Posamezna Številka 40 vinarjev.
SI8V. 131.
V UMI. v BedeBo. Me i. jnoi ua
unm
»SLOVENEC« vel]«
po poitl na t»e itraat Jnoo-
•lanje la t L]abl|aal: ■a oelo lato upre].. K ■a pol lota „ .. 4K-sa Setrt leta , . . Z 21--mobsumo m .. „ 7-—
la laoMMtro oeloletao K tS-_
ta Sobotna Izdaja: m
Kaoelo loto.....K 15*—
aaUonautro..... 20-—
plHI ■tf M
"C
BafaaaatfU oglu H/tai llfc uii um m Poslana« smesm Bneotetpan poUtntrta K Iska)a vsak daa limaB] ae4el|ek ta daapeprai ob 5> url BjatroV
mr UrafaUtvo |o ▼ Kopttartovt HM Kov. MIL Helcopisi m no vraScJo; DoCraakiraaa pisma oo m ■prejemalo.	Telefoaa »to*. 50.
Političen list za slovenski narod.
Oprava Jo * Kopitarjevi al.«. — Bataa ljabljanske »t. OSO sa aantalao antr. la ftoiko 24.797, ogr. 29JJt1,
II, boaB^hora, IBOk
Pravičen mir IroCeinsi!
IsvrSevatnf odbor vls. je t *vo£ sinji seji sklenil nastopno resolucijo: V trdnem prepričanju, da je na naši ■bui pravica in resnica, povzdigujemo v zadnjem trenutku z vso resnostjo svoj glas ia zahtevamo brezpogojno, da ima pripadati jugoslovanski državi vse ozemlje in frak otoki, koder prebiva v strnjenih ma-ftah troimenski narod Slovencev, Hrvatov In Srbov in izjavljamo, da ne bomo nikdar priznali mira, ki bi delal splošno sprejetemu načela o samoodločbi narodov nasilja in bi raztrgal naš narod v razne države.
Nafi mirovni delegaciji popolnoma zatrpamo v trdnem prepričanju, da bo nadela vse sile, da prepreči vsak nasilen jnfe,
* -''T: »'. •>!•; ■	* * a
pred n sod no odločitvijo stojimo, ffl tesna nevarnost je, da nas raztrgajo na razne
dele med tuje, sovražne države, kjer bf bffi obsojeni na narodno in gospodarno
smrt. Zadnji klic naj zadoni z zemlje jugoslovanske kakor iz enega grla: Pravičen
mir hočemo!
Poživljamo vse svoje zaupnike po de-SeK, aaj po celi Sloveniji za binkoštni ponedeljek organizirajo shode z edinim dnevnim redom: Pravičen mir! Na shodih naj se sprejme resolucija, slična gorenji. Resolucije pošljite brzojavno na tajništvo SLS. v Ljubljani. Shode naznanite okrajnemu
glavarstvu.
Tudi občinski zasfopi naj na binkoštni ponedeljek imajo izredne seje z gorenjim dnevnim redom. Tudi obč. zastopi naj pošljejo svoje resolucije brzojavno tajništvu
S. L. S.
Zadnji dnevi so tu! Storimo vse, da se alSi glas tja v Pariz!
Dr. Anten Bonaventura Jeglič:
Gotovo ustrežem vsem, ako na kratko opišem svoje vtise v Parizu, kamor smo zastopniki vseh treh naših organiziranih strank pohiteli, da v imenu vsega ljudstva podpremo prizadevanje naše delegacije v obupni borbi za naravne pravice našega naroda.
I.
Prišel sem v dotiko ne le z vsemi delegati naše države, posebno z gospodom Žolgerjem in RibaFem, ampak tudi z mlajšimi našimi inteligenti. Iz vseh poročil sem se prepričal o dveh važnih okolnostih.
Najpoprej sem uvidel, da kljub izrednim oviram deluje naša delegacija naporno in primerno zapletenem položaju, ki se vsak dan spreminja. Končno veljavno sklepa namreč svet četverice: Wilson, Clemen-ceau, Loyd George in Orlando, ali pa svet trojice, kadar se laški zastopnik seje ne udeleži Ta svet nima nobene službene zveze z našo delegacijo, tudi ji o svojih namerah in sklepih nikdar nič ne poroča; le v par vprašanjih je dopustil ustmeno poročilo naših delegatov. 0 namerah in sklepih zvedo naši edino le iz časopisov in po dobrih prijateljih v pisarnah dctičnih gospodov. Zato pa vedno na vse to pazijo in odločujejo poizvedbam primerne korake. Karkoli so našim slovenskim delegatom naši ljubljanski odposlanci svetovali, naj bi storili, o vsem je dr. Žolger mogel zatrditi, da so vse to že poskusili ne le enkrat, ampak že večkrat. Ko smo minulo sredo imeli obsežno razpravo, h kateri smo bili povabljeni mi, pa tudi ognjeviti mlajši gospodje, ki so v stiku z delegacijo, je po natančnem in obsežnem poročilu dr. Žolgerja predsednik naše vlade dr. Brejc z odobravanjem vseh očitno priznal, da so naJi delegatje zares storili vse, karkoli so storiti mogli in smo od njih pričakovali.	_
0 tej priliki smo se pa tudi prepričali, kako dr. Žolger vestno in naporno deluje, kako vsestransko obvlada prav vsa vprašanja in kako temeljito ter zgovorno jih tudi zastopa. Z niim sodeluje uspešno dr. Ribaf. V stiku z obema in obema v pomoč je pa ie precejinje Število mladih inteligentnih mož. ki so za obrambo naših Dra-
vic že marsikaj pretrpeli, pa zato nestrpno čakajo čim boljših uspehov in umevno tudi včasih malo pogodrnjajo na delegate, ki ne morejo doseči, kar opi iz dna duše žele. Nameravajo oster protest zoper krivice, ki se nam gode in poskusili bodo tudi vso francosko javnost v tem pravcu spodbuditi in zanimati.
Drugič sem bil kar nekako presenečen, ko sem se prepričal, kako se čutijo kakor eno telo prav vsi delegati, Pašič in Vesnič, Trumbič in Žolger. Dozdevalo se je, kakor da se Pašič in Trumbič ne zavzemata za težnje in pravice Slovencev in jih nekako prodajata v svojo plemensko korist. Toda to je le dozdevno, k večemu bi se moglo to trditi le v nekih vprašanjih, o katerih je posebno Trumbič živeč več let med odločilnimi amerikanskimi, angleškimi in francoskimi krogi dobro vedel, da je vsako prizadevanje zastonj, pa je bil zato njuni nastop nekoliko manj odločen. Tudi sem slišal govoriti Pašiča o našem edin-stvu; govoril je vneto, vse besede so mu prihajale iz globočine srca. In ko smo v četrtek 5. junija bili pri Wilsonu, je zatrdil, da je dan poprej ravno te slovenske težnje poldrugo uro z vnemo in s posebnim povdarkom pred svetom četverice branil g. Vesnič v imenu vse delegacije.
n.
V Pariz smo bili povabljeni posebno radi Koroške. In zares položaj je bil obupen. Nekoliko pred našim prihodom je svet četverice, kateri je sedaj najvišje razsodišče in sklepa končno veljavno, ugotovil nam skrajno krivičen sklep o mejah Jugoslavije napram Nemški Avstriji in Mažarski. Naši delegati so s posebno spretnim nastopom dosegli nenavaden uspeh: revizijo dotičnega sklepa. Po tej reviziji so se meje v Prekmurju in na Štajerskem še dosti ugodno določile, Le Koroška je bila še v nevarnosti in z njo precejšen del Kranjske. Tak je bil položaj pri našem prihodu v Pariz.
Mi smo pod jako spretnim vodstvom našega deželnega predsednika dr. Brejca obiskali najbolj ugledne in vplivne amerikanske može. Dr. Brejc je pri vseh kaj zgovorno in razvidno slikal krivice, kt se nam gode, posebno one na Koroškem. Uspešno je povdarjal, da nam bo sedaj mnogo slabše, kakor pod Avstrijo: bili smo, akoravno razkosani in tlačeni, vsaj v eni državi, sedaj nas pa hočejo razkosati med štiri države, Pretresljivo je bilo, ko je pri Wil-sonu začel obrambo z besedami: ^Ave, Wilson, morituri te salutant« — »Zdravo, Wilson, umirajoči Te pozdravljajo.«
Prve vesti, da se Koroško vprašanje začenja bolj ugodno razvijati, smo dobili ravno na dan Vnebohoda, ko jc bil v naši škofiji molitveni dan. Boj se je sukal za kotlino celovško; položaj se je menjaval vsak dan. Z odločnim nastopom ie naša državna delegacija dosegla uspeh, da se v točkah izročenih 2. junija zastopnikom Nemške Avstrije niso še imenovale meje, ki bodo na Koroškem med Avstrijo in Jugoslavijo. Naša delegacija je svoje predloge in zahteve predložila svetu četverice skoraj gotovo včeraj.
Danes po prihodu iz Pariza čitam v Slovencu, da so naše čete zavzele Celovec in Gosposvetsko polje. To dejstvo bo pa položaj zopet znatno spremenilo in upam, da v prilog Jugoslaviji, ker ententa navadno računa z dovršenimi dejanji.
Tudi o naših mejah na zahodu se v Parizu živahno razpravlja. Srečni rešitvi je na potu londonski pakt, po katerem izgubimo vso Istro, vso Goriško in nekaj Kranjske, posebno Vipavo, ne pa Idrije in Bohinja. Angleška in Francoska to pogodbo obžalujeta, vendar jo morata držati. Wi!son je ne pripozna, vendar jo mora spoštovati in je zato predložil kompromisno črto, ki gre v Istriji ob Raši preko Učke na Nanos in na julijske planine. Lahi pa te črte ne marajo in zahtevajo še več, kakor jim londonski pogodba daie. Wilson od svoje črte ne odstopi. Lahi pa tudi r.e popuste. Vrše se pogajanja; po- j sredujejo Amerikanci in Frarcozi. Naša delegacija uporablja vsa mogoča src^:tva, ; da reši, kar naj več more. Izid ie še popolnoma negotov.
Naj bo izid kakršenkoli, naša država bo morala kljub težkim izgubam mirovno pogodbo vendarle podpisati. Ta podpis bo prvo javnopravno priznanje naše države SHS. Razgovarjali smo se nekateri o zahtevi, da naj naša država podpis odreče. Toda posledice? Ako ne bi podpirala mirovne pogodbe, bi bila v vojnem stanju z Italijo in z drugimi sovražnimi državami, ki so okoli nje. Podpisati mora. Toda, ali naj podpišeta tudi hrvaški in slovenski delegat? Med starejšimi in mlajšimi gospodi je z ozirom na okolnosti in na prenevarne posledice prevladalo mnenje, da morata podpisati, akoravno s krvavečim srcem. Ako ne bi podpisala, bi se razdrlo naše ujedinjenje in mi Slovenci z Dalmatinci bi bili zaželjen plen našega soseda na zapadu. O tem prevažnem vprašanju smo se privatno razgovarjali: Kaj bo sklenila država, kaj hrvaški in slovenski delegati, tega pač ne vemo. Gotovo bodo nastopili tako, kakor bodo po danih okolnostih spoznali, da je najbolj koristno za celokupno državo. Blagor celokupne države se mora staviti nad želje posameznih strank,
m.
V Parizu sem obiskal ondotnega kardinala. Za naše jugoslovanske zadeve se je močno zanimal, posebno za razmerje med katoličani in pravoslavnimi. V politiko nič ne posega; pa saj na Francoskem ni nobene strogo katoliške stranke. Omenim, da se na Francoskem krščansko živ-ljenie vedno lepše razvija. Ljudstvo se škofov in duhovnikov oklepa po vojski boij, kot pred vojsko. Ob nedeljah so cerkve polne vernega ljudstva. Svete zakramente prejemajo pogostokrat verniki vseh stanov, od najvišjega do najnižjega. Država je cerkvi premoženje s silo vzela. Kardinal stanuje v najeti hiši. Kljub temu nasilnemu ropu, ima cerkev toliko vsakdanjih prispevkov, da more dosti lahko vzdržavati cerkve, zavode in duhovnike. Med posameznimi župnijami in škofijami vlada prava krščanska skupnost: bogatejši pomagajo bolj siromašnim,
Obiskal sem tudi slovečega maršala Focha (Foša), Opazil se-m, da je o naših razmerah, težnjah in pravicah natanko poučen. Ko smo govorili o njegovih zmagah, je z roko pokazal proti nebu rekoč: Bogu, edino Njemu, vsa čast in hvala! On in žena sta oba prava katoličana, lep zgled vsem stanovom. Ko ga je poklical Clemen-ceau, da mu izroči vrhovno poveljstvo, mu je rekel: morda se motite nad menoj, ker sem odločen katoličan. Clemenceau, zagrizen sovražnik katoliške Cerkve, mu je odgovoril: poklical sem Vas ne glede na Vaše versko prepričanje, ampak glede na Vaše vojaško - strategične talente.
Dr. S. J.:
in Seri ca?
Ta misel stoji vedno pred našim duhom; stoji celo sedaj, ko gledamo na Celovec in nam srce občuti zadoščenje ob spominu na neštete krivice, ki so od tukaj padale na koroške Slovence,
Kaj pa z našo Gorico? Kdaj pride i njej dan odrešenja in radosti? Kdaj se dvigne kralj Matjaž s svojo vojsko, da vrže krivične tlačitelje zmagavno ob tla in prinese svobodo onim, ki po njej bolj koprnijo kakor žejen potnik v puščavi po vodi?
Koliko krivica teži nad Gorico in nad deželo, katere glava je ona! Nikdar ni bila Gorica v laški posesti; nikdar ni niti sosednja beneška republika navzlic tisočletnemu svojemu obstoju tu gospodarila; vedno je tu Slovenec doma; prve listine že iz časa pred 900 leti imenujejo Gorico izrecno slovensko posest — in sedaj v časih največjega narodnega probujenja — si drzne Lah oropati slovenskemu rodu ozemlje, ki ga Gorica simbclizira!
Sedaj — ko so tisti »veliki« narodi, ki sede danes slučajno pri mirovnih posvetih v Parizu, razglasili, da prinašajo malim narodom osvoboditev, da jim hočejo dati svobodo, osebnost, samoodločbo, s e d a i stooa Lah, ki sc seveda šteje tudi
k »velikim« narodom, na Gorico, na naf* lepši del slovenskega ozemlja, ga vklep« v verige in ga proglaša za svojega sužnja!
Srce nam trepeče sočutja in globoke boli, ko zremo na ta del svojega telesa, na Gorico, potopljeno v velikem trpljenja* »More-li mati svoje dete pozabiti?« In Gorica nam je več kot materi dete, kajti ona je naravnost del našega telesa! Dan in noč nam je pred očmi, tisti narod po Soški dolini, po Goriških gorah in Brdih, po Krasu in Vipavskem, v Gorici in nje divni okolici! Kako bi nas ta narod neizmernega veselja sprejemal, če bi nas na obzorju zagledal kot rešitelje! Ne boj se, naša Gorica, rešitev ti pride! Zasijala je po stoletjih celo tužnemu Korotanu, kako bi tebi ne, ki si vedno naša bila!
Vprašaš, zakaj ti ne pošljemo pomočil Tudi Korotan jc vprašal, in pomoč je prišla, ko je ni več pričakoval. Potrpi! Saj veš, da si nam bila uropana v trenutku, ko smo velike izgube krvi jedva stali po-koncu. A opomogli si bomo, in tedaj bo laška zahrbtnost spoznala, kaj pomenja narode varati.
Kajti varali so nas! Osvoboditev so obljubljali, ko so metali letake iz svojih acroplanov na naše vasi; z belo zastavo so prihajali kot bi bili prijatelji — a so nas varali in nam uropali Tebe, našo Gorico. Toda ljudstvo, ki nam je dalo Simona Gregorčiča, pesnika ognjevite domovinske ljubezni, ki si je s skrajno požrtvovalnostjo ustanovilo celo vrsto lastnih narodnih šol, ki si je bilo kot prvo na našem ozemlju priborilo državno slovensko srednjo šolo, ki si je bilo s čudovito energijo izvojevalo vse pravice pri državni upravi kakor nikjer drugod, ki je tako ponosno narodno samozavestno, kakor zopet nikjer drugod, bo znalo tudi ta udarec preboleti. Lah ga sicer hoče ločiti od nas, jemlje mu — on, »kulturonosec« — narodne šole; vzel mu je slovenske srednje šole; vzel mu je — on, »osvoboditelj« — vse pravice pri uradih in pri upravi; pošilja njegove voditelje in prijatelje v ječe in prognanstvo — toda če Nemec ni mogel zatreti Poljake na Poznanjskem in Slovence na Koroškem, tudi Lah ljudstva na Goriškem ne bo!
Rop, ki ga hoče proti vsem pravicam narodov izvršiti na delu našega telesa, na Gorici, mu ne bo donašal veselja. Vse se maščuje na svetu, posebno pa krivice nad narodi. Nas hočejo prevarati v trenutkih, ko smo na pravico najbolj verjeli. Toliko hujša bo naša reakcija.
Mogotci v Parizu poznajo le moč; zato bodo želi nesrečo na lastnem telesu. Strašno trpko nam je pri srcu. Svobodni smo, a naše veselje ni čisto; Maribor je naš in sedaj tudi Celovec, a v dnu srca se mešajo veselju grenki občutki bridke žalosti; kajti eno nam manjka: manjka nam naša Gorica,
A ker vemo, da je Gorica del na&ega telesa, zato jo bomo povsod pogrešali; zato ne bomo mirovali, dokler ne bo zopet naša popolnoma; zato bomo skrbeli, da Lah pri svojem ropu ne bo miren no-benkrat; zato bomo vedno mislili na Sočo, na Sveto goro in na Gorico; zato bo vedno, posebno v dnevih uspehov in ponosa naše prvo vprašanje: In Gorica? — —
Kajti Gorica je naša in bo naia ra mora biti naša, ker ona je bila vedno del le našega telesa.
Zfffskg dolina — Izgubljena!
Ta lepa. bogata, le malokateremu Slo-
vencu dobro poznana dolina — pravijo poročila — je za Jugoslavijo izgubljena! Kdor je videl in prepotoval U lepi, bogati kos slovenske zemlje od Beljaka preko Podkložtra gori do Brda, do domorvja našega Grafenauerja, ga mora v srce zabo-leti, ko vidi, kako trgajo od Slovenije ravno najbolj dragocene kraje.
In še bolj nas boli, to, da jc za Jugoslavijo zdravo, nadarjeno ziljsko ljudstvo izgubljeno za vedno če pripade Nemšski Avstriji Nemčurstvo se je ravno v teh najbolj obmejnih kraiih precej razpadlo, Uftfe
toviti pa moramo tudi, da je v Zilski dolini število zavednih Slovcnccv precej veliko, večje kot se navadno misli. Poudarjam tudi to, da so Slovcnci v Zilski dolini kompaktno naseljeni. Ni tam nobemh takozvanih nemških jezikovnih otokov, kakor se včasi misli in govori. Škoda tega nadarjenega ljudstva, ki kaže toliko razumevanja za napredno gospodarstvo in trgovino.
In koliko narodnega premoženja zgubimo z Zilsko dolino! Kdo ne pozna t - tih krasnih velikih gozdov, pašnikov n planin? Tako lepo naprodno urejenih planin najdei le še na Zg. nemškem Koroškem in Tirolskem. Zato pa cvete tudi živinoreja. Znani so zilski konji I V zilski dolini ima vsak krnet precej lepega gozda. Razen nekaj malo izjem so tam skoro vse kmetije srednje velike, dobro situirane. Koliko krepkih davkoplačevalcev nam gre v izgubo!
Z lepo, bogato Zilsko dolino zgubimo tudi kraj*, v katerih je slovenski narod do danes ohranil in spoštoval lepe narodne običaje ptradedov in ohranil lepo znano zilsko narodno nošo.
Nemčurji — in kmalu bodo Nemci — bodo svetu kazali »Zilski narodni ples pod lipo.« Ti se bodo ponašali s našim narodnim blagom!
iTo nas boli, da bodo kraji, kjer jo sanjal sanje o vseslovanski vzajemnosti veliki Slovan Matija Majar, kraji, kjer je tekla zibelka pesniku-učenjaku Zamiku, kraj, kjer je dom našega koroškega prvoboritelja in narodnega mučenika Grafen-auerja, kmalu, kmalu ponemčeni ...
»In nc bo več to naš dragi, ljubi dom.«
Dr. Jo«. Oblak:
CclMK&e
Cela Koroška je tako lepo zaokrožena geografska celota, da se nnm vidi ta neizrekljivo krasna deželica s svojimi specifičnimi terasami v podolju, na vseh straneh pa opasana od markantnega, izredno raznoličnega in slikovitega gorovja, — skoro nedeljiva. Toda le za prvi hip. Že ljudstvo samo jo deli v Gornjo in Spodnjo Koroško, katerih vsaka ima svoja več ali manj medsebojno neodvisna gospodarska središča. Lahko trdimo, da je ravno narodno gospodarstvo to navidezno nerazdru.+.no celoto faktično že davno razdelilo in tako razne geografe in geologe (Krebs), katerim se vidi ta deželica raz njih stališča ena najindividualnejših zaokroženih geografskih celot, -— postavilo, da se tako izrazim, na laž...
Orjaški venec gora vseh tvorb venča to izrazito planinsko deželo: Visoke Ture, Noriške Alpe na severu, Julske, Karavanke na jugu itd. Kdo bi jih vse našteval!
Vzdolž te dežele, ki je nagubani, čez sredo zategni eni vreči podobna, poteka šlreča in zopet ožeča se dolina mogočne Drave, ki doseže v slovenskem Rožu višek prirodne lepote.
Severno nad Rožem, ločena po prijaznem sredogorju, pa se nekako v sredini te dežele širi takozvana -»celovška kotlina«, o kateri v zadnjem času mnogo govorijo in pišejo in ki pomenja lajiku-politi-ku ono ravnino okoli Celovca s kotlino onega bajnega svetovnoznanega jezera, ki
61 obkroža razmeroma nizko, a tem ljub-ejše gozdnato gričevje.
Z geološkega stališča pa zapopada »celovška kotlina«, ki jo je izdolbel nekdanji ledenik, ono ravnino z vsemi sredogorji in griči, ki se razteza — od Beljaka pa doli do Spodnjega Dravograda — torej cel tisti ogromen in razsežen used med no-riškimi Alpami in Karavankami r vsemi jezeri, ki so nastala v njem: vrbskim, ba-škim, osoiskim i. dr.
Nekako v sredi te kotline je posejana na ravnem polju, oddaljena nekaj kilometrov od iztočnega brega jezera, prestolica koroška — Celovec, ki se le na severozahodnem delu naslanja na nizko, z razglednim stolpom venčano Križno goro, ki je prelep odrastek gozdnatega hribovja. Leži ob rečici Glini, ki priteče v celovško ravnino od severa iz široke doline, kjer namaka naše sveto gosposvetsko polje. Pa ni bilo to mestece od nekdaj znamenito kot glavno mesto dežele, saj je še v 12. stoletju lc skromen trg -Chlagcnvurt«, katero ime je nastalo baje iz slovenskega •>Cvclovcc - in nc iz Glanfurt«, kakor to hočejo nekateri. Pa pustimo to razlaganie filologom!
Št. Vid zgoraj v glinški ddini, že nad gosposv.'t^k;.n poljem nad skrajnim koncem na sever segajoče g«;o',cškc celovške kotline je tisto staroslavno mesto, ki je bilo nekdaj deželno sto'no mesto še v 13. stoletju. Koroški Kranj! Cclovec je dobil šele od vojvode Bernarda mestne pravice in bil obdan z močnim zidom, katerega ostanki sc vidijo šc danci; na nekaterih krajih mesta.
Smelo trdimo, da is Ce'ovec oostal šele po Slovencih slaven in da ima lc kot slovensko mesto svojo znamenito zgodovino.
Mesto ima danes nad 30.0D0 prebivalcev. Na zunaj s svojo najbližjo okolico (iz-
vzemši jezero, ki je komaj 4 km oddaljeno in sega potem cclih 20 km na zapad) ne nudi nič posebnega; ima pač več lepih cerkva, nekatera krasna poslopja — med njimi palačo družbe sv. Mohorja — nekaj krasnih hotelov in lepih kavarn iz novejše dobe, vidnih znamenj mahoma in zmagovito razvijajočega se tujskega prometa, leta 1910. zgrajeno moderno gledališče, glasbeno šolo (Musikvereinssale), realko, gimnazijo, par znamenitih spomenikov, med njimi monumentalni vodnjak z zmajem, lepe drevorede, električno cestno železnico ln okoli deset tovarn. Mestna žup-na cerkcv iz leta 800, pozneje vsled potresa deloma porušena, * zopet pozidana, s svojim daleč vidnim visokim zvonikom bo pač ostala vedno znamenitost prve vrste. Celovški muzej hrani poleg knežjega kamna neprecenljive stare spomenike in zbirke. Ne smemo pozabiti na tem mestu, omeniti takozvanega »celovškega rokopisa«, ki je nastal v 15. stoletju in ki ga hrani »Gischichtsverein«, pisan z nemškimi Črkami, obsegajoč »očenaš«, »češčeno Marijo« in »vero« z znamenitimi aorijtevski-mi oblikami.
*
Da nima Celovec v svoji dolžini tistega pravljično-lepega jezera s svojimi sa-njavimi bregovi in onstran satniškega sredogorja (Osojnice?), na jugu našega Roža, ki ga moramo tudi šteti k bližnji okolici — nc bi se mogel kosati Celovec po svoji legi z lepo našo belo Ljubljano in njeno okolico. Toda Rož in Vrbsko jezero ga uvrščata med najlepša, najznamenitejša jugoslovanska mesta brez ozira na velikansko gospodarsko važnost, zlasti tudi v tujsko prometnem oziru, za celo Jugoslavijo.
Nevenljiva pa je slata te stare slovenske metropole po zogodovini našega narodnega preporoda. V tisti idealni dobi je postal Cilovec mahoma središče vsega našega narodnega, političnega in kulturnega življenja, ki je skoz cclo vrsto let dajal pravec vsemu slovenskemu kulturnemu in narodnostnemu pokretu — bila je to zanosna doba, ko smo šteli dve tretjini slovenskega celovškega prebivalstva, če-gar potomci so podali žal renegati in naši sovražniki, l a kdo bi v tem slovesnem trenutku, ko plapola nad tem starim slavnim središčem naše kulture zopet slovenska trobojD;ca, raziskoval vzroke temu žalostnemu dejstvu! Kar je bilo, je bilol
Celo pozneje »nemški* Celovec ni mogel prezreti docela znamenitih slovenskih mož: saj so imenovali ulico Pavličevo |po škofu PavliČu), Ahacljevo, Pernhartovo in — least not least — Košatovo po slavnem Tomažu Košatu, ki je bil končno tudi Slovenec doma tik pod Celovcem iz Ve-tiinja, vsaj sramoval se ni tega nikoli povedati , .
Anten Janežič, Antou Martin Sbm-šck, Andrej Einipieler, Urban Jarnik, Matija Majar-Ziljski 1. dr poleg že imenovanih so imena, ki se danes svetijo k nam iz one dobe in dobivajo danes novega bleski in sijaja. Bolj nego kdaj poprej so nam danes draga in — sveta!
Saj ste bili ravno Vi, koroški velmož-je, ki ste prvi v eni dobi izrekli besedo čudodelno — Jugoslavija in zanjo trpeli! Kdo izmed Vas, častitljivi stari možje sjo-venski ,ki ste videli, kako je rušila najina germanizacija takorekoč pred Vašimi očmi zadnje stebre slovenstva, kdo izmed Vas je slutil, da bo 6. junija leta 1919 nad Vašimi grobovi zaplapolala slovenska in srbska jugoslovanska trobojnica? Nad tistim starim celovškim mestom, kjer so nekdaj trepetala Vaša srca strahu za —-bodočnost ljubljenega naroda! Slava Vam in tistim jugoslovanskim junakom, ki so jc dvignili in za njo — krvaveli!
Beigrad 31. V. 1919.
V »Nar. predstavništvu« je nujni predlog finančnega ministra za dovolitev trimesečnega provizorija tvoril razpravno tvarino za tri seje: sreda, petek, sobota. Razprava sama je imela bistveno samo dva nepričakovana momenta, namreč govor socijalnodemokratskega poslanca in poverjenika Kristana in starčevičijanca Peršiča, sicer pa se je razvijala v običajno kritiko politične smeri in uprave naše vlade.
Neugoden vpliv — vsled žaljivega tona — Kristanovega govora smo žc označili. Ravno tako neprimerno njegovo ravnanje glede Koroške, ko jc v »Nar. predstavništvu« napadal našo vojsko ravno isti čas, ko jc ta začela iz lastne moči prodirati in je v junaškem pohodu izsilila zadoščenje za neprestane krivice in žalitve nasproti naši cclokupni državi in je tudi rešila naše trpeče slovenske brate izpod tujega barbarstva. Mi imamo o slovenskem delu naše socijalnc dfrnokracije še vedno boljše mnenje, kakor nam ga jc hotel vsiliti g. Kristan, ki je šel očividno za drastičnimi izrazi, pa je take prav nepotrebno se-kundiral nemškim koroškim, odnosno alpskim neznosnim šovinistom in okrat-nežem, pa tudi nacionalizirani nemško-
avstrijski socijnlni demokraciji, katera poSil.a na Koroško iz vseh alpskih pokrajin baterije in moštvo.
Ker je v petkovi seji poslanec Sušnik kot govornik »Jugosl. kluba« ostro zavrnil to početje, je »icužal socijalni demokrat Bukšeg ščititi in popraviti utis Kristanovega govora.
fcJugoslov, klub« nima po svojih načelih in po svojem gospodarskem programu prav nobenega vzroka, da bi se zavzemal za militarizem kot tak; nasprotno: on je za popolno preustrofitev državne obrambne institucije, že iz enostavnega vzroka, da se iznebimo velikih bremen, dosežemo ravnovesje v državnih financah in uporabljamo vsote za znižanje davčin ter uporabimo taiste v gospodarski in duševni napredek celotnega naJega naroda Toda klub kot reprezentant slov, kmet-skega ljudstva ne more in ne sme dovoliti, da bi prišlo življenje in imetje našega ljudstva v nevarnost, da bi tujci tlačili ln iz« žemali naše ljudi. »Jugosl, klub« tudi vidi, kako obvelja v Parizu načelo narodom pravičnega min*, le tam, kjer si ga ti sami izsilijo, zato mora dovoliti začasno državi najuspešnejša sredstva za obrambo svete nem naše narodne lastnine. Ako ja aenv-ško-avstrijskim nacijonalcem in socijali-stom vredno posluževati se vojske in okrutnih sredstev za naše zasužnjeni«, je naša sveta dolžnost, skrbeti zn uspešno obrambo. Naj odpokliče nemško-avstrijski vlada svoje tolpe in nam pripozna pravično mejo, pa je konec razprtiji in naši ljudje gredo lahko domov. Iz tega stališča je govoril tudi govornik »Jugosl. kluba« prof. Sušnik, opozarjal vlado še na nekatere druge potrebe in zahteve ter posebej na-glašal zadovoljstvo kluba nad ono točko v drž. proračunu, ki nam omogoči lastno vseučilišče in tehniko.
Starčevičijancu Peršiču ni bil všeč celoten proračun iz »državno-pravnega* stališča in posebej ne zaradi dotiranja slovenskih pokrajin. Sicer finančno tehnično prav nič ni dokazal, kljub temu, da je veliko kričal, pač pa je najjasnejše pokazal svojo osebno in strankarsko mržnjo do Slovencev. Njegova in njegove stranke stvar pa je, ako hoče tako nestvarno delovati le zato, da vzbuja najpodlejšo zavist. Naj bi raje iskal pota in sredstev, da ob visokih političnih frazah hrvatski del našega troimenega naroda ne bo ginil pod madžaronsko-židovslrim izsesavanjem. Ži-dovstvo, to je tema gospodje, ki se ga lotite iz gospodarskega in polit, stališča, pa nam ne boste imeli vzroka ln časa zavida-« ti tisti košček kruha, ki ga dobimo z državne mize v proračunu za naše kulturne in gopodarske potrebe. Neutemcljenost Peršičevega stališča so z medklici ostro zavračali slov. poslanci obeh strank in za njim je vstal finančni minister, ter tako stvarno in lepo zavrnil govornika, da je žel pritrjevanje, kakor ga še v tej zbornici ni imel.
K proračunskemu provizoriiu je govorila še cela vrsta govornikov, ki so izražali svoje želje in svojo kritiko, končno pa jc bil provizorij dovoljen z vsemi glasovi proti glasovom socijalnih demokratov.
LDU, Beigrad, 6. junija. Predsednik dr. Draža Pavlovič otvori sejo ob 9. uri 45 min. Po obavljcnih formalitetah naznani tajnik, da je minister Krainer predložil zakonski predlog o objavljenju zakonov in uredeb.
Zbornica preide k dnevnemu redu, k drugemu branju zakonskega načrta o proračunskih dvanajstinah. A. Kristan (so-cijalist) predlaga, da se naknadno upostavi oblast finačnega ministra glede dispozicije s carinskimi in monopolskimi taksami, in sicer po starih zakonih samo do 30. junija, dokler narodno predstavništvo ne ustvari novega zakona o enotnih carinskih in mo-nopolskih taksah. Ob tej priliki odgovarja ministrskemu predsedniku, ki ga je zavrnil v splošni debati, ko je kritiziral delovanje vlade. Kristan naglasa, da je tedaj navedel razloge in da predsednik vlade ne sme tako postopati ž njim.
Minister N i n č i č odklanja Kristanov predlog, ker je narodno predstavništvo že dobilo enak predlog. Ministrski predsed-[ nik odgovarja Kristanu, da ne bi bilo par-I lamentarično, sedaj odgovarjati na njegovo takratno izjavo. Kristan naj bi bil odgovoril takrat. Kristanov predlog se odkloni. Minister Ninčič predlaga, naj bi vojni in mornariški minister do demobilizacijc dobival kredite iz glavne državne blagajnice in uporabljal denar po razporedu proračunskega projekta. Predlog se sprejme.
Dr. L a g i n j a izjavlja, da bo njegov klub glasoval samo za prvi in tretji člen projekta. Preide sc na glasovanje. Oddanih je bilo 147 glasov, 136 ?.? predlog in 11 proti predlogu. Zbornica preide k drugi točki dnevnega reda.
Dr. L a ginja utemeljuje predlog o izvozu in uvozu in predlaga v imenu svojega kluba rcsolucijo, v i.aferi zahteva od ministra objavo imen c t -govcev in do-
baviteljev, ki dobe dovoljenje izvoza, in imen onih, ki so v posameznih primerih posredovali, ako tudi bi bili poslanci, Ta predlog sproži dolgo in živahno debato.
Dr. Š ur min in Šegvič podpirata pred" log dr, Laginje. Debate se udeleže: Trgovinski minister Veljkovič, Protič, Nastaz Petrovič in radikalci dr. Sinjarev, Branko Obradovič in naprednjak Miloje Juvano-vič. Trgovinski minister izjavi, da odobrava najširšo kontrolo javnosti o delovanju vlade, in zategadelj pritujeje predlogu, da se zaradi kontrole delovanja prometne centrale z inozemstvom objavijo imena onih, ki dobe izvozno dovoljenje. Ako bi parlament sprejel drugo točko predloga, ki zahteva objavo posredovalcev, se temu ne proti vi, vendar pa poudarja, da bi tak sklep oslabil odgovornost ministra pred zbornico. On meni, da je minister za svoje delovanje sam odgovoren in da se mu ni treba skrivati pred nikomer. Na to odkla-t nja uvedbo svobodne trgovine z inoocem-stvom, taka uvedba bi imela katastrofalne posledice, ker nam primanjkuje živil P©-i tem zavrača nekatere ugovore dr. šurmina in Šegvič a glede delovanja prometne eem trale.
Protič poudarja, da stoji nai Istem stališču kakor trgovinski minister, da se objavijo imena posredovalcev, Odločite^ tega vprašanja prepušča zbornici. i
Nastaz Petrovič govori proti po* slancem, ki bi zlorabili svof vpliv z« psi* bavljanje izvoznih dovolitev, in navala* dal bi s tem škodovali ugledu vseh poslance^ V demokratskih deželah je bolje, ker, hn tervenirajo poslanci in ne osebe brez od-f govornosti.
Predsednik zaključi sejo in odredi pit* hodnjo sejo za v sredo, dne 11. junija ob' 16. uri z dnevnim redom: 1. Glasovanje d predlogu dr. Laginje. 2. Verifikacija man-< data poslanca Drmončiča. 3. Drago branje zakona o polnoletnosti. — Konec seje ©t| 13V&.	•• . -vi'V!*- l<Trj
or3no. '3
Beigrad, 5. junija 191%
V četrtek, dne 5. junija je poslaned Anton Sušnik (Jug. klub) v zbornični seji interpeliral finančnega ministra zaradi carine. Govoril je:
Vprašanje finančnemu ministra, ;;
Gospod finančni minister je izdal naredbo, aa se mora z mesecom aprilom meja nasproti onim državam, • katerimi še nismo v zvezi, zastražiti s carinskimi uradniki in finančnimi stražniki Stvar je bila naperjena v prvi vrsti proti veriZni-kom in tihotapcem, in bi bilo popolnoma v redu, če bi se ti prijeli. Toda kar. če* noč so se začele pobirati na mejah Slovenije visoke carine. Carina je gotord dobra, kadar ščiti narodno gospodarstvo, v državi, toda v tem oziru so pri nas le tako stroge odredbe, da je skoro izključen vsak uvoz takih stvari, ki jih imamo doma dovolj. Če pa hočemo uvažati produkte, ki jih ne pridelamo v zadostni meri« je zato treba uvoznega dovoljenja centralne vlade v Belgradu. Preden se pa danes dobi to dovoljenje, poteče mnogo časa, treba je mnogo potov in stroškov, tako dal se vsakdo le v skrajni sili odloči za kupf čijo.
Kar čez noč smo dobili poleg prave* ga vojnega stanja z Nemško Avstrijo, le carinsko vojno stanje.
Če bi se pobirala carina po pogodb««
ni tarifi Nemške Avstrije, bi bila že dovolj visoka, ker znaša že carina za suro-> vine in polfabrikate do 10 odstotkov, za cele fabrikate pa celo do 20 odstotkov in še več. Avtonomna avstrijska tarifa bi pa gotovo popolnoma zadostovala, da ščiti naše narodno gospodarstvo. Saj Je tudi Češka uvedla avstrijske carinske tarife.
Pa če bi sc že nasproti Nemški Avstriji uvedla stroga carina, bi človek to še razumel. Nikakor pa ne moremo razumeti, zakaj se tako postopa tudi proti Češki in Poljski. Glavno pa je, da s tem Nemški Avstriji prav nič ne škodujemor ampak edinole samim sebi.
Pri nas sc je vpeljala avtonomna tarifa bivše kraljevine Srbije, ki je bila prikrojena edinole za Srbijo, ki je hotela postaviti carinski zid nasproti Nemški Avstriji, ker jc imela dovolj drugih tržišČ< Slovenija pa jc danes navezana samo na uvoz iz NcmSkc Avstrije. Zato je za sedaj Slovenija pri avtonomni srbski tarifi najbolj prizadeta.
Navedeni naj samo par zgledov, kako visoka carina sc pobira z?, najpotrebnejše stvari. Pri sladkorju se plača 20 dinarjev carinc od 100 .kg, na sol 17-60 dinarja za 100 kg, na Zigicc 120 dinarjev, na petrolej 117 dinarjev itd., in vse to v zlatu. Ako pa sc nc more plačati v zlatu, kar je sedaj pri nas nemogoče, sc pribije k dotični carini sc 320 odstotkov. Od papirja, ki sc rabi za tisk, je treba plačati 20 dinarjev od 100 kg, od papirja za črtanje pa 45 dinarjev.
Gospoda moja, tako visoka carina mora v sedanjih časih ubiti vsnk razvoj industrije in trgovine. Najbolj pa jc seveda
Štev. lJt.
SLOVENEC, <ln® B. junija 1919,
Stran 3.
oškodovan mali človek, delavec, kmet in obrtnik. Izračunal sem, da bi n. pr. za eno srajco, ki bi prišla šivana iz Nemške Avstrije, morali plačati okrog 20 K carine in za en klokub približno 15 K. (Klici: »Čujte, čujte!«) Prišli bomo tako daleč, da bo moral nazadnje navaden uradnik, ki pri svoji slabi plači danes že itak ne more živeti, brez srajce in klobuka hoditi okoli.
Kar je pa najhujše, je to, da nam je vojna zapustila veliko množico bolnih ljudi. Prenapolnjene so vse bolnišnice, imamo veliko invalidov, imamo bolno in zanemarjeno deco itd. Za lečenje je treba zdravil. Sedaj pa čujte, gospoda, koliko je treba plačati danes za gotove medika-mente, katerih ne izdelujemo doma in jih moramo dobivati od drugod. Za medika-mente, ki jih uvažamo iz Nemške Avstrije, moramo plačati pri 100 kg 1000 dinarjev carine v zlatu. Ker pa to danes, kakor rečeno, ni mogoče, pride zraven še 320 odstotkov pribitka. Gospodje, lahko si predstavljate, da so taka zdravila tako draga, da si jih navaden človek ne more niti kupiti.
Vpeljava visoke avtonomne srbske carine utegne imeti zelo slabe posledice. Zato stavljam na gospoda finančnega ministra vprašanje, če mu je vse to znano in če je voljan visoko carino, če že ne popolnoma odpraviti, pa vsaj primerno znižati. Mislim, da bi se to čisto lahko popravilo in uredilo v sporazumu s trgovsko in obrtno zbornico, in to tem bolj, ker je gospod finančni minister izdal naredbo, ne da bi bil preje vprašal narodno predstavništvo.
Na to je govoril finančni minister, ki fe zagovarjal srbsko avtonomno tarifo in utemeljeval potrebo carine, ki je vpeljana popolnoma enako.
Za njim je zopet dobil besedo posl. Sušnik.
Odgovor finančnemu ministru.
Z onim delom odgovora gospoda finančnega ministra sem popolnoma zadovoljen, kjer je strokovnjaško obrazložil, zakaj so se za vso državo uvedle carinske tarife bivše kraljevine Srbije.
Vendar bi pa pričakoval, da bo gosp. minister malo bolj vpošteval gospodarske razmere v Sloveniji, kjer smo bili skozi stoletja združeni z Nemško Avstrijo in so naše gospodarske potrebe drugačne nego one v Srbiji.
V Sloveniji tudi pet mesecev nismo plačevali nobene carine. Sedaj po preteku petih mesecev, ko so ljudje že sklenili trgovske pogodbe, pa pride kar na mah tako visoka tarifa, s katero pri sklepanju pogodb še ni nihče računal.
Nadalje ne morem biti zadovoljen, ker gospod finančni minister ni obljubil, da hoče vsaj za nekatere najpotrebnejše predmete carino znižati, če jc že ne more popolnoma odpraviti. Gospod finančni minister mora to na vsak način storiti.
Na Češkem n. pr., kjer je februarja meseca t. 1. narodno predstavništvo sklenilo zakon o carini, ima finančni minister dovoljenje, da sme za gotove stvari carino znižati ali celo popolnoma odpraviti.
Prosim gospoda finančnega ministra, da na vsak način nekaj ukrene, da se ljudstvo pomiri. Sicer pa bomo o ti stvari vložili še posebno pismeno interpelacijo in predložili v proračunskem odseku poseben zakonski predlog.
LDU Glasovi iz Poreštine. Prebivalstvo iz okolice Poreča (Tar, Frata, Vabriga, Kastelir, Višnjan, Vižinada, Fuikulin, Fab-ci, in dr.) je tiranije novih Prusov sito do grla. Ne more> trpeti več oblasti, ki jih tlači, jim ne doveli nc govoriti v sladkem materinskem jeziku in jih hoče gospodarsko uničiti. Dne 24. maja se je enodušno, brez posebne organizacije dvignil ves moški odrasli svet (ne pa, kakor Italijani poročajo, ženske in otroci) nekoliko tisoč po številu ter krenil ob zori proti italijanskemu gnezdu Poreču. Oborožili so se z domačim orodjem, sekirami in kosami, ter s treh strani' šli v mesto. Razjarjeni narod se ie hotel osvetiti oni gospodi, ki je poklicala »osvoboditelje-, da bi z njih pomočjo še huje izrabljali in uničevali naše siromašno ljudstvo. To so v očeh naroda: škof Pederzolli, načelnik Ravasini in trgovec Colluzzi. Vse oredpoldne so jih iskali po mestu, ti junaki pa so, dobro vedoči, kaj jih čaka, izginili brez sledu in se poskrili. Karabinjerji niso mogli napra\iti miru in so pobegnili iz mesta. Drugega vojaštva v I o-reču ni bilo. Ljudstvo svojih žrtev ni našlo in sc je popoldne razšlo domov. Stari ljudje pravijo, da je bilo ta dan tako, kot leta 1892. D-ugi dan zjutraj je došla v Poreč močna karabinjerska posadka okoli 300 mož in razen tega še nekaj redne vojske. Italijanski krogi priplujejo temu dogodku veliko važnost. Pa tudi mi jih opozarjamo, da bodo imel: ' to sitnosti, ako bo ta naš narod obsojen, da mora u/.ivati njihovo »veliko svobodo.«
LDU. Divjaštvo italijanskih karabinje-rjev. Na progi od Buje do Grožnjama sta se vozili dve kmetici. Seveda niste znali italijanskega jezika in sta govorili hrvatski. Poslujoči karabinjerji so jima zabranili govoriti hrvatski. Ker tega nista hoteli storiti, so jih »kulturni« in »civilizirani« karabinjerji vrgli iz dirjajočega vlaka. Ubogi ženski sta se pri padcu zelo poškodovali. Kako naj se tak brutalni čin obsodi? Pa naj ljudstvu ne zavre kri?
Ljubljanski dopisni urad jc prejel iz Opatije-Volovskega nastopno pismo z dne 28. maja 1 L: Ne moremo več prenašati nasilstev tukajšnjih renegatov, podpiranih po italijanski oblasti. Vsako nedeljo pri-rede zabavo ali izlet, spojen kajpada z demonstracijo. Tako so minulo nedeljo imeli izlet v Moščenice. Napadli so gostilničarja Jedriško v Medveji, ker je imel v svoji gostilnici sliko Wilsonovo. Vračajoči se v Volovsko so demonstrirali z' neprestanimi kriki proti Wilsonu in proti nam: »Abbasso i scavi, tataloviči, Čiči, barbari!« Pri narodnem domu v Volovskem so vpili: Abbasso il »Din — Doni« Spremljali in ščitili so jih karabinjerji, mi pa smo morali vse to mirno gledati in molčati. Pri demonstracijah jim je vojaška godba na razpolago. Preden so se razšli, so še enkrat pokazali svoje divjaštvo. Sneli so desko odvetnika dr. Cervarja in jo zagnali v morje. — V nedeljo nameravajo za proslavo praznika »dello Statuto« obhajati bakhanalije; vojaki in vsako dekle v spremstvu vojaka bodo imeli prost vstop. Zato zabavo jim bo na razpolago ves park in nasip v Opatiji. Na plakatu je podpisan odbor, med katerim figurira tudi ime inženirja Venceslava Setinskega, ki jc kot občinski inženir moral naredili načrte za razne paviljone; tako so ga brez njegove vednosti uvrstili v odbor. Šivajo zastave, ki jih bodo ponoči od sobote na nedeljo izobesili na naših hišah, mi pa bomo morali molčati. Ali ni to mogoče preprečiti? Rotimo vas, da storite vse korake, da se to prepreči, ako je le mogoče, ker mi ne bi mogli preboleti tega, da se na naših hišah vije neprijateljska zastava. Na vsak način javite Amcrikan-cem, Angležem in Francozom, da se jc vse to, kar se je pri nas storilo, počelo proti naši volji. Za Reko so dobile legitimacije do sedaj samo one ženske, ki so izobesile italijansko zastavo. Take in enake stvari se gode pri nas.
LDU Iz Levad: Dne 23. maja je odredila krajevna okupacijska oblast hišno preiskavo pri kmetu Ivanu Milanoviču. Kako se ti levi boje šumenja v grmu! Četa 60 mož s 4 strojnicami je obkolila Milanovi-čevo hišo in začela preiskavo. Ničesar niso našli, pa zvezali so starega Milanoviča in ga odvedli v Motovun, od tam pa bogve kam.
Ljubljanski dopisni urad poreča z dne 7. t. m. ob 14. poluradno: Pogodba za premirje, ki se je včeraj ob 16. v Ljubljani podpisala med Nemško Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, se je na ukaz poveljnika IV. jugoslovanske armade in deželnega poveljnika za Korolko v smislu njenih določb izvedla do 21. Nem-škoavstrijske čete so se umaknile za nevtralni pas, določen v tej pogodbi, jugoslovanske čete pa na demarkacijsko črto, v kolikor so jo bile prekoračile. Sovražnosti so se popolnoma ustavile.
Mirovni posvst.
Jadransko vprašanje odloženo.
LDU. Pariz, 4. junija. (DKU. Zakasnelo.) »Libertc« poroča, da se je rešitev jadranskega problema odložila in da srb-sko-hrvatsko-slovenska deiegacija ni sprejela predlogov, ki so jih izdelali V/ilson, Clemenceau in Lloyd Geprge.
, Svet četvorice.
LDU. Berlin, 4. junija. (DKU. — Za-| kasnelo.) »B. Z. am Mittag« poroča iz Ver-| saillesa: Jutranji listi javljajo danes pol-I uradno: Svet četvorice je včeraj zopet ob-; deloval nemško spomenico. Zatrjuje se, da predsednik Wilson vztraja na tem, da je pogodba neizpremenljiva in da tudi Lloyd George kljub vsem govoricam ni odstopil od svojega stališča.
Nemška Avstrija ogorčena.
LDU Berlin, 3. junija. (DunKU.) zakasnelo). »Borsenzeitung« piše: Najgoro-stašnejše v mirovni pogodbi za Nemško Avstrijo je, kako ravnajo z deželami. Čisto nemška mesta, kakor je Maribor, so zaba-rantali. Nemci na Češkem so obsojeni, da morajo izgubiti nemški jezik in svojo narodnost pod bičem tuje države. Stotijoči čisto nemških Tirolcev s strahom pričakujejo italijanskega gospodstva. Gospodarski pogoji so ravnotako katastrofalni. Nemška Avstrija je potisnjena na stopinjo he-Jotov s tem, da bodo zastarjeni dohodki iz
železnic in solnih rudnikov. Vodje entente pa bodo najbrž še sami doživeli, da taki čini ne morejo roditi dobrega sadu; samo to bodo dosegli, da se bo krvno sorodstvo vseh Nemcev med Alpami in morjem še bolj zbližalo.
LDU Amsterdam, 3. junija. (DunKU.) zakasnelo.) »Algemen Handelsblad« piše o mirovnih pogojih za Nemško Avstrijo: Nemški Avstrijci, ki so po nastopanju francoskega poslanika na Dunaju Allizeja menili, da bo mirovna pogodba za Nemško Avstrijo lep dobitek, so najbrž zelo razočarani. Pogodba bo Rennerja in njegove tovariše prepričala, da jim daje morebitna simpatija zelo slabo tolažbo.
Socialisti proti pariški mirovni pogodbi.
LDU, Luffano, 3, julija. (DKU, — Za kasnelo.) V milanski mestni hiši je bilo včeraj zborovanje italijanskih, francoskih in angleških socijalistovskih voditeljev, kjer so razpravljali o zopetnem oživotvor-jenju internacijonale ter o stališču, ki naj ga zavzamejo nasproti mirovnemu vprašanju. Italijani, med njimi Turati, so ver-saillesko pogodbo žigosali kot negacijo vsake pravičnosti in človečnosti ter kot vir novih težkih ljudskih vojen. Macdonald je izjavil, da se tudi angleško delavstvo zgraža nad enientnim nasilnim mirom in da bo ob prihodnjih volitvah glasovalo zoper vlado, čije odstop je gotov. Isto stališče je glede Francije zastopal Longuet, ki je Clemcnceaujevo zmago označil kot Pirovo zmago, ker je francoski proletarijat cd njega odpadel.
Švica in zv<w narodov.
LDU. Bera, 3. junija. (DKU. Zakasnelo.) Švicarska brzojavna agentura poroča: Komisija strokovnjakov za zvezo narodov, ki jo je imenoval švicarski zavezni svet in ki obstoji iz juristov in parlamentarcev, je v več sejah obravnavala pariške statute za zvezo narodov in se posvetovala, kako stališče naj zavzame Švica proti zvezi nar.odov. Komisija je prišla do zaključka, da ima pariški pakt razen nekaterih nepopolnosti tudi dve izredno važni določbi, namreč, da bo izključena vsaka napadalna vojna in da v bodoče nobena mednarodna pogodba ne bo veljavna, ako se ne objavi, kar odgovarja demokratični ideji.
'•>azr50 poročila.
»Renska veleizdaja.«
LDU. Berlin, 3. junija. (DKU. — Zakasnelo.) Kot dopolnilo protesta proti sodelovanju francoske okupacijske oblasti pri renski veleizdaji, je državni minister Erzberger naslovil drugo noto na generala von Hammcrsteina za francoskega generala Noudenta, kjer pravi: Nemška vlada pričakuje, da bodo aliirane in asocciirane vlade ukrenile vse potrebno, da lokalne okupacijske oblasti ne bodo delale nikakih zaprek izvršitvi po vrhovnem državnem pravdniku odrejenega postopanja in nared-bam lokalnih državnopravdniških ter policijskih oblasti, kakor tudi, da bodo pripustile aretacijo in izročitev pristojnemu državnemu sodišču vseh oseb, ki so nujno osumljene veleizdaje. Nemška vlada pričakuje torej, da se ne bo nihče vmešaval v že uvedeno kazensko postopanje proti drž, pravdniku dr. Dortinu v. Wiesbadenu, ki nastopa kot predsednik Porenske republike ter počenja stvari, ki pomenijo vele-i izdajo.
I
Ruski general Garkov proti BrockdOTiiu,
LDU. Kristijanija, 3. junija. (DKU. — Zakasnelo.) General Gurkov, ki je bil svo-ječasno generalisimus ruske armade in ki biva sedaj v Kristijaniji, je priobčil v tukajšnjem listu članek o vprašanju, kdo je kriv vojne. Z ozirom na izvajanja grofa Brockdorff-Rantzaua v Versaillesu, da je bila ruska mobilizacija poglavitni vzrok vojne, pravi general Gurkov med drugim, da je z nemškega stališča ruska mobilizacija v resnici pomenjala za Nemčijo potrebo nemudne napovedi vojne, ker je bila edina premoč Nemčije v brzini njene mobilizacije. Ruska mobilizacija je bila samo potrebna protiodredba proti avstrijski mobilizaciji, torej njena neizogibna posledica. K sklepu opozarja Gurkov na brezuspeš-nost vseh enostranskih razprav o vprašanju krivde in pravi, da je naloga človeštva, ukreniti vse potrebno, da se prepreči ponovitev take svetovne katastrofe.
Stavka na Francoskem. LDU Versaiiles, 3. jun. (DunKU. zakasnelo.) Delavsko gibanje v Franci;i se širi. Kakor poroča »Matin«, te stavka zlasti širi v severni Franciji, kjer praznuje danes najmanj 82.000 delavcev. Rudarske zveze po ostali Franciji so sklenile, 16. junija proglasiti generalno stivko, ako ne prodro z vsemi zahtevami. Gibajo se tudi nameščenci pariških veleprodajalcic. Tudi 1 po deželi stavkajo mnogoštevilne delavske organizacije. *Populaire« javlja, da so sc tudi vozarji in izdelovalci letal vseh pariških obratov pridružili stavki kovinarjev.
V Parizu štrajka kakih 350.000 delavcev.
LDU Versaflles, 3. junija. (DunKU — zakasnelo.) Stavke trajajo naprej. Število stavkujočih navajajo dnevniki različno. Dočim ga nacionalistični listi cenijo na sto tisoč do dvesto tisoč, trde socialistični listi, da stavka najmanj 400.000 do 500.000 delavcev, Kakor poroča »Matin«, vlada na zborničnih hodnikih veliko razburjenje in prestrašenost zaradi stavk in notranjega položaja. V severni Franciji miruje delo po vseh rudokopih. Kakor poročajo listi, se gibanje opasno veča tudi po provinci.
Pctrograd osamljen.
LDU Helsingiors, 3. junija. (DunKU — zaknsrilo.) Britski letnici so zadnje dni mesto Petrograd obmetavali z bombami. Prebivalstvo je moralo pobegniti v kleti. Mesto je do polovice izpraznjeno, Boljšc-viki so ujete angleške častnike in moštvo odvedli iz mesta. Promet je popolnoma ustavlien. Samo na fronto vozijo tovorni avtomobili, ki pa zapuščajo mesto zaradi letalsVi nsvornosti -rgolj samo še ponoči.
Razno,
LDU. Ly»n, d ie 7. junija. (Brezžično.) Ustanovil se je francosko - poljski komite pod predsedstvom mr. Noulensa in pod častnim predsedstvom Clemenceauja, Pi-chona in Padarewskega.
LDU. Lyon, dne 7. junija. (Brezžično.) Iz Newyorka poročajo: Pri sestanku v prostorih Morganovega urada so sklenili bankirji, ustanoviti poseben odbor, sestoječ iz zastopnikov vseh važnejših mest, ki bo skrbel za skladno razmerje med kreditnimi potrebami ameriške industrije in razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Ustanovila se je tudi organizacija, ki bo omogočala podeljevanje potrebnega kredita za gospodarsko obnovo Evrope.
LDU. Lyon, dne 7. junija. (Brezžično.) Radi neugodnega zdravstvenega stanja belgijskega kralja Alberta so odgodili nameravano potovanje Wilsona v Belgijo na 15. t. m.
LDU. LyOn, dne 7, junija. (Brezžično.) V Rim je dospela francoska vojaška misija, kateri načeluje general Humbert, in ki ima nalogo, nadzorovati francoske četo ob jadranski obali.
Delaiss&i tabor.
SPORED
prireditev ob praznovanju petindvajset-letnice slov. krščansko-socialnega delavstva 14. in 15. junija 1919.
Sobota 14. rožnika 1919
je namenjena spominu rajnih somišljenikov, posebno dr. Kreku. V ta namen bo
ob 6. uri zjutraj sv. maša za vse rajne člane in za očeta, rajnega dr. Kreka v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Sv. mašo daruje član nadzorstva J. S. Z. gosp. župnik J. Barle; na koru poje pevski zbor.
Ob 6. uri zvečer poklonitev na grobu dr. Kreka na pokopališču pri Sv, Križu, kjer se zberejo vsi zastopniki društev in korporacij. — Orli tvorijo častno stražo. Govor, petje, molitev.
Zvečer ob	uro v »Ljudskem
domu«
slavnostna predstava.
»Ljudski oder« vprizori Ksavef M e š k o v o trodejanko: »Na smrt obsojeni?« Vstopnice se dobijo od danes naprej v pisarni Jugoslovanske Strokovne Zveze (Jugoslovanska tiskarna, II. nadst.) od 8. do 12. ure dopoldne in od 1. do 6. ure popoldne ter od 6. do 8. ure zvečer v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu
Nedelja 15. rožnika 1919.
Vse se vrši na Šmarni gori in pri 2i-bertu pod Šmarno goro. Skupine in po-setniki prihajajo posamezno. Pričetek za vse ob pol 9. uri zjutraj s slovesnim cerkvenim opravilom. Ob 10. uri I. slovesni ljudski tabor pred cerkvijo. Nastopijo razni govorniki; med drugimi sta povabljena ministra Jože Gostinčar io dr. Anton Korošec.
Po končanem taboru izv&n-
redni občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze v mežnariji, I. nadstr.
Popoldne ob pol 2. uri pričetek' II. slavnostnega ljudskega tabora pri Ži-bertu pod Goro in vmes ljudska zabava, kjer je preskrbljeno za ' Jbo, petje, šaljivo pošto itd
Zvečer odhod v Št. Vid k posameznim vlakom.
Opomba: Jesti naj prinese vsak kolikor mogoče seboj, da ne bo nepotrebnih izdatkov. Na izkaz o istovetnosti se opozarja. Na vseh prireditvah se bo raz-prodajala slavnostna številka »NaSe Moči« in razglednice s sliko dr. Kreka in Go-stinčarja. Kakor zavedni dlani bodite na te majhne izdatke pripravljeni.
Slavnost poseti približno 50 članov z zastavo iz Hrvatskega, Orli, vsa krščansko - socialna politična in izcbrt ževalna društva, »Ljudski oder«, Pevsk: Zveza »Ljubljana«, akademiki, starešinstvo, »Sv. vojska«, godba, tamburaSi itd. itd.
Slavnost se vrši ob vsakem vremenu.
Skupine!	Pozor!	Člani!
»NAŠA MOČ«.
Jubilejna številka ob naši 25 letnicil
Za naš srebrni jubilej 15. junija izide prihodnje dni jubilejna številka glasila J. S. Z. »Naša Moč«, in sicer v obliki brošure kakor spomin in bodrilo na naše delo. Obsegala bo najboljše prispevke naših kulturnih delavcev. Posamezen izvod bo stal 1 K 50 vin. in se bo doposlal samo tistim, ki bodo to številko posebej naročili, kar pa bodi slehernega našega člana dolžnost. Skupine naj takoj zberejo število naročnikov in nam ga naznanijo nemudoma. Istotako naj se javijo vsi oni, ki bi jo hoteli razprodajati. Vsi na delo, da se razširi čim več jubilejne številke »Naše Moči« med naše delavstvo in krščansko misleče ljudstvol Kakor seme novega življenja mora biti posejana med nje!
Sejss acsiMKa Jnfesloraiste zoue.
Odbor Jugoslovanske Kmečke Zveze (e sklenil v zadnji seji, da se vrši seja vodstva Jugoslovanske Kmečke Zveze na UnkoStni ponedeljek, dne 9. jnni{a, ob pol 11. nr! v dvorani Rokodelskega doma.
Dnevni red?
1.	Poročilo načelstva, organizacija in agitacija.
2.	Poročilo načelstva o polit, položaju.
3.	Vprašanje agrarne reionne.
4.	Zavarovalnica za živino.
5.	Zavarovanje (glej Pravila strau 3, fofcka 9).
6.	Slučajnosti
Seje vodstva naj se udeleže v prvi vrsti vsi odbori okrajnih Kmetskih Zvez. Pričakuj .-mo zanesljive udeležbe Kmetskih Zvez.
Ivan Brodar, poslanec, t. č. predsednik J. K. Z.
Proslava so. Cirila In metoda.
Apostolstvo sv. Cirfla in Metoda je v krogih naše slovanske apostolske misli napravilo prijetno presenečenje s svojo najnovejšo publikacijo o proslavi slovanskih blagovestnikov. Slovesna »M o 1 i t e v S 1 o-venov«, preprosti, a prisrčni izliv »Brezmadežni«, resnobni spev »Smrt s v. C i r i 1 a « in deklamotorski ciklus »N a izhod!« s krepkim poudarkom o verskem edinstvu bodo pri naših izobraževalnih prireditvah nudile marsikatero versko jn narodno mikavno, da, tudi aktualno snov. Poleg tega vsebuje 84 strani broječa knjižica troje cnodejank, izmed katerih bi zlasti »Smrt blagodejnikova« mogla pri večjih odrih in boljših igralcih mogočno učinkovati; a tudi ostali dve »Domov« in »Modrost« ne bosta šli preko desk brez blagodejnega uspeha in vpliva. — Slovenci imamo jako malo leposlovnega in izobraževalnega gradiva o naših dveh apostolih, ne pojdimo mimo »Proslave sv. Cirila in Metoda.«
Prete^r dr. f srpu e RiasiffL
I\ot delegat ruske misije za ustanovitev slovanskih društev je na svojem potu v Prago dospel v Ljubljano profesor moskovskega vseučilišča g. dr. Dimitrij Ver-gun, Profesor Vergun je znan pri nas še izza svojega delovanja na Dunaju pri »Slovanskem Veku«. Kasneje se je preselil v Petrograd, kjer je bil urednik političnega dela »Novega Vremena«. Ob začetku vojske je bil v Galiciji pri armadi generala Radka Dimitrijeviča in pozneje pri armadi, ki se je borila v Dobruci. Ob izbruhu ruske revolucijc se je vrnil v Petrograd in deloval v društvih »Slovanske« in »Srbsko-ruske vzajemnosti«.
Gospod profesor dr. Vergun je dovolil našemu uredniku razgovor, v katerem je izvajal o svojih doživljajih naslednje:
»Novo Vreme« je izhajalo še nadalje do boljševiške revolucije. Boljševiki so pobraH stroje in razbili tiskarno. Na to sem se preselil v Moskvo, kjer sem preteklo leto o Binkoštih začel izdajati list »Velika Rusija«, ki je zagovarjal sodelovanje vseh ruskih strank proti boljševikom. Boljševiki so plačevali za posamezen članek proti temu listu do 25.000 rabljev. Po be-logvardijskem uporu pa so boljševiki ustavili vse liste razen »Izvestija«, katerega so obdržali za se. Tako je izšlo • Velike Rusije« samo 40 številk; kajti boljševiki so zaukazali, da sc morajo zapreti vsi uredniki. Od tega časa sem se moral vedno skrivati. Najpreje sem odšel v Petrograd, da rešim svojo dragoceno biblioteko pred
nacijonaliziranjem, kar se mi |e posrečilo na ta način, da sem jo izročil akademiji za uk. Od tu sem se potem odpeljal v živinskem vozu kot delavec do ukrajinske meje, kjer sem šel peš skozi gozdove preko meje, da me ne bi prijele komunistične straže, ki so imele ukaz, da me aretirajo.
V	Ukrajini so mi delali Nemci težave, ker so me poznali kot autorja knjige »Drang nach Osten«, ter me niso hoteli pustiti v Kijev. Končno se mi je vendar posrečilo, dobiti dovoljenje. Prišel pa sem v Kijev ravno v trenutku, ko se je začela rušiti nemška armada, in prvi prizor, ki se mi je nudil v Kijevu, so bili nemški vojaki, ki so metali stran svoje železne čelade. V Kijevu mi je ponudil general Keller mesto urednika lista, ki ga je nameraval začeti izdajati v ruskem literarnem jeziku, a podlistki naj bi bili pisani v starem malorus-skem jeziku Sevčenka. Toda Nemci so to preprečiti s tem, da so prepustili svoje orožje Petluri, ki je potem vrgel Skoro-padskega. Preselil sem se na to v Odeso, kjer sem ustanovil na srbski Svetosavski dan Zvezo vseh slovanskih organizacij Rusije. Zbrala se je delegacija, ki ei je stavila nologo, da deluje po slovanskih državah Jugoslaviji, Čehoslovaški in Poljski za slovansko vzajemnost. Na francoski ladji se je po daljših ovinkih posrečilo priti delegaciji namenjeni za Jugoslavijo in čehoslovaško preko Carigrada v Belgrad. Delegacija obstoji iz dvanajst ljudi vseh političnih strank, katerih namen je osnovati demokratsko-narodni blok, ki naj bi rešil Rusijo boljševiškega terorja.«
O razmerah v Rusiji se je izrazil g. profesor dr, Vergun, sledeče:
»Že ko smo zapuščali Rusijo smo vedeli, da sta stopila generala Renjikin, ki operira v južni Rusiji, in Kolčak v zvezo.
V	sovjetski Rusiji so se začeli kmečki in delavski upori,
Krasna (rdeča) armija, na katero se se opirata Ljenin in Trocki, ne sestoji niti iz polovice Rusov. Večji del je Nemcev, bivših vojnih ujetnikov. Duša strategije je bivši nemški general Bliicher, ki se sedaj naziva »tovariš« Bliicher .Nadalje je v armadi 75.000 Kitajcev in 50.000 Mažarov, bivših vojnih ujetnikov. Zadnji čas je prišlo tudi 25.000 Turkov, ki jih je organiziral Enver-bej.
Ruski polki ne gredo nikdar sami v boj, ampak jih vedno stražijo drugi. Sila boljševikov obstoji v tem, da imajo oni vso nekdanjo rusko artiljerijo v svojih rokah, dočim je drugi nimajo. V boljševiško armado sta tudi stopila generala monarhist Gutov in nekdanji carist Klembovski.
Nekateri hvalijo boljševiške reforme, toda boljševiki poznajo samo eno devizos grabiti. Moč njihova obstoji pa v tem, da vsakogar, ki bi jim hotel nasprotovati, takoj uničijo. Kruto postopajo tudi z duhovniki, Števila postreljenih je nemogoče dognati. Ustreljenih jc 6 sotrudnikov Novega Vremena, znani Menšikov, Snesarev, Ma-najlov, od glada umrl je filozof Kožanov itd. Ustrelili so tudi okoli 20 škofov. Cerkve so v mnogih mestih popolnoma uničene; istotako tudi v Kremlju »Uspenski hram« v Moskvi. Patriarh jim je napisal poslanico, v kateri jih nazivlja razbojnike. Zato so ga hoteli ubiti, češ da hoče izdati narod.
Uspehi admirala Kolčaka, ki zastopa demokratska načela, obstojijo v uporih sibirskih in uralskih kmetov in delavcev, Boljševiki jemljejo kmetom zemljo, zato ti ne marajo v »krasno armijo«. Izvedba komunizma bi pomenila prehod na stari pa-triarhalizem. Odtod kmečki upori, katere dušijo Kitajci, kajti boljševikom je vsako orožje dobro.
Boljševizem je bolezen ruskega naroda.
Ruski narod je stopil v vojsko v prepričanju, da se bojuje za pravično stvar, a bil je poražen. Izgubil je v vojski deset miljonov ljudi. Dvakrat je rešil Pariz, dvakrat Italijo, toda končno so ga Nemci s svojim velikim vohunstvom v carski armadi porazili. Vsled nemških zmag se je kljub tako velikanskim naporom polastil ruskega naroda obup in izbruhnila je revolucija. Tedaj je Nemčija poslala v plombiranih vagonih v Rusijo trojanskega konja z Leninom in Trockijem, ki sta začela meščansko vojno. Toda končno je padel germanski imperijalizem v isto jamo, ki jo je kopal Rusiji, in prejel kazen za svoje germanske podlosti v ruskem vprašanju.
Admiral Kolčak in general Danjikin bosta poskušala rešiti Rusijo od vzhoda, a general Judenič od zapada, Pokončali bodo boljševizem in ustvarili Rusijo na novih demokratskih načelih, Rusijo bodo spremenili v cvetočo deželo, ki se bo naslanjala na srednjega kmeta, kateri bo obdeloval svojo zemljo s češkimi poljedelskimi stroji, in povzdignil Rusijo na višjo stopnjo od zapadnih držav.
Boljševizem je staro bogomilstvo, ki je pogubilo staro srbsko in bolgarsko car-stvo, ali češko taboritstvo in poljsko soci-nijanstvo, ki sta povzročila razpad Češke in Poljske. Rusija preživlja sedaj z boljševizmom to, kar so Srbija, Bolgarska, Češka in Poljska že preživele.
Sreča slovanstva obstoji v vzajemnosti jugoslovanske, češke, poljske in ruske države, Interes teh držav je vpostavitev Rusije, Jaz smatram za aksiom, da Slovani brez Rusije ne morejo eksistirati. Slovanska zveza bo podlaga ravnotežja ras in temelj trajnega svetovnega miru.«
PolItKn« novice.
-f- Okrajna Kmetska Zveza v Bohinju,
ki se je prva odločno zavzela za upeljavo elektrike v Bohinju, je dobila od predsed-ništva deželne vlade za Slovenijo z dne 28. maja 1919 št. 6360 sledeči odgovor: »Na vlogo z dne 24. marca 1919 se obveščate, d& bi bilo neprimerno projektirati razdelitev elektrike v bohinjski dolini, predno se ne odloči, kaj re zgodi s centralo. Ker je Gospodarska Jtomisija za stvarno demobilizacijo prišla do prepričanja, da bi bilo najbolj ekonomično, ako se spravi centrala na licu mesta v obrat in ker so po, gajanja glede oddaje te centrale že v teku, je upati, da se v kratkem izpelje napeljava elektrike za ves Bohinj, Za predsednika Andrejka 1. r,«
+ »Demokratska« jasnost. »Sloven. Narod« je pisal v številki 4. junija, da zastopa V. L. S. »predvsem interese malega, oziroma najmanjšega kmeta« in »da obstoji velika večina nnšega naroda ravno iz teh.c Po treh dneh je »Narod« kar naenkrat mnenja, da je V. I.. S. »reprezen-tant prav neznatne politične manjšine«. To je prava ^demokratska« jasnost. Kar »Narod« misli, dokazuje in razlaga, je nam sicer že zdavnaj vseeno, toda on sam bi moral v lastnem interesu vedeti, kaj pravzaprav zastopa. Jasnost v glavi je koristna.
'•{• Italijani napadli Jugoslovane, LDU Split, 6, junija. (DDU) Iz starega grada nam javljajo: Včeraj so italijanski vojaki in karabinijeri ob prihodu angleškega parnika »Porer« napadli Jugoslovane, ki so pozdravljali Angleže. Suvali so jih s pestmi in puškinimi kopiti navzlic protestu Angležev, ki so vse to videli. Pri tem so Italijani aretirali dr. Petra Ručoviča, trgovca Andra Ostojiča, notarja Selena, učitelja Zaninoviča ter tri dominikance, od katerih je bil oče Rabadan težko ranjen. Pozneje je bilo aretiranih šs več meščanov. Aretacije s« nadaljujejo in je prebivalstvo vrlo ogrožeac. Angleški častniki so glasno in ogorčeno izrazili svojo nevo-ljo napram italijanskim častnikom in izjavili, da javijo njih postopanje na pristojno mesto. Pri svojem odhodu angleški častniki niso spi sjeli rok, ki so jih jim nudili italijanski častniki v pozdrav,
4- Jugoslovani v Sardiniji. LDU, Split, 6. junija. (DDU). Nekateri šibeniški prvaki, ki so bili črne noči 17. marca 1919 odpeljani v Sardinijo, so podali dne 25. marca ministrskemu svetu v Rimu ugovor proti odredbi, vsled katere so bili aretirani, deportirani in internirani. »La Dalmazia«, list italijanske okupatorne oblasti v Šibe-niku jim podtika, da so s svojo izjavo zanesli laž v jugoslovansko časopisje, ki slika jade in trpljenje naših rodoljubov, interniranih in zaprtih v Italiji. Ko so rodoljubi izvedeli za to vest, so poslali uredništvu takoj nastopni popravek: »Ni res, da smo podpisani napravili kdaj prošnjo na italijansko vlado, res pa je, da smo dne 26. marca 1919 iz Macomora v Sardiniji poslali preko kraljevske prefekture v Sa-gliariju na predstavništvo ministrskega sveta v Rimu ugovor proti odredbi okupatorne oblasti v Dalmaciji, vsled katere smo bili aretirani, deportirani in internirani na Sardiniji, Ni res, da smo v omenjeni pritožbi ovrgavali obtožbe jugoslovanskih listov, da se zlo postopa z jugoslovanskimi interniranci iz okupiranih krajev, res pa je nasprotno, da so te obtožbe osnovane, ker nam je iz zanesljivih virov znano, da se je z večino interniranih postopalo kakor z navadnimi zločinci.« — Gualdo Tadino, Noccra Umbra, 25. maja 1919. Dr. V. Smolčič, dr. A. Rajevič, Ari-čin Ivo.
+ Grki in Italijani. LDU. Split, dne 5. junija. Izvirno poročilo tukajšnjega lista »L' Era nuova« iz Curiha toži, da grško in Grški prijazno časopisje nadalje ruje v škodo Italije. Hoteli bi nadomestiti italijanske čete, ki so zasedle severni Epir, z mednarodnimi, če mogoče z grškimi četami. Če bi se to premeščenje res izvršilo, nadaljuje poročilo, bi Italija zelo izgubila na vrednosti za Albance in Epirote, dočim bi Grkom bilo omogočeno, poskusiti zopet kako debelo politično - teritorijalno špekulacijo, kakor se je to zgodilo nedavno v Mali Aziji. — Grško časopisje očita Italijanom, da pospešujejo s svojimi albanskimi bandami anarhijo in da Italijani in Albanci terorizirajo in tiranizirajo kristjane ter jim otežujejo življenje do nevzdrž-nosti.

Dnevne novice.
—	Zborovanje podružnice Slomškove zveze za ljubljansko okolico. Sklicevati društvena zborovanja v mesecu po dvakrat, si upa le oni, ki je prepričan o zavednosti podružničnih članov. Načelnik Ba-jec iz Št. Vida otvori zborovanje in pozdravlja došle člane, kakor tudi goste gg. višjega Sol. nadzornika Gabrička, okr. šol. nadzornika Simona, nadučitelja Poberaja Is Goriške. Nadučitelj Štrukelj je poročal o delu v enketi za preosnovo šole. Predavanju sledili vri zborovalci z velikim zanimanjem. Vnela se jc živahna debata, v kateraj so posegali: Brega r .Gabršek, Pečjak, Baje, Poberaj, Vrhove in drugi. Vsi pa so se iz-< rekli preti volitvi šol. voditelja in večina tudi zt chveznost univerze, Tovariš Pečjak je v kratkem in prepričevalnem nago-veru podal r.oknj misli o stanovski skupni organizaciji. Vsi navzoči eo soglašali 2 njim. Končno j». predsenik Štrukelj pozival na zborovanje v Zagreb, ki so bode VTŠilol v počitnicah. Z zadovoljstvom eo sc razšli zborovalci.
—	Zborovanje podružnice SlomSkov* zveze za Litijo je bilo prav lepo. Zbralo se je kljub neugodnim čr.covnim razmeram lepo število zborovalcev. Mnogi se zborovanja niso mogli udeležiti vsled nerazdeljenega dopoldanskega pouka, nekatere j* zadržala doma draga železniška vožnja. Ti pa, ki so prišli kljub vsem zaprekam* so odnesli z zborovanja zavest in prepričanje, da podružnici nc spodmakne tal zmedenost pojmov nekaterih malodušne* zev. Nadučitelj Forlunat Lužar nam je po-, dal, kot veščak na narodnem gospodarskem polju, prav lep referat k preosnovl ljudske šole. Njegovemu referatu je sledila živahna debata — samo žal nam je, da' nam je zmanjkalo časa; izluščili bi bili še marsikatero kleno zrno — storimo to pa na prihodnjem zborovanju. Lužarjev reie^ rat pa objavi »Slov. Učitelj«.
—	Zastopstvo interecov Jugoslovanov v Ameriki. Ministrstvo zunanjih del je obvestilo deželno vlado za Slovenijo, da je izdalo nalog na kraljevo poslaništvo v Vt^ šingtonu, da zastopa v vseh zapuščinskih stvareh in vseh stvareh glede zavarovanja! interese državljanov celokupnega kralje« stva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pristojni uradi morajo v vseh slučajih, kjer prosijo posredovanja, poslati vsa dokazila na mi-« nistrstvo zunanjih del potom ministrstva za pravosodje v Belgradu.
—	Nepravilnost pri vojaških rekvizi-cijah. Na deželno vlado je došlo mnogO pritožb zaradi nerednosti, ki so se dogan jale pri izvrševanju vojaških rekvizicij povodom zadnjih operacij na naši 6evernl meji, zlasti giede neenakomernega postoi panja napram posameznim lastnikom. Den želna vlada je uvedla potom okrajnih gla« varstev najstrožje preiskave proti vsem krivcem, zlasti tudi proti županom, ki «0 ravnali neobjektivno. Vsak slučaj nepra« vilnosti naj se prijavi pri pristojnem okr. glavarstvu, oziroma mestnem magistratu* Pritožba mora biti utemeljena z določenimi dokazi. Na neosnovane pritožbe se oblast* va seveda ne bodo mogla ozirati.
—	Pri Sv. Primožu nad Kamnikom je letos cerkveno opravilo na binkoštni po-t nedeljek zjutraj. Na binkoštno nedeljo zve* čer večernice kakor navadno,
—	Žiri. Ljudska šola vabi k1 prire-t ditvi, ki se vrši v nedeljo, dne 22. junijal t. 1, po popoldanski službi božji v hiši g< Primožiča (pri Mrovcu) z govorom, petjem, deklamacijo in igro. Dobiček je na-i menjen za nabavo nove šolske zastave.
>. Poštni promet iz Amerike v Slovenijo« O tej zadevi smo prejeli sledeči dopis: >Od čai sa, ko jo vsled premirja zopet bilo mogoče vsaj potom Švice dobiti pisma od ame-riškik Slovencev v Slovenijo, sem jaz vsled dogovora z g. Frank Hudovernikom, tajnikom »Slovenske narodne zveze< v Clevelandu (Oliio) prevzel posel tozadevnega posredovanja pri Švicarski pošli, to je, da so se pisma od g. Hudovernika meni doposlala v svrho na* prej pošiljanja v Slovenijo. Nad tisoč takih pl* sem za domovino je šlo od novega leta naprej skozi moje roke. Danes pa dobim od g. Hur dovernika vest, da je cd |J,3. majnika t L na* prej nastal zopet prost poštni promet iz Amerike v Jugoslavijo, radi tega odpade za naprej mojo omenjeno posredovanje. Ker smo tudi dosegli, da sme ekspresni vlak Pariz - Sim-plon - Ljubljana - Zagreb - Belgrad vzeti s seboj pisemsko pošto iz Švice v Jugoslavijo, bo od sedaj naprej poštna zveza iz Amerike in Švice v domovino še ugodnejša, nego je bila pred vojno.« Crllonge sur Territet (Suisso — Švica), 4. junija 1919. —. Mihael LVošnjak, bivši državni poslanec.
. Otvoritev postransko telelonsko centrale e javno govorilnico pri poštnem uradu Muta. Pri poštnem uradu na Muti se jo otvorila dne 28. maja 1919 postranska telefonska centrala z javno govorilnico, priključena glavni centrali v Vuzenici. za krajevni in medkrajevni telefonski promet.
'v Prvi transport naših ujetnikov iz Italije. Zagrebški listi poročajo, da je 4. t. m. do-šel prvi transport naših uietnikov-invnlidov iz | Italije. Vrnilo so jih je 750 in sicer iz ujetni-1 Sitega tabora pri Veroui. Vozili so se preko i Lincu iu Gradca v Zugreb cclih 8 dni. Pri-
povedujejo, da so Italijani zelo sinovo In slabo postopali ž njimi.
—	Umi! je na Dunaju dne 1.1, m. g. dr. Karel Dernovšek, prokurist anglo-avstrijske banke. Dr. Karel Dernovšek se je rodil 1. 1875. na Raki na Dolenjskem- Dovršil je pravne študije na dunajski univerzi. iVstopil je v državno službo pri finančni upravi, in do 1, 1905, služboval v finančnem ministrstvu, od koder je prestopil k Anglo-banki. Veljal je za izredno nadarjenega in vestnega strokovnjaka v narodnem gospodarstvu, osobito v davčni upravi in bančnih poslih. Živo in iskreno je ljubil svojo domovino in v bolestnem hrepenenju je ča-kal, da se more vrniti v domačo deželo, ki fi je hotel služiti po najboljših močeh. Prezgodnja njegova smrt je velika izguba za narod, ki potrebuje veščih in navdušenih delavcev. Dolga mučna bolezen ga je držala na Dunaju in poslednje mesece v bolniški postelji, dokler ga ni rešila tiha smrt. Pokojni je bil zet g. Franca Šukljeta, čegar edino hčer je bil poročil 1. 1902. Zapušča vdovo in šestero otrok. Bodi preblagemu pokojniku tuja zemlja lahka, dokler ni mogoče prepeljati njega truplo v domačo prst. Blag mu spomin!
—	Aiera Konig na Vinici Prejeli smo sledeči dopis: Ker »Slov. Narod« ne neha pisariti o Vinici in ondotnem župniku Ko-nigu, »Slovenec« jo pa samo enkrat s par besedami omenil to zadevo, bo gotovo prav, da se cela stvar v javnosti popolnoma nepristranski pojasni — Kot znano, je bil župnik K5nig iz Vinice dne 26. aprila t. 1. po noči aretiran in prepeljan v zapor v Novomesto — odkoder je bil izpuščen na Vnebohod dne 29. maja t. 1. Zaprt je bil radi raznih sumničenj glede boljševiškega gibanja na Vinici, zlasti radi rabuke na velikonočni ponedeljek. Kaj je resnice na tem? Ali je res on kriv nemirov, ali je res On pripravljal ljudstvo na upor proti postavni oblasti? — Kdor pozna župnika Ko-niga, tega starega, častitljivega, izredno nadarjenega moža, ki je poln življenske izkušnje, ne bo nikoli kaj takega verjel! Kdo je tedaj kriv, da se je boljševizem razširil po Vinici? Čujte! Ko je prišel glas, da je Avstrija razpadla, so se povsod prirejale velike manifestacije za Jugoslavijo. Prav je bilo to. A nekateri »napredni« ljudje niso v svoji preveliki navdušenosti premislili, kaj delajo in kaj govorijo in da ima njihovo početje lahko usodepolne posledice. Gospod nadučitelj Lovšin iz Vinice je zbral n. pr. okoli sebe nad 500 ljudi, postavil na mizo sv. razpelo, prižgal sveče (mogoče e nosil tudi tal ar in biret) ter prisegal z judmi vred, da so in da ostanejo svobodni, da ne pripoznajo niti kralja niti cesarja, nobene oblasti itd. Sedaj, ko fantje nočejo k vojakom, češ da so in ostanejo svobodni, je tega stari, dobrosrčni župnik kriv! To je naravnost pretresljiva neumnost. Ljudje, ki bi vsakega človeka, ki ni Slovenec, najraje na drevo obesili, nosijo na sebi res vse poteze »naprednosti«.
!• Konec šolskega leta. Šolske oblasti so 'določile konec šolskega leta na 5. julija. To pa zato, ker nič ne mislijo. V vojski je bil konec zmiraj 28. junija »zaradi izrednih razmer«. Letos so pa po mnenju višjega šolskega sveta razmere seveda boljše, draginje sploh ni, saj je sv. Birokracij ne pripusti. Uradnik z dežele ima recimo tri otroke v Ljubljani v šoli, za vsakega otroka plača 300 kron na mesec. Kakor hitro se pa raztegne šola čez prvega, že mora plačati za celega pol meseca, v našem slučaju torej 450 kron. Saj lih lahko, ker ima tako plačo, tako si misli višji šolski svet. »Smo že razglasili«. Koliko je bilo že razglašenega in potem popravljenega. Seveda, »nezmotljivost« trpi, ta je pa več vredna kakor krone ubogega uradnika!
Komisarijat ministrstva saobradaja v Ljubljani, ki nadzoruje v imenu tega ministrstva vse privatne železnice, osobito južno, uradu je v pritličju Kranjske hranilnice, Knaf-ljeva ulica 9.
—	Subskribentje akcij IV. emisije Delniške stavbinske družbe »Union« v Ljubljani dobe dodeljene jim delnice v družbeni pisarni od 10. t m. dalje od 2. do 5. ure popoldne.	>
—	Poizvedba. Pogreša se Franc Faj-far iz Scbenj pri Tržiču, ki je služil pri 15. polku, 9. stotniji, 2. vod. Zadnjič se je oglasil iz Galicije junija 1915. Morebitni podatki naj se pošljejo proti povrnitvi stroškov na Ivana Čebavs, posestnik v Ljubnem št. 12, pošta Podnart.
—	Ako kdo ve, kje se nahaja Olga V o n č i n a , begunka iz Gorice, je napro-šen to naznaniti Luciji Baudaž, Medvode, Gorenjsko. Stroški se hvaležno povrnejo.
_ Kdo ve kaj povedati o kadetnem
aspirantu desetniku Ivanu Pavalec, 15. bojne stotnije pešpolka št. 47, ki je pri 11. soški bitki pri žel. predoru St. Gio-vanni baje prišel v italijansko ujetništvo dne 21. 8. 1917? Tozadevna pojasnila naj se blagohotno naslovijo na stariše Ivan in Marija Pavalec v Mariboru, Urbanova ulica št. 12, ki plačata radevolje vse izdatke in tudi trud.
Kdor ve kaj povedati o Janezu P-sča-riču iz Čuril pri Metliki, kateri je bil pri zadnji ofenzivi proti Italijanom na Tirolskem, naj blagovoli poročati njegovi ženi Mariji Pcčarič iz Čurit pri Metliki, katera hoče radevolje plačati vse stroške. Zgoraj imenovani jc služil pri gorskem polku št, 2-5. voina oošta 238,
UuteUanske novice.
lj Prijateljski večer Slov. kat akad. starešinstva v nedeljo, 8. t m., zvečer se zaradi nepričakovanih ovir ne more vršiti. Starešine in gostje na svidenje ob drugi priliki! — P rok Bogumil Remec.
lj Ljubljanske Marijine družbe, v kolikor se ne udeleže shoda na Brezjah, napravijo binkoštni ponedeljek svojo božjo pot na Rožnik. Ob 4. uri se zberejo pri kapelici pod gričem. Člani, pridite polnoštevilno! Tudi slabega vremena se ne strašiti! Kajti to ni izlet za zabavo, ampak proccsija v veliki potrebi. Vsepovsod po celi domovini v teh dneh, preden pade končna odločitev, molite s posebno gorečnostjo, da bi bil Bog po priprošnji Marijini milostljiv naši domovini!
lj Naraščaj šentjakobskega Orla priredi na binkoštni ponedeljek ob ugodnem vremenu izlet na Dobrovo. Odhod točno ob 1. uri popoldne iz Šentjakobskega prosvetnega društva. — Vabijo se tudi člr.ni Orla, starši in prijatelji društva- da se izleta v obilnem številu udeleže.
lj Izredni občni zbor Društva zasebnih uradnikov in uradnic na slovenske?" ozemlju se vrši dne 29. junija t. L ob 9. uri dopoldne v Mestnem domu v Ljubljani. — Dnevni red: Poročilo predsedstva. 2. Sprejetje poslovnika. 3. Sprejetje pravilnika o podporah. 4. Reforma boln;škega in podpornega pravilnika. 5. Slučajnosti. — Člani in članice se vabijo, da se radi sklepčnosti udeleže občnega zbora polnoštevilno. V slučaju nesklepčnosti vrši se izredni občni zbor z istim sporedom tekom 8 dni, ki je sklepčen ob vsakem številu udeležencev. — Odbor.
lj Za Elizabetno otroško bolnico v Ljubljani so darovali: Ljudska posojilnica 1000 K, kot dvakratno ustanovnino. Rodbina Sušnik, trgovec, Zaloška cesta 300 K; kot častno članarino. Hranilnica kmečkih občin 200 K, kot prispevek. Uradništvo mestne hranilnice v Ljubljani 114 K, namesto venca na grob g, Tomaža Janker. Vozičke so darovale sledeče dame, dr. Papeževa gospa, g. Albina Leskovec, g. prof. Remčeva in g. Fani Zavodnik iz Ši-ške. Vsem blagim dobrotnikom želimo vesele praznike, želeč, da bi se tudi drugi spominjali v teh dneh najrevnejših otrok Eliz. otroške bolnice,
lj Cestno-polidjsld red. Ker se je opazila opremljena z lučjo, voziti po hodnikih no-policijskega reda, opozarja policijsko ravnateljstvo na te določbe in osobito na sledeče: »Voziti se mora po levi strani ceste, z nastopom mraka morajo biti vsa vo-zilt opremljena z lučjo, voziti po hodnikih in pešpotih, sprehajališčih in med nasadi je prepovedano. Tovorni in mesarski vozovi morajo voziti vedno korakoma, drugi vozovi pa 1, po mostovih in preko železniških prelazov, 2) pri vožnji z jedne ceste na drugo, 3) pri vožnji po strmih cestah in ulicah. Vsak voz mora imeti dober zavor. Avtomobili smejo voziti v sklenjenih seliščih k večjemu z brzino 15 km na uro (kakor lahek brzen voz), pri gosti megli kakor tudi na mestih, kjer ni mogoče pregledati ceste (na križiščih, močnih ovinkih itd.) na mostovih, v ozkih ulicah, pri velikem prometu in pri večjem zbiranju ljudi pa k večjemu z brzino 6 km na uro. Postajanje na cesti, na hodnikih in pešpotih je prepovedano, ako se s tem moti svobodni promet. Na mestih, koder so javni nasadi ,je pse voditi na vrvi. Psi se ne smejo jemati s seboj na tržišče, v kopališče in druge javna prostore, kjer je to z lepaki prepovedano. Prepovedano je pse po noči puščati na ulici. Psi, kateri imajo navado, da po noči tulijo morajo se držati v notranjem poslopju itd. Prestopki se kaznujejo po cc3, nar. od 20. 4. 1854 d, z. št. 96 z globo do 200 K ali z zaporom do 14 dni.
člarocBno gBedlšže.
Drama.
Dne S. junija, nedelja, popoldne: >Ve-riga«, znižane cene. Izven abon.
Dne 8. junija, nedelja, zvečer: »Pelikane. Izven abon.
Dne 9. junija, ponedeljek: Zaprto. Dne 10. iunija, torek: >Za hčer. Amnestija«, B 62.
Opera.
Dne 8. junija, nedelja: Prodana nevesta. Izven abon.
Dne 9. junija, ponedeljek, > Ha dame Fa-vart<. Izven abon.
Dne 10. junija, torek, >Bajaci< in >Eveli-na«. A 3-55.
Dne 11. junja, sreda, >2ongler<. C 2-60,
NalnovelSe.
ODGOVOR AVSTRIJSKIH DELEGATOV.
LDU Dunaj, 6. junija. (ČTU) Nemško-avstrijski zastopniki bodo odgovorili na mirovno predlogo najbrž v osmih dneh. Zahtevali bodo teritorijalne izpremembe ia važne gospodarske olajšave,,
FRANCOSKA VOJSKA ZAPUSTILA BELGRAD.
LDU Belgrad, 7. junija. Francoska vojska je s svojim poveljništvom zapustila Belgrad in premestila svoj sedež dalje proti severu. Vrhovno vojno poveljništvo je priredilo v hotelu »Pariz« poslovilni banket generalu De Lobiju in njegovemu štabu., Na banketu je vladalo zelo prisrčno razpoloženje ter je ostavil na vse prisotne globok vtis. Vojvoda MiSič je v svojem pozdravnem govoru generalu De Lobiju izrazil zahvalo tovarišu na svetovnem bojišču, francoski vojski Poudarjal je zasluge francoske vojske za osvobojenje Srbije in ujedinjenje Jugoslavije. Vojvoda je naglašal, da se ne bo nikdar pozabilo bratstvo, zapečateno s krvjo pod nepri-jateljskim pritiskom. Napil je v slavo vsej francoski vojski na Madjarskem, njenemu poveljniku in štabu. General De Lobi je navajal usodne trenutke v skupni akciii na Balkanu in rekel končno med drugim: »Ko bomo odšli v našo Francosko, vam bomo ostavili najboljše med nami, najhrab-rejše, one, ki co padli na polju časti. Prosim vas, da čuvate te grobove ter jih po-kažetc svoji deci, kateri recite, da so tu umrli sinovi Francoske, ki so došli, da pomagajo pri osvobojenju vaše domovine. Mi pa hočemo čuvati grobove vaših sinov v Francoski in povedati naši dcci, da počiva tamkaj deca naroda, ki je raje volil izgnanstvo, kakor pa tuje robstvo. Oni niso nikdar obupali nad svojo domovino, doprinesli so največje žrtve in jo osvobodili.
BOJI NA SLOVAŠKEM.
LDU Praga, 7. junije. (ČTU) Sovražnik je nadaljeval svoje napade na vsej fronti, posebno proti Košicam. Naše vojaštvo brani vsako ped zemlje in je pri Turopolju napredovalo.
ITALIJANSKA ZBORNICA.
LDU, Trst, 5. junija. Tukajšnjemu listu i »L' era nuova« poročajo iz Rima z dne | 5. t. m.: Dne 8. t. m. se najbrž zopet se-I stane zbornica poslanccv v zasedanje, i Vlada namerava bržkone predložiti v razpravo mirovne pogoje glasom prelimina-I rijev, sklenjenih z zavezniki. Tudi bi se imelo razpravljati o proračunskem provi-zoriiu in o volilni reformi. Bilo bi kakih 15 sej. — To zasedanje bi seveda dalo tudi priliko za zelo važno politično manifestacijo, o kateri se ne more izreči nobena natančnejša domneva, dokler so še neznane podrobnosti o sklepih glede Reke, Istre, Dalmacije in Male Azije. Poleg tega mednarodnega problema so pereča tudi druga vprašanja, ki zahtevajo največje pozornosti vlade. — Včerajšnji ministrski svet se je moral baviti z gibanjem državnih uradnikov, ki zahtevajo med drugim takojšnje izboljšanje plač. Danes se je zopet sestal ministrski svet, da sklepa o tem vprašanju.
Izpred sodilia.
sd »Hauptman boljševikov.« Judež Viktor se mora zagovarjati pred senatom ljubljanskega deželnega sodišča radi hudodelstva javnega nasilstva. Pri Krisperju v Ljubljani je razbil šipo. Pri razpravi pove, da jc v Judenburgu pri vojakih udaril med I vežbanjem nekega četovodjo. Pri raportu ga je stotnik poslal v Gradec v bolnišnico. Od vojakov so ga poslali domov. Predsednik obtožencu: »Saj niste neumen?« — »Seveda nisem, samo korajžen sem.« Dne 12. majnika t. L je vrgel kamen v šipo pri Krisperju. »No, povejte, kako je bilo!« — »Šel sem po Mestnem trgu, kar me eden ustavi in mi pravi: »P .... baraba, kam pa greš?« To me je ujezilo, pa sem vrgel kamen v njega, a ta ga ni zadel, marveč je razbil šipo.« — Predsednik: »V preiskavi ste pa rekli, da ste mislili, da je tistega naščuval Krisper, na katerega ste bili jezni, ker vam ni hotel dati hčere za ženo?« — Judež pravi, da ni bil na Kri-sperja jezen in da je bil takrat en mal pijan. »Krisper je bil pa na mene jezen, ker sem ga prosil, da naj mi da svojo hčer za ženo.« Predsednik: »Ali ste bili kdaj bolni?« — »Nikoli.« — Predsednik: »Ali veste, kaj so boljševiki?« — »Slišal.« — Predsednik: »Žandarji pišejo, da ste govorili da boste tam v Moravčah postali vodja boljševizma in da bpste v Ljubljani »haupt-man boljševikov«. — Iz spisov konstatira predsednik, da je Judež zelo delomržen človek. Sodišče je sklenilo, da odgodi razpravo, da preišče Judeževo duševno stanje.
sd Revica. Velezanimiv slučaj iz poglavja zanemarjene mladine. Pred kazenski senat pripelje paznik iz preiskovalnega zapora mlado dekle. Boso je, slabo oblečeno. Predsednik senata sodni svetovalec Nagode obtoženki: .Koliko ste stari' — »14 let.« — .Katerega leta ste rojeni?' — »Ne vem.« — Kje ste bila rojena?' »Na nemškem Štajerskem. Mater nisem nikdar poznala, očeta imam, 9 let sem bila stara, ko sem šla v šolo, v katero sem hodila 4 leta.« — Dekle je služilo nekje na Gorenj-sk«&. jder i«, pokradlo svoji gospodinji ve-
liko obleke in .e odpeljalo po železnici proti Čkofji loki, toda. v Kranju jo je že prijel orožnik. Predsednik: »Kaj vam je padlo v glavo, da ste pokradla?« — »Da bom k maši šla.« — Predsednik: »Dekle kaže znake skrajno zanemarjene vzgoje.« Iz do-šlih spisov se konstatira, da je bilo dekle rojeno leta 1904. Prišla je čez demarkacij-sko črto. Delala je tu in tam. Predsednik: »Kako si prišla čez mejo?« — »O, čiato lahko.« Ukradeno blago je bilo vredno nad 1000 K. Predsednik: »Ali ne veste, da hodite po slabih, nepravih potih?l — Dekle z jokajočim glasom: »Saj ne bom nikoli več.« Sodišče je obsodilo dekle zaradi prestopka mladoletnih v 2 meseca samotne zaprtije. Po razglasitvi razsodbe je predsednik dekletu rekel: »Poskrbeti hočemo, potom varstvenega sodišča, ko bo zaprtija končana, da boste dobila kako službo — rcvica.«
--^ ' . ^
Inž"""!'- A. Š.:
Zadnji čas je prineslo časopisje nekaj člankov o izvršbi agrarne reforme, v katerih se nahajajo tudi razni podatki o renta-biliteti in vrednosti gozdov ter o primerni odkupnini pri njih zasegi.
Nekatere teh popravka potrebnih podatkov hočem pobližje razmotriti v zvezi z zraven spadajočimi predmeti,
V »Slovenčevih številkah 117, 118 in 119 razpravlja gosp. dr. Benkovič o vele-gozdovih v Sloveniji. V svoji razpravi se naslanja, izvzemši poglavje o socializaciji, skoro povsem na referat, ki ga je ravnatelj posestev kneza Karola Auersperga, dr. h. c. Leopold Hufnagl poslal iz Vlašima z dopisom z dne 15. marca 1919 Gozdarskemu društvu v Ljubljani.
Dr. Hufnagl je posnel svoje statistične podatke večinoma po statističnem letnem poročilu za 1. 1910, izdanem po c. kr, polj. ministrstvu na Dunaju leta 1913,
Pri kalkulaciji cen za žagan, trd in mehak les je vpostavil dr. Hufnagl vsekakor prenizke cene. Računa, da se bo v prihodnje n. pr. za mehak žagan les v eks-portu dobilo le 90 K za izpolnjeni kubični meter. Dandanes nam plača vsak preku-pec že doma do 400 K in zraven zasluži, ne da bi eksportiraL Da bi v današnji kronski veljavi izražena cena padla prihodnja leta na 90 K, je mogoče, a ni verjetno.
Isto velja glede oglja, ki je vpostavlje-no v kalkulacijo z le 14 K za q, ko se plačuje zanj danes po 60—65 K in to v krajih, ki so do 16 km oddaljeni od železnice postaje.
Pri vpoštevanju primernejših, višjih cen sc končni znesek za izvoženo blago, kalkuhran po dr. Hufnaglu z 21,000.000 večkrat zviša; ako previdno računamo, pridemo na znesek 65,000.000 K.
Trditev dr. Hufnaglova, da ima država p n upravi gozdnih veleposestev težje stališče, kot zasebna, dalje da je dražja, kot marsikatera zasebna in ima torej manjši fi-nancijelni uspeh, sc v splošnem sicer ne da ovreči iz razlogov, ki jih sam navaja in so bili opisani v uvodom omenjenih člankih.
Vendar niso vse trditve povsem me-rodajne. Če se navaja v obremenitev državne uprave, da jc v letu 1910 spravila iz gozdov za 214.000 kubičnih metrov lesa boljše vporabe in 57.000 kubičnih metrov drv manj nego bi bila po gospodarskem načrtu morala, je omeniti, da niso ti prihranki znašajoči 16.8% oziroma 3.4°/o v enem letu nič izvanrednega tudi v zasebnih velegozdih, ki se upravljajo konservativno.
Nikakor pa ne velja kalkulacija dr. Hufnaglova, da bo znašal čisti donos podržavljenih gozdov povprečno v prihodnje le 5 K na hektari
Po zaključnem računu za upravno leto 1917/18 znaša čisti dohodek za versko-zakladne gozde na Gorenjskem in Dolenjskem 20.70 K na hektar. Leta 1918/19 pa se bo vsled visokih lesnih cen prav močno zvišal.
Kale sen pa je čisti dohodek na hektar na kočevskem gozdnem veleposestvu kneza Auersperga, ki je pod vrhovno upravo dr. Hufnagljevo v primeri z državnim?
Za dcccnij 1904 do vključno 1913 se izkazuje za Auerspcrgovo obširno posestvo povprečni letni čisti dohodek na hektar z okroglo 12 K. Za celokupno državno posest nimamo na razpolago podatkov za ta decenij, pač pa n. pr. za verskozakladne gozdove, spadajoče v upravni okoliš državnega gozdnega oskrbništva na Bledu, ki izkazuje na hektar produktivnih tal letno za isti decenij 15 K 73 vin. Bralec torej primerjaj.
Zadnjeomenjeni znesek pa niti ne kaže pravega čistega dohodka, ki je bil v resnici višji. Vzrok nizko izkazanega čistega donosa tiči v tem, da so sc vse investicije za trajne naprave, kot so nove gozdne ce-ste in pola, poslopja i. dr. vpisale kot izdatek deceniia [1904—1913), ti izdatki bi
se bili morali pri računanju donoaa porazdeliti na daljšo dobo let.
Ker se tudi ves letni etal ni izkoristil — kar dr. Hufnagl graja — je izračunani donos tudi zaradi tega nižji, kot bi imel biti pri normalnem izkoriščevanju gozda.
V	splošnem se lahko držimo načela, 'da se more izkoriščati pri vztrajnem gospodarstvu povprečni letni prirastek lesa. Ta tvori v konservativno oskrbovanih državnih in verskozakladnih gozdih vsaj 4 izpolnjene kubične metre na ha. Vzemimo, da od tega odpadejo 3 kubični metri na les za boljšo uporabo, 1 kubični meter pa na drva.
V	deceniju (1904—1913) je bila cena lesa v gozdu na stoječem deblu povprečno kakih 12 K za kubični meter, za drva pa 3 K. Cena povprečnega letnega prirastka na ha bi bila torej za stoječi les 39 K; ako je v blejkih verskozakladnih gozdih ostalo le 15 K 73 vin. čistega donosa, odpade 23 K 27 vin., torej 59f« na redne in neredne izdatke.
V	visokih izdatkih so zapopadene poleg davkov, upravnih stroškov še izdatki za nakup realitet, napravo novih stavb in zgradbo različnih komunikacijskih sredstev v skupnem znesku 171.676 kron oziroma letnih 17.167 kron, ki znižujejo čisti donos za okroglo 2 K na ha.
Ker se je okrog četrtine lesa manj posekalo na ha, kot bi se bilo imelo, rezul-tira tudi v tem pogledu nižji čisti dohodek.
Vpoštevaje te faktorje, pridemo do 20 K na nektar.
Ako hočemo to kalkulacijo raztegniti na zasebna gozdna veleposestva, ki se jih namerava podržaviti, nam je sledeče vpo-števati:
V	zelo obsežnih in na vztrajno gospodarstvo urejenih gozdnih posestvih priraste povprečno gotovo tudi po 4 kub. metre na hektar; aoči/n imajo ta posestva še celo rezerve ali prihranke na dozorelem lesu, se nekatera manjša posestva ne izkoriščajo na temelju vztrajnega gospodarstva, ampak so že lahko deloma močneje izkoriščena. Zatorej hočemo vzeti za podlago računa mesto 4 le 3 kubične metre.
Cena lesa v stoječih deblih za bol^e poraben les se sme vzeti dandanes vsaj po 60 K za izp. kub. meter, za drva pa po 8 K (v ugodno ležečih krajih se plačuje mehak les na deblu po 80—120 K).
Po gornjem računu je vsakoletna vrednost tega prirastka, ako vsega izkoristimo, na ha najmanj 128 K, koliko gre od tega zneska na upravne stroške, investicijo in drugo, se splošno ne da določiti, ker so pri vsakem posestvu drugačne gospodarske in druge razmere.
Ako bi nam ostala — kot gori nave-vedeno — polovica izkupila, bi imeli ta-časno 64 K čistega donosa na ha, dočim kalkulira n, pr. Gozdarsko društvo za pri-hodnjost le z 20 K. Večje investicije za stalne naprave, gospodarske načrte, ki pa večinoma že obstoje, bi donos le nekoliko znižale, ker je izdatke za te investicije porazdeliti na daljšo dobo,
V	današnji kronski valuti izražena cena lesa tudi v prihodnje najbrž ne bo močno padla.
Nikakor torej ne odgovarja začetkom omenjeni račun dr. Hufnaglov, ki vpošteva za prihodnjost le 5 K na ha.
Čisti donos gozdov pa je močno odvisen tudi od kupnine, po kateri bi se odkupili zasebni velegozdi. Ako kupimo drago in moramo najeti posojilo, moramo računati z diferenco med visokimi obrestmi, ki jih moramo plačevati za najeti denar in primeroma nizkim obrestovaiijem gozdne posesti. To obrestovanje zavisi seveda od obratovalne vrste, lesne vrste in gospodarskih odnošajev, V gozdnem posestvu naložen kapital je večjidel fiksen in izenačuje obrestovanje težko, ker se investirani ka* pitali ne morejo poljubno dvigniti.
Normalno obrestovanje denarja se ne da zahtevati od gozda, ker vsi faktorji, ki zvišujejo moralno sigurnost do dohodkov
od zemljišča, znižujejo obrestno mero in sicer predvsem:
1. Sigurnost gozdarskega posestva, ki je ena največjih v primeri z drugimi investicijami in podjetji. Nevarnosti pretijo sicer po ognju, žuželkah, viharju, snegu, toči in suši, toda statistika nam dokazuje, da je ta škoda v splošnem le neznatna.
Sigurnost v gozdu investiranega kapitala je tudi večja kot ona v državnih papirjih, katerih kurz je podvržen padanju. Ako ni mogoče začasno gozdnih pridelkov razpečati, to nič ne de, ker lahko pustimo gozd, da raste dalje, saj se le pridobi — če ni les že prezrel — na količini in na vrednosti lesa.
Zaradi tega so skušali vselej mogotci naložiti premoženje v zemlji osobito v gozdih; računali so s tem, da je rentabiliteta sicer manjša kot v drugih produktivnih strokah, toda je sigurno naložen denar. Vsled tega so se zadovoljili tudi z nižjo obrestno mero kot je navadno običajna.
Z veleposestvom je spojen večinoma tudi samolasten lov, event, ribolov (v bivši Avstriji tudi volilna pravica), kar tudi od-škoduje kolikortoliko lastnika veleposestva.
2, V gozdarstvu imamo računati z dolgotrajno porabno dobo, z drugimi besedami, gozd dorašča v posekanje po daljši, 60 do 100 letni dobi, kar vpliva na znižanje obre-stovanja v primeri z navadno obrestno mero.
3. Dviganje lesnih cen, Cene lesa se v normalnih časih konstantno dvigajo zaradi vedno večje potrebe lesa, izboljšanja prometnih sredstev in eksportiranja; dandanes so visoke cene lesa deloma tudi še v zvezi s padlo kronsko valuto. Z zvišani-mi cenami lesa pridobi posest večjo vrednost, obrestna mera mora zatorej pasti.
V normalnih časih je znašala obrestna mera pri veleposestvu z vztrajnim gozdnim gospodarstvom 2do VA %, pa tudi manj.
Le, ako računamo s to nizko in resnično gospodarsko obrestno mero, dobimo pri izračunanju njega vrednosti resnično in pravilno številko.
Drugačna je seveda kalkulacija, ako posestvo kupimo za nizko ceno, pod pravo vrednostjo, V tem slučaju se nam mora pri pravilnem gospodarstvu tudi višje obrestovati.
Kupec, ki je kupil gozd z izposojenim denarjem, si skuša večinoma na ta način pomagati, da čimpreje izseka ves dozorel in tudi dozorelosti se bližajoči les in vnov-či ter poplača večji del kupnine. Tako se odkriža plačevanja obrestne diference med navadnim denarnim in med gozdnim obre-stovanjem,
Ako se izvede agrarna reforma na ta način, da se kupijo zasebni velegozdi za nizko ceno, morda celo po predvojni kupni ceni, a ne po predvojni valuti, potem je rentabilitetno vprašanje ugodnejše in bi bilo podržavljenje zasebnih velegozdov priporočati že iz tega vzroka, da si država ustvari podlago kredita.
Resnična vrednost gozdov je zelo različna, ker se ravna predvsem po gozdni zarasti, lesni vrsti, starosti, dobrini tal, po bližini ali oddaljenosti od prometnih sredstev, industrijskih naprav itd.
Na hektarju doraščajočega lesa stoji lahko različna množina lesa. Veleposest ima nekaj lepih, starih gozdov s 500 do 900 polnimi kub. metri, izjemoma tudi še več. Seveda imamo tudi veliko mladih gozdov, kultur in posekov, na katerih les šele dorašča.
Povprečno — natančnih podatkov nimamo — smemo, vpoštevajoč povprečni letni prirastek z le 3 kub. metre lesa pri 80 letni porabni dobi, vzeti, da je na ha veleposestva vsaj po 240 izp, kub, m. lesa.
Po današnjih cenah in sice r pri 75%' lesa vsaj po 60 K in 25% drv po 8 K za izp. kub. m, dobimo vrednost lesa na ha z 11.280 K brez vrednosti tal samih.
Po predvojnih cenah lesa in zemlje bi bil pa 1 ha t a k e g a gozda z le 240 kub, metri lesa vreden 3.000—4.000 K.
Ako pa govorimo o predvojnih cenah, morali bi pa računati tudi s kronami predvojne valute, pri čemur bi prišli najmanj na današnje cene leea, ako ne do višjih.
V časopisju pa se je poudarjalo, da bi morala ostati odkupnina pod resnično vrednostjo lesa. To se utemeljuje z namenom agrarne reforme. Predlagane odškodnine po 1000 K, 600 K ali celo manj za ha gozda pa so v primeri z resnično vrednostjo vsekakor prenizke.
Podržavljenje gozdov se izplača tudi po višjih prevzemnih cenah. Pomisliti je treba namreč, da še noben kupec ni obžaloval, ako je kupil kedaj kak gozd, če tudi ga je bil drago plačal.
Vrednost gozdov je odvisna tudi od načina gospodarstva, ki zahteva gozdarstva veščih upraviteljev. To načelo bi se moralo upoštevati tudi sedaj, med prehodno dobo, pri imenovanju nadzorovalnih organov,
fišomlslfa za preskrbo vračagotlli se vojakov v
je nastala po razsulu Avstrije iz prejšnje »Kranjske deželne komisije za preskrbo vračajočih se vojnikov«. Dočim je imela ta skrbeti samo za kranjske invalide, je sedanja komisija prevzela skrbstvo za invalide cele Slovenije. Kolikor se je do sedai moglo dognati, je v ceh Sloveniji okoli 50 tisoč invalidov. To število pa se bo gotovo še zvišalo, kadar se povrnejo vsi invalidi, ki se Se nahajajo po raznih državah na ozemlju bivše Avstro-Ogrske in v ujetništvu.
Namen komisije obstoji v tem. da se pomore vračajočim se vojnikom, predvsem invalidom, do človeške eksistence. Bivšim ujetnikom je treba zlasti preskrbeti perilo, obleko in obutev ter jim pomoči, da se po zadostnem oddihu zopet vrnejo k rednemu delu in opravilu. Vse to je zvezano z ogromnimi stroški.
Še večje stroške pa povzroča skrb za vojne poškodovance. Med temi so tudi taki, ki sploh ne bodo nikdar zmožni, s svojim delom zagotoviti si obstanek. Za te bo treba ustanoviti posebne invadildnice, kjer bodo do smrti preskrbljeni z vsem potrebnim. Za manj poškodovane pa je treba skrbeti, da se jim pridobitna zmožnost povrne v kar največji meri. To si upa komisija doseči z naknadnim zdravljenjem, preskrbo umetnih udov, ortope-dičnim šolanjem, z izpopolnitvijo znanja v prejšnjih, oziroma z izučbo invalidov v različnih novin poklicih. V to svrho je že ustanovljen na državni obrtni šoli pod vojaško upravo invalidski oddelek z več sobami in z nad 200 posteljami ter z štirimi proteznimi delavnicami. Samo za proteze bo treba v enem letu izdati okoli enega milijona krom.
Na državni obrtni šoli je ustanovljena tudi invalidska šola, ki ima te-le oddelke: 1. za kovinske obrte (ključavničarji, strugarji), 2. za elektrotehniko, 3. za mizarstvo, 4. za urarstvo, 5. za čevljarstvo, 6. za krojaštvo, 7. za pletarstvo, 8. za pisanje na levo roko. Te oddelke obiskuje letos 112 invalidov. Za čas obiskovanja šole se jim izplačuje prispevek po 1 K na dan in za izpodbudo k učenju še po 5 K na teden posebej. Poleg tečajev na državni obrtni šoli vzdržuje komisija na slovenski trgovski šoli tečaj za stenografijo in strojepisje. Ta tečaj obiskuje 35 invalidov, ki dobivajo vsi podporo od komisije.
Komisija namerava po potrebi ustanoviti tudi druge tečaje, tako n. pr. na jesen zadružni tečaj, za kar bo potrebovala tudi večjih denarnih sredstev.
V svrho posredovanja za delo in službe vojnim invalidom je ustanovljen pri državni posredovalnici za delo in službe poseben oddelek. Od 1. novembra 1918 naprej so se 110 invalidom preskrbele službe s posredovanjem komisije in državne posredovalnice.
Invalide, ki se hočejo izučiti kake obrti, ki zanjo na državni obrtni šoli ni posebnega oddelka, daje komisija potom Zavoda za pospeševanje obrti v uk mojstrom. Ti učenci uživajo vse ugodnosti, ki so jim zajamčene po zakonodaji, komisija pa jih mora vzdržavati. Skrbeti mora tudi za nagrado mojstrom, da se vestneje zavzamejo za invalide. Ko se iz-uče, dobe podpore od komisije, ki jim tudi preskrbi orodje in opremo, da odpro delavnice. V to svrho jim daje tudi kredite v potrebni višini.
Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov mora torej skrbeti, da spravi vse kolikortoliko delazmožne invalide do kruha. Toda dokler invalid nima ustvarjene eksistence,
U na ramah komisij«. Da so stroški ogromni, ]e umevno.
Za prihodnje je prevzela komisija v načrt ie različne druge akcije v prid invalidom. Pred vsem je to ustanovitev moderno urejene bolnic« za naknadno ortopedično zdravljenje vojnih pohabljencev. Vanjo sa bodo sprejemali vsi tisti, ki potrebujejo novih operacij, ki jim je treba zdravniške pomoči vsled nepravilnega zdravljenja, napačnega operativnega ravnanja, zanemarjenih poškodb ali ran itd. Z njo bo združena tudi šola za vadbo z odrevenelimi, otrplimi in nepopolnimi udi. Tak zavod pride v korist tudi civilnim bolnikom, ker zanje tak zavod ie ne obstoji. Ustanovitev in vzdrževanj« take bolnice pa ba stala milijone.
Znano je, kako sta' sc v letih vojne razpasla malarija in zlasti pljučna tuberkuloza, ki se ne imenuje zaman morilka ljudstva. Zla« sti razsaja ta morilka med biviim vojaštvom. Da se temu zlu odpomore, je sklenila kotni« sija zidati zavod za tuberkulozne ter prezi-dati v to svrho graščino na Golniku, ki fo je bila kupila že Kranjska deželna komisija v iste namene. Načrti so že napravljeni ter se prične Z gradnjo na vsak način prihodnjo spomlad. Zavod bo najmoderneje urejen. Imel bo prostora za 200 postelj in mnogo solnčnih ležišč na prostem. Golnik ima krasno lego. Leži v osojni planini in je zavarovan proti vetrovom. Ta nadvse potrebni zavod bo prvi V, naši državi in bo v korist vsemu prebivalstvu, ne samo bivšim vojakom. Stroški bodo seveda ogromni, toda to ne sme plašiti, ker bodo koristi neprimerno večje.
Komisija za vračajoče •• vofciikc nima! sedaj prav nobenih dohodkov in tudi ne zakladov. Da pa more doseči smotre, ki si jih je postavila v načrt, potrebuj« večjih denarnih vsot. Zato podpisana komisija;
PROSI,
da fi p. t. zavod nakloni ali stalen letni prispevek, dokler komisija obstoji, ali pa enkratno izdatno podporo.
Za naklonitev se komisij« ie naprej zahvaljuje.
V Ljubljani, f. maja 1919.
Komisija za preskrbo vraSaloSOi ee votnfleov«
Ljubljana, Gradišče it. 4.
Dr. Fr. Zopanc, dvorni svetnik Itd-,
predsednik upravnega odbora.
Dr. Fran Ješ,
komisar in namestnik poverjenika; n soteifalno skrbstvo.
Dostav« k.
Ta vloga je bila poslana vsem denarnim
zavodom, zadrugam ita.
Program, razvit v t«| vlogi, se {e začel udejstvovati že letos s tem, da otvori komisija, zdraviliške oddelke za invalide v Rogaški Slatini (za bolne na ledvicah, sladkosečnosti in črevesnih katarih) in Dolenjskih Toplicah
J za revmatizem, posledice ran in zlomljenjai ;osti1. Grad Golnik s« 2« leto« preuredi pro-vizorično za lečenj« tuberkuloznih. Na gora« njo vlogo se je odzvala prva Posojilnica v Črnomlju z zneskom 200 K sa leto 1919, ml kar ji bodi izrečena najtoplejša zahvala. Vi* vant sfequentes.
Z enako prošn|o se obrača komisija tem potom tudi na vse občinstvo, ki naj blogovoli po možnosti prispevati k naštetim akcijam, katere so v korist ne samo invalidom, temveč tudi cclemu narodu, ker n na ta način zmanjša število delanezmožnih ljudi. Darila! naj se pošiljajo na Jadransko banko, podrul-nico v Ljubljani na račun: »Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani«* Darila se bodo objavljala po časopisih.
O uspehih ovojih akcij bo Komisija od časa do časa javnosti poročala.
H&rovizadla.
a Zdrob za otroke do 3. leta dobe stran«
ke na zelene izkaznice za otroke in sicer: St, 1 do 400 dne iq. junija, št. 400 do 800 dne 11, junija, št. 800 do 1200 dne 12. junija, 1200 do 1600 dne 13. junija, 1600 do 2000 dne 14, junija, 2000 do 2400 dne 16. junija, 2400 do konca dne 17. junija. Za vsakega otroka se dobi t kg zdroba, ki stane 4 K.
a Kislo zelje za zamudnike. Zamudniki dobe kislo zelje iz Jakopičevega skladišča na Mirju v sredo, 11. t. m. od 8. do 11. in od 15, do 17, ure. Ker se do novine ne bode več oddajalo zelja, naj si ga vsaka stranka sedaj na« bavi.
a Sladkorne karte dobe zamudnik! na
Poljanski cesti št. 13/L in sicer: Iz I. m II, okraja dne 10. junija, iz III. jn IV. okraja dne 11. jimiia, iz V. in VI. okraja dne 12. junija, il VIL m VIII. okraja dne 13. junija, iz IX. m X< okraja dne 14. junija vsakikrat od 8. do 12. ure. Izjem m mogoče delati nobenih, ker radi skrčenja aprovizačnega osobja ni mogoča hkratu brskati po 60 obširnih zapisnikih.
a Aprovizaeija Južne železnice deli svojinj odjemalcem moko za mesec junij.
Bolečin« kot vremenski preroki niso nič izrednega, poznamo mnogo ljudi, ki vedo dobro vnaprej, da bo v nekaj urah deževalo. Bližajoča se sprememba vremena se opaža v bolečinah, trganju in zbadanju v udih in vsak, kdor trpi na tem, bi bil vosel, če bi so tega proroškega daru mogel znebiti. To je tudi možno. Maslrajmo boleča mesta s Fellerjcvim Elza-fluidom iu napadi bodo opustili. Mnogoštevilni zdravniki priporočajo Elza-fluid za masažo ia nobeno vteralno sredstvo ni tako splošno priljubljeno. Jo tudi med vsomi najcenejše. ker stane 6 dvojnatih ali 2 specialni steklenici lo 24 K. Mino pristnega ima samo lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg 134, Hrvatsko. Ravno tako všečno domače zdravilo so Fellerjeva odvajalno rabarbarske Elza-krog-Ijice, kl stanejo 6 škatljlc 12 kron, ter Fellerjeva mlgrenska stogla z zn. Elza-karton 1 K 50 v. Fellorjev turlstovski obliž z zn. Elza v kartonih ti 1 K 50 v ia 3 K hitro odstrani kurja očesa, (c)
Porkeloe deščice BaSfi&R:
šira) ter z voskom lika, po najnižjih cenab. Delo točno in solidno. ANTON BO&AL, pokiadatec parkotov, Ljub-
Sana, Ambrožov trg št. 0. (event.) Sp. rušlca štv. 39 pri Linbljanl,
siep mm
nabavi ročno harmoniko. S tem bi si vsaj nekoliko olajSal žalostno usodo. Blagohotni prispevki naj bi se poslali na njegovega očeta: Ivan Lajkovič, vpoko-jeni železničar v Krškem 76.	3425
fOihRrirft za vse a" slnžkln»,ai tt bi
liuliui Svil imela veselje do kuhanja so iščo. Naslov povo upravništvo lista pod št. 3483.
Ljubljana, na-sproti glavne
pošte pod Jadransko banko. Točijo se v kleti in črez ulico pristna, stara in nova, bolu, rudeča in črna vina. Slavnemu občinstvu so najtoplejo priporoča	STANKO JESHNKO.
RilPrantfl v 33 Akcijah izide v naj-LJjl&IUIllU krajšem Času v zalogi društva hrvatskih esperantistov v Zagrebu. Knjiga bo onsegala 10 tisk, pol za ceno K10 — brez poštnine. Ker je nalog zelo majhen, opozarjamo slavno občinstvo, naj izvoli že sedaj poslati svoja naročila knjigarni Dragotln Zakltnčlč, Za-grob, Illca 43.
Mmm v Prešernovi ulici št. 9
se priporoča v Ljubljano potujočemu občinstvu.	3407
Okrogel les
zelo primeren za ograjo pri vrtovih, vilah itd. so proda. Vzdrži mnogo let, trpežnejji kot sama žična ograja. Več pove F. Bizant. žlebe nošla Mctfvorlo.
ki govori franc. in angl. želi mesta čez počitnice kot vzgojiteljica ali družab-nica na deželi. Priporoč. dopisnice se prosijo na Marijo Modlč, DnnaJ XIIL Hiotzlng. Hanptstr. 103, IL 8.
ZraCne eiilfcve cevi
za blciklje kupujem v vsaki množ!nl, Stjepan Jušič, Zagreb, Petrinjska uL 22.
1 hlaiffl Bprejmo v službo Košenlun, L lliUjitU mesar, Kolodvorska nlloa 6.
Hpua meterska, žagana in cepljena se Ul VII) dobijo v Kolodvorski nlici št. 31.
za 60 cm Širok tir, stari ali novi, so kapljo vodjo množino, eventuelno tudi lokomotiva za enak tir ca 20—30 IIP. Dobavne pogoje na šontjanškl premogokop And.Jakll, Krmelj, Dolenjsko. 3480
Prodasta
se dve veliki
7. električno razsvetljavo se odda nosnodu kateri ima lastno pohištvo. Glavni pogoj, da je pohištvo snažno in stanovalec samec. Ponudbe nn upravništvo .Slovenca" pod šifro „Lepa soba St. 12."	3181
v sredini Liubljane. V obeh hišah sc nahajata dobro-in staroznani gostilni. Razven stanovanj so šo prostori za ustanovitev kake trgovine aii obrti. Posrodovalci so izključeni in lo resni kupe! naj blagovolijo vposlati bvoj naslov na ujiravuižtvo tega lista pod šifro ..Iliša 1+2*.	3i73
Išče se bratOTSkoskladnlčnl
M n Mi.
Nastop 1. julija 1919. Plača po dogovoru. Cenjono ponudbe naj se pošljejo na bratovsko skladnlco v Trbovljah.
Popravno žepnin ar
F. ČUDEN SIN —	3246
nasproti glavno pošto v Ljubljani.
"	1470
£>olskavodstva na gorenjskem
Ker se na prvi poziv v časopisu ni oglasilo dotično šolsko vodstvo na Gorenjskem, ki |e z dvema vrečama lesenih čevljev prejelo pomotoma tudi vrečo usnjatih čevljev, so vnovič poživlja, da to nemudoma stori, ker so po vozniku domneva ime kraja, kamor so se odpeljali. Naznaniti je na:
akcija s čevlji, Ljubljana, realka.
3485
Rodbini DernovSek ln Suklje naznanjata
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre« žalostno vest, da je njiju iskreno ljubljeni, neizmerno dobri soprog in oče, oziroma brat, zet, stric in svak, gospod
dr. Kari DernovŠek
prokurist anglo-avstrljske banka
v 45. letu starosti po dolgi bolezni ln previden s sv. zakramenti za umirajoče, v noči na 1. junij 1.1. mirno v Gospodu zaspal. Preblagega rajnika smo pokopali dne 2. junija 1.1. na župnem pokopališču v Perchtolsdorfu pri Dunaju, od koder naj se kasneje prepelje v domačo zemljo.
Na Dunaju in v Kandiji, dne 5. junija 1919.
NAZNANILO!
Naznanja se. da so bodo vsled sklepa gerentske seje z dno 1, junija rrSlli v občini ziri občinski in gospodarskega odseka vasi 2iri od zdaj naprej zopet letni
živinski sejmi In sej ml za razno blago,
Prvi obCinski sejm se vrši dne 13. JnnlJa 1.1. Kmotovalcl, živinorejci ln kupci se s tem vljudno vabijo, da se sejmov v obilnem Številu udeležujejo. Gerenstvo občine Žlri, dne 8. Junija 1910.
Dražba M pleni iil i i tasti lile.
V četrtek dne 12. junija 1919 ob 10. uri se bosta prodali na javni dražbi v žrebčarni na Selu pri Ljubljani dve plemenski kobili konjerejcem iz ljubljanske okolice, kočevskega, novomeškega in krškega okraja.
Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani.
Deželna zoeza za tajski promet In tarlstlko
v Ljubljani. Dunajska cesta St 18.
Absolventi nižje obrtne šole (stavbnega oddelka) se sprej-
mejo takoj kot aspirantje za progovne nadziratelje pri južni železnici. Reflektanti naj se osebno javijo pri podpisanem nadzorništvu.
3460	Obratno nadzorolštio južae ieleinlce. Vojaška ulica.
rujave barve v velikem tonnata
v celih polah, se odda v vočji
množini. Naslove reflek-tantov sprejema
uprava „Slovoncau pod Slfro „Ovojnlk".
Tobačne pipe, palice za turiste, žepne nože, britve, kuhinjske nože, škarje, žlice, denarnice, lovske nože, tobačnice, verižice, brusilne osle itd. sc ccno dobe pri tvrdki	5310
Filip Goldmaim, Dunaj IV.
Starhemberggasse (Favoritcnplatz). Pošilja se razprodajalcem.
Otvoritev gostilne.
Gostilna, po domaČe »pci fipanu« na Vodmatskem trgu, se otvori Eopet na BinkoStno nedeljo. ToCila se bodo pristna Trškogorska vina iz Sušnikovih vinogradov po zmernih cenah, in sicer samo v popoldanskih urah. Za prigrizek bode tudi preskrbljeno.--
NEŽA MBZELJ, ijcsiiiBiMfl, Liani« VodmnisKl tro.
z prakso00 se Išče kot prva moč.
Znanje slovenščino ali srbohrvaščine neobhodno potrebno. Ponudbe » prepisi spričeval, po možnosti s sliko, ter zahtevo plače naj se pošlje na
knjigarno Goričar <55: Leskovšek v Celju. 8419
Istotam se	oSnllra katera 3° ža služ" ""SafeS*
sprejme tudi piOUdjmKd, bovala v knjigarni.
drv, premoga itd. iz kolodvora in na kolodvor
oskrbuje najceneje in toCno
prevoznik, Ljubljana, Radeckcoa cesta sU
Za kompenzacijske namene:
želefcnina vseh vrst kakor
kose, vijaki, ključavnice, žage, pile, žica, žreblji, gnojne vile, ldepala, deli za cevi, nakovala, jeklo itd. itd. v velikih množinah proti ta&ofšnl* dobaol
S. Rapaportv
trgovina z železom, DUNAJ I, Krngcrstrasse 5, Telf. VI/1576.
brinlevae pristni, konjak, sveče
stearlnske v zavitkih, marmelado sllvno ln jabolčno, olje jedilno, poper Itd. nudiva po najnižjih dnevnih cenah iz najinega tukajšnjega skladišča.
Samo na debelo.
Ljubljana 3469
Cesta na Rudolfovo železnico št. 7.
RHZGLHS
botellrlem In gostilničarjem na Gorenishem.
Zaradi reklame in oglasujočlh se tujcev, potrebujemo sledeče natančne podatke:
1.	Kateri kraj! so prometu pristopni.
2.	Kateri hoteli ln gostilne so otvorjene.
8. Katere približno cene ima vsak podjetnik za sebe ln prehrano
(neobhodno potrebno).
Vabimo interesente, da nam najkasneje do 20. Junija t. L vpoSlJeJo te podatke, ker bi se sicer ne mogli za letošnjo sezono nanje ozirati. V LJUBLJANI, dne 8. Junija 1919.
Raonateljstoo.
aaanuu
f
□□□ann
DLJLja i VI fi » H »'Vi EH v o
n P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem n
..............."---------- D
Na prodaj je travnik ob potoku, na katerem bi se lahko zgradilo podjetje. Leži pol ure od postajo na Goroujskem. Vprašanja na upravo „Slo v." pod št. 3471.
in v»a goluen mora poginiti, »ko porabljat« moja na]bol)e preizkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti poljskim mišim K 6, za podgane in mlil li 5.—; ra SSurUe li 5.— ; tinktura zA .t.nlo. K fl —J uničevalec moljev K. 3.—; prašek proti rarfiesom S — in S —K.; tinktura proti n3em pri ljudeh K mazilo eaušl pri živini H 3'—; prašek za u51 v oblokl in perilu K S,—; tinktura sa bolhe pri psoh K»-—j tinktura proti mrSenu na .nOja in zolon.1artt (uui<5ov. rastlin) K 3.—. Prašek proti mravljam 8' — . — Vošilin po povzetju Zavoii ra eksport
M. Mer, Zagreli 39., MiMa ulica 3.
Trgovoem pri v.čj.m odjemu popust.
od V2 do 6 mm debelosti
Kositer (cin), bakreno žico, medeno žico, železno žico, od 1 do 10 mm debelosti in vsakovrstno drugo železnino kupuje in prodaja
presclU svojo I. jugoslovansko krznarnico s
U	Franc Jožefa ceste 3,
» E?adiSEs E*. ?, nasproH dram. flBssSaHščo. — Ludocik Rof.
Št. S61.
»rsžba lesa.
V k trški občini spadaj očem gozdu »Kokovnica« se proda okoli 309 m trdega in okoli 300 m mehkega smrekovega lesa, in sicer najvišjemu ponudniku.
Sekanje, pripravljanje hlodov in drv Je stvar kupca, odmerjenje in izročitev lesa se zgodi na stanišču. Ponudbe se imajo oddati zapečateno v kuvertah, na katerih naj bo naslov »Ponudba za les« do 20. Junija 1919 pri občinskem uradu v Tržiču, kjer so tudi na vpogled kupni pogoji.
Trški občinski urad Tržič,
3466	dne 4. junija 1919.
trgovina z železnino
sedaj: LJubljana, Frančevo nabrežje štev. 1 pri Franč. mostu.
Priporočam:
žepne svetilke, baterije in :-: karbidne svetiljke
475
zdrobljen, finejše vrste za sobne svetilke. ter različne gorivce, nadalje
vsakovrstne vžigalnike
granato in ploščnate, ter kamenčke i.dr
trgovina s Šivalnimi stroji la kolesi
Ljubljana, Sodna ulica 7.
Kdor se želi vrniti na ČeSko, Moravsko, v Slezijo in SlovaSko, more po zelo nizki ceni kupiti zemljišča, posestva, mline, tovarne, hiše, hotele, gostilne in trgovine v mestih in na deželi. Priglasiti se je na naslov: Vaclav Krejčik, Inšpektor Pozemkove banke v Pragi, Oeško.
Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu, kakor tudi slamnate čevlje (Solne), predpražnike, slamnate podplate za v čevlje
Franjo Cerar, tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale.
Tovarna je 7 minut od kolodvora.
po najnižji dnevni ceni. — Lastni moderno opremlje-ni modni salon. — Velika izbira vsakovrstnega ma-nufakturnega in modnega blaga. — Razpošiljalnica po ceiem SHS ozemlju. — Se priporoča p. n. trgov-cem in slavnemu občinstvu tvrdka SCHWAB & BIZJAK,"LJUBLJANA, DVORNI TBQ 3, pod Narodno kavarno.	Prej: T. KUNC.
JvV"	mmm				
					
5000 tiicatov trivogletih :
pil Za Žag€9 Izborna kakovost,
4 In 4 >/2 palcev, angl., Iranc. in Remscheld. znamke. ;
Plugi, gnojjne vile, kose, žage, žreblji, vijaki, orodje vseh vrst V velikih množmah
proti takojšni! dobavi.
Prosi se takojšnja brzojavna vprašanja. S475 (8)
Žveplo za žveplaefe trt
se dobi v vsaki množini i. s. najfinejše ventilato dvakrat čiščeno »Floristella« pri
Gospodarski zvezi v Ljubljani.
8400
Oddajajo se stalno športni predmeti (sweater, telovniki za gospode, damske jopice, boleros itd.), kakor nogavice moške kratke nogavice, rokavice itd. itd.	3477 (3) '
W* Vprašanja na zssorajšnj;© tvrdko!
Otvoritveno naznanilo.
anonsoKB znraanuBEK 7
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
(na meji obCine Sp. in Zg. Šiška) ler bodem izdeloval vsa v to stroko spadajoča dela točno in ceno. Za vsestranska naročila se vljudno priporočam.
MATIJA PERKO, mizarski mojster, Zgornja Šiška.
Barva
vsakovrstno blago
pere
domače perilo (poSllja po Isto ua dom)
— beilCno
- Cisti
obleke
soetlolifta
ovratnike, zapestnike ln srajce
Ljubljana, Poljanski nasip 4
«SOS« K@BCn Podružnica Selenburg. ul. 3.
--
Razglas.
NaS letoSnji redni občni zbor je podelil znesek treh tlsofi kron za obdaritev 60 dolgo slnžečlh, k stanja naših vlagateljev spadajočlh poslov ln obrtniških pomočnikov (obrtniških pomočnic) z nagradami po 50 K.
Za te nagrade morejo prositi one služeče osebe moškega In ženskega spola,
1.)	ki so posli v smislu poselskega reda ali obrtniški pomočniki (obrtniške pomočnice),
2.)	ki so služili ali še služijo najmanj deset let neprenehoma pri enem ln istem delodajalca.
3.	ki so vsaj pet let vlagatelji našega zavoda.
Prosilci, ki doslej še niso bili obdarovani z nagrado, imajo
prednost pred onimi, ki so v zadnjih treh letih prejeli nagrado.
Tisti, ki prosijo za kako tako nagrado, morajo nepretrgano službeno dobo dokazati s poselsko knjižico ali s spričevalom svojega službodajalca ali na kak drug verodostojen način, n. pr. s potrdilom župnijskega ali občinskega urada svojega službenega kraja. Začasni izstop iz službe zaradi bolezni ne velja kot prestanek službene dobe, ako je uslužbenec po ozdravljenju zopet vstopil v službo prejšnjega gospodarja.
Pripadnost k stanja naSih vlagatelje** se mora dokazati ■ navedbo številke vložne knjižice Kranjske hranilnice, ki se glasi na ime prosilčevo ali je vlnkulirana na njegovo ime, ali pa na drug način, ki izključuje vsako zlorabo.
Za te nagrade se j«
do 30. Junija !. I.
pismeno ali ustno prijaviti tajništvu Kranjske hranilnice. Te prošnje se bodo rešile do konca meseca julija 1.1.
V Ljubljani, dne 81. maja 1919.
Ravnatellstvo kranjske hranilnice.
Kranjska deželna podružnica
n.-a. dež. življenske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice
v Ljubljani, Marije Terezlle cesta 12, IL n.,
■prejema zavarovanje na doživet)« ln smrt, združeno tudi z vojnim rizikom, otroških dot, Testna ln ljudska, nezgodna in Jamstvena zavarovanja.
— Javen zavod. — Absolutna varnost — Nizke premij«. —
Prospekti zastonj in poStnlne prosto. —* Sposobni zastopniki se spre-jemajo pod najugodnejšimi pogoji.
1000
radarjev za moderno urejen premogovnik v Vojvodini so takoj sprejme v delo pod zelo ugodnimi pogoji. Javiti se je samo osebno vsak ponedeljek popoldne v našem uradu v Ljubljani. Za dobro plačo, hrano in stanovanje je poskrbljeno, potni stroški se pa povrnejo. Odhod vsak torek zjutraj v skupnih transportih.	8391
Državna posredovalnica za delo v LJubljani
Gradišče.
priporoča tvrdka
J. MEDVED iz
sedaj v Ljubljani, Sv. Petra nasip 7.
Okupacijske lire in plačila v inozemstvu
posreduje
Gospodarska pisarna dr. IVAN OERNE, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6/n.
Telefon 37.	8456

Sobni slikar 3463
Andrej Jager
Ljubljana
Trnovski pristan št. 16
se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela.
Cene primerne. Točna postrežba.

Dobro belo ln rndeče
Vino
letine 1918 ima oddati Franc Matheis, Brežice ob Savi.
on (Rini
(nasproti farno cerkve)
7r£;;rdk" JOS. petelinc
U Ljubljana - SV. Petra nasip 7. 2569
{] Tovarniška zaloga Šivalnih strojev za vsako obrt ln rodbinsko u > rabo ter posameznih delov; igle, olje ln potrebščine za Šivilje.
^sasčgs^^gggiszsasHsaBBSBaasBgL
Ing. Dr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjeni stavbni inženir
Specllalno stavbeno podleljs za betonske, Zelezobeionske in vodne zgradbe
v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7.
burČllJn ClPnlnvnn • NaPraV6 za izrabo vodnih sil, vodne žago, elek-ILlljUlu jll UllUVilU • trarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, '	železobetonska tovarniška poslopja, skladišča,
betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse drugo betonska in železobetonsko konstrukcije. Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženirske stroko. Tehnična mnenja, zastopstvo strank v tehniških zadevah.

sf
priporoča veliko zalogo žepnih in stenskih ur, zlatnine, srebrnine in optičnega blaga po primerni ceni.
zidake in strešnike oddaja po najnižjih cenah od postaje Celje
Oswatitsch & Karlovšek,
Celje. -
<f> 'Ki
od priprostega do najfinejšega izdelka priporofia po solidni ceni FRAN ŠKAFAR, Ljubljana, Rimska cesta 16. Stavbeno ln pohištveno strojno mizarstvo
SANATORIJ »MIRNI DOM"
=je spet odprt in sprejema bolnike^3 vseh vrst, kakor tudi okrepfianja potrebne. Zdravljenje, tudi izvrstna hrana pri zmernih cenah. Pojasnila daje lastnik in vodja DR. FRAN ČEH, poŠta Gornja Kunguta pri Mariboru.	3245
Hrv. seljačka košaračka zadruga Doljnjl V i do ve c, Medjimarje
prodaja v svoji tvornici na drobno in debelo vsakovrstne
in
drugo.
košare, stole
Cenik se poSlje na zahtevo.
3416
več vbgonov se proda skupno ali v manjših partijah po primerno nizki ceni. VeC se poizve pri Franc Breskvar, filmska cesta 12, Ljubljana.
Proda se:
Diaam o, 20X25 sveč, popoln, nov, lovski brek, skoraj nov, decimalna tehtnica, vrtni stoU in mize, nova kopirna preša, 8397 vinski sodi.
Pod naslovnimi šiframi na I. Jngoslov. anončni in lnformač ni zavod Beseljak & Rožanc Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.
Ljubljana Wolfova uL 3.
w ~ iv *» * ii**> —"ivii

Razpis.
Rudarsko oskrbniStvo SHS v Zabukovci pri Žalca razpisuj«
montažo dveh parnih kotlov
obstoječih iz spodnjega valjastega kotla ter nad slednjim ležečega kotla z razgrevalnimi cevmi. Vsi deli kotlov, se nahajajo neposredno pri kotlarni.
Interesenti, ki bi se potegovali za stavljenje omenjenih kotlov, se tem potom vabijo na ogled na licu mesta, da morejo staviti to^ zadevne pogoje za montažo.
Zabukoyca, dne 4. junija 1919.	3437
Rudarsko oskrbniitvo SHS Zabukovca.
Zvepleno kopaUSge
-—-^g^rlČI <Ht»VI*TSKA)_
ZelezniSka ln poStna postaja, telefon, brzojav.
Nov zdraviliški hotel.	Električna razsvetljava.
Staroznano, radioaktivno zdravillSCe z žveplom (Schwefel-therme) + 58° C priporočeno
proii plinu, revmalim Basi Ud. sat^i^tf
jetrih, želodcu in črevesnih boleznih. Elektr. masaža, blatne, ogljikovo kisle
in solnčne kopeli. — 0:'prto celo leto. — Krasna okolica. — Mod. oprema. — Novi freteli. — Prospekte gratis. — Zdravil, zdravnik dr. }. Lochert. -u
Št. 8869.
azglas.
Ker prejenja s 1. oktobrom 1919 najemna pogodba z dosedanjo najemnico, je
oddati hotel Tivoli z restavracijo itd.
drugemu najemniku.
Reflektanti naj vlože svoje z natančnimi podatki oprem* ljene prošnje
do vštetega 30. junija 1919
v zaprtih kuvertah in označene z nadpisom »ponudba za od« dajo hotela Tivoli« mestnemu gospodarskemu uradu.
Iz teh podatkov mora biti predvsem razvidna pristojnost, dosedanje službovanje ali obratovanje prosilčevo in oznaCba njegovega finančnega stanja.
Oziralo se bo predvsem na ponudnike, ki so finančno zmožni voditi podjetje intencijam mestne občine primerno.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 28. maja 1919.
acadDDaaanaanannannanDanaaai
a
ljudska p@s®jiinica
o Ljubljani, d lastnem domu ITOkloSiCeiia cesta Sten. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
21
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica ln je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enslotisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo po 4 do 5%. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
naanaannnnnru-innnnnnni y innnnnr
3396
ljubljanski veletrici naznanjajo, da so prejeli s pomočjo vlade velike mnojine inozemskega blaga.
Vlago se bo ra^pečavalo po cenah od vlade doloienilj. 9la drobno bo blago občinstvu na razpolago v vse}) detaljmf) trgovina(j.
Vrane Oisav. Souvan. J. C. Wayer. foliks Vrbanc. ft & G. čkaberne.. J Srobelnik. J. Medved.
(Prodaja se daine n. junija.