PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 40 lir
Leto XXII. Št. 118 (6405)
ZA RESOLUCIJO CLASOVALA VIABNA VEČINA, PROTI NJEJ DESNICA, EPI IN PSIUP PA STA SE VZBRŽAll Francoski odgovor
Poslanska zbornica sprejela resolucijo o nedavnih dogodkih na rimski univerzi
Resolucija poudarja trajne vrednote odporniškega gibanja in obsoja fašistično nasilje - Dvoumne izjave ministrov Cuia in Tavianija ■ Vladni komisar je sklical deželni svet Doline Aoste
RIM, 18. — Poslanska zbornica je z večino glasov odobri-la resolucijo, ki so jo predložili poslanci vladne večine po Medsebojnem predhodnem dogovoru. Glede prvega dela resolucije so se vzdržali komunistični in socialproletarski poslanci, lci pa so glede zadnjega stavka o odobritvi vladne izjave glasovali proti. Proti celotni resoluciji so glasovali poslanci PLI,
pDlUM in MSI.	—------------
Resolucija se glasi: «Pos)anska
abornlca ponovno izraža občuteno s9?aUe družini študenta Paola Rossija ob žalostni izgubi. Zbornica se sklicuje na trajne vrednote odporniškega gibanja, na katefih te-Melji ustava. Zato potrjuje ustavno načelo o zaščiti svobode in reda v Univerzitetnem življenju. Odločno Poziva akademske oblasti, naj predhodno onemogočijo, in če je to potrebno, zatrejo z vsemi sredstvi in o Po zakonu predvidenimi kaznimi vsak poskus ustrahovanja, nasilja “h nereda, pri čemer naj v okviru svoje avtonomije pospešujejo pobu-9e za dosego tega cilja. Zbornica J® sprejela na znanje zagotovilo vla-oe, da je pravočasno posredovala, da v soglasju z akademskimi obiast-nii prepreči in zatre kršitev držav-Mn zakonov in ustave, do katerih je Prišlo na rimski univerzi. Zborni-Poziva vlado, naj v sod-Tovanju * akademskimi oblastmi ugotovi vzroke in odgovornosti za nenorrra-*en položaj, do katerega )e prišlo saradi fašističnega nasilja r.a rim skl univerzi. Zbornica se obveze, da
bo naglo zaključila proučitev zakonskega načrta glede spretnemu univerzitetne ureditve, da se univerze moderno uredijo s poseunrn ozirom na primerno sodelovanje vseh delov univerzitetnega sveta.
Zato zbornica odobrava vladne izjave.«
Minister za šolstvo Gui je svoj obsežen odgovor razdelil na tri dele. V prvem je govoril o položaju na rimski univerzi, kjer je vpisanih 50.685 študentov in kjer so se že trudili, da bi.se univerza postopoma razdelila in da bi ustvarili nove univerzitetne sedeže.
Vendar pa ne gre samo za materialna vprašanja, temveč je treba na univerzah v praksi uveljaviti demokratična načela, ki izhajajo iz ustave, in omogočiti vsem sodelavcem univerzitetnega življenja, da sodelujejo in konstruktivno prispevajo. Zato je vlada že pred letom pripravila zakonski predlog, ki predvideva temeljite reforme.
Nato je Gui orisal.zadnje dogodke na rimski univerzi in ugotovil, da je prišlo do primerov nasilja že
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n mu mm iiiiiiiitiuuiiii iiiniii
London hoče preprečiti oster nastop proti Smithu
Nadaljuje se razprava v varnostnem svetu OZN
NEW YORK, 18.	- Britanski
Predstavnik je zahteval danes v Varnostnem svetu OZN, naj se odloži vsak sklep glede Rodezije, dokler trajajo v Londonu pogovori med britanskimi in Smithovimi Predstavniki.
V zvezi z načrtom resolucije, ki Poziva Veliko Britanijo, naj s.silo kruši Smithov režim, je britanski predstavnik pozval predlaganje, naj pokažejo zmernost, in je dejal, da «se ne zavedajo praktičnih težav in morebitnih posledic spopada«. Pripomnil je, da je treba počakati še nekaj časa, prede*1 bodo gospodarske sankcije u-cinkovale.
Sovjetski predstavnik Fedorenko je izjavil, da je afriški načrt te-solucije nezadosten, ker se ne t^e Vseh plati rodezijskega vprašanja. Poudaril je, da se v celoti strinja | afriškim stališčem, da je Velika Britanija odgovorna za zločine rodezijskih rasistov in za tragedijo ljudstva Zimbabve. Pripomnil je, da so britanski in ameriški monopoli pravi gospodarji rodezijskega gospodarstva, ter da so gospodarske sankcije komedija, ki jo izkoriščata Južna Afrika in Portugalska, ki ju ščitita London in Wa-shington. Izjavil je tudi da Zahod-**a Nemčija pomgaa Smithovemu režimu, s tem da veča svojo gospodarsko Izmenjavo z njim in vež-ba rodezijske vojake. Poudaril je, da mora varnostni svet uvesti proti Rodeziji sankcije v smislu listine OZN.
deve Marku Nikeziču in njegove soproge.
v preteklosti, ko Papi še ni bil rektor. Gui je dejal, da so v večini primerov take manifestacije bile u-smerjene proti demokratičnim študentom, da pa je «tudi res, da je prišlo do akcij nasprotnega političnega značaja«, kot je bila zasedba fakultete za arhitekturo pred tremi leti. Po njegovem je velika večina študentov resna In nočejo ničesar vedeti o tem «politično stru-mentaliziranem ozračju«.
Minister je nato skušal zagovarjati rektorja Papija, češ da so bile proti njemu izrečene krivične in žaljive obtožbe. Glede ostavke rektorja pa je dejal, da je rektor sam želel odstopiti, kljub pozivom akademskega senata in njegovemu vabilu. Glede dogodkov, ki so sledili smrti Rossija, pa je minister dejal, da je bila reakcija študentov prvi trenutek razumljiva, da na je presegla meje z zasedbo fs >:'et.
Minister za notranje zadeve Ta-viani pa je v bistvu ponovil svoje že nedavne izjave in je branil policijske funkcionarje, češ da je za njih ravnanje odgovorna vlada kot celota. Vztrajal je na načelnem
Poslanska zbornica bo o predlogu razpravljala v torek.
Danes so se nadaljevala pogajanja med sindikalnimi organizacijami in Intersindom o novi delovni pogodbi za kovinarje zaposlene v državnih podjetjih. Pogajanja se bodo nadaljevala v sredo, 25. maja in v četrtek, 26. maja
Gen. Džurov pri Tilu
BEOGRAD, 18. — predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne člane parlamentarne delegacije Zambije in se zadržal z njimi v prisrčnem razgovoru. Na sprejemu sta bila z jugoslovanske strani med drugimi navzoča tudi podpredsednik skupščine Zvonko Brkič in predsednik odbora za zunanje zadeve in mednarodne posle zvezne skupščine Vladimir Popovič.
Predsednik republike je sprejel danes tudi bolgarsko vojaško de legacijo, ki je pod vodstvom o-
I brambnega ministra gen. Džurova Stališču, da mora policija nastopiti gost jugosiovanske ljudske arma-
prot! nasilju, pa za katero koli politično obeležje gre. Na zahteve po razpustitvi fašističnih organizacij m kaznovanja fašističnega hujskanja pa je odgovoril najprej s citiranjem zakonov, nato pa se je skliceval na demokratični postopek in prepričevanje, ki je sicer počasen zato pa učinkovit.
Med glasovalno izjavo socialističnega poslanca Codignole se je ozračje razgrelo, ko je poslanec obsodil žaljive besede fašističnih poslancev, j ki so jih izrekli proti odporniškemu j gibanju in je izrazil željo, naj se | taki izrazi ne dovolijo več v parla- j mentu, ki živi na osnovi ustave, na ! stale iz odporniškega gibanja. I
Poslanca je dopolnil predsednik Bucciarelli Ducci. ki je ugotovil, da je predsedstvo vedno stremelo za tem. da je pustilo čim širšo svobodo besede, toda v spoštovanju določenih zgodovinskih vrednot, pri čemer
de. Delegacijo je spremljal tudi namestnik vrhovnega poveljnika oboroženih sil Jugoslavije armadni general Ivan Gošnjak, ki je gostom sinoči v Domu JLA priredil slovesen sprejem.
bonski vladi
PARIZ, 18. -- Glavni tajnik v zunanjem ministrstvu Aiphand je izročil danes popoldne bonskemu poslaniku odgovor francoske vlade na bonsko noto od 3. maja v zvezi z bivanjem francoskih čet v Nemčiji. Vsebina note bo objavljena čez nekaj dni. Zvedelo pa se je, da nota v bistvu pravi, da se bodo francoski vojaki, ki so na nemškem ozemlju, umaknili po 1. juliju 1967, če ne bo dosežen zadovoljiv sporazum med Francijo in Zahodno Nemčijo o bivanju teh čet na nemškem ozemlju. V Zahodni Nemčiji je 70 tisoč francoskih vojakov.
Kakor ie znano, se bo Francija do 1. julija 1967 v celoti umaknila iz poveljstev NATO 29. marca je Francija predlagala bonski vladi pogajanja za sporazum o bivanju francoskih vojakov na nemškem ozemlju. Bonn je odgovoril 3. maja, da moraio francoske čete ostati v Nemčiji v okviru NATO za primer vojne.
Danes izročena nota poudarja da ni Francija tista, ki zahteva bivanje svojih vojakov v Nemčiji. Zato mora Nemčija povedati, ali želi te vojake ali ne. V Pritrdilnem primeru je Francija pripravljena pogajati se o sporazumu, toda ne da bi se povrnili k oblikam integracije, ki jih Francija zavrača. V negativnem prime, ru bodo francoski vojaki z umikom iz Doveljstev NATO zapustili Nemčijo v enem letu. Nota u-gotavlia, da bonska vlada ni odgovorila na to vprašanje in da bi biio potrebno odgovoriti.
TRST, četrtek, 19. maja 1966
ODGOVOR MOSKVE NA NOTO BONSKE VLADE
Sovjetski program osmih točk za normalizacijo razmer v Evropi
Sovjetski odgovor ugotavlja militaristično in revunšistično politiko bonske vlade ter protislovje med njenimi izjavami in njenim ravnanjem
MOSKVA, 18. — Sovjetska vlada je objavila program osmih točk, s katerim «bi upala, da naveže odnose sodelovanja z vlado Nemške zvezne republike«. Program je odgovor na noto bonske vlade od 25. marca številnim evropskim državam, s katero je Erhard obrazložil svoje stališče o možnosti normalizacije v Evropi.
Sovjetski program vsebuje nasled-
V nedeljo, 22. t. m. izide Primorski dnevnik v povečani izdaji na 12 straneh z mesečno prilogo »TURISTIČNI INFORMATOR«.
nje točke: 1. Takojšnja sklenitev pogodbe proti širjenju jedrskega orožja, ki bi izključila vsako možnost tega širjenja. Pogodba bi morala tudi prepovedati uporabo jedrskega orožja proti nejedrskim državam ali proti državam, ki nimajo jedrskega orožja na svojem ozemlju. 2. Odprava vojaških oporišč na tujih ozemljih in umik čet. Nota poudarja, da je sporazum o tem še posebne važnosti za tiste države, na katerih ozemlju je jedrsko orožje (Zahodna Nemčija je ena od teh držav). 3. Razpustitev vojaških blokov in vključno NATO ter organizacije varšavskega pakta. Sovjetska vlada je pripravljena s svoje strani sodelovati pri uresničenju vsakega sistema, ki naj uvede dejansko jamstvo za varnost evropskih držav. 4. Sovjetska vlada podpira predloge Nemške demokratične republike, naj bi se obe nemški državi odrekli jedrskemu orožju, ter ukrepe za zmanjšanje števila oboroženih sil. Prav tako podpira poljske pred-
loge za določitev neatomskega področja v srednji Evropi in vse druge pobude o vprašanjih evropske varnosti, ki so jih sprejele evropske socialistične države. 5. Razvijanje miroljubne politike, gospodarskega, znanstvenega, tehničnega in kulturnega sodelovanja med vzhodnimi in zahodnimi državami Evrope, konec hladne vojne in njenih posledic. 6. Na konferenci evropskih držav naj bi razpravljali o predlogih socialističnih držav in drugih evropskih držav o evropski varnosti. 7. Okrepitev Združenih narodov kot orodja za ohranitev mednarodnega miru in mednarodne varnosti. Sovjetska vlada ceni izjavo Nemške demokratične republike, da je pripravljena sprejeti vse obveznosti in spoštovati vse smotre in načela listine Združenih narodov. Sovjetska vlada potrjuje, da bo v primeru, da Nemška zvezna republika zahteva vstop v Združene narode, Sovjetska zveza zahtevala s svoje strani, naj bosta obe nemški državi sprejeti v to organiza-
Popoldne sta Burgiba in Nikezič ; se dobro zaveda, da je italijanska
nadaljevala svoje razgovore o mednarodnem položaju in dvostranskem sodelovanju. Pri tem sta ministra pregledala tekoča vprašanja s področja blagovne izmenjave ter razpravljala o tehničnem sodelovanju in drugih vprašanjih s področja dvostranskih odnosov. Tunizijski zunanji minister odhaja jutri na kratek obisk v Slovenijo.
V BEOGRADU
Razstava sodobne avstrijske umetnosti
republika nastala iz odporniškega gibanja. Te besede predsednika poslanske zbornice so bučno pozdravili poslanci centra, levice in skrajne levice, protestirala pa .ie desnica.
Predsednik poslanske zbornice, je zato ponovno nastopil in dejal poslancem desnice, da je vedno ščitil svobodo besede za vse, toda mora biti jasno, da svoboda besede ni svoboda za žalitve in toliko manj za žalitve ustanov In demokratičnih vrednot republike, kot je odporniško gibanje. Ponovno so sledili burni aplavzi in kričanje desnice.
Predsednik vlade Moro je danes izdal dekret, s katerim je imenoval izrednega komisarja za deželo Doline Aoste, ki naj skliče deželni svet. V obrazložitvi je rečeno, da svet ne more poslovati od 23. marca in da
«iiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiimimmimiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAJNOVEJŠI UKREPI OSOVRAŽENE KIJEVE VLADE V SAJGONU
Gladovna stavka samomorilne skupine* budistov Dva Kijeva bataljona za varnost* Sajgona
Mesto Hue je še vedno v rokah upornikov, v Danangu pa je novi poveljnik skoraj brez vojske - Uporniki so nad mestom sestrelili ameriško letalo - Poziv budističnega vodstva, ki zahteva umik sajgonskih čet - Johnson grozi z «milijoni mrtvih*
ga predsednik ni sklical, pa čeprav je sklicanje zahtevala tretjina sve-
BEOGRAD, 18. — V okviru dvostranskega sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo je bila nocoj v muzeju sodobne umetnosti v novem Beogradu odprta razstava avstrijske sodobne umetnosti,' ki jo ________=_
je organizirala zvezna komisija % | rfifsat" prefekt’dr. Padalino ima na-kulturne stike z inozemstvom. Raz- logo, da skliče deželni svet in da stavo, ki jo bodo verjetno prenesli I tudi zagotovi svoboden dostop v dvo-■ ” T	-J rano sveta. V deželi Aosti je bil do
pred kratkim odbor, ki so ga podpirali komunisti, socialisti in Francozi združeni v Union Valdotaine. Z levim centrom pa se je ta večina razbila, vendar pa stari odbor ni podal ostavke in ni prišlo do sklicanja sveta.
Komisija za sodstvo poslanske zbornice je zaključila proučevanje zakonskega predloga o amnestiji, katerega je že odobril senat. Komisija je razpravljala tudi o možnosti raznih popravkov zakona, oziroma. da bi se popravkom izognili, da bi omogočili predsedniku republike, da amnestijo proglasi 2. junija, ko bo obletnica republike. Večina skupin pa tega predloga ni osvojila in bo verjetno prišlo do popravkov in morda celo amnestija ne bo proglašena za obletnico.
SAJGON, 18. — V budistični pagodi Vien Hoa Dao je skupina boncev ustanovila «samomorilno skupino« ter začela z 48-umo gladovno stavko. Zaradi tega je predsednik vojaške vlade general Ki sklenil, da »zavaruje« glavno mesto Južnega Vietnama z dvema bataljonoma svojih «mannesov», ker je mne-
I medtem ko se izgube sajgonskih
nja, da se bodo začele protivladne demonstracije. Ta dva bataljona sta prispela danes v bližino mesta.
Hkrati pa je budistično vod-j stvo končno zavzelo odločno sta-tovalcev, kot predvideva člen 20 po-j li§če proti Kijevi vojaški vladi, sebnega statuta dežele. Vladni ko- y sp01.0gilUj ki ga je nocoj ob-
tudi v Ljubljano, sta pripravila od bor za kulturo v Dunaja in združenje likovnih umetnikov Avstrije. Na razstavi je v 81 slikah in t3 skulpturah 41 sodobnih umetnikov Avstrije podan pregled sodobne avstrijske umetnosti po drugi svetovni vojni. V otvoritvenih govorih je bila poudarjena važnost podobnih manifestacij kulturnega sodelovanja za razširitev in poglobitev dobrih sosednih in prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo.
KAIRO, 18. — Jemenski zunanji minister je v Kairu izjavil, da je predsednik sovjetske vlade Kosi-gin sprejel vabilo jemenske vlade, naj obišče Jemen. Datum obiska določen pozneje.
Porast trgovinske izmenjave med SZ in SFRJ
BEOGRAD, 18. — V Beogradu se je danes pričelo prvo zasedanje Jugoslovansko - sovjetskega medvladnega odbora za gospodarsko sodelovanje, na katerem bodo proučili dosedanje rezultate in rnož-hosti razširitve gospodarskega sodelovanja. Delo odbora se pričenja Prav v času, ko je trgovinska izmenjava med obema državama do-segla rekorden obseg. Sovjetska zyeza se je z izmenjavo v obeh smereh v vrednosti 300 milijonov dolarjev povzpela na prvo mesto v zunanji trgovini Jugoslavije Perspektive nadaljnjega razvoja so tako ugodne, da se računa, da se °9. trgovinska izmenjava v prihodnjih petih letih podvojila in dosegla 600 milijonov dolarjev. Poteg uspeha v trgovinski izmenjavi, sp bili doseženi zelo dobri rezultati tudi na drugih področjih gospodarskega sodelovanja posebno na Področju industrijske kooperacije *n znanstveno - tehničnega sodelovanja.
Burgiba jun. obišče danes Slovenijo
BEOGRAD, IB. - Državni ta j Pik za zunanje zadeve Tunizije in tajnik socialistične stranke Tuni ziJe Habib Burgiba junior, ki je na uradnem obisku v Jugoslaviji, ja obiskal danes zvezni odb- t Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, kjer se je z generalnim tajnikom zveze Mi lenti jem Popovičem pogovarjal o iz kušnjah v družbeno - političnem razvoju obeh držav in sodelovanju Med Socialistično zvezo Jugoslavije in Socialistično stranko Tunizije.
Opoldne je Habib Burgioa v hotelu »Metropol* priredil kosilo v čast državnemu tajniku /.a zunanje za-1 rahljali v okvir«	sta-
javilo (po krajevnem času) v Sajgonu, se obtožuje vojaška vlada, da je prelomila besedo in zaradi tega budisti nimajo nobenega zaupanja več v generala Kija. Poleg tega se v poročilu poudarja, da se budistična cerkev pridružuje uporniškim četam in civilistom, ki so se uprli vladi_ v mestih Danang in Hue. Budistično vodstvo zahteva umik dva tisoč vladnih vojakov, ki so prispeli v preteklih dneh v Danang.
Sam general Ki pa je danes obiskal Danang, kjer je v spremstvu z raznimi častniki »ustoličil« svojega generala Kaoja za poveljni ka prvega armadnega zbora. V Danangu so ga sprejele pred dnevi poslane Kijeve enote padalcev v bojni opremi in veliko število policajev. Trije oklepni avtomobili so naperili cevi svojih topov proti mestu in predmestju, kjer
bo
NADALJUJE SE STAVKA ANGLEŠKIH POMORŠČAKOV
Veliki Britaniji grozi splošna stavka če bo vlada uporabila vojno mornarico
Vlada se bo na današnji seji odločila o morebitnih ukrepih
vojakov ne omenjajo.
Do borbe na nož je prišlo tudi v dolini Vint Hang, 25 km severno od oporišča An Khe. Tudi v ..	....	...... ,. -tej bitki je sodelovalo letalstvo.
prebivajo v veliki večini budisti. , Izid bitke še ni znan
Nato se je general Ki pogovarjal; Tudi danes je bilo manj ameri-z gen. Kaojem in z amerisKinii ge-1 letalskih napadov na Severni neralom Plattom ter ameriškim i Vietnam zaradi slabega vremena — političnim svetovalcem. Toda nu-1 samo 23. Hanojska tiskovna agen-govor je bil precej kratek Sledi-; cjja je sporočila, da so ameriška lo je ustoličenje, nato pa se je , letala bombardirala neko bolnišni-gen. Ki vrnil v Sajgon, medtem co za gobavce in ubila 30 bolnikov, ko so častniki njegovega sprem- 34 pa ranjia Agencija pripominja, stva ostali v Danangu, kjer bodo da so amerjška letala v lanskem ugotavljali, koliko sajgonskih vo-1 junjju prav tako bombardirala ne-jakov je prešlo med uporni e in ko (jrugo bolnišnico za gobavce in da bi ugotovil, tudi njihovo obo-1 ubila ^9 oseb in 80 ranila.
rozitev ter imena častnikov, ki „ . .	__
jim poveljujejo. Pred odhodom so
gen. Kiju postavili novinarji šte-; nes ‘ZJ8vl1' da so ameJ.lška letala vilna vprašanja, na katera pa ni r9?**cijska po pomoti
LONDON, 18. — Stavka angleških pomorščakov se nadaljuje. Glavni tajnik sindikata pomorščakov William Hogarth je odločno nastopil proti nameravanemu sklepu vlade, da uporabi vojno mornarico, da zavleče iz pristanišča ladje, ki so tam ustavljene. Pripomnil je, da bi tak sklep povzro. čil odprt boj med sindikati in vlado. Poudaril je, da ne gre za pro-tidržavno stavko, temveč za spor med pomorščaki in ladjedelmski-mi lastniki. Hogarth je izjavil, da bo morebitni poseg vojne mornarice izzval upor vseh sindikatov proti vladi ter splošno stavko, ki bi pripeljala državo na rob propada. »V tem okviru nastaja torej nevarnost splošne stavke, takšne, kakršne se dogodijo samo enkrat v življenju države.«
Vlada se bo jutri sestala na posvetovanje in pričakuje se, da bo vsak trenutek razglasila izjemno stanje in odcedila poseg yojne mornarice.'
Sindikat železničarjev in prista niških delavcev sta obljubila svojo podporo pomorščakom. Železničarji bodo odklonili prevoz vsakega dodatnega tovora Dlaga, ki bi ga poslali po knnnem namesto po morju Pristaniški delavci 'pa so sklenili. d» ne bodo nakladah ali razkladali ladij, ki bi jih upo-
nja. Nekateri sindikalisti pravijo, da bo vlada, če bo izvedla izjemne ukrepe, praktično ogrožala pravico do stavke.
Kosigin
zopet v Moskvi
MOSKVA, 18. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin se je ob zaključku svojega obiska v ZAR vr nil danes z letalom v Moskvo. Z njim se je vrnil tudi zunanji minister Gromiko, ki ga je spremljal na obisku.
Slovo na letališču v Kairu je bilo izredno slovesno Zbrala se je ogromna množica, ki je pozdravljala sovjetske voditelje. Naser in maršal Amer sta večkrat objela Kosig na Skupina egiptovskih letal »Mig 21» ie spremljala veliko letalo »iijušin« do meje e-
gibtovskega zračnega prostora Po odhodu Kosigina se je Nasei ustavil nekaj minut s svojimi najožjimi sodelavci na letališču, Ne ki egmtovski funkcionar je izjavil časnikarjem, da bi Naser lahko napisal danes v svoj dnevnik: »Poslanstvo srečno izvršeno «
Uradno noročilo o posvetovanjih med Kos:ginom in Naserjem pra-i vi meti drugim, da sta državnika j Sovjetsko zvezo.
z veliko zaskrbljenostjo proučila nevarno stanje v Vietnamu, ki se negativno odraža na mednarodne odnose. ZAR in Sovjetska zveza v celoti podpirata pravico vietnamskega ljudstva, da odloča o svoji prihodnosti, in prav tako tudi njegovo zahtevo za umik tujih čet iz Vietnama. Obe strani zahtevata takojšnji konec bombardiranja Severnega Vietnama. Poudarila sta potrebo spoštovanja in uveljavitve ženevskih sporazumov.
Obe vladi se strinjata, da so potrebna mednarodna prizadevanja, da se zajamči gospodarska ustaljenost in da se omogoči napredek razvijajočih se dežel. Poročilo obsoja britansko politiko v Rodeziji ter rasistično in reakcionarno zavezništvo med Južno Afriko, Rodezijo in portugalskimi kolonijami ter izreka podporo ljudstvu Angole, Mozambika in portugalske Gv;ne,ie.
Naser in Kosigin sta temeljito proučila razmere na Srednjem vzhodu, in Sovjetska zveza je izrekla nodporo palestinskim Arabcem Svupna izjava se zavzema za splc-no in popolno razorožitev pod mednarodnim nadzorstvom, za določitev neatomskib področij in za svetovno razornžitveno konferenco. Na koncu ie rečeno, ds ie Naser sprejel vabilo, naj obišče
vprašanja, na katera pa hotel odgovarjati; izjavil je samo, da je »položaj v Danangu boljši« ter da «nadaliujemo boj proti komunistom z drugo divizijo generala Lama«. S tem je gen. Ki potrdil, da se prva divizija v mestu Hue, ki ji poveljuje general Nhuan, še vedno noče pokoriti ukazom vlade.
Predvidevanja generala Kija so se izkazala pozneje za netočna. Okrog tisoč mladih budistov in dijakov je v protestnem sprevodu s protivladnimi napisi in z zastavami korakalo proti središču mesta od pagode Vien Hoa Dao. Policija in vojaki v vojni opremi so zavzeli položaje, da bi sprevod blokirali.
Zvedelo se je tudi, da je član vojaške vlade gen. Ngo Tong Anh, državni tajnik pri predsedstvu države, ki skrbi za koordinacijo med ministri, odstopil. V izjavi, ki jo je poslal generalu Kiju, je poudaril, da «ne odobrava vladne politike v srednjem Vietnamu«.
Po Kijevem odhodu se je položaj v Danangu nenadoma poslabšal in napetost se je povečala. Uporniki so okrepili svoje enote in svojo organizacijo. Vladne čete pa so zavzele položaje na cesti, ki vodi iz glavnega štaba v mesto. Dva ameriška bombnika in eno izvidniško letalo nenehno krožijo nad mestom.
Uporniški vojaki v Danangu pa so začeli nocoj na to izvidniško letalo streljati, ko je letelo nad pa. godo v Tinh Hoj in ga tudi zadeli. Letalo je bilo ameriško, pilot pa je bil baje pripadnik saj-gonske vojske. Pristati je moral vzdolž reke, ranjenega pilota pa je odpeljal neki helikopter.
V Sajgonu je budistični zavod pozval svoje vernike in vse politične stranke ter verske skupine, naj poskrbijo, da bi država prišla «iz slepe ulice«, v kateri se nahaja. Budistično vodstvo je ukazalo vsem boncem in vsem vernikom, naj dosledno izvajajo vse sklepe, ki jih bo budistični zavod sprejel in da morajo biti pripravljeni izvršiti sleherni ukaz budističnega zavoda.
Medtem pa se nadaljujejo partizanske sabotažne akcije, atentati in napadi. Ponoči so partizani vrgli dve bombi na ameriške naprave v Sajgonu, ki pa nista povzročili škode. Neka partizanska enota je z možnarji obstreljevala letališče v Sok Trang na delti Mekonga, 155 km jugozahodno od Sajgona. Američani trdijo, da so bile izgube majhne in da letala niso bila teže poškodovana. Do spopada med partizani in sajgonski vojaki je pri. šlo tudi 200 km jugozahodno od Sajgona. V borbo je poseglo letalstvo. Po ameriških vesteh je izgubilo življenje dvesto partizanov,
nji teden bombardirala ameriške vojake ter ubila dva vojaka, ranila pa 58 vojakov. To se je zgodilo med «operacijo Birmnigham«. Letala so hotela bombardirati skupino partizanov, toda dim, ki bi moral pokazati cilj bombardiranja, je bil na zgrešenem mestu in bombe so padle na bataljon ameriških pešcev. Poudarja se, da je za napako kriva kopenska vojska ne pa piloti.
Ameriški konzul v Sajgonu je izročil sinoči budističnemu voditelju Tri Kvangu ustmeni odgovor predsednika Johnsona na poslanico, ki so mu jo budisti poslali takoj po napadu sajgonskih čet v Danang, v kateri se zahteva ameriška podpora. Vsebina Johnsonovega odgovora ni znana. Pač pa so Američani v mestu Hue poskusili priti v stik z vojaškimi in civilnimi voditelji mesta, da bi plačali odškodnino za vietnamskega častnika, ki ga je včeraj iz mitraljeza ustrelil neki ameriški vojak, potem ko je vietnamski oficir iz samokresa streljal na helikopter. Zdi se, da budisti ne nameravajo izkoristiti tega umora v protiameriške namene, ker si hočejo pridobiti ameriško naklonjenost.
Iz Washingtona pa poročajo, da je predsednik Johnson včeraj v Chicagu med drugim izjavil: «če vladi ZDA ne bo uspelo ustaviti sedanjega komunističnega napada v Vietnamu, bo prav gotovo prišlo v Aziji do spopada, ki bo obsežnejši in ki bo povzročil še večje število človeških žrtev — več sto tisoč in morda tudi več milijonov«. Zavrnil je kritike svoje politike in izjavil, da je sklenil ((upirati se temu napadu z najmanjšimi žrtvami za ameriško prebivalstvo, za zaveznike ZDA in za svet«. Pozival je Američane, naj bodo «stmjeni» glede njegove politike v Vietnamu, «dokler se ne bodo vsi ameriški vojaki vrnili zdravi v domovino in dokler si ne bo vietnamsko ljudstvo izbralo svoje vlade.« Dejal je tudi, da želi doseči mirno rešitev v Vietnamu s pogajanji «na kateri koli dan in v katerem koli kraju.«
Romunija zanikuje trditve o pobudah glede varšavskega pakta
BUKAREŠTA, 18. — Uradni predstavnik romunskega zunanjega ministrstva je izjavil, da Romunija ni sprejela nobene pobude v zvezi z varšavskim paktom in da so vse informacije iz Moskve s tem v zvezi brez podlage.
Dalje je izjavil, da na romunskih tleh ni tujih čet In da iz tega izhaja, da ne more zahtevati njih u-mika. Prav tako ni Romunija sprejela nobene pobude, kar se tiče financiranja vzdrževanja sovjetskih čet na tujih ozemljih.
Predstavnik je dalje izjavil, da je Romunija na zadnjem zasedanju varšavskega pakta priznala, da je vojaška organizacija vzhodnoevropskih držav, ki je bila ustvarjena kot utež proti NATO, še vedno v skladu s sedanjimi potrebami. ((Proces odpovedovanja, je poudaril, mora biti dvostranski, in to se še ni zgodilo, če se izvzame Francija. V tej perspektivi je treba tolmačiti v splošnem smislu nedavne izjave Cease-scuja glede vojaških blokov. Romunija ni postavila nobene zahteve, kar se tiče pakta, ne pred obiskom Brežnjeva Bukarešti ne med tem obiskom in tudi ne potem.
Na vprašanje, ali je molk v romunskem tisku ob enajsti obletnici varšavskega pakta imel kak poseben pomen, je predsednik izjavil: «V Romuniji ni običaj praznovati vse obletnice pakta. Če je tisk lani poudaril datum 14. maja, je to storil samo zaradi tega, ker smo bili mnenja, da je deseta obletnica slovesnejše obdobje kakor kaka druga obletnica, kakor n, pr. enajsta.*
Kar se tiče morebitnega sestanka izvršilnega odbora varšavskega pakta v Bukarešti, je predstavnik izjavil, da je potreben tak sestanek, da pa ni bil še določen datum in tudi ne kraj sestanka.
Ravnatelj tiskovnega urada v romunskem zunanjem ministrstvu je danes izjavil, da datum Cuenlaje-vega obiska v Bukarešti ni bil še določen. Vabilo čuenlaju je še vedno v veljavi in do obiska bo prišlo. Predstavnik je pripomnil, da se ne sme pripisovati kak poseben političen pomen zakasnitvi obiska. Obisk bo napovedan po običajni praksi vsaj osem dni pred prihodom čueniaja v Bukarešto.
cijo. 8. Sovjetska zveza je vedno prepričana, da je potrebna mirna rešitev nemškega vprašanja ob u-poštevanju sedanjega stanja v Evropi. Z mirnim sporazumom o Nemčiji v okviru sistema evropske varnosti bi zahodni Berlin, ki je neodvisna politična formacija, lahko našel svoje mesto v tem sistemu.
Sovjetska nota pravi na koncu, da izjave v noti bonske vlade, da želi mir, odnose dobrega sosedstva z vsemi sosednimi državami in trditev, da Nemška zvezna republika ne vodi revanšistične politike, niso v skladu z dejanskim stanjem.
Sovjetska nota ima dolg, zelo o-ster in polemičen uvod, v katerem pobija trditve kanclerja Er-harda in poudarja, da je politika bonske vlade še vedno neskladna z interesi, evropske varnosti, tem poudarja, da je Zahodna Nemčija začela militarizacijo dežele, ustvarila je vojsko, Id lahko vodi raketno jedrsko vojno in je za ZDA najbolj vezana država v NATO. Povezala je svojo politiko z ameriško politiko, ki ji niso mar interesi Evrope, temveč hoče hraniti napetost. S svoj'imi neonacističnimi in militarističnimi organizacijami in s svojo propagando vceplja bonska vlada svojim državljanom ideje militarizma in revan-šizma. Zahodna Nemčija je edina evropska država, ki postavlja o-zemeljske zahteve do drugih držav.
Sovjetska nota omenja nato žrtve, ki so jih dale v drugi svetovni vojni ČSSR, Poljska, Jugoslavija, Francija, SZ in druge države, ter opozarja, da, kar se je zgodilo, se ne more izbrisati in ni moč enostavno zahtevati povratka k letu 1937. Nota poudarja, da Sovjetska zveza jamči meje evropskih socialističnih držav in še posebno meje Vzhodne Nemčije. Trditev Bonna, da govori v imenu vse Nemčije, je izzivanje. Prav tako tudi zahteva, da se zahodno-nemški zakoni raztegnejo na državljane Vzhodne Nemčije, Poljske in celo Sovjetske zveze. Bonska vlada se niti s svojo noto od 25. marca ni odpovedala jedrskim zahtevam. Zahodna Nemčija spremlja svojo akcijo, da bi dosegla atomsko oborožitev v okviru NATO. s graditvijo avtonomne jedrske industrije. Če bi Zahodna Nemčija neposredno ali posredno dobila atomsko orožje, bi to imelo hude posledice, in odgovornost bi v celoti padla na bonske državnike ter na državnike tistih držav, ki bi eventualno sodelovale pri uresničenju tega načrta. Zahodnonemška ponudba za sklenitev nenapadalne pogodbe ali izmenjavo izjav o odpovedi uporabe sile z vzhodnoevropskimi državami je protislovna, ker je podrejena »združitvi Nemčije*. Iz tega sledi, da je ponudba, kakor je bila postavljena, nova zahodnonemška grožnja z vojno. Zahodna Nemčija kopici na svojem ozemlju velike količine atomskega materiala, ki se lahko uporablja za izdelavo jedrskega orožja.
Nota poudarja, da v več kot petnajstih letih obstoja dveh nemških držav ni Zahodna Nemčija storila niti enega koraka za izboljšanje svojih odnosov z Vzhodno Nemčijo, temveč je vedno vodila prod njej hladno vojno.
Saragatov obisk na Danskem
KOPENHAGEN, 18. — Predsednik republike Saragat sl Je med današnjim obiskom Danske ogledal ladjedelnico v Helsingorju, nato se je skupno s Fanfanijem udeležil razgovorov s predsednikom danske vlade Kragom in zunanjim ministrom Haekkerupom. Zunanja ministra sta pogovor kasneje nadaljevala in sta ugotovila odlične dvostranske odnose ter bistveno soglasje glede vseh perečih mednarodnih vprašanj. Saragat je sprejel zvečer v palači Fellow člane italijanske kolonije na Danskem.
lllllllm■llu«lllltlllHllllllltllllllllllllll•lllllllllllflllllHlllllllmlllllllllllllllllllllllllllllllllllHlnllUllntllllll«
DANES

Poslanska zbornica je z glasovi. vi vojašld vladi, ki je prelomila večine, in glede bistvenega dela z dano besedo. Skupina budistov je
vzdržanimi poslanci KPI in PSIUP, sprejela resolucijo o dogodkih na rimski univerzi. Resolucija obsoja fašistične izgrede in poudarja, da mora na univerzi vladati demokratični duh, ki izhaja iz odporniškega gibanja in ustave.
Izjavi obeh odgovornih ministrov pa sta bili manj preprečljivi saj je Gui — sicer zelo po ovinkih — vendarle skušal postavljati na isto raven fašistične napadalce in ogorčen odpor antifašističnih študentov. Minister Taviani pa se je z govorjenjem o demokratični metodi skušal izogniti jasni obvezi, da, morajo organi javne varnosti dosledno spoštovati zakon, ki prepoveduje ustanavljanje fašističnih organizacij in apologijo fašizma.
Predsednik vlade Moro je ime-i novai posebnega vladnega komisar-i ja, ki bo sklical deželni svet Do-j line Aoste, kjer je prišlo do zapletenega položaja, ker se je raz-j bila prejšnja «frontistična» večina med KPI, PSI in francosko strani ko ter se ustvarja večina levega centra.
V Vietnamu so budisti ponovno napovedali odkrito opozicijo K]je-
celo ustanovila posebno »samomorilsko skupino* in začela 48-urno gladovno stavko, okrog tisoč študentov pa je že demonstriralo proti vladi v središču Sajgona. Zaradi tega je gen. Ki poslal v predmestje dva bataljona svojih vojakov, in pričakujejo se poulični spopadi. Budisti zahtevajo tudi, da se 2000 vladnih vojakov, ki jih je poslal gen. Ki v Danang, umakne. Predsednik Johnson pa je včeraj zagrozil, da bo prišlo do razširitve vojne z milijoni mrtvih, če vlada ZDA ne bo nadaljevala sedanjega načina vojskovanja v Vietnamu.
Romunska vlada je zanikala novico, da je dala kakršno koli pobudo v zvezi z varšavskim paktom in da bi se morale sovjetske čete iz tujih držav umakniti, kajti na romunskih tleh ni nobenih tujih čet.
Sovjetska vlada je odgovorila na nedavno noto bonske vlade. V svojem odgovoru ugotavlja moskovska vlada revanšistično in militaristično politiko bonske vlade ter našteva osem točk, ki jih je potrebno izpolniti za normalizacijo razmer v Evropi.
t

V kateri smeri se razvija gospodarstvo Indije
NEW DELHI, maja — Znanec, gospodarski in notranjepolitični komentator iz nekega Usta, ki je mičen element.« Družba mu je je-po dolgi in na trenutke živčni razpravi zamahnil z roko: «Povem vam, v gospodarstvu te dežele so industrijski baroni najbolj dinamičen elemnet.» Družba mu je jela ognjevito ugovarjati, on pa, da ne in da ne, nič drugače da ni kot tako.
če odvzamemo temu napadalnemu stavku poUtično konico, nasajeno na znančevo splošno stahšče, ki ga kot komentator zavzema v nenehnih polemikah, je treba še vedno priznati, da ima v marsičem prav. Upoštevati je treba okoliščine. Kongres je po džajpur-skem zasedanju in po izvolitvi In-dire Gandhi za predsednika vlade Vklenjen v okvir predvolilnih potreb. Do vohtev bo najbrž zelo malo vrat odprtih za to, da bi sociahstični program Kongresa zarezal kaj globlje kot doslej, zlasti če upoštevamo še boj proti lakoti ter notranje in zunanje zahteve, ki jih to zastavlja. Hkrati pa postaja denar toliko važnejši, kolikor bolj se bližajo viharni zadnji tedni predvolilne kampanje. Minister za planiranje Ašoka Meh-ta je februarja dejal: «Nobenega dvoma ni o tem, da smo še vedno kapitalistična družba z močnim glavobolom, ki nam ga puščajo ostanki fevdalne družbene in kulturne dediščine«), V takšnih okoliščinah se dogaja, kar je preteklo jesen vladna komisija za raziskovanje monopolizacije v svojem poročilu izrazila takole: ((Občutek, da veliki poslovni krogi segajo v samo zgradbo demokratičnega mehanizma, podpira dejstvo, da so nekateri vodilni industrijci večkrat dajaU vladajoči stranki finančno pomoč. To se je dogajalo zlasti pred splošnimi volitvami.«
Da se v Indiji osredotoča na eni strani revščina, na nasprotni strani pa bogastvo, o tem ne more biti nobenega dvoma. Proces gre počasi, a obstaja le, statistični podatki ga osvetljujejo dovolj zgovorno. Hkrati pa se v tekočem političnem boju, zlasti v široki javnosti, dostikrat dogaja, da ob razpravah o gospodarstvu predstavljajo državni sektor kot ekonomski simbol «socializma» in .^sejmi sektor kot simbol ((kapitalizma«. Težko je reči, da bi bil državni zares v celoti »socialističen«, zlasti če u-poštevamo naraščajočo moč birokratskega aparata v državni industriji. Po drugi plati pa drži, da je zasebni sektor simbol in podlaga življenjske moči za «čiste» kapitalistične družbene odnose — če taki «čisti» odnosi sploh še obstajajo. Vendar gre linija takega dokazovanja še dalje: zasebni sektor naj bi bil v gospodarstvu «osvajal» teren na račun državnega.
Kdor bi hotel natanko zasledovati količinski razvoj odnosa med državnim in zasebnim sektorjem v indijskem gospodarstvu, bi moral natanko proučevati panogo za panogo in stroko za stroko posebej, kajti «splošne sheme« tu ni. Obstaja seveda resolucija o industrijski politiki iz leta 1956, a tudi ta, razen v nekaj redkih primerih, ne daje posameznih panog in strok izključno državnemu ali izključno zasebnemu sektorju. Distribucija električne energije je na primer skoraj vsa v državnih Tokah in tu javni sektor odločno napreduje. Letalski in železniški promet sta povečini v državnem sektorju, pomorski promet Je delno državen in delno zaseben, v cestnem prometu pa krepko prevladuje zasebni sektor. Zavarovalstvo je vse bolj in bolj v državnih rokah, medtem ko v bančništvu prevladuje zasebna pobuda. Tudi v trgovini delujejo državne organizacije, hkrati pa tako v notranji kot zunanji trgovini prevladujejo zasebniki.
Pravno je to zagotovljeno. Ali pa je to trdno zagotovljeno tudi v sociološkem smislu — to je veliko vprašanje. Obširnejših druž-benoslovnih študij o tem doslej že ni, vendar je najbrž res, da je splošni, zlasti pa še politični vpliv zasebnega kapitala mnogo pomembnejši kot bi to lahko sklepali iz pravnih in drugih institucionalnih določil. Visoka koncentracija in centralizacija zasebnega kapitala povzročata, da se tudi v Indiji spletajo elementi «elit» iz industrije, bančništva in visokih državnih organov, zlasti uprave in zakonodajnih teles. Kakih šeststo-petdeset bančnih računov obvladuje približno dve tretjini vseh bančnih dohodkov. Komisija za raziskovanje monopolizacije Je ugotovila, da je od 100 izbranih vrst blaga, ki prihajajo na indijski trg, koncentracija proizvodnje pri 65 vrstah «visoka». Ta izraz pomeni, da nastopa na trgu pet ali manj proizvajalcev. Dve družbi finančne skupine Birla obvladujeta 66,1 odstotka avtomobilske proizvodnje; ESSO, Burmah, Shell, Cal-tex in AOC, ki so vse iz tujine, ■koraj docela neomejeno vladajo
na trgu naftnih derivatov; finančni skupini Tata in IISCO sta vzeli nekatere polizdelke iz jekla skoraj povsem v zakup: skupina Birla skoraj popolnoma obvladuje trg umetnih vlaken.
Komisija je pregledala 2259 največjih indijskih zasebnih družb in ugotovila, da jih ima v lasti ali pod nadzorstvom 83 velikih poslovnih skupin. Petinsedemdeset teh skupin, od katerih sta najmočnejši Tata in potem Birla, obvladuje 46,9 odstotka vseh zasebnih družb (banke niso vštete). Njihovo skupno premoženje velja 26 milijard rupij (približno 5 milijard dplarjev). Premoženje skupine Tata, ki nadzira 53 različnih družb, cenijo na 3,85 milijarde rupij (približno 800 milijonov dolarjev); ta vsota jo uvršča na dokaj dostojno mesto celo na lestvici najmočnejših ameriških, zahodnoevropskih in japonskih finančnih skupin. Skupine, ki sledijo Tati, so razvrščene po premoženju, nadzirajo pa naslednje število družb: Birla 151, Martin Bum 21, Ban-gur 81, ACC 5, Thapar 43, Sahu-Jan 26, Bird-Heilgers 64, J. K. Singhania 46 in Soorajmull Na-garmull 76.
Teh deset velikanov indijskega zasebnega kapitala je skupaj z drugimi skupinami najvidneje povezano v zvezi indijskih trgovin-
skih zbornic FICCI (Federation of Indian Chambers of Commerce). Ta zveza je najmočnejši lo-by, kar jih obstaja v deželi. Njena letna zasedanja so javni dogodek ; tedaj FICCI zavzema stališča in z resolucijami presoja številna vprašanja, ki segajo daleč čez meje delovnega območja, kakršnega naj bi imele običajne trgovinske zbornice. S sredstvi za množično obveščanje, ki jih nadzorujejo njeni člani, se FICCI ne obotavlja jasno in glasno napasti niti predsednika vlade, kakor je to storila na primer v marcu, ko se je Indira Gandhi drznila javno izjaviti, da je to letno zasedanje «ritual». Minister za planiranje Ašoka Mehta pa je po svojem sugarskem govoru, kjer je pozval k ((premišljevanju« o tem, ali bi morda ne kazalo nacionalizirati komercialne banke, postal tarča široke tiskovne kampanje, kjer so avtorji uporabljali prav nič orokavičene izraze.
Malo ljudi dvomi o tem, kakšna usoda bi čakala tako vlogo velekapitala v javnem življenju, ko bi se socialistični programi Kongresa uresničevali odločneje, kakor doslej. Spričo sedanjih okoliščin pa prav tako malo ljudi verjame, da se bo v tem oziru kmalu zgodilo kaj pomembnejšega — vsaj do volitev in malce čez.
hnjitje ^ tjlprialibce
I
glrtbbu ^ bi Uta
PISMO IZ LJUBLJANE
JAMES AMBROSE BROWN
Čarodejni mangovi listi
(Mladinsko gledališče v Ljubljani)
Mladinsko gledališče, o katerega prireditvah sem ponovno pisal, se kljub skopo odmerjenim sredstvom razveseljivo razvija in uveljavlja. Razpolaga z vrsto predvsem mladih igralcev in igralk, ki so zelo mnogostran-ski:	poleg igralstva obvladajo
tudi osnove koreografije, kar je prišlo do veljave tudi v tej pravljični igri za mladino, in še marsikaj drugega. Razveseljiv je tudi smisel za grotesko in humor.
«ečarodejni mangovi listi» je o-čarljiva pravljica, pomaknjena na daljni orient, kjer se še dogajajo čudeži, kakršnih si želijo otroci. Dobri in nedolžni na koncu zmagajo, a tudi manj dobrim se ne godi posebno hudo. Poglejte, tu prodaja sadje in cvetje pred templjem, v katerem že stoletja ždi zeleni tempeljski bog, mlad Indijec, Sammg, in k zelenemu tempeljskemu bogu priha-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiihiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinn
OKRVAVLJENE AVTO CESTE
Pet mrtvih in štirje ranjeni pri hudih prometnih nesrečah
Pri Arezzu je neki tovornjak trčil od zadaj v drugega in v oba je potem treščil še neki osebni avto
AREZZO, 18. — Trije mrtvi in dva ranjena, od katerih so enega sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo, so posledice hude prometne nesreče, ki se je pripetila na sončni avto cesti.
Nesreča se je pripetila nekoliko po polnoči približno 20 km od A-rezza v smeri proti Rimu, in sicer v bližini čuvajnice Val di Chiana. V tovornjak j(z, Neaplja, ki je prevažal zelenjavo, se je zaletel neki drug tovornjak, ki je prihajal iz Ternija in ki je bil naložen s kamnom. Tovor kamiona iz Neaplja se je raztresel po cesti. Prav v tistem trenutku se je v isti smeri pripeljal avto znamke «Lancia-Flavia«, ki ga je upravljal 42-letm Giancarlo Cremona iz Imole. Avto je na spolzkem cestišču zaneslo ter je z vso silo trčil v tovornjak iz Ternija.
Pri nesreči so izgubili življenje 23-letni Antonio pedalino iz Nole, ki je šofiral tovornjak iz Neaplja, 42-letni Giancarlo Cremona, ki je upravljal «Lancio-Flavio» in 38-let-ni Giovanbattista Sangiorgi, ki se je tudi peljal na «Flavii». Ranjeni pa so bili Antimo Bruscino iz Nole, ki je bil drugi šofer na tovornjaku iz Neaplja, in Paolo Pe-trozzoli, ki se je peljal na «Fla-vii». Njegovo stanje je težko, saj so ga prepeljali v bolnišnico .kamor so ga sprejeli s pridržano pro-gnozo Pri nesreči se nista poškodovala šoferja tovornjaka iz Ter nija.
Medtem poročajo iz Verone, da sta dve osebi izgubili življenje in dve sta bili ranjeni zaradi trčenja med dvema tovornjakoma, do katerega je prišlo ob 1.30 pri Vagu, kakih 15 km od Verone, na cesti Verona-Benetke. Oba tovornjaka sta se prevrnila. Pri nesreči sta se ranila 50-letni Pietro Pulia in 48-letni Giuseppe Boccato iz Meo-la. Ponesrečenca so pripeljali v bolnišnico v Verono, kjer se bosta morala zdraviti 20 oziroma 60 dni. Pri nesreči pa sta izgubila življenje 25-letni Albino Massario-lo iz Meola in 42-letni Antonio Scapin iz San Biagio Calalta. Mas-sariolo in Boccato sta se peljala s tovornjakom, ki je trčil v prazno avtocisterno.
se bo v bodočnosti utegnilo uporabiti žival kot darovalca organov v veliko večji meri«.
Denarna vrednost ženske nedolžnosti
BOCEJI, 18, — Iz Innsbrucka se Je zvedelo, da je v teku nenavadna polemika med neko avstrijsko zavarovalnico in nekim italijanskim delavcem. Za priimek italijanskega delavca se še ne ve, ker ga viri od koder prihaja vest, prikrivajo. Vzrok za to sramežljivost pa je na dlani, če se pomisli, da je prizadeti delavec, ki je doma iz Sicilije, naprosil avstrijsko zavarovalnico, da mu... zavaruje hčer pred nevarnostjo, da bi jo kak Avstrijec zapeljal.
Zadeva je v bistvu zelo preprosta: sicilijanski delavec M. R. je postavil pogoj za svoj pristanek za izselitev 16-letne hčerke v Avstrijo, kjer bi se ta zaposlila kot sobarica v nekem hotelu, oa se mu zagotovi, da se bo deklica vrnila v Italijo tako nedolžna, kot je bila v trenutku odhoda. Za to jamstvo Je M.R. pripravljen, da plača mesečno premijo 100 šilingov.
Podobne zahteve avstrijske zavarovalnice še ne pomnijo v zgodovini svojega obstoja. Zato se je prizadeta ustanova obrnila na londonski «Lloyd», ki ima večjo izkušnjo v podobnih zadevah.
Uporabljanje živali za darovalce organov
RIM, 18. — V zvezi z dvema ope racijama, ki so jih nedavno opra vili v Rimu, Je danes prof. Paride Stefanini govoril pod pokroviteljstvom Državnega centra za raziskave o vprašanju presajanja ledvic. Profesor Stefanini je v svojem govoru izjavil, da umre letno v Italiji 4000 bolnikov zaradi bolezni na ledvicah. Z ustreznim presajanjem tega važnega človeškega organa pa bi Jih utegnili rešiti pred smrtjo okoli tri tisoč.
Vprašanje presaditve ledvic oa ni seveda lahko rešljivo. Obstajajo številne težave, ki pa niso samo kirurškega značaja, temveč zadevajo biologijo, fiziopatologijo, farmakologijo itd.
O izredno zanimivem vprašanju presaditve ledvic iz telesa šimpanza v človeško telo, je govoril dr. Ca-sciani, ki Je Izjavil, da )e ta vrsta opic posebno pripravna za presajanje, ker gre za živali, ki so zelo sorodne človeku, a njihova krvna skupina popolnoma enaka človeški. Dr. Cascianl je zaključil, da to do kazuje, da so ((biološke pregrade zelo manj pomembne, kot se na splošno misli ter da je upati, da
Še vedno nad Rimom radioaktivni oblak
RIM, 18. — »Skupina merjenja zračne radioaktivnosti«, ki deluje v okviru državnega središča fizike ozračja in vremenoslovja CNR ter vremenoslovske službe vojaškega letalstva, je tudi včeraj zabeležila določeno radioaktivno zastrupitev ozračja v navpični smeri nad Rimom.
Poročilo CNR pravi namreč, da so pri drugem radijskem sondiranju, ki so ga izvršili v včerajšnjih popoldanskih urah, in sicer v plasteh, ki gredo od zemeljske površine do višine 28 kilometrov, zabeležili radioaktivno zastrupljenje, ki ga je treba povezati s kitajskim jedrskim poskusom. Količina jedrskega izžarevanja, ki je prodrla do zemeljske površine, niha med 2 ali 3-kratno količino normalnega kozmičnega izžarevanja.
Illlllililllllllllllllllllllllllllllllllllllllliilllliiriiiniiiiiiifiiilllilllliiilliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiliiiiiil
PO PREDVČERAJŠNJEM NEUSPEHU
Preureditev načrtov za izstrelitev Gemini 9
»
Posnetki sovjetskega satelita «Molni-ya 1» z višine 40.000 kilometrov
CAPE KENNEDY, 18. - Voditelji vesoljskih načrtov ZDA so se danes spet lotili dela, da bi pripravili nov načrt za polet v okviru poskusa «Gemini 9», ki je bil odložen po včerajšnjem neuspehu za tri tedne. V tem trenutku pripravljajo novo raketo «Atlas Age-na», ki bo morala služiti kot cilj »Gemini 9». Ponovna ureditev rakete »Agena« bo ohranila nekatere važne točke prejšnjega načrta (srečanje v krožnem tiru, vesoljski sprehod kozmonavta okoli Zemlje in simulirano reševanje kozmonavta, ki se je znašel v težavi), toda opustili bodo druge zelo važne poskuse, kot n. pr. kontrolirane manevre pri srečanju. Te bodo odložili do izstrelitve »Gemini 10». Strokovnjaki pripominjajo, da so kontrolirani manevri potrebni za učinkovit razvoj načrta «Apollo», ki predvideva izkrcanje človeka na Luno.
Zvedelo se je tudi, da je zadnji ameriški poskus spodletel po 130 sekundah od odhoda rakete «Atlas-Agena«, in sicer zaradi napak pri delovanju enega izmed treh motorjev. Nenadoma je namreč raketa začela nihati v zraku ter se nazadnje obrnila proti Atlantskemu oceanu namesto proti nebu.
Iz Moskve pa poročajo, da je sovjetski si.telit «Molniya 1» poslal na Zemljo televizijske posnetke Zemlje z višine 30.000 do 40.000 km. Sovjetska agencija Tass, ki je sporočila to vest, je tudi pripomnila, da ima omenjeni satelit zelo podolgovat tir.
Iz Adelaide v Avstraliji pa so sporočili, da bodo izstrelili raketo ! «Evropa 1», ki ga je zgradila »Or-
ganizacija za razvoj evropskega iz-strelka», iz avstralskega oporišča Woomera prihodnji ponedeljek ali torek. Kot je znano, bodo uporabili izstrelek «Evropa 1» za izstrelitev prvega evropskega satelita. Pri načrtu sodelujejo Belgija, Francija, Zahodna Nemčija, Velika Britanija, Italija in Holandska.
Vprašanja Ilirizma na vsedržavni konferenci
RIM, 18. — Danes se je v kongresni palači pri EUR nadaljevala vsedržavna konferenca o turizmu. Konferenci predseduje minister Co-rona.
Med drugim sta govorila predstavnik Zveze trgovinskih zbornic Ana-cleto Gianni in predstavnik Touring Cluba Regglori. Zelo pomemben je bil govor tajnika CGIL Mosche, ki je obravnaval vprašanja turizma posebno z vidika razvoja širokega ljudskega turizma. Gre za to, da se omogoči čim večjemu številu delovnih ljudi, da pravilno izkoristijo svoj letni oddih. Zato je treba porabiti več sredstev za pospeševanje ljudskega turizma.
Sledili so še govori ministra Ma-riottija, ki je obravnaval vprašanje turizma s zdravstvene plati. Govornik je med drugim dejal, da bodo prej ali slej zgradili dve ali tri bolnišnice mednarodnega značaja, da bi s tem omogočili tujim turistom, da bi se v primeru bolezni lahko zdravili v Italiji tako kot doma.
Na konferenci sta govorila tudi ministra Natali in Mancini.
jajo razni ljudje s priprošnjami, da bi se jim izpolnila kaka želja. Toda tempeljski bog se nasmehne samo mlademu Indijcu, ki bi rad rešil lepo mlado dekle So-ni, ki jo ima zaprto v visokem stolpu Starec. Ta želi dekle prodati debelemu Radži iz Indopo-ra kot njegovo petstoto in prvo ženo. Tempeljski bog da Sam-myju tri mangove liste, ki imajo, če jih požveči, to čudežno moč, da se mu izpolni sleherna želja. Najprej ga spremenijo v opico, da prepleza obzidje visokega stolpa; potem ga spremenijo v bolho, da se skrije pred zasledovalci in da jih pošteno opika In končno skuhata Soni in Stara žena zaplet, da se Rad-ža nevede poroči s Staro ženo, vrlemu Sammyju pa pripade lepa Soni. Torej popolna izpolnitev otroških sanj in želja.
To lepo pravljično igro je zrežiral mladi režiser Janez Pov-še kar domiselno in ubrano. Pokazal je smisel za mero in Za groteskni učinek.
Med igralskimi, kreacijami bi zlasti omenil razgibano igro Branka Ivanca, ki je svojemu Radži dal polno mero grotesknega hu morja. Sandi Pavlin je kot Ze leni tempeljski bog imel težav no nalogo dolgotrajnega otrple ga mirovanja, ki priliči kamni temu kipu. Prav lepo je tudi za plesal v indijskih ritmičnih gibih, ki jih je kakor tudi druge plese naštudirala Majolka Suk-Ijetova. Ta je s soplesalko Aljo Tkačevo tudi sama prikupno zaplesala v templju. Sammgja, mladega Indijca, je z ustrezno gibkostjo in živahnostjo igral Jože Mraz. Starca je v izdelani karakterno komični kreaciji podal Miro Veber. Posrečena je bila groteskna Stara ženska Mine Jerajeve. Soni, mlado dekle, je Z ljubkostjo igrala Milena Grmova
Občinstvo je nagradilo igro in izvajalce z dolgotrajnim aplav-zmn.
Vladimir Bartol
Mestno gledališče ljubljansko
Saša Miklavc: Requiem zahvale
V počastitev petindvajsetletnice ustanovitve Osvobodilne fronte in dneva zmage je zbral eden od najvidnejših igralcev Mestnega gledališča, Saša Miklavc, nekaj najpretresljivejših dokumentov, poslovilnih pisem talcev in na smrt obsojenih staršem in drugim svojcem. Na svečano resni, strogi in lepi, skrajno skopi in preprosti sceni, ki sta jo prispevala Saša Miklavc in Milan Butina, so nastopili trije interpreti: avtor priredbe Saša Miklavc, Vla-doša Simčičeva in Franček Drofenik, ki so čustveno polno in zavzeto interpretirali zadnje pretresljive krike žrtev okupatorja. Občinstvo je sledilo interpretacijam, ki so včasih zamrle v skoraj neslišni besedi, z zbrano resnobo. Bil je pretresljivo lep komorni večer, ki je potegnil iz temnih globin preproste besede poslavljajočih se od življenja in jih vtisnil v nesmrtnost.
Vladimir Bartol
Nova knjiga esejev
Josipa Vidmarja
Nova knjiga esejev Josipa Vidmarja (Josip Vidmar: Literarni eseji, izdala Državna založba Slovenije je posvečena velikim mojstrom svetovnega slovstva Shakespearu, Goetheju, Andersenu. Tolstoju. Gorkemu. Oskarju Wildeju, Gribojedovu in še nekaterim drugim. Gre za starejša dela, v katerih se avtor dotika tako klasikov, velikih mojstrov ruske književnosti in začetnikov moderne evropske književnosti. Čeprav se Vidmar dotika najrazličnejših pisateljev, je njegova knjiga napisana z nekega enotne-ka izhodišča in torej stilno znotraj zaokrožena. Vidmar pristopa k posameznim pisateljem kot razsojevalcev in stvaritev posameznih avtorjev, pri čemer pa seveda izhaja iz svojih estetskih in idejnih izhodišč. Tako njegovi literarni eseji niso samo podobe pomembnih književnih u-stvarjalcev, temveč so tudi pričevanja o bistvenih metodah književnega ustvarjanja. Vsekakor pa so rezultat dolgoletnega proučevan ja in zrelega razsojanja.
Ne bi se spuščali v oceno Vidmarjevih izhodišč ne v oceno njegovih esejev. Kot kronisti lahko le z veseljem beležimo izid nove Vidmarjeve knjige in nove knjige esejistične literature, ki šele v zadnjem času doživlja pri Slovencih svoj pravi razmah. Vseh devetnajst esejev Z zadnjim vred, v katerem avtor razpravlja o socialističnem realizmu, je samo dokaz tovrstne tvornosti. Predvsem pa seveda kritične ustvarjalnosti Josipa Vidmarja. Skoda le, da v opombah ni vsaj najosnovnejših podatkov o času nastanka in objavah posameznih esejev, kar bt bilo knjigi samo v korist.
Sl. Ru.
INDUSTRIJE POLJOPRIVREDNIH MAŠINA
BEOGRAD
(UU««I It • v • I w c 11 a *■ IV
JUGOSLAVIJA
Člani POSLOVNEGA UDRUŽENJA IRM razstavljajo svoje proizvode v skupnem paviljonu na MEDNARODNEM AGRARNEM VELESEJMU v NOVEM SADU od 14. -23. MAJA 1966 -----—------------------- Obiščite nas!

& 1MT .
'SP' BEOGRAD -1
ivj cdn^i

pSMOKAVA
POŽARE V A C
W.»
PROLETER
LESKOVAC
O S I J EK
flCkoSTROJ
LJUBLJANA
IMC
IM L
~T LJ ^ L. An
C€R
C A Č A K
lp	je poslovno
združenje 12 glavnih jugo-slovanskih proizvajalcev kmetijskih strojev in orodij\ katerih asortiment je naslednji:
Traktorji na kolesa
Stroji in kombajni za pobiranje pridelkov (pesnice,koruze,sladkorne pese in drugih kultur)
vse vrste priključkov za:
•	melioracije
•	obdelavo zemljišč
•	setev
•	zaščito rastlin
•	prevoze v kmetijstvu
•	mehanizacijo gozdarskega dela
Agregati za umetni dež
Sušilnice za kmečke pridelke, živinsko krmo, povrtnino in sadje

ijjJlU. proizvodni program vsebuje celotno mehanizacijo za kmetijstvo in gozdarstvo
organizira na račun svojih članic pro-dajo in nakupe v državi in KRUŠEVAC v inozemstvu
C
TELEFONI: 38-162 — 38-170 - 620-650 - 629-164
J
I
■S
s
I
I
i: iiiiliij
:::::::::::::
iiiiiir
Mi sfer Larry je bil že postal zncen, ker je vse svoje potovanje moral biti sam v oddelku železniškega voza. «Tudi vrag bi mi . dobrodošel sopotnik,* je pomislil. Mogel bi se malo pogo-VarJati ali pa vsaj prepirati.*
" k*fco je ostal sam . . .
2e so minile tri ure, kar je ekspresni vlak zapustil neuryorško Postajo, pa ni bilo niti sprevod-mka, fa bi pregledal vozovnico, ^orrg je upal, da bo vsaj v Jer-seyu, na edini postaji, kjer ima mak postanek, stopil kdo v nje-gov oddelek. Pred nekaj minutami le vlak zapustil Jerseg, a Larry-Jevo pričakovanje se ni izpolnilo.
mu preostalo drugega, kakor na se zlekne na udobnih sedežih m prespi ostali del poti. Tako je tudi storil.
Todaj komaj je zadremal, so se vrata oddelka naglo odprla. Dostojno oblečen moški je hitro vsto-Ptl in prav tako hitro zaprl vrata *a seboj, ko je poprej pogledal se na obe strani hodnika.
*Sfe sami v oddelku?» je živčna vprašal neznanec.
«Ce vi niste nič in nihče, misterij je odgovoril Larry . “Ali je bii že sprevodnik pri vas ,n pregledal vozovnico?*
‘•'■Mislim da ne.*
, "Kako to .mislite’? Ali ste morda spali do mojega prihoda?* “Nisem bil tako srečen.*
pomeni, da sprevodnika še n> bilo v tem vozu.»
. “No, pa recimo, da ni bil, če tmate od tega kako korist.*
“Da, da . . .,* je zamrmral neznanec in živčno potegnil iz žepa dvojček cigaret.
“Kadite?* je vprašal Larrgja in ^ ponudil cigareto.
“To je oddelek za nekadilce, misterij
“K vragu vi in nekadilci!*
. Neznanec si je prižgal cigareto n Pri tem ves čas motril Larryja. “Kam potujete?* je vprašal.
“V Neio Orleans!*
“To je prva naslednja postaja, Jej! se vlak ustavi, ali ne?*
“Da, če ne bo kazal rdeči signal sta^ mestom> da proga ni pro-
“Dovolj je bilo zafrkavanja, če mem pripomniti. . .*
“Ni potrebno. Saj sem že opa-da imate v desnem žepu pomnika revolver.*
“Ne samo to. Revolver je na-
merjen na vas.*
«Hvala za pozornost. A zdaj mi povejte, čemu se imam zahvaliti za toliko pozornrost?*
«Ni važno. Od vas zahtevam samo eno: če bi morda prišla policija in vprašala, od katere postaje potujeva skupaj, boste odgovorili, da sva sopotnika že od New Yorka.*
Morda bi bilo bolje, da je res tako . . .*
«Tako je!*
«Da, tako je, zahvaljujoč revolverju v vaši roki.*
«Vaša inteligenca vam bo vsekakor podaljšala življenje, mister .. . mister .. .*
«Larry, Larry Danton.*
Mister Larry. Jaz sem Erg. Benjamin Erg, filmski producent.* Me veseli, mister Erg. Ali sem morda zasilni statist v kakem vašem najnovejšem filmu, ki ga režira Hitchcock, ali. . .»
Nato je mister Erg pokadil še dve cigareti drugo za drugo. Globoko je vlekel dim vase in bil precej živčen. Larry se je zamislil in nenehno gledal v obris re-volverske cevi v žepu Ergovega površnika.
Molčala sta . ..
«Rekel sem vam že, da je bilo dovolj šale. Najresneje vas opozarjam, da storite vse, kar bom od vas zahteval, če želite videti New Orleans. Dajte mi častno besedo, da ne boste nikomur o tem ničesar povedali.*
“Nikomur ne bom niti črhnil o tem, častna beseda!*
«V redu! Naj bo to najina skrivnost.*
“Da! Naj bo najina skrivnost!* Kmalu so se pojavili sprevodnik.. . in dva policaja.
“Oprostite. Upamo, da gospoda potujeta skupaj. . .*
“Da!* je potrdil mister Larry. «lz New Yorka?»
“Da, če vas to ne moti.. .*
«Niti najmanj. Oprostite!*
“Kaj se je zgodilo?* je vprašal Larry.
“Umor. V petem vozu za vašim. Sprevodnik je v nekem oddelku našel truplo mladega dekleta. U-bita je bila po Jersegu, kar pomeni, da morilec še ni mogel zapustiti vlaka.*
tče ni medtem skočil iz njega,*
D. J. BALY

—	Alora tista Agena, tista raketa ga je polomila.
Namesto jet na tisto pot, koder so odločili inženirji, se je nečko nekam zgebi-la. In taku niso mogli na-redet tistega apuntamenta sez Gemini numer devet. Jn taku so mogli vse vkep odložet za ne znam kolko cajta. U Ameriki so zastran tega forte jezni, ke se jem je tu polomilo.
—	Ma sej uani ga večkrat lomejo. Denmo reč: Kej je treba zdej prodajat Indiji tisti uran?
—	Kašen uran?
—	Ma uran pej! Tu je ana radioaktivna roba za delat jedrsko energijo. U Indiji pravejo, de nucajo uran samo za miroljubne namene. Ma znaš, kaku je sez miroljubnemi nameni.
—	E znam, znam. Sej je biu tudi Hitler forte miroljuben in je večkrat reku, de uan ne bo de-lau vojske, zatu ke je biu tudi uan u vojski jn de zna, kej če reč vojska. Ma pole si pej vidu njegovo miroljubnost.
—	Sej se tudi u Indiji oglašajo, ke pravejo, de be tudi Indija mogla začent delat atomske bombe. De jeh more jemet, zatu ke jeh jema tudi nje soseda Kitajska.
—	Ma kej se meša zdej še Indija? Moko, moko in krampir nej kepava, ke pravejo, de nimajo kej jest. Ne pej uran in sanjat od atomskeh bomb!
—	Kej češ, zdej so postale atomske bombe forte modeme jn vsaka država, ke kej da nase, mi-šle, de jo more jemet. Tu je glih taku, koker sez autami. Danes je vsacga sram, ke nima auto-mobila in nardi kar more, de pride do njega. Človek brez avta je koker an petler. Jn velike države pej niso nanka velike države, če nimajo atom-
ske bombe.
— Ja, ja, ma intan-to tisti radioaktivni prah od tiste kitajske bombe je vre pršu nad Rim jn Italijo. Učenjaki pravejo, de ni neč hudga jn de ni nobene nevarnosti. Ma jest se ne zanesem dosti. Zatu ke so ani drugi, ke pravejo, de nanka ne moremo vedet, kašno škodo bomo še jemeli od ta stareh atomskeh eksplozij, od tisteh, ke so jeh pred leti spestili gor Amerikanci jn Rusi. Zatu ke tisti atomski prah je ana forte huda reč.
—	Ma znaš kej? Jest rečem, de je vsa ta moderna tehnika ana huda reč, ke forte škode le-dem. Kej ni morbet gaš od autou tudi škodliva reč, ke zastrupla zrak? Jn kej ni televižjon tudi huda reč, ke dela ledi zmiram bol naumne? Kej ni navadu televižjon tudi odrasle ledi, de gledajo jn se devertirajo pr programah, ke be jeh u stareh cajteh gledali samo otroci? Jn danes smo pršli vre vsi na otročjo pamet. Videš, Mihec moj dragi, tehnika jn napredek je taku. Jn ni neč za naredet. Sej je vre an angleški pisatelj — mene se zdi, da se kliče Wells — napisau, de bojo
čez aneh petdeset taužentlet ledje prou šempja-sti. Vse bojo delale makene jn ledje ne bojo jemeli več kej bacelirat jn bojo samo gledali u left ku loleti. Ma mene se zdi, de bo tu pršlo še dosti prej. Zatu ke vre zdej se vide, kaku grejo kašni ledje našp’š sez radiolino u garšti jn gledajo u left ku loleti.
—	E’ dragi moj, napredek gre zmiram bolj hitro naprej. Jn hmali, za živet, ne bomo delali druzga, ku prtiskati na betone.
—	E ja, magari taku ne!
modni kotiček
I
Začenja se kopalna sezona: kakšno kopalno si bomo izbrale?
Zelo priporočljiva je dvodelna obleka, ki pa ni za vsako žensko
Ker se kljub muhavosti letošnje pomladi vendarle z velikimi koraki bližamo pravemu polet ju, bi želele tokrat spregovoriti nekaj besed o kopalnih oblekah, ki bodo poleg poletnih oblek in drugih oblačil, sedaj naša največja skrb, seveda kar zadeva modo.
Kakšne kopalne obleke bodo letos v modi? Ste že prelistale letošnje modne revije? Če ste, potem ste si mogoče že ustvarile vsaj bežno sliko o tem, kaj bo letos v modi in kaj ne. Mogoče si pa te slike tudi niste mogle u-stvariti prav zaradi «velikodušnosti* letošnje mode, ki zelo veliko dopušča, a nekatere stvari strogo prepoveduje. Za vse tiste, ki si želijo kakšen nasvet ali dobro idejo, bomo navedli nekaj novic.
Letos bodo v modi tako enodelne, kot dvodelne obleke. Predvsem dvodelne kopalne obleke bodo letos prišle še posebno v poštev, ker je tudi moda mnenja, da je treba nuditi telesu v poletnih mesecih čim več sonca in zraka. In katera kopalna obleka
(Nadaljevanje na 6. strani)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiai><iiiiiiiiii>*i>iiiiiiiiiiii>iiii>ii>iiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiii>iiiiii>iii>iiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiilti,,liiiini,,,ii,,l,ll,ialll,,llllllllailaaillllll
S PARIŠKEGA ZASEDANJA O ZNANOSTI IN SPOZNAVANJU SVETA
Dve največji nevarnosti človeštva: jedrska vojna in demografska plima
Dobre in slabe plati naglega razvoja tehnike - Psihologija je šele v svoji otroški dobi - Mehanizem biološke evolucije - Nujnost demografske politike
Pred nedavnim je bil objavljen material z mednarodnega kolokvija v Parizu o temi «Znanost in sinteza: za spoznavanje človeka in sveta*. Nekaj odlomkov iz uvodnega govora bivšega generalnega ravnatelja UNESCO, Ju-liana Huxleya.
Sedanji stadij človeškega razvoja označuje razvoj znanosti, o-
torek zvečer Aškerčev (na sliki) pa je
ziroma njenega gigantskega otroka — tehnike. Znanost nam je odkrila velikanska in najrazličnejša znanja, ni pa nas v zadostni meri uvedla v način njihovega izkoriščanja. Tehnika nam je najprej daia industrializacijo, nato masovno proizvodnjo in na koncu avtomatizacijo. Tako je postopno olajšala človeku delo, povečala obseg proizvodnje in zmanjšala njene stroške, resda pogosto vse to na škodo raznovrstnosti in kakovosti.
Ta evolucija prihaja zdaj do svojega logičnega (in absurdnega) zaključka: do malone popolne odprave dela, namreč dela v pravem smislu besede, hkrati pa tudi do pretiranega povečanja prostega časa, tj. do brezposelnosti.
Vse znanosti ne uživajo istega ugleda. Danes je na primer na prvem mestu fizika. Široka publika in nedvomno tudi določeni fiziki jo smatrajo za najpomembnejšo znanost, »najbolj znanstveno* skratka, ker da je ona, bolj eksaktna od drugih, temeljna in analitična. To je točno, a vendarle ni najpomembnejša. Fizika je najbolj abstraktna in, potemtakem, praktično najenostavnejša. Prva in najhitreje se je razvila iz enostavnega razloga, ker je najbolj oddaljena od narave
^arodna in študijska knjižnica je skupno s Slovenskim klubom priredila v Vecer, na katerem je prof. Andrej Budal spregovoril o pesniku, Stane Raztresen
recitiral nekaj pesmi
"""»lili.um......Hlinil.............................................................i..........umi
Tudi v Trstu bomo jutri priča sončnemu mrku ki bo bolj na jugu zavzel veliko širši obseg
Jutri ob pol enajstih bomo tu-Pri nas priča nevsakdanjemu •pesnemu pojavu — sončnemu mrku, ki pa pri nas ne bo po-P°Jn, venuar pa bo Luna ob 10. yr' 28 minut in 39 sekund prekri-kar 688 tisočink sončne povr-1,tlei to se pravi obilni dve tretji-/J1 Sonca, kar pomeni, da bo ta uebesni pojav kar močno opazen, bukoliko južneje od nas pa bodo Uheli popom sončni mrk. Zemlje-P>sni pas_ koder bodo imeli po-sončni mrk, bo zajel del Se-efne Afrike, Grčijo in Turčijo *n še nekaj obrobnih predelov, ki raztezajo med Atlantikom in °v’jetsko zvezo.
Popolni sončni mrki se na posa-Vle'Uuh zemljepisnih področjih po-pVljajo zelo redko, vsakih 350 ‘et- Ker bo sedanji sončni mrk iz-'!en območja Italije in nekaterih rugih razvitih držav, so se znan-“tv,eniki odločili, da bodo ta reji0* nebesni pojav opazovali s ti-®uh področij Sredozemlja, koder opdo imeli popoln sončni mrk. Sku-P>ne švedskih, nemških in italijanskih astronomov so že odpoto-y®u predvsem v Grčijo, kjer bo p nebesni pojav izrazit. Tako je rpronomska opazovalnica iz Ri-
"*a, ki jo vodi prof. Cimino, organizirala znanstveno bazo na pod-°cju Saronisa, kakih 50 km od ••ten. V isti kraj je odšla tudi od-Prava florentinskega opazovališča ^rcetri, ki jo vodi prof. Righini.
Kar zadeva opazovališče v Sa-. r°nisu, je prof. Righini izjavil, da T* to opremljeno z veliko napra-°’. z nekakšnim horizontalnim unčnim teleskopom, ki je dolg_ 12 metrov in s k.iterim bodo skušali Posneti spekter, ki se pojavlja na ?nu sončne kromosfere. Omenje-sončni teleskop je popolnoma uvtomatiziran in bo posamezne fotografije posnemal vsake pol sekunde v osrednjem obdobju nebes-pKa pojava. Neka druga naprava P8 to posnemala spekter na tako 'henovaoem vijoličastem robu Son-
V istem kraju v Grčiji bodo namestili tudi radioteleskop s para-bolično anteno s premerom dveh metrov. Ta bo sprejemala na valovni dolžini treh in desetih centimetrov. Rezultate teh opazovanj bodo registrirali na magnetofonski trak skupno s časovnimi signali, ki jih bodo sprejemali od »Bureau of Standard* iz Washing-tona ter z drugimi signali, ki bodo služili za proučevanje jonosfe-re med raznimi obdobji sončnega mrka.
Prof. Righini, načelnik zavoda Arcestri, je izjavil, da je v tem primeru zelo pomembno ugotoviti področja z najmočnejšimi in najšibkejšimi izbruhi. Dve drugi opa-zovališči pa sta bili postavljeni severno in južno od osrednje črte jutrišnjega popolnega sončnega mrka. Ena teh postaj, tista na severu, je blizu Catanie. Za to priložnost so izkoristili tudi naprave astrofizičnega obsevatorija v SanfAgati li Battiati. Drugo opazovalno postajo, in sicer tisto na južni strani osrednje črte popolnega sončnega mrka. pa so namestili v Mallii na otoku Kreti, kakih 26 km vzhodno od Heraklio-na. Iz primerjave podatkov, ki jih bodo zbrali na vseh teh treh opa-zovališčih, se bo dalo ugotoviti, ali dejansko obstajajo tako imenovana »hladna področja* na Soncu, ki so jih opazovali že pri zadnjem sončnem mrku leta 1963.
Kaj so to »hladna področja*? Ker znanstveniki ta področja šele proučujejo, ni možno dati na gornje vprašanje nobenega konkretnega odgovora, vendar doslej znani podatki govore, da so v posameznih predelih Sonca tako imenovana »hladna področja*, kjer računajo, da znaša temperatura komaj 10.000 stopinj, medtem ko znaša drugod temperatura tudi en milijon stopinj Celzija.
Ves program jutrišnjega opazovanja tega nebesnega pojava bo zelo obsežen, vendar pa rimska odprava, o kateri govorimo, predvideva predvsem proučevanje sonč-
nega ozračja, in sicer tiste obrob- [ krone. Podobno kot v Trstu bodo
............... ’ •	ta nebesni pojav opazovali tudi v
Florenci, kjer bodo imeli 70-od-stotni sončni mrk, njihovo opazovališče, ki je sicer že na delu v Grčiji, bo s svojim radioteleskopom s premerom dveh metrov, opazovalo pojav tudi iz Florence.
V Rimu bodo imeli »tričetrtinski* sončni mrk: Luna bo prekrila tri četrtine sončne površine. Del rimskih strokovnjakov je že v Grčiji, del pa jih je ostal doma, da bi z domačega opazovališča sledili pojavu. Na Cipru pa so Švedi in Nemci že pripravljeni na jutrišnji dan. Ob tej priložnosti bo začela delovati še nova vrsta «sončnega stolpa*, neka nova naprava, ki so jo nemški strokovnjaki šele pred nedavnim izdelali.
Skupina mladih jugoslovanskih astronomov pa je v nedeljo odpotovala na opazovanje tega nebesnega pojava v turško mesto Ay-valik. Odpravo vodi dr. Milovan Ljubič, ki je pred odhodom izjavil, da je pri zadnjem popolnem mrku leta 1961 jugoslovanska ekipa astronomov napravila nekaj posnetkov tega nebesnega pojava in da ti posnetki spadajo med najbolj uspelo dokumentacijo sončnega mrka, kar so jih tedaj na-
ne plasti sončne krone, ki so v trenutku popolnega mrka še vidni. Opazovanje teh obrobnih ali še bolje povedano že zunanjih plasti je v normalnih razmerah izredno težko, hkrati pa bistvene važnosti za proučevanje fizičnih razmer tako imenovane fotosfere in kromosfere Sonca.
V Grčiji si bodo za sedanje proučevanje Sonca pomagali tudi z raketami - sondami. V sodelovanju z ameriško ustanovo NASA ter z evropsko organizacijo za vesoljska raziskovanja «ESRO» bodo izstrelili nekaj sond do 120 km visoko. Na teh raketah bodo nameščene naprave za analiziranje ultravijoličnih žarkov. Te sonde bodo izstrelili tik pred, med in takoj po popolnem sončnem mrku, da bi zbrali primerjalne podatke. Ker bo razmeščenih več opazovališč na tleh, tokrat ne bodo uporabili posebno opremljenih letal vrste »DC-8* kot so jih uporabili pri opazovanju podobnega nebesnega pojava pred tremi leti.
Kakor smo že v začetku povedali, bomo tudi v Trstu priča vsaj delnemu sončnemu mrku. Tržaško opazovališče bo tudi vključeno v to opazovanje in bo skušalo lpka-lizirati neke motnje, ki da izvirajo iz tako imenovane sončne
in njenih kompleksnih pojavov. Prodrla je do najbolj skritih globin materije, toda nič ne ve o tajnostih človeške psihe.
Psihologija pa je šele prešla svojo otroško dobo: še vedno je samo skupek protislovnih postavk. Prava psihološka znanost je danes še vedno samo sen.
Razvoj deluje kot centrifugalna sila: vsaka znanost sledi svoji lastni smeri. Resda med njimi tudi prihaja do plodnega sodelovanja, vendar to ne more-preprečiti njihovega razhajanja in vse večje specializacije. Potrebno je, torej, da znanosti ponovno osredotočimo v prid reševanja človekovih problemov. Znanstvena eksplozija našega stoletja nam je posredovala množico najrazličnejših podatkov, s čimer nam je omogočila tudi nekakšen sintetičen pogled na ves potek evolucije.
Na našem planetu je evolucija šla skozi tri faze: mineralno, biološko in psiho - socialno ali človeško. Vsaka faza je imela svoj posebni značilni mehanizem, ritem in rezultat ali proizvod. Mineralna evolucija se je razvila s pomočjo fizičnih, a ponekikrat tudi kemičnih reakcij, ona se giblje skrajno upočasnjeno, ustvarja, oziroma proizvaja pa v sferi neskončno majhnega — atomov, kot tudi v sferi neskončno velikega — z.ezd in galaksij.
Mehanizem biološke evolucije je naravna selekcija, ki deluje hitreje in proizvaja organizme, vrste, ekološke skupnosti.
Glavno gibalo psiho - socialne ali človeške evolucije je psihološka ali psiho-socialna selekcija, ki deluje s pospešenim ritmom in katere proizvod so človeške družbe — vsaka s svojimi idejami in prepričanji, ekonomsko in politično organizacijo, zakoni ter religijo.
Da bi se evolucija v tej novi fazi mogla kolikor toliko uspešno razvijati, je predvsem potrebno razumeti njen mehanizem. Za to pa je neobhodno potrebno, da xe velik del naših znanstvenih sredstev posveti proučevanju psiho - socialnega procesa ter možnosti, da se nanj vpliva.
Toda, povrnimo se k današnji krizi. Sleherni učenjak, ki je pristal, da zapusti svoj slonokoščeni stolp ter se ozre na svetovni položaj, se malone avtomatično spremeni v preroka nesreče. Seveda je tudi to pogojeno, zakaj, v kolikor smo pripravljeni delovati racionalno, bi se tudi nesreči mogli ogniti.
Če nam ne uspe odpraviti grožnje jedrske vojne, tvegamo uničenje civilizacije in pa to, da človeški vrsti prizadenemo neozdravljive genetične poškodbe. V kolikor pa ne zavremo demografske plime, lahko postanemo žrtev svoje lastne plodnosti. U-pati je, da se bomo tej dvojni nevarnosti znali ogniti.
S človekom se je evolucija končno začela zavedati sama se-
pravili.
........................................mm'"'.......................................................
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.)
OVEN (21. 3. do 20. 4.) Zelo razburkano poslovno vzdušje. Mislite nekoliko tudi na svojo zabavo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) nost bo pokazala, ali so vaše ideje koristne. Uredite svojo osebno korespondenco.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Iz napak drugih boste potegnili določene koristi. V srčnih zadevah bo sreča na vaši strani.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Odstopite neki posel svojemu dobremu prijatelju. Prišlo bo do prijetnega srečanja med vami in staro ljubeznijo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Izboljšajte metode svojega organizacijskega ix>slovanj&. Tudi v ljubezni
HOROSKOP
je treba imeti občutek za mero.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Izkoristite neko edinstveno priložnost. Skušajte se nekoliko razvedriti.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Ne tvegajte po nepotrebnem, stopajte raje po že izhojenih poteh. Ne zavrnite prošnje nekega sorodnika.
SKORPNJON (od 23. 10 do 21. 11.) Svojo denarno poslovanje skušajte razvijati sami. Ne odstopajte od svojih idealov.
Z največjim uspehom boste uredili svoj finančni položaj. Bodite dobri z nekom, ki vam je iskreno naklonjen.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Med sodelavci je v prvi vrsti potrebno dobro razumevanje. Na čustvenem področju ni nobenih novosti.
VODNAR (od 21. 1. do i9. 2.) Ne bo vam škodilo, če se boste od časa do časa posvetili kakemu športu. Prišlo bo do ostrega razgovora med vami in nekim sosedom.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Dan bo posebno naklonjen vsem, ki se ukvarjajo z umetniškim ustvarjanjem. Manjši nesporazum z ljubljeno osebo.
be, vtem ko je človekova naloga, da v bodoče postane edini pobudnik evolucije na našem planetu. Evolucija ni slepa. V teku treh milijard let, kolikor je trajala njena biološka faza, je le-ta vselej težila k izboljšanju, izenačevanju, razvrščanju ter organiziranju funkcij telesa, zatem pa še duha. človek je skrajni rezultat tega procesa stalnega izpopolnjevanja, prekinjenega od kriz, ki odgovarjajo zamenjavi ene dominantne oblike organizacije t drugo višje stopnje.
Podoben proces označuje psiho - socialno zgodovino človeštva. Dominantne oblike organizacij niso organske, marveč psiho-social-ne: to so kompleksi idej in verovanj, od katerih vsako odgovarja določeni družbeni strukturi in določenim ekonomskim odnosom.
Če se zagledamo v neko nedoločeno bodočnost, moramo najpo-prej priti tudi do ugotovitve, da bo naposled moralo priti tudi do tega, da bo državo zamenjala družba. Proizvodnja bo morala biti znanstveno organizirana, tako da bo vsakomur omogočila kar največ prostega časa za lastno izpopolnjevanje in pa za to, da pomaga drugim in bogati svoje izkušnje.
Gledajoč na svet kot celoto, se nam, končno sprejetje določene svetovne demografske politike ter koordiniranega programa svetovnega razvoja predstavljata kot neogibna nujnost. Seveda pa integracija ne pomeni enoličnosti. Nujno je tudi spodbujati raznovrstnost kultur ter upoštevati raznovrstnost posameznikov.
bi nudila v tem pogledu največ možnosti, če ne dvodelna, ki so jo modni eksperti, prav zaradi teh potreb in zahtev, zmanjšali res na najmanjšo mero. Toda ta najmanjša mera je v letošnji modi spretno «prikrita» z raznimi mrežastimi vložki, ki so ne samo zelo privlačni, temveč tudi v mnogih primerih zelo primerni kot okras. Edina pomanjkljivost teh mrežastih vložkov je v tem, da ostaja na tistem delu telesa koža le mrežasto ožgana, kar seveda za celotni videz telesa ni kdove kako lepo. Če izvzamemo to «pomanjkljivost*, so mrežasti vlož-žki na kopalnih oblekah močno privlačni.
Seveda se nikar preveč naglo ne odločite za razne svojevrstne
\ t-Tx
Angležinje, ki so šle v kratkih krilih najbolj daleč, se s tem ne zadovoljijo več: na eni strani že pripravljajo teren za dolga krila, na drugi pa prikazujejo nekakšne dvodelne obleke, kakršna je gornja. Vendar naj bi’ to bila novost le za mlajša dekleta, ki smejo nositi tudi zelo kratka krila, v pasu pa lahko pokažejo čim več golote
vložke, ki jih razne modne in tudi druge revije reklamirajo. Za preveč drzne izreze in vložke so le »rojene* le malokatere ženske, oz. bolje rečeno le malokatere imajo dovolj poguma in samozavesti, pa tudi novi modi primerno postavo. Če že hočete biti po modi in če so vam mrežasti vložki všeč, potem pa se odločite, da boste «omrežile* le tisti del telesa (na pr. okrog bokov, ali preko želodca;, ki vam ga bo najlažje razkazovati.
Če pa ste glede kopalnih oblek bolj konservativnih idej, potem se kar odločite za enodelno obleko. Te so letos izredno lepo krojene in tudi lepih barv. Vse imajo globoke hrbtne izreze, razen tega so pa izdelane iz elastičnih tkanin in iz filanke, ki se izredno dobro pri-žmejo telesu ter prikrijejo marsikatere pomanjkljivosti.
Glede dvodelnih oblek še to.
Dvodelne obleke, ali bikini, kot smo jih že vajene imenovati, so izredno praktične in tudi zelo lepe in okusne. Nevarnost je le v tem, da si jih izberejo mogoče prav tiste, ki bi svojega telesa ne smele preveč razkazovati. Če gre za zdravstvene razloge, potem seveda ta kritika odpade in bo vsaka ženska zase odločila za kopalno obleko, ki ji bo najbolje služila. Če pa se odločamo samo za to, ali naj imamo enodelno, ali dvodelno obleko, potem dobro in kritično preglejmo vse naše «vrline» in vse «pomanjkljivosti*. Če ugotovimo, da je pomanjkljivosti več kot vrlin, potem kar izločimo iz zbirke dvodelno kopalno obleko ter se odločimo za enodelno iz dobrega lasteza, ki bo napravila našo postavo lepšo in privlačnejšo.
Študentka odkrila sredstvo proti žarčenju?
LODI (New Jersey), 18. — Le-tantija Jankowski, 18 let stara Študentka je morda našla sredstvo proti nevarnemu atomskemu žarčenju. Uspelo ji je namreč i-munizirati nekaj miši proti smrtni dozi 600 roentgenov, ki jih oddaja radioaktivni kobalt. Poleg tega je študentka ugotovila, da presaditev kože na te miši bolje uspeva kot presaditev kože na druge, neimunizirane miši.
Strokovnjaki za radiološka raziskovanja v zavodu za vesoljsko medicino pri ameriškem letalstvu so glede tega izjavili, da žarče-nja gotovo omejijo dejavnost tako imenovanih protitelesc proti tujim, v konkretnem primeru, pri-sajenim delom kože. V podobnih primerih se sicer obsevanja ne jemljejo v poštev, ker so zelo nevarna. Odkritje študentke Jankow-ski pa bi znalo omogočiti uporabo te metode za bolj uspela presajanja. Poveljstvo ameriškega letalstva je zato sklenilo, da bo v večjem obsegu preizkusilo metodo, ki jo je uvedla študentka.
Uspeh koprskih «Kameleonov» v Zagrebu
V nedeljo se je v Zagrebškem študentskem centru končala revija električnih instrumentalno vokalnih ansamblov ..Zagreb 66», ki so jo organizirali mestni kcmite Zveze mladine in reviji «Studio» in «Arena». Revije se je udeležilo 32 najboljših tovrstnih ansamblov iz vse Jugoslavije. Med povabljenimi je bil tudi koprski ansambel .(Kameleoni«, ki ga sestavlja skupina petih mladih dijakov. Čeprav so Koprčani začeli redno vaditi šele lani jeseni, so se v zagrebški konkurenci povzpeli na vrh lestvice in si z zagrebškim ansamblom «Roboti» delili prvo nagrado 200.000 dinarjev. Druga nagrada je pripadla ansamblu «Zlati akordi«. Pri tem je '/redno omeniti, da je Tulio Furlanič, član koprskega ansambla, zasedel prvo mesto kot pevec.
Po sedanjem, morda tudi nekoliko nepričakovanem uspehu mladih Koprčanov, je na vrsti novo srečanje. V juniju se bodo ((Kameleoni« pomerili ponovno v Zagrebu s tremi zelo dobrimi tovrstnimi ansambli iz Italije. Vest o uspehu koprskih »Kameleonov« je navdušila njihove prijatelje in znance.
Radio Trst A
8.00
v,.«« Koledar; 8.30 Praznična matineja; 9.00 Maša; 9.50 Mali ansambli; 10.30 Bachovi Koralni preludiji; 10.55 Orkester Eddija Barclaya; 11.15 Gershwin: Porgy and Bess, suita; 11.40 Zbor «Kras» iz Dola-Poljan; 12.00 Za smeh in dobro voljo; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Havvajski motivi; 15.00 J. Strauss: «Netopir», opereta; 17.30 Godalni orkester; 18.00 Ansambel «5 Fans«; 18.15 ((Velikonočni dih«, novela; 18.30 John Ireland: Pastoralni concertino; 19.00 Pisani Dalončki; 19.30 Harmonija zvokov in glasov; 20.00 šport; 20.30 Z ital. festivalov; 21.00 «2upan», radijska drama; 22.00 Ritmi v jazzu; 22.35 Pianistka Dubrovka Tomšič; 23.00 Nežno in tiho.
Ni sporeda!
Koper
7.15 Jutranja glasba; 11.00 o-troški kotiček: Alessandro Man-zoni; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Nove plošče; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Orkester Rid-dle; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Dunajske melodije; 15.45 Slov. narodne; 16.20 Pojeta C. Valente in A. William; 16.40 Simf. koncert; 17.45 Plošče; 18.00 Prenos RL.;
19.00	šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Textor; 22.35 Nočni motivi.
Nacionalni program
8.30 Jutranja glasba; 9.05 Nabožna glasba; 10.15 Operna antologija; 11.15 Filmi leta; 13.15 Gi-ro dltalia; 13.35 Claudio Vlila;
14.00	Orkestralna glasba; 14.30 Iz operetnega sveta; 15.15 Orkester
ČETRTEK, 19. MAJA 1966
Saura Silija; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Parada orkestrov; 17.35 Lisztova komorna glasba; 18.20 Montale o Montaleju; 18.40 Plesna glasba; 20.15 Giro dTtalia;
20.30	Pisan spored; 21.00 Pianist Wilhelm Kcmpff; 21.35 Dunajska lahka glasba; 22.00 Politična tribuna: sindikalni problemi.
II. program
8.00 Jutranja glasba; 8.50 Pianist Pino Calvi; 9.35 Pisan spored; 10.35 Glasba za praznični dan 11,10 Plošča za poletje; 12.30 Tržaški motivi; 13.30 Po dnevnih vesteh Giro dTtalia; 14.00 Glasba za dve celini; 15.00 Plošča za poletje; 15.15 Kolesa in motorji;
15.30	Sopranistka G. Milardi in tenorist E. Scivolani; Med 15.30 in 4.7.00 Giro dTtalia; 16.00 Rapsodija; 16.30 Panorama; 17.30 Orkester Esposito; 17.45 V. Hugo: «L’uomo che ride«; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Giro dTtalia; 20.10 Filmske novosti; 20.35 Srečanje Rim-London; 21.40 Nepozabne pesmi; 22.10 Jazz.
///. program
nasveti; 12.40 Cez hrib in dol;
13.30	Priporočajo vam... 14.05 Orkester RTV Ljubljana; 14.35 «E-najsta šola«; 15.20 Zabavni inter-mezzo; 15.30 Tuje pihalne godbe; 15.40 Literarni sprehod — W. Kep-pen: Smrt v Rimu; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Odskočna deska; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Vladimir Holan: Noč s Hamletom; 21.40 Glasbeni nokturno, 22.10 Iz renesančne zakladnice; 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
11.00 Nabožna oddaja; 14.00 Neposreden prenos športnega dogodka; 15.30 Giro dTtalia; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.50 Prenos registriranega športnega dogodka; 19.40 športne vesti in ital. kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 «Johnny sera«; 22.00 Politična tribuna: sindikalni problemi: 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 2’.15 Zgodovina avtorja: M. Antonioni; 22.00 Pot poguma: — John M. Slaton: »Težka izbira«.
Jug. televizijo
10.00	TV v šoli; 11.00 Angleščina: 16.10 TV v šoli: Transformator; 17.05 Poročila; 17.10 Zabavni omnibus — pevci in orkester RTV Skopje; 17.40 Tisočkrat «zakaj?» — oddaja za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Po poteh Jugoslavije; 19.10 Ljubljanski jazz ansambel; 19.40 Brez parole — mladinska oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.20 Ak-
h--ii.w j.urisuuui uupuuu, tualni pogovori; 21.10 Narodna 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Ci- glasba — studio Sarajevo; 21.20 marosa: iz spevoigre «Giannina TV magazin — glasbena oddaja; in Bernardone«; 12.30 Kmetijski 22.20 Lirika; 22.30 Poročila,
18.30 Pregled znanosti; 18.45 Fu-xova suita št. 3; 19.00 Znanstvena oddaja:	mamila; 19.30 Koncert;
20.40 Mozartov kvartet, K 452; 21.20 Prokofjevo gledališče; 22.15 C Pavese: «Puščavnik»; 22.45 Glasba danes.
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola, Verižna reakcija; 9.25 Wehding-Lorenz:	Palčkove
majske dogodivščine; 9.40 Lahka glasba; 10.15 Solisti zagrebške O-pere; 11.00 Turistični napotki;
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25.2, najnižja 16.5, ob 19. uri 20; zračni tlak 1013.2 stanoviten, vlaga 56 odst., veter jugovzhodnik 5 km na uro, nebo oblačno, morje mirno, temperatura moria 16 stopinj.
Tr žašk
dnevnik
Danes, ČETRTEK, 19. maja
Vnebohod
Sonce vzide ob 4.30 in zatone ob 19.33. Dolžina dneva 15.03. Luna vzide ob 4,00 in zatone ob 18.42 jutri, PETEK, 20. maja Bernard
S SEJE DEŽELNEGA SVETA
Levo-sredinska večina odobrila zakon o prispevkih šolskim infrastrukturam
Proti zakonu so glasovali svetovalci KPl, PSIUP, PLI in MSI Boj med zagovorniki javnih in konfesionalnih šol in ustanov
Deželni svet je včeraj izglasoval ni glas liberalcev. Dulci (PSDI) je ber. Seveda pa ostaja zakonski osnutek o ukrepih v ko- rekel,• da so bili med razpravo'' ' rist šolskim infrastukturam, ki ga | sprejeti nekateri spreminjevalni Je -£,r,e ,=“L^,°rniUS Predlogi, ki so razpršili dvome nje-
naslov zakona pravzaprav ničesar ne pove in bi spričo njega ne ra zumeli vzrokov za ostro bitko, ki se je bojevala okrog njega v razpravi, Predvsem ima zakon demo-kristjanski navdih in čeprav je njegov namen tudi dober, saj ga je narekovala skrb za dijake in študente, ki študirajo daleč od svojega instrumentalen*, kot se dandanes temu reče, saj se i njim
gove skupine, ki da bo zato gla sovala za zakon. Misovec Wondrich je rekel, da bo njegova skupina glasovala proti zakonu iz juridič-nih razlogov, ker se pač ni hotel odkrito postaviti na laično stališče: Socialist Moro je rekel, da ostajajo pripombe socialistov še veljavne, prav tako se ne razblinja-
---- --------- ---------vprašanje,
' kdo bo jamčil za zmerno izvajanje zakona, če bi nekega dne socialisti izstopili iz odbora, medtem ko bi zakon pač ostal v veljavi...
I Pogajanja o odpustih j v Lucky Shoe
Na združenju industrijcev so se i sestali predstavniki CGIL, Delav-1 i ske zbornice in CISL z ravnatelj-1 j stvom družbe Lucky Shoe. Na se-1 j Stanku so razpravljali o sporu, ki | je nastal po zahtevi družbe, da odpusti veliko število delavcev. Sindikati odločno nasprotujejo odpustom in so zahtevali, da se pogajanja odložijo. Sporazumno so določili, da bo prihodnji sestanek 25. t.m. ob 16. uri na združenju industrijcev.
Prekinjena stavka zaradi pogajanj
bila
Sestanek odbora FILCA-CISL
Včeraj se je na sedežu sindikata gradbenih delavcev FILCA - CISL sestal njegov odbor. Na sestanku so podrobno proučili sedanji pogodbeni položaj stroke s posebnim
krepijo cerkvene pozicije in zasebna konfesionalna šola, kar pač j prisotnost v deželnem odboru jam upravičeno razburja ljudi z laično ; stvo, da se ne bo zakon izkoriščal zavestjo.	| v določene namene. Poleg tega pa
Ves ta problem ni lahek, saj se i ima zakon tudi koristno socialno poraja tudi tam, kjer si ga res vsebino. Samo v Tolmeču je na ne bi mogli pričakovati, in kaže. | pnmer 900 dijakov iz okolice, ki kako težko je uskladiti ravnanje i nimajo sedaj nobenega zavetišča, ljudi in strank, ki so jim skupne j okrepčevalnice ali prostora za raz-mnoge socialne težnje, ki pa se \ vedrilo in ki jim bo s tem zako-po ideološki plati razhajajo. Iz! nom pomagano. Zato je zakon do-tega nastajajo kompromisi, ki spravljajo v zadrego zlasti socia liste, kar se je pokazalo tudi med razpravo o tem zakonu Zanj sp namreč glasovali demokristjani, socialisti, socialdemokrati in republikanci, proti pa komunisti, psiu povci, liberalci in misovci, medtem ko je bil svetovalec SS Škerk odsoten, tako da ni znano njegovo stališče.
Po odobritvi tega zakona se bodo nedvomno okrepile konfesionalne pozicije, to je vpliv župnij na vzgojo mladine, zaradi česar se ni smeti čuditi zlasti odločnemu in odkritemu odporu komunističnih svetovalcev proti dajanju deželnega denarja zasebnim ustanovam, ki bodo skrbele za duševni in gmotni blagor dijakov, s čimer se bo še bolj utesnilo torišče svo bodne javne šole, ki ji po ustavi pripada vzgoja mladine, če gre na račun javnih izdatkov. To vprašanje pa je zelo važno, saj je od njega odvisen tudi dejanski obstoj demokracije. Spomnimo se le na zadnjo dolgotrajno krizo vlade leve sredine, ki je nastala prav v zvezi s podobnim problemom, to je v zvezi s socialističnim zakonskim predlogom o državnih otroških vrtcih, ki so ga demokristjan-ski prosti strelci zavrnili.
Zakonski osnutek, predvideva 400 milijonov lir izdatka iz letošnjega proračuna za prispevke pokrajinam, občinam in drugim ustanovam za zgraditev, ureditev, razširitev in dopolnitev poslopij, namenjenih za menze, okrepčevalnice in razvedrilne prostore za dijake in študente, ter 150 milijonov lir za plačevanje obresti od posojil, ki jih najamejo krajevne uprave in druge ustanove v zgoraj omenjene namene. Poleg tega pa predvideva zakon še možnost, da bi dežela jamčila za ta posojila, kar je na letelo zlasti na kritiko misovcev in liberalcev. Bistvo razprave pa se je vrtelo okrog prispevkov «dru gim ustanovam*, (beri zasebnim) ki bodo najbrž dobile levji delež,
FILCA-CISL sporoča, da je jo dvomi. Vendar	bodo socialisti j včeraj skupščina delavcev	tovarn	!	poudarkom na začetek pogajanj za
glasovali za zakon,	ker je njihova , cementa, na kateri sta	tajnik	j	cementno stroko. Odbor sindikata
1 FILCA-CISL Degrassi in	tajnik	I	pa je tudi izrazil željo, da bi se
FILLEA-CGIL Criscenti orisala po I čimprej pričela tudi pogajanja za loža j zlasti v zvezi s sklicanjem I sklenitev vsedržavne pogodbe za sestanka predstavnikov Assocemen I gradbeno stroko. Odbor je tudi po-to in sindikatov za 7. junij, da bi | veril tajniku Degrassiju nalogo, zopet začeli pogajanja za obnovi : naj v pristojni komisiji trgovinske tev delovne pogodbe, ki je zapadla zbornice poudari potrebo, da se 30. junija 1965. Zato so na sestan- j čimprej pričnejo javna dela, za ku sklenili, da bodo prekinili stav- j katera so že pripravljeni načrti in kovno gibanje.	' je na razpolago denar.
POROČILO 0 SPORU MED BOLNIŠKIMI BLAGAJNAMI IN ZDRAVNIKI
Minister Bosco pozval zdravnike naj pokažejo čut odgovornosti
Skupno breme predlaganih zboljšanj za zdravnike znaša 26 milijard lir
Tiskovni urad vladnega komisa- šečnosti za zavarovance ter da se le pekarne od 7.30 do 12. ure, mle-riata je izdal na zahtevo ministr- j pospeši povratek k neposredni karne od J7. do 12. ure. cvetličarne stva za delo poročilo v zvezi s spo- ! zdravstveni oskrbi, rom med bolniškimi blagajnna; in j	____
zdravniki.

V zvezi s poročilom osrednjega j odbora vsedržavnega združenja; zdravnikov, s katerim se zavrača j jo predlogi ministrstva za delo za j obnovitev dogovora z bolniškimi blagajnami, je minister Bosco izja- j vil, da se je ves čas potegoval za
Udeležba dežele na mednarodnem salonu turizma v Parizu
od 8. do 13. ure ter slaščičarne od 8. do 21.30. Odprta bo tudi glavna ribarnica od 8. do 12. ure.
Z osebno izkaznico
v inozemstvo
%
Tržaška kvestura sporoča, da je po novih mednarodnih sporazumih
VPRAŠANJA SVETOVALCEV V OBČINSKEM SVETU
Ukinitev najemnih pogodb bi prizadela 50 tisoč družin
Vprašanje o tein perečem problemu je postavila svetovalka Burlo - Vprašanje dr. Weissove o ustanovi EAAS
med sistemom Pla<?>a “	; za vso Evropo in tudi izvenevrop- inozemstvo. Odslej torej zadostuje
gled m med pavšalnim ,plačilom* ^ države yna področju turizml'^b.na	ki.i^eljavn^t
,Pole?..te?a * ™_"‘ster _na	u” ''*&**& tudi dežela Tri-!	lahodna VemMja Be^-
dentmska - Gornje Poadizje. V so- , ia Luksemburg in Nizozemska) in
včerajšnjem sestanku z zdravnikov izjavil, da se je na tehniški ravni že dosegla sporazumna zadovoljiva rešitev, po kateri se lahko uredi tudi vprašanje specialističnih pregledov na domu. Izjavil je tudi, da so blagajne pripravljene izboljšati plačila za specialistične preglede. Poleg tega so ustanove izjavile pripravljenost, da bodo prispevale 16 milijard za izboljšanje plač zdravnikov v bolnišnicah.
, ,	,	,	i ja, Luksemburg in Nizozemska) in
boto bo na salonu italijanski dan. v Avstrijo, Grčijo, Turčijo, Švico
Za to priložnost bo navzoč v Parizu tudi deželni podpredsednik Giacomelli. skupno s predsedniki treh pokrajinskih ustanov za turizem j iz dežele.
Ta dan zjutraj bo ceremonija, I na kateri bodo predstavili italijan- j ski paviljon oblastem, gospodar-, stvenikom in tisku. Sledilo bo slav- j nostno kosilo na italijanskem ve-i Ieposlaništvu, zvečer pa se bo pod | predsednik Giacometti sestal s. francoskimi in drugimi tujimi novi- j
in na Malto.
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta so odborniki odgovorili na nekatera vprašanja svetovalcev. Med drugimi je odbornik za socialno skrbstvo Fantasia odgovoril na vprašanje komunistične svetovalke Jole Burlo, ki ga je že svoj čas opozorila, da so upravniki hiš v Trstu poslali na desettisoče odpovedi najemninskih pogodb s 30. junijem letos, v pričakovanju, da bo parlament sprejel zahtevo hišnih lastnikov po u-kinitvi zapore nad najemninami, k, bi morala po zakonu zapasti konec prihodnjega junija Odpovedi najemninskih pogodb in celo pozivi hišnih upravnikov, naj stanovalci obnovijo najemninske pogodbe, seveda Z mnogo višjo stanarino kot je sedanja, so povzročili med prizadetimi stanovalci veliko zaskrbljenost, ker je tistim, ki ne bi hoteli podpisati nove pogodbe z višjo stanarino, pretila nevarnost, da jih izženejo iz stanovanja.
Odbornik je poudaril, da se je za zadevo zanimal pri združenju nišnin lastnikov, ki ha so mu sporočili, da so samo nekateri hišni iastniki odpovedali najemninske pogodbe s 30. junijem letos, ter da iz zagotovil, ki jih je občinska uprava prejela, preplah stanovalcev, ki ga je tolmačila svetovalka, m upravičen, ker ni mogoče govoriti o desettisočih odpovedi. Sicer pa, je dejal odbornik, to vprašanje ni v neposredni pristojnosti občine, čeprav se ta vedno zanima za vse, kar lahko prizadene in razburi občane.
Svetovalka Burlo se ni zadovoljila z odgovorom in je pripomnila, da je položaj v Trstu, v zvezi z napovedano ukinitvijo zapore nad najemninami zelo resen, ker bo sprostitev najemnin prizadela okrog 50.000 družin, in sicer polovico leta 1967, drugo polovico pa leta 1968.
Odbornik 9 antasia je odgovoril tudi na vprašanje demokristjan-ske svetovalke Slatti, ki ga je vprašala, ali občinska uprava pomaga osebam, ki iz različnih vzrokov niso vpisane v občinski seznam revežev, pri nakupu raznih protez in drugih ortopedskih pripomočkov, ki jih potrebujejo. Odbornik je izjavil, da občinska u-prava, čeprav ni obvezana tega storiti, pomaga tudi tistim osebam, ki prosijo za pomoč za nakup raznih ortopedskih pripomočkov, V zadnjih štirih letih je občina dala za to pomoč 7.5 milijona lir.
Komunistična svetovalka dr. Weiss pa je opozorila župana na nevarnost, ki preti Pomožni ustanovi za socialno pomoč (EAAS), da jo zaprejo zaradi pomanjkanja denarja in s tem vržejo na cesto j vse uslužbence Na vprašanje je I odgovoril odbornik Fantasia, ki je
priznal, da EAAS plava v zelo razburkanih vodah. Zato je oblast imenovala komisarja, ki ima nalogo, da prouči sestavo konvencije med krajevnimi ustanovami za vzdrževanje ustanove EAAS. Samo v primeru, da do konca tega leta ne bo zagotovljena omenjeni ustanovi finančna avtonomija, jo bodo ukinili. Zato, je dejal odbornik, se sedaj občinska in druge krajevne uprave zanimajo za sestavo in podpis konvencije, ki naj bi rešila ustanovo EAAS.
Odbornik za Acegat Vascotto pa je svetovalki Weissovi, ki je predlagala, naj postavijo na Trgu sv. Jakoba javno pipo, da se bodo lahko otroci, ki se tam igrajo, od
žejali, zagotovil, da bodo to prej naredili.
čir
IMIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllUimilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII
V PETEK IN V SOBOTO
Kar se tiče splošne zdravniške oskrbe, je minister sprejel pravi-	.
co izbire med omenjenima siste j n®ni- Giacometti jim bo orisal tu murna plačil, da se izboljša zdrav I nsticne lepote m privlačnosti Fur-
____ stvena oskrba, ter druge zahteve janije - Julijske krajine, zlasti pa
ker občine in pokrajine ne raz- I zdravnikov. Glede mezdnih izbolj- lepote obale, polagajo z menzami, domovi in' šanj je minister rekel, da izbira Ur. Giacometti okrepčevalnicami za študente. j med plačilom za posamezne pregle-
V začetku seje je poročevalec! de pavsal™ £
Romano odgovoril raznim svetoval- j “ftke. Do'™ke }****£?;	'
ki so posegli v razpravo tal!*« ?? Podaril, da imajo bolm-
Xl da ie v zadniih letih na ' ške Magajne velike primanjkljaje
Sf &£ S&S. 1 L„rSh J"
v mestih daleč od svojega doma j ®anJe p*acl* ?a .	. , ... .p *
in za katere je treba poskrbeti de “ 5 >od**L*" 'g ' zlasti, da koristno uporabijo pro- Jetntaov na1 podtag obračunov bla-
sti čas. Pri tem pa je naperil svo I «"“•£»	J
jo polemično ost proti komunistom j lz^°	-	■
in liberalcem, ki mu seveda niso	“f1*?
ostali dolžni odgovora, kar je ze
lektriziralo ozračje. Bolj umirjen je bil odgovor odbornika za šol-
treba še prišteti povečanje izdatkov za prehod od pavšalnega pla čila na plačilo za posamezne pre-
stvo Giusta ki ie skušal dokaza« *lede- Minister Bo9co je na se;
nuinost teh' ukrenov ter rekel da I stanku zveze zdravnikov P°zval nujnost ten ukrepov ter rekel, da	nai	č„) nrivo-
ne bi smelo biti pri tem polemike med zagovorniki zasebno in javne šole, češ da ni bilo pri sestavi tega
zakona nobenih skritih nagibov.
K zakonskemu osnutku so razne skupine predložile več spreminje-valnih predlogov. Tako so odbornik Giust in socialdemokrata Deve-tag in Bertoli predlagali, naj se iz besedila zakonskega osnutka, j ki so ga sprejeli v pristojni de želni komisiji in ki govori o pri | spevkih dežele pokrajinam, obči-1 nam ter drugim ustanovam in za vodom, črta beseda »zavodom*. s čimer so pač hoteli odvzeti temu členu preveč odkrit konfesionalen značaj ter vzpostaviti prvotno besedilo osnutka deželnega odbora, ki so ga na zahtevo nekaterih demokristjanov v komisiji spremenili. Ta spreminjevalni predlog so najbrž zahtevali socialis«. Ko so glasovali o njem, je prišlo med demokristjani do razcepa. Zanj so namreč glasovali številni demokristjani, komuni:;«, socialisti, socialdemokrati, misovci in svetova lec PSIUP, proti pa sedem furlan skih demokristjanov, ki so najbrž najbolj »pokorni župniščem* (in-tegralisU). Vsekakor so dali s tem socialistom delno zadoščenje in jim omogočili, da so kasneje glasova li za celotni zakonski osnutek.
Razprava o drugih spreminjeval-nih predlogih je bila zelo dolga. Na koncu so svetovalci raznih skupin podali glasovalne izjave o o-snutku. Dr. šiškovič (KPI) je de jal, da zakon ni dober iz treh razlogov; ker se ne ravna po programski izbiri in je fragmentaren; ker ni v javnem interesu in ker pomeni nov udarec javni (državni) in svobodni šoli; saj bo okrepil zasebno šolo, ki pa jo podpi rajo z javnim denarjem. Zato obstajajo glede zakona dvomi v sa mi večini. Dr. šiškovič je dejal, da bodo zato komunisti glasovali proti zakonu. Tudi liberalec Trau-ner je navedel razloge za nasprot-
zdravnike, naj pokažejo čut odgovornosti Na koncu je minister izjavil. da bo vlada sprejela vse potrebne ukrepe, da se ublažijo nev-
se je pravkar vrnil iz Rima, kjer se je udeležil državne konference za turizem, katero je sklical minister Corona, Giacometti je odnesel s te konference zelo ugodne vtise, saj so na njej obravnavali glavna turistična vprašanja. Dr. Giacometti je izjavil. da so ga zlasti zanimale usmeritve in zasnove konference v pogledu turizma, zlasti v žvezi s posegi. ki jih je dežela že izvedla na tem področju. Delo naše dežele na tem torišču je v nekem smislu služilo tudi kot kažipot turizmu vsej državi.
Urnik trgovin
Danes bodo zaprte vse trgovine razen nekaterih izjem. Odprte bodo
Z DEKRETOM PREFEKTA DR. MAZZE
Od jutri dalje nove nižje cene teletine
Zaradi večje ponudbe na italijanskem trgu in uvoza iz Nizozemske, so se znižale cene tudi na debelo
Jutri stopijo v veljavo nove nižje cene raznih vrst teletine v prodaji na drobno. Prefekt dr. Mazza je podpisat dekret, na o-‘••novi katerega so bile določene za tržaško in ostale občine v naši pokrajini sledeče cene teletine (v oklepaju cene, ki so veljale do danes):
za gulaž 780 lir kg (880); prsi in hrbet 960 lir kg (1060); kotlet 1700 lir kg (1820); pleči; brez kosti 1800 lir kg (1920); stegno brez kosti 2240 tir kg (2380); zrezki stegna 2520 lir kg (2660).
Prefektura opozarja mesarje, da morajo imeti cenik izpostavljen na vidnem mestu in da morajo postaviti cene tudi na posamezne dele izloženega mesa. Organi mestne policije bodo nadzorovali n> ve cene in kaznovali morebitne kršitelje.
Pokrajinski odbor za cene je določil nove maksimalne prodajne cene teletine na osnovi spremenjenih cen v prodaji na debelo Iz navedenih novih cen je razvidno. da se je teletina pocenila od 100 do 140 lir za kg pri posameznih vrstah To znižanje, ki je odraz znižanja cen teletine na debelo, je bilo mogoče zaradi večje ponudbe telet na italijanskem trgu. Poleg tega pa je ministrstvo za zunanjo trgovino ponovno od nrlo uvoz telet iz Nizozemske, s čimer se je na italijanskem trgu
ustvarila večja ponudba te vrste mesa.
Industrijski operaterji dežele bodo obiskali Reko in Pulj
Na povabilo slovenskih in italijanskih poslovnih krogov iz obmejnega pasu sta obisk organizirala načelnika povezovalnih uradov iz Trsta in Kopra
Predložen osnutek deželne finančne družbe
Te dni je deželni odbor predložil deželnemu svetu zakonski osnutek, s katerim se dežela pooblašča, da da pobudo za ustanovitev deželne finančne družbe. Zakonski osnutek so spopolnili na zadnjih sejah deželnega odbora. K njemu se bomo še povrnili.
NALEZLJIVE BOLEZNI
V razdobju od 9. do 15 t. m. so v tržaški občini zabeležili naslednje število primerov nalezljivih obolenj: škrlatinka 11 (1 izven občine), ošpice 87 (1 izven občine), norice 10 (1 Izven občine), vnetje priušesne slinavke 3, rdečke 7 (3 izven občine), nalezljivo vnetje jeter 8 (1 Izven občine), otroško črevesno vnetje 1.
IZKAZNICE ZA UBOZNE Občina sporoča, da se je začelo razdeljevanje zelenih Izkaznic osebam, ki so vpisane v seznam podpirancev za 1 1966. Prizadeti jih morajo prevzeti na pristojnih občinskih delegacijah do 30. junija.
V petek in soboto bo odposlanstvo industrijskih operaterjev iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, obiskalo nekaj industrijskih obratov na Reki in v Pulju. Obisk sta na povabilo slovenskih in hrvatskih poslovnih krogov iz obmejnega pasu organizirala načelnika povezovalnih uradov iz Trsta in Kopra, ki .skrbjta za izvajanje najnovejšega italijan-sko-Jugoslovanskega sporazuma o industrijsko-tehničnem sodelovanju dr. Tamaro in totar. Reški poslovni krogi so že pred dobrim časom povabili italijanske kolege, ki se ukvarjajo z industrijsko proizvodnjo v deželi Furlaniji — Julijski krajini, naj si ogledajo nekaj tovarn na Istrskem, vendar doslej do obiska ni moglo priti iz praktičnih razlogov, ker so bili .udeleženci pre-. več zaposleni z delom ali pa odsotni. Skupino italijanskih industrijcev, v kateri bodo predstavniki štirih tržaških tovarn (ladjedelnice Navalgluliano, delniške družbe Mah-ne-Crouse-Hinz, Offlcine Meccani-che Fabiani in Fonderie Officine Meccaniche Trlestine), predstavnik nekega večjega industrijskega obrata iz Ronk ter predstavniki treh podjetij iz videmske pokrajine, bosta na poti na Reko in v Pulj spremljala načelnika povezovalnih uradov dr. Tamaro in Cotar.
Program obiska obsega naslednje točke: v petek 20. maja se italijanski industrijci srečajo na Reki s predstavniki tamkajšnjih industrijskih obratov. Sledi skupno zasedanje v prostorih reške zbornice za trgovino, kamor bodo prišli nekateri voditelji tamkajšnje mehanične industrije, poleg tega pa Je zbornica povabila tudi predstavnike nekaterih industrijskih obratov, ki se u-dejstvujejo na drugih področjih (predvsem v pomorstvu, v proizvodnji raznih strojev, itd.). Popoldne bo ogled dveh ali — če bo čas dopuščal — treh večjih industrijskih obratov na Reki in v okolici. V soboto 21. maja bo v Pulju sestanek gostov s predstavniki puljske industrije, in sicer bo ta sestanek v občinski palači; z jugoslovanske strani se ga bodo udeležili predstavniki puljske mehanotehnlčne industrije, napovedana pa je prisotnost tudi voditeljev ladjedelnice Uljanik, rovinskega rudnika boksita in nekaterih drugih važnih objektov iz puljskega okraja: na sporedu je še skupen ogled tovarne Sergio Dobrič, nakar se bodo Italijanski gostje poslovili od jugoslovanskih operaterjev ter se vrnili v Italijo.
S tem dvodnevnim obiskom se bo pričel izvajati drugi del vzajemnega programa pobudnikov tehnično-industrijskega sodelovanja med obmejnimi podjetji, namreč postopne, ga zbliževanja med vzjjorednimi to-tovarnami iz obeh prizadetih področij. Ta prvi sestanek bo posvečen predvsem mehanotehnlčnl lndustri-
urada pripravila program srečanj še za ostale zainteresirane industrije. Na prvem sestanku bodo strokovnjaki in operaterji razpravljali o delu, ki je bilo že opravljeno v tej smeri, ter o možnostih, ki se odpirajo nadaljnji razširitvi sodelovanja na industrijsko-tehničnem področju. Zanimanje poslovnih ljudi iz obmejnih pokrajin za to novo obliko kolaboracije se čedalje bolj širi, tako da bo v najkrajšem času prišlo še do drugih medsebojnih obiskov, bodisi italijanskih poslovnih skupin v Jugoslavijo, kakor tudi jugoslovanskih gospodarstvenikov vidnejših obratov v deželi Furlaniji Julijski krajini.
Koncert Cerdes-Tipo v gledališču Verdi
Sinočnji predpredzadnji koncert spomladanske simfonične sezone v gledališču Verdi je bil posvečen Mozartu in Schubertu. Orkester gledališča Verdi je pod vodstvom dirigenta Ottona Gerdesa izvajal najprej Mozartovo simfonijo v F-duru K 201, nato pa še s sodelovanjem pianistke Marije Tipo Koncert v C-duru za klavir in orkester K 465 istega skladatelja in v drugem delu znano Schubertovo Simfonijo št. 4 v d-molu «Tragično».
Dirigent Gerdes, ki se je uveljavil kot močna dirigentska osebnost, je orkester izvrstno pripravil in vseskozi vodil z redko zanesljivostjo m sugestivnostjo. V Mozartovi simfoniji v F-duru, ki sodi med najlepša Mozartova simfonična dela, je orkester dosegal krasne zvočne učinke ob izredno preciznem muziciranju m bogatem fraziranju v vseh stavkih. V koncertu za klavir in orkester pa se je dovršeno v preciznosti in interpretaciji ujemal s solistko Mario Tipo, ki je v Trstu že koncertirala. Odkar smo jo poslednjič slišali, je mlada pianistka še napredovala tako v tehniki kot v muzikaličnem izrazu. Za svoje res vrhunsko izvajanje je bila deležna navdušenega aplavza.
Schubertovo simfonijo, v kateri je močno očiten Beethovnov vpliv, Je umel orkester pod Gerdesovim vodstvom učinkovito interpretirati v vseh odstavkih, zlasti v drugem stavku sAndante», polnem romantične melanholičnosti in pastelne nežnosti ter v zadnjem stavku «Allegro», v katerem je — podobno kot v prvem — najmočneje poudarjen tragični značaj skladbe
Dirigent in orkester sta bila za izvajanje deležna ob zaključku o-bilnega aplavza.
Šolske vesti
Učenci osnovne šole v Barkovljah
vabijo starše in prijatelje mladine na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes 18. maja ob 17. uri v župniški dvorani v Barkovljah. Na sporedu bodo veseli prizorčki, telovadni nastop in petje.
Planinski večer v Gregorčičevi dvorani
Slovensko planinsko drustvn Trst priredi jutri, 20. t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani zadnji planinski večer, na katerem bodo podelili pokal in kolajne društvu in skupinam, ki so zmagale na planinsko - orientacijskem pohodu ob 20 obletnici društva. Predvajali bodo tudi filme letošnjih smu-čarskih tekem ter filme in diapozitive članov.
5 Deželni odbornik za prosveto in kulturno dejavnost Giust se bo danes v imenu dežele udeležil otvoritve ((srednjeevropskih kulturnih srečanj« v Gorici.
Odposlanstvo CNA pri odborniku Dal Masu
Včeraj se je šlo odposlanstvo deželnega odbora vsedržavne zveze obrtnikov predstavit deželnemu odborniku Dal Masu. Odposlanstvo je predločilo odborniku nekaj zahtev. Predvsem naj bi spremenili deželni zakon št. 17 (ki predvideva komisijo za deželno načrtovanje) in zakon št. 2 (o ustanovitvi odbora za razvoj gorskih področij), v kolikor se tičeta sestave teh dveh organizmov, upoštevajoč obstoj novega združenja v deželi. Na dalje zahtevajo spremembo sestava upravnega sveta ESA, da se vključijo vanj tudi predstavniki CNA; ureditev pravil o kreditih obrtni kov in navzočnost predstavnikov CNA v pokrajinskih komisijah za obrt.
Odbornik Dal Mas je rekel, da bo upošteval zahtevo glede spremembe omenjenih zakonov. Kar se tiče omenjenih dveh združenj, pa je rekel, da ni možnosti imenovati va nju predstavnikov CNA, ker sta njuna odbora že polnoštevilna. Kar se tiče CPA, je odbornik dejal, da po informacijah ki so jih dali uradi za delo, vsedržavna zveza obrti sploh ne obstaja v naši de želi Glede obrtniškega bredita je odbornik dejal, da ga ne bodo uredili z zakonom, marveč da bodo poverili njegovo izvajanje ustanovi ESA. Odposlanstvo je izjavilo da ni zadovoljno z odgovorom. Po odbornikovih besedah naj bi namreč ne obstajala organizacija, ki je že na prvih volitvah dobila sko
ji, za naprej pa bosta povezovalna l raj tretjino glasov.
Oktobra še en izlet v Moskvo in Leningrad
Izlet v Moskvo in Leningrad, ki ga je konec aprila priredil Slovenski klub v Trstu, je doživel velik uspeh, tako da mnogi sprašujejo, če se bo ta izlet letos še ponovil.
Potovalni urad «Aurora» je pripravljen tak izlet organizirati v prvi polovici meseca oktobra, vendar pod pogojem, da se prijavi vsaj 69 oseb do 1. junija letos. Pogoji hi bili enaki kot za prejšnji izlet, se pravi dva dni bivanja v Moskvi in dva dni v Leningradu, potovanje pa bi bilo z letalom iz Ljubljane. Tudi cena bi ostala enaka, to je 84.500 lir. Plačevanje na obroke.
Vse interesente torej vabimo, da se zglasijo v pisarni potovalnega urada «AURORA», Trst, Ul. Cicero-ne 4, in se do 1. junija letos prijavijo za drugi izlet v Moskvo in Leningrad. Doslej je prijavljenih že 12 oseb. manjka torej še 48 oseb, pa bo izlet gotovo organiziran.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMKT1 IN POROKE
Dne 18. majase je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 5 oseb.
UMRLI SO: 64-letnl Benvenuto Tre-vlsan, 84-letna Maria Cesco vd. Mau-ro, 65-letni Ugo Sommacampagna. 75-letna Narcisa Laurentl vd. Cova, 19 ur stari Gkilio Santorelli.
Slovensko gledališče v Trstu
V KULTURNEM DOMU
DANES, 19. maja ob 16.30
(invalidski abonma)
V	soboto, 21. maja ob 21. uri (okoliški abonma)
V	nedeljo, 22. maja ob 16.30
JAROSLAV HASEK
DOBRI
VOJAK
ŠVEJK
veseloigra v treh dejanjih Po dramatizaciji E. F. BURIANA priredil BRANKO GOMBAČ Prevod: JOŽKO LUKES Scena: ing. MIRKO LIPUZIC Kostumi; ALENKA BARTLOVA Glasba: MARJAN VODOPIVEC Slikarska dela:	Demetrij Cej
Organizacija predstave: Danilo Turk
Režija: BRANKO GOMBAČ
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14 ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel 734-265 Nadaljnji razpored predstav bo objavljen kasneje.
Pomotoma je izpadla na plakatu in v Gledališkem listu vloga Katarine, ki jo igra Miranda Caharija.
Vozni red avtobusov za soboto, 21. t. m.
St. 1: Mavhinje 20.05, Sesljan 20.15, Nabrežina 20.20.
St. 2: Sv. Križ 20.15, Prosek 20.20, Kontovel 20.25.
St. 3: Repen 20.20, Col 20.20, Tabor 20.25.
Na avtobuse imajo dostop tudi neabonenti. Prednost za sedeže imajo abonenti.
Gledališča
VEHDI
V sredo. 25. tal. ob 21. uri ho deseti spomladanski simfonični K ceri v gledališču Verdi. Orkester g dališča Verdi bo vodil dirigent k; bert Herbert ob sodelovanju violi sta Riharda Odnoposoffa.
Prodaja vstopnic se bo začela lu tri pri gledališki blagajni.
MLADINSKI KROŽEK OPČINE
Zaradi velikega zanimanja ponovi danes, 19. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah
RAZSTAVO
SLOVENSKIH KNJIG
in umetniških del dveh sovaščanov.
Razstava bo odprta od 10. do 13. in od 15. do 18. ure.
Nazionale 15.00 «11 ladro delta Gj«" conda« Techmcolor. Marina Via.: George Chakiris
Excelsior 14.30 ((Baleari operaz"®"' oro« Techmcolor. Daniela Bian Fenice 15.00 «New York cniama Sji-per Drago« Technicoior,
Eden 15.00 «Non tutti ce 1’hanni«' Rita Thusingam. Prepovedano dini pod 14. letom.	_
Grattacielo 14.00 «Kiss kiss... »a«* bang« Technicoior. Giuliano ma, Lorella De Luca, Nives N3 ro.
Alabarda 14.30 «Darling» Julie chj' stie. Prepovedano mladini pou letom.	he
Filodrammatico 14.30 «Per 003«" dollaro in piu» Colorscope. L1 Eastvvood, Gian Maria Volonte. ^ Aurora 15.00 «Detective's stori* Prepovedano mladini pod 14.Iet0. ' Cristallo 15.30 »Mat Helm il &:letiz_ tore« Technicoior. Dean ^art,jn: m Prepovedano mladini poč O- e;„e' Garibaldi 15.00 «OSS 77 operaziOT fior di loto« technicoior. Don11 que Boschero	,
Capitol '4.30 «La pili grande stori mai raccontata« Technicoior. Ch» ton Heston, Carrotl Baker.
Impero 15.00 «La meravigliosa An!
Ilca«.	.	,
Vittorio Veneto 15.00 »Adulterio s 1’italiana« Technicoior« Nino fredi, Catherine Spaak.
Moderno 17.00 21.00 Debut revije Carla Dapporta in Mirande Marti «L’onorevole».
Astra 15.30 »Soldati e caporaii*. Ideale 14.30 «Le avventure e gl> aJT1 ri d:	Moll Flanders« Technicoior.
Kirn Novak. Prepovedano mlad pod 18. letom
! Abbazia 14.30 «Slalom» Technicoior. Vittorio Gassman, Daniela Biancn. )'torta Počitek.	. .
Skedenj 14.00 «Scandalo in sociL,t. James Franciscus, Suzanne Plesn te.
Prosvetno
društvo
»Ivan
Cankar«
V	petek, 20. t. m. ob 20.45 bo
V	društveni dvorani predvajanje barvnih diapozitivov o krajih napovedanega izleta.
Razna obvestila
Bivši borci 3. prekomorske udarne brigade in občinski komite ljudske mladine iz Ilirske Bistrice otvar-jajo 25. tm. ob dnevu mladosti mladinski športni park, mladinski klub in doprsni kip Nadi Žagar, bivši sekretarki SKOJ 3. PUB. Bivši borci in njih sorodniki vljudno vabljeni na udeležbo slovesnosti.
Prosvetno društvo Skedenj organizira v nedeljo, 19 junija 1966 izlet v Kamnik In Kamniško Bistrico. Vpisovanje tn pojasnila na sedežu društva. Ul. Servola 124-1. vsak večer, razen v sobotah, od 20,30 do 22. ure • * *
prosvetno društvo »Ivan Cankar* priredi v četrtek 2. junija izlet v Predjamski grad. Postojno In Rakov Škocjan.
Vpisovanje od 19. do vključno 21. tm. od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Ul. Montecchl 6.
• * *
Slovensko planinsko društvo prire-
d. 2. junija irlet na Veliko planino preko Kamnika z izhodiščem iz Gornjega grada. Vpisovanje v Tržaški knjigarni.
Dr. G. GRUDEN
ZDRAVNIK
ORDINIRA
vsak dan razen sobote:
Za OBČINO REPENTABOR v občinski ambulanti
od 18. do 19. ure
Ai\j *■ £
Za OBČINO ZGONIK v občinskih ambulantah:
GABROVEC	ob	15.30
SALE2	ob	16.
ZGONIK	ob	16.45
Mali oglasi
KVALIFICIRANEGA krznarja za samo fina dela iščemo. Plača najhob' ša. Pellicceria Ziliotto, Ulica no 16. Trst.
Mil*'
SEMENARNA
pri Sv. Ivanu Ul. s. Cilino, 42 (blizu cerkve)
prodaja
piščance Qfl .
vseh vrst po V V ■	"
• MODKI.MNA CALZATUHE " klasični m najnovejši modeli - čevljev najboljših znamk velika izbira za moške — ženske — otroke Ul P KU*i 3. TRSI, tel. 37-797 t vogal Ul Machiavelli)
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina. Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva. Trg S. Francesco 1; Al Duc Mori, Trg Unitš dTtalia 4; Nicoll. Ul. dl Servola 80 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30)
Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta), dr. Rossetti, Ul, Combl 19; dr. Signo ri. Trg Ospedale 8; Tamaro in Ne sti. Ul, Dante 7.
LADJE V PRISTANIŠČU
Belluno, Stelvlo, San Giorgio, Li-venza, Viminale, Saipa II, Esperide, Campano (It.); Uskok, Uljanik, Vlsh-va Kaushal (Jug.); George CaTistls, llona, Mastro Stamatis. Athlos (Gr.); A. El Malki (ZAR); Henriette (Ll-ban.); P. Kenned.v (Braz.):	Ege
(Tu.); Maurice, Thalts, Faralls (Li.); OMvos, Oceanic (Pa.); Eyal (Izr.),
SLOVENCI, ko obiščete svoje sorodnike v Jugoslaviji m ko vas oni obiščejo, recite Jim. naj kupujejo pri
MAGAZZINI ALLA STAZIONE
TRST Z ULICA GELLIN1 St. 2 Z TELEFON St 24-125 (nekaj korakov od glavne postaje) KONFEKCIJA in perilo za moške, zenske in otroke Največja Izbira oblek, površnikov, plaščev, vetrnih jopičev, dežnih plaščev, perila, tntimne m zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, Itd
VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH-’11 «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU«
b rRST Viale XX Setlembre 16 9	tel. 96016
D NABREŽINA (center)
D SESUAN (center)
ZLATI IN SR KUR NI OKRASNI TRKI IM KTI
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta in nonota
ŠTEFANA KOŠUTE
Posebna zahvala kriški godbi, pevskemu zboru «Vesn»». g. zdravniku Settimu, darovalcem cvetja ter vsem onim, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin in ga spremili k zadnjemu počitku.
Žalujoča žena, sin, hčere, vnuki in vnukinje ter drugo sorodstvo
Sv. Križ, 19. maja 1966.
PREDVČERAJŠNJIM dopoldne na domačem dvorišču
Presunljiva smrtna nesreča
osemletne deklice v Dutovljah
Pri padcu s trikolesa si je zasadila žepni nožiček v vrat, si prerezala sapnik in žile in kmalu nato izdihnila - Globoka žalost med vaščani - Danes pogreb
Prebivalce v Dutovljah je pred-,'Mjsnjim dopoldne globoko preti* .7- nenadna in pretresljiva Idi Ervine Počkaj, osemletne de-v w. ¥ Je stanovala v Dutovljah 1	Mala Ervina si je pri
z otroškega trikolesa na
pred hiš------—* "
Spalnik in pol
dihnila.
pred hišo zasadila nož ‘ s“ - ’ ure kasneje iz-
Zgodilo se je nepričakovano. Er-J“lna mati 30-letna Jolanda Pan-| “..P°r. Počkaj je okrog 11. ure al* obupen krik svojega o-; Pritekla na dvorišče in za-uj., 8 Ervino, ki si je iz vratu arla nožiček in se koj nato v jo ;.Vest> zgrudila na tla. Prijela
i,J* v naročje in stekla v ambu--• 0 v Dutovljah, za njo pa sku-
pina
j. ~ sosed, ki so objokane tarna-l„’,?a je Ervina že mrtva. Od Žani , presunjen Ervinin oče, 55-let-DriSu*?1’ ki ie vojni invalid, je —hel 7,a skupino in med potjo
g«« 43-le t n ega Stanka L u k an č i-« Skop- “	»"	------ -»
Jančič, ki
št. 22, kateremu je se je pripetilo. Lu-
‘m.____:
kaj	---------
je tehnik pri Splošnem
Sar?>enem Podjetju »Kraški žive/ lz Sežane in šef gradnje no-' 8a.m.arketa v Dutovljah, je ta-
ko'
t iLVze* sv°i avto, v katerega sta •»»vestnim otrokom stopila Jo-
Set p’°okaj m mati ter zapeljal v ma, n°- Lukančič je opazil, da je da 4rvina še živa in v upanju,
je J- .^odo lahko rešili življenje, “■rjal v Sežano, kamor je pri-
^ P° desetih minutah vožnje, r... Vse ip hiln 7amnn Ko
LltkV«.Jse je bilo zaman. Ko je Aimi t ?. ran.jen0 Ervino in nje-v starši privozil v ambulanto
niški ano’ j® kljub takojšnji zdrav-1 Pomoči dekletce izdihnilo.
Kako fifisreča?
fio?ila°korr'. v Palici’ naj s' pripravijo majhne lj nn*?J_n.a kate-e so nato pripe
šoli je učiteljica na-
..	. ■	-•» aatc c MJ
tdrsvii- at.e zastavice in tako po
ki ? di mladinsko Titovo štafeto, mjJe Jlz Nove Gorice včeraj šla liliDutovelj. Otroci so se vese-Pots.a bodo lahko polnoštevilno doin0avd' štafeto in vsak je hitel ta ln- za^el pripravljati palice selj]a avlee. Tudi Ervina se je ve-Pt.jJ.ds bo prisostvovala štafeti.
i*. *6r8isnilm i a it7P la vn n 7 i n !r
je kn^e'a .rezati paličico. Nožiček — ^hj.ajhen s komaj tri in pol
Cm	s Kumaj tri in
je	rezilom in Ervina ga
je Dal! Kdaj prej rabila. Jr„ahc°. potem
Rezljala pa je njeno po-prevzela cesta, ki pelje J:, ruetrov od dvorišča. Tja
1 ptišla na trikolesu, potem pa
j? °brnFla
5ai in
otroško vozilo, stopila tet6;,:a se zapeljala po položnem je drš ,pr°ti dvorišču. V desnici fijenim3 a n°žiček z navzgor obr-lianoi. T?zih>m, v levici pa izrez-tilj »b®1!?0- In tedaj se je pripe-fiesres^fiaKovana in pretresljiva ca- Ni
Satovi?-- bilo mogoče točno
fi|la • ,	’	‘
nfu kako se ie Ervina prevr-Vojju trikolesa. Morda je prehitro bilo j. morda je prednje kolo zdrs.
!e H«k? gramozu, dejstvo je, da
Dadln in si nri fpm rin
^afrietce Padlo in si pri tem do bik J2 zasa.dilo nožiček v požiral-Žile’ v, j’ je rezilo prerezalo tudi 'iko L,®!? Ervina je imela še to-5e nek°-ci; da je vstala, naredila 'fiedtem • korakov proti hiši in si leni na ’zdrla rezilo iz vratu, po-Ostafna;_Se ie nezavestna zgrudila.
,° ie znano.
Prizorišče tragičnega dogodka
iiiimiiiiiiiifmimiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiimiiiiiiiMiiiimmmiiimiiiiiimiiiiiiiiiiit
PO IZJAVAH DEŽELNEGA ODBORNIKA DULCIJA
Minister Preti proti podelitvi kontingenta bencina po nižji ceni
Tržaška carinarnica pripravlja nove poostritve carinske kontrole za maloobmejni promet?
*v. st ®rv*ne Pl več. Poleg star-t*r’v,.flcev> sosedov in sošolcev di 5ejafl vaščanov, jo objokuje tubo v ve.ro bratcev in sestric Nje-tatemv-0 .ablečeno trupelce leži v Kalani pritlični sobi in danes j v sm-??. Prenesli na pokopališče ‘fi svr.;tnstvu užaloščenih staršev vaščan«Cev; šolskih otrok in vseh Sieno ?v’ ki žalujejo za tako tra-Preminulo Ervino.
Deželni odbornik prof. Dulci je po svojem povratku iz Rima podal pred vodstvom socialdemokratske stranke iz dežele Furlanije — Julijske krajine, kateri tudi sam pripada, daljše poročilo o srečanju, k: ga je imel pred dnevi z ministrom za finance Pretijem. Z ministrom je prof. Dulci načel vprašanje zaželene podelitve kontingenta bencina po znižani ceni avtomobilistom iz tržaške pokrajine, to se pravi priznanja podobne davčne o-lajšave, kakršno uživajo avtomobilisti iz goriške pokrajine. Kakor znano, se je za to zamisel zavzel pred časom tudi deželni svet, medtem ko je tržaški občinski svet poslal Rimu spomenico s podobno vsebino. Minister Preti je glede tega vprašanja zavzel popolnoma negativno stališče ter je še podčrtal, da ne namerava ministrstvo za finance priznavati take olajšave niti Trstu niti drugim pokrajinam v državi ne le danes, ampak tudi ne v prihodnje. Tudi o ponovnem razpravljanju o tej zadevi ni po ministrovem mnenju verjetno, da bi do njega kdaj lahko prišlo.
Na italijansko-jugoslovanski meji se med tem nadaljuje carinsko nadzorstvo nad uvozom bencina in drugih vrst blaga za široko potrošnjo, še posebno stroga je kontrola nad uvozom bencina, ki ga imajo imetniki potnega lista v avtomobilskem tanku ob povratku Iz Jugoslavije,
Promet s prepustnico se glede tega odvija nekoliko hitreje, ker niso ti potniki podvrženi ((bencinski kontroli«; pač pa se tudi pri njih izvaja nadzorstvo nad uvozom drobnih količin potrošnega blaga, kot so meso, maslo, olje in druge blagovne vrste. V zadnjem času se je število imetnikov prepustnic, ki se podajajo čez mejo, zelo povečalo in carinska kontrola je postala zaradi tega zelo nadležna. Na tržaški carinarnici pa so menda pripravljeni še znatno zaostriti mejno nadzorstvo, in sicer tako. da bi začeli kontrolirati denar, ki ga imajo imetniki prepustnic, ko se podajajo čez mejo. Po prilogi št. 15 k videmskemu sporazumu sme namreč italijanski državljan prenesti čez mejo na sosednje področje največ do 7.000 lir na mesec; zaradi tega, pravijo na carinarnici, imajo pravico, da prinesejo ob povratku na domače področje le toliko potrošnega blaga, kolikor ga lahko nakupijo s to vsoto.
PROTESTNO ZBOROVANJE PRIZADETIH POSESTNIKOV
Sovodenjci so proti smetišču ob Sobi iz zdravstvenih in gospodarskih razlogov
Župan Ceščut je obljubil posredovanje občinske uprave na občini v Gorici
Ko je včeraj popoldne na pomolu Fratelli Bandiera 38-letni uslužbenec mestne čistoče Carlo Furlan iz Milj, Monte Albano 10 na zadnji strani tovornjaka mestne čistoče stopil s stopničke, ga je z motorjem TS 30241 podrl 22-letni finan-car Vincenzo Gavarra iz vojašnice na istem pomolu. Pri nesreči si je Furlan zlomil desni gleženj in se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti dva tedna.
Pretekli torek zvečer je Kmečka zveza iz Gorice sklicala v Sovod-njah sestanek prizadetih lastnikov zemlje ob Soči, ki jo hoče zaseči goriška občinska uprava, da bi jo uporabila za ureditev novega mestnega smetišča, ker imajo v načrtu, da bodo ukinili sedanje odlaganje odpadkov, ki je malo višje gori proti štandrežu.
Tajnik Kmečke zveze dr. Mirko Primožič je prisotnim pojasnil položaj v tej zadevi in stališče ter načrte goriške občinske uprave, ki hoče odkupiti kakih 90 tisoč kv. metrov zemlje vzdolž Soče tik za Sovodnjami.
Sestanka se je udeležil tudi so-vodenjski župan Jožef Ceščut, ki je tudi sam prizadet pri tem nameravanem razlaščanju obenem pa se je hotel seznaniti s stališčem in položajem prizadetih lastnikov zemlje.
Prizadetih Je nad 40 zemljiških posestnikov in večji del njih je prišel na ta sestanek. Vsi prisotni so odklonili namere goriške občinske uprave in so proti temu, da bi uredili novo smetišče na tem kraju, že sedanje smetišče, ki je višje navzgor, jim je delalo preglavice; po Soči je prihajala na sovodenj-ski breg iz njega vsakovrstna nesnaga, odpadki, črepinje, kar vse se je ustavljalo na bregu in v času narasle vode tudi precej daleč od brega. Ta navlaka močno ovira obdelovanje polja na tem področju, poleg tega pa je še nevarna za otroke in živino, ki se tod pase. če bi smetišče prenesli še nižje tik za vasjo, pa se bo to stanje poslabšalo. In to prav sedaj, ko je celo deželna uprava priznala Sovodnje kot za turizem važno področje in dala svoj prispevek za ureditev nekaterih turističnih cest. Smrad, ki se bo zlasti v poletnih mesecih širil v vas od smetišča ob Soči, prav gotovo ne bo služil turistični propagandi in bo odvračal turiste od tega kraja prav sedaj, ko so končno začeli z urejevanjem panoramske ceste Gorica - Sovodnje - Zagraj. Poleg tega pa je treba načrt odkloniti tudi iz zdravstvenih razlogov.
Spričo teh in drugih dejstev, ki so jih na tem sestanku navedli, so prizadeti kmetje postavili zahtevo, naj sovodenjska občinska uprava posreduje na občini v Gorici in r.aj odkloni njeno namero, da bi na sovodenjskem zemljišču in v neposredni bližini vasi uredili mestno smetišče. Goriška občinska uprava naj si izbere drugo primernejše mesto; v nasprotnem primeru domačini tega načrta ne morejo smatrati drugače kot za nov razlastitveni manever proti slovenskemu narodnemu ozemlju.
župan Ceščut je vzel njihove zahteve na znanje in je obljubil, da
bo sovodenjska občinska uprava posredovala v Gorici ter branila njihove pravice. Tudi pri občinski u-pravi v Gorici so slovenski svetovalci vložili interpelacijo v tej zadevi in smo o njej že pisali.
Prekinitev stavk v tovarnah cementa
Kovinarski sindikat pri CISL sporoča, da so dobili sporočilo iz Rima o ugodnem poteku tamkajšnjih pogajanj za delovno pogodbo. Zato so odredili naj z današnjim dnem delavci te kategorije prenehajo s stavkovnim gibanjem. Tudi Conf-industria je za jutri 20. t.m. sklicala sestanek prizadetih strank za pogajanja. Zato priporočajo vsem delavcem naj se držijo zgornjega navodila.
letni Ugo Cavalcoli iz Ul. Cravos št. 15. Kot bivši kaznjenec je bil obsojen na policijsko nadzorstvo in po predpisih bi ne smel ostati po 23. uri izven svojega bivališča. Policija pa ga je presenetila zunaj v noči od 21. na 22. marca letos ter ga prijavila sodišču. Včeraj je bil obsojen na 3 mesece in 15 dni pripora. Branil ga je uradno odv. Mu-nafo.
Zaradi prekrška čl. 132 cestnega pravilnika, ki prepoveduje vozačem šofirati motorna vozila kadar niso trezni, je bil obtožen Rudolf Volk iz Gradišča na Vipavskem, ki pa ni bil prisoten pri razpravi. Policija ga je presenetila dne 27. februarja letos in v prijavi je rečeno, da je bil pijan. Ker pa za to trditev ni bilo dovolj dokazov, je sodnik obtoženca oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ga je uradno odv. Munafo.
POGLED NA GORIŠKI GRAD, kjer se bo danes dopoldne v dvorani deželnih ustanov začelo štiridnevno zborovanje predstavnikov sodob-ne poezije šestih držav srednje Evrope. V ozadju se vidijo Sabotin, Skal niča in škabrijel, ki so bUi prizorišče hudih bojev v prvi sve. tovni vojni. Danes je grad torišče miru in zbližanja med narodi.
Časi se spreminjajo
Opozorilo dvolastnikom iz Štandreža
iiiiHimiiimiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiDHDiiiiiiiiHiiiHiimiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiHnmiiiiHUiimiiiniiniHHiiM
ŠTIRJE MLADOLETNI TATOVI POD KUUČEM
V nedeljo, 22. t. m. bodo v Stan-drežu pri Jožefu Pavletiču (Mocu) od 11. ure dalje delali prošnje dvolastnikom za sečnjo drv na jugoslovanskem področju. Vsak dvolastnik naj prinese s seboj tudi svojo posestno polo.
Ob tej priliki opozarjamo, da bo z 31. majem zapadel rok za vložitev takih prošenj pri jugoslovanski gozdni upravi. Poznejših prošenj oblasti ne bodo upoštevale.
Danes v Gorici kolesarska dirka
Danes bo v Gorici in po Goriškem kolesarska dirka diletantov DAČE za pokal ENAL. Odhod dirkačev je predviden ob 9.30 iz Ul. Roma. Proga gre preko Furlanije do Tržiča ter nazaj skozi Dol v Gorico s ciljem v Drevoredu XX. septembra in predvidenim prihodom od K.45 do 12. ure.
V nedeljo pa bo v Gradiški tekmovanje v streljanju na krožnike, ki ga prav tako priredijo v okviru praznovanj ENAL.
Izpred okrajnega sodišča v Gorici
Okrajni sodnik dr. Bassi v Gorici je imel včeraj vrsto drobnih razprav, ki so jih deloma odložili, deloma pa so bili obtoženci oproščeni.
Med redkimi obsojenimi je bil 29-
Pri pregledu starinarnice je policija našla v Strazicah ukradeni baker
Trije mladoletniki so ga ukradli v hidrocentraK - Napad na mlado trgovko, ki se je vračala domov
Z goriške kvesture sporočajo, da je neka policijska izvidnica na svojem običajnem izvldniškem pohodu pregledala tudi trgovine nekaterih starinarjev in zlasti blago, ki so ga kupili v zadnjih dneh.
Pri takem pregledu so našli v skladišču v Ul. Brass 14, ki je last 69-letnega Bernarda Baronija, določeno količino bakra, ki ga je imel Baroni skritega pod cunjami in drugo šaro v prostoru poleg skladišča. Odkritje je takoj vzbudilo sumnjo policije, zlasti še, ker je bila pred dnevi prijavljena karabinjerjem iz Podgore tatvina bakra in raznega orodja pri hidroelektrarni v Stra-žicah, za skupno vrednost okrog 120 tisoč lir. Obnašanje Baronija je to sumnjo še potrdilo.
Iz nepopolnih podatkov, ki jih je končno le posredoval Baroni policiji, so ugotovili odgovčrnost treh mladoletnikov, ki so; 16-letni C. I. ter 18-letna C. L. in A. G. Vsi trije so iz Gorice.
Eden od teh je pri prvem zaslišanju delno priznal še druge prestopke In tako je prišel na dan poskus napada na mlado trgovko Bruno Cavalcoli iz Ul. Cravos št. 15. Pri tem napadu je sodeloval še četrti mladoletnik C. L. Po zaslišanju

VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Nesreči
a delavca
nabrežinskem kamnolomu
'>teži?fimskem,> kamnolomu v Na-
‘“U SP (a ,.A_____j____________
s* je včeraj popoldne po-">■ u 18-letni delavec Giancarlo
»V
dei j: iz. Nabrežine - Križišče. Pri fi&lila ■)? nenadoma s sklada za-fio	in Gollio zadela v des-
mu zlomila piščal. Z
ter
^Prijali av^-on? 80 ponesrečenca
*>lOraiJai v bolnišnico, Kjer se bo
daviti .°rtoP®d*kem oddelku
dni.
Premestitve učiteljev v slovenskih krajih na območju videmskega šolskega skrbništva
Mnogo učiteljic - domačink iz Nadiških dolin poučuje v domačih krajih, še več pa drugod po Furlaniji in po Italiji
V okviru občine:
Carlig vdova Elsa roj. Iussa iz čenobel v Raščak. Costaperaria Ri. na r. Manzini iz Petjaha v Speter. Crucil Anunziata roj. Iussa iz Gor-
kino «1K1S» PROSEK
Podvaja danes, 19. t. m. ob 16. uri aWčni in avanturistični film:
Cinemascope barvni dra-
le avventure di un giovane
(DOGODIVŠČINE NEKEGA MLADENIČA)
l8taJo: RICHARD BEYMER, DIANE BOKER, PAUL NEWMAN in SUSAN STRASBERG
Kim na I ncinah
Predvaja danes, 19. t. m. ob 15, uri Eastmancolor Scope film:
WEEK-END A MDCOOTE
a&iUiiiiiil

(WEEK—END V ZUYDCOOTEJU)
^ajo:
CATHERINE SPAAK in JEAN - PAUL BELMONDO
kino prosek-kontovel
Predvaja
danes, 19. t. m. ob 16. uri Technicolor film:
(NENAVADNO ČUSTVO)
I*raJ°: SANDRA DEE, BOBBY DARIN, DONALD 0’CONNOR in NITA TALBOT
njega Barnasa v Petjah. Crucil Maria Roda roj. Chiacig iz Spodnjega Tarbija v Srednje. Fantino Ana iz Oborč v Kravaru. Mulloni Fer-nanda iz Brda v Ter. Rizzi Laura iz Korit v Solbico. Tamburini Maria Grazia iz Liščaca v Njivo.
Splošne premestitve v pokrajini:
Antoniutti Renato iz Pontebe v Osejane. Barbiera Beppina r. Za-moloi z Njive v Portis. Bonfini Fanny r. Missana iz Caso v Ukve. Bressan Graziella iz Muzcev v Stelo. Calligaris Silvana iz Topolovega v Ravoso. Cerno Viljem iz Pontebe v Brdo. Colutti Norma iz Ovčje vasi v Palazzatto. Cosson Olga r. Fabris iz Prosnida v Orsario. Dolso Gabriella r. Pitton iz Sosta-sia v Muzce. Fiumara Rosina r. Parise iz Solbice v Flajpan. Ma-dotto Nicolina r. Gottardo iz Ose-jan v Pioverno. Mullig Claudia r. Qualizza iz Le Fratte v Prosnid. Nimis Matilde r. Maddalozzo iz Tera v Sedlište. Petricig Elda Maria r. Marseu iz Lateis v Topolovo. Rinaldi Lidia r. Brun iz Kravarja v Chiasottis. Antoniacomi Ana Maria r. Sdraulig iz Bodigoia v Ko-šone. Ferigo Caterina r. Tacus iz Ukve v Illegio. Bertolissi Maria iz Podoklapa v Cenebole. Coletti Anita r. Pontoni iz Mažeral v Selvis. Fusco Luciana r. Flaibani iz Pra-potnlce v Spodnji Tarbij. Grazioni Franca iz Sovodenj v Spodnji Bar-nas. Iussa Ana Carmen r. Sion iz Tipane v Cerneglons. Pigani Gabriela r. Accaino iz Kmahte v Matajur. Tuzzolino Egle r. Narduzzi iz Kodrmacov v Oborče. Cassari Liliena r. Postogna iz Benetk v Ovčjo ves.
Veliko učiteljic v Nadiških dolinah so domačinke Slovenke iz Nadiških dolin, nastavljene na šolah slovenskih vasi po Nadiških dolinah in tudi nekatere v vaseh Zahodne Beneške Slovenije. Učiteljice na šolah v Reziji niso slovenskega porekla. Mnogo učiteljic, ki so diplomirale na učiteljišču v špe-tru in ki so slovenske domačinke, pa učijo na raznih drugih šolah širom po Furlaniji in tudi izven videmske pokrajine.
Končno odlikovani tudi nekateri slovenski dijaki v Furlaniji
Slovenski dijaki iz Beneške Slo-
to. Srednjih šol med nami po naših vaseh tako rekoč ni bilo. Sele nekaj let imamo splošno srednjo šolo v naših večjih krajih. In tako se je dogodil skoraj čudež, da je tudi kdo od naših študentov dobil nagrado. Tokrat je razdelila Cassa di risparmio udinese — videmska hranilnica — petindvajset nagrad po 10.000 in trideset po pet tisoč lir najpridnejšim dijakom. Te naše bele vrane zaslužijo, da objavimo njihova imena: Renzo Tapatigh iz Cenebol pod učiteljico Lidijo Felcaro, Livio Tomasino iz Kmahte pod učiteljico Doria Franz, Gior-gio Gariup iz Topolovega pri Grmeku pod učiteljico Silvano Calligaris.
Ob trinajstem praznovanju evropskega dne je videmski župan Cadetto razdelil 50 dijakom bronaste medalje za najboljše naloge o pomenu evropskega dne. Med petdesetimi je dobila medaljo tudi Flavia Stanič iz Spetra ob Nadiži.
Prispevajte )»
DIJAŠKO MATICO I
Kmetje iz Štandreža protestirajo ker občina ni popravila tehtnice

Včeraj zjutraj je več kmetov iz Štandreža pripeljalo s prvim majskim senom natovorjene vozove na trg za cerkvijo, kjer je nameščena mostna tehtnica, ki pa že šest mesecev ne deluje. S tem so hoteli izraziti svoj protest proti občinski upravi v Gorici, ki še vedno odlaša s popravilom tehtnice.
iiiiiiHitiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiitiiiiifiiimiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimimiiiiiiiiiMuMiiimiiiiit
PROMETNA NESREČA NA MAJNICI
Tovornjak iz Gradiške povozil kolesarja na kolesarski stezi
Giglio se bo zdravil v bolnici 35 dni
Včeraj nekaj po 14. url se je pri-1 Alfredo Bassanese iz Parre tovor-
veniie so bili doslej zelo redko deležni denarnih nagrad najpridnej-
šim učencem, ki so jih razni denarni inštituti podeljevali vsako le-
petila na državni cesti na Majnici blizu gostilne «Barriera» prometna nesreča, pri kateri je bil precej hudo poškodovan 66-letni upokojenec Luigi Giglio, stanujoč v Ul. Madon-nlna del Fante št. 17. Ponesrečenca so takoj odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 35 dni na zdravljenju zaradi zloma desne In leve noge, udarca na ramenih in prsnem košu ter zaradi verjetnega zloma nekaj reber.
Giglio se je peljal s kolesom po kolesarski stezi v smeri proti Loč-niku, za njim pa Je vozil 47-letni
njak bratov Castellan iz Gradiške, ki je bil naložen z gramozom.
Ponesrečenec še ni mogel dati nobenih izjav, šofer Bassanese pa trdi, da je kolesar nenadoma zavil izven kolesarske steze in da je bilo to vzrok, da ga je podrl ter Je prišlo kolo in kolesar pod tovornjak. Del-stvo, da je tovornjak podrl obcestni kamen na desni strani pa razlaga s tem, da je po trčenju naglo zavil tovornjak proti desni.
Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Ločnlka.
«2e nad sto let imamo to tehtnico v štandrežu«, so nam zagotovili kmetje, «in vedno je dobro delala v korist vseh tistih vaščanov in drugih okoličanov, ki so želeli tehtati svoje blago bodisi pri nakupu, kakor tudi pred prodajo«. Tehtnica je važna med drugim za tehtanje živine in zelenjave, ki jo štandreški zelenjadarji in trgovci odvažajo v Trst.
Kmetje še vedno čakajo na izpolnitev zadnje obljube občinske u-prave. 2e meseca februarja so namreč obljubili, da bodo še tekom tistega meseca tehtnico popravili in bo zopet poslovala; sedaj smo v sredini maja in je še vedno vse pri starem, že šest mesecev, pa. čeprav je bilo popravilo v občinskem odboru že izglasovano in določena tudi zanj potrebna vsota, menda 800 tisoč lir.
Kot rečeno je tehtnica za ta predel nujno potrebna. Druga najbližja je pri ločniškem mostu, ki pa je tako blizu Soče, da obstaja nevarnost za težke vozove, da se ne zvrnejo v vodo. Poleg tega pa je za ta predel težko dostopna spričo velikega prometa po Ul. Aqui-leia .
Standrežci torej upravičeno pričakujejo, da občinska uprava ne bo več odlašala s popravilom in da bo tudi službo pri tehtnici uredila tako, da bo v korist tistim, ki Jo rabijo in v korist občine same.
Brune Cavalcoli, ki je potrdila napad, so lahko ugotovili naslednje podrobnosti:
Zvečer 10. aprila okrog 22. ure, ko je Cavalcoli zaprla svojo slaščičarno v Ul. Giustiniani 121, se je kot ponavadi odpravila peš proti svojemu domu, ki ni bil daleč. S seboj je imela torbico, v kateri je nesla 50 tisoč lir gotovine. C. L. je v primernem trenutku dal svojemu pajdašu dogovorjeno znamenje za napad na mladenko. Takrat je C. I. planil iz svojega skrivališča na dvorišču njenega stanovanja ter jo večkrat udaril po hrbtu z gorjačo, ki je bila zavita v ženske nogavice. Cavalcoli pa se ni ustrašila in se je začela braniti ter vpiti na pomoč. Pač pa se je takrat ustrašil napadalec C. I., ki jo je pobrisal in n j epi u je sledil tudi C. L.
Tako so sedaj prišli vsi štirje v roke policiji, ki jih je prijavila sodišču. Preiskava pa še traja in zdi se, da ima mladoletna četverica še druge prestopke na vesti.
V Šempetru so odlikovali goriške gasilce
Prejšnjo nedeljo so praznovali v Šempetru 15-letnico obstoja tamkajšnjega gasilskega društva. Poleg drugih gasilskih čet in predstavnikov so povabili na slovesnost tudi predstavnike gasilcev iz Gorice.
Po defileju raznih gasilskih čet in po govoru predsednika gasilske zveze Slovenije in drugih predstavnikov, so podelili več odlikovanj in diplom najbolj zaslužnim gasilcem in društvom. Med drugimi so podelili diplomo in spominsko kolajno tudi gasilcem iz Stare Gorice v znak priznanju za njihov takojšen odziv, ko so jih septembra lani poklicali na pomoč ob priliki nekega večjega požara. Odlikovanje so izročili vodji delegacije goriških gasilcev marešalu Albertu Losaniju. Delegacijo so pridržali tudi na kosilu.
Včeraj v št. Petru ob Soči
Tok 50.000 voltov hudo opekel delavca
Pri podružnl postaji ENEL v št. Petru ob Soči se je včeraj popoldne pripetila nesreča pri kateri se je hudo opekel 44-letni uslužbenec pri tej postaji Silvano Mezzarobba iz tega kraja.
Ko Je bil na delu, nekaj po 15. uri, je rezilo noža, ki ga je imel pri sebi, povzročilo stik med njim ln električno napeljavo. Tok z jakostjo 50.000 voltov je moža hudo opekel. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga odpeljali v tržiško bolnišnico in mu že med potjo pomagali, da bi mu rešili življenje. V bolnišnici so mu ugotovili pretres možganov, opekline druge stopnje na levem zapestju, na lobanji in na ramenih. Pridržali so ga s pridržano prognozo.
Avto se je vnel v delavnici
Včeraj dopoldne nekaj po 9. uri so poklicali goriške gasilce v delav-
nico Provedel na Svetogorski cesti št. 10, kjer se je vnel avto fiat 600 last inž. Ciuffarina. Gasilci so kmalu pogasili ogenj, vendar je zgorela vsa notranja obloga, preproge in druge naprave, škodo cenijo na o-krog 100.000 lir. Vzrok za požar je bil kratek stik pri električni napeljavi.
SINDIKALNE VESTI. Sindikat CISL je sklical za jutri popoldne na svojem sedežu v Ul. Giacich v Tržiču sestanek vseh svojih članov. Ob tej priliki bo pokrajinski tajnik Marinello poročal o stališču CISL do pravičnega vzroka pri odpustih.
Gorica
VERDI. 15.00;	«7 monaci d’oro»,
Raimondo Vianello in A. Fabri-zi; italijanski barvni kinemaskop-ski film.
CORSO. 15.15:	«L’armata Branca-
leone«, V. Gassman, Catherine Spaak. Ital. film v barvah.
MODERNISSIMO: 15.10 - 22.30: «Tre donne per uno scapolo«, G. Ford in G. Page; čmobeli ameriški film.
VITTORIA. 15.00: «1 gringos non perdonano«, T. Kendall in Thomas Moore; italijanska barvna koprodukcija v kinemaskopu.
CENTRALE. 15.00: «11 tesoro della foresta pietrificata«, Gordon Mit-chell in Eleonora Bianchi; italijanski barvni film.
Tržič
AZZURRO. 14.00—22.00: «Colorado Charlieii, J. A. Bertie in Barbara Hudson, barvni kinemaskop-ski film.
EXCELSIOR. 14—22:	«Murietta
John«, J. Hunter; barvni film.
NAZIONALE. 14—22:	«Solo con-
tro tutti«, R. Hundor, barvni ki-nemaskopski film.
PRINCIPE. 14—22: «Mezzo dollaro d’argento», K. Moore; kinema-skopski film.
S. MICHELE. 14—22: «La mata-dora», Ester Williams in R. Mon-talban, barvni film.
MARCELLIANA. 14—22:	«Suora
bianca«, G. Mistral in Jolanda Varela.
Ronke
EXCELSIOR. 15—22: «A 008 opera-zione sterminio«, barvni kinema-skopski film.
RIO. 15—22: «1 gemelli del Texas», Raimondo Vianello in Walter Chiari, barvni kinemaskopski film.
DE2URNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italija št. 10, tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 24 stopinj ob 12.30, najnižjo 8,4 stopinje ob 5.10; povprečne dnevne vlage je bilo 60 odstotkov.
DIJAŠKI DOM V GORICI 1945-46 - 1965-66
Ob priliki dvajsetletnice obstoja Doma bo v nedeljo, 22. maja 1966 v popoldanskih urah v prostorih Doma v Ul. Monte-santo 84 v Gorici
srečanje
bivših gojenk in gojencev, vzgojiteljev in ostalega osebja. Na programu so ogled Doma, dokumentarne in fotografske razstave ter priložnostna prireditev s sodelovanjem bivših in sedanjih gojencev.
Ob tej priliki bo obiskovalcem na razpolago lična in pestra brošura s članki bivših in sedanjih gojencev in vzgojiteljev in številnimi slikami.
Vljudno vabljeni vsi prijatelji mladine.
DOMAČI ŠPORT
Nočni pokal mesta Trst Danes ob 17. uri v Bol juncu BREG — S. ANNA
Prijateljski nogomet Danes ob 14. uri v Bol juncu Medsebojna tekma dveh enajsteric Brega
Kvalifikacija za II. ligo
Danes ob 16. v S. Lorenzu pri
Moši
S. Lorenzo • Rosandra Zerial
mmam
Zenska A liga
Danes ob 10.30 na stadionu #Pr-
vi maj»
BOR — VIRTUS
Zenska B liga
Danes ob 15.30 na stadionu »Prvi maj>
BREG — PORDENONE
KOŠARKA
Danes ob 11. uri na igrišču v
Skednju
SERVOLANA — BOR
Razpored
odbojkarskega prvenstva mladincev
Razpored pokrajinskega dela turnirja je naslednji:
SKUPINA A Telovadnica ENAOLI
Ulica Campanelle štev. 266 28. t. m. ob 16.30 Zarja — ENAOLI A CRDA — Zarja CRDA — ENAOLI A
4. junija ob 16.30 ENAOLI — Zarja Zarja — CRDA ENAOLI — CRDA
SKUPINA B Telovadnica Bora
Vrdelska cesta 7/2 21. t. m. ob 16.30
Breg — Bor Bor — Sokol Breg — Sokol
28. t. m. ob 16.30 Bor — Breg Sokol — Bor Sokol — Breg
liiiiiiiiuiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUMiiiiiiiiimmiiiuiiiuimiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiHMiiimiiMt
MLADINSKO ODBOJKARSKO PRVENSTVO 1966
Zarja in Sokol prvič v areni
Nastopili bosta tudi šesterki Brega in Bora
Na pobudo deželnega odbora italijanske odbojkarske zveze, se bo začelo v soboto odbojkarsko prvenstvo za naraščajnike. Letos je prvič, ko federacija organizira tako prvenstvo. Vendarle je razumela, da če hočemo oživiti in kvalitetno dvigniti odbojko v Trstu in v deželi, moramo začeti pri najmlajših.
V tem prvenstvu, ki bo na dveh
1. ETAPA GIRA DTTALIA
Vito Taccone
• •
prva roza majica
Izredna zamuda Francoza Anquetila
DIANO MARINO, 18. — Ob vsaki športni prireditvi se ponavadi spregovori najprej o zmagovalcu. Ob zaključku prve etape letošnjega Gira pa moramo najprej omeniti poraženca. To je Francoz An-quetil. Ne toliko zaradi poraza, ki ga je tudi francoski as večkrat doživel, temveč predvsem zaradi njegove zamude: 3T5”. In to do
igriščih istočasno, bo nastopilo kar šest naraščajniških ekip. že sama udeležba kaže, da je bilo prvenstvo močno zaželeno. Od šestih ekip, ki se bodo v tem prvenstvu borile za naslov pokrajinskega prvaka, so kar štiri slovenske. Z zadovoljstvom o-pažamo, da se šport pri slovenski mladini znova prebuja, spet bomo imeli društva, ki nam bodo nudila gotovo mnogo zadoščenja.
O prvenstvu kot takem ne moremo kaj dosti povedati, kajti moč in kvaliteta nastopajočih ekip nam še ni znana. Komaj po prvem spopadu bomo lahko kaj več tehničnega povedali, čeprav so vse ekipe nove, nekatera društva že dobro poznamo. Zato lahko že vnaprej vemo, kaj nam bodo ta dala. Stari znanci so nam že borovci in bre-žani. O njih lahko povemo, da so se marljivo pripravljali za prvenstvo. Prav zaradi tega smo gotovi, da nas ne bodo razočarali s svojim nastopom. Društvi, ki pa se prvič pojavljata v naši sredi sta bazoviška Zarja in nabrežinski Sokol. Kaj dosti o njih ne vemo, razen tega, da so si sami udarniško pripravili igrišče in da se polni dobre volje podajata v novo življenje.
Vprašali smo profesorja Bojana Pavletiča, predstavnika deželnega odbora italijanske odbojkarske zveze in glavnega pobudnika tega prvenstva.
Kako je nastala zamisel za to prvenstvo in zakaj komaj letos prvič?
Razen turnirjev, ki jih lahko sami razpisujemo, smo za vsa ostala prvenstva odvisni od glavne zveze, ki ima sedež v Rimu. Tako tudi za to prvenstvo, smo morali čakati, da ga razpiše. Pozno pa ga je razpisala zato, ker je za Italijo odbojka mlad šport, ki se komaj razvija.
Po končanem prvenstvu, kaj mislite narediti do prihodnjega? Bo tako dobro zamišljena stvar pomrla? Ali boste delali kake turnirje, s katerimi boste prav gotovo pritegnili še druga društva?
Zveza kot taka ne bo organizirala nobenih turnirjev. Po končanem prvenstvu ne bo do prihodnjega prvenstva nobene dejavnosti za naraščajnike. Zveza daje napotke, sedaj pa je stvar klubov, da organizirajo turnirje in tako poživijo dejavnost mladincev.
Iz vseh ekip, boste lahko sestavili reprezentanco, ki bo nastopala proti drugi iz sosednje države?
Reprezentanco bomo že sestavili, a ne bo imela nobenih mednarodnih stikov; udeležila se bo samo meddeželnega turnirja.
Poleg pri zvezi, vemo da ste tudi trener pri Boru in da imate polno deklet, ki bi lahko nastopale na kakem naraščajniškem prvenstvu? Ali je kaj na vidiku tudi za dekleta?
Gimondija, Ziliolija, Motte, Ador-nija in drugih, ki so bili z njim favoriti za končno zmago, že po prvi etapi bo torej Anquetilovo delo še bolj naporno kot bi sicer vseeno bilo, tudi če bi ostal v dražbi najboljših.
Sploh je imela današnja etapa precej razburljiv zaključek. Malo je namreč manjkalo, da ne bi jutri startala kar dva kolesarja z roza majico, kar se je že zgodilo v neki predvojni izvedbi Toura. Med-item ko je bil Taccone gotov zma-• ge. je Mealli zahteval ogied foto-| f'nisa, na podlagi katerega so do-I končno prisodili zmago in roza j majico, pa čeprav le zaradi pičlih | milimetrov prednosti, predstavniku j ekipe Vittadello.
; Današnja etapa je bila zelo ži-j vahna in seveda so se najbolj po-j trudili favoriti za končno zmago.
■ Med temi je treba omeniti odlič-I nega Spanca Jimeneza, ki bo imel | še precej besede, posebno, ko se j bo Giro začel vzpenjati proti gorskim prelazom.
; Vrstni red na cilju prve etape ‘ Montecarlo - Diana Marina (149 km) je naslednji:
1.	VITO TACCONE (Vittadello)
s povprečno hitrostjo 38,963 km
2.	Bruno Mealli (Bianchi)
3.	Dino Zandegii (Bianchi)
4.	Felice Gimondi (Salvarani)
5.	Rudy Altig (Molteni • Nemčija)
6.	Preziosi
7.	Zilioli
8.	Mota
9.	Fontana 10. Bitossi
11. Maurer (Švica), 12. Passuel-lo, 13. Adomi, 14. Massignan I., 15. Jimenez (Sp.), 16. Polidori,
• * *
POZNANJ, 18. — Belgijec Van Neste je danes zmagal v deveti
etapi dirke Praga - Varšava - Berlin na 176 km dolgi progi Kutno -Poznanj. Za njim se je uvrstil Poljak Magiera. V splošni lestvici še vedno vodi s časom 32.28’57” Francoz Guyot, Italijan Guerra je s časom 32.45’08” osmi, Jugoslovan Bol-težar pa z 32.45’59” deseti.
Danes v Ljubljani miting Alpe-Adria
Urnik tekmovanja na današnjem mitingu v Ljubljani (centralni stadion ob Titovi cesti) je naslednji:
16.30	— otvoritev, palica, met krog-
le (m)
16.40	— 110 zapreke, višina (m),
kopje (ž)
16.50	— 1000 m
17.00	— 100 m (m)
17.10 - 100 m (ž)
17.15	— 1500 steeple mladinci, kro-
gla (ž), disk (m)
17.25 — 400 m
17.30	— 10 x 100 m (za šole — ž)
17.40	— 1500 steeple, daljina (ž)
17.50	— 10 x 100 m (za šole — m)
18.00	-- 600 m (ž)
18.05 — 3000 m
18.15	— 4 x 100 m (ž)
18.20 — štafeta 400 x 300 x 200 x 100 metrov
18.30	— zaključek in podelitev na-
grad.
illliliiliiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiunitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiniiii
fcžfar. ATLETIKA
Za poka! Borghes v Gorki
Medesani in Muslin v odlični formi
Na šolskem stadionu v Rojcah je bilo v nedeljo zjutraj atletsko tekmovanje za pokal «Borghes», ki jo je priredil atletski klub «Torria-na» in Gradiške. Deželna atletika bi bila skoraj popolno zastopana
če ne bi bili odsotni atleti iz A. S-
Udinese, ki so gostovali v Avstriji.
Rezultati tekmovanja so bili nekje zelo dobri, zabeleženih pa je bilo seveda nekaj slabših rezultatov.
PO OKROGLI MIZI O ŠPORTU POD OKRILJEMSKGZ
Telesna vzgoja mora vsotah dohiti mesto, ki ji pritiče
Prvo razpravo med okroglo minalno postavljena na konec pou-
Do prve senzacije je prišlo na visokih zaprekah na progi 110 m Goričan Musulin je progo pretekel v zelo dobrem času 15”4 in ker njegove možnosti zelo dobro poznamo, lahko mirne duše trdimo, da bi lahko Musulin že letos tekel pod 15 sekundami. Musulin bo danes tekel na Isti progi na velikem mednarodnem mitingu «Alpe-Adria» v Ljubljani in ker bo tam konkurenca ostrejša, lahko pričakujemo, da bo osebni rekord še enkrat izboljšal. Izredno je navdušilo tudi tekmovanje v skoku v višino. Munini in Medesani sta letvico preskočila na višini 195 cm, Musulin pa Je bil po-
Sportni teden!	S. M.
.............................................«mniiiinil»mininitniMliiiniHliminimnniMMiMMHiu..
PRIPRAVLJALNI SESTANEK OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV ŠTEVILNIH DRUŠTEV
Letošnji slovenski športni teden množični in tudi kvalitetnejši
Letos so se prireditelji slovenskega športnega tedna že zgodaj oprijeli dela. Zaradi tega so za sinoči sklicali pripravljalni sestanek, katerega so se udeležili predstavniki Sokola (Nabrežina), Zarje (Bazovica), SPDT, Brega (dolinska občina), Krasa (Zgonik), Skamperla (Sv. Ivan), Opčin, Barkovelj, Cankarja (Šentjakob) in rojanskega Doma.
športno združenje Bor, ki leto za
letom organizira to največjo športno manifestacijo Slovencev v Italiji, je hotelo že vnaprej seznaniti društva, ki bodo gotovo prijavila tekmovalce, z organizacijo in predvsem s termini. Ker predvidevajo izredno število prijavljenih (lani Jih je bilo 1000), se je treba resno lotiti dela. Prireditev sama ne sloni več samo na množičnosti temveč tudi na kvaliteti, Je izjavil prof. Bojan Pavletič in zato zahteval od vseh več napora. Zaradi tega bodo sestavili organizacijski odbor, ki bo imel razne podskupine — upravnega, tehničnega in za tisk — ter bo razširjen z načelniki za razne panoge tekmovanj. V odboru bodo seveda sodelovali tudi predstavniki prijavljenih društev s posvetovalno pravico. Kot lani bodo tudi letos na sporedu vse mogoče panoge od nogometa, do košarke, odbojke, plavanja, atletike, planinsko-orientacijskega pohoda, ki bo potekal v nekoliko spremenjeni obliki. Nadalje bo še ral-lye, gimkana, mladinski troboj, šah itd. Omeniti je treba, da bodo prireditelji razpisali kot v preteklosti razne natečaje kulturnega značaja.
Zaradi boljše organizacije bodo nekatera tekmovanja izvedli prej: plavanje v pokritem bazenu «Blan-
chi» 16. in 17. septembra (prijave do 12. septembra), atletika pa na občinskem stadionu pri Sv. Soboti 1. in 2. oktobra (prijave do 24. septembra).
Največ preglavic delata prirediteljem nogometni in odbojkarski turnir. Tudi s tema dvema bo treba prej začeti in še posebno za odbojko (letos tudi za naraščajnike), bo moralo kako društvo organizirati kvalifikacijska tekmovanja. Posamezna društva bodo obveščena po tisku, odsek za tisk in propagando pa bo tudi izdajal bilten.
Med diskusijo, ki je sledila obrazložitvam prof. Pavletiča in Bruna Križmana, je padel tudi predlog o organizaciji kolesarske dirke ln predvsem o enotnem dresu, ki bi morala društva oskrbeti tekmovalcem ter o slovesni otvoritvi, kjer naj bi se ekipe predstavile s klubskimi zastavami.
BOKS
NOGOMET
FIRENZE, 18. — Italijanski nogometaši, ki se bodo udeležili ju-niorskega turnirja UEFA v Jugoslaviji, so danes odpotovali iz Fi-renz. Po prenočitvi v Trstu, bodo jutri odpotovali v Opatijo, kjer bo-nastanjeni.
novno odličen in je s 190 cm izenačil osebni rekord. Tudi v skoku v višino bo Musulin danes nastopil v Ljubljani.
Medesani se n: zadovoljil s prvim mestom in odličnim rezultatom v skoku v višino in je nastopil še v troskoku, kjer je ponovno odnesel prvo mesto z zelo dobro znamko 14.38 m.
V	metih se je najbolj izkazal De-franzoni. Zmagal je v metu krogle z novim osebnim rekordom 13.81 m, v kopju, kjer je specialist, pa je dosegel nekaj manj kot 58 m.
Atleti Torriane so se močno uveljavili tudi v sprintu, kjer so na 100 m uvrstili v finale kar 3 svoje tekače. Premočno je zmagal Zadro, ki je letošnje odkritje, s časom 11”2, doseženim z vetrom v prsi. Naj omenimo še, da je tudi med tekom na 110 m zapreke veter pihal atletom v prsi. Sprinterji Torriane so zmagali tudi v štafeti 4x100 m v času 45”, ki je sicer dober, proti popolnim postavam drugih klubov pa ne pomeni veliko.
Presenečenje smo doživeli tudi v teku na 400 m. Med drugimi sta startala Brezzpni in Loru. Favorit je bil vsekakor Loru, Tržačan Brez-zoni pa je tekel na robu osebnega rekorda in gladko premagal Loruja. Slednji je celo komaj ubranil drugo mesto pred Tržačanom Maran-zanom, ki je dobesedno zdrobil z 51”5 osebni rekord. Dokaj nenavaden je bil na tej progi nastop Goričana Mernija, ki ga poznamo kot odličnega srednjeprogaša. Merni ni dosegel s 53”7 posebno razveseljivega rezultata, pričakujemo pa, da bo zablestel danes v Ljubljani na progi 1000 m.
V	ekipni lestvici Je z lepo prednostjo zmagala Torriana pred Fiam-mo in Libertas iz Vidma.
mizo, ki jo je v ponedeljek organizirala komisija za mladino in šport pri SKGZ, je imel prof. Aldo Rupel. Je to razprava profesorja telesne vzgoje, ki je osebno občutil in spoznal pomanjkljivosti vadbe na šolah. Zato profesorjem, učiteljem in predvsem staršem toplo priporočamo, da si natančno preberejo njegova izvajanja.
Preden v svojem poročilu nakažem in osvetlim nekatera vprašanja telesne vzgoje in športa, hočem poudariti, da ni moj namen dokazovati pozitivnih vplivov telesne vzgoje na vsakega človeka, posebno pa na mladino. Menim, da je to vsakemu bolj ali manj jasno in da je treba zato pogledati, kako se potrebi po telesni vzgoji na šolah v praksi zadošča, poudariti pomanjkljivosti in pohvaliti to, kar je dobro.
Splošno znano je, da imamo na srednjih nižjih in višjih šolah v Italiji dve url tedensko pouka iz telesne vzgoje. V zvezi z reformo nižje gimnazije in nižjih strokovnih šol v enotno srednjo šolo, smo večkrat slišali predloge in obljube, da bo za telesno vzgojo na razpolago šest ur tedensko. Ta utopistlčna in neuresničljiva obljuba je seveda ostala taka, kajti menjava programa bi glede na italijanske razmere povzročila nepopisno zmedo in posledice: menjati bi bilo treba vse programe — kar bi ne bilo niti tako slabo — ter jih razširiti. Vprašanje je, kje bi dobili potrebno učno osebje in recimo, kaj bi to učno osebje počenjalo npr. tam, kjer ni ne telovadnice ne hodnika ne kosa travnika, da bi se dijaki lahko gibali; vprašanje bi bilo, kaj naj dijaki delajo tam, kjer razen svojega telesa nimajo na razpolago nobenega pripomočka, orodja, žoge. Taki kraji niso izjeme, temveč skoraj — da bi rekel pravilo. No, pri tem je še pomagal pritisk ljudi, ki se zavzemajo izključno za umsko vzgojo, kajti mnogokrat se docela pozabi, da ima tudi duhovna zmogljivost telesno podlago, in ostali smo pri starem. V teh dveh urah, ki se zreducirata na petintrideset plus petintrideset minut zaradi slačenja in oblačenja, zaradi premikov >z razreda v telovadnico in obratno, je treba uresničiti program, ki je, resnici na ljubo povedano, precej beden in ne dovoljuje večjega delovanja. Ker pa je za morebitne poškodbe, ki se zgodijo med izvajanjem vaj, ki ne sodijo v program, odgovoren vzgojitelj, se znajdemo v začaranem krogu, zaradi katerega je treba včasih guliti eno in isto stvar dalj časa, kot bi bilo potrebno in opuščati stvari, ki so sicer zanimive, a jih program ne predvideva.
Sicer je treba povedati, da je uvodna beseda programov polna nasvetov, naj se gleda na program kot na skupek smernic in ne le kot na zanko, iz katere ni izhoda. Ostaja pa še vedno problem telovadnic, igrišč, orodja, problem urnika, zaradi katerega se lahko mimogrede zeodi, da je ura telesne vzgoje kri-
do
lu je dojel, da se mu je to samo
(Nadaljevanje s 3. strani)
AREZZO, 18. — Nemec Willy Quator je danes ohranil naslov evropskega prvaka superlahke kategorije. V dvoboju za naslov je Quator premagal Italijana Plera Brandija v 2’32” osme runde s k.o.
se je vmešal mister Er g.
cDvomim. Vlak vozi z veliko hitrostjo,* je dejal policaj. Nato so vsi trije odšli naprej.
V oddelku je ponovno zavladal molk.
»Torej ste ji plačali vožnjo do raja,* je pripomnil mister Larry.
«To vas nič ne briga. Obljubili ste, da me ne boste izdali, ko sem stopil v vaš oddelek, in tega se držite! Sicer pa ne pozabite, da bi vas našel, pa če se skrijete kjerkoli.*
»Seveda nikomur niti besedice,* je rekel mister Larrg. Mister Erg, povejte mi, zakaj ste jo u-bili.»
ePrekleta mala pocestnica! Hotela se mi je doživljenjsko obesiti na vrat samo zato, ker sem ji poklonil deset lepih dni in noč! *
Mož iz kupeja
«Aii ste oženjeni, mister Erg?*
«Da.*
Vlak se je približeval New Orleansu. Že so se vozili mimo prvih ulic predmestja.
Mister Larry, ne pozabite, da vam bo za hrbtom cev mojega revolverja. Stopajte piirno pred menoj in vzemite prvi taksi, ki bo prost. S taksijem me boste pospremili do prvega večjega mesta z železniško postajo. Plačal bom vožnjo tudi za vaš povratek.*
»Zelo ste ljubeznivi mister Erg,» je rekel Larrg. Ker se je vlak že ustavil, je izstopil.
Peron sta prešla brez neprilik. Ergu se je zdelo, da ju pozorno motri nekaj policajev, toda kma-
zdelo zaradi prevelikega strahu. Larrg je stopil k prvemu taksiju. A brž, ko sta se udobno namestila na sedežih, ju je obkolilo nekaj policijskih agentov v civilu.
«R oke kvišku, mister! Bodite mirni!* je dejal edene od njih, čigar revolverska cev je bila naperjena v Erga.
Mister Erg se je zmedel. Podzavestno je dvignil roke in s pogledom, polnim prezira, je hotel Larrgju nekaj reči. Toda le-ta ga je prekinil in se smehljal:
*Sami ste priča, mister Erg, da nikomur nisem zimil niti besedice in da sem svojo obljubo držal. Toda ali vidite tisti avtomobil tam? To je moje vozilo. Kakor vidite, so me pričakovali, ker kot šef tukajšnje policije na povratku z dopusta pač Zaslužim nekaj pozornosti svojih ljudi . . *
ka od 13.15 do 14.
Ta položaj glede programov, prostorov in rekvizitov se je nekoliko izboljšal z uvedbo in prirejanjem šolskih športnih društev s pomočjo olimpijskega komiteja in ki se v glavnem zanimajo za lahkoatletiko, košarko in odbojko. Na ta način se skuša dopolniti tisto, kar manjka v programih in sicer začetek športnih dejavnosti in priprava na vključitev v športne klube. Pojasniti pa moramo, da teh šolskih društev ni mogoče organizirati povsod, da je dejavnost na prostovoljni bazi in da predvidevajo marsikatero upravno težavo, ki bi jo lahko odpravili.
Torej vprašanja, ki se pojavljajo pri telesni vzgoji na šolah v Italiji so že dolgo let Ista: igrišča, telovadnice, oprema, programi. O teh stvareh so razpravljali v preteklem stoletju, v začetku tega, ob vsaki šolski reformi, pred njo in za njo. Poleg tega pa se je moral ta predmet ubadati tud: s prepričevanjem pedagogov iz drugih panog o važnosti in potrebnosti te dejavnosti za mladino. In še nekaj: po zadnji vojni je bilo in je še treba prepričevati nekatere ljudi, da telesna vzgoja oz. v tem primeru bolje — telovadba, ni sinonim za priprave nastopov ob prihodu dučeja, da ne spada več pod okrilje predvojaške organizacije, temveč, da je to šolski predmet z vsemi svojimi problemi: tehničnimi, pedagoškimi in psihološkimi, da ni bil vključen v srednjo šolo samo zato, da bi dijaki dvakrat na teden po štirikrat poskočili in trikrat globoko vdihnili, temveč zato, da skupno z drugimi predmeti prispeva k temu, da se iz otroka razvije zdrav in zrel človek, če se telesna vzgoja temu namenu včasih izneveri, potem je to krivda posameznega vzgojitelja, ne pa predmeta. Zanimivo pa bi bilo na drugi strani statistično ugotoviti kolikokrat se ((izneverijo svojemu namenu matematika, prirodopis, latinščina ali kak drug predmet«.
Morda bi vsa stvar bila drugačna, če bi tudi za telesno vzgojo bil obvezen učbenik. Zlasti bi bil zelo primeren na višji srednji šoli. Seveda bi morali v tem primeru nujno zvišati število tedenskih ur, tako da bi eno uro tedensko posvetili teoriji. Ni nujno, da bi to pomenilo vpadanje na področje prirodopisa ali kakega drugega predmeta. Seveda je tudi to predlog, o katerem se večkrat razpravlja, nima pa upanja, da bi se kaj kmalu uresničil.
Kakšen je položaj telesne vzgoje pri našem, manjšinskem šolstvu? Bistvenih razlik ni, saj je zakonodaja ista. In prav tu nastaja problem, kajti kot naj velja za druga vprašanja, tako naj bi tudi za telesno vzgojo veljalo, da je manjšini treba dati več pravic prav zato. ker je manjšina; ne pa ustvarjati zapreke in recimo delati problem iz tega, da manjka nekaj dijakov in se zato ne more ustanoviti šolsko športno društvo, kot se je to dogajalo. Na drugi strani pa bi morali tudi mi odločneje nastopiti in se otresti nekakšne sramežljivosti, ki je bila morda u-mestna pred sedmimi, osmimi leti, ne pa danes. O tem moramo prepričati najprej same sebe Prepričati je treba profesorski zbor in šolski ambient sploh o potrebi dobrega pouka telesne vzgoje in to zaradi dobre vzgoje dijaka kot človeka in kot pripadnika manjšine. Ce že drugi predmeti tega ne poudarjajo in učijo, bo pa telesna vzgoja prevzela to nalogo. Vendar s koliko večjim veseljem in uspehom bo predavatelj telesne vzgoje delal, če bo čutil, da tudi drugi razumejo njegov trud in ga nimajo le za tistega, ki uči dijake skakati rt višino oz. za tistega, ki žvižga, medtem ko se učenci podijo za žogo.
Položaj na osnovnih šolah je bistveno drugačen; in sicer tu gre krivulja dejavnosti strmo navzdol. Na osnovnih šolah Je v Italiji problem telesne vzgoje popolnoma za nemarjen. Predpisi in zakonodaja sicer nekaj omenjata, da bi morali učenci vsak dan posvetiti nekaj časa telesnim vajam po možnosti na prostem V praksi pa se
potem ne poskrbi niti niti s spodbujanjem z ... cami, da bi se učitelji posvetili di temu delu vzgoje. Naj omenM
da ne moremo niti misliti na .u da bi na osnovnih šolah P°u,|?.ijj, telesno vzgojo predmetni uca ,v
Sami od sebe, razen zelo redl!? izjem, kaže, da ne Prld®j.?.nje spoznanja, da je otroku 81®* ^ biološka potreba in da mora o priti do tega, da obvlada svoje lo na tleh pri premagovanju »* prek, na drevesu, na telovadne orodiu. v vodi, na snegu itd.
Priznati je treba, da so tudi objektivni razlogi z°,ntuii lavnost: kot na srednji soli 1 je-na osnovni primanjkuje orodje, lovadnice, igrišča. Včasih srno v
ča prikritemu ali neprikritemu godovanju predstojnikov, ki -n ko tako svetujejo: «Ne Prev*lr0Cj zlasti ne tako, da bi se o med uro morda ugreli, sPolurnnlo zadihali. To škoduje. Samo n je treba, za rekreacijo». Alt ^ gov, ki ne morejo poučevati, skupina otrok iora pod	še-
prepričljivi razlogi so recijno jazen in sramežljivost	^
ne nerodnosti. Morda st koo z problem tudi glede obutve tn (y ke; vendar pri osnovnošolski n trocih si res ni treba delati ^ zaradi nazornega prikazovanji\, zadostuje razlaga. Torej ^ za nedelavnost, če jih hočemo ^ števati, je nič koliko. D^v^tne. je, da so posledice kaj ieni če opazujemo, kako nepripra prihajajo otroci na srednje ^ ali pa so celo nosilci razn: napačnih telesnih drž, tako, aa rajo obiskovati tečaje kore telovadbe.	ja
Nasprotno, treba je otro&e jiv-športne navade in zdrav nac i Ijenja trajno pridobivati, tr®DnrgK-je vzgojiti. Potemtakem ne 1letiieSa, tično znanje in oblikovanje 1. ,,e. temveč tudi športni režim,. vrst« nja! Tu se srečujemo s ceio jj. zdravstvenih nalog od osebn ^ glene do zračenja prostorov ,u terih živimo, do težnje po rtnj na planem, do težnje po spu rekreaciji vsak dan.	. rigi.
In končno tudi nekaj o srmajo Prepogosto se ti sploh ne zam jj za to, da bi se otroci gibali, setv ^ na prostem. V šoli ne sprasvi kako njihov otrok uspeva P' lesni vzgoji, in največkrat so gt). nezmožni. da bi svojega otroia>
nezmožni, da bi svojega jektivno opazovati, ne kadar vet deljo obleče novo obleko, kakšen je, kako se drži, kako bi ali teče, ko je v kopalkah, starši bolj vestno spraševali Ije, kako je z otrokom pr*.'L noči?!, kadar se najbolj sprosti m j
kaže svoje pravo bistvo, m-vajah oblikovanja, bi tudi vzgK:0 Iji bili prisiljeni posvečati ^ pozornost temu delu vzgoje- ‘ 0%e jati in siliti bi morali svoje o ^ na sprehode, izlete, na UP. prostem, na življenje v narav■ ^ loga šole je, da navaja izkoriščanje prostega časa v jj/t da učencem naravo približa »	^
usmerja, da se bodo poz™:' Štirn' bodo zapustili šolske klopi, ^ej vračali v naravo in iskali v be. moči za izvrševanje svojih « nih dolžnosti in drugih nalog- ^
In še pogled s stališča V jase kot tehniki, organizatorji »	^e.
mo kot simpatizerji ukvarjajo , lom v naših športnih druS‘v *e|ei« športnim delovanjem sploh. 'j.?. je treba kovati dokler je ni*a-zdaj je v delu zamejskih ori! in cij primerno obdobje za »P® pi zato ne smemo zgubljati ,fau t<.in gledati, kako se nekaj lj»"' po-ubada in žrtvuje čas in mP.'j,u-trebno je, da našim šporinjfli štvom damo dovolj ljudi, »* , m telesno vsestransko priprav*' . - b, ne bo treba šele pri	o-
šestnajstih letih začeti z v, sDret-blikovanja in i osnovnim' varnostmi. Usoehi, ki jih lahko hi-o gajo Bor, Kras, Breg	boljše enkrat hitrejši ln	iLaiiiO.
ši, če imamo opravka z mlaoseiH ki ima za seboj pet. šest, let osnovnega dela.	.
Sole naj postanejo osnovni telj v telesnovzgoinem delu * £.er dtno. Morajo oostatl mesto n( se oblikuje pravilno P'eda.rl'nav3-telesno kulturo s trajnimi n dami.
IVO JUVANČIČ
Boris Pahor in Trst
Zgodovinske silnice v njegovih romanih
Slataper je čutil odpor do tržaškega mesta, bolje do takratnega italijanstva, ki se je podilo le za materialnimi dobrinami, povsem pa, po njegovem, zanemarjalo duhovno kulturo. Na Krasu ozdravi od pretresa, ki ga je doživel, zaradi samomora zaročenke in se spusti v mesto, da se z njim spoprime, kar na dveh frontah. Na politični, bil je prijatelj socialista Vivanteja in pod njegovim vplivom še upal v federacijo Avstrije in pravičnost do narodov, ko so liberalni očetje Trsta že bili iredentisti. In š veliko bolje, ker je pri delu za kulturni dvig, zavzel edino pravilno stališče do Slovanov, stališče svobodne kulturne tekme. V svojih zapiskih je zapustil za njegova mlada leta kar čudovit načrt za izdajanje kulturne revije, za vzgojo sodelavcev, ki naj bi iskali stike z vsemi sosedi. Samo prijatelj Giani Stu-
parich ga Je deloma uresničil, šel je v Prago študirat Cehe (G. Stuparich, Trieste nei miei rlcordi 1948; La realtk di Trieste Ponte 1954 št. 4).
Slovenski svet je Slataper v Krasu predstavil le v simbolični viziji, ki se rodi ob kraškem slovenskem naturnem kmetu, da ne rečem primitivnem, »potomcu kraljeviča Mari ka, ki ima brate tja do ruskih step« in ga pozival, da vendar gre nad Trst — S kraljevičem Markom in brati do ruskih step je Slataper proti svoji volji, nehote dal nasprotnikom Slovencev v Trstu sliko panslavistične povezave, ki je bila njim dobrodošla, v resnici pa bila le velika iluzija. Ce bi poznal Slataper vsaj Petra Klepca, da ne rečem kralja Matjaža, ki jih je Cankar poznal! Tudi ta naš veliki glasnik je bil Slataperju neznan, dasi je večkrat prišel v Trst in imel tam celo progra-
matične govore o slovenstvu!
Slataper je svoj spopad težko plačal. Uradni italijanski Trst ga je ignoriral. Se danes mnogi ne vedo, kaj bi z njim, ko je padel za Italijo na Pod-gori že 1915. Ali ne kot iredentist, Stuparich nam pove v svojih spominih (1. c;), kot prostovoljec, ko je v zimi 1914-15 prišel do spoznanja, da si je Avstrija z napadom na Srbijo podpisala smrtno obsodbo. In še nam pove Goričan Biagio Marin, spadal je v njegov krog, da so nacionalisti, iredentisti š la Fabro hoteli celo preprečiti, da bi Slataper dobil čin podporočnika (Trieste 1955 št. 10 str.129) v italijanski vojski.
Pahor-Slataper, oba rojena Tržačana, oba po prednikih nemeščana. Pahor Kraševec, Slataper baje Tolminec po daljnih prednikih, ki jih Je Trst-«tovarna» že predelala v Italijane. Ali oba še povezana s Krasom, z zemljo, oba ljubita Trst, se ga nekje bojita, se z njim spopadata, da ga dvigneta na neko višjo raven. Res, da so izhodišča, pozicije, in cilji pri obeh različni. — Ne verjamem, da je Boris Pahor, ko je pisal svoje »Mesto«, imel pred očmi Slataperja, ne! Vendar obstaja dejstvo analogije, podobnosti in za vsem
tem, to analogijo utemeljuje sam Trst: Tu sem, mesto ob morju, pod Grižo, za njo Kras, vsakdo, ki se mi bliža, Slovenec ali Italijan, naj z mano računa!
Od tod analogija Pahor-Slataper. In potrdi mi jo že imenovani Alberto Spaini (l.c.) v svojem tržaškem avtoportretu. Ni pisatelj, toda je prevajalec, publicist, ki se je pa ubadal tudi z literarno in umetnostno kritiko. Tudi on razvozlava problem Trsta. Ne more mimo Slovencev. V svoji knjigi (l.c. str. 22.25) ima kar celo poglavje «Sull’altipiano» — Na planoti, kjer se spopade s Slovenci ; «Dobro gostoljubno ljudstvo, toda tako težko je z njim ravnati zaradi dolgih in mučnih nasprotij« (str. 28) Spaini je bil iredentist ali tudi on ve in čuti, kako je mesto povezano z Bregom in Krasom. Govori o ((prirojeni vročici«, ki žene Tržačane na Kras; v «zelene doline«, se »vzpenjajo na Vremščico...« Tu se pa ((križajo z nepretrgano vrsto slovenskih žena, ki se spuščajo s svojim košem na glavi«, polnih sadja, posod z mlekom «v mesto«. V Pahorjevem «Mestu» je Rudi šel na svojo zadnjo pot v mesto s tako ženo...
In še bi tu omenil dr. Juliu-
sa Kugyja. Spomenik smo mu postavili, ker je nam in tujcu odkrival naše Julijce, in zaslužil ga je. Toda... vnuk Bleiweisovega »velikega Koseskega«, sam govori, kako Je mati, hči Koseskega z njim govorila italijanski v najnež-nejši dobi. Trst-tovarna! Nato je posegel vmes oče, samo po rodu Korošec slovenskega po-kolenja, njega je «predelala» druga tovarna: Govorili bomo nemški! («Arbeit, Musik un Berge«, med nami manj znana Kugyjeva avtobiografija). In Kugy, rojen v Gorici, toda pristen Tržačan, vstopi v nemški kulturni krpg. Njegovi o-pisi Krasa, mesta govore o povezavi; in, ko piše o «Urški iz Logatca« (Arbeit l.c. str. 17-20) o dekli, služkinji, potrjuje tezo Pahorja «o sužnjih«.
Kugy se s Trstom ni spoprijel, še potem, ko je po 1918, dasi zaveden Avstrijec, ostal v Trstu, se je s krogom italijanskih kulturnikov znašel, celo bolje nego z maloštevilnimi kulturnimi Slovenci. O tem bi bilo treba pisati posebej, saj je italijansko govoril kot rojen Tržačan.
Pri tem je treba priznati, govorim ne kot literarni ocenjevalec samo kot bralec z neko splošno literarno kulturo — o-
pisov vasi nad Bregom, gmajne, morja in zlasti ljudi, starcev, mož, žena, deklet in fantov, otrok, ki jih daje Pahor v «Mestu», ne najdem drugje. (Pahor presega Slataperja, Spainija, Kugyja). In vse veže v tistih septembrskih dneh 1943 neka vera, ((domovinska ljubezen«... «tako neizprosna, kakor plima tam doli na obrežju« (str. 133). Kot neka izjema nastopa v razgovoru z Rudijem, mlada Vida, kozmopolit-ka v besedah in najbrž tudi v svojih mladostnih sanjah, ki pa že skriva partizane v hiši. «To čutijo vsi, da je sedaj prišel odločilni trenutek. Tudi matere, ki imajo sina v gozdu. Tarnajo, a so ponosne; se jočejo..., bojijo, pa so trmaste in trdovratne. Vse kot... nona, Anica in tudi Vida« (str. 127).
Vsi, vse. Tu gre res za neko skupnost vaške soseske v zaledju mesta, nad katero leži nekaj, kar bi lahko primerjal le z usodnostjo starogrških dram, ali z zapleti-razpleti o-seb v Ibsenovih meščanskih dramah. Ali to ne drži, je samo neka podobnost, saj so ti ljudje le svobodni v svojih odločitvah, kar grški junak ni. In čeprav Pahor postavi celo tezo; «Ce je naša skupna domovinska ljubezen kakor plima, potlej zdaj ni čas za no-
deno drugo majhno ljubezen« (str. 133), najde le pot po neki življenjski dialektiki, da poveže s tisto veliko ljubeznijo tudi osebno ljubezen ianta — dekleta.
Se nekaj me je napeljalo, da govorim o neki «usodnosti» pri Pahorju; Ne v «Mestu» in ne v «Parniku» nasprotnik, proti-igralec ne nastopa, V «Mestu« je tisti «strah pred mestom«, ki smo ga opisali: fašistov ni, Fricov ni, so nekje v ozadju, kakor da so v ozračju, kakor grška moira-usoda, ki je vladala celo bogovom. V ((Parniku« se prikaže v osebi kvestu-rina, ki zaslišuje na koncu ar retirano Emo in v nekih policistih, ki pa v dejanje bistveno ne posegajo, a dodati moram; stalno je nasprotnik navzoč v razgovoru sodelujočih oeb. V njih razmišljanju o situaciji. — O tem bo še govora.
Posledica vsega je, da na zunaj življenje te skupnosti teče, kot je teklo vedno; Stari oča pase svojo kravo, žena svoji kozi; v redu poteka trgatev. Obiski so taki, kot vedno prej in najbrž še danes in pogovor tc*e tudi šaljivo in duhovito, kot znajo naši ljudje ob morju. Otroci se igrajo kot vse dni, kar stoji Breg, ali — da dam samo en sam primer, kar
meni nič tebi nič pade iz u male igrajoče se Dorice j 144); «sem mislila, da si s' k partizanom«. Za vsem se.P„p. taka oni «strah» in vse konci ((ljubezen do zern L,, (str. 132), ki je taka, da f *. bi za puško, ker je čas, <*" «mi nočemo ne klanja, ne vi,...» a se temu podvržen samo iz ljubezni do zernlj ■ Iz ljubezni do zem'1e zr0. pripravljenost, odločitev 1 gati tudi življenje.	'
Zato je odločitpv Rud'ta 10 ka: sam Stoni v tok, ki ea ^f. se. »Združitev s tem ob,T’nf. skim svetom... ti letniki- j** „ ski lesk... Pa ti ljudje... P°.d^\ primorske zemlie in teh 1'll® (str. 153-154) O^e za izmz n" rodne zavesti liudi, ki fo',e zemlli za mestom. Ti 0 hoče.io svobodo, da bodo •0"' na svoji zemlji svoji darji, a oriznani tudi v me ’ NI potrebna nlkaka anB z9. vsega teksta «Mesta». n® kltučimo, nikak'h revolumon nih idel ni, ki bi Hudi nosn” samo odpor nasilju, tega •, trpha zlomiti. Niti nosebnin ^ ljev, programov, izven sv de. Statika zemlie ne doo”. dinamik, ki bi njeno uredi prevrgle.
( Nadaljevanje
sle#*
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECUHI 6, II., TELEFON «3-808 ln »4-63« - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 ■ II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANCI9KA St. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: meseCna 800 lir	2»
četrtletna 2 250 lir. polletna 4 400 lir. celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 OOu starih dinarjev) letno 100 din	TCP	"izlasi 40**llrX	^elasV^SašM 10
oDoj. AnrT	Liubltana Stari tra 3/1 telefon 22 207 tekoči račun pri Narodni Dank) v LluDlIam - 503 3 tri - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finanCno-upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda - Oglasi trz
S1RJ. ADIT DZS. Ljubljana, Stari	^p^l - Iz vs^h drag^PokrajU: Italije pri »Socletš PubbliciU. Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst.________________________x