101. številka. Ljubljana, v soboto 2. maja 1896, XXIX. leto. SLOVENSKI NAROD. lehrtia vsak dan «»f*«r, isim&i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman sa avetro-ogerske deSele sa vse letu 15 gld., zrn pol leta 8 gld. za četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vha leto 13 gld., z» četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kina mesec, po 30 kr. za četrt leU. — Za tnje dežele toliko vnč, kolikor poštnina ena&a. Za osnanila plačuje oe od fitiriBtopne petit-vrste pu ti kr., če se o/.nanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole« frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniktvo je na Kongresnem trgu fit. 12. UpravniStvu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Občni zbor „Narodne Tiskarne". V nedeljo dnć 19. aprila 1896 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih. Zatorej se skliče nov OBČNI ZBOR delniškega društva „Narodne Tiskarne" na dan 3. maja 1896. leta ob lO. url dopoludne v prostorih „Narodne Tiskarne'' z istim, za občni zbor dnć 19. aprila 1896 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov. Upravni odbor „Narodne Tiskarne", Vseučiliščniki in socijalistična stranka. Z začudenjem smo čitali, da so se (udi že nekateri slovenski vseučiliščniki oklenili avstrijske eocijaliatične stranke in to nas nevdaja s skrbjo za bodočnost, takisto za bodočnost dotičnih dijakov, kakor za bodočnost našega naroda. Vsak mlad človek je idealist. Mlad človek ljubi ves svet in se razunema /a vse, kar se mu sdi dobro iti pravično, a če vidi kako krivico, zaide takoj v ekstrem. Tako je prav, zakaj gorje tistemu narodu, čigar mladina ni radikalna in ne zastopa v politiki, v socijalneoo življnnju, v književnosti in v znanosti ekstremnih nazorov. Iz mladih blaziraneov in zmernežev brez temperamenta ne poštam jo nikdar vrli možje, narod brez vrle inteligencije pa je skupina ljudij brez prave mejsobojne ve.a in brez veljave in upliva. Zi Bisraarck in Cavour sta te spoznala in bres ovinkov priznala, da je nemška oziroma italijanska inteligt nc>ja prerodih dotična na roda in zjedimla Italijo in Nemčijo. Slovenskim dijakom se godi navadno jako I-•-:-—I .-Ti.-Ti.-e—«-... , ,, , ■.- JUi^tek« Kronika. Minoli teden se je — prvič po dolgih letih — zopet oživotvorila misel, prirediti v humanitaren namen gledališke predstave. Misel se je dobro obnesla. Vse je sililo v gledališče in efekt prvih dveh predstav je ugoden. „Jozefinuua* utegne dobiti lepe krajcarje, predstavljale! in predstavljalke pa so želi tolik« pohvale, kolikor se je sami niso nadejali. Ta isti teden, ko sta se h tolikim hrupom in sumom uprizorili v dobrodelen namen dve gledališki predstavi, ta isti teden smo položili v grob moža, o katerem se po pravici trdi, da je bil najdohrot-ljivejši kranjski duhovnik in naj večji dobrotnik nčeči Be mladini. Luka Jeran je bil pravi filantrop, pravi človekoljub. A Izkazoval je svoje dobrote skrivaj, na tihem, brez hrupa in šuma. ćasi so se pač preme-nili. Dandanes ss izkazuje dobrodelnost s priredbo plesov in gledaliških predstav. Luki Jeran u je v plačilo za vee kar je storil, zadostovala zavest, da je aplob storil kaj dobrega, a sedanji generaciji je to premalo. Glasna hvala v časopisih, lepi odbrani slabo. Trdo jim gre za vsakdanji kruh in nič se ni čuditi, da sodijo strogo o sedanjem socijalnom redu, kateri dopušča, da imajo jedni vsega v izobilju, drugi pa ginevajo vsled pomankanja. Duševna dispozicija slovenskih dijakov je pač taka, da bi se mogla zmatrati za nagib, vsled katerega se dijaki oklepajo socialističnih naukov, ali to še ni zadostno opra-vičer je, da se oklepajo socijalnod^rnokratične stranke Slovenski dijak ve, da dobi razmeroma dober kruh kmalu po končanih študijah. V nas se de ne producira toliko inteligencije, da bi ne bilo mogoče dobiti službe. Pravnikov, zdravnikov, profesorjev in tehnikov primankuje Se vedno toliko, da se slovenskemu dijaku ni prav nič bati za eksisteucijo, zatorej ni interesovan, da bi se nnemal za socijalizem. Kaj vleče torej slovenskega djaka iz družbe rojakov in vrstnikov mej socijalističke delavce? Poleg hipne nezadovoljnosti samo nezdrava sentimentalnost ! Srce veleva dijakn potegovati se za blagor zatirancev, za blagor vseh tistih, ki žive v bedi in v nesreči. Sam revež, Čuti vse siromaštvo četrtega stanu in misli, da je res jedino na podstavi socialističnih naukov mogoča pravična prenaredba sedanjih razmer, zlasti ko vidi, da se je teh naukov oprijelo toliko milijonov izkoriščanih in zatiranih delavcev. Tako mišljenje izvira od tod, da so naši vseučiliščniki v nacijonalni ekonomiji slabo podkovani in da ne znajo ločiti opravičenih in izvršljivih teženj delavskega stanu od utopij socialistične na-cijonalce ekonomije. Socijalizem je posledca materijelnih razmer in politične brezpravnosti delavskega stanu. Te raz mere se dajo zboljšati in dijak, ki bi za njih zboljšanje ne bil unet, bi bil slab človek in slab značaj. Ali te razmere se dajo zboljšati in premeniti tudi v okviru sedanjega socijalnoga reda, to zboljšanje je le vprašanje Časa, ni pa odvisno od izvršitve socijr.li8tičnih ekonomičnih in političnih naukov. A tudi če je kateri dijak prepričan, da so jedino Ma-rxovi ekonomični nauki pravi, zato vender še nima uzroka pridružiti se socialistični stranki. Socijalistična stranka je v Avstriji — in tudi ia povsod drugod — stranka delavcev, v katero so komplimenti in duhteči šopki so pač več vredni kot sama zavest o izkazanih dobrotah. Starokopitni Luka ni bil prijatelj tej moderni dobrodelnosti, in ko bi mu bil kdo v znak priznanja za njegovo delovanje poklonil lovorov venec, no, tega bi bil pošteno pognal. Odprto roke in odprto tref pa je imel vedno. Zlasti za dijake. Za te je »krnel, da noben oče tako. Pritrgaval si je od ust, da jim je pomagal. V njegovi zapuščini se je našlo vse polno dijaških dolžnih pisem. Ako je za koga plačal šolnino, moral mu je podpisati dolžno pismo, da mu povrne dotični znesek, kadar kaj postane. Kdor je šel v semenišče, temu je bil dolg odpuščen, drugi ga pa z malimi izjemami niso plačali. V njegovi zapuščini se je nasla svota iJOO gl. in listek, na katerem je bilo zapisano, da je to za dijaško kuhinjo določen denar. Svojega je Jeran zapustil komaj toliko, da se pokrijejo pogrebri stroški. Pa Jeran ni podpiral samo pridnih dijakov. Tudi manj pridnim ni odrekel pomoči in kadar se mu je to očitalo, češ, saj iz tega fanta ne bo nič, se je vselej kratko a krepko odrezal: Kar se kdo nauči, je dobro. Ko je bil se kaplan v Trnovem — pa tudi iz katerihkoli nagibov zašli )e posamični pripadniki drugih stanov. Delavec ima mučno zavest, da si sam svojih razmer ne zboljša, bistveno morda nikdar in da jo to mogoče le potom solidarnega postopanja. Delavcev ni združil kak abstrakten princip, ne Mancov, ue kak drugi, v veliko stranko, nego jedino osebni interes delavskega stanu. Zato pa se delavcu zdi neumevuo, če ne celo frivolno, da se kdo poganja za reči, od katerih nima nikake osebne koristi. Delavec se ni oprijel socijalizma iz idealnih nagibov, ne iz ozirov na vse človeštvo, nego iz egoizma. Delavec je za-se in za svoje stanovske tovariša egoist, on sodi vse s svojega stališča, s stališča koristi svoje osebe in svojega stana in ne zaupa drugim, najmanj tistim, katere bi lastni interesi morali vez iti na bourgeoisijo. Socijalistična stranka pa tudi ni stranka ljudij, kateri so se združili v mejbebojno tolažbo, ker vsi jednako trpe, nego stranka, ki se je ustanovila, da skupno dela. a ne za večne pravice vsega človeštva, nego za interese delavskega stinu ali točneje rečeno, za interese proletarijata. Mej bourgeoisijo spadajoč človek ne more za to stranko nič posebnega storiti. On lahko plato-nično širi njene nazore, tudi pri volitvah lahko zanje glasuje, a drugega ne more zanje nič storiti. V najkritičnejšem trenutku, o priliki štrajkov, mora pu-tm svoje »somišljenike" na cedilu in se zadovoljiti z ulogo simpatizujočega gledalca. Tak je dejanski položaj in zato ne vidimo pametnega razloga, kateri bi opravičeval pristopanje sloveuskih vstučiliščn:kov k sccjalritični stranki, pač pa vidimo mnogo nevarnosti;, katere dotičui-keoi prete. Socijalistična stranka priznava izrecno, da je revolucionarna in zato jo vladajoči krogi jako pismo gledajo. Kdor ne v dijaških letih s to stranko druži, temu bo težko dobiti kruba, zlasti sedaj, ko je strah pred socijalizmom velik. Na državno službo dotičmk skoro misliti ne sme. SucijuHstičen sodnik, socijalističen politični uradnik ali profesor je nemogoč, a tudi kot zdravnik ali advokat bi imel soci;alist v nas sila težavno stališče, zlasti če bi hotel poseči praktično v politiko. Koliko škodo bi imel narod slovenski od tega, J pozneje — ni imel nikdar toliko perila, kolikor ga je neobhodno potrt bno. Vse je razdal, tako da so njegove postrežoico naposled skrivale njegovo perilo. Denarja ui skoro nikdar nič imel. Nekoč sta ga v trnovskem fnrovžu dobila dva „vandrovea" pri za-jutreku. Jeran je preiskal vse žepe, a nikj««r ni našel niti krajcarja. Žalosten je rekel , vsudrovcuma", da nič nima in jima dal — svoj zajutrek. Takih in j» dnakih dogodb si pripovedujejo ljudje nebroj in kdor je poznal Jerana, verjame, da so resnične. Znano je, da je bil Jeran dvakrat v Afriki. Hotel je postati misijonar, a bolezen ga je primorala, da je opustil svojo namero. U Afrike je pripeljal »oboj nekaj zamorčkov. Če se prav spominjamo je jednega krstil za JansM Kristijana, drugega za Ju/. f'< Kranjskega, tretjega za Leopoldu Slovenskega. Skrbel je zanjo kakor pravi oče in ko mu je jeden, 1 že gimnaziialec, umrl, je s solznimi očmi pripovedoval, da ni vedtd. kako hudo je materi, če ji umrje dete, zdaj pa, ko mu je umrl zamorček, d . to ve. Sreče ui imel Jeran s svojimi zatnorčki. Dva sta mu kmalu umrla, tretji, Jož'f Kranjski, pa se mu je spndil. Jeran je upal, da učaka dau, ko bode Ju.".- t' Kranjski novo maio pel, a upauje njegovo se mu je izjalovilo. Jožef Kranjski jo postal velik ma* Če bi ae vsa njegova mladina vrgla socijalizma v naročaj, o tem pač ni tr< ba še posebe govoriti, to je vsakomur jasno. Narod bi bil izgubljen. človekoljubnost in pravičnost sta lepi lastnosti in hvala Bogu, da dičita v obilni meri našo mladino. Dokler bode naš naraščaj ljubil pravico in se zanjo potegoval, dokler bode hotel biti pravičen vsem ljudem in bede imel voljo delati za koristi vseh slojev in vseh stanov, dotlej se nam ni bati za bodočnost. To je pa mogoče tudi na podstavi narodnih načel, zategadelj še nikomur ni treba pridružiti se socijalistu ni stranki, kajti socijalistični stranki pripadajoč bourgeois je samo sentimentalen, neploden sanjač. Svoboda kandidature. Minuli teden je permanentni kazenski odsek se posvetoval o zakonu o volilni svobodi. Dolgoletna skušnja je pokazala, da sedanji zakoni ne dajo dovolj jamstva v tem oziru. Postavodajalec niti mislil ni, kako f-e bode volilno svobodo od več stranij oviralo, kako .se bode skušalo od raznih stra-nij uplivali na volitve. Dokler so liberalci vladali, je navadno le vlada pritiskala na uradnike. Starši uradniki bi vedeli marsikaj povedati v tem oziru Sedaj pa tudi drugi krogi silno uplivajo na volitve. Zadnje kranjske deželnozborske volitve so uam kazale hud pritisk od neke strani Da se takemu postopanju v okom pride, je več poslancev predlagalo poseben zakon v varstvu volilne svobode. Kazenski odsek 8o je o tem posvetoval minoli teden. D*nes ne mislimo govoriti o vseh sklepih in nasvetih v odseku, omeniti hočemo le nasvet, ki ga je stavil Poljak Abrahamovicz. Mi ne vemo, če so temu poslancu znane razmere na Kranjskem. Vendir bi sodili, da je Abrahamovicz čital v kakem listu o naših deželnozbor-skih volitvah. Predlagal je namreč, da se bi tudi tisti kaznovali, ki bi delali kake ovire kandidatom. Če bode državni zbor sprejel ti predlog, bode državni pravd -nik poseg* 1 vmes, ko bi duhovska oblast izdala kak nkaa na podrejeno jej duhovščino, kot ga je pred zadnjimi deželnozhorski volitvami, ko se je zahtevalo, da morajo duhovniki prositi škofa za dovoljenje, če kandidujejo, in se je jim naravnost prepovedalo kaudidovati v imenu neke stranke, ali pa proti gotovim kandidatom, kateri veljajo na nekem mestu za dobre katoličane. Tudi gospodu Kublarju bi se bile rude delale ovire, ko je kandi-doval za državni zbor, a vsaj nekateri bi bili radi, da bi mu bil mihsfljivi gospod knezoškof prepovedal, kar pa ni storil. Če je tako uplivanje na volitve od duhovske strani v smislu cerkvenih določb, ne bodemo ugibali, toliko je gotovo, da bogoslovni učenjaki sami mej seboj niso jedini. Tol.ko pa je gotovo, da je to proti duhu ustave. Zmisel parlamentarizma zahteva, da ima vsakdo pravico, po svojem prepričanju voliti in pa tudi vsakdo pravico, po svojem prepričanju kandidovati pri kateri stranki mu je drago, nikdo mu nima v tem dajati nobenih povelj, bodi drugačl še tako velik g i spod. Vsako posezanje v te stvari je vsega obsojanja vredno pače nje parlamentarizma in j« torej le želeti, da se z postavnimi določbami tako pačenje za zmiraj prepreči. Posebno v Avstriji je neumestno umešavanje škofov v volitve. Večina škofov je imenovana od vladarja po predlogu vlade, ki predlaga seveda navadno može, ki so njenega mišljenja. Vplivanje škofov na volitve je torej posredno tudi vladno uplivanje, ki pa navadno Slovencem ni koristno. Mi ne spadamo mej tiste, ki bi duhovnikom odrekali politične pravice. Zato pa zanje tudi zahtevamo popolno svobodo v političnem ozira, da se ne bode od zgoraj pritiskalo nanje, da ne bode mogoča nobena gonja proti njim, ako niso istega političnega prepričanja, kot je baš tedanji škof, da bodo smoli kot poslanci zastopati kakerŠne koli politične nazore, da ne bodo odvisni od nobenega druzega v tem oziru, kakor od volilcev. Ko bi duhovščina ne imela te pravice, potem bi pa ne imela potrebnih sposobnosti) za javno delovanje in okol-ščine bi tudi v naši drŽavi prisilile da seji vzeme politična volilna pravica, kakor so je to v nekaterih drugih državah zgodilo. Mi tega ne bomo nikdar zagovarjali, temveč vedno le zahtevali tudi za duhovnike popolno politično svobodo, kakor za vsakega državljana. Slovenski poslanci brez razločka naj pa podpirajo omenjeni predlog. To že v interesu naše narodnosti, ker na Slovenskem imajo naši narodni nasprotniki v več krajih velik upliv in lahko ovirajo nase narodno gibanje. Tudi se ne ve, kakšne ljudi nam pošljejo še za škofe, pa tu li ravnotako v svetnih uradih lahko dobimo nasprotne načelnike, ki bi ovirali narodnim uradnikom kandidovati v imenu slovenske strank«. Narodna korist zahteva, da se tudi v tem oziru zagotovi popolna politična svoboda. V l\Jtll*IJ»lll, ">aja- Nemški nacijonaloi in krščanski socija listi. Mej nemškimi uacijonalci in krščanskimi socijalisti bije se na Dunaja Že hud boj. Schonerjanci bi radi podkopali krščanskim socijalistom stališče. Dne 29. aprila so imeli nemški nacijonalci ekod. Urednik Wollf je očital krščanskim socijalistom, da so preveč katoliški, pa premalo narodni. S tem, da se je dr. Lueger odpovedal kandidaturi, so proti-semitje zgubili vso svojo pridobljeno veljavo. Občinski svetnik Fochler je trdil, da so kršćanski socijalisti se že utrudili, zato so se pa zadovolili z odpovedbo dr. Luegerja. Narod, ki kaj drži na svojo čast, in se bori za rodno blaginjo in svobodo, se ne sme utruditi. Občinski svetnik dr. Gruber je rekel, da se dunajsko vprašanje ni rešilo v narod nem duhu, in so krščanski aocijaliti na najboljšem potu, da postanejo vladna stranka. Nadalje je govornik zahteval, da protisemitje preposte nemškim nacijonalcem mesto jednega podžupana in jih tudi več volijo v mestni svet. Shod jn nazadnje ae izrekel , da obsoja dr. Luegerja, ker je odpovedal ae županstvu. O drugi resoluciji, da se nemško-narodni mestni odborniki pozivljejo, da izstopijo iz meščanskega kluba, se pa ni glasovalo. Morda so voditelji spoznail, da je najbolje občinskim svetnikom postiti prosto roko. Društvo v varstvo češtva osnovalo se ja te dni v Pragi. To društvo bode imelo namen podpirati Češko narodnost povsod, kjer je v nevarnosti. Posebno bode obračalo svoj upliv na Čehe na Dolenjem Avstrijskem in v Šleziji in na Slovake na Ogerskem. Posebno bode društvo osnovalo češke in slovanske knjižice ; Če bode imelo dovolj denarja snovalo tudi šole. V narodnem oziru bode to društvo velicega pomena. Želeti bi pač bilo, da se osnuje tako društvo tudi na Slovenskem, a žal, da je pri maloštevilnih Slovencih že toliko narodnega davka, da Slovenci ne bi mogli lahko vzdrževati novega društva. Potrebno bi bilo obračati posebno pozornost na beneške, ogereke in koroške Slovence. S slovenskimi knjižnicami bi jih morda bilo mogoče rešiti narodue pogube. Tako se bodo pa beneški Slovenci poitalijančili, ogerski pa pomadjarili. Združenje pravašev. Zopet se vrše pogajanja mej obema frakcijama pravne stranke o združenju. Sedaj sta žo v glavnih stvareh se sporazumeli, a vender je mogoče, da se še vse razbije. Obe stranki sta zadovoljni, da 3e v Zagrebu osnuje jeden sam klub stranke prava, kateremu bode predsednik barou Rukavina in podpredsednik Kugon Ku mičie*, da v Z:igrebu izhaja le jedno strankino gla-silo katero bode nadzoroval izvršovalni odbor stranke prava. Klub in uredništvo lista bosta se selila v Starčevićev dom. Toda stavijo se od obeh stranij pogoji, katerih druga frakcija priznati noče. Vprašanje se suče največ o tem, kateri sedanj i h klubov naj se opasti. Vsaka frakcija hoče, da njen klub ostane, ker je pravi klub stranke prava in drugi bivši člani nekdanjega skupnega kluba naj vanj vstopijo. Pri vsem tem gre le za to, katera frakcija ohrani glavni upliv. Odkar se je stranka razcepila, so v oba kluba mnogi novi člani vstopili. Kateri klub ostane, tistega člani, novi in stari, bodo tudi člani skupnega kluba. Iz druzega klnba se pa vzprejmo le tisti člani, kateri so bili v nekdanjem skupnem klubu. O drugih članih bode pa šele klub sklepal, čo se vzprejmo. Gotovo se mnogi odklone. Zato bode na boljem tista frakcija, katere klub se prizna za pravi klub stranke prava. Ovire so torej še precejšnje za zjedinjenje. Za vsem se pa skrivata Frank in Folnegovič, kateri bi vsak rad na prve goili godel, če tudi se na videz umak n ta. Posehno Frank je jako zvit in bi utegnil faktično vodstvo dobiti v roke, naj bi tudi morda nit; v stranki ne bil. Novo francosko ministerstvo ima v zbornici nenavadno majhno večino. Pa še ta večina je le mogoča, dokler je podpirajo monarhisti. Kadar mu pa monarhisti odpovedo podporo, pa bode palo. Radikalci bodo bili ministerstvu hud boj. Pri narodu ga bodo pa gotovo skušali a tem pripraviti ob veljavo, da bodo trdili, da novi ministri, ki so odvisni od milosti mouarshiutov. niti pravi republikanci niso, temveč samo prikriti monarhisti. Dvomljivo je pa, če se bode držalo kaj tednov. Morda bode poskusilo z razpustom zbornice in razpisom novih volitev. Na stališče vlade hode pa Mofino tudi to uplivalo, kako izpadejo občinske volitve, ki so jutri. Če neugodno izpadejo z* vlado, bodo ne kateri neodločni poslanci se pridružili opoziciji in vlada bode pala. Nova radikalna vlada bode pa poskusila senatu izpihati tudi življenje. Kreta. Turški vojaki so hoteli ujeti krščanski puntarski odbor, ki je bil v samostanu Prevali. Vsi člani odbora so pa ušli, predno so vojaki samostan obkolili. Najbrž jih je kdo obvestil. Vstane izogibljejo ubojev, ker nezavarovane turške kraj'1 napadajo. Resne nevarnosti ni, ker Grkom manjka poguma za resni boj. Preganjanje Armencev. V Carigradu so več Armencev zaprli. Povod preganjanju Armencev je dalo to, da je neki Armenec ubil turškega policista Dotičnega Armenca so Turki ubili. Turška oblastva že domnevajo, da Armenci snujejo kako zaroto. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2, maja. — (Občni zbor „Narodne tiskarne") bo jutri, v nedeljo, dne 8. maja, ob 10. uri dopoludne v uredniških prostorih Slov. Naroda. — (Volitev župana ljubljanskega) vršila se bo skoro gotovo že prihodnji teden in sicer v torek, dne 5. maja. gHBSir* Dalje v prilogi. "3CKtf lopndtiež in je naposled z neko uunažeriio šel po sveti — Bog ve kam. Pokojni Jeran je bil v vsakem oziru originalen mož. Bil je, kar ee pravi hud klerikahe, skoro bi rekli zelot, a dobra duša, in zategadelj so ga vsi radi imeli, tudi tisti, katere je v „Danici" podajal. Žensk se je bal — izvzemši tistih, katere so dosegle dvakrat kauonično starost. O ljubezni govoriti ali celo pisati se mu je zdelo smrten greh. O, kako je časih ropotal zoper to grešno .poljubčkanje in objemčkanie", s kako unemo je si kal peklenske muke tistih, ki so ljubili . . . Sosebno hud je bil na tiste, ki so opevali ljubezen in zložil je celo pesem, v kateri preklinjajo po ljubavnih pesmih zapeljani in v peklu pečoči se grešniki svoje zaj)eljivce. Ko je nekoč ranjki Verne, tudi duhovnik, v BNovicahrt priobčeval svoje potopisne črtice, v katerih je tudi govoril o ženskah, lotil se je Jeran starega Blei-vveisa in mu dokazoval, da se s takimi spisi, v katerih se govori o ljubezni, ljudje samo pohujšujejo. Bleiweis je dolgo Jeranovo razlaganje mirno poslušal potem pa hladnokrvno rekel: PV. s, Luka, ko bi se ljudje ne ljubili, bi tudi tebe ne bilo na svetu." Jeran sicer tega argumenta ni mogel ovreči, a prepričati se ni dal, Spec jaliteta Jeranova so bili čudeži. Kdor pregleda nekaj letnikov .Danice", strmi, koliko čudežev se je na raznih krajih sveta zgodilo, tudi ua Slo venskem, .slučajev, ki niso več slučaji* pa je pri občil Jeran nebroj. Zbiral jih je tako strastno, kakor kdo drugi pisemske znamke ali redke novce, seveda se mu je tudi primerilo, da so ga poredneži imeli za norca in mu sporočili Čudeže, kateri se nikdar niso primerili. 0 Jeranu kot žurnalistu bi se dala spisati cela knjiga. Petdeset let je pisal za časnike in bil je podkovan v vseh strokah. Zistopal je svoje stališče vselej jako energično, da, fanatično, in zlasti za časa nemškoliberalne vlade neusmiljeno udrihal po ,kon-kordatobornbežih", Bcigumigovciha, „korenčauih* — tako je poslovenil besedo radikalec — „rudečkarjik" in .proetomavtarjib". S peresom se je boril do zadnje ure svojega življenja, a dasi je zastopal precej zastarele ideje, znal jih je spretno zagovarjati in pod pirati. Jeran je bil kanonik in žarnalist. Morda je to jedini uzrok, da se za vprašanje, kdo postane njegov naslednik, zanima najbolj žarnalist Andrej Kalan. Domino. Priloga „Slovenskima Narodu" St, 101, dnć 2. maja 18M. — (Osobne vesti.) V komisijo za pogozdo t vanjo Krasa je dež. odbor volil kot prisednika dež. ( odbornika Franca Povzeta, kot namestnika dež. f odbornika dra. Ivana Tavčarja. 1 — (Imenovanja pri mestnem užitninskem zakupu.) Včerajdnje naše poročilo o oddaji služeb pri mestnem užitninskem zakupa popolniti nani je ; v tem zmislu, da je dragi uradni čin — služba < blagajnika — oddan bil g. Josipu Lavrenčiča i in tretji — služba nadzornika — g. Ignaciju j Valentinčičn. j — (Slovenske dobrodelne predstave) V i našem deželaem gledališču je ob večerih sedaj vse živo, in menjava se skušnja za skušnjo. Učenje ve-sele igre vodi gosp. Inemau ia čuditi se je kako hitro spreminja njegova znana spretnost neizkušene diletante v igralce. Zbor za spevoigro .na Vrbskem jezera* vadi gosp. prof. G e r b i o in naravno je, da petje s tako izvrstnim pevskim materijalom, kakor ga ima .Glasbena Matica", prav dobro napreduje. Tudi za sijajnost vnanje oprave skrbi odbor kolikor mogoče. Občinstvo že mnogoštevilno vprašajo po u s t, o p n i c a h , zatoraj naznanimo, da se ti dobivajo v Šešarkovi trafiki (stara čitalnica) Selenbargove ulice Cene so z ozirom na dobrodelni namen in velike stroške zvišane in so sledeče: L o ž e v pritličja in v prvem nadstropju 2 gl. 50 kr. ; v drugem nadstropju 1 gold. 50 kr. S e d e ž i v parterja: v 1—H vrsti 3 gld.; v 4—8 vrsti 2 gld. 50 kr. ; v 9 — 11 vrsti 2 gld. Balkonski sedeži: v 1 vrsti 2 gld., v 2 vrsti 1 gl. 50 kr., v 3 vrsti 1 gl. Galerijski sedeži: v 1 vrsti 80 kr., v vseh drugih vrstah 50 kr. Uitopnina v parterno stojišče 80 kr., na galerijo 30 kr. — (&ent Jakobsko Trnovska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) napravi dne 31. maja veliko vrtno veselico na Koslerjevem vrta. Zanimiv program, ki bodo mej drugimi točkami obsegal vojaško godbo in petje, objavimo pravočasno. — (1. maj v Ljubljani ) Prvi maj bil je v Ljubljani povsem miren in so delavci večinoma delali. Le kakih 20O pristašev socijaino-demokratične stranke praznovalo je 1. maj. Popoludne zbrali so se v gostilni „k združenju" v Šiški ter so zvfčer korporativno vrnili v mesto. Policija pozvala jih je, naj so razidejo, kar se je tudi zgodilo. Sploh se mora priznati, da so se delavci obnašali povsem mirno. Kakor smo že včeraj omenili, pričeli so mi zarski pomočniki kranjsko sravbinske dnižbe ter tvrdk I. Mathian in Binder štrajk, zahtevajoč, da se jim delo skrajša na 10 ur na dan. Delodajalci niso ugodili tej zahtuvi tar dotične dulavce — okolo 80 — iz službe odpust ili. Do nereda p i ni prišlo nikjer. — (Celovec in Ljubljana) 25. in 20. aprila sta bili v celovškem mestnem gledališči diletantski predstavi na korist nemškega .Scbulvereiua" in .Siidmarko". Oba dni je bilo gledališče razprodano, kar je vrglo društvoma lepo doneske. Mej igralci sta se posebno odlikovala pragermana Biatmk in Bavdiš, pri živih podobah pa geruiani Trebiš, Tom-šek in Blatnik. Gromovito priznanje so vzbudile končne besede prologa: .Das Heiinatland muss dentsch verbloihen", iatotako podoba nerzgewappneta Siidmark", varujoča s svojo roko petero južno avstrijskih kronovin. To dežele (v kat* rib prebivajo Slovenci!) so predstavljale gospodične v narodnih nošah in z deželskiuii grbi na ščitih. Nemški časniki dostavljajo v poročilu o teh provokatoričuih in Slovence žalečili predstavah : .Dou Vorafodlungon vvohoten der I^mdeepiaiidont, Freiherr v. Schmidt-Zubierovv, sowie alle Spitzen der Landesbehorde uud Stadt bei". Ali se je ljubljauski dvzelni predsednik že ksterikrat ude pžil kuke veselice družbe sv. Cirila ia Metoda, dasiravo ta družba deluje samo defen zivno? Kaj še! Pri D*l se konliskujejo še celo rib niške žlice in reščeta pri zabavnem vi ku iz Bduiice in kaznujejo se .hudodelci", ki puste, da se hočo ribniško kraljevstvo raztezati do L,ubijane, ('-lovec-Ljubljana ! — (Davorina Rovseka fotografiona slika pevskega zbora »Glasbene Matice") Na kratko smo že omenili to zares inojstersko izvedeno delo domačega umetnika, ki takoj na prvi pogled kaže, da je njega izvršitelj v vsakem o/aru veščak v svoji stroki. V slikovito in zarerek zavoj > svoje šole. Gosp. H »zman j« pojasnil, kako se od n«-ke strani postopa. Gosp. M Št h pa je govoril o pohebi dobrega pouka v gospodarskih Zadevah in nasvetih, naj se namesti za Ho/.no dolino slovenski živmo/dravnik C. g. župnik Treiber je utemeljeval sjedeći resoluciji: 1 ) .Dne 23. roa-!aM travna na občnem zboru katoliško političnega in gospodarskega društva zbrani koroški Slovenci obžalujejo sklepe deželnega zbora koroškega glede usmdjenih sester v celovški bolnišnici in o uvedbi krščanskega nauka na višji realki celovški, ker nasprotujejo izrecni volji krščanskega sloveuskega ljudstva. Istotako oporekajo sklepu istega zbora glede prenaredbe deželnozborskega volilnega reda, ker se s tem dolnjo kmetom največje zapreke, izvrševati svojo volilno pravico. Ob jednera se za hvaljujejo ml gosp. knezoškofu za pričeto delo v korist kmetskoga stanu. 2 ) Dne 23- malega travna na občnein zboru katoliško-političnega in gospodarskega društva zbrani koroški Slovenci se zahvaljujejo gu. slovi nskiru državnim poslancem, da tako vstrajno zagovarjajo pravice koroških Slovenctiv ; posebno so zahvaljujejo g. poslancu in kanoniku Klunu za izvrstne govore o šolski debati državnega zbora, ter prosijo gg. poslance, naj njih pravico zagovarjsjo tudi ianaprej." Resoluciji sta se soglasno vzprejeli. — (Slovensko uradovanje) .M r" poroča: Mioisterstvo za uk in bogocnstja je razsodilo, da mora c kr. okrajni šol«ki svet v Velikovcu sprejemati tudi slovenske vloga podrejenih mu krajnih šolskih svetov. Prej se je tega brani; načelnikom krajnih šolskih 8\o,f.ov bo se nalagao zbog slovenskih vlog kar zaporedoma glube, pa njih vstmjnoit. je konečno zmagala. Pred kratkim se je v rej zadevi dostavil krajnim šolskim svetom v Šmihelu, Kazazah in Klobasnici sledeči odlok (v nemškem jeziku): „Štav. 472. Okrajni šolski svet. Krajnemu šolskemu s\etu v.....Visoki c. kr. deželni šelski svšt v Celovca je z odlokom od 19 sašca 1896., štev. 180, sledeče semkaj naznanil: Visoko c. kr. minifeterstvo za bogočastje je zaukazalo vsled re-kurzov predloženih mu krajnih šolskih svetov v Klobasnici, Šmihelu in Kazazab proti tu uradnim ukazom od dne 12 rcžnika 1892., štev. 1648, 22. listopada 1892., štev. 3474, 3475 in 3477 in od 12. sušca 1893, Štev. 528, s katerimi se je določila nemščina kot uradni jezik za dopisovanje teh krajnih šolskih svetov s c. kr. okrajnim šolskim svetom, ter vsled pritožb, ki so se še pozneje predložile od istih krajnih šolskih svetov v isti stvari z visokimi odloki od 24. in 25. vinotoka 189.0., štev. 3238, 15.329 de 1893 in 28.632 de 1892: naj v omenjenih zadevah šolske oblasti jednako postopajo politični uradi. Kakor je naznanilo c. kr deželno predsedstvo v tej stvari dne 24. prosinca 1896., štev. 140, sprejema c. kr. okrajno glavarstvo v Velikovcn slovenske dopise in vloge brez zapreke in jih nemški rešuje. — C kr. okrajni šolski svet naj torej s krajuimi šolskim sveti jednako postopa. Z ozirom na to razsodbo rešuje c. kr. deželni šolski svet zdaj šolske kazni, ki so se napovedale po zgoraj naštetih rtkurzih, potrdi kazni, ali jih ob jednein spregleda. To se naznanja krajnemu šolskemu svetu z ozirom na poročila od 24. malega travna 1895., štev. 24 itd. . . ., da o tem obvesti sledeče stranke. (Sledijo imena). C kr. okrajni šolski svet v Veliko VOH dne 8 malega travna 1896. Predsednik: Kolen z 1. r." Ta razsodba je v marsičem zanimiva. Prizna se namreč po dolgih pritožbah, da morajo višje oblasti sprejemati tudi slovenske dopise nižjih uradov. Ali to je še le polovica poti. Tisti višji uradi so po državnih postavah zavezani sloveneke dopise ne samo (nekako milostno) sprejemati, ampak jim tudi slovenski odgovarjati. Da c. kr. okrajno glavarstvo in sedaj tudi okrajni šolski svet v Velikovcu slovenskim dopisom nemški odgo varjajo, to jasno nasprotuje našim postavam. Zakaj višje oblasti tega nedostatka ne odstranijo? Poklicani faktorji naj sedaj, ko so dosegli prvo polovico, odločno zahtevalo še druge: da se mora slovenskim vlogam tudi slovenski odgovarjati. Vsa pravda je, kakor kažejo gornje števiike, zelo dolgo tekla, kar štiri leta. Vladni mlini vender prepočasno meljejo; ali zavoljo tega tudi vselej dobro, nočemo raziskovati. — Veselimo se malega uspeha, katerega si je pridobila pravična zahteva, ah zahtevati moramo še več: naj se nam skaže pravica v vsakem oziru, kakor določuje postava! — (Akad. društvo .Slovenija" na Dunaj i) je pri I. občnem zboru letnega tečaja 1. 1895(6. dne 29. aprila t. I. volilo naaledoji odbor: Predsednik: cand. iur. Fran Muhtč; podpredsednik: stud. iur. Fian Stupica; tajnik: stud. phil. Ivau M rhar; blagajnik: stud. phil. Ivan Košnik; knjižničar: stud. phil. Ilinko Vodnik; arhivar: stud phil. II .jku Nachtigall; gospodar: stud. iur. Fran Šuklje; namestnika : stud. iur. Fran Novak; stud. med. Jožef Tičar. _ * (Zagrebška policija) hoče nadkriliti praško, katera si je za časa izjemnega stanja pridobila toliko slavo. Madjari so se drznili, razobesiti po Za grehu svoje plakate, vabeče na milenijsko razstavo. Nekateri fantiči, sami rokodelski učenci, so te plakate zamazali. Policija je hitro statuirala eksempel: vsi fantiči so bili obsojeni na osem dnij v zapor in za vedno iz Zagreba iztirani! * (Vezuv) je zadnji čas začel tako intenzivno bljuvati lavo, da ni več mogoče iti na hrib. Lava se ataka na vse strani. Železnica na žico, katera vodi na Vezuv, ne more več funkcionirati in tudi observatorij se je že moral izprazniti. Prebivalci v okoliških vaseh in mestecih so v velikih skrbeh. * (Nastopim dokaz resnice . . .!) V K len-burgu na Nemškem je stal neki nemški Mihelj pred sodnikom On in žena njegova sta bila obtožena, da sta neko drugo ženo opravljala kot čarovnico. Mož je sodnika na vse mogoče načine hotel prepričati, da je tožiteljica začarala njegove otroke in njegovo kravo ter se ponudil, da doprinese dokaz resnice. Pripeljal je bil k sodišču nekaj prič, katere naj bi dokazale, da so videli tožiteljico hoditi okoli toženčeve hiše in sicer v koži Črne mačke! Ker sodnik ni hotel tega dokaza resnice dopustiti, se je toženi Mihelj hudo razjezil in plačal globo z zatr d i lom, da ni nobene pravice več na svetu. * (Grozni stariši) V Maarmiinstru v Alza-ciji je policija aretovala železniškega uradnika Teo dorja Langa in njegovo ženo ker sta svoje, še pred njiju poroko porojeno dele. zdaj 4 leta starega dečka, na grozovit način usmrtila. Ziprla sta ga v popolnoma temno klet in ga pustila notri 10 dnij. Deček je lakote umrl. * (Velika nesreča na železnici) Na železniški progi iz Botnbaja v Uazijabod se je primerila m m« 11 teden velika nesreča. S kurirnim vlakom poslan zaboj razstreliv je mej potoma eksplodiral. Eksplozija je bila grozna. Vsi vagoni mo več ali manj poškodovani, nekaj potnikov je bilo iz vagonov več sežnjev daleč vrženih Mnogim potnikom se je unela obleka. Nekateri so z vlaka skočili, drugi pa se niso upali in so v kupejih zgoreli. Ker je bil strojevodja ubit ni bil nihče, da bi bil vlak ustavil in se je ta še dve milji daleč z največjo hitrostjo peljal, dasi so vagoni goreli. Mnogo potnikov je ranjenih, štirje so bili ubiti, trije pa so zgoreli. * (Nesreče v rudnikih) V premogokopu v Ciplyju v Belgiji so se uneli plini in eksplodiiali. Doslej se je šest ubitih in osem hudo ranjenih pre mogarjev spravilo iz rova, sedemnajst premogarjev se pa še pogreša. Ker se je v rovu podrla velika stena, se je bati, da so bili vsi zasuti in morda ubiti- Glasom došlih brzojavk se rešilna dela še nadaljujejo in utegnejo biti nocoj končana. V premogokopu v Micklefieldu na Angleškem se je udri strop nekega rova in zasul 97 premogarjev. To se je zgodilo v četrtek. Najnovejša poročila so od petka, javljajo pa, da vzlic najintenzivnejšemn kopanju reŠilci še niso tako daleč prišli, da bi se mogli Še nadejati ugodnega uspeha. Darila a Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji teden poslali: Ć. g. V. Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi, 150 gld. za velikovško šolo na ime sorodnice Marije Aljančič; iz nabiralnika v A Svetinovi gostilni v Žirovnici I gld.; „Slovenski profesorji ljubljanske višje gimnazije" 100 gld. pokrovitelji) i no in zastopnik bode g. profesor Maks Pleteršuik pri prvi ljubljanski podružnici ; č. g. Iv. Ambrož, c. in kr. moru. kap. v Polji, 50 gld. kot drugo polovico pokroviteljuine „Slovensko naselbine v Pni ji" po si. uredništvu .Slovenca" ; gospa Matilda Sebenikar na Rakeku iz nabiralnika 10 gld. ; ženska podružnica v Sežani po blagajnici g. Antoniji Drutovki 110 gld.; podružnica na Greti 22 gld. 6 kr.; čisti dohodek veselice, katero sta priredili dne 19. aprila ženska in moška podružnica v Kamniku, 81 gld. 18 kr.; .Tisti iz Kočevja, katerega so Riboičanje gostoljubno na svoj zabavni vlak vzprejeli", 1 gld. 50 kr ; podružnica v Celju 17 gld. Utone za 1. 1895. ; donesek slavne posojilnice v Celju 50 gld.; iz nabiralnikov v gostilni pri Bla-zelnu in v čitalnici in obresti od teh zneskov, naloženih v Juž. Št. hran., 10 gld. 92 kr., skupaj 77 gld. 92 kr.; podružnica v Seinpasu na Goriškem 16 gld ; g Janko Zebre, predsednik moške po« družnice v Starem Trgu pri Ložu, 100 gld.; gg. Jože Klun iu Andrej Podboj, cerkvena ključarja v Ribnici, 5 gld. namesto venca na krsto pokojnega g. dekana Martina 1'ovšeta; v isti namen njegov bivši kapelan Anton Koblar 10 gld. — Bog živi vse mnogobrojne prijatelje naše družbe ! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Uredništva našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Andrej Grčar, nadmifelj v Radovljici 5 kron 28 vin., katere je nabrala gospodična Miška v učiteljski družbi v Radovljici. — Ž veli rodoljubna nabiralka in da rovalci in njih i asledoiki! Književnost. — .Ljubljanski Zvon* prinaša v številki 5. naslednjo vsebino: Mihael M hailov : Na blejskem otoku; I N K-sman: Vem; I N. Resman: Sirota; Fran Govekar: V krvi; Jos. Stritar: Dunajska pisma; Pavlina Pajkova: Dušne borbe; Fran Gosti : D<. Fran Celestin; Fr Doliučan : Srečavanja I. K-tli na; Aleksandar Orel: Hrast; Fr Vidic: f Dr. Vatroslav Oblak; Listek: Zadnje dunajsko pismo! — Zgodo vina slovenskega slovstva II del. — Knezova knij-žnica. — Knjižnica za mladiuo. — Slovanska knjižnica — Pomladni glasi. — U ser ljubav. — lin strovana izdaja Jenkovih pesmi. — Šolska družba sv Cirila in Metoda. — Futografovanje supraselskega rokopisa. — Dunaj v zgodovini slovenskega slovstva. — Popravki k članku .Dunaj v zgodovini slovim skega slovstva". — Slovensko gledališče. — Glasbena Matica" ua Dunaju. — Lublani. — Listnica uredništva 23zzo3 SLTrico. Dunaj 2. maja. Socialistična proslava prvega maja se je krvavo končala. V „Pra terju" se je imel hud hoj mej delavci in redarji. Delavci so naskočili od njih bojkotirano gostilno nekega Svobode. Redarji so bo teli delavce razgnati, vsled česar se je unel boj. Trideset oseb je bilo ranjenih, mej temi IG redarjev. Policijski komisar in policijski nadzornik sta nevarno ranjena ua glavi. Redarji so aretovali nad 50 delavcev in jih z golimi sabljami v rokah odgnali v zapor. Takoj poklicano vojaštvo, pešala in konjeniki, so zaprli vse v mesto vodeče ulice. Delavci bo zapustili .Prater" pred določeno uro, že ob pol šestih. Splošno se sodi, da vlada jednakih sprevodov, kakor letos, več ne dovoli. Budimpešta 2. maja. Ob neugodnem vremenu je cesar otvoril milenijsko razitavo. Cesarja je ogovoril kot predsednik razstave minister Daniel. Ministerskemu predsedniku Banffvju je ctsar podelil Leopoldov red. Pariz 2. maja Socijalisti so priredili sinoči velike demonstracije, do izgredov pa ni prišlo, ker je policija strogo postopala. Rim 2. maja. Iz Masave se poroča, da je mej laškimi vojaki toliko bolnih, da bo moral Baldissera opustiti nekatere svojih pozicij in se umakniti. Teheran 2. maja. Včeraj popoludne je neki verski fanatik ustrelil na šaha, ko se je ta peljal iz svoje palače, in ga zadel v prsa. Šah je kmalu potem umrl. Mir se ni kalil. Prestolonaslednik je koj prevzel vlado in za-ukazal stroge varnostne naredbe. Silno razbur jeno ljudstvo je morilca napadlo, ga iztrgalo vojakom iz rok in ga ubilo. Narodno-gospodarsKe stvari. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljub ljani. (Dalje.) 111. Zborničen svetnik Franc Hren poroča o prošnji gospodarskega odbora v Mat en ji vasi, da naj se obdrži dosedanji letni in živinski seraeoj, ki se vrši v dan 24 junija vsakega leta v Matenjivasi. Pri dotičnih poizvedovanjih se je pokazalo, da se v sem kraju že od pamtiveka v dan 24. junija vrši letni in živinski semenj ; listine, s katero se je ta semenj dovolil, ni bilo najti. Trgovska in obrtniška /bornira ima že, odkar ob stoji zabeležen ta semenj v svojih zapiskih in tudi c. kr. okr. glavarstvo v Postojini je 1. 1874, ko je zbornica poizvedovala o letnih in živinskih seranjih, z dopisom z dne 17. avgusta 1874. naznanila, da je v Matenjivasi v dan 24 junija vsakega leta let n in živineki semenj. Gospodarski odbor v Matenjivasi je sedaj, ker se ne more izkazati z nobeno listino, s katero bi se bila dala pravica za Ia semenj, vložil na c. kr. deželno vlado prošnjo, da bi se ne.j dovolil nadaljni obstoj tega letnega in živimkega semnja. Semenj je bil doslej primeroma dobro obiskan in to je znamenje, da je tudi potreben za prebivalstvo v Matenjivasi in okolici. Da naj semenj še nadalje obstoji, temu ne ugovarja nobena sej meka občina in ker je iz narodno gospodarskega stališča obstoj semnja utemeljen, so pridružuje odsek priporočilu c kr. okrajnega glavarstva postojinskega in predlaga: Čestita zbornica naj se izreče v svojem poročilu ua c. kr. deželno vlado za nadaljni obstoj letnega in živinskega semnja v Matenjivasi. — Predlog se sprejme. IV. Zbornični svetnik Iv. Baumgartner poroča imenom odseka o mogočem dohodku cementne tovarne na Dovjem in predlaga: čestita zbornica naj poroča oziraje se na dognana poizvedovanja. — Predlogu se pritrdi. V. Zbornični svetnik Franc Omersa poroča na podlagi poizvedovanji završenih od zbornice o mogočem dohodku „Prve zadrnge za žebljarski obrt iu droge izdelke iz železa v Kropi" in predlaga: Čestita zbornica naj poroča v smislu odsekovih izvajanj. — Predlog se sprejme. VI. Zbornčni tajnik poroča imenom odseka, da je J. P., c. kr. davčni uradnik v p., prosil za podelitev dopustila za poizvedovalno pisarno za Kranjsko, da bi dajal pojasnila o kreditnih razmerah tvrdk. Prositelj je bil 15 let v raznih okrajih Kranjske, davčni uradnik in 10 i't glavni zastopnik zavarovalnice „PLo nx". Zbornica se je v svojem, potom c. kr. deželne vlade na visoko o kr. trgovinsko ministerstvo podanem poročilu z dne 20. junija 1885, št 681, izrekla, da so poizvedovalne pisarne posebne važnosti iu če opravljajo te zanesljive, neomadeževane in zaupne osohe, ki imajo tndi potrebno kupčijsko in tudi sicer občo izobrazbo: so te za onega, ki kredit daje, kakor tndi za onega, ki ga jemlje, velike vrednosti. Zbornica se je takrat izrekla tudi za to, da bi taka pisarna lahko tudi na Kranjskem koristno dedovala. Ker se od takrat niso pomenilo razmere in se more misliti, da si je (irositelj za opravljanje napominane pisarne potrebno občo in kupčijeko izobrazbo prisvojil, predlaga odsek: čestita zbornica naj poroča v smislu tega poročila. Zbornični svetnik Ivan Baumgartner vpraša, če bi ne bilo mogoče v tem smislu poročati, da naj se prositelju podeli zaprošeno dopustilo za poskušujo za dobo jednoga leta. Po pojasnilih poročevalčevih ae sprejme odsekov predlog. (Dalje prih ) — Krajevne razstave na Bolgarskem Knežja bolgarska vlada priredi v svrbo poapešitve poljedelstva, perotnino , živino-, svilo- in sadjereje, na več načetih v Bolgariji krajevne ra zet a ve v času mej 17. aprilom in 27 septembrom 1896. Razstave bodo obaegale domačo živino, oljno industrijo, razne rastlinske pridelke in pridelke živino in ćebeloreje, potem poljedelske stroje in orodja Na teh razstavah so dopustni le pridelki in živali dotičnih krajev, z poljedelski«i stroji pa se morejo ino z e m * k e tvrdke udeležiti vseh razstav. Morajo pa ume skrbeti za prevoz iu varstvo predmetov. Podrobnosti se lahko poizvedo v trgovski in obrtniški aborn*a h<* po**ll<> hitro i*:i^ti*-j*:t, temu je največ krivo milu. Ali naredi perilo p« svoji vsebini raz-ieuaioćili tvorili prh In ali pa ima malo tvarin, ki odjem-ljajo iipsiiugo V poftlednjen ylu<-uji jeni I jo na pumoč Muhi, krem nčftv kuli-nutroii in jednako, perilo Uničujoče snovi, uli pa no mora krepko drgniti, kar j- tutli kvarno in vrbu teca še mala pomaga, ker se z močnim drgnenjon nesn:iga linij notri upravi uego pa vini. Dobro mlld ne sme imeti ra/jcilajnčili tvari n iu nesnago odloČiti tako, da so da odpraviti s prav lahnim drgne nje m. V tej zadevi ata nulesežni Sollloht-ovo patentno ntllo z znanih) l*>l>it .... 12 „ — „ Doneski za mesec suSec; plačali bo čč. goHpodje: Fr. Gorićnik, Ferd. Sonvan, dr. I. Tavčar in 1. Voncina, k f) gld., skupaj . 20 „ — „ Dr. A. ETerjanolo, I. Gor»ola, P, Kollnmnn, J. Loznr, M. Pleter&nik iu U. pl. Trn- k6c/y, a .'l gld, »kopaj..... 18 „ — „ Dr. vite/. K. Itlei\veis, J. Lenfie, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, V. llobrmann, S Kut.ar in Fr. Soss, a 2 gld., skupaj ... 11» — » A. Bavr, J. S. Dcncdkkt, O. Detela, P, Diahaler, J. Duffie, A Oogola, I Grl čar, J. Jenko, M Klein, ili*. J. Kusur, F I. Ji, J. Mailinak, I. Mejftfl, II Milic, A. Novak, M. Pavi n, 0. Pire. K. Pire, L. Pire, K. PleiwelM, K. Plelko, M. PleSko, T. Povle, A. Frosenc, J. Uode, A tSkaberno, II. .Suyer, A. Štor, dr. Fr. Tek.viič, J. Vclkovrh, J. Visnar, K. Web r, Fr. Wieatbalor. A. Zajec, dr. Fr. Zupane, M Zupane in K Žagar, k t gld., skupaj........ 37 „ — „ Fr. Dan, A. Padel, I Bona6, V. Horšt.- ner, A. Focrst r, I. Friscb, P, Kajzelj, J. Mai'ek, M. PelriC. Fr. Rozman, I. Seunig, P. V. A. Suyer, I. Babio, A. Tavčar J. Tuiiiec, A. Trstenjak in I. Žargi a BO kr,, ■ k upaj .... 8 „ 60 „ D.irilo kmetske posojilnice ljubljanske okolico........... 60 „ — „ Doneski za mesec april; plačali no čč. gospodje: Fr. Uoriintk, Ferd, Souvun, dr. I. Tavčar in I. VonČina, a 5 gld., skupaj . 80 ,, — n Dr. A. Perjanfič, I Gngola, Fr. Kollmaim, J. Los ar, M. Ph terinlk in D. pl. Trn-koezy, a .'t izU\ , skupaj..... 18 „ — Dr. vitez K. Blemeisi. J, Lento, Fr. M.illy, dr. Fr. Munda, V, Bobrmann, S Uutav in Fr. So:;::, 0 J gld , skupaj ... U i — n A. Bbtt, J. S. Bened ki. o. Detela, P. Drahslt r, J. DnfR A Gtogola, 1. Gričar, J.Jenko. M Kh'in, dr. J, Kniar, Iv Lah, J. Martlnak. I. ttejač, B Milio, A. Novak, M. Pavlin, 0. Pire, K. Pire, Ti. Pire, K. Pl«iwelsS, K. IMešk... M. Plosko, T, Povl •, A. Proseno, J, Rode, A. Bkaberue, A. Btor, H. ouyer, dr. Fr. Tekavčič, J. Vclkovrh, J. Visunr, K. VVrher, Fr. VViesIhuler, A. ZajOO, tir. Fr. Zupane, M. Zupane ir K Žagar, a 1 gld., skupaj......., .'17 B — „ Fr. Ban. A. Bartol, I, Bona*, V. Borlt-nsr, A. Foereter, I. ETrisob, P. Kajislj, J. Maček, M. 1'etrič, Fr. Ito/.mun, I. Bannig, P. V. A Sujrer, l Sni n-, A. Tavrar, J. TonSOO in A. Tr.tenjak in I. Ža'j'j, a .r>0 kr., skupaj . ,_,__H „ BO skupaj . . . 37851 gld 88 tr! Opomba: Vsem čč. p, n darovalkatn in darovalcem, ki ž njim v sedanjih zelo težavnih razmerah tako lopo vs'r.i jajo, izreka za njih DOlrtvOValnost najtoplejšo labvalo odbor „Krajcarske rfružho". V Ljubljani, dno 80. aprila 18'.'f>. Iz tirati n lisi a. iavi^iiue aii ekzc i • •*«* rtmiiHM and rej a Corka posestvo v BorOVnloi, cenjeno 160 gld., dne fi inuj.i in 18. junija na Vrhniki. V sapni6ino Jurija A u t e j a spadajoče posestvo v Srednjih Hadoncah, OOnjSUO 1)48 gld, BO kr.. dne li nuja in 12. junija v Orni nilju Ivana Kralja posestvo v Kapi Ia, cenjen * 2657 gld,, (v dingiiB.'i dns 7. maja v Metliki, V ziipufičinti Antona M odira spadajoča pos stva v Trebnirni, OenjaZR '.'lil t;)d 90 kr. n ?iil ;;'(!. 26 kr.. d.,e 7. mnja v Trebnjem. Nežn Brad sik a ^eu ij sčo v Bovtah i oenjeno 10H.'{ jrld., ilne 7, maja in i>. .iuioja^ v Logatcu. Antona BlUOS poset\o v ('i kavi, cenjeno 16 0 }:ld., dio 11, unij.' in 18. junja v Ljubljani. Me t e or ologič no p o r o C. i u Čes opazovanja 8tanje barometru v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrino v mm. v 24 urah 2 1. » i', zvečer 7. zjutraj 2. popo). 729 7 718 9 727 b 10 9 108 121 ar. jzah. sr. vzhod sr, zhod oblafino oblafino oblafino 67 dne 2. maja 1S9G. Bknpni driavni dol/? v notah .... . 101 n!d. lr> 1 . no.o driavni doly v srebrn . . . . 101 10 Avstrijska Blata renta ...... . 122 i 00 Avstrijska kronska renta i' .. .... . L:0 ■ 90 Ogerska zla-'a renta 4*/,...... . 132 Ogcrakn kronska renta 4 /n . . , , . 98 i 95 a^jstro-ogerske bon fine dolmco . , . . 9«5 — Krcditjie delnic«........ . 866 7f> London vinta.......... . 120 10 Nemlki đri, bankovci za tOO mark . 58 n 72 V, ■ 7.r) 20 trau!' v.......... . 9 64 Italijo ki bi'akove.i....... , -14 n 15 C. kr. cekini.......... • 65 kr. Dne 1. maa 189G. i*L dr.'.avnfi areClce W. 1. 18.M po Xr-- -.hI. Državne srećke iz 1. 1864 po 100 gld., . Donava reg. srečke Sft/0 po 100 gin. . . Zemlj. ohč. avstr, 4Vi% z'At' H«tl Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke......... Rndolfovc srečko po 10 gld...... Akcije anglo-avstr, banke po 200 gld. . . Traniway-druit. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rnbclj......... 148 gld. — kr 195 f — ■ 126 n 75 t 202 a ■ 50 n 93 ■ 25 1 25 * — 1 158 n 75 r 481 n — i 1 * 26 T Sorod.ikom, prijatrljem in znancem nazna-OJsitno talno \est o hiidki ilgubi nase iskreno ljubljene matere, oziroma svakinje, gospe Katarine Svetel sasebnloe katera !o dane-? dopoludno oh polu 12. uii po ktv.lki bol sni, previđena m sv t mi zakramenti za tunir jofie, v TU. letu dobe svoje, nmrls Pogreb predrage rajnee b<> !,> v nedelja . 111 * ■ 8 t. m. ob 4. uii pOpoludllS iz bito Z:ib';l!, Stari trg h. št 13, in pokopališče k . Kribtofa, Sv. maše sadolulce bralo se bodo v raznih cerkvah. Pokojnieo priporočamo v blag spomin in molitev. (9861) V Ljubljani, dne 2. maja 1896, iti*** Hvetel sin, Bfarlja Krejfl, Fmss)a ^ler^ol h-* ere, A: ton Krcjči. Anion >i. i - I zeta, Mariju N vrtel m na ha. o rs o > zz 'IZ ■— oŠ X > — > > o O- c & JZ -ji «3 Pomladno zdravljenje. Prvi pomladni tedni s:> iiuvaduo ras, v katerem eo išče ozdravljenje m<>trnja telesnih funkcij, ki ir nastalo po simskeni načinu ži\ljii:j*. V ta namen opozarjamo na O LAVNO CKUOliTI 3 VL\m kakor /.a samostojno zdravljenje, kakor tudi m predzdravljonje m tonlioi : Karlove \ari, >lari|lne toplice*. rrnn/.rii*l»ui,o umoujoiii prihitjulni iti oilli.ijtlni C-uil oiuu'eni go t srodnjoovropskem času Odhodi i/. I<|ubijane (ju2. kol.). Ob 12. url 5 min. po no6i oiubal vlak ▼ Irbll, Ponubei, na-ljuk, i'..|i>n'i', PraoBcnsfait*, Ljubno, oai s«l*tiinl v Amaoa, iiohl, (irnuiuloii, Bolnogrnd, Bttfjrr, CjIuo, DuakJ vil Aumtettuu. Ob 6. ari 15 min. zjutraj moUnt vlakv Kodavjo, n~oto moato. Ob 7. nrl 'O mtn. zjutraj oaobnl vlak t Trti«, Poa.tr.bal, n.i-lj:iU, OaloTao, Kninzciiafoato, Unbno, DunavJ ćaa Balitbalv Solnogvad, s;,",r, i. ne, DudeJeTloa. PlaonJi Marijina vim, Elab, Prantora Tart, Kurlov« ratti, 1'rngo, J.ipaku on/. Anuloltcti 11:1 Dunaj. Ob 12, url 55 min popolocluo tnaianl >i,k ▼ Kočarja, Novo moato. Ob 11. uri 50 min dopoludao oiobnl vlakvTrbli, Roljak, Oalorao, Prmniananita, IVJnbno, Belithal, Dunaj. Ob 4. url popoludne muiml rU»k v hrbil. ii.-ij.ik , oioroo, i.juini.i. -moat, Brogauo, Ourlb, Oenoro, Parla, Btoyr, Lino, Otnundan. Uobl, Badajavloa, Pisanj, Marijin« vire, Elab, Pmnoovi m«, K,\rio,n v:ir.', ITuko, LlptkO, OuiiiiJ vta Ainututttm. Ob 6. uri 30 min zveder malanl rUk v Koinvjo, >*ovo matto, Ob 7. url 44 min. zveder I'rilioil V l.jiiM ;i»«io jUŽ. Kol.'. Ob 5. url 52 min. zjutraj oaobnl vlak a Dantjaria iUnatatttn, BoInogTtda, Ltnoa, Btt/ra, Onundnim, iselila, .x ■ ■ .■«■_:.. [dubna, 0§* lovci, HnljaVii, Friin/.nmfiMlu, Trlu/.i. Ob 8. url zjutraj oaolnO vlnU O. l.oju-lllcila. Ob 8. url 19 min. zjutnj malanl vlak i> Kočarja, ^oraga umata. Ob 11 url Da min. dopoludu e onolmi vlik t Duiu.j.i vin Am- ttettvii, Eilpakaga. Praga. Pranoorth varov, Karlovih rarov. Saba, Marijinih varov, 1'lznja, limlojcvu', Soliiii^r.uLt, Ijinait, Ktajria. l'.iri/.u, (len s", Ourlha, llrc^ouca, luornoata, Zalili ua josvru, l.umlUaitoiua, Jijiilinii, (.'.'liivi-1, l'.jiit.ilila, Trln/.i. Ob 2. url 32 min. popoludne mauni vlak is Kočovja, No-i maita, Ob 4. url 55 min. popoludne OlObnl vlak r. Onnnjii, Ljubita, >.'l/.tliala, Itcljuka, Coluvca, Fraiw«ii,.f,.bti'p I 'onttilila, irlii/.i. O.i 8. url 36 min. zvečer m ant vlak ia Kočarja, tforaga tnasta« Ob 9. uri 4 min. zvodor oaobnl rl • k / Dunaja prako \uiatattana, i/. Litpaijo, Proga, Pranoovlh rarov, Karlovih v;»r«>v. Boba, Marljinib varov, 1'lanja, lluitcjuvic, Soluograila, I.juini.i, Moljaka, OalOVOa, rOO« tulila, Trbiža. ___ Odttod iz LJabljsane (drl, kol.). 7. url '23 min. zjutraj v Kamnik. 2. ,, 05 popoludne „ „ 6. ,| 50 zvećer n n 10. ,, 25 ,, zvcoor „ n I PosladnJI vlik lo ob ni.iluljali in jirainikih.) Prihod v, i,j u .i jaiia dri, kol). 6. url 56 min zjutraj ir. Kainmka. .|7:iri.llll I D 11. ,, 15 || dopoludne ., 6. ,, 20 ,, zvečer „ „ „ 9. ., 55 „ zvečer (Tnalo Inji vlak lu nb ueilcljah in lirainikili.) Akviziterja za požarni oddelek ■prejme generalni /.ui-ip lusnkc .,siu* i\v* iiod prav ugodnimi pogoji, (i!25tt—3) Prednost gr« r»fl k'anlom, ki se morejo izkazati, da so v toj ftroki žo poslovali z uspehom. vietirl j£ie3 Jutri, v nedeljo dne 3. maja veliki r • ) Ob m Ob Zadetek ob 3. uri. Vstopnina 20 kr. dtj. ci presti, K mnogobrojnomu oiuska uljudno val»i I vol- spoštovanjem Ivći XX Eier. Lepo letovišče! V najem se odda dvoje lepih poletnih stanovanj v grsdu „Brinie" Mru fl rosu poljski« postaje, po železnici .u umi od I, ubijane odilalji no. (livd stoji r.ase blizu pri-jotiio>.'h gojtdifft, Na rMpolegO SO tope), RMbrOVMM sobe, ftko Irolia Indt kntij-ki hlev, dva senčim vrla, kegljišče in na mimo tekoči vodi prijetno kopnlttto. Kraj 7.elo prijeten, tli bre ii< stilne prav blizu, /»rad tij-odno železniške zveze i 1.(ubijeno ludi IH ljubljanske obitelji telo ugodno. Nnjem- s ma primerne, (8848—1) Nu pismena uli ur'tnena vprnSauja odgovarja lastnik: Ig. Valenttnčid v LJubljani sv. Petra oeita it. 73. TONCEGNO" najmočiiejda naravna arsen in železo Bodržnjoča mineralna voda pri, ur ..'cvni :i m' prvih medicinskih avtoritet in uporabljiva pn /.d svnilkem pred, leti pri an« iul|l, lalorural, |>.>liiilli, /i^«*i>lli in /.< iikIi Hi l»«il«*#.uili, uial*art|l itd. Pitno zdravljenje uporablja se skozi celo leto. Zsloge v vseh trgovinah I mineralno vodo iu lekarnah. Južno Tirolsko postaja »iti-P*liK»"**k«* železnice d Tndenta, inliinuliiii , blatna, Iihi-iiu n«»|»«*l|, |m»|tolau Mlrut i |e mirilo votlo, rlfklrol« rapija. lonm^n, mIi«i.....t y| iiinn-atlk h. Viftna nad morjem 5'i5 metrov, prekrasna le^ i, zafićitena od vetrov, diftof, Btih zrak, bre/, vsega prahu, stnlna temperatura 18 do 22 stopinj, ZtlravlllAč«* prve vrsto e ob-ftiriiitn lepim parkom, prekrasen rnzgled na dolomite, 201) aoh za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdraviAki aalou. Povb' d električna ranvetljava, tdrarilka godba, lawn-tennii, B nčunta izprehaialiAča, lepi isleti. Beious mat-oktobar, Prospekte in pojasnila daje kopallieno ravD-atrliasro v Roneigno, (»887—1) iljeno T». ii. Svoj bogato ilnstrovaiii :ž;-a.r:tas*.l (2802*-S) 3*5 n aki cenili razpoailjam poštnine prosto in zastonj. Henrik Kenda v Ljubljani. za mešano blago oddaja so v najem. Ista obstoji V/, prodnjalnico, jedne s-obo za shrambo, potom i/. jedno sobo za stanovanje, kuhinjo in kleti Nahaja Be v nekem v««,,j«'»«» Irgn. kjer je tudi okrajfio glnvaratvo, na glavnem j rostoru t k cerkve. — VeS ne poi/.vć pri ,\. Kttii*-u v i.|ui»i[niif, PrcAlraof tr*. (2316—8) *0%>«4 4 #•><# 0 ki'., iti picer: l prima uro, ako elegantno in lepo po lačeno, točno ideco, aa kar w jamči plamena ea jedno leto; ! jako elegantno ftno poslačeno veriiioo| 6 parov JaKO finih, pi 'istnobarvenili skarpet, za pristno b.rvo se jamči; li parov dvojno-finih moSkih ovratnikov iz pristnega platna; ♦» komadov jnko finih robcev, zu katerih pristno barvo se jamči; *> komadov krasnih d snlet, najnovejle fazone, iz pr st. platna; 1 elegantno pristno svilnato m >8ko kratato; 1 kiHsno kravatno iglo b simili briljanti; 2 komada kra.mih man&etnih gumbov iz imitiraneg* zl .ta s patentno mehaniko iu 2 komadu ovratnik gumbov. Velikost, barva in Stcv. po želji. Tudi oskrbi zaloga prav po cen1: jr.ko elegantno amenčansko raiznc budilno uro z zvoncem i/, pristnega nikla, regulrano na m tinto tjnmči se pismeno sa 2 leti) za samo 1 gld. 75 kr. 12*18-4) Razpošilja proti povzetju zaloga blaga F. W:ndisch, Krakov, poštni predal St. 16/A. NB. Ako se vzame vsaj 5 garnitur, ho pošljejo pi štnine bTO le, Neu,ra;ajoče ■•■ tnkoj v/aino nazaj in se lakoj denar vrne .«?* TY Najnižje; pQiio-| ,c/\ 6^ \2\ if^eAlei^ (-21 1 I- steklettk 4 gld.5, rabi se za drgnjenje v krepilo koojsi h ulov. Ta cvtt, mnogo h-t po iakoeenih slvinosdrav« mkib ii od praktičnih polji delcev pil/ o.in knt Krsp.len, ifcjaa otrca-3-lost konjskih ud:? ter služi v krepuo pr«d in v 106 ti v-olj j o .r-steijf po kakem trn-d tfolnem dola. stupa za živino za konje rogato živino, ovco, prašiče itd Rabi se skoro IZ let z r...;lc jllm vspohom vačinome pe hlevih, ako z vinče i.e more jesti; iboljtuj« mloko. /..unntek l rabiluim n vodom vred v. Ija 50 kr , 5 ziimotkov z rabi Inim navodom aamo a a;lA. Priporoča tu razpošilja na vbo Btratii * pivo poŠto lekarnar uta]d pl, Trnk6cry LjuliljmiH, Kranjsko. («160 Solidnega in prav dobro izvežbanega iš^eni đo 20. maja t. 1 za špecerijsko trgovino in železnino Postoj ina, dno 28. aprila 1896. (28*8—2) Anton Ditrlch. Postranski zaslužek 15(1 — i.'0i) trld mesodno v.a osobo vseh poklicnih vrst, ki se I olć pečati s prodajo zakon.to dovoljenih Srečk. — Ponudb.; na „Hatipt.stađtlsobe Weoheelataben-GsBV-llonhaft Adlor & Oomp. ButTtipast". 1927-28) '3ar4l51!B?3SS2Sr335 IMnninlieim 1. IH74. 5XS33ESa3*i3ir3S.f' F'ostrojno olje ohranjuje, da uho Je i\c H|»leMiil in ue Minolurl in o«l-m'ntiijii i<* pleMtiolio in Hmolo, tako da postane staro usnje tako, kakor bi bilo novo, če drugače ni pokvarjeno od solnca in Škodljivih obujek. — Tudi se proizvaja mast m kopita in vozove. Cenu pusici ali steklenici I O. '20, 40 in H(t kr. Preprodajalce u Be daje popust. — V s^log! pri K. Wet>er-Ju v l j uiti juni. — ConlU naj se zahteva od tovarne T- S^2sTXDI^-a, 0148-17) v Št. Valentinu pri Stoyru, Nižja Avstrija. C. Ia kr. 3. dngsnskl polk kralj Altrecht saški. Sprlči valo. Od Vas proizvajala in polku v presku-snjo izročena redilna tnust za usnje se jo v imenovano svrho izročila poVeljniltvU 8. SSkadrona in jo isto, potem ko -e jo Vaia redil a ni >st Uporabljala skoil lje javljam, da je VaSa redilna iu v t z ukazom polkovi.ijskega poveljstva St. 2 z dno 8. jan. 1878 vsem oddelkom polka priporoćevana v svrbo konserviranja Skurnjev in jermenja. Da »e raba Vašo zures izlmrne redi In 1 musti kur na;bi>lj uinguče razširi v c in kr. vinski, Vam na Vašo doličn•> zabtevu izp siavljam to spričevalo, F. nns, dnč 14. j ai ni v a rja 1878. hrie^lieiuiiu-r 1. r., polkovnik, (sedaj c. kr. drž. vojni minister). 1. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnleo Ljubljana €r. FX*TJX Breg st. 6 i'iee: Vtt .ori««* ba «»troAkl vrt za 1'ulj in na Hrvatsko, 12--18 gld plače; i*ro liatric za Ljubljano, Gradec, Dunaj, Trst, Reko, Kamnik, izborne službe; iieniNko Mtresuleo; več deklet sit riisns delssj '-i nnjsNii UoeiJHKii, ki smeta biti tudi oženjena; :j lilAu«*. NliiKe: IihnIii-h dečnka; hlapeat /o vole iu krave itd. itd. (2347) • 2£t £3& na> ček. K&fc rtt, itet&^szo&tm* odpravi v 7 dnon popolnoma (23il*-3) «lr. Clirlstoir-a izborni, neškodljivi Ambra - creme jedino not i u učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepš »nje polti. Pristno v zelono zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj • Ion. Moyr-Ju i«i*l | ntii. s \ 9 I I » Na prodaj jo f"96-") hiša z vrtom na Glincah, pri Tržaški cesti št. 14. Proda jo iz proste roke Fortlliiat Cepuder; več po izve tam ali pa pri upravništvu BSlov. jNar.u. I lir. Friilerikit I.eii^icl-ts Brezov balzum. 2e sam lastlinski sok, kavi i teče iz breze, ako se navita nj' no deblo, je od paintivcka 7iian k t najisvrstnejse lepotilo, sk«» se pa ia sok po predpisa ksnmiteha pripravi keinienim potem ki t l... ..m. zadobi pa čiid> vit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, li.«- ,i- n«* #«• drugi . ii««-■ mI pulti, s* i |»o*«lun«* vsi. «1 In itetnu. Ta balzam zgl idi na, obrazu nastalo gube in ko-zAve p;kc ter mn daje mhulostno barvo; polti podeljuje baloto, n. žnnst ii flvretost; odstrani kaj nago mi ^,,] avost, ogeree, nosno rudečico, zajedce in drugS nsanslnosti n* polti. — dna vrču z navodom vred »Id. I.IVO. lftr. li i»l*T i ;* ii I««'iiiri4'l-ta BENZOE-MIIiO. NajnnlejSo in najdohr.idejnejfte milo za kožo nalaad pripravljeno, l komad te ur. (1849 B) Dobiva se v 1 ji. a' j »u i v I '». pl. Trn 1* t\v > 3 - p« lekarni in v veh »ečjih lekanah. — PoStna naročila vspreiema n- 11« .n. nuna;, \. #.lll«lll«- . ,sl« 11; 1« ir»« «"•••.t«> b«1 Moderci izvrstne fapone, najboljši izdelek (2220—4) nnjrrii€\pri Pred Skdlijo 22, poleg mestne hiše. Največje skladišče raznega semena n. p.: nemške, štajerske, inkarnat, turške m travniške detelje, rastrih vrst pesnega semena, spluHtio znano kot najboljša krma za živino; travnega sćineiia za suhe, mokre, pe-Hćene in giiuovite travnike; velika i/bera semena za salato, kumare, peteršllj, zeleno, sladki grah, fižol in vse druge vrste semena za zelenjad. — Proseč mnogobrojnega poseta ^2iit8-10) Zurezna stresna opeka, pre-šana strešna zareziia opeka (marseljska) in navadne oblike s stroj i delana strežna opeka je za znižane cene vedno na prodaj v tovarni (2268-3) Knez & Supančič 1 ^} ttl>lj*l Mil. Patento-vani v Avstro-Ogerski 2" H« 1) Dobivnjo se v dobroglasnih trgovinah z moškim modnim blagom in platnom v tu- in inozemstvu. Pri kupu gleda naj se na našo sakosito registrovano le* ovo murko. IVI. Joss (E X*6wensteixi tovarna za perilo, Praga VII. j0SF~ rSll «ll*«>l>ll'» Me |VI-1 II« I M »»«•> I-Jl VS}»T*«>~~. (2197—41 pri \ fciS?^ nizozernsko-ameriški l rr^Sl parobrodui družbi. | 1 J Koio^^g 9 TVmff ATI IV Weyrii)gergas86 7- jj U JLl jCLcJ a I Vsak flaii odirava « Dunaja* PnjiiNuliu znwl«Mij. JStJilxe oe^plje po 0 V, «!«■- 1O0 hfj, (2301-5) sllvovka po 48 «I<1- hi ko dobi pri IFr. ^rijaitelj-vi. Tržišče, na Dolenjskem. i Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko 2222 parobrodno društvo v Reki. a) Preko Reke najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča VOŽlia črta (elegantni, z največjim komfortom oprem Ijeni, električno raisvetljeni parniki) Hitre vožnje: V noči od so bule na nedeljo ob 1. uri v Kotor preko Sadra - Spi jela in Grnra. Vsak torek v Bpljet-Metko« vic. Vsak petek v Loftinf*Zadar-Spljet. Vsako sredo postni parniki v Zader-Spljet in na otoke do Kotora. Vozni redi se nahajajo v Waldh o trnovem „Kondukterju" što v. 503-604. izurjen prodajalec in komptoirist, želi pod ugodnimi pogoji kot pf-o(ltt,|iitf>c ali pa kom ptolrlwt v kaki večji manufakturni oziroma Špecerijski trgovini na tukajšnjem prostoru h 1. |uui|**iu nIh/Uo it o pili. Ponudbe vzprejema iz prijaznosti npravniStvo »Slovenskega Naroda*. (2310—3) "V Ij«itcci'in«i u ii 4» v o in drevoredu. Videti le še malo časa! Ameriška zabavna gugalaica. Panoptikum, galerija slik in stereoskopnih podob. Bogata razstava voščenih, mehanično so gibajočih figur, znamenitih osob v itvljenskl velikosti, plastično narejenih. Razgledi Pariza, oper, mest, gradov, notranji in vnaujl razgledi, bitov, pokrajin. Ker vse mojo podobe izvirajo od samo sloveči h umetnikov, naj m k.In ne zumndi ogledati zares umetnostni panoptikum. Vstopnina po znižanih cenah 10 kr. za osebo. Za mnogobrojni oliisk prosi (9814—8) JomI|» 3Ewetl£«etl. NajnOVejŠe aparate za izdelavanjc SOdifie VOtle in pivotOČ s tekočo (2i98-4) ogljikovo kislino obavlja Alojzij L6wy, Dunaj,II 3,Stefaniehof. Tekoča ogljikova kislina prav po ceni. Vošz^i rod etaše^nae žolossiaic od 1. maja 1896. TjJ-u.TolJaaa.a, — Trbiž. 710 Hr,o 400 7*4 1O0S 718 1 11H 4os 747 - i«!: 1*09 ! 718 1107 40» 741. 787 12«« 417 75* 12>o 788 1217 43» Huj 121* 7r.a 12»B 441 833 807 12*3 4r>4 182 8ia 12«« 489 843 plS 8«o 10'J ft'3 H~ in 8»a 108 r>i» Hiu 1« 8« |M 531 OH 0a» }|| 86« iai Ifi 007 l«a f/,63 1B0 917 \w1 6fll 'joe gtf 2»i flTJ 52 fl«« 2>o 8» 036 100R ♦iO* dR 101 h gsi 703 ;\Ti lOsa 307 7S ',]7J is Ljubljane (juž. kol.) v bj^ J,} Ljubljana (drž. kol.) ( J j I M Vižmarje....... A Medvode....... 6B fekofja Loka..... &B Kranj......... 4^ Sv. Jofit 'postaj«!.) . IH Podnart-Kropa . . . 4j^ Otoče (postajal). . . -Ij^J Radovljica (postajal.) 4j^ L.-sce-Bled...... 4^ 2arovnioa...... 8B Javoru i k....... 8B Jesenice....... 89 Dovje......... 8j| Kranjska Gora ... 1 8j" m ^ Radeče-Bela Peč . . ! 2- Trbiž......... i* | 2" JLijvi/tolJairia, — Straža. goo 4 .v. 9^4 7B7 ipja 452 p8I 750 447 ft53 74h ll»> 439 «n 837 7« U01 42b 7M 10«" 416 834 710 103.1 400 8^3 1030 353 8iu 8*i 1U1» 340 7" (J4i 101» 383 T M G»i 10°» 3*1 7£ 4J2S 31& 7» 0«* 256 tj35 24« r,2 03» 23» r.41 0>« 2'8 i 8*» liir» r,6l : 839 143 r>4« ■ bas liO 53J G>5 lor,r, «37 10» (138 lii (•,«« i«» 70U 146 7ar, 208 73» |U 761 284 806 248 8i* 2»7 830 yos 835 a>» 844 S»7 85» 34a 931 404 950 466 101& 51* ({80 7™ 7!» 75» Bk 8H4 840 P 04 s»*i I0g H*o 400 Ljubi ane (ju£. žel.) Ljubljano (dol. žel.) Lavrica....... Škofljica....... Šmarje-Sap..... Gro&upje...... Žalna......... Vi An j« Gora..... Zatieina....... Št Vid pri Zaticini Iladobova Vas .... J-tt. 1,0umic 11. K. p.z. p. Velika Loka..... Trebnje....... Mirna Peč...... Novo Mesto.....P Si rnAa........ia S'" <2Si 835 1 808 031 834 753 2o« s~ 748 1M 8m 7SJ 1«' 72 tJ64 in. 7n ( G*o 105 7,™ t 039 12' « ur? - «1« lSit gos 1238 oj« 1233 6*« &JJ t8W 8*8 r,36 120«) f,5d dO II*7 644 #15 1133 5«o 550 4.1.1 10«« 431 530 • 1U3'. 413 (V,,M FRAN CHRISTOPH-ov ,4 svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih laatnostfj in jadnostavnfl)f|i mMjctija so posebno priporoča, kdor hoće sam lakirati (hi. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobila bo v r-»/.heiiih barvali (prav kakor oljnate b.irvet in brezbarven (ki daje samo svit;.— Uzorol lakiranja ln navod rabi dobe se v vseh zalogah. Dobu a se v LJubljani pri FRAN CHRISTOPH, Iveaa Luckmann-a naslednika: itutniteU le ledini isdelovstoll nris^n«M| Allloilll Stiirtll-ll. IVOtlogU laka M tla, PRAGA (V ItKKOLLN. lAaki I3Pia.lrtIč:cLe železne cgrrexje. O-ros-uiplJe Kočevje. 711 781 740 765 807 838 8«» 013 930 2oo o m 035 2«o 211 IJia 3»o 357 405 751 8(io 837 «48 005 !)33 o" Grosuplje......v Prodole....... t''iifi|>erk....... Dobre Polje..... Velike La&iče .... Ortenek....... Ribnica........ Srednja Vas..... Kočevje.......iz 71* (J6» (J50 035 »;as i;o4 r»*j 5O 135 7 |J 110 717 101 7^ 12«° 1234 G4l 1216 <;3J 1161 5H lia* f)33 Hi« 6«« 738 206 7»7 21» 7«o 231 1 801 2«s I 813 2»* 1 834 300 1 81» 3" 8«3 33» 1 (j50 704 70? 798 746 805 8u> 834 1035 1038 10«^ 1108 I 10» 11» 1133 H»7 i« Ljubljsue (diž. kul) H TavfiarjevdTor(poBt.) Črnuče (postajal) Trsin......... Domisle....... Jar&e-Mengil .... Homec (postajal.) . . Kamnik....... t 654 043 038 01« On fl«7 r,4h f>»5 1115 1103 10»7 1037 1O30 11)1« 1007 9»« 030 OOJ G«"3 5J3 r,33 .r)ll 450 443 066 B«i 037 y~ 910 863 840 * So vozi lo ob nedeljah in praznikih. Nočni ca« od 6. ure svečer do 5. ure 59 minut (Goo do 5»») označen jo s tem, da so podčrtana stovilke minut. Joli. lVIaerkaatz« na Dunaju, VII, Neubaugasse 68 o. kr. dvorni založnik ln Isklj. prlv. tovarna za alta ln žično blago ponuja alene oara|t> ■»Kr«*|«'■•j«* vrtov lu f»Sl4SJV< kur|llt tlv4»rlN^, li»*.it-uvri |. iimkin mi ti 8 % jm< iti... tiiuli. Iik(h1Ii in v t 1 Uni li vred lu b»Ml8iov, «•»«■« 114-Bi v l4»rbl«'t* in 4^»eHt4*ue mite: iiU «.»iiii<> |»» t «iil«» v itm. J«kle»<» alru s iMMti.itikii lastnega dela in posebno dobre baze, »Ukeliir os;rik|e Is kot Mi.«-** trlciH, inr. i.«' s» vrlimi ol4iiM, i»ir«>-»- bm |>r .'-i p mi | »• prtks la UiaiuusH, lurea« zal 4»ki*h, BOreMs S* l4S.v4jSSl|a l»Uer, kui|t* |(ueiils, «ul«t-nk<> um)(4»I»iiI<^. H4'4i«'in> UljiM.- itd itd. b (220K — 1) IliiMtrutmii bitliiloRl lil proračuni slninlnu l»re*plt*< mi lu postit i ii«> prvilu. ir*r>7^ii^igiaisiriTiiYskaBi Do I junija ln od 1 septombra stanovanjske tarife za 25',-, znižane Zdravi šče_ Krapinske Toplice na Hrvatskom od lajnirlanske lelesnilk« postaje „Zabok-Xrapinake-Toplloo" oddaljene za jedno uro vožnje, so odprte od 1. aprila do konoa oktobra. 30 do 35 B. gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo pri protinu, živčni ln kolončnl rsvml, in njih posledičnih boleznih, pri lakli, navralfrtjl, kožnih boleznih in ranah, kronični Briffhltijevi bolesni, otrpnenju, kroničnem materničnem vnetju, eksudatih perinterinahdn ve/.m. Velike baalnske, polna, separatne kopeli, kopeli v marmornatih banjah m tnfene kopeli, isvrstno urejene potllnioe, masata. elektrika, sved. zdravilna gimnastika. Priletna stanovanja. Dobo in neiira^re gostilne; stalna toplilka godba, katero oskrbuje godba o. in kr. pespolka nadvojvode Leopolda it. 53. Ub&u-oi senčni sprehodi iti. Od 1. maja vozijo slednji dati omiubnsi v Zabok in Polčane. Kopsl fiki zdravnik dr. Pavel pl. Oreskovlo. Brošuro se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in poročila potilja (2214—4) kopališč li o ravnateljstvo. C76B 99 !■*'•** h 11, kavarnar. * j!''ž'or Alojzij Erjavec xSU I (1728) čevljarski mojster M v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 & priporoča se prečast. duhovščini in slav. fe> nfi občinstvu za obilno narocevanje rasno« ^, ^5 Vratnih olm vII I, katera izvršuje ceno, |P & pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja m J\ od najfinejše do najpriprostejSe oblike. Mero ae shranjujejo. Vnanjim naročilom « naj se blagovoljno prideue vzorec naznanja gg. gostilničarjem in p. n. občinstvu, da se je |>*-.»»-*«-l 11 s svojo izdelovalnico soda-vode v lastno biso v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 49 ter so priporoča za daljna naročila z opomnjo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v svoji jlSs*"" liti|»»li -v ILieSfOa.ll "1SSJ rabi vodo iz teko-(1786 čega studenca nad cesto pri Bledu. ;..»^r~ Zunanja naročila se točno izvrže. Prej M. Učak Albert Robida Al v Ljubljani, Kožne ulice št. 3 j izvršuje po najnižjih cenah j sobna slikarska dela ll v vsakem slogu in ima tudi na blago-| voljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dola na deželi se vzprejemajo TV ob vsakem času. — Naročajo se dela Ej I lahko tndi pismenim potom. (1743) J cevstaet74 J. Slavko Gartner v Ljubljani, nasproti šentpeterski vojašnici se priporoča Škofje ulice 2 za naročevanje različnih vrst oblek (1786) zagotavljajo točno izvržbo. Različne uzoroe blaga ima na razpolago in nzoroe dostavlja tudi na sabtevanje na dom. — Ker išče le mali dobiček pri nizkih cenah, so nadeja, da mu bodo obila naročila omogočila, vsem zahtevam čč. naročnikov ustrezati. i Hirata Sbevl \ Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. S Pleskarska mojstra c. kr. državne in r c kr. priv. južne železnice, r Slikarja napisov, j itavblmka in pohištvena pleakarja. »Tovarna za oljnate barve, lak r in pokosi. (1744) r Zaloga orfulmtliie-u* kitrholltiejit. 1 MaS.;oba za konjska kopita iu usnje. Fr.Ktal 8 if^m i puškar v Ljubljani, g jjj t5< MlubrgtTi ulirf it. I mi B U priporoča svojo veliko zalogo orožja Za lov in osebno varnost, streljiva in potreb- « 6oin za lovce. Specijalitete v ekspresnih M puškah in ptičaricah, kijih sam izdelujem. \\ H Popravki se |gvr£uj»\jo v moji delavnici. »•* ''■*\'**ww*.k i h I % i * * \ s % * % ' * > * * I » \ m «4 * T C V ul »11 nit i. Tapetoišia kupčija J |đ»a i;ltl. ssmo stane pri meni lin I fl moilrue nts pno tli (F«-iI«t- III in u i ml /.«- ) iz najboli&ega blaga III '"''''"^ narejen. Ne zamenjajte ^ mojih kot cajbolicl znanih ino-drocev z onimi, kor jih tukajšnji mizarji nopcpolnoma izvršene ponujajo. /.< iiinic- od 17 — 30 *ld ; divani, otomani, garniture iu vsa tapetniška dela (17"J7) po nuj nižji ceni. Nelenl»uri(u>ve ulice 1. Največja zaloga elegantnih in mučnih otročjih vozičkov od ti gld. naprej do 25 gld. Mehanik (1745) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani Izdeluje; in popravljat >«i«l«t ter se priporoča p. n. občinstvu za izvrSevnnje v njegovo stroko spadajo-čih del in popravkov po najnižjih cenah. Vnanja naročila se točno izvršujejo. i m —m i »g < ivAsr xjrax3t ► ^ Ljubljana. Grndisue st 8, Igriške ulice 8t. 3 P ^ priporočata p. n. ftast občinstvu svojo ^ ^ vel ko zalogo vsakovrstnih ^ ^ pečij in glinastih snovij ^ j kakor tudi ^ ^ štedilnikov ^ ^ in vhi-Ii v to stroko spudajočih dol {>•> ^ * Diskih cenah. (1780)* o*^avo*-.a\>-wvi*v\J*vwveoto G. Tdnnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, ielezo ln koviuo-llvnioa. Esdslaje kol (joiuliln.nl : vae vrato strojev za lesoresnloe ln £as;e. (1732 Prorikrae cel« n»|>ruvo In oskrtmjti |>i4i rn|<- in koli«* M H»jlnllj»l nrnluvi, ■lueaj&o iiiriou« iu vo*liin l»«»ii-i» ■r Anton X^jrc3»l«:er» Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča IVOfo veliko zalogo groto vili oblek za gospode in dečke, jopic iu plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. < >1»I«-K <* •>«» ni o i*l se po najnovejših uzor<-ib in po najnižjih a ANTON KOŠIH % v LJubljani, v Kolodvorskih ali- t J oah it 39, poleg Jat. kolodvora r priporoča svojo ^a^MMHflBHa^- ♦ zalogo i/.vistnili ''■ ■£ )<'|-|||«'lli>* #1» n M»r«»|f> in »? li/.kih cen »h. ^^^SmiMi^^*-'-*™* J Eovčeki „en gross" gg. tr^ercem f _li.ll. ......UUV .____U / I 7i 7 \ ♦ •k* po r>in j i s i >: j«> cciie! ^s)^ Solidno l>lntf<>! m Ign. Faschin^-a vdove i ključavničarstvo 174 8 j Poljanski nasip št. 8 (I«khm bda) H priporoča svojo bogato zalogo štodilnih ognji6ć 1 ii«*|priproMl«'|*lli. kakor tndi B n-jMili, z žolto medjo ali mesingom 1 montiranih za obklade s pečnicami ali 1 H kablami. I'o|m-m . i|i.u|u lil tro In p<» f 'j <■•'«• 1. Vnanja naročila se hitro i/.vim*. ^ 1 ^ Huiro 1111 ^^^^^^ (lT40) tsgovlaa S2> s suknenim, platnenim in manufakturnim blagom. a rt \' J l>i jlt 111. 1*1M»C1 SltltlijO tktm ti. I »lanovlleii« 1*11» INI7. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS LJubljana, Turjaški tra; »t. 7 in Gospodsko ulio© (Knežji (1788J dvoieo). Xjji.t."t>13aLneL, Stauri trg* ^te^r. 1. Prva In najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu ho tudi dobivajo vsakovratni kmetijski stroji rOVfcbno pa pripovooani hvojm izvrstna nIsbio-rcy.nlt'« in ud tur 31 ■»!«•<% katere se dobivajo Vllio njih izbornosti cent^. (1741) Goni k i zastonj ln poštnine prosto. o;irLi! P; Stroji le sv Kavarna J • KZ ramai1 Ljubljana lil4B Dunajska oesta st. 5. Hi I 34 ^^2H ^4220665 Lepo in dobro se obrestujoče posestvo nit H|MMlii|em Mltti«rftkeni, l1 /, ure od Maribora in l/i are peSpota od železniške postaje Egydi-Tunnel", je radi posestnikove smrti pod Jako ii|E4JHliili»l poboji Iz p-raate roke takoj im |»r«*«la|. Posestvo, obstoječe iz 56 oral popolnem aramlovan^ga zemljišVa (vinograd, polje, travnik in sadni vrt), čedne hiše, gospodarskega poslopja in 3 vinskih hramov, proda se ob jednem z Živino, krmo in vinom. Več povo gospod Ferd. Majovle, trgovec x Kranju. (2268—8) I i i « i i Bubenska tovarna za stroje železna in kovinska livarna Berthold Kraus Dunaj, 3/2 L6wengasse 3 izdelovalec kirurgičnih Instrumentov, nožev in orožja ponuja Bvoje lastno sloveče izdelke orodja in strojev za poljedelstvo, kmetijstvo, vinar-stvo, trombe in vozove. Spretni solidni •* mni »puliti v pokrajinah 4 se iščejo.____tiHaS- 7) V- O it: Pekarija v Ljubljani se želi v najem vzeti. C2841-1) Ponudbe V7.prejema R. Lorber, Ig pod Ljubljano. Me -proda \r. priaat« roke na Ooreuf-sli<-m. pol ure od železniške postaje. Hiča imu jedno nadstropje, devet sob, jedno k n h i rajo, jedno čttmnato, tri kleti, dva [uda, jed 00 šupo, dva vrta z rastlinami in sadjem. Natančno se izve pri posestniku S«' 1*111111 KeriiĆ-ii v Radovljici na Gorenjskem. (2290—8) ■HBBMsw > CD a > CD B M Z N Velika zaloga domačih izdelkov. priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo bogato zalogo najfinejših, britev, žepnih, in družili nožev, škarij za krojače, šivilje in manufakturi ste ter vsakovrstnega vrtnarskega orodja. kemično čisti higijenični kranjski « liker iz planinskih zelišč voliva v visoki meri osveževalnn i 11 o/.ivajof, če se kdo DSUgodnOj llabo in uevSelno počuti, pospcSujo prebavlje-nje in se priporočil kot vsakdanja dijitučna pijača. Zajamčeno čisti izvleček je in se ne sme primerjati z nobenim likerjem, ker dobrodošlo iu zdravilno upliva ter vse drura prekaša, Ta jedrni domaći proizvod tu vrste bi moral povsodi po])olno ceuiti in bi ne snit-l manjkati v nobcui hiši, v nobeni restavraciji in v noheni kuvarni. Pristnega prodaja (IM70—49) ISlia-CLer *v X_.j-ia.T3l j sini. /itUoiniii /iiviiriiiio]. Gostilna M. Jeklarja na Bledu oddaja se takoj \r najem. Itta obstoji iz navadne goatilnicne sobe in posebne sobe, kuhinje in kl^ti, oddaljena je do 100 metrov od jezera in stoji pri glavi glavni cesti, na kateii je največji promet Blnda in okolice. 0«l |>u in«ll eela )ii»t« n IO -t|»aln.nii hobuiui In v. vuni liihiio o |> ■*>*»<» takoj v iinf«-iu. Več so poizve pri županstvu na Bledu (2344—2) BaagBigaEBa Služba distriktnega zdravnika na Vranskem za zdravsko okrožje Vransko, obsegajoče občine trg in sodni sedel Vransko, sv, Jeronim in sv. Jurij na Taboru, se odda po visoc^m deželuem odboru z letno nagrado po tiOO gld, Privatna nrakea seg* daleč izven zdravsk^ga okrožja do blizu Kamnika, Lukove« in Zagorja na Kranjsko, Prošnje z doka/om znanja slovenščine iu nemščine m z drugimi po I 15. postave z dne 88. junija 1892. dež zak. št. 55, zahtevanimi dokasilia vložiti je ilo *f *». iiiitjuika lotili pri odboru zdravskega distrikta na Vranskem , _ , ^■»<*liAV«»iit nor* 1. r., (225*7—2) načelnik. Kr. S. 8V. Štev. 13. Zaradi oddaje zidarskega dela pri zvišanji šolskega poslopja v X>tK«»rJi na l*lvki 86 bo vršila driižha v ('etrleU dne 7 im«)'* JSIMI. I* ol» I O« url dopolnilu«' v šoli. — Mojatetska nela ho preračunana na UMIO tflil. — Dotičmk, ki delo prevzame, mora 5°,'0 vadtj uložiti. Krajni šolski svet v Zagorji na Pivki dne 27. ;0—1) se nsoja naznanjati, da seje v nje podjetji začelo na novo delati. — Priporoča svoje izdelke (kot izborno namestilo za slamo, oziroma za razkuževalne a vrhe), narocbe pa si izprosuje t-n mi t «*11 **t •*-«» !«■» im l>iiu«*jn. I., l*«M«'i-.-*- l»lit(y nI. T, kjer se dobivajo tudi brošuro in ra/jasuila zastonj in poštnine prosto. Velika tovarna za kmetijske stroje v vsej Avstro-Ogornki dobro znana, v*|»r«*|ell proti viaoki proviziji iu bi tudi oNiioviifa *Wli\«ll«ej». ako bi b>lo treba. Ponudb« naj se blagovolijo poslati pod naslovom: T. !ICTdttlC3T", tovarna stroju hoBpodarskyeh a sle varna na železo v Prerove (na Moravskom). (8801 —8) Učiteljem, državnim, občinskim in zasobnim uradnikom, penzijonistom in trgovcem podaje pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. visokosti liatlv O j VOllc Jožefu stoječa v' L Luser-jev obhž za turiste. 1.<>(<•*•> in liiiro u vajoće sredstvo proti W lir jim nh'HOlIi rti 11 m na pod plstib, petab u llnigin trtliuj pl'HSKaiU kož* Dobiva so v U-k nali, :< l- «8» >bli». ki jo tu _ S Veliko pri znali,ib pistin jo n« dat n i r;i7['"\ilj;ilnin; Schwenk-d lekarna 18f»0 16 Maidlingr-DriDaJ, Priiten Batno, tve iuho.h usmhI in auikt> in piui pis, loioj naj se :■■<.■■ vredne ponarodba. ar>tv zrav< m zavrno vse man l'ri«r. • t i n 1» • |it ti 1 : ! M«yr, UardeUohhtgar, U. pl.Traikocxy. (i. t* ci-oli, L. Ulreaai: % itu. in r- u A. II uili I » Krulili K Bavnlk) v itmi-u«mi (', K AndritMi; v lilri|l Josip Warto; T iiHd«»vi|ici A. Boblak* v Olji K. GoIh ; v <"r-■tomI in: F. Ilaika. piiliko za izdaten pnsllansUl zattlužcli, oi^ i preskuSeno eHieievnliie in oUre|»či- vulno sr«lm.....1 pri vseli vtiaujib boleziub, kakor: protluu, rv\ iiiiiiirmin <»lri»ait»u|n. svltlu in preir^u« nju 111 itd. 4't'tia tt f KI*- m ti i tftii. J » kt'. Karola \Volf-a redilni prašek za živino. Preskusen pri vseh domačdi in koristnih živali b, kakor pri koujlli, Kuicdih, 4>««uli. preAl^lh itd., če nesejo |€>ntl, če mIiiIiu |»r«-lmvlJu|o, izvrattio Vnrovaluo Bredstvo prutl lois.nl m boleaul ui. ^rut iti. u Si (12'J4—61) %0&~~ Premovanc. ~~W?»-oclfij. (2852—1) Kje? pove upravništvo „Slovfnskega Naroda". nafto dežele je priroda dala lepo a tudi jako ohčntno polt, in v istini skrajno vremenske ra/mere, hud mraz in prevroči solnčnl žarki, pr< uzročajo okorelost, raz-pokunje kože, ozeblinske in vročinske pege. Da se odpomore temu zlu, priporočamo za dnevno toaleto eremo dr. Ilix-a. neprimerljiva demantna creme, ki je znana in cenjena že čez .r>0 let. Pondre Pompadourina in milo Rix-«-vo popolnujeta higijenični vpliv paste Pompadourine. Ti proizvodi dobe se v vseh tiuejših lekarnah po gld. 1 50 in kjer ne. pa pri generalni razpeoovalnloi med dr. A.. Rix-a na Dunaju Prateratraaae, Kix llof. Priporoča se previdnost pred mnogobrojnim! ponaredbami. II. (21 lil—3) s IX*ijvo«>Jm. i/.l)«ir 1 dunajskih klobučnih modelov s| (jo d za dame in otroke vi. (8) Ž slamnikov brez nakita —v najnovejših oblikah <»■ §] cvetlic, trakov in perja itd. I Ženski žalni klobuki v treh urah narede v modni prodjalnlol I Karel Recknagel, Osla j ena W 0 (1934) 12 jedini zaresni kavini nadomestek se od mnogih znamenitih zdravnikov slednjemu toplo priporoča. L. Koestlin, Bregenc. Izdelovanje perila Na debelo 1 Za gOSpOde, Q0Sp8 in Otroke. Na drobno I 0) u g ■ H P* 5 M o o s « H > N o H o ho d bel Irfttti. gladka pr«a, l.r. ■ avratnlka, hrM mani«!, it Tt»t, 1 komtil po fflrf. rit do t to • komad. . . « is „ II ~ ■ rajo« "H tlrrki » t vellkoitth, Lnanr -j*rut 1 komad po (Id. 1-— 4« 1 tu t komad. „ . a-TS . T-Ti ■porinjr lOarr (aya>»a)i ■a u<»aa>»cl«< r kakoToatiJ l kom. po |fld — Jo i*o 6 kom. . . t »» . T a,i ia »iralitMav gtd. 1H0 do mM lit. lat patr« v ataiMni „d pld 110 do 4-O0. M kunaoVt? i>MtlH^maiif. dtfld.S M (»mI» il. lil, (2305—4) Praško domače mazilo (170O) iz lekarne b (9) U. IT i** i. ^ 11« m*- j jx v Ir^rm^i je staro, najprej v Pragi rabljeno domače fcdravilo, katero ohrani rano čiste in varuje vnetja in hohftine manjša t> r hladi. — V puiicah po 35 in 25 kr. Po pošti 6 kr. vei. Razpošilja tt vsak dan. Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito depouovano varstveno znamko. Glavna zaloga: B. Fragner. lekarna „pri črnem orlu", v Pragi, Mala stran, ogel Sporner-jeve ulice 203. Fran Čuden v Ljubljani na Velikem trgu priporoča posebno veliko izber B849 birmanskih daril. □ _ _____ __ I ^Pomladanske obleke pomladanske pooršnike nepremočljioe ( haveloke &>t«yfat.fi Fnut/.ot restavratčr. ■ i— I —---- Od dne 3. majnika dalje vsako nedeljo in praznik pri ugodnem vremenu velik vojaški koncert pri presti Trstopninl. (*8«6' (fc^ST Naznanilo obrtovanja. Dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem po 25letnem delovanju pri najboljših tvrdkah v velicih mestih, mej drugim vtiradcu, na Dunaju, v Olomucu, Zagrebu, v svojo domovino vrnivsi se, pričel samostojno iavribo sobnega in dekoracijskega slikarstva TT X_ij-cL"blja.xii. Priporočam se najuljudneje za naročila del v vsnkojakem slo^u modernega sobnega, salonabega ln dekoraoljaka^a allkaratva v mestu in na deželi, z zagotovilom fine izvr&he in nizkih con. s spoštovanjem i.dani (1112b*—12) > sobni in dekoracijski slikar, Ljubljana, Križevniške ulice 9. traverze, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, štorje za obijanje stropov, samoko/nice, §d cinkasto in pocinkano ploščevino, % vsakovrstna Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip M o 11 i. Lastnina in tiek .Narodne Tiskarne".