PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorsld
M	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
PoštnTt>04?JafianA v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 138 (13.671)
Trst, petek, 15. junija 1990
Rudarji že drugič množično priskočili na pomoč predsedniku Iliescu
Poulični teror v Bukarešti
Pred podivjano množico niso bili varni niti ženske niti otroci - V spopadih je bilo vsaj sedem mrtvih in več sto ranjenih - Ranjen študentski voditelj - Odstavili notranjega ministra generala Chitaca
BUKAREŠTA — Že drugič odkar je na oblasti, je romunski predsednik Iliescu poklical na pomoč rudarje, ki so °b boku vojske nastopili kot rešitelji vlade in Iliescovega Predsedniškega položaja. Že v noči na četrtek se jih je na tisoče odzvalo pozivu predsednika Romunije, naj se z vsemi sredstvi brani Fronta narodne rešitve pred »divjanjem fašistov«, kot je manifestante iz vrst opozicije in uporne študente označil Ion Iliescu.
Tako kot februarja, ko je bil položaj v Bukarešti precej manj kritičen kot sedaj, so prišli z rudarskimi čeladami na Plavi in oboroženi s palicami. Skupaj z vojsko, ki je nadomestila policijo, ki nikakor ni mogla uvesti »reda« v prestolnici, so rudarji začeli pravi lov na vsakogar, ki se jim je Zazdel vsaj deloma sumljiv.
Obračun spopadov je po podatkih notranjega ministr-stva tragičen. Že v noči na torek naj bi umrlo pet oseb, ^okaj sto pa naj bi jih bilo ranjenih. Toda podatki iz bolnišnic govorijo, da je bilo ubitih sedem ljudi, med težko ranjenimi pa naj bi bil tudi študentski voditelj Manteanu. Mani-testantom je za nekaj časa uspelo zasesti tudi državno tele-vmijo, policijsko poveljstvo in del notranjega ministrstva, ^semu temu se policija ni znala upreti in zato je Iliescu yteraj takoj odstavil notranjega ministra generala Chitaca m na njegovo mesto imenoval majorja Viorela Ursuja, ki je v°jaški sodnik in predsednik sodišča, na katerem sodijo sinu bivšega romunskega diktatorja Ceausesca.
»Red« je po nočnih dogodkih izsilila že vojska z odločnim posegom in pomočjo tankov, vendar pa so tudi rudarji n^eli dati svoj delež k »pomiritvi« položaja v Bukarešti.
Zato se niso omejili le na patruljiranje po ulicah glavnega mesta in na pregledovanje mimoidočih. Tako so uničili sedeže dveh opozicijskih strank, pravi pogrom pa so uprizorili med prebivalstvom. Na skrajno brutalen način so se s palicami, brcami in udarci lotili starcev, žensk in otrok. Na Univerzitetnem trgu so brez vzroka napadli neko žensko z otrokom. Peterica rudarjev je žensko za lase vlekla naokoli, jo brcala v trebuh in hrbet, enaka usoda pa je doletelar tudi njenega otroka. Včeraj dopoldne so v stilu pravih komandosov napadli sedeža Kmečke in Liberalne stranke in uničili povsem novo stavnico in vse stroje, s katerimi so nameravali tiskati strankino glasilo.
Pred rudarji pa ni bila varna niti bukareštanska univerza. Po vdoru v univerzitetno poslopje so na brutalen način pretepli več študentov, katere so morali odpeljati v bolnišnico. Rudarji so še zahtevali ukinitev edinega neodvisnega časopisa v državi Romania libera, ker naj bi »sejal sovraštvo in nered«.
Na ta način je bil upor proti Iliescu vsaj trenutno zadušen, že popoldne pa so v centru Bukarešte pripravili zborovanje v podporo Fronte narodne rešitve. Udeleženci so vzklikali gesla v podporo predsedniku Iliescu in napadali opozicijo. Romunska vlada je včeraj tudi izrecno obtožila opozicijo, da je kriva za torkove in včerajšnje nerede, v celoti pa je vlada podprla divjanje rudarjev, ki naj bi posegli v bran demokracije. V vladnem sporočilu je še rečeno, da so na sedežih opozicijskih strank, ki so ju rudarji popolnoma razdejali, našli »molotovke, najrazličnejšo municijo in mamila.
V skupščini preprečil poslancu, da govori v materinščini
Ponesrečen izpad sbvenskega pravosodnega ministra Pirnata
Opravičila in protesti po škandalu
Ljubljana — Po škanda-
ti na skupnem zasedanju vseh zoorov je poslanec v ZZD Ro-niatl Jakič v imenu ZSMS-LS ostro protestiral proti nastopu slegata Rajka Pirnata, ki je Prepovedal delegatu Milanu ^ksentijeviču govoriti v njegovem maternem jeziku. Jože fup^nčič, predsednik zbora Združenega dela, ki je bil na ^kupnem zasedanju član delovnega predsedstva, se je Ak-Sentijeviču osebno opravičil n napovedal razpravo o tej Problematiki za prihodnjo e]o zbora združenega dela. ože Pučnik, predsednik De-0sa, ki je tudi spremljal d tiPno zasedanje, pa je menil, nik ^Lsentijeviču po poslov-n morali omogočiti nastop V Vernem jeziku.
Ak reP?,Ve<J. da bi poslanec sentijev^ govoril v svojem cjei ernem jeziku (zavrnil ga je Ust \r} Rai1?0 Pirnat), je socia-boln - tor Žakelj v družbeno-ravn1CnGm zboru ocenil kot tip, anle' ki ni nikomur koris-razkof^L le še poglablja jo ^ med nami in Jugoslavi-
Prenovheij 3M?f	•tUdl
opozn -i 1 Milan Balažič m skeoari1 na ^ olen skupščin-Itiia v P/Movnika, po katerem tiiater83^^0 pravico govoriti v tiskatnertl joziku. Ravnanje je	poslancev Demosa
tiri kot nedemokratično.
LJUBLJANA — Za incident, ki bo zagotovo pustil črn madež na slovenskem parlamentu, je včeraj poskrbel sam pravosodni minister dr. Rajko Pirnat, ko je na skupni seji vseh treh zborov, namenjeni informaciji o premestitvi orožja TO, kar iz poslanske klopi grobo prekinil razpravo delegata oboroženih sil polkovnika Milana Aksen-tijeviča z besedami: »Protestiram proti uporabi tujega jezika!« Istočasno se je nekaj Demosovih poslancev na čelu z Marjanom Podobnikom napotilo k izhodnim vratom.
Polkovnik Aksentijevič je namreč po nekaj uvodnih besedah, izrečenih v slovenščini, opravičujoč se nadaljeval svojo razpravo v materinščini, kar je užalilo (ušesa in principe) pravosodnega ministra. V dvorani je završalo, nekdo je še zavpil, naj ne zganjajo histerije, predsedujoči skupne seje Ivan Bizjak pa je, ocenjujoč, da se bo zadeva slabo iztekla, naredil še drug korak: Aksentijeviču je vzel besedo, ki mu jo je na začetku, resnici na ljubo,
dal izjemoma. Po scenariju naj bi delegati razpravljali o informaciji predsedstva RS in sekretariata za LO na ločenih sejah, polkovnik Aksentijevič pa se je priglasil k besedi, češ da je on vendarle edini predstavnik oboroženih sil in da zadevo le stežka pojasnjuje na treh koncih.
Tako so skupno sejo prekinili, polkovnika Aksentijeviča pa smo takoj zatem srečali na hodniku. Na kratko je povedal, o čem je sploh nameraval razpravljati in kakšni občutki ga navdajajo po tem neljubem incidentu: »Nisem ogorčen. To sem nekako tudi pričakoval. Vedno se trudim govoriti slovensko, da ne bi izzival ekstremistov, kajti to ni moj namen. Toda imam vso pravico uporabljati tudi materinščino. Lažje se izražam, to pa mi omogoča tudi poslovnik skupščine. Nenazadnje v tej skupščini predstavljam pripadnike oboroženih sil in teritorialno obrambo, med katerimi je prav tako veliko Slovencev. V bistvu je do
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Kamenmčani so si privoščili tudi Romunijo
Uspeh Italije proti ZDA Prva zmaga Jugoslavije
Včerajšnje tekme svetovnega nogometnega prvenstva so končno prinesle nekaj vedrine v jugoslovanski tabor. Zmaga proti Kolumbiji (1:0) je tudi razbremenila igralce, ki so naposled le pokazali nekaj tega, kar znajo. Za zadetek je poskrbel Jozič. Jugoslovani, ki so tudi zastreljali 11-metrov-ko, so tako naredili morda odločilni korak h kvalifikaciji, saj jih Arabski emirati ne bi smeli presenetiti. Italija pa je kljub zmagi (1:0) proti ZDA razočarala. Nad tem se (na srečo) ne razburja nihče.
Spet se je proslavil Kamerun, ki je sploh prva ekipa (druga je Italija), ki si je že zagotovila nastop v osmini finala. Z zadetkoma veterana Mille so Kamerunčani z 2:1 odpravili Romunijo.
Na sliki (AP) Nicola Berti se bori za žogo z Vermesom in Harkesom.
Reakcije sodnikov, odvetnikov in politikov na pismo predsednika Cossige
Za večino je bil opomin dobrodošel
RIM — Pismo predsednika Cossige Višjemu sodnemu svetu je povzročilo burne reakcije, ki gredo od začudenja do ogorčenja, od potrtosti do solidarnosti. Začudeni so bili še posebno sodniki, člani Višjega sodnega sveta, ki so dali nekaj polemičnih izjav. »Če bi vsi odstopili,« pravi predsednik prve komisije samoupravnega telesa sodnikov Nino Ab-bate, »ali če bi zahtevali odstop podpredsednika Mirabellija, bi samo povzročili težko institucionalno krizo, poleg tega pa bi potisnili to telo na rob propada.« Iz tega lahko razberemo prikrito kritiko predsedniku republike. Člani Vsedržavnega združenja sodnikov so prepustili besedo svojima najbolj uglednima zastopnikoma Raflaelu Bertoniju in Mariu Cicali, ki sta izjavila, da ju je pismo presunilo in razžalostilo in dodala, da je VSS vedno opravljal svojo funkcijo v skladu z nalogami, ki mu jih odreja ustava. Med drugim gre tudi za »opravljanje neob-hodno potrebnih preverjanj«, sta dokaj polemično podčrtala Bertoni in Cicala, ki predsedniku republike oporekata tudi odločitev, da ne izvaja svoje dol-
žnosti predsedovanja VSS, čeprav so se sodniki večkrat izrazili v tem smislu. Povsem drugačnega mnenja so odvetniki, ki v popolnem soglasju s Cos-sigo trdijo, da je njegovo pismo institucionalno in vsebinsko neoporečno.
Tudi v političnih krogih je Cossigovo pismo sprožilo različne reakcije. V sorazmernem soglasju so stranke vladne večine podčrtale korektnost predsednikovega posega, polemični pa so bili komunisti in pravosodni minister v senci Stefana Rodotd, ki zastopa neodvisno levico. Ombretta Fumagalli (KD) je dejala: »Zelo pozitivno ocenjujem stališče, ki ga je zavzel predsednik republike. To je bila primerna in pogumna poteza, VSS je preveč spolitiziran.« Glede na to, da je bila sama pet let članica tega telesa v zastopstvu KD, bo najbrž tudi držalo.
S posegom predsednika republike soglašata tudi socialistični podtajnik Giuliano Amato, ki trdi, da je Cossiga pokazal velik čut odgovornosti v pogumnem iskanju resnice, in Salvo Andč, ki pravi, da bi
morale opazke predsednika republike služiti kot pouk vsem. Filippo Caria (PSDI) in Patuelli (PLIj šta prav tako podprla Cossigov poseg, republikanci pa niso dali izjav. Nastopili so radikalci, ki so dejali, da so tudi sami iznesli kritike na račun VSS in zahtevali celo referendum, le da so jih takrat napadli, češ da so za destabilizacijo. Sedaj, ko bi se morali veseliti pisma, pa jih muči dvom, da bo celotna pozornost osredotočena izključno na že zapadel zbor svetovalcev, kar bo onemogočilo razpravo o volitvah v VSS, ki ga bodo obnovili, ko bo 20. junija parlament na skupni seji izglasoval nove zastopnike.
Na-valu polemik se širi nova institucionalna vihra, ki odpira debate in vabi k iskanju zavezništev. Levica KD išče stike s KPI, pa tudi z zastopniki PSI, v sami KPI pa sta se na institucionalno temo rahlo zbližala Ingrao in Occhetto, kar skrbi »melio-riste«, čeprav jih tajnik miri s skorajšnjim sklicanjem kongresa za rojstvo nove politične grupacije.
G. R.
Pomemben korak na poti narodne sprave v Sloveniji
Slovenske civilne in cerkvene oblasti se bodo poklonile spominu padlih v Kočevskem Rogu
LJUBLJANA — V Sloveniji se veliko govori, piše, polemizira in razpravlja o narodni spravi. Danih je bilo že več enostranskih pobud, ki so naletele na kritike, vnelo pa se je tudi več polemik. Celoten problem je v ospredju zanimanja in je zaradi tega postal eno izmed najvažnejših moralnih, civilizacijskih in tudi političnih vprašanj.
Nova kočevska občina je ustanovila »komisijo za ureditev in zaščito grobišč v Kočevskem Rogu«, ki načrtuje za 8. julija svečan pogreb žrtev, pred toliko leti pobitih v teh kraških globačah. Uradni program pripravljajo krajevni dejavniki, v resnici pa je že zdavnaj presegel krajevne okvire. V ta namen je včeraj popoldne ob 15.00 potekal sestanek med slovenskim nadškofom in metropolitom Alojzijem Šuštarjem in člani slovenskega predsedstva s predsednikom Milanoip Kučanom na čelu.
Slovenski nadškof dr. Alojzij Šuštar je bil zgovoren in odkrit. Potrdil je, da je pod pritiskom različnih ljudi in da je na temelju tega prišlo do sklepa, da bo Cerkev v nedeljo, 8. julija, v Ko-
čevskem Rogu simbolično pokopala in imela pogrebno mašo ter molitve »za vse tukaj pobite domobrance in žrtve druge svetovne vojne«. V okviru cerkvenega pogreba bo govoril samo nadškof in nihče drug. Slišati je bilo predlog, da bi govorili politični predstavniki. Vse to so zavrnili, tudi najtežje in kočljive predloge, da bi spregovorili svojci pobitih.
Važna sta dva poudarka: molimo za vse, za domobrance, za partizane, jetnike v Dachauu, četnike, za vse tiste, ki so padli in so žrtve druge svetovne vojne.
Cerkev ne želi izrekati nobenih ocen in obtožb, pa tudi ne deliti krivde. Treba je doseči mir z mrtvimi, da se bo utrdil mir z živimi. To mora biti izraz človeške plemenitosti, spoštovanja, kulture in znak sposobnosti, da vse pride do pravega izraza.
Dodali smo, da je vse to tudi odraz modrosti, ki jo lahko kot opazovalci priznamo slovenskemu nadškofu, kot je splošno priznana predsedniku slovenskega naroda Milanu Kučanu, da
bi zares dosegli spravo, da bi bila tudi ta maša zadušnica in pogreb dejanje miru ter utrjevanje sožitja.
Podobno trezno in razumno besedo smo slišali tudi od Boga Gorjana, ki je pred štirimi leti kot predsednik Zveze borcev Slovenije in sedaj kot član predsedstva ZKS-Stranke demokratične prenove poudaril, da »potrebujemo spravo in pieteto do vseh mrtvih. Zato je prav, da se daruje maša, ki bo tudi boleč in težak očitek. To bo priznanje civilizacijskega odnosa, kot sem ga zahteval pred štirimi leti, ko sem se izrekel za pietetni odnos do vseh mrtvih, pri tem pa bil proti politizaciji tega problema za izkoriščanje v politične potrebe. Rog je množični grob Slovencev in tudi onih, ki jih je pobil italijanski okupator 1942. leta, ko je začel množično pobijanje v ofenzivi in ko so mu že pomagali domači izdajalci. Takrat je bilo na Rogu ob življenje veliko nedolžnih ljudi.«
Predsednik slovenske republike Milan Kučan bo seveda šel v Rog in to kot predsednik vseh Slovencev. O tem je včeraj tekla beseda na predsedstvu
z ljubljanskim škofom in to stališče je logična odločitev po ustavnih določilih izvoljenega predsedstva slovenske republike. To je prispevek k sožitju, pomirjenju in ustvarjanju ozračja miru, ne med mrtvimi, temveč med živimi. O teh vprašanjih bo slovenski predsednik govoril že v nedeljo, 17. junija, v bližini Vač pri Litiji, kjer je geografsko središče Šlovenije in kjer se bodo zbrali župani vseh slovenskih občin.
Predsednik ZKS-Stranke demokratične prenove, Ciril Ribičič, pa je o problemu razpravljal predvsem iz političnega zornega kota. Še pred volitvami in kasneje so se dogovarjali, da gre za vprašanje, ki je splošno nacionalnega pomena in da se je treba truditi, da pride do vsestranskega konsenza. Žal do tega ni prišlo, zato tudi polemike in enostranske poteze. Vendar je Demos sprejel pobudo. Opozicija in Demos se bosta o tej temi pogovarjala na skupnem sestanku prihodnjo sredo.	BOGO SAMSA
Kljub mitingom se ZK Srbije trdovratno oklepa oblasti
LJUBLJANA — Iz Beograda poročajo, da okrogle mize na srbski skupščini ni bilo. Prišel je podpredsednik vlade Mihajlovič, prišlo je petnajst predstavnikov srbskih opozicijskih strank, ki pa so odločno protestirali, ker niso povabili Vuka Draškoviča in ker na sestanku ni bilo ZKS. Mihajlovič se je izgovarjal, da doslej srbskih komunistov kot vladne stranke niso nikoli vabili. Razšli so se v vročem ozračju, vendar so se domenili, da se dobijo čez pet dni.
Srbski tisk objavlja o mitingu združene srbske opozicije izredno enostranska in čudna poročila. »Politika« poroča, da je bilo komaj 7 do 8 tisoč ljudi, objavlja pa sliko dela množice, s katere je dobro vidno, da je bilo navzočih več desettisočev, in najbrž je res najbolj točna ocena o petdesetih tisočih. Vsemu mitingu je list pripisal izrazito nacionalistični, pretepaški in neresen značaj.
Toda tudi v Srbiji so instituti, ki raziskujejo javno mnenje. Včeraj so med mitingom zbrali vzorec in dobili zelo zanimive rezultate. 90 odstotkov prisotnih se strinja z osnovnim sporočilom shoda, da je treba takoj razpisati demokratične volitve. Osnovna gesla so bila tri: Srbija, volitve in demokracija. Miloševiče-vo ime se je pojavilo večkrat, vedno z negativnim predznakom. Nevtralnih opazovalcev je bilo komaj 10 odstotkov. Povprečna starost mi-tingarjev pa je bila 35 let. Največji in najbur-nejši aplavz je požel Vuk Draškovič, katerega je podprlo 40 odstotkov prisotnih.
Oporečniški miting združene opozicije pa se je v Beogradu končal pozno ponoči z brutalnim napadom posebnega odreda srbske milice. Skupina demonstrantov je izpred skupščine Srbije namreč odšla pred poslopje srbske RTV. Hoteli so protestirati proti načinu poročanja in lažnivemu televizijskemu dnevniku beograjske TV. Nekaj časa so vpili pred zgradbo televizije, potem je iz sosednje ulice pridrvela skupina »specialcev«, ki je na najbolj surov način, rekli bi prav po romunsko, napadla in pretepla manifestante.
Vse te podrobnosti so predstavniki petih strank včeraj povedali na tiskovni konferenci. S seboj so prinesli zdravniška potrdila, iz katerih je jasno razvidno, da je bila večina najvidnejših strankarskih voditeljev temeljito »is-pendrečena«, kot so slikovito povedali. Huje pa so ranili inženirja Ubišo Mitiča, ki je skrbel za ozvočenje mitinga. Strankarski predstavniki so še povedali, da so se normalni oddelki milice dostojno vedli in se s policisti pred televizijo prijateljsko rokovali. Nastop posebnih oddelkov po višjem nalogu pa je bil do kraja brutalen.
Včeraj je za zaprtimi vrati zasedal CK srbske komunistične partije; prisotni so bili tudi občinski partijski sekretarji. Sklenili so, da bo kongres združitve 12. julija, ker tako zahteva srbski narod. Takrat bo tudi konferenca srbske SZDL, ki bo obenem sklenila, da se Socialistična zveza razpusti in njeno premoženje prepus-ti partiji.	B_ s_
Slovenija zahteva odstop gen. Hočevarja
LJUBLJANA — Član predsedstva Slovenije dr. Dušan Plut je na skupni seji vseh treh zborov, ko je govoril o ukrepih predsedstva Slovenije o premestitvi orožja teritorialne obrambe v objekte JLA, delegatom sporočil, da je predsedstvo Slovenije predlagalo predsedstvu SFRJ, naj generalpolkovnika Ivana Hočevarja razreši dolžnosti poveljnika TO Slovenije.
Po mnenju predsedstva Slovenije je Hočevar odgovoren za poslabšanje političnih in varnostnih razmer v republiki, do česar je prišlo zaradi premestitve orožja.
Hannover bo sedež Expoja v letu 2000
PARIZ — Na zasedanju generalne skupščine BIE (Bureau international des expositions), ki je odločal o sedežu Expoja 2000, je izbira padla na Hannover. Zahodnonemško mesto si je priborilo svetovno razstavo z 21 glasovi proti 20, ki jih je prejel Toronto. V žari so našli tudi belo glasovnico. Ob začetku sestanka je šef italijanske delegacije Claudio Spinedi potrdil odločitev italijanske vlade, da umakne kandidaturo Benetk, kasneje pa je novinarjem dejal, da je Italija podprla kandidaturo ZRN.
V Hannovru se že tri leta pripravljajo na Expo in načrtujejo pravo gradbeno revolucijo na obsežnem območju, kjer se že nahaja največji velesejem na svetu, slavna Deutsche Messe. Na treh milijonih kvadratnih metrov bodo postavili Expo, ki ga bodo odprli 1. junija 2000 in zaprli 31. oktobra 2001. Načrtujejo gradnjo velegledališča »superdome« ter treh novih ulic, na katerih bodo odprli 42 restavracij in nič koliko trgovin, zahodnonemško mesto pa je že dejalo, da bo to prvi Expo »brez meja«.
Predlog Avstrije, Češke in Slovaške, Italije, Jugoslavije in Madžarske
Da bi manjšine res bile most med narodi
Pred nekaj dnevi je Jugoslavija v imenu »pentago-nale« (Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske, Italije in Jugoslavije) v Kobenhavnu predlagala, naj bi evropske države sprejele dokument, s katerim bi se obvezale, da bodo v odnosu do narodnostnih manjšin spoštovale načela, ki jih objavljamo v nadaljevanju. Države »penta-gonale« so se odločile za ta korak, da bi narodnostne manjšine v hitro spreminjajoči se Evropi postale vse bolj element združevanja. Dokument je nedvomno pomembna pobuda, še zlasti če se bodo države predlagateljice obvezale, da ga vsaj v svojih mejah dosledno spoštujejo. Omeniti velja tudi, da je med pobudniki tega dokumenta, kot sicer sodelovanja med petimi državami italijanski zunanji minister Gianni De Michelis.
Predlog »pentagonale« se glasi:
Države udeleženke, ki
se zavedajo potrebe po popolnem uresničevanju obveznosti, zapisanih v helsinški sklepni listini, v madridskem sklepnem dokumentu in v dunajskem sklepnem dokumentu, nanašajočih se na narodnostne manjšine,
potrjujejo svoje obveznosti, zapisane v mednarodnih instrumentih, nanašajočih se na narodnostne, etnične, verske ali jezikovne manjšine, ki jih utegnejo zavezovati,
menijo, da je spoštovanje pravic takšnih manjšin in oseb, ki jim pripadajo, kot del splošno priznanih človekovih pravic, bistven dejavnik miru, pravičnosti in demokracije v državah udeleženkah,
menijo tudi da je treba priznati čedalje večje prizadevanje takšnih manjšin, da ohranijo in razvijajo svojo samobitnost (identiteto), pozdravljajo oživljanje manjšinskih jezikov in kultur kot znamenje bogastva in življenjske moči evropske civilizacije,
so prepričane, da se je treba posebej ukvarjati z raznimi stvarnostmi narodnostnih manjšin v državah udeleženkah,
priznavajo dejstvo, da takšne manjšine bogatijo države, kjer živijo, in da predstavljajo dragoceno povezavo med državami udeleženkami, bodo v svoji politiki, ki se tiče narodnostnih manjšin, spoštovale naslednja načela:
1.	Narodnostne manjšine imajo pravice, da jih države, kjer živijo, priznavajo in da obstajajo kot skupnost.
2.	Osebe, ki pripadajo narodnostni manjšini, se imajo pravico svobodno prištevati k takšni manjšini. Zaradi uporabe ali neuporabe pravic, ki jim pripada-
jo kot članom takšne manjšine, ne smejo čutiti nobenih škodljivih posledic.
3.	Osebe, ki pripadajo narodnostnim manjšinam, imajo pravico do polnega uživanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin brez kakršnekoli diskriminacije.
4.	Narodnostne manjšine imajo pravico do svobodnega izražanja, varovanja in razvijanja svojih etničnih, kulturnih, jezikovnih in verskih identitet.
5.	Narodnostne manjšine in osebe, ki jim pripadajo, imajo pravico ohranjati in razvijati svojo kulturo v vseh njenih vidikih, izpovedovati in izražati svojo vero in posebej pravico do bogoslužja, dostopa (nakupa), posesti in uporabe verskih predmetov in do verske vzgoje v svojem jeziku.
6.	Osebe, ki pripadajo narodnostni manjšini, imajo pravico do uporabe materinščine v zasebnem in v javnem življenju.
7.	Narodnostne manjšine imajo pravico vzdrževati svoje vzgojne, verske in kulturne ustanove. Za ta namen imajo tudi pravico zbirati prostovoljne, finančne in druge prispevke, vključno z javno pomočjo.
8.	Osebe, ki pripadajo narodnostnim manjšinam, imajo pravico do ustreznih zvrsti in stopenj javne izobrazbe v materinščini.
9.	Narodnostne manjšine imajo pravico ustanavljati organizacije v državi, kjer živijo, pa tudi mednarodne organizacije za varstvo manjšinskih pravic.
10.	Narodnostne manjšine in osebe, ki jim pripadajo, imajo pravico do vzpostavljanja in vzdrževanja neoviranih zvez med seboj v svoji državi, pa tudi čez meje z državljani drugih držav, s katerimi jih vežeta skupno narodnostno poreklo ali kulturna dediščina.
11.	Narodnostne manjšine imajo pravico do polnega sodelovanja pri odločitvah o zadevah, ki utegnejo vplivati na ohranitev in razvoj njihove samobitnosti (identitete) in pri uresničevanju takšnih odločitev.
12.	Narodnostne manjšine in osebe, ki jim pripadajo, imajo pravico dobivati, izdajati, posredovati, razmnoževati, razpošiljati in izmenjavati informacije v svoji materinščini s pomočjo vseh sredstev za komunikacije, ne glede na meje.
13.	Države udeleženke se zavezujejo, da bodo jamčile za varstvo pa tudi za možnost resnične uporabe pravic narodnostnih manjšin in oseb,- ki jim pripadajo.
14.	Države udeleženke bodo sprejele vse potrebne zakonodajne, administrativne, sodne in druge uk-
repe, da bi ustvarile ugodne okoliščine, v katerih bi manjšine lahko izražale svojo identiteto, razvijale svojo vzgojo, kulturo, jezik, tradicijo in običaje.
15.	Države udeleženke bodo sprejele potrebne ukrepe za odstranitev predsodkov in za krepitev ozračja strpnosti in vzajemnega spoštovanja med osebami, ki pripadajo, in tistimi, ki ne pripadajo narodnostni manjšini.
16.	Države udeleženke bodo pri sodelovanju upoštevale pravice, legitimne interese in prizadevanje manjšin, ki živijo na njihovem ozemlju.
17.	Države udeleženke, ki upoštevajo specifične ozemeljske okoliščine narodnostnih manjšin, menijo, da bi morale takšne manjšine poleg zgoraj omenjenih pravic dobiti tudi pravico do ustrezne oblike samouprave na ozemlju, na katerem živijo.
18.	Države udeleženke bodo z zakonskimi in drugimi ukrepi varovale narodnostne manjšine pred sleherno dejavnostjo, tudi pred propagandno, ki v kakršnikoli obliki upravičuje ali spodbuja sovraštvo in diskriminacijo zaradi narodnostnega porekla, ki ogroža obstoj ali identiteto narodnostnih manjšin, ki škodljivo deluje na izražanje in razvoj te identitete ali ki jim na kakršenkoli drug način preprečuje uživati ali uveljavljati njihove univerzalne človekove pravice in temeljne svobodščine. V tem vsebinskem okviru izražajo svojo pripravljenost sprejeti mednarodne opazovalce za nadzorstvo ljudskega štetja na ozemljih, kjer živijo narodnostne manjšine.
19.	Nobene od teh obveznosti ni mogoče razlagati tako, kot da lahko dopušča kakršnokoli pravico katerekoli države, narodnostne manjšine ali osebe, ki takšni manjšini pripada, da bi se ukvarjala z dejavnostjo ali ravnanjem, nasprotnim ciljem in načelom ustanovne listine Združenih narodov, pa tudi načelom, zapisanim v helsinški sklepni listini. Pri uveljavljanju svojih pravic bodo narodnostne manjšine in osebe, ki jim pripadajo, spoštovale univerzalne človekove pravice in temeljne svoboščine drugih.
20.	Države udeleženke se strinjajo, da bodo v okviru varstva pravic narodnostnih manjšin spodbujale vlogo mehanizma humanitarne razsežnosti KVSE. Pretehtale bodo tudi možnost za ustanovitev ustreznega spravnega mehanizma, ki naj olajša poravnavo vprašanj v zvezi s takšnimi manjšinami. Nadalje bodo države udeleženke pretehtale z ozirom na zaščito narodnostnih manjšin tudi izkušnje in uspehe, ki jih je mogoče doseči v okviru Sveta Evrope.
• Ministrov ponesrečen izpad
NADALJEVANJE S 1. STRANI
bro, da je tako reagiral ravno pravosodni minister Pirnat, kajti s tem je pokazal svoj pravi obraz; pokazal je, kakšna je demokracija, ki jo zastopa in kaj je v tem kontekstu tudi pravica narodov in narodnosti do lastnega jezika. Osebno to skupščino spoštujem, toda bojim se takšnih pravnikov!«
V	svoji razpravi pa je želel govoriti, kot nam je v nadaljevanju dejal, o nesmiselnem politiziranju vprašanja premestitve orožja TO, o ukazovanju in izvrševanju ukazov, o pomenu subor-dinacije v armadi, o tem, da tam ni prostora za neizvrševanje ukazov, če ti to osebno ne ugaja. Želel je govoriti tudi o razglašanju »najboljših sinov slovenskega naroda, vrhunskih strokovnjakov in aktivnih oficirjev za izdajalce slovenskega naroda le zaradi tega, ker sp izvrševali ukaze«, ter po drugi strani o razglasitvi za junake tistih starešin, ki ukaza niso izvršili. »S tem se ruši osnovno načelo obstajanja armade nasploh.«
V	nadaljevanju je polkovnik Aksen-tijevič še dejal, da je želel, naj mu obrambni minister Janša konkretno pove, kdo je v TO Slovenije izvajal pritisk na starešine slovenske narodnosti, zaradi tega, ker so, kot je dejal Janša pri podajanju informacije, »mislili s svojo glavo in niso uresničili ukazov«. »Dovoljujem,« je še dejal Ak-sentijevič, »da je prihajalo do medsebojnega prepričevanja o izvršitvi ukaza, toda na razmerju starešina - starešina, ne pa Srb - Hrvat - Slovenec itd.! Dejstvo je, da je ravno med starešinami TO največ Slovencev, zato menim, da je Janševa trditev čista laž.«
Ob koncu je še dejal, da napad nanj sredi skupščinskega poslopja razume kot korak stran od demokracije in kot teptanje najvišjih civilizacijskih dosežkov na tem prostoru.
V	13. členu Poslovnika skupščine republike Slovenije piše: »Skupščina in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku. Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda. Govori v jezikih drugih jugoslovanskih narodov in italijanske in madžarske narodnosti se prevedejo v slovenski jezik.«
Vane Gošnik, podpredsednik skupščine RS je s tem v zvezi dejal: »S poslovnikom še nismo seznanjeni. Ne bi želel biti nesramen do predsedujočega skupnega zasedanja Ivana Bizjaka, vendar mislim, da bi se zadeva iztekla veliko bolje, če bi vztrajal pri vnaprej dogovorjenem .stališču, da se razprave opravijo po zborih in da potemtakem nobenemu ne bi dovolil razprave na skupnem zasedanju. Ko pa je to že dopustil, se mi zdi, da je bilo netaktno, da je polkovnika Ak-sentijeviča prekinil, hkrati pa je bilo tudi netaktno, da je Aksentijevič govoril v srbohrvaščini. To se mi je zdelo ponesrečeno zaradi siceršnje občutljivosti poslancev. O nastopu dr. Pirnata lahko rečem, da se mi zdi, da ga je zadeva čustveno prizadela in da je zato reagiral na način, ki sicer v zahodnih parlamentih ni nič nenavadnega. Naša napaka pa je verjetno tudi v tem, da s poslovnikom še nismo natančno seznanjeni in bi kdo iz skupščinskih strokovnih služb vendarle lahk° reagiral z opozorilom nanj. S tem seveda nikakor nočem metati krivde n® strokovne službe, le opozoriti na pr«' počasnost ustreznega reagiranja vseh*
Za izjavo v zvezi s protestom na skupni seji zbora smo zaprosili tud1 slovenskega pravosodnega ministr8 dr. Rajka Pirnata, ki je dejal: »Po 212' členu ustave RS poslujejo vsi državn1 organi, pa tudi posamezniki, ki oprav" Ijajo družbeno službo, v slovenske111 jeziku. Drugi odstavek tega člena določa, da ima nekdo, ki v postopk8 pred državnimi organi uveljavlja svoj pravice in dolžnosti, možnost, da lal1 ko uporablja svoj jezik. V tem primer mu je treba zagotoviti prevajalo8: Prepričan sem, da je treba tudi v te ustavne določbe tolmačiti 13. ol® skupščinskega poslovnika, ki se nan ša na prevajanje iz jezika drugih J goslovanskih narodov. Tudi v skup»c^ ni potemtakem velja, da le v priu1®1 ' ko uveljavlja pred skupščino sV 1 pravice (recimo Marojevič, ko je u9 ■ varjal volitvam), sme uporabljati s .£ materni jezik. Poslanec Akseritij6^ pa je član skupščine. Je torej član žavnega organa, opravlja družb funkcijo v smislu slovenske ustaV^svi zato tudi mora uporabljati s^°ve,rLa. jezik. Nevzdržno je, po mojem t0 .va čenju, da lahko 13. člen Pos*oVhorn odpravlja določbo ustave. Danes
predlagal, da zakonodajnopravna
misija slovenske skupščine stališče do rabe kakega drugega^ ka v svojem poslovanju, razen -e!n venskem, italijanskem ali madza jeziku. Pripomniti moram, da 1 en-kopravnost teh dveh jezikov s s skim zajamčena v 250. členu uS. vnjka jo zato mora tudi 13. člen Pos.tvarina tak način tolmačiti in SP° ornnP' Hkrati pa bi vendarle rad PnpeC /deda je po mojem mnenju Poslakj jezi^ sentijevič uporabil srbohrva s .poprav zato, da bi poudaril svoj ,arljih nost JLA. Kajti na prejšnjih zas dobr0 skupščine se je izkazalo, da ze govori slovensko.«
Z upravnimi volitvami konec enostrankarskega sistema v državi
Alžirski volile! so se odločili za pot v islamski integralizem
ALŽIR — Po torkovih upravnih volitvah v Alžiriji je po skoraj tridesetih letih »demokratičnega socializma« pod vostvom edine stranke Fronte za nacionalno osvoboditev FNL prišlo do izrazitega zasuka v smer islamskega integra-lizma in prvič v 28-letni neodvisnosti države bo imam neposredno odločal tudi o državniških zadevah.
Voditelj islamskih integralistov v Alžiriji šejk Abassi Medani je torkove volitve ocenil kot jasno izraženo željo Alžircev po »islamski rešitvi« političnih družbenih problemov. Za zdaj Medani še ni omenjal iranskega modela upravljanja države in govoril o uvajanju koranskih zakonov. Medani, ki vodi zmagovito Islamsko fronto rešitve, je tudi izjavil, da je pripravljen sodelovati z drugimi političnimi silami in omenil, da so mnogi muslimanski glasovi šli k nacionalistični Fronti za nacionalno osvoboditev in to predvsem tam, kjer integralisti niso imeli svojih kandidatov.
Računalnike v Egiptu okužil izraelski virus
KAIRO — Egiptovski tisk je poročal o odkritju izraelskega »elektronskega virusa« v računalniških sistemih, ki so povezani z egiptovskim industrijskim ministrstvom. Virus so že krstili za »virus iz Jeruzalema«, njegova glavna lastnost pa naj bi bila v tem, da se izredno hitro »razmnožuje«, v elektronskih spominih, v katerih naj bi se naselil, pa naj bi bil sposoben v trenutku uničiti 2.000 zapisov.
Vest je našla največ prostora na straneh partijskega glasila opozicijske Delavske stranke. Časopis je s tem v zvezi poročal, da naj bi odgovorne egiptovske oblasti objavile okrožnico, s katero javne ustanove in privatne družbe opozarjajo o domnevnih izraelskih poskusih »izvoza« virusa v Egipt. .
Analiza volilnih izidov kaže, da volilci integralistov niso volili zato, ker naj bi se v njih prebudil verski čut, temveč predvsem zato, ker so razočarani nad dosedanjim vodstvom države, ki ni znalo rešiti družbenih in gospodarskih težav, svoje upanje v boljše življenje usmerili v nove politične vrednosti.
Skoraj trideset let je državo »vlekla« naprej edina. stranka, ki ni dopuščala ne opozicije, ne dialoga in ne kritik. Edina »opozicija« je bila v mošejah , ki so se spremenile v prizorišča politično-verskih srečanj in petkova molitev je dejansko predstavljala edino možno obliko protesta, ki so ga oblasti še tolerirale. Tudi ob izbruhu množičnih demonstracij, oktobra 1988, ko je več deset tisoč ljudi zahtevalo »hrano in svobodo«, so bili islamski integralisti prvi, ki so »zajahali« konja nasprotovanja proti uradnemu režimu.
Od takrat protest ni nikoli pojenjal. Njihov program ima sicer mnoge stične točke s programom FNL in iz njega izžareva predvsem dolgoletno sovraštvo do kolonialne Francije, kakor tudi želja po vseh političnih svoboščinah, spoštovanju demokratičnih načel in prizadevanje za vključitev v arabski svet.
V Alžiriji je skoraj trideset let veljalo načelo o državi - popolnem gospodarju, ki v sedemdesetih letih zaradi relativnega blagostanja, ki ga je omogočala prodaja nafte, niti ni bilo deležno prevelikega nasprotovanja. Toda gospodarska kriza je povzročila tudi veliko negodovanje med ljudmi, ki je doseglo višek leta 1988, ko je bilo v demonstracijah tudi približno tisoč mrtvih.	^
Ti dogodki pa so bili takrat le uvod v preobrazbo Alžirije, ki je že na prvih svobodnih in pluralističnih volitvah svoje zaupanje poverila islamskim integralis-tom. Ti si bodo prizadevali, da čim prej pride tudi do političnih volitev, na katerih naj bi izkoristili trenutni pozitivni trend. Integralisti pa nameravajo tesno sodelovati tudi z vojsko, ki je po besedah šejka Medanija »ljudska«. Toda iz vojaških vrst prihajajo opozorila, da ne bodo dovolila ne družbene ne politične anarhije.
Res dragocen dragulj
V Tokiu so odprli razstavo draguljev, med katerimi prednjači diamant enkratne velikosti, saj ima kar 104,52 karata. Takih je na svetu menda še pet	(AP)
Dve legendi nad Rokavskim prelivom
50. obletnici zračne bitke za Veliko Britanijo, v teku katere se je izjalovil Hitlerjev poskus, da bi spravil Anglijo na kolena, sta se nad Rokavskim Polivom srečali dve legendi: sodobni reaktivec Concorde in letalo spitfire, ki je Angležem zagotovilo zmago nad Nemci
Cianciminove skrivnosti še vedno ovite v sumljiv molk obtoženca
PALERMO - Nekdanji palermski župan Vito Cianci-mino sedi v zaporu in redno sledi procesu, v katerega je vpleten skupaj s tremi kolegi Krščanske demokracije. Sodniki skušajo odkriti (predvsem pa zbrati dovolj dokazov), kako so si šefi občinskih uprav v štirinajstih letih delili nič koliko milijard lir, ki so jih tu pa tam »odščipnili«, ko so delili zakupe.
Palermski proces pa dopušča Cianciminu, da se prepušča novinarjem, s katerimi je že prvi dan sodne obravnave vzpostavil čudno igro. Nekdanji župan, ki je svoje posle vodil menda v tesnem sodelovanju z mafijskimi družinami, rad najavlja eksplozivne izjave. Najprej je dejal, da bo prišel na dan z resnico o pravilih, po katerih so milijarde lir drsele iz državnih oziroma deželnih blagajn v zasebne žepe. O tem naj bi spregovoril kar pred sodniki, vendar je do danes Ciancimino molčal kot riba.
V naslednjem poglavju najdemo težke namige na dejstvo, da ima v predalu nič koliko svetih resnic o Leoluci Orlandu. Novinarji so mu bili dan za dnem v za petami, saj
so upali, da bo izkoristil premore med razpravami in zasliševanji za svoje izjave. Do danes jih ni še uslišal, čeprav je tudi včeraj ponovil refren: »Vse bom povedal.«
Vse, že, vendar po kapljicah. Včeraj je novinarjem dejal, da bo »govoril«, ko bodo v Palermu izvolili župana in izoblikovali občinski odbor. Tokrat naj bi počakal, da bo palermska »palača« dokončno zgrajena.
Novinarju, ki ga je vprašal, komu koristi dejstvo, da Ciancimino sedi v zaporu, je bivši župan odgovoril: »To boste zvedeli na procesu.« Dejal je tudi, da ima v glavi strategijo, po kateri naj bi svetu posredoval »svoje« tajne. Pripravlja menda senzacijo, vendar noče izdati skrivnosti, kdaj in kako bo iz svojega cilindra potegnil zajca. Mnogi dvomijo v to, da bo Ciancimino kdaj razodel svoje skrivnosti. Nedvomno bi bile informacije, s katerimi razpolaga bivši palermski župan, zlata vredne, vendar ne gre zanemariti dejstva, da bi bile lahko njegove izjave novinarjem le »tajna« sporočila mafijskim »kolegom«.
Preseljevanje bombnikov skrajno moti Norvežane
j OSLO — Sovjetska zveza dosledno izvaja modernizaci-p s\ojih vojaških oporišč na polotoku Kola. Po Uradnih r°a»h, ki so jih posredovali Norvežani, naj bi prav na otoku Kola namestili 40 lovskih bombnikov mig 27S. sil Lovski bombniki, ki naj bi krepili že obstoječe zračne rak na severu Sovjetske zveze, so oboroženi z jedrskimi Uoletami'. uPOTabljali pa naj bi jih za varstvo sovjetske ij, e- Po informacijah Norvežanov gre za bombnike, ki so do nedavnega imeli na Madžarskem v Debrecenu. Po POrazumu s tamkajšnjo vlado so sovjetske oblasti umak-e najprej letala, do prve polovice prihodnjega leta pa bi 0rali umakniti še 50.000 vojakov.
So Norvežane dejansko skrbijo novi jedski »sosedje«, saj {otala flogger J (tako pravijo migom 27S izvedenci opremljena za daljše polete in bi lahko brez težav pt^ala« Norveško. Za Sovjetsko zvezo so oporišča na Iahk0liu Kola izrednega pomena, saj bi v primeru vojne Sev koristila pot iz Belega v Barentsovo in nato še v ZQVerno morje in tako prekinila sleherno atlantsko pove-0 med Evropo in Severno Ameriko.
Več denarja Pentagonu Po načrtu »slabe vesti«
Se Zn^SHlNGTON Kako že pravi pregovor o volku, ki hekat 1 kožuha, a ne razvade? Približno tako razmišljajo te, poer' ameriški vladni krogi, kjer snujejo obrambne načr-zveJa katerih naj bi segli, ko bi kdo ve zakaj Sovjetska hrust: .Ponovn° postala država, v kateri zlobni komunisti Uskovn° SVoie m tuje otroke. Čeprav se to ne zdi res, pa so 'Phiist ngencile le zabeležile vest, da ameriški obrambni Pravi:®.r Oick Cheney in deset njegovih sodelavcev, pri-ČrJ° obrambni načrt »slabe vesti«, načrt 0g Gcg branilci ameriške varnosti so osredotočili svoj Osrtovi09 Postavko »čim več denarja Pentagonu«. Na tej ?6 heka^ si ZDA reorganizirale vojaško obrambo, ki jo žet0v J 'p1 postopoma krčijo, bodisi zaradi vse nižjih bud-s2. Qcllsi zaradi dobrososedskih odnosov med ZDA in
',iti kon118^ njegovi sodelavci bodo morali načrt predsta-Mj praJ^6811 m ni izključeno, da jim bo kdo tam obrazložil, Vebal CefaPrav pomeni razorožitev. Morda jim bo kdo po-10 to, da so se časi bistveno spremenili...
Evropski parlament ne bo ukinil sankcij proti južnoafriškemu rasističnemu režimu
Nelson Mandela med svojim posegom pred Evropskim parlamentom
STRASBOURG Evropski parlament je včeraj z veliko večino odobril resolucijo, ki podpira ohranitev sankcij proti južnoafriškemu rasističnemu režimu. S tem je Evropski parlament, je dejal vodja socialistične skupine Francoz Jean Pierre Coty, v bistvu sprejel zahtevo čmopoltega voditelja Nelsona Mandele, ki je dan prej obiskal Evropski parlament in orisal razmere v Južnoafriški republiki. O priporočilu Evropskega parlamenta se bodo sedaj morali izreči evropski voditelji v Dublinu.
Resolucija je prejela 177 glasov, medtem ko se je 47 poslancev izreklo proti. Nizko število poslancev, ki so volili (skupno je evropskih parlamentarcev 518), gre pripisati predvsem dejstvu, da se demokristjani niso udeležili glasovanja in da so zapustili dvorano. Bila pa je kompaktno prisotna vsa levica.
Zanimivo je tudi dejstvo, da je italijanski radikal Pannella predložil resolucijo, v kateri zahteva preklic sankcij proti Južni Afriki, ob upoštevanju dejstva, da se je novi premier De Klerk pogumno odločil za demokratizacijo režima in da je potrdil svoje politične izbire, ki so proti nasilju in za mirno reševanje problemov. Za Pannellovo resolucijo se je izreklo tudi 10 italijanskih demokristjanov, v prvem trenutku pa jo je popdrlo tudi 5 italijanskih socialistov, ki so potem umaknili svoj podpis. Zanimivo je tudi, da se italijanski demokristjani, ki so podpisali Pannellovo resolucijo in med katerimi so bili tudi Ferlani, Emilio Colombo, Giovanni Goria in Formigoni, kasnejšega glasovanja niso udeležili.
Podpredsednik evropske komisije Manuel Marin, ki odgovarja za podporo državam v razvoju, je napovedal, da bo evropska komisija letos povečala svoj prispevek za žrtve apartheida s 30 milijonov ecujev na 42 milijonov.
»Cme luknje« v naši galaksiji
ALBUQUERQUE Na posvetu ameriških astronomov v Albu-guergu je bilo največ govora o velikanskih »mehurjih«, ki naj bi predstavljali svetlečo materijo okrog posameznih zvezd prav v središču naše galaksije na Rimski cesti. Te »mehurje« so znanstveniki navajali kot dokaz o obstoju »črnih lukenj« in še posebej o obstoju velikanske »črne luknje« prav v središču galaksije in o kateri astrofiziki zbirajo podatke že dalj časa.
Na posvetu so predstavili posnetke, do katerih so prišli s pomočjo izredno močnih radioteleskopov, ki so omogočili odkritje velikanskih vročih plinastih »mehurjev« okrog zvezde Sagitarius A, ki so ga pred časom odkrili s pomočjo teleskopa na infrardeče žarke. Vsak »mehur« ima premer približno 1600 milijard kilometrov. Poleg tega so okrog nebesnega telesa Irs 7 odkrili koncentracije plinov in zvezdnega prahu, ki tudi kažejo na možen obstoj »črne luknje«, saj pline in prah neznana sila odnašg daleč proč.
Eden izmed znastvenikov je tudi poročal, da za zdaj še niso ugotovili, če »mehurje« privlači ali odbija Sagitarius A in da z raziskavami še nadaljujejo. Pri tem je bilo tudi izraženo prepričanje, da so znanstveniki s svojimi raziskavami na pravi poti in da se bodo s časom le dokopali do dokazov o obstoju tako imenovane črne luknje. Po mnenju znastvenikov naj bi bila črna luknja sad gravitacijskega kolapsa kake zvezde, ki naj bi zaradi izredne koncentracije mase »eksplodirala v notranjost«.
Z izvolitvijo ali potrditvijo županov in odborov
V Beneški Sloveniji že izvolili celo vrsto novih občinskih uprav
Ravanca v Reziji, kjer so na majskih volitvah tudi volili	(Foto S. Ferrari)
ČEDAD — V Beneški Sloveniji so že skoraj vse občinske uprave, ki so izšle iz majskih volitev, izvolile svoje upravne organe, to je župane in občinske odbore. Najhitrejši so bili v špet-ru, kjer je bil socialist Firmino Mari-nig, ki je vodil enotno listo že tretjič izvolje za župana, in v Grmeku, kjer pa je bil prvič izvoljen Elio Chiabai, predstavnik KD, ki je po petnajstih letih prevzela oblast na škodo enotne liste.
V	Reziji je bil izvoljen Luigi Palet-ti, nosilec enotne liste, ki je na majskih volitvah "premagala"KD.
Občinsko upravo v Tipani v dolini Karnahte bo tudi za naslednjih pet let vodil demokristjanski župan Armando Noacco. Prejel je vse razpoložljive glasove, torej tudi iz opozicije, kar jasno kaže na pripravljenost sodelovanja med večino in opozicijo. Noacco je bil nosilec liste KD-Socialistična zveza, v kateri so poleg 9 demokristjanov kandidirali še po en socialist, socialdemokrat in neodvisen. V opoziciji so trije predstavniki Demokratične zveze, medtem ko se enotna lista ni predstavila. V občinskem svetu ni nobenega komunista, ne zelenega, kar je sam župan obžaloval.
V	Fojdi je bil spet potrjen za župana slovenske-furlanske občine Romano Grimaz. Vodi enotno listo, ki jo sestavljajo socialisti, komunisti in neodvisni kandidati, ki je s prepričljivo razliko že tretjič zmagala na upravnih volitvah. Če je bil župan potrjen, je pa v samem odboru prišlo do korenitih sprememb.
Tudi Prapotno ima svojega župana. V tej občini, ki jo je 25 let upravljala krščanska demokracija, so na majskih volitvah zmagali socialisti in iz svojih vrst za župana izvolili Giampiera Ce-volattija.
V	Podbonescu je bil po pričakovanju za župana potrjen demokristjan Romano Specogna, ki občino vodi od leta 1985. Načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu je Giorgio Ban-chig, urednik katoliškega petnaj-stdnevnika Dom. V svojem posegu je med drugim dejal, da se bo treba truditi, da bi ta skupnost napredovala, da bi se ljudje ne izseljevali in da bo delo nove uprave sledilo smernicam, ki jih je začrtala prejšnja. Na seji je prišlo tudi do razkola znotraj občinske liste, ko je svetovalec Melissa zapustil to grupacijo in bo odslej v njej zastopal PSDI.
Če je bila občinska seja v Podbonescu dokaj mirna, je bilo v Srednjem precej živahneje. Volitve je zmagala krščanska demokracija. Pred občinsko hišo se je zbralo več ljudi, ki so z napisih na tablah zahtevali potrditev dosedanjega župana Crisetiga, ki je sicer prejel tudi najvišje število preferenc in na škodo Alda Predana, to je svetovalca z najnižjim številom preferenčnih glasov. Med dvema pa je bila županjo izvoljena Renata Oualizza, prva ženska, ki vodi kako občinsko upravo v teh dolinah. Prejela je le 8 glasov na 15, kar kaže, da je že na prvi seji prišlo do razkola znotraj KD, ki se je še
zaostril, ko dosedanji župan Crisetig ni bil izvoljen niti za odbornika, medtem ko pa je bil na to mesto izvoljen že omenjeni Predan.
Tretjič zaporedoma je bil v občini Sovodnje za župana izvoljen demokristjan Paolo Cudrig, ki vodi večino, sestavljeno iz predstavnikov krščanske demokracije in socialdemokratske
stranke, medtem ko je občinska lista v opoziciji. Načelnik svetovalske skupine večine je Ezio Gosgnach, sicer urednik katoliškega petnajstdnevnika Dom, ki je med drugim podčrtaf'važnost nekaterih zakonov, ki so v razpravi v parlamentu, kot sta na primer zakon za obmejna območja in zakon o zapčiti slovenske manjšine.
ALEKSANDER SIRK
V organizaciji Zveze lovskih družin Gorenjske
Lovski zbor Doberdob na 17. reviji na Bledu
BLED — Po celovečernem koncertu, ki ga je imel pred kratkim kot gost KD Sklada iz Gabrij v telovadnici v Sovodnjah, se je zamejski lovski zbor Doberdob v soboto udeležil 17. revije slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov, ki jo je na Bledu brezhibno priredila Zveza lovskih družin Gorenjske ob sodelovanju lovskih družin Bled, Jelovica in Begunjščica. Po splošni oceni udeležencev 23. nastopajočih zborov je bila ta ena najbolj uspelih izvedb, čemur je poleg tople gostoljubnosti organizatorja botrovalo tudi očarljivo okolje tega čudovitega naravnega bisera. Se posebno privlačna je bila jutranja parada z mimohodom po blejskih ulicah na čelu z godbo na pihala iz Gori; in brhkimi dekleti v narodnih nošah, kar je spložilo zanimanje in izzvalo bučno odobravanje številnih turistov. V nabito polni športni hali se je nato pričela pevska revija, ki jo je tudi letos z njemu prirojeno spontanostjo povezoval Borut Mencinger. Najprej so se na odru zvrstili vsi zbori in rogisti, ki so v skupinskem nastopu izvajali več pesmi. Zatem se je po vrsti predstavilo 23 zborov, med katerimi je nastopil tudi zamejski lovski pevski zbor Doberdob, ki je pod vodstvom Janka Simonete prikupno zapel Kramolcovo Bistriški jager in Jerebovo Pisemce. Za Doberdob, ki je januarja slavil 5-letnico ustanovitve je to bil šesti zaporedni nastop na tej reviji in vezi z ostalimi lovskimi družinami postajajo vse tesnejše. Priložnost za poglobitev prijateljstva je bila na zaključnem sprejemu in prisrčni družabnosti. Na poti proti domu so naši lovci obiskali še gostišče Bratov Avsenik v Begunjah in tako v veselem vzdušju zaključili bogato in uspešno pevsko sezono.
B. S.
Za zaščito našega okolja okrog 106 milijard DM
MUNCHEN — Sedemnajst industrijsko najbolj razvitih držav bo letos za zaščito okolja namenilo okrog 106 milijard zahodnonemških mark, pri čemer imajo ZDA seveda naj večji delež, saj tamkajšnje naložbe ocenjujejo na 71,9 milijarde DEM. Razvijajoča se ekološka zavest, z njo vedno strožji predpisi oziroma zahteve po zaščiti okolja pred škodljivimi "proizvodi" človeštva, dolgoročna škoda, ki jo povzročamo naravi (in sebi seveda), znatno vplivajo tudi na razvoj znanosti, tehnologije in industrije, ki se ukvarja ' z zaščito okolja.
Najpopolnejši pregled, prerez dosežkov na tem področju, je mednarodni sejem komunalne opreme za odstranjevanje odpadkov, prečiščevanje odpadnih voda, čiščenje mest, vzdrževanje javnih površin - IFAT. Letošnji IFAT 90, ki so ga že devetič organizirali na velikem sejmišču v Miinchnu, je bil rekorden v vseh pogledih. Na 122.000 kvadratnih metrih površine v 25 pokritih razstavnih dvoranah in na prostem je svoje proizvode predstavilo kar 1270 razstavi] alcev iz 24 držav sveta, sejem pa si je ogledalo več kot 60 milijonov obiskovalcev, ki so se od 22 do 26. maja dobesedno zlivali v Miin-chen. Miinchen je bil tudi na račun sejma v teh dneh popolnoma zaseden, na desetine, stotine hotelov in raznih penzionov s sobami je bilo prepolnih in "zamudniki" so si prenočišča lahko zagotovili komaj 50 do 100 kilometrov iz Miinchna.
Proizvajalci opreme so na sejmu predstavili najsodobnejše dosežke na področju zaščite okolja. V Evropi na tem področju nedvomno prednjačijo Zahodni Nemci, saj je bilo od vseh razstavljalcev kar okrog tisoč zahodnonemških firm.
Pa tudi sicer je ZRN zadnja leta gonilna sila na področju zaščite človekovega okolja. Po absolutnih zneskih, ki jih namenjajo najbolj razvite industrijske države za zaščito človekovega okolja, je na drugem mestu za ZDA, vendar pa po odstotku družbenega bruto proizvoda, namenjenega za te namene, pred ZDA, saj v ZRN za te namene letos kanijo odšteti 9,1 milijarde DEM ali 1,07% družbenega bruto proizvoda (v ZDA 0,87%). Med evropskimi državami je pred ZRN - po deležu sredstev za varstvo okolja iz-dvojenih iz družbenega proizvoda - le Nizozemska z 1,34%. V Italiji dajo za te namene 0,55% narodnega dohodka ali letos 1,3 milijarde DM. V prihodnjih letih se bodo izdatki za zaščito okolja v Evropi znatno povečali. Samo v zahodnoevropskih deželah naj bi za te namene izdvojili 109,5 milijarde DEM, od tega kar 35 milijard DEM samo v ZRN.
V ZRN trenutno deluje 8700 čistilnih naprav, od katerih jih 77% odpadne kanalizacijske vode očisti mehansko in biološko. Leta 1969 je bilo na ta način očiščenih le tretjina odpadnih voda. Trenutno ima 92% prebivalcev ZRN priključke na javno kanalizacijsko omrežje, sicer pa je kanalizacijsko omrežje dolgo okrog 290.000 kilometrov. Kot pravijo, samo 15% odpadnih voda očistijo tudi nitratov in fosfatov.
Na letošnjem sejmu v Miinchnu pa je bilo precej tudi gostov iz vzhodnoevropskih držav, med razstavljale! pa so bili prvič tudi NDR (5), Madžarska (8) in SZ (2). V Z. Nemčiji ocenjujejo, da se bo omenjena številka še znatno povečala, saj bodo potrebe po omenjeni tehnologiji velike tudi na vzhodu.
DUŠAN GRČA
S tovarno pletenin Sežana
Kooperacija z Benettonom
SEŽANA — »Sežana«, tovarna pletenin in konfekcije iz Sežane je te dni podpisala super pogodbo z najbolj ugledno tekstilno firmo v svetu z Benettonom iz Tervisa. To je dogloleten sporazum z eno najbolj uglednih evropskih hiš, ki priča o nadaljnjem razvoju tekstilne tovarne na Sežanskem.
Za Sežano je to velik dogodek. Zlasti pa za tekstilne delavce je to velik ponos. Zlasti če se spomnimo, da ima vsa tekstilna industrija velike težave zaradi srbske blokade, slabe zime in monetarnega sistema. Kljub kritičnim časom pa sežanska tekstilna tovarna ni imela letos še blokiranega žiroraču-na. Ugotavljamo, da »Sežana« tovarna pletenin in konfekcije uspešno posluje in prav sedaj zaključuje posle za je-sen-zimo 1990/91. Podpis dolgoletne pogodbe z Benettonom pa jim je še dodatna obveznost.
Firma je lani praznovala 40-letnico. Njen direktor Franc Jurca, ki mu je sežanski župan Ivan Vodopivec podelil red dela z zlatim vencem, je veliko pripomogel k razvoju firme in celotne sežanske občine. Zgradili so obrat tekstilne tovarne v Materiji, kjer delavkam z Brkinov ni treba hoditi na delo v oddaljeno Sežano ter so tako delo dobile v domačem kraju. Direktorju Jurci, ki je tudi predsednik sežanskega kluba gospodarstvenikov, gre velika zasluga za modernizacijo obratov v Komnu, Sežani in Postojni. Kolektiv je z 200 zaposelnimi v začetku delovanja prerasel na 460 delavcev in tako spada med večje kolektive v sežanski občini. Visoko priznanje njenemu direktorju pa je ob lanskem praznovanju predlagal prav kolektiv tekstilcev. Podeljeno pa je bilo šele letos.
-OKS-
Naravovarstveniki iz Sežane
Prizadevanja za ohranjanje naše narave
SEŽANA — Sežansko društvo za varstvo okolja je na občnem zboru sprejelo razglas o odpadnih snoveh. Prepis tega dokumenta bodo razposlali po vsej občini in en mesec zbirali podpise Kraševcev, ki so pripravljeni podpreti njihove zahteve in predloge. Seveda si bodo sežanski naravovas-tveniki prizadevali, da bo z njihovimi pobudami seznanjena tudi širša uradna slovenska javnost, ki naj bi jih podprla pri uresničevanju njihovih širše pomembnih zahtev.
Sežansko društvo za varstvo okolja in njegovi somišljeniki se zavzemajo za to, naj bi v občini in na Primorskem nasploh zagotovili denar za nakup zabojnikov, v katere bi ljudje ločeno odlagali uporabne odpadke: steklo, papir, tekstil, umetne mase in snovi, primerne za kompostiranje. Hkrati se zavzemajo za to, naj bi na Krasu še pred ureditvijo centralnega republiškega odlagališča določili prostor, kjer naj bi zbirali škodljive in nevarne odpadke. Ostanke lakov, topil, pesticidov in drugih kemikalij naj bi po tem predlogu hkrati z neuporabnimi zdravili, akumulatorji, pločevinkami spre-jev in podobnimi ostanki zbirali tudi na drugih primernih in ustrezno opremljenih prostoriih, kot so bencinske črpalke, Dinosove odkupne postaje, skladišča ipd. Za to naj bi začasni specializirani zbiratelji seveda dobili ustrezno denarno nadomestilo.
Za vso Slovenijo pa je vsekakor zanimiva tudi pobuda uvedbe oznake OKOLJU PRIJAZNEJŠI IZDELEK. Podeljevala naj bi ga ekonomsko, politično in strokovno neodvisna komisija, ki bi s svojimi odločitvami in podeljevanjem tega odličja oziroma znaka lahko bistveno vplivala na proizvodnjo in prodajo zdravstveno, neravo-varstveno in potrošniško najprimernejših izdelkov iz embalaže zanje.
Seveda pa bodo morali v Sežani več narediti tudi za varnejši prevoz nevarnih stvari. Teh je med približno petimi tonami tovora, ki ga letno pripeljejo preko Krasa, kar 30%. Od tega je 80% vnetljivih in strupenih, 10% eksplozivnih in 2% radiokativnih snovi. Doslej pri njihovem prevozu ni bilo hujše nesreče.
JANEZ ODAR
O problemu dvojezičnega šolstva
ZSO in NSKS sta skrajno nezadovoljna
CELOVEC — V zvezi s spremembami v dvojezičnem šolstvu na Koroškem se je politična temperatura naglo dvignila, potem ko je avstrijska vlada prejšnji teden sprejela o tem dva zakonska predloga. Zveza slovenskih organizacij (ZSO) je že zagrozila s pritožbama na avstrijsko ustavno sodišče in evropsko sodišče. Narodni svet (NSKS) oz. slovenski sosvet pri vladi pa s pravnimi ukrepi zoper vlado kanclerja Vranitzkega.
Na tiskovnih konferencah predsednika NSKS in predsednika sosveta dr. Matevža Grilca in predstavnikov ZSO so razložili, zakaj koroški Slovenci in njihovi nemško govoreči prijatelji ne morejo sprejeti preložene novele manjšinsko šolskega zakona za Koroško.
Za dr. Grilca je sporno predvsem, da zvezna vlada ni upoštevala soglasno oz. večinsko sprejetih strokovnih pripomb slovenskega sosveta glede šolstva, bolje rečeno, ni utemeljila, zakaj jih ne upošteva, kot je to naloga avstrijske zakonodaje. Zato pravni ukrepi proti vladi niso izključeni.
»Kakor hitro bo zakon v parlamentu sprejet, se bo ZSO pritožila pri avstrijskem ustavnem in evropskem sodišču,« je izjavil tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, ki je skupaj z advokatom dr. Seppom Brug-gerjem in pedagoškim strokovnjakom dr. ‘ Vladimirjem Wakounigom razložil bistvene ugovore in pomisleke. Zakon je povsem navzkriž z razsodbo ustavnega sodišča.
Da - z nekaterimi odtenki v presoji - obe osrednji organizaciji koroških Slovencev nasprotujeta predlaganim rešitvam v šolstvu in proti ignoriranju slovenskega sosveta, kaže na to, da takšne težnje, ki merijo v resnici na nadaljnje zapostavljanje slovenščine v šolstvu, da o javnem življenju ne govorimo - ne bodo mogle tako gladko prodreti. Če pa bodo, ne bodo imele blagoslova neposredno prizadetih Slovencev na Koroškem.
JOŽE ŠIRCELJ
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Deželno ravnateljstvo za finančne zadeve in premoženje
OBVESTILO O NATEČAJU
za izvedbo dekontaminacije (odstranitev azbesta) v deželnem poslopju v Gorici - Ul. Roma 23-25
Deželno ravnateljstvo za finančne zadeve in premoženje Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine namerava razpisati zakupni natečaj za dodelitev del za dekontaminacijo oziroma odstranitev azbestnih vlaken, za celovito bonifikacijo deželnega poslopja, ki se nahaja v Gorici - Ul-Roma št. 23-25, in za preureditev izolacije s primernim materialom, ki ga dovoljuje veljavni zakon.
Značilnosti bonifikacijskih dei, ki jih je potrebno izvesti, so opisane v pravilniku o stroških.
Pravilnik o stroških lahko interesenti dvignejo v uradih Službe za upravljanje nepremičnin pri Deželnem ravnateljstvu za finančne zadeve in premoženje v Trstu - Ul. Carducci 6-4. nadstropje.
Ocena projektov bo opravljena na osnovi naslednjih kriterijev:
1)	tehnična, funkcionalna in organizacijska vrednost;
2)	vzdrževalni pogoji;
3)	cena;
4)	rok predaje izvedenih del.
Zainteresirana podjetja, ki morajo biti vpisana v vsedržavni seznam gradbenikov kategorije, v katero sodijo dela, ki jih je potrebno izvesti m za znesek, ki je vsaj enak stošku predlaganega projekta, lahko prošnjo za vabilo (na legalnem papirju) vložijo pri Deželnem ravnateljstvu za finančne zadeve in premoženje v Trstu - Ul. Carducci 6, in sicer v roku 10 dni od datuma objave tega obvestila.
Prošnje za sodelovanje pri natečaju, ki pa za deželno upravo nikakor ne bodo obvezujoče, bodo morale biti opremljene z naslednjo dokumentacijo (v nasprotnem primeru podjetje ne bo povabljeno na natečaj):
-	dokazilo o vpisu v vsedržavni seznam gradbenikov (A.N.C.) za kategorijo 5H, za znesek, ki je vsaj enak strošku predlaganega projekta;
-	izjavo o tem, da ne obstaja nikakršen razlog za izključitev podjetja;
-	naknadno preverljivo izjavo o finančni in tehnični sposobnosti podjetja-
Povrhu mora biti prošnji za sodelovanje na natečaju priložen o pravnega zastopnika podjetja podpisan seznam najpomembnejših in najznačilnejših del za dekontaminacijo in bonificiranje, ki jih je P°^ella izvedlo v zadnjih treh letih, še zlasti za javne uprave. Pri tem je treh navesti zakupodajalca, znesek in časovni rok, v katerem so bila de izvedena, vse skupaj pa je potrebno opremiti s potrdilom zadevne uprave o tem, da so bila dela izvedena v spoštovanju okrožnice mims stva za zdravstvo št. 45/1986. Potrdilo mora biti v izvirniku ali pa v kopi s potrdilom o avtentičnosti.	RAVNATELJ
Ennio Abate
Medel začetek operetne sezone z baletniki reške Operne hiše
Nekoliko v zatišju, brez vsakega leska, brez pravega zanosa in navdušenja. Taka, in torej povsem nenavdu-šujoča, je oznaka tržaškega operetnega poletja. Misel ne želi biti izraz običajnega pesimizma ali kronične kritičnosti, tudi noče biti žaljiva do tistih, ki so si prevzeli breme otvoritvene predstave, prinaša pa jo s seboj začetek letošnje poletne sezone in ne uspemo jo pregnati.
Trst, in tu ne mislimo samo na operno hišo, temveč resnično na celo mesto, se je v preteklih sezonah hvalil (lahko bi rekli tudi bahal) s svojimi operetnimi predstavami. In nekatere so res bile vredne ne samo ogleda v poletno razvedrilo, temveč tudi omembe in pohvale. Tudi najbolj izbirčni gledalci in neljubitelji te glasbene zvrsti so včasih morali utišati svojo jezikavo kritičnost. Tu bi veljalo, denimo, omeniti postavitev Vesele vdove izpred nekaj let, ko bi želeli izdelati podroben seznam uspešnic, pa bi imeli dela še in še. Prvi kanček pelina se zato pojavi že ob ugotovitvi, da bo letošnja domača produkcija premogla eno samo, samcato opereto - Lebarjevo Deželo smehljaja. Repertoar, ki ga je tržaška operna hiša izdelala, je sicer raznolik in ponuja varljivo sliko bogatega izbora. Seveda se v programu pojavlja nekaj uglednih imen in privlačnih predstav, pri pozornejšem rešetanju pa bi nam ostalo le prgišče zrna. Recept je vedno isti: nekaj zvenečih imen, kot so mezzosopranistka Gail Gilmore, tenorist Nicolaj Gedda ali pianist Bruno Canino, nekaj prijetne in neprezahtevne glasbe tja do lahkotne glasbene komedije, kak nov prireditveni prostor za najbolj sitne, nekaj gostovanj, tako da se izognemiu dolgočasju, vse v znaku besede Dunaj-Wien-Vienna, da potešimo nostalgike... Pravzaprav bi morali biti vsi zadovoljni. Da ne bo dvomov: samo pobr-
skali smo po programu in govorimo o vtisih, očitno pa nam prirojeni pesimizem ne da, da bi se veselili letošnje ponudbe.
Pravzaprav bi nas morala izbira za začetek te poletne sezone navdušiti, ker spada v okvir, ki ga redno in prepričano zagovarjamo. Če se to ni zgodilo, vsekakor ne nameravamo kriviti gostujočih umetnikov z Reke. Otvoritveno predstavo je namreč tržaška'operna hiša poverila baletnemu ansamblu in orkestru reške Opere Ivana Zajca. Tu gre seveda za stike, ki jih imata obe operni hiši in ki so glede na sosedstvo hvalevredni in vsekakor pozitivni. In že spet ne bo šlo brez kritične note: reški plesalci so vsekakor pošteni umetniki, ki niso_ razočarali občinstva. Nasprotno, ponudili so sproščen, prijeten in posebno v drugem delu tudi sproščujoč ter duhovit nastop z baletoma iz klasičnega repertoarja: Lepa Helena po Ollenbachovi glasbi in Ples kadetov po Straussu, oba v koreograiiji Dragutina Boldina. V pohvalo nastopajočih, med katerimi so se odlikovali še posebno nekateri solisti, moramo vključiti tudi mladega in temperamentnega dirigenta Franka Cramerja, izpustiti pa moramo, žal, orkester, ki prepogosto res ni olajšal dela plesalcem. Vabljiv je bil tudi naslov večera: Od Pariza do Dunaja.
Kot rečeno: prijeten, sproščujoč, po zaslugi večine nastopajočih tudi zabaven in vsekakor lahkoten večer, ki pa niti od daleč ni odražal sijaja in vzhičenosti ob operetnih premierah. Pravzaprav, kaj pa še hočemo? Najverjetneje sta prav ta večer in izbira, ki je za njim, odraz vzdušja in težav ne samo v tržaški operni hiši, temveč tudi in predvsem v našem mestu.
NADJA KRIŠČAK r
Černigojeva zbirka Iz vode dlan
Pesnikov bog
Odgovor se zdi enostaven: povsod. Za poeta je vse božje. Če ni sposoben verovati v vsak kamenček, potem je za tak poklic premalo senzibilen; če v vsaki skromni rastlinici ne opazi čudeža pojavnosti, je slep; če ne sliši vsakega šuma iz njegovega življenjskega okolja, kot šepet večnosti, je gluh; če ne ve, da je poezija le instrument posebne božje službe, je kratko malo preneumen za pisanje pesmi. Tako nekako se lahko tudi razume splošno sporočilo pesmi Franca Černigoja, ki so nedavno izšle v zbirki Rob (Lipa si torej ene svojih božjih zbirk ne pusti odvzeti!) pod zavitim naslovom Iz vode dlan.
V Černigojevih pesmih je On neprestano prisoten in pesnik mu z očmi hvaležno sledi. Sledi Njemu in Njegovemu delu. Ta bog je, jasno, čisto pravi Bog, hkrati pa je tudi zelo premišljena metafora za absolutno. Pesnik ga vidi v kamnu, v veji, v človeku, v dvorcu Zemono ("Zemono.../kot bi rekel tajinstveno besedo"), skratka povsod, kjer je bitje, povsod, kjer kaj je. Za tako razmerje do sveta je značilen tudi verz o galebih: "hvalim stvarnika!/ da mi je dano z očesom polzeti za njimi". V fokusu tega verza niso galebi, temveč oko, ki gleda galebe, pa niti ne golo človeško oko, temveč nekakšen božji podaljšek - božje oko. Človek je le leča, skozi katero bog pregleduje svoje kraljestvo.
Rožancev roman Umor pri založbi Slovenska knjiga
Kriminalka s političnim ozadjem
Druga publikacija, s katero se je slovenski beroči javnosti predstavila nova založba Slovenska knjiga je roman Marjana Rožanca Umor. To je Ro-žančeva enaindvajseta knjižna objava njegovega dela, kot nam založba pove na zavihku knjige. Že to Pove dovolj o pisatelju, ki nas s svojimi deli preseneča. Tudi s knjigo o umoru se nam pisatelj predstavlja v neki novi luči. Kot neke vrste prefinjeni Pisec kriminalne zgodbe s političnim ozadjem, kot kritičen poznavalec jugoslovanskih političnih raz-tner ob koncu prve svetovne vojne (razmer, ki so zelo podobne današnjim), kot poznavalec umetnosti ,n proučevalec vpliva francoskega impresionizma na jugoslovansko umetnost. In končno se nam pisatelj predstavlja kot docela svojevrsten pripovednik s poglobljeno kritično noto v knjigi, ki zahteva bralčevo intelektualistično sodelovanje in ki je daleč Proč od lahkega, razvedrilnega in sprostitvenega branja. Vse to pa daje Rožančevemu najnovejšemu delu svojevrsten pečat, ne glede na to, da pisatelj Pripoveduje skozi zapiske francoskega umetnostne-
zgodovinarja iz Pariza, ki raziskuje nasilno smrt hrvaškega slikarja Josipa Lhotke ob koncu prve Svetovne vojne.
Hrvaški slikar Josip Lhotka, ki se je med drugim čolal tudi pri Antonu Ažbetu v Miinchnu, se je ob koncu vojne znašel v Parizu, kjer je bil na najboljši P°ti, da se uveljavi kot velik slikar. Druženje z jugoslovanskimi predstavniki pa mu je prineslo smrt. HašU so ga ustreljenega pred hotelsko sobo. Policijo je njegovo smrt označila kot samomor, dejansko ho je šlo za umor. Kdo in zakaj naj bi ubil človeka, ki se je posvečal samo slikarstvu, s tem se ukvarja knHga. Res je, da se pisatelj v prvem delu veliko 'Podi ob proučevanju francoskega impresionizma, odnosno z vplivom tega na jugoslovansko slikarko. Toda vse bolj se njegovo pisanje osredotoča Po Politične razmere na Balkanu ob koncu prve Svetovne vojne. In prav prikaz teh razmer ter politi-
kov, ki vodijo niti na Balkanskem polotoku, ki delujejo javno in iz zasede, razkrijejo ozadje umora. Ta je bil posledica tragične zmote, ko je Josip Lhotka napravil uslugo svojim jugoslovanskim prijateljem.
Tako se nam roman Umor pokaže kot večplastno pisanje. Kot pisanje o umetnosti in kot pisanje o politiki. Kateri je bil poglavitni namen Rožančeve-ga pisanja niti ni tako pomembno. V romanu je združil dvoje komponent, ki se med seboj prepletata. V pripovedi o umetnosti se nam Rožanc kaže kot velik poznavalec in kot umetnik, ki veliko ve. Obenem pa se nam v drugem delu vse bolj razkriva kot poznavalec političnih spletk na Balkanu, spletk, ki močno spominjajo na današnje razmere v Jugoslaviji. Srbija in njene stranke vodijo vse niti politike, tudi take v podzemlju in pri tem ne izbirajo sredstev. Ne gre za Jugoslavijo, ki naj bi nastala po koncu prve svetovne vojne, temveč za veliko Srbijo, ki naj bi se razširila na Dalmacijo, Hrvaško, Slovenijo. Jugoslovanska misel avstroogrskih Jugoslovanov je le slepilo, ki jo politika spretno izkorišča. Pri tem se poslužuje tudi vseh sredstev, tudi umorov. In eden od njenih nedolžnih žrtev je tudi hrvaški slikar v Parizu Josip Lhotka, ki je padel pod streli neznanega morilca namesto predsednika jugoslovanskega odbora. Tudi v tej komponenti romana se nam Rožanc kaže kot suveren poznavalec razmer, čeprav bolj kot analitik, kot pa dokončen razsojevalec. Tendence, politične spletke, gibanja in njih protagoniste nam predstavlja, ne spušča pa se v razplet niti v dokončno oceno. Zadošča nam, da probleme nakaže in osvetli smrt jugoslovanskega slikarja v Parizu; to pa je tudi vse. In tako se umetnost in politika v prepletajočem nesoglasju ob koncu pripovedi zgolj razideta. Morda bolj pod vplivom hipotez kot dokončne razjasnitve.
Bralec bo z zanimanjem sledil pisanju, ki je v začetku povsem filozofsko, proti koncu pa ima že vse znake kriminalnega romana, čeprav naj bi šlo
za osvetlitev resničnih dogodkov. Toda bralec je prepričan, čeprav ne moremo reči, do kod sega resničnost in kdaj pisateljeva hipoteza. Toda to niti ni bistveno. Rožančev Umor kot umetniško delo je zaradi svoje snovi in razkrivanja bogatega vpogleda v svet umetnosti ter politike, (koliko tega Rožanc zna!), svojevrstno in aktualno branje. gj gu
Pasijon na Kostanjah
Slovenski koroški ljudski pisatelj, bukov-nik Andrej Šušter Drabosnjak (1768-1825), bo v rodnih Kostanjah nad Vrbskim jezerom »doživel« še eno uprizoritev svojega Pasijona. To bo doslej eden največjih gledaliških podvigov na Koroškem, saj nastopa kar 70 igralcev s Kostanj in bližnje okolice.
Premiera tega znanega Drabosnjakovega dela bo jutri ob 20.30 pred domom slovenskega bukovnika na Kostanjah, natančneje, v Zgornji vasi. Versko igro bodo igrali v pristnem kostanjskem narečju; to zahtevno delo je opravila Herta Lausegger, asistentka na celovški univerzi. Igro je zrežiral veteran koroških gledaliških uprizoritev Franci Končan iz Ljubljane (pred leti je z uspehom režiral tudi Drabosnjakovo Pastirsko igro), sceno je zasnoval Saša Kump, kostume Alenka Bartlova, glasbo pa je izbral Lajko Milisavljevič.
Uprizoritev na Kostanjah (sledile bodo ponovitve v nedeljo in še naslednji konec tedna) pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s kostanj skim SPD Drabosnjak. Skratka, šlo bo za še eno predstavo, ki naj bi privabila številne obiskovalce s Koroškega in drugih krajev.
Zdi se, da se mora pesnik vsemu neprestano čuditi in more zato še v plevelu, tem nadležnem vrtnem zajedal-cu, najti čudovito skrivnost življenja, ni je namreč večje človeške nadutosti (to moramo Černigoju šteti v dobro), kot je smešno upanje, da kaj na tem svetu razumemo ali nemara celo vemo... Tu smo, čisto pritlehni, pleve-lasto majhni, in le Njegova dobra volja nam daje moč, da vedno znova spoznavamo svojo nemoč. V tej pesniški pozi se da kar udobno vztrajati, kajti na tako nizkih tleh se pesniku nič zlega ne more pripetiti in ničesar usodnega tudi ne more zagrešiti; ob takšni ponižnosti in prežetosti z Njim, je pač vsak pogled, vsak gib ali vsako dejanje le plah poklon, in če pesnik useka mimo (kar se mu seveda pogosto dogaja), nič hudega, mišljeno je bilo dobro, blago, preprosto, vdano... Vse se brž odpusti!
Prav, če kdo hoče verovati v takšno poezijo, seveda ni nič narobe, toda pri branju Černigojevih pesmi se zdi vloga ponižnega opazovalca Stvarnikovih del nekako umetna, nemara celo rahlo izsiljena. Bralca nekaj moti. Nekaj nepristnega se vriva v verze. Vdanost in neskončna pozornost (ljubezen) do vsega, je tako salamensko pasivna, tako bogaboječna, da že meji na sterilnost. Kje je pesnikov smeh? Kje je njegov zbadljivi, iskri ton? Kje je njegova prešerna predrznost? Kje so njegove zablode, strahovi, lažni vzkliki? Kje je njegova človeškost?
Ali drugače: v Černigojevi poeziji je vsa motivika preveč svetniško oprana, nedolžna, zanalašč naivna... Kje je razum, ki bi pesniku nastavljal blodne zanke in ga mamil na slepe tire? Hudič pa, kot da je - mrtev.
Take čistosti in dognano profilirane govorice enostavno nismo pripravljeni sprejeti; pred nami se ne šopiri s pisanim perjem okinčani lirski subjekt, pač pa neka angelska prosojnost, kjer poezija načrtno eksploatira umetnikovo naivno in ustvarja nedolžno krajino tihih molitev. Černigojeve pesmi so namreč prav to - molitve, ponižno sprejemanje življenja, finceno tipanje skozi mit ljubezni do vsega... Resda tudi v ta svet občasno vdira groza, smrt, toda to je le videz groze in smrt sploh ni smrt, temveč le večno prehajanje - iz kamna v prst, iz vode v dlan, iz luči v temo, iz trte v vino... ali "kot bi rekli, /od tu smo,/ iz te naše zemlje rastemo,/ kot iz nje poganja in daje tudi naša trta". Vse se neprestano reinkarnira: "nebo se meni z zemljo/ zemlja se menja z nebom".
In zopet vse vsiljuje dvom: Ali ni svet že preveč histerično heretičen, da bi bilo še mogoče s tako lahkoto slediti Stvarniku in se "užitkarsko" otaplja-ti v Njegovem delu? Ali pač! Se to zgodi tistim, ki so uzrli Resnico, spoznali Boga in se o vsem dokončno iz-dvomili? Kljub vsemu lahko rečemo, da se v zbirki srečamo z izjemno kultiviranim jezikom, ki zna iz tihih besed izvabljati še tišje vibracije. Pesmi so neverjetno rahle: nobena beseda ni odvečna, struktura verzov pa je mojstrsko izbrušena. Černigoj nedvomno obvlada jezik - s ponavljanjem dosega vznemirljive učinke, obenem pa se zna spretno izgoniti pretirani dramatičnosti in nabreklosti. Pesmi so kot resne kapljice s krhkih trav... in če s knjigo pregrobo...se osujejo...in vpije jih zemlje dlan.
JOŽEK ŠTUCIN
. Založba "Mursia" mi je poslala pred dnevi *~1Jigo pod naslovom "Neobvladljivi" ("Gli ingo-ernabili" - lahko bi rekli tudi "Neupravljivi", ki .6 ne dajo upravljati, vendar "neobvladljivi" bolj ^tteza), ki jo je napisal Mario Costa Cardol, na-^nčen preučevalec italijanske zgodovine, zlasti a tistega njenega dela, ki zadeva Prerod v drugi °lovici prejšnjega stoletja, j,. “Neobvladljivi" so pravzaprav Italijani, zanes-hvo večina italijanskega prebivalstva, potem ko .sredi preteklega stoletja uspeli zediniti Italijo, hič °r krž pove, da je uradna zgodovina eno, res-119 pa drugo. Uradno zgodovino so oblikovali
jfalasu tako rekoč nacionalnega utrjevanja nove >Nnske države (to utrjevanje se je pogosto etninjalo v "nacionalistično" skrajnost, ob medi t^a tudi v iredentizem), pozneje, v tretji deka-l|9a stoletja, pa ji je dal pečat tudi fašizem, lij. tevilni dokumenti spravljajo pod vprašaj ve-tjlj. .trditev uradne zgodovine, celo tiste, ki se no nanašajo na potek zedinjenja ali pa na
Čara P0 združitvi. Dejstvo je, poudarja Costa 'dna* C*a nekateri vidni dejavniki, ki jih zgodo-“e danes predstavlja domala kot simbole 2r, Janškega preroda, niso sodelovali v procesu uružev - • -
ve . evanja, kolikor niso bili celo proti. Ždružit-Catt* n* Podstavljal kot so jo izvedli, na primer Klij aneo' ki je bil eden osrednjih patriotov v filo7 nfu.' zavračal jo je Giuseppe Mazzini, glavni stre? ln teoretik prerodnega gibanja, najbolj pa pri tnule ugotovitev, da so bili Italijani kaj malo big n111 -V niem’ Prei bo držalo, trdi avtor, da so
^arijeg0tp^ru^tven™ težniam P0<^ okrdjem O'
spr^azoren primer, kako ljudje v glavnem niso Se jp rnak politike Piemonta, je iz leta 1848, ko s voj p POmontski kralj Carlo Alberto pojavil s ci, ^ vojsko pred Verono, ki je bila pod Avstrij-Vrgjg. akovanju, da mu bodo brž odprli mestna 2.g0 ,..ln da ga bo ljudstvo sprejelo navdušeno, dem* ° Pa se ie nasprotno: Verončani so celo nstrirali proti piemontski vojski, kričali, da
Cardolova knjiga »Neobvladljivi«
Zgodovina kot demitizacija
je osvajalna in da se jim pod Avstrijo navsezadnje dobro godi. Kralj se je moral potrt vrniti v Torino.
Mazzini je odkrito poudarjal (in tudi napisal v svojih spominih), da je Piemont "ovira" italijanskemu združevanju. Znano je, da je Giuseppe Garibaldi, legendarni vodja "garibaldincev", osvobodilnih enot, ostro grajal piemontske državnike, češ, da so "nasilni" in da ne morejo predstavljati nove Italije. Sam kralj Viktor Emanuel drugi je z vrsto nepremišljenih izjav, potez in sploh obnašanja podžigal protipiemontska opredeljenja. Z druge strani pa je piemontski general Cialdini, ki so ga imeli za glavnega torinskega stratega, brez dlak na jeziku zatrjeval, da je Garibaldi navaden "avanturist".
Potem ko so Italijo dokončno združili konec 60-ih let, je nerazpoloženje do piemontskih "osvoboditeljev" doseglo v marsičem višek. V nekaterih italijanskih pokrajinah (na primer v Srednji Italiji) je bil odziv na nabor minimalen, medtem ko je bil na Jugu, posebno pa v Kalabriji in na Siciliji, dobesedno ničen. Mladeniči so se ali poskrili ali pa so se podali v hribe, odkoder so izvajali akcije na račun nove oblasti. Cavour, predsednik piemontske, pozneje pa tudi italijanske vlade, je razpisal javno posojilo, pri katerem niso uspeli zbrati niti milijona lir.
Skratka, reakcije so bile domala povsod negativne, marsikje pa so iz tega nastajale že pravcate akcije proti novopečenim italijanskim državnikom. Ropanja so bila vsak dan posebno na jugu Italije. Oblast je hotela napraviti temu konec z operacijami, ki so jih kmalu imenovali "kolonialne". Marsikje je zavladal teror. Kako so
ljudje na italijanskem jugu imeli v čislih novo oblast, se vidi že iz tega, da na primer Cavour nikoli ni bil na obisku denimo v Neaplju ali v Palermu.
Piemontska osrednja oblast je razen tega zagrešila še hujšo napako, ko je, da bi bila prestolnica "bližja vsem Italijanom" proglasila za glavno mesto Italije, ne več Torino, pač pa Firence. To je k sreči trajalo le nekaj let, toda dovolj, da je takrat vzburilo duhove v Piemontu. Dobesedno mučno (zgodovina danes v potankosti razlaga, kako neurejeno in nepremišljeno so tekle operacije v zvezi z osvoboditvijo Rima, ki je bil, kakor dobršen del srednje Italije, pod papeževo oblastjo) pa je bilo, ko so italijanske enote napadle Rim. Tudi tu jih domače prebivalstvo ni maralo, sprejem "osvoboditeljev" je nemara bil sila hladen.	'
Garibaldi je bil vseskozi tako proti piemontskemu kralju, kakor proti papežu, o katerem je kar javno govoril, "da je vreča umazanega perila". V zvezi s premestitvijo osrednje oblasti v Firence pa je piemontskim državnikom očital, da so to v bistvu storili, da bi ugodili zahtevi Napoleona III. v Franciji, ki ni maral imeti na "francoski meji" glavnega mesta sosednje dežele. O razpoloženju prebivalstva do nove oblasti pa najbolj priča dejstvo, da so se noč za nočjo v Venetu pojavljali lepaki in letaki, češ, da "je bilo pod Francem Jožefom v najgrših časih lepše kot pa pod Viktorjem Emanuelom". Ljudje so glasno govorili, da je bilo lepše avstrijsko suženjstvo kot pa piemontska svoboda.
Odnos ljudi do piemontskih predstavnikov se je zaostril, ko si je nova oblast začela prizadevati, da bi svojo zakonodajo preprosto prenesla na
nove italijanske pokrajine. Res je sicer, da so imeli tedaj v Piemontu dejansko najbolj napredno zakonodajo, vendar je njen prenos na druge pokrajine zrevoltiral prebivalce, ki so desetletje živeli v drugačnih razmerah in pod drugačnimi zakoni. Garibaldi je sam pogosto zatrjeval, "da nova oblast nima posluha" in da Piemont dejansko ni združil Italije, marveč si jo je "priključil".
Costa Cardol poudarja v svoji knjigi "Neobvladljivi", da sodobna zgodovina zmeraj globlje reže v "umetno zgodovinsko tkivo" in da se bo ta proces stopnjeval. Naloga zgodovine je, da "de-mitizira" dogajanja in osebnosti, posebno v primeru, če so bile dosedaj predstavljene samo v lepi luči, neoporečno. Demitizacija je kajpak potrebna tudi tedaj, ko ni dobrodošla nekaterim zgodovinskim verzijam in njihovim nosilcem.
Knjiga pa razkriva še nekaj, kar se je pogosto pozneje pripetilo tudi drugje, seveda pri drugih (v marsičem sicer podobnih) zgodovinskih dogajanjih. Garibaldincev je bilo, kakor je znano, le nekaj tisoč, deset let pozneje, ko je bilo že jasno, da je nova oblast dovolj utrjena, pa so se seznami garibaldinskih udeležencev raztegnili kar na več desettisoč. Pa še nekaj se je porodilo tedaj; nova italijanska oblast je v znamenju Machiavellija, seveda s prebrisanim namenom, da bi prikrila notranje težave, pričela širiti tezo, da pripadajo novi Italiji še druga področja, kakor so Nizza, Savoja ter kajpak Istra in Dalmacija. Pa še druge pokrajine.
Takim geslom pa so kmalu pričeli nasedati tudi mnogi v Italiji, ki nove oblasti niso imeli v čislih. Trditve o domnevni pripadnosti teh ozemelj, kakor vidimo, segajo precej nazaj v italijansko zgodovino. Costa Cardol je pripravil delo, ki je mestoma dobesedno zgodovinsko odkritje, ki je tudi natanko dokumentirano. Njegova literarna vrednost pa je v tem, da je še kako berljivo ne samo zavoljo tematike, ki jo obravnava.
MIRO KOCJAN
Nadaljujejo se pogajanja v okoliških občinah
V Dolini še vedno nimajo novega odbora in župana
Okrogla miza v Gregorčičevi dvorani na pobudo MO SKGZ
Demantirane trditve, da se mladina premalo zanima za politično delo
Po sestanku, ki je bil predvčerajšnjim zvečer med delegacijama KPI in PSI, je Občina Dolina še vedno brez odbora in župana. Na srečanju ni prišlo do takšnih premikov, ki bi pomenili zaključek pogajanj, zato se bosta delegaciji strank sestali še v soboto.
Delegaciji, resnici na ljubo so bili včeraj predstavniki obeh strank v svojih izjavah previdni, sta se okvirno strinjali glede obnovitve dosedanje koalicije, še vedno pa manjka domena glede organigrama. Kot je znano, predlagajo dolinski socialisti za mesto župana svojega svetovalca Marina Pe-čenika. Prav glede socialistov je treba zapisati novost in sicer to, da se bo danes sestal zbor vpisanih. Tajnik dolinske sekcije PSI Vilijem Bandi bo prisotne seznanil s potekom pogajanj in s predlogi, ki so se do sedaj pojavili. Zbor bo formuliral dokončne predloge, ki jih bo delegacija stranke predočila predstavnikom KPI. Dolinski socialisti se bodo zbrali na svojem sekcijskem sedežu danes ob 20.30; sestanek s KPI pa bo že jutri zjutraj. Kot nam je povedal sam Bandi, bi moral biti prav ta sestanek odločilen.
Povsem odprto ostaja vprašanje morebitnega vstopa Slovenske skupnosti v dolinski občinski odbor. Delegacija dolinske SSk se je zato srečala s pokrajinskim strankinem vodstvom in preverila možnosti in pogoje vstopa. Verjetno pa se bo položaj v dolinski občini razrešil v kratkem, seveda če ne pride do novih presenečenj in sporov. Očitno niso nobena pogajanja
tako enostavna in izidi tako samo po sebi umevni, da ne bi lahko prišlo do zastojev.
Prav gotovo ponavljamo znano in večkrat ugotovljeno dejstvo, da bodo težavnejša in daljša pogajanja v de-vinsko-nabrežinski občini. Marsikaj bo tu odvisno tudi od splošnega pokrajinskega političnega okvirja. Stranka lipove vejice seveda vstraja pri svojem kandidatu za župansko mesto Bojanu Brezigarju, ki je požel na volitvah dokajšnji oseben uspeh. Pri svojem kandidatu Locchiju pa vstraja tudi KD, ki je na volitvah prav tako pridobila glasove. Kot nekakšno "zamenjavo" voditelji KD obljubljajo, da bodo podprli vstop SSk v tržaški občinski in pokrajinski odbor. Pri pogajanjih je treba seveda računati tudi na socialiste, ki so bili v zadnjih časih precej polemični do KD. Komunisti medtem vstrajajo pri svojem začetnem predlogu, da bi v Nabrežini sestavili koalicijo med SSk, KPI in PSI in to ob morebitni podpori zelenih. Ob tem je treba seveda pripomniti, da so omenjene stranke dokaj ostro delili in še delijo nekateri bistveni problemi občine, kot so na primer gradnje v Sesljan-skem zalivu. Za rešitev devinsko-na-brežinskega položaja pa bo nekaj sestankov tudi prihodnji teden, težko pa je predvidevati, če se bo položaj pričel razpletati. Dejstvo je, da so že dan po volitvah napovedovali dolga pogajanja, devinsko-nabrežinska občina pa postaja vedno pomembnejša figura na tržaški politični šahovnici.
V sredo zvečer je Mladinski odbor SKGZ organiziral v Gregorčičevi dvorani zanimivo okroglo mizo na temo »Mladi v politiki«. O tej snovi so razpravljali Genny Kozina, Aleš Wal-tritsch, Mitja Terčon in Rado Milič. Vsi so mladi in so bili na majskih upravnih volitvah prvič izvoljeni v »kako upravno telo.
Moderatorka Damjana Kralj, predsednica MO SKGZ, ki je znala z dognanimi vprašanji popestriti večer, je v uvodni besedi obrazložila, da je bil povod za organiziranje debate ugotovitev, da med mladimi zanimanje za
aktivno politiko iz dneva v dan kopni. Odklonilni odnos mladih do politike pa je čedalje ostrejši. »Menim, da tako zadržanje ne koristi naši skupnosti in mladini,« je dejala moderatorka. »Zavedati se moramo, da če se sami ne angažiramo v politiki, dopustimo, da nam drugi krojijo našo usodo, kar pa ni ravno pametno. Poleg tega je politika lahko sredstvo, s katerim uresničimo svoje ideje in tako dejavno vstopimo v družbeno dogajanje.«
Mitja Terčon je menil, da ni res, da se mladi ne zanimajo za politiko. Po njegovem mlajša pookolenja pozorno
sledijo družbenemu dogajanju, z razliko od prejšnjih let pa mladi razmišljajo s svojo glavo in ne dopuščajo, da bi jih "politika" zmanipulirala. Odklonilni odnos, ki ga mladi v Italiji čutijo do politike, pa gre pripisati številnim škandalom in šibki državniški zavesti preštevilnih italijanskih politikov.
S temi besedami se je delno strinjal Aleš VValtrisch, ki je opozoril, da je zanimanje mladih za politiko včasih odvisna tudi od splošnega družbenega momenta ali pa kar od mode. Javnomnenjsko razpoloženje v osemdesetih letih, za razliko od prejšnjih desetletij, mlade ni ravno spodbujalo k političnemu delu.
Rado Milič je dejal, da je kandidiral zato, da bi tudi sam s svojimi izkušnjami prispeval k dobremu upravljanju svoje občine in s tem koristil ljudem. Mladi pa se za politiko odločijo predvsem zaradi idealizma.
Tej misli je pritrdila tudi Genny Rozinova, po mnenju katere ni res, da se mladi ne posvečajo politiki. Menila je, da se mladi približajo aktivni politiki takrat, ko morajo doseči konkreten in oprijemljiv cilj, dokaz za to pa so nedavna študentska in dijaška gibanja. Opozorila je, da je povsem razumljivo, da "politika" z dolgimi sestanki in brezveznim besedičenjem odvrača mladino od aktivnega družbenega
dela'	VVALTER ŠKERK
Na sliki (foto Križmančič) udeleženci okrogle mize o mladih in politiki v Gregorčičevi dvorani: z leve Kozinova, Milič, Kraljeva, Wal-tritsch in Terčon.
Dva posebna avtobusa za otroke
ZSKD vabi jutri na ogled lutkovne predstave v Ljubljani
Kljub porazu na junijskem vsedržavnem referendumu
Naravovarstveniki vztrajajo na deželnih referendumih
Aktualno predavanje v Prosvetnem domu na Opčinah
Pisatelj B. Pahor o vplivu kulture na razvoj družbe
Lutkovno gledališče v Ljubljani prireja tudi letos in sicer jutri, 16. junija, Dan odprtih vrat, to je lutkovna predstava, namenjena izključno slovenskim otrokom iz Koroške in primorskega zamejstva.
Tokrat nas Lutkovno gledališče vabi na ogled predstave Prizori iz življenja stvari po zamisli Borisa A. Novaka in v režiji Borisa Kobala.
Kot je v predstavitvenem gledališkem listu zapisal Andrej Gogala, ki je tudi dramaturg igre, "se v predstavi srečujemo z nenavadno priložnostjo, da vzpostavimo prvotno stanje otroškega zavedanja, ko so stvari žive, ali, drugače povedano, ko imajo 'dušo'... Stvari, ki nam vsak dan samo služijo in jih (morda proti njihovi volji?) zgolj uporabljamo, le redkokdaj v evforiji pa z njimi komuniciramo, se nam tako predstavljajo kot misleče, čustvujoče, govoreče, delujoče. Imajo tako kar precej človeške lastnosti -imajo se rade, sovražijo se, celo stepejo, vesele so in tudi žalostne, ljubosumne, nadute, preplašene..."
Lani se je Zveza slovenskih kulturnih društev prvič odzvala vabilu Lutkovnega gledališča in poskrbela za organiziran prevoz otrok in staršev v Ljubljano. Po lanskem zelo uspelem poizkusu je nadvse razveseljivo dejstvo, da se je letošnjemu vabilu odzvalo res veliko število otrok in staršev , saj jih je skupno okrog 90. Izletnikom se bodo tudi letos pridružile animatorke ZSKD, ki so pobudo tudi organizacijsko speljale in bodo med potjo poskrbele za dobro počutje udeležencev.
Naj še podčrtamo, da je odhod dveh avtobusov, ki bodo odpeljali prijavljene otroke v Ljubljano, določen za 13.30 na mejnem prehodu pri Fernetičih (na jugoslovanski strani). V Lutkovnem gledališču, kjer se bodo otroci srečali s koroškimi vrstniki, si bodo ogledali predstavo ob 16. uri, povratek na Fernetiče pa je predviden za 19.30.
Naravovarstveniki naše dežele se ne vdajo. Kljub porazu, ki so ga doživeli na vsedržavnem referendumu o lovu in pesticidih, bodo še naprej zbirali podpise za šest deželnih referendumov, s katerimi želijo razveljaviti nekatere člene in paragrafe deželnih zakonov o lovu, uničevanju odpadkov, cestnih povezavah in krajinski zaščiti. »Nekateri si bodo mislili, da nismo pri pravi pameti,« sta na včerajšnji tiskovni konferenci, s katero so želeli relan-sirati kampanjo za pobiranje podpisov, dejala predstavnika iniciativnega odbora Edi Pernici in Marco Gentili, »vendar so nas reakcije ljudi opogumile, da nadaljujemo. Pred referendumom smo namreč nabrali kar malo podpisov, po njem pa so začeli ljudje prihajati skoraj množično. Skoraj vse podpise — doslej smo jih nabrali 4.500 — smo namreč nabrali po vsedržavnem referendumu. V naši deželi je bilo povprečje volilcev skoraj najvišje v Italiji. Tisti, ki so volili za razveljavitev sedanjih zakonov o lovu in o pesticidih — in teh je bila ogromna večina — so se počutili ogoljufane. Zato so sedaj še bolj radikalni v svoji zahtevi po omejevanju lova na primer.«
Kot rečeno, je iniciativni odbor, ki združuje naravovarstvene organizacije WWF, Zvezo za okolje, Italia nostra, LIPU in druge, zbral doslej 4.500 podpisov. Za sklicanje referendumov pa potrebujejo skupno 20 tisoč overovljenih podpisov, ki jih lahko zberejo v prihodnjih mesecih. Doslej so med drugim zbirali podpise samo naravovarstveniki, v prihodnjih dneh pa se jim bodo pridružili tudi zeleni in komunisti (ki sicer ne podpirajo vseh referendumov), tako da bodo lahko prisotni v vseh večjih zaselkih. V Trstu je vsekakor mogoče podpisati vsak delavnik od 16.30 do 18.30 v Ul. delle Torri (za cerkvijo sv. Antona), ob petkih z istim urnikom pa na Borznem trgu. S prihodnjim tednom bo mogoče podpisati tudi na županstvih.
Naj na kratko obnovimo vsebino referendumov. Trije referendumi zadevajo lov in z njimi bi naravovarstveni-
V nedeljo na Dolenjsko na pobudo ZSKD
Družabni izlet za kulturne delavce
Zveza slovenskih kulturnih društev priredi v nedeljo, 17. junija, izlet na Dolenjsko za predsednike oziroma odbornike včlanjenih društev iz Tržaške, Benečije in Goriške. Zamisel o izletu je nastala iz želje, da bi se kulturni delavci, ki v naši deželi delujejo v društvih, enkrat vendarle srečali izven formalnih delovnih sej in da bi skupaj preživeli družaben dan.
Za organizacijo izleta se je ZSKD s posredovanjem Zveze kulturnih organizacij Slovenije povezala z ZKO v Novem mestu, ki je predlog sprejela in ponudila dragoceno pomoč.
Izletniki se bodo najprej srečali ob 11. uri s predstavniki ZKO v Novem mestu in sicer v kulturnem domu, kjer bo priložnost, da se najprej seznanijo s tamkajšnjo ljubiteljsko kulturno stvarnostjo in da si ogledajo bistvene mestne zanimivosti. Po kosilu (v restavraciji v okolici z izredno razgledniško lego), bodo obiskali še Kostanjevico in Pleterje.
Ker sodelujejo pri izletu predstavniki društev iz Benečije, Gorice in Trsta, j.e odhod tako določen;
ob 7.00 — odhod iz Rožne doline (mejni prehod Gorica - jugoslovanska stran).
ob 8.00 -— odhod z mejnega prehoda Fernetiči (jugoslovanska stran).
Glede na to, da je še nekaj razporožljivih mest, se lahko predstavniki društev prijavijo še danes na sedežu ZSKD (telefon 767303) od 9. do 13. ure.
ki radi razveljavili predpise, po katerih imajo lovci pravico, da lovijo tudi v zaščitenih parkih in da sami upravljajo lovske revirje. S tretjim bi radi zaščitili več divjih živalskih vrst. V zvezi s temi referendumi sta Gentili in Pernici dejala, da naravovarstveniki nočejo kriminalizirati lovce, pač pa da zahtevajo od upravnih teles, naj primerneje uredijo lov. Po vsedržavnem referendumu so nekateri deželni svetovalci KD namreč že predlagali, naj Dežela ponovno uvede ptičarstvo, pa čeprav je ustavno sodišče razsodilo, da je ta vrsta lova protiustavna.
S četrtim referendumom želijo odvzeti deželnemu odboru pravico, da »sam odloči (brez posvetovanja s krajevnimi upravami in brez primernih študij o učinkih na okolje), kam postaviti naprave za uničevanje odpadkov. S petim predlagajo razveljavitev deželnega zakona o krajinski zaščiti, ki je tudi po mnenju ustavnega sodišča protiustaven, ker ne sovpada z vsedržavnim zakonom Galasso, ki je veliko strožji. Z zadnjim referendumom pa hočejo razveljaviti deželni načrt za cestne povezave, ki predvideva gradnjo novih cest tudi tam, kjer niso potrebne. (bg)
Na Opčinah razstava slikarke Maje Kocmut
V Prosvetnem domu na Opčinah bodo drevi ob 20.30 odprli razstavo akademske slikarke Maje Kocmut, ki bo predstavila svoje ženske portrete (4 risbe in 11 olj). Umetnico, ki je diplomirala leta 1981 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Kiaru Mešku, bo predstavil Peter Može. V kulturnem programu ob otvoritvi bo nastopil ženski pevski zbor Prosek-Kontovel, ki ga vodi Miran Žitko.
V Prosvetnem domu na Opčinah je bilo v sredo zvečer na sporedu predavanje pisatelja Borisa Pahorja o moči in nemoči kulture pri demokratizaciji družbenega razvoja. Srečanje je priredila Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, ki je s tem večerom tudi zaključila svojo sezono.
Prof. Pahor je uvodoma napovedal, da gre za izredno obširno temo in da bo zato le nekazal nekaj smernic, ki naj jih potem poslušalci sami povežejo. Splošno prepričanje je, da ima kultura premalo vpliva na družbeni razvoj. Po mnenju prof. Pahorja to sploh ni res. Dovolj je, da pogledamo nekoliko nazaj v svetovno zgodovino. Intelektualna plast je dejansko ustvarila idejne in ideološke predpostavke tako pri francoski kot pri ruski revoluciji. Do italijanskega Risorgimenta (Preporoda) je prišlo tudi po zaslugi literature. Kultura je bila torej posredno pomembna pri ustvarjanju določenega psihološkega stanja pri ljudstvu in je s tem pripravila pot za pomembne zgodovinske spremembe.
Kar zadeva Jugoslavijo, je nadaljeval prof. Pahor, so se po ločitvi od Sovjetske zveze predvsem v Sloveniji
V okviru zaključnih koncertov podružnic Glasbene matice
Drugi nastop gojencev iz Boljmca
V sredo zvečer je bil v dvorani bor-štanske srenjske hiše na vrsti še drugi zaključni nastop gojencev boljun-ske podružnice Glasbene matice, ki se učijo igranja na flavto, harmoniko, kitaro in klavir pod mentorstvom profesorjev Daniele Brussolo, Claudia Furlana, Paola Peresuttija in Teje Košuta. Večina nastopajočih je bila sicer iz nižjih razredov glasbenega šolanja, kljub temu pa je večer izzvenel kar se da prijetno in tudi dovolj kakovostno. Med številnimi prvimi in drugimi razredi so izstopali flavtistki Jadranka Santi, ki jo je na klavir spremljala Tatjana Jercog, in Elena Parovel, ki je zaigrala ob klavirski spremljavi Teje Košuta, na klavir sta štiriročno zaig-
rali Valentina Korošec in Alenja Zobec, v kitarskem duu pa sta nastopila Edvard Žerjal in Dimitri Rosso. Med bolj izkušenimi harmonikarji se je predstavila Kristina Zidarič, med boljšimi pianisti pa Peter Nadlišek.
Nadvse dobro so se seveda odrezali tudi mlajši gojenci, kot so harmonikarji Giulia Valassi, Marko Kariš, Igor Kobal, Kristina Laurica in Mojca Mihalič ter pianistke Vanja Glavina, Inka Žerjal, Dajana Kočevar in Neda Sancin. Koncert je ob navdušenju občinstva zaključil harmonikarski ansambel, ki ga vodi prof. Claudio Furlan in ki je pred mesecem dni zmagovito nastopil na mednarodnem tekmovanju v Recanatiju. (dam)
začele pojavljati svobodnejše ideje-Tudi umetnost je lahko spet nekoliko zadihala, predvsem poezija in likovna umetnpst, proza pa je bila še za postavljena. Po eni strani se je uveljo vila uradna linija interpretiranja pre teklosti, po drugi strani pa se je pojo vila nekakšna alternativa, ki pa ^ svojem bistvu ni bila disidentska; to umetnost je postala sama sebi nameP Tako je v Sloveniji zaživela literatk' ra, ki je bila narodno brezbrižna J11 apolitična. Vlada jo je tolerirala, saj j! v nobenem smislu ni mogla škodit1 ker ni opisovala realnega življenja, le poudaril Pahor.
Jugoslovanska vlada je imela men uveljaviti nekakšen "internacio nalizem", to je propad nacionaln1" idej in izumrtje manjših narodov. Z-O čelo se je množično priseljevanje ae lavcev z juga v Slovenijo, kmete so naselili v mesta, kjer večkrat ajs mogli najti zaposlitve in so zato °ds. v tujino. Jugoslavija je hotela ustva' ti nekakšno centralistično kulturo, ji je doživela višek v tako imenovat1 skupnih izobraževalnih jedra, iz ha1 rih naj bi se razvila jugoslovatis^ kultura. Slovenski izobraženci s0n,g ostro uprli temu načrtu za poenote I kulture. Tako se je odprla prva ka med jugoslovanskimi republik11^, in prav v tistem času se je začela jevati "slovenska pomlad«.	,ng
Prof. Pahor, ki je član mednaro ^ organizacije za ohranjanje ogroža ^ jezikov in kultur, je poudaril, daj pred 25 leti zagovarjal stališče, d sme noben narod izumreti, pa naj (jS. številčno še tako nepomemben. j\gSj-tem času so mnogi prerokovali j" u. fikacijo kulture in izginitje vseh P ^a. kularizmov, a izkazalo se je, ln0 se cionalna čustva premočna. OseD v vi'
ne bi bal razvoja nacionalizma jj, hodnih državah, je zaključil P1 Ti narodi se potegujejo Prp“v* ej jid1
priznanje lastne identitete in
mora to priznanje dati, toliko b J" a)i-se je izkazalo, da je interna zem neuresničljiv, (hj)	. glei)
Na sliki (foto Križmančič) PV^jce Boris Pahor s predsednico K cjan^0 Pinko Tomažič in tovariši 0peH' Hrovatin med predavanjem
skem Prosvetnem domu.
V gosteh pri industrijah in pri CR T
Minister Carli jutri v Trstu
Jutri se bo mudil v Trstu italijanski zakladni minister Guido Carli, ki se bo udeležil dveh za tržaško gospodarstvo zelo pomembnih dogodkov. Najprej se bo udeležil odprtja povsem prenovljenega sedeža Tržaške hranilnice CRT, nato pa bo prisostvoval javnemu občnemu zboru Združenja tržaških industrij cev.
Tržaška hranilnica bo torej jutri odprla svoj zgodovinski sedež v Ulici Cassa di Risparmio, ki so ga zelo skrbno prenovili. Osrednjo stavbo banke so namreč zgradili daljnega leta 1894 po načrtu arhitekta E. Nordia. Poleg sedeža CRT so prenovili tudi nekatere sosednje palače v ulicah Mazzini in Genova.
Tržaška hranilnica odpira svoj zgodovinski sedež, ki so ga obnovili ob spoštovanju prvotnega sloga in hkrati upoštevali vse sodobne zahteve in potrebe. Pročelje in notranjost so restavrirali po prvotnem vzorcu, obenem pa so notranje prostore opremili z najmodernejšo tehnologijo in seveda z računalniškimi sistemi. V prvem nadstropju, kjer so reprezentančni prostori, bodo ob otvoritvi prenovljenega sedeža odprli tudi dokumentarno razstavo o zgodovini tega tržaškega denarnega zavoda.
Jutrišnja otvoritev prostorov pa ima seveda tudi velik gospodarski pomen. Tržaška hranilnica se pripravlja na leto 1992 in na uspešen prodor v Evropo. Njeno mesto je strateško pomembno tudi v smeri odprtja proti vzhodnim državam. Naj zapišemo, da se tržaški zavod širi tudi v sosednje italijanske dežele, saj je na primer že odprl podružnici v Trevisu in Vicenzi, v načrtu pa ima tudi agencijo v Mestrah.
Pomen bo odprtju novega sedeža dala tudi prisotnost zakladnega ministra Carlija, ki se bo, kot rečeno, med svojim današnjim obiskom v Trstu udeležil skupščine Združenja tržaških industrij cev. Skupščina bo v kongresnem centru Pomorske postaje in se bo pričela ob 10.30. Ob ministru Carliju bo na zasedanju tržaških industrij cev prisoten tudi podpredsednik Confindustrije Carlo Patrucco kot tudi najvišji deželni politični in drugi predstavniki.
Danes pod Montebellom
Slovesno odprtje vzorčnega sejma
Podtajnik italijanskega ministrstva za turizem in prireditve goriški poslanec Luciano Rebulla bo danes ob 11. uri slovesno odprl 42. tržaški vzorčni velesejem. Slovesnosti se bodo udeležili številni krajevni in deželni upravni in gospodarski predstavniki, med njimi tržaški župan Richetti, predsednik Pokrajine Crozzoli in deželni odbornik Rinaldi.
Sejem bodo za občinstvo odprli ob 16. uri, prireditelji pa pričakujejo številen obisk. Na 15 tisoč kvadratnih metrih razstavne površine se jim bo predstavilo 33 držav z več kot tisoč razstavljala. Za letošnjo največjo tržaško sejemsko prireditev pa je posebej značilna prisotnost razstavljalcev iz vzhodnoevropskih držav, a tudi iz Kitajske, s Kube, iz Gvatemale, Argentine in drugih oddaljenih držav. Sejem bo seveda spremljala tudi vrsta srečanj, kot npr. o vprašanjih turizma, kmetijstva, obrtništva in trgovine. Obiskovalci velesejma pod Montebellom se bodo kot vsa leta lahko tudi tokrat okrepčali v dobro založenih kioskih. Naj dodamo, da bo že jutri pod Montebellom dan, posvečen Jugoslaviji.
Dodatni bencinski boni za podjetja in uprave
Tržaška Trgovinska zbornica sporoča, da bo od 18. junija do 31. julija razdelila podjetjem, krajevnim upravam in inštitucijam, ki so za tekoče leto dobili bone za bencin po znižani ceni, dodaten sveženj bonov. Trgovski zastopniki in agenti bodo prejeli še bone za 400 litrov, bone pa bodo lahko dvignili na sedežu Trgovinske zbornice (Borznj. trg 14) vsak dan od ponedeljka do petka od 8.30 do 11.40. Ostala podjetja, krajevne uprave in druge inštitucije pa bodo prejele bone še za 125 litrov na avtomobil. Bone pa bodo morali dvigniti na sedežu Avtomobilskega kluba v Ul. Cu-mano 2 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure. V obeh primerih je ob dvigu bonov treba pokazati prometno knjižico avtomobila, za katerega so bili boni dodeljeni.
Obračun šolskega leta 1989-90
Zaključni šolski izidi
r~w •	•	v*i i**vv
na Zoisu m učiteljišču
Včeraj smo objavili končne učne rezultate na liceju Prešeren in poklicnem zavodu Stefan. Danes pa objavljamo izide s trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois in oddelka za geometre ter rezultate z učiteljišča Anton Martin Slomšek in vzgojitelske šole. V prihodnjih dneh bodo prišle na vrsto še nižje srednje šole.
Izidi na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois
1. A: izdelali so Lara Agelli, Tjaša Bogateč, Claudia Ferluga, Adrian Gerli, Alenka Mauri, Sonja Mauri, Massimo Ota, Tanja Race in Mitja Sossi. Štirje dijaki imajo popravne izpite. Šest dijakov ni izdelalo,
2.	A: izdelali so Elisabetta Antonič, Mitja Bužan, Antonella Fabi, Paola Gerdol, Valentina Gojča, Marjan Gruden, Matej Gruden, Mitja Gruden, Alenka Kraljič in Nataša Krizmancic. Sedem dijakov ima popravne izpite. En dijak ni izdelal.
3.	A: izdelali so Vesna Buscemi, Adriana Ciuk, Deborah Colja, Alexsij Cosma, Samanta Gruden, Monica Micah, Barbara Pavat, Laura Pettorosso, Bojana Racman, Tamara Raseni, Elia-na Scabar, Tanja Škabar, Bogdan Stopar in Sabina Zega. Deset dijakov ima popravne izpite. Dva dijaka sta izstopila.
4.	A: izdelali so Barbara Bachi, Tatjana Canziani, Susanna Ciocchi, Kate-rina Citter, Daniela Coren, Sabrina Gec, David Kralj, Dimitri Luxa, Teresa Marzetti, Barbara Mauri, Silvano Peric, Susanna Rebula, Susanna Sancin, Erika Skerk, Robert Zenic in Erika
Drago Druškovič
Razstavo so slovesno odprli sinoči
V Galeriji TK na ogled dela Korošca Draga Druškoviča
Razpeto med tradicijo in postmodernizmom, med svetovljanstvom in regionalizmom: takšno je slikarstvo celovškega slikarja Draga Druškoviča,
J13® od sinoči gost Galerije TK. Druš-Jdivič, ki sodi v mlajšo generacijo slo-yenskih koroških slikarjev in ki se je ze precej uveljavil v avstrijskem prostoru, razstavlja v Trstu novejše grafike, slike in veliko tapiserijo, s katerimi ponuja na ogled ves svoj ustvarjal-ni razpon.
Slike in grafike so med seboj precej fazlične, saj - kot je dejal ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani Ivan ^edej - predstavljajo prve skoraj neke jrste lirični abstraktizem, ki priča o čutnem odnosu do barv in do slikarske geste, druge pa so veliko bolj raci-Ohalne, pa čeprav so v barvah živah-Pm.se. S temi raziskuje avtor neke ar-oitipske simbole, ki izhajajo tako iz zhodnjaških filozofij kot iz samih ko-oskih ljudskih slikarij. Prav te prvine, j11 ed seboj tudi zelo različne, ustvarjajo čar Druškovičevih stvaritev, ki so azpete med različnimi svetovi, or, red odprtjem razstave je celovške a°ste - prisotni so bili namreč tudi Predstavniki Slovenske prosvetne zve-® lz Celovca, ki je sodelovala pri or-RUhizaciji razstave - počastil tudi glas-: rR trio gojencev GM. Tamara Tret-} k m Samo Mijot na flavto ter Barba-,, Briščik na kitaro so zaigrali Wal-orjeve »Vier kleine Stiicke«. (bg)
Avto zbil peško
ok^3 Okrožju 3. novembra je včeraj rog 13.30 avtomobil povozil peško Cn Prododu za pešce. 24-letno učiteljici t^ichaelo Dambrosio, ki stanuje v p0 ^omanin 7, je pri prečkanju ceste t! vOzil alfa romeo s tržaško registraci-• Dekle je obležalo na asfaltu na vi-tp,z Precej hudo poškodovano, saj so biieVa*ci celo posumili, da bi si Ptegnila zlomiti tilnik. V katinar-li bolnišnici pa so zdravniki ugotovi-UtrJ9 A 9a le samo zvila, povrhu pa je bci 6 a nekaj lažjih poškodb in se morala zdraviti 30 dni.
Ob 37. evropskem dnevu šole
Dijaki liceja Prešeren sodelovali na natečaju o problemih Evrope
Dijaki številnih šol iz Furlanije-Julijske krajine so sodelovali na natečaju, ki ga je organizirala deželna federacija Sveta občin in dežel Evrope. Natečaj je bil posvečen 37. evropskemu dnevu šol, želja prirediteljev pa je bila, da učenci in dijaki spregovorijo o nekaterih problemih, ki so še vedno občuteni v Evropi.
Ob jasnih procesih združevanja je namreč mogoče še vedno opaziti nekatere težave in nesporazume med skupinami. Nova Evropa lahko postane dinamična stvarnost le, če bodo ljudje upoštevali etnične, jezikovne, narodne in tudi gospodarske razlike. Skratka, Evropa bo res skupna, če bodo imeli v naši zavesti svoje dostojanstvo vsi kamenčki evropskega mozaika.
O teh in drugih problemih in perspektivah so pisali dijaki številnih deželnih šol, natečaja pa so se udeležili tudi dijaki slovenskega znanstvenega liceja France Prešeren. Iz 2. A razreda je pod mentorstvom prof. Annamarije Bizjak poslal svoj prispevek Jan Volčič; iz 3. B razreda je poslala svoj prispevek dijakinja Jagoda Škerk, mentorica je bila prof. Majda Artač, iz 4. A razreda sta se natečaja udeležila dijaka Erika Buzečan in Vasco Tinta, mentorica je bila prof. Majda Cibic; iz 4. B razreda so poslali svoje prispevke Eva Mauri, Nadia Renzi, Alenka Devetak, Alenka Bandi, Kristina Zidarič in Barbara Mauri, mentorica je bila prof. Majda Sancin; iz 4. C razreda pa so poslali svoje prispevke dijaki Paolo Tanze, Ai-Ling Marucelli, Tjaša Kocman, Jana Radovič in Alenka Sirk, medtem ko je bil mentor prof. Marco Ferluga.
Smrt zaradi domnevne prevelike doze mamila
Fabio Petrini
V svojem stanovanju v šestem nadstropju poslopja s štev. 12 v Ulici Petronio je včeraj pozno popoldne umrl 27-letni Fabio Petrini, ki je bil znan kot uživalec mamil. Reševalce Rdečega križa je poklicala njegova mati, ki ga je našla mrtvega na postelji v njegovi sobi, ko se je okrog 18. ure vrnila domov. Toda fantu ni bilo več mogoče pomagati.
Preiskavo o Petrinijevi smrti vodijo karabinjerji iz Ul. Hermet, ki pa sinoči o zadevi niso hoteli povedati prav ničesar. V stanovanje Petrinije-vih je prišel tudi sodni zdravnik dr. Costantinides, ki je izdal potrdilo o smrti, truplo pa je sedaj na razpolago namestniku državnega pravdnika dr. Reinottiju, ki bo po vsej verjetnosti odredil obdukcijo oziroma toksikološko analizo. Precej utemeljena se namreč zdi domneva, da je Petrini podlegel premočni dozi mamila.
Agenti letečega oddelka so ga že nekaj časa nadzorovali
a aretirala Tržačana s heroinom v žepu
Enzo Annunziato
Agenti letečega oddelka so včeraj po dolgem zasledovanju prijeli in aretirali mladega razpečevalca mamil. Ker se je agentom upiral in, ker so mu v žepu našli nekaj več kot osem gramov heroina, so ga pospremili v koro-nejske zapore, kjer je na razpolago namestniku državnega pravdnika dr. Reinottiju.
27-letnega Enza Annunziata so na kvesturi že poznali, saj so sumili, da se ukvarja z razpečevanjem mamil, ki jih občasno tudi sam uživa. Moškega, ki je imel prav zaradi tega že opravka s pravico, so nekaj tednov diskretno nadzorovali, nadzor pa so še poostrili po tragični smrti mladega mamilaša Maurizia Sivinija, ki je umrl pred nekaj dnevi prav zaradi pretirane doze heroina, kot je potrdila obdukcija.
Annunziata so agenti zasačili v sredo popoldne, ko se je sprehajal v družbi neke ženske po Istrski ulici pri Sv. Jakobu. Ko je zagledal policiste, je najprej skušal zbežati, nato pa se jim je silovito upiral. Vzrok takega početja so kaj kmalu ugotovili: v žepu je namreč imel 8,25 grama heroina, ki ga je po prepričanju policije nameraval prodati med tukajšnjimi mamrlaši. Agenti so ustavili tudi žensko, ki ga je spremljala, po identifikaciji in po ugotovitvi, da ni sodelovala z Annunzia-tom pri njegovih nedovoljenih poslih, pa so jo izpustili na svobodo. Annunziata pa so, kot rečeno, pospremili v zapor pod obtožbo posesti mamila in upiranja agentom.
Mladi Zugna sam povzročil smrtno nesrečo
Alessandro Zugna
Vzroki za prometno nesrečo, v kateri je preteklo noč pri Ljudskem vrtu umrl 21-letni motociklist Alessandro Zugna iz Ul. Giulia 65, še vedno niso (in verjetno niti ne bodo) povsem jasni. Preiskovalci so ugotovili samo to, da je fant, ki je po Ul. Giulia vozil proti Ul. Carducci, nenadoma zavozil v levo in rahlo trčil v nasproti vozeči Y10. Nato pa je z večjo močjo treščil v za prvim avtomobilom vozeči golf, leta pa se je zaletel v parkirani ritmo. Motociklista je medtem sunek vrgel na asfalt, kjer je spolzel pod kolesa proti Sv. Ivanu vozečega fiata uno.
Ko so prihiteli reševalci Rdečega križa, jim je bilo takoj jasno, da je fantovo stanje skoraj brezupno. Medtem ko je njegovo motorno kolo znamke bravo popolnoma zmečkano obtičalo na asfaltu, je- mladi Alessandro že v rešilcu, kjub prizadevanjem reševalne ekipe, izgubil boj za življenje. Na Ka-tinaro je dospel mrtev...
Žerjal. Štirje dijaki imajo popravne izpite.
5. A: šestnajst dijakov je bilo pri-puščenih k maturi, en dijak pa zavrnjen.
1.	B: izdelali so Cristina Bogatez, Daniela Bogatez, Natascia Ciliberto, Marco Cossi, Marco Crismanich, Martina Fister, Gunther Hervatin, Morris Hervatin, Tamara Komar, Maja Kos-mina, Tatjana Masala, Marina Petaros in Marco Possega. Šest dijakov ima popravne izpite. Dva dijaka nista izdelala, trije so izstopili.
2.	B: izdelali so Miroslav Chert, Igor Filipčič, Valentina Franca, Antonio Giacomin, Ileana Gobbo, Tania Pala, Vesna Parovel, Dunja Pecenik, Federi-ca Pirchio, Nataša Rodella, Valentina Sardo, Romina Tomini in Igor Vodopivec. Sedem dijakov ima popravne izpite.
3.	B: izdelali so Massimo Barini, Stefane Biekar, Sandro Buzzi, Tatiana Chieppa, Tamara Cibic, Francesco Ciliberto, Marko Debeljuh, Martina Do-Ijak, Ravel Gombač in Massimiliano Pertot. Osem dijakov ima popravne izpite. Štirje dijaki niso izdelali, trije so izstopili.
4.	B: izdelali so Sonia Cattonar, Ele-na Colja, Davide Glavina, Susanna Gombacci, Erika Grizancic, Damir Kralj, Barbara Manzin, Tamara Osi, Marko Ota, Ivanka Pahor, Aleksandra Pernarcich, Nataša Rebula, Katia San-tin, Riccardo Skerk, Lorenza Strain, Marko Tul in Kristina Vodopivec. Trije dijaki imajo popravne izpite. En dijak je izstopil.
5.	B: vsi dijaki so bili pripuščeni k maturi.
1.	C: izdelali so Tania Biondi, Cristina Comini, Barbara Franco, Tatiana Leghissa, Ivana Marc, Martina Moset-ti, Michela Mosetti, Katjuša Regent in Tamara Tretjak. Osem dijakov ima popravne izpite. Pet dijakov ni izdelalo, eden je izstopil.
2.	C: izdelali so Aljoša Cok, Miriam Corossez, Odri Koglot, Fabio Krašovec, Stefano Livon, Vanessa Mezgec, Roberto Pavlica, David Puntel, Fabiana Puntin, Patrizia Puzzer, Mauro Simonič in Gabriella Ugrin. Sedem dijakov ima popravne izpite. En dijak je izstopil.
3.	C: izdelali so Igor Bizjak, Erika Cherin, Valentina Cossutta, Marco Geri, Ilaria Giorgi, Danijel Gulich, Erika Inamo, Elizabeta Kraljč, Alenka Mozetič, Damiana Olenik, Miriam Ota, Martina Pettirosso, Kristjan Rebula, Dimitri Rosso, Tanja Šeganti, Marco Škabar, Lucia Tersar in Edvard Žerjal. Pet dijakov ima popravne izpite. Dva dijaka nista izdelala, dva pa sta izstopila.
4.	C: izdelali so Christian Arena, Emanuele Bachi, Lara Berdon, Marco Bevilacgua, Edi Bosich, Daniela Bres-ciani, Igor Ciacchi, Tanja Gruden, Sara Kralj, Borut Marc, Andrea Pugli-ese, Barbara Sardo, Marta Sirza, Ro-dolfo Stanissa, Alessandro Stefani, Roberta Sulini, Savina Žbogar in Anna Živec. Dva dijaka imata popravne izpite, eden je izstopil.
5.	C: Vsi dijaki so bili pripuščeni k zrelostnemu izpitu.
2. Č: izdelali so Elisa Bogateč, Maria Antonella Celea, Tanja Colja, Alan Cossutta, Marko Ferluga, Saško Mo-cor, Romina Pertot, Dario Savron, Sarah Sossi in Irena Živec. Pet dijakov ima popravne izpite.
Oddelek za geometre
1.	: izdelala sta Mitja Laurica in Ila-rio Tul. Dva dijaka nista izdelala, eden je izstopil.
2.	: izdelali so Davor Berdon, Marko Korošic, Mitja Lovriha; Mitja Možina, Tania Parovel in David Simonettig. Šest dijakov ima popravne izpite.
3.	: izdelali so Marco Antoni, David Antonič, Ivo Buda, Damian Gulli, Kristjan Macchiut in Uroš Tul. Štirje dijaki imajo popravne izpite. Eden je izstopil.
4.	: izdelali so Tanja Kralj, Danijel Malalan, Igor Strain in Claudio Zaina. Trije dijaki imajo popravne izpite.
5.	: vsi dijaki so bili pripuščeni k maturi.
Izidi na učiteljišču Anton Martin Slomšek
1.	razred: izdelali so Suzana Bandi, Jurij Gruden, Erika Kraljič, Emilijan Oblak, Lorena Ravbar, Ivana Santi in Tania Sturman. Osem dijakov ima popravne izpite. Štirje dijaki so bili odklonjeni.
2.	razred: izdelale so Maria Bisiac-chi, Natascia Grizonic in Martina Samec. Pet dijakov ima popravne izpite, eden je izstopil.
3.	razred: izdelale so Monica Čufar, David Doles, Karin Glavina, Mirja Pirnat, Sandra Poljšak in Nataša Sedmak.
4.	razred: vse dijakinje so bile pri-puščene k zrelostnemu izpitu.
Vzgojitelska šola
2.	razred: izdelale so Nataša Crocia-ti, Matejka Gruden, Alessandra Jurjevčič, Melita Marc in Katja Salvi.
3.	razred: vse dijakinje so bile pri-puščene k usposobljenostnemu izpitu.
Na pobudo ZSKD in glasbene zadruge Ars nova
Danes se začne vpisovanje na tečaje moderne glasbe
ZSKD in glasbena zadruga Ars nova sta v skupnem sodelovanju pripravili zanimiv projekt za tečaje moderne glasbe. Vključeni so inštrumenti kot kitara bas, akustična kitara, električna kitara, bobni in klaviature, ki so v tem trenutku značilni za področje lahke glasbe. Pouk se bo začel septembra letos in bo trajal do junija prihodnjega leta, poučevali pa bodo strokovnjaki, ki se že več let ubadajo z lahko glasbo. Vredno je omeniti, da bodo imeli učenci možnost preizkusiti profesionalno ozvočenje in občasno bodo na tem lahko tudi vadili.
Med sezono se bo odvijal intenzivni tečaj za komponiranje glasbe na kompjuterju s posebnim poudarkom na priredbe, ki so pri lahki glasbi mogoče najvažnejše.
Ob koncu šolskega leta bodo vsi gojenci nastopili na tradicionalnem večeru, najbolj talentirani pa bodo lahko snemali svoje skladbe v profesionalnem študiju in bodo potem predvajane po raznih radijih. Vpisovanja se začenjajo danes in bodo trajala do konec junija, prvih sto vpisanih pa čaka posebno darilo, zato ne zamudite te edinstvene priložnosti in telefonirajte na št. 767-303 ali pa na 291-367. (lev)
Jutri duhovno srečanje o morali v javnem življenju
V okviru pobud za prenovo, s katerimi je že pred časom začela skupina slovenskih družbeno angažiranih katoličanov na Tržaškem, bo jutri v Trstu zanimivo duhovno srečanje, na katerega so vabljeni vsi slovenski javni delavci. Naslov srečanja bo Morala v javnem življenju, oblikoval pa ga bo duhovnik dr. Rudi Koncilija, ki je v ljubljanski nadškofiji odgovoren za versko izobraževanje odraslih. Duhovno srečanje bo obsegalo dve predavanji, razgovor, razmišljanje in mašo, na sporedu pa bo jutri popoldne v Zavodu šolskih sester pri Sv. Ivanu s pričetkom ob 15.30.
Ekološki praznik v vrtu na Kolonji
Odbor za ureditev parka na Kolonji vabi v nedeljo, 17. junija, na »ekološki praznik«, ki se bo odvijal v omenjenem parku od 9. do 18. ure. Na sporedu so otroške igre, lov na zaklad, naravoslovni sprehod po parku, a tudi čiščenje te zelene površine, ki jo je občinska uprava tako zanemarila. Namen praznika je namreč opozoriti upravitelje na potrebo tega mestnega predela po urejenem, čistem in nenevarnem vrtu.
Vpisovanja v vrtce devmsko-nabrežinske in zgoniške občine
Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da se bo pouk v občinskih otroških vrtcih zaključil dne 27. junija in da bodo vpisovanja gojencev za šolsko leto 1990/91 v dneh 28. in 29. junija 1990 od 8. do 12. ure v posameznih sedežih otroških vrtcev.
V	občinske otroške vrtce so lahko vpisani otroci obeh spolov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
—; otroci, ki so dovršili ali bodo dovršili do 28. 2. 1991 vsaj tretje leto starosti (v smislu veljavnih predpisov, ki jih določa pravilnik občinskih otroških vrtcev, bodo otroci, ki bodo dopolnili tretje leto starosti, do 31. 12. 1990 lahko obiskovali otroški vrtec od samega začetka prihodnjega šolskega leta; otroci pa, ki bodo dovršili tretje leto starosti, v času od 1. 1. 1991 do 28. 2. 1991, bodo začeli obiskovati otroški vrtec po božičnih in novoletnih počitnicah);
— otroci, ki imajo bivališče v devin-sko-nabrežinski občini.
V	občinskih vrtcih v Gabrovcu in Zgoniku pa se bo šolsko leto, kot sporoča zgoniška občinska uprava, končalo v petek, 29. junija. Od 25. do 29. junija pa bo potekalo vpisovanje otrok za prihodnje šolsko leto. Ob vpisu morajo starši priložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju.
Zanimiva okrogla miza o vprašanjih okolja
Tržaška sekcija mednarodne organizacije »Junior Chamber Italiana« prireja jutri, 16. t.m., javni posvet z naslovom »Človek - okolje«. Srečanje, ki se bo začelo ob 9.15, bo v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Ulici San Nicolo 5. Posveta se bodo med drugimi udeležili predsednik Trgovinske zbornice ing. Giorgio Tombesi, tržaški župan Franco Richetti in predsednica organizacije »Junior Chamber Italiana« Patrizia Ronconi. Po uvodnem delu srečanja bo ob 10. uri na sporedu okrogla miza, ki jo bo vodil novinar revije »Limpresa ambiente« Mauro Meazza. Za omizjem bodo med drugimi spregovorili rektor tržaške univerze prof. Giacomo Borruso, deželni odbornik za ozemeljsko načrtovanje Gianfranco Carbone in furlanski poslanec Giorgio Santuz.
koncerti
Glasbena matica - Trst vabi na zaključne nastope, ki bodo: danes, 15. t. m., ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku in v Domu Ivan Grbec v Skednju.
V	ponedeljek, 18. t. m., ob 17. uri na šoli Glasbene matice v Trstu, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
V	četrtek, 21. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Gledališče MIELA
Danes, 15., in jutri, 16. t. m., ob 18.30 bo v gledališču Mlela koncert gojencev Glasbene šole 55.
_________gledališča____________
GLEDALIŠČE VERDI Trst - Festival operete: prihodnji petek, 22. t. m„ ob 20.30 FANTASIA PER FELLINI E ROTA - pesmi in baleti, režija G. Landi, glasba N. Rota. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča.
razstave
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je na ogled do 15. julija razstava slikarja Dina PREDONZANIJA.
V	Kraški galeriji je do 17. junija na ogled razstava originalnih grafik Franca DEGRASSIJA, Renate DE MATTIE, Ma-ure ISRAEL, Edija ŽERJALA in Bruna PONTEJA z naslovom »Srečanje na Krasu« s prof. Lojzetom Spacalom.
V	galeriji Tommaseo bo do 30. t. m. na ogled razstava Maurizia DONZELLI-JA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8, I. nad) je na ogled do 30. t. m. razstava ameriške umetnice Lynn UMLAUF.
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom, danes, 15. t. m., bo ob 20.30 odprtje razstave Maje KOCMUT. Predstavitev Peter Može, na večeru sodeluje ŽPZ Pro-sek-Kontovel, ki ga vodi Miran Žitko.
V	galeriji Palače Costanzi je na ogled razstava del Umberta VERUDE in sicer iz kolekcije STAVROPULOS iz mestnih umetnostnih muzejev. Razstava bo trajala do 15. julija in bo dostopna občinstvu od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure v delovnih dneh, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
izleti
SKD Vigred prireja v soboto, 23. junija, izlet v Gardaland. Cena izleta je
30.000	lir. Za vpisovanje in informacije tel. na št. 200150 - Franka Škrk ali 200679
-	Mirka Kosmina od 20. do 21. ure najkasneje do 15. junija.
Sindikat upokojencev CGIL Nabrežina - Križ prireja izlet v Buzet (Pinguente
-	Valle del Ouieto) v nedeljo, 24. t. m. Za vpisovanje tel. na št. 200036 ob uradnih urah.
SPDT prireja v nedeljo, 17. t. m., avtomobilski izlet v Hrastovlje na šesto srečanje prijateljskih planinskih društev. Odhod izpred sodne palače na Trgu Ul-piano ob 7.00 in ob 7.30 s Križpota pred mejnim prehodom Osp. Izlet vodi Ervin Gombač.
kino
ARISTON - 18.00, 22.00 II Decalogo 9-
10.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Tremors, fant., r. Ron Underwood, i. Kevin Bacon, Fred Ward.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 21.45 Yaaba, afriški film.
NAZIONALE I - 16.20, 22.10 La palestra del piaceri particolari, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Critters, grozljivka.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Romero.
NAZIONALE IV - 16.20, 22.15 H sole an-che di notte, r. P. in V. Taviani.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa.
EDEN - 15.30, 22.00 L'isola dei folli piaceri, porn., □ □
CAPITOL - 16.15, 22.00 L’avaro.
LUMIERE - 18.00, 22.15 II mio piede si-•nistro, r. Jim Sheridan, i. Daniel D. Le-wis.
ALCIONE - 16.40, 22.15 Nemici - una storia d’amore, r. Paul Mazursky.
RADIO - 15.30, 21.30 Calde voglie insa-ziabili.porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
SKLAD MITJA ČUK
Vabi vse otroke vrtcev in osnovnih šol na praznovanje
V NARAVI, VESELO!
jutri, 16. junija 1990, (če bo dež, v nedeljo) v Parku Finžgarjeve-ga doma na Opčinah od 9. ure do mraka.
Za malico, kosilo in pijačo poskrbimo mi.
Otroci naj pripeljejo učiteljice, mame in očke, prinesejo naj odejo za na travo, stare igrače in stripe za »bolšji sejem« in veliko dobre volje!
razne prireditve
ol
GLASBENA
MATICA
TRST
ZAKLJUČNE AKADEMIJE OB 80-LETNICI GLASBENE MATICE V TRSTU
Jutri, 16. junija 1990, ob 20.30 v Evangeličansko-Iuteranski cerkvi - Trg Panfili
Valentina Beorchia, Nataša Gregor!, Giuliano Pelicon, Aleksandra Pertot, Tamara Stanese, Jana Veljak, Lara Vessel, David Vidali - solopetje Jana Drasič - klavir Taisja Kodrič, Sara Mosetti, Matej Santi - violina Elena Parovel - flavta Aljoša Starc - klarinet Marko Košuta, Erika Pelicon -harmonika
Xenja Brass, Ravel Kodrič, Mojca Šiškovič, Beatrice Zonta - klavirska spremljava Jagoda Kjuder - violinska spremljava
Vabljeni!
Danes praznuje 70. rojstni dan naša draga mama in babica
LOJZKA RUPNIK
Vse najboljše, zdravja in sreče ji želimo vsi, ki jo imamo radi.
čestitke
Ob rojstvu male TINE iz srca čestita staršema Ude in Bogdanu Gostilna pri Studencu v Dolini.
Danes praznujeta zlato poroko v krogu svoje številne družine EMA in ALBIN PRIMOŽIČ - PRIMOSSI iz Štra-marja. Vsi, ki ju imamo radi jima voščimo še mnogo zdravih, srečnih let med nami.
razna obvestila
50-letniki rojeni leta 1940 z Opčin, od Banov in Ferlugov so vabljeni v torek, 19. t. m., ob 20. uri v Prosvetni dom na posvet za pripravo skupnega slavja.
Fotokrožkarji so sklenili, da podaljšajo delovanje in se srečajo danes, 15. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani.
Uprava občine Dolina sporoča da občinski šolabusi, iz varnostnih razlogov, ne bodo vozili od danes, 15. do 30. t. m.
TPPZ Pinko Tomažič - danes, 15. t. m., ob 20.30 v Bazovici skupna vaja orkestra, zbora in recitatorjev za nastop 15. julija.
včeraj - danes
DRUŠTVO
SLOVENCEV
MILJSKE
OBČINE
in zbor JADRAN vabita
na glasbeni večer s harmonikarskim ansamblom MILDO in zborom Jadran
jutri, 16. junija, ob 20. uri
na dvorišču zadružne gostilne Baita Primavera v Ul. DAnnunzio 52.
mali oglasi
Danes, PETEK, 15. junija 1990
VID
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 0.53 in zatone ob 12.14.
Jutri, SOBOTA, 16. junija 1990
GVIDO
PLIMOVANJE DANES: ob 1.52 najvišja 8 cm, 8.30 najnižja -33 cm, ob 16.04 najvišja 35 cm, ob 23.10 najnižja -12 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,6 stopinje, zračni tlak 1015,3 mb ustaljen, veter 12 km na uro severozahodni, vlaga 50-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,2 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Tomasovich, Francesca Bradaschia, Livio Rizzo.
UMRLI SO: Giovanni Sbogar, 82-letna Giuseppina Revelant, 75-letna Elena Fabretto, 78-letna Paola Bacelli vd. Mer-zek, 51-letni Silvano Grahonia, 91-letna Concetta Aiello, 85-letni Mario Lauri. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 11., do sobote,
16. junija 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Proseška ulica (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Proseška ulica (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujneše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
ŠD Mladina prireja ZAKLJUČNI BALETNI NASTOP, jutri, 16. t. m„ ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu. Ob priliki bo v foyerju Doma razstavljal slike JOŽE SI-GONI. Otvoritev razstave bo danes, 15. t. m., ob 20. uri.
MePZ Primorec Tabor vabi na zaključni koncert, ki bo v četrtek, 21. junija, ob 20.30 v cerkvi v Trebčah in v petek, 22. junija, v Prosvetnem domu na Opčinah ob isti uri.
KD Fran Venturini priredi zaključno prireditev jutri, 16. t. m., ob 20. uri v Centru Anton Ukmar Miro pri Domju. Nastopili bodo moški pevski zbor, otroški pevski zbor, harmonikarji in godci na diatonične harmonike. Večer bo popestril čarodej Vikj s svojimi vragolijami-Vabljeni.
šolske vesti
OSMICO je odprl Mario Žerjal v Dolini.
OSMICO so odprli Goljevi v Samatorci 20.
DO 17. t. m. je osmica tudi v Braniku št. 126. Pričakuje in vabi Brajan Ličen.
OSMICO je odprl Karlo Mulič v Repnu št. 50. Toči belo vino in teran.
DACEVI v Doberdobu v Jezerski ulici so odprli osmico. Nudijo prigrizek in pijačo lastne proizvodnje.
OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič 2.
PRI MIŠKOTU na Opčinah v Ul. Peonie
3 je odprta osmica. Priporočamo se za obisk.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih.
PRENOSNI osebni računalnik toshiba T 1000 IBM, kompatibilen za 1.000.000 lir in tiskalnik za 500.000 lir, tudi ločeno, prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
PRODAM peč z ventilatorjem, primerno za gostinske obrate, v odličnem stanju. Tel. (040) 228090.
PRODAM domač teran. Tel. (003867) 65693.
PRODAM 40 dni stare pasje mladiče pasme španski breton ter 3-letnega psa iste pasme, vsi z rodovnikom. Tel. (0481) 390564.
PRODAM vespo 125-ET3 metalizirane zelene barve v dobrem stanju za
300.000	lir. Tel. v večernih urah na št. 327247.
PRODAM fiat uno fire, letnik '87, prevoženih 52.000 km, edini lastnik. Tel. 229234.
DAJEMO v najem samo nestalno bivajočim majhno opremljeno stanovanje: soba, kuhinja, WC za 300.000 lir mesečno v bližini avtobusa št. 5 in 8. Tel. na št. 417025 od 17. do 20. ure.
IŠČEMO izvedenca Autocad iz Italije ali Slovenije. Zainteresirani naj pošljejo ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Autocad".
IŠČEMO prodajalko in vajenko za slaščičarno. Tel. 213055.
IŠČEMO izkušeno osebo za nego na domu starejše gospe. Tel. (040) 212436.
MLADA ŠTUDENTKA išče katerokoli zaposlitev za poletno sezono. Tel. 225603 ob uri obedov.
25-LETNA uradnica s štiriletno prakso na področju import-exporta in znanjem angleščine ter srbohrvaščine išče primerno zaposlitev. Cenjene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ulica Montechi 6, 34137 Trst pod šifro »Uradnica import-export«.
VAJENCA/OBRTNIKA za skladišče, z dobro voljo do dela, starost približno 17 let, vestnega in resnega, nujno išče trgovina v Trstu. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Skladišče".
PODJETJE import/export išče uradnico, tudi začetnico, obvezno znanje nemškega ali angleškega jezika. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Uradnica".
PICERJA (izdelovalca pic) išče restavracija v Lignanu. Interesenti naj telefonirajo na št. (0431) 73301.
Osnovna šola Mačkolje in otroški vrtec vljudno vabita na RAZSTAVO LIKOVNIH IN ROČNIH IZDELKOV, ki bo na ogled danes, 15. t. m., od 8. do 16. ure v šolskih prostorih osnovne šole v Mač-koljah.
Na srednji šoli Ivan Cankar v Trstu
se vrši VPISOVANJE ZA TEČAJ "150 ur" v šolskem letu 1990/91. V tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki bi radi dosegli diplomo nižje srednje šole, ki je še nimajo ter so dopolnili 16. leto starosti.
Državni otroški vrtec pri Domju vabi na razstavo ročnih del in na zaključno prireditev v prostorih vrtca danes, 15. t. m., ob 14.30. Vabljeni.
Osnovna šola J. Ribičič vabi na ogled razstave risb in ročnih del, ki je odprta vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 18. t. m.
V	COŠ Fran Venturini v Boljuncu bo
v nedeljo, 17., in v ponedeljek, 18. t. rana ogled razstava ročnih del. Razstavo si lahko ogledate od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure, v ponedeljek pa od 9. do 12. ure. Vabljeni.
V	nedeljo, 17. t. m., bo v otroškem vrtcu v Nabrežini razstava ročnih del. Urnik: 10.00-12.00 in 15.00-18.00. Vabljeni.
prispevki
V	spomin na drago mamo in nono Če-lestinor_ daruje hči Karla z družino 50.000 lir za SD Primorje in 50.000 lir za MPž Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Marte daruje Gizela s Trebč 20.000 lir za Sklad Dela.
Namesto cvetja na grob drage Erneste darujeta Štefka in Nereo 30.000 lir za SKD Barkovlje in 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na drago Ernesto darujeta Slava in Franc Košuta 50.000 lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za TPK Sirena.
V	počastitev spomina drage sestre in tete Erneste darujeta Zorka-Nadja in Da-rio z družinama 150.000 lir za SKDB.
Namesto cvetja na grob drage Erneste darujeta Renata in Franco Pečar 50.000 lir za SKDB.
V	počastitev spomina drage Erneste darujeta družini Malalan - Barbiero
50.000	lir za SKDB, 50.000 lir za zbor NJ Pertot, 50.000 lir za Sklad Mitja Čuka iu
50.000	lir za cerkev sv. Jerneja v Barkov-Ijah.
V	počastitev spomina drage Erneste darujeta Giorgio in Ljana Cesini 50.000 lir za SKDB.
V	počastitev spomina drage Erneste daruje družina Tomšič 10.000 lir za SKDB.
V	počastitev spomina' drage Erneste daruje Ema Kerševan 15.000 lir za SKD$
V	počastitev spomina drage Ernest® daruje Sabina Nibrant 20.000 lir za SKDB.
V	počastitev spomina drage Ernest® daruje družina Poljšak 20.000 lir za SKDB.
V	počastitev spomina drage gospe £r' neste daruje Elda z mamo 30.000 lir Z* 3 malega Giulia Vidalija.
V	spomin na g. Marijo Petrinja Umari daruje družina Conti 50.000 lir z dekliški zbor Glasbene matice.
V	spomin na dragega moža Alojz.a Sedmaka daruje žena Gabrijela 50.000 n za glasilo KPI Delo.
V	spomin na Jožeta Guština daru)
Karla Malalan 30.000 lir za malega Gl lia Vidalija.	.g
V	spomin na Kazimirja Zupana kolektiv Eruodata Group 100.000 Ur Sklad Mitja Čuk.
Dfužina Brca daruje 30.000 lir za L_ graditev doma Skupnosti Družina Op ne na Proseku.	a
Družina Marž daruje 25.000 Ur Skupnost Družina Opčine.	,
Družina Spada daruje 40.000 Ur za graditev doma Skupnosti Družina OP ne.
menjalnica
14. 6. 1990
TUJE VALUTE	FIXING , MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN
Ameriški dolar —	. 1236,65	1220.—	Japonski jen 		8,048
Nemška marka ....	. 734,15	731.—	Švicarski frank		867,71
Francoski frank ...	.. 218,13	216,—	Avstrijski šiling —	104,324
Holandski florint .	. 652,23	648.	Norveška krona ....	191,25
Belgijski frank ....	..	35,637	35,25	Švedska krona		203,16
Funt šterling		.. 2118,60	2080,—	Portugalski eskudo	8,388
Irski šterling		.. 1968,80	1945.—	Španska peseta ....	11,883
Danska krona		. 192,81	190,—	Avstralski dolar		960,10
Grška drahma		7,510	7,—	Jugoslov. dinar ....	—
Kanadski dolar ....	.. 1054,70	1030,—	ECU		1513,80
banko'
ivci
VrSt
£5
168-''
207> 11,3°
glO.'
lOO."
Slavni Ughi in violina ki velja dve milijardi
Poleg športno-navijaškega navdušenja nam nogometno svetovno prvenstvo prinaša tudi nekaj neobičajno dragocenih kulturnih trenutkov, ki jih je vsekakor vredno zabeležiti. Turin je tako doživel čast evropske premiere Bejartovega baleta Pyramide, Milan je prav v teh dneh gostil, vedno na področju baleta, Stepe Carlyn Carlson, jutri pa bo v milanski Scali nastopil svetovno znani violinist Uto Ughi z violino guarneri »del Gesii«, katere vrednost cenijo na dve milijardi lir.
Najprej nekaj besed o tem slavnem • glasbilu. Guarneri je bil priimek rodbine italijanskih goslarjev iz 17. in 18. stoletja v Cremoni. Najslavnejši med njimi je bil Gioseifo Bartolomeo (1698-1744), ki je v vsak svoj izdelek vrezal monogram I.H.S., odtod tudi vzdevek »del Gesu«. Guarnerijeve gosli iz njegove najboljše dobe so danes enako cenjene kot Stradivarijeve. Tako violino je, denimo, imel Paganini.
Na koncertu v Scali bo Uta Ughija spremljal pianist Eugenio Bagnoli.
Prvi del sporeda bo klasičen in predvideva Handlovo Sonato v D-duru in Ciaccono iz Bachove Partiture št. 2 v d-molu. Bachovo skladbo je Ughi zadnji trenutek vključil v spored, ker mu ta omogoča, da ob Bachovem mojstrstvu in odlični violini doseže največji umetniški učinek. Drugi del bo obarvan romantično in bo ponudil slavno Beethovnovo Sonato, ki jo je avtor posvetil Kreutzerju. Ko pripravlja svoje sporede, slavni violinist vedno rad izbira skladbe iz različnih obdobij, seveda pa tudi vedno upošteva lastnosti in zvočnost glasbila, s katerim nastopa. Glede akustike dvorane je na tiskovni konferenci izjavil, da premore Scala eno najboljših dvoran na svetu.
Ob koncertu bodo v foyerju pripravili razstavo dragocenih violin: Ama-tijev Hammerle iz leta 1658, Stradiva-rijev Cremonese ex Jochim iz leta 1715, Guarnerijev Stauffer (spet »del Gesu«) iz leta 1734. Glasbila je za to priložnost posodila Občina Cremona.
V New Yorku opere pod milim nebom
Že trinajsto poletje se prebivalcem newyorškega velemesta ponuja res sugestivna kulturna priložnost: operni iestival pod milim nebom. Letošnji niz je predsinočnjim slavnostno otvoril Verdijev Rigoletto, ki si ga je na ogromnem travniku v znamenitem Central Parku ogledalo približno sto tisoč Newyorčanov.
Simfonični orkester premierske predstave je vodil italijanski dirigent Marcello Panni, tudi zasedba opernih pevcev-igralcev je bila v kar se da mednarodnem duhu: tako je Rigoletta poosebljal Francoz Alain Fondary, vojvodo iz Mantove Japonec Taro Ikihara, Gildo Američanka Ruth Ann Swenson, Sparafucileja pa Čeh Sergej Koptčak. Po uspešni premieri bodo Rigoletta ponavljali še nekaj tednov, s tem da mu bodo spreminjali naravno okolje. Po Central Parku so na vrsti zelene površine v Manhattnu, Brooklynu, Bronxu, Long Islandu in New Jerseyju. Poleg tega ponuja letošnji spored opernega festivala pod milim nebom še drugo veliko Verdijevo opero, in sicer Traviato, ki jo bo dirigiral Christian Badea, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Karen Huffstodt, Alfredo Kraus in Sherrill Milnes.
Poleg dovolj privlačnega glasbenega sporeda imajo Newyorčani vsako leto še priložnost, da si poletni festival na odprtem, ki ga prireja newyorško gledališče Metropolitan, ogledajo celo brezplačno!
filmske premiere
eva fornazarič
Naj živi Branaghov Henrik!
Po deželni premieri v Pordenonu bo naš filmski vstop v poletje spremljal ep o Henriku V.
Približno pol stoletja po slavnem režijskem debiju Laurenca Oliviera, ki je svoj patriotizem prenesel z odrskih desk na filmsko platno prav z interpretacijo zahtevnega Shakespearovega dela, si je Velika Britanija privoščila rojstvo novega mita. Tokrat je Henriku V. ime Kenneth Branagh in ne bo lahko pozabiti tega rdečelasega mladeniča, ki še ni dopolnil tridesetega leta.
Ko je Olivier pristal na snemanje »svojega« Henrika, je bila Velika Britanija na tem, da odločno udari po nacistih, zato je gledališki igralec postavil na filmski trak Shakespearovo dramo o odločnem poveljniku, ki se je spravil na Francoze iz prepričanja, da mu je zmaga usojena. Prav v tem je tičala velika Olivierova poneverba, saj je tako izoblikoval dramsko delo, da je britanskim vojakom »olepšal« pot na fronto.
Tako pred petdesetimi leti, ko je razsajala druga svetovna vojna. Kaj pa danes, ko Veliko Britanijo tarejo nosečnosti rdečelase Fergie, Poli Tax in huligani na »svetovnih« pohodih? Danes je očitno napočil čas, ko je občinstvo pripravljeno na sprejem novega Oliviera. Kenneth Branagh je to dojel in preudarno izkoristil.
Po briljantnih nastopih v okviru Ro-yal Shakespeare Company z vlogami Hamleta, Romea in Benedicka, po uspešnih nastopih na televiziji, dveh filmih, življenjepisni knigi Beginning in ustanovitvi gledališke skupine Renais-sance Theatre Company, ki jo sam vodi, je Kenneth pokazal svetu, da se lahko upravičeno ima za Olivierovega naslednika. S pripisom, da je njegov Henrik bistveno drugačen od klasične filmske verzije.
Tudi Branagh je namreč nastopil v dvojni vlogi igralca in režiserja, zato je še sam posegel v Shakespearovo delo in ga bistveno posodobil. S tem seveda ne mislim na kak podvig a la
Jarmush, na pisalne stroje v renesančni kopalni kadi. Branagh je morda prisluhnil Polanskemu, ki je svojemu Machbethu prilil kar precej kruta razmišljanja o življenju, saj je kralja Henrika preoblekel v smrtnika, ki se mora sprijazniti z dejstvom, da se svet suče tudi drugače in ne samo tako, kot si zamišljajo vladarji.
Zato si velja zapomniti nekaj stilnih fines, kot v primeru bitke pri Anzico-
urtu, ko je Henrik V. poslal v boj svoje čete, čeprav je bil točno obveščen o premoči francoskega nasprotnika. Ko je vojakom velel v boj, je Olivierovo bojišče obdajala ponosna sončna svetloba, ko jih bodri Branagh, pa se nad bojnim poljem zgrinjajo temni oblaki. Rdečelasi Ken je Shakespearu vrnil tragedijo, nam pa pripravil presenečenje, kakašnega smo dalj časa pričakovali.
■111 : '
a:
RAI 1
7.00	Aktualno: Uno matti 9-40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Risanka: Tao Tao
11.00	Nadaljevanka: Kennedy
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Nan.: Mia sorella Sam
12.30	Dok.: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Rubrika o Mundialu
14.15	Variete: Occhio al bi-
14.30	Oddaja za najmlajše: L'-albero azzurro
15.00	Aktualno: Šport in kris-
Ifiic tjani
Jo-lS Rubrika: Minuto zero 0.45 Mladinska oddaja: Big! i nDanes v parlamentu o.OO Nan. Cuori senza eta o.40 Nad.: Santa Barbara 9-40 Mundial, vreme in „ dnevnik
u'40 Film: Gli avventurieri della citta perduta (pust., ZDA 1987, r. Gary Nelson, i. Richard Chamberlain)
22-20 Dnevnik
o.'29 Variete: II sogno, il mito 00 Dnevnik in Mundial ■45 Mundial - protagonisti in prvaki pripovedujejo
c
CANALE5
2-10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una famig-lia americana, 9.00 Love in Boat, 10.001 Jefferson ■30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori, i -	14.15 Gioco delle coppie
'00	Aktualni oddaji: Agen-
zia matrimoniale, 15.30 Ifi or. <“erco e °ffro 1? nr> Zdravniški pregled •00 Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 2n lr. Tramoglieemarito 0 Film: Piu bello di cosi si niuore (r. Pasguale F. Canipanile, i. Enrico jo or, ”l°ntesano)
23 on rjan-: Charlie's Angels 23 3n Yari®te: Rivediamoli o Variete: Maurizio Co-1 os 'tanzo Show Estate 33 Nanizanka: Lou Grant
CljiTBA	|
■30 Nanizanka: Ironside -a	Amici nei guai
•30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspet-tando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo

današnji televizijski in radijski sporedi

^ RAI 2
7.00	Otroški oddaji: Patatrac,
8.00	L'albero azzurro
8.30	Zdravnik neposredno
9.30	Oddaja ob obisku Mandele v Italiji
10.20	Nanizanka: I figli dell -ispettore
11.00	Nad.: Morte di un medico legale, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nan.: Saranno famosi,
15.30	Mr. Belvedere
16.00	Mesta Mundiala - Firence
16.20	Film: La piu bella serata della mia vita (kom., It. 1972, r. Ettore Scola, i. Alberto Sordi)
18.05	Iz Parlamenta
18.10	Videocomic
18.55	Rubrika: Dribbling
19.45	Vreme, dnevnik in šport
20.30	Rubrika o nogometu
20.45	SP v nogometu: ZRN-Arabski emirati
22.45	Večerni dnevnik
22.25	Nanizanka!: Avvocati a Los Angeles
23.45	Zapiski o Mundialu 0.30 Dnevnik in horoskop 0.45 Film: Il triangolo del
delitto (krim., Fr. 1946, r. Jean Valere)
|	RAI 3	|
14.00	Deželne vesti
14.10	Izobraževalna oddaja: Dadaumpa
14.30	Videosport: superbike -VN ZDA, rubrika o kolesarstvu, teniški turnir ATP (iz Firenc)
16.25	Variete: Prove tecniche di Mondiale (s Pierom Chiambrettijem)
16.45	SP v nogometu: Avstri-ja-ČSFR
18.45	Drobci
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Prove tecniche di Mondiale (s Pierom Chiambrettij em)
20.10	Variete: Blob. Di tutto di piu (urednika Enrico Ghezzi in Marco Giusti)
20.30	Film: Guba (pust., VB-ZDA 1979, r. Richard Lester, i. Sean Connery, Brooke Adams)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.35	Variete: Blob. Di tutto di piu
22.45	Šport: Proces Mundialu
23.45	Nočni dnevnik
24.00	Dokumentarec: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glenn Gould
0.35 Pred 20 leti
|	RTV Ljubljana 1
9.00	Spored za otroke in mlade: Pisani svet
9.25	Mozaik. Dok. oddaja Zrcalo noči, 9.45 nadaljevanka: Vnovič v Brides-headu (pon. 4. dela)
10.40	Video strani
13.40	SP v nogometu: Jugos-lavija-Kolumbija (posnetek)
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Žarišče (pon.)
18.40	Spored za otroke in mlade: nanizanki Pol-trona Expres, 18.55 Noro, norejše, norišnica
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.52 Zrcalo tedna
20.05	Dokumentarec: Rumena reka (3. del)
21.00	Zabavno-informativna oddaja: Circom gala
22.05	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu
22.50 Dnevnik in vreme
23.15	Poletna noč, vmes nani-zanaka Murphy Brown, nadaljevanka Fantom iz opere (3. del) in nanizanka Cerni gad
1.15	Video strani
[~(iP) TV Koper
12.00	Tenis: turnir Oueens Club (četrtinka finala, Iz Londona, pon.)
15.00	Tenis: turnir Oueens Club (četrtinka finala, iz Londona), vmes TVD Novice in dnevnik o športu Sportime
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke Box - Zgodovina športa po želji
20.30	Košarka - prvenstvo NBA
22.30	TVD Novice
22.45	Odbojka World League: ZDA-Brazilija
RTV Ljubljana 2
16.40	SP v nogometu: Avstri-ja-ČSFR (prenos)
18.57 Studio Maribor
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Mali koncert: Komorni orkester Slovenicum
20.40	SP v nogometu: ZRN-Arabski emirati (prenos iz Milana)
23.00	Skupščinska kronika
23.30	Poskusni satelitski prenosi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ala-dinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Slovenski film; 12.20 Melodije; 12.40 S tekmovanja Seghizzi v Gorici;
12.50	Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Spoznavajmo svet!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 'Jazz; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Povest: Moj Kras (zadnji del, pon.); 17.21 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.50	Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.; 14.05 Gremo v kino;
14.40	Merkurček; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
12.15	Nanizanka: Strega per amore - La battaglia di Waikiki
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Una Sirenetta in Lucy May
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.40	Azučena, 15.20 Fal-con Crest, 16.30 Veroni-ca, il volto delLamore,
17.00	Andrea Celeste,
18.10	La valle dei pini,
18.45	General Hospital
19.30	Horoskop (vodi Daniela Rosati)
19.35	Nadaljevanka: Febbre damore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
21.00	Film: Catene (dram., It. 1950, r. Raffaello Mata-razzo, i. Amedeo Nazza-ri, Yvonne Šanson, Aldo Nicodemi)
22.50 Tednik o filmskih novostih: Ciak
23.40	Film: L’errore di vivere (dram., VB 1968, r-i. Albert Finney)
1.10	Horoskop (vodi Daniela Rosati, pon.)
1.15	Nanizanka: Missione im-possibile - Tutto per tutto
[ ITALIA1	|
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane intel-ligente, 10.30 Skippy il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanki: Arnold, 18.30 Lincredibile Hulk
19.30	Variete: Emilio '90
20.05	Risanke
20.30	Film: LJnvincibile Ninja (pust., ZDA 1981, r. Me-nahem Golan, i. Franco Nero, Susan George)
22.30	Film: Fuga infernale (dram., ZDA 1985, r. Erič Carson, i. Tom Skerritt, Lisa Eichhorn)
0.40 Košarka: prvenstvo NBA - finale play offa
2.10	Nanizanka: Sulle strade della California - Fire-bird
| OPBOM	|
13.00	Otroški variete: Sugar
12.15	Rubrika: Ciao Italia
15.15	Nadaljevanke: Rosa sel-vaggia, 16.15 Colorina,
17.15	Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Dok.: Človek in Zemlja
19.00	Rubrika: Ciao Italia
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	TV film: Sotto un cielo di fuoco (dram., VB 1987, r. Tony Bičat, 3. del)
21.30	Nan.: Houston Knights, Due duri da brivido
22.30	Rubrika: Forza Italia
24.00	Rubrika o motorjih 0.30 Odeon šport
1.00	Rubrika: Ciao Italia
TMC_________________
8.30	Dober dan, Mundial!
9.00	Nanizanki: Mago Merli-no, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
13.45	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Ilgiudice
15.00	Film: Il bruto (dram., Meh. 1952, r. Luis Bunu-el, i. Pedro Armendariz)
16.30	SP v nogometu: Avstrija-ČSFR
19.00	Rubrika: Mondialissimo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	SP v nogometu: ZRN-Arabski emirati
23.00	vesti in Galagoal
23.45	Posnetki ene do tekem
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanki: L albero delle mele, 12.00 Famiglia, si fa per dire
12.30	Velike razstave
13.00	Nanizanka: After Mash,
13.30	Love Story '
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Rubrika: Friuli Mondiale
20.10	Nan.: L'artiglio del drago
20.30	Nadaljevanka: Il miste-rioso dottor Cornelius
22.00	Nanizanka: Il brivido e lavventura
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Morski športi
23.30	Rubrika: Friuli Mondiale
24.00	Nočne vesti in News
TKL14________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.00	Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu;
19.00	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, '14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni glasbeno-govorni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti za gospodinje; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasbeno popoldne; 16.15 Turistična reportaža; 19.00 Puzzle; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Do jutra brez prekinitve - Nočna glasba.
Obnovljeni muzej prve svetovne vojne predvsem opomin k utrjevanju miru
Nad tisoč podpisov proti strelišču pri Selcah
Na gradu so včeraj po sedmih letih ponovno odprli (samo za oblasti, saj bo odprtje za občinstvo jutri ob 18. uri) prenovljeni pokrajinski muzej prve svetovne vojne. Muzejsko zbirko, ki je nekoč bila na ogled v Attemsovi palači, šo obogatili in jo namestili v podzemnih prostorih palač Dornberg in Tasso. Obravnava vojne in sporočilo obiskovalcu je tokrat drugačno kot v preteklosti in bolj v skladu z današnjim časom: manj patriotske retorike in enostranskega gledanja na preteklost, stvarnejša-obravnava tragičnosti vojne, objektivnejša zgodovinska rekonstrukcija in želja, da bi muzej s prikazom nekdanjih grozot prispeval k utrjevanju prijateljstva in miru med pripadniki sosednih narodov.
To drugačno gledanje na vojno je prišlo do izraza že ob odprtju muzeja, ko sta trak skupaj prerezala italijanski minister za šolstvo posl. Sergio Matta-rella in avstrijski minister za znanost dr. Erhard Busek. Prav tako pa so poudarki na mir in gradnjo nove Evrope bili obilno prisotni v vseh pozdravnih nagovorih.
Začel je predsednik pokrajine Gian Franco Crisci, ki je poudaril tudi pomen kraja, kjer so uredili muzej: grad je namreč osrčje goriške kulture in zgodovine, v muzejskem kompleksu na tem območju lahko danes obiskovalci v enem zamahu dojemajo goriš-ko preteklost od prazgodovine pa do bližnje preteklosti. V ta kontekst sodi muzej vojne, ki je v začetku stoletja
divjala prav na naših tleh. Muzej, je dejal Crisci, naj bo poklon žrtvam m vsem, ki so se takrat bojevali, predvsem pa naj bo danes spomin na vojno v službi utrjevanja prijateljstva. Nova zbirka je bolj kot kdaj koli tudi didaktično pomembna, saj daje stvarnejši prikaz in številne informacije o vojni. Predvsem pa je pomembno to, je zaključil Crisci, da bo ta muzej vojne glasnik miru.
Župan Scarano je izrekel zadovoljstvo, da je Gorica spet dobila svoj vojni muzej in dejal, da je danes v spominu na prelito kri potreben nov 'jrisor-gimento", ki naj oblikuje novo Evropo. Minister Mattarella je izrekel priznanje vsem, ki so v Gorici znali premostiti nekdanje konflikte in začrtati pot miru in sožitja. Mir naj bo trajna dobrina in danes italijanska vla-
da čuti odgovornost, za njegovo ohranjevanje in utrjevanje.
Avstrijski minister Busek je pozdravil tudi v imenu madžarskega vicemi-nistra za kulturo Karolyja Manherza, ki se zaradi parlamentarnih obveznosti ni mogel odzvati vabilu v Gorico. Dejal je, da je vojna tako grozna in odvratna, da zbuja celo njeno prikazovanje v muzeju odpor. Vendar stvaren prikaz s poudarkom na potrebi po miru je lahko koristen in pomaga še bolj zbliževati danes prijateljske narode. Busek je v nagovoru pozdravil tudi »drage prijatelje Slovence« (po slovensko) in se s tem pozitivno razlikoval od italijanskih politikov, ki so vsi brez izjeme v svojih visokodonečih spevih o miru, prijateljstvu in sožitju pozabili, da so poleg italijanskih, avstrijskih in madžarskih vojakov na teh tleh umirali tudi slovenski ljudje. Kot zadnji je podzravil še predsednik dežele Biasutti, ki je poudaril vlogo združevanja dežel pri oblikovanju nove Evrope, tako v okviru skupnosti Alpe-Jadran kot tudi s širšim združevanjem, ki presega omejenost nacionalnih držav.
Ravnateljica muzeja Maria Masau Dan je nato predstavila obnovljeno muzejsko zbirko in uvedla v ogled devetih bogato opremljenih dvoran.
Na sliki (foto Marinčič): oblasti med včerajšnjim ogledom obnovljenega muzeja.
V	nedeljo se je na sedežu krajevne skupnosti v Selcah sestal odbor za odpravo vojaškega strelišča nad Selcami. Razpravljal je predvsem o poteku pobude zbiranja podpisov za peticijo o zaprtju in dokončni odstranitvi poligona.
Na seji so ugotovili, da je pobuda naletela na zelo ugoden odziv saj so že zdaj zbrali precej več podpisov od predvidenih tisoč. Akcija se vsekakor nadaljuje.
Peticijo za prekinitev dejavnosti na strelišču in za njegovo dokončno zaprtje, bodo poslali na Deželo, v vednost pa vsem načelnikom skupin v deželnem svetu ter z njo seznanili sredstva javnega obveščanja. Poleg zbiranja podpisov bodo v jeseni priredili tudi konferenco, kjer bodo javnosti pojasnili razloge, ki govore za takojšnje zaprtje vojaškega objekta. Morda bo pred tem v deželnem svetu že tudi stekla diskusija o perečem vprašanju.
V	odboru za odpravo poligona so predstavniki nekaterih občin, ustanov in tudi zasebniki.
O neprimernosti prisotnosti omenjenega vojaškega objekta ter o nevarnosti, ki jo predstavlja zaradi bližine naselij, zaradi bližine pomembnih prometnic (avtocesta) in ne nazadnje zaradi nevšečnosti, ki jih morajo prenašati krajani (prepoved dostopa na kmetijske parcele v bližini, ropot, stalna prisotnost vojaških vozil itd), je bilo doslej že več pritožb in tudi javnih sestankov.	vi i
V torek v Katoliškem domu v Gorici
Zaključni nastop gojencev Glasbenega centra E. Komel
Od včeraj novi vozni red avtobusov na progah APT
Gojenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emila Komela iz Gorice so v torek zvečer s prireditvijo v Katoliškem domu zaključili šolsko leto. Na Glasbenem poklonu je nastopilo 21 gojencev, ki so prikazali precejšnje znanje in uspešen izvajalski čut. Program je bil izoblikovan dokaj pestro in domiselno, saj so bile na sporedu skladbe iz različnih obdobij, in različnih glasbenih ustvarjalcev.
Občni zbor društva Naš prapor v Pevmi
Na društvenem sedežu v Pevmi bo drevi ob 20.30 občni zbor društva Naš prapor. Skupščina je bila sklicana z namenom, da se poživi dejavnost tudi na kulturno-prosvetnem področju. Teža delovanja je bila v zadnjih letih namreč pretežno na športnem področ-ju.
Člani društva se bodo na nocojšnjem zboru dogovorili o obnovi statutarnih organov pa tudi o programskih smernicah, ki naj bi pomagale iz sedanjega mrtvila. Eno od pomembnejših vprašanj je tudi odprtje preurejenih prostorov sedeža. Za to naj bi poskrbeli že v kratkem in prav to naj bi bila spodbuda za živahnejšo dejavnost društva ob vznožju Brd.
Predavanje o Krasu
v društvu Lindner
Društvo za raziskovanje krasa "A. F. Lindner" priredi danes ob 20.30 na sedežu v Ulici Madonnina 4 v Foljanu, predavanje dr. Silvie Ghetti o stratig-rafiji jame Bus de la Genziana in dr. Graziana Canciana o novih prijemih in odkritjih krasoslovja.
Dr. Cancian bo govoril o odkritju novih mineralov v nekaterih kraških jamah.
Gojence so za nastop pripravljali profesorji Helena Plesničar, Jurij Križnič, Lojzka Peršič, Silvan Kerševan, Marko Fantini, Franka Žgavec, Dušan Kobal in Vinko Popit.
Na sliki (foto Čubej): nastop mladih glasbenikov na torkovem Glasbenem poklonu.
Marcello Tonutti, 28-letni bivši pripadnik državne policije, obtožen uboja 43-letnega policijskega inšpektorja Borisa Martellanija iz Gorice, je prost. Vendar je njegova prostost še pogojna. V trenutku ko je storil kaznivo dejanje ni bil namreč v stanju trezno razsojati in odločati.
Vsled tega mu ni mogoče soditi. Tako razsodbo je včeraj popoldne izreklo porotno sodišče v Vidmu, ki je tudi odredilo nov psihiatrični pregled, za ugotovitev stopnje družbene nevarnosti Tonuttija in upravičenost njegovega zdravljenja v psihiatrični bolniš-niči za najmanj pet let.
Sodišče je, kakor izhaja iz razsodbe, upoštevalo razloge obrambe, o delni neprištevnosti obtoženca v trenutku ko je zagrešil uboj. Ostaja seveda odprto vprašanje, na katero bo morala odgovoriti ekipa strokovnjakov, koliko je Tonutti družbi nevaren osebek in mora zato na prisilno zdravljenje.
Spričo take razsodbe je sodišče seveda ovrglo tudi zahteve predstavnika civilne stranke, ki je postavil zahtevek po stomilijonski odškodnini in povračilu stroškov konstituiranja civilne stranke.
Razsodba bo po vsej verjetnosti povzročila tudi precej polemik, zlasti glede kriterijev novačenja pripadnikov policijskih in drugih varnostnih sil in tudi glede stalne kontrole njihovega umskega ravnotežja. Primer Marcella Tonuttija namreč ni osam-
Včeraj je stopil v veljavo novi poletni urnik avtobusov pokrajinskega avtobusnega podjetja APT. Objavljamo novi vozni red na najvažnejših avtobusnih progah.
TRST - FIUMICELLO - OGLEJ -GRADEŽ
Ob delavnikih: 8.25, 10.39, 12.33, 13.54, 16.45 (a), 17.45, 19.00. Ob nedeljah in praznikih: 8.25, 12.33, 17.45,
19.00.	Opombe: (a) - ne vozi ob sobotah.
TRST - STARANZANO - PINETA -GRADEŽ
Ob delavnikih: 7.45, 8.25, 10.39, 12.33, 13.54, 16.45, 17.45. Ob nedeljah in praznikih: 7.45, 8.25, 10.39, 12.33, 13.54,
16.45,	17.45, 20.30.
GRADEŽ - FIUMICELLO - OGLEJ - TRST
Ob delavnikih: 6.05, 6.28, 8.10, 12.10,
13.45,	17.15, 18.45. Ob nedeljah in praznikih: 6.05, 8.10, 12.10, 13.45, 17.15,
18.45,
GRADEŽ - PINETA -STARANZANO - TRST Ob delavnikih: 6.20, 6.37, 8.25, 12.34, 14.02, 16.17, 17.32, 19.02. Ob nedeljah in praznikih: 7.00, 8.25, 11.03, 12.34, 14.05, 16.20, 17.35, 19.02.
GORICA - FIUMICELLO -GRADEŽ
Ob delavnikih: 6.15, 7.45, 8.45, 11.30,
13.01,	14.30, 17.30, 19.40. Ob nedeljah in
Ijen, saj se je nekaj podobnega, čeprav s še hujšimi posledicami, zgodilo lani tudi v Emilij i-Romagni.
Dogodek, ki je imel te dni epilog na porotnem sodišču v Vidmu, se je pripetil 27. februarja lani, med krajem Corno di Rosazzo in Orzano. Marcello Tonutti je s streloma iz lovske puške, na osamljenem mestu, verjetno po krajšem prepiru, ubil svojega nekdanjega nadrejenega (sam je bil namreč suspendiran iz službe pri državni policiji) 43-letnega Borisa Martellanija iz Gorice.
Tako Tonutti, ki je menda na precej neobičajen način hotel izsiliti premestitev v Videm, kakor Martellani, sta bila v službi pri obmejni policiji.
Plačilo pristojbine ni bilo upravičeno
Veliko polemik je bilo v začetku maja zaradi "pozabljivosti" občinske uprave v Tržiču v zvezi s pobiranjem pristojbine za parkiranje. Kljub temu da je veljavnost sklepa s katerim je bilo zadrugi GSG poverjeno upravljanje parikrišč proti plačilu in seveda pobiranje pristojbine, zapadla 4. maja, so le ti še tri dni od avtomobilistov, kot vse kaže, neupravičeno pobirali denar. Na občini so pozabljivost skušali popraviti tako, da so nekaj dni za-
praznikih: 6.15, 7.45, 8.45, 11.30, 13.01, 16.00, 19.40.
GRADEŽ - FIUMICELLO -GORICA
Ob delavnikih: 6.15, 7.10, 8.24, 11.30,
12.45,	14.15, 17.30, 19.00. Ob nedeljah in praznikih: 7.30, 10.00, 12.45, 17.30, 19.00, 20.50.
GORICA - KOPRIVNO - TURJAK -ČERVINJAN - GRADEŽ Vsak dan ob 8.25.
GRADEŽ - ČERVINJAN - TURJAK - KOPRIVNO - GORICA Vsak dan ob 19.00.
KRMIN - VILEŠ - GRADEŽ Vsak dan ob 8.48.
GRADEŽ - VILEŠ - KRMIN Vsak dan ob 19.00.
V poletnem času bo vsak dan vozil avtobus na novi relaciji iz Gorice v Lignano. Odhod iz Gorice ob 8.15, prihod v Lignano ob 9.35. Iz Lignana proti Gorici bo avtobus odpeljal ob 18. uri, prihod v Gorico ob 19.20. Na progi Gorica - Marjan - Palmanova med poletjem avtobusi ne bodo vozili.
■ Goriška sekcija WWF vabi na sprehod ob Soči. Zbirališče v nedeljo ob 9.30 v Ul. Pola (blizu cerkve na Rojcah). Naravoslovnemu sprehodu bo v konferenčni dvorani Espomego sledil razgovor o stanju reke.
tem sprejeli sklep, ki naj bi saniral nastali položaj. Sprejeli so tudi drugi sklep s katerim so omenjeni zadrugi podaljšali koncesijo še za tri mesece.
Zadeva pa s tem še zdaleč ni bila rešena, kajti pokrajinski nadzorni odbor je razveljavil sklep s katerim je občina nameravala sanirati, za nazaj, odnose z zadrugo GSG.
Iz tega bi lahko sklepali, da je od 4. maja do 7. maja le ta neupravičeno pobirala pristojbine za parkiranje v središčni Ulici Duca d Aosta in nekaterih drugih ulicah.
Zadeva bo najbrž imela epilog na sodišču.
Nesreča na avtocesti
Za štiri avstrijske državljane se je potovanje na počitnice v Jugoslavijo zaključilo na avtocesti A 4, slab kilometer pred izstopno postajo pri Moš-čenicah. V nesreči je bila ranjena 67-letna Hilda Maria Riedlsperger iz Ku-etzbuehla, ki so je sprejeli na zdravljenje v bolnišnici v Tržiču s prognozo 30 dni. Laže sta bili ranjeni dve drugi osebi. Po ugotovitvah prometne policije, v nesreči, ki se je pripetila okrog
8.30	ni bilo vpleteno nobeno drugo vozilo. Zdi se, da je voznik bmv izgubil nadzorstvo nad vozilom in trčil v ograjo.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo avtobus odpeljal izletnike v Sorrento in Capri, v ponedeljek, 18. t. m., ob 6. uri. Odhod je s Travnika, za vse.
Športno združenje Soča vabi na občni zbor, ki bo jutri, 16. junija, ob 19. uri v pevski sobi v Rupi.
Društvo F. B. Sedej sporoča, da bo ljubljanska televizija 17. t. m., ob 11.30 predvajala posnetek prve revije cerkvenih pevskih zborov na Bledu, kjer je zbor F. B. Sedej prejel prvo nagrado.
Slovensko poletno središče obvešča starše osnovnošolskih otrok, da bo začetek v ponedeljek, 25. junija. Pričakujemo pravočasne prijave (tel. 33495).
Tečaj telesne zaznave in govorice bo v Kulturnem domu 29. in 30. junija ter 1. julija t. 1. Podrobnejši podatki po tel. 30835.
Posojilnica v Sovodnjah obvešča cenjene stranke, da od junija dalje ob četrtkih posluje tudi v popoldanskem času. Urnik za stranke je od 16.30 do 18.00.
razstave
Razstava čipk, ki so jih izdelali na letošnjem 3. tečaju klekljanja v Romjanu, je v teh dneh na ogled v dvoranici pod cerkvijo v Romjanu, kjer se odvija 18. šagra domače župnije. Razstava je na ogled do nedelje, 17. t. m., vsak večer od 18. do 22. ure.
V	galeriji Rika Debenjaka v Kanalu
je še jutri odprta razstava slik Giuseppa Tosellija iz Brescie.
V	galeriji Meblo v Novi Gorici je še jutri odprta skupinska razstava Erotika v kiparstvu na Slovenskem.
V	galeriji Alle Antiche mura v Tržiču je do 21. t. m. odprta skupinska razstava grafike v mittelevropskem prostoru.
_________prispevki____________
Ob 15-letnici zbora daruje Avgust Šte-kar 100 tisoč lir za KD A. Paglavec.
_____________kino_______________
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI 17.30-22.00 »Sogni«.
VITTORIA 17.30-22.00 »La signora dietr° la porta«. Prepovedan mladini pod 1°' letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »V°z' niško dovoljenje«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Policij5^8 akademija 4. del«. Ob 22. uri »Neu rudljivi ljubimec«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI y
Občinska lekarna — (Comunaie) , Štandrežu — Ul. sv. Mihaela -21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ^
Občinska lekarna št. 1 (Comunale — Ul. Terenziana 26 — tel. 48278/.
_________pogrebi ________^
"	• holfl^'
Danes ob 9.30 Loris Boscolo iz oj{0pa-nice Janeza od Boga na glavno p lišče.
MarceDo Tonutti ni kriv - v trenutku uboja ni bil v stanju trezno razsojati
Okoli 150 izletnikov se je s Primorskim dnevnikom podalo na večdnevni tradicionalni izlet
Po Franciji med zgodovino in današnjostjo
Letošnji tradicionalni množični izlet Primorskega dnevnika je udeležence popeljal v Francijo. Res je od takrat potekel že cel mesec, toda vtise je le še vredno obnoviti.
Okrog 150 izletnikov se je v organizaciji agencije »Aurora Viaggi« s tremi avtobusi podjetja »La Gradese« podalo na pot v nedeljo, 6. maja, potem, ko so volilci iz okoliških občin opravili svojo državljansko dolžnost. V polnih osmih dneh so prevozili okrog 3500 km poti po najlepših pokrajinah francoske dežele. Na francosko državno ozemlje so vtopili skozi predor pod Mont Blancom pri Chamonboi, s tem pa so že bili v pokrajini Savoja. Sprejele so jih visoke, na konicah zasnežene gore z mogočnimi ledeniki, nato pa so mimo Ženevskega jezera, s pogledom od daleč na sloviti vodomet na njem, nadaljevali vožnjo do Lyona, velikega industrijskega središča Burgu-nje, v katerega bližini je bilo tudi prvo prenočevanje na francoskih tleh. Ob prihodu v Lyon je izletnike pozdravil osvežujoči dež, vse naslednje dni pa je potovanje spremljalo v glavnem lepo poznospomladansko vreme.
Iz Lyona oz. iz njegove bližine, je izletnike naslednje jutro vodila pot Proti severu v osrčje departmaja Bur-gunje mimo zelenih žitnih polj z zaplatami rumeno cvetoče soje in vse bolj tudi mimo razsežnih vinogradov s pritlično gojenimi trtami. Mimo Ma-cona, kjer imajo vsako leto najpo-
membnejši vinski sejem v Burgunji, in mimo Clunyja s staro opatijo iz 10. stoletja, so izletniki po nekaj deset kilometrih vožnje že prišli v zgornji tok reke Loare, ki jih je potem spremljala dobršen del vožnje do mesta Nevers, kjer so se usmerili po lepi avtocesti proti srednjeveškemu mestu Bourges, ki spada med umetniško najbolj pomembna središča Francije s slovito katedralo Saint-Etienne iz leta 1280, in nato dalje do znamenitega gradu Che-nonceaux, izpod obokov katerega se valijo vode reke Cher. Za ogled te slikovite zgradbe in krasnega parka oko-■li nje, v kateri je med drugimi živela tudi Katerina Medičejska, je bilo posebnega nekaj več časa in tu so se fudi prvič dotlej na poti srečali izletniki vseh treh avtobusov, ki so sicer Vozili samostojno, čeprav v glavnem z enakim programom.
V dolini gradov
Toda treba je bilo naprej, kajti nad zeleno, z lepimi gozdovi obrastlo pokrajino, se je že začel spuščati mrak, sicer pa do mesta Tours, kjer je bilo drugo prenočevanje, ni bilo več daleč. Tudi tukaj hoteli niso bili prav v mes-fn, pač pa kak kilometer izven njega, v tistem, v katerem smo prenočevali izletniki avtobusa št. 1 in št. 3 in ki je se dišal po novem, se je hitro ustvarilo P° dobri večerji prav veselo razpolo-j^nje, posebno še, ko je Tatjana Blo-karjeva pri klavirju spremljala improvizirani zbor. Kjer so Goričani zraven, brez petja ne gre.
Tours je lepo mesto ob Loari, toda vsaj za naše izletnike ni bilo predvideno za daljši postanek, kajti čakale s° jih še druge lepote v znameniti “dolini gradov« ob Loari, eden lepši dd drugega. Bolj na hitro so si ogleda-
I	le katedralo Saint Germain iz dvanajstega stoletja, od zunaj s svojo romansko arhitekturo edinstven muzej
opagnonnage in se sprehodili po uli-cah starega predela.
Od gradov v Dolini Loare so bili na Programu trije, toda prvega, Amboise, mo si lahko ogledali le od zunaj, ker j6 bil prav takrat zaprt, zato pa smo se dhko dodobra nagledali mogočnih so-. z dragocenim pohištvom, slikami
II	tapiserijami v gradovih Chambord jn Blois. Najznamenitejši je nedvomno
hambord s svojimi 440 sobanami in 3 stopnišči, stolpi in dimniki, ki se ' -vajo na vodni gladini pod njim, P® s parkom, ki je sam razsežen kot Pes Pariz. Grad in park je zgradil rane I. leta 1519. Tudi grad Blois je jj^dbil na izletnike močan vtis s svo-t m notranjim bogastvom in dominira-d'1 lego na vzpetini ob Loari. nrvr krepčanju v čedni gostilnici ob ti med Bloisom in Chambordom nas Q ž® bolj proti sredini sončnega po-tdneva pot vodila proti Chartresu in J^ovi čudoviti katedrali, enem naj-niv” evroPskih arhitekturnih spome-iKov francoske gotike iz 12.-13. sto-,1®: Prečudovita je njena notranjost s ni, bkanimi vitražami, ki jim v večer-le Urah zunanja svetloba daje znači-modri odsev, imenovan »blue de bil^u'65"' V drugi svetovni vojni je n p kmedrala močno poškodovana in rp .al;erih vitraž ni bilo mogoče več stavrirati v njihovi izvirnosti.
V Parizu
Jmlnji del tretjega dne potovanja mpst-c kdmbno pripeljal v Pariz, Raz-man'1/1 smo se po hotelih z večjo ali Jšo srečo za izletnike vseh treh
Pred pokušnjo šampanjca v kleti Castellane v Epernayu (zgoraj levo); skupina izletnikov pred Versaillesom (zgoraj desno); izletniki drugega avtobusa pred gradom Chambord (pri strani)
avtobusov glede na oddaljenost od mestnega središča. Tisti iz 1. avtobusa smo domovali v ' udobnem hotelu v mestnem predelu Clichy, na robu še vedno širšega mestnega središča.
Obnavljati v podrobnostih in obenem na kratko vse tri dneve bivanja v francoski prestolnici ni lahko, saj je bilo vsega, kar smo videli, v izobilju. Že prvi dopoldan četrtega dne je bil namenjen panoramskemu ogledu mesta z avtobusi. Obvozili smo vse najpomembnejše mestne točke, bulevarje in trge, znamenite Champs-Elysees, L'E-toile, Plače de la Concorde itd., vozili smo se mimo zgodovinskih spomenikov in mogočnih palač in si preprosto nabirali vtise. Kogar pa je še posebej zanimala kakšna od mnogoterih pariških zanimivosti, je lahko izkoristil prosti popoldan. Eni so se podali v Lo-uvre, drugi v muzej d'Orsay, nekdanjo ogromno železniško postajo, v katero so po mojstrski preureditvi iz prejšnjih prostorov premestili »impresioniste« in razstavo razširili od slikarstva še na kiparstvo in arhitekturo tistega umetnostnega obdobja, zopet tretji so se povzpeli na Eifflov stolp, potem ko so se uspeli otresti vsiljivih črnskih prodajalcev spominčkov in raznega kiča. Tudi moderni, večnamenski kulturni center Georges Pompidou, ki mu Parižani malce zlobno pa vendar tudi upravičeno pravijo »tovarna cevi«, je pritegnil precej pozornosti, pa steklena piramida pred Louvrom, ki je sicer posebnost, ki pa le učinkuje kot moderen tujek ob resnobnosti leta 1200 začete in šele leta 1870 dograjene kraljevske palače, danes največjega muzeja na svetu z zakladi grške, romanske, egiptovske in orientalske kulture in civilizacije do najnovejše. Tudi stari in novi Slavolok zmage »Are de Tri-omphe« sta zanimivost, ki se jima ni mogoče izogniti. Skratka, vsakdo je pač izbiral po svojih okusih vse tja do poznega večera.
Po večerji je bil zaključek četrtega dne namenjen še obisku enega od številnih nočnih lokalov. V mnogo bolj znanih »Les Folies Bergere«, »Lido« in »Moulin Rouge«, kjer je potrebna rezervacija že nekaj mesecev prej, ni bilo prostora za vse. Zadovoljiti se je bilo treba z »Nouvelle Eve« na Plače Pigalle pod Monmartrom, v katerem pa je bil program še kar na dostojni ravni, pa še vstopnina ni bila previsoka s čašo šampanjca vred, saj je treba v »Lidu« odšteti brez vsake konsuma-cije vsaj 500 frankov. Presenečenje pa smo doživeli že kar pri vhodu, ko so nas pozdravili v čisti hrvaščini. Šele pozneje nam je naš vodič Dragan povedal, da posle »goril« pariških nočnih lokalov opravljajo prav Jugoslovani. Pa še dva naša izletnika sta bila potegnjena v spektakel.
Neprimerno bolj zanimiv pa je nedvomno bil še pred obiskom nočnega lokala skok z zobčasto vlečnico na sloviti Monmartre s prekrasnim večernim razgledom na Pariz v morju luči, z ogledom bele bazilike Sacre Coeur, pa s sprehodom po trgu Plače du Tertre in po ozkih uličicah s številnimi loka-
li, restavracijami in prodajalnami, kjer vlada čez dan in pozno v noč neverjeten živžav. Pravijo sicer, da je Monmartre v zadnjem času izgubil precej svojega nekdanjega mika, toda za občasnega obiskovalca je še vedno ena od obveznih točk Pariza.
V Versaillesu
Peti dan je dopoldne spet potekel z vodenimi ogledi, predvsem za obvezen ogled Versaillesa, spotjo pa še za ogled manjšega, a za to nič manj lepega in zgodovinsko zanimivega gradu Malmaison, v katerem sta leta 1800 živela Napoleon in Josipina. Nanju spominja še vrsta originalnih muzejskih predmetov, kot na primer spalnica, knjižnica, jedilnica in osebni predmeti Josipine, ki se je po ločitvi od Napoleona umaknila prav v ta grad.
Za Versailles velja, da spada med tiste zgodovinske spomenike, katerih ogled je za vsakogar obvezen, pa čeprav le za hiter sprehod skozi njegove dvorane in salone. Kdo bi našteval vse dvorane, znamenitosti ter zgodovinske osebnosti, ki so prebivale v njem, omenim naj zato le Galerie des Gla-ces, v kateri je bil leta 1919 podpisan Versajski sporazum, pa krasne parke z vodometi in cvetličnimi vrtovi. Koliko zgodovine je šlo skozi to impozantno zgradbo, ki predstavlja konec fevdalizma, njeno brezumno razkošje pa je tudi že najavljalo francosko revolucijo 100 let kasneje.
Popoldne smo se spet razšli vsak po svoje na križarjenje po velemestu vse do večerje v naših hotelih, po njej pa na nočno vožnjo z »Bateaux-Mousche« po Seni (pa tudi vsi ne istočasno), ki turiste v uri in nekaj popeljejo po reki okrog Me de la Cite z monumentalno katedralo Notre Dame in okrog Me St. Louis, pa mimo krasnih razsvetljenih palač na obeh bregovih, z razgledom na razsvetljeni Tour Eiffel itd. Prijetno je bilo stati na palubi in dihati večerni zrak čez dan dušljivega mesta.
Na povratku v hotel je imel vodič prvega avtobusa posrečeno idejo, seveda le za kurioziteto. Namesto naravnost proti Port Clichyju, kjer je bil naš hotel, nas je zapeljal skozi del znamenitega pariškega gozda Bois de BulOg-ne. Kar smo videli, je le nakazovalo nočno življenje v njem z javnim pro-stituiranjem žensk in moških, povezanim z vsakovrstnim kriminalom in umori. Nekoč kras Pariza je zdaj nočni bordel. Tudi to je Pariz, v katerem je menda že več izvenevropskih priseljencev, kot pravih Parižanov.
Zadnji dan bivanja v Parizu nas je za slovo pozdravil z oblaki, ki pa so se kmalu razpršili, tako da nas je pot do zgodovinskega Fontainbleauja vodila po sončni in rahlo valoviti deželici in rumeno cvetočih polj med gozdnimi otoki, ravnih in z drevoredi obdanih cest, s čednimi vasicami in številnimi ogromnimi silosi, ki pričajo, da smo vsaj v tem delu v enem najbolj rodovitnih predelov Francije.
Vožnja do Fontainbleauja je bila na moč prijetna pa tudi kratka in že smo
se znašli v objemu slovitega fontain-bleaujskega gozda z znamenitim gradom, priljubljeno rezidenco številnih francoskih kraljev od 12. stoletja dalje pa vse do Napoleona Bonaparteja in še za njim do Ludvika XVIII., Karla X., Ludvika-Filipa do Napoleona III. Napoleon je v tem gradu preživel svoje zadnje dneve pred abdikacijo 6. aprila 1814. Grad hrani še ogromno bogastvo, zlasti v slikah Leonarda da Vinci-ja, Raffaella in drugih velikih mojstrov. Prekrasen je tudi park okrog njega z ribniki in kar precej časa smo porabili za ogled vseh znamenitosti.
V domovini šampanjca
Od Fontainbleauja naprej smo zapustili Seno in se nekaj časa ob reki Yonne peljali v osrčje vinorodne Šampanje skozi Troyes z bežnim ogledom katedrale sv. Urbana, ene najlepših gotskih cerkva z znamenitimi vitražami, nato pa smo že bili v bolj gričevnatem območju Šampanje, kjer se začenjajo nepregledni vinogradi vse tja do Reimsa in na vzhodu proti Loreni in Alzaciji. Po stranskih cestah smo nazadnje prišli v samo srce Šampanje, v mestece Epernay, kjer smo tudi prenočevali.
Epernay slovi po svojih ogromnih vinskih kleteh, katerih podzemni hodniki se po celotni šampanjski pokrajini raztezajo kar 250 km v daljavo. Ob »šampanjski aveniji« so največje kleti, med njimi prva in najmogočnejša firme Moet-Chandon, na katere dvorišču je postavljen spomenik benediktinskemu menihu Domu Perignonu, ki je v kleti bližnje vasice Hautvilers iznašel oziroma utrdil način pridelovanja slovitega šampanjca in mu je zato ostal naziv »oče šampanjca«. Osnovno grozdje za pridelavo šampanjca po posebni metodi vretja so vrste beli in modri burgundec ter chardonnay. No, mi si te največje kleti nismo mogli ogledati, zato pa smo si ogledali nič manj ugledno Florens de Castellane na isti aveniji, v kateri so nam razkazali edinstven vinarski muzej z voščenimi figurami delavcev pri raznih opravilih v kleti, razložili postopek za pridelavo šampanjca, razkazali podzemne hodnike z milijoni ležečih steklenic v raznih fazah zorenja oziroma že uskladiščenih za kasnejši izvoz po vsem svetu, nazadnje pa nas povabili na pokušnjo. To klet sta obiskala avtobusa št. 1 in 2, avtobus št. 3 - goriški, pa si je podobno klet ogledal naslednjega dne v Re-imsu. Sicer pa smo prijeten večer, kakor tudi naslednje jutro izkoristili za še kak nakup v prijaznem mestecu, nato pa se odpravili v okrog 40 km oddaljeni Reims, glavno mesto Šampanje, vedno po krasni asfaltni cesti med gozdiči in zelenimi polji in vinogradi dokler seže oko. Čeprav je bil Reims na našem potovanju le prehodno mesto, bi vendarle zagrešili neodpustljivi greh, če se ne bi ustavili pred znamenito katedralo Notre Dame, eno najstarejših in tudi najimenitnejših gotskih umetnin vse Francije. Nekateri
trdijo, da je bila zgrajena po načrtu one iz Chartresa. Po vstopu skozi čudovite gotske portale smo lahko v njeni notranjosti 'občudovali prekrasno poslikane gotske vitraže, med njimi pa tudi moderno posebnost - Chagalovo vitražo iz leta 1974 za glavnim oltarjem. Žal je več vitraž, ki so bile poškodovane, kakor tudi vsa cerkev, v prvi svetovni vojni, ostalo do danes nepos-likanih, sicer pa je še danes cerkev skoraj prav taka, kot je bila v svojem sijaju leta 1492, ko je Ivana Orleanska popeljala Carla II. vanjo na kronanje.
Na bojnih poljanah
Toda čas je bil žal tiran in treba je bilo naprej proti vzhodu na razsežne poljane, ki so bile po prvi svetovni vojni priča strahovitih bojev, na katere spominjajo številna grobišča, ostanki trdnjav, veličastni mavzolej-kostnica v spomin na sto tisoč padlih. Skozi zgodovinski Verdun na reki Meusae smo se podali na kraje najhujših bitk, ogledali smo si muzej preurejene utrdbe Douaumont in Vaux z ustrezno razlago, orjaško kostnico, ki hrani ostanke 130.000 padlih in ogromno grobišče pod njov s 15.000 grobovi, spomenik padlim Židom, med vožnjo od trdnjave do kostnice pa smo v obraščeni dolinici pod cesto lahko videli še spomenik žrtvam zadnje vojne, postavljen petnajstim partizanom-makijevcem, ki so jih esesovci najprej mučili in potem ustrelili. Morda je tudi ta občutek tesnobe vplival na našega Dragana, da nam je z recitatorskim mojstrstvom in milino povedal Prevostovo pesem Barbara, ki govori o dekletu in ljubezni sredi vojnega časa.
Strassburg - srce Evrope
Vreme se je medtem ohladilo in tudi skisalo, pa smo med vožnjo proti Strassburgu kljub temu pripravili piknik ob cesti, to pa je bilo že v območju Vogezov in Lorene. Na levi smo pustili Luksembur in Posarje in mimo Metza in Nancyja po lepo speljani avtocesti po kakih 270 km vožnje dosegli Strassburg, mejno mesto z Nemčijo in kraj zadnjega prenočevanja.na francoskih tleh. Mesto je, kar zadeva mejo, nekakšna naša Gorica, saj je na robu mest kar šest mejnih prehodov, sicer pa je lepo v svoji kombinaciji starega in novega ter s številnimi kanali.
Večer smo izkoristili za sprehod po središču mesta oziroma po otoku sredi njega, ki mu zaradi slikovitosti pravijo »Mala Francija«. Na njem je znamenita katedrala s 142m visokim zvonikom, menda najvišjim v Franciji, slovita astronomska ura, Plače Kleber - srce mesta, Gutembergov trg s kipom iznajditelju tiskarskih črk in še mnogo drugih zanimivosti. Za naslednje jutro pred nadaljevanjem povratne poti skozi Nemčijo, nam je tako ostal samo še zadnji ogled ogromne moderne palače Evropskega parlamenta, kjer se kroji nova zgodovina Evropske skupnosti. Pa še to: čeprav smo sprehod po Franciji sklenili v samem srcu Evrope, smo prav tu doživeli tudi edino neprijetnost na potovanju: takoj po prihodu v hotel je neznanec, menda irski priseljenec tako rekoč izpred oči izmaknil enemu od izletnikov ročno torbo z dvema dragocenima fotografskima aparatoma.
Mimo severnih obronkov Schwar-zwalda, mimo Miinchna z obcestnim kažipotom za zloglasni Dachau in naprej skozi Avstrijo, povsod brez vsakršnih obmejnih formalnosti, smo se pri Trbižu vrnili v našo deželo in v Trst, polni na splošno lepih vtisov in spominov,- zadovoljni nad potekom dobro organiziranega izleta s prijaznimi vodiči in odličnimi pa tudi potrpežljivimi šoferji, zadovoljni, da nas je vseskozi spremljalo ugodno vreme in da je tudi med izletniki vladala disciplina, ki je nujni sestavni del uspešnosti in prijetnosti na tako dolgem potovanju.
JOŽE KOREN
U SVETOVNO
Rprtenstto
T NOGOMETU
• •

V
$
• •
I TA I. lT> A ’9
Po sicer tesni zmagi proti Kolumbiji
Jugoslavija se veseli Italijani poprečno
Skupaj s presenetljivim Kamerunom pa so si »azzurri« že priborili vstop v osmino finala Danes Avstrija-ČSFR ter ZRN-Arabski emirati - Še vedno odmevajo sporne sodniške odločitve
Kljub zmagi v sinočnjem drugem kvalifikacijskem srečanju proti poprečnim ZDA
Italija ponovno po starem
Giuseppe Giannini, strelec edinega italijanskega gola, se prebija proti ameriškim vratom	(Telefoto AP)
ITALIJA - ZDA	1:0 (1:0)
STRELEC: Giannini v 13. minuti.
ITALIJA: Zenga, Bergomi, Maldi-ni, Baresi, Ferri, Berti, Donadoni, De Napoli, Vialli, Giannini, Carnevale (v 51’ Schillaci).
ZDA: Meola, Banks (v 80’ Stollme-yer), Armstrong, VVindischmann, Doyle, Balboa, Caligiuri, Harkes, Murray (v 82' Sullivan), Ramos, Ver-mes.
SODNIK: Codesal (Mehika). GLEDALCEV: 60.000. RUMENA KARTONA: Banks in Ferri.
RIM — Italija si je z zmago proti ZDA zagotovila mesto v osmini finala. To je verjetno najbolj razveseljivo dejstvo po sinočnjem srečanju »azzurrov«, ki so le z golom prednosti premagali reprezentanco, ki je veljala za eno najslabših na tem svetovnem prvenstvu. Navdušenje, ki se je ustvarilo po srečanju z Avstrijo, se je skalilo in na rimskem stadionu je razočarano občinstvo svoje ljubljence večkrat »nagradilo« z žvižgi.
Pred televizijskimi ekrani je bilo skoraj 30 milijonov italijanskih gledalcev, a napovedane »goleade« ni bilo in malo je manjkalo, da bi »amaterji« iz ZDA v sklepnem delu dosegli celo izenačenje.
Tekma na Olimpicu se je začela v znamenju znane italijanske »meline«, ki je trajala do 13. minute, ko so »azzurri« dosegli edini gol srečanja. Po lepi kombinaciji z Viallijem je Giannini pritekel v kazenski prostor in neubranljivo premagal vratarja italijanskega porekla Meolo. Dosežena prednost je dala misliti, da bodo gostitelji brez večjih težav »vžgali stroj« in dosegali zadetke kot na tekočem traku.
Ameriška vrsta pa je tokrat igrala dosti bolj preudarno kot proti Češkos-
lovaški in zelo dobro na sredini zajezila igro Italije. Ob tem ne gre pozabiti, da se Berti, ki je zamenjal poškodovanega Ancelottija, ni proslavil in da je Giannini zaigral slabše kot na srečanju proti ČSFR. Edini, ki je znal ustvariti preplah v vrstah ZDA, je bil Donadoni, ki se je izkazal predvsem s hitrimi prodori na desnem krilu. Na žalost pa je tokrat napadalna vrsta Italije povsem razočarala. Carnevale in Vialli v prvem polčasu ter Schillaci v nadaljevanju niso znali izkoristiti redkih predložkov v nasprotnem kazenskem prostoru. Zaradi tega so se najnevar-
nejše akcije »azzurrov« razvile predvsem po zaslugi veznih igralcev.
V ta okvir sodi tudi primer zgrešene Viallijeve 11-metrovke, ki jo je mehiški sodnik dosodil zaradi prekrška nad Bertijem. Da je igralec Sampdorie zaigral dokaj slabo, priča tudi njegova nezanesljiva izvedba najstrožje kazni.
Verjetno bo kdo ugotovil, da je de-motiviranost odigrala pomembno vlogo na včerajšnjem srečanju in da ZDA niso predstavljale pravega preverjanja moči italijanske vrste. Težko je oceniti po dveh tako različnih nastopih in težko je napovedati, kaj bodo »azzurri« pokazali proti Češkoslovaški.
Italijanska vrsta razočarala kljub vstopu v osmino finala
Katera je prava italijanska reprezentanca? Tista, ki je pokazala povsem prepričljivo igro proti Avstriji, ali ona, ki se ni izkazala na včerajšnjem srečanju proti ZDA? To je osrednje vprašanje, ki so si ga zastavili številni gledalci in nogometni izvedenci po včerajšnjem nastopu »azzurrov« na rimskem olimpijskem stadionu.
Zdi se, da so se »azzurri« vrnili v čase prijateljskih srečanj, ko so se slabe predstave vrstile kot na tekočem traku in ko je bil napad Italije povsem neučinkovit. Te slabosti so se pokazale tudi včeraj, ko je marsikdo pričakoval apoteozo Bergomija in tovarišev.
Takoj po tekmi je italijanski selektor Azeglio Vicini dejal, da je prisostvoval kakovostnemu srečanju, na katerem je bila za Italijo osnovnega pomena le zmaga. Glede včerajšnjega nasprotnika je Vicini ugotovil, da predstavlja solidno postavo in da je igral povsem drugače kot na prvem srečanju, ko je brez vsakega odpora klonil Češkoslovaški.
Ameriški vratar Meola je kljub porazu izrazil pozitivno oceno in pristavil, da so s preudarno igro povsem zaustavili favorizirano italijansko vrsto. Ob tem je vratar ZDA zagotovil, da bodo proti Avstriji poizkusili doseči neodločen izid, ki bi zanje pomenil že velik uspeh.
Zadovoljstvo zaradi kvalifikacije v osmino finala je izrekel tudi predsednik italijanske nogometne zveze Antonio Mattarese, ki se je nekoliko čudil kritikam, ki so jih novinarji namenili italijanski reprezentanci.
Vratar selekcije Walter Zenga pa je krivdo za slabo igro pripisal zgrešeni enajstmetrovki, ki je s psihičnega vidika spravila v težave »azzurre« in jim odvzela potrebno zbranost.
Dokaj stvaren pri svoji oceni pa je bil brazilski as Žico, ki je pod kritiko postavil italijanski napad in samo izbiro trenerja Vicinija. Ta je namreč po Zicovem mnenju povsem zgrešeno zamenjal Carnevaleja, saj bi na klop predčasno moral oditi Vialli, ki se ni izkazal.
Nicola Berti, ki je bil gotovo med slabšimi na včerajšnjem srečanju proti ZDA.
Drevi v Firencah napovedano izenačenje?
Avstrija proti ČSFR
Drevišnje srečanje med Češkoslovaško in Avstrijo bo prav gotovo zanimivo, pa čeprav marsikdo napoveduje, da se bosta enajsterici zmenili za »taktični remi«. Avstrijski trener Hickersberger in češkoslovaški trener Venglos sta se včeraj srečala na stadionu v Firencah, se objela in si zaželela srečo.’Ni povsem jasno, katera od obeh enajsteric je bolj v formi. Avstrija je sicer res izgubila z »atomsko«
Anton Polster
Italijo, vendar se je izkazala za dobro ekipo, ČSFR pa je pregazila zelo naivne ZDA.
Venglos ima nekaj težav s postavo, saj sta Čovanec in Skuhravy lažje poškodovana, vendar bosta vseeno stopila na igrišče. V Venglosovi vrsti bo nastopil tudi Gliga, ki ni odigral prve tekme zaradi diskvalifikacije, pri Avstrijcih pa bo opravil svoj debit na SP odlični Rodax.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je češkoslovaški trener demantiral govorice, da bo srečanje z Avstrijo »prijateljsko«, čeprav je nato v isti sapi dodal, da bi se po medsebojnem izenačenju obe enajsterici uvrstili v osmino finala, saj je dokaj neverjetno, da bi Avstrija ne premagala ZDA. Vseeno je izrazil prepričanje, da se bodo njegovi igralci še kako trudili za zmago.
Srečanje si bo ogledalo kakih 15 tisoč avstrijskih navijačev, kar je svojevrsten rekord. Ni znano, koliko pa bo navijačev ČSFR, čeprav jih je bilo že na srečanju proti ZDA več sto. Tokrat jih bo morda še nekaj več, čeprav jih bodo Avstrijci prav gotovo preglasili.
Fredriksson skoraj gotovo ne bo več sodil na tem prvenstvu
FIFA v »sodniški aferi«
RIM — Švedski sodnik Fredriksson je spravil v veliko zadrego svetovno nogometno zvezo FIFA. Po njegovem škandaloznem sojenju na tekmi med Argentino in Sovjetsko zvezo, s katerim je hudo oškodoval sovjetsko reprezentanco, se je usul na zvezo FIFA od vsepovsod plaz kritik in ogorčenih protestov. Primer sodnika Fredrikssona pa ni osamljen, saj so nekateri sodniki že na tekmah prvega kola pomanjkljivo opravili svojo nalogo (v prvi vrsti Urugvajec Cardellino, ki je sodil tekmo med Šovjetsko zvezo in Romunijo, in Španec Soriano, ki je sodil srečanje med Nizozemsko in Egiptom).
Val polemik, ogorčenja in zgroženi komentarji so prisilili sekretarja FIFA Josepha Blatterja, da spregovori in skuša s svojo avtoriteto vsaj nekoliko obložiti vso neprijetno zadevo. V dopoldanskih urah je spregovoril o zadnjih spornih dogodkih in zagotovil, »da bo FIFA pregledala in ocenila, kako so sodniki interpretirali poostrena navodila svetovne nogometne zveze. Na svetovnem prvenstvu imamo na razpolago dovolj sodnikov in se v nadaljevanju ne bomo več poslužili tistih, ki niso storili tistega, kar bi morali.«
Blatter ni poimensko omenil nobenega od »inkriminiranih« sodnikov, povsem jasno pa je, na koga je ciljal. Sinoči so tiskovne agencije sporočile, da Fredriksson skoraj gotovo ne bo več sodil na tem prvenstvu. Vest naj bi potrdili v dobro obveščenih krogih zveze FIFA, saj naj bi svetovna nogometna zveza zelo negativno ocenila njegovo sojenje na tekmi Sovjetska zveza - Argentina. Za Fredrikssona naj bi se torej mondiale že zaključil, po vesteh iz istih krogov pa FIFA naj ne bi podvzela proti njemu nobenega kazenskega ukrepa.
Joseph Blatter pri zvezi FIFA tudi nadzoruje imenovanj0 sodnikov za posamezne tekme. Po zadnjih »v nebo vpij0' čih« primerih se je branil, češ da »imajo sodniki naj^e^ problemov s sojenjem igre v kazenskem prostoru ah bližini kazenskega prostora«. »Morda so se preveč koncena trirali na igro v drugih predelih igrišča in "pozabili 0 kazenski prostor,« je bil njegov bolj šaljiv kot preprič‘11 komentar.	. ,j
O tekmi Argentina - Sovjetska zveza ni hotel poveaa^ ničesar, ker ni videl ne tekme ne ponovljenih posnetkov, odgovor na ogorčene proteste sovjetskega trenerja L°D novskega pa je dejal, da »ekipa ne izgubi nikoli zaradi sodnika, saj ni sodnikova krivda, če ekipa ne dos že gola...«	. ie
Iz tabora sovjetske reprezentance so. tudi včeraj udari protisodniške strele. Tokrat pa ne več s strani tror,ee(j. Lobanovskega, pač pa iz ust Nikite Simonjana, sednika sovjetske nogometne zveze. Lobanovski je bu ^ šoten, »ker naj bi ga bila obšla slabost«. Simonjan, eden sovjetskih nogometnih zvezdnikov v petdesetih }e.'sii, poudaril, da bi moral Fredriksson, če bi imel trohico c v spraviti sodniški kroj v kovček in takoj odpotovati do Izrazil je tudi svojo ogorčenost nad »tistim, ki /e “O j((, Šveda za sodnika po tistem, kar je nakuhal SZ v ^}e , uqi Sila sarkastičen je bil na račun Fredrikssona t0^‘ksandt podpredsednik sovjetske nogometne zveze, A e,. Tukmanov. »V Moskvi deluje specializirana okuh klinika prof. Fjodorova Sviatoslava. Če ima ^reor\n tek težave z vidom, naj kar pride k nam. A mislim, problemov sploh nima...«
SL
Potem ko je bila tudi v drugi tekmi (tokrat proti Kolumbiji) že na robu prepada
Jugoslavija končno prebila led
JUGOSLAVIJA - KOLUMBIJA
1:0 (0:0)
STRELEC: Jozič v 73. min.
JUGOSLAVIJA: Ivkovič, Brnovič, Stanojkovič, Spasič, Hadžibegič, Jozič, Šabanadžovič, Katanec (v 46' Jarni), Stojkovič, Sušič, Vujovič (v 55' Pančev).
KOLUMBIJA: Higuita, Herrera, Perea, Escobar, G. Gomez, J. Gomez, Alvarez, Redin (v 80’ Estrada), Valderrama, Rincon (v 69' Hernandez), Igua-ran.
SODNIK: Agnolin (Italija).
KOTI: 6:2 za Kolumbijo. GLEDALCEV: približno 25.000; prodanih vstopnic 32.257 za skupni inkaso 1.648.598.000 lir
BOLOGNA — Jugoslovanski nogometaši so bili tudi v drugi tekmi predtekmovanja na SP s Kolumbijo na robu prepada. Kolumbijci so jim bili najmanj enakovredni, tehtnica se je na jugoslovansko stran nagnila šele po srečnem Jozičevem golu, potem ko so »modri« tudi zamudili priložnost za še bolj prepričljivo zmago, saj je Hadži-begic zastreljal celo 11-metrovko.
Največji aplavz na tekmi na štadionu Dall Ara so dobili igralci Kameruna, potem ko so na semaforu objavili senzacionalno vest, da sp premagali reprezentanco Romunije. Štadion je sicer nekajkrat oživel tudi ob akcijah jugoslovanskih igralcev v finišu tekme, ko so se nekoliko razigrali, nasploh pa so bili Jugoslovani večji del tekme slabi ali celo zelo slabi.
»Bili smo obremenjeni, poraz proti ZRN je opravil svoje. Težko je bilo igrati, saj smo imeli v moštvu več novincev, ki jih v reprezentanci že dolgo ni bilo. Zelo sem zadovoljen, da smo osvojili obe točki, o igri in posameznikih pa ne bi govoril. Upam, da bomo v nadaljevanju igrali še bolj zanesljivo,« je dejal jugoslovanskim novinarjem Ivica Osim, se predno je prišel na novinarsko konferenco. »To je bil pravi boksarski dvoboj, ki smo ga dobili go točkah, čeprav smo bili vmes tudi ze drogirani,« je še dodal jugoslovanski selektor, ki se ni pretirano razburjal zaradi slabe igre jugoslovanskih reprezentantov. Kolumbijski selektor Francisco Maturana pa je povedal takole: »Napravili smo eno samo napako: izgubili smo tekmo. Vse drugo je bilo zelo dobro. Jugoslovani so odlična ekipa, a smo ji mi delali kar hude probleme. Obramba je bila v ospredju naše taktike, v napadu pa smo vselej malo šibki, saj imamo zelo malo pra-vjh napadalcev. Mislim, da za nas še ni vse izgubljeno, v Milanu v tekmi z reprezentanco ZRN vsekakor nismo brez možnosti. Upam, da se bomo vendarle uvrstili v drugi krog.«
Jugoslovanski selektor Osim je tokrat precej premešal moštvo. Če je v
Milanu igral s preveč napadalno zasedbo, je bilo tokrat v igri preveč obrambnih igralcev, ki v igri logično niso imeli pravih rešitev, tako da prave igre sploh ni bilo. Toda Osimov račun z borbenim in fajterskim moštvom se je na srečo le izšel, toda na poti do zmage so Jugoslovani doživljali težke trenutke. Že v prvem polčasu so bili igralci Kolumbije z igro kratkih podaj v brazilskem slogu za odtenek boljši, na drugi strani pa je bilo v jugoslovanskem moštvu veliko slabih igralcev, nekaj povprečnih, izstopal pa je le veteran Safet Sušič. Še najbolj je razočaral branilec Stanojkovič, ki je bil na igrišču kot izgubljen in bi ga bilo najbolje že po dvajsetih minutah zamenjati. Toda tudi zvezdnik Dragan Stojkovič, ki naj bi bil jugoslovanski
prvi adut, ni bil dosti boljši. Zelo pogosto se je skrival, njegov učinek pa je bil zelo skromen. Ko je v odmoru Srečko Katanec Ivicu Osimu v slačilnici sporočil, da zaradi močnega udarca v nogo ne more več igrati naprej, je kazalo, da bodo »modri« tekmo celo izgubili, saj je Katanec v prvem polčasu že po tradiciji veliko tekel. In res se je tehtnica že močno nagibala na kolumbijsko stran, potem pa je zaigral Osimov joker - Davor Jozič. Strelec iz Milana je dosegel drugi gol. Zadetek Jugoslovanov je bil presenetljiv, a nikakor ne naključen, saj je bil pravzaprav končni rezultat Osimove taktike. Jožic tokrat namreč ni igral v vlogi libera kot navadno v naši reprezentanci, ampak je bil pravzaprav zadnji zvezdni igralec. Osim je ■ računal, da bodo Kolumbijci prej ali slej pozabili nanj. In to se je res tudi zgodilo: Jugoslavija je realizirala prednost igralca več - Davorja Joziča. Potem so Jugoslovani v igri na večjem prostoru, Kolumbijci so namreč morali odpreti igro, nekolikd popravili vtis z večjega dela tekme. Konec je bil za »modre« zares srečen, vmes pa je grozila nova katastrofa.
FRANCI BOŽIČ

IV*,
: -
Davor Jozič (na sliki AP v boju z Luisom Herrero) je z lepim zadetkom le popeljal Jugoslavijo k zmagi
»Kaiser Franz« in Parreira o Kolumbiji in Jugoslaviji
BOLOGNA — Minilo je le nekaj minut od konca tekme med Jugoslavijo in Kolumbijo in kolumbijski trener Maturana je že imel v mislih naslednje srečanje njegove reprezentance, spopad z ZRN, ki bo odločal o nadaljnji poti Kolumbije na tem prvenstvu. »Po nesrečnem porazu proti Jugoslaviji imamo na razpolago še eno srečanje, da si zagotovimo prestop v osmino finala. Kljub temu, da zelo spoštujemo ZRN, bomo storili vse, da izborimo vsaj točko, tisto, ki nam bi omogočila uvrstitev med najboljših 16 reprezentanc na svetu.«
Trener ZRN Beckenbauer je po včerajšnji tekmi v Bologni izjavil, da ima Kolumbija zelo dobro ekipo, ki se odlikuje predvsem po skupinski igri. »ZRN bo morala paziti, da je ne bo Kolumbija presenetila,« je bilo njegovo mnenje. »Kaiser Franz« je opozoril predvsem na dva kolumbijska igralca: vratarja Higuito (na sliki) in veznega igralca Valderramo. »Prvi zelo dobro zapolnjuje vrzeli v conski obrambi, drugi pa je pravi motor na sredini igrišča.« Osnovna značilnost Kolumbije je tudi po njegovem mnenju njena tehnična priprava, saj »nasprotniku kar skrijejo žogo«.
Beckenbauer je tudi pohvalil igro jugoslovanske reprezentance: »Tokrat je bila bolj prepričljiva...«
L j

Trenerja Arabskih emiratov Carlosa Alberta Parreiro je predvsem presenetil prvi polčas Kolumbije. O Jugoslaviji je dejal, da.j e bila v prvem delu v škripcih, v nadaljevanju pa je zaigrala kot zna in osvojila pomembno zmago.
Strelci
DVA ZADETKA: Lacatus (Rom.), Matthaus (ZRN), Skuhra-vy (ČSFR), Careca (Braz.), Jozič (Jug.), Milla (Kam.).
EN ZADETEK: Caligiuri (ZDA), Bilek (ČSFR), Klasek (ČSFR), Luhovy (ČSFR), Schillaci (It.), Oman Biyik (Kam.), Redin (Kol.), Valderrama (Kol.), Klin-smann (ZRN), Voller (ZRN), Bro-lin (Šve.), Lineker (Angl.), Shee-dy (Ir.), Cayasso (Kost.), De Grij-se (Bel.), De Wolf (Bel.), Kieft (Niz.), Abedelghani (Egipt), Troglio (Arg.), Burruchaga (Arg.), Balint (Rom.), Giannini (It.)
Bodo nemški »panzerji« strli Arabske emirate?
Rudi Vailer
lar^AN — Drevišnje srečanje v Milu a met^ ^vezno republiko Nemčijo za . ra.bskimi emirati se obeta izredno da?lrniV0 Predvsem za nemške napa-s v9e' ki bi se morali proslaviti in do-* celo kopico zadetkov, er um. trener ZRN Franz Beckenbau-kar nbičajno dokaj zadržan, je bil hemst- PrePričljiv in je dejal, da bo ohst ■ rePrezentanca zmagala. Ne bj .ala namreč nikakršna možnost, da £en. rabski emirati pripravili presene-obpG' sal je razlika v kakovosti med vjfrirna Postavama takšna, da na dre-ti,,).Jern srečanju v Milanu ni mogoč “en »čudež«.
vsehne^kem taboru je razpoloženje in j pralcev optimistično naravnano Pralci nimajo dvomov glede dre-
višnjega uspeha. Igralec Rome Rudi Voller opozarja, da bodo predstavniki arabske države zaigrali že od vsega začetka izredno obrambno, kar bo njegovim precej otežilo nalogo. Vprašanje pa je, koliko časa bo nemška vrsta potrebovala, preden bo prvič zatresla nasprotnikovo mrežo. Odtlej, je novinarjem dodal Voller, pa bomo prisostvovali pravi »žetvi« zadetkov in ni izključeno, da bo ZRN dosegla rekord kar zadeva najbolj izdatno zmago na SP. Za ljubitelje statistik povejmo, da sta se na tej posebni lestvici uspehov na SP doslej proslavili Madžarska in Jugoslavija. Prva kar na dveh srečanjih in sicer leta 1954 proti Južni Koreji (9:0) ter leta 1982 proti Salvadorju (10:1). Jugoslavija pa je v zgodovini svetovnega prvenstva dosegla svojo najbolj »prepričljivo« zmago leta 1974, ko je Žaire premagala z 9:0.
Kljub nezahtevnemu nasprotniku Franz Beckenbauer ne bo spremenil postave, tako da bodo proti Arabskim emiratom igrali isti nogometaši, ki so začeli srečanje proti Jugoslaviji.
Junak nedeljske tekme proti »modrim«, Matthaus, je v nasprotju z ostalimi v nemškem taboru nekoliko bolj previden in ne podcenjuje moči Arabskih emiratov, ki bi znali, kljub vsemu, le pripraviti kakšno presenečenje. Interjev igralec se torej ogreva za zmago, četudi le z golom prednosti.
Trener Arabskih emiratov, Brazilec Carlos Alberto Parreira, je prepričan, da proti nemškim »panzerjem« nimajo kakšnih posebnih možnosti za uspeh. Zaradi tega bo reprezentanca igrala izredno obrambno v želji, da bi se izognila morebitni »goleadi«.
Carlos Alberto izključuje možnost, da bi se Beckenbauerjevi izbranci lahko spotaknili ob »arabskem banano-vem olupku«, kot se je to zgodilo Nizozemski proti Egiptu.
VERJETNI POSTAVI
ZRN: Illgner, Reute, Brehme, Au-genthaler, Buchvvald, Berthold, Haes-sler, Matthaus, Bein, Voller, Klin-smann.
ARABSKI EMIRATI: Faraj Mushin, Eissa Meer Abdulrhaman, Ibrahim Meer Abdulrhaman, Yosouf Mohamed, Khaleel Mubarak, Mohamed Ab-dullah, Nasser Mubarak, Ali Thani, Mubarak Khaild Smail, Gholoum Abas, Adnan Altaliyani.
»Roza škandal« se seli iz Škotske v Anglijo
Isabella buri prvenstvo...
Kaže, da imajo daleč največ »mor-bozne fantazije« angleški novinarji. Pred dnevi je izbruhnil škandal dveh škotskih nogometašev, ki naj bi na predvečer srečanja s Kostariko (kate-rega so nato izgubili) poveseljačili z dvema mladenkama iz Rapalla, včeraj pa je še s silovitejšo močjo izbruhnil škandal angleških nogometašev z »razposajeno Isabello«.
Toda pojdimo po vrsti. »Škotski« škandal se zaključuje, kot se je pač začel: vse bo pozabljeno v najkrajšem času, pa čeprav Johnston in Bett grozita, da bosta tožila angleški dnevnik The Sun, »angleški« pa se šele razvija. Dokazano je namreč, da sta se Škota nič hudega sluteč fotografirala z dvema navijačicama v nekem lokalu, vendar pa, kot je poudaril škotski trener
Andy Roxburg, »Nihče ne ve točno, česa so sposobni angleški časnikarji, le da bi dvignili malo prahu!«
In res so ga nato dvignili. Kot znano, se Angleži nahajajo na Sardiniji, v mirnem hotelu »Is Molas«, kjer pa je zaposlen hudič v človeški, pardon, ženski podobi, po imenu Isabella. Slednja je zagrešila hudo napako, da se je med rednim opravljanjem svojega poklica približala trem angleškim nogometašem. Žal je bil ob tem »grešnem dogodku« prisotem nek angleški fotograf, ki je »bežeči trenutek« izročil zgodovini. Tam se je vse začelo. Baje slika še ni bila nikjer objavljena, sicer pa, nič zato. S to objavo grozi kar nekaj angleških dnevnikov, tako da so v angleškem taboru resnično zaskrbljeni, kaj se bo iz tega izcimilo. Nabolj je
še zaskrbljen angleški zvezni trener Bobby Robson, ki ima že itak dovolj skrbi z igro svojih varovancev, pa se mora ubadati še s takimi problemi.
Kaže, da se bo angleški »roza škandal« še razvil v veselje in srečo (za koga bi sicer novinarji o tem pisali?) bralcev z Otoka. Sicer pa, več pišeš (in s tem osredotočiš javno mnenje) o brhkih mladenkah, pač manj boš analiziral pereč problem huliganov. Tudi ta, že drugi po vrsti (in oba so sprožili nadebudni angleški novinarji) »roza škandal« bo kmalu šel v pozabo, vendar svoje posledice je že pustil. Povsem nedolžno hosteso Isabello so premestili zaradi psihičnega pritiska, kateremu je bila podvržena, pa tudi nogometaši so zbegani. Ti škandali se lahko še ponavljajo...
Italija
ZDA
Italija
Avstrija
Italija
Avstrija
Italija
ČSFR
Avstrija
ZDA
□	Avstrija
□	ČSFR
□	ZDA
□	ČSFR
□	ČSFR
□ ZDA
2 2 0 1 1 0 1 0 0 2 0 0
1:0 1:5 1:0 15. 6. 19. 6.
19. 6.
0	2:0	4
0	5:1	2
1	0:1	0
2	1:6	0
Argentina	□ Kamerun	0:1
SZ	□ Romunija	0:2
Argentina	□ SZ	2:0
Kamerun	□ Romunija	2:1
Argentina	□ Romunija	18. 6.
Kamerun	□ SZ	18. 6.
Kamerun	2	2	0	0	3:0	4
Argentina	2	10	1	2:1	2
Romunija	2	10	1	2:2	2
SZ	2	0	0	2	0:4	0
Brazilija	□	Švedska__________2:1
Kostarika	□	Škotska__________1:0
Brazilija	D	Kostarika_____16. 6.
Švedska	□	Škotska	16.6.
Brazilija	□	Škotska	20.6.
Švedska	□	Kostarika	20.6.
Brazilija	1	1	0	0	2:1	2
Kostarika	110	0	1:0	2
Švedska	10	0	1	1:2	0
Škotska	10	0	1	0:1	0
SKUPI«*

SKU
r
:
Arabski e.	□ Kolumbija	0:2	Belgija	□ J. Koreja		2:0	Anglija	□ Irska			1:1
ZRN	□ Jugoslavija	4:1	Španija	□ Urugvaj		0:0	Nizozemska	Egipt			1:1
Jugoslavija	□ Kolumbija	1:0	Belgija	□ Urugvaj		17. 6.	Anglija	□ Nizozemska			16. 6.
ZRN	□ Arabski e.	15. 6.	Španija	□ J. Koreja		17.6.	Irska	□ Egipt			17. 6.
ZRN	□ Kolumbija	19. 6.	Belgija	□ Španija		21. 6.	Anglija	□ Egipt			21. 6.
Jugoslavija	□ Arabski e.	19. 6.	Urugvaj	□ J. Koreja		21. 6.	Irska	□ Nizozemska			21. 6.
ZRN	110 0	4:1 2	Belgija	1 1 0	0	2:0 2	Egipt	1 0	1	0	1:1 1
Kolumbija	2 10 1	2:1 2	Španija	1 0 1	0	0:0 1	Irska	1 0	1	0	1:1 1
Jugoslavija	2 10 1	2:4 2	Urugvaj	1 0 1	0	0:0 1	Anglija	1 0	1	0	1:1 1
Arabski e.	10 0 1	0:2 0	J. Koreja	1 0 0	1	0:2 0	Nizozemska	1 0	1	0	1:1 1
SKUPINA
Po zmagi nad Romunijo so se črni »levi« že uvrstili v osmino finala
Kamerun spet zadel v črno!
® halo mutuHal
Na tretjem mestu!
KAMERUN - ROMUNIJA 2:1 (0:0)
STRELCA: Milla v 76. in v 86. min., Balini v 88. min.
KAMERUN: Nkono, Onana, Ebwelle, Kunde (Pagal), Tataw, Ndip, Mbo-uh, Mfede, Makanaky, Omam Biyik, Mabdan (Milla).
ROMUNIJA: Lung, Rednic, Klein, Andone, Popescu, Rotariu, Sabau, Hagi (Dimitrescu), Timofte, Lacatus, Raducioiu (Balini).
SODNIK: Silva Arce (Čile)
GLEDALCEV: 38.000. INKASO: 1.880.186.000 lir.
BARI — Kamerunski »levi« bodo še rjoveli na letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu. Z včerajšnjo zmago nad Romunijo si je namreč Kamerun, kot prva ekipa nasploh, zaslužil nastop v osmini finala. Kaj takega pred začetkom Italije 90 verjetno ni nihče pričakoval, dogodki na igriščih, tako pretekli petek v Milanu kot včeraj v Bariju, pa so pokazali, da je Kamerun vsega spoštovanja vredna rep-
rezentanca z dobro skupinsko igro in nekaterimi izvrstnimi posamezniki, in da je njegova uvrstitev v osmino finala povsem zaslužena.
V Bariju sta se srečali ekipi, ki sta v prvem kolu z zmagama proti Argentini oziroma Sovjetski zvezi pripravili dve od dosedanjih največjih presenečenj prvenstva. Po splošnem mnenju naj bi bil »spopad« med Kamerunom
in Romunijo dokaj »prijateljski«, saj bi obema prijal neodločen rezultat.
Prvi polčas je nekako potrdil ta predvidevanja. V prvih 45 minutah so Romuni le dvakrat streljali proti vratom Nkona, obakrat s prostega strela, akcije Kameruncev pa so izhlapele pred Lungovim kazenskim prostorom. Po prvem polčasu je bilo torej predvideti neodločen izid, in to tudi zato, ker je prva zvezda romunskega nogometa, »milijarder« Hagi, igral tako slabo, da ga je moral trener Jenei v drugem delu zamenjati z Dimitrescom, junak tekme s SZ, Lacatus, pa je bil vse prej kot nevaren.
V nadaljevanju je dokaj nepričakovano prišlo do spremembe. Kamerun je zaigral ostreje, bolj prodorno, za natančnimi podajami si je utiral pot do Lungovih vrat in jih tudi večkrat ogrozil (strel Kundeja v 6. min., dve minuti kasneje je Makanaki sam pred vratarjem zastreljal ugodno priložnost).
Za zmago Kameruna je bila odločilna poteza trenerja, Sovjeta Nepom-njačkega, sredi drugega polčasa. V ekipo je vključil veterana Millo, ki je v zadnjih 15 minutah dosegel^dva gola: prvega sicer potem ko je morda zakrivil prekršek nad branilcem, drugega pa po krasni akciji, ki jo je sam začel in jo tudi uspešno zaključil s silovitim diagonalnim volejem.
Romunija je znižala zaostanek dve minuti pred koncem z golom Balinta v dvomljivem položaju, več pa ni zmogla. Ob sodnikovem žvižgu kamerunski nogometaši skoraj niso mogli verjeti, da so se že po samih dveh srečanjih uvrstili v naslednjo fazo prvenstva, Romuni pa so se hudovali nad sodnikom zaradi prvega zadetka Mille. O njihovi uvrstitvi v osmino finala bo sedaj odločala tekma z Argentino v ponedeljek, 18. junija, v Neaplju.
Kamerunski jok do jutra
BARI — Apoteoza v solzah, takd je bilo v slačilnici kamerunske nogometne reprezentance po včerajšnji zmagoviti tekmi proti Romuniji, ki je afriškim »levom« odprla vrata osmine finala. Najbolj »solzen« med vsemi je bil prav junak srečanja, 38-letni Milla, živa legenda afriškega nogometa, heroj kamerunskega športa. Trener Ne-pomnjački ga med pripravami sploh ni hotel poklicati v reprezentanco; šele po izrecnem »političnem« posegu kamerunskega predsednika Biye je Milla dobil vozovnico za Italijo, kjer naj bi bil le »statist« ali turist, kot se temu tudi pravi.
»Lev«-veteran pa se ni dal: izboril si je mesto najprej na rezervni klopi, ko pa je dobil priložnost, jo je odlično izkoristil. Z dvema goloma, od katerih je bil drugi res sijajen, se je zahvalil predsedniku in trenerju za zaupanje.
Po tekmi je ves od sreče objokan izjavil, da je to zgodovinski dan za kamerunski nogomet, zmago pa je poklonil vsej svoji številni družini. Na vprašanje, do kdaj bodo kamerunski nogometaši jokali, je iskreno priznal: »Do jutra«.
Tudi za kamerunskega trenerja, Sovjeta Nepomnjačkega, je bil včerajšnji dan »zgodovinski«. Ko so slovitega trenerja sovjetske reprezentance Lobanovskega ob prihodu v Italijo vprašali, ali pozna Nepomnjačkega, je osorno odgovoril, da ni nikoli slišal zanj. In prav dan po sodniško zrežiranem VVaterlooju SZ se je Nepomnjački s Kamerunom uvrstil v osmino finala. Tudi to se dogodi v igri z okroglo žogo...
Guido Neubauer, bivši odbojkar, sledi prvenstvu na nekoliko atipičen način. Dnevno se vozi na delo v Benetke z vlakom. Poplava televizijskih oddaj ga zato ne prizadeva in dogodkom sledi iz tiska, za branje katerega ima v vlaku dovolj časa.
»Povedati moram najprej, da nisem samo bivši odbojkar. Na spisku imam tudi nekaj atletike in prve vesti, ki jih zjutraj poiščem, se nanašajo prav na atletiko. Nato pride na vrsto odbojka. Sledim premikom igralcev po raznih najmočnejših italijanskih klubih in si ustvarjam sliko o bodočih razmerjih moči in tudi tekem. Komaj nato pride na vrsto nogomet.«
Se ob poročilih tudi razburjaš?
»Ne! Opažam samo, da so vesti o italijanski reprezentanci vse enakega tona. Idilično oboževanje in pomanjkanje vsakršne kritične note. Očitno gre za ukaze od zgoraj, ker gre v letošnjem primeru za stvar narodnega prestiža. Istočasno pa se vsi pisci imajo za največje nogometne izvedence in ne štedijo s teoretskimi razlagami.«
Za koga navijaš?
»Afektivno brez dvoma za ekipe iz Afrike in Azije. Ob tem, da so na primer Afričani pokazali izredno igro, me je prevzela vnema, s katero so opravili svoje nastope. To je bil istočasno nauk našemu bogatemu svetu, ki v takih športnih dogodkih kljub vsem bajnim honorarjem racionalno štedi z močmi.«
Pomeni uveljavitev ekip iz Afrike tudi kisik za priseljence v Italiji?
»Gre brez dvoma za neke vrste nadomestila za krivice, ki se godijo priseljencem pri nas. Naš svet namreč pozablja, da so svoj čas recimo Italijani masovno odhajali v druge dežele, samo zaradi kruha. Sedaj drugi prihajajo k nam iz povsem enakih razlogov.«
Veteran Milla (na sliki AP v dvoboju s Popescom) je bil z dvema zadetkoma junak tekme proti Romuniji.
Petroviču »vroča« tekma v Cagliariju
Jugoslovan Zoran Petrovič bo v soboto v Cagliariju • sodil srečanje med Nizozemsko in Anglijo, ki se obeta dokaj »vroče«, tako na igrišču kot tudi na tribunah. Da je sodniška komisija pri mednarodni nogometni zvezi določila za tako pomembno tekmo prav Petroviča dokazuje, da je cenjen kot ena najboljših svetovnih »piščalk«.
Jugoslovanski sodnik, ki je star 38 let in je po poklicu profesor telesne vzgoje, se je proslavil že na mehiškem SP, ko je sodil kar pet srečanj. V Cagliariju bosta Petroviču pomagala Han-sal (Alžirija) in Coidesal (Mehika).
Za ostalih 5 srečanj 2. kroga kvalifikacijskega dela so bili izbrani naslednji sodniki: Švedska - Škotska, Maciel (Par.); Brazilija - Kostarika, Jouni (Tun.); Irska - Egipt, Van Langenhove (Bel.); Belgija - Urugvaj, Kirschen (NDR); Južna Koreja - Španija, Guer-rero (Ekv.).
V Vidmu »veterani«
VIDEM — V okviru videmskih srečanj za SP bo v soboto start 11. rallyja starih avtomobilov. Na dirki bo sodelovalo kakih 50 vozil, ki se bodo pomerila na progi od Vidma do Pianca-valla. Star dirke bo v jutranjih urah s Trga 20. septembra v Vidmu.
V Olbii aretirali huligana
OLBIA — Pretor iz Olbie je včeraj s štirimi meseci zapora pogojno kaznoval dva angleška huligana, ki ju je policija zasačila, ko sta vlamljala v avtomobile. Prenapetneža, 36-letni David Lowe in 42-letni David Peschett, si bosta tekmo med Nizozemsko in Anglijo »ogledala« kar med potjo domov.
Sobotno srečanje v Cagliariju ne bo videlo osem angleških »navijačev«, ki jih je policija aretirala v Algheru. Da bi si kratili čas, so namreč mladi Angleži v vinjenem stanju razbili nekaj pohištva bara ter ranili mimoidočega mladeniča.
Prepoved prodaje alkoholnih pijač v mestih, kjer so na sporedu tekme svetovnega prvenstva, je sprožila nemalo polemik med zainteresiranimi kategorijami, ki ugotavljajo, da odredba prefektur ni dosegla svojega cilja.
Malo zanimanja
RIM — Italijani niso z navdušenjem sprejeli novost, ki jo je uvedlo vodstvo loterijske službe: nogometne stave na SP. Doslej so namreč v blagajne loterijske družbe zbrali precej manj denarja kot so si pričakovali.
Maradonova »roka« proti SZ še vedno buri duhove
Škandal mednarodne razsežnosti
Kvalifikacijsko srečanje B skupine svetovnega prvenstva med Argentino in Sovjetsko zvezo, ki je bilo v sredo zvečer v Neaplju, je dvignilo prav mnogo prahu, saj je ves nogometni svet videl, kaj se je tam dogajalo. Švedski sodnik Fredriksson, ki je vsestransko zrel za upokojitev, je na igrišču »vedril in oblačil«, saj je z vsaj tremi zelo spornimi odločitvami odločilno vplival na končni izid. Naravnost makroskopsko napako je naredil, ko je z razdalje kakih treh metrov »spregledal« igranje Maradone z roko v kazenskem prostoru, nato je izključil Besso-nova za res blag prekršek nad Canig-gio, nato pa ni razveljavil gola Burruc-hage, čeprav je le trenutek prej Trog-lio ustavil žogo z roko.
Ogorčenost nad temi sodniškimi odločitvami se (na srečo!) stalno veča, saj je tisto, kar se je zgodilo v sredo v Neaplju, prešlo vse okvire »športne dostojnosti«, čeprav je marsikdo skušal Fredrikssona celo opravičiti. Med temi je celo glavni organizator prvenstva Luca De Montezemolo, ki je celo »preslišal« vprašanje novinarjev, kako to, da ni sodnik dosodil enajstmetrovke. Sovjetski nogometaši so takoj po tekmi umirjeno protestirali, včeraj pa je njihova ogorčenost (verjetno ob ogledu posnetkov in tudi ob solidarnosti »poštenih« športnih delavcev) dosegla svoj višek.
Sinoči je namreč sovjetski zvezni trener Valeri Lobanowski celo sklical tiskovno konferenco, na kateri je bruhal »ognjene besede« proti svetovni nogometni zvezi FIFA, ki je dovolila, da se je lahko kaj takega sploh zgodilo. »Fredriksson je namreč tisti sodnik, ki nas je pred štirimi leti na SP v Mehiki grobo oškodoval na odločilni tekmi proti Belgiji, kjer ni razveljavil kar dveh zadetkov Belgije. Osebno sem pred tekmo uradno protestiral proti tej odločitvi FIFA, ki je po mojem mnenju zelo huda, vendar je niso hoteli spremeniti.«
Po splošnem mnenju je švedski sodnik eden najboljših in najbolj objektivnih na svetu (!), pa čeprav je bil večkrat vpleten v zelo dvoumne dogodke in odločitve. Lobanowski je nato analiziral igro svojih varovancev ter poudaril, da je na tekmi proti Romuniji marsikaj zgrešil, pa čeprav jih je tudi takrat sodnik Cardellino hudo oškodoval, saj je dosodil Romunom povsem neobstoječo enajstmetrovko, katero je realiziral Lacatus, ki je tako zapečatil končni izid 2:0 v korist Ro-
Maradona moleduje ali se pobožno zahvaljuje Fredrikssonu? (Telefoto AP)
munov. Tiskovno konferenco pa je zaključil z željo, da jih v bodoče FIFA ne bo več oškodovala, ter izrazil vse svoje razočaranje nad tem najvišjim svetovnim nogometnim organom.
Svoje mnenje je seveda o tekmi povedal tudi argentinski as Maradona, ki pa je zelo nerad govoril o svojem prekršku z roko. »Vsi smo bili še pod globokim vtisom hude poškodbe našega standardnega vratarja Pumpida, ki si je le kako minuto prej zlomil golenico in mečnico, tako da je bila moja gesta instinktivna, ko sem dvignil
roko proti žogi. To je bilo zaradi pomanjkljive koncentracije v trenutku, ko zbranosnti niti nismo mogli imeti iz objektivnih razlogov. Po drugi strani pa se mi ne zdi prav kriminalizirati sodnika, ker pač sodniki grešijo od vedno, mojega prekrška pa Fredriksson enostavno ni videl.« S to trditvijo je Maradona kategorično zaključil svojo izjavo o tem dogodku ter pogovor z novinarji preusmeril drugam. Dejal je, da je bila »revolucija« v postavi v primerjavi s srečanjem proti
Kamerunu nujna, in da je zadovoljen, da je dobil Caniggia svoje stalno mesto v standardni enajsterici. Znano je, da je Maradona zagovornik Barbasa in Pascullija, vendar tokrat ni hotel več polemizirati.
Kaj pa o teh spornih dogodkim menijo naši brako oz. športni delavci? ANDREJ RACE, ki je v zamejstvu znan kot neutruden, požrtvovalen in večstranski nogometni delavec (saj je najprej nogomet igral celo vrsto let, nato se je posvetil vodstvu naših enajsteric), nam je dejal sledeče:' »Sodnik Fredriksson je tekmo med Argentino in SZ sodil zelo slabo, saj je neverjetno, da ni videl Maradonovega prekrška. Neverjetno in pravzaprav zelo čudno, vendar pa hočem vseeno verjeti, da napake ni naredil nalašč. Dobro se spominjam, kako je prav isti sodnik pred štirimi leti grobo oškodoval prav Sovjete proti Belgiji in tudi takrat sem bil ogorčen. Res čudno in... sumljivo.«
RAVEL GOMBAČ iz Ricmanj, ki je igral nogomet pri Bregu in nato prl Triestini, pa nam je dal naslednjo izja-vo: »Kaj naj povem? Da je Maradona priden igralec. Priden in hiter, ko pa je že tolikokorat prelisičil sodnike-Ker vseeno ne verjamem, da bi sodnik, če bi prekršek videl, tudi ne pis' kal. Hočem pač verjeti, da "roke" pa*-ni videl, čeprav je bil zelo blizu kraja tega spornega dogodka. Žal mi je Sovjetsko zvezo, saj je imela več od igre, vendar ni znala tega konkretizi'
rati.« _	,
MITJA ŠTOKA, ki igra že vrsto 1® nogomet pri Primorju, ima o sredin1 dogodkih v Neaplju sledeče mnenj ■
- yicl6*
»Prepričan sem, da je sodnik
prekršek, saj ni... slep, vendar pa vse®_ no ni piskal. Zakaj? Ker me je to zaTl^ malo, sem nato sledil večernim tele zijskim oddajam o SP, na katerih * izvedenci analizirali dogodek. 1\._ strinjal bi se s tistimi, ki so dejali, je sodnik nalašč izločil Sovjete, ker prinašajo Italiji in vsemu tistemu, ^ se vrti okoli tega svetovnega PrV ja stva, takega dobička kot ga PrinzCjj npr. Argentina. Nesramno pa se mi to, da so za ta "rop" delegirali P tistega sodnika, ki je isto reprezen co ogoljufal že pred štirimi leti.« .0 Vsi intervjuvanci se torej strlIl0p«,
da so Sovjeti doživeli načrtovan »
ki so ga pripravili in Pr09raysee-prav pri najvišjih organih	j^em
no hočemo verjeti, da bo v kr veter pri FIFA zavel nov veter, P®c orni poštenosti, in da si bodo onS končno nalili čistega vina.«
Prepoved prodaje alkoholnih pijač in stavka gostincev
V Rimu so se takoj znašli Tudi za humane namene
Tisoči navijačev, ki so včeraj dopotovali v Rim na tekmo z Združenimi državami, kakor tudi ostali turisti in romarji, so bili ne le brez alkoholnih pijač, pač pa tudi brez tople hrane. Zveza gostincev je namreč v sredo zvečer napovedala stavko, ki se bo ponovila tudi v ostalih dneh, ko bodo na olimpijskem stadionu mundialske tekme. Gostinci protestirajo proti odloku, ki prepovduje prodajo alkoholnih pijač. Odlok je bil sprejet brez posveta z gostinci in jih je torej resno oškodoval. Toda Rim ne bi bil Rim, če ne bi našli takojšnje alternativne rešitve. Še enkrat je_ odločilno posegla zasebna pobuda. Že v prvih dopoldanskih urah je bilo moč zapaziti okrepljeno službo "letečih stojni-čarjev", ki so prodajali ne le pred stadionom, pač pa na vseh pomembnejših trgih in ulicah, hrenovke, obložene kruhke, hamburgerje in podobno. Lakote torej kljub stavki ni bilo.
V središču vsakodnevnih pogovorov pa včeraj ni bila zgolj stavka gostincev, pač pa predvsem pobuda predsednika Zveze za boj proti raku Lianfredija, ki si je na dokaj nenavaden način zagotovil financiranje onkološkega centra v Rimu. Že pred tedni je časopisje poročalo o zamisli, da bi koščke travnate ploskve rimskega olimpijskega stadiona prodajali kot spominčke, torej nekako tako kot kamne in cement berlinskega
zidu. Nekaj kvadratnih centimetrov velika kepa, seveda z notarsko overitvijo, bo stala 300 tisoč lir. Prof. Manfredi je prepričal družbo "Otti-ma", ki si je prevzela prodajo, da bo 7 odstotkov dobička namenila onkološkemu centru. Družba si je že v predprodaji zagotovila več milijard lir, predsednik "Ottime" Tomasi pa je nakazal Zvezi za boj proti raku 250 milijonov lir za začetne stroške.
Center zaenkrat še ni zaživel, vendar ima že svoj sedež, ki bo od septembra dalje brezplačno na razpolago vsem. Nogomet se je torej, čeprav neposredno, vključil tudi v humane pobude.
S podobnim financiranjem nameravajo v Rimu izvesti še eno pobudo. Odbornik za urbanistiko je namreč ugotovil, da je glede propadanja dreves rimsko predmestje v prav tolikšni nevarnosti kot Amaconija. Vsako leto izumre zaradi avtomobilskih izpušnih hlapov nad 2.000 dreves, predvsem v okrajih Parioli, Prati, San Giovanni in Flaminio. Vsi dosedanji administrativni ukrepi so le podaljšali proces drevesnega izumiranja, občina pa nima denarja, da bi korenito rešila problem. Z "mundialskimi" pobudami pa naj bi si zagotovili dodatna sredstva za nasaditev vsaj 10.000 dreves.
SAŠA RUDOLF
Tako po TV do sobote
Danes, 15. 6.
ZRN-Arabskl emirati 20.45 RAI 2, 20.30 TMC, 20.40 TV-Lj 2 Avstrija-CSFR 16.45 RAI 3, 16.30 TMC, 16.40 TV-Lj 2 (posnetek v soboto 13.40 TV-Lj 1)
Jutri, 16. 6.
Avstrija-ČSFR 13.40 TV-LJ 1 (ponovitev)
Brazilija-Kostarika 16.30 TMC, 16.45 RAI 2, 16.40 TV-Lj 2 Anglija-Nizozemska 20.30 TMC, 20.45 RAI 1, 20.40 TV-Lj 2 (ponovitev ned. 14.45 TV-Lj 1)
Švedska-Škotska 20.45 RAI 3, 23.45 TMC (posnetek), 22.30 (ca.) TV-Lj 2 (posnetek)
Italija 90 □	15
m m________J?_______________
Atletska priprava ostaja ključni pojem za kakovost
D. Švab: Neznanje še razširjeno
Na nogometnih igriščih vse bolj prihaja do izraza učinkovitost, ki izhaja iz dobre telesne priprave igralcev. Idealna osebnost za obdelavo te tematike je Dušan Švab, dolgo let atlet pri Boru in v minuli nogometni sezoni za nekaj časa tudi atletski trener pri Tri-estini.
»Na mundialu je atletska priprava prišla na dan že med prvo tekmo,« je menil Švab, »ko je Kamerun prav po njeni zaslugi tudi zmagal.«
Gre v tem primeru za čisto pripravo ali tudi za očitno telesno nadarjenost črnopoltih?
»Ker gre za vrhunske športnike, gre za zmes obeh pojmov, važna pa je "podlaga", ki je v tem primeru rasne narave. Sicer se dogodek tudi izkorišča. Bral sem na primer, da je Kamerunec skočil kar 2,70 m visoko, ko je z glavo udaril žogo. Kdor pozna šport samo v takih priložnostih kot je nogometno svetovno prvenstvo, bo mislil, da je svetovni rekorder v skoku v višino le ščene v primerjavi s kamerunskim igralcem. Točno je bilo namreč, da je bila glava 2,70 m visoko.«
Pri Triestini si dalj časa pripravljal moštvo. S kakšnimi prijemi in s kakšnimi rezultati?
»Atletska priprava v nogometu ni še absolutni pojem. Neznanje je bolj razširjeno kot bi se lahko sklepalo i? zunanjega blišča. Zato se v nogometu lahko še marsikaj doseže. Seveda je treba programirati za daljši rok in delo izvajati v miru. Cilj je na vsak način v krepitvi tistih mišičnih skupin, ki so najbolj podvržene nevarnos-
Dušan Švab
tim poškodb. Če se vrnemo k Argentini, je vredno poudariti, da njene igralce pestijo skrite poškodbe, ki res omogočajo igranje, vendar na nižji ravni. Take poškodbe so večinoma posledice pomanjkljive telesne priprave.
Za delo pri Triestini sem se načelno navezal na izkušnje sedaj starega atletskega trenerja Čolauttija, ki je leta 1948 pomagal Nereu Roccu pri Triestini. Tržačani so tedaj osvojili drugo mesto. Specifična atletska priprava je bila tedaj pravi revolucionarni pojem.
Ker sem poleg atletike tudi aktivno igral nogomet in sem na to igro nave-
zan, upam, da bom s svojimi izkušnjami še posegel v nogometni svet.«
Omenil si površno poročanje o tehničnih lastnostih igralcev. Pri čem so s tem v zvezi bralci Dnevnika?
»Lahko rečem samo, da je poročanje o mundialu kakovostno in boljše kot tisto o domačem športu. Očitno se pri slednjem pozna pomanjkanje jasnih smernic in idej. Prispevki vodilnih so navadno mlatenje prazne slame.«
Atletika je kot pojem vedno prisotna pri razpravah o vseh športnih zvrsteh. Tudi pri nas...
»Pravilno gre tu za pojem atletske priprave. Nominalno ga poznajo vsi naši trenerji, osebne izkušnje pa so me privedle do prepričanja, da mnogi ne razumejo preproste aritmetike: če ni ustrezne podlage, ni mogoče doseči zastavljenih ciljev. Za domači šport je to prava tragedija, saj gre skozi razna sita kopica ljudi brez prave možnosti, da bi v svoji športni karieri do kraja razvila svoj talent in imela od volje do dela primerna zadoščenja.«
Iz vsega sklepam, da ostaja atletika čustveno še vedno na prvem mestu. Kako bi se je dalo poživiti?
»Odločno na prvem mestu. Domačo vrsto bi se lahko okrepilo s kapilarnim delom na šolah. Ne gre pa zanemarjati tistih, ki delajo. Nanje se sploh požvižgajo vsi, in to v državnem merilu. Pri delu bi morali upoštevati stvarnost, ki nas obkroža in če bi bilo potreba, biti tudi malo bolj "lopovi".«
BRUNO KRIŽMAN
Videm ob SP
Na Grajskem dvorišču
V	ponedeljek, 18. 6., ob 21.15: baletni večer s solisti Pariške opere.
V	četrtek, 21. 6., ob 21.15: koncert Astorja Piazzolle in Godalnega kvarteta iz Mantove.
V	torek, 26. 6., ob 21.15: recital sopranistke Katie Riccia-relli.
V	petek, 29. 6., ob 21.15: koncert kitarista Paca De Lucie.
Na Trgu Matteotti
V	nedeljo, 17. 6., ob 21.15: Giselle - baletni večer Malega gledališča mesta Videm s sodelovanjem plesalca Georgeja Bodnarciuca.
V	sredo, 27. 6., ob 21.15: večer glasbe in plesa s skupino Afrik o' Bosso Pitura Freska.
• V primeru slabega vremena bodo prireditve v Gledališču Zanon (Ul. Leonardo da Vinci 1).
V Palači Morpurgo
Danes, 15. 6., ob 21.30: kavarniška glasba - Judy Moss, Alberto Delfini, Giovanni Toffoloni in Claudio Zanoner.
Jutri, 16. 6., ob 21.30: kabaretni kotiček - Ta tum ta tum crack, nastopa skupina I pendolari delFessere.
V	torek, 19. 6., ob 21.30: kavarniška glasba - Glauco Venier in Massimo Demattia.
V	sredo, 20. 6., ob 21.30: kabaretni kotiček - Cingue miliardi... e uno, nastopa Adriano lurissevich.
V	petek, 22. 6., ob 21.30: kavarniška glasba - Gabriele Centis, Sergio Candotti, Michele Calgaro in Mauro Slaviero.
V	soboto, 23. 6., ob 21.30: kabaretni kotiček - Lenny (poklon Lennyju Bruceu), nastopa Beppe Lanzetta.
V	četrtek, 28. 6., ob 21.30: kavarniška glasba - Francesco Ciani, Piero Purini, Paolo Butti in Walter Vouch.
Nagradni kviz »Beneco Kronos« v začetni fazi
Večina prognoz za Avstrijo
Naše nagradno tekmovanje se je začelo ob zmernem zanimanju bralcev. Nagradni sklad, ki bi se utegnil v teku tekmovanja obogatiti, že sedaj vabi k večji udeležbi.
Na včerajšnja vprašanja so udeleženci kviza odgovorili raznoliko. Za tekmo med Avstrijo in Češkoslovaško so dali prednost Avstrijcem, na splošno pa so predvideli novo goleado Nemčije. Na tekmi proti Emiratom naj bi dosegli skupno celo 6 golov in verjetno so vsi mislili samo na nemške. Za tretje vprašanje se je večina tekmovalcev odločila za izredno fair tekme. Tako naj bi bili skupno celo samo 3 igralci opomnjeni, izjema pa je prognoza 8 rumenih kartonov.
Za danes so naloge naslednje:
1.	VPRAŠANJE: Bo na tekmi Nlzozemska-Anglija dosojena enajstmetrovka? (3 točke)
2.	VPRAŠANJE: Brazilija-Kostarika. Bo prvi gol padel pred (vključno) 20. minuto ali kasneje? (2 točki)
3.	VPRAŠANJE: Švedska-Škotska. Kateri od dveh vratarjev se bo med igro prvi dotaknil žoge? (5 točk)
Na postavljena vprašanja je treba odgovoriti telefonsko danes med 15. in 18. uro na št. 7796353.
Nagradni sklad predvideva sedaj dve nogometni žogi, več izletniških nahrbtnikov in nekaj športnih oblačil. Nagrade je prispevalo podjetje Beneco Kronos.
Tako v 1. fazi svetovnega prvenstva Italija 90
I. FAZA
JUNIJ
1990
SKUPINA A
ITALIJA
ZDA
Avstrija
ČSFR
SKUPINA B	SKUPINA C	SKUPINA D
ARGENTINA Kamerun SZ	Romunija	BRAZILIJA Švedska Kostarika Škotska	ZRN	Jugoslavija Arabski e. Kolumbija
SKUPINA E
SKUPINA F
ANGLIJA	Irska
Nizozem.	Egipt
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
petek, 15. junija 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432)731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja	ZTT
in tiska	Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Mednarodna kolesarska etapna dirka po Švici
Ludwig v sprintu
V Veroni predstavili trenerja Fascettija
| naše peterke v mladinskih prvenstvih
Mladi sokolovci presenečajo
Za VN Jugoslavije na Reki
Včeraj proste poskusne vožnje
REKA — Teden po Veliki motociklistični nagradi Avstrije bo na sporedu v nedeljo VN Jugoslavije na Reki, in sicer sedma tekma v razredih 250 in 500 ccm ter šesta v razredu 125 ccm in sidecar.
Včeraj so bile na Grobniku proste poskusne vožnje. Američan John Ko-ciski na yamahi, ki je imel tudi padec, je pokazal, da je v odlični formi in je seveda eden možnih kandidatov za zmago.
Izkazal pa se je tudi Italijan Luca Cadalora.
Italijanski pilot Pierfrancesco Chili na hondi je že okreval po padcu v Nemčiji. Na bolje gre tudi Faustu Gresiniju (honda), ki si je poškodoval levo nogo v Misanu. Ghesini bo skušal privoziti v skupini najboljših, da bi tako osvojil čimveč točk, da ne bi izgubil stika s prvimi na skupni lestvici.
Za VN Jugoslavije na Grobniku vlada tudi v naši deželi veliko zanimanje, saj si bodo številni ljubitelji motociklizma ogledali ne samo nedeljske tekme, temveč tudi poskusne vožnje.
Kot smo že prejšnji teden napovedali, je v soboto in nedeljo jadralni klub Pie-tas Julia priredil prvo consko ekipno prvenstvo v razredu optimist. To je nova oblika .tekmovanja, ki je spremenilo jadranje in individualne v kolektivno športno panogo. Spektakularnost ekipnih dvobojev je na državnem in mednarodnem nivoju že pritegnilo pozornost televizije in številne publike.
Regatna pravila standardnega olimpijskega trikotnika so utrpela nekaj sprememb in tekmovalci se morajo tem spremembam prilagajati. To pomeni, da morajo pravila dobro poznati, če se hočejo uspešno braniti in hkrati napadati nasprotnike s prizivi. Torej, zanimiva izkušnja za naše mlade tekmovalce, ki so letos prvič nastopili na tovrstnem tekmovanju. Prvenstva se je udeležilo skupno 9 ekip. Vsaka ekipa se je morala pomeriti z vsako.
V soboto so bile vremenske razmere precej naklonjene. Tekmovalce pa je motil močan morski tok, ki je ustvarjal veliko preglavic predvsem pri obračanju
AARAN (ŠVICA) — Vzhodni Nemec Olaf Ludwig je v sprintu osvojil drugo etapo mednarodne kolesarske dirke po Švici, medtem ko na skupni lestvici ni prišlo do bistvenih sprememb. Še vedno namreč vodi domačin Stefan Joho pred Nizozemcem Theom De Rooyem in Novozelandcem Nathanon Dahlbergom.
VRSTNI RED 2. ETAPE (Winterthur - Aaran, 191,5 km): 1. Ludwig (NDR) 4.48'59"; 2. Freuler (Švi.); 3. Joho (Švi.)j 4. Bortolami (It.); 5. Kelly (Ir.); 6. Bo-mans (Bel.); 7. Brone (ZRN); 8. Štrazzer (It); 9. Manders (Niz.); 10. VVuller (ZRN) vsi v zmagovalčevem času.
SKUPNA LESTVICA; 1. Joho (Švi.) 8.41'29"; 2. De Rooy (Niz.) po 4"; 3. Dahlberg (N. zel.) po 5"; 4. Kelly (Ir.) po 7"; 5. Pagnin (it.) po 7".
Materazzi novi trener Messine
. MESINA — 44-letni Giuseppe Materazzi je novi trener italijanskega nogometnega drugoligaša Messine. Materazzi je zadnji dve leti vodil Lazio, ki nastopa v A ligi.
boj. Zaradi velikega števila kol je bilo regatbo polje majhno. Vsaka napaka je zato odločilnega pomena. Kljub temu da jadralci JK Čupa niso imeli nikakršnih izkušenj, so nastopili, s trdim prepričanjem, da se izkažejo. Po prvem dnevu je ekipa »Čupa 1« zabeležila samo en poraz. Le za dve točki je izgubila proti Ad-riacu. »Čupovci« so še upali v zmago in so naslednji dan odlično začeli. V močnem vetru so najprej blesteli proti ekipi SNPJ Potrebna je bila še zmaga proti favoriziranemu SVOC iz Tržiča, ki ga sestavljajo starejši in izkušenejši tekmovalci. Našim je zmanjkalo športne sreče. V močnem vetru, je prišla do izraza teža tekmovalcev in SVOC je prispel prvi na cilj in osvojil consko prvenstvo.
Po skupnem seštevku opravljenih regat sta YC Adriaco in JK Čupa dosegla enako število točk. Toda naši so dvoboj proti tržaški ekipi izgubili in so tako zdrknili na tretje mesto.
Ekipo Čupa 1 so sestavljali; Iztok Colja, Andrej Petaros, Mojca Žerjav, Ivan
VERONA — V Veroni so včeraj predstavili novega trenerja Eugenia Fascettija, ki je izjavil, da je sprejel mesto na krmilu Verone, ker ta klub resno misli na takojšen povratek v A ligo.
Stringara k Interju Annoni k Torinu
MILAN, TURIN — Inter je od Bologne najel srednjega igralca Paola Strin-garo (28 let). Stringara je igral za Inter že v sezoni 1979/80.
Torino pa je najel od Coma 24-let-nega branilca Enrica Annonija, za katerega so povpraševale tudi Parma, Fi-orentina in Verona.
Bryant ostaja v Reggio Emilii
REGGIO EMILIA — Ameriški košarkar Joe Bryant (36 let) bo ostal vsaj še za eno sezono pri prvoligašu Sidisu (bivše Cantine Riunite) iz Reggid Emi-lie.
Zidarič ter Zoran Bandelj. Tretje mesto je prav gotovo lep uspeh in pohvaliti moramo vso ekipo zaradi požrtvovalnosti in borbenosti. Toda to ni bila edina Čupina postava. Ekipa »Čupa 2«, katero so sestavljali Alessio Pincin, Johana Križnič, Kristjan Kovačič ter Ana Žerjav, je zadovoljila. O tej ekipi je vredno poudariti, da nihče izmed njenih članov ni še dopolnil desetega leta starosti. To je bila najmlajša postava prvenstva. Najmanjši so izstopali zaradi borbenosti in so brez strahu izpeljali vse plove.
Konec tedna bo Sesljanski zaliv spet prizorišče jadralne prireditve. Na vrsti je Memorial Alex Moccia. Regata je prav tako namenjena optimistom. Lansko leto je nastopilo več kot 80 tekmovalcev. Tekmovanja se bo udeležilo tudi 8 Čupi-nih jadralcev.
Takoj po regati se bodo najbolj perspektivni jadralci XI. cone italijanske jadralne zveze podali na priprave v Al-pago. Zvezni selektorji so izbrali tudi Andreja Petaros, Iztoka Coljo in Zorana Bandlja. (D. Poljšak)
DEŽELNI KADETI
LATTE CARSO A - KONTOVEL
TECHNA A	91:87 (54:40)
KONTOVEL TECHNA A: Turk 27 (2:3), Gruden 4 (0:1), Kapun 8 (2:4), Co-loni 5 (1:3), Briščik 6 (0:1), Ravbar 4, Vodopivec 19, Godnič 12.
PM: 5:12. ON: 20. TRI TOČKE: Turk
1,	Vodopivec 1.
Proti tržaški ekipi, ki se je borila za napredovanje, so naši nezasluženo izgubili z minimalno razliko. Kontovelci so namreč pokazali odlično formo in po treh zaporednih zmagah nerodno izgubili. Domačini so začeli zagrizeno že od samega začetka in z dobrimi shemami zadevali kot za stavo. Naši niso popustili, saj so jim bili stalno za petami in s kančkom sreče bi gotovo zmagali. Najvišje vodstvo so gostitelji imeli v 29. minuti, ko so vodili celo za 17 točk (72:55). Kontovelci so predvsem z odlično obrambo zmanjšali zaostanek, a so žal v ključnih trenutkih izgubili nekaj žog in upanje za zmago je splavalo po vodi. (J.E.G.)
LATTE CARSO A - KONTOVEL
TECHNA B	120:55 (56:30)
KONTOVEL TECHNA B: Pertot 3, Korošic (0:1), Marucelli (0:2), Hmeljak 14 (2:2), Baitz 23 (0:4), Cosma 15 (1:3).
PM: 3:12. ON: 15. TRI TOČKE: Baitz 3, Pertot 1.
V	zaključni tekmi play-offa so Kontovelci ponovno izgubili. Naši so se enakovredno borili le do šeste minute (16:14), nakar so Kontovelci popustili. Glavna protagonista tekme sta bila sodnika, ki sta močno oškodovala naše, ki so že itak bili nemočni proti nasprotnikovi igri. Glavni vzrok za poraz je ta, da Kontovelci so igrali s »štetimi« igralcii (6). Pohvale vredna pa je bila igra Baitza, Cosme in Hmeljaka. (J.E.G.)
BREG ADRIATHERM - KONTOVEL
TECHNA A	79:84 (34:44)
BREG ADRIATHERM: Schiulaz 13 (2:4), Punis, Zerial, Barini 19, Martini 20, Rudež 20 (0:4), Bandi 9 (1:3).
KONTOVEL TECHNA A: Turk 14 (0:2), Kapun 13 (0:2), Briščik 12, Gruden 25 (3:6), Vodopivec 14, Godnič 6.
ON: Breg 12; Kontovel 13. PM: Breg 3:11; Kontovel 3:10. TRI TOČKE: Turk
2,	Kapun 1, Schiulaz 1, Barini 1.
V	zadnjem slovenskem derbiju sta se v tekmi končnice prvenstva pomerili nepopolni ekipi Brega in Kontove-la. Ob nekakovostnem sojenju je bila
tekma dokaj dopadljiva. Kontovelci so bili stalno v vodstvu in so tudi zasluženo zmagali, saj so popolnoma nadigrali domačine. Prednost gostov je v 25. minuti bila celo 23 točk (64:41), nakar so pomirili igro in izpeljali tekmo do konca. V razburljivem finalu so Kontovelci pokazali pametnejšo igro in zasluženo zmagali. Pri Brežanih sta se zlasti izkazala Martini in Barini, pri Kontovelcih pa Gruden. (J.E.G.)
INTER 1904 - KONTOVEL
TECHNA A	69:52 (36:25)
KONTOVEL TECHNA A: Turk 13, Gruden 6 (0:2), Kapun 14 (0:2), Coloni 3 (3:4), Briščik 4, Ravbar 3 (1:8), Vodopivec 7 (1:2), Godnič 2.
PM: 5:17. ON: 11. TRI TOČKE: Turk
1.
Proti tržaški ekipi so Kontovelci nepričakovano visoko izgubili. Naši so se enakovredno borili do 16. minute (24:25), nakar so domačini dali delni izid 11:1 in rezultat je bil na varnem, saj v drugem polčasu ni bilo večjih sprememb. Sodnik pa ni znal brzdati gorobosti nasprotnikov, tako da sta morala zapustiti igrišče Briščik in Gruden zaradi hudega udarca. Pod košema sta se najbolj borila Kapun in Turk. (J.E.G.)
TURNIR PROPAGANDA
TOLAŽILNA SKUPINA
SOKOL - INTERMUGGIA	73:42
(40:16)
SOKOL: Ferlan, Širca 10, Vidoni 2, Masten, Peric 2, Umek 19, Franko 7, Kocjan 2, Taučer 30, Kosma.
Naši so že od vsega začetka pokazali premoč pod košema, predvsem po zaslugi Devana Taučerja. Nasprotnike je še pokopalo veliko število osebnih napak, zaradi katerih je moralo nekaj gostov z igrišča. Tako je trener Žiberna v drugem polčasu lahko poslal na igrišče vse razporožljive igralce.
RICREATORI - SOKOL	89:95
(40:35; 78:78)
SOKOL: Peric 2, Širca 11, Vidoni, Masten, Umek 23, Franko 4, Kocjan 2, Ferlan 1, Taučer 50.
Gostitelji so z dobro igro in po zaslugi nekaterih posameznikov vodili skozi vso. V zadnjih sekundah drugega polčasa pa so naši nadoknadili in s trojko, ki jo je dosegel Taučer igrali podaljšek. V teh petih minutah pa so si naši priborili zmago.
Prvo ekipno consko prvenstvo za »optimiste« v organizaciji JK Pietas Julia
»Čupa 1« osvojila tretje mesto
Na deželnem odbojkarskem pokalu
Teniški turnir Kmečke banke za posameznike v Ločniku
Nabrežinke v nadaljnji del
Kakovostne tekme in dobra organizacija
SOKOL INDULES - PRATA	3:0
(15:9, 15:12,15:4)
SOKOL INDULES: Ušaj, Vidali, Bru-mat, T. in L. Masten, Vižentin, Škrk, Gruden, Devetak, Pertot.
V povratni tekmi so se sokolovke oddolžile za tesen poraz v Furlaniji. Gosti-nje niso bile skozi vso tekmo kos Nabre-žinkam, ki so bile stalno v vodstvu. Le v drugem setu so nasprotnice nevarno povedle do 12:5, nakar pa so sokolovke po minuti odmora nadoknadile razliko, zaigrale suvereno in niso dopustile nasprotnicam niti točke več. (A. T.)
UNDER 16 MOŠKI
To prvenstvo je zadnje, ki je ostalo in se bo zaključilo v tem tednu, ko bosta kar dve koli. V osmem kolu pa je prišlo do presenečenja v slovenskem derbiju, saj je 01ympia premagala Sočo, ki je bila na drugem mestu lestvice. Na ta način je pokrajinski prvdk že matematično ekipa Armonia e salute, ki je v osmem kolu zmagala. Za slovenski ekipi in v prvi vr-
sti Sočo je to konec upov za prvo mesto. Škoda, da je bratomorna tekma prestregla eni slovenski ekipi vse možnosti.
IZIDA 8. KOLA: Oiympia - Soča 3:0, Armonia e salute - Mossa 3:0. Počivala je ekipa ACLI Ronchi.
LESTVICA: Armonia e salute 12, Soča Sobema in Oiympia 8, Mossa 4, ACLI Ronchi 0.
SPORED ZADNJIH DVEH KOL: 13. 6.: ACLI Ronchi - Armonia e salute, 14. 6.:Mossa - Oiympia, počiva Soča; 15. 6.: Soča .- Mossa, 16. 6.: 01ympia - ACLI Ronchi. Prosta; Armonia e salute. (MJ)
V nedeljo sprehod po kraških gmajnah
Zaradi slabega vremena je bil v nedeljo odpovedan sprehod po kraških gmajnah z gorskim kolesaom (mountain bike), čeprav se je kljub dežju kar precej ljudi zbralo na šempolajskem trgu. Organizatorji pa so sklenili, da bodo tekmo preložili na nedeljo, 17. t. m. (G. P.)
Na igriščih teniškega krožka Coral-lo v Ločniku se je v prejšnjih dneh zaključil teniški turnir "Kmečke banke" za posameznike.
Turnirja so se udeležili številni kvalitetni igralci tudi iz bližnje Slovenije-
V	boljši skupini je slavil Giulio Nobili, ki je v finalu zanesljivo opravil Roberta Tiberia s 6:0, 6:2. Nobili ]e prejel pokal Kmečke banke, Tiberi0 pa pokal Banca dltalia.
V	malem finalu je Miran Komel >z Nove Gorice premagal Giancarl® Zoza.
V	drugi jakostni skupini je prv° mesto zasedel Paolo Plet, ki je odpravil Edija Marušiča z rezultatom 6:J| 6:4.
Ob zaključku so nagradili vse najboljše igralce nadvse uspelega turnir" ja tako zaradi kakovostne igre na vsen tekmah in tudi zaradi dokaj dobre or" ganizacije.
Na sliki: nagrajenci teniškega tuf' nirja Kmečke banke.
3
konjske dirke - konjske dirke
SPDT
prireja v nedeljo, 17. t. m., avtomobilski izlet v Hrastovlje na šesto srečanje prijateljskih planinskih društev. Odhod izpred sodne palače na Trgu Ulpiano ob 7.00 in ob 7.30 s Križpota pred mejnim prehodom Osp. Izlet vodi Ervin Gombač.
ŠD POLET
prireja od 18. do 30. t. m. brezplačen TEČAJ MINIBASKETA IN KOTALKANJA za najmlajše letnikov 1983 in 1984 v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan (razen nedelje) od 14.00 do 15.00 za kotalkanje (sekcija nudi na posodo tudi kotalke) in od 15.15 do 16.45 za minibasket.
V primeru slabega vremena bosta oba tečaja z istimi urniki v pokritem prostoru na Poletovem kotalkališču (na Pikelcu).
Vpisovanje od 10.30 do 12.30 (tel. 213403) ali na Poletovem kotalkališču od 15.00 do 20.00 (tel. 211758).
ŠD KONTOVEL
sporoča, da je do 26. t.m. v teku kamp košarke na igrišču na Kontovelu. Vabljeni so posebno otroci letnika 1979 In mlajši. Poleg domačih trenerjev sodeluje tudi dr. Brane Dežman Iz Ljubljane. Zbor vseh udeležencev bo danes, 15. t.m. ob 9. url za prvo, in ob 10.30 za drugo skupino na odprtem igrišču Kontovela.
ŠD MLADINA
prireja zaključni baletni nastop, ki bo jutri, 16. t. m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu. Ob priliki bo v fojerju Doma razstavljal slike Jože Sigoni. Otvoritev razstave bo danes, 15. t. m., ob 20. url
JK ČUPA
prireja jadralne tečaje za otroke od 18. t. m. dalje. Vpisovanje je na društvenem sedežu v Šesljanskem zalivu ob sobotah in nedeljah (tel. 299958).
ZSŠDI
obvešča udeležence 14. srečanja slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki bo 17. junija na Jesenicah, da bo avtobus odpeljal ob 5. uri izpred telovadnice v Sovodnjah in ob 5.45 izpred Prosvetnega doma na Opčinah.
SK DEVIN
vabi v nedeljo, 17. t. m., na spretnostno vožnjo po kraških gmajnah od Šempolaja do Cerovelj z gorskim kolesom (mountain bike). Začetek vpisovanja od 8.30 do 10. ure v Šempolaju. Odhod prvega tekmovalca ob 9. uri. Tekmovalci so razdeljeni na tri kategorije: od 8. do 14. leta, od 14. do 18. leta ter od 18. leta dalje. Za zadnjo kategorijo je predvidena tudi vožnja na kronometer od Cerovelj do Grmade.
TENIŠKA SEKCIJA GAJE
prireja mladinske teniške tečaje od 18. t. m. dalje. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba na Padričah (tel. 226115) jutri, 16. t. m. od 16.00 do 19.00.
1.	MILAN (galop): naš iavorit na tej tekmi je gotovo Greyhound (skupina x). Od skupine 1 naj omenimo Hollow Baba, v skupini 2 pa ima nekaj možnosti Svvinging Hill.
2.	Livorno (galop): v skupini x je nesporni favorit Bosco del Lupo. Če bo ujel pravi ritem, potem bi predvsem omenili Capa Speranzo (skupina 1). Nekaj možnosti ima Hotel Metropole.
3.	Rim (kasaštvoj: precej težko je oceniti to tekmo. Možnosti imajo tako Introd (skupina 2) kot Infuocato, ki je v nedeljo imel dokajšnjo mero smole (1).
4.	Rim (kasaštvoj: Deio (skupina 2), ki je pred kratkim zmagal na podobni tekmi, ima možnost, da ponovi podvig. V skupini 1 naj omenimo konja Ettore Masa, verjetno med prvimi bo tudi Gur elio Sbarra (skupina xl.
5.	Firence (kasaštvoj: eden od protagonistov bo zagotovo Gaglioro (skupina 1). Glede na progo pa je v prednosti Gaddo RL (skupina x), omembe vreden pa je tudi Pernon.
6.	Tarent (kasaštvoj: kljub startu v drugi vrsti bo Funesto (skupina 2) go-
tovo eden od favoritov. Od skup>neo(j naj omenimo Incisiva, medtem k0, i0 skupine 1 je eden boljših Garot Rosso.
DIRKA TRIS	nroi
Naši favoriti: št. 8: Febo del ®°no]. št. 16: Gonzales OM; št. 15: Exodus * Za sistemiste: št. 10: Eros di Valle: ’ • Etrerillos; št. 11: Innesto.
totip
3
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
2
x
1
2
X
2
1
1
x
2
x
X
2
1
%
2