PHIHDHSKI DHEMK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA NA TRŽAŠKEM OZEMLJU
TISTI, KI VSAK DAN BLATIJO NOVO JUGOSLAVIJO IN NJENE USTANOVITELJE TER IGNORIRAJO NAPORE NJENIH NARODOV, KI Z OGROMNIMI NAPORI IN POZRTVOVANJEM 3RADIJO SOCIALIZEM, NIMAJO NOBENE PRAVICE PRAZNOVATI DNEVA 5. OBLETNICE NJENE USTANOVITVEI
Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din
TRST četrtek 25. novembra 1948
Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini
Ste v. 275 (1060)
OSEBNE IZKAZNICE
SO PROTIZAKONITE
Očitna kršitev določb mirovne ^flodbe, ki v nizu vseh ostalih ^Jbolj prizadeva prav nas trža-e Slovence, je — kakor smo že ,litetokrat poudarili, izdajanje ^jezičnih novih osebnih izkaz-Ilc' Prav tako smo že večkrat "Movili, da večina tržaškega j^toiualstua teh kršitev ne odo-/jtoa in da je prav v primeru ^“jenja enojezičnih novih osebji izkaznic to prebivalstvo “otmo dokazalo s tem, da nje-ogromna večina novih fcrt-H izkaznic enostavno ni Uta.
skladu z mirovno pogodbo V skladu z mnenjem ogromne 'fčitle tržaškega prebivalstva 1 torej bilo, da vojaška upra-) Potem, ko se je o kršenju mi-,>toe pogodbe in o volji večine ,!tškega prebivalstva prepri-J*> b skladu z določbami te J°I0dbe izda ukaz o ukinitvi iz-,*Wi« enojezičnih ter odredi lajanje dvojezičnih osebnih iz-toiic.
toda angloameriška okupacij-vojaška uprava je izraz orne-j^e in angleške vlade, katerih
Niče
glede določb mirovne , ®°čbe 2 Italijo je od 20. marca | j,' znano vsemu svetu. Obe vla-’’ (er logično tudi njuni pred-j^iki v Trstu predlagajo s
irkosko vlado vred korenito jP^M'0 mirovne pogodbe z Ita-revizijo, na temelju katere J bi se vse Tržaško ozemlje . Jdjačiio republiki Italiji. To 't Pa hkrati tudi stališče f"* tržaških italijanskih nacio-tjfhčnih strank povezanih v j°Zbani egiuntl d'intesa» in iz-* nje.
.... skladu s to revizionistično ^itifco priključitve Trsta k Ita-■ imperialističnih predstavni-«. in njihovih zaveznikov v in okoli nje je angloame-i® VC/ izdala 9. aprila 1948 *.* &ev. 193, ki predvideva iz-,0 novih osebnih izkaznic za ^ °sebe od 15 leta dalje. S temi . “znicami treba zamenjati naj-■®je 31. decembra t. I. doseda-5 stirijezične osebne izkaznice, tanjeni ukaz zahteva za razli-dosedanjih, da je iz osebne \>Jfn}ce razvidno državljanstvg ■!c nika, ne predvideva pa prav ^•or o tem, ali bo obrazec sa-I . v italijanščini ali dvojezičen, Dl'0 slovenščini in italijanščini. i^®* te uredbe je naše stališče kJ*6, ker smo ga že večkrat na-t in se glasi: j^.1 nimamo ničesar proti izdati novih osebnih izkaznic, J*« smo nasprotni le obraz-(jj • ki so tiskani samo v italijan-tj?! tn prav v tej enojezičnosti tJ*®0. kršitev tiste določbe mi-8j?e Pogodbe, ki jamči tržaškim Hi ?ncem narcinostno enako-%n0st’ Glede obrazcev pa ukaz • 193 pravi: to ,ebne izkaznice se bodo lah-rjJf izdale uporabljajoč samo t5,7Ce> ki jih bo nabavila Za-'Uca vojaška upravan.
!,;jti3n° je torej, da. je Zavezni-j,[a vojaška uprava tista, ki je >(c bičati obrazge novih izka-tjta>aaTn° v italijanščini, čeprav
^ Snm i._t_______
%
sam, kakor smo že pouda-
bjjj niiesar ne pove, da morajo »>„ v tržaški občini nove izkazih' tiskane samo v italijanščini.
sledi, da krivdo za eno je-V{* °brazce nosi vojaška upra-,n da je vojaška uprava tista, s tem ponovno kršila do-
mirovne pogodbe.
I^na pogodba pa je za oku-W anglo-anteriiko vojaško S(V° tokovni zakon. Zato je h^eiii postopek VU potemta-.Protizakonit, čeprav se iz ■ nhaza 193 tega ne more *,*«• Protizakonita je torej iz-p a ukaza štev. 1931 'Ud,01®'31 ko je VU videla, da zali^ takšnega svojega protizako-tV,^® postopanja prebivalstvo bj? V svoji veliki večini eno-*t bsebne izkaznice odklanja
*“«Uteni lco te demokristjansko «11 Cio male di Trieste« itl0rozil, da nihče ne bo ^ boliti brez izkaznice na ‘1 Beni Protizakonitem obrazcu jju J0 (u(jf Vidalijevi S«naii sprejeli ta demokrist-'ia "argumentu k»t upošteva-Ntr^en’ okupacijska VU 'd { ®(a včeraj za potrebno pre-a poročevalskega urada tržaškega radia opozoriti .11^ l’alstuo na določbe ukaza Klc' Se Prej pa je preko '■%f‘lhlnkleja delegaciji OF od-
>nj,
da dosedanjega sistema
stoj. S tem VU nanaša ponovno krivico tržaškim Slovencem in jim krati pravico, z,a katero so se borili skupaj z zavezniškimi armadami na čelu s Sovjetsko zvezo v krvavi drugi svetovni vojni in doprinesli za to ogromne žrtve.
Zato tržaško demokratično ljudstvo predvsem pa ves slovenski živelj v Trstu ne more in tudi nikoli ne bo pristalo na takšen protizakonit način izvedbe ukaza štev. 193.
Mi torej nismo proti izdajanju novih osebnih izkaznic, temveč zahtevamo le, da se pri njihovem izdajanju ne tepta naša narodna enakopravnost ter da VU ukaz 193 tako izvede, da bodo obrazci Za nove osebne izkaznice v skladu z glavnim zakonom Tržaškega ozemlja — z mirovno pogodbo.
Mi zahtevamo torej dvojezične osebne izkaznice in noben resnični demokrat v Trstu, ki mu je do spoštovanja mirovne pogodbe, krivičnih, protizakonitih izkaznic ne bo nikdar sprejel!
VIŠINSKI OBSOJA PRITISK
na nestalne člane VS v Berlinom
Razpravljanje o sprejemu novih članov v OZN - Glede Palestine hočejo ZDA in Velika Britanija vsiliti rešitev, ki naj bi bila v korist njihovim petrolejskim interesom na Srednjem vzhodu
rozdreie Muhe
Kongresu Km
PARIZ, 24. .— Na današnjem zasedanju posebne politične komisije OZN je sovjetski delegat Višinski v zvezi z vprašanjem sprejema novih drtav y OZN v odgovor na napade argentinskega delegata izjavil med drugim: Veto je politično orožje. Tudi vi se ga poslužujete. Mi ga uporabljamo pogosteje, ker smo manj številni. Ce bi bili večina, bi se mu lahko tudi odpovedali. Toda v sedanjem položaju se mu ne bomo odpovedali in z druge strani se mu tudi vi ne odpoveste. Z druge strani, spričo dejstva, da mora v pomanjkanju veta glasovati za sprejem novih članov najmanj sedem članov Varnostnega sveta, se ta sprejem lahko one-
mogoči tudi z vzdržanim glasova-1 uči vse prošnje za sprejem v OZN. njem.	Osnutek se nanaša na sedem držav,
Višinski je nato ožigosal razne sklepe večine, ki so pristranski, in je pri tem med drugim navedel pritisk, ki se izvaja na nestalne člane Varnostnega sveta v zveži z Berlinom. Podrobno je nato analiziral pridržke dveh sodnikov mednarodnega razsodišča in je namignil na možnost spremembe sovjetskega stališča glede držav, katerih sprejem priporočajo ZDA, v primeru, da bi zopet preučili vprašanje sprejema držav ljudske demokracije.
Danes so delegacijam izročili osnutek švedske resolucije, ki predlaga, naj Varnostni syet zopet pre-
jjjgUj m»HMHHUI BUHI
V francoskem parlamentu so zelo občutljivi za obtožbe proti Montqomeryju in Spaaku * Strah pred predlogom KP za preiskavo o fondih političnih strank - Vlada ne bo izplačevala družinskih doklad stavkajočim delavcem
PARIZ, 24. — Na včerajšnji večerni seji poslanske zbornice je desničarski poslanec Montel navedel «strašno zločinsko dejanje«; francoski vojaki so namreč po njegovem zatrjevanju ujeli v Indckini tri «častnike, ki sc člani francoske komunistične partije in ki so pripravljali Hoči Minhove elemente«. Montel je dejal, da bo to javil ministrskemu predsedniku. Komunistični poslanec Andre Marty pa je razburil nekatere duhove, ko je dejal, da «bi zelo slabo vplivalo na francosko vojsko, če bi se morala pokoravati tujim poveljstvom, in to še zlasti po Dunkerqueu in Mers El Kebiru«. Na to Martvjevo izjavo je interveniral sam predsednik vlade, ki je smatral za potrebno, da poudari delež tujih vojsk pri osvoboditvi Francije.
Na današnji popoldanski seji parlamenta se je pričelo glasovanje o komunističnem predlogu, ki je v bistvu glasovanje o zaupnici vladi. Ko bo končano to glasovanje, bodo glasovali o predlogu, ki so ga vložili degolisti in nato o predlogu vladne večine. Po peti uri je bilo prvo glasovanje končano. Po še nepotrjenih vesteh je bil komunističen predlog odbit s 316 proti 164 glasovom; 40 poslancev se je vzdržalo glasovanja.
Po prvem glasovanju so degolisti umaknili svoj predlog. Tedaj so komunisti temu predlogu dodali spremembo, da naj se namreč uvede preiskava o imetju vseh strank, tudi De Gaullove. Izid glasovanja je bil: 379 glasov proti in 180 za predlog. Pri tretjem glasovanju je bil predlog za zaupnico vladi sprejet s 351 glasovi proti 215.
Na seji je generalni sekretar partije Duclos govoril o denarju, ki prihaja iz drugih držav. £<Od kod prejemajo sredstva degolovci, da lahko delajo tolikšne propagandne kampanje?« je vprašal Duclos. «Tuj denar prihaja v Francijo, zato da se potem razdeli med stranke. To se mora nehati«. Po teh besedah so mu vsi poslanci ploskali. «Ame-riška zveza dela je razdelila vsote denarja v Franciji. Kdo ga je dobil?«
Pri glasovanju o večinskem predlogu j.e Duclos ponpvno povzel be. sedo in protestiral proti obdolži-tvam notranjega ministra. Ponovil je tudi izraz privrženosti franco-coskih komunistov Sovjetski zvezi in dejal: »Med SZ in Francijo ni križajočih se interesov«. Nadaljeval ie, da ni razlogov, zaradi katerih naj bi Francija šla v vojno proti državi, ki nima nikakih napadalnih namenov proti njej. «Vi ste sedaj vključeni v napadalni blok: to je vsa resnica«, je poudaril Duclos.
Nato je govoril Duclos o stališču belgijskega ministrskega predsednika v ostavki, «socialista» Henryja Spaaka. ((Dokler je šlo za borbo proti Hitlerju«, je izjavil, «je bil Spaak za nevtralnost. Danes se pa postavlja v bojno vrsto proti So-
vjetski zvezi«. Ta izjava je izzvala v zbornici velikansko razburjenje. Vladni poslanci so obsuli Duclosa s psovkami. Queuille in Moch sta takoj dvignila roko ter prosila za besedo. Ko se je nemir polegel, je s predsedniškega mesta vpil Her-riot: «Včeraj se je tukaj napadala Anglija, danes je na vrsti Belgija«. Mislil je na včerajšnji incident, ko je komunistični poslanec Marty «žalil» Anglijo in Montgomeryja. Dejal je še, da «je osebnost Spaaka vzvišena nad sodbo Duclosa«. Slabo priporočilo za Spaaka je obramba s strani tistih, ki imajo v svoji sredi ((socialiste« kot je Moch in podobni. Sicer pa ga ie itak Du-closova oznaka že sama dovolj toč-
no predstavila. Za sklep je Duclos še dejal: ((Antikomunizem pomeni vojno. Komunizem je mir«.
Ng predlog komunistov, za katerega so zahtevali nujnost, da naj vlada izplača družinske doklade stavkajočim delavcem, je minister za delo odgovoril, da so sklenili da ne priznavajo več stavke, češ da večina delavcev spet dela, in torej ni več povoda za izplačevanje dru. žinskih doklad, ker ne obstaja več nemožnost dela. Voliti za komunistični predlog bi torej pomenilo, odobriti stavko, je dejal minister. In zbornica je seveda predlog odbila ter s tem ponovno izpričala svoj‘o ((naklonjenost« do delavskega razreda.
glede katerih se bo zopet bavil Varnostni svet, in sicer: Italija, Avstrija, Portugalska, Finska, Trans-jordanija, Irska in CeyIon, ter na države, ki so vložile prošnjo naravnost na Varnostni svet: Madžarska, Romunija, Bolgarija, Albanija in Mongolija.
Govoril je tudi ameriški delegat, ki je izjavil, da ZDA upoštevajo sklepe «male skupščine«, ki je naklonjena spremembi sedanjega sistema veta. Ker je bila debata zaključena, bodo jutri preučili posamezne predloge in prešli k glasovanju.
Bramuglia je imel danes razgovor s predstavniki šestih nestalnih članov Varnostnega sveta. Uradno javljajo, da bodo frar-cosko-britan-sko spomenico o denarnem vprašanju v Berlinu izročili Bramuglii jutri zjutraj. Javljajo tudi, da ne bodo pred jutrišnjim dnem objavili besedila vprašanj in odgovorov štirih velikih držav.
Danes so v politični komsiji govorili štirje delegati o palestinskem vprašanju, in sicer paragvajski, ukrajinski, pakistanski in urugvaj. ski. Ukrajinski in urugvajski delegat sta se izrekla za strogo izvajanje načrta o razdelitvi, dočim je pakistanski delegat dejal, da ta rešitev ni pravična.
Ukrajinski delegat je poudaril, da se ?n or a strogo izvesti načrt o razdelitvi, ki se razlikuje od načrtov ZDA in Velike Britanije, ki skušata vsiliti rešitev, ki naj bi bila v korist njihovim petrolejskim interesom na Srednjem vzhodu. Izjavil je dalje, da odklanja Berna-dottov načrt, ki bi za izraelsko državo pomenil izgubo dveh tretjin njenega ozemlja, dočim bi palestinski Arabci z vključitvijo v Trans-jordanijo prišli zopet pod angleško gospostvo.
Napredne množice sveta Trumanove skrbi
■1 e / * f e i
ZAGREB, 24. — II. kongres KP Hr-vatske je prejel številne pozdravne brzojavke in pisma partijskih organizacij kakor tudi delavstva, ki Javljajo dosedanje uspehe v proizvodnji ter sprejemajo nove obveznosti za izpolnitev novih nalog. ,
Vodimo borbo za izvršitev petletke, pravi brzojavka rudarjev iz nekega rudnika blizu Zagreba. Claai partije v tovarni za graditev železnih mostov v Zagrebu poudarjajo, da so za 10 odst. prekoračili obveznosti, ki so jih prevzeli pri gradnji in montiranju železnih mostov, in da bodo popolnoma izpolnili proizvodni načrt za leto 1948 do 1. decembra. Ciani poljedelskih zadrug vasi Stakoravac pišejo, da bodo leta 1949. pridelali 30 odst. več kakor privatni lastniki. Študenti pravne lakultete zagrebške univerze se obvezujejo, da bedo še poglobili svoj študij markslstične-Ieninistične znanosti in izražajo željo, naj bi KP Hrvatske sprejel sklepe, ki naj usmerjajo v nadaljnjo graditev socializma v državi.
ČIGAVA JE STAVBA V. UL. MONTECCHI
Zgložništuo ..PiinpsHi Uneunir d. z o. z.
vzame stavbo od CMD v najem dne 27. IX. 1947
so močnejše ed vojnih hujskačev
Kongres Sindikatov ČSR - Izjave ministra za informacije Kopeckega o delovanju Gottu/alda in londonske vlade med vojno
izkaznic ne namerava Zeniti.
IPl1 ie VU ponovno dokazala, 'Sa nada.lja uctrajati na S ™ izkaznic na protizakoni-Se ra’cu. Ponovno opozar-S"® ukaz štev. 193 pa do-^on-t ’ ria hoče svojo proti. Vi 'mesti pod pretnjami h u'k ^edvidenimi v Vlil. čle-^amega. Z drugimi be-S ki	hoče s predpisi uka-
Ai0 "ha na tem ozemlju ve-ShL*k,°na‘ izvesti protizakonito to;,-,. itue pnov tiste določ-1 Slo,""6 P°0odbe, ki jo trža-“Žhejj Cnci smatramo kot naj-0 spoj nacionalni ob-
PRAGA, 24. — Danes se je začel kongres sindikatov CSR, na katerem bodo preučili nalogo sindikatov v prehodni dobi iz dvoletnega v petletni načrt. Na kongresu sodeluje 560 delegatov iz vseh krajev CSR.
Predsednik Zapotocky je v svojem govoru orisal moralno dekadenco in negotovost, ki vladata " kapitalističnih državah. ZDA, ki bi lahko nudile visoko življenjsko raven lastnemu ljudstvu kakor tudi številnim drugim državam, mečejo narode v objem Marshallovega načrta. Poudaril je dalje, da dajejo ZDA nemško industrijo nacističnim lastnikom, tako da bo premagana Nemčija lahko zopet začela vojno. Zaključil je z izjavo, da vojne ne bo, ker so napredne množice v svetu močnejše od vojnohujskaške propagande.
Pred častniki glavnega štaba je minister za informacije in za kulturo K'opecky govoril o delu predsednika Gott\valda v okviru narodne obrambe. Poudaril je, da je bil Gottivald edini, ki se je odločno uprl Monakovu. Kopecky je izjavil, da se je Gottivald takrat večkrat sestal z Benešem in mu predočil, da bi se CSR lahko branila, kljub izdajstvu zahodnih držav, ker je bila Sovjetska zveza pripravljena nuditi vojaško pomoč, za kar je Gottivald dobil osebno zagotovilo od Stalina. Ko je govoril o vlogi Gott-ivalda pri ustanovitvi češkoslovaške vojske v ZSSR med vojno, je Ko-pecky izjavil, da so med Cehi, ki so bili v inozemstvu, bili samo komunisti pod vodstvom Gottivalda za izselitev sudetskih Nemcev. Londonska skupina pa si ni upala uradno o tem govoriti. Dejal je dalje: Ko je bii predsednik Beneš leta 1943 v Moskvi, nam je pokazal zemljevid CSR, kakršna naj bi bila po vojni po mnenju češkoslovaške vlade v Londonu. Presenečeni smo bi li, ko smo ugotovili, da meje niso odgovarjale predvojnim. Nekatera področja Sudetov, kakor na primer področje Cheba so se dodeljevala Nemčiji. Na naše vprašanje je Be neš odgovoril, da on vidi v tem re šitev sudetskega vprašanja ter na čin, da se CSR odreže od milijonov Nemcev v Sudetih. Gottivald pa je pri tem izjavil, da morajo Nemci zapustiti češkoslovaško ozemlje, ne pa da pride to pod Nemčijo. Pozneje ni bilo več govora o tem zemljevidu, je zaključil Kopecky.
Vietnam zahteva sprejem v OZN
PARIZ, 24. — Predsednik pari-dve' uri kot protest proti aretaciji j ške delegacije vietnamske demo-tajnika Delavske zbornice.	1	kratične republike je s p.smom
Protestne stavke v Italiji
RIM, 24. — V severni It3liji so v številnih krajih proglasili protestne stavke proti odpustom v in. dustriji. Danes so proglasili splošno stavko v pokrajini Brescia in Pavia. Tudi v številnih drugih kra. jih bodo za dve uri prekinili delo. V Temi je prišlo do neredov, ker je ravnateljstvo jeklarn sklenilo, da bo znižalo plače delavcem zaradi stavke. Tudi v videmski pokrajini bodo jutri delavci stavkali
glavnemu tajniku OZN Trygve Liem predlagal sprejem Vietnama v OZN. V svojem pismu poudarja, da je Vietnam neodvisna in suverena država od septembra 1945 po zmagi nad Japonsko, za katero je Vietnam prispeval. Navaja tudi konvencijo od 6. marca 1946 s Francijo in ustavno sestavo sedanje vlade. Omenja dalje velik napredek, ki ga je republika dosegla na demokratičnem, socialnem, gospodarskem in kulturnjem področju in iz. javlja, da brez pridržkov sprejema načela in obveznosti ustanovne listine OZN.
eksplozija na
LISBONA, 24. — V smodnišnici v Amori pri Seixalu je nastala eksplozija, ki je povzročila veliko uničenje. Do sedaj so izkopali 16 ženskih trupel. Od 30 ranjenih sta dva umrla kmalu po eksploziji, druga dva pa v bolnišnici. Telefonske zveze so prekinjene, ker so bile linije uničene. Vzroki eksplozije že niso znani.
zaradi Kitajske
NANKING, 24. — Uprava železnic javlja, da je kitajska ljudska vojska pretrgala železnico Tiencin-Puhov-Peng-Pu na petih krajilj. pri Cang Ralingu 70 km severno od Puhova.
Cangkajškovo ministrstvo za o-brambo je dalo nalog družinam članov kuomintangove vojske v Severni Kitajski, naj odpotujejo v Tiencin,
V ZDA kažejo vedno večje vznemirjenje zaradi ogromnih uspehov osvobodilne vojske. Domnevajo, da sta Truman in Marshall na današnjem razgovoru razpravljala predvsem o Kitajski. Politični krogi ugotavljajo, da je Truman po svojem razgovoru z Marshallom sprejel kitajskega poslanika v ZDA Wellingtona Koo. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da je kitajska vlada do .sedaj porabila 113 milijonov dolarjev od 175, ki jih je kongres izglasoval za vojaško pomoč Kitajski. Ameriški di-piomatični krogi pa izjavljajo, da bodo ZDA v letu 1949 izdale dve milijardi dolarjev na Daljnem vzhodu, tako za pomoč Kitajski kakor za ojačanje japonske industrije ter vojaške baze na Daljnem vzhodu. Po mnenju izvedencev bo vojaški proračun ZDA za leto 1949-50 znašal 15 milijard dolarjev.
Kongres IIP Mahedonije
bo 19. decembra
SKOPLJE, 24. — Na plenarnem zasedanju CK KP Makedonije so sklenili, da se prvi kongres KP Makedonije odloži na 19. decembra. Prvotno je bil kongres določen za 29. novembra, toda za ta dan je sklicano zasedanje Ljudske skupščine FLRJ.
Občni zbor
Ciril-Metodove družbe
NOVI PREDSEDNIK JE TOV. FRANCE BEVK
V nedeljo dopoldne je bila v Ljubljani glavna skupščina Ciril-Metodove družbe, ki so se je udeležili delegati iz vse Slovenije. Glavna točka dnevnega reda je bila reorganizacija družbe in sprejem novega statuta, s katerim je ta na-rodno-obrambna organizacija vključena v Osvobodilno fronto kot njena množična organizacija. Dosedanji prvomestnik dr. Fellacher je očrtal naloge družbe in nakazal nujnost spremembe pravil, ki so ostala v glavnem nespremenjena od ustanovitve družbe leta 1881 in nikakor niso več odgovarjala. Delegati so to pobudo toplo pozdravili in enodušno odobrili predlagana pravila.
Novi statut določa, da deluje Ciril-Metodova družba v okviru Osvobodilne fronte na podlagi njene prve temeljne točke, da seznanja javnost s položajem Slovencev izven meja FLRJ in podpira borbo, ki jo vodijo njihove antifaši-sitčne organizacije za pravice za-mejnih Slovencev.
Glavna skupščina je izvolila novi odbor s pisateljem Francetom Bevkom kot predsednikom.
Svet nemškega naroda
za sklicanja sveta zunanjih ministrov
BERLIN, 24. — Svet nemškega naroda na sovjetskem področju je sklenil pozvati francosko, angleško, ameriško in sovjetsko vlado, naj takoj skličejo konferenco sveta zuna. njih ministrov, da preučijo mirovno pogodbo z Nemčijo in pripravijo mirovno konferenco.
BRUXELLES, 24. — Eyskens, ki je dobil nalogo za sestavo nove vlade, je danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki strank. Izjavil je, da bo treba priti do koalicije krščansko socialne in socialistične stranke, ki da «najbolje odgovarja interesom države«.
Kakor smo iz dosedanjega poteka dogodkov glede obnovitve naše stavbe v ul. Montecchi videli, Ciril-Metodova družba ni imela dovolj finančnih sredstev, da bi stavbo obnovila. Zaradi tega je založništvo «Primorskega dnevnikas d.z.o.z. (sedaj Založništvo Tržaškega tiska d. z. o. z.) stopilo v stike z odborom CMD v Ljubljani in mu ponudilo, da bombardirano stavbo z zemljiščem vred vzame v najem. Po do’-gotrajnih pogajanjih med upravni m svetom Založništva in odbora CMD je končno prišlo do najemne pogodbe dne 27. septembra 1947. Pogodba je bila registrirana v Trstu na dan 26. nov. 1947 pod št. 2643-11-157.
Glavne točke te pogodbe so sledeče:
1. «Družba Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, lastnica vi. št. 2204 Trst-mesto, hiša št. 46 ul. dei Giu-liani v Trstu daje v najem zase, svoje dediče in pravne naslednike Založništvu ((Primorski dnevniku družbi z.o.z., ki sprejme v najem omenjeno poslopje, priležeče zemljišče in vsako drugo imetje in pritikline in sicer za uporabo za tiskarno, cinkografijo in uredniške prostore.
2. Najemna doba se določi na 15 let ter se bo začela z dnem podpisa te pogodbe s pridržkom glede založništva, da odobri pogodbo občni zbor njegovih članov; po preteku dobe se bo pogodba avtomatično podaljšala iz leta v leto, v kolikor je stranki ne odpovesta, kar je treba sporočiti s. priporočenim dopisom vsaj šest mesecev pred potekom.
3. Najemnino je treba plačevati v naprej v polletnih obrokih.
4. Vsa uporaba vode, električnega toka, plina itd. gre v breme najemojemalca.
5. Vsi izdatki za davke in pri stojbine, bodisi sedanje, kakor bodoče, so in bodo izključno v breme Založništva, ki jih bo moralo za vso pogodbeno dobo vračati družbi CMD ob tozadevni zapadlosti in na način, ki je predviden za plačevanje najemnine.
6. Vsi stroški za redno vzdrževa-
nje v najem danega poslopja so in bodo v izključno breme Založništva.
7. Založništvu je dovoljeno izvesti na samem poslopju v teku najemne dobe morebitne notranje in zunanje preureditve po predhodnem sporazumu s CMD. Morebitna zboljšanja vštevši napeljavo električnega toka, plina, vode itd., ostanejo CMD proti odškodnini, ki jo morata določiti stranki sporazumno, v kolikor ne bi CMD rajši videla, da se postavi poslopje v prejšnji stan.
8. Izredno vzdrževanje poslopja spada v dolžnost CMD, v primeru nujne potrebe pa ima Založništvo pravico izvršiti neizogibna dela vzdrževanja. Založništvo bo obenem naprtilo tozadevne stroške CMD in CMD je že danes pooblaščena, da jih odšteje od sledečega obroka najemnine.
9. CMD se izrecno obvezuje, da bo v primeru prodaje poslopja zahtevala od kupca, da upošteva najemno pogodbo.
10. CMD dovoljuje Založništvu, da vknjiži predmetno najemno pogodbo brez njenega nadaljnjega sodelovanja na v najem dani nepremičnini vi. št. 2204 Trst-mesto. To dovoljenje velja in se smatra, da je dano za katere koli vrste vknjižbo, ki se more doseči v zemljiški knjigi, s katero se na vsak način doseže namen, da se poočiti za tretje osebe obstoj predmetne najemne pogodbe in njeno trajanje kot pravni način, iz katerega izhaja o-mejitev — ki jo je prevzel lastnik — svoje pravice, da razpolaga s stvarjo in da se zagotovi pravna posledica, predvidena v čl. 1599 italijanskega obč. zakona nasproti morebitnemu kupcu ali upravičenemu družbe CMD na temelju zaupanja, ki gre vpisom v javnih knjigah.
U. Stroške in takse, registracije in knjižbe te pogodbe in stroške v zvezi z njenim izbrisom iz zemljiške knjige nosi Založništvo.
Tej najemni pogodbi je priložen poseben aDodatni dogovor», katerega vsebino bomo objavili prihodnjič.
(NADALJEVANJE SLEDI)
Jutri zjutraj nadaljevanje sodne razprave proti stavkovnemu odboru
Fašiste naj sodijo
ne pa stavkovni odbor!
Jutri dopoldne bo nadaljevanje sodne razprave proti članom stavkovnega odbora slavne stavko leta 1946. Demokratično ljudstvo Tr-ta, ki je z navdušenjem In odobravanjem sprejelo hrabro zadržanje tovarišev Ukmarja, Laurentija, Stoke in Solierija na torkovi razpravi, pošilja vsak dan protestne resolucije na vojaško upravo, v katerih zahteva ukinitev sodnega postopka preti stavkovnemu odboru.
Prejeli smo med drugimi tudi protestno resolucijo demokratičnih žena iz Vrdele—Skoijeta in okrajnega aktiva KP Tržaškega ozemlja za okraj Koper. V obeh resolucijah se zahteva, da se postavijo pred sodišče fašistični razbojniki, ki so opustošlli pred dve-me letoma sedeže naših demokratič-ma letoma sedeže naš'h demokratičnega odbora pa naj se vsak sodni postopek ukine.
in direktivah za delo organov socialnega skrbstva za leto 1949.
Plenum je še posebno poudaril potrebo vztrajnega dela za rešitev vprašanja invalidov. Kakor je znano je na podlagi odloka predsedstva Ljudske skupščine FLRJ za zaščito vojnih invalidov pristojen komite za socialno skrbstvo.
Vprašanje prevzgoje in sistematične vključitve invalidov v gospodarstvo je najvažnejša naloga pri reševanju invalidskega vprašanja.
Plenum komiteja
za soc. skrbstvo FLRJ
BEOGRAD, 24. — Plenarno zasedanje komiteja za socialno skrbstvo vlade FLRJ, ki zaseda te dni v Beogradu, razpravlja o načrtih
Nove usmrtitve
grških demokratov
ATENE, 24. — Danes so v Volosu usmrtili 5 partizanov, ki jih je vojaško sodišče obsodilo na smrt.
Danes je Sofulisa v njegovem uradu nenadoma popadla pljučna bolezen in ga je zaradi tega zadela tudi kap. Zdravijo ga v uradu. So-fulis ima 86 let- Caldarisa, ki je sedaj na poti v Pariz, so nujno poklicali x Atene.
Iz Rima poročajo, da so prir stojni krogi označili vesti dnevnega tiska, po katerih naj bi bila naročila velikih družb Združenim ladjedelnicam tik pred zaključkom, kot prezgodnje. Ni sicer izključeno, da bi te ladjedelnice v krotkem dobile tudi večja naročila; zato so se vršili razni posveti, toda zaenkrat je zakon glede prvega dela pomorskih novih gradenj — gre za 160.000 ton — še pred parlamentom, ki bo moral odobriti finanv.rr.nje polovice te tonaže, ki odpade na državne družbe (sklop Finmare) iz sklada lir ERP. Dokler zakon ni sprejet in objavljen, pravijo isti rimski krogi, ni mogoče izreči kaj točnega glede naročil raznim ladjedelnicam. Po zakonskem osnutku bo o tem sklepalo ministrstvo za trg. mornarico.
Tedaj tudi po sprejetju zakona ne bo še takojšnjih naročil m načrti, ki so bili doslej preučeni, se bodo lahko še vsak čas spremenili. Tako vest iz Rima. Ali se za tem skriva zopet kak pritisk na upravo ladjedelnic ali pa se hoče podaljševati politični učinek, ki ga izkorišča lokalno časopisje? Gotovo je, da stvar govori v prid samostojnih ukrepov glede tržaškega gospodarstva.
Tekma Benetke < Trst
Direktor beneškega pristanišča je poročal na tiskovni konferenci, da bosta zgrajena pri pomorski postaji v Benetkah dve veliki
Prezgodnje vesti
o naročilih tržaškim ladjedelnicam
skladišči z zmogljivostjo 30.0^00 ton, Dejal je, da trenutno posvečajo tehniki glavno skrb poglobitvi pristaniških bazenov in da so železobetonska dela pri graditvi silosa za žito napredovala, tako da bo mogoče silos že konec tega leta spraviti V obrat.
Švicarski ERP v Italiji preko Trsta
Italija dolguje Sulci iz pasivne trgovinske bilance trenutno okrog 10 milijard lir. Na pogajanjih, ki so se nedavno vršila V Bernu, da bi rešili vprašanje plačila, so se sporazumeli, da bo Italija plačala v devizah vsoto 3 in pol milijarde lir, preostalih 6 in pol milijarde pa bodo pokrili tako, da sc bo Švica udeležila finansiranja javnih del in gradnje ladij v Italiji,
Italijanske oblasti so prvotno predlagale gradnjo avtoceste Sa-vona-Chiasso, ki služi prometu med obema državama, ter postavitev petrolejskega cevovoda iz Genove do Locarna. Ti načrti, ki niso neposredno donosni, pa Švicarjem niso bili všeč in verjetno na njih zahteve so nato sklenili, da bo švicarsko dobroimetje v Italiji uporabljeno pri obnovi ne-
katerih letovišč, predvsem Riminija in gradnji velikih prekomor-nikov. Razumljivo, da bo udeležba pri izkoriščanju letovišč za Švicarje posebno primerna, ker so v tem strokovnjaki. Glede udeležbe pri ladjah pa bodo zastopani pri družbi «Societd lta-lia», s katero se vodijo pogajanja Že od meseca februarja, t. I. V ta namen bi dali v gradnjo 4 preko-mornike s tonažo okrog 25.000 ton vsak tržaškim ladjedelnicam, in sicer dva ladjedelnici Sv. Marka in dva ladjedelnici Sv. Poka. Ladje bi vozile na progah proti Severni in Južni Ameriki.
Te kombinacije so krstili italijanski uradni krogi za ejavna dela»... Švicarski krogi doslej niso povzročili nikake odvišne publicistike, kakor kaže, pa so z izidom pogajanj zelo zadovoljni. T.udi take vesti dajejo razumeti, da nimajo nikake potrebe vključevati se preveč v ameriški Marshallov plan, ki se ga trdovratno in po zadnjih vesteh tudi uspešno izogibajo. Navsezadnje bi se tržaško gospodarstvo lahko veselilo takih vesti, ko bi bilo v dosedanjem času poskrbljeno za Llogdovo mornarico in plovbo kakor treba. Tako pa bo veselje
grenko kScor ono krojača, ki dela drugim nove obleke, sebi pa ne more niti lukenj počiti.
Praksa ERP v Italiji
Vedno pogostejše so objave Zavoda za zunanjo trgovino (ICE) o razprodaji raznega blaga, ki je bilo uvoženo iz kontingentov plana ERP na račun državne uprave, ker ni bilo zanj trgovcev-in-teresentov. ICE hoče to blago vnovčiti, da poviša «fond lir ERP)>, toda mora cene stalno zniževati, ker privatna špekulacija ne kupuje vse, dokler niso cene smešno nizke. Sele potem je blago odkupljeno in takoj nato seveda cene zopet narastejo, ker so jih kupci-trgovci zopet dvignili. Tako poročajo iz Rima, da je medministrski odbor za uvoz ’ in izvoz pooblastil ICE, da zniža za 10 odst. ceno diamantnim rezilom, za katera je bila na zadnji licitaciji ponujena komaj polovica določene cene. Prav tako za fero-krom in elektro-izolacijski material. Zaradi teh neobičajnih znižanj je uvoz blaga EBP škodljiv za domačo industrijo, ki je izpostavljena nenadnim špekulativnim padcem cen. Na drugi strani pa se prav tako zniža pritok v efond lir», ki po zadnjih podatkih dosega komaj četrtino vsote predvidene za tekoče leto (70 milijard nasproti 300 tiapove-danihl). Realna vrednost plana ERP je zaradi tega mnogo nižja od nominalne vrednosti.
TOKIO, 24. — General Mac Arthur je potrdil smrtno obsodbo mednarodnega sodišča proti Toju in drugim obtožencem.
Vrhovni poveljnik ameriških čet na Japonskem general Walker je izjavil, da bodo dan usmrtvitve sedmih obsojencev držali v t&jnosti.
Grožnje in hujskanje namesto dokazov
Urednikom Vtdaajevega glasila gre očitno zelo na živce objavljanje zgodovinskih dejstev v zvezi z našo stavbo v ul. Montecchi, dejstev, ki jih objavljamo ie nekaj dni pod naslovom sCigava je stavba v ul. Montecchi». Zakaj? Očitno zato, kei se njihova zgradba laži, zgrajena ob načrtni hujskaški gonji — ruši kot stavba iz papirja. Vidalijevi uredniki pravijo, da pogrešajo zgodovino prostovoljnega dela na obnovitvi stavbe ter zaključujejo na temelju tega, da za «Primorski dnevniku tisoči ur prostovoljnega dela štejejo manj kot nič.
No, naj se le potolažijo. Kljub temu, da je «Primorski dnevniku že večkrat pisal tudi o prostovoljnem delu in tudi navedel, koliko je njegova vrednost, jim povemo, da smo šele pri petem nadaljevanju in naj si živce malo umirijo, kajti predvideno je več nadaljevanj, posvečenih prostovoljnemu delu in oprem '‘ljenih z zelo zanimivimi dokumentarnimi fotografijami.
Z grožnjami, hujskanjem in podobnimi «inteligentnimi» sredstvi pa Vidalijevi uredniki niso in ne bodi nikdar ničesar dokazali.
Kdo razbija SHPZ?
Zločinsko razbijanje prosvetnih društev
Vidalijevci niso pri svojih raz-bijaških metodah baš izbirčni. V početku so še nekako Poskušali vsaj postaviti pred se kuliso uljudske voljen in so si poskušali na neki način ustvariti nekako <degalnost». Toda sedaj so opustili tudi to skrb in se razgaljajo pred javnostjo s svojo nasilno »argumentacijo» pesti. V borbi proti slovenskim prosvetnim društvom so uvedli enake metode džungle kot v svojem ostalem razbijaškem delu. Oglejmo si nekaj najbolj tipičnih primerov.
Venček Krečič je na občnem zboru prosvetnega društva v Bar-kovljah doživel popoln polom. Niso mu pomagale vse njegove priprave in mahinacije• Bark ovijam so odločno in jasno povedali, da odklanjajo Krečičevo raz-bijaštvo. Toda Venček noče biti poražen. Zato je proglasil občni zbor prosvetnega društva za neveljavnega. Da bo ta njegova izjava bolj držala, jo je izrekel v imenu koordinacijskega odbora. To je njegova - legalnost. Toda šibka bilka, na kateri se pač ne more rešiti! Ni potrebno bog ve kako učene razloge, ker že samo ime koordinacijskih odborov pove, da taki odbori niso nadrejeni organizacijam, ki jih sestavljajo. Organizacije so popolnoma avtonomne in sodelujejo v koordinacijskih odborih v meri in obliki, ki jo popolnoma svobodna določajo društva sama. Krečič bo pač moral rekurirati pri članstvu sa-
Nove telefonska številka uprave "Primorskega dnevnika", v ul. Rugg. Manna 29 je
83-51
TRŽAŠKI DNEVNIK
ItalijanSiiM kototoi ubil prnlmel
teejo uvesti didaktični ravnatelji na slovenskih Selah
mem ali pa pri r SHPZ. Oboje pa mu seveda smrtji• Zato je njegova obsodba dokončna. Naj se polo-laži! Ne bo ostal sam, kajti naše ljudstvo bo izreklo sodbo tudi nad razbijači prosvetnih društev v drugih krajih.
Pri Sv. Ivanu, kjer je skoro celemu odboru prosvetnega društva e,Slavko Škamperle)) prepovedan vstop v Prosvetni dom, so vidalijevei postavili nov odbor. Tako imamo sedaj za to društvo dva odbora. Samozvanemu odboru razbijačev predseduje Stane Bidovec, ki je pa obenem podpredsednik legalnega, starega odbora. Ko je bil izključen iz glavnega odbora SHPZ, se je Bido-vee, ki je pravnik, trdno oklenil pravil, da izpodbije svojo izključitev. Častno razsodišče pa je dokazalo prav na podlagi pravil, da je bil glavni odbor SHPZ še pre-natančen v spoštovanju prav it, ker je po teh imel sam polno pravico Bidovca izključiti. Bidovec pa pripravlja s svojim samozvanim odborom občni zbor prosvetnega društva eSkamperles. Razumljivo je, da tak odbor nima pravice sklicevati občnega zbora (na katerega ne bi niti imeli pristopa mnogi člani in niti legalno izvoljeni odbor) in da bo od Bidovca sklican »občni zboru ničen.
Zločinsko preračunana je bila tudi provokacija, s katero so vidalijevci porinili v krizo šentjakobsko prosvetno društvo elvan Cankar«. Brez vednosti in jasno tudi brez odobrenja odbora društva so zasedli 4. novembra v četrtem nadstropju tiskarne pri Sv. Jakobu tudi neko sobico, ki naj bi bila sedež društva elvan Cankar». Večina Cankarjancev seveda ne soglaša s takimi gang-strskimi metodami in šentjakobski Slovenci prav dobro poznajo zgodovino zgradbe bivše slovenske zasebne šole pri Sv. Jakobu in tudi točno vedo, kdo je tej hiši lastnik. Nihče, niti tajnik društva sam ne more mimo odbora pooblastiti uredništvo «11 Lavora-tore», da uporablja ime Cankarjevega društva za svojo zločinsko, razbijaško gonjo, To je tudi odbor v svoji izjavi sprejeti na seji dne 8. novembra potrdil, kIt La-voratore» napoveduje sedaj neko izjavo tajnika društva Medveda. Ta izjava, kakršna koli bo, ne bo mogla zanikati (če se seveda Medved ne bo posluževal laži), da je večina odgovornega odbora proti nasilju in za ohranitev časti društva elvan Canlzar». Medved pa naj si le piše sodbo, kot si jo je p Barkovljah že napisal Venček, kot si jo piše Bidovec in še nekateri drugi razbijači slovenske kulture. Slovenska kultura m tržaških tleh je preživela že mnoge težke preizkušnje; preživela bo tudi to. Samo njena zgodovina bo zabeležila poleg imen tujih šovinistov, ki so jo napadali v vseh dobah, še imena slovenskih Herostratov.
Na račun italijanščine ne sme trpeti poučevanje slovenščine
Izpiti za imenovanja v trgovski mornarici
20. decembra t. I. se bodo pričeli na tržaški pomorski direkciji izpiti za dosego imenovanj v trgovski mornarici.
Rok za predložitev prošenj s strani kandidatov izteče 11. decembra t. i. —- Prbžnja morajo biti sestavljene na kolkovanem papirju (24 lir) in opremljene z vsemi predpisanimi dokumenti.
Dr. GAETA
ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 do IS, (Gouori slovenski) TRST. UL. TORREBIANCA it. 43, VOGAL UL. CARDUCCI
Od 1945. leta dalje šo se slovenski starši borili za to, da nam vojaška uprava uprava prizna enakopravnost slovenskega jezika ter so zahtevali, da se uvede poučevanje slovenščine tudi na italijanskih šolah, kot so hoteli nekateri pedagogi, da bi se uvedla italijanščina kot obvezen šolski predmet na slovenskih šolah. Vojaška uprava je po odločnem prizadevanju slovenskih staršev pristala na to, da se uvede na slovenskih šolah italijanščina na italijanskih šolah pa slovenščina kot neobvezni šolski predmet. To le za tiste učence, za katere bodo dali njihovi starši pismen pristanek. Res je to, da se je ta praksa uvajala le na slovenskih šolah in da so italijanski šovinistični učitelji ter starši italijanskih otrok to popolnoma prezrli, Preko te pravice pa so šli celo čislo slovenski starši, ki so iz ka-kakršnih koli razlogov opisali svoje otroke v italijansko šolo.
V začetku letošnjega leta pa so nekateri didaktični ravnatelji na slovenskih osnovnih šolah zahtevali od svojih učiteljev, naj prinesejo pismen pristanek staršev le oni otroci, ki ne bodo obiskovali italijanščine kot neobveznega predmeta. Tako so hoteli postaviti torej na glavo odlok šolskih oblasti pri vojaški upravi ter ukrepati samovoljno o tem načelnem vprašanju. Kako daleč gre hlapčevanje teh ljudi, pa se vidi najbolje iz dejstva, da je bilo na vseh šolskih konferencah govora o tem, da se mora vnesti poučevanje italijanskega jezika 3 ure tedensko v urnik rednega Šolskega pouka.
Tako bi bili torej slovenski o-troci prikrajšani pri njihovem rednem šolskem pouku v materinščini 3 ure tedensko na račun italijanščine. Najbolj krivično pa se nam zdi pri celi stvari dejstvo, da imajo na slovenskih kot na italijanskih šolah isti šolski program in da italijanske šolske oblasti niso niti od daleč pomislile na to, da bi uvedle slovenščino kot neobvezni šolski predmet, kaj šele da bi na ta račun trpela njihova materinščina. Popolnoma odveč pa je končno tudi navodilo didaktičnih ravnateljev slovenskim učiteljem, ki poučujejo v italijanščini, nuj govore med italijansko uro samo italijanski ter naj uporabljajo isti šolski progrgm kot ga imajo otroci istih šolskih razredov pri italijanščini na italijanskih šolah. Didaktični ravnatelji zahtevajo torej od slovenskih otrok popolnoma nemogoče stvari, ker je namreč popolnoma jasno, da slovenski otroci po slovenskih šolah ne morejo v tolikšni meri obvla-
Izjeva odbora prosvetnega društva Slavko Škamperle
Glede na izjavo nekega samozvanega iszačasnegas odbora Prosvetnega društva «S. Škamperle» objavljeno v «11 Lavoratores, izjavlja podpisani odbor:
1) Sedanji odbor s Čokom Hermanom na čelu ni bil odstavljen od demokratičnega članstva prosvetnega društva niti na kakem pravilno sklicanem članskem sestanku niti na občnem zboru, temveč le od nekaterih članov in tudi nečlanov. Dokler ne bo podpisanemu odboru izrečena razrešnica ali nezaupnica na pravilno sklicanem sestanku ali zboru, na katerem bp zagotovljena svoboda besede prav vsem članom, je edino podpisani odbor opravičen voditi in zastopati društvo ter se posluževati društvenega žiga.
2) Za vsakega Svetoivančana je smešna trditev, da govori začasni odbor v imenu vsega članstva. Arhiv bo čuval do nadaljnjega legalni odbor, ki je na suoji seji 26.10. t. I. proglasil odgovornega za vso imo-
Čitajte in ši^ito Primorski dnevnik!
vino, zlasti društveno knjižnico, ki je' ostala v Prosvetnem domu, Bidovca Staneta.
3) Prosvetno delo pri Sv. Ivanu razdirajo oni, ki so vrgli odbor in člane društva iz Prosvetnega doma. Med drugimi je bil vržen iz doma tudi pevovodja zbora in je torej nesramna laž, (e očitajo drugim, da zbor ne more imeti svojih vaj v svojem lastnem domu.
4) 9. t, m. smo poslali hišnemu odboru protest, v katerem smo med drugim zahtevali; uVsem članom po društvenih pravilih izvoljenega društvenega odbora mora biti omogočeno isoršeoati poverjene jim dolžnosti, dokler jih teh ne bo razrešil prihodnji občni zbor». Na ta dopis nismo prejeli odgovora. Torej zopet laž, da odbor noče sklicati občnega zbora, ker ni nikoli trdil da ne bo sklical občnega zbora. Le to mu ovira samozvani «začasnu> odbor, ki je preko nekaterih svojih «odbornikoo» zahteval seznam članov, češ da samo on ima pravico sklicati občni zbor.
5) Naše ljudstvo je v veliki ve čini ugotovilo, kdo je škodljivec slovenske ljudske prosvete, in ni več daleč dan, ko bodo morali dajati odgovor ljudstvu vsi resnični hujskači in razdiraei.
dati italijanščine kot jo obvladajo italijanski otroci na italijanskih šolgh.
Otrok se mora po vseh pedagoških načelih naučiti najprej do zadnje podrobnosti ter spoznati svoj materin jezik, tujega jezika pa naj se uči le v toliko, kolikor to ustreza njegovi starostni dobi in potrebi. Vsekakor pa js treba upoštevati, da je za Slovenca edino slovenščina občevalni jezik In da uporablja italijanščino le v odnosu do tujerodca. Didaktično ravnateljstvo pa naj to skrb prepusti učiteljefn, ki so dokazali s svojim dosedanjim delom, da so dobri vzgojitelji naših otrok ter da bodo znali ubrati tisto pot, ki jim bo jamčila čim več uspeha.
Vojaške šolske oblasti pa naj vzamejo končno že na znanje, da ne sme na slovenskih osnovnih šolah trpeti pouk v materinem jeziku na račun italijanščine ter da je treba za Slovence in za Italijane uveljavljati ista načela, ki se nanašajo na najosnovnejše pravice državljanov t■ j, na vprašanje enakopravnosti slovenskega jezika, ki nam je zagotovljen po mirovni pogodbi.
Pri združenju induslrijcev spijo?
Kd*j bodb odgovorili na načrt o novi delovni pogodbi?
Da obstaja nezadovoljstvo med
delavci, zaposlenimi pri avtoprevoznik podjetjih, je že vsem dobro znana stvar in q tem nezadovoljstvu so prav gotovo obveščeni tudi delodajalci, ki jih pa, kot vse kaže, to prav nič ne moti. 2e dva meseca sta namreč potekla, odkar je Zveza enotnih sindikatov za delavce avloprevoznih podjetij predložila združenju induslrijcev načrt za novo delovno pogodbo in seveda ni dobila do sedaj nobenega odgovora.
Da gospodje združenja industrij-cev v takih zadevah niso preveč prisiljeni s članki opozoriti jih na to vprašanje, je vendarle le prehudo.
Toda zakaj so jim za rešitev tako nujnega vprašanja potrebni kar celi meseci, nam še sedaj ne gre v glavo. Menda nas s svojim molkom ne mislijo prepričati q tem, da so si ves ta čas tako razbijali glavo samo, da bi našli način, kako bi najbolje rešili problem svojih uslužbencev. Le nekoliko dobre volje bi bilo potrebno in vprašanje bi bilo lahko že zdavnaj rešeno.
Zato pa smo radovedni, kakšen izgovor so si ti gospodje izbrali, da bodn lahko opravičili pred svojimi uslužbenci in tudi pred vso javnostjo svoj dolgi molk. Cas bi že bil, da bi se zganili.
Sindikalni pIbhhh razpravljal
o sporazumu med fu llz
I>a je prišlo do sporazuma, mo KN na ljubo I>* v mnogih vprašanjih popustili
V ponedeljek zvečer je bil v ul. Copti sindikalni plenum, na katerem so razpravljali o pogajanjih med Enotnimi sindikati in Delavsko zbornico v zvezi z volitvami tovarniških odborov. V diskusiji, ki je sledila glavnemu poročilu, so navzoči obravnavali predvsem dve točki, v katerih se obe sindikalni organizaciji v prejšnjih pogajanjih nista strinjali, in sicer: če morata biti Zveza enotnih sindikatov in Delavska zbornica prisiljena predložiti svoje spiske kandidatov za člane tovarniških odborov in kako se morajo volitve izvršiti.
Razne pripombe navzočih so pokazale, da si delavstvo želi čimprejšnjega sporazuma tudi v teh dveh točkah in da zahteva, da imajo tudi tisti delavci, ki niso organizirani v sindikatih, pravico predložiti svoj spisek kandidatov.
Ob koncu je bilo prečitano sledeče poročilo, ki ga povzemamo v kratkih beseda!): Plenum Enotnih sindikatov, ki ga je sklical izvršilni odbor, izraža svoje zadovoljstvo zaradi demokratičnega postopanja izvršilnega odbora ES, ki je vedno obveščal vse posamezne sindikalne
Ham gredo milijoni v mestni vrtnarili?
Koloni v mestni vrtnariji žive v hlevu, v katerem ni elektrike niti vode in niti najosnovnejših higienskih naprav - Vojaška uprava naj imenuje v kontrolno komisijo tudi predstavnike delavskega razreda
Ker smo o težkem položaju kolonov v mestni vrtnariji pri Do-mju- že večkrat pisali, smo se hoteli tudi sami prepričati, v kakšnih razmerah žive koloni. Nihče namreč ne bi verjel, da je treba priti v to podjetje inkognito, ker imajo sicer nadzorniki in vodstvo mestne vrtnarije navado, da po-kažajo obiskovalca, še raje pa onim, ki imajo nalogo kontroli? rati delo uslužbencev, Je lepo obdejane gredice pri vhodu in z belim peskom posuto pot, kot pa da bi pokazali stvarne potrebe vrtnarije in tam zaposlenih delavcev-
Ne-pričakovano smo stopili v poslopje, ki je ge na zunaj po-
dobno hlevu in ki služi za stanovanje dvema kolonskima družinama, ki obdelujeta polja in travnike ter opravljata vsa najtežja dela, Eot nam je zastavila priletna žena, vsa v črno oblečena. S svojimi črnimi zvedavimi očrni je spraševala, čemu prihajamo. Odgovorili smo ji, da smo prišli pogledat, kako živijo koloni v mestnih podjetjih, ki bi morala biti zgled vsem lastnikom kmečkih posestev in veleposestev. Med tem go smo se z njo pogovarjali, so se okrog nas zbrali Še ostali člani družine. Jz vseh obrazov je sijala skrb za življenje, otroci pa so bi)i nekako starikavi in vsi bjedi v obraz.
Tržaški velejem v Ireh poslopjih?
Ravnateljstvo tržaškega velesejma sporoča, da vlada s strani zaledja, kakor Avstrije in Madžarske, zanimanje za prihodnji tretji mednarodni velesejem v Trstu. Trenutno se tudi rešuje vprašanje zadostnih prostorov, ker pomorska postaja ne zadostuje potrebam in še manj dovoljuje razvoj velesejma. Tržaški trgovski krogj so zato iznesli predlog, da bi bile razstave nameščene razen v pomorski postaji tudi še v postaji pomorskega letališča in v poslopju »3'ergesteo« pa Borznem trgu. Ta razdelitev bi bila primerna, ker so vsa tri poslopja blizu in bi tudi po svojem, značaju odgovarjala za - namestitev raznih oddelkov sejma. V pomorski postaji naj bi bila razstava pohištva in opreme, elektroindustrije, radijskih aparatov in optičnih izdelkov, izdelkov kemične industrije in prehranjevalnega sektorja. V poslopju pomorskega letališča bi bil nameščen kovinsko-mehanični oddelek, strpji jn izdelki težke industrije, v »Tergesteua pa bi bilo kakih 20 stojnic z modnimi predmeti, galanterijo, steklenimi izdelki in keramiko, usnjeni izdelki itd. S tako ureditvijo bi se dosedanji obseg razstave več kot podvojil.
Prav je, da sporoča ravnateljstvo 3ejma te načrte javnosti, ki naj o njih razmišlja in iznese kake predloge ali pomisleke. Zlasti so za to poklicani naši gospodarski krogi, kakor tudi zastopstva tujih gospodarskih krogov. V sedanjih razmerah je. sicer težko iznesti načrt, ki bi presegal gornji predlog, ker vlada v mestu popolno gospodarsko mrtvilo. Toda zares sodoben in velikopotezen načrt mednarodne velesejmske razstave v Trstu bi utegnil sprožiti mnoge možnosti sodelovanja z zalednimi državami, ki so železne rezerve našega gospodarstva, Povezal bi razne. predloge in načrte lokalnih gospodarstvenikov in publicistike V praktično delo *a oživljanje prometa preko Trsta in jasno pokazal na funkcijo Trsta v mednarodni gospodarski izmenjavi.
Tplnske Mave med Trsta
Jugoslavijo in cono B Tržaškega ožemita
Po tržaških kompenzacijskih računih j.e bila vrednost izmenjav med anglo-ameriško cono Tržaške, ga ozemlja, Jugoslavijo in delom Tržaškega ozemlja pod jugoslovansko upravo sledeča (v 1000 lirah): UVOZ
iz iz jug. cone
Sprejeli so ju na kirurgiji oddelek
Nu kirurgični oddelek glavne bolnice so včeraj popoldne pripeljali z rešilnim vozom 43-letnega mizarja Franca 3elya z Zgornje Grete št. 236. Sely je bil zaposlen pri gradnji bolnišnice Burlo Garofolo pri Sv. Mariji Magdaleni, katero gradi gradbeno podjetje Frandoli. Med delom pa je tako nesrečno padel z dveh metrov visokega odra, da si je potolkel glavo in dobil živčni pretres.
Nekaj ur pred njim pa so prav tako pripeljali na kirurgični oddelek 72Ietno Marijo Lovračino iz ul. Foscolo 38. Verjetno ima žena zlomljeno medenico. Poleg tega pa ima še manjše druge praske po rokah. Ponesrečenka je izjavila, da je ob 17 22. t. m. v ul. U. Foscolo prav pred njeno hišo padja na tla, ker jo je neka mimoidoča ženska sunila.
1947	Jugoslavije STO-ja	
avgust	679.561	
septembčr	337.428	
oktober	309.138	
november	269.683	
december	211.685	
1948		
januar	83.894	
februar	52.819	22.040
mereč	64.390	32.922
april	67427	27.746
maj	35.213	26.044
junij	58.507	34.078
julij	10.920	12.420
avgust	32.016	20.377
september	35.126	34.968
oktober	41.615	23.424
I	Z V O Z	
	v v jug. cono	
1947	Jugoslavijo STO-ja	
avgust	587.296	
september	470.429	
oktober	326.028	
november	126.040	
december	184.300	
1948		
januar	151.800	
februar	12.700	9.506
marec	5.387	16.414
april	134.892	11.731
maj	36.202	725
junij	61.053	31.074
julij	9.355	5.262
avgust	743	13.197
september	25.059	4.284
oktober	9.276	2.109
Izmenjave	so dosegle najvišjo	
vrednost avgusta meseca lanskega		
leta. Pozneje	so številke začele pa-	
dati. Po italijansko-jugoslovanskih		
dogovorih so se izmenjave ustalile		
in dosegle	približno vrednost 60	
milijonov mesečno za uvoz		in 50
milijonov za izvoz. Po mesecu juniju pa se Je izvoz silno skrčil. V oktobru t 1. je medsebojno izmenjavanje doseglo najnižjo točko.
V preteklem oktobru je Trst uvažal sledeče: mleko G3>2 milijonov lir iz Jugoslavije in 1 milijon lir iz cone B), vino (11,1 milijonov lir iz Jugoslavije), sveže sadje in zelenjava (5,050.000 (z Jugoslavije in 11.700 iz cone B), sveže ribe (komaj pol milijona tz cone B), kon-servirane rtbe (8.052 000 tz cone B), med (5,5 milijona iz Jugoslavije), suhe slive (5 milijonov iz Jugoslavije), sadni sok (1,125.000), topinambur (800000), fižol (2 milijona).
Najvažnejši predmeti tržaškega
izvoza so bili stroji in njihovi deli. Od tega sa je izvozilo v Jugoslavijo za 7,031.000 lir in 551.000 lir za cono B STO-ja; sledijo zdravila v Jugoslavijo za 1 milijon lir, orodje (114.000), elektrotehnični material (585000). brivski aparati in britvice 650.000 za eono B), ključavnice (198.000 za Jugoslavijo).
«Kaj tukaj stanujete« smo spraševali. In vendar so vojaške ob? Jasti izdale za mestno vrtnarsko podjetje že težke milijone, s ka-teremi bi lahko zgradili novo poslopje, kaj šele, da bi ga vsaj zasilno popravili. Ko smo se radovedno ozirali, nas je prijazna Žena povabila, naj vstopimo. Vsa notranjščina poslopja je cementirana in po sredi je napravljen kanal zg odvajanje vode, tako da ni bilo treba Še posebej spraševati, da se prepričamo o tem, da je to poslopje služilo včasih za hlev. Koloni sami so z nizko pregrajo iz opeke pregradili v tri prostore, v dve spalnici in kuhinjo, v katerih živi deset ljudi. Skozi na pol zadelana okna je neusmiljeno silila v notranjost barja ter preganjala še tisto malo toplote, ki jo daje majhen štedilnik. Ves čas sta neprestano na nas zrla s preplašimi očesi dva otročiča bledih lic, ki sta se držala materinega krila. Njihova mati nam je vsa v solzah pripovedovala, da sta otroka že dve zimi preležala bolna v postelji zaradi mraza in nehigienskih prostorov. Ko so se ti ljudje pritožili pri Giovanniju Belemu, v kakšnih razmerah živijo in ga prosili, naj jim vsaj delno popravi stanovanje ter jim napravi vsaj stranišče ,se jim je nasmehnil rekoč:	»Kaj se pritožujete,
saj tudi jaz stanujem v slabem stanovanju«. Tako se torej poigravajo celo nekateri pri upravi podjetja z nesrečo ubogih ljudi, ki živijo od dela svojih rok in niti zato ne prejemajo tega, kar jjm po vseh predpisih in dogovorih pripada. In vendar je ta Človek smatral za potrebno, da je dal prebeliti lepo urejen hlev za eno samo kozo, medtem ko ni hotel razumeti potreb kolona.
To je samo bežna slika, v kakšnem položaju živijo koloni v mestnih podjetjih, v katerih dela poleg šestih kolonov in njihovih družin še nič manj kot 440 delavcev. Za te delavce izdaja vojaška oblast tedensko okoli tri milijone lir, da niti ne upoštevamo vsega materiala, ki ga rabijo pri svojem «delu» in ki po navadi delajo samo takrat, kadar pride na ogled komisija iz mesta. Vodstvo mestnih podjetij ni ob tej priliki že nikdar pokazalo izvedencem in članom kontrolne komisije bedno stanovanje kolonov in njihovih družin, ki prav gotovo ne dela čast javni ustanovi. Temu se končno ne moremo niti čuditi, ker sprejema komisijo le vodstvo, ki jo postreže z raznimi likerji ter ob dobri kapljici prav rado pozabi na to, po kaj so prav za prav prišli. Koloni pa do članov komisije sploh ne morejo priti in se tudi vse preveč boje govoriti, ker so v strahu za svoj borni zaslužek. Dr. Celante in drugi okoli njega pa so takemu načinu postopanja s svojimi pred-postavljenemi vajeni, saj imajo dobro šojo fašističnega uradovanja za seboj, ki je temeljilo na korupciji in podkupovanju.
Predčasno je mestni svet imenoval komisijo, ki bi imela nalogo kontrolirati delo dosedanjega mestni vrtnariji. Kot člani te ko-Mestni vrtnariji, Kot člani te komisije so bili imenovani med drugimi tudi dr, Bruner in dr. Nobile. Mestni svet in Mlani pa niso upoštevali zahteve ES In Delavske zbornice, ki so odločno zahtevali, da bj imeli svoje zastopnike V tej komisiji. Zato pozivamo vojaško upravo, naj v interesu tega podjetja čimprej imenuje zastopnike delavskega razreda, ki bodo branili interese delavcev v teh podjetjih ter naj pošlje v mestno vrtnarijo komisijo, ki si bo ogledala dejanski položaj ter ukrenila vse potrebno, da se predvsem izboljša položaj kolonov, ki predstavljajo resnično delovno silo tega podjetja.
baze o problemih, za katerih rešitev so bila V teku pogajanja. Plenum soglaša s stališčem izvršilnega odbora v zvezi s sestanki z voditelji Delavske zbornice. Prav tako se strinja plenum z načinom, kako se bodo vršile volitve v tovarniške odbore. Zahteva obenem, dg se prizna vsem delavcem pravica, ki io predvideva sporazum podpisan XI. avgusta 1948, ki pravi, da imajo vsi delavci možnost predložiti prostovoljno spjske kandidatov za svoj tovarniški odbor. Plenum predlaga, da se glasuje po imenih, ker je namen, kateremu služijo tovarniški odbori ta, da se izberejo najboljši delavci. Predlog, ki ga je stavila Delavska zbornica, da bi se glasovalo po spiskih, ne bi dosegel tega namena in bi torej tovarniški odbori ne mogli imeti tiste vloge, ki jim jo bodo poverili delavci. Obenem poziva izvršilni odbor ES, da se volitve v tovarniške odbore čimprej izvršijo, ker bi vsako odlašanje teh škodovalo interesom delavskega razreda.
Sporazum, ki je bil sklenjen med Delavsko zbornico jn Enotnimi sindikati v zvezi z vprašanjem volitev članov v tovarniške odbore, bi v normalnih prilikah prav gotovo razveselil vse tržaško demokratično delavstvo. Vsi se namreč dobro zavedamo, da je skupno sodelovanje vseh delavcev v današnjih časih res zelo važno in prepotrebno. Toda, da je lahko prišlo do sporazuma in da je vodstvo Delavske zborniee nekoliko popustilo, je jasno znamenje, da so morali prav Enotni sindikati na škodo interesov delavskega razreda v mnogih vprašanjih popustiti, kar je ponoven dokaz, da so stopili na pot oportunizma. In ta ugotovitev brani zavednim dejavcem, da bi se iskreno veselili nad tem sporazumom.
Popravek
V včerajšnjem poročilu o tiskovni konferenci Galjoway-White se nam je pripetila neljuba pomota, V odstavku »Podrobnosti in finansiranje« se glasi stavek od » ... finansiranja ladij...« dalje pravilno: « ... je dejal, da je bijo do ene četrtine dogovorjeno že poprej, polo. vico so dogovorili pred dnevi na sestanku mešane komisije v Rimu, ostalo pa še bodo. Razdelitev bo sledeča; 19 milijard jz fonda lir ERP za Trst, 17 milijard naj bo nekako nakazilo a fond perdu (?) iz bilance področja, ostanek do skupne vsote'51 milijard pa plačajo pri. vatni naročniki«. V naslednjem odstavku iste kolone od besede «... nanovo so dovolili 3 milijarde, ...» (ne pa 2 milijardi).
Ob koncu tretjega odstavka druge kolone pa je glede «proste cone« pravilno: « ... predvideva 4-letni načrt 1.600 milijonov lir...« in ne 16.500 milijonov lir.
mmm
Četrtek 25. novembra Katarina, Velja Sonce vzhaja ob 7.18, zahaja ob 16.26. Dolžina dneva S-08. Luna vzhaja 0.33, zahaja ob 13.54
Jutri 26 novembra
Radejka ,Temna
SPOMINSKI DNEVI 1914 je umrl Davorin Jenko, slovenski , skladatelj.
1786 je umrl dr. Marico Plančič, Slovenec, predhodnik moderne bakteriologije.
ENOTNI SINDIKATI
Glasovanje za volitev delegatov prosvetnih delavcčv za kongres ES bo danes 25., v petek 26. in v soboto 27. novembra t. 1. od 11-12 in od 17-18 v ul. Imbriani 5-1.
Vabimo tovariše, zlasti predlagatelje lisi, da prisostvujejo volivnemu postopku.
Opozorilo mesarjem. Vsem uslužbencem mesarij morajo delodajalci iz. plačati poleg normalne mezde še sledeče prejemke.
Za opravljeno nedeljsko delo v nedeljo 31. oktobra izplačilo 50 odst, povišane mezde. Za ponedeljek 1. t. m. izplačilo 4 ur normalne mezde. Za torek 2. t. m. za popoldansko štiriurno delo izplačilo 25 odst povišane osnovne plače. Onim, ki imajo pravico do družinskih doklad, pa morajo izplačati te doklade od I. oktobra naprej in to v meri kot so določene za delavce industrijske stroke
Vabimo vse kmete, ki so dobili po-zivnico od vojaškega sodišča, da morajo plačati globo zaradi tega, ker niso naznanili površine svojih zemljišč, naj se takoj zglasijo v uradu strokovne kmetijske zveze v ul. Imbriani 5.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo »Vojka Smuc» vabi člane na redni občni zbor, ki bo nocoj ob 20 v društvenih prostorih Vicolo Ospedale 2. Prosimo točnosti in polnoštevilno udeležbo.
SLOVENSKO'
NAUOONO GLEDALIŠČE
za Tržašku ogKinljc
Danes 25. t. m. ob 20 gostovanje v Prosvetnem društvu
„8kamperse“ pri Sv. Ivanu
s Shakespearovo komedijo
„Kar hočete44
Prodaja vstopnic v trafiki sea pri Sv. Ivanu.
V soboto 27. t. m. ob 20 gosto* vanje v Prosvetnem domu
na Proseku z Gogoljevo komedijo v
„Zenilev“
V nedeljo 23. t. m. ob 16 gostovanje v Prosvetnem domu
v Nabrežini
z Gogoljevo komedijo
„Žcnilev“
IZLETI
IZLETI PD-T. Planinsko društvo v
Trstu priredi ob priliki Cankarjevih proslav ob 30-letnici njegove smrti izlet na Vrhniko dne 12. decembra t. ,1 Vpisovanje v ul. F. Filzi 10-1 vsak dan od 17 do 19 in v Rojanu v čevljarni Gec na trgu Tra i Rivi 2.
Smučarsko planinsko zimovanje PDT. Planinsko društvo v Trstu priredi v letošnji zimi okrog božiča in novega leta smučarsko planinsko Zimovanje na Pokljuki (1400 m) nad Bledom, in sicer v treh enotedenskih dobah, (Kdor hoče, si lahko podaljša zimovanje za več kot en teden). Prva tedenska skupina bo zimovala od 19. do 26. decembra, druga od 26. decembra do 2. januarja in tretja od 2. do 9. januarja 1949. Ker gre za najlepše smučarske tepene na Gorenjskem, za prvovrstno hotelsko oskrbo ter je vračunan že istočasno prevoz z direkt. nim avtom tja in nazaj po zelo zmernih cenah in ker je število mest omejeno ter v precejšnji meri že krito, opozarjamo, da naj se interesenti takoj priglase v ul. F. Filzi 10 I. nadstropje ob 17 do 19 vsak dan.
Tudi pojasnila prejmejo interesenti v ul. F Filzi.
VREMENSKO POROČILO
z dne 24. t. m. Zračni tlak 760,5 (narašča); toplota:	najvišja 9.6;
najnižja 3.4; veter 60 Jeni na uro; nebo delno oblačno; morje razgibano; toplota morja 13.2.
Tajinštveni Baccojis, ki je bil enkrat oproščen pred tržaškim izrednim porotnim sodiščem zaradi kolaboracionizma in pozneje, ko je bila razsodba razveljavljena, jc bil pred rednim sodiščem obsojen v odsotnosti, je vložil priziv proti obsodbi, ki mu je naložila 8 let ječe.
Včeraj zjutraj je kasacijsko sodišče potrdilo obsodbo porotnega 3odišča, ki je letos pozimi Bacco-lisa spoznalo za krivega kolaboracionizma in ga obsodilo. Priziv je bil odbit iz tega razloga, ker je sodišče odločilo, da ne more sprejeti priziva obsojenca, ki se ni še ja-
ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK?
vij sodnim oblastem. Bacolis, ki je igral dvoumno vlogo meh nemško okupacijo, je ovadil Nemcem SS-ovcem in CoJlottijevi bandi nekatere predstavnike tržaškega CLN.
Predsednik sodišča je bil dr. De Franco, državni tožilec dr. Pauluc-ci, obsojenca pa ni zastopal noben odvetnik.
Bosonoai tat obsojen
Evgenij Bertolini, star znanec sodnikov, se je včeraj moral ponovno zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem. Zadeva, zaradi katere se je moral zagovarjati, se je zgodila neke noči prejšnjega meseca. Ber-tolinija je namreč tedaj policija našla v veži neke vile bosega. Policisti so pritekli na klice na pomoč. Medtem ko sa je Bertolini takrat izgovarjal, da se je udaril v nogo in da se je zaradi tega sezul čevlje in se odpočil v vili, ker ni mogel jioditi, je oseba, ki je klicala na pomoč, povedala nasprotno, da se je ta bosonogi Evgenij priklatil v vežo z vse kaj hujšimi nameni, da bj namreč kradel. Tudi agenti so bili takrat prepričani v to, saj se mož kljub poškodovani nogi in tako zaželenemu počitku ni hotel sprijazniti z mislijo, da so v njegovi bližini policisti. Na vsak način je hotel, in to kljub bosim in bednim nogam, zbežati; če ga ne bi policijska karabinka prepričala, da ne bi bilo zdravo tako dejanje.
Ko so moža malo bolje potipali na policiji, go med zapiski našli opis Evgenija Bertolinija, označenega kot družbi nevarnega človeka, ki je bil že neštetokrat obsojen ln kaznovan. 1045. leta je bil celo obsojen na robijo zaradi umora. Ta kazen pa mu je pozneje bila črtana, ko je. sodišče ponovno prerešetalo zadevo.
Prav zaradi tega tudi včeraj sodišče ni verjelo njegovim pravljicam, da bi ge hotel odpočiti v veži vile, pač pa so ga zaradi poskuše-ne tatvine obsodili na eno leto in 6 mesecev ječe.
Predsednik sodišča je bil dr. Na-chich, državni tožilec dr. Amodeo, obramba odvetnik V. Bologna.
Vrgel se je s tretjega nadstropja
Ob 14 popoldne so pripeljali z rešilnim vozom y glavno bolnico truplo med prevozom že umrlega 43-letnega Toffolona Giordana. Pokojnik je imel razbito glavo. Uslužbenci Rdečega križa so izjavili, da se je Toffolon malo pred tem vrgel z okna svojega stanovanja v tretjem nadstropju v ul. Milano 22. Zakaj si je nesrečni pokojnik vzel Življenje, še ni znano. Trupjo je na razpolago sodnim oblastem. Pokojnik je zapustil ženo in osem let starega sinčka.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
24. novembra 1948 se je v Trstu tjš dila 11 otrok umrlo je 8 oseb m Wj rok je bilo 5.
Cerkvene poroke: električar goj Marij in gospodinja Ma » Deliia, strojni častnik Zejn Franc trgovska pomočnika Arco -uradnik Ciancimino Alberto >u spodinja Balbi Emilija, vojak am ške vojske Snapp Frank Jr. in P® Cerqueni Esmeralda, kurjač F ur Armando in gospodinja Stabcich čipina.	,
Umrli so: 78-Ietna Pertot Ivanka v Pertot, 7(Metna Santon Marija Vft• A« iegri, 61-letni Santin Josip, 4T'lei" Sedrpak Federiko,
Hiti! RADIO lilHfl
7.30. Koledar. 7-35. Jutranja ij8^ 7.45. Poročila.. 11.30 Operna Si8*? ' 12.00. Novi svet. 12.10. popularneM> vanske skladbe. 12,45. Poročila. ' Ruske narodne pesmi. 13.30. Iz J* « delssohnovih del. 14.00. Poročila, • Dnevni pregled svetovnega J ^ 17.30 Plesna glasba. 18.00. OJ*. Albert Dermelj (prenos iz Ljuwi _ 18.30. Komorna glasba. 19.00. 8» ščina za Slovence. 19.15. Dahka Tj, kestralna glasba. 19.45 Poročila. 'a Pevski zbor prosvetnega 7Laji «Slavko Škamperle« dirigent Venturini. 20.30. Dekliški kot«..
mori*
20.45. Skladbe za pihalne instruih 21.00, Orjlparzer: »Ljubezni (h valovi« «- drama v petih dej* igra radijski oder 22.30. Lahk ba. 23.00. Petnajst minut J- ^ glasbe. 23.15. Poročila. 23.30. Kal nudi jutrišnji spored? 23.35. glasba.
KINO
ROSSETTI. 16: »Dumbo, leteči stoj* EXCELSIOR. 16: «Pilot Joe«, FENICE. 16: «Družina Sulliva01' Baxter.
FILODRAMMATICO. 16: »Pusto«*
barvan film, E. Flynn.	n
ITALIA. 16: «Poizkus», M. Oberi ALABAHDA. 16: »Najboljša 1»» šega življenja.
JMPERO. 15.30: »Enajst mož m
žoga«.	cinlov
GARIBALDI. 15: «Največja ščina«, C. Colbert.	^heii*
VIALE. 16: «Iluzija», E. von Stron ^ MAS81MO. 16: «Duše na morju«* Cooper.	gj[-
KINO ob MORJU. »Tragedij8 • ver Queena», pustolovski fiirt1, rp NOVO CINE. 16: «Kalifornski r°P8 Fuzzl in Billy.
NOVO CINE. 16: »Hči džungle«- JV,,, ODEON. 16:	«AllahovO	7nam' p.
film iz orientalskega življenj«* Darrieux.
IDEALE. 16: «Drevo raste v B'w nu«, Dorothy Mc. Guire. MARCONI. 16: »Jurij, velik *)»• ARMONIA. »Tamara, hči stepe»-R>f, AZZURRO. «Vampir z otok8«* p-loff, E. Drevv.	fi,
BELVEDFRE. 16: ((Martin Eden«-Ford.
KINO SKEDENJ: »Tamara, hči stfr** SAVONA. 16: »Obraz žene«, J- L ford-
VITTORIA. 16: »Ponos Ambersooo VENEZIA. 15: »Izdelovalec shaS' ADUA, ((Usurpator«, B. Karlom RADIO. «Kitty Foyle».
A D E X	i z 1 e ti
12. DECEMBRA I. L.:	Postojna, Ajdovščina^
19. DECEMBRA T. L.:	LJUBLJANA, VIPAVA
24. in 25. decembra T. L.:	B L E D		
Izjemoma tridnevni izlet v	
to je 18., 19. in 20. DECEMBRA-Informacije in pojasnila dobite pri
ADRIA EXPRFSS, ul. F, Sem m 5, tel. 29-43
Vpisovanje trgju do 27. povepibra pr( vseh potovalnih uradih.
PAPYRGS
TRGOVINA s PAPIRJEM NA DEBELO
Trst - ul. F. Severo 10 - tel. 64-53
NUDI V tj E VRE TE PISARNIŠKE^’ TISKOVNEGA IN OVOJNEGA PAPIR^ VEHKA ZALOGA PAPIRNATIH VPEČ^ IN OVOJ. PAPIRJA ZA JESTVlNCARJ®'
GORIŠKI DNEVNI
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULfCA 42 - TEL. 749
Namesto obnove podirajo hiše
Razdelitev posameznih oddelkov med nove odbornike - Zastopnik DFS razložil županu potrebe slovenskih občanov
V ponedeljek popoldne so se 2brali, kakor smo že poročali, novi občinski odborniki k svoji prvi seji na občini- Poleg županj dr. Bernardka je prišlo na sejo vseh šest novih odbornikov in oba namestnica. Rojeg njih so prisostvovali seji Se načelniki posameznih občinskih Ustanov.
Po pozdravnem govoru župana so si odborniki razdelili med seboj Posamezne oddelke. Ko je novi žu-Pan zasedel svoje mesto, so določi, da bo prevzel podžupan odv., “Svatag splojne in pravne zadeve; ‘ir. Levi zdravstvo in socialno skrbstvo; dr. Polesi javna dela; dr. “rusovin ljudske gradnje; <Jr. Di-SMn^ntonio jolstvo; dr- Bettiol fi-HSfice in odv. Stecchina kulturne "■stanove in tujski promet. Dr. '■rusovin je tudi prevzel nalogo, da gkrbei za pravilno dodeljevanje stanovanj v novozgrajenih ljudskih "ilah. Pri tem mu bo pomagala po-s®bna komisija, ki ji bo on predaval,
Odborniki so na seji izrazili že-|)§i da bi se čim prej postavilo de-zastopstvo, ki bi začelo z re. ^Vanjem važnih problemov, v interesu goriške pokrajine, kakor na jjrimer vrnitev červinjanskega o-(trsja goriški pokrajini. To svojo Wjo je izrazil občinski odbor tudi MVfektu, ko se mu je šel v torek
skupaj z županom predstavit. Pred zaključkom seje je bilo sklenjeno, da se bo sestajal ožji občinski odbor vsak četrtek ob 17.30 k redni seji.
V zvezi s tem prvim zasedanjem in ker Slovenci nimamo svojega zastopnika z ožjem občinskem odboru, je šel v torek dopoldne zastopnik DBS tov. Paglavec v avdienco k županu dr. Bernardisu in mu obrazložil potrebe goriških predmestij in vasi. v katerih prebivajo pretežno Slovenci. Zlasti mu je toplo priporočal, da bi bilo potrebno popraviti tamkajšnje ceste, napeljati električno luč v tiste predele, kjer je še sedaj nimajo, opozoril ga je na vandalsko uničevanje dragocenih gozdov, na napeljavo vodovoda v nekatere vasi itd.
Dr. Bernardis je dejal, da že pozna nekatere teh problemov in obljubil, da bo upošteval nasvete, ki mu jih bo dal svetnik Paglavec in drugi slovenski zastopniki. Prosil je tudi, naj bi mu predložili svoje predloge in načrte v zvezi s potrebami teh krajev.
Tov. Paglavec je to obljubil in povedal, da bodo napravili pismene predloge v slovenščini z italijan. skim prevodom. Ob zaključku je predlagal, naj bi dobili poročila o občinskem poslovanju in občinskih sajah vsi krajevni časopisi, da bi
tako bila vsa javnost obveščena o delovanju občinskega sveta. Dr. Bernardis je obljubil, da se bo zanimal tudi za to in ukrenil, kar bo potrebno.
Vino je premagalo starčka
Življenje upokojencev ni jahko in tudi njihovi prejemki SO zelo pičlo odmerjeni. Vendar pa sj 70-Jetpi Kocjančič Franc iz Podgpre, ki je še star avstrijski upokojenec, ni mogel kaj, da bi ne pogledal malo globlje v kozarec, ko«je potegnil svojo pičlo najemnino.
Vino pa ga je zmotilo in noge so mu odpovedale, tako da se je moral zateči v vežo hiše v ul. Aosta, kjer je občinska menza. Vse bi bilo dobro, ko bi bil možakar tam miren. Pa je začel razgrajati in je razbil tudi neko šipo ter tako priklical policaja. Ta ga je moral najprej odpeljati na Zeleni križ, kjer so mu obvezali rano, ki sl jo je prizadejal pri razbitju šipe in potem ga je odvedel v zapor, da se mu je izkadilo in je šel lahko sam domov.
V nedeljo bovlrslu povratno srečanje med Iržaško ekipo
jjj_ moštvom Zveze italijanskega ljudskega športa iz Padove
V nee^Jjo 5. t. m. bo ob 10 v dvo-Kina ob morju povratno srečale med tržaško ekipo, ki jo sestavljajo boksači iz DSZ ES, Sv. Ivana in rotnažiža ter med ekipo Zveze itati-Jžnsltega ljudskega Športa iz Padove.
Spored je sledeč: taušja skupina: Tfevisan (Padova) - Vidonis (Trst); ••feina skupina: Piovan (Padova) * S*miiC (Trst); srednje lahka skupina: »Ivan (Padova) - Rupel (Trst). .
. Pred imenovanimi srečanji bodo Wrbe med nailmi domašlmi boksači "torej imenovanih druStev. Cena v parterju 150, v galerijah 10 lir.
KOŠARKA
Konec predprvenstvenifi tekem
^ Mčetek prvenstva Tržaškega ozemlja skupno z okrožnim prvenstvom
,.V petek bosta na igrišču DSZ ES •'Kalni tekmi za okrožno, kakor tudi prvenstvo Tržaškega ozemlja in ob 20 Col 1LVA B - ECA ter 21 Col ItVA . DSZ ES.
^0 končanih tekmah bo razdelje-ianje nagrad za kar vabimo vsa dru-^Va. da pošljejo svoje ekipo ob 21 v UL Conti 11.
koiarUe ZDTV Javlja vsem J*l*sdetlm društvom, da se bodo pr-’*tt6tva (moško in žensko okrožno in in žensko prvenstvo STO-ja) ~el» IZ, decembra t. 1.
Prijave sprejema tajništvo v ul. Ca-Va 25-II do vključno 30. t, m.
PRED Z1M5KO-SPORTNO SEZONO
V petek seja zimsko - športnih odsekov naših društev
Vabimo tajnike zimsko-športnih odsekov spod?j imenovanih društev na sejo, ki bo v petek 26. t. m. ob 20 na sedežu v ul. Canova 25-H.Dnevni red je sledeč: 1. Spored za leto 1948-49, 2. Izvolitev upravnega odbora in 3. Razno.
Zaradi Izvolitve novega odbora vabimo spodaj navedena društva, da pošljejo svojega zastopnika: S.K. Pri-staniščniki, Tovarna strojev, Sv. Marko, Elektra, Sv Ivan, Planinsko društvo, CAT, Aauila, Sv. Ana, Arzenal in Magdalena.
odbojka •Pokal Tiskarjev
Vse nedeljske tekme za imenovani pokal so potrjene razen srečanja Greta - Dijaško F.D. zaradi preiskave v teku.
Dosedanje stanje v lestvici je sledeče:
Tiskarji	7	7	0	204	110	14
Sv. Marko	8	7	1	333	120	14
Dijaško F.D.	6	6	0	219	159	12
Tovarna strojev 6	4	2	189	131	8
Col ILVA	7	3	4	206	186	6
Greta	5	3	2	124	117	6
Elektra	8	2	6	162	184	4
Tomažič	7	2	5	143	168	4
DSZ ES	7	0	7	90	220	0
Arzenal	7	0	7	19	210	0
Dva kamiona sta trčila
Pretekli ponedeljek je peljal šofer, 19-letni Milost Adolf iz Gorice 30 stotov cementa s svojim kamionom po cesti od Faljana proti Sre-dipolju. Iz nasprotne strani pa je privozil s kamiončkom Fiorentina Colautti in vozili sta trčili skupaj. Trčenje je bilo tako močno, da sta se vozili prevrnili in je škoda na njih precej velika. Na srečo se obema šoferjema ni nič zgodilo. Preiskava je dognala, da je nesrečo povzročil Milost, ki ni vozil po desni strani in ni ugasnil slepilne luči pri srečanju.
Pasji konfumac v Kopru
ISTHA
Mestni ljudski odbor v Kopru sadnjjč obvešča vse lastnike psov, da bo konjač vse pse, ki bodo krožili prosto po mestu brez nagobčnika, oziroma ne bodo na vrvici, polovil ter pobil. Njihovi lastniki bodo poleg tega kaznovani z globo do iOOO lir.
Prebivalstvo v Kopru se opozarja, da je ta ukrep potreben zaradi tega, ker obstaja nevarnost, da se razširi pasja steklina in je treba zavarovati varnost pešcev, kakor cestni promet. V ta namen bodo postopale mestne oblasti v soglasju s podobnim ukrepom okrajnega ljudskega odbora, oddelka za zdravstvo, z dne 11. novembra 1948 št, 3499-1., z največjo strogostjo in nepopustl j i vestjo.
Vsem je dobro znano, da obstaja v Gorici zelo težka stanovanjska kriza. Po končani vojni se je število stanovanj zaradi vojnih razdejanj znatno znižalo, dočim je prebivalstvo z dotokom esulov in dru. gih prišlekov znatno naraslo. Naravno, da je bila nujna potreba pričeti v Gorici z obnovitvenimi deli, ki bi olajšala in pozneje odpravila pomanjkanje stanovanj. Obnova se je pričela sedaj s tem, da na Travniku podirajo Bombice, vo hišo.
Ta hiša, ki je le skoraj popolno, ma podrta, je stala ob vhodu v predor, ki so ga zgradili pod gori. škim gradom že v teku zadnje voj, ne. Predor je imel namen služiti za boljšo povezavo mesta z Rožno do* lino, ker je cesta preko trga sv. Antona malo prikladna za, večji promet. Takrat je bila taka povezava res potrebna in bi koristila širši okolici, ki je imela opravke v mestu. Sedaj pa, ko poteka že tostran železnice nova državna me. ja med Italijo in Jugoslavijo, ki pušča Rožno dolino in Panovec izven Italije, problem povezave ni več tako nujen in bi ga lahko odložili za poznejši čas, ko se bodo razmere ob novi meji zboljšale in bo vzpostavljen intenzivnejši promet med obema državama. Kakor stojijo sedaj stvari, služi ta predor samo finančnim stražnikom in orožnikom, ki opravljajo službo na ob-
mejnem bloku, ker je ostalo le malo hiš pod Italijo med goriškim gradom in novo mej.o.
Čeprav bi bilo umestno, da bi zaradi Še omenjene stanovanjske krize zaenkrat odložili podiranje te hiše in ureditev dohoda k novemu predoru, ki ni nujna, ter bi tako prihranili nekaj stanovanj za brezdomce, so mestni «očetje» sklenili, da se hiša takoj podere, ker je to potrebno, da se da Travniku novo lice. Brez dvoma bo imel Travnik po tej ureditvi nov in lepši videz, toda brezdomci bi gotovo rajši videli, da bi tam še stala lepa tronadstropna stavba, ki bi marši, kateremu od njih nudila vsaj zasilno zavetišče. Ce se bo tako reše. vala stanovanjska kriza tudi v drugih primerih, bo Gorica morda pri. dobila na lepoti, toda dobršen del njenih prebivalcev bo moral še marsikatero zimo zmrzovati po ulicah.
KINO
VERDI. 17: «Agenti v boju z zločinci« D. 0’Keefe in M, Meade. VITTORIA. 17: «2enske ponoSio, T.
Birell in W. Henrey.
CENTRALE. 17: «Zopetno snidenje#,
C. Colbert in J. Mac Crea. MODERNO. 17: »Neznanemu naproti*,
D. Durbin B. Fitzgerald.
EDEN. 17: «Kitajska», I>. Voung, in A Ladd.
Naše knjige in kultura še niso prepovedan
Poročali smo Že pred nekaj dnevi o surovem početju števerjanskih orožnikov, ki so napravili preiskavo po raznih hišah, iskali orožje in odnesli knjige.
Podobno preiskavo so napravili tudi pri Stekarju Avgustu v Vale-rišču, kjer so odnesli cela vrsto leposlovnih in poučnih knjig, katerih edina krivda je bila, da so pisane v slovenščini. Orožniki so pre. brskali tudi gospodarska poslopja njegovega vzornega posestva in odpeljali s seboj preko 100 litrov Žga. nja, ki ga je imel Stekar shranjenega že od leta 1945.
Ker je bil gospodar tedaj že v zaporu (bilo je to v petek zvečer), so odpeljali ob 23. uri zvečer s seboj njegovega 74-letnega očeta Ste. karja Antona ali, kakor ga imenujejo domačini, Tončeta. Kljub svojim letom ie moral starček v pozni uri in v črni temi peš po strmem klancu do orožniške postaje v Ste-verjanu. Tam so ga hoteli na vse načine prisiliti, da bi »priznala, da je bi}o zaplenjeno žganje kuhano šele lfta 1947. Ker pa to ne odgovarja resnici, je starček odločno zanikal in še enkrat poudaril, da je bilo kuhano v letih 1945 in 1944. Ko so videli, da ga ne morejo pri, siliti k neresnični trditvi, so ga ob treh zjutraj pustili, da se je vrnil domov-
• Kolikor nam je znano, še niso vrnili pisalnega stroja, ki so ga zasegli v prostorih DFS v Stever-janu. Ko so ga odnesli, so orožniki izjavili, da so ga vzeli zato,- ker je bil baje prav tiste dni v nekem goriškem uradu ukraden pisalni stroj in bi se radi «prepričali», če ni morda ta tisti. Potemtakem bi
morali vsakokrat, ko kje zmanjka pisalni stroj, zapleniti vse stroje, kar jih je v mestu.
Tudi knjig, ki so jih pobrali prj Stekarjevih, menda še niso vrnili. Potem ko so ugotovili zadnjič na gradu, da je zločin govoriti na javnih prostorih slovensko, je menda postal za «čuvarje» javnega reda zločin že to, če ima kdo slovenske leposlovne ali poučne knjige in bo menda kmalu na zatožni klopi tudi slovenska kultura sama. Ker doslej slovenske knjige in slovenska kulturna še niso prepovedane, upamo in pričakujemo, da bodo pristojne oblasti znale v bodoče bolje brzdati samovoljo in nepremišljena ter na. silna dejanja krajevnih organov
Murni! H radi trikratno zvili
Znano je, da je hotela uprava avtonomnega zavoda za ljudske hiše že pred časom zvišati najemnine v starih hišah. Ker so se takrat zastopniki najemnikov odločno u-prli temu koraku, je uprava odložila povišanje za poznejši čas.
Ta teden pa so znova začeli obravnavati to vprašanje in poslali najemnikom pismo, v katerem se sklicujejo na razne odloke iz leta 1945 in 1948, ki da jim dovoljujejo zvišanje naemnine za približno 350%. Poleg tega pa zahteva uprava hiš tudi sorazmerno povišanje kavcije in tako bi morali plačati nekateri najemniki na pr. v ul. Montecucco kar po 18 tisoč lir. Sicer je uprava milostno dovolila obročno odplačevanje v 5 mesecih od 1. januarja dalje, vendar to ne izpremeni mnogo splošnega položa-
ja. Pismo grozi na koncu, ds bodo morali tisti, ki ne bodo pristali na nove pogoje, zapustiti stanovanje po prvem januarju.
Zdi se, da sedanji predsednik tega zavoda ne namerava spoštovati dogovora, ki ga je napravil z najemniki njegov prednik dr. Baum in po katerem ne bi smeli zahtevati nobenega poviška najemnine brez predhodnega sporazuma s predstavniki najemnikov.
Stanovalci teh hiš so povečini de. lavci in uradniki, ki spričo naraščajoče draginje ne bodo mogli pla. Čati povišane najemnine. Zato so se predsinočnjim zbrali njihovi zastopniki na sejo in sklenili, da se bodo energično in tudi s pomočjo sindikatov borili proti taki odredbi za povišanje. Naročili sb najemnikom, naj ne plačajo decembrske najemnine, dokler se zadeva z u-pravo ne uredi na bolj pameten način. Sit so tudi k prefektu Pala-mari in mu razložili položaj stanovalcev ljudskih hiš. Prefekt jim je obljubil, da bo proučil zadevo in da bo skušal ugoditi njihovim željam.	,
Požar poškodoval streho
S prvim mrazom in večjo vlago so tudi Goričani začeli kuriti peči in štedilnike, da bi ogreli sebe in mrzla stanovanja.
Tako so jih prejšnji popoldan poklicali v hišo grofa Coroninija, v ul. Scala 5, kjer je nastal ogenj v stanovanju Karla Ušaja. Gasilcem se je kmalu posrečilo ukrotiti ogenj, vendar je zgorelo okrog 10 kv. metrov strehe in znaša škoda preko 30 tisoč lir.
]	[ S T R S K ]	[ D ]	N	:	E V 1	N	N	[:	k:
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU			. ULICA		C. BATTISTl 3Gl/a PRITL.			- TEL. 70	
Proslava pete oMetrice I. zasedama AVRIDI-a
in tretje obletnice proglasitve FLRJ
V Segetu nova delovna skupnost:
BRATSTVO in EDINSTVO
VESELO IZNENADENJE
s -
’ X*f-
zmagovalna vrsta tržaške zenske reprezentance-.
JANKOVIČ, GERINI, SUBAN, BAVCER JN DERIN.
Na dan pete obletnice, 29. novembra, bo istrsko ljudstvo na svečan način proslavljalo sklepe, ki so bili sprejeti na drugem zasedanju AVNOJ-a, ko sq narodi Jugoslavije na borbenih položajih in po svojih odposlancih na podlagi že doseženih uspehov postavili dejanske temelje FLRJ na II, zgodovinskem zasedanju AVNOJ-a x Jajcu.
Istrsko ljudstvo se dobro zaveda, da temelji novi ljudski republiki, ki so bili položeni v Jajcu, niso bili od nekoga podarjeni. Bili so plod velikih uspehov ¥ borbenem kovanju moralne in politične enotnosti izražene i: narodnoosvobodilnem pokretu, plod vztrajne in neumorne graditve narodnoosvobodilnih odborov, teh. začetnikov na^e ljudske oblasti. Zgodovinski uspeh 29.
novembra je plod ogromnih naporov narodov Jugoslavije in velike državniške sposobnosti voditeljev, ki so x zamotanih okoliščinah zna. Ij najti pravo, našo, specifično, edino možno pot t svobodi in zmagi ljudstva.
To tudi istrsko ljudstvo dobro občuti, ker je pri teh naporih sodelovalo in nj štedilo ne krvi in ne materialne pomoči. Zato občuti ta pomembni jn zgodovinski dan kot svoj praznik.
Vasi in mesta se že sedaj pri. pravljajo, da bodo dale tudi na zunaj izrazu temu občutju: odele se bodo x zelenje in zastave.
V Kopru bo v ponedeljek ob 11 uri sprejel komandant VUJA tov. polkovnik Lenac predstavnike ljudske oblasti, ki mu bodo izročili vo.
Pripne za M nožlčmes v Kopru
Priprave za otroško božičnico v Kopru so v polnem teku. Pri okrožnem odboru ASIZZ je vse živo. Prihajajo in odhajajo žene, sprašujejo, iščejo nasvetov, samo da bi vsa organizacija čimbolj uspela. Ze sedaj se vidi, da je bila zamisel, prepustiti organizacijo otroške božičnice našim ženam, dobra in ni skrbi za dober izid.
Ustanovljen je bij okrajni odbor za otroško božičnico y Kopru, ki bo pod predsedstvom tovarišice Pechiari Renate zastavil vse sile, da bo našim malim pripravil nekaj čiste otroške radosti. Gotovo je, da ne bo hotel zaostajati okrajni f.d-bor x Bujah, kateremu -predseduje tov. Gorjan Anton, saj so Buj-čani znani kot dobri organizatorji. Eanimivo bi bilo tekmovanje med obema okrajema, kateri bo bolj uspel X svojih prizadevanjih.
Tudi po terenu so bili že ustanovljeni odbori v Vanganelu, Šmarjah, Borštu, Marezigah, Cežarjih, Dekanih in drugod, Ti odbori bodo sestavljali sezname ptrok, ki pridejo x poštev za obdarovanje, in zbirali prispevke. Prejeli SP bloke na določeno vrednost, katere bodo prodajali po svojem terenu.
Sindikalne podružnice x podjetjih so si zadale nalogo, da bodo izdelale potrebno število igračk. Posebno aktivni so k Ampeleji, Arri-goni v Izoli, delavci ladjedelnic S. Giusto y Piranu, Salvetti in soli-
narji.V Kopru tovarna STIL, Jakse-tich, Marzarj in drugi. V prostem času se posvetijo izdelovanju ličnih igračk, s katerimi bodo na dan praznika istrskih otrok razveselili srca naših malčkov.
Lanako leto so £e po originalnosti zamisli in ličnosti izdelkov po sebno odlikovali gasilci iz Pirana. Letos so se tudi že lotili dela in nas zelo zanima, £ čim nas bodo presenetili.
Da bo dan obdaritve slovesnejši, pripravljajo prosvetna društva s šolami za ta dan posebne kulturne programe, tako da bo otrokom nuden res vsestranski užitek. Ako se bo delo nadaljevalo tako kakor se je začelo, bodo ta dan vsi veseli — mali obdarovan« in oni, kateri so k temu pripomogli. Kdo bi se mogel odtegniti delu za naše otroke, za njihovo rast, za njihov razvoj. Oni pa bodo ob tem dobili novo vero v nas, v svoje ljudstvo, ki zna skrbeti za bodoče nosilce naprednega življenja, za našo bodočnost. Naj pomisli vsak, za koga da in komu bo pomagal, pa mu ne bo težko.
A. B.
Sestanek sindikalne učiteljske skupine
9. t. m. so imeli svoj deloynj krožek učitelji iz Portoroža., Sv. Lucije, Strunjana, Sičovelj in Malije. Obravnavali so sestav podrobnih
učnih načrtov za tekoče šolsko leto.
Vodja skupine tov. Cok je v svojem referatu poudarjal, da naj načrti odgovarjajo sedanjim zahtevam. Primerjal je šolo v preteklosti, ki je bila v rokah vladajočih razredov nekaki monopol burfoa-zije, o njenih metodah s sedanjo novo ljudsko šolo, z njenimi cilji in nalogami. Obširno je razpravljal o podajanju snovi v razredih. Podčrtal je važnost jezikovnega in stvarnega pouka, računstva, realij, kakor tudi pefja, telovadbe in lepopisja.
Smoter nove šole je ustvarjanje sposobnosti pravilnega razumevanja, vzgajati mladino y ljubezni do domovine, do krajev in do demokratično čutečega novega človeka. Svoj referat je zaključil z besedami: «Le oni učitelj bo dosegel pravi smoter in višek, kateremu bodo jasni cilji našega učnega načrta*
Sledil je živahen razgovor. Nato so učitelji orisajj situacijo na vaseh in si postavili bodoče naloge, ki obsegajo otvoritev večernih in analfabetskih tečajev, poživitev prosvetnih društev in sestav podrobnih učnih načrtov.
Na sestanku so rešili že razna uradna in zasebna vprašanja.
L. K.
Delavnost prosvetnega društva „0. Župančič"
Slovensko prosvetno društvo «0-ton Zupančič« v K°pru bo od sedaj naprej vsak četrtek prirejalo v Ljudskem domu zanimiva predavanja o vseh važnejših aktualnih kulturnih, gospodarskih in drugih vprašanjih. Tako bo že danes ob 20 predaval tov. Vilhar Srečko.
ščila. Zvečer bo x dvorani razstavnega prostora slovesna proslava. V nedeljo in v ponedeljek bo v pro* slavo tega velikega datuma množično prostovoljno delo v vseh vaseh in mestih.
Partizan ss ie zneset nad Jadranom Rezultat 3:1
Zadnjo nedeljo sta se srečali v Dekanih na nogometni tekmi dve zelo borbeni moštvi. Vsakdo je vedel že v naprej, da bo igra zelo ogorčena. In res.
Igra se je pričela ob veliki napetosti gledalcev in naglo. Takoj v 4. minuti je bil oddan od domačega igralca s polovice igrišča protj vratom Jadrana oster strel. Zdelo se je, da bo mladi vratar, ki se je pri zadnji tekmi izredno dobro izkazal, žogo prestregel. V .tem je hotel domači krilec skočiti na pomoč in vsaj zmanjšati moč strela. Xo je bilo komaj 5 metrov pred vrati. Nakana se ni posrečila in kot lasten gol je Žoga na desni strani vrat padla v mrežo. Toda nesreča ne počiva, kajti v 32. minuti je Partizan zabil še en gol. Domačini so se poprijeli, dali so sile za napad in si res takoj čez 2 minuti priborili prvi gol. Sedaj se je igra še bolj razvnela, toda gosti so se omejili na obrambo. V tem položaju je dal sodnik znak za odmor.
V drugem polčasu je bila igra večinoma mrtva, pritiski na vrata niso bili več jaki. Vseeno so bili streli Partizanovega krilca krepkj in gotovi. Njemu se je zahvaliti, da so gosti v 38. minuti že v tretjič potresli mrežo.
Jadranov desni krilev 171etni Gregorič je zelo nadarjen nogometnik, tako da sta bila dva nasprotnika primorana nadzorovati njegovo igro. Ima namreč lepo in ostro igro, samo v bodoče se mora držati bolj svojega mesta. Najlepšo igro je pokazal lSletni Piciga. Isto pohvalo zasluži Stefančič, kakor tudi Valentič in Bordon, ki sta zadrževala napade Partizana. Golman Stefančič je eden najboljših vratarjev, ki je že mnogokrat pokazal svojo sposobnost.
Kljub porazu, lahko rečemo, da je zaslužil Jadran vsaj neodločen rezultat. Trudil se bo, da ne bo ostal na koncu lestvice. Vsekakor ima dobro voljo in prepričani smo, da se bo branil uspešno.
Poizkusite vse; kar je dobrega obdržite in razvijajte naprej, kar pa je slabega bo odpadlo samo ocj sebe.
Tako pravijo navadno starejši in naprednejši gospodarstveniki, ki so veliko izkušenj nabrali y delu. Ne smemo zametavati dobrih nasve-tov, še manj pa dobrih iniciativ, ki težijo vse za izboljšanjem.
Napredek, ki se je porodil iz naše revolucionarne NOB, je nekaj velikega. Nekateri — tistih, ki jih vsaka malenkost prestraši, da obstanejo in si ne upajo naprej, nazaj pa jih je sram — ne razumejo tega velikega napredka in ga ne bodo razumeli iz enostavnega jaz-loga, ker niso še preboleli ali boljše rečeno, ozdravili od tiste velike bolezni, jci ji pravimo — sebičr nost. Tak «človek» je kot starodavna kitajska država, ograjen okoli in okoli z debelim in visokim zidom. Za tem zidam životari in vleče naprej po svoje. Ni ga hudiča, ne boga, ne poštenega demokrata, ne njemu podobnega sebičneža, isu bi imel vstop v njegovo kraljestvo. Mika ga napredek, ki ga opaža in občuti, kadar pokuka izza zidovja starodavnosti — ne upa pa se usmeriti in pristopiti v to novo življenjsko skupnost, ki preobraža svet in ljudi.
Na zadnjem šestem zasedanju okrožne skupščine je tovariš predsednik omenil x svojem govoru t iv dokaz zrelosti našega delovnega človega na vasi. Poudaril je, kako se naši delovni kmetje zbirajo v vedno večjem številu x obdelovalne zadruge višjega tipa in navedel nekaj primerov te zdrave samoini-ciative. Se je podčrtal, da je zadružna proizvodnja in izmenjava blaga najprimernejši način za izločanje špekulativnega elementa.
Ena takih zadružnih skupnosti je nastala zadnje čase x Segetu. Te ljudi smo hoteli obiskati in se z njimi malo porazgovoriti. Ne moremo pa mimo, da ne bi s par besedami povedali, pod kakšnimi pogoji so živeli ti naši zadružniki, ko so še kot koloni obdelovali to zemljo izkoriščevalcu in lastniku, grofu De Pranceschi-ju.
Nad 250 ha zemlje je imel ta veleposestnik. Zemljo mu je obdelovalo 60 kolonskih družin. Se leta J 941, ko je še bila na vidiku velika borba vseh zatiranih od strani imperializma in še preostalih srednjeveških trotov, je tod vladalo stanje, ki ga družine ne bodo nikoli pozabile. Da navedemo samo pri-
mera družin tov. Vouka Alojzija in Sterleta Avgusta, ki sta pridelali po 100 stotov pšenice, a sta morali dati lastniku skoro vse, da sama s svojimi družinami nista imela kaj jesti in iz česa speči kruha. To pa nista edina primera, več ali manj podoben je bil položaj vseh kolonskih družin.
To nečloveško izkoriščanje ja vse te kolonske družine zorilo y tiste ljudi, ki so občutili bližajočo narodnoosvobodilno borbo. Ze takoj po zlomu Italije so ustanovili 18 borbenih grup, ki so pričele z manjšimi in večjimi sabotažnimi akcijami. Grof in parazit je občutil, da se bliža nekaj drugega, novega, zanj nič kaj prijetnega in se je umaknil v druge bolj varne kraje,
Po osvoboditvi so kmetje sami razdelili zemljo in pričeli živeti jres bolj človeško. Odlok o agrarni reformi je potrdil njihovo voljo. Do-biii so zemljo, katere edini lastniki so bili lahko samo oni. Toda to tem ljudem, ki so se končno otresli z borbo jarma tlačanstva, ni bilo dovolj. Sli so še naprej v višjo in popolnejšo obliko — v kmečke skupno obdelovalno zadrugo. Pred dobrim mesecem so to zadrugo ustanovili in ji nadeli tudi pomenljivo ime: «Kmečka obdelovalna zadrug a bratstva in edinstva, Seget.
V zaijrugo je stopilo 38 bivših kolonskih družin. Te posedujejo skupno 50 glav goveje živine, od teh je 15 parov volov. Imajo tudi en traktor, štiri sejalne stroje in en komoiniran žetveni in kosilni stroj. Njihova skupna vinska klet lahko sprejme 800 hi vina. Letos so posejali s pšenico 40 ha površine. Več kot 40 ha bodo posejali prihodnjo pomlad n koruzo in nekaj ha s krompirjem.
Ze nadšestdesetletna tovariša Škrinjar Alfonz in Pozecco Anton sta zelo zadovoljna in nista mogla dopovedati, kako je veli!; del napornega dela odpadel, odkar delajo x skupnosti.
Začetek je. Tov. zaorugarji ((Bratstva in edinstva* se dobro zavedajo, da samo ne bo šlo, da bodo naleteli tudi na težave. Vedo pa še nekaj drugega — in to je zanje poglavitno — njihova zadruga predstavlja dvig produkcije in veliko izboljšanje življenjskih pogojev! In še nekaj: špekulativnim elementom je pri njih odzvonilo za vselej. Nič več za trote, zajedavce in izkoriščevalce tipa De Franceschi, ampak za veliko domačo skupnost.
S Al ta bionda« so jo imenovali a*isti, vselej s strahom in trepe-,°m Pokazala se je s svojimi ‘JUdmi zdaj tu, zdaj tam, zagr-j^fle so puške in strojnice in vse-ei je nekaj sovražnikov obležalo tleh. Njeno partizansko ime je
**° ime običajnega dekleta, ka-Jfšnih je na tisoče v naši deželi. ®'arsikdaj Je na svoji poti preno-’*v»la ob tem ali onem tabornem 8niu in poslušala, kako »o bc po-»ovarjaii partizani o njej, ne da .* Vedeli, da sedi med njimi.
, s*'li so, da je pač ena izmed «Urirk.
V kavarni Union seni po vojni pletel nanjo. Sedela sva drug ®sEiroti drugemu in se menila o . dini, o novogradnjah Itd. Ce jEtn naPeljal razgovor na borbe, ^ “‘flolknila, se zagledala ne-; v nedogled in na ustnice ji 'egei smehljaj kot kakemu lJj?u. Vedel sem, da je v času To' Ie*° radu	padlega he-
v Iztoka in sem se bal dregniti le i Zaceljeno rano. Ni dosti za-<	°' da sem ji dopovedoval, da
»hr	1Z	velikih dni
ttil v sPom‘nu’ cIa 130 nekoč
lo e!041 vedela* kai ie nekdaj bi-
• Stotine mater je tudi, sem re-
kel, ki 6o v borbi izgubile svoje sinove ali hčerke, pa bodo v tihih zimskih večerih čitale take spomine in potovale v mislih po pokrajinah, kjer so romali nji. hovi otroci. Ni je bilo mogoče pregovoriti. Dostikrat sva se sestaja — neki večer pa so v njenih velikih sinjih očeh zalesketale solze: «Ne čudi sen, je rekla v zadregi, «danes je obletnica mojega najlepšega dneva s življenju*.
«Bi povedala?«
«Bi povedala, 6e ne boš omenjal imena, mojega imena. Prosim te, če misliš pisati o tem, da ne omeniš imena«.
«V taborišču za civilne begunce Je zmanjkovalo hrane. Dosti starih mož in žena in nekaj bolnikov je bilo tam. Umaknili smo jih iz raznih vasi, da bi jih fašisti in ustaši ne pobili. Blizu hrvaške meje je bilo to. Naš odred je imel tisti čas nalogo, da skrbi za prehrano teh bednih. Izvedeli smo, da kopičijo Italijani zaloge hrane, zlasti poljske pridelke, v Babni Polici. Zelo daleč od našega taborišča je bilo to, kakih pet-
Njen najlepši dan
najst ur hitrega marša — p« to ni za nas pomenilo nič.
Ni bilo mogoče iti po cesti zavoljo preobilice sovražnega vojaštva, ki se je premikalo po njej. Treba je bilo korakati skozi gozdove ~ saj veš — drug za drugim — popoldne in celo noč. Treba je bilo korakati proti severu. Veliki voz nam je kazal pot. Blizu ceste smo hodili y popolni tišini, ko pa smo se izgubili bolj daleč v gozdove, smo sami pri sebi pripevali korakom. Oj koliko je že bilo takih poti prej in potem. Se sedaj, sredi sanj, hodiš in hodjš v nedogled in prjpevaš svojim mislim, dokler se naenkrat ne zbudiš in ti je težko, da ni več res, da so same sanje. Greš po parku v noči In se zagledaš v veliki voz ali na severnico, pa tl je kot stara znanka, tista, ki si jo tako zelo ljubil nekoč, tista, ki je tolikokrat povedala, kje si, da se nisi izgubil in poginil od žeje. Potem so na nebu oblački, srebrni vsi, nekje od daleč razsvetljeni od meseca rs
romajo s teboj, dokler se ne izgube nekje v jutranjih zarjah. In ho krog tebe smreke, same smreke v ysa obzorja, pa se ti zazdi, da so začele korakati s teboj, ko so ti noge Že tako trudne, da jih komaj še dvigaj od tal. Alj tj ni nikoli težko pri srcu, če se spomniš na pesem:
Cuje se odmev korakov...*.
Gledala me j.e i velikimi očmi, ki so postale naenkrat vse zasanjane. Spomnil sem se, kako smo se vlekli nekoč po tistih neizmernih goličavah nad Knežakom počasi počasi navzgor v mrzli noči proti grebenom Snežnika po travi, ki jo je prekrila slana: ko smo napravili, žejni vsi in lačni, komaj še po en kilometer v par urah in sem takrat mrmral to pesem, ki je ena izmed najlepših partizanskih pesmi, zato, da bi se ne zgrudil, začel lizati slano in obležal morda za vedno.
»Pripoveduj naprej«, sem zaprosil.
Zdrznila se je, kot da ji je
misel šinila nekje od daječ nazaj v kavarno in vzkliknila je: «Saj res! — Babna Polica je bila takrat skoraj vsa požgana. Sli smo v zasedo na desno stran vasi na tisti skoraj čisto goli hrib. Zelo zgodaj zjutraj je bilo in rekla sem že, da so se pblačkl gubili
v	zarje. Vsak si je poiskal za kritje kak grmiček, kamen, ska-lico ali visok šop trave. Jaz sem hotela lefi tik mitraljezca Kovača. tistega, ki je bil doma iz Blo-čic. Ni me pustil, češ da bodo najbolj merili prav na mitraljez. Zato sem morala nekoliko više in tam legla za žop trave.
Napeto smo strmeli navzdol, dokler se ni naredilo popolnoma svetlo. Takrat smo jih zagledali veliko krdelo pod seboj — Italijanov. Skrbno sem zbrala nekaj oseb, ki jih bo treba zadeti. Dobro je, če tako stvar poprej nekoliko premisliš, kajti potem zadeneš dosti bolj zagotovo. Začeli smo torej streljati. Tisti hip je mitraljezec Kovač začel glasno preklinjati in se hudovati nad
Dragico in Anico, naši tovarišici, ki sta se nekoliko dvignili, da bi bolje zadevali. Takoj so prižviž-gale krogle nad obe in morali sta se splaziti s Kovačem nekoliko nazaj. Od hipa do hipa je postajala borba ostrejša. Doli jih je bilo dosti več kot smo si poprej predstavljali in vse okrog nas je žvižgalo po ozračju. Ne vem, kdo je dal naenkrat povelje za umik.
Mene je to zabolelo, zelo zabolelo, saj sem vedela, da Italijani ne napadejo, dokler vzdržema streljaš nanje in sram me ;e bi-
lo,	ko sem na novem položaju naletela na Mohorja in Staneta, ki sta začudeno vprašala, ali se nam morda meša, da se umikamo. Takrat je prihitel izza drugega roba Mirko Bračič in nas pogledal z velikim očitanjem v očeh, hiteč sam na naše prejšnje mesto. Polna sramu sem odhitela za njim. Celo še bolj proti vrhu grebena sem se splazila z nekaterimi tovariši. Seveda, mitraljezec Janko je bil tam, pogumen fant, doma nekje pri Ljubljani, potem ko-1
mandir čete v drugem bataljonu Dolenc, potem Dragica, Mira, Pavelček, Zalka, Jože, Andrej, Janez. Mohor, Stane. Vidiš, kar vsi so mi sedaj šinili y spomin. Prav blizu mene je bil sam Bračič. Videli smo, da je med Italijani tudi dosti belogardistov. Z začudenjem smo gledali, da se vsi umikajo bolj daleč tja za cesto k nekemu drevesu, da je postalo kar daleč za zadevanje in niti Janko, ki je spuščal rafale iz zbrojevke, ni imel, kot sem videla, dosti uspeha,
Hip na tp pa so ?ače}e od druge strani z onega hriba, više nad nami, kar na gosto žvižgati krogle. Bračič se je jezil, misleč, da je del naših obšel položaj in da strelja na Italijane čez naše 'glave, kar bi bilo nesmiselno. Ker pa žvižganje ni prenehalo, je z daljnogledom pogledal teren in zagledal vse polno fašistov, samih fašistov, ki so počasi zavzemali položaj nad nami in vedno bolj gosto streljali. Bili smo torej r-aenkrat in proti pričakovanju X težkem položaju, marsikdo bi menil, da čisto v brezupnem položaju in da je vsega konec.
Krogle so vsepovsod vrtale zemljo, metale gruče prsti v zrak in krušile kamenje in skalice. Pesek in zemlja je letela v obraz in oči.
Mitraljezec Janko je naenkrat šinil kvišku in padel nazaj, molčal nekaj hipov in potem se je prevrnil na hrbet ter začel s hripavim glasom klicati in prositi, naj ga ubijemo, da ne pride živ Italijanom v roke, ker je težko ranjen. Objemati je začel mitraljez kot bi bil njegov otrok. Bračič je ukazal nekemu tovarišu. naj odvzame Jan>ju mitraljez, ne morem sa ven snomniti komu, in drugemu tovarišu, tudi se ne morem več spomniti, kako mu je bilo ime, naj J-inka ustre-
li.	Tovariš je ubogal .splazil sc je počasi k Janku in ga us-trelil v čelo. Roka se mu je tresla takrat, toda tako je vendarle rešil Janka pred strašnim mučenjem, če bi ga fašisti ujeli še živega. Pr-
vi	tovariš pa je zagrabil mitraljez in se umaknil nekoliko nazaj. Sedaj je Bračič ukazal, naj se prebijemo proti gozdnim višinam na drugo stran dpline proti gozdovom.
(Nadaljevanje sledil
fntemacinnalizem in narodnost
III.
Precej sličnih potez s položajem v Italiji ima tudi položaj na STO-ju, kjer je Vidalijeva KP Zrasla na pobudo tistih ljudi, ki so do slovenskega narodnega vprašanja v Julijski krajini in Trstu imeli in še vedno imajo isto stališče kot KP!.
T.udi tu so se javljale in se še vodno javljajo tendence, ki stremijo po likvidaciji SIAU-je. Te tendence so sicer z a sedaj iz oportunizma potisnjene ob stran, a so nujna posledica revizionističnega stališča Vidalijeve frakcije do slovenskega narodnega vprašanja na STO-ju, zlasti še, ker je SIAU nastala kot borbena politična organizacija vseh slovenskih in italijanskih delovnih množic tudi za dosledno rešitev slovenskega narodnega vprašanja v Julijski krajini in Trstu. Vsako oportunistično spreminjanje edino pravilnega stališča, spričo katerega je tudi Trst del slovenskega narodnega vprašanja, pomeni dejansko odvzeti SIAU-ji edino zgodovinsko osnovo, brez katere postane slovansko-italijansko bratstvo gola fraza, ki se zanjo skriva čisto nacionalistični odnos do slovenskega narodnega vprašan ja na STO-ju.
Ta nacionalistični odnos do slovenskega narodnega vprašanja je razviden tudi iz dejstva, da je Vidalijeva frakcija iz glavnega od-bora SIAU odstranila vse predstavnike OF. Spričo dejstva pa, da je SIAU brez OF politični nesmisel, ker je OV njen bistveni sestavni del, je Vidalijevo frakcijo prisililo, da so si umetno organizirali neko svojo OF, da bi na'ta način kolikor mogoče dobro zakrinkali svoj nacionalistični odnos do slovenskega narodnega vprašanja.
Ce trdimo, da je OF bistveni sestavni del SIAU, mislimo pri tem na dejstvo, da le prisotnost OF v SIAU daje slednji njeno revolucionarno in internacionali-stično vsebino, ker jo oborožuje z načelnim marksističnim stališčem do slovenskega narodnega vprašanja. (Ni slučaj, da je bila SIAU predmet najbolj besnih napadov italijanskih reakcionarnih krogov, dokler je bila OF njen bistveni sestavni del, in da se isti krogi danes zanjo niti ne zmenijo, ker jo čisto pravilno
o iregaiiii
ZAGREB, 21. — Na čast II. kongresa KP Hrvatske so v Zagrebu slovesno odkrili spominske plošče na poslopjih, kjer so pred vojno in med vojno bili ilegalni sestanki voditeljev jugoslovanske komunistične partije. Med drugim so vzidali spominsko p!cš£o na poslopje v sredini Zagreba, kjer je bila leta 1928 osma konferenca partije, ki se je je udeležil maršal Tito.
smatrajo za tako zvezo med Italijani in Slovenci, kakršno si jo zamišljajo po svojem imperiaTi-stično-nacionalističnem odnosu do slovenskega narodnega vprašanja).
Tretja značilnost nacionalističnega odnosa Vidalijeve frakcije do slovenskega narodnega vprašanja se javlja v. njenem mehaničnem odnosu do slovenskega jezika. Dejstvo, da je njihova KP Zajadrala v nacionalistične vode, se kaže tudi v tem, da se mora za aktivizacijo in propagando svojega stališča posluževati v glavnem Vidalija samega, ki potuje iz kraja v kraj in nastopa kot glavni govornik tudi v, čisto slovenskih krajih. Slovenski govornik, ki nastopa istočasno z njim, je stranska figura, ki mora na zunaj «dokazovati» to, česar nikjer ni, namreč, spoštovanje do slovenskega naroda. Dejstvo, da mora Vidali nastopati tudi v čisto slovenskih krajih, pa hkrati dokazuje, da se 'je zaradi njenega stališča do slovenskega narodnega vprašanja Vidalijeva frakcija popolnoma odtujila slovenskemu ljudstvu in da mora zato med slovenskim ljudstvom Vidali sam reševati pozicije, ki jih začasno še ima med tržaškim delavstvom.
Zadnji dokaz svojega nacionalističnega odnosa do slovenskega narodnega vprašanja pa je Vida-dalijeva frakcija pokazala s ka-pitulacijo v vprašanju dvojezičnih osebnih izkaznic, ki še posebno prizadene slovensko ljudstvo in ki to njihovo najnovejšo potezo upravičeno smatra za izdajstvo svojih nacionalnih pravic.
Zaključek
V odnosu do slovenskega narodnega vprašanja se v. italijanski KP in v njenem podaljšku, Vida-lijevi KP na Tržaškem ozemlju, najbolje kaže posledica oportunističnega prilagojevanja avantgarde italijanskega proletariata imperialističnemu stališču italijanske buržoazije do slovenskega narodnega vprašanja v Julijski krajini in Trstu.
Razkol med slovenskimi in italijanskimi komunisti, ki se je na Goriškem že dolgo koval, na Tržaškem pa se je pripravljal v krogih okoli Informacijskega urada KFl v Trstu, je moral končno izbruhniti in zavzeti obseg zlasti po objavi resolucije Informacijskega urada.
Dejstvo, da resolucija Informacijskega urada pušča tudi obtožbo o nacionalizmu nekaterih voditeljev KP Jugoslavije brez vsake dokazne utemeljitve, in dejstvo, da se tudi od strani predstavnikov italijanske KP in Vidalijeve frakcije prat) to obtožbo najbolj uporablja tudi proti Slovencem bivajočim izven svoje domovine, sta najbolj prepričljiva dokaza za to, da se dosledni marksistični odpor slovenskega
ljudstva proti revizionističnemu stališču do slovenskega narodnega vprašanja (stališče, ki se popolnoma krije z imperialističnimi težnjami po reviziji mirovne pogodbe Z Italijo in po priključitvi Tržaškega ozemlja k Italiji) skuša od strani prvih in drugih prikazati kot slovenski nacionalizem, medtem ko gre dejansko le za to, da med dvema nasprotujočima si stališčema do slovenskega narodnega vprašanja (od katerih je le naše pravilno) ni mogoče mimo sožitje, ampak mora nujno voditi v. razkol in pri njem tudi ostati vse dotlej, dokler se vodstvo italijanske KP ne vrne na edino pravilno marksistično-inter-nacionalistično stališče glede slovenskega narodnega vprašanja in se ne osvobodi kvarnega vpliva, ki ga glede tega vprašanja italijanska buržoazija izvaja na ši-roke plasti italijanskega delovnega ljudstva.
To je nujno potrebno predvsem zaradi vzpostavitve in ohranitve
enotnosti protiimpefialištične fronte v Italiji in na Tržaškem ozemlju in zaradi tega, ker dosledne borbe proti imperializmu ni mogoče voditi, če se v vrstah avantgarde delovnega ljudstva trpi bur-žoaziji lastno stališče do narodnega vprašanja obče in do slovenskega narodnega vprašanja še posebej.
C^pri tem p omislimo še na dejsfto, da je zaradi p osebnega mednarodnega položaja postalo eno ključnih postojank anglo-ameriškega imperializma, in da je spričo tega slovensko narodno vprašanje postalo eno glavnih postavk t> strategiji svetovne protU imperialistične fronte, potem more biti vsakemu iskrenemu demokratu razumljivo, zakaj je za e-notnost protiimperialistične fronte nujno potrebno, da se tudi glede slovenskega narodnega vprašanja čim prej vzpostavi in obdrži edino pravilno na marksistično-leni-nističnem nauku zasidrano načelno stališče.	h.	J).	H.
VGOSLAVUA OBNAVLJA SLOVES
»ii iMis«
TIPIČNI PREDSTAVNIK PLEMENSKIH KONJ «LIPICAN CEV»
Početki vzreje konj plemenske pasme «lipicancev» v Lipici segajo v leto 1570., ko je avstrijski cesar Karel 1. kupil od škofa posestvo v Lipici. Nakupili so plemenske kobile na Danskem, v Franciji, Italiji in drugih državah ter jih pričeli križati z arabskimi žrebci. Potomci tega križanja pa so postali ((lipicancu, ki so polnili konjušnice cesarskega dvora na Dunaju. Razmahnila se je vzreja plemenskih konj v Lipci šele za časa Napoleona in po njem.
Vzreja <ilipicancev» je bila v največjem razmahu pod Avstrijo. Po prvi svetovni vojni, ko je Italija zasedla te kraje, je Lipica nadaljevala s svojo tradicijo, vendar pa zaradi nerazumevanja ita-liiaiHkkih oblasti ne več v taki meri kot pod Avstrijo. Popoln propad pa je Lipici prinesla druga svetovna vojna. Leta 1943 so Nemci odpeljali plemenske kobile in žrebce v Nemčijo ter tako
Lipico popolnoma izropali njenega največjega bogastva in ponosa.
Tudi po končani drugi svetovni vojni, ko so anglo-ameriške okupacijske sile zasedle del Slovenskega Primorja, je Lipica še vedno ostala brez svojih «lipicancev». Se več: ko so se lani v septembru umaknile anglo-ameriške okupacijske sile in prepustile ozemlje, ki je pripadlo po mirovni pogodbi Juaoslamji, so bili precej poškodovani ne le gospodarska poslopja s hlevi, temveč tudi starinski lipiški grad.
Po priključitvi k Jugoslaviji pa je Lipica zopet prišla do svoje tradicionalne vloge. Ljudsko oblast in domačine, ki so se z vso vnemo in poletom vrgli na obnovo poškodovanih gospodarskih poslopij, hlevov in drugih objektov, je čakala težka in naporna naloga. Pričeti je bilo treba popolnoma znova. Obnoviti to, kar je porušila vojna, kar so izropali
Ustanovitev demokratične
stoletja ječalo pod republike Koreje
jarmom japonske-
ga imperializma, je s pomočjo Sovjetske zveze postalo svobodno
(Nadaljevanje in konec)
Poleg tega pa naj bi ta komisija začela predvsem tudi s pribi ta komisija začela tudi s pripravami za organiziranje posebne korejske vojske. Skratka, na Koreji se je pojavil neki nov vrhovni organ oblasti, s čimer pa je bilo seveda ovrženo načelo o samostojni opredelitvi korejskega ljudstva. Pravi smoter te komisije pa je bil v podpiranju ekspan-zionističnih in k jlonizatorskih teženj ZDA.
Cim je ta komisija prišla na južno Korejo, je začela s pripravami za izvedbo «volitev». Korejsko ljudstvo tako na severni kot na južni Koreji je z nezadovoljstvom spremljalo te priprave. Aprila 1948. je bil v Pheu-iami posvet predstavnikov 58 političnih strank in družbenih organizacij iz obeh con Koreje. Ti predstavniki, ki so zastopali več kot 10 milijonov prebivalcev Koreje, so sprejeli sklep o bojkotu tako imenovanih volitev. Obenem so z zborovanja poslali vladama ZSSR in ZDA spomenico, v kateri so zahtevali takojšen umik okupacijskih vojsk s področja Koreje.
10. maja 1948 so bile izvedene
POGLED NA STARINSKI LIPISKI GRAD
na južni Koreji «volitve». Kako so potekale priprave za te volitve, najbolje pokaže dejstvo, da je bilo v 10 dneh pred volitvami ubitih 323 Korejcev samo zato. ker njihovo politično prepričanje ni bilo pogodu nositeljem ameriške «demokracije». Ameriške okupacijske oblasti so izvajale silen teror na volivce, pri čemer so se posluževale tudi polfašistič-nega mladinskega korpusa, ki so ga Američani oborožili. Na ulicah Seula so bile na dan volitev, razmeščene strojnice, volišča pa so stražile policijske sile v polni bojni opremi. Na teh «volitvah» je bila izvoljena skupina reakcionarjev, ki je osnovala »nacionalni svet Koreje«. Za predsednika je bil proglašen Li Sin Man, človek, ki se je popolnoma prodal ameriškim interesom in ki je ameriškim kapitalistom obljubil popolno nadzorstvo nad korejskim gospodarstvom, ako mu po-morejo, da pride na oblast. Cez nekaj časa je bila objavljena tudi sestava samo zvane korejske vlado, kateri na čelo so Američani postavili 50-letnega voditelja fašistične organizacije »Nacionalno gibanje korejske mladine* Li Bum Suka. ZDA, Filipini in Cangkajškova vlada so pohiteli s priznanjem te lutkovne vlade v Seulu.
Kljub vsem tem širokopoteznim mahinacijam pa imajo kolonizatorski načrti VVashingtona svojo veliko hibo, kajti izvajajo se proti volji korejskega ljudstva. Razen skupine reakcionarjev, ki so izdali težnje in interese Koreje, nihče na Koreji ni nikoli priznal seulskih lakajev Wall Streeta za korejsko vlado.
Vrhovna ljudska skupščina
Po sklepu posvetovanja voditeljev političnih skupin in družbenih organizacij severne in južne Koreje so bile 28. avgusta 1948 na vsej Koreji izvedene demokratične volitve v edino zakonodajno telo Koreje — v vrhovno ljudsko skupščino. Pri- teh volitvah je sodelovalo 99.9% volivcev severne cone in 77.5% volivcev južne cone Koreje. Na južni Koreji so bile volitve izvedene ne glede na teror in preganjanje s strani ameriške okupacijske u-prave in korejske reakcije.
V vrhovni ljudski skupščini imajo svoje zastopnike različne politične skupine in stranke, ki
jih je 32. Zastopani so vsi sloji korejskega ljudstva — delavci, kmetje, uslužbenci, obrtniki, trgovci, podjetniki, kulturni delavci. Med 572 poslanci je 287 borcev, ki so se z orožjem 32 roki borili proti japonskemu imperializmu med narodno-osvobodilno borbo.
Na svojem prvem zasedanju je vrhovna ljudska skupščina sprejela ustavo ljudsko demokratične republike Koreje Y koalicijski vladi Koreje so zastopniki desetih glavnih političnih strank s severne in južne Koreje. Ministrski predsednik je narodni heroj Koreje — Kir Ir Sen, ki je dolgo vrsto let vodil partizansko borbo proti Japoncem na Koreji m v južni Mandžurji. Vlada Kim Ir Sena si je zadala nalogo, da odpravi pogubne posledice, ki jih je zapustilo grabežljivo japonsko kolonialno gospostvo x gospodarskem, političnem in kulturnem življenju Koreje. Obenem pa se je korejska vlada zavezala, da se bo borila proti ponovni kolonizaciji Koreje in prodiranju tujega monopolističnega kapitala s korejsko gospodarstvo.
Vrhovna ljudska skupščina je letos 10. septembra poslala vladama ZSSR in ZDA spomenico, v kateri poudarja nujno potrebo po umiku okupacijskih vojsk. Sovjetska vlada je že ponovno izrazila, da je pripravljena umakniti svoje oborožene sile s Koreje čim bi enak sklep sprejela tudi ameriška vlada. V odgovoru na to spomenico je sovjetska vlada izjavila, da bo do 1. januarja 1949 umaknila vse svoje vojaške sile s Koreje, pri čemer izraža sovjetska vlada upanje, da bo vlada ZDA storila prav tako.
Sklep o umiku sovjetskih oboroženih sil s severne Koreje je naletel na veliko navdušenje pri korejskem ljudstvu. Vzpostavitev diplomatskih stikov med Sovjetsko zvezo iu Ijudsko-demokratič-no republiko Korejo predstavlja nov dokaz prijateljstva, ki ga čutijo sovjetski narodi do korejskega ljudstva. Poleg Sovjetske zveze pa so novo državo na Daljnem vzhodu priznale še številne druge države, med njimi tudi Jugoslavija. Ti zgodovinski akti pomenijo okrepitev mlade demokratične korejske države, obenem pa predstavljajo novo važno postavko pri utrjevanju miru in varnosti .v Aziji. Zato je razumljivo, da vsi azijski narodi z zanosom
gledajo na uspehe korejskega ljudstva in iščejo pri njem vzorov in vzpodbude v borbi za svojo samostojnost in neodvisnost.
(tista
ŠANGHAJ, (Copyright by O-NA) — Med tistimi redkimi časopisi, ki so se še upali dvigniti glas proti političnemu in gospodarskemu vodstvu Cangkajško.ve vlade, je bil tudi majhen tednik «Cas in kultura?) (Shih Yu Wen), ki se je upal odkrito kritizirati vlado. Ro nalogu notranjega ministrstva mu je šanghajska občina odvzela dovoljenje za izdajanje lista
Občina Šanghaja zatrjuje, da je tednik prinašal pogrešne zamisli, ki 50 temeljile na potvarjanju realnih dejstev in da je tako priv pagiral ((banditsko stvar?) (s temi besedami nankinški tisk označuje kitajske komuniste) ter da je na ta način motil mirni duh ljudstva in sabotiral jayni mir.
Na splošno vladi ni potreba, da se poslužuje takih drastičnih ukrepov proti tisku. Časopisi dobro vedo, česa ne smejo objavljati. V Šanghaju daje najvažnejšim časopisom linijo, ki jo morajo zavzeti glede na važne probleme, poseben vladni tiskovni oddelek. Na ta način večkrat izidejo časopisi s skoraj enakimi uvodnimi članki.
V Peipingu je eden izmed krajevnih voditeljev kuomintanga ukazal časopisom, da morajo objavljati novice tako, kakor jim jih da Central Nev/ Agency, ki je vladna tiskovna agencija V resnici so na primer vsi peipin-ški časopisi prinesli vest o incidentu z dne 5. julija t. 1., ko so policisti streljali na dijake, tako kakor jim jo je dala centralna vladna 'tiskovna agencija.
Kljub vsem tem ukrepom pa je vlada v zadnjih mesecih prepovedala tiskanje dvema opozicijskima časopisoma «Hsin-Min-Pao» in «Chen Li».
Prvega so obtožili, da je vodil komunistično propagando in poskušal spraviti ob ugled vlade, drugega pa, da je prinašal senzacionalne vesti z namenom, da bi alarmiral javno mnenje.
Poleg tega je občinski urad Tien-Sina za tri dni prepovedal tiskanje časopisa «Evening Journal)), ki je last ameriških državljanov. Časopis je objavil izvleček članka neke ameriške revije, v katerem je bilo za 10. oktobra tega leta predvidevan vadeč kitajske vlade. Ukaz pa je bil potem preklican, predno je stopil v veljavo.
Ukaz o prepovedi tiskanja tednika «Cas in kultura® pa je bil dokončen, čeprav je ljjegov založnik sin generala Chen-Chena. enega izmed voditeljev kuomintan-ga in guvernerja pokrajine Hupeh.
Prepoved tiskanja časopisa «Hsin-Min-Pao« je dvignila mnogo prahu med k'tajskim tiskam in javnostjo. Tako :e. na.primer časopis v angleškem jeziku «Chi-na Presao, ki ga tiskajo v Šanghaju, na energičen način kritiziral v svojem uvodnem članku prepoved izdajanja časopisa «Hsin-Min-Eao« in dejal, da je ta časopis zaradi svojega poguma in svojih kritik narodu več koristil kot pa škodil.
Nihče pa ni branil tednika
Nemci, kar so poškodovale anglo-ameriške okupacijske čete. Ob veliki podpori ljudske oblasti so v rekordnem času popravili toliko, d a »se je lahko ponovno prir čela vzreja plemenskih konj.
Iz Nemčije, kamor so nacisti odpel jali kakšnih 70 do 80 plemenskih konj iz Lipice, je dobila Jugoslavija vrnjene samo 3 kobile s 13 žrebeti. Tudi tukaj se je Jugoslaviji zgodila velika krivica. Lipiško bogastvo, njene «lipicance», niso vrnili Jugoslaviji, temveč so jih dali nekaj Italiji, nekaj pa so jih odpeljali čez veliko lužo. To pa ni plašilo novih «pio* nirjevti. Iz vse Jugoslavije so pričeli voziti v Lipico «Upicance». Sedanje državno posestvo v Lip ci je dobilo največ kobil in žrebcev iz bivše kraljeve žrebčarne v Demir Kapiji. Tudi te kobile in žrebce so Nemci že leta 1941 odpeljali v Nemčijo in so jih P° osvoboditvi vrnili lastnici Jugo-slr-iji.
Danes, po komaj dobrem letu po osvoboditvi, je v lipiških hlevih, zopet zadihalo življenje velike konjske družine alipicancevn. Po njenih travnikih in pašnikih se že pase 109 plemenskih konj in kobil in sicer 105 kobil z žre-bički in 4 žrebci za pripuščanje
Ko smo se z veterinarjem držav-nega posestva v Lipici, ki obsega 310 ha zemlje, tovarišem, dr. Babškom. pogovarjali o tem t* onem, se je iz bližnjega hleva pr1‘ podilo mimo nas kakšnih 20 žf& bet. ki so le nekaj tednov obvze-ta kobilam, v vsej svoji mladostni prešernosti. V oblaku prahu, M so ga dvigala, so oddirjala proti bližnjemu ograjenemu pašnikju Malo dalje na levo pa so se w”v no pasle kobile.
S tovarišem veterinarjem smo odšli proti hlevu, ki so ga prat) te dni obnovili. Od enajstih hlevov, kolikor jih je bilo v LiD’ti> jih je že več ko polovica popolnoma obnovljeni. To so veliki pravokotni prostori, pregrajeni na sredi, v katerih so konji prosti. Privežejo jih samo tedaj, k0 jih čistijo in kadar jih krmijoi Vsak konj ima nad svojim Pr0' štorom obešeno tablico z imenom•
ŽREBETA DIRJAJO NA PASO
«Cas in kultura«, ki je y svoji zadnji številki pokazal mnogo poguma s tem, da je še zadnjikrat kritiziral kuomintang. V svojem uvodnem članku je dejal, da se privilegirane kapitalistične družine redijo na račun ljudstva, ki mora stradati. V svojem članku nadalje piše: ((Medtem ko je vlada koncentrirala vse svoje sile v kampanji za uničenje upornikov, ni niti za trenutek oklevala, da bi si za kakršno koli ceno ne zagotovila naklonjenost ZDA- Kljub temu da vlada vedno govori o svetovnem miru, je v resnici prav ona tista, ki hoče izzvati novo totalno vojno, v kateri naj bi bila Kitajska v prvih vrstah morebitne vojne na Skrajnem vzhodu.))
«Zaradi teh ugotovitev nisino mogli molčati«, piše dalje «Cas in Icultura«. «Naža naloga je bila, da smo o tem pisali. Tako smo izrazili čustva večine našega ljudstva. To pa je v očeh naše vlade neoprostljiva krivda«.
PRVA
^jugoslovanska ladja
v VLADIVOSTOKU
Novembra 1940 je prispel jugoslovanski parnik «Dunav» (sedaj ((Ljubljana«) v New York, kjer so bila na njem izvršena manjša popravila. Pričakovali smo navodila za prihodnje potovanje. Takrat je v Evropi izbruhnila vojna, sovražnik je napadal in potapljal trgovske ladje ne glede na to, ali pripadajo nevtralni ali sovražni državi. Naša posadka je nestrpno pričakovala vesti iz New Yorka.
Ko so bila popravila končana, je nekega dne prinesel ladijski agent povelje za potovanje iz New Vorka v Vladivostok. Novica je presenetila vso posadko, z obrazov se je vsem bralo zadovoljstvo
«Potovali bomo v Sovjets-ko zvezo na obisk k ruskim bratom!..«
Zaradi velike vojne nevarnosti na morju so nameravali nekateri člani posadke zapustiti parnik in ostati v Ameriki. Ko pa so izvedeli, da gremo v Sovjetsko zvezo, so ostali vsi na ladji.
Videli bomo zemljo in ljudstvo, s katerim čutimo mnogo skupnega in bratskega in o kateri je prav v tem času kapitalistični tisk širil najpodlejše laži in klevete. Nestrpno smo pričakovali odhoda, ker smo se bali, da bi smer potovanja še vedno spremenili.
Sredi novembra smo končno pričeli s tovorjenjem blaga za Vladivostok. Ko smo bili založeni z vsemi ladijskimi potrebami, smo konec meseca odpluli v smeri Paname
Ko smo zapluli v Tihi ocean, smo zavili v smeri japonskih otokov ter se držali smeri proti severu.	•
Pozno v noč smo se približali svetilniku Fukujama. To je bil dokaz, da je smer parnika pravilna in da ni nevarnosti morskih pečin. Pred nami smo opazili gladko belo svetlikajočo se površino. Led!
Odločno smo se zabili v ledene plošče, ki jih je parnik postopoma prebijal. Čeprav smo vozili
z vso silo, se je brod komaj premikal naprej. Okrog tretje ure zjutraj se je parnik ustavil. Bili ;mo obkoljeni od ledu. S stalnim manevriranjem, kretanjem naprej in nazaj, smo končno uspeli, da smo se prebili do majhnega otoka Skripljev, ki je pred vhodom v pristanišče Vladivostok. Tukaj smo morali nekaj časa čakati, da so prišli pilot, zdravnik in organi pristaniških oblasti. Ni se nam bilo potrebno niti zasidrati, ker so nas bloki ledu trdno držali na mestu.
Ledene plošče so se trle ob stene parnika in z njih odstranjevale barvo. Pri temperaturi 30 stopinj pod ničlo nismo mogli dlje časa vzdržati na krovu in na poveljniškem mostu, zato smo se vsakih 15 minut izmenjavali.
Po kratkem čakanju so prišli na ladjo pilot, predstavniki pristaniških oblasti in mlada zdravnica.
Vsi so se z nami prisrčno pozdravili. Pilot je prevzel upravljanje parnika. Prebijajoč debele
plošče ledu smo počasi zapluli v pristanišče. Sele po polnoči smo končno pristali ob obali.
Zaliv Vladivostoka se razreza v obliki črke «U». Prednji del je urejen za trgovske ladje, v notranjem delu pa je razmeščena vojna mornarica z velikimi arzenali. V tem delu je bilo zasidranih nekaj sovjetskih vojnih ladij ter precejšnje število velikih modernih podmornic. V trgovskem delu pristanišča so nakladali in razkladali blago s trgovskih parnikov raznih zastav.
Vl.adivostoško pristanišče je o-premljeno z modernimi sredstvi za vkrcavanje. Tukaj so tudi trije veliki plavajoči žerjavi z veliko tonažo.
Mesto Vladivostok je zelo prostrano ter leži na lepem, udobnem prirodnem položaju. Obkroženo z mnogimi hribčki in gozdovi. Ima veliko in lepo gledališče ter veliko veličastnih stavb, med katerimi prideta najbolj do izraza stavba poveljstva vojne mornarice in zgradba ((Sovtorgflo-ta». Ulice so po večini ravne in široke.
Moderna pristaniška ureditev zelo olajšuje delavcem delo. V največjem številu primerov delavci samo upravljajo stroje. Na vsakem koraku smo opazili red in disciplino, tako v pristanišču, y mestu, kakor tudi v klubih, katere
smo obiskali. Delavci s poletom in zanimanjem delajo svoje delo. To je bilo prvič, da smo na lastne oči videli, kako sovjetski človek z delovnim poletom dokazuje ljubezen do svoje socialistične domovine.
Mislili smo, da tukaj na Daljnem vzhodu ljudje ne bodo vedeli, da obstaja nekje na svetu majhna država Jugoslavija. Vendar pa ni bilo tako. Presenečeni smo bili, ko smo videli, da delavci zelo dobro poznajo tudi druge države, njihovo življenje in probleme in predvsem politični položaj.
Predstavniki oblasti in delavci so bili z nami zelo prisrčni in prijateljski. Čutili smo, kakor da bi bili Y svoji lastni domovini.
Dnevno so nas po, končanem delu vabili v razne klube. Na vsakem koraku so čutili do nas simpatijo in prijateljstvo. Dajali so nam brezplačne vstopnice za gledališče, y katerem je prav tedaj gostovala neka moskovska umetniška skupina. V Inter-klubu, ki je zelo lepo urejen, smo se počutili kot doma. S sovjetskimi ljudmi smo se na dolgo in široko pogovarjali.
Obisk Vladivostoka je pustil naši posadki zelo globok vtis. Vsi so se navdušeno izražali o tem. kar smo videli in slišali o Sovjetski zvezi v stari Jugoslaviji. Zastor, s katerim so veliko so-
2REBEC LIPISKE ZREBCARNE «MAESTOSO SLAVONIJA IV.:
Od teh hlevov, ki so drug drugemu podobni kakor novec novcu, pa je drugače zgrajen hleO za žrebce, ločene s pregrajamu Ta hlev pripada k poslopjem starega lipiškega gradu, ki je še ve* poškodovan in ga bodo kmalu Počeli popravljati.
Geslo vodstva državnega posestva in domačinov je namreč najprej je treba popraviti hlev* in druga gospodarska posloPla> potem šele se bodo lotili ostalih stanovanjskih prostorov.
Od tu smo zavili proti začasnemu hlevu za žrebce, od koder >e bodo v bližnjih dneh selili v sV0> novi dom. Na desni smo se ustavili pri poslopju, ki ga domačini popravljajo z prostovoljnim de' lom. Tu smo sc spoznali z enim izmed najstarejših vzrejevalce konj v Lipici tov. Maulo, ki ie bil tukaj še pod Avstrijo. PriP0' vedoval nam je, kako je bilo takrat, kako pod Italijo, kako rned drugo svetovno vojno in kako P°® Anglo-američani. «Nismo še der segli stopnje izpod Avstrije niti one pod Italijo, kajti Jugosla' vij a je našla tukaj vse poškodovano, vse izropano. Prav zarad1 tega pa tako mrzlično obnavljamo in delamo, kajti v dveh morajo biti popravljena vsa V0’ slopja kot so bila nekdaj in se več, in ob koncu petletke rn0^. Lipica doseči število plemenski konj, kakor je bilo za časa -A1' »trije in to v največjem razvod vzreje konj v Lipici. Se več, ® koncu petletke moramo to števi 0 tudi preseči in presegli ga bom0”'
V začasnem hlevu za žrebce Pj* smo se spoznali s tipičnimi P1^. ” stavniki	«1 ipicancev»,	^ca^'rl
posebnost je bela barva, nizka 1 močna rast ter močne kosti. Prl jatelji smo si postali z 9-letmn uNapolitanom Montenegromn
z Uletnim jugoslovansko-madza ^
skim križancem «Tulipanom '^en to m V.» in s 4-letnim »Maestoso Slavonijo /V.».
V tem času je brejih 38
in v Lipici je ob «rojstvu» £* ' Jcega novega
prebivalca ve^0-
veselja. Tako bo iz leta v
vjetsko državo omejile kapitalistične države, je enkrat za vselej padel pred nami.
Vladivostoški obisk pa se je dobro odražal tudi V našem življenju na ladji. Postali smo si boljši tovariši in se pričeli spoštovati med seboj.
Dan odhoda se je naglo bližal. S težkim srcem smo zapustili zemljo pravice, reda in napredka, kjer ni več izkoriščanje človeka od človeka. Ko smo zapuščali Vladivostok, smo sl želeli, da bi bilo nekoč tako tudi v naši državi.
Lipica bo dosegla svojo slavo, njeni «lipicanci» pa bc' po širokem svetu nosili čast mačemu kraju in vsej Ju0oS vi ji, katere ljudska oblast )e
toliko pripomogla k ponovne vzdigu plemenske vzreje cev» in s tem k povzdigu WP* in domačinov.
imtriiNieTvn. in ir A monteCCHI št. 6, III. naa. — Teleton St 93-808. — UPKAVA: ULICA H. MANNA št. 29 —■ Telefonska 5tevilka 8351.	I NAROČNINA: Cona A: mesečna 261). četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; KLHJ: 55, 165, 330, t>50 dtn.
nmie . »i o -in ii in mi is 18 tel 27-847. Cene otiasov Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir.	Poštni tekoči rsčun za STO-ZVU: «Založnlštvo Primorski dr.evniks, Trst ll-r'74; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava:	Ljubljana 6-9060I-
OGLAM. 00 o.ju- i in QQ	■	!zdaja ZAL02NISTV0 TR2ASKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod.