538. štev.
V Ljubljani, petek dne 20. junija 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
pDAN® izhaja vsak dan — tndi ob nedeljah in praznikih — ob 1. url zjutraj; ▼ pondejjkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnin:* znaša« v Ljubljani ▼ npravnlštvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem n« dom K T50; 8 poSto celoletno K Ž0'—, polletno K 10’—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 80‘—. — Naročnina so is	pošilja	upravnigtvu.	M
as	Telefon številka 118.	«
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev*
at	Uredništvo	in	upravništvo:	a
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ‘n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju k>-Kt pust. — Za odgovor je priložiti in^mko.
s:	Telefon številka ’18.
iiiiiiiL.il
Balkan in
Slovanstvo.
Da Je Balkan za Slovanstvo velike važnosti, ni treba povdarjati. Saj smo ravno ietos videli, kako je Balkan uplival na celo Slovanstvo. Balkan je teineli. na katerem se ima rešiti celo jugoslovansko vprašanie, ki stoji danes v ospredju evropskih vprašanj. Balkan je prag — preko katerega gre nemški »Drang nach Osten.« Balkan nova zakladnica Evrope.
. Balkan je v sredini popolnoma slovanski, obkrožajo pa ga nekateri drugi narodi ob morskih bregovih (Grki, Turki, Italijani. Albanci). Stari Slovani so našli bregove morja že zasedene in so se morali zadovoljiti s »tem, da so zasedli notranjščino. V ‘svojem boju za obstanek pa so zapazili — kake važnosti je morje za državo. zato so pomenile vse vojne balkanskih Slovanov: pohod na morje. Šil so na vzhod in na jug. Pri tem so si prihajali Srbi In Bolgari — stisnjeni v notranjosti — do medsebojnih bojev, ki so postali zgodovinski in zgodovinsko važni..
(Zanimivo je. da opazujemo tudi na severu, da so se Slovani umaknili od morja, ki so ga zasedli drugi. Edino obala ob Adriji od Trsta do Drača je bila v slovanskih rokah in še tu je bil hud boj proti italijanskim upli-vom.)
Balkan je tore) po svojem prebivalstvu slovanski. Ali pa Je to slovansko prebivalstvo slovansko tako tavedno. da bi zabranilo medsebojni boj, to Je drugo vprašanie.
Macedonsko vprašanje se ni rodilo šele s koncem vojne — ampak ima že svojo zgodovino, ki je popisana tudi z bratsko krvjo. Kdor pozna to vprašanje — mora biti pesimist in ne more upati mirne rešitve
Res le, da so Srbi in Bolgari tekom zadnjih let pokazali ne enkrat svoje Slovanstvo. Izleti v Belgrad in Sofijo, vseslovanski kongres, skupno postopanje, zveze z drugimi Slovani
—	vse to priča, da so hoteli prevzet; važno ulogo v Slovanstvu. Imena sedanjih srbskih in bolgarskih politikov in državnikov so v slovanskem svetu znana — in vsak. kdor je občeval z njimi. Je našel v Srbiji in Bolgarih enako iskrena in bratska slovanska irca. In vendar morebiti kljub temu *ne bo mirne rešitve.
Vsakdo je lahko opazil, da so .skušali Srbi in Bolgari dobiti v drugih slovanskih narodih simpatije — oboji so se hoteli Izkazati — kot pravi dobri Slovani. Zdelo se ie, (da takorekoč konkurirajo med seboj In odkritemu Slovanu .ie bilo vedno težko, ako je moral soditi v njih spornih točkah.
Ne vdajajmo se iluzijam in ne mislimo, da bi mogla carska beseda
naenkrat rešiti — kar se je toliko let reševalo.
Slavni kronikar v »Nar. Listih« e prav lepo omenil, da imamo Slovani lepo navado, da učimo svoje daljne brate sloge — s svojimi bližnjimi brati pa se prepiramo. Tako je car rekel, da bi grešil proti Slovanstvu, kdor bi začel vojno — Rusija pa greši že leta in leta nad Poljaki. Poljaki so pisali Balkancem, naj bodo složni in da naj na poljskem kraljestvu spoznajo, kam vodi nesloga — sami pa so v boju z Rusi, Rusini in Cehi. — Cehi so pošiljali na Balkan svarilna pisma, češ da je vse eno, ali je ena vas srbska ali bolgarska — sami pa se bijejo s Poljaki na življenje in smrt zaradi ene same šleske vasi. Mi apelujemo na skupnost in zveze
—	doma pa se bojimo vsake najmanjše hrvaščine.
Ako vse to premislimo in poznamo — lahko presodimo srbsko-bolgarski spor. Pridajmo temu še ponos in samozavest, ki je vzrastla Iz zmag nad Turki, pridajmo Slivnico, pridajmo še n. pr. take članke, kakor so ga včeraj prinesle »Večerne novosti« (poziv na srbsko armado) in spoznali bomo — da slovanstvo samo ne varuje pred vojno.
Naravno je, da si Rusija na vso moč prizadeva, da reši mir — kajti zanjo Je Balkanska zveza velikanske važnosti In bo Rusiji v njeni politiki izborno služila. Ravnotako pa si prizadevajo Švabi, da bi »Zvezo« razbili in posrečilo se Jim je res priti Srbiji za hrbet. Daši se piše, da bo vojna lokalizirana — se vendar za Srbijo in Bolgarijo zopet meriti — Rusija In Avstrija.
Ne pozabimo tudi, da Srbi in Bolgari niso nič prav pripravljeni sprejeti rusko posredovanje. Sprej-mo ga oboji le, če se obojim ugodi — s tem je rečeno, da bo težko doseči uspeh. Torej v imenu slovanske discipline se mir ne bo rešil: avtoriteta Je preslaba — razmere so premočne in zdi se, da Jih človeške sile v imenu slovanstva ne bodo vzdržale.
Na Balkanu le torej med Srbi in Bolgari mnogo slovanske zavesti — med narodom in med višjo družbo vlada slovanški duh — vendar to ni Jamstvo za mir.
V	sedanjih časih Je gotovo le eno: ako se spor reši brez vojne — bo zrastlo slovanstvo na Balkanu — ako nastane vojna — bo zasekala v Jugoslovanstvo rano, ki bo krvavela stoletja...
Mariborski jubilej.
2e od petka, dne 13. t. m. sem je bilo nebo večkrat sumljivo oblačno in v marsikaterem srcu se je porajal strah, da nam cela slavnost — zvodeni. No, drugi — optimisti, so pa trdili, da je to dobro znamenje. In tokrat so imeli prav. 2e kar od 2.
ure popoludne, je postala Kopališka ulica precej živahna, od 3. naprej, pa je po njej romalo kar v procesijah: meščani, deželani, peš, z vlakom itd., so prihajali drug za drugim. Vsak je hitel, vsak požuril svoje korake, tja, proti mogočnemu »Narodnemu domu«. Na vsakem obrazu Je bilo čitati lahko razburjenje, saj je v vsakem srcu trepetala radost zbok velikega dne... In komaj je bil storjen prvi korak v svečano okrašene prostore Nar. doma, že je vzvalovilo krog in krog najpestrejše narodno življenje. Venec naših narodnih gospa in gospic — ponos mariborske Slovenije — je skrbel, da je vsak došlec «prišel na svoj račun«. Tu lepo okrašena dvorana na »vrtu« in v njej: šotor jestvin z najrazličnejšimi nasladami domače, mrzle kuhinje, ponos slovenskih gospodinj, tam slaščičarna, z vsemi svojimi čokolada-stimi in drugimi sladkostmi. Tam zopet paviljon z žlahtno, štajersko in drugo vinsko kapljico. Kako strokovnjaško so poskušali in pupali ti naši ljubi »Weinpaisarji« kozarček za kozarčkom. Kdo bi jim zameril? Bela ročica, poredkane očke — vedno znova in znova so ponujale »čašo opojnosti in pozabljenja...« In zopet: paviljon s cvetjem, a v njem njegov najlepši kras: narodne naše dame. Cvet v cvetju! Malo dalje in pokazali so se divji obrazi »Pipcevih« Indijancev, ki pa so bili kaj krotki. Indijanka je bila samo njih — žeja. Bog jim žegnal! V vestibulu te je pozdravil češki pivotoč, s pristnim, češkim pivom, ki je neprestano hladilo žejna, suha in mokroteželjna grla. Komaj pa si obstal za trenotek, že ti je zadonel nasproti hrup iz »Hude-Luknje« ter
—	prijeten vonj kranjskih klobas. Pozdravljene tolažnice lačnih želodcev, dasi ste že davno šle pot vsega posvetnega...! Za tem vsem se je vrstila še prireditev za prireditvijo: bazar »Trgov, društva«. »Ženitova-nie«, na vrtu godba, petje, tamburanje igra naših malčkov »Štirje letni časi« — ki je bila nedvomno krona vsega dneva. Ti malčki pa so imeli še drugo nalogo: agitirali so za Slovensko šolo«. Njih nabiralnik — veliko šolsko poslopje iz lepenke — ie vrgel čistega 45 K. Veselo jih je bilo gledati, ko so vlekli gosta za gostom za suknje k nabiralniku. Na eno bi bili skoro pozabili: na šotor »Sv. Abstinence?! Tjakaj so zahajale trumoma vse one trudne duše, kojim se je bil spuntal duh v vročeni boju z Haložanom. Pekercom itd. Seveda ni manjkalo tudi takih, ki so — vsaj na ta dan — pili iz prepričanja »brezalkoholne«. In kaj bi ne! »Oh, Anica! Tvoj malinovec ie bil kot nebeški Nektar! A ti, o Franica! Samo usoda je hotela, da je tisti trenotek legel tia melanholično luno mračen oblak in sem zašel raz pota! Megla pa je legla takrat tudi na mojo dušo, dasi ie trepetala, utopiti se v morju sladke tvoje — limonade! Kadar p& jo
Težave poslancev in politikov.
Huda ie politika, a še huiša kritika.
Lahko se poslanec vreže — ali vjame v kake mreže
Zanjke so nastavljene — mreže so pripravljene.
Kadar se poslanec vjame — kdo iz zanjke naj ga sname?
Slavni naši klerikalci so za mreže dobri tkalci.
Da so se sami že vjeli — mnogo zgledov smo imeli.
Šušteršič je vkljub prisegi večkrat v težki bil zadregi.
vendar se je vselej zrezal in na čisto spet priplezal.
Tudi slavni dr. Krek — mnogo Je imel zadreg.
Zdai ga je Kamila vjela — mnogo grehov mu naštela.
Zadnjič ie Vrstovšek vpit da bo parlament razbil.
Velik govor je govoril in obljubljal, kaj bo storil.
»Hochetiburger, pereat, ti. zakonov naših tat.
Ti postav se ne držiš, ti pravice ne deliš.
ti sodišča naša kužiš vislice zato zaslužiš.«
Tako je Vrstovšek vpil — vsemu Dunaju pretil.
Nezaupnico predlagal — in je res v odseku zmagaj.
Toda ko je mož spoznal, da se je preveč zagnal. —
ko je čutil, da je v mreži, mislil si je: »Beži. beži.
kaj bi rekla slavna vlada, če se jo preveč napada;
govoriti se pač sme — dalje pa — ne — to ne gre.«
Zdai, ker mož je preveč kričal v lastni mreži Je obtičal.
Vsi so ga opazovali — in se od srca smejali.
Včasih tudi — naprednjak krene napačen korak.
Če prenaglo kam poseže — pade v klerikalne mreže.
Ko zasedo vidi grozno — lahko da je že prepozno.
\
Večkrat boli ko se zgovarja, težji položaj ustvarja.
Bolj ko se iz zanjk rešuje, boli krog sebe jih zdrguje.
Zato vsak naj dobro pazi, da v te zanjke ne zagazi.
Kdor se vanje zaleti težko se jih iznebi.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalie.)
»Nobenih novic od Marte!« je zamrmral oficir, ko je ostal sam. [»Človek bi izgubil pamet. Pet dni no-jbenega pisma! Pošta je vendar v re-jdu, sal sta mi pisali mama in Klara. |No. da,« je menil, izkušaje se pomiriti. bati se ni ničesar. Preden mineta jdva meseca, bom spet doma. Da pojde ona v Pariz, je tudi gotovo; Gregor ne prekliče, kar je dovolil. In po-jtem Je oteto vse! Marta pravi, da se IJaliko zanese na svojo teto; vse ostane skrito do trenotka, ko lahko porečem materi: Vi imate svojega malega markiza — njega oženite, kakor vas je volja; iaz pa sem mlajši člen rodbine in si uredim življenje, kakor me veseli.«
Jezdeci so se bili razvrstili na dvorišču. Še dve, tri povelja, pa zdirja četa skozi vrata vojašnice. Takrat pa je priskočil podčastnik:
»Gospod poročnik! Gospod poročnik! Pismo za vas!«
»Ah!« si je oddehnil Gilbert, ko le pogledal naslov, »to je njena pisava. Vendar že enkrat! A prečitam ga v vlaku.«
' Sedel je v kotu tovornega vagona, ki so ga bili opremili z naglo zbi-
timi klopmi: osebnih vozov je primanjkovalo že zdavnaj. In zdaj, ko je vlak drdral in je ležalo mesto za njimi, je naglo izvlekel Martino pismo.
Odprl ga je skoro radostno. Toda — o Bog, kaj j« stalo v njem:
»Gilbert! Izgubljena sem. Ko si odšel, mi je bilo tako hudo, da sem se onesvestila. Oče me je prestregel. Ah, Gilbert! v tistem hipu je zapazil, kar sva mu upala prikriti do konca. Odvedel me je domov in mi izsilil resnico. Hotel je, da mu povem ime... tvoje ime, Gilbert. Toda saj X£Š: niti če bi me bil ubil, ga ne bi bil izvedel. Prisegla sem ti, da ohranim najino tajnost, dokler ne izpolniš ti svoje obljube; ne boj se, da bi jo izdala... On pa me je vrgel na to na tla... Ah. mislila sem, da mi bije zadnja ura. Toda ne: najina nesreča se ie šele začela. Oče me je spodil iz hiše. Zbežala sem, kakor blazna. Motela sem se umoriti. In tudi bolečino sem začutila.., tako strašno, da sem kričala na glas... Nič prav ne vem, kaj se je.zgodilo nato. Ali v gozdu, kamor sem bila zbežala, me je srečala Jera. Ona je takoj spoznala, kaj mi je; odvedla me je in me vzela v svojo kolibo v Šansnejskem gozdu, kjer sem se zbudila šele čez tri dni iz svojih smrtnotežkih muk, Gilbert, midva imava... ti imaš... ubogo majhno hčerko... A jaz sem pri Jeri brez obleke, brez denarja; ah, Gilbert, brez tebe!... To, vidiš, mi je najstrašnejše. Gilbert reši me. Reši
mater svoje male; reši naju obe! Samo vate še zaupam. In ljubim te. Gilbert moj. ljubim te! — Marta.«
Gilbert de Rošegi se ie trudil obupno, da bi prikril svojo žalost vojakom, ki jih je spremljal na bojišče.
Njegova oboževana Marta ga kliče, Marta, ki zaupa samo vanj — Marta, brez sredstev, brez zavetja, nesrečnejša od najbolj zapuščenega bitja na svetu!... Kliče ga, in v njenem naročju plaka drago, malo de-tece. ki bo le otrok brez očeta, brez pravic in brez imena, ako ga ne prizna pred zakonom... On pa se gre bit... on odhaja morda v smrt na krvavi bojni poljani!
Če pade — kaj bo imela po njem njegova hči? Ali, potem ji je dal življenje samo zato, da jo pahne v bedo in sramoto!
Ne! To bi bilo Dreveč strašno, preokrutno... Toda — dolžnost ga kliče; on mora iti svojo pot.
Vlak je drdral. V tovornih vozovih, ki jih je zračila samo odprta za-tvora, je vladala dušeča vročina. No, vojaki, zaprti v te hleve na kolesih, so jo prenašali potrpežljivo. Smejali so se in peli ter pušili kakor lokomotive, da se vsaj malo ožive.
Gilbert de Rošega se ni nič več zavedal, kaj se godi okrog njega. Pred njegovim duhom se je dvigal samo obraz nesrečnice, ki ga kliče na pomoč in mu kaže njunega otroka, njiju drobno, nedolžno hčerko.
V	Parizu se vlak ni bil ustavil. Zdai so drdrali skozi vinorodno
Šampanjo; od hipa do hipa se je bližal vlak domači lorenski zemlji.
In že le tiketala železna kača po njej... Ali, kolodvor ki je švignil pravkar mimo njih, je bil Blem: tu se cepi proga proti Sen-Diszeju!
Še nekaj časa se bodo vozili tik ob Trahoarskem gozdu; Gilbert je zrl nedaleč njegovo temno senco, in ob pogledu nanjo mu je vrela kri.
Drdral je vlak, drdral po trdovratnem taktu pehajočega železja; zdajci pa se je razlegel dolg, zategel vrisk lokomotive, ki mu je sledilo dvoje, troje krajših piskov: hitrost vlaka je pojenjala.
Ustavil se je sredi polja. Ze zdavnaj ie bila trda noč.
Tam doli, par streljajev daleč, so se videle luči in svetlobni signali postaje.
»To je Čarni«, je zamrmral Gilbert. »Samo dvanajst kilometrov je od tod do Šansmejske šume!«
Speči vojaki so bili planili iz
sna.
»Kaj pa je spet? Kje smo?«
Poveljnik vlaka, star major, se je ustavil v bližini in kriknil:
»Razume se. da gospodje častniki lahko stopijo dol, ako jih je želja; moštvo naj se ne gane!« •
V	vlaku je bilo pet ali šest oficirjev. ki so se takoi poslužili dovoljenja, da si razmaieio otrple noge in povprašajo, kaj je novega.
Stali so že dobre četrt ure. Kaj vraga čakajo, da ne vozijo dalje?
»Lahko .vam povem, gospodje,«.
Je dejal major tajinstveno; samo — ohranite zase, ker drugače ne ukrotimo moštva. Ali ste videli uradnika!, ki je ustavil vlak z rdečo svetilko? Zdi se, da so napravili tam nekje spredaj napačen manever; lokomotiva je skočila s tira in leži zdaj na boku čez progo, tako da je zaprt ves promet. To je treba spraviti V stran...«
»Da moremo dalje ...«
»Mi in še trije drugi vlaki, ki so pred nami.«
»Torei bomo čakali tukaj pet do šest ur? ...« je vprašal eden izmed oficirjev.
»Sreča, ako bomo samo toliko.«
»Ali... ali je res vse to?«
»Uradnik mi je pravkar povedal. Proga je zaprta tako nerodno, da niti priprav ne morejo pripeljati; to pa veste, da lokomotiva ni lahka stvar.«
Gilbert de Rošegi ni poslušal dalje. 2e je tekel proti glavi vlaka, kjer je videl silueto mehanika, razgovar-jajočega se z uradnikom, ki je držal v roki rdečo luč. Uradnik ga je spoznal takoj.
»Ah, gospod grof, vi ste tu?... Danes pa nimamo sreče, kaj ne, da ne?«
»Ali bo trajalo dolgo?«
»Lokomotiva je počez. Lahko si mislite...«
»Majorju ste rekli, da bomo čakali šest ur...«
(Dalje.)
6odeš zopet prožila, vedi. da se je napijem tudi — jaz! Veselje in radost povsodi, od prvih popoldanskih ur pa do »nove zore«. Poleg vsega pa tudi marsikaj resnega in važnega. Tako ie slavnostni govornik g. dr. Rosina v vznesenih besedah orisal pomen slavnosti, dela v 25. letih in spodbujal k vstrajanju. Naj se hvaležno spominjamo tudi vseh milih gostov iz vseh koncev in krajev slovenske naše domovine, zlasti pa prvomestnika C. M. D. g. deželnega svet. v p. Senekoviča, g. dr. Hudovernika in gospice hčerke, ki so prihiteli iz daljne Ljubljane v našo sredo! Srčna hvala! Upajmo le. da temu prvemu videnju sledi že v kratkem svidenje o drugi priliki...! Vso to prireditev je seveda zaključil animiran ples. ki je trajal tja do belega dne. Eno je gotovo: Vsi oni. ki so temu slavlju prisostvovali so šli z željo, da bi se čim večkrat mogli zopet zbrati ob taki priliki. Bila je že cela vrsta C. M. slavnostij, a ena kot druga so važen in mogočen faktor v spodbudo k narodni odpornosti! V Mariboru in njegovi okolici pa je potrebujemo nič manj, kot je drugje. Upajmo, da bo ta jubilej v tem oziru zapustil kar najmogočnejše sledove!
Iv. S.
Balkan in hrvaško vprašanje.
Zanimivo nesramen je članek, ki ga je pod tem naslovom prinesel »Budapesti Hirlap«, list, ki ima zveze z vlado. V članku se naglasa, da Ma-žari nikakor ne nameravajo Hrvate pomažariti. Ogri potrebujejo kolikor mogoče bratske Hrvate in sicer zato, da morejo z njimi oživotvoriti in delati na Balkanu svojo vzhodno politiko. Ravno Hrvatska mora s svojim hrvatskim jezikom obvarovati Ogre pred Balkanom. Zato je v interesu Ogrov, da Hrvati ostanejo Hrvati in da katoliški Hrvati postanejo odkritosrčni unionisti (t. j. mažaroni). Za to se ne sme pri njih podpihovati mržnje proti Mažarom, temveč Ma-žari morajo tako delati, da si pridobe simpatije Hrvatov.
V pogodbi že se daje Hrvatski dovolj možnosti, da obvaruje svoj narodni karakter. Če bi pa Hrvati gravitirali proti pravoslavnim in če bi delali na to, da se ustvari edin-stvo, tedaj bi bilo pa kmalu po njih, Le tako dolgo, dokler so Hrvati v *Vezi z Ogrsko, le tako dolgo moZ reio ostati Hrvati, med tem. ko bi sd v državi, kjer je večina Jugoslovanov, sprevrgli v Srbe.
Ni Mažara, ki bi se veselil od-nošajev, ki sedaj vladajo na Hrvat-ikem in ki bi ne želel, da se ustavno življenje čimpreje povrne. Toda v to svrho !je najpreje potrebno, da se Hrvati povrnejo k mažarski državni ideji in da popolnoma opustijo prijateljstvo z avstrijskimi Slovani in da opuste svojo politiko, ki meri na odcepitev Hrvatov od Ogrske.
Ogrska je svojedobno Hrvate branila pred turškimi napadi, osvobodila jih je tudi avstrijskega absolutizma (zato jim je dala Kuhene, Rauche in Čuvaje) in ne bo se obotavljala, da čimpreje zavede usta.vne odnošaje. če se povrnejo Hrvati k staremu historičnemu prijateljstvu napram Mažarom, in če se odkritosrčno priklopijo mažarski državi, takrat bo delala Ogrska nato, da se povrnejo zgodovinski odnošaji, predvsem. da se z razrešitvijo bosanskega vprašanja razširi ozemlje Hrvatice preko Save.
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Sledili bomo vitezu De Raga-Stanu in njegovim tovarišem na njih poti v Pariz, kjer so ostali samo par ur, da odrinejo takoj nato proti Italiji.
Omeniti moramo samo, da sq skrivali Zileti Flerialovo smrt, dokler se je le dalo.
Vendar je pa napočil dan, ko je morala kneginja Beatrice priznati resnico.
Zileta je skoraj umrla od žalosti.
Toda brla je Se mlada...
In videla je Manfreda tako obupanega zbog njenega obupa, tako ža-. postnega nad njeno žalostjo, da je začela po malem vsaj prikrivati svojo 'bolečino.
' . Nato je izginila sčasoma ta velika bol — kakor izginjajo vse velike žalosti človeške; čas in ljubezen, ta 'dva velika tolažnika, sta pregnala bridkost iz Ziletine duše.
Mislila je na ubogega norca sa-,mo še z nežno otožnostjo, a ne da bi ta otožnost kalila veselje njenega srca.
V	Montefortu. ljubkem laškem mestecu, kjer so bili zdaj varni pred ,Vsakim preganjalcem, je bil dal postaviti vitez De Ragastan sredi vrta
Priklopitev Bosne in Dalmacije k Hrvatski jc tudi v interesu Avstrije. Avstrijski Nemci morajo izprevideti, da je proti poslovanjem u Avstrije samo en lek: priklopitev Bosne in Dalmacije ogrski državi. Kakor danes stvari stoje, se ne služi interesu Nemcev, temveč Slovanov. (Kaj vraga bi še hoteli, da bi bilo švab-skim interesom ugodeno?) Avstrijski Nemci bi samo tedaj mogli priti k nadvladi v Avstriji, če se oprostijo Dalmacije in Bosne; zato je rešitev dalmatinskega in bosanskega vprašanja največja nujnost, nujnost, ki so jo ustvarili dogodki na Balkanu.
Ako se Bosna. Hercegovina in Dalmacija priklopijo Ogrski kroni, tedaj če Ogrska sama takrat podpirati historično pravo Hrvatske. kadar dajo Hrvati stvarne dokaze, da so pristaši suverenitete mažarske države tako, kakoršni so bili Zrinski.
Današnje stanje na Hrvatskem je takšno, da bi katoliški Hrvatje mogli postati pravoslavni Srbi in moglo bi se zgoditi, da bi Hrvati izginili in izginila njihova zgodovina. Nasproti temu dokazuje še qela zgodovinska prošlost Hrvatske edinstvo mažarskega in hrvatskega plemstva v stari dobi; in narod vendar ni bil pomažarjen, temveč je ohranil svoj jezik. Vsled kulturnega, jezikovnega (!) in morebiti državnega uje-dinjenja Hrvatov s Srbi — bi še Hrvati izginili. Mažar ni nikdar svojih prijateljev prevaral. Naj bodo Hrvatje uverjeni, ,da jim pojde mnogo boljše, če se naslonijo na Ogrsko. (Res velika je modrost mažarskih politkov).
Slovenska zemlja.
Iz Ihana.
Dne 9. t. m. smo pokopali posestnika Franceta Hribarja iz Sela št. 4, ki se je vsled žalosti in obupa obesil. Pred pol letom mu je na porodu umrla žena in mu zapustila osem otrok, katerih najstarejši še nima 12 let. Ko so mrtveca pripeljal! na pokopališče, je prišel zraven župnik Železni. Prišel ni pokopavat, ker tudi zvoniti ni pustil, pač pa je delal grde opazke o umrlem. Potem pa je stopil h krsti (trugi) in začel trgati križ, angelje in druge okraske, ki so navadno na krstah. Ker ni mogel s prsti vsega raztrgati, je vzel nož in hitel ž njim rezati križ itd. in je vse metal po tleh. Tako početje je zverinsko in se čudimo, kako se ie mogel vzdržati brat .lakoba Hribarja, da ni zagrabil na mestu duhovnega skrunilca in spodil k njegovi kuharici. V šoli je potem ravno ta župnik rekel otrokom pričo hčere umrlega da je mrtvi Hribar pogubljen. Šolarji pa so potem iz šole grede upili na ubogo siroto: »Tvoj ta star je že v peklu.« Duhovniki črtijo vsakega, ki ne trobi v njih rog. Hočejo, da bi vse potrdili ljudje, kar narede. Poglejte tega božjega namestnika iz naše župnije. Ali bi bil kakšen liberalec v stanu raz krste mrliča strgati križ in angelje. In, če bi storil to liberalec, kako hitro bi ga zaprli. »Domoljub« in »Slovenec« bi pa pisal: »Taki so liberalci, še mrtvih ne spoštujejo!« Zares lepi so naši duhovniki!
Z dežele.
Cvetlični dnevi na Južni železnici dajo vsemu ura<Jništvu mnogo posla. Vpreglo se bode vse gospe, gospodične, ki so več ali manj odvisne, da bodo nadlegovale na vsaki postaji potnike in jih izžemale. Namen ie dobrodelen — v toliko je prav in priporočljiv — a vprašanje pride ne-
hote: Uprava Južne železnice ne pozna Slovencev, noče upoštevati njih upravičenih zahtev. Zakrkneni uradniki izzivajo pod zaščitbo uprave južne železnice slovenske potnike, v Celju. Mariboru, Celovcu, skoro vže v Zidanem mostu ne dobiš listka ako ga zahtevaš v slovenskem jeziku, z eno besedo, kjer je le mogoče se zapostavlja slovenščina. Koliko truda in upravičenih pritožb so že slovenski trgovci zaman vposlali na upravo Juž. železice radi dostavljanja nemških naznanilnih listov (avis) Južna železnica pozna pač dobro slovenski groš —■ noče pa poznati dolžnosti, ki jih ima do nas. In še eno vprašanje je: Koliko od nabranega denarja med Slovenci bo prišlo med slovenske uradniške vdove in sirote? Mogoče 50 K. veliko bode. če pride 100 K in drugo? Med naše za-sramovalce, renegate, sploh od nas stran. Upravi Južrie železnice, katere dolžnost je, da skrbi za svoje urad-ništvo pa kličemo: Kakor ti meni, tako jaz tebi!
Iz Savinjske doline.
Dovolite mi gospod urednik, da vam po končani bitki poročam, da si je »Dan« v svojim odločnim nastopom v boju proti korupciji in polovičarstvu pridobil simpatiie vseh politično zavednih savinjskih narodnjakov. O. dr. Triller pravi, da se pokori strankarski disciplini ter stopa torej zopet na čelo armadi, ki naj z naporom vseh sil osvobodi narod in ga dvigne iz hiranja v krepko, zdravo življenje! Ne vem, kai naj bolj občudujemo, ali dr. Trillerievo strankarsko disciplino, ali zmagoslavno navdušenje napredne armade,-ki si je zopet priborila neustrašenega vodnika, ali bi se čudili lepim in hvaležnim besedam kranjskega deželnega glavarja; ki jih je posvetil v političen grob edinemu reprezentantu napredne stranke. »Slov. Narod« je ves srečen, ko to poroča, saj je to vendar živ dokaz, kako znamo biti uljudni in dostojni, in kako zna celo deželni glavar kranjski biti hvaležen onemu, ki je zanj krvavi pot potil. Prijatelji, dokler se bomo bali resnice radi oseb, ki iz uljudnosti storijo največjim škodljivcem naroda vsako uslugo, tako dolgo ne pričakujmo napredka in ne frazarimo o svojem narodnjaštvu. Prav posebno nas še veseli, da »Dan« ni posnemal onih, ki iz uljudnosti teptajo strankina načela, v isti sapi pa obkladajo vas s svinjami, morda zato, ker v vaši sredi ni deželnih glavarjev in hofra-tov, ket meri vaš pogled vse dru-sam l
Štajersko.
Pri Sv. Ivanu na Dravi so potegnili na suho truplo trgov, vajenca Spittana* Fant se je učil pri tukajšnji nemški, specerijski tvrdki Fontana. Kaj je gnalo fanta do samomora, danes še ni znano.
V	Hrušovcu pri Celju so te dni prijeli nevarnega vlomilca Antona Bodiška. 13. t. m. je v noči nenadoma slišala posestnica Marija Dobrajnc v svoji spalnici ropot. Ko je vstala, je strahoma opazila moško postavo, ki je baš ulomila njeno omaro. Moški ji je grozil, da jo umori, če se le količkaj zgane. Dobranjcova pa je kljub temu začela kričati in na pomagaj klicati, na kar so prihiteli sosedje in še pravočasno prijeli neznanca, ki se je hotel skozi okno umakniti. Spoznali so v njem dninarja Bodiška. Pri sebi je imel denarja v gotovini in hra-nilnično knjižico za 1500 K, kakor tudi več srebrnih ur. ki jih ie pokra-
bel mramornat spomenik, posvečen Tribuletu in Štefanu Doletu.
Ob znožju tega spomenika so se radi shajali v senci visokih pinij in platan ter se razgovarjali o svoji preteklosti ...
Dve novi rodbini sta bili nastali v tem mirnem, vedrem zatišju.
Dne 15. junija tistega leta. ko so se odigrali zadnji dogodki naše povesti, je združila dvojna poroka Manfreda in Zileto, Lantnčja in Aveto.
Bilo je, kakor da leži pajčolan otožnosti nad solnčnim poletnim dnevom, ko se je vršila ta vesela ceremonija. Obe mladi ženi sta zamrmrali zdaj pa zdaj vsaka zase:
»Oh, zakaj te ni pri nas. ubogi oče!...«
Orofu Monklarju se nikdar ni vrnil razum.
Strašni dogodki, ki jih je bil zasnoval in vodil Ignacij De Lojola, so bili pregrnili njegovo dušo z večno temo blaznosti.
Toda ta blaznost je bila krotka.
S posebno ljubeznijo se je bil vdal Aveti, ki ga je obdajala z gen-ljivo skrbjo.
In kdor bi bil vedel, kakšen je bil delež bivšega velikega prof osa ob mučeniški smrti Štefana Doleta, tega bi bilo presunilo do dna srca!, videti nežni. smehljaj, s katerim Je zrla hči mučenikova na krvnika svoiega očeta...
del pri drugih prilikah. Bodiška so oddali celjskemu sodišči-.
Maribor. (Zanimivi poskusi z brezžičnim brzojavoin.) V torek, dne 17. t. m. je imel pater Camelli S. J. iz Oradca raz gore Piramide zanimive poskuse brezžičnega brzojava, po čisto novih konstrukcijah. Na 13. m visokem drogu je bila žica — iz bakra — dolga 80 metrov, napeljana. koie konec je bil pritrjen na nekem kolu v travi. Elektro-magnetični toki so bili izborno slišati, ozir. opažati. Vsa priprava ima prostora v torbi obsega 20X25X30 cm in tehta vsega skupaj 5 kg. P. Camelli hoče iznajdbo odstopiti vojaškim obla-stvom. — Naši graški gg. P. p. si preganjajo na zelo koristen način svoj dolgi čas. Ni Da čudno, če vsled tega nastajajo najraznovrstnešje govorice, ki bi tudi morda — zanimale širšo javnost. O njih še spregovorimo.
Požrtvovalnost Nemcev. Kadar moramo Slovenci žrtvovati za našo C. M. D. se k temu odločimo vedno le s kislim obrazom. Le izjemoma, da se odločujemo k temu zgolj iz požrtvovalnosti. Naš 200.000 kronski proti Roseggerjev fond, še danes menda ni popolnoma plačan. Poglejmo pa, kako je med Nemci. V enih zadnjih sejah, je dejal v nemškem Nationalverbandu dr. GroB, da bo Roseggerjev sklad kmalu dosegel 3. milijon* Res je, da smo Slovenci
— mnogo — manj številen narod, kot Nemci, a vendar: bi si li pri nas še kdo drznil zahtevati, da se naj zbira za tretji stotisoč C. M. protl-RoseggerJevega sklada?! Težko da!
V	Pavlovcih pri Ormožu so otroci dvakrat zažgali. Ko sta šla kočarja Anton in Marija Blagovič 1. t. m. na dnino, sta pustila doma svoje otroke, v starosti 1 do 11 let. Ob 3. uri popohidne pa je nakrat začelo goreti v mlatilnici Blagovičev in le naporu vseh sosedov, je bilo zahvaliti, da ni zgorela še hiša. Dne 12. t. m. proti 7. uri zvečer pa je začelo goreti v nekem neuporabljenem gospodarskem poslopju posestnika Ivana Podgorelca v Vrebrovniku. Tu pa je upepelil požar tudi streho bližnje vi-ničarije in hlev posestnika Antona Janežiča. Hlev je zgorel do tal. le hišno poslopje so oteli požrtvovalni sosedje. V vseh teh slučajih so bojda zažgali z ognjem se igrajoči otroci.
— Koliko takih nesreč najdemo popisanih vsak dan v naših listih a vedno so še stariši — v lastno škodo toli neprevidni, da puste svojim otrokom užigalice in druge ognja-nevar-ne stvari.
Iz Št. Lovreca nad Mariborom. (Streli z revolverji.) Pretečeno nedeljo so prišli čevljar Iv. Viločnik, pekovski pomočnik Fran Sabaty in kovač Matiia Hecl v gostilno krčmarja Jakoba Novaka. Vsi trije so bili že zelo vinjeni in začeli prepir med hlapcem Novakovim in Novakom, ki je hotel svojega hlapca braniti. Ko se je vrgel Novak na imenovane tri, je Hecl potegnil samokres in ustrelil tako. da je krogla šla tik mimo Novaka. Na to so se vsi trije odstranili in Viločnik je zopet — ne da bi zadel — ustrelil proti Novaku, ki je baš zapiral gostilniška vrata. Med tem pa je počil že tretji strel in krogla je šla skozi okno v gostilniško sobo. koder je sedel zloznani poštar Schuhay in hlapec Obrul. — Fante so seveda vse tri prijeli in odvedli v zapor c. kr. okrož. sodnije v Mariboru. Cela afera se nam zdi nekam čudno »zapletena«, vsaj po dosedanjih poročilih. Zdi se nam, da tiči za vsem nekaj več, kot samo, gostilniški prepir. Ob času bomo še poročali.
Ta krvnik je bil pač tudi sam nedolžna žrtev. In vrhu tega je bil oče njenega soproga!.. •
Nekega dne je sedela kneginja Beatrice na razkošnem vrtu monte-fortskega gradu v senci stare vrbe, ki je igrala veliko vlogo v njem burni mladosti.	.	,
Poleg nje je počival vitez De
Ragastan.	.
Aveta in Zileta sta imeli vsaka svoje vezenje na kolenih.
Mansred in Lantnč sta ju opazovala z ljubečimi pogledi:
Tudi stari grof De Monklar je bil tam.	.
S tistim svojim resnim m hkrati milim glasom, ki je bil vsakomur tako mikaven, je pripovedovala kneginja Beatrice, kako sta si z Raga-stanom pred mnogimi priznala svojo ljubezen pod to staro vrbo.
Vsi očarani in ganjeni so poslušali navzoči...
In ko je končala svojo povest in so se spogledali z mokrimi očmi ter sta menjali Aveta in Zileta z Lantnfi-jem in Manfredom globoke, ganjene poglede, je izrazila Beatrice splošni dojem:
»Je torej stvar na svetu, močnejša od nesreč, stvar, ki prekorači vse ovire, podira gore, izbriše daljave in dviga slavo človeškega srca skozi y&e bede življenja — stvar.
.«
XLI.
Maribor. (Strah pred »VVlndl« scharji«.) Zadnja C. M. slavnost ie dala mariborskim renegatom povod k vsem mogočim in nemogočim govoricam:	o	demonstraciji, manife-
staciji vtd itd. Izmislil je vse to se-veda oni furor, ki se vedno pripravlja — proti nam. Zanimivo pa je. da smo videli ves dan in tja do polnoči pred Nar. domom par naših policajev — v civilu! Kaj so iskali? So li bili nam v varstvo poslani? Značilne so besede enega »Tiihrerjev«: »Zdaj je v Mariboru že res 40% Slovencev?« Naj le bo miren: take strašne nevarnosti še ni..:
Dnevni pregled.
Užaljeni Nemci. Dne 17. t. m. je nameraval predsednik poslanske zbornice dr. Sylvester v imenu avstrijskega državnega zbora podati nemškemu cesarju brzojavno čestitke državnega zbora. Do tega ni prišlo, ker so slovanski poslanci izjavili, da se za ta slučaj absentirajo zbornične seje na eni. na drugi strani pa. ker je bilo pričakovati, da se tako čestitko prepreči od strani Čehov še morda z vse kaj drugim. Nekateri
—	češki — poslanci, so se upirali tudi na to, da se ruski vladarski hiši ob isti priliki — ,3001etnici vladanja dinastije Romanov — in čestitalo, To daje seveda nemškim časnikom zopet ugodno priliko, obrniti ost nacionalne gonje proti avstrijskim Slovanom. Tudi po naših krajih, začno razne nemške bojne organizacije z mrzlično naglostjo pripravljati protiakcije in kmalu bo prišlo do obsežnega odgovora nemških korporacij na ta korak slovankih poslancev. Štajerskim Slovencem more biti ta korak slovanskih poslancev seveda le di;brc došel. saj je danes štajerskim Slovencem dovolj jasno, kaj pomenijo take nemške nakane. Konstatirati pa moramo, da so se temu protestu Cehov in Poljakov, pridružili tudi slovenski klerikalci, državnozborski poslanci. Ti koraki v državnem zboru ne bodo šli mirno iz sveta in Nemci bodo gotovo na njim lastni način odgovorili. Svetujemo vsem da se za take slučaje vzdrže vsakega nepotrebnega koraka. Zaliti se seveda ni pustiti nikomur od nikogar! Dobro pa bode, da pazijo naši so rojaki na »nemške« svoje someščane in sodeželane, to pa zato. ker imamo dobro priliko, zbirati materijala. ki naj nam služi v morebitnih zopetnih slučajih, ko bode kak »Volksrat« iskal med Slovenci — veleizdajalce.
Lurški čudež). Minoli pondeljek je predaval v Mariboru, »pri Gotzu,« zdravnik dr. Aygner o lurškili »čudežih«. Predavanja so bila v marsičem zelo zanimiva, saj so razkrila v marsičem naravnost kolosalne — lumparije, ki se gode dan za dnem v Lurdu. Proti Aygnerju se je oglasi) dr. Ant. Medved. Njegov govor ie bil zanimiv v toliko, v kolikor je pokazal njegovo globoko prepričanje. Publika, dasi po veliki večini »proti-rimska«, ga je s spoštovanjem poslušala. V nadaljnem se je oglasil k besedi tudi klerikalec Plotsch. ki ni dosegel drugega, kot, da ie sebe in druge nezaslišano osmešil. Smo prin-cipielno proti izrabljanju in izkoriščanju po lurški metodi, a vsekakor se nam čudno zdi, da naši klerikalci človeku ala Plotsch, kratkomalo ne prepovedo ob takih prilikah govoriti v imenu klerikalcev! Mož očividno boleha na nekaki verski blaznosti, v kateri smeši sebe in svoje pripadnike, kjer le more. Obširnejše poročilo tega predavanja priobčimo na drugem mestu.
velika med vsemi, lepša od krasote, silnejša od sile, mogočnejša od smrti, in to je ljubezen
Ramibuje.
Popotniki, ki jih privede kaprica. opravek ali goli slučaj v Ram-bujč, si ogledajo skoro vsi stari grad, ki se prišteva med zgodovinske spomenike Francije.
In prav imajo ti popotniki, zakaj grad je vreden, da si ga človek ogleda.
Kakor vse zgodovinske stavbe, ima tudi on svojega čuvaja, ki dobiva poleg pičle državne plače, hvala Bogu. tudi napitnine obiskovalcev.
Ta uradni cicerone vOdi svoje goste najprej po prostornih sobanah, ki vzbujajo v domišljiji slike napudranih markijev in markiz v afektiranih naklonih: nazadnje pa jih spremi na samoten hodnik, v katerega se odpira več praznih sob.
Ozračje, ki vlada tu, Je nekam turobno.
Vsakdo zasluti takoj, 'da se Je zgodilo tu nekaj strašnega.
Zdi se, da so ohranili zidovi skozi vsa stoletja odsev grozne tragedije.
Stopimo dalje...	A ,
Hodnik vodi v osamljen stolp; mahoma tj je. kakor da te je nekaj preneslo daleč, daleč od gradu.
Soba. kamor smo stopili, ni baš velika.
Nje okna gledajo v park.
Gola je.
In žalostna je, polna tugobe, ki se je otresaš zaman...
In čuvaj ti pravi:
»Tu je umrl kralj Franc 1----------«
Nato, ko vidi pri svoiih poslušalcih nameravani dojem izvršen, doda vrli možakar:
»Čudna reč! Franca I. so prenesli po njegovem lastnem ukazu v to Čumnato: tukaj je hotel umreti.,, On ni maral ostati v svoji sobi, ni se hotel boriti s smrtjo sredi skrbi in simpatij: nihče ne ve, zakaj, a dal se je prenesti semkaj... in hotel ie biti sam!« •
In v obiskovalčevi domišljiji se vzbudi turobna slika starega kralja, ki hoče umreti sam, daleč od svojega stanovanja proč, daleč od sina, daleč od prijateljev, daleč od vsega.
»Zakaj?...« To vprašanje te dvigns nehote sredi dušne tesnobe.
Zakaj? ...
To zanimivo in tajinstveno po-arobnost hočemo zdaj pojasniti; ona naj služi v epilog naši povesti.
Bilo Je pičle tri tedne po tragični smrti Tribuletovi.
V	čumnati oddaljenega in tajin-stvenega stolpa, kamor sicer ni stopila človeška noga, sta sedeli dve ženski in se razgovarjali potihoma.
Morala. Kdor je zadnje mesece količkaj pazno čital nemške graške dnevnike, je moral s tiho grozo opazovati nezaslišano razširjanje nemorale, ki se čim dalje, tim huje širi med gornje štajerskim, nemškim prebivalstvom. Seksualni ekscesi poživinjene nemške morale slavijo že cele orgije.
Ne bcmo te prestopke preiskovali po pripadnosti kazenskih določb, kon-statirati pa moramo, na ljubo našim nemškim sodeželanom, da se je v zadnjih treh mesecih samo v Gradcu. Brucku in Ljinbnein naštelo 78 slučajev onečaščenia deklic v starosti 2 do 12 let! To posirovljenje nemške morale — v vseh plasteh, zlasti v Gradcu — da mnogo misliti in pove več kot cele knjige! Vrhu vsega tega pa že nekaj tednov sem krožijo po Gradcu govorice, glasom katerih so v take svinjarije zapletene številne meščanske rodbine, kojih deklice — hčerke — obiskujejo tamoš-nje meščanske, srednje in strokovne šole. V koliko so te govorice resnične, se ne da kontrolirati, kajti čez vse je razprostrta nekaka neprozorna, tafiinstvena koprena. Da pa obstojajo tudi faktični slučaji, je gotovo. — Zakaj to objavljamo?! Ker se tudi po naših krajih, zlasti pa po ptujskem, dogajajo take stvari. V ptujskem okraju širi to nemoralo Ornik-Linhartova šnopsarska štajer-cijanska politika. Tam jih opažamo, a celo leto ne v tej meri, kot v imenovanih treh mestih. Drugod — po naših kjajih — pa so ti slučaji izjemni ponajveč importirani po nemških priseljencih vseh slojev. Kljub temu nemška javnost nas vedno sramoti, češ. kako smo moralno razdivjani. Zlasti se to dogaja v slučajih po ptujski okolici. Vedoma pa zamolči, kdo so oni degeneriranci — moralni — in kaj jih je do tega privedlo. Za nemško moralo Hans Bartsch pač ne najde »romana«, dasi bi ravno tu imel hvaležno priliko, raziskava.U in zbirati materije kakemu novemu romanu.
Uredniška tajnost. V Avstriji smo imeli zadnje čase par slučajev, ko je sodišče hotelo urednike prisiliti. da izdajo uredniške tajnosti. Časnikarji se seveda niso udali. Hochen-burger je hotel spraviti to celo v državne paragrafe, časnikarji so se proti temu uprli. V pondeljek so imeli zborovanje mednarodne zveze, ki ima 16.000 članov in tam se je sprejela ta resolucija: »Današnje zborovanje avstrijskih časnikarjev in zastopnikov vseh časnikarskih korporacij v državnem zboru zastopanih kronoyin in dežel zopet izjavlja, da soglaša s sklepi mednarodnih kongresov o prisilnem pričevanju časni-
karje& in proglaša ta sklep kot obvezen za vse časnikarje. Vsled tega ni nobenemu časnikarju dovoljeno, izdati uredniško tajnost. Današnje zborovaje tudi ponovno izjavlja, da se bo moralo vsakega časnikarja, ki bi delal nasprotno tej prepovedi, brezpogojno strokovno in splošno izobčiti, da torej ne bo izgubil samo svoje službe, temveč da bo tudi osramočen. Vsi časnikarji se prosijo, naj stopijo v zvezo s poslanci, s katerimi so v zvezi, da nastopijo za interpretacijo paragrafov 159 in 160 kazensko - pravdnega reda v tem zmislu. da spadajo med osebe, ki niso prisiljene pričevati, tudi vsi časnikarji.« Tudi pri nas so še naivni ljudje, Ici pridejo v uredništvo z zahtevo, da se jim izda dopisnika. To se seveda nikdar ne zgodi. Resnica pa je. da ljudje na uredniško tajnost preveč greše in da ima tajnost svojo slabo stran. Strinjamo se v tem z g. Kochom, urednikom »Nar. Listov« v Pragi, ki je pred kratkim izdal knjigo »Novine«. kjer pravi, da: ako stojimo strogo na stališču uredniške tajnosti — pa bi bilo treba odpraviti anonimnost. Kdor hoče kaj javnosti povedati, naj se podpiše. Ako je stvar resnična in dostojna, se ni treba skrivati. To bi bilo gotovo v korist časopisju, ker bi se s tem odstranila mar-sikaka nedostojnost, ki je sedaj omogočena z uredniško tajnostjo. Dokler se to ne izvede, pa je uredniška taj-• nost častna dolžnost vsakega uredništva, ki je vsi Hochenburgovci ne bodo uničili.
Dr. Krek na Limbarski gori.
Vsako leto na kresno nedeljo povabijo župniki iz okolice Limbarske gore svoje kimovce na Krekov shod. Tam čveka Krek in še nekateri ko-ruzniki, ki samo to pripovedujejo, kar v »Domoljubu« in »Slovencu« berejo. Ljudje jih poslušajo in zato niso prav nič boli pametni. Za letos pride tudi Kreku pomagat kamniški flekan Lavrenčič. Priporočamo 'dr. (Kreku, naj letos pove na Limbarski gori 1. Kako se je imel poldrugo leto B gdč. Theimerjevo na Dunaju? 2. Kakšna pisma ji je pisaril? 3. Kje je bil letos aprila meseca, ko ga je fTheimerjeva iskala okrog. 4. Ali ni bil ta čas na Brdu, kjer so imela (glada dekleta gospodinjski tečaj in jih je učila gdč. Peče? 5. Ali je to Slučajno, da je imel dr. Krek vedno tam kaj opraviti, kjer je imenovana ocosoodična? Seveda Krek ne bQ od-
govoril na vprašanja, in bo raje m ceneje zabavljal na liberalce in druge take hudobneže. Delal bo svoje dovtipe, backi mu bodo ploskali, ampak s tem še ne bode nas prepričal, da je nedolžno jagnje, kakor se dela. Prosimo tudi Kreka ali Lavrenčiča, naj povesta ljudem^ na shodu, da je deželni glavar dr. Šušteršič samo za svoje stanovanje iz deželne blagajne pobral 60.000 K, ljudem iz Črnega grabna naj povesta, koliko stanejo na leto tisti trije deželni avtomobili, y katerih se vozijo dan na dan klerikalci, povesta naj. koliko in komu so dali že toliko tisočev deželne podpore za hleve in bike, kje je tistih 10 milijonov^ ki jih je najela dež&la pred par leti, koliko od tega so dobili tisti, ki jih Krek farba itd. Seveda se bode letos tudi kamniški dekan Layrenčič priporočal ljudem, naj ga drugo leto volijo za deželnega poslanca. Zares občudovanja vredni so volilci v kamniškem okraju, ki imajo samo duhovnike za državne in deželne poslance, t. j. dr. Kreka in dekana Lavrenčiča. Taki ptiči samo zapravljajo deželni denar, da so doklade višje, dolgovi rastejo, ljudje pa beže v Ameriko. Dr, Krek bode tudi napadal gotovo tiste osebe, ki jih ne bode na shodu in se ne bodo mogli braniti. Seveda to ni junaštvo, ampak za junaka dr. Kreka je to vse eno.
Osebne vesti. Tajnik deželne vlade dr. Friderik Mathias je imenovan za okrajnega glavarja, okrajna komisarja Sig. bar. Gussich in Ernst Kordin sta imenovana za tajnika deželne vlade na Kranjskem. — Promoviral bo danes na dunajski univerzi za doktorja prava konceptni praktikant pri kranjski deželni vladi Emil Schott.
Za kačje lovce. Ker je tudi letošnje leto razpisal deželni odbor vojvodine Kranjske nagrado za po-končavanje strupenih kač na Kranjskem. opozarjamo županstva in vse dotičnike, ki se zanimajo za kačji lov da je izdalo »Muzejsko društvo za Kranjsko« knjižico »Herpetologični zapiski za Kranjsko«, to je poučno pisano razpravo, po kateri lahko vsak določi pri nas živeče kače. Knjižica stane samo 1 K 50 h in se dobiva po vseh ljubljanskih knjigarnah, naroča se lahko tudi direktno pri Muzejskem društvu.
Aljažev dom v Vratih bo v nedeljo odprt. Tam bo vse na razpolago: topla in mrzla jedila, dobra pijača itd. Rododendron že cvete. Vabimo planinke in planince: Na svidenje v Vratih!
Nesreča pri delu. 311etni delavec v kamenolomu Jakob Bevc se je te dni ponesrečil pri delu v nekem ka-menolomu pri Zagorju. Odskočil mu je namreč kamen v levo oko in ga težko poškodoval.
Pri podiranju dreves ponesrečil. Dne 14. t. m. se je ponesrečil pri po: diranju dreves 211etni delavec Josip Carli v eraričnem gozdu na Vojskem. Neko padajoče drevo ga je zgrabilo in ga težko poškodovalo na levi nogi.
V znamenju noža. Preteklo nedeljo je 21 letnega posestnikovega sina Franceta Antončiča napadel neki fant med prepirom v neki gostilni v Boštelah pri Turjaku z nožem. Napadalec je sunil Antončiča v spodnji del života in ga je smrtno nevarno poškodoval.
Šala z žalostnimi posledicami. Posestnik Matevž Šemic in pri njemu uslužbeni hlapec Alojzij Ravnikar iz Trnovca pri Medvodah sta preteklo nedeljo poskušala, kdo izmed njiju je močnejši. Prfd neko gostilno sta se precej časa ruvala in suvala semintja. Pri tem je Ravnikar vrgel svojega gospodarja tako nesrečno na tla, da si je ta zlomil desno nogo in da so ga morali odpeljati v deželno bolnišnico v Ljubljano.
Tatvina. Posestniku Antonu Setnikarju iz Polhovega Gradca je te dni nekdo ukradel za odsotnosti domačih ljudi iz njegove spalnice dvoje srebrnih žepnih* ur z dvojnim pokrovom in dvoje srebrnih verižic. Tat je prodal nato obe uri v bližnjem kraju Zaklancu.
Aretacija. Dne 17. t. m. je orož-ništvo aretiralo pri zidavi nove šole na Jesenicah na Gorenjskem delavca Andreja Kovača iz Ihana in Petra Šavsa iz Ljubljane, ker sta bila na sumu. da sta pred kratkim izvršila v Ihanu vloin in tatvino. Orožništvo je oba izročilo okrajnemu sodišču v Kranjski gori.
Požar na Bledu. V torek popoldne ob 3. je na Bledu v Stopfovi hiši izbruhnil požar. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje. Gospodar ie bil že dva dni odsoten. Vnela se je tudi sosedna Jozlova hiša ter tudi deloma zgorela. Požarna bramba je pravočasno lokalizirala požar, da se ni razširil, akoravno se nahajata obe hiši sredi drugih poslopij. Oba posestnika sta sicer zavarovana, toda ne zadostno visoko.
Škrlatlnka. Dne 18. t. m. so na Vačah zaprli šolo za nekaj tednov, ker je hčerka g, nadučitelja Iv.. Be-
zeljaka zbolela za škrlatinko. Bolezen se širi najbrž iz Zagorja, ker se je tudi v Vidrgi pojavil en slučaj.
Igralka ponesrečila. Dne 18. t. m. je skočila članica dvornega gledališča na Dunaju gdč. Ifigenija Buchmann. ko se je vozila k skušnji, z električnega voza tako nesrečno, da je zadobila težke telesne poškodbe.
Zgrešeno življenje. Dne 17. t. m. je stal pred dunajskim porotnim sodiščem 191etni privatni uradnik Alfred Vogl. Vogl je tožen, da je ustrelil svojo ljubico Hermino Martini. Mladi mož je žrtvoval svojo bodočnost. samo da bi mogel živeti s svojo ljubico. Sad tega razmerja ije bil otrok. Tu pa je deklica nenadoma zapustila svojega ljubimca in se ni nič več brigala zanj. Dne 15. januarja t. 1. jo je zato Vogl na stanovanju njene rednice ustrelil. Obtoženec je ves uničen. Pripoveduje, da ga je deklica zasmehovala in da se mu je življenje pristudilo.
Velikanski požar. Dne 17. t. m. okrog 9. ure zvečer je izbruhnil v pralnici firme Richter in drug na Smichovu pri Pragi ogenj, ki je uničil velik del omenjene pralnice, Skupna škoda znaša 400.000 kron.
Rodbinska drama. Trgovec Josip Feliks iz okolice Budjejovic na Češkem se je v zadnjem času jako čudno obnašal, kar je zbudilo pozornost njegovih sosedov. V teh dneh pa je med prepirom s svojo ženo vzel nož in je z njim večkrat zabodel svojo ženo. Njegovi sinovi so mu vzeli orožje iz rok in mu izpulili iz pesti tudi nabit samokres. Feliks je na to šel sam na tamošnjo orožniško postajo, kjer se je javil, da je izvršil zločin. Predno so ga aretirali, so ga poslali v bolnico, kjer naj bi presodili, ali je Feliks duševno normalen. Iz bolnice so ga preteklo soboto izpustili kot zdravega. Feliks se je vrnil domov in se je obesil.
Krvava drama vsled nesrečne ljubezni. Dne 16. t. m. okrog 1. ure popoldne je ustrelil knjigotrški pomočnik Vaclav Straširybka iz Prage v podzemeljskem skladišču knjigo-tržca Weinfurta blagajničarko iz istega zavoda, 241etno gospodično Marijo Vavrovo, tudi iz Prage. Stra-šinrbka si je nato pognal še sam sebi krogljo v glavo in se je smrtno nevarno ranil. Ta svoj grozni čin je izvršil mladenič vsiled nesrečne ljubezni. Podrobnosti: Pred kakim pol letom se je Vaclav Straširybka zaljubil v lepo blagajničarko. On in ona stg bila uslužbena pri enem in istem gospodarju. Marija Vavrova pa se je ogibala njegovih zaljubljenih oči in besed. Imela je že več let znanje z nekim vojakom. StraŠirybka je bil ves obupan in sklenil je, da ustreli gospodično in sebe. S to grozno mislijo se je pečal že več tednov. Kupil si je samokres in je čakal na priložnost, ki se mu je nudila dne 16. t. m. Ob 1. uri popoldne se namreč v dotičnem knjigotrštvu menja perso-nal radi poldanskega odmora. Gospodična Vavrova je šla doli v skladišče. da se preobleče. Takoj za njo pa je šel tudi Straširybka, ki je v skladišču izvršil imenovani zločin. Knjigovodja gori v knjigotržnici je zaslišal dvoje zamolklih strelov in nato kratek ropot. Ves prestrašen je hitel doli v skladišče, kjer se mu je odprl grozen prizor. Gospodična je ležala v mlakuži krvi mrtva, Straši-rybka je ležal poleg nje smrtno nevarno ranjen. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. Straširybka je iz rodbine, v kateri je ta, rekli bi bolezen, že dedna. »Dnevovi« bralci se gotovo spominjajo na grozen slučaj, ki se ie pripetil pred kakim pol letom v Bosni, v Nevesinji. Tam je desetnik Straširybka ustrelil v napadu jeze nekega vojaka in je nato še tri druge ranil. Zabarikadiral se je v sobi in je streljal na vojake. — Oni desetnik je bil brat Vaclava StraŠirybke.
- Ljubljana.
— Pogreb prof. Milana Pajka.
Ako sodimo po udeležbi pri pogrebu, kako priljubljen je bil pokojnik — potem je včerajšnji pogreb dokazal, da je bil prof. Milan Pajk v vseh krogih ljubljanskega občinstva tako priljubljen kakor je za svoje blago srce, za svoj ljubeznivi značaj in za svoje delo v šoli in v znanosti v resnici zaslužil. Cela Dunajska cesta je bila v pravem pomenu besede polna. Od Aškerčevega pogreba še nismo videli take udeležbe. Pogreba so se udeležili zastopniki mesta, vlade, uradov in raznih društev. Videli smo dež. preds. barona Schwarza s spremstvom g. župana Ivana Tavčarja, in dež. odbornika dr. Novaka, zastopnike bogoslovja in cerkvene umetnosti, zastopnike sodišča. Društvo slov. profesorjev. Odbor plan. društva, zastopniki Muzejskega društva, zastopnike Slovenske Matice itd. itd. Na čelu pogreba je šlo dija-štvo tukajšnje realke z zastavo na čelu. Za njim je stopala sokolska četa
z zastavo. Za Sokoli je sledil voz, obložen z venci — za njim so nosili dijaki in deklice deset vencev z napisi. Venci so bili od »Muzejskega društva«, od učencev njegovega razreda, od slov. realskih abituri-jentov, od nemških real. abituvijen-tov in od raznih društev. Vsled kratke poti se do sv. Krištofa ni mogel pogreb niti piav razviti. Pogreb je spremljalo mnogoštevilno občinstvo. ki je hotelo na pokopališče. Pokojnika so položili v rodbinsko ra-kev. v kateri počiva njegov oče dr. Janko Pajk. njegova mati Pavlina in sinček, ki je pred par leti umrl. Ob odprtem grobu je govoril prof. Fr. Ilešič krasen govor, pri katerem ni skoraj nobeno oko ostalo suho. Govornik se je najprej spominjal pokojnikove mladosti, ki je obetala še toliko za bodočnost. Slavil je potem prof. Pajka kot učitelja in’ vzgojitelja. ki ie ljubil mladino. Spominjal se ga je kot zgodovinarja, ki je poznal našo preteklost in je delal za bodočnost. Spominjal se ga je kot planinca in prijatelja pritode. ki je druge navduševal za lepoto naše zemlje in jo je sam rad užival. Spominjal se ga je kot raziskovalca podzemeljskih jam. pred vsem pa kot moža poštenjaka, ki je bil po srcu slovenski Sokol. Izročil je krsto v rodbinsko rakev njegove matere in očeta z vsklikom: »Slava Milanu Pajku, naj slednji skuša biti mu enak. Po pogrebu se je mnogoštevilno občinstvo razšlo. Dan je bil krasen — lahno megljen, kakor da je čutil. da imamo Slovenci zopet nov grob, v katerega so legle mlade delavne moči.
— Žalosten znak pletete ie to, kar se ]e zgodilo včeraj pri pogrebu prof. M. Pajka. O tem se nam poroča: Včeraj so stali med venci, ki so jih nosili dijaki pred krsto pok. Milana Pajka tudi trije slovenski dijaki z lepim vencem, ki je nosil napis s slovensko trobojnico. Naenkrat je prišel k njim ravnatelj in jim rekel: »Dieser Kranz muss beseitigt werden. Tragen sie ihm auf den Wagen.« Dijaki so se morali pokoriti in so morali nesti svoj venec na voz. — Videl sem. da ravnatelj tega ni storil sam od sebe — ampak ga je opozoril neki nemški prdfesor. Informiral sem se o stvari in sem zvedel, da so za oni venec nabrali vsi slovenski dijaki (ki so nabrali tudi ob tej priliki 50 K za CMD družbo in 50 K za Domovino) torej so imeli dijaki pač pravico slovenskemu profesorju dati venec s slovensko trobojnico. Ako so slovenske barve Nemca tako v oči bodle, pa naj gre na Švabsko. To je pač žalostno, če slovenski dijak ne bi smel skazati zadnje časti svojemu profesorju, ki je bil odkrit Slovenec — s slovenskim vencem! Občinstvo, ki je videlo ta prizor, je bilo ogorčeno. Žalosten znak ie za nemške kulturonosce, da niti ob grobu ne pozabijo svojega sovraštva. Toliko kulture imamo pač tudi mi, da bi niti nemškim dijakom v Ljubljani ne preprečili tega. kar si dovoli nemški nadutež proti slovenskim dijakom na slovenski zemlji. Ob slovesnem trenotku smrti nas je bilo sram — da se je moglo kaj takega zgoditi.
— Da ne bo prepozno. Pri zadnji seji obč. sveta se je predlagalo, naj mesto Ljubljana in deželni odbor dogovorno postavita neko vodstvo, ki bi vodilo slov. gledališče v bodoči sezoni. Ker je tudi »Slovenec« pisal v tem smislu, bo menda klerikalni dež. odbor s tem zadovoljen. Doslej pa še nismo slišali ničesar, kako stvar stoji. Opozarjamo na to zato, da ne bo prepozno. Ako hočemo namreč imeti v jeseni gledališče, je treba takoj začeti S pripravami. Saj so že sedaj naše boljše moči v dogovoru z drugimi gledališči. Lanska sezona je svarilen zgled, kako trpi sezona, če se prepozno začne pripravljati. Torej, da ne bo prepozno!
— Produkcija »Glasbene Matice« je bila sinoči še boljše obiskana nego prva. Sedeži in galerija so bili polni. Imeli smo priliko videti zopet nekaj dobrih sil. ki bodo delale čast »Glasbeni Matici«, ako jim bo dano izkazati se v svetu. Spočetka so nastopili trije Potočniki s šesteroročno igro, ki so pokazali uspeh pridne vaje. Gdčna. Ravnikar je igrala »Španski ples« z nežno lahkoto. Gospodična Torelli le žela buren aplavz — dobila je celo zaslužen šopek za lepo igro. Gospodična Šuštar ima prijazen glas. ki se bo lahko še lepo razvil. Gdč. Maličeva le že^ znana pevka. Proti koncu smo slišali nekatere klavirske točke prve vrste (Stanko Komar, Ljudmila Novak, Ivana Lampe in gdč. B. MaroDt Ploskanje, ki je sledilo nastopom, je bilo dokaz priznanja, ki so ga dosegli gojenci in gojenke »Glasbene Matice«.
III. produkcija gojencev »Glasbene Matice« se vrši danes v petek, dne 20. junija. 1913.
— Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima danes, dne 20. junija 1913, ob 5. popol-
dne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. II. Naznanila predsedstva. Ul. Naznanila tajništva. IV. Samostojni predlog zborničnega člana g. Ivana Ogrina glede delavske zavarovalnice v Trstu. V. Zbornični računski zaključek za leto S 912. VI. Volitev zborničnega zastopnika v odboru obrtno-nadaljevalne šole v Mokronogu. VII. Prošnja krajevne skupine Zveze skontistov za podporo. VIII. Tajna seja.
— Vajenci, ki so bili na razstavi vajenških del odlikovani s I. nagrado in pa vsi oni. ki so bili odlikovani z II. nagrado, pa se niso udeležili poučnega izleta v Zagreb, naj se zanesljivo oglase v nedeljo, dne 22. junija t. I. od 1. do 3. popoldne pri gosp. Fran Kukmanu. načelniku čevljarske zadruge, v Gajevi ulicj št. 2. radi nagrad. Vajenci pa. ki sc bili odlikovani v obrtno-nadaljevalni šoli. naj se čim preje oglase pri g. Fran Jeločniku, načelniku zadruge krojačev. Trubarjeva ulica.
— Vpisovanje na I. državni gimnaziji. Na tukajšnji c. kr. 1. državni gimnaziji se vršijo vpisovanja dne 29. t. m. od 9. do 12. ure dopoldne. a sprejemni izpiti dne 5. julija od 9. ure dopoldne začenši.
— Pritožbo smo prejeli od prebivalcev na Privozu. Že 1. 1902. je mestni magistrat posameznim hišnim posestnikom ukazal, da morata ob svojih hišah napraviti trotoarje. sicer zapadejo globi 50 K. Nekateri hišni posestniki na Sredini so morali res to globo plačati, ker niso pravočasno izvršili svoje dolžnosti. Drugi pa. ki so imeli isto dolžnost, tro-toarja niso napravili in še do danes niso plačali nobene globe. Ti se sedaj norčujejo iz onih, ki so bili kaznovani. Ker mora biti za vse enaka mera. opozarjamo na ta slučaj, da ne bo pritožb.
— Na naslov okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. (Iz krogov članstva.) Neverjetno ali res je. da če bi bil človek na smrt bolan, v popoldanskih urah ne dobi niti zdravilnega listka, kaj še zdravniško pomoč, dasiravno plačujemo in smo primo- ' rani člani plačevati precejšnje svate za to organizacijo, ki je za revne sloje velike važnosti. Slučaj, ki se ie pripetil te dni. kaže v jasni luči. kako se bolniška blagajna trudi, da ustreže svojemu namenu, odnosno kako naklonjeni so zdravniki članom blagajne. Ves bolan in potrt je prišel član bolniške blagajne k zdravniku g. dr. I. nekako ob 3. popoldne. Ali zmotil se je. če je misliL da bo dobil zdravniško pomoč. Na pragu zdravnikovega stanovanja ga je enostavno odslovila zdravnikova kuharica. Vprašala ga je: Ali se hočete pustiti preiskati na lastne stroške, ali ste član bolniške blagajne? Ko je bolnik odgovoril, da je član bolniške blagajne. mu je dejalri kuharica, da $r d
zdravnik ne ordinirajo za bolniško blagajno v popoldanskih urah. pač pa lahko vstopi, ako se misli mjstiti na lastne stroške preiskati. — Če g. zdravniki delajo izjeme s člani bol niške blagajne in privatnimi paciicn ti, bo najbrže vzrok ta. da jih bolniška blagajna premalo plača za njih trud. To se prepogostokrat vidi iz ravnanja zdravnikovega napram pa-cijentom. Zgražati se mora Človek nad takim postopanjem, če pomisli, deset let sem član bolniške blagajne deset plačujem v blagajno — znesek, ki sem ga v teni času vplačal presega 240 K — in zdaj ko sem enkrat bolan, se mi ne nudi zdravniška pomoč. — Merodajni faktorji naj ukrenejo vse potrebno, da se-ti ne-dostatki odpravijo — sicer ne potrebujemo ne njih ne bolniških blagajn. Saj vam je edina naloga, da nudite bolniku zdravniško pomoč, kakoi hitro je mogoče.
— »Bog nas varuj kuge, lakote, vojske in pa ljubljanske državne policije!«, vzdihnil je kmetski posestnik iz ljubljanske okolice, ko je moral odšteti na državnem policijskem uradu dvajset kronic zato, ker je imel pripet k prvemu, s senotr naloženemu vozu še drug voz. »Nad štirideset let že prevažam seno tako. kakor sedaj in nihče se še ni obregnil ob to. Dva para konj vendar ne morem rediti zato vse leto. da bom vstregel državni policiji; ako pa ne pospravim sena naglo pod streho, lahko mi nenadna nevihta uniči ves pridelek. Slavna državna policija mi gotovo v tem slučaju ne bi priskočila na pomoč ter mi s škodi primernim zneskom olajšala nesrečo. Pa ko bi se nam kmetom vsaj poprej kaj naznanilo, kaj ie ukrenil vsemogočni gospod grof KUnigll Da moramo očediti drevje in grmovje škodljivh mrčesov. da moramo poslati svoje sinove na vojaški nabor in druge take razglase nam vsako leto nanovo nabijajo na občinske deske, da pa ne smemo več kakor doslej pripenjati druzega voza k prvemu, o tem nas seveda ni treba obveščati, ker potem bi se dr-
žavni policiji ne bito tako lahko okoristiti z našimi žulji. Lonci na glavah 'sedanjih policajev bodo res nekoliko dražji, kot njih prejšnja pokrivala, vendar to gospoda grofa Še nikakor ne opravičuje, da bi to večje breme nalagal na rame nam kmetom, ki imamo že tako ali tako naloženih toliko težkih bremen, da bo kmalu tudi nam treba priprege. Ali bi ne bilo pravičnejše, ko bi nekoliko teh bremen preložili tudi na rame avtomobilov — zlasti vojaških, ki divjajo po cestah kakor besni in spravljajo naše zdravje in življenje v nevarnost?
O, tem ne! Kadar ti pridivja tak vojaški avtomobil mimo policaja, postavi se ti ta v pozituro in salutira tako ponižno, kakor bi nesli mimo njega samega Boga. Tako ie tarnal kmet in se praskal za ušesi. »Tu ga nč na pumaga! Plačat ga morš venti krčna, al te ga damo pa zaprt na ričet!« zavrnil ga je oberpolicaj in vsa afera je bila brez priziva končana, državna policja pa za dvajset kronic bogatejša. C. kr. državno-pclicijska miš.
— Pravo pravcato gabnost nam je prinesel danes neki somišljenik. Lačen je bil in je kupil za zajutrek za par krajcarjev žemelj v neki prodajalnici v Kolodvorski ulici. Pa kakšno razočaranje: v žemlji je bil menda ne za priboljšek zapečen črv. če se še enkrat pripeti kaj podobnega, pridemo z imenom peka na dan brez ozira na njegovo visoko stališče, ki ga zavzema v trgovskih krogih. Ljudje, ki kupujejo žemlje, tudi ne dajejo črvivih krajcarjev za nje! Naj se ima nekoliko ozira na ljudi vendar!
— Bolgarski potnik v Ljubljani.
Te dni se mudi v Ljubljani g. Peter pl. Bone v, časnikar iz Sofije, ki hoče prepotovati celo zemljo'v 15 letih. Sedaj potuje že 13 let. Svojo pot je nastopil 31. marca 1. 1901. Potuje s svojo soprogo in sinom, ki se mu je rodil v Sulimi (Rumunija 1. 1905.) Bonec ima namen spoznati dežele in prebivalce. Govori 17 jezikov. Ima priporočilna pisma od bolgarske vlade, od raznih društev itd. V Ljubljani stanuje v hotelu Štrukelj.
— Telovadni plesi na kresni veselici v Narodnem (lomu. Zaključna točka javne telovadbe, ki jo priredi Sokol v Ljubljani v Narodnem domu to nedeljo ob pol 8. zvečer ob svoji kresni veselici, so telovadni plesi. Nekaj novega so pri nas ti plesi. Izvedeta se dva plesa, krajši gavot-nega značaja (na skladbo češkega skladatelja Pospišila) in daljši, valček (na valček iz slovite Oounodove opere »Faust«). Ti plesi so izredno težki, zlasti valček, kjer se telovadci in telovadke gibljejo v najtežjih gibih skoro osem minut nepretrgoma, brez . odmora. Dolgost gibanja zahteva izredne vztrajnosti; vrhunška težkost vaj — imajočih že značaj popolnega baleta — ter slikovita vedno se menjajoča raznovrstna skupinska razporeditev telovadcev in telovadk pa zahteva nenavadno gibčnost in izurjenost, pa tudi fin ritmični čut. Plese izvede 16 najboljših telovadk in telovadcev ljubljanskega Sokola.
— Spored iavne telovadbe na kresni veselici. 1. Vaje na orodju (trg. in obrtn. naraščaj). 2. Vaje na orodju (članske vrste). 3. Proste vaje žen za III. slovenski vsesokolski zlet (telovadke). 4. Skupine naraščaja za III. zlet. 5. Telovadni plesi: a) ga-vota. b) valček (telovadci in telovadke).
— Na rednem občnem zboru Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani, ki se bode vršil v ponedeljek dne 30. junija v posvetovalnici mestnega magistrata, bode na dnevnem redu posebno važna točka, ustanovitev podružnice zavarovalnice proti nezgodam y Ljubljani in ustanovitev meščanskih šol na Kranjskem. Obe točki sta za ves obrtni stan zelo važnega pomena in želeti je, da bi se obrtniki, ki morajo imeti svoje delavce zavarovane v zavarovalnici proti nezgodam v Trstu in katerim se je od strani zavarovalnice zgodila strašna krivica, da se zglase pri zveznih delegatih ali pri načelstvu ZveZe. Gospode delegate se pa opozori, da se polnoštevilno udeleže važnega občnega zbora.
Dijak po nesreči nevarno obstrelil dijaka. V sredo popoldne je šel sinček vratarja deželnega dvorca dijak prvega gimnazijskega razreda Franc Jeram na izprehod. V Gosposki ulici ga ie srečal sošolec Zalesjak. Jeram ie povabil sošolca seboj na Grad, Zalesjak je pa odgovoril, da danes nikamor ne gre, ker »danes samo.muhe strelja«. Pri tem ie izvlekel flohnf-pištolo in se igral z njo tik pred Je-ramom. Nakrat se je Zalesjaku pištola izprožila in kroglja je šla Je-ramu v trebuh. Po nesreči je bil Zalesjak ves zbegan ter je pobegnil. Dobili so ga šele včeraj zjutraj pod nekim kozolcem v Mestnem logu. Deček je neutolažljiv. Mladega Jerama .so nrepeljali v deželno bolnišnico. Projektil ie prodrl mlademu Jeramu tako globoko, da mu ga v bolnici niso mogli takoj odstraniti in so mo-
rali njegovo lego šele poiskati z Rontgenovimj žarki. To je v kratkem času že drugi slučaj, da je dijak obstrelil dijaka.
— Pomagajmo družbi sv. Cirila in Metoda! Vsako leto nabirajo Nemci ob stoletnici Schillerjeve smrti za nemški Schulverein. Tudi mi Slovenci imamo vsako leto narodni praznik, to je dan 5. malega srpana, god sv. Cirila in Metoda. Na ta dan naj se vsepovsod, kjer bivajo naši rojaki, pobira za Družbo. Vsakdo naj daruje na ta dan »mal dar družbi na altar«. Ako daruje vsak deseti Slovenec povprečno le 10 v, dobi družba vsako leto nad 10.000 K. Prav umestna pa je ideja ljubljanskih ženskih podružnic. Te so sklenile. da se bode praznik sv. Cirila in Metoda obhajal kot narodni praznik v obliki cvetličnega dne. Vse podružnice prosimo, naj. kjer koli razmere dopuščajo, uvedejo praznovanje na. ših blagovestnikov s cvetličnim dnevom.
— Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in društva: 1096. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju (plačalo 200 K); 1097. Klub slovenskih bici-klistov v Ljubljani (plačal 200 K).
— Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala cenjena rodbina Jos. Močnika v Kamniku 15 K mesto venca na krsto umrlega g. Martina Karba v Ljutomeru. Pri kegljanju naprednega učiteljstva ob izletu slovenjegraškega učit. društva v Podgorje se je nabralo 2 K 50 v, vsoto je poslala gdč. Marica Vranjek, učiteljica v Šmartnem pri Slov. Gradcu. — Na svatbi vrle obmejne Slovenke gdč. Kristine Mežnar z g. Jakobom Pirtošek, pekarskim mojstrom v Št. Petru v Savinski dolini, se je nabralo 6 K 18 v, vsoto j€ poslal g. nadučitelj na Muti Ant. Hren,- Ob zaklju-čenju strelskih večerov sta podarila gg. sodnik Sernec in okr. sodnik A. Mladič 10 K. Pri odhodnici g. dr. Medveša se je na predlog g. I. Vidriha nabralo 12 K 10 v. znesek je poslal g. I. Kavs, nadučitelj v Ajdovščini.
— Ohola nemčurka. V Tivoli pripeljejo ženske otroke na zrak ter jih tam potijo, da delajo, kar hočejo. Tako je tudi te dni prišla na prostor poleg Švicarije neka prejšnja uslužbenka v mestu, a sedaj gospa, ki je poročila bogatega Nemca. Prišla je s svojim možem in dvema otrokoma. Otroka sta začela razkopavati ter nositi pesek in kamenje po klopeh, ne da bi se gospa mamica zanimala za niuno početje. K tei gospei le prišla potem uslužbenka, ki pometa po parkih ter je gospo vliudno opozorila na početje njenih otrok. Gospa pa, akoravno je majhna, vam je zrastla in oštela ubogo delavko z več nelepimi izrazi in s končnim zaključkom: »Kdo pa sem jaz? Koga pa imate vi sedaj pred seboi?« Delavka si je mislila sama pri sebi:	»Sedaj imam pred seboj oholo gospo nemčurko, ki je bila pa prej uslužbenka kakor sem jaz.«
— Čudna mačka, Na Cojzovi cesti se vidi pogosto čisto črna mačka, ki ima leyo oko živo rumeno, a nasprotno ima desno temno modro. Pisatelj teh vrstic pozna neko deklico, ki ima vsako oko različne barve. Pač čuden slučaj narave.
Nesreča. Ko je v sredo popoldne Puhov hlapec Ivan Zupančič po Tržaški cesti peljal v mesto voz opeke, je pred hišo št. 24. stopil z voza in tako nesrečno padel, da mu je šlo prednje kolo čez levo nogo ter mu jo zmečkalo. Ko so ljudje nesrečo videli, so takoj konje ustavili ter ponesrečencu priskočili na pomoč. Zupančiča so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Samomor. V torek popoldne so našli ljudje na robu gozdnega travnika. na meji med Gornjo in Spodnjo Šiško kakih 30 let starega moža mrtvega. Truplo je že začelo gniti. Na lice mesta je prišla policijska komisija, ki je konslatirala rano v obližju srca, na kar so truplo odpeljali v mrtvašnico. Kakor se poroča, le bil samomorilec — gre tu na vsak način za samomor — iz Pulja. Pri sebi ie imel štiri krone denarja.
Skrivnost Chateau Richmonda, senzacijski detektivski film v treh dejanjih se danes prvikrat predvaja v Kino-»Idealu«. Gamnontov teden prinaša najnovejšo modo. Ostale točke so sledeče: Slike iz doline Ei-saka (potovalni film.) Eden je preveč. (Humoreska.) Bubijeva osveta. (Humoreska.) Koki gre na maške-
rado. (Učinkovita veseloigra.) V torek amerikanska senzacija »Mojstrski strel lovca na leve.«
Trst.
Podroben izid volitev v II. razredu ie sledeč: I. okraj: Slovenci: Cotič 70, Ivaniševič 61, dr. Slavik 70 glasov:	soc. dem.: dr. Pueciier
41, Nicolao 40, Cerniutz 42 glasov; laški lib.: Braidotti 427. dr. Reiser 420, Risigari 422 glasov. Izvoljeni so laški liberalci. — II. okraj: Slovenci: Ivaniševič 15 glasov; soc. dem.: dr. Puecher 15 glasov; laški lib.: Doria 180 glasov. Izvoljen je laški liberalec. III. Slovenci: Mandič 121. Pinter 121, dr. Rybaf 124, dr. Slavik 123 glasov; soc. dem.: Cerniutz 24, Nicolao 25. dr. Puecher 22. dr. Seniga-glia 23 glasov; laški lib.: Bonetti 634 glasov, Filippi 632, Rasteli 628, Weil 650 glasov. Izvoljeni laški liberalci. — IV. okraj: Slovenci: Bar-telj 136, dr. Černe 138, Kravos 137, dr. Rybaf 140 glasov; soc. dem.: Cerniutz 62, Nicolao 59, dr. Puecher 66, dr. Senigaglia 58 glasov; laški liberalci: Comel 868, Debin 867. Pa-gliaro 868, dr. Pinclierel 858 glasov. Izvoljeni laški liberalci. — V. okraj: Slovenci: K oJnik 71, dr. Slavik 71, dr. Wilfan 71 glasov:	soc. dem.:
Cerniutz 71. Nicolao 68. dr. Puecher 73 glasov; laški lib.: dr. Minas 757, Snidersich 760, Saraval 735 glasov. Izvoljeni so laški liberalci. — VI. okraj: Slovenci: dr. Wilfan 31 glasov; soc. dem.: dr. Puecher 29 glasov: laški lib.: Constantini 184 glasov. Izvoljen je laški liberalec.
Nov »Sokol« ob Adriji. 17. t. m. s? je vršil ustanovni občni zbor »Sokola« pri Sv. Jakobu. Udeležba je bila rnnogobrojna. Br. Engelman otvori občni zbor, pozdravi navzoče in da besedo br. Jezeršku, ki s preprostimi besedami očrta namen in pomen Sokola za slovenski narod. Br. Engelman pojasnjuje delovanje pripravljalnega odbora. Iz njegovega poročila je razvidno, da je priredil pripravljalni odbor skupno z odbori »č.talnice« in »Ilirije« ljudsko veselico, katere čisti dobiček je namenjen našemu naraščaju, ki nastopi na župnem zletu na Opčinah. Br. Cesar je podal blagajniško poročilo. Iz tega posnemamo, da je pripravljalni odbor pripravil Sokolu okrog 250 K denarja. Br. Šorn poda izvleček iz pravil s primernim pojasnilom. Nato je bil izvoljen sledeči odbor: Br. Engelman Vinko, staro- ; sta; br. Dimnik Ivan, podstarosta; br. JezerŠ&t JCjjdii, načelnik; br. Cesar Franjo, Česhik Mirko, Pilot Ra-divoj. Čehovin Ljubomir, Rom Ivan, Čretnik Martin, odborniki; Jemc Anton. Miiller Ignacij, namestniki; Šorn Josip. Zaired Fran, pregledovalci računov. - - Br. župni starosta Wilfan pozdravlja rtovega Sokola in proslavlja vzvišenost sokolske misli. — Vstopnina se je določila 1 K, in me-sečnina 80 h. šentjakobčani! Pristopajte k novemu Sokolu v častnem številu: Kdor Slovenec, ta Sokol! — Na zdar!
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
BOLGARIJA IŠČE ZAVEZNIKOV.
Sofija, 19. junija. Bivši minister Gešov se Je baje podal v politični misiji na Dunaj, odkoder odpotuje v Berolin.
NEVARNA RUMUNIJA.
Sofija, 19. junija. Bolgarska vlada je rumunsko vprašala, bi 11 v slučaju vojske Bolgarije s Srbijo ostala nevtralna. Rumunija je odgovorila, da ostane nevtralna, ako ji Bolgarija odstopi Dobrudzo Jo Bal-čika. Nato je Bolgarija pogajanja prekinila.
Pariz, 19. junija. »Temps« poroča: Dr. Danev ne poide v Petrograd, ker razmere so taKšne, da mu je nemogoče zapustiti Sofijo.
Pariz, 19. junija, »lemps« poroča. da je bolgarska vlada Izjavila, da se podvrže le oni razsodbi, ki se napravi na podlagi zavezniške po-
ČLANI PROVIZORNE VLADE BANDITI.
Pariz, 19. junija. »Temps« poroča iz Valone. da je v Albaniji zavladala popolna anarhija. Člani pro-vizorne vlade so banditi, ki hodijo od kraja do kraja in ropajo. Generalni stotnik je tudi bandit.
KOMPROMIS DOSEŽEN.
Dunaj, 19. junija. Po dolgem pogajanju je bil dosežen kompromis med vlado in nemškim nacionalnim klubom ter kršč. socialci. Nacionalci in socialci so zahtevali julijskega zasedanja, da bi se že vendar enkrat rešila službena pragmatika in da bi regulacija plač nastopila že s prvini julijem. Tega pa niso hoteli privoliti češki agrarci, ki so začeli z obstrukcijo. Včeraj je govoril celi popoldne Zahradnik, danes je govoril zopet Stanek več ur. Med njegovim govorom se je pogajala vlada z nacionalci in socialci in Stiirgkhov predlog, naj bi se regulacija uradniških plač uveljavila z nazaj učinkujočo močjo od 1. septembra dalje, nezasedena sistemizirana uradniška mesta naj se zasedejo, po krivici pretirani uradniki ad personam povišajo in v penzije zaračunajo doklade, zbornica pa naj se zbere sredi septembra, je bil sprejet kot protiusluga za uslugo, da so nacionalci in socialci opusti! od svoje zahteve po julijskem zasedanju. Češki agrarci so na to takoj prestali z obstrukcijo.
KRAVALI V ZBORNICI.
Dunaj. 19. junija. Nemškim poslancem kar ne da, da so slovanski poslanci preprečili po velikonem-štvu dišeče udanostne izjave avstrijskega parlamenta »cesarju vseh Germanov«; ni jiin všeč, da avstrijski parlament, kjer sedi slovanska večina, ni hotel podati izjave udano-sti, servilnosti In bizantinizma. Danes zvečer ob 9. uri je dobil besedo dr. Steinwender, ki je pričel z uda-nostnimi Izjavami, nakar ie nastal v klopeh čeških radikalcev takšen hrup. da se je morala seja suspendirati.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Spominjajte se Haske ga društva
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 60 vU nar jev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamke 20 vinarjev. — Pri mallli oglušil) ni nič popusta in sc plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H, Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, nai-nižla cena.
Stanovanje, obstoječe iz ene al: dveh sob s pritiklinima se išče za takoj ali za mesec avgust. Ponudbe pod »Stalno« na »Prvo anončno pisarno«.
4 dobro ohranjena damska kolesa se kupi. Ponudbe sprejema »Prva anončna pisarna«.	518-3
Več sokolskih oblek se ceno proda. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.	537—3
Mizarskega vajenca sprejme takoj tvrdka Zorman & Škafar. Ljubljana, Prečna ulica‘4.	538—4
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem
Sezija cd 1. maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplicc. Akratov vrelec 38°C, daje vsak dan nad 30.000 lil radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirno kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr Kon tantin Konvalinka Zdravo podneb e, Gostogozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trs; št. 9
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijooirani optik in strokovnjak svoj
tav^ojitični *avod.*Ws
| po zdraviti*
,,Domovina * !
zahtevo za-, stonj in poSt-nlne prosto.
Za K10
se dobi elegantni damski prašni mantelj ali
pralni kostum.
liavnotako za K 10'— listrasta ali pralna obleka za gospode Od K 6-— naprej pristni panama klobuki do najfinejše vrste.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
»Učiteljska tiskarna“
-== v Ljubljani '=
gx>be.
r. z. z o. z.
se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor časopisov, knjig, raznih tiskovin za urade, hranilnice, in posojilnice, jedilnih listov, cenikov, vizitk, okrožnic, mrtvaških listov i. t. d. i. t. d.
:: Litografija ::
Telefon štev. 118.
V zalogi ima šolske, županske in različne druge tiskovine, učna izpričevala za obrtne vajence, delavni red. diplome i. t. d. i. t. d.
ooo
Najokusnejša izvršba in najnižje cene. vv
:: Stereotipna ::
Ček. račun štev. 76/307.
l)ci, bo ni ca: K 8,000.000.
Rez. fond nad K 1,000.000.
LfuMjfanska kreditna banka vLiuMfanl
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Splietu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
m