Izredno zanimanje obča-nov za 3. konferenco ZKS, ki je obravnavala pojave so-cialnega razlikovanja v naši družbi, je potrdilo, da so socialne prilike postale pe-reč problem naše družbe, saj očitno že črpajo moralno in debvno moč nekaterim slo-jem občanov, kar nalaga, da vzrokom takoj posvetimo ustrezno pozornost ter jim
onemogočimo  njihovo   na-daljnje razdiralno delo.
Pred petimi leti je Zveza mladine Slovenije opozorila na ta pojav in dala pobudo za njegovo razreševanje. V teh letih so postajale razlike vse boj očitne in drastične, prav tako pa je zorelo tudi spoznanje, da je potrebno hitro in energično ukrepati.
Socialne razlike ter druž-beni in osebni angažma pri tej problematiki so se za-ostrovali vzporedno z eko-nomskimi dogajanji, ki spremtjajo naš družbeno-gospodarski razvoj. Ljudje so se s pojavnimi oblikami socialnega razlikovanja vsa-kodnevno srečavali. Ker pa pojavne oblike tega razliko-vanja ne pogojujejo vedno tisti vzroki, za katerepovrš-no mislimo, da ustvarjajo to razlikovanje, je prav, da je konferenca z osnovnim gra-divom izredno številnimi tehničnimi stattšči iz disku-sije in sklepi ter zaključki razčistila nekatere osnovne
dileme in pokazala možne poti nadaljnjega razvoja in premagovanja vseh ovir na tem področju.
Kot rečeno, se je zaradi angažiranosti in aktualnosti že pred konferenco veliko število občanov vsaj načelno opredeljevalo v odnosu do osnovnega gradiva. Nekateri so menili, da je presplošno in premalo konkretno terda tako ne bo dalo pravih izho-dišč in tudi ne otipljivejših rezultatov. Drugi so priza-devanja Zveze komunistov napadali, češ da so to po-skusi uravnilovke, ki bo one-mogočala iniciativnost, sti-mulacijo in podobno. Neka-teri so tnočno oporekali ti-stemu delu tez, ki govore o izvoru premoženja iz organi-ziranih razgovorov m to temo kot iz razgovorov na ulici. Jasno pa je, da se je pri vsem tem skrivala velika doza osebne prizadetosti in interesov.
Konferenca je po izredno plodni   diskusiji   po   treh
dnevih zaključila svoje delo. Rezultati so stališča konfe-rence ZKS o socialnem razli-kovanju, vtis, kigajepustila pri vseh, ko so zavzeto spremljali njeno delo, naloge in obveznosti, ki jih nalaga članstvo ter predvsem velika pričakovanja vse slovenske družbe, da se ta stališča rea-lizirajo in da se na tem pod-ročju čimhitreje pričnejo uveljavljati normalnejši od-nosi. Sklepi konference so tako obsežni in zajemajo vsa področja našega družbeno-gospodarskega življenja in odnosov, da bi bilo nemo-goče na tem prostoru vsaj omeniti vse, kaj šele razprav-Ijati o njih. Kljub temu ie bo našel kdo, ki se ne bo stri-njal z vsemi ocenami in skle-pi. Vendar bo dosežen velik uspeh, če bomo vsi, pred-vsem pa tisti na odgovomih mestih, uresničevali vsaj del obveznosti.
Jasno je, da vseh vzrokov, ki ustvarjajo razlike, ne bo mogoče odpraviti takoj, ra-
zen tega pa so zelo razno-vrstni in pogojujep različne posledice. Vendar: če bomo vsi izhajali iz stališč in skle-pov konference ter se vsak na svojem področju zavze-mali za ustreznejša delitvena razmerja, za nagrajevanje po delu, se bojevali proti špeku-lacijam in podobno, bomo ustvarjali pogoje za vse boljši materialni položaj naše dntž-be in za vse manjše možnosti socialnih diferenciacij.
S tem ni rečeno, da razlik ne bo. Nekatere razlike bodo nujno ostale, ker bodo izhajale iz delitve po delu in osebnega prispevka vsakega posameznika; bodo pa na višjem materialnem nivoju tnanj boleče. Vsakdo te raz-like pojmuje, gleda in občuti po svoje. Nekomu bodo raz-like še vedno veliki razponi v osebnih dohodkih, spet dru-gemu standard soseda, tretji pa bo ugotovil, da zanj prav-zaprav ni več velikih razlik, ko bo lahko ugodno rešil problem      šolanja     svojih
otrok. Velik del socialnega razlikovanja bomo odpravili, ko bodo zagotovljeni enaki pogoji šolanja in starta v živ-Ijenje kmečkih otrok na ne-razvitih področjih, ko bosta nadarjeni s Kozjanskega in Ljubljane imela res enake možnosti peti Gaudeamus igitur itn.
Zato, ker so naloge in smeri delovanja znane, ne kaže čakati in spraševati, kaj sedaj. Kakorje življenje opo-zarjalo na žgoče probleme, tako to dela še sedaj in mo-ralno zadolžuje tiste, ki so na konferenci govorili, in vse ostale.
To pa je bil osnovni na-men konference. Ne samo ugotoviti, pač pa pokazati vzroke, jih pravilno osvetliti in dimenzionirati in se z vso silo spoprijeti z njimi.
Torej ne čakati. Predolg časovni presledek bi vzel vero in zmipanje. Čeprav je med sklepi tudi nekaj dolgo-ročnih nalog, je treba začeti takof in začeti moramo vsi. Pri sebi fifokrog sebe.