V čudovitih junijskih dneh, ko V občini Videm proslavljamo že 6. praznik, Vam pošiljamo iskrene čestitke in dobre želje, z enim samim namenom, da skupaj nadaljujemo začrtane cilje, uresničujemo no V e in noVe naloge, predvsem pa dobro sodelujemo. Čestitke ob 6. prazniku občine in dneVu državnosti. Župan Friderik Bračič —/ 6. PRAZNIK OBČINE VIDEM v Prireditve ob 6. prazniku občine Videm 7.6.2003 * 80 - letnica KD “France Prešeren” Videm * Planinski pohod, organizator PD Haloze Osrednja svečanost ob 6. prazniku občine Videm bo v soboto 21. junija ob 18.00 uri 8.6.2003 * Srečanje starejših občanov 13.06.2003 * S kolesom po občini (ob 16.30 izpred občine Videm) 14.06.2003 * Nogometni turnir v Vidmu (ob 14.00 uri) 17.06.2003 * Kulturno popoldne z osnovno šolo Videm, (v dvorani Videm ob 18.00 uri) 20.06.2003 * Otvoritev razstave kmečkih dobrot, vin in ročnih izdelkov (v dvorani Videm ob 18.00 uri) * pozdrav gostov * nagovor župana * kulturni program * podelitev priznanj odličnjakom * podelitev občinskih plaket in priznanj * podelitev naslova častnega občana * beseda gostov * pogostitev in zabava z ansamblom Šeruga VLJUBNO VABI JENU 20.06.2003 * Koncert v cerkvi Sv. Janža (župnijski urad Videm ob 20.00 uri) 21.06.2003 * Osrednja prireditev (ob 18.00 uri v telovadnici OŠ Videm) 25.06.2003 * Spoznajmo se v plesu in glasbi (ob 18.00 uri v šotoru v Lancovi vasi) 27.06.2003 * Predstavitev knjige “Noše, plesi, pustni liki in šege Lancove vasi in okolice” (ob 16.00 uri v prostorih FD Lancova vas) 27.06.2003 * Slavnostni koncert FD Lancova vas “Naših dvajset let” (ob 20.00 uri v prireditvenem šotoru v Lancovi vasi) 28.06.2003 * Otvoritev pločnika in razsvetljave (v Lancovi vasi ob 18.00 uri) 29.06.2003 * Srečanje folklornih skupin (ob 20 - letnici FD Lancova vas ob 15.00 uri v prireditvenem šotoru v Lancovi vasi) Častna občana, dobitniki plaket, priznanj, odličnjaki ob prazniku občine Videm ČASTNA OBČANA: - Prof. dr. JANEZ BRGLEZ, Zelena pot 9, Ljubljana - Prof. dr. IVANKA BRGLEZ, Ul. Pohorskega bataljona 10/1, Ljubljana P LAKE TE: 1. Zlata plaketa za področje gospodarstva MIT Aleš Horvat, s.p. 2. Zlata plaketa za področje kulture KD "France Prešeren " Videm PRIZNANJA: 1. Priznanje za področje kulture Milena Gabrovec, Dravinjski vrh 2. Priznanje za področje kulture Danilo Turk, Lancova vas 3. Priznanje za področje kulture FD Lancova vas 4. Priznanje za humanitarno področje PGD Videm ODLIČNJAKI JANJA SPEVAN MATEJ PAL BOŠTJAN ČERNENŠEK TAMARA HABJANIČ MATJAŽ KLASINC TINARADOLIČ PETER LENART ANJA KMETEC SANJA POLANEC PETRA ERHATIČ Čestitamo! Klik za stik z občinsko upravo Lokalna samouprava sev svetu, zlasti pav Evropi, vse bolj uvelj avlj a kot eden najpomembnejših stebrov razumljene demokracije in kot njen poskusni kamen. V organizacijsko strukturo občine spada tudi občinska uprava. V njej so zaposleni javni uslužbenci, ki opravljajo naloge, določene z zakoni in drugimi predpisi, statutom občine in pravilnikom o sistematizaciji delovnih mest, v skladu s pristojnostmi in pooblastili, ki jih za opravljanje posameznih nalog določajo zakoni in drugi predpisi ter po navodilih predstojnika organa občinske uprave. Organiziranost občinske uprave je na eni strani odvisna od pristojnosti občine, še bolj pa od njenega obsega in sposobnosti organizirati in financirati upravo. V občini Videm je v občinski upravi za nedoločen čas zaposlenih pet ljudi. V njen sklop sodi tudi dejavnost režijskega obrata, kjer sta za nedoločen čas zaposlena dva delavca, dva za določen čas in dve delavki preko sistema javnih del. Z decentralizacijo državne uprave prehaja v pristojnost občin vse več nalog, vendar je lahko ta učinkovita le, če struktura lokalnih financ omogoča lokalnim skupnostim, da določajo in uresničujejo politiko, kijev skladu s pričakovanj em nj ihovih prebivalcev. Eden od pomembnejših projektov, ki jih ima naslov e-občina, vsebuje, katere elektronske storitve lahko ponudijo občine svojim občanom in državljanom (fizičnim osebam), gospodarstvu (pravnim osebam), drugim občinam in javni upravi. Te storitve pomenijo alternativo klasičnemu reševanju zadev, omogočajo pa, da stranka izvede transakcijo po elektronski pošti prek različnih elektronskih medijev ( interneta, E- kioskov, teletočk, mobilnih telefonov, dlančnikov) z izpolnitvijo elektronsko podpisanega obrazca in elektronskim plačilom upravne takse ter pošiljanjem podatkov na ustrezne elektronske naslove organov lokalne skupnosti in organov državne uprave. Z njihovo pomočjo lahko občani in pravne osebe elektronsko oddajajo različne vloge, posredujejo svoje predloge, pobude, vprašanja in mnenja. Te storitve bodo omogočile tudi večjo transparentnost delovanja lokalne samouprave, saj bodo lahko občani in pravne osebe dobili boljši vpogled v proračun občine, elektronski prostorski plan, razpise, cene komunalnih storitev in ostale občinske publikacij e. Naloga občine je, da navedene projekte izvede in občino čimbolj približa občanu. Za nami je deveto leto delovanja občine in menim, da uspešno. Vsak občan je dobrodošel, pozitivna energija v nas samih, lepa beseda in nasmeh naj bodo dejavniki, ki nas bodo v veliki meri skupaj z vami pripeljali do reševanja težav in dozorevanja plodov. Zelja vseh nas (župana, občinskega sveta, nadzornega odbora in uprave) v občini je, da uspehe vsaj enkrat v letu praznujemo skupaj z vami dragi občani. Direktorica občinske uprave: Darinka Ratajc POGOVOR Z ZUPANOM Prvič po volitvah in po sto dnevih županovanja smo poklepetali z našim županom, Friderikom Bračičem Pred občinskim praznikom o delu in načrtih Župan Friderik Bračič se dobro drži, mi je pred časom dejala neka znanka in verjetno ni potrebno razlagati, kaj je mislila s tem. Zares dobro se drži, saj je uspešno prestal tistih prvih sto dni županovanja, ki so prav gotovo za vsakega najtežji, še posebej pa za župana, ki šele spoznava vodenje velike lokalne skupnosti in se na vsakem koraku srečuje s problemi, povezanimi z manj razvitimi področji Haloz, s težavami na ravninskih koncih občine. Kot sam pravi, mu ob tem veliko pomaga občinska uprava, sicer pa je zelo pomembno tudi dobro in predvsem plodno sodelovanje z občinskimi svetniki in svetnicami. Doslej so skupaj "prestali" že pet sej, kako pa bo v prihodnje, pa je težko napovedati. Z županom smo poklepetali le nekaj dni, preden so se v občini Videm začele letošnje prireditve ob občinskem prazniku. Župan in direktorica občinske uprave velikokrat sedeta za skupno mizo. Sto dni županovanja je že zdavnaj mimo, prav gotovo ste se že vživeli v županska opravila, pa vendarle, kako je bilo v občini Videm v teh prvih mesecih vašega mandata? Župan: "Začetek nekega dela v občini je najprej povezan s konstituiranjem občinskega sveta, z imenovanjem odborov, komisij. Vse to j e že za nami, pa kar uspešni smo bili, saj smo se hitro dogovorili, naredili smo tudi neke vrste racionalizacijo po odborih, ki pa zdaj že pridno delajo in so vsekakor edino pravo posvetovalno delo z občinskim svetom in županom. Vsak začetek je naporen, tudi sam sem to občutil, pa tudi nadaljevanje ni lahko, saj je dela vedno dovolj, župan pa lahko ima bolj malo prostega časa. Delo predstavlja nove izzive, kar želim kar najbolj e izkoristiti." Na petih sejah ste se doslej sestali v videmskem občinskem svetu, kar pove, da ste imeli že veliko dela, sprejeli precej določitev. S čim pa ste se v teh prvih šestih mesecih najbolj ukvarjali, kaj je bilo denimo v ospredju med točkami dnevnega reda? Župan: "V drugi fazi smo se ubadali z realizacijo projektov, saj nekatere želimo dokončati še letos, kot na primer zdravstveni dom v Vidmu, adaptacija OŠ Leskovec ... Veliko smo se ukvarjali tudi z zimsko službo, za katero smo v letošnji zimi namenili precej sredstev iz občinskega proračuna, gramozirali so ceste po celoti občini, kar je bilo seveda treba postoriti za normalen prevoz. Komunalna infrastruktura nam vsako leto vzame veliko proračunskih sredstev, seveda pa eden hujših perečih problemov ostaja oskrba z vodo, pa naj ob tem omenimo, da imamo v letošnjem letu s sosednjimi občinami Majšperk, Podlehnik in Žetale skupen projekt za dokončanje izgradnje vodovodnega sistema v KS Dolena. Dobili smo nekaj sredstev iz države, pa tudi mednarodnih virov, tako, da sem prepričan, da nam bo letos uspelo. Imamo pa še tri vasi v KS Leskovec (Skorišnjak, Gradišče in Velika Varnica), ki še nimajo vode, pa bi to nujno potrebovale, a še prej se moramo o tem dogovoriti v občinskem svetu. Radi pa bi vsem ljudem v občini omogočili normalno življenje, predvsem pa ponudili vodo, brez katere ljudje skoraj več ne moremo živeti. Kdaj pa bo znan novi videmski podžupan. To točko že kar pogrešamo na dnevnem redu sej občinskega sveta? Župan: "O podžupanu se še nisem odločil, to pa zato, ker imam občutek, da še za to ni nastopil pravi trenutek. Doslej sem vsa dela opravlj al sam, vendar pa bi brez občinske uprave, ki zmeraj stoji ob strani, vse to težko zmogel. Prepričan sem, da tudi uprava z mano lahko dela, da smo dobri "partnerji" in želim si, da bi tako dobro sodelovanje ostalo tudi v bodoče, kajti verjamem, da bodo samo tako zadovoljni tudi naši občani. Kar pa se tiče podžupana, o tem se v javnosti veliko govori, a ta trenutek ne bi govoril o nobenih imenih ali o čem drugem, sicer pa ga bom občinskemu svetu predlagal ob prvem primernem trenutku." Veliko problemov ostaja odprtih, kateri pa so tisti glavni, s katerimi se zdaj in se boste tudi v prihodnje morali spoprijeti v vodstvu občine? Župan: "Poleg izgradnje vodovoda v Halozah, urejanja cest, modernizacije stare šole v Leskovcu je naslednji zelo pomemben projekt zaščita podtalnice in tukaj občina Videm sodeluje v konzorciju skupaj s še nekaterimi občinami Gorišnica, Markovci, Ptuj, Hajdina, Videm, Kidričevo. Projekt po vrednosti (ta znaša milijardo 700 milijonov tolarjev) je eden večjih v naši občini. Letos pričenjamo z urejanjem dokumentacije, v letu 2010 pa pričakujemo, da bo projekt tudi zaključen. Zavzemamo se, da bi zajeli velike površine v prej omenjenih občinah z enim samim namenom, da bi zaščitili in rešili podtalnico, kar je za nas in sosednje občine velikega pomena. Za nas je izrednega pomena tudi prostorski plan in še v tem mesecu imamo obljubljeno, da ga bomo dobili v potrditev. V tem planu bomo imeli okrog 400 gradbenih parcel, kajti to je bil do sedaj za nas velik problem, saj mladim dmžinam nismo mogli ponuditi nobene parcele, zato pa so odhajali drugam. V prostorskem planu bo po novem urejen tudi status gramoznice v Tržcu, kar smo si v občini že dolgo prizadevali." V občini Videm se je v zadnjih letih velikokrat slišalo, da so načrti, projekti in navsezadnje tudi sredstva za urejanje in varovanje okolja. Pomemben korak v tej smeri je že bil narejen z izgradnjo dveh čistilnih naprav in v prihodnje se verjetno sistem kanalizacije v oblini širi. Kako so tukaj zastavljene naloge, koliko bodo zraven dodali občani? Župan: "V tem času naša občina že pridobiva ekološka POGOVOR Z ZUPANOM sredstva, ki pa jih mora nameniti za izgradnjo primarnega voda čistilne naprave. V letu 2003 in potem še 2004 ima občina zagotovljenih po 21 milijonov tolarjev, ki pa jih mora vložiti v izgradnjo primara in v sanacijo obstoječe čistilne pri OŠ Videm. Tukaj potrebujemo strojni in električni del ter popravilo obstoječe čistilne naprave, nanjo pa želimo kmalu priklopiti deset hiš in stanovanjski blok v Vidmu. Prihodnje leto bomo z deli nadaljevali s položitvijo kanalov, in sicer v smeri Boršta. Po zdaj sprej em pravilniku bodo občani za priključek na čistilno morali plačati 230 tisoč tolarjev (posamezniki financirajo le sekundar).” BOGATO DRUŠTVENO ŽIVLJENJE, JUBILEJI SO ODLIČNA PROMOCIJA OBČINE Ustaviva se še malo pri bolj prijetnih plateh življenja v občini Videm, v mislih imam seveda bogato društveno življenj e, številne prireditve, druženj a... Zupan: "Vesel sem, daje tako, da imamo v občini izredno dosti društev tako kulturnih kot tudi športnih in še nekaterih drugih da so društva zelo delavna in tudi zato jim v občinskem svetu s proračunskim denarjem poskušamo pomagati po najboljših poteh. Društva so tudi izredno dobra promocija kraja in občine, tega se še kako zavedam, mnogi posamezniki pa s svojim delom, izredno ustvarjalnostjo in voljo dokazujejo, da se da veliko narediti. Poleg sredstev za redno delovanje, ta se stekajo iz občinskega proračuna, želimo nekaterim društvom pomagati tudi pri zagotavljanju prostorov, kotje na primer Športno društvo Tržeč, ki nima svojega prostora za igranje velikega nogometa. Prepričan sem, da bomo tudi to uspeli urediti v prihodnosti, pa še so težave ponekod, ki pa j ih rešujemo skupaj z občani." V občini je kar nekaj društev, ki ima že dolgo tradicijo, tudi letos so v ospredju taka, ki bodo proslavila okrogle jubileje. Zagotovo je tudi to ponos občine, kaj menite, gospod župan? Zupan: "V sklopu praznovanja letošnjega praznika občine bomo obeleželi okrogla jubileja dveh društev, kar je zares omembe vredno in ob tej priložnosti jim čestitam za opravljeno delo. Z jubileji pa je zmeraj tako, vsako leto se najde kako društvo, ki proslavi kak jubilej in tega smo veseli, saj se na tak način naredijo vedno novi načrti, postavijo cilji in društva še bolj zagnano delajo naprej." Kako pa je zdaj v občini urejeno področje drobnega gospodarstva, kmetijstva, turizma, koliko k temu lahko pripomore občina in kaj sploh lahko ponudi? Zupan: "Vse to so za nas zelo pomembne gospodarske panoge za našo občino. V proračunu imamo posebej postavke tudi za spodbujanje teh dejavnosti; tako za turizem, drobno gospodarstvo in kmetijstvo, letos smo en del znova namenili za subvencioniranje obrestne mere in obrtniki lahko to koristijo, občina pa jim na tak način vsaj malo lahko pomaga pri njihovem nadaljnjem razvoju. Na področju turizma načrti, dobro zastavljene naloge ostajajo in o tem se bomo v prihodnjih letih v Vidmu še veliko pogovarjali, nekaj pomembnih korakov pa smo na tem področju že tako naredili, tako, da čisto na začetku pa vendarle nismo." Zupane radi kdaj pa kdaj povprašamo, kako pozorna je občina nasploh do tistih, ki potrebujejo pomoč, ki so bolni, ostareli, invalidni. Kaj pravite na vse to, se v občini dovolj trudite, da bi bili ljudem pri roki, da bi jim ponudili vsaj tisto osnovno pomoč za normalno življenje? Zupan: "Tole področje sociale ima v naši občini posebno mesto in že vsa leta doslej smo se trudili, da pomagali tistim, ki nas potrebujejo. S socialnimi vprašanji se zdaj ukvarja odbor za družbene dejavnosti, prihaja veliko vlog s prošnjo za pomoč, pomagamo pa, koliko j e v naši moči in tako bo tudi v prihodnje." "OBČINSKEMU PRAZNIKU DAJEM VELIK POMEN" Veseli trenutki v občini Videm pravimo, da pridejo šele takrat, ko občina slavi občinski praznik. Letošnji je pred vrati, program je že narejen in prve prireditev že mimo, a osrednja bo šeje 21. junija. Kako kot župan razmišljate ob občinskem prazniku? Župan: "Občinski praznik je kot neka letna inventura, ko se skozi prireditve, otvoritve pogleda, kaj je bilo čez leto postorjenega. Občinskemu prazniku dajem velik pomen, saj je to tudi lepa priložnost, da pridejo občani skupaj, da se družijo in tudi slišijo, kaj delamo in kakšne načrte imamo v vodstvu občine. Naše občane ob tej priložnosti vabim, da se nam pridružijo na praznovanju, da tudi sami kaj zraven prispevajo. Če bo tako, potem sem prepričan, da bomo v večjem številu še bolj uspešni in boljši. Ko razmišljam o občinskem prazniku, potem kaj hitro pomislim na svojo veliko željo, da bi zmeraj dobro sodeloval z vsemi občani. V tem trenutku to lahko potrdim, občani pa bodo že povedali svoje, a tu in tam se pojavljajo neke nestrpnosti med ljudmi. Ob tem si velja zapomniti, da se v tako kratkem času ne da narediti vse, kar bi si želeli, zato je potreben čas, zato so potrebna sredstva, in z dobrim načrtovanjem se skozi leta da vse urediti, o tem sem prepričan. ŽUPAN IN PROSTI ČAS - NAJRAJE V VELIKO VARNICO Kako pa preživljate ure, ko niste na občini ali kje drugje na poti, kaj takrat najraje počnete? Župan: "Županovanje mi vzame veliko časa, morda pa j e edini pravi dan, ko si malo oddahnem, sobota, pa še takrat se velikokrat pomudim v domači delavnici, kjer sem pravzaprav začel svojo delovno pot. Četudi sem neprofesionalni župan, mi dela noben dan ne zmanjka, tudi po 10 ur in več ga kak dan namenim za delo. Ko pa se najde kaj prostega časa, potem ga z ženo mahneva v Veliko Varnico, v moj rojstni kraj, tam imamo vinograd in klet. Tam se ob delu oba zelo sprostiva in nabereva nove energije, ki jo pri delu še kako potrebujeva oba. Tudi kak oddih, potovanje bi se kdaj prilegel, a tudi šibo še treba vzeti "dragoceni" čas.” OBČINSKA UPRAVA 27. maja zasedanje 5. seje občinskega sveta Na majski redni seji je občinski svet z županom Friderikom Bračičem razpravljal kar o 20 točkah dnevnega reda, začeli pa so s pobudami in vprašanji svetnikov, potrditvijo premoženjske bilance občine Videm. Župan je svetu predstavil rebalans proračuna za leto 2003 s potekom vključenih investicij v občini in na podlagi tega predlagal sklep za zadolžitev v višini 65 mio sit. Poročilo o poslovanju občine Videm v prvem tromesečju je podal tudi nadzorni odbor občine Videm in na samo izvrševanje proračuna ni imel pripomb. Nadaljnja razprava je tekla o pripravi prireditev za 6. občinski praznik, svetniki so potrdili predlog za razpis šolskih prevozov. Občina Videm pa bo poravnala tudi prevoze otrok v šolo v naravi in tako staršem omogočila manj plačila za izvedbo teh programov. Svetniki so se strinjali tudi z predlogom dviga cen za vrtec Videm v višini 5%, kar utemeljujejo s predloženimi izračuni dviga materialnih stroškov. Svetniki pa se niso strinjali, da občina Videm v času počitnic za predšolske otroke pokriva oskrbnine, mnenja so namreč, da je proračunska postavka financiranja te dejavnosti izredno velika in, da nima na razpolago ustreznega vira sredstev. V nadaljevanju so svetniki občine Videm potrdili še predlog za razdelitev sredstev za kmetijstvo in drobno gospodarstvo, ki je bil pripravljen na podlagi razpisa. Svetniki so na koncu razpravljali še o ekologiji na območju občine Videm, predvsem o izvedbi priključkov na čistilno napravo, podali poročila o izvedbi čistilnih akcij, niso pa mogli mimo navoza blata iz čistilne naprave na območje občine Videm, predvsem na področje Šturmovcev. Izoblikovali so predlog, da se obvesti ustrezna ministrstva in izvajalce, da občina Videm ne dovoljuje onesneževanje svojega okolja. Obvestilo Občina Videm namerava v Poslovno-stanovanjskem objektu v Vidmu oddati v najem ali prodati * prostore za poslovno dejavnost * prostore za lekarniško dejavnost. Gradnja bo končana v septembru. Vse informacije dobite na občini Videm, tel. 02 761 09 00. Friderik BRAČIČ, Župan občine Videm Poročilo nadzornega odbora občine Videm Trimesečni pregled poslovanja Nadzorni odbor (NO) občine Videm je na svoji drugi seji sprejel sklep, da pripravlja za svet občine trimesečno poročilo. Na osnovi tega sklepa smo v nadzornem odboru naredili pregled poslovanja občine Videm od 01.01.2003 do 31.03.2003. Pregledano j e bilo sprejetih s strani sveta občine Videm vseh 70 sklepov. Pregledana je bila finančna realizacija od 01.01.2003 do 31.03.2003. Prihodki so bili realizirani v višini 147.229.076,00 SIT kar predstavlja 23,80 % sprejetega proračuna, odhodki so bili realizirani v višini 140.225.169,00 SIT kar predstavlja 21,60 % sprejetega proračuna. NO je ugotovil, da se je v prvem trimesečju delalo v računovodstvu v skladu z zakonom, vsa plačila občine Videm so bila izvedena na podlagi sklepov občinskega sveta. Poročilo nadzornega odbora je bilo podano svetu občine Videm na zadnji seji 27.05.2003. Predsednik NO občine Videm Stanko Simonič, dipl.ekon. Leto 2003, mednarodno leto celinskih voda Skrb za čiste celinske vode je danes ena najpomembnejših nalog človeštva, saj je oskrba z vodo glede na naraščajoče potrebe nezadostna, onesnaževanje rek, jezer in potokov pa se nadaljuje. V 20. stoletju je poraba vode naraščala dvakrat hitreje kot prebivalstvo. Zaradi čezmernega negospodarnega izkoriščanja voda njihov nivo pada in nekatere reke pogosto presahnejo, preden se le-te izlijejo v večje vodotoke ali dosežejo morje. V želji da zmanjšamo onesnaževanja celinskih voda ter izboljšamo upravljanje in varovanje tega življenjskega vira je Generalna skupščina Združenih narodov leto 2003 razglasila za mednarodno leto celinskih voda (International Year of Freshwater) z željo, da motivira razen vlad tudi civilno družbo, gospodarstvo in posameznike po vsem svetu o pomenu in vlogi vode pri razvoju civilizacije. Zastrašujoči so podatki, ki govore, da vsak dan umre na svetu več kot 3 milijone ljudi zaradi bolezni, ki jih povzroča onesnažena voda, daje 1,2 milijarde ljudi brez dostopa do vame pitne vode in 2,4 milijarde ljudi, ki živijo v neustreznih sanitamo-zdravstvenih razmerah. Človeštvo se srečuje z velikim izzivom, kako zaustaviti onesnaževanje celinskih voda ob hkratni gospodarski rasti, ali smo sposobni omogočiti vsem Zemljanom zdravo pitno vodo. Naša država je dokaj bogata s celinskimi vodami, toda vse premalo se zavedamo tega bogastva, kajti do nj ih se vedemo neodgovorno in negospodarno. Ali storimo dovolj za varovanje celinskih voda? Skrb za zaščito celinskih voda ne sme biti prepuščena le strokovnim službam, temveč vsak izmed nas mora prispevati svoj delež pri sonaravni in trajnostni uporabi voda. Znano j e: * Večina večjih mest in naselij v Sloveniji ne čisti komunalnih odplak, ampak le-te spušča direktno v vodotoke; * Vodotoke smo spremenili v neobvladljive (poplavne) kanale; * Namakalni sistemi v kmetijstvu so potratno in negospodarno izvedeni; * V kmetijstvu se prepočasi uvajajo nova spoznanja o sonaravni pripravi zemlj išč ter o negi in varovanju rastlin; * Nenehno se poslabšujejo fizikalni in kemijski parametri voda povečuje se obremenjenost celinskih voda s pesticidi, mineralnimi olji, težkimi kovinami, ogljikovodiki,...; * Pomanjkljivo se izvaja že sprejeta zakonodaja, ki ščiti predvsem posredno celinske vode. Največ načrpane vode v svetovnem merilu se uporabi v kmetijstvu (65%), industriji (25%) in gospodinjstvu ter komunalni dejavnosti (10%). V podobnem redu velikosti je tudi njihov prispevek onesnaževanju celinskih voda. Posledice malomarnega odnosa do celinskih voda, so: * Upadanj e kvalitete celinskih voda, * Izginj anj e nekoč zelo bogate obrežne flore in favne, * Zastruplj anj e potočnih, rečnih in j ezerskih dna, * Izumiranje določenih vrst sladkovodnega življa v vodi in nadnjo, * Neuporabnost voda za rekreacijo in prosti čas. Glede na trende onesnaževanja celinskih voda bo potrebno takoj in korenito spremeniti odnos do slovenskih voda. Potrebno je: * Racionalnejša ter gospodarnejša uporaba voda na vseh področjih človekovega udejstvovanja (večja izraba vodne kaplje); * Preprečiti nekontrolirane izpuste v celinske vode; * Urediti kataster onesnaževalcev po vrsti onesnaženja (točkovni in netočkovni vir onesnaževanja); * Vode iz čistilnih naprav preusmeriti za zalivanje (način in vrsta kulture), mulj e sonaravno predelati; * Sonarvna revitalizacij a celinskih voda; * Poostriti nadzor nad količino in ravnanjem z gorivi in mazivi, organskimi in anorganskimi gnojili, fitofarmacevskimiizdelki,...; * Celinskim vodam podeliti status naravne dediščine; * Permanentno izobraževanje nas uporabnikov o pomenu voda za življenje na planetu Zemlja. Zeleni Vidma se aktivno vključujemo v projekt »mednarodno leto celinskih voda« in podpiramo akcije za sonaravno ravnanje z vodami, zavedamo se, da vodno bogastvo ni neomejen vir, kije na razpolago vsakomur, samo zato, ker ima možnost dostopa, temveč moramo s končnim vodnim virom spoštljivo in gospodarno ravnati. Za Zelene Vidma Mag.Ivan Božičko Na slavju pri 90 - letni Angeli Murko v Trnovcu predstavnico župnijske Karitas Bernardo Galun, predsednika KS Sela Igorja Galiča, predstavnikov DU Sela Franca Tominca in Marije Veselič ter patra Benjamina Mlakarja iz župnije Sv. Vida in še nekaterih, ki so z veseljem nazdravili slavljenki ob njem visokem prazniku. Angela, Anica, Mirko in Jože so njeni otroci Naša slavljenka leta dobro skriva, tudi zdravje ji še prav zares odlično služi, a pokonci jo držita, kot nam je zaupala ob našem obisku, pogum in dobra volja. Zelo rada se spominja svojih otroških in mladostnih let, ki jih je preživljala v Trnovcu, potem pa let, ki jih je preživela ob možu. Poročila sta se davnega leta 1938 v Mariboru, tako j e namreč želela Angelina mama in željo sta ji izpolnila, v zakonu pa sta imela štiri otroke: Angelo, Anico, Mirka in Jožeta. Naša slavljenka je že večkrat ponosna babica in prababica, saj seje Murkova družina povečala za 14 vnukov in že 20 pravnukov, prapravnučka pa v družini še nestrpno čakajo. Pozna leta svojega življenja zdaj mama Angela preživlja na svoji domačiji v Trnovcu, kjer so si skupno življenje uredili s sinom Mirkom in snaho Lucijo, ki tašči rada priskoči na pomoč, kar ne gre prezreti ob njenem prazniku, ko so se mize kar šibile od dobrot, kij ih j e pripravila Lucija. Murkovi so s slavjem nadaljevali še potem ob koncu tedna, ko so mami prišli čestitat še njeni vnuki in pravniku, sorodniki, sosednje in znanci, ki pa, tako kot ona, že nestrpno čakajo prihodnjega maj a, ko bodo nazdravili 91. rojstnemu dnevu. Vse najboljše, slavljenka Angela ob vašem prazniku in še veliko zdravih, veselih dni vam želimo! TM Na obisku pri Ivani Bedrač, najstarejši občanki videmske občine Ivana Bedrač, najstarejša v videmski občini, je 9. maja proslavljala svoj že 95. rojstni dan. Navkljub letom in težkemu življenju je ohranila živahnost, dobro voljo in neverjetno željo po življenju, pa tudi zdravje ji še dobro služi. Na Ivanin rojstni dan, ko so ji domači pripravili prijetno slavje, so jo na njenem sedanjem domu v Dravcih 12 obiskali župan Friderik Bračič, predsednica odbora za družbene dejavnosti Marija Černila, članica odbora in predstavnica župnijske Karitas Bernarda Galun, član sveta KS Soviče-Dravci-Vareja Franc Vindiš in župnik fare Sv. Vida p. Emil Križan. Ivana Bedrač, po domače ji pravijo Tomažekova Hanika, se je nekoč, v letih pred poroko pisala Sakelšek, doma je bila v Šturmovcih pri Vidmu. Po poroki se je preselila na moževo domačij o v Pobrežj e v zaselek Boršt, kj e sta oba pridno delala na kmetiji in skrbela za številčno družino, saj je Ivana rodila kar deset otrok; štiri sinove in šest hčera, a je ena od njih kmalu po porodu umrla. Potem so otroci šli na svoje, eden od sinov živi z družino že dolgo let v Avstraliji, z možem pa sta se na stara leta preselila k hčerki Rozaliji v Dravce, kjer petindevetdesetletna Ivana živi tudi danes. Naša naj starejša občanka rada pove, da ima nekaj nad dvajset pravnukov, 20 je v družini vnukov in tudi že dva prapravnuka ima, eden pa je še na poti in se bo kmalu rodil v Avstraliji. V svojem dolgem življenju j e imela svetle, pa tudi temne trenutke, teh se gospa Ivana nerada spominja, a z dobro voljo in pesmijo, ki jo ljubi še danes, j e imela življenj e zmeraj zelo rada. Slavljenka v družbi z nekaterimi domačimi in predstavniki videmske občine ter župnije, ki so ji prišli čestitat ob visokem jubileju. Ob letošnjem visokem prazniku ji lahko zaželimo le trdnega zdravja in mirnega preostanka življenja, veselimo pa se že novega snidenja ob njenem 96. rojstnem dnevu. Vesela in presrečna je Angela Murko iz Trnovca 2 v KS Sela 20. maja na svojem domu sprejemala domače in goste, ki so ji prišli čestitat za njen visoki življenjski praznik 90. rojstni dan. Navkljub deževnemu majskemu dnevu je bil to dan veselja za slavljenko in njene domače. Slavljenka Angela Murko v družbi z županom in vsemi ostalimi, ki so jo obiskali na njen praznični dan v Trnovcu. Na svojih devet pomladnih desetletij je zares dolgo čakala, tako je v pogovoru zaupala županu Frideriku Bračiču, kije eni od naj starejših občank v občini prišel voščit skupaj z direktorico občinske uprave Darinko Ratajc, predsednico odbora za družbene dejavnosti Marijo Cemila, članico odbora in Obnovljena kapela sv. Urbana na Vidmu Pred 143 leti so jo zgradili in vse do zadnjega časa so jo imenovali po znani družini Purg Purgova kapela; postala je že zanemarjenega videza in potrebna obnove, kajti vse ostale kapele in znamenja so bila doslej že olepšana. Na pobudo svetnice Bernarde Galun in njenega moža Mirka se je s pomočjo 55 dobrotnikov (prispevali so kar 237.000 SIT) ter Občine Videm z materialno pomočjo in še KS Videm posrečilo s prostovoljnim delom in materialom, v vrednosti 900.000 SIT prenoviti ta cerkveni in kulturni spomenik. Brez sposobnih in prizadevnih mojstrov obnova ne bi bila mogoča. Mojster Srečko Vrabl st. je za obnovo kipa sv. Urbana, za pleskanje notranjščine kapele, vrat in oken daroval 90 ur dela. Mojster Stanko Bukvič je sodeloval pri obnovi ostrešja in ni računal dela. Ploščice v notranjščini in okoli kapele so položili Albin Polanec (100 ur), Ivan Muzek (80 ur), Vlado Jurgec(25 ur), Alojz Vindiš (25 ur) in Daniel Bedrač (5 ur) Pri obnovi oken j e Matej Vaupotič porabil 25 ur. Za obnovo vrat j e žrtvoval Štefan Topolovec 10 ur. Brez električne energije seveda ne bi bilo mogoče vsega tega opraviti tako kmalu. Elektriko, vodo in vse potrebno sta nudila bližnja soseda Marija in Mirko Čemila. Mirko in Nada ter sin Primož Galun so skupaj darovali za kapelo 190 ur. Mojster Srečko Vrabl ml. in njegovi sodelavci so opravili še zaključna dela ter po »sindikalni ceni« opleskali fasado. Posebna zahvala je bila izrečena Občini Videm in prejšnjemu županu Francu Kirbišu, direktorici občinske uprave Darinki Ratajc, ki sta imela posluh za prošnje in gramoz, pesek in podiranj e breze ter mag. Janezu Mercu. Za oskrbnico kapele sv. Urbana je bila imenovana Micka Sakelšek, kije že doslej s snaho Dragico in sinom Vladom čistila, krasila in svečke prižigala. Največjo videmsko kapelo, ki bo odslej tik na pragu Vidma olepotičena sprej emala domače in tuj e popotnike, j e 31. maj a 2003 blagoslovil g. župnik p. Emil Križan. Zbralo seje lepo število Videmčanov, ki so prisluhnili nagovoru Bernarde Galun, ki je povabila k besedi tudi prisotnega župana Friderika Bračiča in se poimensko zahvalila vsem dobrotnikom, ki so omogočili obnovitev kapele, cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru sv. Vida pod vodstvom Darinke Planteu, recitaciji Nade Pernek Slomškove pesmi »Urban«. P. Emil je spregovoril v svojem nagovoru tudi o sv. Urbanu, papežu in mučencu iz 3. stoletja, ki je ljudstvu ostal v verskem izročilu kot »zavetnik viničarjev, vina, vinogradov in sodarjev, proti mrazu, neurju in streli in proti pijanosti«, kot piše v knjigi SVETNIKI (Lj., Mladinska knjiga 1995). Po opravljenem obredu so se vsi skupaj zbrali na vrtu Čemilovih v prijetnem druženju in zaužili dobrote dobrih gospodinj in z žlahtno kapljico nazdravili opravljenemu delu. F. P. Ze sedmič velikonočna razstava TD “Klopotec” Pisani izdelki iz najrazličnejših materialov so tudi letošnje velikonočne izdelke obogatili na Leskovškem, kjer so člani TD"Klopotec" Leskovec v Halozah že sedmič zapovrstjo pripravili bogato velikonočno razstavo. Na velikonočni petek je slovesen blagoslov razstave opravil farni župnik Edi Vajda, razstavo pa sije v času praznikov ogledalo veliko ljudi od blizu in daleč. Leskovčani so tudi na letošnji razstavi presenetili z nadvse lepo okrašenimi pisankami, razstavo Leskovec v Halozah pa so obogatili z našitimi prtiči in ostali prazničnimi okraski, vsemu temu pa so dodali še delček velikonočne kulinarične ponudbe. Na letošnji razstavi so se Leskovčanom z izdelki pridmžile še članice aktiva žena iz Dolene, društvo kmetic občine Videm, KTD Soviče Dravci in leskovški šolarji. 80 let Kulturnega društva Videm 1923-2003 Kulturno društvo F. Prešerna Videm je ob 80-letnici organiziranega kulturnega življenja v Vidmu ter 80-letnici gledališke in tamburaške sekcije priredilo jubilejno prireditev, ki je bila 7. junija v videmski občinski dvorani. Prireditev je bila ena od pomembnejših, ki sodijo v sklop 6. praznika občine Videm. Videmski kulturniki so zbrane na jubilejni prireditvi popeljali skozi osem desetletij kulturnega življenja v kraju ter predstavili svoje sedanje delo in knjižico Manje Vinko (80 let kulturnega društva, tamburaškega orkestra in gledališke skupine v Vidmu 1923 - 2003. Jože Šmigoc, predsednik KD F. Prešerna, je ob jubileju v knjižico v uvodnih besedah zapisal... Kulturno podobo Slovenije soustvarjamo tudi amaterji Najbrž je krivično do nekdanjih generacij, da govorimo le o 80-letnici kulturnega delovanja v našem okolju, kajti s kulturo so se ljudje ukvarjali že desetletja in stoletja pred tistim letom 1923, o katerem govore ustni in pisni viri kot "rojstnem letu" kulturnega društva v Vidmu. Ne nazadnje kulturno tradicijo dokazujejo ljudske pesmi, zapisane pri naj starejših zbiralcih slovenskih ljudskih pesmi in žive v našem okolju še danes, saj jih med drugim negujejo tudi ljudski pevci in godci, združeni v našem kulturnem društvu. A Manja Vinko je kot študentka na Pedagoški fakulteti v Mariboru v svoji diplomski nalogi ugotovila, daje leto 1923 v novejši zgodovini tista prelomnica, ko lahko začnemo govoriti o bolj organiziranem in namenskem združevanju ljubiteljskih kulturnikov z našega območja. Kako j e bilo v preteklosti, boste prebrali v tejle knjižici, kako je danes, pa vemo tisti, ki delamo v različnih sekcijah našega društva, kot tudi oni, ki naše delo spremljajo na različnih prireditvah. Kaj nas h kulturnemu "izživljanju" žene, je pravzaprav težko pojasniti. Je pač v nekaterih ljudeh močan občutek, da bi lahko drugim podarili nekaj lepega, potreba po druženju s sebi podobnimi. Saj ne trdimo, da smo vrhunski poustvarj alei ti deluj ej o v poklicnih ustanovah in od svoj ega umetniškega dela živijo. A smo ne tako majhen del soustvarjalcev slovenske kulture. Kajti kultura ni samo opera v Ljubljani, gledališče v Mariboru, nova pesniška zbirka katerega od znanih slovenskih pesnikov ali koncert v - Brežicah, njen sestavni del so tudi nastopi pevcev, godcev, plesalcev, recitatorjev in drugih kulturnih amaterjev v Vidmu, Lancovi vasi, Pobrežju, Leskovcu, Doleni in drugod. In tudi s to in tako ljubiteljsko kulturo ponosno vstopamo v Evropo, ni nas treba biti sram. Hvala vsem, ki ste se v teh osmih desetletjih sooblikovali podobo našega kulturnega društva, vsem, ki s svojim prizadevanjem na vajah in nastopih soustvarjate pomemben delček v mozaiku slovenske kulture, in vsem, ki imate razumevanje in posluh za naše delo, ki ni samo sebi namen, pač pa j e namenjeno vsem, "ki dobro v srcu mislijo". Jože Šmigoc, predsednik Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm \ dopisite v^ r . jl \ ^ J IZ NAŠIH OŠ B* Povzetek kronike za šolsko leto 2002/2003 Poletne počitnice so se končale in pred nami je bilo novo in naporno šolsko leto. Začeli smo ga na topel in prelep sončni dan, in sicer 2. septembra. Najpomembnejši dogodek v tem šolskem letu je bila poskusna uvedba devetletke v prvem razredu. 1. Oktober - Pripravili smo prireditev ob dnevu starejših. 30. sept. do 4. okt. - Naši šestošolci so preživljali šolo naravoslovja v Kranjski Gori. 7. okt. do 11. okt. - Veselili smo se na različnih dejavnostih ob tednu otroka. 25. oktober - V spominskem parku je potekala komemoracija ob dnevu mrtvih. Ta dan smo se spomnili tudi na dan reformacije. 28. okt. do 1. nov. - Prve zaslužene počitnice v tem šolskem letu. december 2002 - V šoli in v občinski dvorani so nas obiskali »dobri možje«. 6. dec do 10 dec - Petošolci si nabirajo smučarske veščine v šoli v naravi na Rogli. 24. december - Proslava ob dnevu samostojnosti in zaključek prvega ocenjevalnega obdobja. 27. dec. do 1. jan. - Uživali smo na božičnih in novoletnih počitnicah. 20. jan. do 24. jan. - Učenci od prvega do tretjega razreda so bili na plavalnem tečaju. jan. in feb. - sodelovali smo na različnih šolskih tekmovanjih, mnogi izmed nas smo se uvrstili na področna in državna tekmovanja v spomladanskih mesecih. 4. feb. in 5. feb. - Poskusno preverjanje za osmošolce iz slovenščine in matematike. 7. februar - Dopoldne smo počastili slovenski kulturni praznik v šoli, zvečer pa smo na proslavo povabili starše in krajane. 24. feb. do 28. feb. - Na zimskih počitnicah smo se naužili zimskih radosti. 4. marec - Sodelovali smo na tradicionalnem videmskem pustnem karnevalu. 21. marec - Naša šolaj e praznovala svoj deveti rojstni dan. 25. april - Pri nas je potekalo področno srečanje mladih raziskovalcev v sodelovanju z ZRS Bistra in proslava ob dnevu OF in prvem maju. 28. do 30. april - Na prvomajskih počitnicah smo si nabirali moči za uspešen zaključek šolskega leta. 5. maj - Na svečanem zaključku bralne značke nas je obiskala pisateljica Janja Vidmar. 9. maj in 10. maj - Na šoli je bilo spet zelo živahno, saj je pri nas potekalo področno srečanje mladih tehnikov v sodelovanju z ZOTK. 20. maj in 21. maj - Skupinsko preverjanje za osmošolce iz slovenščine in matematike. 30. maj - Osmošolci smo se na valeti še zadnjič poveselili s starši in delavci šole. 9. jun. do 14. jun.- Četrtošolci so se urili v šoli plavanj a v Umagu. 9. jun. do 13. jun. - drugošolci in tretješolci so uživali na Pohorju v naravoslovnošportnem taboru. 9. j un. do 13. j un. - Prvošolčki so taborili v Vareji. 13. junij - S poukom so osmošolci zaključili. 24. junij - Zaključek pouka za ostale učence in proslava ob dnevu državnosti. HURA! NA POČITNICE! Tina Radolič, 8. a & ravnateljica Marija Šmigoc TEKMOVANJA Tudi v letošnjem letu smo bili zelo pridni, saj smo se udeležili mnogih tekmovanj in bili seveda uspešni ter tako dostojno predstavljali našo šolo. Vse skupaj seje začelo s tekmovanjem iz logike. Sodelovalo je 45 učencev predmetne stopnje. Bronasto priznanje je osvojilo 10 učencev, na regijskem tekmovanju pa so se s srebrnim priznanjem veselili trije učenci. Aleksandra Podgoršek in Tina Rakuš sta se uvrstili na državno tekmovanje in se vrnili z zlatima priznanjema. Na tekmovanju iz angleškega jezika je 5 učencev osvojilo bronasto priznanje, dva pa sta se uvrstila na državno tekmovanje, kjer je Tina Radolič osvojila srebrno priznanje. Tekmovali smo tudi iz materinščine in na tekmovanju za Cankarjevo priznanje je sodelovalo 14 učencev iz sedmih in osmih razredov. Bronasta priznanja so osvojile 4 učenke, ki so se tudi uvrstile na državno tekmovanje. Sabina Slatič je dosegla srebrno priznanje. Na šahovskem tekmovanju so našo šolo predstavljali trije učenci. In žeje bilo pred nami zgodovinsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo 27 učencev iz sedmih in osmih razredov. Bronasta priznanja je osvojilo 12 učencev, trije učenci pa so se uvrstili na državno tekmovanje. Srebrni priznanji sta osvojila Matej Pal in Tina Radolič. V sklopu zgodovine smo tekmovali za priznanje dr. Pavla Turnerja. Na tem tekmovanju so učenke Nina Perger, Anja Mohorko in Adrijana Narat osvojile zlato priznanje. Kemiki so tekmovali za Preglovo priznanje, in sicer kar 32 učencev iz sedmih in osmih razredov. Na državno tekmovanje seje uvrstilo 5 učencev iz sedmih razredov in 5 učencev iz osmih razredov. Srebrno priznanje so osvojili Jernej Simonič, Mateja Vek, Manuela Dajnko, Davorin Horvat, zlato pa Matej Pal in Branka Andreja Ivanušič. Na Štefanovem tekmovanju iz fizike je bronasta priznanja osvojilo 8 učencev iz osmih in sedmih razredov. Na regijsko tekmovanje sta se uvrstila dva učenca iz sedmega in dva učenca iz osmega razreda. Tudi matematika je za nekatere izziv. Za Vegovo priznanje je tekmovalo veliko učencev od drugega do osmega razreda. 31 učencev j e osvoj ilo bronasta priznanj a. Na regij sko tekmovanj eseje uvrstilo 10 učencev s predmetne stopnje. Na tekmovanju mladih tehnikov smo sodelovali v mnogih disciplinah in si priborili veliko priznanj. Luka Škvorc, Borut Novak, Alen Štrucl in Primož Strmšek so se uvrstili na državno tekmovanje. Učenci na naši šoli pa imamo tudi umetniško žilico, zato skoraj ni bilo likovnega natečaja, kjer ne bi sodelovali tudi mi. Tako smo bili uspešni na natečajih: Novoletna voščilnica, Nesreča nikoli ne počiva, Različni in enaki živimo skupaj v Evropi in na planetu Zemlja. Andrej Zajčje bil na tem natečaju nagrajen s prvim mestom in se uvrstil na državno tekmovanje. Tudi najmlajši so tekmovali na Cici veseli šoli, in sicer so bili v to tekmovanj e zaj e ti učenci od prvega razreda devetletke do tretjega razreda osemletke. Vsi so dobili Cici pohvale. Letošnji medobčinski knjižni kviz seje imenoval Dežele in ljudje. Tema se nam je zdela zelo privlačna, zato smo se nanj pripravljali učenci razredne in predmetne stopnje. Oboji smo pokazali veliko znanja, le malo sreče bi še potrebovali. Od tretj ega do osmega razreda j e 12 učencev tekmovalo v Veseli šoli. Na državno tekmovanje se je uvrstilo kar sedem učencev in letos imamo tri državne prvake: Jureta Horvata, Barbaro Čeh in Luka Škvorca. Tekmovali smo tudi v prometu. Naši štirje učenci so osvojili prvo mesto, med posamezniki pa j e bil najboljši Boštjan Šel, ki se uvrstil na drugo mesto. Na državnem tekmovanju pa je zasedel četrto mesto. Na srečanju mladih raziskovalcev spodnjega Podravja, kije letos potekalo na naši šoli, so se predstavili osmošolci z dvema raziskovalnima nalogama. Trije učenci iz 8. a so zagovarjali nalogo Radioaktivnost in dosegli zlato priznanje ter se tako uvrstili na državno srečanje. Raziskovalno nalogo Kazen v šoli da ali ne je predstavljalo 6 učencev iz 8. b razreda in doseglo srebrno priznanje. Skrbeli smo tudi za uresničitev pregovora Zdrav duh v zdravem telesu, zato smo se množično udeleževali različnih športnih tekmovanj. Velikokrat smo domov prinesli pokale, priznanja in medalje. Primož Strmšek sije na medobčinskem jesenskem krosu na Vidmu pritekel prvo mesto. Do polfinala so se prebile mlajše učenke v odbojki. Mlajši učenci so v malem nogometu osvojili tretje mesto in se uvrstili na področno prvenstvo. Na spomladanskem medobčinskem krosu smo bili vseekipno tretji. Dvakrat drugi smo bili na atletskem pokalu v suvanju krogle in prvi in drugi v teku na 1000 m v Slovenski Bistrici. Na področnem prvenstvu v Slovenski Bistrici je Miha Angel osvojil tretje mesto, saj j e sunil kroglo 11,37 m. Vse, kar smo zapisali, torej dokazuje, da smo se pomerili prav na vseh področjih in da se je ime naše šole in s tem tudi kraja uspešno pojavilo na različnih tekmovanjih. Naj bo tako tudi v prihodnje. Sabina Slatič & Tanja Potočnik Uspešno šolsko leto Letošnje šolsko leto se končuje. Dobro smo delali, se učili, igrali in ustvarjali, telovadili in tekmovali - to kažejo naši rezultati. Sedaj že komaj čakamo na počitnice. Zaslužene. Najpomembnejši dogodek letošnjega šolskega leta je prav gotovo odprtje nove telovadnice in učilnic nad njo. Veliko truda in odrekanj ter obširne priprave na svečanost so bile potrebne, da smo dokazali, da tudi mi marsikaj zmoremo in znamo ter da smo vredni vlaganj družbe v našo hišo učenosti. Polna telovadnica krajanov in drugih gostov je dokaz, da se domačini zavedajo pomena te pridobitve za obstoj in razvoj kraja. Čudovita telovadnica s tribunami, pet svetlih učilnic in računalniška učilnica, opremljena z 11 računalniki, povezanih s staro šolo, ki jo bodo jeseni začeli obnavljati kaj si lahko še želimo? Dogajanje v šoli pa ni potekalo samo v učilnicah; še marsikaj drugega smo počeli. Kulturni, naravoslovni in športni dnevi - tudi to je pouk, a na drugačen način. Že v septembru smo na predmetni stopnji izvedli naravoslovni dan o raziskovanju, na katerem nam j e strokonjakinja z raziskovalnega centra Bistra iz Ptuja pojasnila potek in način raziskovanja določenega področja. Nekateri smo raziskovanja že vajeni, saj že nekaj let pripravljamo raziskovalne naloge. Tako smo tudi letos Barbara Vindiš, Veronika Zavratnik in Tadeja Kmetec pripravile raziskovalno nalogo Cimprače mojega kraja (Stare lesene hiše v Veliki Varnici), s katero smo osvojile zlato priznanje na regijskem tekmovanju mladih raziskovalcev in se uvrstile na državno srečanje, kjer prav tako upamo na podoben rezultat, saj j e bila naša naloga na regijskem srečanju najboljša. Pa raziskovanje ni edino. Pomerili smo se tudi v znanju posameznih predmetov, najprej na šolskih, nato pa na regijskih ali pa kar na državnih tekmovanjih. Malo nas je in ne moremo uspeti povsod, zato pa smo toliko bolj ponosni na učence, ki so osvojili priznanja na regijskem ali državnem tekmovanju, in prav je, da jih omenimo. Tadeja Kmetec je osvojila srebrno priznanje za poznavanje sladkorne bolezni, Veronika Zavratnik zlato in Barbara Vindiš srebrno priznanje za znanje iz zgodovine, Klemen Lovenjak in Snežana Lesjak pa sta osvojila zlati priznanji na državnem tekmovanju Vesele šole. Tekmovali smo tudi v znanju matematike, materinščine, fizike, kemije, tehnike in v športnih panogah in skupno osvojili 21 bronastih priznanj. Šole v naravi so nekaj posebnega. Le sedmo- in osmošolci se jih ne moremo udeležiti. Prvošolčki so taborili kar v bližnjih Varejah v lovskem domu, učenci 2. in 3. razreda pa so spoznavali Pohorje in tam dvakrat prespali, četrtošolci pa so kar ves teden v Umagu plavali in raziskovali molje. Učenci 5. razreda so imeli možnost iti v zimsko šolo v naravi na Roglo, a se je je udeležilo le 6 učencev. Šestošolci so bili koncem maja v domu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti na Libeliški gori. Pa naj še kdo reče, da ni bilo pestro in zanimivo, čeprav brez nas, sedmo - in osmošolcev. Da nas računalniki še niso zasvojili, kaže tudi tekmovanje za bralno značko. Kar 57 učencev jo je osvojilo, seveda vsak ustrezno svoji stopnji, 6 učenk osmega razreda pa dobi priznanje za 8-letno zvestobo lepi knjigi in Bralni znački. Tisti z razredne stopnje, ki so zelo vneti bralci, pa so se udeležili knjižnega kviza v ptujski knjižnici, kjer so si še z dvema šolama delili prvo mesto. Morda ste jih tudi poslušali po ptujskem radiu. Učenci 4. razreda so sodelovali tudi v meddržavnem projektu Varnost za vse. Delo so uspešno opravili in zato: varno povsod na njihovih poteh! Tako. Kar precej uspehov seje nabralo. Obljubljava, da bo vsaj tako uspešno tudi naslednje šolsko leto. Barbara Vindiš in Veronika Zavratnik, 7. razred, Leskovec L UTKO VNI KROŽEK V lutkovni krožek sem se prijavil na začetku šolskega leta. Učiteljico sem vprašal, kaj bomo počeli pri tem krožku. Odgovorila mi je, da bomo igrali lutkovne igrice in se lepo imeli. Ko mi je to povedala, sem se takoj odločil, da se bom vključil. Dogovorili smo se, da bomo lutkovni krožek imeli ob sredah ob dvanajsti uri. Krožek obiskuje devet učencev: Katja in Tadeja iz 2. razreda ter Dušanka, Nino, Amadeja, Joži, Benjamin, Aleksandra in jaz. Začeli smo z igrico Trije metulji. Lutke smo izdelali sami. V tej igrici nastopajo trije metulji: rdeči, rumeni in beli. Zgodbica se dogaja na travniku. Kar naenkrat začne deževati, zato metulji poiščejo zavetje pri rdečem maku, beli liliji in rumenem tulipanu, a jih te ne sprejmejo. Ko obiščejo vse cvetice, neha deževati in posije sonce. To igrico so odigrali na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku in na državnem tekmovanju iz Vesele šole. Nato smo pričeli pripravljati še eno igrico z naslovom Zajček išče mamo, v kateri nastopajo zajček, lovec, ježevka, lisica, volk in zajčkova mama. Zgodba se dogaja v gozdu. Zajčka so ljudje ukradli in ga odnesli v mesto. Pobegnil j im j e in sedaj išče mamo. Pomaga mu lovec, ki ga celo reši pred hudobnim volkom. Na koncu zajček mamo tudi najde. Igrico Zajček išče mamo smo zaigrali za učence razredne stopnje. K lutkovnemu krožku res rad hodim. Klemen Lovenjak, 3. Razred Sola Leskovec KNJIŽNI KVIZ Na razredni uri nam j e učiteljica Manja povedala, da bi se prijavili na knjižni kviz, in izbrala tri učence, ki bi se pripravili nanj. To smo bili: Amadeja Šmigoc, Klemen Lovenjak in Tadej Korošec. Na kviz smo se pričeli pripravljati sredi februarja. Letos je bil naslov kviza »Dežele in ljudje«. Pridno smo se učili iz naslednjih knjig: Žabec in tujec, Pujsa imamo za soseda!, Čudežni mlinček, Zemljepis in Zakaj neki imamo zastave in druga vprašanja o deželah in ljudeh. Dobivali smo se skoraj vsak dan po pouku. Veliko smo se učili tudi sami doma. Nato je prišel torek, 15. april, ko smo odšli na knjižni kviz, ki je potekal v knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. Na razredni stopnji seje prijavilo petnajst šol, tekmovalo pa jih je štirinajst. Ko smo prišli, nas je bilo strah, a nas je mentorica pomirila, da smo dobro pripravljeni. V prvem krogu je smo dobili štiri vprašanja različnih tipov. Ena vprašanja so bila brez pomoči, za tri točke. Če si odgovoril napačno, nisi dobil točk. Druga vprašanja so bila s pomočjo, vredna pet točk. Imela so kar dve pomoči. Če si uporabil eno pomoč, si lahko dobil tri točke, če pa obe pomoči, pa le eno točko. Uspelo nam je zbrati vse točke v prvem krogu. Uvrstili smo se v drugi krog, kjer je tekmovalo le še sedem šol. Tu so bila vprašanja že težja. Bilo jih je pet. Pri zadnjem vprašanju so nam pokazali sliko na grafoskopu, mi pa smo morali povedati, kaj je na njej. Štiri skupine smo imele vse točke, v finale pa naj bi šle le tri skupine. Zato smo dobili še dve dodatni vprašanji, a smo spet vsi vse znali. Nato je komisija odločila, da bomo metali kocko. Mi in še ena šola smo zbrali štirinajst točk, drugi dve pa enajst točk. Nato sta kocko metali še mentorici teh dveh skupin in obe vrgli dvojko. Končno so se odločili, da bomo vse štiri ekipe šle v finale. Naslednji teden, v četrtek, smo bili na radiu Ptuj. Odgovarjali smo na osem vprašanj. Tri ekipe smo si delile prvo mesto, četrti pa so ušle štiri točke. Nagrade smo morali žrebati. Klemen je izžrebal listek s številko ena in tako smo dobili prvo nagrado. Nato so nas še fotografirali za časopis. Kako smo bili veseli! Učiteljica nas je po finalu povabila v Pepsi Pando na sadne kupe. Posladkali smo se in se s taksijem odpeljali domov. Amadeja, Klemen in Tadej, 3. razred šola Leskovec Bilje oktober. Prišel je prvi Pil in z njim tudi Vesela šola. Če še ne veste, je to revija. V njej izhajajo članki za tekmovanje v Veseli šoli, ki ga organizira Mladinska knjiga. Neko jutro je prišla učiteljica Marjana do mene in me vprašala, če obljuba še velja.. Nisem vedela, kaj misli, ko pa mi je pokazala Pil, sem takoj vedela. Vesela šola Spomnila sem se, da sem ji lani obljubila, da bom tudi letos sodelovala na tekmovanju. Nisem bila edina. Bili so še: dve moji sošolki, dva iz četrtega razreda in eden iz tretjega razreda. Vsako sredo smo se dobili. Ponavljali smo, kaj smo se doma naučili, ter povprašali, če česa nismo vedeli. Potem je sledilo razredno tekmovanje, pri katerem smo štirje prestopili prvi prag. Na področnem tekmovanju sva s Klemnom Lovenjakom iz tretjega razreda uspešno rešila teste in se uvrstila na državno tekmovanje. Minil je čas, sledilo je državno tekmovanje, ki je bilo na naši šoli dne 17.4.2002. Bila sva zelo nervozna. Pa ni bilo tako hudo. Zelo sem se razžalostila, ko sem izvedela, da bodo rezultati znani komaj čez dva tedna. Vsak dan sem nadlegovala učiteljico, če so rezultati že prispeli. Nekega dne sem po malici šla z učiteljico na internet. Rezultati so že bili. Takoj sva šli gledat uvrstitve. Tako Klemen kot jaz sva postala državna prvaka. Veselja ni bilo konec. Najbolj vesela pa je najbrž bila učiteljica. Mislim, da bom tudi naslednje leto sodelovala; izgubiti ne morem ničesar, pridobim pa lahko mnogo znanja o vsem. V življenju pa ti potem vse še prav pride. Tako mislita tudi Klemen in učitelj ica. Snežana Lesjak, 5. razred šola Leskovec Skozi šolsko leto v šoli Sela Našo šolo je letos obiskovalo 47 učencev, pet učiteljic, kuharica in čistilka. Vsi smo pridno opravljali svoje delo. Pridno smo se učili, pisali domače naloge in sodelovali še v mnogih aktivnostih. V tednu otroka, oktobra, smo se udeležili občinskega jesenskega krosa v Vidmu. Povabili smo tudi naše starše na šolski ŽIV - ŽAV. Pomerili smo se v veselih športnih igrah. Bilo je zelo veselo. Vedno smo zmagali učenci. V novembru so se imeli lepo učenci L, 2. in 3. razreda. Obiskali so plavalni tečaj v Termah Ptuj. Četrtošolci smo jim zavidali. V veselem decembru smo ponovno povabili v šolo naše starše. S programom smo veselo zaključili leto 2002. Pretekla zima nas je obdarila z obilo snega, zato smo se zimskih radosti naužili na Jurčkovem bregu. Ob materinskem prazniku smo mamam in vsem ženam pripravili proslavo v prosvetni dvorani. Programje dobro uspel. 15. aprila se je ekipa učenk 4. razreda udeležila knjižnega kviza z naslovom Ljudje vsega sveta. Prebrati je bilo treba pet zanimivih knjig. 15. maja pa smo tekmovale še v znanju o Rdečem križu, v Ptuju. Dosegle smo 2. mesto, na kar smo zelo ponosne. Imeli smo še šolska tekmovanja. Za Veselo šolo j e tekmovalo 13 učencev. Na matematičnem tekmovanju je bronasto priznanje osvojilo 9 tekmovalcev. Tekmovali smo tudi za razredne prvake v Računanju je igra. Bralno značko je letos doseglo 43 učencev. Na zaključni ekskurziji smo bili v prejšnjem tednu. Imeli smo lepo vreme. Videli smo muzej na prostem v Rogatcu, cerkev v Olimju, jelene, čokoladnico in nazadnje smo se ustavili še v trgovini. Imeli smo se zelo lepo. Sedaj pa vsi komaj čakamo še veselih dni v juniju. Prvošolci bodo v Halozah taborili, 2. in 3. razred bosta odšla na Pohorje. Četrtošolci pa gremo v letno šolo v naravi, v Umag. Komaj že čakamo na te dni. Vse imamo že pripravljeno. Ko se bomo vrnili, so nam obljubili še športni dan v ptujskih toplicah, kjer bomo lahko pokazali, kaj smo se naučili. Šolo bomo kot vedno zaključili skupaj s starši. Pripravili bomo ŽIV - ŽAV s športnimi igrami in s programom. Vsi se veselimo konca šolskega leta in nestrpno čakamo na izkaze in dolge počitnice. KATJA, TANJA IN BLANKA 4. RAZRED OŠ SELA 12. srečanje - tekmovanje tehnikov podravske regije 12. srečanje tekmovanje Mladih tehnikov podravske regije smo letos prvič organizirali na naši šoli v Vidmu, v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije z regionalnim centrom s sedežem v Mariboru in z oddelkom za tehnično in proizvodno vzgojo na Pedagoški fakulteti Maribor, v petek, 9. 5. 2003 in v soboto, 10. 5. 2003. Tekmovanje sva vodila Anica Kodrič in Anton Kovačec, učitelja tehnične vzgoje na OŠ Videm. Organizacijski odbor smo sestavljali: * Marija Šmigoc, ravnateljica OŠ Videm; * Sonja Pogorevc, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, vodja Regionalnega Centra s sedežem V Mariboru; * Gorazd I. Gumzej, oddelek za tehnično in proizvodno vzgojo na Pedagoški fakulteti v Mariboru; * Anica Kodrič, predmetna učiteljica tehnične vzgoje na OŠ Videm. Program tekmovanja in srečanja obsega področja rednega učnega programa in interesnih dejavnosti učencev v osnovnih šolah. Programje sestavljen iz treh delov: 1. Tehnično, raziskovalno - proučevalnega dela 2. Razstave 3. Tehnično športnega dela Tekmovali so v 22 različnih panogah. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela. Tehnično športni del smo izvedli v petek, 9. 5. 2003 na letališču Moškanjci in v Termah na Ptuju. Tehnično, raziskovalno - proučevalni del in razstave smo izvedli v soboto, 10. 5.2003. Namen našega srečanja tekmovanja Mladih tehnikov je: * spodbujati in razvijati ustvarjalnost učencev; * uresničevati želje in potrebe mladine po uveljavljanju in tekmovanju; * omogočati dodatno izobraževalno ponudbo za bolj nadarjene in specialno usmerjene učence; * omogočati medsebojno spoznavanje in izmenjavo izkušenj; * izobraževalne in tehnično raziskovalne aktivnosti mladine hitreje vključevati v sorodne aktivnosti na izobraževalnih področjih v Evropi; * uveljavljati moderno tehniko in tehnologijo na vseh družbenih področjih; * z večjim tehničnim znanjem in kulturo bolj skrbeti za ekološko osveščanje in tem tudi preprečevati nestrokovno uporabo tehnike in modemih tehnologij; * uveljavljati naše znanje na mednarodnem področju (šolanje, tekmovanja, tabori, delavnice...; * ohranjati narodne in narodove tradicionalne tehnologije in delovne navade; * vzpodbujati učitelje in mentorje, pa tudi starše, ki skrbijo za kvalitetnejše izobraževanje in osebno rast učencev in s tem za večja zasebna in državna vlaganja. * Ocenjevali bodo člani sodniško ocenjevalnih komisij. Ocenjevalne sodniške komisije morajo upoštevati pravila, ki so zapisana v propozicijah Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Na tekmovanju je sodelovalo 39 šol podravske regije z 279 tekmovalci. Spremljalo jih je 44 mentorjev. Ocenjevalo jih je 68 ocenjevalcev, sodnikov. Pri njihovem delu jim je pomagalo 15 študentov iz Pedagoške fakultete Maribor. Na tekmovanju nas je bilo 402 sodelujočih in tistih, ki smo skrbeli za nemoten potek in organizacij o tekmovanj a. Rezultati tekmovanja po posameznih področjih in tistih, ki se bodo uvrstili na državno tekmovanje: A 2. Oblikovanje, tehnološki postopki 1. Sanja Zamuda, Primož Lebar, Boštjan Vihar (mentor - Vera Kožuh, Jordana Koren) šola - Ludvik Pliberšek 2. Mirko Valand,Matej Žmavc (mentor - Boris Kraut) šola - Franc Rozman Stane A4. 2 Ogled proizvodnega procesa in sestavljanje konstrukcij Fischer tehnik z zbirko 1. Dominik Turk (mentor - Jožica Jurgec) šola - Cirkovce 2. Grega Šerbec, (mentor - Majda Belšak Kramberger) šola -Mladika A 6.2 Predstavitev in zagovor nalog in konstrukcij iz elektronike L Marko Janžekovič, Denis Dalapa (mentor - Boris Šegula) šola -Olge Meglič 2. Danijel Janžekovič (mentor - Boris Šegula) šola - Olge Meglič A6.3 Konstruiranje z elektronsko zbirko 1. Tadej Lovrec (mentor - Branko Horvat) šola - Juršinci 2. David Pignar (mentor - Branko Horvat) šola - Juršinci A7. 1 Izdelava tehnične in tehnološke dokumentacije s programom Cici Cad 1. Matjaž Kranjc (mentor - Peter Ferk) šola - Sladki Vrh 2. Jani Jerebič (mentor - Branko Horvat) šola - Juršinci A8.1 Izdelava izdelka iz lesa z uporabo električnega orodja l.Alen Skledar, Peter Verdenik (mentor - Jože Režek) šola - Majšperk AH. 2 Izdelava makete z gradniki Lego Dacta 1. Luka Škvorc (mentor - Anton Kovačec) šola - Videm 2 Borut Novak (mentor - Anton Kovačec) šola - Videm AH.3 Tradicionalne tehnologije 1. Petra Horvat, Matej Horvat,Matej Pšeid (mentor - Stanko Anžel) šola-Malečnik AH. 4Iz učenčeve domače delavnice L Aleš Stojak (mentor-Boris Šegula) šola - Olge Meglič Ptuj BI. Razstava tehničnih izdelkov OŠ ZLATO PRIZNANJE, Aljaž Valič,Tadej Čuk (mentor - Majda Kramberger Belšak) šola - Mladika ZLATO PRIZNANJE, Katja Z rim, Aleksandra Papež (mentor -Irena Pernat) šola - Voličina) ZLATO PRIZNANJE, Monika Senčar, Lea Čmčič, Niko Lukač (mentor - Daniel Divjak) šola - Lenart ZLATO PRIZNANJE, Aleš Rola Mentor - Irena Rola Bek) šola JVI IN VVZ OŠ Sv. Ana B2. Foto razstava krožkov OŠ in SŠ L Rok Fištravec, Rosanda Verglez (mentor - Ivan Tisaj) šola - -Antona Ingoliča B3. Projekcija video filmov krožkov OŠ 1. Marko Brus, Andrej Friš (mentor - Peter Ferk) šola - Sladki Vrh Cl. Tekmovanje avtomobilov na električni pogon prosta vožnja v cilj 1 Marjan Kekec (mentor - Miran Petek) šola - Ljudski vrt 2. David Štandeker (mentor - Daniel Divjak) šola Lenart C2. Tekmovanje z modeli raket s padalom S3 1. Sergej Gasparič (mentor - Miran Petek) šola - Ljudski vrt 2. Alen Štrucl (mentor - Anton Kovačec) šola - Videm C2.1 Tekmovanje z modeli raketS3 nacional 1. Jan Tumpej (mentor - Miran Petek) šola - Ljudski vrt 2. Mateja Kokol (mentor - Martin Knuplež) šola - Bojan Ilich C3. Tekmovanje z raketoplani kategorija S4 1 .Filip Kuntu (mentor - Martin Knuplež) šola - Bojan Ilich 2. Rok Bračič (mentor - Daniel Divjak) Lenart C4. Tekmovanje sprostoletečimi jadralnimi modeli FIH(A-H) 1. Sašo Komet (mentor - Andrej Kodela) šola - Boris Kidrič Kidričevo 2. Aljaž Bmmen (mentor - Andrej Kodela) šola - Boris Kidrič Kidričevo 3. Damjan Skela (mentor - Rudi Jerenec) šola - Martin Kores C5. Tekmovanje z modelarskimi zmaji PLOŠČATI 1. Primož Strmšek (mentor - Anica Kodrič) šola - Videm 2. Peter Merc (mentor - Anica Kodrič( šola - Videm podmžnica Leskovec ŠKATLASTI 1. Drago Kuster (mentor - Daniel Divjak) šola - Lenart 2. Rok Bračič (mentor - Daniel Divjak) šola - Lenart C6. Tekmovanje z ladijskimi modeli MČ1 1. David Štandeker (mentor - Danij el Divj ak) šola - Lenart 2. Maks Polič (mentor - Danijel Divjak) Lenart C7. Tekmovanje z modeli jadrnic razred G mali razred 1. Dani Koludrovič ( mentor - Boris Kraut) šola - Franc Rozman Stane 2. Matjaž Strniša (mentor - Stanko Fekonja) šola - Benedikt C9. TekmovanjeRVavtomobilov 1. Simon Fabj an (mentor - Vitomir Horvat) šola - Breg 2. Peter Duh (mentor - Branko Horvat) šola - Juršinci V imenu vseh nas se želim zahvaliti vsem sponzorjem, ki so nam omogočili, da smo nagradili vse tekmovalce in tudi najboljše. Naši sponzorji so bili: OŠ Videm, Občina Videm, Ptujske pekarne in slaščičarne, Terme Ptuj, PCS Computer, Era Petlja Ptuj, Knjigama Bukvica, Hmeljarstvo Dornava, Kemikalija Ptujčanka, Metalka Ptuj. Vsem udeležencem tekmovanja se zahvaljujem za požrtvovalno sodelovanje, predvsem pa ravnateljici osnovne šole Videm, gospe Mariji Šmigoc, Mateju Palu učencu 8. b razreda iz naše š ole ter Robertu Murku za hitro in dosledno računalniško obdelavo podatkov. Vodja tekmovanja, Anica Kodrič Od 9. maja Zveza kulturnih društev občine Videm O Zvezi kulturnih društev seje v občini Videm govorilo Predsednik Zveze kulturnih društev je Janko Kozel, sicer tudi dlje časa, a zdaj je tudi uradno ustanovljena, nam je član občinskega sveta, zadolžen za kulturo, podpredsednik zaupala predsednica odbora za družbene dejavnosti kulturne zveze je Jože Šmigoc, predsednik KD Videm, Marija Černila. V zvezo je vključenih 11 društev, ki se upravni odbor pa je sestavljen iz vseh 11 predsednikov ukvarjajo s kulturo ali pa imajo v okviru svojega društva kulturnih in prosvetnih društev v videmski občini, kako kulturno sekcijo. TM Društvo prijateljev mladine Videm * Se še spomnite KONCERTA ZA STREHO? Akcijo jepodprl tudi ptujski ROTARY KLUB s 310.000 sit in s tem plačal del kritine, 50.000 občina VIDEM. Streho bodo s prostovoljnim delom pokrili KROVCI OBRTNE ZBORNICE PTUJ in prijatelji družine, potrebovali bi še 110.000 sit za dokončno realizacijo projekta. TE pripravljeni pomagati? Nakažite prispevek čimprej na TRR; 04202 000787868 pri banki NKBMDPM VIDEM s pripisom ZA STREHO. * Mladi vseh starosti so se prijetno zabavali na POMLADNEM ŽIV-ŽAVU. Zmagal je že drugič Andrej GABROVEC iz šole Leskovec. Treba pa je povedati, da je bil letošnji ZIV-ZAV bolj plesno obarvan in, da so bili vsi nastopajoči »COOL ». * DPM Videm plačuje kosila štirim osnovnošolcem. Denar od prodanih VOŠČILNIC smo porabili, zato bi bili veseli vsakega prispevka na TRR; 04202 0000787868 pri NKBM DPM Videm s pripisom »ZA KOSILA«, morda pa kdo pokliče GSM 041 912 567 (Marjan) in plača položnico za kakšen mesec (okrog 23.000sit). * Uspelo nam je organizirati brezplačne počitnice na morju za tri osnovnošolce. * Imate težave pri učenju pa ne najdete pomoči. Pokličite 031 680 684 (Marija) ali 041563 633 (Nataša). Pomaga, če le znamo. * Pridno se že pripravljamo na septembrske »IGRE POD KLOPOTCEM«. Saj boste prišli, kajne? Letos bodo na Vidmu! * In veste za najlepšo in največjo novico? Dobili bomo svoje prostore. Sicer še niso vseljivi, so pa na vidiku in morda bomo voščilnice ob novem letu izdelovali že tam. * za velike težave pokličite 031 680684 * PRIVOŠČITE SI VELIKE POČITNICE! VSI VAŠI VAS LEPO POZDRA VLJAMO; PDPMVi Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2003/2004 Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2003/04je izšel 15.5.2003 v časopisu Delo in Večer. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, katerih letni bruto dohodek njihove družine v 1.2002 ne presega 756.367 SIT na družinskega člana. Štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10% (832.004 SIT). Vloge (obr. DZS 1,51-dobijo se v papirnicah in knjigarnah) se že sprejemajo na Uradih za delo (po naslovu stalnega bivališča); za upravno enoto Ptuj: OS Ptuj, Vodnikova ulica 2, soba 227 (nad novo pošto, v drugem nadstropju), za upravno enoto Ormož: UD Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak delovni dan razen četrtka od 8.00 do 12.00, v sredo še od 14.00 do 16.00. Pred izpolnjevanjem natančno preberite navodilo, ki je priloženo obrazcu za vlogo! Vlogo lahko vložijo redno vpisani dijaki, vajenci ter redno in izredno vpisani študenti, določen je pogoj glede starosti, pogoj glede statusa in pogoj glede prejemanja drugih štipendij - glej razpis. Zadnji rokza oddajo vloge je za vajence in dijake 05.09.2003. za študente 03.10.2003. Vloga mora biti vložena do roka. V primeru, da kakšna priloga še manjka, se lahko vloga dopolni tudi po tem roku (v dogovoru z referentom pri sprejemu vloge). Študenti naj s seboj prinesejo indeks na vpogled. Vloga se ne šteje za zamujeno, če je bila vložena po roku iz opravičljivih razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga z vsemi dokazih vložena v 15 dneh od nastanka oz. prenehanja razloga. Izjemoma se lahko vloga vloži tudi med letom, če pride v družini kandidata do znižanja dohodka zaradi razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga vložena v 30 dneh od nastanka razlogov. Izobraževalni zavodi lahko do enakih rokov predlagajo tudi kandidate za Zoisovo štipendijo, za katere menijo, da izpolnjujejo pogoje intelektualne oz. umetniške nadarjenosti. Intelektualna nadarjenost se preverja s psihološkimi preizkusi sposobnosti. Učenci, dijaki in vajenci morajo imeti najmanj prav dober uspeh, študenti najmanj povprečno oceno 8. Vajenci, dijaki in študenti morajo imeti še javno priznan uspeh oz. izjemni dosežek v zadnjih dveh šolskih letih (kaj se šteje za izjemni dosežek, je navedeno v razpisu). Vse informacije o razpisu, pravilniku o štipendiranju in pogojih lahko najdete na internetnih straneh Zavoda za zaposlovanje: WWW.ESS.GOV.SI. v rubriki AKTUALNO, kjer si lahko ogledate vlogo za republiško štipendijo (jo tudi izpišete), lahko pa naredite tudi okvirni izračun upravičenosti do republiške štipendije. Priporočamo vam, da vloge oddate čimprej. tudi če so nepopolne. S tem boste sebi prihranili čakanje v vrsti za oddajo vloge (kajti v dneh pred potekom roka so dolge čakalne vrste), nam pa omogočili tekoče delo in pravočasno izplačilo štipendij upravičencem. Manjkajoče priloge (predvsem potrdila o vpisu) lahko pošljete tudi po pošti ah oddate v nabiralnik pri vložišču Območne službe Ptuj. Vodnikova ulica 2. Na vsako naknadno vloženo ah poslano prilogo napišite ime in priimek ter datum rojstva kandidata za štipendijo. OBMOČNA SLUŽBA PTUJ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje 1~* • Prostovoljno gasilsko društvo Videm Od ustanovitve 1923 do danes Na ustanovnem občnem zboru PGD, takrat imenovanega »za okoliš Sv. Vid pri Ptuju«, je bilo prijavljenih 28 rednih članov in 12 podpornih članov. Načelnik: Ljudevit Muzek Poveljnik: Hinko Klevnošek Poveljnik namestnik: Franc Kokol Odborniki: Davorin Tombah - blagajnik Gustav Šosterič - tajnik Jakob Vaupotič Gustav Prem Namestniki: Anton Šmigoc Jožef Simenko Pregledovalci računov: Janez Fridaver Rudolf Tušek Franc Habjanič (povzeto iz zapisnika ustanovnega občnega zbora) Ustanovni člani PGD iz leta 1923 OBDOBJE V LETIH 2000 - 2003 Člani upravnega odbora: Srečko Primožič - predsednik, Andrej Rožman - podpredsednik, Alojz Petrovič - častni predsednik, Robert Krajnc - poveljnik, Franc Šmigoc - podpoveljnik, Franc Maj ar - podpoveljnik, Janko Lainšček -tajnik, Aleksander Kumer - namestnik tajnika, Jože Rižnar - blagajnik, Anton Makovec - gospodar. Člani nadzornega odbora: Aleksander Kumer - predsednik, Danilo Gosak - član, Janko Slameršak - član. Častno razsodišče: Anton Makovec - predsednik, Darko Bedrač - član, Bojan Štrucl - član. POVELJSTVO: Robert Krajnc - poveljnik, Franc Šmigoc - podpoveljnik, Franc Majer - podpoveljnik, Bojan Štrucl -glavni strojnik, Jože Šmigoc - pomočnik pov. za zaščito dihal, Janko Lainšček - pomočnik p o v. za zveze in prvo pomoč, Anton Makovec - orodjar, Andrej Rožman - vodja preventive, Jože Krajnc - referent za mladince, Brane Feguš -referent za pionirje in pionirke. Število vseh članov........................45 Število mladih do 18 let.................. 17 Število mladih nad 18 let..................24 Število operativnih članov.................25 Število veteranov od 63 let naprej..........4 GASILSKI DOM 192 PRAZNIK '• OBČINE VIDEM PRAZNIK SILSKE Ob nabavi novega orodnega vozila Renault master leta 2000 PGD Videm se vključuje v GZ Videm. PGD Videm deluje: na območju Haloz (Dravinjski Vrh, Majski Vrh, Ljubstava, Vareja, Soviče, Dravci), Videm, Pobrežje, Šturmovci. Dodatne dejavnosti: prevoz pitne vode, pomoč z gasilsko opremo. Večja oprema, posesti: kombinirano orodno vozilo znamke Renault master, avtocistema TAM 110. Prva nabava motorne opreme: motorno vozilo znamke Alfa Romeo v letu 1930 (nabavljeno vozilo od grofa s Tumišč). Navkljub mnogim intervencijam gasilci v letu 2002 uspešni Gasilci Gasilske zveze Videm so se sredi marca zbrali na svojem 8. občnem zboru. Kot običajno so tudi tokrat potrdili poročila o uspešnem delu v letu 2002 in sprejeli plan dela za naslednje obdobje. Poročilo predsednika GZ je zajemalo zbir aktivnosti, ki jih je opravila GZ, predsedstvo, poveljstvo, drugi organi kot tudi PGD v gasilski zvezi. Ker gasilska zveza opravlja svoje aktivnosti za društva iz treh občin Podlehnik, Videm in Žetale, je to hkrati pregled opravljenega gasilskega dela v teh občinah. Magister Janez Merc, predsednik GZ Videm, je o opravljenem delu gasilcev in vsem ostalem, povedal naslednje: »Ob vsem uspešnem delu naj omenimo, da obstajajo tudi razlike v financiranju dejavnosti, kar seje tudi odražalo v zahtevnosti organizacije gasilskega dela in v operativni pripravljenosti gasilskih enot.Kljub temu, da so za financiranj e požarnega varstva pristojne lokalne skupnosti in z njimi župani, ne manjka težav pri zagotavljanju temeljnih finančnih pogojev za delovanje gasilstva in s tem tudi gasilske zveze. Naj omenimo, da so temeljne naloge gasilcev opredeljene kot strokovne, preventivne in operativne naloge v skladu z veljavno zakonodajo. Občasno se pojavljajo v nekaterih okoljih in primerih težave, ki negativno vplivajo na zagotavljanje požarnega varstva in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Težišče dela gasilske zveze je bilo na operativni pripravljenosti gasilskih enot, ki se gradi skozi usposabljanje gasilskega kadra, skozi vaje in tekmovanja ter skozi druge oblike izobraževanja. Formalizirali smo gasilsko lokalno javno službo s pripravo ter podpisom temeljnih dokumentov z občinami Videm, Podlehnik in Žetale. Dodatni poudarek je bil na delu z članicami, veterani in mladino. Gasilska zveza je aktivno sodelovala z Gasilsko zvezo Slovenije, v podravski regiji (poveljstvu in svetu), s pristojnimi službami MORS, z občinami in župani, z gasilskimi zvezami tudi z zvezami iz Republike Hrvaške. Gasilska zveza j e tudi opravila vse administrativne, tehnične on operativne strokovne naloge, kot j e ureditev napredovanj, pridobitev priznanj, GAS-2000, urejanje evidenc, statistike in podobno. V zvezi je bil opravljen dan gasilcev in srečanje veteranov pri PGD Podlehnik, gasilsko tekmovanje pri PGD Leskovec, gasilska vaja pri PGD Podlehnik in PGD Sela in mnoge druge aktivnosti. Na operativnem področju smo izboljšali pogoje za aktiviranje gasilcev, saj smo vsa PGD povezali s sistemom alarmiranja preko ReCO. Posebej so se gasilci predstavljali v oktobru - mesecu požarne varnosti, ko so dodatno odprli vrata šolam in krajanom. V LANSKEM LETU POGASILI 38 POŽAROV Na operativnem področju beležimo 38 požarov (Leskovec 7, Videm 4, Tržeč 15, Sela 6, Podlehnik 6 in Žetale 0) in 1 druga intervencija. Med naravnimi in drugimi nesrečami beležimo izredno povečanje aktivnosti v Haloškem delu v letni suši, kjer so sodelovala vsa PGD v zvezi, še posebej pa izpostavljamo PGD Žetale, kije samo opravilo 589 prevozov vode. Ko smo na področju intervencij, ne moremo mimo izjemne požarne ogroženosti v pomladnih mesecih in v letnem času, ko gasilci opravljajo zraven številnih operativnih nalog tudi mnoge preventivne akcije. Pri omenjenih nalogah nastajajo dodatni stroški pri porabi goriva. Ker je težišče gasilskega dela na terenu, v operativi, v intervenciji, in so v tem delu neštete ure gasilskega dela, je celotno delo zveze prispevalo k temu, da bi bilo gasilsko delo strokovno, učinkovito, racionalno in uspešno. Razen uspešno opravljenih nalog v preteklem obdobju j e bilo težišče dela usmerjeno v finančni načrt dela GZ. Delo zveze bo zelo raznovrstno in pestro, saj gasilce že v prvem polletju čakajo skupne akcije ob 80 - letnici PGD Videm, ob 50. letnici PGD Žetale, ob gasilskem kongresu slovenskih gasilcev na Bledu ter v pripravi tekmovanja Gasilske zveze Videm. V razpravi so predstavniki GZ Slovenije, občin Videm in Žetale, MORSa, Postaje obmejne policije Podlehnik in gasilskih zvez iz Podravske regije in R Hrvaške izrazili zahvalo za opravljeno delo in želje po nadaljnjem dobrem sodelovanju. Oravljeno delo zajema intervencije, preventivo in strokovne naloge, ki so potrebne, daje to delo uspešno, ker je namenjeno zagotavljanju varnosti vsem občanom. Tako ima gasilsko delo značaj prostovoljnega dela, ki zahteva profesionalen odnos do vseh nalog. Opravljanje nalog pa ogroža tudi življenje gasilcev, ki s svojo akcijo tvegajo vse. Ni takšnih društev in zvez, kot so gasilska, ki vse svoje znanje, čas in energijo dajejo za druge, družba jih pa potisne med društva, tudi takšna, ki so sama sebi namen in samo zapolnjujejo prosti čas posameznika. V predvideni spremembi zakonodaje bi naj rešili napake, ki so storjene gasilstvu, že danes pa jih lahko rešujejo župani, ki so odgovorni za zagotavljanje mnogih nalog, med njimi tudi nalog varstva pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami, kijih v manj ših občinah v večini opravlj aj o gasilci. Gasilska zveza Videm je bila pri svojem delu uspešna. Da bo tako tudi v bodoče, je zapisano v sprejetem programu dela, vse skupaj pa je tudi odvisno od tistih, ki zagotavljajo materialne pogoje. Zraven občin so tudi občani tisti, ki skrbijo za svojo varnost. Možnosti za uspeh so večje, če pravočasno prisluhnemo gasilskemu pozdravu: »Na pomoč!« - zaključuje magister Janez Merc, ki je od 25. maja tudi član predsedstva Gasilske zveze Slovenije. Podpisnica aneksa k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe za leto 2003je tudi GZ Videm V prostorih gasilskega doma na Ptuju so 25. aprila župani sedmih občina s Ptujskega in vodilni možje iz gasilskih zvez ter društev znova podpisali aneks k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe za leto 2003. Županoma mestne občine Ptuj in Zavrč, dr. Štefanu Čelanu in Miranu Vuku, ter podžupanoma občin Hajdina in Markovci, Martinu Turku in Francu Kostanjevcu, so se letos pridružili še župani občin Videm Friderik Bračič, Podlehnik Vekoslav Fric in Žetale Anton Butolen, katerih gasilska društva tvorijo GZ Videm. TM Župan Friderik Bračič med podpisom aneksa k pogodbi, ki zagotavlja nemoteno gasilsko službo v letošnjem letu tudi v občini Videm. Foto: TM Na Bledu 14. kongres Gasilske zveze Slovenije Vešalonu blizu 3500gasilcev od vsepovsod Na Bledu je 24. in 25. maja potekal 14. kongres Gasilske zveze Slovenije, ki so ga slovenski gasilci zaključili z veliko nedeljsko parado ešalonov vseh slovenskih regij ter zaključno prireditvijo, na kateri je imel osrednji nagovor predsednik državnega zbora Borut Pahor. Vodstvo GZS je kongres namenilo poročanju o delu zveze in njenih organov v minulem petletnem obdobju, ponudila se je tudi priložnost za kritično oceno postorjenega, hkrati pa je bil kongres namenjen tudi predstavitvi bodočih smernic v razvoju slovenskega gasilstva do leta 2008. Za predsednika GZS je bil ponovno izvoljen Ernest E6ry, ki pa je med drugim dejal, da želi slovensko gasilstvo, ki se ponaša z dosežki in uspehi, postati še bolj sodobna organizacija, z visoko stopnjo usposobljenosti, operativne pripravljenosti za izvajanje javne gasilske službe in drugih nalog za izvajanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ob vsem pa si želijo v GZS več posluha od države, ki za prostovoljno gasilstvo mnogo premalo daje. V bodoče bodo delali združeno še bolj kvalitetno, zagnano, je obljubil Eory, ki je ob tem spomnil tudi na povečano število članstva za 3,3 odstotka, tako da jih je v gasilskih vrstah Slovenije zdaj preko 123 tisoč. Veliko so na kongresu govorili tudi o denarju, delegati so v svojih razpravah opozorili na previsoke Zbrane je na gasilskem kongresu nagovoril stari-novi predsednik Ernest Eory. V ešalonu Podravske regije so bili tudi uniformirani gasilci iz GZ Videm. ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM obdavčitve, kar pa je v smislu prostovoljnosti težko razumeti. Med razpravljavci na letošnjem kongresu je predsednik GZ Videm mag. Janez Merc spregovoril o izredno aktualni temi, ki govori o pravicah gasilcev in zavarovanjih, še posebej aktualni zato, ker j e stanj e v praksi povsem drugačno kot na papirju. TM Mag. Janez Merc, novi član predsedstva GZ Veterane iz videmske zveze smo opazili ob glavni Slovenije - je na kongresu govoril o pravicah gasilcev tribuni, v “varni” senci ob blejskem jezeru, in zavarovanjih. ; |^F < MjF M r mT * iJ M i U8teiTj|, .>ji ■ VI Jk ^ Pred odhodom domov še skupni posnetek, da bo enkraten dogodek ostal zapisan v zgodovino. Foto: R. Škrjanec in TM Policija svetuje POLICIJA SVETUJE: Glede na to, da smo tako rekoč na pragu poletja, ko se vas bo večina odpravila na zaslužen dopust vam v tem sestavku podajam nekaj kratkih priporočil ali opozoril za varovanje vašega doma na katera ne bi smeli pozabiti pred odhodom na dopust PRIPOROČILA ZA VAROVANJE DOMA: * Sami ali s pomočjo strokovnjakov ocenite varnost svojega doma * Najučinkovitejše varovanje je kombinacija mehanskega in elektronskega varovanja * Tudi sami poskrbite za svojo varnost in varnost svojega premoženja * Priložnost je najpomembnejša okoliščina za vlomilce * Kljub vsemu je vaša varnost najpomembnejša, zato vlomilcev ne prijemajte sami. KAKO DELUJEJO VLOMILCI? Načini delovanja vlomilcev so številni, oblike dela pa profesionalne in zelo specifične.Nekaj najpogostejših in najpomembnejših: * Vlomilci izkoristijo razne odprtine in dostope (skozi garažna okna, okna sanitarij ali zračnike). * Plezajo preko balkonov, teras in celo streh. * Razbijejo stekla na vhodnih ali balkonskih vratih ali oknih. * Splazijo se skozi kletna okna. * Na vhodnih ali stranskih vratih zlomijo ali odprejo cilindrične ključavnice. * Za vdiranje v stanovanja uporabijo tudi železne predmete, izvijače in silo telesa. * Izkoristijo sleherno neprevidnost ali pozabljivost stanovalcev (nezaklenjena ali odprta vrata ali okna, izgubljeni ključi, ključi v cvetličnih lončkih, okenskih policah ali pod predpražnikom...). ČEŠE VAM ZGODI... Kot že rečeno, je vaša varnost najpomembnejša, zato nikoli ne poskušajte vlomilca prijeti sami, zlasti, če je fizično močnejši ali celo oborožen. TAKOJ POKLIČITE POLICIJO NA 113. Lahko pa veliko pomagate pri izsleditvi vlomilca, če si dobro zapomnite ali takoj zapišite predvsem: * * Osebni opis sumljivih (spol, starost, velikost, obleka, posebne značilnosti obraza, hoje, govora in drugo). * Registrsko številko, barvo, znamko ali tip vozila. * Smer pobega vlomilcev. Če vas je vlomilec že »obiskal«, nemudoma pokličite policijo. Do njenega prihoda ničesar ne prijemajte, premikajte in ne pospravljajte, da ne boste uničili koristnih sledi, ki bi lahko pripomogle k odkritju storilca. VAROVANJE VREDNEJŠIH PREDMETOV. DENARJA. DOKUMENTOV: * Nakit večje vrednosti, gotovino ter vrednostne papirje je najbolje shraniti v sefu (v banki ali podjetjih, ki se ukvarjajo z varovanjem premoženja). * Večje vsote gotovine raje hranite na bančnem računu * Naredite seznam predmetov (tehničnih predmetov, umetniških slik, in drugih umetnin), ter opišite njihove prepoznavne značilnosti. Umetnine tudi fotografirajte. * Tehnične predmete, dokumente in umetnine lahko zaznamujete s posebnimi znaki in svinčniki, ki omogočajo pisavo, ki jo s prostim očesom ne vidimo. * Če dragocenosti hranite doma, vgradite zidne ali pohištvene trezorje na neobičajnih in skritih mestih. KAJ LAHKO STORITE SAMI PRED ODHODOM NA DOPUST ? * O svoji odsotnosti obvestite vodjo policijskega okoliša na najbližji policijski postaji * Preverite ali so vsa vrata in okna dobro zaprta * Ne pokažite, da ste odsotni.Ne puščajte vidnih sporočil do kdaj vas ne bo doma, kam ste šli itd.Ne puščajte sporočil na telefonskem odzivniku (»Oprostite, ker nas ni doma.Smo na dopustu v Piranu in nas ne bo do ... Prosimo, da po pisku pustite sporočilo.«). * Ne puščajte ključev v poštnem nabiralniku, cvetličnih lončkih, okenskih policah, pod predpražnikom itd. * Ne zastrite oken s temnimi zavesami, polkni ali roletami. * Tehnični predmeti TV, HI-FI, računalnik idr. Naj se ne vidijo od zunaj. * Pospravite lestve, zaboje, smetnjake in druge predmete, ki so v bližini hiše, saj vlomilcu olajšajo vstop v hišo. * O odhodu na dopust povejte sosedom, sorodnikom ali prijateljem, ki jim zaupate, kje in koliko časa boste na dopustu, iste prosite, da vam dnevno praznijo poštni nabiralnik in nadzirajo vaš dom. * Odpovejte časopis za čas dopusta. Miran BRUMEC, VPO Videm Pri podlehniškem ribniku četrto tekmovanje ribičev - policistov Postaja mejne policije Podlehnik je 3. junija organizirala nadvse zanimivo ribiško tekmovanje, na katerem pa so moči merili policisti iz 15 policijskih postaj Policijske uprave Maribor. Dogodek je bil namenjen še najbolj druženju, malo pa tudi preverjanju ribiških sposobnosti, je dejal Miran Brumec, vodja organizacijskega odbora, sicer pa tudi naš rajonski policist. Ob podlehniškem ribniku se je v lovljenju rib s plovcem pomerilo 76 »ribičev«, v ekipni konkurenci pa 25 ekip. A naključje je hotel, da ribe niso najbolje prijemale, vendar na koncu so po preštetih gramih vendarle dobili zmagovalce in ti so si prislužili pokale ter lepe praktične nagrade. Ekipi PMP Podlehnik je uspelo ubraniti lanski naslov, saj so tudi letos zmagali, druga je bila ekipa policistov PP Ptuj I., tretja pa prav tako PP Ptuj II. Med posamezniki je slavil Miran Brumec, ki mu očitno ribarjenje gre dobro od rok, na drugo mesto se j e uvrstil Marjan Pučko in na tretje Janko Ivančič. Čestitamo! TM Zmagovalna ribiška ekipa policistov PMP Podlehnik z Miranom Brumecom, zmagovalcem tudi med posamezniki. Foto: TM “Roglač” Pokači iz Tržca smo pripravili za krajane Krajevne skupnosti Tržeč 17.05.2003 družabno srečanje na prostem, katero smo financirali z darovi krajanov, ki smo j ih prej eli v času pusta. Ob tej priložnosti smo postavili simbol pokačev »roglača«, ki simbolizira notranjo duševno usklajenost, zunanji nemir in moč ter ponazarja tri vodotoke pod Halozami, Rogatnico, Polskavo in Dravinjo. »Roglača« smo postavili na obrežju reke Polskave pri Športnem parku v Tržcu. »Roglača« je od ideje do izdelka osnoval in izdelal pokač Hanza. Pokači iz Tržca na omenjen način poskušamo del kulturne dediščine iz haloških vrtov iztrgati pozabi in jo ohraniti našim zanamcem. Zapisal: pokač Ivan Simbol pokačev iz Tržca »roglač« Lancovovaščanom prvi korantov pohod po Dravinjskem in Majskem Vrhu odlično uspel Sobota, 31. maj... Soparen dan, tako kot so napovedali vremenoslovci. Ob dvanajstih se izpred novega vaškega doma v Lancovi vasi na pot odpravi dobro »oborožena« skupina pohodnikov, med njimi največ članov sekcije korantov pri FD Lancova vas, z njimi so tudi družinski člani, na čelu povorke pa preizkušeni planinec Srečko Sitar. Za začetek pohoda si izberejo vaški dom v Lancovi vasi, potem pa se obeta blizu 20 kilometrov hoje. Najprej nekaj kilometrov po ravnici, ob Polskavi in Dravinji, potem pa vzpon na vrh, do prve pohodniške točke, nato pa še do druge, tretje, četrte, pete, šeste točke. niL *■ d inp^ <, .... - J Pri Marjanu Kramarju, kjer so se pohodniki zadržali najdlje, seveda ob odlični postrežbi izbranih domačih specialitet (zanje je poskrbel Joži Rokovnik, v veliko pomoč pa je bila tudi Marjanova žena Milena) in dobri haloški kapljici, pa se nekateri še niso predali utrujenosti, saj jih je navsezadnje čakala še pot v dolino, do Lancove vasi. Pohod po Dravinjskem in Majskem Vrhu je pustil spomine, so menili udeleženci pohoda, ki so se med potjo še dobro zabavali in sklepali nova prijateljstva. Za drugi korantov pohod torej več ni dvoma, le lokacijo bo še treba izbrati, sicer pa bližnje Haloze ponujajo nešteto poti, samo podati seje treba nanje in v maju doživeti čudovite vinorodne griče. TM Sturmovčani v spomladanski čistilni akciji počistili Krajinski park in okolico, nabrali nekaj tisoč kilogramov odpadkov Vaščani Sp. in Zg. Šturmovcev so bili med redkimi v občini, ki so se organizirano lotili čiščenja svoje okolice, predvsem pa Krajinskega parka Šturmovci in obrežja Studenčnice, kjer j e od lani spet nastalo nekaj divjih odlagališč. Da Šturmovci še zdaleč niso primeren kraj za nedopustno odlaganje smeti, se verjetno tisti, ki to počnejo, ne zavedajo, pravi tudi občinski svetnik iz Šturmovcev Andrej Rožman, ki je bil tudi pobudnik akcije. Sturmovčani so eno od letošnjih pomladnih popoldnevov namenili za čiščenje okolice, za pospravljanje tistega, kar so nekateri pač neodgovorno pustili v naravi. Nabrali so kar tri polne kamione kosovnih odpadkov in še kar nekaj krepkih kilogramov ostalih odpadkov, zgroženi pa so bili, ko so med čiščenjem naleteli tudi na svinjske kože, goveje glave in še kaj bi lahko omenili, nam je povedal Rožman, ki pravi, da se po nekaj tednih odpadki spet vračajo v Šturmovce. Kako bo to preprečili, saj opozorilne table očitno niso dovolj, še ne vedo, dogovorili pa so se, da bodo izvajali nadzor na terenu. Rožman še pravi, da ne bodo več dolgo dopustili, da jim drugi "svinjajo" njihovo okolico, še posebej pa krajinski park, ki je ena od slovenskih naravnih posebnosti in jo še kako premalo znamo spoštovati. TM Udeleženci čistilne akcije v Šturmovcih so bili zgroženi nad tem, kar so videli i/ svoji okolici, a zdaj se odpadki spet "vračajo" v Šturmovce. Foto: Ivan Ciglar Planinsko društvo Haloze v počastitev šestega občinskega praznika V sončnem sobotnem dopoldnevu 7. junija, ko so se v občini Videm pričele prireditve ob 6. prazniku občine, se je skupinica planincev iz Planinskega društva Haloze v družbi z invalidi odpravila na potep v Šturmovce. Zbrane je pred videmsko občinsko hišo pozdravil tudi župan Friderik Bračič, ki pa je ob tem še obljubil, da se bodo v občini potrudili in invalidom z vozičkom kaj kmalu omogočili tudi vstop v občinsko hišo. Prvič so se za tako obliko pohoda odločili, nam je povedal predsednik PD Haloze mag. Ivan Božičko, preprosto zato, ker so jim želeli pokazati edinstvene kotičke v Šturmovcih, pogrešali so njihovo družbo, pa tudi zato, ker je leto 2003 proglašeno za mednarodno leto invalidov. Tako je ob mednarodnem dnevu invalidov 3. decembra 2001 odločil Svet Evropske unije. M BLjJjl; 5lf' ji m-z Mi.. T/lti ifamv 4 ■P F Hi 1 $ Četudi je bila udeležba bolj skromna, so se tisti, ki so se odzvali na povabilo PD Haloze, prišli z veseljem in s seboj prinesli mnogo dobre volje. Pot je bila kratka in ne naporna, med potjo pa smo skupaj spoznavali enkratne posebnosti Krajinskega parka Šturmovci in še mnoge druge naravne lepote, na katere smo lahko še kako ponosni. Med potjo seje bilo treba tudi za kak trenutek ustaviti, okrepčati iz nahrbtnika in odpočiti, pa kaj bi o tem, saj so naši invalidni prijatelji tako polni energije, da počitka skoraj niso potrebovali. O tem smo se namreč lahko skupaj prepričali. Po dveh in pol urah hoje po Šturmovcih nas je pot vodila do Ribogojnice Hrga, kjer je pohodnike čakala bogata pojedina, saj je Dušan Hrga je tudi tokrat spekel odlične postrvi, za povrh pa je njegova mama spekla še odlično gibanico. Zaključek pohoda j e bil za trenutek tudi svečano obarvan - s podelitvijo zahval vsem udeležencem; najmlajši udeleženec Uroš Grabrovec iz Pobrežja in naj starejši Franc Bračič iz Pobrežja, pa sta iz rok Ivana Božička prejela tudi knjigo pesmi planinca in završkega pesnika Marijana Brunca (bilje prav tako na pohodu). Na izhodiščno točko pred občinsko zgradbo je skupina srečno prispela, z nekaj novimi izkušnjami več, prijetno utrujena od hoje in bogata v srcu. "In ker je prvič tako uspelo, bomo šli še drugič in tretjič vsako leto," je ob zaključku pohoda po Šturmovcih obljubil Ivan Božičko in držali ga bomo za besedo. STRANKARSKI KOTIČEK Liberali so zborovali V četrtek 17. Aprila 2003 smo se članice in člani Liberalne demokracije Slovenije Občinskega odbora Videm v prostorih Okrepčevalnice PAL na Vidmu zbrali na volilno programski konferenci. Vabilu so se prijazno odzvali tudi cenjeni gostje; generalni sekretar LDS g. PETER JAMNIKAR, poslanec DZ g. ANTON BUTOLEN in vodja lokalne pisarne LDS za Spodnje podravje g. EMIL MESARIČ. Poročila in razprave so bile odraz dela, uspehov, težav, načrtov in ciljev 00 LDS Videm. Poudarimo in pohvalimo se lahko z izvolitvijo g. BUTOLENA za prvega poslanca v zgodovini samostojne Slovenije iz našega volilnega območja in na zadnjih lokalnih volitvah pridobitev štirih sedežev v Občinskem svetu, ter kar 14 sedežev po svetih KS. Rezultat je zaupanje in obveza, potrjuje pa, daje naše delo kvalitetno, odgovorno, predvsem pa pošteno in moralno pravično do vsakega občana in občine kot celote. V razpravi je bila večkrat poudarjena želja po sodelovanju in pomoči vodstvu občine pri uresničevanju skupnih ciljev, saj kot vodilna stranka v državi in hkrati največja svetniška skupina v svetu občine to zmoremo in po zagotovilih g. Butolena in generalnega sekretarja LDS g. Jamnikarja to tudi lahko. Na škodo občank in občanov ostaja vse skupaj bolj na deklarativni ravni (.. .skupaj bomo zmogli...). V drugem delu zbora članic in članov smo v skladu s statutom LDS in Pravili o organiziranosti in delovanju občinskega odbora LDS Videm, izvedli volitve. Novo vodstvo 00 LDS Videm je v naslednji sestavi: Predsednik Boris NOVAK Podpredsednik mag. Janez MERC Sekretar Danilo SKOK Izvršni odbor sestavljajo še naslednji člani: Vlado SITAR, Milan ŠIBILA, Anton JUS, Danilo MILOŠIČ, Igor GALIČ, Leopold RODOŠEK in po funkciji, član sveta občine, Franc STOPAJNIK. Ob zaključku uradnega dela se je stari novi predsednik zahvalil vsem, predvsem pa cenjenim gostom za njihov čas in sodelovanje, ter poudaril, da smo po teh volitvah še močnejši, da smo za naše razmere že veliki, da pa bi to ne samo ostali, ampak delež še povečali, moramo brez sramu, sproti in vedno opozarjati na pridobitve, na težnje in cilje za katere se zavzemamo tako v svetu občine in KS, kot po društvih in zvezah, ki so plod našega korektnega in kvalitetnega dela. Mi nismo zaplotkarji, naše občanke in občani ne potrebujejo ograj, za nas je prihodnost v enoviti občini, v povezovanju in ne izključevanju, nam je mesto tam, kamor nas je v dobrih desetih letih pripeljala LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENJIE, v Evropi in Natu. Zaključili smo z odlično hrano Okrepčevalnice Pal in domačo haloško kapljico. Boris NOVAK ^ SDS Drage občanke, spoštovani občani! Bliža se 6. praznik Občine Videm. Ob praznovanju Vam iskreno čestitamo in vsem pošiljamo obilo lepih misli in dobrih želja! Veselo praznovanje vsem skupaj! ČLANI OO SDS VIDEM LDS Spoštovane Občanke in Občani Veliko užitkov, dobre volje in zadovoljstva ob pridobitvah in prireditvah, ki so organizirane za Vas in v počastitev Občinskega praznika ! Čestitke ob Dnevu državnosti. 00 LDS Videm Turistična vas Halonga vabi S podpisom konzorcijske pogodbe so ponudniki turističnih proizvodov in storitev postavili temelje za razvoj Turistične vasi Halonga. Prvič so vas, ki se razprostira po haloških vaseh občin Videm in Gorišnica, javnosti predstavili 26. aprila; najprej na okrogli mizi, potem pa še z ogledom in predstavitvijo nekaterih ponudnikov. Na okrogli mizi, kije potekala v Vidmu pri Ptuju in kjer je zbrane pozdravil tudi župan Friderik Bračič, so predstavili vas Halonga, zastavljene cilje tega projekta, potenciale ovire in probleme, s katerimi se snovalci turistične ponudbe v Halozah srečujejo že dobrih 10 let, zanimivo pa je bilo prisluhniti, kakšne so sploh priložnosti razvoja in trženja turističnih proizvodov in storitev na tem koncu Haloz. Aprilski dan je ponudil tudi priložnost, da so goste povabili še na ogled vasi, v kateri so se tokrat predstavili naslednji onudniki: TRC Dravinja, Vinogradništvo Gašperšič, portno - rekreacijski in etnografski turistični center v Sovičah - Dravcih, Kmetija As v Gradiščah pri Cirkulanah, Turistično informacijski center Halo, Vinogradništvo Hebar v Cirkulanah, s kozjerejo se je predstavila kmetija Bedrač v Slatini, s peko domačega kruha kmetija Blanke Arnečič v Slatini, z vinogradništvom in ovčerejo kmetija Pintarjevi na O kiču, s svojo ponudbo tudi prodajni center Leska v Zg. Leskovcu in Vrček v Sovičah, kjer so popotniki potepanje po Halongi zaključili. Med ponudniki v haloški vasi Halonga je tudi RTC Dravinja v Dravinjskem Vrhu, kjer je mogoča tudi ježa konj, ob tem pa početi še veliko zanimivega v smislu rekreacije. Od odprtja vasi, pa do danes se je v sklopu prireditvenega programa zvrstilo že kar nekaj prireditev, med njimi tudi praznovanje 10-letnice KTD Klopotec Soviče-Dravci, posebej svečano pa bo 28. julija, ko bo slovesna podelitev znaka kakovosti Halonga. Tekst in foto: TM GRAD BORL Brezovec Cirkulane Gruškovec Paradiž Območje turistične vasi Halonga Vptiltil