ŠfeT. 151. V Ljubljani, v sredo, 5. julija Mfl.	LetO XXXIX.
———^—■^—^^^^^^__—■—. , ' i' ---- 1------- ..
= Velja po pošti: == ^^^ W ^^^ ■ 11 W MBB	^^	E=Inserati:s5s
M f f|(|P ml P*	M
sssftgE ^ ■ 11IV mm M k	B
T Ljubljani na dom: ^^ ■ k ■ ■ U H ■ « ■	■	PostoolnrekLnoHoe:
t- t^M IUk mf Hm! B B m^A	—i*.*—
V opiavl prejema, mesegno K 1*90 ^^^ W MHIIIIU M ■ V^B	^SiK:
te£- Uredništvo Je v Kopltarjeri nliol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo |e v Kopitarjevi nliol štev. & Avstr. poštne bran. racnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Velika zmaga pravaške misli v Dalmaciji.
(Piše Ivo Jelavie, pravnik.)
Pri zadnjih občih volitvah v držav-hi zlx>r je dalmatinska stranka prava obdržala svoje dosedanje pozicije v svojih štirih okrajih. Človek, ki ni zasledoval razvoja zadnje volilne borbe, bi v prvem hipu rekel: ti ljudje so vsa štiri leta mirovali, ostali na. enem mestu. Toda tako bi sodil le oni, ki v zadnjem volilnem boju ni bil zraven; mi pa, ki smo občutili vso njegovo nezaslišano, naravnost peklensko silo, vemo povedati nekaj drugega.
Dva cela meseca sem sodeloval v freh najhujših okrajih: neretvanskem, sinjskem in drniškem — še več, bil sem in delal v onih krajih teh volilnih okrajev, kjer so tiranstvo, nasilje, denar in ncpostavnosti prekoračile vse meje možnosti: v vrhgorski, vrlički in lečc-viški občini.
Dovolite mi, gospod urednik, da kot. neposreden očividec vsega tega, kar se je tu odigralo, v vašem cenjenem listu na svojo lastno odgovornost podam vsaj bledo sliko o tej grdi tlaki še grših ljudi, da tudi vaše bratsko občinstvo zve, kaj sc v XX. stoletju dogaja v Dalmaciji.
Vse proti stranki prava.
Petero predstaviteljev dalmatinske politike, ki so se do pred borih par mesecev sovražili na življenje in smrt, se je v zadnjem boju znašlo skupaj v najlepši slogi — proti stranki prava. Naj jih naštejem: Narodna, demokraška, »srbska«, italijanska in socialistična st ranka. Demokrat je so se popolnoma zvezali z narodnjaki — s tistimi ljudmi, katere so še pred letom dni nazivali izdajavce, vladne podrepnike, avstrijske špijone, dunajske hlapce in — vla-čuge; »Srbi« so jim zares bratje; Italijani so namenoma kandidirali v vseh okrajih, da v slučaju ožjih volitev odstopijo svoje glasove navedenemu konglomeratu (slučaj Krstelj—Ivčevič) — seveda proti odškodnini, da se ne bo nihče dotikal italijanskega značaja, za-tlrske občine (v kateri bi imeli Hrvatje, ako bi ne bilo pritiska od strani h r v a-5 k e g a deželnega odbora in hrvaške dalmatinske vlade, od 36 svetovalcev nič manj nego 24); vodja dalmatinskih socialistov, nekdanji tipograf Dorbič, oče mnogoštevilne družine, je
LISTEK.
Josip Vandot:
Vilme.
Pripovedka iz davnih dni.
(Dalje.)
Počasi je šla. Rušica skozi dvorano med osupnjenimi lovci. Obstala je dva koraka, pred grajščakom in ga je gledala z bodečimi očmi. »Grajščak«, je izpregovorila počasi in mirno, »vem, da se čudiš, kako da sem prestopila prag tvojega domovanja. Pač se še spominjaš starega računa med nama. Vem, da si se ga spomnil včasih sredi črne noči, ko ti ni pustila vest spati. Vem, da ti jo. kljuvalo v srcu, če imaš sploh srce. — Toda vedi, da nisem jaz prišla Zaradi tistega računa. Saj ga poravna sam Bog — jaz sem slabotna stvar, a Bog je močan in pravičen in strog sodnik.«
Starka, jo umolknila za hip. Lovci So sedeli mirno in brez glasu okrog mize. Strmeč so gledali na starko, ki se jim je zdela kakor posebno bitje. Njena sklučena postava se je vzravnala in oči so se ji bliskale. Dvignila je svojo palico in jo stala tako pred grajščakom, ki še vedno ni mogel spraviti be-
pa ravno dva dni pred ožjo volitvijo med Krsteljem in Ivčevičem odšel na drago zabavno potovanje v Italijo. Torej pet strank proti eni. A vse to ni nič, ako bi ne bilo drugih činiteljev. Tej četi se je pridružil deželni odbor s svojim vsemogočnim vplivom, dalmatinske občine s celim svojim ustrojem, po-čenši od načelnika pa do zadnjega bo-riča, ter narodni samo živci t. j. predstavitelji starih benečanskih rodbin ali takozvani nižji korit ar j i, ki so na. račun ljudskih žuljev do dandanes uživali razne sinekure od vladajočega sistema, kakor Tripali, Kulisi, Skelini, Gotavci, Madirazze, Šimete, .Toviči, Omani, Andrijaševiči in razni drugi člani mnogoštevilnih dalmatinskih dinastij in dinastijic, ki nikdar nič ne delajo, a imajo obilico vseli darov božjih. Pa tudi vse to bi bilo v očigled prava-ški zavesti dalmatinskega domačina pomenjalo za stranko prava toliko kot, nič, ako bi ne bila nastopila dva druga činitelja, s katerima se ona — siromašna. poštena in golih rok ni mogla meriti.
Prvi za stranko prava nepremagljivi činitelj je bil
denar.
Pred dvema mesecema so nas na-sprotniški kolovodje pozivali na stave ne za par, nego za desettisoče kron, da n e e d e n pravaških kandidatov ne bo prodrl — razen starega. Perica, a tudi ta le edino zato, ker mu iz obzirnosti ne bodo postavili protikandidata. V tem tonu so pisali vsi njihovi časopisi, njihovi prvaki — baje pozitivni politiki — so pa vnaprej napovedovali, koliko bodo v posameznih okrajih imeli večine nad pravaškim kandidatom. Mi smo se temu seveda, od srca smejali, dokler nismo prečitali njihove kandidatne liste. Čujte jo!
V	trdnjavi pravaštva — Šibeniku, so nasprotniki proti revnemu dr. Dulibiču postavili za protikandidata predsednika »Utvare« osemdesetletne-ga preživelega starca, a največjega milijonarja Dalmacije — Nika Duboko-viča.
V	Zadru, drugi pravaški trdnjavi, so proti s i r o m a š n e m u d u h o v -n i k u , Prodanu, postavili petinsc-demdesetletnega preživelega starca, predsednika »Gospodarskega sveta« — milijonarja od davna — kneza Borel-lija.
V	Sinju, tretji pravaški trdnjavi, so proti m 1 a d e m u odvetniške-m u kandidatu, sin u r c v n c težaške družine, dr. Sesardiču, postavili dr. Masovčiča, člana bogate
sedice iz sebe. Mrzel pot mu je stopil na čelo in pesti so sc mu krčile.
»Grajščak,« je nadaljevala Rušica mrzlo in mirno, »pravico imam, da terjam od tebe, kar si mi dolžan. A prepustila sem vse božji roki. Zato pa prihajam k tebi s prošnjo. Ali se še spominjaš onih besedi, ki sem ti jih zaklicala sredi polja? Glej, samotna sirota plaka že. dolgo dni za starši, ki si jih ugrabil ti. In zato je kazen božja, že blizu in moje prerokovanje se izpolni . . . Grajščak! Odpri že enkrat oči in spoznaj svojo zlobo, prodno ni prepozno! O trni solze mali siroti z lic in daj ji naiZaj starše, ki jih je ugrabila tvoja zlobna roka! Zato stojim tukaj in to prosim, da izpustiš Breznikova dva iz ječo. Po nedolžnem trpita — ničesar nista zakrivila.«
Kakor prerokinja je stala Rušica pred grajščakom. Čudno so zvenele njene besede po smrtno tihi dvorani. Lovci, ki so bili še pred nekaj trenutki tako židano volje, so so zdrznili in mravljinci so jim zagomazeli po životu, ko so slišali starkino besede. Tudi grajščak jo prišel zdaj do besede. Čelo so mu jo zmračilo in od jezo in srda mu je zardel obraz.
»Kaj, I i čarovnica, mi boš predpisovala, kako naj živim?« jo zngrmel. »Kako so sploh drzneš stopiti \ moi
stare rodbine, zeta milijonarja Tripala, ] čegar hiša je od pamtiveka pa. do pred j tremi leti neomejeno paševala nad i senjsko občino — zeta onega Tripala, j ki je v svoji impertinentnosti pravil senjskim kmetom, da bo, če ga bo volja, svojega konja poslal za narodnega zastopnika na Dunaj.
V Neretvi, četrti pravaški trdnjavi, so proti najpožrtvovalnejšcmu hrvaškemu domoljubu, ki tudi svojo eksistenco za dobre in plemenite narodne svrhe. žrtvuje — proti u bo ž ne mu dr. Drinkoviču, postavili združeni nasprotniki hrvatstva dr. Molka čingrijo, predsednika razširjene »Vjeresijske Banke«, sina dr. Pora Čingrije, ki je na račun naše politike prišel od nič do milijona.
S kratka! Nasproti četvorici ubož-nih pravaških kandidatov je stalo četvero milijonarjev, ki so poleg tega nia-lodane vsi predsedniki največjih ustanov naše dežele.
Ko človek vse to pregleda, potem mu postanejo povsem razumljive one stave za cele desettisoče kron. Za bolje razumevanje pridodajem — in se živega krsta ne bojim radi tega — še to: »Naši milijonarji so iz občih volitev napravili 11 o v o industrijo«. Ljudstvo se jo kupovalo kakor živina. Najnižja cena za glas je bila deset kron, največja pa de-settisoč kron. V resnih krogih sc računa, da je bilo čistega denarja potrošenega okrog enega milijona kron.
Nešteto podrobnih slučajev (nekateri istotako od moje strani) pridejo ob svojem času na dan; za ilustracijo vsemu navajam za sedaj samo to: V volilni agitaciji po vrhgorski občini so mi kmetje odgovarjali: »Oni mi dajo peta k (f. j. 10 K),« v vrlički pa: »Kajpak, ko so nii pa oni rekli, naj zamenjam opanke«. V lečeviški občini pa so sko-mizgali z rameni, češ: »Kdor da več!« Da so nasprotniki razsuli tisoče, mi pa niti vinarja, dokazujejo tudi številke. Evo jih! V Vrhgorcu (kjer sem doma), smo imeli 476 glasov nasproti 1339 njihovim, v Vrlici, kjer župnikuje največji in najizobraženejši agitator Dalmacije, znani organizator tamošnjih krajev na zadružnem polju: Fra Ivan Mengju-šič, mi 634, nasprotniki 1357 glasov in končno v Lečevici (kjer biva dobrotnik tega revnega kraja, naš vplivni pristaš Gajo Radunič) smo dobili mi 289, nasprotniki pa 1055 glasov.
Srce me boli, ko vam to pripovedujem, saj so nam s tem zastrupili ljudstvo. Kdo in kdaj bo zacelil to globoko rano Dalmacije, ki so jej jo zada-
li grdi izrodki, ko so z mamljivim do« n ar jem navalili na krepko ljudsko vo* Ijo in pošteno kmečko prepričanje?!
Prehajam na
nepristranost dalmatinske vlade.
Še pred volilno agitacijo se je javn 110 pisalo po vsem našem (po nasprot>. nem nikoli!) časopisju, govorilo na se* Stankih in povdarjalo v ožjih krogih, da bo vlada pri teh volitvah strogo nepristranska. Pripominjam, da se je O tem govorilo z nekim posebnim zadovoljstvom, kar je tudi razumljivo, ako se pomisli, da bi bila pravaška misel že davno zmagala v Dalmaciji, ako bi ne bilo silne pristranosti vlade in njenih javnih organov. Dobro se spominjam, da sem na nekem shodu rekel: »Gospodje, ne verujte sirenskim glasovom! Vlada je vedno pestovala razne Srbe in njih prijatelje, iskrene hrvaško domoljube pa je vedno zatirala, kjerkoli je mogla.« Mnogi so te besede pripisali na račun mojega mladeniškega radikalizma, vendar pa smo se pripravili na vse mogoče možnosti. Med tem sc je zgodilo nekaj, čemur se nikdo »» nadejal.
Mnogi komisarji, ki so vodili volitve, so mi znani kot aktivni člani napredne ljudske stranke. Enega teh se je vi-i delo v volilni agitaciji med kmeti. Komisarji so volitve pretrgavali, za vlačo, vali; jaz sam sem nekatere vsled raznih nepostavnosti brzojavno naznanil namestništvu, ministrstvu, a odgovora ni bilo. Naši nasprotniki so imeli na kupe belili glasovnic (od kod?), med tem ko mi še najpotrebnejših nismo mogli dobiti. Glasovalo sc je po večkrat, vstajali so mrtvi, vračali se Ame-rikanci, nasprotni volilci-nevolilci so 11 a dan volitve dobivali legitimacijo, a za izkaz jim je služilo, kar je že bilo: tobačno dovoljenje, vojaška knjižica, sodna, pozivnica, naslov priporočenega pisma itd. Njihovi agitatorji so na voliščih javno agitirali. Tu se je klicalo, vpilo, manifestiralo, pretilo, izzivalo — z eno besedo: javno in dejansko agitiralo. To povdarjam posebej zato, ker se je vso to godilo pred očmi orožnikov, ki so bili zraven in vendar niso bili. Mimogrede omenjam še ta-le slučaj, ki ni slučaj. Na vrhgorskem, vr-ličkem in lečeviškem volišču, kjer so bile strasti najbolj razvnele, kjer je te. ror povzročil prelivanje krvi pred, med in po volitvi, kjer je kakor nikjer drugje v Dalmaciji bila ogrožena osebna svoboda z ene in druge strani — tu je bilo na dan volitve največ 5 do 7 orožnikov, dočim so ostale v Praminu, Dr-nišu in Makarski, kjer je bil plebiscit
grad? Da, star račun imava še od onega dne, ko si me napadla sredi polja. In cla boš imela dosti časa premišljevati listi račun, te vržem v ječo. Tam premišljuj, kolikor hočeš! Nihče te ne bo motil. — Vi lovci, pa jo primite in mi jo odvedite izpred oči!«
A nihče se ni ganil. Prestrašeno so gledali lovci svojega gospodarja in so zmigavali z glavo. »Rušica je,« so šepetali drug drugemu. »Jaz se je ne dotaknem. Rajši grem takoj iz grajske službo.«
Ko je zaslišala Rušica grajščakove besede, so se ji zasvetile oči še bolj in še višje je dvignila palico, da so je zdelo, da udari zdajpazdaj po grajščaku. »Ka j z ječo mi groziš?« jo zavpita. »Hudobnež, kaj nimaš šo zadosti žrtev? Prišla sem k tebi s ponižno prošnjo, da izpustiš Breznikova dva. A za prošnje je tvoje srce nepristopno. Zato pa zahtevam, da izpustiš takoj Breznikova dva iz joče. Ali čuješ. grajščak? Jaz za htevam!«
Glasno in grozeče ie govorila Ruši ca. Njene oči so so bliskalo vodno bol' in zdelo so jo, da govori zdaj neko skrivnostno bitjo i kraljestvi lepih pravljic. StrmeC- >o ju - leda 1 i 'ovct. ut obhajala jih jo groza. Kaj, če te ros to čarovnica ? Toda \ grajščak' <■ - i\ - vi kri, ko io slikal i;>ko besedo stopi'
tik pred starko. Dvignil je roko, kakor bi hotel udariti starko. A Rušica so ni umaknila. Z bliskajočimi očmi mu je gledala v obraz, in njena postava se je še bolj vzravnala.
^>Ti zahtevaš od mene? Ti, čarovnic ca?< je zakričal, tresoč se od besnostjt »Takoj jo zgrabite! Kaj se obotav* ljate?«
Mirno so sedeli lovci na svojiti mestih, in nihče se ni ganil. Le valpet Matizelj je vstal in -o je zakrohotal, Skočil je k Ruški, da bi jo zagrabil. A takrat se je starka okronila. Zavihtela jo svojo kljukasto palico in je udarila valpeta c vso močjo po rami. Matizelj jo <tuil naza; in se jo prijel za mesto, kamor jo bil,;, priletela palica. Starka so 10 obrnila k ujomu. - A. ti si tndj tukaj .' io dejala. -l'i. vredni drug svo< joga go.sfHXiar.ta ' Vi se upaš dotakniti staro Spote ' U.-ul bi jo odstranil, kot. si od>tranil njenega sina, da bi ne bilo tvojo hudobnosti? A šivi a stara, a veni
na svetu \oo pru\ zmotil >1 so Pač dar so uo boji tu spodana. Sai ve kdo tvornoro vatt N gra.tščaku
t ictv
niti tvojega goj la 1 pomaga Rog. A kdo? Povojta mi!« • \ rolo v so Ni si znal Navaio bi bi; skočil k
u-. - svojimi rokami. A V »arai. in sam ni ve» isto Kunca pa se ie že
za prav. kandidata, poleg Cet orožnikov cele stotnije vojaštva v vojnem alarmu. Vsi naši protesti proti vsem mogočim nepostavnostim v vseh mogočih slučajih, so ostali glas vpijočega v puščavi. Vse to bo prišlo v parlamentu na dnevni red v protestu dr. Drinko-viča proti nepostavni izvolitvi dr. Čin-' grije in v protestu dr. Krstelja proti nezakoniti izvolitvi dr. Ivčeviča. Pri tem mi prihaja v spomin jako značilna opazka enega naših kmetov, ki so se križali, ko so videli položaj na volišču; menil je: »Z Bogom in z vlado se ni mogoče vojskovati!« To pravim tudi jaz, če pomislim na naslednji slučaj: V le-čeviški občini je vsega skupaj v volilni imenik uvrščenih 1500 volilcev. Imenik še za te volitve ni predelaval, marveč je ostal stari izza volitev pred štirimi leti. Ljudje so namreč mislili, da pravaši Ivčeviču niti ne postavijo protikandidata. No, pokazalo se je drugače. In pomislite: od teh 1500 volilcev. jih je prišlo k volitvi 13501 Torej tekom štirih let ni obolelo, umrlo, se izselilo, odšlo za delom, na dan volitve doma ostalo "ali bilo sicer zadržanih niti deset od-stotkov! Kdor more to prebaviti, naj le preoavi. Nego — vse ni nič pomagalo: Krstelj jo prvi pot golih rok napodil ivčeviča v ožjo volitev s svojimi 5000 glasovi proti 5700 njegovim. In pri tem, prosim, ne pozabiti, da je dr. Krstelj n iad mož, navaden odvetnik, ki še nikdar in nikjer ni kandidiral, in tega m'adega moža je dr. Ivčevič, predsednik dalmatinskega deželnega odbora in zbora nadkrilil za borih 700 glasov In zmagal nad njim še-le v ožjih volitvah! In vendar je za Ivčeviča delalo 5 strank in 5 občin, deželni odbor, trgovci, tiranija narodnih samoživcev, razsipanje tisočev, razlivanje na stotine hektolitrov Vina in kar je najgrše: zanj so delali bajoneti. In jaz še danes pravim: Ko bi nasprotniki no bili zadnje tri dni dvignili cele križarske Aroj-bke, da niso v volilni okraj pridrli vsi njihovi deželni in državni poslanci, - almatinski županje, vsi mogoči trgovci, kapitalisti, tam rojeni uradniki, služeči na raznih krajih Dalmacije, celi vlaki agitatorjev in glavno: da ni bilo .bajonetov — niti Čingrije bi ne bili rešili.
Evo! Tako sem vam v par splošnih potezah pokazal, kako sta postala poslanca dr. Melko Čingrija in dr. Vieko Ivčevič — oba z večino kakih 700 glasov. Prvi je sin tir. Pere, žunana du-brovniškega, ki je zadnjič tako lepo sprejel avstrijskega prestolonaslednika, ob volitvah pa se je vršila agitacija v znamenju samih srbskih zastav in klicev: Živila Srbija! Podrobnosti izidejo v ostalem hrvaškem časopisju, v celoti pa bo vse povedano v protestih naših taktičnih ljudskih zastopnikov Drinkoviča in Krstelja.
Mum vsiaia.
Dogovor Avstro-Ogrske, Italije in Rusije o Albaniji.
Z Dunaja se poroča, da so se Av-stro-Ogrska, Italija in Rusija neobvezno razgovarjale o albanskem vprašanju. Omenjene države so konstatiraie, da glede na položaj na Balkanu popolnoma soglašajo. — Ta odgovor je va-
obrnila k njemu. Dvignila je palico in je vprašala počasi in mirno: »Grajščak, zadnjikrat ti velim, da izpusti nedolžna jetnika!«
A grajščak je vzdiernil pest in se jo Zakrohotal v svojem srdu: »Glejte jo, glejte! Govori kakor kraljica . . . Veš, čarovnica, jaz ti pa rečem zadnjikrat: Poberi se! Drugače ne prideš živa v svoj brlog.«
»To je tvoja zadnja beseda, grajščak?« jo vprašala Dušica, in glas se ji je tresel kakor v silni srčni bolesti. »Torej nočeš izpustiti jetnika? Nočeš? -— No, dobro. Pa naj bo po tvojem! Toda vedi — tvoj pogin je že blizu. Morda se plazi že zdaj pošast okoli tvojega doma, da te potegne za sabo v goreče brezno. Ko se zgodi to, pa se spomni stare Špele, ki si ji uničil življenje, ki te je svarila z resno besedo, in ki ti želi zdaj vso srečo na tisti poti.«
Naglo se je obrnila. Rušica. Njena postava se jo upognila spet, kot bi čutila neko silno, neznano težo. Šla je k vratom in je izginila potoni zunaj na hodniku. Žalosten je bil njen obraz, in v očeh so se ji svetile solze. Bežala je iz grada, kakor bi se bala, da se podre zdajpazdaj zidovje in jo pokoplje pod sabo. Ko jo stopila na prosto, je obstala za trenotek in se jo globoko oddahnila. Potom pa je stopala počasi naprej.
Ob Savi navzgor je hitela proti svojemu gozdu. Solnco se je ravno bližalo zatonu, in tam ob snežnikih so se prikazovale bele megle.
(Dalje.)
Žen os.obito zato, ker sta d o zdaj teko Rusija kakor Avstro-Ogrska glede- nji albansko vprašanje hodila svoja na pota. Še bolj važno je pa, ker jq tp prvo zbližanje Avstrije in Rusije po aneksijski krizi.
Kako mučijo Torki Albance.
»Corriere delle Puglie« objavlja strašna poročila o tem, kako da postopajo Turki z Albanci. Dogodke so opisale tri usmiljenke, ki so se 1. julija vrnile iz Albanije v Bar. V skadrski okolici so divjali Turki kot pravi divjaki. Turški vojaki so vjeli nekega krščanskega Albanca, mu zvezali roke in noge in ga vlekli na morišče, kjer. so ga odvezali in ga pribili na dva drevesa podobna križu. Po revežu so udrihali in ga zbadali s palicami, sabljami, metali nanj kamenje. Turki so nato odrezali revežu uho, nato pa še nos. A ne dovolj muk. Iz njegovega telesa so. trgali meso. Slučajno je prišla v taborišče tudi mučenčeva žena in turški kruteži so vpričo žene še hujše mučili ubogega moža. Ko so Turki ženo izpustili, je bežala v gore, kjer je sporočila svojim rojakom, kar je videla. Albanci so se priplazili ponoči na morišče, kjer so pustili Turki mrtvega mučen-ca, da bi ga raztrgali krokarji, sneli so mrliča in ga pokopali, a obenem prisegli, da ne bodo nobenega Turka več pomilostili. Albanci so se res maščevali. Izrabili so za to dejstvo, ker primanjkuje Turkom hrane. Mali albanski oddelki so izzivajo napadali turške čete in ko se je pričel boj, so pa Albanci zbežali, ko je padlo nekaj strelov, a pustili veliko živil. Turški izstradani vojaki so padli po jedi, a te so Albanci zastrupili. Ker zdravnikov navadno ni bilo na mestu, je tako umrlo veliko turških vojakov. Usmiljenke so tudi poročale, da se je neko nedeljo meseca junija zbralo 300 Malisorov v cerkvi, a kar se začuje streljanje. Duhovnik je mirno maševal naprej, ko je izročil svojo dušo Bogu. Turki so mislili, da Malisori niso oboroženi in da jih bodo zato lahko poklali. A k sreči za Mali-sore so se zelo zmotili, ker trije Malisori so imeli puške, ki so jih hitro pomolili skozi nekoliko odprta vrata proti Turkom. Ker je mala turška patrulja sodila, da so oboroženi vsi Malisori, je pobegnila.
Med Turki divjajo koze.
Iz Cetinj se poroča, da razsajajo med turškimi vojaki koze. Zrak je zastrupljen od smradu nepokopanih mr-ličev, ki je ob tropični vročini neprenosljiv. Črnagora izolira mejo, da se koze ne razširijo tudi v Črnigori. Ce-tinjska posadka je zato odkorakala proti meji.
Pred vojno med Turško in Crnogoro?
(Najnovejša poročila.)
Iz Podgorice poročajo, da se je v petek in soboto bila neprestano ljuta bitka med albanskimi vstali in turško vojsko na višinah okoli Cievne. Grom topov je neprestano odmeval po bližnjih gorah. Ogromno število ranjencev so prenesli v Podgorico. Vstaši so napadli turško vojsko na brdu Ujk, na katerem so taborili štirje bataljoni. Bitka se je pričela v petek na vsezgodaj v jutro. Ko je čul o bitki paša Torgut, je poslal na pomoč dva bataljona s šestimi brzostrelnimi topovi. Tema. dvema oddelkoma, se je pridružil tudi bataljon turške vojske, ki je križaril ob obali reke Cievne, da je čuval prehod preko črnogorske meje. Vstaši so se koncentrirali in z vso silo napadli turško vojsko. Njihova pozicija je bila izborna. Imeli so tri gorske topove in dve mi-traljeze, ki so jih osvojili že v početku bitke na gori Planiniei. Vstašev je bilo okoli 6000 in zbrani iz najbojevitejših arnavtskih plemen Šolja, Grudi, Hoti, Škrelje in Klimenti. V soboto zvečer se je bitka prekinila, a v nedeljo zjutraj se je zopet pričela ter bila cel dan. Boj se vrši ob neposredni bližini črnogorske meje. Vsled bojev okolu Cievne, ki se vrše ob meji, je dobil poveljnik črnogorske obmejne divizije povelje, oditi na mejo. V nedeljo je cela črnogorska obmejna divizija odšla na mejo v Zatrijebar. Med črnogorsko vojsko in bojiščem ni niti 10 km razdalje. Položaj je zelo kritičen. Albanski vodje, ki so se pogajali s turškim poslanikom Nasreedinom, so sporočili vstaškim ha-rambašem rezultat pogajanj. Vstaši so soglasno odklonili poslanikove nonud-be. Zahtevajo popolno avtonomijo Albanije. V Podgorici se jo. razširila vest, da je dnbll paša Torgut dovoljenje od porte, da sme zasledovati vstaje tudi preko črnogorske meje. Ta vest jo zelo razburila črnogrsko prebivalstvo, da je naravnost težko zadrževati bojažoljne Črnogrc.c, da ne udarijo preko meje. Ob meji se neorostano zbira vojska.
Aoodir.
Naša vlada in Maroko.
»Fremdenblatt« objavlja danes članek, v katerem zavzema naša vlada stališče z ozirom na izpremenjen položaj v Maroku. Korak Nemčije zasleduje Avstrija simpatično. Nemčija je sledila zgolj zgledu Francoske in Španske, opiraje se na mednarodno pravo, da sme ščititi premoženje in življenje svojih podanikov. Avstrija ni direktno politično prizadeta v Maroku, a želi, da se razjasni nekoliko nejasen položaj v Maroku in da ostane Maroko prejkoslej odprta trgovini vseli držav. Monarhijo bodo glede na Maroko vodile njene gospodarske koristi, ker zavzema med državami, ki uvažajo v Maroko, četrto mesto. Posebno nevaren in napet pa najbrže položaj ni, ker gre koncem meseca Aehrenthal zopet na večteden-ski dopust, med katerim bo sam voclil posle.
Rusi in Angleži.
Rusija je zagotovila Francozom, da jih bo podpirala glede na Maroko v smislu rusko-francoske pogodbe. Tudi Angleži stoje na strani Francozov. Pariško časopisje pa sodi, da Nemčiji ne gre za to, da se trajno vstali v Maroku, marveč, da je odposlala »Panther« v Agadir zato, da dobi kompenzacije. Drugo pariško poročilo pa trdi, da Angleži ne žele, da ostanejo Francozi trajno v Maroku, zato nasprotujejo, da bi ostali Nemci v Agadirju in Špalici v Sarasu in Elksaru.
Nemci hočejo povečati Kamerun.
Berolinski dopisnik »Matina« poroča, da mu je nek visoki nemški politik izjavil, da bi Nemčija pustila Francozom proste roke v Maroku, če za to odstopijo Francozi Nemcem nekaj francoske zemlje ob Kongu.
Še ena nemška vojna ladja v Agadirju.
V Agadir je odposlana mala nemška. križarica »Berlin«. Ni še znano, ali ostaneta obe ladji v Agadirju, ali pa samo »Berlin«, ker se mora »Panther« baje popraviti. Na »Berlinu« je 300 mož.
Državni zDor.
Poletno zasedanje
bo po z Dunaja došlih poročilih trajalo do 5. avgusta. Odgodili državnozbor-skega zasedanja ne bodo, marveč zgolj prekinili, a le za kratek čas, ker nameravajo sklicati delegacije, ki bodo zdaj zborovale na Dunaju, že v drugi polovici septembra. Delegati se izvolijo v eni prvih sej.
Gosposka zbornica
ima svojo prvo sejo v ponedeljek, dne 17. t. m., ob treh popoldne. O Gautsche-vi izjavi se otvori debata.
Nova večina.
Gautsch ostane celo poletje na Dunaju. Po njegovih dosedanjih izjavah se odločijo pogajanja s strankami o ustanovitvi delovne večine šele jeseni. Ob počitnicah namerava izdelati ministrski predsednik Gautsch program novi delovni večini. Sodi, da se ji pridružijo Čehi kakor tudi krščanski so-cialci.
»Poljska Ljudska Stranka«.
Državnozborski klub »Poljske Lj. Stranke« se je i. t. m. konstituiral. Za načelnika je bil izvoljen poslanec Sta-pinski, njegova namestnika sta poslanca Bojko in Stredniavvski. Stranka se bo zavzela, da postane predsednik »Poljskega kola« bivši finančni minister vitez Bilinski.
Konstituiranje krščanskosocialne stranke.
Včeraj popoldne so zborovali izvoljeni krščanskosocialni državni poslanci. Vodil je sejo princ Liechten-stein, pozneje pa dr. Ebenhoch, ker je moral princ k neki drugi seji. Nagla-šali so potrebo enotnih načel in pa, da se vzdrži dosedanja enotna oblika zveze. Poslanci, izvoljeni na program Niž-jeavstrijske kmečke zveze, so izjavili, da pristopijo vsi zvezi. Zase pač ustanove ožjo zvezo in žele, da naj se dovoli posameznim skupinam potrebno samostojnost. Rienoszl je nato izjavil, da ostanejo dunajski poslanci zvesti stranki, pač pa zahtevajo svobodo, da zastopajo koristi svojih dunajskih volilcev. Izvolili so nato načelstvo, v katerem je sedem poslancev. Izvoljeni so Rienoszl, Stockler, dr. Ebenhoch, baron dr. Fuchs, Ilagenhofor, Schraffl in Fink. V prihodnji klubovi seji se izvoli še parlamentarna komisija, ki bo sestavljena iz načelstva in še sedmih poslancev. Nato so razpravljali o stališču, ki ga zavzemi stranka v državnem zboru. Končno se o ioni sklepa še'e 17. julija.
NemSka narodna zveza
ne namerava izvoliti nobenega stalne-ga načelnika, marveč da se bodo menjali Zvezini načelniki tistih Štirih strank, ki so združene v Zvezi. Alpskj poslanci se nameravajo upreti temu predlogu. Nadalje se pa namerava iz-voliti izvršilni odbor 25 do 30 Članov, ker ne kaže za vsako malenkost sklicati zborovanja vseh poslancev Zveze. Kakor se vidi, tudi zdaj po »zmagi« solidarnost ne bo med Nemci kdosigave. di kako močna, ker bo vlekel vsak na svojo stran. Svobodomiselni Nemci tudi izjavljajo, da jim ni nič za predsedniško mesto.
Socialni demokrati.
Sodi se, da se bodo zdaj spravili nemški in češki socialni demokrati, ko se je konstituiral češki socialnodemo-kraški klub. Nemci hočejo tudi dati češkim strokovnim organizacijam fi-nančno samostojnost, samo da se na zunaj kaže enotnost. — Češki socialno-demokraški poslanci so namreč usta-novili samostojen klub, ki bo pač mogoče v gospodarskih vprašanjih hodil skupno z nemškim socialdemokraškim klubom, a z ustanovitvijo kluba se ho-če na zunaj odločno pokazati samostojnost. Klubovo predsedstvo, ki tvori obenem parlamentarno komisijo, je sledeče sestavljeno: Predsednik N5-mec, podpredsednika Tusar in Tomd-šek, poslovodja dr. Šmeral, zapisnikar Habermann, blagajnik pa poslanec Svecenv.
Vabilo
na
redni občni zbor
Kat. tiskovnega društva
v Ljubljani,
ki se vrši
v ponedeljek, dne 17. julija 1911 ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva v I. nadstropju, Kopitarjeva ulica štev. 6.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Volitev odbora.
3.	Slučajnosti.
2077 3	Odbor.
Dnevne novice.
-j- Mir hočemo! »Slov. Narod« je čutil včeraj potrebo priobčiti hujskajoč članek proti mladeniškemu taboru v Ljubljani. Že občinske volitve bi lahko gospodo okolu »Slov. Naroda« poučile, da nas je v Ljubljani toliko, da imamo ravno take pravice kot »Narodovi« liberalci. In če se proglaša Ljubljano za središče slovenskega naroda tedaj je Ljubljana središče tudi za tisto ogromno večino slovenskega naroda, ki stoji v taboru S. L. S. in slabo uslugo deia središču liberalno časopisje, ki hoče ljubezen do središča s surovostmi pregnati. Nobena provokaci-ja ni torej, če si naša slovenska mladina izbere središče Ljubljano za svo.i sestanek, vsak pravi rodoljub in vsak pošten Ljubljančan bi to moral z veseljem pozdraviti. Tako pravico kot »Narodovi« liberalci imamo tudi mi in naši, da smemo zborovati v Ljubljani Ljubljana ni radi tega prav nič raz burjena, trgovci in obrtniki se celo vesele, ker vedo, da bodo pri tem mnogo zaslužili in obsojajo »Narod«, ki hoče ljudi poditi proč od Ljubljane. Skrajni čas je že, da liberalno časopisje prene ha s svojim hujskanjem. Ljubljana po trebuje res že miru. Za t o pa na »Narodovi« liberalci naše priredbe puste tako p r m i r u , kot mi pustimo n j i h o ve! Ljubljana pa je po bridkih izkuš njah, v katere so jo zapeljale liberalne hujskarije, že postala toliko pametna da se ne bo eksponirala za ljudi, ki hujskajo vedno le iz ozadja, saj ve, da bi lakote morala umirati, če bi njen ob stoj in razvoj bil odvisen od teh huj skačev. Zato je že skrajni čas, da Ljub ljana zakliče tem ljudem, ki pri vsaki priliki iščejo lo zgago, ki naj bi bila Ljubljani v sramoto: Roke proč Ljubljana jo za v s c S 1 o v e n ce, Ljubljana polog tega potrebuj tujskega prometa, ki pa ni odvisen od »Narodovih« žurnalistov. »Sovražnik Ljubljane« je iskati med tistimi, ki vsako priliko porabijo za svoje stran karsko liberalno hujskanje. »Narodo vi« liberalci, če bi bili sposobni, da se kaj nauče, bi so sami morali veseliti našega mladeniškega tabora, ker bi se tu lahko naučili, kako se velike uri-
rMBS me 14HK8 BF5S mirno in v redu brez razgrajanja, dostojno — na Čast Slovencem!
-r Razgrajači se že oglašajo. Komaj je zagledal naš oklic na mladeni-ški tabor beli dan, pa se že oglašajo pretepači in razgrajači po poklicu in žugajo, da bodo slavlje z svojimi kra-vali motili in nered delali. Včerajšnji »Slov. Narod« je pozdravil bodoče mla-deniško slavlje s sledečimi surovimi vrsticami: »Klerikalna stranka sklicuje za mesec avgust v Ljubljano mla-deniški. tabor. Klerikalni »mladeniški tabor« ima grozilen namen. Z njim hočejo klerikalci demonstrirati proti napredni Ljubljani in terorizirati ljubljansko mesto. Izkušnja uči, da je še vsaka večja klerikalna priredba naletela v Ljubljani na odpor in da ni ostala nobena klerikalna provokacija brez odziva. Nasprotja so enkrat tako ostra, da jih more samo čas ublažiti in premostiti, z novimi demonstracijami pa se vliva samo olje v ogenj. Ljubljana potrebuje miru; čas je že, da vsaj za nekaj mesecev prestanejo razburjenja, ki trajajo že nepretrgano od razpusta občinskega sveta, torej skoro leto dni. To pa sc gotovo ne doseže s {tem, če bodo ti najsurovejši elementi |cele dežele štiri dni rogovilili v Ljubljani, se zalivali z alkoholom in iskali konfliktov. Kako naj taka fanatizirana množica kar štiri dni pijančuje po Ljubljani, ne da bi prišlo do konfliktov, tega mi ne vemo.« — Ta nadvse »ljubeznjivi« pozdrav ima seveda predvsem namen, znane poulične razgrajače pripraviti v pripravno »štimungo«. Najprej je treba tiste elemente prepričati, da je mladeniški tabor nič drugega kakor izzivanje Ljubljane. Naj bodo liberalci do dna duše prepričani, da nam niti v sanjah na misel ne pride, da bi izzivali. Za tako neumne nas pač ne bo nihče imel, da bi si mi za tak ogromen trud in stroške, ki nam jih slavlje nalaga, privoščili tako šalo, da bi enkrat liberalce zjezili. Liberalna jeza je jveliko bolj poceni. Ampak zanimiv je pa ta »pozdrav« iz gospodarskega stališča. »Slov. Narod« venomer upije, da hoče S. L. S. mesta uničiti in oškodovati, ko pa pride v Ljubljano na tisoče Jjudi, ki bodo marsikaj denarja v Ljubljani pustili, pa, jih pozdravlja z »naj-isurovejšimi elementi cele dežele«. Gle-|de surovosti se pa z »Narodom« ne bomo prerekali. Pisava »Slov. Naroda«, jvedno se ponavljajoče umazane demonstracije v Ljubljani, izzivanje liberalnih pretepačev na deželi in napadi na naše prireditve nam jasno govore, jjia so liberalci kar se tiče surovosti na vrftjjncu.
, _ Razkrinkani vzor-sokoli in so« eiji. Iz Viča-Glinc se nam piše: O zahrbtnem napadu na nedeljsko našo prireditev bi vam bili že včeraj še marsikaj sporočili, a se nismo hoteli prenagliti. Zdaj pa, ko že vse po občini in rpo tovarnah o tej aferi govori, bo dobro, da tudi širša javnost zve o »junakih« večera 2. julija. Sprva smo mislili, da so nas napadli podkupljeni otroci ali barabe iz mestnega loga. Še 'sanjalo bi se nam ne bilo, da bi nas iz tako temne zasede napadli — domačini: vzor-sokoli in sociji. Začudili smo se, slišavši, da so med napadalci: »krankenvoter« Boltežar, Valjavec, Anin Ladis, njegov sosed Sluga — in, in načelnik tukajšnje požarne brambe Gašperin. Kako je ta zašel med napadalce, temu se vse čudi, ker, dasi liberalec in socij, je vendar vžival med ob-jčjani še precej zaupanja. Res, noč ima gvojo moč. Računali so ti »junaki«, da bo Gradašica zadržala našim vsak prehod in da bo temna noč javnosti za-jtrila njih imena, pa so se grozno ušteli In zdaj so .razkrinkani pred javnostjo v škandal obema njunima strankama, v škandal svojim družinam. Marsikaj zanimivega še vemo o teh zarotnikih, vemo za »magacin« klopotcev, vemo, da so tisti, ki bi imeli skrbeti za red in varnost v občini s temi »junaki« v posebni zvezi itd. Vse bo prišlo še na vrsto. Mera potrpežljivosti je že prepolna. Nezadovoljnosti v občini vsled lega se ne more več krotiti. »Zarja«, »Narod« in za tema je še pricapljal »Slov. Dom« — vsi so hujskali in se že naprej po .svoje norčevali iz našega 3lavlja, a so doživeli strašni poraz, sebi skopali še globokejšo jamo. Dosedanji njih pristaši, ki so pa začeli trezno misliti, jih zapuščajo in se s studom obračajo od njih. Takoj v poned. zjutraj je eden ognjegascev, ki je osebno videl svojega, načelnika med napadalci onkraj Gradašice, zavil ognjega-ško obleko, jo prinesel Gašperinu rekoč: »Med takimi ljudmi ni zame več prostora.« Čuje se, da bodo temu sledili še drugi. »Zarja«, sedaj pa. še dalje maži in čečkaj zoper naše prireditve. Na ta način delaš za našo stvar najboljšo, brezplačno reklamo. Čujemo tu-fii. da so liberalci in sociii napovedali
bojkot gostilnam, ki so razobesile zastave in postregle našim gostom. Mislimo, da se prizadeti gostilničarji te zarote prav nič ne boje, bo pa »kreda« manj trpela. Svetujemo pa socijem in njih bratcem liberalcem, naj napovedo še posebej energičen boj alkoholu, zlasti pa ta »grenkemu«, pa ne bodo uprizarjali tako nizkotnih škandalov, kakor so ga v nedeljo, ki ne bo z lepa pozabljen in zbrisan iz zgodovine tukajšnje občine.
+ Abderitstvo. Drugače se res ne more imenovati najnovejša odredba proti lirvatstvu na Reki. Tamošnja pomorska oblast je namreč izdala nared-bo, da je pod globo 200 K ali 14 dnevi zapora prepovedano peti ali svirati na — parobrodih, kadar isti odhajajo ali orihajajo v reško pristanišče. Celo svobodno morje uklepajo v verige mažar-sko-italijanskega šovinizma — saj je jasno kot beli dan, da je odredba naperjena edinole proti Hrvatom in drugim Slovanom. Izšla je tudi neposredno potem, ko je volosko-opatijska godba v reški luki na parobrodu igrala hrvaško in sokolsko himno.
•+ Osebne^ vesti z južne železnice. Revident je postal adjunkt Karel Šte-fin v Zalogu, začasni asistent aspirant Albin Loschnig v Zalogu, asistent šta-cijski ekspedijent Frančišek Rebec v Ljubljani. Revident je postal kurilni-ški podšef Emanuel Zelinka.
•+ Naš drugi dreadnought izpuste v morje 4. oktobra.
—	Slomškova zveza. Iz Dobrepolj. Tovariši! Delokrog dolenjske podružnice Slomškove zveze je prevelik. Število članov je po vseh okrajih narastlo, nastala je potreba, da osnujemo za Dolenjsko več podružnic. Najprvo pride sedaj na vrsto litijski okraj. V tem okraju že lahko mislimo na samostojno podružnico. Vabim vse tovariše na posvetovalni sestanek, ki bode dne 8. julija t. 1. popoldne ob 4. uri v »Unionu« v Ljubljani. Lokal: Brezalkoholna gostilna. Na svidenje! Iv. Štrukelj.
—	Nov brzovlak med Dunajem in Ljubljano. Radi močnega prometa v dobi potovalne sesije vozi med Dunajem in Ljubljano posebni brzovlak južne železnice, kateri se radi ugodne lege potujočemu občinstvu toplo priporoča. Odhod z Dunaja ob 8. uri 35 min. do-poludne, prihod v Ljubljano ob 5. uri 21. min. popoludne, le počenški od 29. junija do vštetega 18. julija in od 3. septembra do vštevši 17. septembra, vsaki dan. Odhod iz Ljubljane ob 10. uri 45 min. dopoludne, prihod na Dunaj ob 8. uri 5 min. zvečer, le od 30. junija do 19. julija in od 4. septembra do vštevši 18. septembra t. 1. vsaki dan. — Posebno "ugodna zveza, proti Dunaju je tudi z osebnim vlakom št. 40 iz Ljubljane ob 7. uri 22 min. zjutraj, prihod v Maribor ob 11. uri 30 min. dopoludne. Prestop v koroški brzovlak. Odhod iz Maribora ob 12. uri 21 min. popoludne, prihod na Dunaj že ob 5. uri 40 min. popoludne. Ugodna prilika za obed v Mariboru.
—	Odkritje velikega tihotapstva s saharinom. Pred kratkim je bila tržaška carinska oblast obveščena, da se je vtihotapilo v Trst iz Švice veliko množino saharina, ki je bil v obliki na tovarniški način zavitih vrvi poslan na špedicij sko tvrdko »Adriatica«. Na podlagi omenjene ovadbe je bila včeraj v skladiščih »Adriatica« izvršena preiskava, pri kateri se je res razkrilo, da so bile v sredi teh zavitkov dolge škat-Ije, v katerih so bile manjše škatlje, polne saharina. Bilo je skupno 12 me-terskih stotov saharina, ki tvori vrednost najmanj 120.000 kron.
—	Hrat je ubil brata. Dne 3. t. m. zvečer ob kaki 11. uri sta se brata Anton in Franc Rugelj, prvi posestnik v Rožemberku pri Veliki Loki, tako ste-pla, da je Anton z gnojnimi vilami brata Franceta tako dolgo tolkel po glavi, da se je ta mrtev zgrudil na tla. Iz ljudske govorice sc da posneti, da je France Rugelj dohajal vedno k svoji materi, katera je imela prevžitek pri Antonu Ruglju. France je vedno svojemu bratu Antonu žugal, da bode njega in njegovo rodbino pobil, poslopje mu pa požgal. Anton Rugelj si ni bil nikoli v svesti nesreče, katero bi mu zamogel učiniti njegov brat, kateri je večkrat metal kamenje skozi okno v sobo, tako da je morala. Antonova rodbina zapustiti hišo in se podati v tuje prenočišče. Sekal mu je po gozdih vedno les ter mu odnašal od hiše, karkoli je bilo mogoče. Na opetovane grožnje Francetove je Anton Rugelj brata Franceta pri sodišču ovadil. Ko so dobili pred kratkim pozive, iti k sodišču, je France Rugelj začel napram bratu in njegovi družini zopet žugati in razsajati, metati skozi okna v hišo kamenje ter groziti s požigom, žena Antona Rugel j se je vsled tega strahu, oziroma žuganja preselila, k drugim ljudem v prenočišče: njen mož Anton pa je ostal doma, da jo zamoffel naziti na nezgode.
ir
kafire bi bil morda pffV^Sčn fifat France v svoji strasti. — 3. t. m. zvečer je prišel Franc Rugelj zopet nad svojega brata Antona Rugeljna. Anton Rugelj, ves razvnet od vednih prepirov, ki jih mu je povzročal brat France, zagrabi v veži se nahajajoče gnojne vile ter udari z istimi po bratu Francetu. Pri tem sta padla oba na tla. Nesrečni brat Anton pobere na tleh neki kamen ter udriha z istim po bratovi — Francetovi — glavi. France začel je brata prositi, da naj ga pusti, češ, da mu bo že pomagal pri delu. Nato sta sc dvignila oba iz tal. \Anton Rugelj pograbi zopet gnojne vile ter začne vnovič po Francetu udi'ihati, nakar se je slednji mrtev zgrudil na tla. O Francetu Ru-geljnu se seveda res govori, da je bil nekoliko na umu omejen. Večinoma se pa tudi trdi, da je bil le poreden in delomržen človek. V razburjenosti, katero je povzročal brat bratu — France Rugelj Antonu Ruglju — bode moral Anton Rugelj svoje dejanje napram svojemu bratu plačati z ječo, katera bode gotovo neizogibna. Anton Rugelj je sedaj v pi*eiskovalnem zaporu.
—	Poročil se je predvčerajšnjim v Zagrebu g. A n t o n L o n č a r i č, uradnik tovarne Ganz in drug v Budimpešti, brat veleposestnika g. Jos. Lon-čariča, z gospodično Jelko Š a j a t o -v i č. Bilo najsrečnejše!
—	Goriška vina na Dunaju. Dne 6. t. m. se otvori na Dunaju v »Garten-bausale« razstava goriških vin, organizirana od društva krčmarjev. 92 kvalitet goriških vin so poslali na Dunaj.
—	Novorojeno dete je vrgla v brezdno 18 letna Frančiška Testenova iz Krvavca v občini Banjšice. Pred goriškimi porotniki je bila radi tega obsojena na 18 mesecev težke ječe s postom vsaka dva meseca in trdim ležiščem vsake tri mesece.
—	Cena živine na Goriškem. Iz Gorice pišejo: Cena goveje živine pada; to se je pokazalo na zadnjem živinskem trgu, in sicer je padla za 100—200 K. Cena mesa pa je še vedno ista.
—	Porotna razprava radi poloma »Banke popolare« se je pričela v Gorici danes. Obtoženci so: Izidor Colle, Alfred Lenassi, dr. Raimondo Luzzatto, Hektor Piani, G. in D. Conforti; torej šest eseb.
—	»Narodni blagdan.« Danes praznujejo Hrvatje po vseh svojih pokrajinah »narodni praznik« s službo božjo, raznimi slavnostnimi priredbami, zlasti pa z vsesplošnim darovanjem za, narodne potrebe. Priprave so bile po vseh večjih mestih in krajih velike in ni dvoma, da bo uspeh sijajen. Prednjačil bo seveda Zagreb. Slovenci — naš dan je nedelja 9. julija. Ne pustimo se preveč osramotiti od bratov Hrvatov; zato ta dan vsi na krov za Slovensko Stražo!
—	Poročil se je 1. julija na Brezjah c. kr. orožniški stražmojster v Velikih Laščah, Anton Klemene z gospodično Tončko Tavčar iz Vodic.
—	»Hrvatska Matica školska«? Hrvatje se pripravljajo na. ustanovitev šolske družbe po zgledu »Češke šolske Matice«, ki bi razvila svoje delo po vseh narodno-ogroženih krajih Hrvaške in Slavonije ter bila zlasti protiutež mažarskemu »Julianu«.
—	Dve promociji. Dne 1. julija sta bila v slavnostni dvorani dunajske univerze promovirana doktorjema vsega zdravilstva g. Herman Vedenik iz Vogel pri Sinčivasi in g. Fran Petek iz Starevasi pri Dobrlivasi na Koroškem. Čestitamo!
—	Vse ljudske šole v Celovcu so zaprli radi ošpic in škrlatice ter ostanejo zaprte do prihodnjega, šolskega leta.
—	Ustreljen od divjih lovcev. Iz Celovca poročajo: Pri knezu Liechten-steinu uslužbenega gozdnega eleva g. Kobenterja, sina posestnika Ivana Ko-benterja v Celovcu, so v noči 3. t. m. ustrelili v kranjskem lovskem revirju kneza divji lovci.
—	Slepar hodi po Ljubljani In tudi po deželi ter se predstavlja za hrvaškega, dijaka kongregacijonista, kar pa ni, kakor se nam brzojavlja iz Zagreba. Sploh bi našim ljudem priporočali, da nikogar ne sprejmo in ne dajo podpore nobenemu dijaku iz HrVaške, ki nima seboj izkaznice hrvaškega katol. akad. društva. »Domagoj«.
—	Proti koleri. Avstrijsko trgovinsko ministrstvo je z ozirom na nevarnost, ki grozi po koleri, ukazalo tržaški mornariški oblasti, da morajo zdravniki preiskati vse potnike, ki se pripeljejo iz italijanskih pristanišč, osobito iz Neapelja. Umazano perilo se mora brezpogojno razkužiti, ostale stvari pa po potrebi. Pet dni se morajo opazovati potniki in mornarji. Predpisi glede na okužene ali sumljive ladje se morajo strogo izvajati. Opazovanje se mora izvesti tudi, če je slučaj zgolj sumljiv. Dne 3. in 4. t. m. so dobili v tržaškem 'azaretu tri zdrave nosilce kolerskih bacilov Ranic iz Touuska
na HrvaŠkem, Anton Sicgl in s term Manin. Nosilce bacilov so takoj izolirali. Tudi ostali potniki parnika »Oceania« so še vedno v lazaretu, mornarji tudi ne smejo zapustiti ladje. — Kolera razsaja v Carigradu in v Mukdenu, — Nesreča s puško. Jože Marinčič, Kotarjev hlapec na Železnem pri Do-berniču, se jc hotel 2. t. m. zabavati s streljanjem. Vzel je nabasano puško, da bi streljal vrane. Ker mu pa vrane niso hotele priti na muho, je prijel puško za cev, hoteč jo spraviti v grm. Medtem se je puška sprožila in mu ves izstrelek pognala v levo pazduho. Pre< peljali so ga v kandijsko bolnišnico, kjer mu je primarij dr. Buli odstranil svinčenke in kose razstreljenega rebra. Upati je, da ozdravi.	*
Ljubljanske novice.
lj Seja železniškega odseka in od« seka za pripravo stanovanj za »Katoli« ški shod jugoslovanske mladine« se
vrši jutri v četrtek, dne 6. julija 1.1. ob
8.	uri zvečer v posvetovalnici Kat. tisk. društva (Katoliška tiskarna).
lj Seja odseka za zunanje priprava za »Katoliški shod jugoslovanske mla« dine« se vrši v petek, dne 7. julija t. 1, ob 8. uri zvečer v tajništvu Š. K. S. Z" (Ljudski dom).
lj K izletu zbora »Ljubljane« v Vintgar, Gorje in Bled so vabljeni vsi prijatelji in podporniki društva ter so-< mišljeniki obče. Priglasiti se je takoj ali »Ljubljani« v »Unionu« ali pa našemu uredništvu, da se zamore radi znižane vožnje, obeda itd. potrebno pravočasno ukreniti. Odhod v nedeljo,
9.	t. m., ob 5. uri 47 minut zjutraj z dri žavnega kolodvora v Šiški.
lj Agro-Merkur pred sodiščem« Danes se je začela, pred deželnim kot trgovskim sodiščem v Ljubljani raa$ prava proti Agro-Merkurju. »Zveiz& slovenskih zadrug«, katero zastopa dr, Tavčar, toži namreč Agro-Merkurja za štiri zneske v okrogli svoti 25.000 kron,, Dr. Sajovic, upravitelj konkurzneš mase Agro-Merkurja, izpodbija vse za-< htevke, posebno s tem, da. »Zveza slo-i venskih zadrug« nima pravice do to& be, ker sta obe zadrugi, čeravno posebej v zadružnem registru registrovani, ena1 in ista oseba in je »Zveza« Agro-Mejv' kurja večkrat označila za svojo »filija$ ko« in »blagovni oddelek«. Zaslišanje; prič in razprava je preložena, na 16. november. Na dan bo prišlo več nelepih! stvari znanih liberalnih mla.dinov, ki bodo imele žalostne posledice.
lj Trgovska in obrtniška zbornloa za Kranjsko v Ljubljani ima v petek* dne 7. julija t. 1. ob polu 5. uri popoln dne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapis* nika zadnje seje. 2. Naznanila pred* sedstva. 3. Naznanila tajništva, Zbornični račun za leto 1910. 5. Voli«! tev zborničnega zastopnika v odbori obrtno-nadaljevalne šole v Krškem. 6. Volitev zborničnega zastopnika v odbor gremijalne šole v Ljubljani. 7. Predlog za imenovanje zborničnih zastopnikov in zapisnikarja v volilni komisiji za zbornične volitve. 8. Izjava, o vprašanju priklopitve obrtnih nadaljevalnih šol za mehanično-tehnične in stavbne obr-< te v Ljubljani k državni obrtni šoli. 9. Tajna seja.
lj Povečanje mestne vodovodna zajemalnice v Klečah je dogotovljeno. Povečalo se je kotlišče, v katerem se je postavil četrti parni kotel. Poleg prejš^ nje strojnice se je sezidalo novo poslopje za dva parna stroja s črpalkami. Tekom prošle zime in pomladi se je postavil novi parni stroj za 120 PH s črpalkami, ki bodo mogle dovajati v mesto 6000 do 9000 kubičnih metrov vode na dan. Nove črpalke stoje 22 m globoko v lansko leto sezidanem beto-naslem vodnjaku, ki ima 6 50 m svetlobe. Tudi ta novi vodnjak jc 20 m pod zemljo zvezan po rovu s prejšnjimi štirimi vodnjaki. V rovu so položene sesalne cevi do vseh vodnjakov, tako da črpa vsaka posamezna črpalka vodo istočasno iz vseh 5 vodnjakov. Posamezni vodnjaki so od 37 do 41 metrov globoki, medtem ko je gladina talne v6dc povprečno 2350 m pod površjem. Sedaj, ko se preizkušajo nove črpalke, se lahko pripeti, da bo morebiti tu in tam blizu glavnih cevi j voda včasih malo kalna, kar naj občinstva ne vznemirja..
lj Profesor Rel/mer je v včerajšnjem »Slov. Narodu« nagromadil zopet. nekaj jako neokusnih osebnih napadov na g. Bradaško ter mu znova očita, da si je zaračunil za pot in delo v Rudolfovem za tri dni dijete po 15 K na dan. Bradaška je torej zaslužil na dijetah 45 K. — Kakn malenkostna je ta vsota, se vidi najbolj iz tega, ako se pomisli, da bi si liberalen slovenski odvetnik zaračunil pri istem opravku na dijetah 60 K, poleg tega pa še na za-
mudi časa 208 K ter za 50 umo delo še razven tega najmanj 1000 K, skupno torej kar malo premoženje po 1268 K. Nekaj je pa ta blebetavost Reisnerjeva le vredna. V slepi strasti proti Brada-ški je zapisal tudi: »Le svojemu vplivu pripisujem, da se mi je posrečilo pri »Mestni hranilnici« izposlovati posojilo 33.000 K.« — Sedaj vsaj vemo, da se dovoljuje pri »Mestni hranilnici ljubljanski« posojila na »oseben vpliv«. Da bode v bodoče taki praksi pri »Mestni hranilnici« korenito odklenkalo, za to bodo že preskrbeli naši somišljeniki, ki pridejo v nje upravni svet.
lj Tujski promet v Ljubljani. Meseca junija je prišlo v Ljubljano 5880 tujcev — 244 manj kakor meseca maja in 996 več kakor lani meseca junija. Nastanilo pa se jih je v hotelu Union 1197, Slon 1101, Lloyd 504, Cesar avstrijski 277, Južni kolodvor 215, Malič 210, Ilirija 185, Štrukelj 170, Tivoli 15i Bavarski dvor 118, Tratnik 114 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1529 tujcev.
lj Umrli so v Ljubljani: Marijana Sitar, žena tovarniškega delavca, 44 let. — Anton Luštrek, delavec, 50 let.
—	Karel Mežek, bivši krojač, 31 let. — Amalija Lindauer, zasebnica, 53 let. — Ivan Železnik, delavčev sin, 7 mesecev.
—	Ivan Ilorvatin, rejenec, 7 mesecev.
—	Marija Uderman, delavka, 57 let. — Urban Car, dninar, 29 let.
lj Imenovana sta za asistenta pri računskem oddelku finančnega ravnateljstva v Ljubljani gg. Ivan Š i š k a in Teodor Tomšič.
lj Baraka se podrla. Ko so včeraj Scagnettijevi delavci postavili v Ivo-menskega ulici, kjer bodo zidali dr. Dergančevo hišo, barako za orodje, jo začelo, ko je bila streha z opeko napol pokrita, tramov je pokati. Ko »o delavci to zaslutili, so šli podpirat, v tem pa zahrešči in cela baraka je bila v raz-sutju. Pri tem je dninar Franc Jenko zadobil na glavi poškodbe, da je moral iskati zdravniške pomoči pri policijskem zdravniku g. dr. Illnerju, kateri mu je po prvi pomoči nasvetoval, da naj gre v deželno bolnico. Tudi tesar Jožef Kukovec je zadobil več poškodb.
Štajerske novice.
š Izprememba posesti. Posojilnica v Celju (stara v Narodnem domu)" je prodala svojo hišo na oglu Graške in Rotovške ulice. Kupil jo je slovenski trgovec R. Stermecki, ki ima že dalj časa v njej svojo trgovino. V tej hiši je tudi brivnica Kapusa, pisarna dr. Ilra-šovca ter Zvezna trgovina tvrdke Gori-čar in Leskovšek. Nekaj posebnega je moralo dovesti do te prodaje I
š »Lastni dom« v Celju z načel-Stvom dr. Ivukovca čudno izterjuje svoja posojila. Ali je to začetek konca? Ta posojilnica, obrestuje kakor »Glavna« po 5 odstotkov.
— Umrla je dne 3 .julija v Stude-nicah na Štajerskem M. Avguština Kusch v tamošnjem samostanu ČČ. redovnic Magdalenk.
Po solnčarici mrtvih tisoče ljudi. Iz
New-Yorka poročajo o strašni vročini. Dne 3. t. m. je umrlo radi vročine več tisoč ljudi. V New-Yorku je vsled vročine umrlo 40, v Chicagu pa 27 oseb. Temperatura je znašala 43 stopinj Cel-zijevega toplomera. Take vročine ni bilo v Ameriki že 40 let. Po newyorških ulicah Ježi veliko mrtvili živali. Vetra ni nobenega.
Telefonska in brzojavna poročila.
MOBILIZACIJA ČRNOGORSKE ARMADE.
(Glej poročilo »Pred vojno med Turčijo in Crnogoro?«)
Dunaj, 5. julija. »Neue Freie Pres-6e« poroča iz Cetinja, da je črnogorski kralj Nikolaj odredil z ozirom na priprave Turčije mobilizacijo črnogorske armade.
RUSIJA NE BO POMAGALA ČRNI GORI.
Peterburg, 5. julija. Posebni črnogorski poslanik v Peterburgu, general Mijuskovič se je baje izrazil, da Črna gora ne more računati na pomoč Rusije, če bo agresivno nastopila proti Turčiji.
Dunaj, 5. julija. Ruska vlada, kakor tudi Avstro-Ogrska in Italija stoje na stališču, da je albansko vprašanje notranje vprašanje Turčije.
SOCIALNI DEMOKRATJE V DRŽAVNEM ZBORU.
Dunaj, 5. julija. Ker je bil včeraj v Galiciji še izvoljen socialni demokrat
Wityk\ je sedaj končno v državnem zboru 82 socialnih demokratov, za pet manj kot v prejšnjem državnem zboru.
DEMONSTRACIJE V ZAGREBU.
Zagreb, 5. julija. Po obhodu povodom predvečera »narodnega praznika« so bile včeraj v Zagrebu demonstracije. Na prometnem ravnateljstvu so de-monstrantje pobili šipe, nato so šli pred mažarsko šolo, kjer so tudi pobili šipe. Trije demonstrantje so bili aretirani
UPORNI TURŠKI REZERVISTI.
Carigrad, 5. julija. Rezervisti, ki so bili pozvani pod orožje v Konji v Mali Aziji, niso hoteli odpotovati v Albanijo. Dva hodže, ki sta prepovedovala proti vojski, sta bila aretirana.
MALISORI OBKOLJENI?
Carigrad, 5. julija. Torgut paša javlja, da je 3000 Malisorov obkoljenih od turške armade, a da jih ne naskoči, dokler ne poteče rok 14 dnij, ki ga imajo, da se udajo.
NEMŠKI CESAR NA POTOVANJU.
Berolin, 5. julija. Cesar Viljem je nastopil svoje potovanje na sever.-
AGADIR.
Pariz, 5. julija. Francoska ne pošlje nobene vojne ladje v Agadir in položaj jako hladnokrvno proučuje.
ŠPANCI V MAROKU.
Madrid, 5. julija. Španci so zasedli pri Melilli nove pozicije ter so prodrli v pokrajino Boni Sibela.
SILNA VROČINA V NEW YORKU.
New York, 5. julija. Tu je vedno silnejša vročina. Včeraj je bilo 43 stopinj vročine. V zadnjih 24 urah je vsled silne vročine umrlo v New Yorku 24 oseb, na vzhodu pa je vsled vročine umrlo 300 oseb. Številnih obolenj sploh ni mogoče več kontrolirati. Ljudje prenočujejo na strehah. Vsled prepovedi oblasti, da občinstvo ne sme prenočevati v parkih, je nastalo med prebivalstvom veliko ogorčenje.
SEGANTINIJEV SIN OBSOJEN.
Berolin, 5. julija. Karol Segantini, sin slavnega slikarja Giovanni Segan-tinija, je bil obsojen na 9 mesecev zapora zaradi goljufije, ker je kopiral nekaj slik svojega očeta in jih je prodal za izvirne.
DRŽAVLJANSKA VOJSKA NA PORTUGALSKEM. Portugalski konzul streljal na monar-hista.
Kako so se razvnele strasti med portugalskimi republičani in monarhisti, ki bivajo na španskem ozemlju, kaže sledeči dogodek. Portugalski konzul v Orensu, Fonseca, je streljal 3. t. m. zvečer med izpreliodom na znanega monarhista Almeido. Štirikrat je ustrelil iz revolverja. Ena lcroglja je zadela Almeidovo roko in zdrobila kost. Konzula napadalca so zaprli.
Središče monarhistov v Madridu.
Turinska »Stampa« poroča, da bivajo vsi voditelji portugalske republi-čanske zarote v Madridu. S Portugalskega dohajajo vedno poročila, ki sodijo jako neugodno o položaju repu-bličanov na Portugalskem. V Madridu biva baje tudi ineognito bivši portugalski kralj Manuel.
NOV VELIKANSK ŠKANDAL V RUSIJI.
Prejšnji predsednik ruske dume, Gučkov, je brzojavil justičnemu ministru z neke postajo Amurske železnice, da so železnico popolnoma napačno izvedli in da pazniki strašno surovo postopajo z jetniki, ki grade železnico. Nekateri pazniki so kar ustrelili jetnike, ker so izpregovorili zgolj besedico. Veliko jetnikov je znorelo. Jetniki dobe smrdljivo meso in plesnjiv kruh. Ce so se jetniki radi grdega ravnanja pritožili, so jih zaprli v zapore, kjer jo vse polno mrčesa. Zdravniki so našli ležati ranjene jetnike na progi. Več postajnih načelnikov je poneverilo denar za nakup jedi in pobegnilo.
Ugodna
za gg. orgariiste!
Razpisana je služba organista in knjigovodje mlekarske zadruge. Stalna plača 1200 K, prosto stanovanje, hišna oprava in gotov postranski zaslužek. Nastop službe 1. avgusta 1.1. — Ponudbe naj se pošljejo na: Župni urad v Hi-ušici pri Podgradu, Istra.	2070
KŠS" 6ez 50 let stara, dobro vpeljana
trgovina
ter gostilna in kavarna zraven, blizo Štajerske meje na Kranjskem, na železniški postaji, se zaradi prevzetja druge večje trgovine da takoj v najem, eventuelno tudi proda. — Zraven so proda tudi enonadstropna hiša z vrtom hlevom itd. — Pojasnila daje Anton Koleno, 'vele-trgovec v Celju.	oo6(>
TCMZ^ri«: CEN'R. ™
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 5. julija.
Pšenica za oktober 1911 . . . .	1164
Rž za oktober 1911.....[	9 37
Oves za oktober 1911.....7-93
Koruza za julij 1911............7 42
Koruza za avgust 1911.....7 62
Koruza za maj 1912......6 87
mm
Sranti hotel Mm
V četrtek, 6. julija 1911
DVE SOBI
z opravo se oddasti za čas morskih kopel j i pri katoliški družini v Kopru. Oglase poštno ležeče 1153, Koper, Istra. 2072
kolo
s 5 IIP s stranskim vozom, popolnoma, dobro ohranjeno, malo rabljeno, so ugodno proda. Ogleda so lahko in več poizve na Rimski cesti štev. 11. 2063
m
BI
s tremi sobami, kletjo,
gospodarskim
poslopjem, vinogradom in sadnim vrtom, ležeča v Radečah pri Zidanem mostu je na proda j. Naslov pri upravi lista.
na vrtu hotela Union.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vinarjev.
V slučaju slabega vremena se vrši koncert v veliki dvorani.
na prometnem kraju v Ljubljani se radi bolezni proda. Naslov pod šifro »240 Sreča« poštno ležeče, glavna pošta, Ljubljana.	2065

Zahvala,
2071
Povodom nenadomestne izgube našega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, gospoda
Liidovlka WMmayerja
trgovca in hišnega posestnika
nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se moremo le tem potom zanje primerno zahvaliti. Najtoplejšo zahvalo izrekamo torej vsem predragim sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za častno spremstvo na zadnjem potu nepozabnega pokojnika, slavnemu obrtno-pomožnemu društvu, dalje slavnemu „Katol. društvu rokodelskih pomočnikov" za ganljivo nagrobno petje, preblagorodnemu g. primariju dr. V. Gregoriču za ves obilni trucl med boleznijo, vsem darovalcem prekrasnih vencev in sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali zadnjo čast predragemu rajniku in nas tolažili ob prebridkih dneh. Bog bodi vsem obilen plačnik!
sprejme takoj proti dobri plači Rnton
P. n.
Usojamo se Vam javiti, da smo premestili sedež našega ravnateljstva iz Trsta v Ljubljano, Erjavčeva cesta 2 in prosimo, da se odslej naslavljajo vsa na Št. Janško premogokopno družbo namenjena pisma samo na spodajšnji naslov.
Z velespoštovanjem
Št. Janška premogokopna družba, Ljubljana.
Naslov za brzojavke: štjanška, Ljubljana. Telefon (tudi interurban) štev.: 207. Poštni predal štev.: 92.
2060
fir*j*o s toni £», s uha
(Več se izve na Martinovi cesti 32.)
blizu južnega kolodvora transito se odda takoj v najem.
2073
IZPELJAVA ■■
vseli Eoslcvnlh transakcij. - Izdajanje tekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za m rlavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA
Akc. kapital: 40,000.000 kron.	Rezervni zakladi: 17,000.000 kron.
fBB |H7I KUk dg H T K® 49	Osrednja menjalnica:
^lTliliKfUUlm DUNiiJ IM WOLLZEILE 1.
Pnrlni7nipo- Baden' Češka Kamilica, Češka Lipa, Brno, Dfichcov, Gablonza, N. Graslitz, Krakov, Litomarlce, l uui U£llll»B. Moravski Zumberg, MSdllng, Meran, Novi Jičln, Plzen, Praja, Llberoa, DunajskoNovomesto, Cvltava.
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnlc, srečk 1.1, d., i. t. d.
Zavarovanji! proti izji pri žrebali sreči in vrediL papirjev
Prospekte in cenike premij zastonj in iranko.
—	Slovenec ponesrečil v ameriškem
rudniku. Iz Stone City, Kansas, poročajo: Dne 13. junija je kruta smrt pograbila vrlega slovenskega mladeniča Fr. Žabkarja. Šel je nekako okoli poldneva na delo, ko sc je odtrgala nad njim plast kamenja in ga podsula. Okoli 5. ure ga je našel prižigalec min pod zasutjem. Izpod kamenja so ga dobili šele po dolgotrajnem trudu, seveda mrtvega. Kdaj sc je utrgalo kamenje nad njim, iz katerega vzroka in koliko časa je še živel, ni nikomur znano, ker v njegovi bližini ni bilo nobenega človeka. Ranjki je bil povsod priljubljen in miren mladenič. Doma jc bil nekje od Krškega na Dolenjskem.
—	Slovenska poroka v Ameriki. Dne 17. rožnika sta se v Dunlo, Pa., poročila g. Fran Naglič in gdč. Marija Žganjar. Ženin je doma iz vasi Dobra-čevo pri Žireh, nevesta iz Ravne pri Sv. Vidu nad Cerknico na Kranjskem.
—	V Ameriki umrli Slovenci. V Cle-velandu je umrl rojak John Jesih, doma iz Iga, od koder je prišel v Ameriko pred devetimi leti. Bolehal je za jetiko. Zapušča žalujočo ženo in eno hčerko. — V Littlc Falls, N. Y., je umrla soproga Slovenca Lovra Slabe. Pokojnica jc bila stara 24 let. Doma je bila iz Logatca na Notranjskem.
Izseljeniške razmere v Ameriki. Ameriški listi poročajo: Iz Iliona, N. Y., je dospela vest, da je tamkaj umrl Štefan Kubik iz Košic, Ogrsko, vsled pre-hlajenja, ki si ga je nakopal za časa bivanja na Ellis Islandu, izseljeniškem otoku v New Yorku. Slučaj Štefana Kubika je značilen za razmere na Ellis Islandu. 63 let stari mož je prišel s svojo soprogo in dvema odraslima otrokoma začetkom decembra s parnikom »President Grant«. Kubik je imel v Ameriki šest odraslih otrok, med njimi štiri omožene hčere, od katerih stanujeta dve v mestu Little Falls, N. Y. Družini ni bilo dovoljeno, naseliti se zaradi ostarelosti roditeljev, kakor ffc je glasilo zdravniško spričevalo. Zetom se je posrečilo, opozoriti na slučaj podpredsednika James S. Shermana, in na temelju brzojavke podpredsednikove je bilo družini dovoljeno drugo zaslišanje, toda odgonska razsodba je bila potrjena. Potem je bila podana pritožba proti odgonski razsodbi in družina končno pripuščena posredovanjem podpredsednikovim v Washingtonu. Zeti pokojnikovi so ugledni meščani v Ilionu, N. Y., in Little Fallsu, N. Y., ki bivajo že mnogo let v Združenih Državah in so državljani. Za časa, ko je bila družina pridržana na Ellis Islandu, so vladale tamkaj strašne razmero, kajti prenočevalo je tamkaj v pomanjkljivih spalnih prostorih 1600 do 1700 priseljencev in na dostojno okolico navajeni priseljenci se niso upali zaradi mrčesa iskati v spodnjih spalnicah pokoja in so rajši ležali na odejah na tleh. Potemtakem ni čuda, da si jc stari gospod nakopal pljučnico, ki se je končala s smrtjo. Družina jc bila pridržana več tednov, dokler ni končno bila ura rešitve. — To pa je samo en sluča j izmed Številnih, ki dokazujejo, kako slabo se godi izseljencem v Ameriki. Iz New Yorka. tudi poročajo: Profesor Steiner, ki je učitelj socialno-politične vode na vseučilišču Iowa, so je baš vrnil s trimesečnega potovanja po Evropi, kjer je posebno obiskal ona mesta, kjer se naseljenci, namenjeni v Ameriko vkr-cavajo na ladje, izjavil je, da večina parobrodnih družb šo precej dobro skrbi za naseljence, in cla jc baje našel najboljše razmere v tem oziru na Nemškem. Profesor Steiner so jo jako zavzel za nasclniško stvar in bo izclal o tem predmetu posebno knjigo. Profesor Steiner se jc vozi) v medkrovu, da je spoznal razmere, v katerih žive izseljenci na parnikih. Izjavil je, da jih jc skoro večina, ki gredo z veseljem v novo deželo, od katere pa več pričakujejo kakor pa v resnici dobe. Jako so jo Pritožil o ameriških uradnikih v karanteni. Rekel jc, da bolj surovih uradnikov, kot so ameriški naselniški in karantenski, šo ni nikjer videl. Naseljenci dobijo jako slab pozdrav, ko pridejo na ameriška tla, v deželo svobode. Karantenski uradniki postopajo z njimi, kakor z živino. Večina teh naseljencev se seveda boji komu zameriti, in tako radi prestanejo vso, kar so z njimi počne. Profesor Steiner je celo videl, da je neki karantenski uradnik nekega naseljenca z vso silo udaril v Mraz, ker jo stopil na napačno mesto. Seveda, če bi naseljenec vedel, da sme Udariti nazaj, bi bilo drugače. Naseljenci imajo še oni sveti strah pred Uradniki iz starega kraja.
Vodne elevHtone
(črpalnike na vrtilo) za vodnjake kakor tudi črpalnike na vodo za ročni in strojni obrat, motorje na veter, topli zrak, plin, petrolej in bencin izdeluje najceneje	1888
L K. Rudolf
c. in kr. dvorni založnik v Plznu.
Odda se krasno, suho
s tremi sobami in kuhinjo v društvenem domu blizu cerkve v Mekinjah. Posebno pripravno za kakega penzijo-nista. Oddaja izobraževalno društvo v Mekinjah.	2053 2
obstoječe iz 3 sob, kuhinje s pritiklinami, se odda s 1. avgustom v Slomškovi ulici št. 7 v visokem pritličju. Poizve se pri hišnem gospodarju ravnotam.	2028
se sprejmejo za prihodnje šolsko leto v boljšo rodbino v skrbno nadzorstvo, zdravo in točno hrano, zračno stanovanje. Glasovir v hiši.
Natančnejša pojasnila: Gosposka nlica št. 4 II. nadstropje na desno.
V trgovino z mešanim blagom
želi stopiti v pouk izven Ljubljane v krščansko hišo
poštena deklica
v 16. letu starosti, po sklepu šolskega leta, ki ga dokonča s šestim razredom meščanske šole. Naslov 2014_pove uprava._ 3
Bstografske agarate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča
fotomanufaktura in drogerija
„Adrija"
v Ljubljani, Selenburgova ul 5
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
srednje starosti vajena kuhinjskih in gospodinjskih opravil sploh želi sprejeti službo kuharice v manjšem župnišču na deželi ali v mestu. Ponudbe pod šifro „£" na upravo ,,Slovenca". 2057 3
se sprejme takoj na stanovanje v študentovski ulici 11, II. nadstropje desno. 2046
se takoj sprejme z vso oskrbo v trajno delo pri Josipu Sitar, mizarskemu mojstru, Križe pri Tržiču, Gorenjsko. 2024
Sprejme se slovenščine in nekoliko nemščine zmožna
v trgovino z mešanim blagom. Franc Božiček. Spodnja Idrija.	2041
Dama
ki lioCc pospeševati kožno nego, ki lioCe Izgubiti pege, ter doseCI nežno mehko kožo in belo polt, sc umiva le z
Steckenpferd lllijno mlečno milo
(znamka Steckenp[crd| tviake Bcrgmnnn & Co., 1 c-šn ob Lahi. Komad po8l)v se dobi v vst 1i lekarnah, drogerijah Iti trgovinah s parfumom i. t d. 608
Organist Cerkvene posode
in sveti!] ke.
ŠIVILJA
ki izdeluje bolj navadno perilo in sprejema naročila tudi od starinarjov. so priporoča za dela na domu. Naslov pove uprava-	20515
2016 ki opravlja tudi službo 3
cerkireiiiiki
se precej sprejme. Ponudbe s potrebnimi pojasnili in z župnikovim priporočilom sc naj pošljejo vsaj do 15. julija na Cerkveno predstoj-ništvo Koprivnica (Štajersko).
Preč. duhovščini in slav. občinstvu naznanjam, da nameravam mojo obrt opustiti, in prodam vse skupaj ali posamezno, to je: orodje, modele, stroje, celo veliko zalogo izgotovljenili predmetov, kelhov, inonstranc, svctilnic, svečnikov, električnih svetilk itd. Vse prav po nizki ceni. Leopold Tratnik, Sv. Petra cesta 27, Ljubljana.	2036
KONJAK
star, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za slabotne in rekonvalescente. - Dobi se edino pri tvrdki:
Br. Novakovič, Ljubljana.
Ze več let obstoječa, vpeljana
dobro
s hišo vred, so zaradi družinskih razmer takoj proda. Hiša se nahaja na dobrem prometnem kraju v Ljubljani. Denarja treba okrog 20.000 K, drugo se počaka. Kje, pove upravništvo „Slovenca" pod šifro „Lepa priložnost". 2034
Fr. p. zffii, mm,
Glavna zaloga plošč
slovenskih, kakor tudi vseh drugih vrst. Cena od K 2 5o 1138 naprej.
Gramofone
od I< 25-— naprej. Avtomatične gramofone, najboljše in najzanesljivejše vrste za gostilničar je dajem P na mesečne obroke. \ Igle za gramofon tisoč od K 1-80 naprej. — Zahtevajte cenike, pošiljam brezplačno.

Ime:
Ljubljana
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
Mm
zidana, pritlična, z 200 sežnjev travnika in dva orala gozda, se bode v nedeljo 9. julija t. 1. ob 4. uri na licu mesta v Dvoru pri Št. Vidu nad Ljubljano prodala dražfeenim potom.	200!)
Hoza Cepeljnik.
ti proste roke se proda
obstoječe iz dveh njiv; ena parcela košeniiie, druga parcela pa njiva in košenina skupaj, z vrtom in vsem gospodarskim poslopjem. Hlev, skedenj in hiša, vse v dobrem stanju. Vse skupaj sc ceni na 7C00 K. Več pove Matija kikeSj, v Zapotoku pri Kureščku št. 9, pri Želimljah.
Tovarna, katero je uničil požar, mi je poverila rešeno blago, mnogo tisoč kosov krasnih težkih
v najnovejših krasnih vzorcih in modernih barvah, ki imajo neznatne, komaj vidne madeže od vode. Te odeje so primerno za vsako boljše gospodarstvo, za odevanje oseb in postelj, zelo fine, krepko ingorke, ca 100cm dolge in 135cm široke. Pošiljatev po povzetju. ,'J kosi krasnih, j, zelo finih flanelnih odej za 9 K v vseh modnih barvah in vzorcih. 4 gospodinjsko odeje za 10 K. / mirno vestjo trdim da bodo vsak zadovoljen. Olto JJekern, c. kr. nadpaznik finančne straže, Nnchod (Češko), tovarniška zaloga 2—8. 19*15
1'oUlamc
lilo
izbiro


Strogo reefna postrežba! - Najnižje cene!
se priporoča si. občinstvu, osobito preč. duhovščini iz mesta in dežele
a Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 3
v katerih se je doslej nahajala gostilna in špecerijska trgovina. Prostori so na zelo lepem kraju. Natančnejše pove hranilnica in posojilnica Št. Jurij pri Kranju. - Kdor vzame prostore za gostilno mora imeti koncesijo, ker iste pri hiši ni.
2023
»111 2S
NIZOZEMSKA
ŽIVLJENSKA ZAVAROVALNICA NA DUNAJU I., ASPERNPLATZ I,
(v lastni palači) z zavarovanim kapitalom 380 milijonov, rezervami 113 milijonov in najcenejimi tarifi sprejema trgovske izobražence kot vnanje uradnike in krajevne zastopnike pod izvrstnimi pogoji. Glavno ZdStOpStVO U ŠtaferSftO |R
IiuMi: Gradec l„ Sohmigdgasse 41. 61avnf zastopnik za Kranjsko: Ciril Giobočnik, Ljubljana, EMzaDetna mu 4.
ANTON SARC, Ljubljana.
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno ".zdelano perilo po nizkih cenah.
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, iz-borna noša. Posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo. ::
Vzorci so vsakemu na razpolago.
1787 (1)
M št. 19008.
ctZjlctS
a
Zaradi oddaje ključarskih del za napravo ŽeleZfie Offraje okoli stavbišča državne bhrtne šole v Ljubljani in za dobavo mrež za prezračevalne odprtine
pri navedeni novi stavbi, vršila se bode pri mestnem magistratu ljubljanskem
dne 7. julija 1911 ob 10. dopoludne
ja^na pismena ponudhisiskci razprava
in sicer v pisarni mestnega stavbnega urada.
Proračuni, pogoji, načrti in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni stavbnega vodstva v Gorupovej ulici vsakomur od 8. do 12. dopoludne in od 2. do č. popoludne na ogled.
Zapečatene in z 5 °/0 vadijem, ki ga je določiti na podlagi ponujane skupne svote opremljene ponudbe, v katerih so jednotne cene in preračun-jeni zneski navesti v številkah in besedah, izročiti je do določenega časa dražbinskej komisiji. Ponudnikom je na prosto voljo izročati ponudbe glede dobave mrež za prezračevalne odprtine skupno s ponudbo za dobavo ograjne mreže ali posebej.
Ponudbe, katere ne bodo povsem odgovarjale razpisnim pogojem, dalje take, katere so bile pogojno stavljene ali prekasno in naknadno vložene, se ne bodo upoštevale. Mestni magistrat si pridržuje pravico delo oddati tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 22. junija 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni
1953 3
c. kr. deželne vlade svetnik
Laschan 1, r.
Ingenieur H. UHLIR
Ljubljana, Resljeva c. 26.
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb
finw
3362

C3CED
□2n|
Robert Smielowski
arhitekt in mestni stavbni mojster
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, katera sc izvrže najsolidnejše in po zmerni ceni.
Rimska cesta štev. 2
(Recherjeva hiša).
□Sn
BS

naHaHngnHgMHaHHMaHHBPunBEiiaHnann
Telefon 237.
Telefon 237,
Zajec & Horn
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73
1 13
n
Beton in železo - beton.
Fundamenti.
Stropovi.
Mostovi.
Vzidava turbin. Stopnice.
Tlakovi.
Ksilolit.
Cevi za kanale, najboljši strešnik našega časa asbest - cementni škrilj (Zenit) patent Hloch vedno v zalogi. Edini zastop za Kranjsko.
Umetni kamen (okraski za facade, obhajilne ■	mize, balustrade). ============
622
Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsoet-Ijauo in prevajanje elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tnrbo-generatorji, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Obločnfce in žarnice vseh vrši. 2073
Vodne tnrbine vseh sestav, (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliran je. Odlitki iz Siemens-Martinove-(ja jekla, ameriška kajna litina iz lastnih velikih livaren in jekiaren. Za vele- inmaioobri.
Izdaia konzorcij »Slovenca«.
-Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Stefe,