacionalistom. Z njeno pomočjo upajo, da ho Francija postala tretja z nafto najbogatejša država na svetu: prva bi bila Amerika, druga Rusija, trelja Francija.
Kako si nacionalisti zamišljajo, da je mogoče stalno odrivati domačine od prirodnih bogastev in orne zemlje njihove lastne dežele, je naravnost nepojmljivo.
FRANCIJA NA KRIŽPOTJU
Mnogi francoski politiki so uvideli, da lako stanje ne more dolgo trajati. Zato so delali na lo. da se Alžiriji prizna samostojnost kot Tuniziji in Maroku ter začne zatem z enakopravnimi arabskimi domačini skupno gospodarsko izkoriščanje dežele.
Vendar je sleherni lak poskus naletel doslej na ogorčen odpor listih 50.000 kapitalistov, katerim so se vselej priključili od nacionalizma zaslepljeni generali.
Vpliv vojakov je na žalost segal stalno iz Afrike y Francijo samo. To vidimo najnazorneje ravno te dni, ko je pariško vlado pustila vojska popolnoma na cedilu ter se De Gaulle obnaša tako, kot da je že gospodar y državi.
Ta teden je po pariškem radiu pozval »kopne, pomorske in letalske sile v Alžiriji«, naj čuvajo javni red in mir ter poslušajo svoje (Nndaljevnnje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
TITOV ODGOVOR
Na ultimat, ki ga je [»osla! osrednji odbor boljševiške stranke jugoslovanskim komunistom, naj izbirajo med zapadom in taborom socialističnih držav, je maršal Tito odgovoril vljudno in pomirljivo, toda zelo jasno.
Besedilo odgovora ni bilo še objavljeno, a njegova vsebina je vendar znana: Jugoslovani so vedno pripravljeni razpravljati z ostalimi komunisti o vsi'h medsebojnih ideoloških razlikah, toda le v duhu tovariške enakopravnosti. Ukazov iz inozemstva ne morejo vzeti k znanju, ker hočejo brezpogojno ohranili svojo samostojnost tako v notranji, kot zunanji politiki.
Odgovor je dospel v Moskvo ravno v času, ko so lam zborovali predstavniki osme-ro komunističnih strank in držav, članic tako imenovanega Varšavskega pakta. Kol opazovalci so prisostvovali posvetovanjem tudi odposlanci Kitajsike in dirugili komunističnih dežel.
Mednarodna javnost je pričakovala, da bo v Moskvi proglašena ponovna obsodba Jugoslovanov, podobna tisti, ki jo je izrekel Ko-minfonnbiro za časa Stalina 1. 1948.
Brzojavka Nikite Hruščeva
Da se nekaj pripravlja zoper Tila. je bilo razvidno iz naslednjih znakov: Maršal Voro-šilov je preklical uradni obisk v Jugoslaviji in rusko-jugoslovanska gospodarsika pogajanja so bila preložena na nedoločen čas, to je odpovedana. Ravno tako so bila odpovedana razna srečanja ruskih in drugih komunističnih športnikov z jugoslovanskimi. V tujih komunističnih časnikih so se množili napadi na Jugoslovane, češ da so se oddaljil: od načel marksizma in leninizma ter približali za-padnemu kapitalizmu. Vsak čas je bilo pričakovati, da proglasi Sovjetska Rusija gospodarski 'bojkot nad Jugoslavijo.
Tedaj je pa prišlo presenečenje: Hruščev je poslal Titu brzojavko, s katero mu je toplo čestital k 66. rojstnemu dnevu ter obenem izrazil upanje, da se bodo vse idejne razlilke med jugoslovanskimi komunisti in vzhodnim taborom mirno poravnale.
V mednarodnem svetu se politični krogi sprašujejo, kaj naj to pomeni. Zdi se, kol da so se v Moskvi premislili in odvrgli misel na odkrit boj proti Tilu. Toda bogsiga-vedi, kaj se v resnici skriva za čestitkami Nikite Hruščeva.
NEMŠKA MANJŠINA NA VOLITVAH
Južni Tirolci so na nedeljskih volitvah na celi črti zmagali. Iver so nastopili v narodni slogi na enotnih listali, so si priborili 3 poslance in 2 senatorja. Ljudem niti na pamet ni padlo, da bi oddali en sam glas Italijanski krše. demokraciji, čeprav je tu ljudstvo lako verno kol morda nikjer v državi.
To je povsem naravno, saj se nemška manjšina bori, da bi prišla do svojih pravic, v glavnem proti vladajoči stranki demokristjanov, ki so na Južnem Tirolskem ravno taki nacionalisti kol pri nas. Da bi Nemci podpirali pri volilvah svoje narodne nasprotnike, je zanje nekaj nemogočega.
Nas je, odkrilo rečeno, pred njimi sram. da se je to moglo zgoditi med Slovenci naših krajev.
DOLINA AOSTE
Francozi iz Doline Aoste so si izvojevali v nedeljo enega senatorja in enega poslanca, kol predvidevajo obstoječi zakoni. Njihova politična organizacija Union Valdotaine sestoji v glavnem iz katoličanov in je zalo dolgo let tesno sodelovala s tamkajšnjimi de-mokrščanskimi ital ijanskimi priseljenci. Skupno z njimi je vladala v deželnem zboru.
Toda ravno lako kot Južni Tirolci so se tudi Francozi sprli z demokristjanskimi nacionalisti, ki so skušali izriniti francoske domačine iz uprave lastne dežele in se širiti na njihov račun v Dolini Aoste.
Francoze so pri teh volitvah podprle proti demokristjanom vse levičarske stranke: socialisti, socialni demokratje in komunisti. Talko je manjšina prišla do svojih dveh zakonitih zastopnikov v rimskem parlamentu,
FAŠISTI IN JUŽNI TIROLCI
Pretekli petek je nemška vas Tramin na Južnem Tirolskem doživela razburljivo noč. Ko se je zvečerilo, je priropolalo v ikraj K) avtomobilov misovcev in se ustavilo na glavnem trgu, kjer se je pomenkovala mala skupina fantov. Fašisti so začeli izzivali in domačini so jim odgovarjali. Naenkrat izstopi vseli 60 misovcev iz vozil in se s palicami spravi na ducat mladincev, ki so se pa postavili v bran, trgali napadalcem palice iz rok in jih začeli mlatili. Istočasno je zabrlizgala sirena in prebivalstvo se je usulo iz hiš in šlo na misovce, katerim sc je končno posrečilo, da so se pošteno nabunkani rešili iz vasi.
S tem bi bila vsa zadeva Ikončana, da se ni prikazala v vasi policija, ki je hotela s silo sprazniti Irg. S tovorniki je zavozila v množico, karabinjeri so lučali na ljudi solzilne bombe, a ni nič zaleglo. Nekateri fantje so lovili bombe z rokami in jih metali nazaj. Od vseh strani je treskalo kamenje na avtomobile policistov, ki so začeli streljati v zraik ter se nato umaknili iz vasi, da se izognejo krvolitju.
Razkačenega prebivalstva ni bilo mogoče ukrotili. Šele ko sla se okoli polnoči prikazala v vasi predsednik Južnolirobike ljudske stranke dr. Magnago in podpredsednik dr. Volccer ter nagovorila na Irgu zbrane doma-
t?C?	~
čine, so se duhovi pomirili. Na njun poziv so se ljudje vrnili na svoje domove.
Dogodke smo omenili, ker jasno kažejo, kako zelo so se razmere na Južnem Tirolskem spremenile.
Prebivalstvo, prej mano kol izredno mirno in oblastvom polurno, postaja čedalje bojevitejše in mu ni vec tako lahko vladati kot v dobi fašizma.
KDO JE GOVORIL RESNICO
/a časa volilne borbe je Kat. glas pozival verne Slovence, naj 2.'). maja podprejo protislovensko Kršč. demokracijo, češ tla gre sedaj v prvi vrsti za to. da se rešijo pred brezbožnim komunizmom demokratične svoboščine in višje versike vrednote, spričo katerih smo dolžni potisniti v ozadje vse ozire na slovenske narod n o koristi.
Na lo smo odvrnili, da smo tudi mi nasprotniki komunistične diktature, a da se je ko-mrnistična nevarnost zadnja leta v Italiji k srf “i zmanjšala. Usoda demokracije v republiki ni v ostalem niti najmanj odvisna od
peščice slovenskih glasovnic in vrli tega- demokristjani sami sploh ne iščejo pomoči pri naši manjšini. Če jih kljub leiim nenaproše-ni in brez vsakega pogoja podpremo, pridemo slov. katoličani le na glas, da smo narodno nezanesljivi ljudje.
Toda vsi naši razlogi so biili zaman: Kat.
las je vztrajno ponavljal, da sla vera in Cerkev v vse večji nevarnosti, da je treba redili demokracijo in tako dalje. Zdelo se je, kot da nam grozi vesoljni potop.
Ker smo ugotavljali dejansko stanja v državi, so nas sumničili filolkomunizma in li-lovslva.
Številke govore
Poglejmo sedaj, kdo med nami je pisal resnico. Vzemimo na pomoč uradne številke. Pri volilvah v poslansko zbornico je Krše. demokracija 1. 1953 dobila vsega 10 milijonov 859 tisoč glasov, v nedeljo pa 12 milijonov 508 tisoč. Njena moč je torej zrasla za nič manj ko 1 milijon 649 tisoč volivcev.
Komunisti so I. 1953 zbrali 6 milijonov 122 lisoč glasov, v nedeljo 6 milijonov in 700 tiso?. Če pomislimo, da se je medtem zastran mladih letnikov število volivcev v državi znatno povečalo, so komunisti 25. maja dejansko nazadovali. V poslaniki zbornici bodo imeli demokristjani II sedežev več, komunisti pa 3 manj.
Kje je torej bila lisla strašna komunistična nevarnost? Samo v glavah nekaterih gospodov, (la laže zahtevajo od Slovencev, da glasujejo za svoje raznarodovalce.
KAJ SE JE ZGODILO NA VOLIŠČIH
Na nedeljskih volitvah je hilo v Rimu tudi marsikaj šaljivega. Neki volivec je šel z glasovnico v kabino, v kateri je ostal celili 20 minul. Ko so pogledali, kaj je z njim, so ugotovili, da trdno spi.
Drugi volivec je pa glasovnico, talko j ko so mu jo izročili, enostavno požrl. Reveža, ki je iznenada znorel, so prepeljali v umobolnico.
Pet starih ljudi je pa v Italiji zadela na voliščih srčna kap, od katere so na mestu umrli.
ČUDOVITE PODOKNICE
V petek zvečer so bile vse lepotice v vasi Hellombra pri Rovigu prav prijetno presenečene. V vas se je pripeljala kar z avtobusom družba zastavnih fantov z mandolinami in kitarami. Hodili so od okna do okna, kjer so do polnoči milo prepevali in brenkali, da je marsikatero srce drhtelo v radosti. Naslednje jutro je pa po vasi vse preklinjalo. Vasovalci so bili namreč sestavljeni od polovice latov. Medtem ko so1 eni peli, So drugi pokradli vse kure in peteline v vasi.
V BLAZINAH IN ŽIMNICAH
Znano je, da posebno stare ženske rade branijo in skrivajo denar v posteljah. Taka navada je tudi v Ameriki: v mestu Ham-mondu so pred kratkim nesli po smrti neke vdove prerahljat blazine. Ko je tapetnik začel krtačili s Strojem volno, so se izpod igel usuli kupi razcefranih bankovcev. Bilo jih je za 19 milijonov lir, a so jih le malo mogli rešiti.
NAJTRŠA GLAVA
V Chicagu so priredili tekmo, kdo ima najtršo glavo. Zmagal je nelki glumač, kateremu se je posrečilo prebili v 4 urah in 27 minutah z glavo zid iz opeke.
99
Dan italijanske Švice
99
V Švici prebivajo, kot znano, drug poleg I cinu in Granbiindenu pred tujim priseljeva-druigega 4 narodi: Nemci, Francozi, Italija- ] njbm.
nii in Retoromani. Največ je (Nemcev, ki predstavljajo 72 odstotkov prebivalstva, medlem ko je Italijanov približno 5 odstotkov. Razen tega je njihova domačija v (kantonih Tieinu in Granbiindenu izpostavljena nevarnosti, da hi se vanjo naseljevali in se tu širili podjetnejši in gospodarsko močnejši nemški sosedje ter spremenili čisto italijanski značaj dežele.
Za visoko omiko Švice je pa značilno, da smatrajo vsi njeni vodilni ljudje, tudi Nemci, raznolikost jezikov in kultur za pravo bogastvo švicardke države, <ki ga je treba za vsako ceno obraniti. Iz lega vzroka se mora zaščititi tudi italijanska narodna posest v Ti-
Po svetu
Sovjetska zveza — Na ruski znanstveni postaji Vostok blizu južnega magnetnega tečaja so zadnje dni aprila zabeležili 73 stopinj pod ničlo. V tem letnem času niso nikjer na zemlji doslej izmerili takega mraza.
Argentina — V neki tovarni mesnih izdelkov so te dni praznovali 100-lelnico podjetja. Naslednji dan so morali zdravniki zdraviti nad tisoč delavcev, ki so se zastrupili s pokvarjenimi mesnimi konservami.
Kitajska — V Pekingu, glavnem mestu Kitajske, so pred kratkim odkrili spomenik vsem borcem, ki so v zadnjih 100 letih padli za svoje ideje. Spomenik je visok 38 m, tehta 10 tisoč ton in so ga gradili nad 8 let.
Avstrija — Na Gradiščanskem v Avstriji so odkrili ostanke keltskega naselja. V letošnjem poletju nameravajo izkopavati razvaline.
Jugoslavija — Ko je bil Dušan Cvetinovič iz Srbije še deček, mu je pudel v oko košček živega apna. Šele po 40 letih, ko je že postal upokojenec, se je dal operirati, in sedaj spet vidi tudi na desno oko.
Nemčija — V Kiilnu so odprli novo banko, katere blagajnik sedi pod 25 cin debelim steklenim zvonom. Stekla ne more prebiti niti revolveriki strel iz neposredne bližine, lllagajnik sprejema in oddaja denar skozi ozke reže. S tem mislijo preprečiti vse pogostejše roparske napade na blagajne.
Anglija — V mestu Kingstone nosi nekdo površnik iz volno, o katerem so ugotovili, da je bil izdelan leta 1865. Kroj je sicer zastarel. a plašč je dobro ohranjen. Na notranji strani ima velik žep. v katerem so svoj čas obvezno nosili steklenice konjaka,
Slovenija — Predstavniki ljubljanskega Litostroja in nemške tovarne Voith iz Heinden-heima so podpisali pogodbo o izdelavi dveh turbin po 150 tisoč konjskih sil za hidrocen-tralo v Splitu. Turbini bosta največji na Balkanu in med največjimi na svetu.
ZDA — Dva meseca po volitvah v Severni Karolini so ugotovili naslednje; za guvernerja je kandidiral tudi ugleden član republikanske st ra i{ke. Od skupno 1 milijona oddanih glasov jih je prejel 363 tisoč, čeprav je 10 tednov pred volitvami umrl!
Kanada — V Kanadi proučujejo, ali je možno zgraditi prisluškovalno postajo, ki bi ugotavljala letanje medcelinskih izstrelkov.
V la namen je bil 10. maja prirejen v glavnem mestu zvezne republike, v nemškem Hornu, Dan italijanske Švice, s katerega je šel javen poziv na ves švicarski narod, naj podpre italijanske sodržavljane v obrambi njihovega narodnega ozemlja.
Zaostali so za stoletja
Državna misel Švice, je rečeno v progi asu, »odločno zahteva, da se vsa naša jezikovna ozemlja obranijo, ter, zakoreninjena v svojih starodavnih običajih in posebnostih, krepko razvijajo. Ravno zato, ker je italijanska Švica majhna in šibka, je v veliki meri navezana na razumevanjen in pomoč vseli državljanov.
Ta proglas smo brali v dnevniku Ziircher Zei.tung približno iste dni, 'ko je v Sesljan dospel iz Rima minister Ho, da otvori v tem slovenskem kraju 26 novih stanovanj za družine Italijanov »iz Julijske krajine in Dalmacije«. Tuja naselbina, ki je bila tudi blagoslovljena, je zrasla tako že na 126 stanovanj.
V Švici torej zaščita italijanskega značaja Ticina, pri nas pa očiten vpad v tisočletno narodno posest Slovencev. Kolika razlika v (kulturi dveh evropskih držav! Italijanski nacionalizem je zaostal za Švico za — stoletja! Od lake laške kulture se naši ljudje kot Slovenci in kristjani nimajo torej prav ničesar učiti.
ATOMSKA TOVORNA LADJA
V ameriškem mestu Camdenu so začeli graditi tovorni parnik na atomski pogon. Imenoval se bo Savannah kot ladja na paro, ki je 1. 181 fl prva preplula Atlantik. Preden bo nova ladja izrabila pogonsko silo, bo lahko vozila po morju 3 leta in pol, medtem k** se morajo današnje ladje oskrbeti z gorivom na vsalkih 13 milj.
Savannah bo izplovila leta 1960.
PRODAJA OTROK
V Mehiki je policija zgrabila tolpo štirih žensk in enega moškega, ki so se bavili s človeškim blagom. Kradli so otroke in jih prodajali po 5 do 25 tisoč lir kos. Za 20. stoletje neverjetna kupčija je trajala več let. Lumpje pa niso le ti roparji, ampak še bolj tisti, ki so nesrečne otroke kupovali kot suž-nje.
FINANCE ITALIJE
Primanjlklaj v državnem proračunu Italije bi bil moral znašati za leto 1957-58 približno 223 milijard lir. Ker je pa medtem država imela 138 milijard več dohodkov, kot je pričakovala, se bo z/guba do 30. junija 1958 znižala za 138 milijard.
TEHTEN DOKAZ
Na univerzi v New Yorku je neki visoko-šolec postal doktor psihologije, ker je spisal delo »o človeški lahkovernosti«. Lahkovernost ljudi je dokazal tudi' z naslednjim last--nim preizkusom: y časopisju je objavil, da ima na razpolago večje število opic, ki znajo opravljati vsa hišna dela. Oglasilo se je kar 7.321 kupcev za opičje služkinje.
iSffl
Avgust Černigoj
Igralci (linorez)
Starosta slovenskih tržaških slikarjev Avgust Černigoj je te dni udeležen s svojimi deli na razstavah v raznih evropskih mestih. Šest njegovih grafik je na spomladanski veliki razstavi na Dunaju, nekaj barvnih grafik je v Grenchenu v Švici, več barvnih bakropisov pa je v Tarantu v Italiji.
Francija se nahaja na robu meščanske vojne
(Nadaljevanje s 1. strani)
poveljnike. Upornim generalom in poveljniku vojne mornarice'je izrazil De Ganile svoje »zaupanje« ter jim obenem naznanil, da je že začel pripravljalna pogajanja za sestavo svoje vlade.
De Gaullova izjava o nov.i vladi, o kateri ni nihče nič vedel, je udarila v javnost kot
strela z vedrega neba. Parlament je na burni nočni seji izrekel ponovno Pflimlinu zaupnico ter ga z ogromno večino glasov pozval, naj ostane na oblasti ter nadaljuje borbo proti upornim generalom.
Ves svet z napelo pozornostjo čaka, kaj se bo sedaj zgodilo. Francija doživlja res težke dneve. Ta teden se bo odločila usoda njene demokracije.
Cbisfc v Zgoniku
Zgonik jc tipično kraško naselje in je znan po vsej Tržaški kot ponosna in narodno zavedna vas.
Ljubitelji našega Krasa se spomladi i.n poleti radi tu ustavljajo, da si ogledajo številne kraške zanimivosti, da spijejo kozarec dobrega domačega vina in použijejo nekoliko svežega »pršuta« (gnjati). Kdor izmed bralcev Novega lista ni bil še v Zgoniku, naj ga obišče; ne bo mu žal. Videl bo prijazno cerkev, značilne kraško hiše in borjače s stebri. Ljubitelji kraških jam, vrtač in dolin ne bodo .nikjer našli toliko kraških značilnosti. Iz vasi se jim bo nudil tudi krasen razgled in domačini ga bodo prav gotovo prijazno sprejeli.
Zgoniška občina, ki šteje okoli 1000 duš, je ena najrevnejših na Tržaškem. Prebivalci so na pol delavci in .na pol kmetje. JBavijo se s kmetijstvom, ki pa na žalost ne prinaša vsem dovolj dohodkov, ali pa delajo v kamnolomih ter v drugih industrijskih podjetjih. Zelo trda je borba za vsakdanji kruh. Mladina hiti pa v mesto, kjer upa na bolje plačano zaposlitev.
Položaj kmetijstva
S težkim srcem ugotavljamo, da se zanimanje za kmetijstvo dan za dnem manjša. V povojnih letih so naši ljudje na žalost preveč zanemarjali zemljo; šli so raje za lahkimi zaslužki, ki jih ledaj ni bilo težko najti. Marsikomu se je zdelo kmetovanje prenaporno in premalo dobičkanosno, včasih celo poniževalno. Danes pa, ko sc politični položaj na Tržaškem spreminja in ko jc vedno teže najti (dela, sc kmečka mladina mora vrnili k zemlji. Marsikateri kmečki fant, ki morda danes zavida svoje delavske tovariše zaradi mesečnih prejemkov, bo sčasoma spoznal, da domača gruda, če jo marljivo obdeluješ, lahko ravno toliko ali še več nudi kot industrija ali obrt. Vsakomur postaja čedalje bolj jasno, da se bodo ljudje morali v bodoče globlje posvetiti kmeti jstvu. Saj vsakdo lahko ugotovi, da industrija in trgovina na Tržaškem nazadujeta i.n da ne bosta mogli zaposliti novih ljudi. Mladina mora priti do spoznanja, da je tudi kmečki poklic časten in donosen, da tudi domača zemlja lahko nudi gospodarski obstoj. Zdi se nam, da bi mladina imela v. bodočnosti več zadoščenja, če bi se v večji meri posvetila zemlji svojih dedov, kajti zemlja ni doslej še nikogar izdala. In končno je kmet neodvisen človek, kar je večkrat mnogo več vredno kakor marsikatera tedenska ali mesečna plača.
Nujne so premembe
Zemlja pa terja modernejši način obdelovanja. Poljsko orodje je treba nujno mehanizirati. Če hoče kmet, da mu zemlja obilneje rodi, mora v svojem delu marsikaj spremeniti. Nujno je potrebno intenzivno obdelovati polja, dvigniti živinorejo, ki je na Krasu najbolj donosna kmetijska stroka; izbirati s pomočjo silosov dobra in zemlji primerna semena in saditi le donosne kulture. Važno je pripomniti, da ima n. pr. vrtnarstvo zaradi bližine mesta veliko možnost, da se razvije, saj je tako rekoč še neizkoriščena panoga. Kmet se mora učiti, zanimati se za novosti, brati časopise, kajti le tako bo na svojem posestvu lahko živel. Tako izobrazbo morejo bodoči gospodarji dobiti samo v kmetijski šoli, kjer jih strokovnjaki uvajajo v skrivnosti smotrnega izkoriščanja zemlje in jim vzbujajo ljubezen do skope kraške grude.
Menimo, da bi Zgonik bil danes najbolj primeren kraj, kjer naj bi se ustanovila taka šola. Tu naj bi se doraščajoči kmečki fantje s Tržaškega pripravljali na bodoči poklic. Prepričani smo, da bi taka šola naletela na splošno odobravanje vseh kmetov na Tržaškem in bi se zanjo našlo tudi dovolj učencev. Prejšnja leta so v zgoniški občini bila v tem času v teku mnoga javna dela, letos pa opažamo skoraj popoln zastoj. Gradbeni načrt šole baje ni sploh še odobren in to zavlačevanje je vredno obsodbe, ker se z njim po nepotrebnem prizadeva precejšnja škoda našemu gospodarstvu.
Le redke vasi na našem Krasu pričajo, da so tu življenjski pogoji zelo težki. Pridnemu in skromnemu Kraševcu bi moralo prinašati večje dohodke tudi gozdarstvo. Lioe kraške planote bi se moglo popolnoma spremeniti s pogozdovanjem. Z drevesnimi odpadki, kakor sta listje in vejevje, bi se plast humusa ojačila, kar bi povzročilo, da bi zemlja postala rodovitnejša in odpornejša. Znan je primer Lipice j.n njene okolice, kjer so na značilnem kraškem zem-
ljišču zrasli veliki hrastovi gozdovi. Kar so dosegli pri Lipici, bi lahko dosegli tudi po ostalem Krasu, saj 'so pogoji povsod enaki.
Zadružna mlekarna
Potrebno je spregovoriti še nekaj besed o današnjem zastarelem načinu prodaje mleka. Večina domačinov in okoličanov prodaja mleko mlekaricam, ki ga raznašajo po Trstu. Te pa imajo včasih velike sitnosti ter tu pa tam plačajo globe. Zato se čuti potreba, da bi se prodaja mleka drugače uredila. Mleko s Krasa je po kakovosti mnogo boljše od furlanskega, toda Furlanija z nami danes uspešno tekmuje, ker je razpečavanje mleka dobro organizirano. Obstajajo namreč zadruge, ki mleko vstekleniči-jo in pasterizirajo. Pri nas pa tega ni. Ker smo prepričani, da je v organizaciji moč, menimo, da bi bilo zelo koristno, če bi se pri nas ustanovila zadružna mlekarna, ki bi služila tudi bližnjim vasem ter skrbela za prodajo mleka. Na ta način bi se povečalo tudi število živine in s tem bi bil večji zaslužek zagotovljen. Zbrati bi morali potrebni kapital in ustanoviti delniško družbo. Tudi marsikdo, ki ni kmet, bi bil pripravljen kupiti nekaj deležev.
D.	T.
DEVIN
Komaj nekaj tednov po strašni nezgodi, pri kateri so v Mišini Nabrežine zgubile življenje kar tri osebe iz naše občine, moramo na žalost spet poročati o smrtni prometni nesreči. Njena žrtev je v torek zvečer postal 36-letni Albin Legiša iz Devina. Pokojnik se je na motorju vrste Molom vračal okrog 19.30 iz Trsta, kjer je bil zaposlen, ikio je v bližini Seslja na iz doslej neznanih razlogov nenadoma zavil s ceste ter se 7, glavo zaletel v obcestno skalovje. Bil je skoraj na mestu mrtev. Truplo so kmalu zalem prepeljali v mrtvašnico na devinskem pokopališču ter ga v četrtek popoldne položili v grob.
Pokojnik je sin devinskega pismonoše g. Aniona Legiše. Bil je mož dobrega srca, veselega značaja in narodno zaveden Slovenec. Njegova tragična smrt ni hudo prizadela samo svojcev, temveč vso vas in bližnjo nikoli-co. Naj v miru počiva v domači zemlji! Hudo užaloščeni ženi in očetu izrekamo globoko občuteno sožalje.
Volitve rta Tržaškem
Tudi na Tržaškem kol v ostali republiki so nedeljske državnozborske volitve potekle v najlepšem redu. Od 230 tisoč 71 volilnih upravičencev je izpolnilo državljansko dolžnost 220 tisoč 593 oseb, se pravi 96.22 odstotka.
Štetje glasovnic je pri nas bilo znatno hitrejše kot v ostali Italiji, ker Tržačani niso volili senatorjev. Volilni izidi so zato bili znani že v ponedeljek pozno zvečer. Ti so naslednji:
Stranka število klasov odstotek
Kršč. demokracija	72.593	33,48
Komunisti	50.406	23,25
MSI	34.062	15,71
Liberalci	7.211	3,32
Bopublikanci-radikali	7.278	3,36
Nennijevi socialisti	12.837	5,92
Tržaška zveza	6.658	3,07
Fronta za neodvisnost	6.303	2,91
Socialni demokrati	13.956	6,44
Monarhisti (Lauro)	2.866	1,32
Narodni monarhisti	2.640	1,22
Ker je bilo oddanih 216 tisoč 814 veljav-		
nib glasov, znaša količnik za izvolitev enega poslanca 36 tisoč 135. Zaradi tega je Kršč. demokracija dobila 2 poslanca, komunisti pa enega.
Četrtega poslanca dobe po vsej verjetnosti fašisti, in sicer s pomočjo ostankov iz vsedržavnega volilnega okrožja.
Od demolkristjanskih kandidatov sta prejela največ preferenčnih glasov g. Giaeomo Bologna in prof. Narciso Sciolis ter s tein bila izvoljena v poslansko zbornico. Komunistični poslanec je postal, kot je bilo predvidevati, Vitloirio Vidali.
Volitve na podeželju
V pet podeželskih občinah je bilo v volilnih seznamih vpisanih skupno 17.808 volivcev. Po uradnih podatkih je v teh občinah glasovalo 17. 311 oseb, vendar je težko izračunati natančni odstotek volilnih udeležencev, še teže ,pa natančno ugotoviti, za katere italijanske stranke so Slovenci glasovali, ker so v vseli občinah, zlasti pa v devinsko - na-brežinski in zgoniški, volili tudi vojaiki, policisti, financarji itd.
Le tako si namreč moremo razlagati, zakaj je v Devinu-Nabrežini volilna udeležba znašala 100,84 odstotka, v Zgoniku pa celo 105,6 odstotka.
V spodnji razpredelnici objavljamo volih ne izide v vseli občinah na tržaškem podeže-I ju:
U H Č I IV il	KD	KPI	MSI	PLI	PRI PR	PSI	UT	FI	PSDI	PMP	PNM
Doiln-IVIubrožlou ....	1229	1172	312	36	38	512	108	180	244	18	19
lloltuu 		897	1875	44	12	16	359	119	44	48	6	14
Zgonik		21«	433	16	4	10	103	44	15	36	3	o 1
Ilspniituhor		98	121	13	2	9	44	54	3	7	—	1 !
Miljo		2547	4054	314	46	268	316	100	60	490	18	22
Zgornje kratice pomenijo: KD = Kršč. demokracija; KPI = Komunistična partija Italije; MSI = Ital. soc. gibanje (fašisti); PLI = Ital. liberalna stranka; PRI - PR = Ital. republikanska in radikalna stranka; PSI = Ital. socialistična stranka; UT = Tržaška zveza; FI = Fronta za neodvisnost; PS Dl Ital. socialnodemokratska stranka; PMP = Ljudska monarhistična stranka; PNM = Narodna monarhistična stranka.
VOLITVE NA GORIŠKEM
V ipetek uekaj minul pred polnočjo se je tudi v Gorici zaključila volilna agitacija. Ob 21. uri je ta dan imela zadnje volilno zborovanje Kršč. demokracija. Govorili so kandidat za poslansko zbornico Martino, kandidat za senat ing. Valauri in bivši tržaški župan Bartoli.
Najbolj zanimivo je ta dan bilo zborovanje v dvorani bivšega slovenskega Trgovskega doma. Zastopnika Krščanske demokracije Coeianni in dr. Zucalli (kandidat Saraga-tovcev za poslansko zbornico) sta skušala zborovalce prepričati, da so glasovi, oddani liberalnemu kandidatu za senat zgubljeni, ker ni najmanjšega upanja, da bi m.ogel prodreti.
Na trgu C. Battisti je imela ob 8. uri zvečer zadnji volilni shod tudi Nennijeva socialistična stranka. Govoril je bivši poslanec Marangone, ki je tudi to pot Ikandidat za poslansko zbornico.
Do zadnje minute pred polnočjo pa je na istem trgu grmel bivši fašistični poslanec De Tot to, ki je prav divjaško sramotil pokojnega državnika De Gasperija in njegovo- stranko.
Volitve so v nedeljo in ponedeljek- povsod potekle v najlepšem redu. Število glasov socialistične stranke je od političnih volitev leta 1953 precej poraslo, komunisti so izgubili nekaj tisoč glasov, porasli so tudi glasovi Saragatoveev, najmočnejša vladna stranka je svoje postojanke v glavnem obržala, ponekod je celo napredovala. Tudi v slovenskih občinah je Krščanska demokracija postala sorazmerno najmočnejša stranka. Povprečna volilna udeležba je dosegla 97.20 odstotka.
VOLITVE V POSLANSKO ZBORNICO
IZ TRŽIČA
V Tržiču je v petek opoldne umrl naš župan in senator Anton Rizzatti. Zaradi bolezni, ki ga je zahrbtno napadla pred nekaj meseci, je prišlo, kakor smo že poročali, v zadnjem času tudi do* krize v občinskem svetu. Umrl je šele 64 let star. Po poklicu je bil učitelj. Pri zadnjih volitvah so ga izvolili za mestnega župana, 1. 1953 pa za senatorja; pri volitvah v nedeljo pa ga Krščanska demokracija ni več kandidirala, kot ni v Gorici bivšega poslanca Baresija. Pokojnik je izhajal iz stare iredentistične furlanske družine, saj je bivša Avstrija obsodila dva njegova brata na smrt. Eden od njiju je umrl v ječi, drugi pa je iz zapora zbežal v Italijo ter se priglasil za vojnega prostovoljca.
V soboto je bil pogreb, ki so se ga udeležili tudi najvišji predstavniki oblastev. Od pokojnika se je poslovil v imenu senata g. Tessitori.
Čeprav je bil nasprotnik Slovencev, je treba pokojniku priznati, da je bil sicer pošten in izredno delaven mož. Bil je več let občinski svetovalec, upravni član Monta v Gorici in upravnik naših ladjedelnic. Naj v miru počiva!
IZ SOVODENJ
Predpreteklo nedeljo so, kakor smo na kratko poročali v zadnji številki, v Sovod-njah slovesno ot v urili nove prostore materinske in otroške posvetovalnice (ONMI), urada za delo in zdravniške ambulante. Slovesnosti so se udeležili prefekt dr. Nitri. predsednik goriškega pokrajinskega sveta, pokrajinski odbornik za zdravstvo dr. Krainer, župan g. Češčut in več občinskih svetovalcev in precej občanov.
Nove prostore, ki se nahajajo v pritličju občinskega doma, je blagoslovil domači župnik g. Komac, nato pa je g. prefekt prerezal trak pred vhodom.
Pri slovesnosti je govoril najprej g. župan Češeut, žal pa le v italijanščini, česar nika-Ikor ne moremo odobravati. Kratke nagovore sta imela tudi prefekt dr. Nitri in dr. Culot.
Zdravniška ambulanta bo- odprta od 16.30 dalje. Občina je za ureditev prostorov in novo ograjo okrog občinskega poslopja potrošila skupno 1 milijon 250 tisoč lir.
Predpreteklo nedeljo je domača dramskn družina gostovala v Kostanjevici na Krasu.
V ondotnem prosvetnem domu, ki so ga zgradili po drugi svetovni vojni, je odigrala ša-loigro Poslednji mož. Dvorana je bila nabito polna. Naši mladini k lepemu uspehu iz srca čestitamo.
Prejšnji torek je našo vas pretresla žalostna vest, da je domačin E,mil Cotič našel truplo svojega 57-letnega očeta, obešeno z električno žico na akacijevo vejo. Popoldne je pokojnik šel kosit travo k sorodnikom, od koder je nato- odšel neznano Ikam. Zvečer ga je sin našel obešenega. Kaj je nesrečnega gna" lo v smrt, ni znano. Pokopali smo ga prejšnjo sredo. Trpinu naj bo dobri Bog usmiljen sodnik, njegovi hudo prizadeti družini pa iskreno sožalje.
V nedeljo smo ob veliki udeležbi vaščanov pokopali 83-letno domčinko g. Katarino Hmeljak, mater sovodenjdkega gostilničarja Franceta Hmeljaka.
Izredno zavedni Slovenki naj sveti večna luč! Sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
IZ JAMELJ
Naši občini je bilo pred nekaj dnevi odobreno 13 milijonov lir za zidavo ljudske šole v Jamljah. Gradbeni načrt, ki ga je po naročilu doberdob^ke občine izdelal tržiški inženir Cataldo, je že pred časom odobrilo ministrstvo za javna dela. Nova ljudska šola bo imela dve učilnici in stanovanje za učitelja.
V poslopju bo tudi zdravniška ambulanta.
V Novem listu smo o jameljski šoli že po-gostoma poročali in napovedovali polni upn-nja njeno skorajšnjo zgradnjo, a smo se vedno varali. Tudi sedaj napovedujejo, da se dela v kratkem začnejo, a spet se bojimo, da bomo nanje morali še dolgo čakati.
IZ DOLA
Prejšnji četrtdk se je zaradi starega in zapuščenega streliva pri nas zopet dogodi1a nesreča. Ko je 21- letni domačin Oskar Semolič iskal na polju železo, je s krampom zadel ob staro strelivo, ki se je bilo za vojne zarilo v zemljo. Strelivo se je razpočilo in Semoliča so takoj odneljali v tržiško bolnico, kjer so mu zdravniki ugotovili več ran na obrazu in rokah. V bolnici bo moral ostati najmanj en mesec.
PEDRONI SE ZOPET RAZRUF JA
Gori-Iki mestni urad je vsem volivcem, ki niso bili rojeni v Italiji, marveč v drugih državah, a so danes italijanski državljani, zabeležil na volilnih potrdilih poleg rodnega kra-ia tudi ime države, v kateri so bili pristojni. I ako je ravnalo -tudi z besrunci iz Istre. Komur se ie rodil n.pr. v Pulju, so napisaH, da se me«t0 naboja v Jugoslaviji. To na je hudo razkačilo monarhističnega občinskega svetovalca Pedron-ija. ki je proti temu protestiral in pismeno pozval županu dr. Bernardisa. naj stvar razjasni.
IZim F GORICI IM V TRFH SHH7FMSRIH ORf.IMflH:
VOLITVE V SENAT
o r č i m n	KD	KPI	PSI	MSI	PRI	PSDI	PRIM	pr.i	PMP
Dobardob 		285	144	214	4	5	13	5	7	2
Sovodojo		448	108	418	4	6	37	10	14	3
Štncerjan 		234	49	162	8	3	15	2	8	2
Gorica 		12.741	1.529	2.242	2.792	335	8.°66	502	1.087	474
OBČINA	KD	KPI	PSI	MSI	PRI	PSDI	PRIM	Pl.l	PMP	MARP
Dobardob 		351	173	302	55	7	16	5	7	3	4
Suvodojo 		499	107	479	7	13	34	5	11	—	12
Staverja. 		261	52	182	11	8	12	2	8	1	4
Garlca 		14 610	1.983	2.783	3.043	403	7.515	614	1 581	569	137
Zgornje kratice pomenijo: KD = Kršč. demokracija; KPI = Komunistična partija Italije; PSI = Ital. socialistična stranka; MSI = Ital. soc. gibanje (fašisti); PRI = Ital. repub. stranka; PSDI = Ital. socialnodemokratska stranka; PNM = Narodna monarhistična stranka; PLI = Ital. liberalna stranka; SMP = Ljudska monarhistična stranka; MARP = Gibanje za avtonomijo padskih dežel.
vprašanja m odgovori
IZ TAJPANE
Občinski uslužbenci so tudi letos pregledali naše hleve, -da bi ugotovili, koliko glav živine je v občini. V 1 vaseh so našteli sfkupno 824 goved. Če pomislimo, da smo imeli pred leti 4-krat toliko živine, je današnje stanje zares porazno. Tudi iz tega »poznamo, da naše gospodarstvo iz dneva v dan čedalje bolj propada. Namesto da bi vlada naše gospodarsko prizadevanje podprla, tako da bi lahlko na svoji zemlji pošteno živeli, nas vedno bolj pritiska z davki. Dogaja se, da mora marsikdo za davke prodati zadnjo kravo.
Kdaj bodo oh la st v-a zares razumela potrebe naše Beneške Slovenije?
IZ PODBONF.SCA
Bralcem Npvega lista je znano, da se Črni vrh nahaja v podboneški občini in da spada med vasi, Iki se pri nas najviše dvigajo nad morjem. Doslej so njeni prebivalci prestali mnogo hudega, ker niso imeli ceste in so zato morali prinašati vse potrebščine na svojih skrivljenih hrbtih.
Končno so se pa oblastva le zganila in uvidela nujno potrebo, da se tudi za to- zapuščeno in zanemarjeno vas, ki ima 500 prebi-
valcev, zgradi cesta. Fot -bo v kratkem dospela v vas, saj morajo zgraditi .samo še pol kilometra. Škoda pa je, da ni cesta širša.
Življenjski pogoji v Črnem vrhu niso tako slabi kot v ostalih vaseh naše ^domačije. V vasi imajo precej dobre živine, nekaj denarja pa pošiljajo domov izseljenci. iNa sezonskem delu v tujini je sedaj 150 vaščanov.
IZ ŽABNIC
Pred nedolgim smo položili k večnemu počitku 88-letnega domačina Andreja Rosen-wirtha, ki je bil za prve svetovne vojne žab-niški župan in cerkveni ključar. V zadnjem času je živel v Trbižu. Pogreba se je udeležilo mnogo vaščanov, ki so mu še danes hvaležni, da ie leta 1915 rešil milostno podobo sve-tovišarske Matere božje pred razdejanjem vojne. Pokojnik je bil krepak mož, ki je kljub starosti mladeniško prenašal na sveto goro težka bremena.
-Naj v miru počiva!
V mesecu maju sta se v domači cerkvi poročila Hanzi Zelo-th (Marodov) in Terezija Tributsch, k-i je doma iz Ukev.
Pol stoletja je že -minilo, odkar je v našo župnijo prišla zadnja nevesta iz Ukev. Novo-poročencema želimo obilo božjega blagoslova na novi življenjski poti.
l»-tl		
v	sonci in	senci
	(Usoda Habsburžanov)	R. K.
Ubral je popolnoma svojo, trmasto pot, ki se ni skladala ne z materino ne z babičino namero in vzgojo. Ko je imel štirinajst let, bilo je že po Sofijini smrti, so se njegovi učitelji čudili, od kod ima Rudolf svojevrstne, za tiste čase kar revolucionarne nazore. Spraševal jih je, čemu veljajo cesarji in aristokrati več kot -drugi ljudje; njemu se zdi, da skušajo podložnike držati v nevednosti in strahu saimio zato, da laže nad njimi vladajo'.
Pravoverni možje >na dvoru so se zgražali in pripisovali takšne ideje materinemu vplivu. V resnici pa je bil sin le malo z materjo; sam si je iskal čtivo in pota, da je utešil svojo radovednost.
Pač pa se je Elizabeta bolj posvečala hčeri Gizeli, ki se je razivila v popolnoma na-raivmo razvito dekle. Še raje pa je imela malo Valerijo, boječe in šibko dekletce, 'ki je vedno iskala mamine zaščite. Mati se je vedno bala zanjo, a vzljubila jo je prav prisrčno, ker so ji bili prva dva otroka odtrgali. Ta je pa ostala res njena.
Elizabeta ni bila, seveda ne po lastni -krivdi, -prava vzgojiteljica, čeprav je bila srčno ljubeča mati.
Življenje je drugačno
Sama je čutila, da je življenje povsem drugačno, kot so jo učili, a ga vendar ni poznala. Najmanj pa je vedela, kaj pomeni revščina in -denar.
Nekega dne je vprašala: dvorno damo Fe-stetics n-a sprehodu, ali ima kaj denarja a seboj. Cesarici so namreč dviotrni predpisi
prepovedali, da bi se dotaknila denarja. Hotela je nakupiti pri najboljšem peku nekaj slaščic za Valerijo. Ko so v slaščičarni pri Kuglerju ugledali cesarico, so vsi presenečeni uslužno zavijali vse, kar je izbirala. Ni pa nehala z izbiranjem. Pri računu je -dvorna dama ugot-ovila, da nima toliko goldinarjev -pri sebi, ker je cesarica sko-ro pol trgovine nakupila. Gospodar je pa vvštel v račun samo dvajset goldinarjev, čeprav je bilo blaga za trikrat toliko.
Pristni Dunajčani ji niso zamerili nič. Pri-
Vprašanje št. 452: Na trtah sem opazil mnogo listov, ki imajo na gornji strani eno, dve ali tudi več vzpetin-grb, na spodnji pa plesen. To ne more biti peronospora, ker so vzpetine zelene in ker listi ne kažejo nobenih oljnatih peg, ker je večina listov popolnoma zdrava in tudi plesen ni podobna navadni plesni. Katera je ta bolezen in kako jo zdravimo?
Odgovor: Liste napadajo majhne živalice (pršice), ki jih s prostim očesom niti ne vidimo. Živijo na spodnji strani v dolbinah, ki so zakrite z izrastki, podobnimi plesni. Od pršic povzročena škoda navadno ni znatna, vendar lahko trta ošibi, če so mnogi listi hudo napadeni. Pršice se seveda množijo, če jih ne zatiramo. Sedaj, ko trta raste, jih je skoraj nemogoče uničiti, ker živijo dobro zavarovane na spodnji strani listov. Lahko poskušamo z 1% barijevo-žvepleno brozgo (tiobar). Več uspeha bomo pa imeli z zimskim škropljenjem: ko smo trte obrezali, jih dobro poškropimo z barijevo-žvepleno brozgo. S tem uničimo pršice, ki prezimujejo na rastlinah.
Vprašanje št. 453: Imam vrsto grmov slovenk (floks), ki vsako teto obilno cveto. Sredi vrste sem ugotovila, da je	od 3 grmov srednji skoraj uničen,
sosedna dva pa	močno	hirata.	Listi so zaviti,	a uši
nisem opazila. Ko sem .na srednjem grmu prijela nekaj stebel, so se takoj odlomila. Poleg tega sem opazila, da so stebla en prst visoko od tal bolj nabrekla, osušena	in od	znotraj	votla. Bolezen	je iz
srednjfcga grma	najbrž	prešla	na sosedna in	sedaj
se bojim, da bodo uničeni vsi grmi. Kako bi vsaj nekaj grmov rešila?
Odgovor: Po vaših besedah se zdi, da ne gre za bolezen, pač pa se je tam razširil neki živalski škodljivec, ki razjeda stebla. Škodljivci so skoraj gotovo strune, se pravi ličinke hrošča pokalice (poskok), ki spadajo med najbolj škodljiv mrčes v vrtovih in tudi na polju. Napadejo žita, zelje, solate, korenje, grah, krompir itd. Uničujemo jih z geodrinom. Sv> tujemo vam, da posamezne grme floksa obkrožite s plastjo zemlje, kateri primešate nekaj geodrina, in sicer 25 gramov za vsak grm. S tem bodo obvarovani grmi, ki niso še .napadeni. Poleg tega poškropite spodnje dele stebel v grmih z raztopino gesa-rola 50. Za 5 litrov škropila zadostuje 10 gr. gesarola.
dobivala si je njih srca s svojo nenavadno lepoto in melanholično milino. Rada se je otresala dvoirnih spon in se pomešala med ljudstvo.
Cesar je pa hodil svoja pota, državna in tudi druga.
V felbruarj-u 1. 1874 se je cesar mudil na državnem obisku v Petrogradu. Na Dunaju, v mestu valčkov, se je prav tedaj v-e vrglo v pustni vrvež. Takrat je cesa-rico prijelo, da bi tudi ona od 'blizu spoznala, kako se ljudstvo zabava in veseli.	(Dalje)
Ena izmed najstarejših slovenskih hiš v Barkovljah pri Trstu
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
ITARUKI, PAUAOL:
„Topase
(«
(ati ftai/a piemicia- Stav.	^te-dalisca)
Ko človek odhaja s te predstave, si želi polemizirati. Najprej z avtorjem: Aristotelova zahteva po katarzi, ki naj bi jo v nas vzbudilo dramsko delo, skozi stoletja ni umrla, nasprotno, čim bolj razrvan je moderni človek, tem bolj je je potreben. Pri najboljših sodobnih dramatikih so se vsi ostali problemi umaknili etičnemu. Komedija res da ni tako zahtevna zvrst, vendar, če se je že avtor spopadel s tako perečim problemom, kakor je moč denarja, zakaj ga je rešil prav na ta način?
Profesor učnega zavoda Topaze izgubi zaradi poštenosti in doslednosti svoj položaj. Isti dan se mu ponudi prilika, da dobi sijajno službo. Vendar se kmalu zave, da je padel v nepoštene posle, toda prešibak jel, da bi se izmotal. Ko se v posle popolnoma uvede, polagoma zapada demonu oblasti, ki jo lahko da človeku denar. Avtor dopusti, da se nasmejemo duhoviti metamorfozi nerodnega, moralizujočega profesorja v oblastnega denarnika. Celo njegov dobri šolski tovariš, ki ga je prišel reševat tega moralnega propada, zapade vsemogočni moči denarja. Iri: ko mu se končno smeje naš Tržačan v dvorani in s katerim plemenitim namenom odhaja domov? Izbrati za tržaškega malega človeka to komedijo je, kakor kazati mišim igro, v kateri mačka slastno obira najlepše mišje primerke.'Toliko tistemu, ki je izbral za nas prav ta »leitmotiv«, da je denar sveta vladar. Naj omenim še to, da je glavna oseba komedije predstavnik stanu, ki je tukaj pri nas med intelektualci najpogosteje zastopan; tako se lahko smeje norčevanju iz prav tistega v sebi, kar naj bi bila sicer njegova vrlina.
Tako naravno, kakor je metarmofozo, profesorja speljal skozi vse odtenke Lukež, bi jo verjetno težko kdo drugi. Manj naraven je bil njegov stanovski tovariš profesor Tamise (Stane Raztresen), ki se je zdel večkrat vezan ali brez gorečnosti za syojo vlogo in predvsem le zunanje doživet. Lik ravnatelja šolskega zavoda se je zdel morda preveč karikiran spričo drugih, ki so zaigrali bolj realistično. Morda je imel del krivde tudi režiser. Človek je .namreč pri Nakrstu navajen, da dži svoji vlogi vselej nekaj svojega. Da ne omenim dijaka, ki ga je igral Mar-tinuzzi nezadovoljivo, posebno ker smo ga že vsaj
trikrat videli povsem enakega. Precej pomanjkljiva sta se mi tudi zdela oba gojenca igralske šole. Lakaj je bil, kakor da ga je Castel Bernacova sprejela v Službo šele tisti dan, tajnica, če ji je že avtor namenil vlogo goske, naj bi jo zaigrala vsaj prefinjeno, bolj francosko frivol.no. Odličen je bil Castel Bernac, ki ga je naravnost briljantno zaigral Mo-dest Sancin. Bil je poleg Sardočeve pravo doživetje večera. Ravnateljeva hči tii mogla biti v maski in opravi nekoliko bolj simpatična. Ce prištejemo še nekoliko neodločno igro, ki pomeni, da se do njenega lika tudi režiser ni opredelil, B. Bratuževa ni pomenila kakega doživetja. O baronici, katere igralka nastopa kot gost, bi mogli reči, da je bila najmanj izdelana partija te komedije; posebno je motila dikcija. Odlična se mi je zdela stvaritev Sardočeve kot Castel-Bernacove metrese. V neki oceni sem brala, da je bila preljubka in premlada za metreso. Jaz bi rekla nasprotno: če berem Balzacove romane, metrese niso neki krvosesi, ki vse njihovo bitje izžareva pohlep po denarju. Francosko metreso si predstavljamo prej takšno, kakor jo je zaigrala Sardo-čeva. Sardočeva je igrala s tako gracijo, z romanskim šarmom in plavala čez oder s tako samoumevno gosposkostjo, da je bilo videti, da je bila njena Vloga do potankosti izdelana in pomeni res igralski vzpon.
Režiser je odpravil svoje delo solidno. Škoda, da ni režiral kakšne odgovornejše stvari, da bi bil mogel pokazati svoje zmogljivosti, saj je gledališkemu svetu znano ime.
In še enkrat: sem in tja naj gledališče poskrbi za doživetje, kakršno je bilo Naše mesto, da se bo človek z dramami poplemenitil, s komedijami pa se nasmejal raje svojim napakam kakor svojim vrlinam.
Zora Tavčar
KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV - TRST
vabi na sestanek, ki bo v petek, 6. junija, ob 20.30 v ul. Commerciale 5/1. Na sporedu je predavanje gledališke igralke Bogdane Bratu-ževe:
»SLOVENSKO GLEDALIŠČE«
Po predavanju razgovor o letovanju.
KULTURNE VEST/
* 11. junija se začnejo v grškem amfiteatru v Sira-cusi na Siciliji predstave antičnih dram. Letos bodo igrali Euripidovo Medejo in Sofoklejevega Kralja Ojdipa. V glavnih vlogah bodo nastopili Andreina Pagnani, Lilla Brignone, Annibale Ninchi, Carlo D'Angelo in Salvo Randone. Režirala bosta Guido Salvini in Virginio Puecher. Za obiskovalce velja železniški popust.
* V Florenci so priredili razstavo do 25 leta starih italijanskih slikarjev. Prvo nagrado so podelili beneškemu umetniku Francu Mellu in pesarskemu slikarju Renatu Bertiniju.
sk Znani slikar Oskar Kokoschka ima na Dunaju veliko razstavo retrospektivnega značaja, ki pomeni enega najzanimivejših dogodkov iz dunajskega kul-, turnega življenja zadnjega časa. Ob tej priložnosti je odlikovala Dolnja Avstrija slikarja s častno plaketo.
H= V Santi Barbari v Kaliforniji je umrl nekdaj slavni filmski igralec Ronald Colman, ki se ga starejši bralci gotovo še spominjajo iz mnogih pustolovskih filmov. Star je bil 67 let.
Zveza zahodnonemških knjigarnarjev je podelila svojo letošnjo »mirovno nagrado« švicarskemu eksistencialističnemu filozofu Karlu Jaspersu. Med prejšnjimi nagrajenci sta bila Churchill in izraelski filozof Martin Buber.
* V Parizu je umrl ugledni francoski pisatelj Francis Carco. Rojen je bil leta 1886 na Novi Kaledoniji. V svojih romanih je opisoval montmartsko okolje in življenje, ki ga je opeval tudi v pesmih.
* Izmed filmskih igralk, ki so se udeležile letošnjega festivala v Cannesu, je svetovno časopisje največ pisalo o najskromnejši, a .najbolj prisrčno ženski — o Tatjani Samojlovi, ki igra glavno vlogo v filmu »Ko lete žerjavi«, odlikovan s prvo nagrado. Hollywood ji je ponudil pogodbo za sedem let, a se je rajši odločila, da nadaljuje medene tedne v Moskvi. Se je namreč šele pred kratkim poročila.
* Slikar Lojze Spacal razstavlja te dni v galeriji San Matteo v Genovi.
* Slikar Robert Hlavaty pripravlja za konec poletja samostojno razstavo v Celju.
* Izšel je Vodnik po baročnih zbirkah Narodne galerije v Ljubljani. Krasi ga veliko število reprodukcij baročnih umetnin. Uvodni esej o pomenu in značilnostih baročne umetnosti v Sloveniji je napisal dr. France Stele.
KULTURNE VEZI
V soboto je v Ljudski univerzi na Reki predaval. prof. tržaškega vseučilišča Anton Marussi o vzponih na Himalajo, katerih se je tudi sam udeležil. Predavanje so priredili pod pokroviteljstvom italijanskega generalnega konzulata v Kopru.
V DACHAUSKIH BLOKIH
17 Toda tistih neikaj dni, ki sem jih še preživel v podzemlju policijske palače, je bilo, kljuh teinu da sem se čutil nekoliko pomirjenega glede lastne usode, vendarle med najhujšimi, kar se jih spominjam iz »Podmornice«. Dan za dnem so pehali v natrpano poln prostor nove ljudi, stare, mlade, intelektualce, študente, delavce ,<n kmete. Spali smo čisto na tesnem in zrak v sohi je 'bil obupen, rudi razpoloženje je bilo žalostno. Pomoči in podnevi so se vrstila zaslišanja. Nekje v Šbiki in za Bežigradom so odkrili mrežo siin-paiizerjcv in zaupnikov Osvobodilne fronte in zaprli najprej nekaj mladincev, ki so pri mučenju izklepetali, kar so vedeli, in morila še več, da bi se rešili udarcev. To je povzročilo verižno reakcijo aretacij.
Med aretiranci je bilo tudi precej intelektualcev. Nekega večera že po večerji so pripeljali okrog petinštirideset let starega suhega, visokega človeka, očitno intelektualca. Bil je videli zelo vznemirjen. Nemirno je hodil sem in ija, zatopljen v svoje misli, kadil in komaj spregovoril kakšno besedico. A že čez kake četrt ure so prišli ponj. Pozno ponoči so ga pripeljali nazaj in to s hrupom, kakršnega še nisem doživel ob lakih priložnostih. Zdelo se je, da je vsa policijska palača pokonci. Slišali je bilo treskanje vrat in kričanje. S tesnobo smo čakali, kaj bo. Ko so odletela vrata, so pahnili v »Podmornico« človeka, tki je le še od daleč spominjal na tistega, ki so ga bili odpeljali pred dvema urama na zaslišanje. Prepoznali sino ga bolj po obleki in velikem nosu kakor po obrazu, ki je bil ves zabuhel, podplut od udarcev in zamazan od
krvi. Ko so ga s kletvami pahnili v celico, se je opotekel kot pijan. Ustnice je imel zatekle in spačene, tako da se je zdelo, kot da se krčevito reži. Oči je imel zatekle, da je negotovo tipal okrog sebe kot slepec. Zmedeno se je opotekal sem in Ija in valjal po razbitih ustih besede, ki jih ni bilo mogoče razumeti. Z grozo smo ga gledali. Nekdo mu je ponudil vode. Pil je z dolgimi, hlastnimi požirki kakor človek, ik,i trpi strašno žejo. Iz razbitih in oteklih ustnic 11111 je tekla voda po krvavi srajci in obleki. V celici je vladal globok molk. Videli smo že marsikaj, a tako pretepenega človeka še ne.
Nekaj časa je blodil po celici kakor zmešan, dokler ni omahnil. Prestregli smo ga. Obsedel je na tleli in stokaje naslonil glavo na zid. Zdelo se je, da umira. Nekdo je začel udrihati po vratih in klicali paznika. Kmalu nalo je prišlo v celico nekaj agentov, ki so pograbili nesrečneža in ga odvlekli iia drugo stran hodnika, v bunker, ki je služil prej morda za premog, zdaj pa za samnico. Bil jo preozek, kot so pravili, da bi lahko človek iztegnjen ležal v njem. Na dnu se je nabirala voda, zato so bile položene po tleli desike. Tja so zaprli pretepenega moža. Vse naslednje dni je ostal v bunkerju. Včasih smo slišali njegovo skoro živalsko kričanje, ki ga ni bilo mogoče razumeti. Morda so ga tepli, ali pa se mu je bledlo. Morda je kričal tildi samo za vodo. Čudili smo se, da toliko časa vzdrži. Bili smo namreč prepričani, da ho umrl.
Toda ni umrl. Na veliko presenečenje sem ga kake tri mesece pozneje srečal v dachauskem taborišču. Začudil sem se, kot da bi srečal pokojnika. Povedal sem mu, kako nas je pretreslo, ko smo ga videli talko pretepenega. Nasmehnil se je in zamahnil z roko. Toda zdel se mi je zelo postaran in čislo osivel.
(Dalje)
GOSPODARSTVO
RAKETE PROTI TOČI NEKORISTNE
Piemont je ena izmed italijanskih pokrajin, kjer to e a čestokrat uniči vse kmetijske pridelke. Najhuje je navadno prizadela okolica mesta Asti in zato je razumljivo, ec so prav tu organizirali posebno središče za hoj proti toči. Pred kratkim so v Astiju priredili mednarodno zborovanje znanstvenikov, ki preučujejo fizikalne pojave v zvezi z oblaki. Udeležili so se ga najvidnejši vremenoslovci Anglije, Francije, Španije, Nemčije, Švice, Jugoslavije in Italije. Jugoslavijo je zastopal profesor ljubljanskega vseučilišča dr. Čadež.
Na zborovanju so preučevali vsa vprašanja, ki so v zvezi z oblaki, in se zlasti trudili, kako bi oblake prisilili, da hi kmetijstvu koristili in ne, kol se cesto dogaja, škodovali. Javnost je predvsem zanimalo, (kaj bodo učenjaki povedali o dosedanji borbi z raketami proti toči. Soglasno so ugotovili, da boj proti toči z raketami nima nobenega smisla, ker ne more koristiti: vremenske sile so pre-ogromne in prevcličastrie!
To seveda ne pomeni, da je vsaka borba proti oblakom in vremenskim silam brez smisla. Učenjaki so samo dejali, da morajo biti sredstva, s ka erimi sv borimo, močnejša. S tem so mislili na jedrno silo: oblakov ne smemo več napadati z razstrelivi, marvefc v primernem trenutku vnesti mednje kemična sredstva, ki bodo vodno paro spremenila v kaplje in tako povzročila dež. Poskusi v laboratorijih so dokazali, da se v oblalkih s primernimi sredstvi lahko prepreči tvorba ledenih zrn. oziroma loče. Takšna sredstva so cinkov dvokis, ceri jev okis in srebrni jodur. Na zborovanju so izjavili, da delajo v Angliji poskuse s ikaolinom, v Franciji z bakrenim solfurom. v Švici in Italiji pa predvsem s srebrnim jodurom.
Sprejeta Je bila posebna resolucija, Iki poziva vremenoslovske postaje in vseučilišča, naj nadaljujejo z raziskovanji in s poskusi, pri katerih naj sodelujejo vse države.
Kaj sedaj? Ali bomo še streljali v oblake z raketami? Naš list je že od vsega začetka izrazil dvome v uspeli streljanja in zatrjeval, da to koristi samo industriji, ki rjlkete izdeluje.
SVETOVNI KONGRES ČEBELARJEV
Od 15. do 23. septembra t. 1. se bodo zbrali v Rimu zastopniki čebelarjev z vsega sveta, da prisostvujejo XVII. mednarodnemu kongresu čebelarjev. Prireja ga Zveza italijanskih čebelarjev, ki je vključena v mednarodni čebelarski organizaciji Apimondia.
Pred tem se pa v Bologni sestanejo samo čebelarski izvedenci — znanstveniki, ki bodo razpravljali predvsem o treh važnih vprašanjih, in sicer o boleznih čeh,el. o kmetijskih in posebno sadjarskih zaščitnih sredstvih in njihovem vplivu na čebele ter o rastlinah, ki dajejo med.
V Rimu bodo govorili o reji čebel in njihovih proizvodih. Razpravljali bodo nadalje n uporabi medu v zdravstvu, o čebelarstvu in kmetijstvu, o bolezni čebele in o zaščiti čebel pred škodljivci. Proučili bodo tudi gospodarski pomen čebelarstva, njegovo organizacijo in zakonodajo.
ČE KUPUJEŠ KRAVO NA TRGU...
Prav je. če se na trgu obotavljaš, preden 'kupiš kravo. Le dobro si jo oglej in zavedaj se, da je krava za rejo dražja od tiste za zakol. Ne verjanii zlasti tistemu prodajalcu, ki preveč hvali svoje blago.
Krava naj bo pravilno oblikovana, njena boja naj bo normalna, pogled pa živ. Dlaka ti marsikaj pove.
Ker kravo kupuješ predvsem zaradi telet in mleka, pazi, da ni jalova. Mlečne (krave pa so rade bolne, posebno pri nas, kjer se premalo borimo proti goveji jetiki: čim boljša mlekarica je krava, tem bolj je občutljiva za jetiko.
Ni dovolj, da si ogledaš, kako veliko vime ima krava. Večkrat je važnejše, kakšno je. Poglej, če so vsa 4 vimena v soglasju, če dajejo vsi 4 seski mleko v isti obliki iji z isto močjo. Vime dobro pretipaj. Če je na kakšnih mestih trdo, pomeni, da nekaj ni v redu.
Ko kravo .kupuješ na trgu. bodi skrajno nezaupljiv. Vse dobre (krave se namreč navadno prodajajo naravnost v hlevu. Glede na jetiko pa je najbolje, da zahtevaš živino-zdravniško spričevalo.
KOBILICE NA BLIŽNJEM VZHODU
Mednarodni kmetijski urad (FAO) dobiva iz jul rovih dežel vse polno pozivov na pomoč proti kobilicam. V severnem Iraku so ugotovili oblak .kobilic, ki je bil dolg 81) km.
Naši kmetovalci, hvala Bogu, ne poznajo le šibe božje. Kobilice letajo v oblakih, ki štejejo na milijone požrešnih živali«, zn katerimi ostane samo razdejanje: požrejo vse, kar je zelenega.
Od kod (kobilice? Zdi se, da je leglrt kobilic v Somaliji. Od tam so se dvignile letošnjega januarja in preletele Rdeče morje ter opusiošile Jemen in Saudovo Arabijo. Februarja in marca so se pojavile v Jordaniji, Izraelu, Siriji, Iraku in Iranu. Pozneje so se prikazale v vzhodni Turčiji, od koder so odletele v Rusijo, proti Pakistanu in Indiji. Medtem pa doraščajo novi rodovi, ki so se izlegli iz jajčk, odloženih v Jemenu in Saudo-vi Arabiji.
Kobilice uničujejo na razne načine. Iz le. tal trosijo nanje razne strupe, sežigajo jih z metalci ognja in drugimi modernim,i sredstvi, A navadno se borba začne prepozno in so sredstva vedno nezadostna. Za sedaj je FAO dal na razpolago 90.000 dolarjev, kar je sicer nad 50 milijonov lir, a se zdi, da ta vsota še zdaleč ne zadostuje.
CŠportni pregled =
IZ ZGODOVINE SVETOVNIH NOGOMETNIH PRVENSTEV
Prihodnji mesec se na Švedskem sestane 16 najboljših nogometnih moštev z vsega sveta, da se določi zmagovalec v 6. svetovnem nogometnem prvenstvu. Tekme za zlati pokal Julesa Rimeta so uvedli pred 28 leti. Prirejajo se vsaka štiri leta in so gotovo eden izmed najvažnejših športnih dogodkov. Zanimanje za svetovno nogometno prvenstvo se je v zadnjih letih tako razmahnilo, da so pred odločilnim tekmovanjem potrebna številna izločevalna srečanja, ki pa niso nič manj zanimiva od finalnih.
Iz zgodovine nogometa zvemo, da bi prvo tekmovanje za svetovno prvenstvo moralo biti leta 1905 v Švici, toda tekem ni bilo, ker se je večina držav ustrašila prevelikih denarnih izdatkov. Za svetovno prvenstvo so prvič tekmovali šele leta 1930 v Montevideu, glavnem mestu Urugvaja. Prisotnih je bilo 13 državnih moštev, od katerih so samo 4 prišla iz Evrope, in sicer Jugoslavija, Belgija, Francija in Romunija. Od 4 finalistov so 3 bili iz Južne Amerike in eden iz Evrope (Jugoslavija). To je bil doslej največji uspeh jugoslovanskih nogometašev v tekmah za svetovno prvenstvo. Jugoslovani so po zaslugi Marjanoviča in Tirnaniča premagali Brazilijo (2:1) in Bolivijo (4:0). Tekmo z Urugvajem, ki je postal svetovni prvak, je Jugoslavija izgubila z visokim izidom 1:6, čeprav je v začetku vodila z 1:0. Domačini so v zelo razburljivi tekmi porazili tudi Argentino in tako sprejeli iz rok Julesa Rimeta zlati pokal.
Štiri leta pozneje so se najboljše enajstorice na svetu zbrale v Italiji. Tekem se je udeležilo trikrat toliko moštev kot na prvem turnirju. Prisotni pa niso bili svetovni prvaki, ker so bili še užaljeni zaradi slabe udeležbe evropskih držav na prvem prvenstvu in ker so se bali, da na tujih tleh ne bodo mogli obdržati častnega naslova. Manjkali so tudi Angleži, ki so se imeli za .najboljše nogometaše na svetu in se niso zato udeleževali takšnih tekmovanj. Največ možnosti za uspeh so poleg Italijanov tedaj imeli Argentinci, Brazilci in Avstrijci, ki so nastopali s slovečimi igralci iz moštva Wunderteam. Od 16 finalistov so končno četvorico tvorile samo evropske ekipe. Italija je po zmagah nad ZDA (7:1), Španijo (1:0) in Avstrijo (1:0) v finalu odpravila še Češko (2:1) in tako postala svetovni prvak.
Jugoslavija je na tem srečanju izpadla že v predhodnih tekmovanjih. Izgubila je srečanje z Romuni (1:2) in zaigrala neodločeno (2:2) s Švico.
Mednarodna nogometna zveza je leta 1938 kljub veliki politični napetosti, ki jc tedaj vladala v Evropi, srečno zaključila tudi tretje svetovno prvenstvo. Tekme so se odigrale v Franciji in se jih je udeležilo 44 držav. Jugoslavija je izpadla pri kvalifikacijskih srečanjih. Prvo tekmo s Poljaki je zgubila s 4:0, kar ji je onemogočilo, da bi se uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Jugoslovani so povratno tekmo s Poljsko sicer dobili (1:0), toda njihova usoda je bila že zapečatena. Italijanski nogometaši so se po zmagah-nad Norveško (2:1), Francijo (3:1), Brazilijo (2:0) in Madžarsko (4:2) ponovno vrnili v domovino s častnim pokalom. Zaradi vojne vihre jc bilo naslednje svetovno prvenstvo šele leta 1950, in sicer v Braziliji. Pred odločilnimi tekmami so Jugoslovani morali premagati Izrael in Francijo. V Južni Ameriki pa so »plavi« pod vodstvom Mitiča in Bo-beka premagali Mehiko (4:1) i.n Švico (3:0), izgubili pa so srečanje z Brazilijo (0:2) in tako izpadli iz tekmovanja. Domačini so porazili švedsko (7:1) in Španijo (6:1); toda 16. julija 1950 je Urugvaj v zadnjih minutah tekme premagal domačine in s tem drugič osvojil svetovno prvenstvo.
Zadnje tekme za svetovno prvenstvo so bile leta ■ 1954 v Švici. Zastopane so bile vse države, ki v nogometu nekaj pomenijo. Jugoslavija se 'je uvrstila med finaliste, čeprav izidi izločevalnih srečanj niso bili posebno uspešni. Jugoslovani'so V vseh 4 tekmah proti Grčiji in Izraelu zmagali z najtesnejšim izidom 1:0. V finalnem turnirju so sc Jugoslovani po zmagi nad Francijo (1:0) in po neodločenem izidu z Brazilijo (1:1) srečali z Nemci in tekmo zgubil i (0:2), čeprav so stalno napadali. Nemci so v polfinalni tekmi ostro porazili Avstrijo (6:1), Madžari pa so odpravili Urugvaj z izidom 4:2. Finalno srečanje med Nemci in Madžari je bilo v Bernu. Ko so že vsi pričakovali zmago Madžarov, je Nemec Rahn v 85 minuti s silovitim strelom zabil tretji gol za Nemčijo, ki je tako osvojila svetovni pokal.
PREGLED
FINALNIH TEKEM ZA SVETOVNO PRVENSTVO
Leta 1930 v Urugvaju: Urugvaj - Argentina 4:2. Lestvica: 1. Urugvaj, 2. Argentina, 3. Jugoslavija, 4. ZDA.
Leta 1934 v Italiji: Italija - Češka 2:1.
Lestvica: 1. Italija, 2. Češka, 3. Avstrija, 4. Nemčija.
Leta 1938 v Franclji: Italija - Madžarska 4:2. Lestvica: 1. Italija, 2. Madžarska, 3. Brazilija, 4.
švedska.
Leta 1950 v Braziliji: Urugvaj - Brazilija 2:1. Lestvica: 1. Urugvaj, 2. Brazilija, 3. švedska, 4. Španija.
Leta 1954 v Švici: Nemčija - Madžarska 3:2. Lestvica: 1. Nemčija, 2. Madžarska, 3. Avstrija, 4. Urugvaj.
IBOTM SE, DA NE BO NIČ. IZ TEGA Ol^NO SE ODPIRA NA GRAJSKO DVORIŠČE. v	-	4
POTEM SMO B M IZGUBLJENI '.!
VSE SMO PRETARNILI.Tfc' VAMA NOBEDEN NI «J t VSEČ.... DRUGIH 3ETNI= 1 HOV NIMAM.., w J
TUDI TA NI J PRAVI.ALI 4 3E «£ mtA
'■JEČA?
GRA^ZAU JU 3E ODPELJAL' V MUČILNICO,..
' EVO GA’.
ALI 'JE PRAVIC
* PRAVI! TEGA HOČEVA'.
DAL OBESITI ZA VRAT, TEMVE£ ZA ROUE. VSO NOC BI MORAL VI6ETI/IAUO PA,„N0,PO3D\TA ^	^	^	Z	MEN03!	|
OBE&EN?)
PO OBILNI VEČER3I SO KONČNO
OSTALI SAMI... 'p”-----
  LAKOTNIH “
JE RESEN, ZDA^ NAMA RAZKRIJ 5VOJ NAČRT.
VAJIN 'JE, TU GA IMATA! ZDAJ PA POJDITE VSI TURE Z MANO, DA VAS POGOSTIM; GOTOVO STE LAč= - NI IN UTRUJENI. *
M05 NAČRT? DOBRO,POSLUŠAJTA! NITI NAJMANJ ME NE MIUA,DA BI SE TEPEL Z M ALUARJEM..,POBEGNILI BOMO ODTOD \N ZAVRTELI URO.ZVE' ŽIMO RJUHE IN SE SPUSTIMO,., EH
NENADOMA JE PRETRESLO ZRAU. SILOVITO MM TROBLJENJE JR I ROGA... inpjSiI
IZZVALlSlmEGA Ni TREBA IZZIVA' Tl...PRED VRATI JE IN SE HOČE BORITI!ČE SE NE ODZOVETE, Ml BO PORUŠIL, GRAD'.0J0J,OJ03! j
. . t ^	—»♦«—------
UB NO,PA Sl OGLEJMO RAZBORITEŽA 1 d
...IN V NJIHOVO SOBO JE PLANIL PRESTRAŠENI GRAŠČAU.,.
PRIŠEL 'JE! MALHAR 'JE "PRED VRATI '.VOHUNI SO MU JAVILI,DA SE UOČETE BORITI Z NJIM IN ZDAJ 'JE
toda-saj ga
-M IZZVALI NISMO!
pETNIRA?!,.VIDVA IMATA PA ČUDNE 2EL3E. NO. MENI 3E PRAV. POJDITA Z MANO IN Sl IZBERITA TISTEGA, Rl GA -HOČETA
..PAČ, SE EDEN r3E HHH ...TODA-TA JE &UORA-J BI w J W0&E.ŠEN, w POZABIL!..	R3E SE L. Z*Z
k ^ J J	ta bo Wr?<^iicr
v#m\	j?
IliilUViia liCiČti » vltiflirt bvvta
E.	Wa//aoe . R. B.
»Ali, zame ni potreba... seveda, nekaj pažnje bi bilo vendar dohro. Nikoli ne veš...«
»Kar se tiče gospodične Bray,« mn je zagotavljal uradnik, »se nikar ne bojte. Smo že dali ulkaz, naj eden naših agentov vedno pazi nanjo, kamor pojde'. Pravkar mi je telefoniral .(t
Clitfford je olajšan vzdihnil. Vrniil se je na stanovanje, da preuči načrt za nocojšnjo noč. Ob petih popoldne je telefonirali v svojo vilo, ali je vse v redu. Odgovoril mu je Urav, ki jo hil prav Židane volje.
»Prav zidaj sam telefoniral tvoji Ivanki. Srčkan ptiček... in ra-zumina! Vprašal sem jo, kidiko det mi da; veš. kaj mi je odgovorila?«
»Nikar mi ne pravi, za božjo voljo! Poslušaj me: točno ob II. nri bodi pri meni. Si razumel? ().kolii 9. ure bodo prišli v vilo trije agenli na stražo. Ttfkral vaenii vla'k za London.«
»Da, da,« je krakal stari. »Veš, kaj mi je povedala Ivanka? Mi je reikla..., halo, aJi poslušaš,?... Mi je rekla, ida ima Mahel v;eli-ko simpatijo do men^... veš do inone!«
»Dobro, doibro. Vse je stvar okusa. Tepec stari, si me razumel, ikaj sem li naročil?« »I, seveda sem. Toda poslušaj, reikla mi je tudi...«
»Ob en a j sl ih,« sc je zadrl Cliff.
»Rekla mi je, da je navdnšena zame... osel, saj ne poslušaš!«
»Točno ob enajstih! Gorje, če zamudiš! Ivanki pa ne telefoniraj več! Če zve Na rt h, kdo si... zgubiš Mahel!«
>vNc, ne bom več. Sicer ipa je Ivanka šla v mesto. Toda poslušaj, kaj mi je še sporočila od Mabel...«
»V mesto? Po'kaj? Saj si norec!«
»Norec? Dejala je. da gre v mesto nalkupovat halo. Tisti Narth je navsezadnje le dobra duša... Pomisli, dovolil ji je, da lahko potroši, kolikor hoče... je res pravi dečko!«
Clifford je obesil slušalko ves v skrbeh. Kaj zopet tiči zatem? Tudi Ivanka, 'ki jo je strie po telefonu poklical v mesto, je ne-zaupno stopiila v njegovo pisarno, kjer ni bila oid tistega kosila več. Ko je zdaj stlišaJa njegove ponudbe o naikupu oblc|k*si je tudi ona mislila, da se nekaj skriva za vsem tem. Štefan Narth se doslej še ni nikoli brigal za njene skromne oibleike. Sicer ji je pa laskale, da bi si lahko kupila'kakšno po zadnji modi.
' *• J *■****.! *■* > uu* s ,\jy	UUUtlJU	,
10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; J2.00 Vera in naš čas; 16.00 Slovenski zbori; 17.00 N. V. Gogolj: »ženitev«, igra v 2 dej. Igrajo člani SNG; 21.30 Narava poje v pesmi: (4.) »Naš vsakdanji kruh«.
Ponedeljek, 2. junija, ob: 10.00 Predavanje: »Ali nas bodo res obiskali gostje iz drugih svetov ?■<,
15.00 Rahmaninov: Konccrt št. 3 v d-molu, op 30;
16.00 Zbor »Ivan Cankar«; 17.00 Turi Vasile: »Izgubljena leta«, drama v 3 dej. Igrajo člani RO; 18 55 Radijska univerza: Nekaj o surovinah: (1.) »Problem surovin v svetu«; 20.30 Richard Wagner: »Par-silal«, opera v 3 dej. I. dej.;'22.30 Sodobna književnost in umetnost: »Tržaški pesniki in pripovedniki«.
Torek, 3. junija, ob: 18.00 Mendelssohn: Simfonija št. 4 v A-duru; 18.30 Pisani balončki, rad. tednik za najmlajše; 19.00 Vokalni tercet »Metuljček«; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Richard Wagner: »Par-silal«, opera v 3 dej. II. in III. dejanje.
Sreda, 4. junija, ob: 13.30 Lahke melodije; 18.00 Čajkovski: Koncert za violino in orkester. Igra ork. Slovenske Filharmonije; 18.55 Vokalni kvintet »Zarja«; 19.15 Sola in vzgoja: dr. Anton Kacin: »Pomen družinske skupnosti za uspešno vzgojo otrok«; 21.00 Carlo Maria Pensa: »Brat«, igra v 3 dej. Igra RO.
Četrtek, 5. junija, ob: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: A. Mav-S. Simončič: »Angel z avtom«. Igrajo člani RO; 15.50 Stravinsky: Ognjent ptič - balet; 16.35 Vokalni kvartet »Večernica«; 17.00 J. K. Jerome: »Fanny, tete in strici«. Komedija v 4 dej. Igrajo člani RO;
TEDENSKI KOLEDARČEK	
1. junija, nedelja, 1. pobinkoštna, Prcsv. Trojica	
2. junija, ponedeljek, Marcelin, Peter	
3. junija, torek: Klotilda	
4. junija, sreda: Kvirin	
5. junija, četrtek: Prcsv. Rešuje Telo	
6. junija, petek: Norberl	
7. junija, sobota: Robert	
VALUTA — TUJ	DENAR
Dne 28. maja si dobil	oz. dal za:
ameriški dolar	622 -626 lii
avstrijski šiling	23,75-24,25 lit
100 dinarjev	82—84 !:r
100 francoskih frankov	130-133 lir
lunt štcrling	1700—1760 lir
nemško marko	147—149 lir
pesos	15—16 lir
švicarski frank	144—146 lir
zlato	710—712 lir
napoleon	4700—4850 lir
RADIO TRST A	
	
21.00 Zgodovina odkrivanja sveta: (1.) »Celina najdena po pomoti«; 21.30 Zbor slovenske Filharmonije;
22.00 Ruska miselnost in Zahod: (2.) »Rusija in Evropa v vseslovanski zamisli«; 22.15 Ansambel Borut Lesjak — poje Majda Sepe in Polonca Lesjak.
Petek, 6. junija, ob: 18.00 Koncert Tria »Ars Nova« - Brahms: Trio za klarinet, čelo in klavir; 18.40 Konccrt basista Ettora Gerija; 19.15 Znanost in tehnika: »O šestem čutu«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija: Pekel. 17. Spev (V prevodu dr. A. Gradnika, razlaga dr. Janko Jež).
Sobota, 7. junija, ob: 13.30 Lahke priljubljene melodije; 15.00 Operne arije; 16.00 Radijska univerza: Zgodovina nastanka mest v Italiji: (7.) »Fizionomi-ja rimskih mest«; 17.00 Mozart: Simfonija št. 33 v B-duru; 18.00 Oddaja za najmlajše: Gustav Šilih: Nekoč je bilo jezero: dramat. Antonija Curk: 6. del: »Jezero odteka«. Igrajo člani RO; 20.45 Slovenski oktet; 21.00 Karlo Karli: »Zadeva Majetič«, dramatizirana zgodba. Igrajo člani Rad. odra.
ZENSKI KOTICHK
PIJTE MNOGO MLEKA!
Čeprav sc o mleku mnogo piše, večina ljudi še vedno meni, da mleko koristi le dojenčkom in otrokom. Tako mnenje je zgrešeno, kajti mleko morajo piti tudi odrasli, ker vs'ebuje kalcij, ki ga telo zelo potrebuje. Ce nc pijete mleka, slabite svojo odpornost in se čedalje bolj izpostavljate nalezljivim boleznim.
Mleko je zelo hranljivo, saj daje 1 liter pijače 700 do 740 kalorij in vsebuje prav vse, kar potrebujemo za pravilno prehrano. Razen tega poživlja delovanje mehurja in ledvic. Mleko vam gotovo koristi, če ga pijete surovega, a mora biti pasterizirano. Dobro je tudi, če ga mešamo s kavo, kakaom itd. Pijte ga v zadostnih količinah (otroci in mlajše osebe do % litra dnevno) in požirek za požirkom, ker je tako uživanje najkoristnejše. Ne pozabite kislega in posnetega mleka, ki zelo koristi bolnim na želodcu in žolču. Mleko je torej najbogatejši vir hranilnih snovi. V 1 litru je toliko vitaminov, beljakovin, rudninskih snovi, maščob in ogljikovih hidratov, kolikor jih dnevno potrebuje človeško telo.
Mleko koristi tudi lepoti. Lepo in svežo polt si ohraniš, če vsak dan popiješ kozarec svežega mleka, ker to pospešuje izločanje raznih strupov iz našega telesa. Ce zvečer nc moreš takoj zaspati, popij kozarec mleka. Gube ,na obrazu boš ublažila,, če si napraviš masko iz dveh žlic ovsa, ki si ga skuhala na mleku. Masko pustiš na obrazu 20 minut. Uvelo kožo osvežiš, razširjene znojnice pa zožiš, če kožo umiješ z vato, ki si jo namočila v mleku. Če želiš, da bodo lasje mehkejši in da sc bodo zdeli gostejši, jih po umivanju ali pred vodno ondulacijo izščet-kaj z glavnikom, ki si ga namočila v mleku. Koža ra
obrazu bo mehkejša, če si večkrat napraviš masko iz dveh žlic smetane iti iz soka poloviec limone. Masko odstrani s krpico, namočeno v mlačni vodi.
NAŠ RECEPT Majska torta: Vzemi 10 dkg sladkorja in 8 rumenjakov; vse mešaj pol ure, da sc zgosti. Posebej stepeš 8 beljakov in 8 dkg sladkorja. Trd sneg primešaš rumenjakom in dodaš 10 dkg čokolade v prahu, 16 dkg zmletih orehov in 4 dkg z rumom pokapanih krušnih drobtinic. Vse streseš v kalup ali model in posipaš s krušnimi drobtinicami. Torto pečeš pri zmerni vročini eno uro. Ko je ohlajena, jo premažeš s sladko smetano ali s čokoladnim ledom. Led pripraviš takole: 12 dkg masla vtnešaš s 4 žli cami sladkorja v prahu, nato dodaš 5 dkg zmehčane čokolade, 2 rumenjaka in vse mešaš 20 minut ter daš v ledenico. Torto lahko posuješ še z drobno sesekljanimi orehi, ki jih prej nekoliko opražiš na suhem sladkorju.
KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV - TRST in KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV IZ GORICE priredita v nedeljo, 8. junija, celodnevni izlet v zgornjo Soško dolino. Udeleženci se lahko prijavijo najkasneje do torka, 3. junija, v Trstu, ul. Commerciale 5/1. (telefon 28770) ali pa v Gorici, na Trav.niku 18/11., kjer bodo vsak delavnik od 10. do 12. dobili vsa potrebna pojasnila.
OBJAVA
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu sporoča, da se prošnje za nižji tečajni, vstopni in sprejemni izpit vlagajo do 10. junija. Podrobnejša navodila daje tajništvo šole, ul. della Scuola Nuova 12, II. nadstr.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU
V soboto, 31. maja, ob 20.30 v prosvetni dvorani
»A. Sirk« v Sv. Križu; v nedeljo, 1. junija, ob 20.30 na dvorišču stavbe št. 76 v Nabrežini; v ponedeljek, 2. junija, ob 20.30 na Koutovclu Marcel Pagnol »TOPAZ E«
V četrtek, 5. junija, ob 20.30 na dvorišču stavbe
št. 76 v Nabrežini Josip Tavčar »PRIHODNJO NEDELJO«
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphisc - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
Našla je siri«a- za pisalno mizo, vsega bledega in zaskrbljenega in z mračnim pogledom. Ko je vstopila, je dvignil glaivo in pogledal nečakinjo, kot da je ne pozna.
»Ali, ti si?.. Ivanka... Usedi se... poklical sem le...« glas se mu je Iresel, roka, ki je vtikaila ključ v miznico, mu je bila kol odrevenela. »Hotel sem ti dali nekaj denarja,« je vzdihnil. Ivanki je p ost it I o n op rij etn o.
»Uredili moramo, kot se spodotbi. Nočem, da bi se moja nečakinja poročila kol beračica.«
Polagoma se je pomiril. Položil je na mizo skali o ter povlekel \v,	nje šop 'bankovcev. Izročili jih je dekletu, ne	da	bi	jih	prešlel.
»Tu, kupi si, kar želiš. Obleke, perilo, čeveljčke, vse,	kar	po-
trebuješ. Nočem, da bi kuj manjkalo. Toda,« je pripomnil, »ne omeni nič dekletoma. Tudi one bi bolele vsega, toda za sedaj si ne moremo vsega privoščili. Tako lorej. samo za eno uslugo te prosim...«
Pogledal jc proti odprtemu oiknu, da bi umaknil pogled vprašujočim očem nečakinje. »Veš, da sem so zapletel v neke posle, ki niso vsi prav... Med drugim sem vložil nekaj denarja 'tudi v modno trgovino Ferron v Filzroy ulici... na dvorišču v tretjem nadstrop-ju... zdi se skromna, a ima samo izlirano blago. Saj nimaš nič pro-li	temu, da bi tam nakupila, kaj ne?«
»Nikakor ne! Prav rada.« je dejala Ivanka.
»Dobro,« jo jo pohvalil Narth in so je umikal z očmi. »Naj-
bolje, da greš kar takoj |ja. Če ti ne bo ugajalo, ni !re'ba, da kupiš. Toda upam, da boš postrežena. Upravnici som že sporočil. Saj veš, nekaj 'koristi bom imel tudi jaz...«
Napisali je in asi o v na listič in ga ji izročil.
»Pa še nekaj. Ker se lioš več časa zamudila pri pomerjanju, plačaj avto izivoščku, da no bo preveč st ali o... potem najameš drugega. Če boš potrebovala še kaj denarja, kar pridi ponj. Na »videnje, draga...!«
Ivanka je pogledala njegov ipopel/nali obraz. Kar zasmilil se ji je doibri mož. »Toda stric, ali se ne počutile dobro,« ga je vprašala. ko je segla v njegovo mrzilo roko.
»Jaz? Ne, prav izborno se počutim. Kaj, vendar misliš! Pojdi, pojdi... tani le že pričakujejo.«
Ko je odšla, je Štefan z muiko vstal in obrnil ključ v ključavnici. Tedaj so so odprla str antika vrata in v sobo je potihoma stopil Fing-IIo.
»Torej je urejeno,« je dejal z rezkim glasom. »Toda če se kaj hudega zgodi...« Fing-ho se jo zasmejal s svojim zoprnim glasom in si skrbno odpihnil las z rokava elegantne obleke.
»Pomirite so, dragi prijatelj,« jo slatAkobno začel, »nihče ji ne bo sikriv.il lasu! Koliko vznemirjanja zaradi onega dekleta... Sicer pa veslo, da jo lo edino sredstvo, da upognemo Lyiina...«
(Daljo)