"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje 0 Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE II MATICE J.S.Z. IT. — NO. 1366. CHICAGO, ILL., 15. NOVEMBRA (NOVEMBER 15.) 1933 618 l*ul> llabed weekly at :t«UtV W. 2MHh Nt. LETO — VOL. XXVIII. zmag*socialistov v bridgeportu PROŠLE OBČINSKE VOLITVE IZRAZ ŽELJE PO IZMENI Neuko ljudstvo je spet napačno protestiralo._ Ljuti boji nasprotnikov proti socialistom EMOKRATSKA stranka z zadnjimi volitvami, ki so se vršile 7. novembra, hi nič kaj zadovoljna. Izgubila je New York in izgubila je Cleveland. V obema mestoma D m> republikanci porazili demokrate, ki so bili dozdaj na krmilu. V Bridgeportu, ki je največje industrijalno mesto v državi Connecticut, so pa demokrate porazili socialisti, kar se je zgodilo prvič v zgodovini tega mesta in prvič v tej državi. Demokrati so sicer dobili nekaj mest v raznih državah v svojo upravo, toda ti trije pora*i so zasenčili njihove zmage drugod. Mesto Bridgeport v Connec--i-—-:-- ticutu ima okrog 150,000 pre-'P* 80 IZV°hli nove' To(U ta bivalcev. Za župana je bil iz- FARMARJI REBELIRAJO VZLIC APELOM VLADE voljen Jasper McLevy, znan socialist, Član eksekutive. soc. stranke in aktiven v delavskem gibanju že mnogo let. Socialisti so dobili tudi urad mestnega blagajnika, mestnega kler-ka, šerifa in 12 mestnih odbornikov. Zmagali so z enim kandidatom tudi v šolski odbor. Charles Solomon, socialistični kandidat za župana v New Yorku, je dobil nad 63,000 glasov. To so glasovi delavcev trdnega socialističnega prepričanja. Progresivci in takozva-ni simpatičarji so glasovali za La Guardio, kandidata združenih «truj, ki pa je bil v resnici iandidat republikanske stranke. La Guardia je smatran za radikalnega progresivca. Prišteva se k republikanski stranki. V kandidaturi so ga podpirali skoro vsi progresivci na vzhodu in liberalne revije. Ker bo La Guardia navezan pri izvrševanju županske službe na republikansko stranko, katera ni nič boljša ko demokratska, se bodo morali progresivci spet razočarati kakor še vselej v sličnih - slučajih. Edini, katerim bi lahko brezskrbno zaupali, so socialisti, ampak socialiste nočejo podpreti z agitacijo, češ, da nimajo prilike biti izvoljeni. Zmaga v Bridgeportu je pokazala nasprotno. Nekateri socialistični kandidati v New Yorku so dobili blizu 100,000 glasov. V New Yorku so mnoga volišča okupirali tamanitski gangsterji, ki so pretepli več socialističnih paznikov, enega socialističnega kandidata ter komunističnega županskega kandidata. Kljub terorju pa so tamaniti podlegli, ker je Rooseveltova demokratska frakcija povzročila raztkol. V interesu svojega ugleda ni mogla podpirati Tammany mašine, zato »o demokrati imeli dva županska kandidata. V marsikakem mestu je bila stara administracija poražena, bodisi demokratska ali republikanska. Volilci so prežeti psihologije, da so stari urad- njihov protest ne bo zalegel, dokler bodo glasovali zdaj za demokrate, zdaj za republikance, kajti oboji so eno. Tc se je ponovno izkazalo v mestu Reading v Pennsylvaniji, kjer so se demokrati in republikanci že v drugič združili, ia porazijo socialiste. V torek 7. novembra so združeni spet uspeli, toda le z velikimi napori ter stroški, katere jim povzroča agitacija proti socialistom. V Bridgeportu, Conn., so se demokrati v boju proti socialistični listi poslužili cerkve, kakor pred par leti v Readin-gu, in pa govornikov iz Wash-ingtona, ki so na shodih slepa-rili s patriotizmom in am -i-kanizmom, kakor je navada v takih kampanjah. Socialistični glasovi so narasli povsod, kjer ima stranka delavne postojanke. Arthur Brisbane je v Hearstovih li-*tih v svoji koloni Today priznal, da so socialisti v New Yorku s svojim županskim kandidatom na čelu agitirali enako neumorno kot demokratski struji in republikanska stranka, četudi so vedeli, da v teh okoliščinah nimajo prilike zmagati. Socialistom gre pač za načela. Brisbane je dalje priznal, da je Chas. Solomon, socialistični kandidat za župana, v času kampanje s svojo konstruktivno kritiko mestu New York veliko koristil. V Washingtonu so želeli zaradi prestidža, da bi v New Yorku zmagal kandidat Roose-veltove - Farleyjeve frakcije McKee in v Clevelandu župan Miller, toda jeza volilcev proti gnilim upravam in graftar-jem je prevelika, in tako so mnogi demokrati morali iz uradov. Volitve v torek 7. nov. ne pomenijo nikake spremembe, ker sta si po programu demokratska in republikanska stranka enaki. Temeljna sprememba bi bila, če bi vsa mesta, v katerih so se vršile volitve, izročila upravo socialistom, kakor so jo v Bridgeportu. To bodo prej ali slej v niki zanič in je treba nove — svojo rešitev morala storiti. Tudi sodniki znajo zajemati Kongresna preiskava je dognala — kar so mnogi vedeli brez preiskave — da je zvezni sodnik Charles E. Woodward imenoval za upravitelje raznim bankrotiranim podjetjem svoje prijatelje, ki niso imeli za poverjeni posel nikaki-h sposobnosti, toliko bolj pa so znali zajemati, da ni za upnike koncem konca ničesar ostalo. Legalne zadeve bankrotiranih podvzetij, katera so prišla v njegovo področje, je pa izročil odvetniški firmi, ki vposlu-je njegovega sina, ki je tudi advokat. Firma mu je plačevala po $25 na teden, potem pa, ko j e dobila od njegovega očeta pravno zastopstvo, pa $15,000 na leto! Odvetniška firma je "zaslužila" blizu tri sto tisoč dolarjev. Sodnik Woodward je še vedno sodnik v zvezni službi vz-lic tem razkritjam. Bile so pač sleparije—ampak—legalne! Farmarji v Wisconsinu, Minnesoti, Nebra-ski in posebno še v Iowi rebelirajo, četudi člani Rooseveltove administracije nanje apelirajo, da naj ie nekaj časa potrpe, kajti cene pridelkom bodo ile sigurno navzgor. V Iowi so farmarji v prošlih par tednih šiloma preprečevali izvažanje pridelkov in živine iz njihove države. Zažgali so železniški most blizu Sioux Cityja, la., na eni glavnih prog. Vsega skupaj so zažgali v raznih krajih !owe tri železniške mostove. V Law tonu, Ia., •o ustavili vlak, natovorjen z živino, in jo izpustili, da se je razgubila po poljih. Na sliki je nekaj izpraznjenih vagonov omenjenega vlaka. KONEC PROHIBICIJE. PROBLEM KONTROLE NEMČIJA IN AVSTRIJA SPREMENJENI V JEČO V pro&lih par tednih so aretirali v Nemčiji spet več sto socialistov zaradi - osumljenja, da so v zvezi s širjenjem tajnih letakov proti Hitlerjevemu režimu. In če niso — pravi fašistična oblast — jih je treba spametovati (mučiti) vseeno, zato da bodo tisti, ki so krivi, pa ne še zaloteni, odnehali s tajno propagando. V Augsburgu je policija dne 10. nov. aretirala deset vodilnih članov zdaj zatrte socialistične stranke ter jih poslala v koncentracijski tabor. Stražniki so dobili nalogo ustreliti kogarkoli izmed njih, ki bi "skušal" pobegniti. To je vedno migljaj da ima oblast pod to sugestivno krinko umore v svojih načrtih. Hitler je dobil od volilcev zaupnico in. izvoljeni so vs; njegovi kandidati, ker drugih sploh bilo ni. Propaganda za te volitve, ki so se vršile pro-šlo nedeljo, je bila tako pom-pozna in agresivna ko da se res gre za zmago ene stranke proti drugi. S teatralnimi demonstracijami in shodi so nemško ljudstvo uverili, da se gre pri teh volitvah za nekaj silno važnega in da je bodočnost Nemčije odvisna od njih. Ljudi, ki drugače ne bi glasovali za to komedijo, so nagnali na volišče s terorjem. Tako je Nemčija izrekla Hitlerju "zaupnico" skoro soglasno, kakoi ji je bil naročil. Hitlerjeve kampanjske govore je morala poslušati vsa Nemčija. Vse delo v tovarnah je bilo ustavljeno, delavci pa so bili poslani k zvočnikom, da 8o poslušali govor svojega "odrešenika". Potem so «zamudo nadomestili z delom nad čas na svoj$ stroške. Minister propagande Goebels, Hitler in minister Goering so res hipnotizirali velik del nemiktf* naroda, ker so udušili vsako kritiko, ljudstvo pa opajajo s šovinizmom. Na shodih je Hitler trdil, da ie je Število brezposelnih v Nemčiji znižalo s 6,200,000 na 3,710,000. Vsakdo zunanjih poročevalcev ve, da so te Številke potvorjene, kajti fašistični režim ne šteje med brezposelne stotisoče socialistov in Židov, ki jih je Hitlerjeva "revolucija" vrgla na cesto. Zaposleni delavci pa so plačani tako nizko, da jih je Hitler v kampanji tolažil, češ, naša prva skrb je, da ste zaposleni, in druga, da vam »časoma izboljšamo življenske pogoje. "Narodnega navdu-ševanja" se bodo tudi Nemci preobjedli in potem se bodo spomnili na to Hitlerjevo obljubo. Skoro enako je svoboda zatrta v Avstriji. Dollfussova vlada je proglasila preki sod, da 'zatre naraščajočo opasnost Hitlerjevega fašizma. Ob e-neni rabi iste naredbe in grožnjo z obnovljeno smrtno kaznijo tudi nad socialisti. Doll-fuss zastopa Mussolinijev tip fašizma, zato se opira na pomoč Mussolinija in papeža, medtem ko hočejo pristaši Hitlerja združenje Avstrije e Nemčijo. Socialisti v Avstriji so tako med dvema ognjema. Dollfussov režim sovražijo, še boj nevaren pa jim je Hitlerjev fašizem. Prošlo nedeljo je bila 15. obletnica avstrijske republike. V pondeljek ta teden je minilo deset let, od kar županuje Dunaju socialist Kari Seitz. Namerovane socialistične slav-nosti k tema jubilejema je vlada prepovedala. Vlada je izdala dekret, da mora socialistična uprava Dunaia znižati davke imovitim slojem, četudi niso pretirani. Namen diktature je, pripraviti mesto ob potrebne fonde ter s tem ugonobiti svetovno znane socialne pridobitve dunajskega delavstva. Kapitalizem je s svojim fašizmom in fanatičnim nacionalizmom porinil Evropo v skrajno kritičem položaj, da nihče ne ve, kdaj, kako in kje bo izbruhnilo in kje bo plamen — signal za novo splošno vojno — najprej siknil v zrak. Milijone dolarjev profita ne da bi zanj kaj riskirali Arthur W. Cutten, znani borzni špekulant, je pred senatno preiskovalno komisijo priznal, da je napravil zaeno * skupino svojih tovarišev z oljnimi delnicami dvanajst milijonov dolarjev čistega profita, ne da bi kaj investiral. V teh dvanajstih milijonih po krivem prilaščenih dolarjev je vloženega ogromno truda ameriških delavcev in farmarjev, toda banda milijonar-skih špekulantov si jih je prisvojila ne da bi vložila kak svoj dolar. V nji so bili poleg Cuttena razni prvaki demokratske stranke in republikanski magnatje. Na ta način se drug drugega protektirajo, da lahko brez težjih ovir izvršujejo svoj legaliziran tatinski posel. Prosimo, çbnovité naročnino, če vam je potekla. Velik dolg znane Dawesove banke Central Republic Trust banka v Chicagu, kateri je nače-ljeval general Dawes, podpredsednik Zed. držav za Časa Coolidgea, si je v 1. 1932 izposodila pri vladni rekon-strukcijski finančni korporaci-ji okrog 90 milijonov dolarjev, kar je več, kot je bila vredna Pomagal je Dawesu njegov vpliv, kajti Dawes je bil pod Hoovrom predsednik omenjene rekonstrukcijske finančne korporacije. In pomagali so mu s svojim vplivom drugi či-kaški velebankirji, kajti če bi se zrušila Dawesova banka, bi nastala nevarnost tudi za druge. Zdaj dolguje Dawesova Central Republic vladi še o-krog $65,000,000. Nekaj bo morda še plačala, a dosti ne več. Kar je bilo dobrega, je prevzela nova reorganizirana banka, stara pa drži le ničvredne "vrednostne" papirje in pa dolgove, ki ji ne bodo vsled njene nepaznosti pri posojeva-nju nikoli plačani. Vlagatelji so dobili vse s pomočjo vladnega posojila. ZELOTI, ki so usilili ameriškemu ljudstvu prohibicijo, niso imeli slabega namena. Hoteli so odpraviti salune in alkoholizem ter spremeniti Američane v trezen narod. Hoteli so odpraviti gorje, ki je vsled pijanca v družini vasovalo v neštetih hišah. Računali so, da bodo ljudje tiste milijone dolarjev, ki so jih trošili za alkoholne pijače, potem porabili za svoj komfort in za svoje družine. Domnevali so, da bo odprava *aluna in alkoholnih pijač cerkve še bolj napolnila in ob enem izčistila "ameriško politiko". Prohibicija jim je bila ideal in ko je pred 14. leti prišla, so smatrali, da je njih cilj dosežen. Uneslo jim je. Na eni strani je rebelirala proti utihotap-jenemu zakonu ljudska natura, ki ne mara, da ji bi zakon liktiral, kaj naj kdo je in pije. Na drugi strani so divjali fanatični bigoti, ki so zahtevali zoper kršilce najstrožje kazni. Oblast se je odzvala in zapirala posebno male kršilce, razbijala je lokale, v katerih so njeni agenti dobili prepovedano pijačo in ob enem jim zapečatila vrata skozi leto dni, da niso taki lokali prinašali nikake najemnine in niso smeli služiti v dobi začasne konfiskacije nikaki porabi lastniku v prid. Trgovina z alkoholom je cvetela kljub strogi postavi dalje, toda tajno, kolikor je bilo to mogoče. Ampak skriti kakršnokoli trgovino je trajno nemogoče, zato si je alkoholna iskala protekcijo s podkupninami. Tako so sodniki, policijski šefi, aldermani, policaji, šerifi in drugi, ki so imeli besedo pri kon-roli, dobili v prošlih 14. letih stotine milijonov dolarjev v podkupninah. Se nikoli ni.bila korupcija nikjer na svetu toliko razpasena kakor v Zed. državah zadnjih 14. let. Graft je tekel v potokih in nobene senatne ter druge preiskave, ne obravnave, ga niso mogle ustaviti. In v tej trgovini so nastali nove vrste "trgovci", razni Caponiji, ki se -za protekcijo niso mogli zatekati k zakonu, nego so morali podkupiti oblast, ki je imela nalogo uveljaviti postavo, zato da so lahko kovali milijone v svoji prepovedani trgovini. Ti butlegarski sindikati so se organizirali v svoje kaste, katere so si določile svoje postave, najele ivoje straže in ustanovile svoja "sodišča". Kazen pa je bila smrt. Gangsterji in veletrgovci, ki so oskrbovali ljudstvu alkoholne pijače, so se tesno združili skupaj in postali eno. S svojimi podkupninami in s svojimi organizacijami so si pridobili v političnih uradih ogromen vpliv. Veliko županov, sodnikov, aldermanov in sličnih uradnikov je bilo zvezanih z butlegar-skimi karteli. Nešteti, ki so kandidirali v javne urade, so bili izvoljeni s pomočjo agitacije butlegarskih gangsterjev. Zaradi prohibicije je bilo 2,650 ljudi ubitih, med njimi mnogo popolnoma nedolžnih. Vladni agenti in straže so bile v nemalo slučajih pri uveljavljanju nepriljubljenega eakona silovito brutalne. Med ljudstvo se je naseljeval proti 18. amend-mentu čezdalje večji gnjev, ker je videlo, da imajo veliki but-legarji vse mogoče varstvo policije in javnih juradnikov, medtem ko so male kršilce pestili na sodiščih in jih obsojali. Nihče izmed velebutlegarjev ni bil poslan v ječo zaradi kršitve prohibicije, ampak nekateri poslednja leta šele zato, ker od svojih milijonov dolarjev dohodkov, ki jih jim je donašala trgovina s prepovedanimi pijačami, niso plačevali zvezni vladi dohodninskega davka. In dogodilo se je še nekaj. Medtem ko med ameriško mladino pred prohibicijo ni bilo pijančevanja, se je zdaj udala pitju žganja — najslabšega žganja! Pred prohibicijo bi bilo nekaj nečastnega, ako bi fant prinesel steklenico žganja na plesno zabavb. V času prohibicije pa je postalo to "moderno". Tako je ta mladina, omotena z alkoholom najslabše kakovosti, hotela v podnetitev svoji razdraženosti čimbolj divji jazz, kvarne posledice obojega pa so prešle tudi na dekleta. 2e ko je lahko vsakdo uvidel, da taka prohibicija sploh ni prohibicija, ampak strupena spaka, so bigoti Še vedno zahtevali, da se zanjo troši milijone. Prohibicijski agentje so bolj in bolj demoralizirali javno mnenje, kajti kako naj ljudstvo spoštuje postavo, katere ne mara, in čemu naj spoštuje druge, magari dobre zakone, ko pa je videlo, da jih oblastniki in javni uradniki sami kršijo na vseh koncih in krajih! Okrog 35 milijard dolarjev je stala prohibicija. V tej vsoti so faktični stroški, ki jih je imela vlada, da jo uveljavi. Dalje so v nji vključene vsote, ki jih je izgubila na davku, vso-te, ki so jih izgubile občine, države in okraji istotako na davku, in pa materijalna škoda, ki jo je vsled enega ali drugega vzroka prohibicija direktno povzročila. 2e ko je bil 18. amend-mend s svojim Volsteadovim zakonom popolen polom, ga je predsednik Hoover še vedno imenoval za "plemenit eksperiment". Ta "eksperiment" je zdaj zavržen. 36 držav, toliko kot je potrebno za spremenitev ustave, je glasovalo za odpravo prohibicije in meseca decembra bo uradno brisana. Neuradno je že dolgo ni več. Kljub prohibiciji se je ameriško ljudstvo z ozirom na kontrolo nad alkoholno pijačo prav malo naučilo. Namesto da bi produkcijo in distribucijo alkoholnih pijač prevzela država, jc spet vse skupaj izročeno privatnim interesom za privatni profit. Eno zlo je nadomeščeno z drugim. Socialisti so lani ameriškemu ljudstvu predlagali odpravo prohibicije, socializacijo alkoholne produkcije in distribucijo v področju države. To bi bilo edino pametno in koristno ljudstvu in državi. In dokler se to ne zgodi, bo neoviran alkoholizem prav taka rana na telesu dežele,kakor je bila pokojna prohibicija. Časopisje in municijska industrija Na mednarodnem kongresu žurnalistov, ki se je vršil ta mesec v Madridu, je ruski delegat Rosenberg predlagal, da naj se ne bi dovolilo v nobeno deželo poročevalcev tistih listov, ki prejemajo podporo od municijske industrije. Predlog jc bil zelo umesten in v prid miru, toda proti njemu je nastopilo toliko francoskih in drugih žurnalistov, da so ga vrgli z dnevnega reda. Rosenberg je s tem dokazal, kako ogromen vpliv imajo tovarnarji, ki bogate od pripravljanja na vojno, na svetovno časopisje. Proletarec, November 15, 1$33. PROLETAREC r . LUt sa tatareta dclav.kef a ljudstva. LEPA SLIKA, AMPAK NE ZA BEDNE IN REVNE DRUŽINE I s ha j* vsako ti« Jo. Itdaja Jugoslovanska Delavska TUkavaa Draft*. Chicago, III. Glasilo Jugoslovansko Socialistična Zvaaa. NAROČNINA v Zedinjenih državah fca celo leto $3.00; aa pol leta $1.75; sa četrt leta $1.00. Inoiemstvo: xa celo leto $3.50; ca pol leta $2.00. Vrokopitfi in oglasi morajo t>iti v našem uradu naj-pozneje do pondeljka popoldne za priobČitev v številki tekočega tetina. PROLETARE C FubliaW ¥V<*ry w ?dn estlay by t h.- Jujfoslnv Workmen's Publishing Co., Inc, Established 1900. Edltor................................. Frank Zaitz Business Manager... Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATKS: ITnited States, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Month* $1.00.—Foreign Countries, One Year 13.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 3639 W. 26th St., CHICAGO, ILL. Telephone: Rockwell 2864. "Vsi tako delajo" Pred preiskovalno senatno komisijo se je doznalo, da je tudi velebankir Albert H. Wiggin v New Yorku goljufal zvezno vlado na dohodninskem davku, kakor jo je Morgan, Mitohel in drugi multimilijonarji ter milijonarji. Wiggin je napravil okrog Štiri milijone dolarjev dobička* ki so mu ga dali ameriški jazbeci samo pri eni prodaji delnic svoje banke. Svoje dobičke pa je uknjiževal in manipuliral z njimi tako, da je plačal od njih čim-manj davka. Ko so ga vprašali, čemu se je davku izogibal, je dejal, da ne vidi v tem ničesar napačnega ali protizakonitega, kajti "vsi tako delajo" in vsakdo se trudi, da plača čimmanj davka. "Jaz sem se glede davkov ravnal strogo po zakonu", je dejal Wig-gin. Ko ga je državni pravdnik opozoril na manipuliranje z računi, da je -oškodoval Zed. države na davku, mu je bankir odvrnil, da mu zakon to dovoljuje. "Poslužil si se torej hib zakona v svoj prid,** mu je rekel zvezni pravnik. Na vsak način se je poslužil izhodov v zakonu! Zakon so pač skovali ljudje, ki zastopajo bogataše, in je naravno, da so pustili v njemu luknje za goljufanje zvezne vlade. Ampak to goljufanje je "striktno legalno", kakor je opozoril bankir Wig-gin komisijo. Zato se velikim tatovom, ki kradejo milijone, nič ne zgodi. Nedavno je neki sodnik obsodil reveža na leto zapora, ker je ukradel napol ponoseno obleko. "Potrebna je stroga kaizen," je dejal sodnik, "da bo ostrašila druge, ki se ukvarjajo z mislijo, da bi kradli." Vzeti obleko ali živila je zločin tudi po zakonu, Kajti ves sistem postav so skovali taki ljudje, ki skrbe, da so veliki tatovi čim-boljše protektirani. Hitlerjev strah Adolf Hitler ob vsaki priliki poudarja, da je rešil Nemčijo in Evropo pred komunistično poplavo in rdečo diktaturo. To mu morda verjamejo naivneži v Nemčiji. V Ženevi, v Franciji in sploh povsod pa prav dobro vedo, da Nemčija ni bila v nikaki nevarnosti komunističnega puča. Kajti če bi bila, bi Hitler ne bil prišel na krmilo brez civilne vojne. Komunisti — če jih je res bilo šest milijonov — bi se mu uprli, tako pa so se mu podali brez nasilnega boja, istotako vse druge stranke in unije. Napačno zaupanje Ko so prišle med vojno ameriške železnice v največji kaos, je vlada razglasila nad njimi "diktaturo", jih centralizirala in jim postavila vrhovnega upravitelja v osebi kabinetnega člana McAdooja. Ta je potem imenoval za načelnike in upravitelje železniškega omrežja iste načelnike, ki so bili prej. Zato so bile železnice čez par let v še večjem neredu, vlada pa milijone dolarjev na izgubi. Rooseveltova administracija uganja zdaj enako napako kakor Wilsonova. Z Niro hoče izboljšati razmere, na odgovorna mesta pa imenuje kapitaliste, ki razmer niso znali izboljšati dozdaj in jih tudi s pomočjo Nire ne bodo, ker ne verjamejo v njeno edino dobro stran, — namreč, da je treba znižati delavnik in zvišati plače. So pa proti obojemu, in zato je ostalo "pri starem". Simulanti v reliefih Marsikdo, ki prejema podporo za svoje preživljanje in za preživljanje svoje družine Iz javnega fonda za vzdrževanje brezposelnih, je ni upravičen. Simulanti se pač dobe povtod. Zaradi njih pa Hujaka kapitalistično časopisje proti vsem, ki prejemajo podporo, četudi so jo skrajno potrebni. Marsikakega simulanta, ki dobiva podporo po krivem, izšle de, ga tirajo pred sodnika In obsodijo. Nihče ne grozi s tožbo državi radi tega. Vse drugače postopajo simulanti » podpornimi organizacijami. Ponudi mu prst, pa potegne *a vso njeno roko in šiloma zajema \z nje. Rezultat mestnih voli tev v develando po colorad1i FRANK ZAITZ Milijone ljudi ae atrahoma vprašuje, kako bodo prebili zimo, ki je na pragu, kjer nimajo ne denarja, ne živil in kuriva, pod- poro pa je težko dobiti in j« le malokdaj zadostna. Pomožne akcije ao letos za podpiranje bednih manj pripravljene, kakor ao bile lani. HI naše glasilo, JSZ in Prosvetna matica Volitve v torek 7. novem-bia so v nekaterih mestih povzročile veliko vzrujavanja, posebno v Mew Yorku. Kljub temu, da so mnogi takozvani raoU.alci in t rogresivci tl»'h-.vali med unijami ir »lelav-\*tvom v obče za l,a Guardio, je dobil £has. Solomon, socialistični kandidat za župapa, tivna. Nedvomno poznate somišljenika, ki bi pristopil v klub, če ga resno povabite. Vi akdo, prav vsak član in članica naj si vzame za svojo nalogo, pridobiti v J9Z na leto vsaj po enega novega člana ali članico. V volilnih bojih opazujete, kako živo in agresivno agiti- nad 63,000 glasov. To sol^la-rajo demokrati in republikan-sovi ljudi, ki so socialisti po cl. Gredo od hi3e do hiše, od prepričanju in jih ne prtma- delavca do delavca, od volil?*» kne nfkaka demagogija in no- do volilca, in jih urgirajo "či-ben "radikalizem" pod klobu- tati njihove letake, prihajati kom demokratske ali republi-na njihove ¿hode in prisilijo kanske stranke. j jih celo, da jim pomagajo V kampanji. Socialisti se lahko V Bridgeportu v Connecti-cutu je zmagala socialistična od njih in drugih uče, da jam-ranje ni agitacija, :la malo- stranka prvič v zgodovini me- j dufinost ne pridobiva prista-sta. Župan je Jasper McLevy, *ev> »e druge odganja član odbora socialistične stran- 7> nj°- da z izgovori ni moke in delaven v nji že mnogo Boie ničesar pojačati. let. Bridgeport ima poldrug * sto tisoč prebivalcev. Sociali- Resolucija klubov JSZ v sti so zmagali s svojimi kandi- Detroitu je dobila presej po- V leposlovnem delu so zastopani izmed ameriških so-trudnikov vsi naši prejšnji znanci in lepo itevilo iz starega kraja. Ako Fe bo te knjige dovolj razpečnk), ji bo bodočnost kljiib -krizi še zagotovljena. Ker predstavlja Ameriški družinski koledar višek literarnega dela med ameriškimi Slovenci, in kar se teg£ tiče, med vsemi ameriškimi Jugoslovani je nič več ko prav, da vsakdo stori kolikor more pri priporočanju in raz-pečavanju te knjige. Dotiska-na bo koncem tega meseca. Pošljite naročilo takoj! * Prihodnje leto bo deseti redni zbor JSZ. Klubi in društva Prosvetne matice naj imajo to v uvidu ter se nanj pripravijo, da bo to zborovanje še plodonosnejse kakor sta bila prejšnja dva. dati v vse druge mestne urade. V mestnem odboru je 13 socialistov. Ta zmaga ni bila zgolj slučaj, kajti stranka v Bridgeportu se je nan:o pripravljala leta in leta. a Razpečavanje socialističnih letakov med delavce je eden izmed zelo uspešnih načinov agitacije. Delite jih, kjerkoli imate priliko. Med slovenskimi delavci razdajajte Proletarca. Vsaka številka lista je vredna več ko ducat dobrih letakov, če vi sami ne boste poskrbeli, da se rojaki v vaši naselbini seznanijo s Proletarcem ter ga začno čitati, kdo drugi naj izvrši to delo v vašem kraju? Zato vas pinovno urgiramo: Pišite nam, koliko izvodov želite v agitacijske svrhe, v namenu, da razširite Proletarca v svoji naselbini. * Vsi, katerim je naročnina potekla, so dobili pretekli teden opomine. Obnovite jo. Prvič zato, da ostanete naročnik, in drugič, ker list zelo potrebuje vsak cent v boju za svoj obstanek. a Ali ste na seji kluba JSZ v vaši naselbini že sklenili, kako čimbolj pospešiti agitacijo? Sprejmite načrt, ki bo za delo pri vas najbolj prikladen in garantiral najboljše uspehe — potem poročajte o tem svojem delu v list. * JSZ je za politično in kulturno delo med našim delavstvom danes prav tako potrebna kakor je bila. Da pa bo mogla svoje naloge zmagovati, je treba vsega sodelovanja klubov v vsaki naselbini. Kajti le, Če so klubi delavni, je la- hko tudi JSZ kot celota ak- Garden. lemičnega Odziva. Da-li bo Zvezi v čem koristila, o tem imajo udeleženci razprave dvoje mnenj. Eni trdijo, di škoduje, ker demoralizira v tej krizi že itak oslabljeni po-kret. V Detroitu pravijo, da so take razprave potrebne, in da razčiščajo pojme. Oboji so vsak s svojega stališča lahko v pravem. Vendar pa so v korist Zvezi najbolj tisti dopisi, v katerih je porecano o delu sodrugov in sodružic, o prireditvah klubov, o dobrih rezultatih agitacije. Vse drugo razglabljanje je največkrat le postranskega pomena. * Z nobenim slovenskim ali hrvatskim koledarjem ni toliko dela, kakor ga je vsako leto vloženega v Ameriški družinski koledar. Tudi prihodnji letnik bo bogat podatkov o društvenem, kulturnem in družabnem ter socialnem življenju ameriških Sbvencev. Ameriški družinski koledar je edini vir, ki vsako leto predstavi konvencije jugoslovanskih podpornih organizacij v statistični obliki. V njemu bodo članki in podatki o vseh jugoslovanskih podpornih organizacijah, kakršnih v taki obliki v Am. druž. koledarju še nikoli ni bilo. Zanimiva je razprava "Bodočnost jugoslovanskih podpornih organizacij", dalje članek o 30-letnici SNPJ, in opis o Boulderskem jezu, ki ga je priredil Albert Hrast. Hrast živi v Las Vega-su v Nevadi, nekaj milj stran od kraja, kjer grade omenjeni ogromni jez, elektrarno in kanale. "Vse za narod!" je geslo, ki je dobilo v tej dobi fašizma še posebno veljavo. Članek o tem ima v Koledarju Anton Na Zahvalni dan vsi na koncert Zarje Cleveland, O. — Na praznik Zahvalnega dne prireja soc. pevski zbor Zarja, odsek kluba št. 27 JSZ, svoje koncerte, ne sicer na ta dan zato, da se bi zahvaljevali, ampak ker je pač prikladen za take prireditve. Koncertni spored bo bogat in ga boste veseli. Sodeloval bo češki pevski zbor Vojan in slovenski pevski zbor Delavec iz Newburgha. Na tej prireditvi vprizori "Zarja" tudi opereto "Srce in denar", ki pride s tem prvič na ameriško-slovenski oder. — Poročevalec. ««MMi* KONCERT pevskega zbora "SAVA" v nedeljo 26. novembra V DVORANI CSPS. Sodeloval bo pevski zbor "Karl Marx" in njegov tamburaski zbor. Vstopnice v pred prodaji 40c; pri blagajni SOc. ■ ■ a■■■ Cleveland, O. — Demokratski župan Ray T. Miller je bil pdražun. Najbolj hudo je tistim. "ki bodo izgubili delo", na vso moč hudo je Pircu ter njegovi Ameriški domovini, in hudo je kajpada Millerju. kajti županske službe se ne pobirajo na cesti. V mestni svet sta bila izvo-IJIfia^va 8lovehca,~kur se lahko smatra za slovensko zmago, ni pa to zmaga ljudskih interesov. Ta koncilmana sta Anton Vehovec v 82. wardi, ki je zmagal s 14. glasovi večine, in William J. Kennick v 23. wardi. Za sodnika je bil ponovno potrjen v tej službi Frank J. Lausche. K tej slovenski zmagi dodamo še dva Hrvata, ki sta bila izvoljena v mestni svet, namreč John J. Ripič v 7. wardi in Emil Crown v 31. Crown sicer ni prav nič hrvatsko, ne slovansko ime. Pisal se je po očetu Grozdandvič in se tu po-amerikanil tudi v priimku. To so torej "naši" ljudje, ki so prišli v politične urade. V Euclid u je bil izvoljen za občinskega odbornika Victor Suhadolnik, ki je v tem slovenskem predmestju prvi Slovenec, da je izvoljen v politični urad. Razen njega je kandidiral v tem mestecu v odbor rojak Wess, ki pa ga ime tudi ne izdaja za Slovenca. Smo pač v Ameriki, je rekla on-gava mama. V bližnjem Girardu je bil izvoljen v občinski odbor Slovenec Frank Lužar ml. Slovencem v Cleveland u in drugod v Ohiu so radi teh zmag torej obetajo veliko boljši ča-ni. Vraga! Ameriška Domovina tarna, da bo samo v Cleve-landu, vkljub slovenskim zmagam Izgubilo delo okrog 600 rojakov. In dostavlja, da bodo te službe dobili prejkone ni-gri, katere ima novi župan republikanec Davis baje zelo râd in oni njega. Da bi jih ko-klja! Politika v metropoli je torej zelo zverižena klobasa, kar danes vsakdo pritrdi. Kaj nam pomagajo zmage, če bomo pa "delo izgubili"! Mr. Pire je bil v torek zvečer in ves drugi dan po volitvah zelo poparjen. Slovenci smo sicer zmagali, ampak kot demokratje smo pa propadli! Taka blamaža. "Rooseveltu ste s tem zadali moralen udarec," je tarnal Mr. Pire, Jezo pa je stresal nad Enakopravnostjo ter njeno tiskarno. Tistemu, ki je vrgel v njegov u-rad v času volilne kampanje bombo, pa pravi, da je že odpustil. Sv. Vid ni zastonj največja slovenska tara. Tudi kristjani smo v tej fari, ki odpuščamo svojim sovražnikom (včasi). Manj pri volji je Mr. Pire za odpustek onemu, ki je treščil nekako bombo v SND, v naše narodno slovensko svetišče. Preklicane bombe! Včasi so jih samo Kalabrezi metali, zdaj se je pa ta grda navada razpasla kar na splošno. Kampanjski manager za demokratskega politika in sodnika F. J. Lauscheta je bil Johnny ("Lindy") Lokar. In ker je Lausche zmagal, je zmagal tudi Johnny. Jaz sem vedel že davno, da bo Lindy enkrat zmagal na tak način. Prej ali slej dobi nagrado v Miki dobre politične službe, škoda le, ker je demokratski župan Miller propadel. Tako se nam torej godi na "političnem" polju. Načel nobenih, prepričanje pa je le še lov za službami. Obe kapitalistični stranki sta pač kapitalistični in brez načel ter brez volje pomagati ljudstvu. Ljudstvo seveda tega ne vidi, key ga slepe razni mali in veliki politični. Kaj pa delavske razmere? O, tudi "delavske razmere" imamo v Clevelandu, pa so zanič! Morda bo zdaj kaj bolj-; še, ko smo Slovenci tako sijajno zmagali. (Ali pa pogoreli, kakor se vzame.) če bo lepo vreme, se bom še ' kaj oglasil. — Vas lepo pozdravlja rojak in zaveden Slovene c Cecil McChiakey. (Nadaljevanje.) Neko popoldne julija to leto sem sedel pri rojaku v rudniki kempi, ki mi je zgovorni pravil tivoje dogodščine. Mimo hüe pride raznašalec dnevnika, ki izhaja v bližnjem mestu in ga vrže na prag. Eden od njegovih odraAčenih otrok ga naglo pobere in poišče v velikem pričakovanju enako naglo tisto *tran, na kateri se dnevno označuje tržr.i cena kovinam. Njegovi bratje in sestre stopijo poleg »fc aro enako zavarovani v isti predel časopisa. Opazujem jih. Preje vesali obiazi, se zresnijo. "Cena srebru je celo padla!" vzklikne eden, ne da bi se kam ozrl. Rojak je v sredi svoje povesti utihnil in gledal na sina, ki je buljil v list. Mali deček, ki še ne razume ničesar o delu in cenah kovin, je začudeno zrl v obmolklo družbo, nato pa so zapodil proti starejJi sestrici, da jo je skoro prevrnil. Tako je ta farttek nevedoma prekinil mučni trenotek ter ga odpodil. časopis so si razdelili. Tudi mali je hotel svoj del. Rojak je nato še sam pogledal v stran, kjer so bile označene cene. "Kaj je novega," ga vprašam. "Srebro se ne gane nikamor," potoži nekam bolj zase, nato pa glasno pripoveduje, da v Ameriki ne bo boljše, ne bo pa ne bo, dokler se cena srebru ne dvigne kakor je bila nekoč. Tu in tam me je kdo vprašal, ako so tudi na vzhodu predvajali film "Silver Dollar". Pritrdil sem. Tisti film je za kraje po zapa-du, kjer so kovinski rudniki, velike sentimentalne* vrednosti. Predstavlja dvig in padec vsakega mesteca, ki je bilo za svoj prospeh odvisno od prospevanja srebrnih rudnikov. Ko pa so cene srebru padle, se te rude, če ni vključevala poleg srebra še zadosti zlata ali bila bogata na kaki drugi (kovini, ni več izplačalo kopati. Kdor je potoval po rudniških krajih zapada in gledal predore ter šahte, preluknjane globeli in izrita brda, si lahko predstavlja, koliko ogromnega dela so izvršili človeški krti v svojem iskanju zlata in srebra. Mnogi so odkrili eno ali drugo rudo. Takih, ki bi bili z njimi obogateli, je bilo malo. Večini niso poplačale niti truda, še manj pa jim je bil povrnjen kapital, ki so ga vložili v najpotrebnejše naprave. Kar je bilo res bogatih plasti, so kmalu prešle v last kaki močni rudniški družbi z uradom kje v New Yorku in s podružnim uradom v Den-verju, v Salt Lake Cityju, ali pa v kakem kalifornijskem mestu. Po gorah je delalo tisoče prospektorjev desetletja. Kar so našli in odkrili, je ostalo večinoma drugim. Sami pa so se starali v naporih in poginjali v njih. Izmed 48. držav ameriške Unije jih je sedem, ki pridejo v produkciji srebra najbolj v upoštev. In v teh sedmih državah, kjer 82 izkoplje skoro vse ameriško srebro, je le še . poldrug odstotek prebivalcev odvisnfh za svoje preživljanje od dela pri tej kovini. Tako pravi Herbert M. Bratter, ki je tajnik biroja za statistiko v oddelku za rudnine v trgovskem departments Teh sedem držav je v ospredju agitacije za preureditev atne-škega denarnega sistema na podlagi dvojic ga standarda (zlata in srebra). Kar hočejo je, da bi imelo tudi srebro stalno nepremično ceno, kakor jo je imelo zlato do uki-njenja zlatega standarda. V zveznem senatu imajo države ie srebrnega pasa 14 zastopnikov, ki se skoro vsi »elo potegujejo za raz-množitev denarja s pokritjem v srebru. Finančni knezi za njihov predlog niso vneti in mu večinoma nasprotujejo. Toda zastopni-, kom iz teh sedmih držav gre za ožMJenje rudniške industrije, za obuditev mest, ki spe ob umrlih rudnikih. Srebra je v teh gorah še nič koliko, kakor po pravici poudarja igralec v filmu "Silver Dollar". Tudi drugod po svetu ga je veliko. Marsikje več nego tukaj in produkcija je cenejša. Ampak kaj naj svet počne z vsem tem srebrom? Boljše uspevajo v tej krizi zlati rudniki, posebno odkar vlada plača za unčo $12 več ko pa je plačala do konca tega poletja. Ampak zlatih rudnikov, ki bi delavcem trud res plačevali in poleg pa še donašali dobiček lastnikom, je tukaj malo. Bili »o, pa so v splošnem izčrpani. In ko sem tako stal in govoril na odru slovenske dvorane v Leadvillu ter gledal v nji rudarje, ki so izkopali že za nešteto tisočev dolarjev zlata, srebra, bakra, svinca in cinka, ko sem gledal te upognjene može, ki so pustili svoje življenje in svoje moči v trganju rud materi zemlji, kaj naj jim pripovedujem? O socializmu? Njim, ki zro samo še v prošlost v nadi, da se zbudi in povrne ? J• Okrog so gore, pokrite s snegom, in tu vse naokrog so rudniki. Krampi, lopate in vrtalni stroji so v njih U davno utihnili. Le še tu pa tam kateri nekoliko giblje. Sahti in predori pod njimi so zaliti z vodo. Nad njimi pa stoje že V8a zvita in začrnela ogrodja za vzpenjače, ki te spominjajo na vešala. V mestu izhaj a dnevnik, ki suhoparno ponavlja dan za dnem, da se cene srebru dvignejo morda prihodnji teden, nedvomno pa vsaj rrihodnji mesec. In to je vse, kar je važno zanje. Vse misli no jim obrnjene nazaj in vsi kličejo čase, ki so bili, pa se več ne povrnejo. "Ker je vse izgubljeno, morda ni še vse izgubljeno," pravi Maks v Cankarjevem "Kralju na Betajnovi". Globina upanja je ogromna in ji ne prideš do dna. (Dalje prihodnjič.) P. ZOLA t II1M Poslovenil ETBIN KRISTAN * >MMMMMMMMIMMMMM»MMMM» (Nadalj-e vanje) Kljub temu, naj se je to godilo namenoma ali ne, sc je snažil Rim pravzaprav le za ljudstvo, in zato nanovo gradil, da postane veliko, moderno glavno mesto; zakaj na kraju teh rspreihemb prihaja demokracija; ljudstvo bo jutri podedovalo ta mesta, iz katerih se preganja nesnaga in bolezen; nazadnje se tukaj ustanovi zakon dela in uniči bedo. In zato si- mora človek, če preklinja skrbno pometane, filistrozno varovane razvaline, kolosej, ki so ga osvobodili njegovega bršlja-na, njegovega grmovja, njegovega divjega rastlinstva, katero polagajo mlade An-gličanke v herbarij, če se jezi zaradi strašnih trdnjavskih zidov, ki oklepajo Tibero kakor v ječo, če se joka za nekdanjimi romantičnimi bregi z njihovim zelenjem in z njihovimi starimi, v vodo seg.njočimi hišami, vendar reči, da se poraja življenje iz smrti, in da mora jutršnji dan po sili zakona vzcve-teti iz prahu preteklosti. Premišljujoč o teh rečeh je Pierre dospel na samotno, pravilno Piazza Farnese z njenimi zaprtimi hišami in z dvema vodometoma; na solncu, v neizmerni tišini dviga prvi svoj žarek v višino in spušča neskončen trak biserja v globočino. Trenotek je ogledaval monumentalno pročelje težke, četverokotne palače, visoka vrata, kjer je plapolala tro-bojnica, trinajstero oken pročelja in glaso-viti friz, ki izraža čudovito umetnost. Potem je vstopil. Prijatelj Narcissa Haberta, ataše poslaništva pri italijanskem kralju, ga je pričakoval, pripravljen, da mu pokaže ogromno, najlepšo rimsko palačo, ki jo je najela Francija za stanovanje svojega poslanika. Velikanska, prešerna in žalostna je ta hiša s svojim velikim, vlažnim in temnm, od por-tika obdanim dvoriščem, z orjašk m, iz nizkih stopnjic sestavljenim stopnjiščem, z neskončnimi hodniki, s prekomernimi galerijami in dvoranami. To je veličastni pomp smrti; leden mraz veje z zidov in sili človeškim mravljam, ki si upajo pod te oboke, v kosti. Z diskretnim smehljajem je ataše priznal, da se poslaništvo v tem domu dolgočasi na smrt; poleti se peče, pozimi se ledeni. Le v onem delu, «kjer stanuje poslanik, v prvem, k Tiberi obrnjenem nadstropju, je nekoliko živahneje in veseleje. Pierre je zelo potrt (zapustil palačo; v možganih mu je brnelo. In tudi vse druge palače, vse velike rimske palače, ki jih je bil videl na svojih izprehodih, so se dvignile v njegovem spominu; vse so bile oropane svoje krasote, nekdanje kneževsko dvorjaništvo je izginilo, vse so se izpremenile v nerodne, neudobne najemninske hiše. Kaj bi danes počeli s temi galerijami, ko ne zadostuje nobeno premoženje za prešerno življenje, za katero so bile zgrajene, niti ne za prehrano poslov, ki bi bili potrebni za njih vzdrža-vanje? Bilo je le še vprašanje časa, zakaj končni polom je neizogiben, brezpogojna zgodovinska usoda. Oni, ki so se prilagodili oddajanju v najem, se še bojujejo za življenje, iz-kušajo se vživeti v sedanjo dobo, pa se trudijo, da bi vsaj obljudili samoto svojih prevelikih palač; pri drugih, pri trmastih in ponosnih, ki se zazidavajo v grobove svojega plemena, pa že stanuje smrt. Tako je v strašni, v prah razpadajoči, v temi in v molku odreveneli palači Boccanera, kjer ni čuti nič druzega kakor od časa do časa zamolklo čez travo na dvorišču ropotajočo staro karoso kardinala, ki se vozi na izprehod, ali pa se vrača z njega. Pierra pa sta zlasti osuphila zadnja dva obiska v Trasteveru in v palači Farnese; prvi je pojasnjeval drugega in drugi prvega, in oba sta vodila do sklepa, ki se mu ni še nikoli prikazal s tako strašno jasnostjo: Ljudstva še ni, in kmalu tudi plemstva ne bo več. To ga je poslej zasledovalo, kakor da je to konec sveta. Ljudstvo, ki ie vsled zgodovine in podnebja dolgo ostaloSotroško, je, kakor je videl, tako bedno, tako nevedno in vdano, da je treba dolgega vzgajanja in pouka,^la more ustanoviti krepko, zdravo, delavno demokracijo, ki bi se zavedala svojih pravic in svojih dolžnosti. Aristokracija izumira v oizadju svojih v razvaline padajočih palač; to je le Še izčrpano, popačeno pleme, in ra-zven tega je tako zmešano z ameriško, avstrijsko, poljsko, špansko krvjo, da je čista rimska kri le še redka izjema — ne glede na to, da je popolnoma opustilo vojnq službo, in da ne hodi več služit cerkvi. Zoprno mu je služiti ustavni Italiji; sveti kolegij, kjer se odevajo le še plezalci s škrlatom, pušča na cedilu. In med malimi spodaj in velikimi zgoraj še ni čvrsto vkoreninjenega, s kakšnim novim sokom okrepčanega meščanstva, ki bi bilo dovolj modro poučeno, da bi moglo voditi prehodno vzgojo ljudstva. Meščanstvo se sestavlja še iz bivših slug, iz bivših kne-ževskih varovancev, iz najemnikov, ki so jemali kneževske posesti v najem, iz upravnikov', notarjev in odvetnikov, ki so knezom upravljali premoženje; sestavlja se iz uslužbencev, iz uradnikov vsake stopnje in vsakega razreda, iz poslancev, iz senatorjev, i ki jih je vlada pripeljala iz pokrajin; in končno se sestavlja iz tropa požrešnih sokolov, ki »o planili nad Rim, iz Prad, iz ujed, ki so se zbrali iz vsega kraljestva, pa grabijo s svojimi t kremplji in kljuni vse, in izjedajo ljudstvo in plemstvo. Za koga se je torej delalo? čigave so orjaške stavbe novega Rima, ki so tako brezmejne v svoji ošabnosti in v svojih upih, da jih ni bilo mogoče dovršiti? Nad Rimom veje dih strahote; sliši se pokanje, ki budi nemir in bolest v vseh bratskih srcih. Da, temu svetu preti konec; ljudstva še ni, plemstva ni več, le požrešno meščanstvo je tukaj, pa išče plena med razvalinami. Grozen simbol so te nove palače, ki so jih zgradili po silnem vzoru nekdanjih palač. Naraščajoče bogastvo, zmagoslavno razkošje novega glavnega mesta sveta se je imelo naseliti v teh ogromnih, bahavokrasnih, za sto-tisoče zaman pričakovanih duš razšopirje-nih palačah, zdaj pa so klavrno, onesnaženo in že razmajano zavetišče najnižje ljudske bede, vseh postopačev in beračev. (Dalje prihodnjič.) STAVKE V MASSACHUSETTSU TRINAJST CENENIH SLUŽABNIKOV LI bi najeli trinajst pridnih služabnikov za vaša hišna dela, ako bi imeli plačati vsakemu manj kot pol centa na uro? Toliko najamete moči, kadar rabite gotovo količino elektrike nazvane "kilowatt-hour". Delo, ki ga izvrši ta "kilowatt-hour" je tolikšno kot ga opravi trinajst ljudi. . . En "kilowatt-houa" elektrike se potrebuje, da se ohrani jestvine sveže v ledenici 20 ur ... da vam 20 ur užitka in zabave po radiju ..,, goni vacuum čistilec 6 ur •.. perilo v pralnem stroju opere v 5 urah... in greje povprečni likalnik sko-ro 2 uri. Skoro v vseh domovih se danes porabi polovico električnega toka za razna dela, druga polovica pS za razsvetljavo, In kljub temu, da se rabi vedno več elektrike, je val račun koncem meseca le neznatno večji, poradi nižajočih se cen. Public Service Company OP NORTHERN ILLINOIS V d tiari lUinoin je 680,000 onch, ki imajo drl niče in honde, ter Sfi,000 unhiibencev, ki ho jtonredno ali neposredno odri/mi od sasluika v javnih nairrarah (neritersi onih na parnih železnicah) — kakor tudi 97,000 vposljenih v sorodnih industrijah. "M Predstava v VVauke-ganu Waukegan, III. — V nedeljo 26. nov. ob 2:30 pop. bo v Slov. nar. domu vprizorjena drama "Prisega o polnoči", kot je bilo že poročano. Ta igra zelo apelira na čustva in mora ugajati vsakemu gledalcu. Ne bodo jo zlahka pozabili. Kako naj se poplača igralce, ki se toliko trudijo z vajami in žrtvujejo svoj prosti čas, da nam v slovenskem jeziku pokažejo nekaj, kar nam obuja žive spomine na rodno grudo? Ne z denarjem, nikakor ne, in ga tudi ne pričakujejo — pač pa z udeležbo. Zato pa, rojaki in rojakinje, pridite dne 26. nov. v SND v tolikem številu kot že dolgo ne! Napolnite SND — ki je vaš dom! S tem boste dali Izobraževalnemu dramskemu odseku opo-r) za nadaljno vztrajanje pri gojitvi slovenske drame, če pa bi občinstvo s svojo odsotnostjo pokazalo, da mu je vseeno, če je še kaj aktivnosti na polju slovenske dramatike ali ne, potem čemu se bi igralci ANTON GARDEN: Nekaj besed o demokraciji V dršavi Massackusetts j« bilo prosle toda« mnogo stavk v tov.rn.h sa obuvala, v tekstila« i »d«« tri ji i. p» .tavka prenosnikov. N. vrhu »o ostanki tovornega m rim, lu m» (a — po zatrdila oblasti — sašgali »Urbarji. Spodaj »o stavkarji prad tovarno sa obuvala r Brocktonu ia med njimi dataktiri tar policaji, ki ".krha", da na prida do narador. Njikora naloga ••rada ja, da protaktiraj« skebe. mučili in zapravljali svoj pro-*ti Čas?! V soboto 16. dec. priredi banket društvo SND. . Vsaka oseba od 14. leta plača 50c; za to vsoto bo vsakdo izvrstno! postrežen. Okusno večerjo bodo servirale članice gospodinjskega odseka. Ampak to ne bo vse, kajti na odru bodo predvajane izbrane točke. Nimam pa pravice vam pojasniti, kakšen spored boste videli na odru. Torej na svidenje 26. nov. in 16. dec. — Anna Mahnich. a V nedeljo bo slavnost 30-letnice Slavi je Chicago, III. — Klub št. 1 JSZ in društvo Slavija št. 1 SNPJ sta bila ustanovljena pod skoro istim vodstvom dva meseca narazen leta 1903 v Chicagu, klub namreč 18. julija in Slavija 23. septembra. Klub je praznoval svojo 30-letnico v nedeljo 29. oktobra z velikim, bogatim sporedom, Slavija pa jo bo praznovala na enak način v nedeljo 19. novembra v dvorani SNPJ. Na sporedu je igra "Ob rojstvu", ki jo je napisal Joško Oven, dalje nastopi pevskih zborov "Prešerna" in "Save", Mary Oven bo igrala na klavir, in društvo Pioneer bo predvajalo na odru sliko, posvečena pionirskemu društvu SNPJ. Leo Vider bo zabaval udeležence s svojo harmoniko in mali Emil Kmetec bo dekla-miral Urban Klepčevo "Laž-njivemu moralistu v album". Nastopi tudi nekaj članov mladinskega oddelka v pozdravni deklamaciji. Kratke nagovore bodo imeli zastopnik društva Slovenije, federacije SNPJ, federacije SSPZ, kluba št. 1, in predstavnik SNPJ. Vstopnice so po 35c in pri blagajni po 40c. Igral bo J. Kochevarjev orkester in spodaj pa Pucelj. Spored se prične ob 3. popoldne. Slovensko delavstvo je vabljeno, da se prireditve bratskega naprednega društva Slavije udeleži v obilnem številu. Dober član organizacije je tisti, ki se zaveda od g o vorn o-eti, svojih pravic in dolžnosti.1 grama. Rokovnjači" in združitev pevskih zborov Weet Allis, Wis. — V nedeljo 29. oktobra se je vršila v S. S. Turn dvorani skupna prireditev treh pevskih zborov: Napreja, Planinske Rože in Zvona. Program je imel dva dela: popoldne so bili vprizorjeni "Rokovnjači", zvečer, pa smo čuli koncertni spored. Prireditev je bila prvi korak v združenju omenjenih pevskih zborov, kar je hvalevreden korak in ga pozdravljamo. 2e to, da so skupno nastopili, je bil uspeh. "Rokovnjači" so bili predvajani povoljno, toda ne brez hib. Tu in tam smo uvideli, da je nedostovalo vaje. F. Er-menc je v svojem nagovoru tudi dejal, da je igranje popoldne v taki dvorani, ki nima gledališko zastrtih oken, težje nego zvečer, kar mu verjamem. Dvorana, v kateri se je prireditev vršila, je podne-vu zelo svetla. Treba je tudi priznati, da so imeli diletanti s to igro mnogo truda. Občinstvo ga je upoštevalo. Spored zvečer je bil imeniten. Tako množico pevcev in pevk nisem še videl ne slišal na slovenskih prireditvah. Petje je bilo izborno, zborovodja tudi. Bil sem ponosen in zado-volj en, kajti zbori so dobro harmonizirali. Želeti je, da bi ta združeni nastop uveljavljali še v nadalj-nem svojem delu za povzdigo slovenske glasbe in dramatike. Kar je enotnega mišljenja in prepričanja, spada skupaj in bi moralo biti zedinjeno. V slogi in skupnosti je moč in uspeh. Dvorana je bila nabito polha pri popoldanskem kot pri večernem sporedu. Nadejkm se, da je priredba tudi gmotno dobro izpadla. — J. Radelj. Nepremagljivi socializem Dokaz, da je socializem ne-ovrgljiv, je fašizem, ker se za podaljšanje življenja sam sebi poslužuje gospodarskih dognanj iz socialističnega pro- (Nadaljevanje) Ker je parlamentarizem po stal v vseh industrijsko razvitih deželah anahronizem, radi njegovega istovetenja z demokracijo trpi tudi slednja. In dokler demokracija med delavstvom in posebno med inte-igentnejSim srednjim slojem ne dobi svojega pravega po-Tisna, katerega ji more dati le marksistična interpretacija, toliko ča?a je malo upanja, da hO njen glas prevladal fašistične perverznosti na enem eks-tremu, na drugem pa klic po proletarski diktaturi. Ta interpretacija mora demokracijo in parlamentarizem strogo ločiti, ker v resnici ni nobene bistvene vezi med njima. Parlamentarna vlada je na primer lahko prav tako nedemokratična in absolutistični kakor absolutna monarhija ali diktatura. Mussolini ima na primer parlament, prav take ga ima večina drugih diktatorjev. Na drugi strani je ruska diktatura, ki bi bila v socialnem pomenu, to je v marksističnem, danes najbolj demokratična država, ako bi prenehala z represijami proti nekomunističnim elementom in tistim, ki se ne strinjajo z dominantno komunistično mašino. S tem ne mislim, da je ruski sistem najboljši ali pa, da lahko služi za vzgled delavstvu v drugih državah. Merilo, ali je vlada demokratična ali ne, je v njenih socialnih težnjah. Vlada, ki jej antisocialna, to je, ki ne sire-mi za odpravo razredne družbe, ki je imperialistična in ki trpi veliko bogastvo v rokah majhne skupine in revščino, ki je radi tega neizbežna v i$ti proporciji kakor je nakopičeno bogastvo v rokah privilegiranega razreda — taka vlada ni in ne more biti demokratična, ne glede če je še bolj parlamentarna. Za delavstvo je ta razlika važna. In Čim bolj je povdar-jana, tem prej bo svet dobil pravo demokracijo — socializem. Prehodna doba in demokracija Kadar bo delavstvo temeljito z.apopadlo, da ni demokracija Istovetna s parlamentarizmom ali pa diktaturo, ampak da je predpogoj za njeno rea-liziranje odprava razredne družbe, bo veliko bolj vspo-sobljeno za razredni boj kakor je danes in tudi v kritični uri si bo znalo pomagati. Demokracija je načelo, ki sega v eni ali drugi formi od pamti-veka. Težnja za svobodo in enakopravnostjo je igrala važno vlogo in je bila dinamična sila v vseh bojih človeštva za socialni napredek. Bila je glas proti opresiji. In dedič teh teženj je, ko vedno, delavski razred. V preteklih bojih se je razlikoval njen pomen od današnjega le v formi, ne pa v bistvu. Ker so danes razmere popolnoma drugačne, je tudi pomen demokracije drugačen, vsaj mora biti. Med tem ko je bila v preteklosti antiteza tedanjih družabnih form — su- .V ženjstva, tlačanstva in monar-hizma (kronane diktature), je danes antiteza kapitalizma. "Ampak revolucija ni demokracija," slišim mirijado * ugovorov. Kajpak da ni. In zopet: "Revolucija pomeni diktaturo, .antiparlamentarizem." Najbrž. Prvič, uveden je prave demokracije definitivno pomeni revolucijo, pa bila več ali manj krvava. Kri, ki bi bila prelita za uresničenje tega nadela, bi ne 'bila zastonj prelita. Tudi cena bi skoraj ne mogla jiti prevelika. Drugič, o diktaturi in parlamentarizmu. O parlamentarizmu kakor ga mi poznamo danes ne more biti v nobenih krogih veliko navdušenja. Ta sistem, ki je lahko prikladen ?a družbo, ki je v stagnaciji, ie za dinamično družbo preo-kreten, prepočasen in preveč podvržen vplivom in mahinaci-jam privilegiranega razreda. Delavstvo ima najmanj vzroka se zanj navduševati, oziroma le toliko, kolikor si s tem krepi svoje vrste, svoje organizacije in svoje interese ter cilje. Tudi ni nobenih izgledov, da se bo v parlamentu napravilo konec razrednemu boju. Vsaj situacija v evropskih državah ne kaie tega. (Konec prihodnjič.) Socializacija bi po-mogla Znani ekonom Harlan Allen v Chicagu je izjavil v intervju-vu z zastopnikom U. P., da bi bilo socializiranje najbolj razvitih ter kapitaliziranih industrij edino, kar bi zmanjšalo dolgova in dvignilo kupno moč. SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V CLEVELANDU. Saja klaba št. 27 JSZ »a vri» vsak prvi patak ▼ mesecu ob 7:30 svečer. Ženskega odseka prvi torek ob S. svečer. Mladinski angleški odsek vsak patak isvea prvega ob S. svečer, vse v klnbovik prostorih v S. N. D. Sodrngi in sodruiice, agitirajta ia pridobivajte novih članov in čla-aic klaba tar novih naročnikov Proletarca. V organisaciji in isobrasbl ja naša moč. HtUWtH«H)HUUilii»HmtHUHMtUiU I« H»iflttM»ltt»ltH«M«Wl n* Milwaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 zs tri mesece. Naslor: 540 W. Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. -iiiiiiiinigtiiiiyiiitniisiiiiJtii^ii^iiiiiSLiisi'iMi PRISTOPAJTE K , SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK "phosveta" Staaa sa celo lato SS.OO, pol lata ¿3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba ta novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 S. Lawndale A ve. CHICAGO, ILL. ......................................... \\\\\\\\\\\\\\^\\\^\\Wmmmmm\mmmm\mm\\\Vmmm klubom in pkrstvom ■ I^T^TB želite svojim priredbam rimvee m JMk I jII moralnega in gmotnega uspeha ¡¡¡¡J JOHN FABI AN KROJAČNICA IZDELUJEM OflLEKEi PO NAJNOVEJŠEM KROJU. ČISTIM, LIKAM IN POPRAVLJAM OBLEKE. 1932 W. Cermak Road Tel. Csnal 8355 Chicago, 111. j Sv »(.i.avviri: jih v proletarciü S ittmijnnnns^ ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1J-SKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. Halsted Street Chicago, 111. Tel. Lincoln 4700—4701 PROLETAREC se tiska pri nas. 5on 1im nastopati pri volitvah. Ker je Lonča-rcvii zahteval nujnost interpelacije, mu, Je dal skupščinski predsednik besedo, da utemelji interpelacijo, a ga tako* opozoril, naj le drži predmeta. Lončarevjč je zatfel govoriti in jc našteval nepravilna postopanje glavarjev, opisal volivni teror. Kakor hitro se ! je lotil tega, ga je začel predsednik oponiinjati, nazfcdnjo pa mu je vzel besedo ter in kaznoval z izključitvijo od petih sej skupščine. Lončarevi': je izjavil glasno, da je pon> sen,' da je kaznovan zaradi take stvari. Torej je bilo na Hrvaškem prav tako z volitvami, kak j. pri nas in povsod v državi. F. C—k. Na progi med Parizom in Cherbourgom je skočil s tira in so «vrnil 35 čevljev glo- boko e'Aspresni vlak. 23 potnikov je bilo ubitih in mnogo ranjenih. Poročilo iz Slovenije Občinske volitve v Sloveniji končane. — Izid volitev ne pove ničesar. — Interpelacije zaradi vo-livnega nasilja. — Interpelanti kaznovani. varji in drugi predstavniki oblasti pa so hodili agitirat po deželi od občine do občine. "Jutro" pa je v teh dneh .tiskalo strahotne članke o Maksim Litvinov pravi, da je zelo zadovoljen z rezultati pogajanj Maksim Litvinov, sovjetski komisar za zunanje zadeve, ki je pri Je! prošli teden v Wash-ington ha posvetovanje z ameriškim ;državnim tajnikom Hullom in predsednikom Roo-seveltom o vprašanju ameriškega priznanja sovjetske Rusije, pravi, da je zadovoljen z rezultati in potekom pogajanj. Pripravite se za Savin koncert! Chicago. — Ob prepeva-nju svoje koračnice "Nas veže ljubezen" si je dansko delavstvo zgradilo močna politi- Maribor, 17. oktobra 1933. •Pred dvema dnevoma so se nov nacionalne stranke" je se-ršile v Sloveniji prve občinske veda precej, olitve po nastopu šestojanuar- Ta stranka je torej med kega režima 1929, in bile so I svojimi pristaši in dosedanji-o druge volitve, kar smo do- mi župani na ta način sestavili ta režim: prve so bile j ljala in vlagala svoje liste za kupščinske volitve predlan- občinske volitve. Druge strankini. Niti izid prvih niti izid ke ni. nedeljskih volitev ni bogve ka- Kaj pa klerikalci, ki so bili 9 * 1 wr"' ! PRIDITE NA SLAVNOST 30-LETNICE J DRUŠTVA "SLAVIJE" i ST. 1 SNPJ 0 * V NEDELJO 19. NOVEMBRA : V DVORANI S. N. P, J. PROGRAM OB 3. POPOLDNE. PO SPOREDU PLES. V gornji dvorani igra J. Koche varjev orkester, v spodnji Puceljev trio. Vstopnice v predprodaji 35c; pri blagajni 40c. "Proletarcu »» boste storili veliko nalogo, Če mn skosl to krizo pomagate s tem, da naročnino če lo mogoče točno obnavljate in da mu pridobite novih naročnikov. Tudi prispevki v tiskovni fond so mu zdaj noobhodno potrebni iimmittiti ttttitiiTtT........................... ke važnosti. Rezultati, ki jih razglašajo časopisi, izgubijo akoj svojo vrednost, kakor litro spoznamo metode, po '«aterih so se volitve priprav-jale in izvršile. Uradna poročila naglasa jo: id 274,000 volivnih upravičencev v Sloveniji se je občinskih volitev v nedeljo udeie-ilo 188,000 oseb, torej skora '0%. Liste Jugoslovanske na-onalne stranke so dobile ' 25,000 glasov, kompromisne ste 12,000, socialisti 2000. ;lerikalci 48,000. Prvi So do->ili 296 občin, drugi 16, tretj' ! in opozicija (klerikalci)1 54 To so številke. Uradne šte-/il ke. % Koliko jim smemo verjeti? Kdor le malo pozna razmerje med posameznimi strankami »' Sloveniji, ne bo mogel verjeti, da je glasovalo za klerikalce le 48,000 ljudi, za dr iavno listo (nekdanji derno-kratje, jutrovci) pa kar 125,-000 oseb. 2e to razmerje j? >ako čudno, da tem številkam ne more verjeti noben razso len človek. Poglejmo, kako so se volitve pripravljale, kakšni so za konski predpisi in kako se je glasovalo. V Sloveniji obstoji le ena sama stranka, to je Jugoslovanska nacionalna stranka. Druge stranke ni. Ta je imela nalog, da vloži povsod svoje liste. Kdo so člani te stranke? Mimo državnih nameščencev in podobnih, so včlanjeni v stranki tudi vsi župani. To jo njih službena dolžnost. Toda med slovenskimi župani je kljub mnogim odstavljanjem vendarle še zmerom mnogo klerikalcev in drugih. Ti morajo biti člani te stranke, kljub svojemu prepričanju, ali pa morajo pustiti županski stolček. Pa jih je jnnogo, ki rajši stopijo v stranko. In ti so morali prevzeti tudi nosilstvo kandidatni liste te stranke, posebno še v vaseh, kjer imajo kvečjemu enega človeka, ki je zmožen za župana. In tako je postal ta klerikalni župan nosilec strankine liste, je kajpada zmagal in prišel v uradnem poročilu v rubriko: državna stranka. Takih "Župa- v Sloveniji zmerom v večini? Ti nimajo svoje stranke,, vendar pa so izdali parolo, da naj njih pristaši sestavljajo svoje kandidatne liste, ker jim to zakon dovoljuje, seveda ne pod imenom svoje stranke, ki je bila razf>uščena, marveč kot nekake gospodarske skupine. In so klerikalci res sestavljali in vlagali svoje liste. Svoje liste so vlagali v nekaterih krajih tudi socialisti Nro, in tako je bilo pričakovati hude volilne borbe z živo ¡n tiskano besedo, to tem bolj, ker volivni zakon jamči za popolnoma svobodne volitve. A kaj smo opazili? "Jutro" kot trobilo Jugoslovanske nacionalne stranke je imelo vsak dan uvodnike za agitacijo in članke, njih poslanci so prirejali volilne shode in sestanke, ves drugi tisk, tako klerikalni in socialistični pa ni sn el na- zivalo (pač oblasti), da bodo morali biti vsi morebitni na punktaški listi izvoljeni obč. odbori razpuščeni! In isto "Ju-fro" je v isti sapi kričalo dan za dnem o "punktaškem terorju". Kje je bil teror, je po vsem tem pač jasno. To so okolnosti, pod katerimi smo se bližali občinskim volitvam in te okolnosti pač dovolj zgovorno dokazujejo, da je bilo že vnaprej določeno, katere liste morajo zmagati in kaj je namen teh vo-liUv: dobiti za državno stranko večin<», pa naj si bo s kakršnimikoli sredstvi. Dovoliti volivno agitacijo le državni stranki* in posktbcti za to, da poslovanje volivnih odborov ni bilo nadzirano — to dvoje je bilo treba storiti, in "zmaga" je bila edini stranki zagotovljena. 2e tedne poprej smo vedeli, kakšen bo izid. Zato ta izid ni važen. Ne smemo pa pozabiti omeniti tudi zakonskih predpisov glede volitev: volitve so bile pisati — posebno zadnji teden i javne, torej nesvobodne. In pred volitvami — niti besede } volitvah, niti enega dopisa, in klerikalci in socialisti niso imeli imeti nobenega volilnega ^hoda in sestanka, še več: shodov ni smel imeti niti poslanec, duhovnik Pavlič, ki je bil sicer izvoljen v skupščino predlanskim na državni listi, 4 se jim je izneveril. In čeprav poslanca Pavliča ne gre zmerom jemati resno, toliko resno so ga le vzeli, da mu nobenih shodov niso pustili. Drugi poslanci in ministri pa so imeli shode in sestanke, agitirajoč kajpada za listo svoje državne stranke, edine stranke v Sloveniji. Pristaši državne stranke so agitiraii z vsemi sredstvi, dru-gf niso smeli agitirati z ničemer. Klerikalni dnevnik "Slovenec" je priobčeval nekaj časa odgovore raznim vpraše-valcem glede volitev in je v teh odgovorih tolmačil volivni zakon in dajal navodila, kolikor je mogel. Zadnji teden pred volitvami pa niti teh odgovorov nismo opazili več. Predstavnike klerikalnih list so tu pa tam aretirali ter jih do volitev internirali v raznih oddaljenih krajih, samo zato, da ne bi mogli agitirati in na dan volitev nadzirati poslovanje na voliščih. Okrajni gla- drugo: lista, ki dobi največ glasov, dobi dve tretjini občinskega odbora. Tako imamo občine, kjer je dobila državna lista le tri glasove več od opo-zicionalne, in s tem dve tret-lcertu tudi za ples. jini občinskih odbornikov. Program bo razviden "silnem punktaškem terorju",] čno> strokovno in zadružno gi-ki da ga je treba zlomiti. Te- banjef ki je med najmočnejši-mu "Jutrovemu" kričanju ojmivEvropi Dasi danski so-nasilji/ opozicionalcev so se|ciaIiKti njmaj0 večine v parla-smejali celo njih lastni prista- mentu, B0 vendar najmočnejši. , Isto "Jutro" pa je hotelo ^ franka in imajo že več let biti hujše od zakona samega: vlado v gvojih rokah. Narav-volivni zakon je dovoljeval no je> da gi dangko delavštvo "punktaške liste", če so bile, ni zgradn0 gVojih močnih or-pravilno sestavljene, "Jutro" ganjzacij ie s prepevanjem te pa je trdilo, da so liste z opo- aH pa drugjh pesmi, je pa res-zicionalci nezakonite, ter po- nica| da p€tje in gojenje delavske kulture igra pri njih, kakor tudi povsod, kjer je de^ lavstvo močnejši faktor, važno vlogo. Brez pesmi in godbe je delavsko gibanje mrtvo. Na svojem jesenskem koncertu v nedeljo dne 26. novembra v dvorani ČSPS bo Sa-j va, odsek kluba št. 1 JSZ, zapela tudi to koračnico danskih socialistov. Z njo otvori svoj program, zaključi ga pa s pesmijo "Rdeča naša zastava", ki jc ne-le borbena pesem, ampak glasbeno klasična. Vmeš bo podanih mnogo točk, pesmi. katere smo že slišali na Savinem odru, in pesmi, ki so nove. Vse pa so lepe, nekatere lepše od drugih. Sava bo zapela 15 ali 16 pesmi oziroma več, ker jih ima samo "Venček narodnih pesmi" o-krog deset. Po več letih bomc zopet nastopili s tem ven-čkom, ki je gotovo najljubkej-ši izmed V3eh. Pevci in pevke češkega socialističnega zbora Karla Mar ksa, ki ima prihodnjo nedelji, svoj koncert v dvorani Soko' na Kedzie in 22. cesti, so nair rekli, da bodo zapeli, "kolikor pesmi boste hoteli". Prav tako tudi njih tamburaški od sek, ki bo igral na tem kon- MAKSIM LITVINOV. Kakor je Proletarec že vnaprej poročal, je bilo ameriškim komunistom vz Moskve naročeno, da ne smejo ob priliki Litvinovega prihoda v to deželo prirejati nikakih manifestacij svoje sti/.nke njemu v pozdrav. A ko jih bi, bi to dražilo vladne kroge v Wash-ingtonu in ob enem bi služile v propagando onim, ki so proti priznanju. Na primer: v občini Šmarje v ljubljanski okolici je dobila kandidatna lista drž. stranke 231 glasov, nasprotni kandidat pa 222 glasov. Prva li3ta je dobila 15 odbornikov, drii-ga pa samo tri, pa čeprav je dobila le 9 glasov manj od df-žavne liste. V naglici smo našteli vse te okolnosti, pa upamo, da je že toliko dovolj, da vidite, da iži-di| teh volitev res ne gre pH-pisovati nobene važnosti. Po izidu teh volitev ne more nihče presoditi, kakšno je razmerje med državno stranko in opozicionalci. Teden poprej so se vršile volitve na Hrvaškem, kjer se je opozicija sploh abstinirala od volitev. Tudi tam je kajpada zmagala v večini občin državna stranka. Ko pa se je danes sestala Narodna skupščina, se je hrvaški poslanec Lončarevič obrnil na notranjega ministra z interpelacijo, v kateri trdi, da so oblasti vplivale na volilce. Trdil je, da je banska uprava izdala pri- hodnji teden v Proletarcu Kar socialistični zbor Sava sfe-daj najbolj želi, je dobra ude ležba na koncertu, ker v prazni dvorani je še berača strah. To poudarjamo še posebno vsled mnogih priredb, ki so se v naši naselbini tk mfeseč vse nekam skupaj strnile. Člane kluba št. 1 in druge Čitatelje Proletarca v Chicagu in okolici urgiramo, naj ne zamude tega koncerta, ampak da vs: skupaj delujemo za veliko ii-deležbo. Zboru, pevcem in pevkarn bo to v največje priznanje in bodrilo za bodoče delo. Pesem in delavska misel naj korakata roka v roki in združujeta proletariat v silo, ki si bo osvojila stet in iz njega napravila družbo vredno človeka. Zatorej se pripravite na prihodnji Savin koncert! — Savan. Brezposelni v Franciji V Franciji je bilo meseca novembra registriranih 237,-571 trajno brezposelnih. MIHAJLO KALIN1N. Vprašanje priznanja je bilo v načelu rešeno Že v zaupnih pomenkih med sovjetskimi in amerišikimi državniki proslo poletje na ekonomski konferenci v Londonu. Ko je predsednik Roosevelt meseca oktobra brzojavil M. Kalininu, predsedniku centralnega izvr-Jevalnega odbora sovjetfeke Unije, da naj pošlje koga na posvetovanje v Waahington, ie to storil zaradi javnosti, katero je sko-zi to leto že precej pripravil na spremenitev poli-iike ameriške vlade z ozirom na Rusijo. Litvinov je bil v vladnih krogih v Washingtonu povfcod prijazno sprejet. Tudi javnost mu je simpatična in odobrava priznanje, razen torijevceV v Ameriški legiji, A. F. of L, in pri listih, kot je Chicago Tribune. Kdor je socialist le v besedah, ni socialist. . ~— Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street 1:30—8:30; 6:30—8:30 Dailfr Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermalc Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 969S Wednesday and Sunday by appointmenti only Ratidenca Tel.: Crawford 8440 If ao answer — Call Anttin 5700 AKO ste prejeli Proletdrta, M da bi si ga sami naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen % po naročilti nekoga, ki zeli, dd ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Prole- •a tarča pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. >»MMMMMMMMMIMMMMMMMMMMHM»MMt»» NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE xtttottxä 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, 1LL. Ml tiskamo v »lavaetke». krv4ik«m. .lo*aikem. «.Jkem, poljskem, * kakor tudi v anflaikam In nemikem jesikn. NASA POSEBNOST SO tlSKOVlNU ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE \ Pregled 30-letnega dela kluba št. 1 JSZ ŠERIFI STRAŽIJO PREVAŽANJE MLEKA PETER BERNIK, tajnik kluba it. 1 J. S. Z. (Ponatu l> jubilejne revij« klub« il. 1.) Med slovenskimi priseljenci v Zdr. državah je bilo pred 30 leti že precejénjo število obrtnih delavcev in rudarjev, ki «o se udej-stvovali v raznih delavskih organizacijah v bivši Avstro-Ograki, ali bili vsaj ¿lani Istih. Ko so se priselili v Ameriko niso opustili svojih idej. Ker niso imeli nobene organizaciji, ki bi bila vsaj deloma podobna delavskim organizacijam v stari Avstriji ali Nemčiji, FO se lotili ia&tati pota in sredstva, da jo ustanove. V Chicagu je bilo pred okrog 35, let naseljenih večje število slovenskih obrtnikov s socialističnim znanjem iz starega kraja, ki so obiskovali drug drugega in se shajali na družabnih sestankih. Pogrešali pa so ono, kar jih je vezalo v "stari domovini". Zato so sklenili ustanoviti klub s popolnoma socialističnimi principi. Prvi sestanek, katerega je aklical Frank Petrič, pozneje več let tajnik J. S. Z., se je vršil 2. februarja 1901. Udeležilo se ga je 12 oseb. Tako je nastal prvi slovenski socialistični klub. Ustanovitelji ao vedeli, da je v Ameriki precej slovenskh delavcev, ki so že bili člani strokovnih organizacij v Avstriji ali v Nemčiji. Poskušali ao priti z njimi v stike. Toda kako? Lista niso imeli nobenega na razpolago. Od upravništva "Rdečega Prapora" ao dobili naslove onih naročnikov, ki so bivali v Ameriki. Ni jih bilo dosti. Koreapon-dirali so z njimi, toda samo privatno dopisovanje je bilo ne samo zamudno, ampak tudi ni moglo nadomestiti lista, ki so si ga želeli za razne razprave in širjenje socialističnih idej. Po dolgem posvetovanju so na končnem sestanku 6. julija 1901 sklenili izdajati tednik na štirih straneh pod imenom "Zora". Za urednika je bil določen Aleksander To-man. Ustanovili so tudi delnuko družbo in prodajali delnice po $2.00. Ker pa je bilo vse prenagleno ao kmalu prišli v finančne zadrege. Naročnikov niso dobili toliko, kot «o želeli in podvzetje je pričelo hirati. Prva številka je izšla 3. avgusta. Izdali so samo deset številk in prenehali. Ker so člani kluba polagali največjo važnost listu "Zora", je tudi klub po tem neuspehu radi očitkov drug drugemu o vzrokih poloma tiskovne družbe "Zora" in vsled drugih razprtij razpadel. Ni pa to omalodušilo vseh članov kluba. Kmalu so pričeli resno razmišljati, na kak način bi bila mogoča dobra in stalna organizacija vseh slovenskih socialistov v Ameriki. V Peoblu, Colo., sta izdajala slovenski svobodomiselni tednik "Glas Svobode" pokôjni Martin Konda in Frank Medica. tBili so tudi s tema dvema stalno v korespondenci. Izdajatelja sta jim bila naklonjena, in junija 1903 se je Glas Svobode preselil v Chicago. Prva številka v Chicagu je izšla 3. julija. Po-7iv za ponovno organiziranje socialističnega kluba je bil priobčen 17. julija istega leta. Podpisan je bil pod tem pozivom Albin Sku-bic, glavni sklicatelj je pa bil Fred Peče. Prvi sestanek se je vršil 18. julija in 19. julija drugi. Na tem drugem sestanku je bil ponovno organiziran slovenski socialistični klub, ki obstoji še danes. Pristopilo je takoj 16 članov. V Glasu Svobode so k hi bo vi člani priobčevali dopise in naznanila, in v povračilo za te usluge so mu nabirali podporo in naročnike. Ker je imel klub na svoji strani slovenski list, je agitacija za socializem zašla v razne naselbine. Rezultat je bil ustanavljanje novih klubov. Dobro poldrugo leto po ustanovitvi kluba je prišlo do nesoglasja med izdajatelji Glasa Svobode na eni in večino Članov kluba na drugi strani. Boj je trajal dolgo in bil je zelo oster. Ta prepir je bil končno zanešen v odločitev socialistični stranki. Ko je posebni preiskovalni odbor socialistične stranke razsodil, da je Glas Svobode kršil socialistična načela, je prenehal biti glasilo socialističnega kluba. Na redni seji kluba 22. sept. 1905 je Martin Konda izjavil, da poslanih socialističnih dopisov ne priobči v Glasu Svobode in on pa da odstopi od kluba. Na podlagi te Izjave je Jože Zavertnik predlagal, da klub pozove vse ostale člane stranke bojkotirati Glas Svobode; predlog je podpiral Fred Peče. S tem je bila zveza med klubom in Glasom Svobode popolnoma pretrgana. Na isti seji je bil izvoljen nekak gospodarski odbor, v katerem sta bila John Petrich in John Bartel. V zapisniku ni omenjeno, v kake svrhe je bil izvoljen ta gospodarski odbor, ampak najbrže v namen preštudirati, na kak način bi bilo mogoče izdajati svoje glasilo. Kajti na naslednji seji 16. oktobra so že razpravljali o izdaji letaka, na katerem naj bôdo natisnjeni razni dopisi in drugo. Na seji 17. decembra 1905 je bil soglasno sprejet predlog Antona Prešerna, da klub izdaja svoje lastno glasilo z imenom "Proletarec", ki naj izhaja v velikosti Glasa Svobode in sicer na štifih straneh, enkrat mesečno in naročnina naj bo 50c. V gospodarski ali tiskovni odbor so bili izvoljeni: Andrej Poravne, Anton Prešeren in John Bartel. V uredniški odbor pa Jože Zavertnik, Frank Petrič, William Brunschmidt in Kratohvil.. Na isti seji so zaključili, da naj prva številka Proletar-ca izide če le mogoče še pred 26. decembrom 1905, Vsled raznih potežkoč to ni bilo mogoče. Prva Številka Proletarca je izšla januarja 1906. Leto po svoji ustanovitvi je klub pristopil k ameriški socialistični stranki, v kateri je ostal do septembra 1918, ko je pod pritiskam okoličiin odstopil zaeno z JSZ. Tri leta kasneje je zveza zopet stopila nazaj v stranko. Klub It. 1 jc takoj po ustanovitvi pričel z intenzivno organizacijsko kampanjo med slovenskimi in sploh jugoslovanskimi izseljenci v Ameriki. Kot že navedeno je bil Frank Petrich stalno v dopisni zvezi z raznimi hodrugi še predno je bil ustanovljen klub. Ko je bil Glas Svobode glasilo kluba se je kampanja podesettrila, Klubi so bili ustanavljam v vseh večjih slovenskih naselbinah. Kdaj je bila ustanovljena prva Jugoslovanska socialistična zveza (ta je tjila v bistvu samo slovenska sekcija), o tem natančnega datuma ni dobiti iz knjig in zapisnikov, ki so v arhivu kluba. Mnogo zapisnikov je izgubljenih. Na seji 25. novembra 1906 so bili no-minirani za kandidate v odbor Zveze Frank Podlipec, John Petrich, Frank Janezich, Frank Petrich in Hans od Hrvatov. Od 1. 1915 pa do 1920 so bila za khib najtežja leta. V Evropi je divjal peklenski vojni ples, ki je potegnil v svoj vrtinec leta 1917 tudi Zedinjene države. Najtežje in sploh neznosne razmere so pa bile za socialiste od 1. 1917 pa do premirja z Nemčijo in razbito Avstrijo. Bili so denuncirani in preganjani na vseh koncih in krajih. Vsled teh potežkoč je bilo javno delo klubov in Zveze začasno ustavljeno, člani kluba in Zveze sploh so pa bili tembolj agilni v JRZ in propagandi za ustanovitev Jugoslovanske federativne republike. Ko je vojna histerija in Palmerjev teror nekoliko ponehal, se je Zveza ponovno lotila dela, da organizira slovenske delavce v socialistični stranki. Delo ni bilo brezuspešno. Zveza je danes močna kljub depresiji in splošni brezposelnosti, kakršne še ni bilo nikdar. Klub št. 1 je bil izredno aktiven ne samo na političnem nego posebno še na prosvetnem polju. Takoj po ustanovitvi je uvedel razprave, shode in predavanja. Iz prvih zapisnikov je razvidno, da so se vršile doma-lega po vsaki seji razne diskuzije in predavanja. Prvo dramsko predstavo je imel leta 1904. S kulturnim delom je pod svojim okriljem prenehal pod pritiskom razmer samo par let za časa vojne. Od leta 1921-22 je spet začel s kulturnimi prireditvami pod svojim imenom. Niti ena slovenska organizacija v Chicagu ni vprizorila toliko v resnici dobrih socialnih dram, aranžirala toliko znanstvenih in poučnih predavanj — in najbrže po vsej Ameriki ne — kot klub št. 1. To ni hvalisanje, ampak dejstva — povzeta iz arhiva. Nekoliko krcnologičnega pregleda kluba štev. 1. Iz prvih let kluba (1903-1905) je o številu članov, financah in notranjem delu zelo malo podatkov. Prvi zapisnik, kateri je v arhivu, je od 11. marca 1905. Prejšnji rekordi so izgubljeni. Zapisnik seje 11. marca 1905 izkazuje, da je bilo v blagajni $14.80. Sest članov je na tej seji vplačalo članarino. Na isti seji je bil prvič v razpravi predlog, da si klub ustanovi svojo knjižnico. Bil je odklonjen; sklenjeno pa je bilo, da se apelira na vodstvo Čikaške javne knjižnice, da nabavi razne slovenske knjige. Po seji 30. aprila 1905 je bila diskuzija o socializmu, katere so se udeležili Zavertnik, Meden, Malovašič, Petsche in Petrič. Na seji 30. julija 1905 je bilo sklenjeno, da klub izda 1000 knjižic "Naša bogastva", kar je stalo $10.00; na naslednji seji je bil sklep spremenjen v toliko, da se natisne 2000 izvodov knjižice "Naša bogastva". Ob koncu leta je ostalo v blagajni $22.59. Podpore je dal klub poljskemu socialističnemu klubu $1.21, in centralnemu odboru okrajne (Cook County) organizacije $3.00. Klub je priredil veselico, ki je prinesla $19.62 Čistih dohodkov. To leto je bilo za klub najvažnejše, ker je sklenil izdajati svoje lastno glasilo "Proletarca". Prva Številki je izšla jan. 1906, Prvi tajniki Do konca leta 1905 so bili naslednji tajniki: Frank Stonich leta 1903; Fred Petache, 1904; Anton Prešeren, 1905. Za leto 1906 je bil izvoljen John Bartel. L. 1906. — Dne 17. februarja veselica z deklamacijo "Mi umiramo". Deklamiral Fr. fPetrich. Koliko je bilo čistega prebitka, zapisnik ne navaja. Najbrže je bil ves izročen Proletarcu, ker na seji 21. julija je bila razprava o predlogu, da vsak član Zveze plača za mesec junij, julij in avgust po 50c v tiskovni sklad Proletarca. Klub je nadalje oklenil prirediti "basket picnic" v Riverside v prid Proletarca. Ker se je vodstvo soc. stranke v Cook County nagibalo nekaj časa v sporu kluba z Martinom Kondom na stran slednjega, je klub na seji 18. avgusta 1906 sklenil, da ako se Cook County organizacija postavi na stran Martina Konde in Glasa Svobode, tedaj klub št. 1 odstopi od socialistične stranke in se pridruži k Socialist Labor Party. Ta zadeva je bila rešena ob koncu leta v prid kluba. L. 1907.—Za tajnika je bil izvoljen Frank Podlipec, ki je imel ta urad do konca leta 1913. — Zapisniki \t leta 1907 in za januar ter februar 1908 so izgubljeni. (Dalje prihodnjič.) Režimu neljubi pro- f •• t! V«M fesom v Nemčiji ob službe Farmarji v Witcontinu si prisade vajo prisiliti velike distribucijske kompanije, da jim bi plačevale več za mleko. V ta namen »o te odločili, da mleka ne bodo prodajali, dokler jim kompanije ne ugode. Farmarjem, ki te ttavki niso hoteli pridružiti, to mleko izlivali ter uničili potodo. Družbe to nato do- Naročite po več izvodov lista skopaj Naročite po več istitov Proletarca skupaj, da (a na ta način razširite med delavce in ti potem olajšate agitacijo. V AGITACIJSKE namene pošiljamo po 5, 10, 50 in 100 istisov Proletarca skupaj po selo znižani ceni. Pišite po pojasnila. Razdajajte ga na te-jah, na printditvab, shodih in med prijatelji ter znanci. Seja kluba it. 16 Chicago, 111. — Rojaki delavci na north side, ki še niste člani soc. stranke, pristopite v klub št. 16 JSZ, da boste tudi vi aktivno sodelovali v velikem gibanju za pravi "new deal". Klub št. 16 ima svojo redno sejo v petek 17. novembra ob 8. zvečer na 2250 Cly-bourn Ave. člane opozarjam, da se te seje polnoStevilno udeleže. —- Tajnik. Listnica uredništva 2e neštetokrat smo opozarjali dopisnike, da ker je Proletarec tednik, mora biti gradivo zanj pripravljeno in v tiskarni postavljeno največ že pred pondeljkom, iz dopisov, ki dospo šele v pondeljek. pa utegne urednik prepisati le najvažnejše beležke. Zgodaj v torek zjutraj vlagamo list v tiikurni, ki je od našega urada uro vožnje. Zato v Proletarca ne morejo vsi dopisi, ki pridejo zadnji moment, tudi ako bi bil prostor, ker jih en sam člo* vek poleg obilice drugega dela v enem dnevu ne more urediti. Pošiljajte torej svoje dopise Za priobčitev v naslednji izdaji tako, da jih prejmemo vsaj v soboto, in le najnujnejša naznanila, ki jih ni mogoče poslati prej, od pošljite tako, da jih dobimo pred ponedeljkom zvečer. Velika prireditev na north side Chicago, 111. — Klub srbskih sodrugov št. 20 JSZ in slovenski klub št. 16 JSZ priredita v soboto 9. decembra v Aldine Hali, 911 Center St., veliko zabavo s plesom. Igrali bosta dve godbi. Slovenski in drugi jugoslovanski delavci so vabljeni, da pridejo na to prireditev. Vstopnice so v pred-nrodaji po 25c in pri blagajni 85 centDV. Na Člane .in članice obeh klubov apeliram, da razprodajo čimveč vstopnic., Dobra agitacija pomeni vselej uspeh, in oba klubi skupaj ga lahko dosežeta, če bo agitacija zadostna. In to, upam, bo. Dne 9. decembra se torej vidimo v Aldine Hali. Sava Bojanovich. Družabni večer kluba st. 1 dne 24. nov. Chicago, 111. — Na redni seji kluba št. 1 v petek 24. nov. se bomo pomenili o agitaciji in našem delu skozi to zimo, čuli bomo poročilo o uspehu naše prireditve 29. oktobra (proslave 30-letnice kluba), potem pa bomo imeli par ur zabave. Udeležite se te seje vsi člani in članice. Ako ne morete poravnati razpečanih vstopnic k slavjio-sti 30-letnice pred to sejo, storite to gotovo na se.ii 24, n -vembra.----P,- O. Poziv na sejo Imperial, Pa. — Pozivam člane kluba št. 31 JSZ, da se udeleže letne seje prvo nedeljo prihodnji mesec, to je, dne 3. decembra ob 2. pop v 3ND v Imprialu. Na dnevnem redu S3 volitve odbora in druge zadeve. Do-tični, ki so s članarino zaostali, so vabljeni, da pridejo in jo poravnajo. — Tajnik. Iz nemških univerz, ared-njih šol in drugih višjih učnih zavodov je bilo iprošle mesece odslovljenih že več sto profesorjev. Odslavljanja se nadaljujejo. Meseca oktobra je bilo na univerzi v Leipzigu in na tehnični šoli v Dresdenu spet odpuičenih dvanajst profesorjev. rrogram fašistične vlade določa, da se mora odsloviti vse profesorje, ki so židje po rodu; dalje vse, ki so bili s svojimi simpatijami na strani socialistov ali komunistov, in pa pacifiste. Dolžnost vsakega profesorja je, da je udan sedanji vladi, da je iskreno na strani fašizma, in da uči dijake strogo v smislu fašističnega "preroje-nja" Nemčije. V bodoče bodo imeli prednost za profesorske službe ti-HHB s t i i r- :lci, ki so bili vsaj ne-Koncertna prireditev I kaj mesecev v vojaški službi. "Zarje" tile za svoje v~.ike truka za prevažanje mleka oboroženo protekcijo in obljubile to var-atvo tadi tistim farmarjem, ki to pri volji prodajati mleko po pogojih, ki jih one nudijo. Na tliki je truck, obkrožen t terifo-vimi deputiji, ki to dobro založeni tudi t molznicami. «Mnogo ttavkarjev to že raz-gnali s njimi. Cleveland, Obio. — Kakor prejšnja leta, priredi tudi letos pevski zbor "Zarja" sv>j jesenski koncert na Zahvalni dan 30. nov. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Ta kon- F. H. LaGuardia, novi župan mesta New York - Pri občinskih volitvah v New Yorku dne 7. novembra je bil izvoljen za župana Fio- cert obeta nadkriliti vse prej-)ren0 h. La Guardia. Do lan-šnje zborove prireditve z J»-|skih volitev je bil član kon- branimi in skrbno nastudin-nimi pevskimi točkami. Spored bodo izvajali mešan, miški in ženski zbor, dalje kvartet, duet in solisti. Drugi de1 koncerta bo vseboval mično spevoigro "Srse in denar", oi:-: najboljiih lahkih operet, kar jih je še bilo vprizorjenih na naših odrih. Na koncertu b> sta sodelovala tudi soc. pevska zbora "Delavec" in češki zbar "Vojan". Z obzirom na obsežen program bo pričetek koncerta že ob 2:30 pop. Po končanem programu in zvečer se bo vršila prosta zabava in ples v spodnji dvorani. članst\^ "Zarje" prijazne vabi zboru naklonjeno občinstvo, da poseti to prireditev. Zbor "Zarja" jc eden izmed onih maloštevilnih delavskih pevskih zborov, kateri - goji poleg narodne tudi delavsko pesem, ki je važen činitelj pri agitaciji za probujo delavstva iz mezdne sužnosti in za nov in boljši družabni red. "Zarja" je in ostane izrazit delavski zbor, ter upravičeno pričakuje, da ga zavedno delavstvo podpira pri njegovem delu. — Odbor. gresa, toda v Rooseveltovem plazu je bil poražen. V kongresu je veljal za radikalca. La Guardia se prišteva k pro-grcsivcem v republikanski stranki, toia pri prošlih županskih volitvah so ga podpirali tudi nekateri najreakcio-narnejši republikanci, med njimi Ogden Mills, /ki je bil finančni tajnik v Hoovrovi administraciji. Stroški stavk Delavski odbor v čikaškem oddelku NRA je izračunal, da so stale stavke v Chicagu v prošlem poletju na izgubljenih plačah in na drugi materijalni škodi nad pet milijonov dolarjev. ____ Iz Wyominga F. H. LA GUARDIA Za La Guardio so agitirali mi __. pri njegovi županski kandida- Diamondville, Wyo. — De- i turi po|c? republikanske stranke tudi progresivci in liberalci vaéh vrst. Revija Na- lavske razmere pri nas niso nič kaj prida, kajti v tem •čisti bi morali biti prenrogarji tion se je zelo-zavzemala zanj. Kljub svojemu radikalizmu NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE pod zemljo ko krti, pa nam usiljujejo neprostovoljne počitnice. Mnogi so bili vse poletje brez zaslužka. Koncem konca si tudi zaposleni niso dosti na boljšem, ker imajo le delo, plače pa se pri kompanijah več ne upošteva. Krivi smo si sami, ker si ne znamo braniti svojih pra- vic. Pišite po cenik PROLETARCU Zavisti je v rovih veliko, če ima ta boljši prostor, se bo o-nemu, ki nič ne zasluži, smejal, kakor da mu privošči! In tako pride, da so ob eni ali drugi priliki vsakdo lahko smeje, kajti kar danes enega zadene, bo čez teden ali mesec pa koga drugega. Zavist je kvarna, ker ruši med delavci zavest solidarnosti in skupnih Interesov. Izkoriščani smo vsi, torej čemu si bi grenili življenje drug drugemu! Delavci, delajte skupno za skupnost, pa bo boljše za vse! Več delavskih časopisov, kakor sta Proletarec in Pro-sveta, je treba med nas. Kateri jih že čitate, pomagajte jih razširiti. — Anton Tratnik. v kongresu bo La Guardia v županski službi odvisen od republikanske stranke in se bo moral ravnati po ukazih njenega vodstva, četudi bo tu in tam z besedami rebeliral proti magnatom, ki kontrolirajo obe stranki. Stroiki NRA National Recover> Admini-stration (NRA) ima za vzdr-žavanje svojih uradov $11,600 stroškov na dan, ali $4,000,000 v prvem letu, Piača jih država. Priredbe društev JOHNSTOWN. PA. — "NaU Sloja" it. 600 SNPJ. Veieliea v ••kolo večer 18. nor. Igra "Zenite*" v nedeljo 19. nor. 1933 ? Slov. del. dam« na Moxhamu. fexci;s RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III. Tel. Crawford 1382 P rUtna in olc ima domača jedila Cene zmerne. Postrežba točna. cm m ■ ■ ■*«■■■ ■ m ■BARETINCIC & SON * POGREBNI ZAVOD ft fe : 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA, Tê\ 147» v A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. PROLETAREC « --Ml *— EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE ** COMMONWEALTH No. 1366. Published Weekly at 5639 W. 26th St. CHICAGO, ILL., November 15, 1933. Telephones Rockwell 28«4 VOL. XXVIII. AN APPEAL TO YO UNG WORKERS Are you one of the ¡thousands of young workers who within recent months was compelled to go on strike for better wages, shorter hours, and the right to organize a union for your own protection? If so, it probably was youi first experience in a labor struggle.. But you are still young, and will no doubt have similar experiences in the years of toil ahead of you—in the years of work which you must do to support himself, and others also who may become dependent on you for their maintenance. In the years stretching a-head you will meet with hardships and struggles; you will lose jobs and face periods o* unemployment; your wage* will be uncertain and at time? will hardly be enough to make ends meet, no matter how much you economize and deny yourself the comforts of life. And it will be hard wher you see your children, in the years ahead, denied the right? and privileges which all children are entitled to, but which your uncertain work and wages will not enable you to provide for them. Such has always been the lot of workers, who struggle through a life of toil and are then thrown upon (Ee* human scrap pile with the approach of old age, and become dependent for their support either upon children or relatives, or upon public charity. This is true of ever-growing numbers of workers under our present system of wealth production ; and it will be the fate of most of you young workers, unless that system is changed to meet the needs of the working class in the years to come. Today you are young and hopeful. You have enthusiasm and bright dreams for the future, as befits youth. We do not want to see your enthusiasm burn itself out and your dreams vanish in a hard, bitter struggle for existence—a struggle so unnecessary in a machine age of gTeat productivity and super-abundance. We want you to have hope, and faith in your ability—in working class ability — to change the present industrial and social system, so that workers with hand and brain may enjoy the full fruits of their labor, and have abundant life, security and happiness. To this end Socialists are itriving. The accomplishment of this purpose is the ideal which spurs them on—on toward the goal of the mastery of the machine, to make it the willing servant of mankind instead of a profit-making competitor of workers. Today- the machinery of oroduction is privately owned, ind your place is that of a ccg n a profit-making enterprise, o be used when needed and liscarded when you have pro-luced more goods than the .wncrs can sell at a profit for hemselves. Under private ownership of ndustry—which is called capitalism—you are doomed to re-nain a mere profit-making cog, o be hired and fired at the con-'enience of the bosses. Surely your ambition ligher than that! It should rise to the height of the Socialist idea, which aims to make the productive machinery of the nation the property of all of the people, through public ownership of natural resources, mills and factories, railroads and utilities. When the people own their industrial system they will also own the products of industry. Then there will be work for all, shared by all. And there will be plenty of the good things of life for all to enjoy, with leisure to enjoy them. That will be Socialism—and we will have Socialism, with peace and plenty and happiness, when you and your fellow workers see in it your ideal of a classless society of men and women co-operating for the good of all. You will have Socialism when you work for it, as an inspiring ideal worth striving for, and support the Socialist Party which also is working for the new industrial and social order, rises| Workers, unite! You have a world to win!—R. L. A. Life in the Shirt Zone Whst do the people living under the Fascisti or Nasi rulings do to earn their livelihood and what do they do to amuse themselve«? Every nevrtrcel shown in the movie houses shows Mussolini or Hitler re-viewing hundred« of thousands of blsck shirts or brown shirts or aome kind of s chirted organization. No news from the rhirt belt but reviews. Aviews of vetersns of wsrs, of kids in colk>ge, in high schools, grade schools, kindergartens, and nurseries. Girls in shorts and bloom-era, and in all kinds of dress are passing in review. Germany, Italy, and the sh rt nations remind me of the old idea of heaven. An eternal singing of psalm* and it-ting harps around. Don't these people ever do anything but parade? Are they all obsessed with an American Legion complex? Who tits the soil, who works in the factories, shops, and offices? Do the.«e people ever go to a movie or show? Ju.it how do they live anyhow? Isn't there anything el*e in the *hirt countries but boot«, boots bo< ts marching up and down? — Louis K. Loftis, in The Chicago Tribune. How Will They Have It? Election Results In New York and Bridgeport PREPAREDNESS Preparedness is one of the cardinal principles of the Socialist It is sometimes said, these days, that we are in the midst of a bloodless revofution in the United States. The statement is either pleasing or terrifying, depending on your mental attitude— and, perhaps, on the number of high-powered securities you have in your safety deposit box. But it is not quite accurate. That there has been some evolution in the realm of ideas is too obious to need comment. Both the boom-time psychology of the Coolidge era and the what's-the-use attitude of more recent years are apparently gone. But when and how we are to have an actual revolution in political and economic life—a full transfer of power from one class to another—still is a matter for the future to determine. We haven't had it yet. Whe- party but it is diametrically opposed ther we are to have it 800n to the preparedness sdvocsted by the orgsns of predatory plundering capitalism. The preparedness that the Socialist party stands for is for% the education and organization of the working class, for universsl de-mocrscy, for mutusl interests snd good will smong men, for the prosperity snd pesce of all—for a free people and a happy world.—Eugene V. Debs. Before and After Socialists are delighted with the election of Jasper McLevy as mayor of Bridgeport, Conn., together with some Socialist aldermen. M.Levy is a long-time Socialist and unionist, a member of the nations! executive, committee of the Socialist par.ty and a member of the Roofers' union. He is able and thoroughly reliable. He will make a fine record. But, of course, he will labor under khe disadvantage of having to take over responsibilities at a time when the oM parties have almost wrecked society. The election of La Guardia in New York is a curious affair. He is personally a liberal, but his chief backers were the conservative Republicans and their machine. The conservative Republicans all over the country, including Wisconsin, are hailing his election as a great victory for the Republican party and a repudiation of the policies of Roosevelt. The election, they claim to believe, start* the swing back toward the Republican party. Roosevelt's postmastei general, Farley, supported M"Kee. I4 was supposed that Roosevelt himself was supporting McKee behind th^ scenes in an effort to wrest the con- Our Doings Here and There Since Proletarec has been increased from four to six pages, letters from subscribers inform us thst they are well satisfied and urge that it continue on six pages. The managing board promise to do so although the additional two pages involve more expense. Our readers and agitators should realise this and it is now up to them to make up the difference by increasing its circulation and getting renewals promptly. A lot of people during this depression discontinued their Socialist publications but still buy a newspaper at the stands. There arc many that cannot subscribe to Proletarec because of unemployment, although they would like to, but those that can afford to buy a capitalist newspaper every day could also be subscribers to a Socialist weekly. Another way of increasing our circulation is by ordering bundle orders for distribution st brsnch programs or any larger meetings that are sponsored. Our young comrades should help in this respect ** it is the duty of all of us to keep np the only Jugoslav Socialist newspaper in this country. e e e . ^ i Next Friday night, November 24, branch No, 1 will hold its regular meeting. Reports ¡on our 30th Anniversary Program and other important business makes it necessary that all members attend. At our last meeting eight new members joined and we hope to have a few more applicants at this meeting. After the business session a social for all members will take place, e e e Branch 16 on the North Side will hold their regular meeting Friday night, November 17, at 2250 Cly-bourn Ave. Our sympathisers within this territory are invited to attend. On December 9, these comrades with the'help of members of branch 20 are giving a dance at Aldine Hall, 911 Center St. Admission tickets are 25c in advance and 35c at the door. • e e Sava's concert is the next big affair of branch No. 1. It will be held Sunday, November 26, at the CSPS Hall. The committee has prepared a fine selection of songs for this ffrogram, featuring solos, duets, quartets and the entire chorus. Karl Marx, also a Socialist singing society, and their 25-piece string orchestra, will participate with a few numbers. These boys play some fine classical numbers, so reserve your tickets in advance at 40c and spend this Sundsy afternoon and evening with us at CSPS Hall. e e e When Variety Programs are being arranged it would be well for our branch committees to include several English numbers. The Educational Bureau of JSF has a number of Enclish one-act plays which would be suitable for such an occasion. In Slovene, one-act plays, bv Frank Zaitx. Ivan Molek and JoAko Oven, all of which made a good impression in Chicago are also at the disnosal for such affairs. Write to the Educational Bureau for further information. e e e From Cleveland we get th» news that singing society Zarja of branch No. 27 will sponsor their annual concert on Thanksgiving Day, Thursday. November 30th at the Slovene National Home on St. Clair Av*. Besides their own chorus, Vojan, a croup of Bohemian sinters an I Delavec from Newburgh wiH participate. Thflr program includes an operetta. All are invited to attend.— John Rah. A veTy (thm man met a very fat trol of Tammany from the regular or»e in the hotel corridor. "From the Tammanyites who were back of O'Brien. If so, he got a jab in the face. But Tammany got a worse jab, for its candidate received lefs vo4C3 than McKee. Charles Solomon, the Socialist candidate, msde s good showing, but, with Ls Gusrdis running, he hsd no chance of election. If La Guardia makes a good record as mayor, it will be after he quarrels with his conservative Republican backers and throws thenvoff. Millions will heave a sight of I relief because that sick headache, the 18th amendment, is at last expunged from the constitution. It had no business being in the constitution in the first place. A few more headaches are coming when the states and cities try to make up their alleged minds as to what to do with hard liquors.— T. M| L. look of you," said the latter, "there might have been a famine." "Ye*," was the reply, "and frcm the look of you, you might have caused it."—Yale Bowl. depends largely on how well the owners of the means of production, transportation and distribution are willing to play* ball with Mr. Roosevelt under the new rules that have been devised. Willis Thornton pointed out recently in a dispatch from Washington that there are two courses open to the NRA setup. It cap go ahead to a more or less complete socialization of industry, under full control of Uncle Sam; or it can become a referee in the competi- paflxg party dv Family Co-operation Where is the chap who used to say that he was a free citizen who would never pay dues to a political party when we asked him to join the Socialist Party? No, he wouldn't pay a cent. His vote would cost him nothing. Well, he has been paying enormous sums for belonging to either of the two capitalist parties. In waf.^s it has cost workers billions of dollars, and many of them have tossed their homes and their furniture after the wag.^a. Millions of farmers have sacrificed their savings, their land, tools and other equipment to belong to the parties of capitalism. If both workers and farmers estimated what it has coat them to belong to these parties they would agr.ee that it has been the most costly and moat worthless investment they Professor—Why aren't you taking ever made. They even sacrificed their families, notes in my course? j0i„ th« Socialist Party and help to recover what you have lost in dues paid to the parties that rule and rob you. — The New Leader. Freshie—My father took this am«e course snd I hsve his notes.— Exchange. AS IT SHOULD BE, BUT AIN'T his NRA code, sabotages the New Deal, and tries to continue in industrial relations the attitude of a steel baron of 1919, simply is persuading people that the evils of capitalism can't be abolished without abolition of capitalism as well. Given the present temper of the American people generally, it is certain that failure of the NRA will be followed by other measures, either Socialist or Fascist. Temporary success or failure of the NRA depends on the intelligence and good will of the rulers of industry. We know that in the long run it cannot solve the social problems as it now stands. Naturally we would prefer The industrialist who shuts a peaceful transformation into down a plant rather than deal! Socialism. — The Milwaukee with strikers, who chisels at Leader. tive struggle, standing by to make an etfort to enforce the rules of ffiir play and to try to see that every contestant gets all the breaks that are coming to him. That the capitalist would prefer the second alternative goes without saying. Whether the second alternative is what he gets depends almost entirely on him. If he plays ball with F. D„ he will; if not, he might possibly wake up some morning and find that this bloodless revolution which people are talking about already has taken ptace. What does all this mean, in actual practice? Simply this: Industry must adapt itself to the new rules as they are drawn up in Washington, if it wants the system to continue. We have been lining up our Branch No. 1 JSF. One was the forces for the 30th snniver~%ary ee-ebration of Lodge Slavija No. 1 SNPJ. Quite a number of our com- literature committee and the other, a membership committee. Another fruitful meeting was held with a rades will take part in the exten-(delightful and interesting study pe- live program which will be held Sunday, Nov. 19 at the SNPJ Hall. The young will be equally as well represented as the old. A very large attendance is anticipated. The founding of this lodge by the early pioneer« was a sequence to the formation of the first Jugjalav Socialist club. Its history as has been shown by the reviews of Frank Zaitx in Prosveta, has been a history of constant struggles against the elements of reaction. Especially was this true in the first years of the lodge's existence. The noble fight of a few co.nrades and sympathizers bore fruit and can be crowned with the glory of founding, what is to day, the largest Slovene fraterna Society in the country. It is abao-'utely pioper, that we observe ihi.s celebration fittingly. All of the capitalist newspapers anounced, with ¿creaming headlines, that the German people endorsed Hitler and his policies both foreign and domestic. It is outrageous how these scandal sheets can be perverted overnight to Wind and poison the people. Hitler and his gang oi murderers and terrorists picket their own list of candidates. There was no opposition parties; in fact there was no c her party on th ballot but Hitlers. Why ;hen stoop so low as to make a mockery of the right of freemen to vote? Of course, Germans aren't freemen any more. With gangsters and gunmen mounting the polls and their like forcing the people to go to the polls and vote what other results could anyone expect? Force and violence outrules right. How long? Vote for what? Yet nearly 77r of the people were brave enough to cast opposing ballots. Amidst all the terror and violence that is the only hopeful sign. The German elections were a farce. Without freedom of candidacy, speech, press and assemblage there can be no justifiable and correct vote. I only fear that Hitler will have used this election as another means of wiping out the disagreeing element. Though the balloting might have been secret they could easily detect their marked opponents. This election was another of those frauds perpetrated to bolster up the dying system. In our own country Socialists msde splendid windups of msny municipsl elections. We sre belated over the outcome in Bridgeport, Conn., where 22 Socialists captured practically the entire city administration from the Alderman up to the Mayor. In Reading, Pa., the Socialists gained on (heir fusion opponents but failed to outvote the combined duet. However, another contest may tell an altogether different story. In many other locations the Social Lt vote has increased satisfactory My. These results prove conclusively what education can dr. Back to work we go to teach and bring the masses out of ignorance so that some day they may yet be intelligent enough to vote for themselves. ♦ Two special corrmittees were selected last Friday night at the meeting of the Engliah Study Club of riod. It is our hope to soon increase our membership to 50 and thereby be able to perform double the service to our cause and our party. The pleasing thing about last Fridsys meeting was that so msny injected their remarks into the discussion, a Pioneer Lodge No. 659 SNPJ will celebrste its snniversary Friday night, Nov. 17 with a dinner meeting. As the lodge was organized Nov. 13, 1925 it is now eight years old. Frank Zaiti will be the principal speaker. * The farmers, in their endeavor to .secure higher prices fcr their products, are becoming desperate and violent. They are burning bridges in their efforts to prevent trains from crossing their picket lines, they are dumping wagon loads of milk and in Austin, Minn., the workers of Hormel Packing Co., have taken possession of the plsnt in s difpute over wages. In so doing they have chased the basses from the plant. The farmers and the workers are rebellious. It is only to bad that ti»ey cannot put some of that re-oeliion into their brains so that they could uproot themselves from the old traditionsl manner of voting the boss to power. They ought to know by now that the bosses aren't running the government for the masses. They ougty, to know who to select to tske their side of the story and really do something for them. If more of that rebellious spirit would penetrate their craniums we might be able to expect some good of the present strikes. But If now they raise cain and at the next elections they elect representatives of Wsll Street the fat overs would be bettor off staying at home, to atriking. WOMEN SENT THEM You want to know what was the most awful thing? The disillusionment was the most awful thing— the going off. The war wasn't. The war is what It hss to be. Did it sur- \ prise you to find out that war ia horrible? The only surprising thing wss the going off. To find out thst the women are horrible—thst ws« the surprising thing. That they can smile and throw roses, that they can give up their foen, their children, the boys they have put to bed a thousand times and pulled the covers over s thousand times, and petted and brought up to be men, Thst wss the surprise! That they gave us up—that they sent uc—cent uc. The women sent us.