PoStntm ptaCana t gotovluL Leto XIV., štev. lil Ljubljana, četrtek 8. junija I933 Cena 2.— Dir utiiavuiaivo; uoxja.ua., ivuaJtije vti ulica — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnaeratni oddeleK: LJubljana, fielen-burgova ul. 3. — TeL 34»2. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka uli« ca štev. 11. — Telefon Št- 2455. Pouružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241. naročnina zuma meseuiu uiu — Za iDozcinstvo Dtn 40.— Ureomstvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva td. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — oglasi Narodno edinstvo in pravna enakost O binkoštih so zborovali v Beogradu jugoslovenski sodniki. Pomembno je, da je veljal veLtk del njihovih razprav izenačenju naše zakonodaje. Sodnikom gotovo ne bo mogel nikdo očitati, da ne poznajo materije, o kateri so govorili; tudi se jim ne more odrekati, da oni. ki so vendar v stalnih stikih s pravico iščočim ljudstvom, ne bi poznali potreb naroda na polju pravosodja, ali da kot znanstveno izšolani .turisti m v svojem življenjskem delu preizkušenj praktiki ne bi vedeli prav soditi o možnostih izpopolnitve naše zakonodaie v smeri uni. flkacije. Glas jugostovenskih sodnikov zasluži vso pozornost in njihov kongres je dobil s svojo vsebino mnogo telKnejši pomen, kakor bi ga imelo običajno stanovsko zborovanje. Vprašanje izenačenja naše zakonodaje pa. nd rezervat strokovnjakov, ni monopol .turistov. To vprašanje je bitnega pomena za vse državljane, za vse socialne sloje in končno tudi za narod in državo kot nacionalno in socialno celoto. Za slednja morda v največji meri. C) važnosti in pomenu enotne zakonodaje za vsako državo ni treba mnogo govoriti. Pred ta problem so bile po vojni postavljene vse one države, ki so se morale po prevratu na novo konstituirati in organizirali. Poleg naše države je veljalo to zlasti za Poljsko in Češkoslovaško, ki sta se pogumno lotili naloge pravnega izenačenja in jo vsaj po veliki večini tudi že izvedli. Tudi Avstrija, Italija in druge države, ki so inkorporirale v svoje ozemlje nove teritorialne in ljudske dele, so že izvedle svoje unifikacij-sko delo, ki pa je bilo seveda neprimerno enostavnejše in lažje. Eilo bi krivično, ako bi se naši državi očitalo, da ni imela razumevanja ali volje, da tudi ona izvrši poenotenje pravnega razmerja svojih državljanov. Ne ime se pa pozabiti, da nobena izmed na-aiedstvenih držav v svoji pravni strukturi ni imela tako težavnega položaja kakor naša kraljevina, ki je obsegala nič manj ko pet bistveno različnih pravnih področij in je bila sestavljena iz ozemelj različne razvojne stopnje in zelo divergentnega gospodarskega in socialnega značaja. Ni bilo in še danes ni lahko v takih razmerah vedno najti formulo. ki bi popolnoma odgovarjala potrebam vseh delov države, in iskanje srečnega kompromisa zahteva pri nas ogromno znanja, spoznavanja, volje in trdega dela, vsekakor več, nego v katerikoli drugi državni organizaciji. Zato ni nič čudnega, da pri nas zakonodajno delo še ni na vseh poljih našlo tako popolne rešitve, kakor bi jo vsi želeli. Toda nič manj resnično ni, da je potreba po ivnificiranili naše zakonodaje vedno bolj občutna in da se bo opažala vedno živeie, čim intenzivnejše bo naše notranje zbližanje. Zavest narodnega in državnega edinstva je pri najširših vrstah že prešla v meso in kri in nam daje vedno težje občutiti, da pravne norme, ki regulirajo javno in zasebno življenje in posegajo v najgloblje in najintimnejše interese vsakega posameznika, še niso postavljene po istih načelih, da je naša zakonodaja v mnogih področjih še neenaka in da so nam torej še vedno postavljene medsebojne notranje meje. Ni treba danes ponavljati rekrimina-cij o tem, kako malo ugodna je biia od medsebojnih partijskih sporov absorbirana doba pred 6. januarjem za tvorno zakonodajno delo. Pač pa se je šestoja-nuarski režim z vso energijo lotil tudi izenačevanja zakonodaje in dosegel razveseljive in nad vse častne uspehe. Upravičena želja nacionalne javnosti je, da bi ostala ta smer našega javnega dela ohranjena tudi v parlamentarni dobi. Res je, da zavzema v našem zakonodajnem delu po pravici prvo mesto izvedba upravne dekoncent.racije. Pereča je tudi ureditev kmetijske razdolžitve in kmetijskih kreditov, ki okupira sedaj naša ministrstva in naši zakonodajni zbornici. Toda zdi se nam, da bi se morala čim prej tudi najti pot do izenačenja naših državljanskih zakonov in trgovskega pra^a. Kongres sodnikov je ugotovil, da je materija državljanskega prava že obdelana in da ovira le ureditev dednega nasledstva in bračnega razmerja uvedbo enotnega zakonika za vso državo. Tudi ta težava ne more in ne sme biti nepremagljiva. Znano je, da se zbor strokovnjakov že dolgo bavi s temi, še odprtimi vprašanji in da je treba le končne odločitve. Toda take odločitve nam odlašanje ne more prinesti in vprašanje s tem, da počiva kodifikacii-sko delo, ne bo rešeno, niti se ne bo približalo rešitvi. Ne podcenjujemo težave, ki obstoji v razumljivem konserva-tivizmu prizadetih krogov, in dobro vemo, da bo unifikacija te zakonske materije segla marsikje globoko v tradicionalne, od pamtiveka vajene življenjske razmere. Toda potreba naroda in države, pa tudi potreba modernega časa ne dopušča, da bi oziri na »staro« smeli Rimski pakt parafiran Po pristanku Nemčije je bil pakt štirih velesil snoči v Rimu parafiran, v veljavo pa stopi po ratifikaciji, ki se bo izvršila še pred sestankom gospodarske konference Rim, 7. junija, r. Doeim je še dopoldne vladala popolna negotovost, ali bo Nemčija pristala na pakt velesil ali ne, se je položaj popoldne naglo razčistil. Nemška vlada je imela več ur trajajočo sejo ter je ob pol 6. zvečer obvestila Mussolini ja, da pristane na pakt, kakor je bil sestavljen na osnovi poslednjih diplomatskih razgovorov. Takoj nato so se sestali v palači Chigi Mussolini ter poslaniki Francije, Anglije in Nemčije gg. de Jouvenel, Graham in Hassl ter so parafirali pogodbo, ki je sestavljena v francoskem izvirniku ter v angleškem, italijanskem in nemškem prevodu. Pakt morajo sedaj ratificirati še parlamenti vseh štirih držav, kar se bo po vsej priliki zgodilo že prihodnje dni, tako da bo pakt stopil v veljavo še pred sestankom svetovne razorožitvene konference. Pakt je sklenjen za dobo desetih let. Če ga nobena država po poteku prvih osem let ne odpove, se podaljša za nadaljnjih deset let. Pristanek Nemčije Berlin, 7. junija, r. Državna vlada je imela danes popoldne od 3. do pol 6. sejo, na kateri je razpravljala o paktu velesil. Po vsestranskem razmotrivanju zunanje in notranjepolitičnega položaja je prišla do prepričanja, da je v sedanji dobi umestne-je, da pristane na predlagani pakt velesil, četudi v mnogočem ne odgovarja željam nemške vlade. Nemčija upa, da ji bo potom tesnejšega sodelovanja velesil uspelo rešiti mnoge probleme sebi v korist, kar bi sicer ne bilo mogoče. Predvsem pa se je odločila za podpis pakta iz razloga, da se ji ne bi očitalo, da je onemogočila sodelovanje in s tem s'abo vplivala tudi na svetovno gospodarsko konferenco. Takoj po seji je bil rimskemu poslaniku Hasslu izdan nalog, da v imenu Nemčije parafira pakt. Pakt je podpisan Rim, 7. junija, r. Takoj, ko je Mussolini prejel obvestilo, da je nemška vlada pristala na pakt velesil, so se v palači Chiggi sestali poslaniki Francije, Anglije in Nemčije ter so skupno z Mussolinijem v imenu svojih vlad parafirali pakt velesil. Mussolini se je s kratkim nagovorom zahvalil diplomatom za njihovo sodelovanje, nakar je takoj odšel v senat, ki se je pravkar zbral k seji ter podal daljšo izjavo o paktu, ki jo objavljamo na drugem mestu. Besedilo pakta Pariz, 7. junija, r. Današnji pariški listi objavljajo besedilo definitivnega osnutka pakta štirih velesil, kakor je bilo sestavljeno na podlagi poslednjih diplomatskih razgovorov in kakor ga je Francija pripravljena sprejeti. Ugotavljajoč, da je bil ta sporazum dosežen po dolgem, trudapolnem prizadevanju in ob skrajni popustljivosti Francije, kt ie hotela tudi ob tej priliki dokumentirati svojo odločno vol jo, ostati zvesta politiki miru in mednarodnega sodelovanja, ob enem poudarjajo, da Francija odklanja vsaka nadaljna pogajanja, ako bi Nemčija tudi sedaj odklonila svoj pristanek. Vsaka nadaljnja zahteva Nemčije, ki bi kakorkoli izpreminiala sedanji smisel in vsebino pakta, je za Francijo nesprejemljiva in bi zato Francija odklonila vsako nadaljnje sodelovanje pri akciji. Če ne pride do sklenitve pakta, ki bi mogel ob dobri volji vseh udeleženih velesil postati važen instrument miru v Evropi, bo nosila za to vso odgovornost Nemčija sama, ki si mora tudi pripisati posledice. Že samo dejstvo, da je Francija proti prvotnemu načrtu prva objavila vsebino novega pakta, priča, da smatrajo v francoskih krogih to akcijo za zaključeno. Po informacijah pariških listov so glavne določbe pakta naslednje: Uvod sedanjega besedila pakta pravi, da je glavni smoter tega dogovora olajšanje izvajanja metod in postopkov, ki jih ima v mislih pakt Društva narodov, pri čemer pa sklepi štirih držav podpisnic ne smejo biti v škodo ostalim državam, ker države podpisnice ne morejo o drugih državah odločati bi*ez njih samih. Čl. 1. pakta pravi, da se bodo Velika Britanija, Francija, Italija in Nemčija sporazumele, da bodo vodile politiko dejanskega sodelovanja. Čl. 2. pravi, da bo izmenjava misli med državami podpisnicami veljala v prvi vrsti izvajanju določil pakta DN, med drugim tudi izvajanju čl. 10., ki govori o ohranitvi teritorialnega stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami, izvajanju čl. 16., ki govori o sankcijah za primer oboroženega spopada, in izvajanju čl. 19., ki govori o reviziji mirovnih pogodb. Čl. 3. pravi, da se bodo štiri države podpisnice. če bi se razorožitvena konferenca razšla brez uspeha, sporazumele glede ureditve vprašanj, ki jih konferenca ni mogla rešiti. Čl. 4. pravi, da bodo velesile obenem mogle vzajemno proučevati gospodarska vprašanja, ki predstavljajo zanje skupni evropski interes. Čl. 5. določa, da bo pakt v veljavi 10 let, po preteku tega roka se bo pa avtomatski podaljšal za prav tolikšno dobo, če ga nobena država podpisnica ne odpove najkasneje po osmih letih trajanja. Čl. 6. določa, da bo, če bi nastali kakšni spori zastran tolmačenja pakta, merodajno francosko besedilo pakta. Vsaka bojazen odveč Francoski politični krogi izjavljajo, da vsebina načrta pakta v svojem bistvu zadostno dokazuje, da zdaj ni več povoda za bojazni, kakršne so se pokazale v začetku razgovorov o paktu. Vse, kar bi moglo dati povod za tako bojazen, je iz načrta paleta odstranjeno, odnosno izpremenjeno. Zato tudi Mala antanta ne nasprotuje več paktu. Tako se je Franciji posrečilo ohraniti prijateljske odnošaje z Anglijo, po drugi strani pa pripraviti teren za zboljšanje razmerja z Italijo. V to svrho se bodo vršili neposredni razgovori med italijanskimi in francoskimi merodajnimi krogi o vprašanjih, ki so med obema državama še odprta. Francoski vladni krogi so mnenja, da rezultat v glavnem ustreza željam francoskega parlamenta, ki je z veliko večino sklenil, naj francoska vlada nadaljuje pogajanja za sklenitev pakta štirih. Zdaj je odvisno samo še od Nemčije, ali se bo ta pakt res obistinil. Nemčija bo morala pokazati, ali se iskreno želi pridružiti iniciativi za pomirjen je Evrope. Mussolini o paktu Pakt velesil na$ bo Jamstvo miru In pot do tesnejšega zfeližanja med Italijo in Francijo ter Francijo in Nemčijo, a obenem trdna osnova mednarodnega sodelovanja Rim, 7. junija s. Pogodba četvorice Je bila danes parafirana. Sporočilo o tem zgodovinskem dogodku si je Mussolini pridr-žal za današnjo sejo senata. Nemčija do zadnjega ni dala pristanka, toda ob pol 6. zvečer je dobil nemški poslanik v Rimu od državnega kancelarja Hitlerja nalog, naj parafira pogodbo. Uro pozneje je ministrski predsednik Mussolini v senatu govoril o paktu, o njegovih ciljih in izgledih, ki se otvarjajo po končani vojni in pov.jni dobi težko preizkušenemu človeštvu. Nanizal je najprej podrobnosti iz zgodovine pogodbe ki bo še bolj razširila mirovne pogodbe in 'zključila vsako misel ustvarjanja sovražnih državnih skupin, štiri zapadne velesile se s to pogodbo vračajo k načelom povojnih pogodb in se svečano obvezujejo, da bodo z vsemi silami delovale za efektivno politiko sodelovan ja med seboj in z ostalimi državami. Mussolini je nato govoril o rimskem sestanku z angleškima ministroma Macdo-naldom in Simonom, ki sta se takoj izrekla za to pogodbo. Odpori zoper pogodbo so bili le bolj sentimentalnega značaja, pri sklepanju pogodbe ni šlo za določitev feon-čnoveljavnega in nespremenljivega vrstnega reda med državami, kajti ta vrstni red je določen že v okviru Društva narodov, ki pa ne pomeni premoči Vsem štirim velesilam so zagotovljeni stalni sedeži v svetu, ostale države pa se bodo pri zasedanju teb sedežev menjavale, štiri velesile pa nosijo obenem največjo odgovornost za ohranitev miru v Evropi. V nadaljnjem je govoril o reviziji mirovnih pogodb ki se bo lahko prav tako izvedla samo v okviru pakte Društva narodov. V zvezi s protirevizionistično kampanjo je omenil govor češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v praškem parlamentu, v katerem je izjavil, da ni protirevizionist »sub specie aeternitatis«. Razorožitev je važna točka v mirovni pogodbi, gtiri velesile so se z dogovorjeno formulo obvezale, da bodo z vsemi silami stremele po razorožitvi. Pogodba četvorice, ki prinaša vse mogoče mirovne garancije bo veljala 10 let in se lahko obnovi brez časovne omejitve. Nato je Mussolini citiral posamezne člene prvotnega in sedaj podpisanega besedila in izjavil, da je pred dvema tednoma angleški »Foreign Offi- ce« poslal vsem državam vabilo, naj bi pogajanja pospešila tako, da bi se lahko pogodba zaključila pred otvoritvijo svetovne gospodarske konference. Priznanje in zahvala Francijj_ Burno odobravanje ji sprejelo Muesolinije-ve besede, ki jih je naslovil na naslov Francije. ki se je klj.ib tendencioznim govoricam priključila pogodbi. Franci ia je zaradi svojega zemljepisnega položaja skupno z Anglijo, Nemčijo in Italijo eden izined temeljnih faktorjev napredka in miru v Evropi. Francija je sama efektivno sodelovala pri zaključku te važne pogodbe. Ponovno odobravanje je sprejelo Mussolini jevo izjavo, da eo dobili po podpisu pogodbe vsi problemi, ki med Francijo i-n Italijo še niso rešeni, drugačno obliko, tako da bo njih rešitev ninogo lažja. Prav tako pa je tudi Nemčija želela sodelovati v tej pogodbi, vendar je položaj razčistil šele veliki govor Hitlerja v parlamentu. Jedro tega govora je bila odkritosrčna želja nemškega naroda za mir. Pred dobro uro je Hitler izdal nalog ia parafiranje pogodbe in s tem ponovno potrdil mirovno voljo Nemčije Mussolini je nato izjavil, da se brei Nemčije, še manj pa proti Nemčiji, ki jo je sedaj obnovil Hitlerjev pokret, ne more ukreniti ničesar. Tudi Italija ja kategorčno pokazala voljo, da hoče sodelovati pri tem mirovnem delu. Nato 6e je Mussolini zahvalil navzočim poslancem Francije, Nemčije in Anglije za sodelovanja in pomoč ter govoril o pristanku Belgije, o dobrih odnošajih Italije nasproti Avstriji in Madžarski, Turčiji in Grčiji ter Sovjetski Rusiji ter o sodelovanju z vsemi evropskimi in izvem evropskimi državami. Svoj govor je zaključil z bes.yiami: Pogodba ie podpisana. Ko jo bodo sprejeli parlamenti in bodo izmenjane ratifika-rijske listine, bo stopila v veljavo. Sedaj pričenja nova doba. ki naj nam garantira 10 let mir. v kateri dobi bodo rešeni važni notranji mednarodni problemi. Mus-š-i minister Mčedizinski, glavni uradnik K«ta »Gazeta Poljska«, je napisal trvodmk v svojem listu .v katerem razlaga stališče Potiske nasproti paktu med štirimi velesilami. Zad •ržan;e Poljske, pravi bivši minister, se ni prav nič izpremenilo todi ne po pooblastilu. ki ga je francoska vlada dala svojemu poslaniku v Rmu de Jouvenelu. da parafira pakit štirih, pa tudi ne po i®pre-membi stališča Male anrtarote. Držav« Male antante vidijo v francoskih oblliubah in v iizpreimen.ienem besedilu osnutka pakta šti-nh zadostna jamstva. Toda s pristopom Francije k paktu ta jamstva po vsei priliki ne bodo predstavljala več kakor samo 25 odstotkov prejšnje vrednosti, to je v aritmetičnem razmerju enega člana pakta nasproti ostafom članom. Zastopmiki Male antante so prevzeli nalogo, da n>omirijo Poljsko. Toda Poljska ti i prav nič vznemirjena. Stališče Poljske nasproti paktu so narekovali njeni lastni interesi. Dalde teraža Mie^sinski dvome, da bi bil n. r. češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš trdno prepričan, da ne bi avtorite+a Društva narodov trpela škode zaradi paleta, čigar svrha je po vsej priliki vse drugo, samo ne abstraktna. Poljska bo večino zvesto izpolnjevala svoje obveze do Društva narodov, nadaljuje bivši minister, toda če bi se imeli člani Društva narodov razdeliti na dve skupini, od katerih bi erna žvižgala, druga pa piesala. potem bo vsa poljska javmost. najenergičneje nastopila proti takemu poskusu. V političnih krogih izjavljajo, da sklep francoske vlade glede parafiranja pakta štirih prav nič ne izpremeni na odločitvi poljske vlade. Če je zadržanje Male antante olajšalo pogajanja za sklenitev tega pakta, pa po drugi strani Poljska nima namena pomagati pri ustanavljanju direktorija, ki bi se lepega dne utegnil začeti vmešavati v njegove zadeve. Nekateri desničarski opozicijski listi pa vendarle izražajo bojazen, da ne bi Poljska ostala osamljena, ter se izprašujejo, ali ne bi bilo za poljsko vlado vzlic njeni aver-ziji do pakta boljše, če bi pokazala malo več koncilijantnosti, kakor so to storili tudi diplomati Male antante. Borba za pooblastitveni zakon v ČSR Sporazum o pocblaščenju vlade za izvenparlamentarno rešitev gospodarskih vprašanj trajno onemogočati enakost državljanov pred zakonom. Odlašanje uvedbe že obsto.ječega civil-nopravdnega in eksekucijskega zakona za vse državno ozemlje skoro opravičuje mnenje, da se daje pri nas konservativnosti preveč koncesij. Prav važno se nam zdi, da so sodniki na svojem binkoštnem zboru podčrtali potrebo, da se z uvedbo teh zakonov tam, kjer še nista v veljavi, več ne odlaša. Na zavest in občutek narodne skurmosti ne more vplivati dvigajoče in osvežujoče, če konservativnost prakse še vedno loči na pravnem polju nekatere pokrajine od drugih. Oni za celo državo izdani zakoni, ki so že stopili v moč in veljavo, dokazujejo. da se težave, ki tih nekateri krogi rišejo kot nepremagljive, večinoma izkažejo za namišljene in da je izvajanje enotnih zakonov v praksi ne le možno, temveč tudi blagonosno in uspešno. Ni lahko uvideti, zaka.i se ne bi mogel enotnemu meničnemu in stečaj- nemu redu pridružiti še enotni trgov siki zakon, ki se mora itak že iz potreb in interesov trgovine čim bolj približati drugod v Evropi obstoječim zakonskim ureditvam in načelom mednarodne trgovine. Enotna ureditev našega zasebnega prava ne bo samo mnogo prispevala k poglobitvi našega notranjega narodnega zedinjenja, zvišala bo tudi pravno sigurnost v državi sami in povzdignila ugled države v mednarodnih odnošajih. Pa tudi gospodarske koristi bo neizbežno prinesla, saj je znano dejstvo, da je urejeno pravno stanje natboljša podlaga za domač in mednarodni kredit. Resne in preudarne besede jugoslovanskih sodnikov zaslužijo čim največ uvaževania s strani naše javnosti in s stkani odgovornih činiteljev državne po-liike. N^bov klic po dov»-šifvi oravne-ea izenačenja naj ne ostane brez odmeva. Praga, 7. junija d. Po pristanku vseh strank je bil popoldne predložen poslanski zbornici pooblastilni zakon, ki se nanaša na ureditev gospodarskih vprašanj po na-redbenem potu. Predvsem gre za novo ureditev carinske tarife, za uveljavljeni^ zakona o kartelih in za zagotovitev ravnotežja v državnem proračunu. Kar se tiče proračunskega ravnotežja, se predvsem misli na reorganizacijo železnic, ki naj bi prinesla zmanjšanje primanjkljaja. Razen tega naj bi se preuredilo skrbstvo za brezposelne in novelirale nekatere določbe socialne zakonodaje. Politični položaj je bil še danes izredno napet. Ponovno se je zdelo, da je demisi-ja celokupne vlade neizogibna Nasorot-stva so se pojavljala v glavnem zaradi tega, ker je katoliška ljudska stranka zahtevala, naj ta zakon vsebuje izrecne določbe. po katerih naj bi veljala vsa pooblastila samo za sedanjo vlado in samo v njeni dosedanji sestavi, dočim naj bi bila v primeru, če bi bila vlada rekonstruirana ali pa izpremenjena, avtomatično razveljavljena. Agrarci so to zahtevo kratkomalo odklonili, zaradi česar je v popoldanskih urah že vse kazalo, da bo vlada odstopila. Okoli 2. popoldne se je položaj zopet preokrenil ter se je posrečilo doseči končni sporazum o tem osnutku, za katerega je bilo toliko debate. Politične stranke so se končno zedinile, da naj b: ostal pooblastitveni zakon v veljavi samo 6 mesecev, in sicer ne glede na to, ali ostane vlada neizpremenje-na ali pa bo doživela kakšne izpremembe. Izpremenjeni pooblastitveni /akon je bil popoldne nato predložen poslanski zbornici. Hitlerjev sen London. 7. junija, d. Pod naslovom »Hitlerjev načrt Velike Nemčije« je objavil NVickham Steed v listu »Sundav Times« daljši članek, v katerem pravi med drugim: Hitlerjeva akcija v Avstriji je samo del širokopoteznega načrta ki si ga je zasnoval nemški državni kancelar. Po komunističnem zgledu organizira Hitler narodno-Rocialistvne celice ki izvajajo in pripravljajo svoje prevratne načrte v Češkoslovaški. Franciji. Belgiji, Luxembourgu, Avstriji, na Danskem Norveškem in Sved skem Namen te dobro premišljene akcije združiti ves »nemški« narod od Flan-urije preko Nizozemske. Danske in morda Sknnd;navije do Avstrije m švicarskih Alp Hitlerjev cili «e ustvarit' s to smotre-no akcijo »tretjo državo«, ki naj bi se raz tegnila preko vsega evropskega kontinenta in naj bi uresničila pangermansko go-spodstvo v Evropi. Druga skupina »ustasev« pred sodiščem Beograd, 7. junija, p. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je vršil danes proces proti drugi skupini takozvanib »usta-šev« Na zatožni klopi sta bila delavca Joža Martinovič in Marjan Pilan, dočim se je tretjemu obtožencu Simi Korčulanoviču sodilo in contumaciam. Vsi trije so obtoženi, da so prenašali peklenske stroje, orožje in municijo iz Italije. Korčulanovič. ki ie bil glavni krivec, je pobegnil v Italijo, ostala dva obtoženca pa sta svoje dejanie skesano priznala in se izgovarjala da sta bila zapeljana Sodba bo razglašena v «o-boto dopoldne. Mnssolini naj posreduje med Avstrijo in Nemčijo Namen Dollfussovega binkoštnega obiska v Rimu — Velika vloga Italije v avstrijski politiki — Skoro nepremostljive težkočc Dunaj, 6. junija. Avatrijski vrtani kancelar je za binkošti odpotoval t Rim. To je že ►dtru.ga DoJl^iasova pot v večno mesto m kakor prva, ona o veliki noči, utegne tufdi sedanja imeti odločilen pomen za avstrijsko politiko. Ni>kollifus«ovo potovanje samo podpisu kon-kordata, katerega končna redakcija niti ni bila povsem končana. Avdijenca v Vatikanu je tudi, kakor poročajo avstrijski listi, bila prav kratka in je imela zgolj formalen značaj. Zato pa je trajala konferenca pri Mussoltuiju več ur in je imela cčivMno prav tehtno vsebino. Noto enega dvoma ni, da je za avstrijskega kancelarja in njegovo politiko stališče oficielne Italije odločujočega pomena. To jasno dokazn e avstrijski politični razvoj od velike noči do binkošti. Ko .je Dollfuss prvič romal v Rim, njegovo stališče napram Nemčiji in njenim avstrijskim eksponentom še ni bilo ostro izoblikovano. Takrat je veljala vsa neizprosnost Dollfas-*ove diktature le marksistom, to je socialnim demokratom, kajti e komunisti, katerih pomen je v Avstriji neznaten, je bilo delo lahko V razmerju -do hitlerjevstva je prevladovalo oklevanje, ki je dalo spoznati, da še ni prave Jasnosti ln končne odločitvene le velikonočna rimska posvetovanja t italijanski prestolnici so podkrepila DoLl-fussov načrt, da za vsako ceno obvaruje »jeodvisno Avstrijo pred hitle-jev^ko poplavo. Takrat je duce ndemu, kakor b»-ez d-cma tudi nemškima odposlancema jasno povedal, olltussovo stališče. Kar je sledilo, je bila vrsta neprestanih tor»jev s hitlerjevsko fironto. Akcija, proti Socialistom se je sicer še nadaljevala zlasti z razoroževanjem in razpustom Schutiz-^hum-da, pa tudi s tiskovno cenzuro; toda to .je bilo le stransko »bojišče. Sledil je nepretrgan boj z narodnimi socialisti, ki se je zlasti razmahnil po znanem obisku hit-Herjevskih ministrov in ima danes skoro če značaj 'državljanske vojne. Spopadi med rjavesrajčniki in oboroženimi vladnimi četami so na dnevnem redu, v Innsbnucku in drugod je tekla kri, visoke šole so zaprte. Na-etost med Avstrijo in Nemčijo je v naraščanju; izmenjale >so se že večkrat malo prijavne diplomatske dernarše; Nemčija je .zaorla z visoko potovalno tak-<*o svoje .meje napram Avstriji in pobunila *se avstrijske kroge, ki jim Ponaša dohodke tujski promet. UradniStivo in vojaštvo se je moralo postaviti pod strožji regiment.. prišla ie nova prisega in skoro ne mine dan, ki ne bi prinesel novih prepovedi. Dollfussovo stališče postaja vedno boli težavno in več ko razumljiva je njegova težnja, da se vzpostavi z Nemčijo vsai mo-dus vivendi, če se že ne morejo doseči normalni odnosa ji. Toda ozračje je postalo tsko soparno, da direktna pogajanja menda niso več mogoča in da se je treba ozreti po posredovalcu. To je, tako vsaj misli vsa avstrijska javnost, glavni motiv Dollfussovega binkošt-nega potovanja v Rim. Mussolini, ki velja za nekakega protektorja današnje avstrijske politike in čigar vpliv je. kakor se vsaj misli, tudi v Berlinu velik, naj bi prevzel posredovanje med obema plemensko sorodnima sosedoma. Dollfussovo časopisje tega ne prikriva in odkritosrčno priznava tozadevne kanclarjeve načrte in pričakovanja. Vest o dolgotrajni zaupni konferenci Dollfussa in Mussolini ja je vzbudila mnogo nad in glasovi avstrijskega vladnega tiska so precej optimistični. Z zadoščenjem se zdaj poudarja, da avstrijska vlada še ni storila zadnjega koraka k prelomu, razpusta narodnosocialistične stranke, in da torej pot k pomirjen ju še ni zaprta. Vnrašanje nastane samo. ali ni morda optimizem avstrijske iavnosti neko^ko pretiran ien Zdi se. da Mussolini v toliko ne bo razočaral avstrijskih pričakovanj, da bi odkloni nosrpdovalno vlogo Ne more se dvonvti. da bi hMa ta nie^ova naloga važna, tudi če se io motri z vidita italijanske pohtike. ItaHii ie gotovo slej ko prej pri srcu. da se ohrani današnji samostoini avstriisk? kurz. in ie torej važno zanio. da ce 'ibIa'i?o in reducirajo sedanie težave, ki hi sko^o neizbežno morale voditi do zrušen ia Dollfussovega režima. Na dr'i«i stkani na 5mf Ttalii* trnli irteres na ohranitvi svojih dobrih stikov z Nemčiio. Vi jo rabi kot partnerico v bodoči medd-vm-ni igri. t-afere torišče ima biti pripravljajoči se pakt velesil. Interesa bi imela torej Italija dovolj, da prevzame posredovanje med državama, s katerima so ozko spojeni njeni lastni načrti, in da doseže kompromis, ki bi ne ustvaril samo znosnega razmerja obeh spornih strank, temveč bi tudi koristil njeni lastni politiki. Tudi je gotovo, da ima Italija zadosti lahko pot v Berlin in bi njena beseda tam našla več odmeva, kakor beseda iz katerihkoli drugih ust. Kajti tudi Nemčija je v obilni meri navezana na italijansko pomoč pri svojih internacionalnih akcijah. Če kdo, ima Mussolini kot posredovalec izglede na uspeh. Toda vpraša se, ali se danes še sploh more najti kompromis, ne da bisbilo treba na eni ali na drugi strani takega popuščanja. ki bi pomenjalo komaj manj kakor kapitulacijo. Avstrijski narodni aoelaflstl so danes brezdvomno na pohodu in je veliko vprašanje, ali bi se mogli ie kdaj povrniti ▼ svoje današnje postojanke, ako hi se odločili za umik. Vsekakor bi morali ▼ slednjem slučaju računati s posledico, da bi se mnogo razočaranih današnjih entu-ziastov razkropilo in ne dalo vnovič mobilizirati. Reprize ustavljenih revolucij so malokdaj uspešne, če bi tedaj Berlin spremenil svoje stališče, bi to najbrž pomenilo definitivno abdikacijo Anschlussa. Na drugi strani pa DoHfass dobro ve, kaj pomenijo m koliko »o vredni kompromisi in koalicije s Hitlerjem. Preveč jasno mu je moral razvoj r Nemčiji postaviti pred oči, kako neizprosno zadene Hitlerjeva »Gleichschaltung« celo one, ki so bili še včeraj najintimnejši prijatelji in zavezniki, in bo moral dobro premisliti, aH ni popuščanje z njegove strani sigurna pot v Kanoso. To so gotovo bistvene težave m ovire za avstrijsko-nemški sporazum. Zato bo posredovanje tudi za Mussolini ia — če »e za to vlogo odloči — trd oreh. Treba bo skoro več kakor Salomonove modrosti, da se najde rešitev, ki bo zadovoljiva in sprejemljiva za obe strani. aris © svoii Izjava predsednika grške vlade o aktualnih problemih grške notranje in zunanje politike pa je potrebna politična srtaJraost in »orna in o detovanče vseh v ustavi predvidenih ustanov. OkM* bomo vsako zahtevo, ka "bi bila v nasprotju z zakonitostjo in jih bomo v kali zadušili Grški narod je že dovoij trpei zaradi samovolje. Zato si žeii p»red»visem miru m reda. Dejstvo, da sem na čebu viade jaa. nai vam bo zadostno ■jamstvo za normalno politično življenje na Grškem. »Katašnt so sadovi ukrepov vaše vlade za gospodarsko jn finančno obnovo Grčije?« Eden pirvšh ukrepov sedanje vlade je b-•te, ko je novembra prvič prevzela oblast -stroga dedinja v vsetj državni upravi. Doslej je dosegla prihranite v zr.esko 300 ms-•lajonov drahem. Gre nam za to, da izravnamo proračun. Svoj cilj bomo pa dosegi; šele z ureditvijo naših zunanjih dolgov. Pogajanja bomo raved&i na rodfiagi ankete finančnega odbora Društva narodov. Naš denar se razvija v smeri stvarne stabilizacije. Na deviznem tržišču opažamo le malenkostna kolehamija, naš i diskega tiska im prvakov parlamentarne opozicije, da se poetični položaj razvida v smeri izietmnega stanja? Drago rri je, je odgovorili TsaMaris, da vam lahko znova potrdrn, da so te vesti brez vsake podlage. Moja vlada se opira na narodno volijo in razpolaga z zadostno večino, da lahko izvede ffcnančno ozdravljenje drža>ve in obvlada vse tažkcče, za to Sklepi konference agrarnih držav Evropske agrarne države bodo nastopile na svetovni gospodarski konferenci kot enotna organizacija Bukarešta. 7. junija r. Konferenca agrarnih držav je snoči končala sivoje delo. V svojih sklepih zahteva redukcijo mednarodnih doleov na ta način, da se prilagode plačilni sposobnosti dolžnikov. Konferenca zahteva stabilizacijo valut v vseh državah, ker brez .nje ne morejo obstojati zdravi gospodarski od noša j i med državami. Nadalje zahteva ureditev dolgoročnih in kratkoročnih posojil na ta način, da bi 92 del teh posojil odplačal s proizvodi držav, ki so jih dolžne. Uvede naj se popolna svoboda devizne trgovine in svoboden promet kapitala. Agrarne držaive zahtevajo, naj se takoj likvidira fond za normalizacijo valut, ki g'e bil ustanovljen v Stresi'. Rasen tega naj Društvo narodov izvede že napovedane načrte velikih javnih vel, pri katerih bi sodelovale tudi agrrane države. Zahteva se popolno ukin.jenje raznih omejitev mednarodne trgovine z agrarnimi proizvodi. Carinske tarife naj se znižajo na normalni nivo, da bi se trgovina s kmetijskimi proizvodi ne ovirala še nadalje. Definitivno naj se priznajo načela .preferenčnega režima za žito, ki pa nai bo samo začasen in izjemen, pri čemer n-ač bi se ne ukinila za trajno klavzula o najvišjih ugodnostih. Posamezne a..girarne države zahtevajo za svoje posebne, rzvoene predmete posebne olajšave. Kar se tiče izkoriščanja posejanih .površin, izjavljajo agrarne države, da so jih iz ven evropske države neprestano povečevale, zaradi česar Evropa ni dolžna zmanjšaiti svoje agrarne produkcije. To bi bilo tudi nemogoče izvesti, ker se nahaja v evropskih Tiržavah agrarna produkcija v rokah kmetov. Konferenca agrarnih držav zahteva nadalje povišanje cene pšenice na mednarodnem trgu. Predsednik konference, romunski finančni minister Madgearu, bo predJožil zahteve agr^rnll držav svetovni gospodarski konferenci v Londonu. Obenem bodo pozvane vse agrarne države, naj nastopajo na tei konferenci akunno ter ustanove skupno tajništvo r zaščito svojih interesov. Po sprejetju resolucij je imel vodda češkoslovaške delegacije poslanik šeba, daljši govor, v katerem se je v imenu vseh delegatov zahvalil rutmunski vladi za gostoljubnost. Pra" tako se je za.bvalil delegacijam posameznih držav za sodelovanje, ki je rodilo ugodne rezultate. Naglašal je, da je za agrarne države največjega pomena, ker bodo prišle na svetovno gospodarsko konferenco v Londonu složme in ker bedo lahiko tamkaj nastopile kot enotna čvrsta organizacija. Sklepi agrarne konference so bili sprejeti soglasno, s čemer so »e vse srednjeevropske države izrekle za sodelovanje v vseh agrarnih vprašanjih. Katoliški škof Sokolom Na binkoštno nedeljo so ob vznožju Lov-čena pri Kotoru razvili 15 novih sokolskih praporov, ki jih je blagoslovil škof dr. Uccelini. K slavnosti na Brenovem polju pri Kotoru se je zbralo nad 3000 Sokolov, razen tega pa so ji prisostvovali tudi mnogoštevilni zastopniki oblasti, raznih društev in korporacij ter več tisoč drugega občinstva. Po blagoslovitvi praporov je imel škof dr. Uccelini naslednji kratki nagovor: Blagoslovili smo te zastave, da boste pod njimi še nadalje širili zvestobo, vdanost in ljubezen do junaškega kralia Aleksandra /. in drage nam Jugoslavije. Vi ste. dragi Sokoli, nositelji ljubezni in miru. Jugoslavija je dežela, ki spoštuje tuje in brani svoje. Kakor čuva sin očetovo hišo, tako čuvajte tudi vi Sokoli svojo zemljo in svojega kralja. Ako bi se po nesreči pripetilo, da nas kdo napade, bodite vsi kakor eden v obrambi svoje lepe domovine V to ime kličem: Živel naš kralj! Živela Jugoslavijal Razen katoliškega škofa je sokolske prapore. blagoslovil tudi pravoslavni svečenik prota Samardžič, ki je prav tako v kratkem govoru izrekel priznanje Sokolstvu za njegovo delo v prid naroda in države. 1 banska tkalnica preprog Drinske banovine v Sarajeva OMctt* razstavo &arajev&Hifo preprog na velesejmu, paviljon „F" 7307 Sprejemamo naročila na 24-mesečno odplačevanje brez naplavila Atentat na Venizelosa Venizelos je ostal nepoškodovan, ranjena pa sta bila njegova žena in šofer — Spremljevalec Markakis podlegel poškodbam — Atentatorji so pobegnili Atene, 7 junija, p Ko »e je snoči vračal Venizelos s svojo soprogo ▼ avtomobilu iz Kephissije proti Atenam, so neznanci pričeli streljati iz revolverjev proti njemu. Venizelos je ostal nepoškodovan, pač pa ie bila njegova soproga zadeta od štirih krogel in hudo je bil ranjen spremljevalec Markakis. Ranjen je bil tudi šofer in sicer na desni rami. Atentatorji so pobegnili in jih doslej še niso izsledili. Vest o atentatu na Venizelosa je izzvala v vsej grški javnosti, zlasti pa med pristaši Venizelosove stranke, veliko razburjenje in alarmantne komentarje. Domneva se, da so atentat organizirali monarhisti in da je bil pripravljen v inozemstvu. Dejstvo, da je bilo oddanih na Venizelosov avtomobil nad 50 strelov ter da so atentatorji vedeli, kdaj se bo Venizelos vračal v Atene, dokazuje, da je bil atentat dobro organiziran in pripravljen. Atentatorji eo imeli krasen luksuzen avtomobil in so očividno razpolagali z velikimi finančnimi sredstvi. Venizelistični listi napadajo vlado in poudarjajo, da je vlada za vse vedela, nekateri pa celo trdijo, da je organizirala vlada sama napad, ker bi se rada iz-nebila nevarnega nasprotnika, ki še vedno uživa velike simpatije širokih slojev naroda. Zaradi splošnega razburjenja, ki so ga Izzvale tc vesti, se boje, da bo prišlo v Grčiji do velikih nemirov. V Atenah so se začeli danes zbirati venizelistični oficirji in širile so se že vesti, da pripravljajo revolucijo. Vlada je imela dopoldne dolgo sejo, na kateri je notranji minister poročal o položaju. Na podlagi njegovega poročila je vlada takoj odredila najstrožjo pripravljenost celokupne vojske, policije in žan-darmerije. Vsi oficirji so bili pozvani, naj se takoj vrnejo k svojim četam. Policija je dobila nalog, naj v primeru nemirov takoj uporabi orožje in v kali zaduši vsak upor. Venizelos je objavil danes v vseh listih daljšo izjavo, v kateri poziva svoje prista- Nas velesejem Na ljubljanskem velesejmu se je po navalu v binkoštnih praznikih pričelo zadnje dmi šele pravo veiesejursko poslovanje Kupčije beležijo znova naš! pohištveni ml-zarii, katerih sloves gre že davno proko meja naše ožje domovine. Tudi letos so biie zabeležene že kupčije z interesenti z našega Primorja, ki so že lani kupovali pri nas. Mnogo interesa se kaSe tudi za iw1el\«» naše živilske stroke. Izdelovalcem domačega peciva (keksov) iin čokolade je uspelo, da so se že močno uveljavili na docna-čem trgu in da eo izpodrinili nepotrebno Inozemsko blago. V živilskem paviljonu je letos razstavljeno t otoosnem aranžmanu tudi domače pristno bučno olje, po kate rem naše gospodinje že rade posegajo. Tvrdtoa, ki razstavlja, ima dnevno produk-cf«ko kapaciteto od 1 vagona olja. Kupčije so bile zadnje dni zabeležene tudi v želez*;inarski, kovinski in elektrotehniški stroki im v gospodinjskih predmetih. Prodajajo se tudi vozovi, čipke in predmeti usnjene konfekcije. Pozornost vzbujajo t tekstilnem paviljonu naši domači svileni tekstilni iadelki, ki jih nudijo naše trvornice že v obsežnem sortimentu. Bogato opremljena tnjsko-prometna razstava Dolenjske je nadalje velika privlačnost na našem velesejmu. Društvo »Krka«, ki prireja to razstavo, delnje že dalj časa s namenom, da od/krije našo Dolenjsko našemu turističnemu prometu, Dolenjska kma toliko naravnih lepot, da ni odveč, če se tudi zanjo malo bolj zanimamo. V okviru te raizstave je prirejena todl razstava prvovrstnih dolenjskih vin, kakor cviček, tramlnec, trškogorec, rizling ln siJvanec. Poleg naših odličnih dolenjskih vinogradnikov ima ra®stavljena «vorja teborna vina banovinska kmetijska šola na G-nmu. Tu lahko poizkusiš tako zvano >raztopljeno zla to« (trškogorec), ki ga v širši javnosti niti dobro ne poznamo in bi ga po barvi in okusu marsikak gurman smatral za najboljše rensko vino. Malo komu je tudi zmano, da izdelujejo na Grmu tudi naš slovenski vermut (pelinkovec), začinjen z naj.o]emenitejšimi zelišči. Med posebnostmi našega letošnjega velesejma moramo omeniti še čudovito mizarsko delo Ivana Baumgartnerja is Cefja. z bogato ornamentiko vloženo okroglo mizo, ki jo je mojster izdeloval 8 mesecev. Okusna ornamentika je sestavljena iz 10 vrst plemenitegp lesa. Posetnike še posebej opozarjamo na razstavo ljubljanske radio-oddajne postaje t paviljonu kjjer dobi vsak, ki se na novo prijavi kot radio naročnik, brezplačno detektorski aparat s» slušalko. Impoaanten paviljon na ljubljanskem velesejmu Zelo okusno ie razstavila zagrebška tvrdka Hmka Francka sinovi, d. d., svoje znane prvovrstne izdelke in zvszala s tem brezplačno točenje Kathrriner - Kneippov«» sladne kave e pravim Franckom. Dražestn«« gospodičns pozivajo obiskovalce, da prihajajo pokušat in jim ljubeznivo razlagajo prire-janie te zares zelo okusni, redilne in cenene kave. Marsikatera gospodinja je zdaj prvič slišala zanimivi natančnejše posameznosti o tej važni veji industrije živil, o pravilni rabi Franckovih izdalkov in o glavnih in pomožnih sirovinah. ki se iz njih izdeluje ta kava. V tovarni je zaposlanih okoli 200 delavcev in nameščencev, med katirimi je lepo število Slovencev. V domačem gospodarstvu se bavi okoli 5000 do (i000 kmečkih družin s kultiviranjem cikorije. temeljne si-rovine pravega Francka. Tovarna izdelije poleg svojega naiboli poznanega »pravega Franckovega dodatka kavic tudi ostala spe- še, naj se pomirijo in ostanejo hladnokrvni. Odločno demantira vesti, ki se širijo iz vladnih krogov, da namerava odpotovati v inozemstvo, ter naglaša, da hoče ostati v državi in se kakor doslej odločno boriti t narodom za narod. V vseh cerkvah so se vršile danes zahvalne službe božje za srečno rešitev Venizelosa Hudo ranjeno soprogo Venizelosa, ki je dobila 4 strele, so danes operirali. Rane so sicer zelo resne, vendar pa ne smrtno nevarne in zdravniki upajo, da ji bodo rešili življenje. Hudo ranjeni spremljevalec Venizelosa, Markakis. ki je dobil strel v vrat in v prsi, je davi ob 3. v bolnici umrl, šofer pa se še bori s smrtjo. Prijatelji Venizelosa pravijo, da so ga opozarjali, da se pripravita atentat proti njemu, čemur pa ni verjel. Venizelosov avtomobil ima nad 50 lukenj od revolverskih strelov, vsa stekla na avtomobilu so razbita in pneumatika popokana. Venizelos je izjavil, da so prvi streli padli iz avtomobila, ki je vozil za njim. Ker »o izstrelki zadeli pneumatiko, se je moral voz ustaviti. Ze pri prvih strelih sta se Venizelos in njegova žena stisnila na tla. da ne bi nudila prevelikega cilja. Čeprav je bil ranjen, je šofer nadaljeval vožnjo z vso hitrostjo, da ubeži napadalcem, ki so avtomobil zasledovali 3 km daleč med neprestanim streljanjem. Pobegnili ao šele, ko »o se približali mestu. Vsi listi obsojajo z ogorčenjem atentat. Predsednik vlade Tsaldaris je ostaL, čeprav je bolan, vso noč pokonci in je izdal vsa potrebna navodila oblastem, da čimprej rz-slede krivce. Izjavil je, da gre za častno zadevo vlade, da bodo krivci čimprej aretirani. Če resorni ministri, prokurator ve-publike in policijski šef ne bodo v polni meri storili svoje dolžnosti, izsledili krivce in pojasnili nagibov njihovega obsodbe vrednega dejanja, je dodal Tsaldaris, *e bodo morali umakniti s svojih mest eialne vrste, ki prihajajo ▼ trgovino; kav» iz smokiv »Rosilc, >Barikx in »Sebura< kot nadomestili za kavo, rženo kavo »Perola< in druge. Razen tega proizvaja tovarna žilo priljubljeno in od zdravnikov priporočano kot zelo zdravo in redilne Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. Sicer pa je splošno znano, da to podjetje že od nekdaj poeviča kakovosti svojih izdelkov posebno skrb. Zaradi lega se njegovi izdelki z zaščitno znamko mlinom za kavo tudi uporabljajo pri najširših slojih pri bogatinih in pri siromakih, in ee v gospodinjstvu izredno cenijo kot vsakdanje živilo. V balkanskem pokale vodi Jugoslavija Bukarešta. 7. junija. Danes se je v tekmovanju za balkanski pokal odigrala tretja tekma, in gicer med Jugoslavijo in Bolgarijo. Po zadnjem visokem porazu Bolgarov 0 : 7 od strani Ru-munije je bila na današnji tekmi favorit Jugoslavija, ki je tudi zasluženo zmagala /ugoslavija : Bolgarija 4 ; 0 (2 : 0) Jugoslevenska reprezentanca je nastopila v naslednji postavi: Čulic-Zagorac, Kovačic-Ralič, Ga ver, Lov Tirnanič, Valjarevič, Kodrnja, Živk*)vič, Kokotovič. Bolgarska reprezentanca je igrala danes mnogo l«jlje kot v nedeljo proti Rumuniji. vendar pa ni bila kos močni jugoslovenski reprezentanci, ki si je s to zmago priborila vodstvo. Gole so zabili Kokotovič 3, Žrvkovič 1, Sodil je grški sodnik Adžopulos. Lanski prvak Bolgarija doživlja leto« visoke poraze ter se najbrže ne bo rešila zadnjega mesta ▼ tablici, ki je sedaj tale: Jugoslavija 2 2 0 0 9: 3 4 Rumunija 1 1 0 0 7:0 2 Grčija 1 0 0 1 3: 5 0 Bolgarija 2 0 0 2 0: U 0 Jutri se bo odigrala tekma Grčija : Rumunija, ki jo bo sodil jugoslovenski sodnik g. Fabris. Rapid : BSK 5:2 (0:1) Dunaj, 7. junija, s. K današnji prijatej-ski tekmi je BSK postavil močno moštvo, ki je prvo polovico z 1:0 odločilo v svojo korist. Po odmoru pa se je Rapid močno opomogel ter odpravil nasprotnika zasluženo s 5:2. Lfbertas : SportMub 1:0 (1:0) Dunaj, 7. junija s. Danes se je odigrala zadnja tekma letošnjega prvenstvenega tekmovanja. Libertas, ki je dalj časa bila ogrožena, da pade v II. razred, je zmagala z 1:0 in zasede za FAC, ki ima isto število točk, namreč 17, toda boljšo goldife-renco, tretje mesto. V II. razred pade BAC. Dopust za računske uradnike Beograd. 7. junija p. Finančni minister je odobril tridnevni dopust vsem uradnikom računske stroke, ki se bodo udeležili glavne skupščine svojega udruženja od 12. do 14. junija v Ljubljani. Za državne uradnike je prometni minister odobril četrtln-sko vožnjo, za samoupravne pa polovično. Vremenska Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, nekoliko nestalno, zmerno toplo. — Situacija vferajšnjega dne: Anticiklon, ki je prevladoval nad centralnim delom svrop-skega kontinenta, se ie umaknil na ©ever. Dunajska vremenska napoved za fetrtek: Ponekod oblačno, morda z nevihtami. »JUTRO«*. =5=2= 2BS-- »Četrtek, 8. VL 2933. kraji In ljudje Ogromna manifestacija JRKD v Sarajeva V pomedeljstoem »Jufarne smo obširna po-nfefl 0 mogočnem tabora veedržavne strank« v Sarajevu. Nad sto tisoč ljndi se je udeležilo tega zborovanja, ki Je blk» ubJvbčJb Jear Jih Je kdaj bilo na ozemlju bMo Bosne tn HeieegovliM. Gimn go-vornJka sta bila ministrski predsednik g. dr. Mttan grškič in minister g. dr. Albert Kramer, ki sta očrtaJa smrmlce fcn delovni program nove Jugoslovenske potttHce; nastopilo pa Je še več dragih ministrov, senatorjev fai narodnih poslancev ,med njimi v fanemi Slovencev senator g. Ivan Rrffiar. — Gornji dve sliki nam kažeta pogled na ogromne množice, leva fcn desna slika pa gg. dr. Srškiča in dr. Kramerja, ko govorita. Govore so prenašate todi vse tri aa£e radijske postaje. Največja organizacija ameriških Slovencev Publikacije, tiskarna in podporni? sfcfc*S SNPJ — Hode posledice brezposelnosti tisočenh njenih članov Največ naših rojakov v Ameriki je organiziranih pri Slovenski narodni podporni jedno:i (SNPJ), ki je koncem maja v Chi-eagu na svoji veliki skupščini polagala obračun svojega delovanja v razdobju od »ačetka 1. 1929. do konca lanskega leta. Iz poročil glavnega odbora in odsekov je razvidno, da se ta velika organizacija ameriških Slovencev žilavo in tudi uspešno ■bori s krizo. Posebno zanimivo je poročilo o publikacijah SNiPJ. Tednik »Prosveta« je izhajal I. 1929. v -H">.000, sedaj pa se tiska v 30 50 izvodih. Dnevnik »Prosveto* pa so tiskali poprej v ftflOO izvodih in se je sed^.j naklada znižala na 4850. Edini vzrok padca naročnikov je pomanjkanje dela in zaslužka. Tudi oglasi so pri dnevniku in tedniku skrčeni na doslej najnižjo mero. Dokler se razmere ne bodo popravile, ni pričakovati nobenega napredka, pač pa še poslabšanje Dnevnik je skrčen in ustavljena je tudi sobotna izdaja. »Mladinski list« pa *e tiska v 7^00 izvodih in se je število naročnikov znižalo za okrog 600. Najmanj prometa pa ima »Književna matica SNPJ« ir se bo ta ustanova morala opustiti, ker ni dovolj čitateljev za slovenske knjige. Ml i-flal Hladnikov c-dur slavnostni preludij. pna redkih slovenskih orgelskih sfkladb sveže. zanosite invencije, nadalje Bas-eanijev »Larghetto« in kleno Bachovo skladbo >Itn dulci jjbilo«, Ki vodi melodijo kot kanon med sopranom in basom in spremlja % »šminkami proti triolam, čudovito živahna in eveža meditacija Gallusovi zbor so nam »mani že izza festivalnega koncerta Glasbene Matica, kj^r so bili žariščna točka vseh prireditev sploh. V svoji monumentalni arhitektoniki, asketskem vodenju glasov in tako izredno zvočnem zborovskem stavku ne morejo zgrešiti uspeha. Seveda jih mora interpretirani zbor, ki ja tehnično tako na višku popolnosti, kot ja ravno mešani zbor ljubljanske Glasbene Matice. Mnogokrat deljeni zbori, imitatorično vodeni v posameznih skupinah, preseoetlji- EGLED v«, celotonske intonacije so težkoče, ki jim j«? kos gotovo le to naše udraženje. Zasluga njegovega dirigenta je, da so bila vsa dela interpretirana na tako popoln in adekvaten način. Obisk koncerta ni bil ravno vzoren in bi koncert vsekakor zaslužil več pozornosti naša publike. Morda pa je temu krivo dejstvo, da smo uprav zadnji čas imeli jako dosti koncertnih prireditev, medtem ko 90 zimski meseci, ki bi bili po svoji naravi najbolj prikladni za koncertiranje, prešli v mrtvilu. Kakor čujemo, namerava Glasbena Matica z Gallusovimi zbori prirediti vač podeželskih cerkvenih koncertov, kar je zelo pozdravljati ze iz vidika, da bodo na ta način z deli našega največjega in svetovno priznanega skladatelja seznanjeni tudi po deželi in bo tako prodrla naša prva umetna glasba med ljudstvo. M. G. Češka študija o Ivanu Cankarju V najuglednejši praški reviji »Lumir« je fešla v 4., 5. in 6. številki daljša študija: »Problem bolesti a vykoupeni u Ivana Can-kara«. Avtor je mladi češki pesnik in kritik Rajmund Habfina, čigar esejistični slog in globoko literarno naobrazbo so mogli spoznati čitatelji »Ljubljanskega Zvona« po njegovem izvirnem prispevku »Apo- stol češkega tradicionalizma« (v 5. številki 1933). G. Habfina se v »Lidovih Novi-nah« stalno oglaša z vestmi in ocenami iz slovenske literature, že več let 9e marljivo bavi s proučevanjem Ivana Cankarja, čigar »Pohujšanje v dolini šentflorjan-ski« je bil drugič prevedel v češčino (prvi prevod je izdal Jan Hudec). V »Lumiru« objavljena študija je plemenit sad toplega zavzetja pred Cankarjevim delom in pesnikovo, v globokih notranjih plasteh tega dela skrito osebnostjo. Habfina seznanja češkega čitatelja s celotnim Cankarjevim delom in kaže v širokih potezah vso njegovo idejno problematiko. vendar se predvsem zaustavlja pred zanimivim vprašanjem, koliko je v tem klasiku slovenskega novoromantizma živela slovanska duša z vso svojo po naravi dano inklinacijo v etos. Problem bolesti, hrepenenja in odrešitve — teh značilnih gibalnih sil slovanske duševnosti, ki so v nasprotju z zapadno literaturo posebno očitne v ruskem realizmu, pri Gogolju, Tolstem, Dostojevskem, Gorkem i. dr., _ je bil tudi problem Cankarjevega notranjega razvoja. Vzlfc vsem vplivom in navidezni sorodnosti s tedanjo srednjeevropsko in zapadno književnostjo je bil Ivan Cankar prav zaradi svoje tipično izražene etičnosti globoko slovanski pisatelj. Cankarjevo križevo pot od bolesti preko hrepenenja h končni odrešitvi, ko se mati, domovina in Bog združijo v eno in ko je pesnik ugledal poleg sebe rešiteljico, ki jo je imenoval življenje, Mladost, Ljubezen, je Hab- fina bistro razčlenil in svoje posledke krepko zvezal z osnovno mislijo. Tako je ustvaril studijo, ki se dostojno uvršča med najboljše, kar jih je bilo doslej spisanih o drami Cankarjevega stvarjanja in o filozofski vsebini njegovega umetniškega dela. Problem stigmatizacije Kot prvi zvezek Knjižnice Zdravniškega vestnika je izšla v Mariboru knjiga docenta dr. Ivana Matka »Problem stigmatizacije (zaznamovanja) v medicinski luči«. (100 etr. v. 8°). Neposreden povod zanjo so dali avtorji nekateri slovenski glasovi o Tereziji Neu-mannovi iz Konnersreutha. Le-ta je sedaj izmed štirih živečih stigmatizirancev najslavnejša in o njenem slučaju so bile spisane te cele knjige. Na osnovi obsežne medicinske literatura je docent dr. Matko sestavil poljudno razpravo o redkih, vendar pa zelo značilnih ta zanimivih pojavih stigmatizaci-ie. ki si jih nekateri razlagajo v nadnaravnem smislu. Pisec je po raznih virih in samostojno pridobljenih podatkih obdelal najprej stigma tizirance iz Jugoslavije (o tem j« priobčil poseben spis v »Wiener meaizinische Wo-chemscbriftc). Presenetljivo je. da med Hrvati in Srbi ni stigmatizirancev. Izmed slovenskih opisuje Lenčko Gornik, dolenjsko Jerico, znano Johanco iz Vodic, Jeričevo iz Z bi-ke in koroško Katarino. Nato preha ja v drugem poglavju k Tereziji Nanmannovi in natanko opisuje njena znamenja in potek nje- ne zamaknjenosti (ekstaze). V tretjem poglavja se avtor bavi s histeričnimi in drugimi bolezenskimi znaki pri zaznamovancih. Laik, ki ne pozna daljnosežnih in zapletenih oblik histerije, bo odtod izvedel marsikaj presenetljivega in mu bodo poslej jasnejši pojavi, ki jih nekateri prenagljeno in zmotno pripisujejo nadnaravnim silam. V četrtem poglavju se dr. Matko bavi 6 tako zvano asitijo, t j. z neznatno potrebo po hrani, ki jo opažamo pri zaznamovancih in zamak-njencih. Po opisih posameznih znakov, ki nastopajo pri stigmatiziramih. prehaja pisec s petim poglavjem k njih medicinski razlagi. Vsak čitateli bo z zanimanjem prebral strani, ki mu odpirajo skoraj popolnoma neznan svet: svet, ki^ v njem misel preko sugestije n osobito še avtosugestije povzroča razne fizične pojave na telesu ali v njem, n. pr. krvavenja. rane. otekline, nabrekline itd., vpliva na vegetativne funkcije in dr. Za človekovo psihofizično življenje so značilni tudi pojavi, ki nastajajo pri abnormalnih, posebej za to disponiranib osebah pod vplivom afektov. Z zanimanjem boš prečital tudi medicinsko razlago jogijeev in fakirjev (str. 59—69). Posebno pozornost je avtor posvetil raziskava-nju krvavitve iz laeovic. Pieec priznava, da medicina ne more povsem točno razložiti vseh pojavov, ki nastopajo v tem. primeroma redkem in še vedno nepopolno raziskanem kompleksu patoloških 'n psihičnih pojavov, zlasti ne a9itiie (t. j. kako morejo zaznamovanci toliko Časa preživeti brez hrane, ne da bi se spremenili v Domače vesti ♦ Dva dunajska kmetijska strokovnjaka v Beogradu. 13. in 14. t. m. se bosta T Beogradu mudila znanstvenika dr. Leopold Adamec im dr. Erik čermak, profesorja kmetijske visoke šole ma Dunaju, ki potujeta v znanstvene »vrhe po balkanskih državah. Po obisku Rumumije, Bolgarije in Turčije se bosta seznanila tudi z našimi kmetijskimi razmerami m ustanovami. 13. t. in. bosta imela ob 17. predavanje o zelo zanimivih problemih selekcije rastlin in' živine v slavnostni dvorani kmetijsko-go- fakultete v Zemunu. J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12. največja izbira površnikov in oblek za gospode ter deco. ♦ Vojaške vesti. Za voc&ška delegate sta imenovana: za Nemčijo artilerijski polkovnik za generailšbatbne posle Borivoje Josimovič, za Bolgarijo in Turčijo pa anti-Ijerijski polkovnik za gemeralštabne posle Vasilij Petkovič. Na službovanje so pride-ISani: pehotni kapetan 1. rarareda Iginac Tanko kot vršilec dolžnosti komandanta 2. bataljona 1. .pehotnemu polku; artilje-ra:8ki kapetan 1. razreda Rudolf Čeh kot vršilec dolžnosti referenta za artiljerijo komandi timoSke idiviizajske oblasti; artilerijski podporočnik Fran Lužar kot vodnik 2. četi pirotehničnega bataljona; ar-til.rerijski podporočnik Leopold čuček kot vodnik L divizijoau 24. artiltjeritakega .polka; inžem;;erski poročnik Alojz Budih na tkot ma.nipuJant maiterijala skladišča 4. oddelka vojnotehn ičnega zavoda; pehotni podporočnik Minsko Marušič kot vodnik 10. pehotnemu polku, pehotni poročnik Ivan Kališ kot vodnik 28- pehotnemu polkn, in-ženjerski poročnik Zoran Piši pa štabu 2. pionirskega polka, ženitev je dovoljena: inženjerskemu 'poročniku Ven tlel inu Ši-aneneu z gdč. Zlato Satoškovo iz Karlovca, inženjerskenvu poročniku Simeonu Piliču e gfcPč. Amailijo Strausovo iz Maribora, ta pehotnemu poročniku Berislavu Predojevi-6u i gdč. Milico Poričevo iz Celja. ♦ Izpremembe v naši mornarici. V vojni mornarici so pridelgeni na službovanje: inženjer kapetan 1. rmreda Anton Oslak tehmičnemm zavodu pomorskega arzenala; iuženjerji-kapetami 2. rasreda Mariljlam Ma-šek, Milan PuKko in Boris Kandare so priseljeni na ^5užfoova£nl!e pomorski vojni akademiji; poročnik fregate Friderik Baimbič je prideljen mornariški komandi, strojni p-dlporočnik Fran čič in žen jersko-tehničnemu. oddelku k omara de mornarice; poročnik fregate Otirnar Krepel šolski hidro-estoadrili; poročnik bojnega brw|da 2. razreda Boris Vilfan kot vršilec dolžnosti komandanta kr. brada ».Silnega«; poročnik f:egate Rajko Va.land je premeščen na kr. . brad »Dubrovnik«, poročnik fregiate Pavle župan pa na kr. brod »Zmajt. Poročnik fregate Boris Tomažič je imenovan za komandanta kr. vedete >Graničarja«, poročnik fregate Luka Jurkovič za vršilca dolžnosti »I. oficirja na kr. monitorju >Vardar«, strojni kanetan 1. razreda Jrrs. Gumzej pa za strojnega upravitelja kr. monitorja >Dravej. ♦ Napredoval Je r 3. skupino 1. stopmlo dr. Ivan Likar, sodnik upravnega sodišča v Celju. ♦ Dva shoda JRKD v krškem srezu. V nedeljo 11. t. m. bosta dva shoda v krškem srezu: v Škocicanu po prvi maši preifP gostilno g. Globovnika ter na Raki ob 2. popoldne na trgu pred občino. Na obeh shodih bodo poročali gg. dr. Janko Radar, senator in predsednik bajno vinskega odibora JfiKD, Alojizij Drmelj, narodni poslane*1 ter Oton Ambrož, novinar. » Velik uspen potujoče kmetijske razstave v Tržiču. Na binkoštni poeedeliSek so na tržiškom kol-cTIvoru slovesno sprejeli 'kmetijsko razstavo, ki je prispela cfi> S. Zbrani so bili gasilci trži šli e župe z godbo, mladina vseh tržiških in okoliških šol pod vod® ti vam učiteljev, zastopniki vseh uradov, vsi župani in občinski odborniki, Sokoli v kroju in zastopniki raznih društev. V imenu sreskega pripravljalnega odbora je pozdravil spremljevalce razstave najprej sreski načelnik g. dr. Ogrin, potem pa tržiški župan g. Globočnik. Zahvalila. POZOR! N» letošnji pomladanski velesejem je zopet prišel priljubljeni šlager Elektro-amerikan avtoilrom Vsak vodi sam svoj avto. Vesela zabava za vsakega. — še posebno šaljiva novost je »BOLŠJI CIRKUS« kjer se človeške bolhe kot artisti in akrobati producirajo. Smeh čez vse. 7326 sta se vodja razstave g. inž. Sadar m delegat ministrstva g. Njemoovič. Razstava je bila odprta do 7. zvečer im jo je v tem času obiskalo 3600 oseb. Ministrski delegat je izjaivil, da ni pričakoval od industrijskega kraja tolikega zanimanja za razstavo * Izlet pevcev Kluba koroških Slovencev v Radeče. V nedeljo 38. pr. m. so prijaz ne Radeče pozdravile v svoji 6redi pevce Kluba koroških Slovencev iz Ljubljane, ki so dopoldne prispeli do Zidanega mosta, a od tade-klamacijo, govori im dramskim nastopom, ki so jo naštudiratle sedmošolke zavoda same in ki ji je prisostvovalo veliko število staršev učenk in prijateljev liceja. Večer je s kratkim govorom otvoril direktor g. Jmg, ki je posebej pozdravil odposlanca prosvetnega ministrstva profesorja Vidoj-kovjča, zastopnika župana nadzornika g. Giruma im g. dr. Faturja ter poudaril, da takšme prireditve na šolah niso samo pre pisane, temveč so tudi važno sredstvo vzgoje za življenje. Spored sam je otvoril pevski zbor V»II. šole, mato je šestošolka Milejnikova simpatično sama zapela dve, tri pesmi. Večer je bil posvečen spominu avtorja prve slovenske komedije, Linhartu kn prvega slovenskega mecena barona Zoisa, katerih sliki sta krasili oder. O pomenu Linharta za r&zivoj slovenskega slovstva in kulture je s temeljitim razumevanjem stvari predavala Epihova, Zoisu na čast pa je z zanosom prednašala lepo de-klamacijo Pelanova. Večer je zaključila uprizoritev smiselno pripravljenega fragmenta »županove Micke«, ki je v celoti ubrano uspel. Toplega crfiziva so bili deležni naravna igra Micike (Matuljeva), pogumna teatralika Anžeta (Kovačičeva), resnobna igra župana (Zorčeva), gosposko zadržanje dame (Brodarjeva), pijano smešni pisar Glažek (Kaklijeva) in oba plemiča (Kalokirova, Svetkova). Občinstvo je vse ia vaj a joče nagradilo a mezadržaniim priznanjem, mimo tega pa so si dijakinje tmtdi pošteno prislužile skromen prispevek za svoj ektskurzijski fond1. u_ Potniški promet o blnkoštfh. Lepi binkoštni prazniki so izvabili ljubljansko prebivalstvo na razne izlete, pa tudi naval potujočega občinstva z dežele je bil zaradi birme im velesejma precejšen. Vsi osebni Pri nagnjenju k maščobi, protinu, sladkosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanja želodca in črevesja ter trajno pospeši prebavo. koet in kožo). Smatra pa, da je baš ta pojav zelo malo raziskan in da ni mogoče govoriti o nadnaravnosti ali čudeža, doklar ni imela sodobna medicinska veda prilike, da preišče vrsto takih pojavov na kliniki in pa kemično. Sploh pa ne smemo pozabiti, »da je meri cina še mlada znanost in gleda zlasti v preiskavi fizioloških, bioloških, kemičnih, patoloških in psihičnih dogodljajav na izkušnje šele nekaj desetletij. Vidi pa pred seboj nadaljnji razvoj preko 100, 1000 let itd. in bo nedvomno dosegla uspehe, o katerih n i iti sanjati ne moremo. Na podlagi današnjih spoznanj razumemo, odnosno pojmimo pojave. ki so 6e pred 100 leti zdeli takratnim prebivalcem pravi čudeži in bili zanje neoporečne dosme. Prepričan sem. da bo razvoj znanstvene medicine šel nemoteno naprej in bo medicina dosegla sčasoma glede vposlerla v najbolj tankočutne dogodljaie našega organizma višek, kakor si ga uiti predstavljati ne moremo...« Knjigo zaključuje razlaga nekaterih, v razpravi uporabljenih tujk, kar jo še bolj približuje lajiškemu svetu, ki mu je v prvi vrsti narneniena. Besedilo pojasnjujejo mno-ce risbe in slike. Nov spis docenta dr. Matka zasluži vso pozornost čitajočesa občinstva, tem bolj, ker je prvo večje slovensko delo o izredno zanimivem problemu zaznamovancev in zamaknjen cev. VSAK NAROČNIK »JUTRA« zavarovan za 10J6O dinarjev! Unifihace finančnih® prava u Jugoslavsi Pod tem naslovom je izšla kot četrti zvezek zbirke »Zpravy ustavu slovanskych prav«, ki jo izdaja pravniška fakulteta Komeneke-ga univerze v Bratislavi, razprava uglednega slovenskega znanstvenika, univ. prof. dr. Albina 0 g ris a. Na približno 60 straneh oodaia pisec nodroben oresled razvoja finančne zakonodaje od uedinjenja do konca 1. 1932. Snov si je razdelil oo časovnih razdobjih v štiri poglavja. Prvo (1919—1923) prikazuje za državno-gospodarski razvoj mlade države najostudnejše petletje, ustvaritev enotne valute, ureditev carinske zakonodaje, državnih finančnih monopolov, državnih posojil itd. Drugo poglavje (1924 do 1928) karakterizira reformo neposrednih davkov in finančne uprave, uveljavljenje nove carinske tarife in druge značilne pojave na poti k finančni preosnovi in unifika-ciji. V tretjem poglavju je avtor obdelal med drugim zakonito stabilizacijo valute, novelizacijo zakona o direktnih davkih, unl-fikacijo trošarinskih davkov, reformo tobačnega monopola in posebej premotril ureditev samoupravnega finančnega gospodarstva (komunalne finance, finance oblastnih samouprav in banovinsko finančno gospodarstvo). Obširno je četrto poglavje, ki daje pregledno sliko stanja finančne zakonodaje ob koncu 1. 1932. Ob sklepu sodi pisec, da je Jugoslavija v teku 14 let dospela skoraj do popolne unifikacije finančne zakonodaje, vsaj v kolikor gre za državno-finančno go- spodarstvo. Unifikacija pa se je le delno izvršila z novimi zakoni, večjidel eo veljavnost zakonov bivše kraljevine Srbije razširili na ostalo državno ozemlje, zaradi tega so jih pa morali neprestano novelizirati. Pisec podaja nato kratko kritiko te zakonodaje in med pogledi v bodočnost navaja najnovejše reforme. ki bodo vplivale tudi na finančno gospodarstvo: nov občinski zakon, pripravljajoče se razširjenje banovinske samouprave in dr. Razprava prof. dr. Ogrisa bo češkim znanstvenikom dobrodošel vir informacij o finančnem pravu v Jugoslaviji, ki zaradi posebnih razmer v naši državi nudi tudi tujemu strokovnjaku marsikaj zanimivega. Ne pozabite, kako ste trpeli ln hirali pozimi! Pazite na bodočnosti Radijoemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE Vam sigurno ozdravi revmatizem, Išijas, ženske bolezni, arteriosklerozo, starostno oslabelost itd. Vse kopališke naprave so izključno na izvirkih in se polnijo z lastnim pritiskom brez vodovodnih cevi in črpalk. Zaradi tega je neokrnjeno bogastvo emana-cije tn oglikove kisline. V kopališkem domu so kopeli in sobe pod eno streho. Zaradi tega je stalna zdravilna inhalacija emanacije v vseh sobah in izredno ugodnost pri kuri, zlasti pri slabem vremenu. Pošta, brzojav. telefon. Postaja Straža— Toplice. Zahtevajte brezplačne prospekte! Sezona od 1. maja do 1. oktobra. 179 Takoj s prvim soncem moramo pričeti s sončnimi ko-pelmi, tedaj je posebne važnosti maža z NIGEROL OLJEM ali NIGEROL KREMO za sončenje in masažo (patent št.5922). Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. DROGERIJA GREGORIČ Ljubljana, Prešernova ul. 5. vdaki so za bimkoštne dPeve odpeljali iz Ljubljane odmosno pripeljali v Ljubljano v treh dneh skupno 60.000 ljudi in sicer v soboto 18.000, v nedeljo 20.000 in v ponedeljek 22.000. Baš zadnji dam se je vračala v Ljubljano velika mmožioa izletnikov, ki so nekatere večerne vlake zasedli •jO zndnijega kotička. Polovica potnikov je krenila na Gorenjsko, zlasti proti Jesenicami in Kamniku. Dolenjski jutranji izletniški vlak v nedeljo je iz LjuibUjane odpeljal na Dolenjsko 30P izletnikov. Na dragih progah ni bil tako živahen promet. u_ Gg. pevovodjern Hubadove župe JPS Za sdboto 10. t. m. ob 20. sklicujem po nalogu skupščine sestanek artističnega odseka (vseh pevovodij včlanjenih društev) v prostore pevskega društva »Ljubljanskega Zvona«, Mestni dom. Prosim zanesljive udeležbe. Zorko Prelovec, župni pevovodja. u— Prva operna produkcija gojencev državnega konservatorija bo v petek 9. t. •m. ob 20. v dramskem gledališču. Vstopnice od 15 Din navzdol. Dobile se bodo danes in jutri pri dnevni blagajni v operi, v petek zvečer pa pri večerni blagajni v drami. u— članom dramske sekcije »Preporoda« V četrtek 8. t. m. bo vaja za Cankarjevega >Jakoba Rudo«. Ker se čas igre bliža, udeležba za vse igralce obvezna. u— Pevsko društvo »Slavec« riredi v petek 11. t. m. ob 21. v Filharmonični dvorani samostojen koncert, na katerem bo izvajal razne slovanske a capela zbore. j.Slavec« je v poslednjih sezonah pokazal veliko delavnost. Obisk naj topleje priporočamo. Vstopnice se botdo dobile v knjigarni Glasbene Matice. u— Gojenci zagrebške glasbene akademije, ki Obiskujejo klavirski pouk pri g. prof. Srečku Kumarju, prirede v ponedeljek 12. t m. ob IS. produkcijo, na kateri bodo izvajali skladbe samih slovenskih im hrvatskih avtorjev. Vstop ma produkcijo prost proti nakupu sporeda, ki bo stal 2 dinarja u— Vodstvu počitniške kolonije šolske poliklinike. Prejeli srno: Vsako leto se pošljejo otroci 30. junija pod zaščito šolske poliklinike na počitnice na Rakitno. Zaradi sokolskih slavnosti se zaključijo letos šole 14. 1 m., kar hoče poliklinika izrabiti in že 19. t. in. odpraviti mladino na Rakitno. Zelo smo hvaležni velikemu trudu vodstva, samo nerazumljivo se nam vidi, za;kaj bi se s tem otroci prikrajšali za manifestacijo našega Sokoistva, to je nr-ganizacije, za katero bi bilo treba baš mladino navdušiti. Prosimo torej, da se odhod preloži. u__Letno telovadišče Sokola fV. Asflmo društvo StoOcol IV. si je zigradilo ob Dolenjski cesti naspmoti Rakovniku med Kraljevo pražanno kave in skladiščem tvTdlke I. Schumi prav moderno in krasno letno telovadišče. Mnogi društveni člani so delali kuiluk in z veliko požrtvovalnostjo posvetili svoi'e proste ure planiranju in gradnji telovadišča, ki je krog in krog zagra-jeno z visoko leseno ograjo. Postavljene so tribune na katere gre lahko 10.000 ljudi. Prav impozanton je vbwd, kjer bo tudi visel ličen napis Sokola IV. člani ia člamice 6e marljivo pripravljajo za velik nastop, ki bo zdiružen tu/di s slavnostnim razvitjem prapora S. REBOLJ & DliUG, Vošnjakova nI. 4 u_ Društvo stanovanjskih najemnikov priredi protestni shod proti pretiranim ■najemninam v torek 13. t. in. ob pol 19. v veliki dvorani hotela »Umiona«. Pridite! u_ Komisija na Pegleznu. Pred Perda- novo hišo na Krekovem trgu se je včeraj ob 9. dopoldne zibrala .posebna komisija, ki so jo tvorili zastopniki mestne občine, »lasti inženjerji gradbenega urada, zastopniki gradlbenega oddelka banske uprave in zastopniki posameznih interesentov. Komisija si je ogledala stavbišče, tako zva-ni jPeglezem«, to je triogelmik med Poljansko cesto in Kapiteljsko ulico, kjer nameravajo zgraditi moderno hišo po načrtih mojstra Plečnika. Bamska komisija je ugotovila, da je predilog mestne občine za spremembo regulacije Poljanske ceste primeren im da je v sklatdiu z javnimi prometnimi interesi. Končna odločitev, če se bo gradila modema stavba na Pegleznu, je v rokah banske uprave. u_ Trije poškodovanci. Mesarski pomočnik France Godec je včeraj dopoldne nakladal na klavnici svinje. Pri tam pa ga je pograbil velik prašič z zobmi in ga hudo ugriznil v aesmo roko. — šestletni sin trgovca Aleksander Ciglič iz Kranja je doma padel im si zlomil desno roko. — V Br-nici se je sprt delavec Viktor z nekim drugim mladeničem, ki je pograbil kamen im inu ga z vso silo zagmal v obraz. Kamen je Viktorju prebil lice ter se je moral mladenič napotiti na zdravljenje v bolnišnico. u_ žeparji na trgu. Na Vodnikovem trgu se je pojavilo te dni več žeparjev, ki segajo po denarnicah maših gospodinj. Predvčerajšnjim so bile okradene na trgu kar tri gospodinje. Neznan tat je izmaknil Mariji Rojčevi denarnico s 150 Din, Uršuii Kalčičevi deDaruioo s 50 Din im Mariji Petelinovi rjavo denarnico s 150 Din. Kakor domnevajo oškodovanke, je bila med žeparji najbrže tudi neka ženska. Največja sesizacija na velesejma! I. SMRTNA STENA, MOTORNA DIRKA na navpični, 7 m visoki steni. Senzacija vseh svetovnih mest. n. FOTO STRELJANJE, najnovejSi predel fototehnike. Vsak pogodek da lastno foto strelsko sliko. 7327 Oglejte si to zanimivo zabavo! V NAJEM SE ODDA DOBROIDOČE PODJETJE Ponudbe je nasloviti na »Aloma Com-pany«, Ljubljana, pod »Zlata jama«. I ™ter u_ Tržni In sejmsk! dan je bfl kljub prvi sredi v mesecu srednje živahen. Precejšnje mrtvilo je vladalo na živilskem trgu, na sejmišču pri mestni klavnici pa ni bilo večjih kupčij. Cene živini so neizpre-menjene. živilski trg je kazal običajno sliko. Na trg prihaja vedno več češenj. Uvažajo se že češnje iz Dalmacije. Cene so znatno padle. Splošno so češnje na debelo 6 do 10 Din po kakovosti, na drofcmo jih še predajajo od 8 do 14 Din. Neki branjevec je včeraj prodajal večjo množino češenj po 6 Din kg na drobno. Mahoma so bile razprodane. Jabolk — ga.mbovcev je bilo malo. Cena po 10 Din kg I. vrste. Nekaj rdečih jagod je bilo na trgu. šopek po 1 Dfei_ Stročji fižol je bil od 15 do 20 Dim kg, stročji grah iz Dalmacije po 5.50 Din na debelo, istrski na drobmo 6.50 Din — prvovrstno blago. Pokvarjeno blago so prodajali na drobno po 5.50 Din, svež grah pa po 7 do 8 Din tog. Domači šparglji so bili 17 do 20 Din kg. Iz Italije uvožen nov krompir je ,bil po 6 Dim kg na drobno. MlaMi piščanci so bili po 10 Dim komad. ZVOČNI Km® IDEAL PREMIERA! BOMBA SMEHA! HANS MOSER v burki ugodnih in neugodnih posledic pomlajevanja osi iti Fritz Scfmbs, Geor^ Aleksander, Trade BerSner, Ida Wust, PaGl Horbiger, Ade!e Sandrock Ob i, 7. in 9. uri zvečer. u— Prijet vlomilec. Trgovec Svetozar Koser ma Starem trgu je predsinočnjim opazil, predem je zaprl trgovino, da je izložbeno okno odprto im da Je iz izložbe izginilo 9 klobukov v vrednosti 920 Dim. Zadevo je prijavil policiji, ki je , k marin dognala, da je na Aleksandrovi cesti predajal nezmam moški mave klcibmke fcar po 10 Dim. Na podlagi opisa je nafto včeraj zistedtl neki stražnSk na velesejmu tatu v osebi Otona Djuraka iz Belega Monastira. Areti-ranec je spočetka tatvino tajil in si izmišljal razsne pravljice, a je slednjič le priznal. V teku nadaljnjega zasliševanja so ugotovili, da im..jo opravka e že damo zasledovanim vlomilcem, ki ga iščejo tod i po drugih krajih države. D ju rak je živel t Ljubljani prav razkošno. Stanoval je v hotelu, jedel po restavracijah ter imel poznanstva tudi z raanicni ženskami. u— Javno stranišče na Marijinem trgss so včeraj mestni delavci pričeli podirati Oskrbnica ete je že piresesMila. Preseliti se bo morala tudi trafika, za karteno postavljajo paviljon pri Prešernovem spomeniku. V kratkem o*ti>ro podzemno stranišče. u_ Športne in modne srajce, pižame, majice, kravate in naramnice ne kupujte pred ogledom pri tvrdki Miloš Kamicaiik, Stari trg. e— Izpit za rezervne pehotne podporočnike so napravili v šoli za rezervne pehotne oficirje v Bileči med drugimi tudi Celjani gg. Janko Hrabalek, Viljem Koren, Ferdo Pleteršek in Ervin Rotman. Čestitamo! e— Dobiček cvetličnega dne v korist siromašne dece, ki ga je priredila krajevna zaščita dece in mladine v Celju 3. t. m., znaša 1500 Din. e— Ponarejevalce kovancev po 20 Dm so te dni izsledili žalski orožniki v spodnji Savinjski dolini Pri ponarejevalcih so našli tudi razno orodje za ponarejanje in več falsifikatov, ki se pa močno razlikujejo od pristnih srebrnikov. Doslej so bile izvršene štiri aretacije, preiskava se pa še nadaljuje. Sumijo, da so ponarejevalci spravljali falsiffkate tudi v Celju in okolici v promet. e— Samo danes je še čas za obnovo srečk razredne loterije. Srečke je treba obnoviti danes do 18. v podružnici »Jutra« v Celju. Elitni Mic Matica Telefon 2124 Samo Sc danes poje Richard Tanker v filmu krasnega petja, lepili šlagerjev Simfonija ljubezni TAUBER v Pnccinijevi »Tosci« kot Cavaradossi. Danes ob 4-, in %10. zvečer. Znižane letne cene! 'M •> -i •l'' - - sA f«; Med neštetimi ponesrečenci Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bik) niti enega, kjer bi od Zavarovalnice »Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne pomenila za preostale veliko, če ne vsega. Naročite »Jutro«, zagotovite svojcem podporo. e— K poročilu o telovadnem nastopu v telovadnici realne gimnazije v Celju še dostavljamo, da je dijakinje izvežbala učiteljica gdč. Nina Trdinova. Zato je uspeh prireditve tudi njena zasluga. e— Izsleditev ukradenega fotografskega aparata. Poročila smo že, da je 20. maja neznan storilec ukradel iz fotografskega ateljeja g. Josipa Pelikana v Razlagovi ulici fotografski aparat znamke »Leica«. Celjski policiji je po vsestranskih poizvedbah v ponedeljek 5. t m. uspelo izslediti tatu v osebi 18-letnega Josipa T. iz Slatin pri Smartnem ob Paki, ki je zaposlen kot vajenec pri nekem slaščičarju v Celju. Fanta so aretirali na njegovem domu v Slatinah ra ga izro&Ji okrajnemu sodišču v Šoštanju. Ukradeni aparat so našli na vajenče-vem domu in ga vrnili lastniku. e— Dve žrtvi napadov. V Trnovljah pri Celju je v ponedeljek neki moški v prepiru napadel 57-letnega brezposelnega zidarja Ivana Kovača s sekiro ter mu hudo oškodoval levo lice in zgornjo ustnico. V rastju pri Žusmu je neka deklica vrgla &-letni posestnikovi hčerki Vidi Zekarjevi kamen v glavo in jo močno ranila na čelu in nosu. Kovač in Žekarjeva se zdravita v celjski bolnišnici. 12 Maribora a_ Ban dr. Marušič na Pohorju. V torek dopoldne je prispel v Šmartno na Po-liorju ban g. dr. Maa-ušič v spremstvu okratfcnega glavarja g. Makarj-a, mariborskega mestnega žiutpana g. dir. vJpoMa iti narodnega poslanca g. Krejčija. V vasi ga jo sprejela poleg maioeoštevilnih domačinov totfl šolska mladima .pod vodstvom šolskega urrarvitelja g. Podvršnika in mu zapela v pozdrav. Nato je odšel g. ban v Počitniški do>m kraljice Marije ka si ogle-4 0, 12.0; Split 24.0, 15.0; Kumibor —, 14.0, taib —, 16.0. || P t Teniško prvenstvo dravske banovine Kakor smo že poročali, se je vršil za binkoštne praznike v Mariboru nacionalni turnir za teniško prvenstvo dravske banovine. Prireditev je bila pravcata revija slovenskega teniškega športa, ki ji je dala številna zagrebška udeležba še razveselji-vejše obiležje. Razen Ljubljančanov in Kamničanov so za binkošti prihiteli v Maribor najodličnejši zagrebški igralci. Prišii so prvaki Haška, ATK in ZKD z državno prvakinjo go. Gostišo in bratoma Frie-clrichoma ter talentiranim Fr obe jem na čelu. Turnir sta osebno posetila pokrovitelj ban dr. Marušič in podban dr. Pirkmajer, zanimivemu tekmovanju so dalje prisostvovali mestni župan dr. Lipold, senator dr. Ploj, okrajna glavarja dr. Ipavic in Makar, narodni poslanec Krejči, ravnatelj dr. Tcminšek, funkcionarji saveza dr. Bučar, ravnatelj Jirovšek in šojat ter številni pripadniki belega športa. Največje zanimanje je vladalo za izid moškega singla, kjer so se zlasti uveljavljali Zagrebčani. V finale sta se tudi plasirala Friedrich Karlek (Hašk) in Frobe (ZKD), ki sta nudila najboljšo igro v turnirju. Odločila je zadnjo tekmo večja borbenost simpatičnega Friedrieha, ki je porazil talentiranega Frdbeja s Q-A 6:3, 6:3. Friedrich je v predkolu premagal šivica (Ilirija) s 6:0. 6:3 in Trudna (Ilirija) s 6:2, 6:2. Truden, ki je tudi to pot ogladko odpravil Leyrerja (Rapid) s 6:2,6:1, je imel očitno smoto. Lepo zmago je izvoje-val Frobe, ki je s 6:4. 6:1 izločil nekdanjega prvaka Hitzla (Rapid) iz tekmovanja. Tretje mesto sta zasedla šivic in Hitzl, vsekako" za šivica ,ki je med drugim zmagal nad znanim inž. Malančecem s 6:0, 8:6 m nad Dacarjeni (Ilirija) s 7:5, 2:6, 6:2, lep uspeh. Kreša Friedrieha (Hašk) je že v predkolu izločil Hitzl v napetem boju s 3:6, 11:9, 6:3. Tudi Puše-njak (železničar) je že izpadel v predkolu, in sicer ga je premagal Leyrer z 2:6, 6:3, 6:0. V damsld igri posamezno je bilo zanimanje osredotočeno okoli državne prvakinje Gostiševe, ki si je tudi z lahkoto priborila prvenstvo. Druga najjačja igralka 1 Sportkhib (Gradec) : Ilirija Nočna tekma v soboto na igrišča Ilirije Somogy, ki bi moral včeraj nastopiti proti Iliriji, je odložil gostovanje na poznejši termin. Da pa ne bi Ilirija ostala ta teden brez nasprotnika, je povabila za soboto graški Sportklub, ki je poleg GAK najmočnejše amatersko moštvo Avstrije. Graški Sportklub je zlasti stalen gost v Mariboru, kjer je nedavno porazil novega podsaveznega prvaka Maribor z 9:2. Ta uspeh govori dovolj jasno o moči Gradča-nov. Po uspeli tekmi z Budajem smemo pričakovati, da bo Ilirija neuspeh Maribora popravila. Tekma bo zopet nočna in bo Ilirija razsvetljavo še ojačila. Mladinske vtopnice bodo po 4 Din, dijaške in članske 8 Din, navadna stojišča 12 dinarjev, tribunski sedeži 20, lože 25 Din. Prodaja vstopnic bo od petka opoldne do sobote do 18. pri blagajni v kavarni Evropi. Mladinske vstopnice se bodo dobile le pred tekmo na igrišču, dijaške in članske vstopnice le proti izkaznicL Pričetek tekme bo ob 20.45. Službeno iz LNP. Danes ob 18.45. seja kazenskega odbora LNP. Ob 19. se vabijo igralci Kotar Leopold in Kocjan Karel (oba Jadran), Starman Ivan (Zadruga) in Drenik Anton (Ilirija), ob 19.15 igralec Bogme Simon (Ilirija) in Legovič Franc (Hermes). — Tajnik II. ASK Primorje (sanacijski odbor). Danes ob 18.30 važna 9eja v restavraciji Slamič. — Nogometna sekcija ima danes od 17. naprej strogo obvezen trening za drugo skupino. Igralci, ki ne bodo redno trenirali, se bodo črtali. — Kolesarska sekcija je imela redni občni zbor 6. t. m. Zahvaljujemo se gg. Sancinu, predsedniku kluba, dr. Birsi in Stanku, ki so prisostvovali občnemu zboru. Po kratki debati so se vršile volitve: Načelnik g. Stanko Jurij, podnačelnik žerjav Albert, tajnik Rakič Rudolf, blagajnik Mlakar Anton, vodja kolesarjev Kosmina Alojz, gospodar Dežman Alojz; odborniki: Brumatti, Saunig, Vos-pernik, Fornič; revizorja Krušič S., žerjav O. — Sekcija ima danes ob 20. sejo v Delavski zbornici I. nadstropje. Novi odbor prosi, da se čim večje število članov udeleži zaradi sklepanja o važnih zadevah. Plavalna sekcija SK Ilirije. Strogo obvezen sestanek vsega članstva v petek ob 18.30 v kopališču. 9ijavo polt ustvarjal IVE A CREME * OLJE Oboje pospešuje, da vam polt potemni, a Istočasno zmanjšuje nevarnost solnčarice. Zavidali vas bodo za vašo rjavo barvo. Toda pazite dobro: nikdar se ne soln-čite z mokrim telesom, temveč si vedno PREJ vdrgnite. NIVEA-KREMA ln NIVEA-OLJE sta nenadkriljiva ln nedosegljiva, ker samo ta obojica vsebuje Encerit. NIVEA je poceni: krema Din 3.50, 6.—, 12.—, .25.—. je bila simpatična Zagrebčanka Hela Kovačeva (ATK), ki je zlasti v igri proti Blisovi (ZKD) pokazala vse svoje vrline. Od domačink je Breda Hribarjeva (Maribor) nudila to pot najboljšo igro. Odpravila je z lahkoto Legatovo (železničar) s 6:3, 6:0 in nadebudno Mery Halbartovo s 6:2, 6:2. žal, da je po začetni dobri igri prehitro popustila v srečanju z Gostiševo. Gostiševa je zmagala, po vrsti proti Hribarjevi s 6:2, 6:0, Lirzerjevi (Rapid) s 6:0, 6:1 in Kovačevi s 6:1, 6:1. Babičeva (Maribor) je nadvladala Felberjevo (Rapid) s 6:3, 4:6, 6:3, izgubila pa je proti Skobernetovi (Celje) s 6:3, 6:2. Od vseh iger v dvoje je zaznamoval double gospodov najnapetejši potek. V zaključnem kolu sta se srečala para Karlek in Krešo Friedi-ich ter dr. Krnič in Mi-kuličič (vsi Hašk). Ob stanju 1:6, 6:4 je bilo tekmovanje zaradi nastale teme prekinjeno. Končni noj ss bo vršil v Zagrebu. Na tretjem mestu sta ostala para Mitič-Marer (ZKD). Brata Friedrich sta premagala Frobeja in Marerja šele po ljutem boju z 11:9, 5:7, 6:4 ter Trudna !n Dacar-ja (Ilirija po nič manj zanimivem boju s 7:9, 6:2, 6:2. Frobe-Marer sta potolkla s 6:4, 7:5 tudi najjačji mariborski par Hitzl-Holzinger (Rapid). Tudi dr. Krnič-Mikuli-čij nista imela lahkega dela v predkolu. Premagala sta šele po izredno ostri igri Mitiča-Hagenaureja s 6:1, 12:10. in Vog-larja-Masteka (Maribor) s 6:0. 10:8. Mitič-Hagenauer sta zasedla tretje mesto po zmagi nad Gasperinom in Leyrerjem s 6:2, 6:3. Odlično sta se borila tudi Voglar-Mastek, ki sta zmagovito odpravila šivica in Pušeniaka s 6:4, 6:4 ter Banka in šo-jata s 7:5, 3:6, 7:5. V damski igri v dvoje je bila zmaga Gostiševe in Biisove izven dvoma. Na drugem mestu sta se obdržali Krausova in Lirzerjeva (Rapid), dočim si delita tretje mesto kombinaciji Hribarjeva-Babičeva in Felberjeva-Thalmanova (Rapid). Zmagoviti par Gostiša-Blis je zmagal v finalu nad Krausovo in Lirzerjevo s 6:1, 6:2. Več živahnosti je bilo v igri mešanih parov. Prvenstvo si je osvojil par Gostiša-Marer brez končne igre, ker Frobe in Bli-sova nista nastopila. Gostiša-Marer sta zmagala nad Kovačevo in Mitičem s 6:2, 6:2. Proti slednjima sta z mnogo smolo podlegla Hribarjeva in dr. Krnič s 3:6, 7:5, 9:7. Frobe-Blis sta zmagala nad Herto in Karlom Skobernetom (Celje) s 6:1, 6:0. Legatova-Gasperin sta presenetila v tej konkurenci z zmago nad Babičevo in Ber-gantom s 3:6 6:4, 6:4. Omembe vredno zmago je izvojeval tudi Karlek Friedrich z Ebenspangerjevo (Hašk) s 6:4, 6:4 nad Krausovo in Holzingerjem. Po tekmovanju je naslovil podnačelnik teniškega odseka ISSK Maribora na navzočega pokrovitelja bana dr. Marušiča ter na zbrane igralce nekaj navdušenih besed. Končno je razdelil krasna in številna darila zmagovalcem. Organizacija je bila tudi to pot brezhibna, za kar gre za-, hvala zlasti turnirskemu vodji Babiču ter neumornim funkcionaiiem teniškega odseka ISSK Maribora Gillyju, Loosu in šepcu. TSK Slovan. Drevi ob 20. v lovski sobi pri Sokolu ,seja upravnega odbora. Grm in Poznik sigurno, s seboj prinesite ves tajniški arhiv. ŽSK Hermes table-tenis sekcija Ima drevi ob 18. v dvorani Keršič sejo. V petek ob 18. sestanek vseh članov sekcije istotam. Važno zaradi potovanja v Zagreb. SK Morava. Danes od 17. naprej obvezen trening: Ulaga, Trobec, Zdešar, Umek, Starman, Vahen I., Zavrl, Pupo, Sovine, Rihter. Vsi igralci, ki bi radi trenirali pri Moravi ,naj se zglasijo na igrišču. okel I. pokrajinski zlet SKJ v Ljubljani Prodajo vstopnic v naprej za telovadne prireditve 18. t. m. (naraščajski in vojaški dan) in 28. ter 29. t. m. (glavna zletna dneva) sta iz usluge, da razbremenita ogromno delo zletne pisarne, prevzela Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani in Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, ki dajeta tudi vsa potrebna pojasnila. Ako se nakaže protivrednost vstopnic na račun zletnega odbora pri Poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani, št. 11820, bo naročilo izvršila zletna pisarna v Ljubljani. Naročila vstopnic sprejemajo dalje proti pologu gotovine podružnice Ljubljanske kreditne banke v Celju, Kranju. Mariboru, Novem Sadu, Ptuju, Splitu in Zagrebu, kjer dobe interesenti tudi vsa potrebna pojasnila. Cene sedežem so za 18. t. m. 10 do 60 Din, za glavna zletna dneva 28. in 29. t. m. 15 do 80 Din. Ker je število prijav ogromno in interes za zlet velik, priporočamo nujno takojšnjo nabavo vstopnic, zlasti sedežev, v prodaji v naprej, da si vsakdo zagotovi mesto, ki ga želi, kar kasneje zaradi eventuelne razprodaje ne bo več mogoče. Reserviranje vstopnic brez takojšnjega peloga, odnosno nakazila ustreznega zneska je zaradi ogromnega evidenčnega dela nemogoče. Repertoarji L.TT F! • » NSKO NARODNO 6LEDALISCB DRAMA Začetek ob 20. Četrt3k. 8.: Tartuffe. B. Petek, 9.: Produkcija operne šole. Izven. Znatno znižane c^ne. Sobota, 10.: Okence. D. OPERA Začetek ob 20. Četrtek. 8.: Dežela smehljaja. A. Zadnjič. Petek, 9.: Zaprto. Sobota, 10.: Jim - Jill. C. Premiera Nedelja, 11.: Jim - Jill. Izvin. Prvič na slovenskem odru bo v eoboto uprizorjena moderna šlasierska opereta Jim-Jill. Delo pripravljata kapelnik dr. Švara in baletni mojster g. Golovin. Poles solističnih ulog ima veliko jlego tudi baletni zbor. ki je naštudiral celo vrsto popolnoma novih modernih plesov. Gospodarstvo Narodna banka o našem gospodarskem stanju Narodma banka je izdala svoje običajno četrtietoo poročilo za prvo letošnje četrtletje, v katerem pravi med drugim, da so gospodarski m poetični dogodki vnesli v svetovno gospodarsko življenje imnogo n?-sigurnosti. Ziasti močno reakcijo je povzročil padec dolarja. Pri nas se v splošnem situacija gospodarstva v prvem letošnjem četrtletju ni mnogo spremenila. Zna-čiilmo pa jo povečanje našega izvoza m pa ugoden razvoj trgovinske bilance, ki kaže za prve tri mesece aktivni saldo od 113 milijonov Din nasproti lanskemu pasivnemu saidu od 69 milijonov v istem razdobju. Obseg prom-eta in breaposetaosti se je obdržal na lanski višini. Pritekanje državnih dohodkov je bile pre-cei povoBitno. Neugodno pa se je nadalje razvijalo stanje našega privatnega denarništva, in sicer zaradi krčenja vlog in zaradi teižkoč pri izterjevanju terjatev. Vse hranilne vloge v naši državi so 1. marca znašale 9983 miliiionov D:,n, to ie za 230 miliijonov Din marjj nego 1. decembra lanskega le-ta. Od larnskega maroa so se vloge sikrčiile za 1892 itrJijonov Din. Tečai dinarja v inozemstvu je ostal vets čas stabilen. V industriji je situacija razlrična. V rudarski produkcija se opaža zmanjšanje pri proizvodnji železne rude in premoga. Tudi pri mnogih industrijskih panogah, ki proizvajajo k.ons«mme predmete, se opaža krčenje produkcije. Izjemno poslujejo ugodno one industrijske panoge, ki imajo koristi od zmanjšanja našega izvoza jn ki sp uveljavljajo s svojimi proizvodi na našeim trgm v koraku renči z inozemskimi. Vsa industrija pa tnpL zaradi nenormalnega stanja našega kreditnega trga. V poslovanju naše lesne industrije ie bilo oh koncu prvega četrtfetija opažati neko o življenje, in to predvsem v zvezi s povečanim izvozom zlasti trdega lesa. Industrija za destilacijo lesa izkorišča okrog 40 odistotkov svoje kapacitete. Industrija za predelavo mesa pa izkorišča polovico kapacitete, vendar ie bila prodaja v primeri s predhodnimi meseci za 1° odistotkov mandša. Sta ni e mlinske industrije se je poslabšalo, ker konsum nad«-Ilie pada. Tudi sladkorna industrija trpi zaradi slabega konsum a. Potrošnja špirita se je zaradi uvedbe mešanja z bencinom dvignila, medtem ko ie izvoz doceln prenehal. Tudi, produkcija jedilnega o5ia trpi zaradi slabeča konsuma, vendar ood-jetja izkoriščajo 50 do 60 odstotkov svoie kapacitete. Stamje industrije usnja ni ro-volfjino, ker se ie fcudi tu domača potroš-mja poslabšala. Nazadovanje gradbene delavnosti neugodno vjplf.va na industrijo gradbenega mateirlala. Od vse naše industrije najugodneje posluje tekstilna industrija. Industrija papirja se pritožuje zaradi zmanjšanja potroS-rje, vendar naše fcvomice papirja izkoriščajo preko polovice svoie kapacitete Gospodarske vesti = Zasedanje posvetovalnega odbora za normalizacijo kreditnin razmer pri trgovinskem ministrstvu se je nadaljevalo ves pretekli teden. Odbor zaradi obsežnosti gradiva ni mogel zaključiti svojega dela do binkoštnih praznikov, zato se posvetovanja nadaljujejo, pričakuje se, da bo odbor do konca tekočega tedna izdelal svoj elaborat, na podlagi katerega bo potem vlada izdala potrebne ukrepe. = UveljavIjeP»e francoske preference za avstrijski les. Kakor znano, je Francija ob koncu preteklega leta odobrila v posebnem sporazumu Avstriji carinsko preferenco na les v višina 5 frankov pri 100 kilogramih. Francoska vlada ni izrecno zahtevala od drugih initeresiranih držav pristanka, temveč je tem državam le sporočila, da namerava to preferenco uveljaviti 1. junija. Doslej nobena država ni stavila ugovora, tako da m ovire za uve-ljavljenje. Ta preferenca pa še ni stopala v veljavo, ker se je zavleklo vprašanje odobritve od stra.ni francoske zbornice, ki se pričakuje v kratikeon. Sporazum bo najbrž stopil v velijavo v prvi polovici juHja. — Uvel i avli eni e prefe renče za avstrijski les je tudi za nas načelne važnosti. Titdi naša država je- vnteresirana na izvozu lesa v Francijo, zato lahko pričakujemo, da bo Francija tudi nam brez odlašanja priznala enake ugodnosti. Ze 1 &ti bi bilo, da bi se ta naša zahteva črnimrei predložila Franciji. — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. t. m. ponudbe glede gobave razne že-leznine. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave pločevine iz kovnega železa. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 100 kg bakrenega mangana. 300 kg fero mangana in 300 kg aluminija, do 29. t. m. gle- de dobave 200 komadov belih bombažastih srajc, 1000 kg afrika, 300 kg plute in 150 komadov jadrarskih igel, do 3. julija glede dobave 600 komadov otiračev za noge in 1400 komadov bombažnih krp, do 5. julija pa glede dobave škroba, boraksa, sukanca, gumbov, j> Radi ona« itd. — = Prodaja. Dne 9. t_ m. se bo vršila v skladišču glavne carinarnice v Ljubljani prodaja raznega blaga (plahta, lesene police, sladkor, moka, leseni modeli za livarne, nogavice ,volnene in lanene tkanine, igralne karte, leseni klinci, papir, knjigo-veško platno, slamniki, saharin, obutev, konfekcija, sodi itd.). Borza 7. jnnija. Na ljubljanski borzi ja danes deviza New-york nekoliko popustila, dočim ee je London dvignil. Nižje notirata tudi devizi Trst in Berlin. Avstrijski šilingi eo se v privatnem kliringu trgovali po 8.85 (v Zagrebu po 8.7325, v Beogradu po 8.90). Med efekti je prišlo do zaključka v delnici Kranjska industrijska družbe po 300. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala po 195. 195.50 in 196. Promet je bil tudi v 6°/o begluških obveznicah po 31.50 in v 4",'o agrarnih obveznicah do 27. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2307.07 — 2318.43, Berlin 1331.25 - 1342.05, Bruselj 799.13— 803.07, Curih 1108.35 — 1113.85, London 194.19 _ 195.79, Nesvvork ček 4786.04 _ 4814.30, Pariz 225 55 — 226.77, Praga 170.67 — 171.53, Trst 29 j.85 _ 299.25. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.85 (premiiia 28.5 odst.). Curih Pariz 20.37. London 17.54. New7ork 433.50, Bruselj 72.10, Milan 26.85. Madrid 44.20, Amsterdam 208.15, Berlin 120.25, Dunaj 57.62, Stockholm 90.15. Olo 88.80, Ko-benhavn 88.20, Praga 15.40. Varšava 58.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.41. London 30.70. Milan 40.S8, Newyork 752.58, Pariz 35.49. Praga 25.38, Curih 174.01, 100 S v zlatu 127.48 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 195 — 198. 7*/o investicijsko 43 — 45, 73/o Blair 31.50 den., 8°'« Blair 32 den.. 7°'« Drž. hipotekama banka 45 den., 4J'o agrarne 27 — 28, 6n's begluške 32 _ 31. Kranjska industrijska 300 zaklj. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 195 196. za julii 190 den.. 7J'» investicijsko 43 _ 4o> 4<>/0 agrane 27 — 28. T9/« Blair 31.50 do 32.75, 8n Blair 32.50 — 35. 7Vo Drž. hipotekama banka 45 den., SVo begluške 31.75 do 32.25; bančne viednote: Narodna banka 3750 — 38C0, Priv. agrarna banka 215—216^ industrijske vrednote: Šečerana Osijek 145 do 150. Trbovlje 175 bi., Lsis 30 bi. Beograd. Vojna škoda 19o, 194.50 zaklj_, 7° o invest cijsko 43.50 _ 44. 6°/» begl jške 32.50, 32.40 zaklj.. 7°/o Blair 32.50 bi., 7°/. Drž. hipotekama banka 46 zaklj., Narodna banka 3800 — 3900, Priv. agrarna banka 217 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 14.90, Alpine-Montan. 13. Blagovna tržišča LES. + Ljubljanska borza (7. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona bukovih neobrobljenih nlohov. ŽITO + Chicago. 7. jjnija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 73.25, za september 75.125, ra december 77.375; koruza: za julij 44, za september 46.875. za december 49.50; oves: za september 26.25; rž: za september 62.50. + TVinnipeg. 7. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 62.875, za oktober 64.75, za december 66. 4- Ljubljanska borza (7. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo) plačilo 3q dni: pšenica (po mlevski tarifi): baška 76 kg po 277 do 282.50. baška 77 kg po 295—297.50; koruza (po mlevski tarifi): baška promptna po 112.50 — 115. za maj po 120—122.50; moka: baška »0< po 425 — 430. banatska do 435 — «40. + Novoeadska blagovna borza (7. t m.) Tendenca nespremenjena. Promei 68 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, Soir.-bor, sremska, gornjebaška, srednjebaška, baška ladja Begej 207.50 _ 210; baška potiska, baška ladja Tisa 210 — 212.50; gor-njebanatska 205 — 207.50. — Koruza; baška. sremska 62 — 64; za junij-julij 66—6S; slavonska 65 67; banatska 60 — 63; baška ladja Sava ali Begej 67—69; ladja Tisa ali Dunav 68—70; baška, okol. Sombor 63 — 65. Oves: baški, sremski, slavonski 90 — 92. Jefmen: baški, srems'u, 64'65 kg 95—97.50. pomladni 66/67 ki? 100—102.50 Moka: briška im banatska »0< in >0gg« 340 — 355; >2c 320 — 330; »5< 300 — 315; >6< 280 do 285; »7< 180 — 190; »8c 65 — 67.50. — Otrobi: baški 52.50 — 57.50. 4- Budimpeštanska terminska borza (7. L m-) Tendenca prijavna. Promet slab. Pšenica: za junij 11.74 — 11.76, za oktober 10.64 — 10.65; rž: za oktober 6.81 — 6.82; koruza: za julij 7.82 — 7.84, za avgust 8.02 do 8.04. Hmelj. + Žalec (7. t m.) Zadnji teden je kupčija s starim hm'eljem popolnoma zastala Kazalo je že, da ne bo več zanj zanimanja, vendar f»e je med binkoštnimi prazniki kupilo na našem tržišču pri prodicentih okrog 30 metrskih stotov starega hmelja iz leta 1930. po povprečni ceni 4.50 Din za kg. Pričakujejo se nova naročila. ZAHVALA Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi naše nad vse ljubljene soproge, zlate mamice, sestre in tete, gospe Antonije Zaje se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. sestram usmiljenkam, g. prof. dr. Kotniku za zadnje tolažilne besede, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, gg. pevcem za prelepo žalno petje ter končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so drago nam pokojnico spremili k večnemu počitku. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 12. junija 1933 ob %6. v cerkvi Sv. Jožefa. V Ljubljani, dne 7. junija 1933. 7331 Žalujoča rodbina Zajčeva. < Iz življenja in sveta Škotski mnzikantl londonskih ulicah se s pomladjo pojavljajo gosti — škotski muzikanti, ki jih ljudstvo rado gleda in posluša Hladne kopeli Pravila za higienično kopanje V vročih poletnih dneh je hladna kopel najbolj osvežujoče sredstvo. Kožo očisti vsa nesnage, odpravi telesu utrujenost in lenobo, ohladi pretopio telo, pospešuje dihanje, utrip in presnavljanje ter utrcM ves organizem. Telo postane po hladnih kope-iih bolj odporno zoper vremenske spremembe ln se torej utrdi. Vse to pa velja samo tedaj, če se kopanje vrši smotreno rn z upoštevanjem iiekih higienskih pravil. Pred vsem voda ne sme biti premrzla. 38 do 20 stopinj je normala za kopanje na prostem, otroci in bledolični ljudje pa naj počakajo še višjih temperatur, če je voda premrzla, se telo preveč ohladi, zato mora biti kopelj v tem primeru, kakor tudi pri močnih valovih in tokih, tem krajša, čim hladnejša je voda, tem bolj se mora Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, cesto tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Jose-fove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah,- drogerijan in vseh špecerijskih trgovinah. tek> v njej gibati, ker se ga drugače prime nezdrava treslica. Posebno otroci in malokrvni ljudje se morajo v mrzli vodi krepko gibati. Najboljše in najbolj zdravo gibanje pri kopanju je plavanj«, ki zadeva enakomerno in harmonično vse mišice. Plavanje utrjuje in krepi in je priporočljivo tudi otrokom- Pred kopanjem ne smemo biti preutrujeni ali pregreti. Telesu moramo dati pred hladno kopeljo časa, da se ohladi. Slečemo se počasi in šele ko smo dovolj pomirjeni, stopimo v vodo. Mlade osebe, polne življenja ,lahko tedaj v vodo skočijo, starejše in šibkejše pa naj stopijo vanjo počasi. Po kopeli se moramo dobro odrgniti z brisačo, da se koža spet segreje, ali pa ostanemo dalj časa na soncu, da nas posuši. Lahkomiselnost pri kopanju je najčešči vzrok nesreč. Varujmo se pred vsem pretiravanja. Vsaka stvar se mora izvršiti z mero m pravim smotrom. 12 ljudi in 20.000 voltov V Chicciogni v švicarskem kantonu Te-sinu se je zgodila strašna nesreča. Po žični železnici so prevažali debla v dolino. Iz neznanega vzroka je prišel kabel železnice v dotiko z električnim vodom visoke napetosti. Pri iztovorjenju debel je šinil tok 20.000 voltov v 12 delavcev. Sedem jih je ostalo grozovito »žganih na mestu mrtvih, pet delavcev je odneslo težke opekline, tako da jih bo po vsej priliki še nekaj umrlo. Napoleonova duševna hrana V malmaišonskem muzeju blizu Pariza kažejo tujcem Napoleonovo osebno knjižnico, ki vsebuje klasike, matematiko in spise o velikih možeh Nova drevesa v Pariza Ne samo v Ljubljani, tudi v Partau se vršijo hude debate zaradi kostanjev po mestnih vrtovih, na ulicah in trgih. Dosti jih je med njimi, ki delajo zaradi starosti in drugih razlogov zelo klavrn vtis, n_ pr, na Plače de 1' EJtoile, fci ga imenujejo najlepši trg na svetu. Po dolgotrajnih debatah so se v mestnem svetu končno sporazumeli ,da bodo kostanje nadomestili z novim drevesom, in sicer s soforo, ki J je domovina na Japonskem. Sofora ima bele cvetne grozde, kosmate liste in je manjša od platane, zato pa hudo odporna, kar J bo v spremenljivih pariških temperaturnih prilikah zelt, prav. Dela za nadomestitev kostanjev s tem drevesom so se že pričela. K aferi ameriškega vele-bankirja M organa Morganovo privatno stanovanje na newyor-ški Peti cesti. Stekla družina na Krfu V neki vasi na otoku Krfu je stekel pes ugriznil nekega kmeta. Moža se je lotila steklina in je v besnosti ugriznil svoje sinove, ti so pa steklino prenesli na mater. Prestrašeni vaščani so uprizorili pravo obleganje hiše, v kateri je stanovala stekla družina. Posrečilo se jim je, da so mater in sinove izolirali, očeta pa, ki ga ni bilo mogoče ukrotiti, so morali usmrtiti s strelom iz puške. Kakor pri nas! Tudi na Kitajskem je zanimanje za nogomet tako veliko, da prepleza vse plotove. Kakor pri nas, prisostvuje tekmam prav toliko ljudi — zastonj — zunaj igrišča kakor na igrišču in iznajdljivost zastonjkar-jev je najmanj tako velika kakor pri nas. Pristopajte k liScovi dražbi Zadnje besede pred smrtjo Sokrates je izpil čašo strupa, na katero so ga obsodili, brez napora in naravnost vesel, da ostavlja to življenje. Prijateljem, ki so jokali, je zaklical: »Kaj delate, možje? Cul sem, da je treba v miru živeti. Bodite torej mirni in obvladujte se!« Ko mu je telo že oledenelo in so pogledali, da-li je še živ, se je še enkrat zravnal in je vzkliknil: »Eskulapu sem dolžan petelina, ne pozabite, da mu ga žrtvujete!« Po tedanjem običaju so ljudje bogu zdravja darovali petelina, če so si opomogli od težke bolezni. • Goethe je dejal kratko pred smrtjo: »Več luči!« in je hotel, da mu odprejo ok-nice. Njegove zadnje besede pa so bile: >PogIejte lepo žensko glavo s črnimi kodri v krasnem koloritu na temnem ozadju..« Gotovo je mislil na svojo snaho Otilijo. • »Hvala, otrok...« je dejal Bismarck svoji hčeri in zatisnil oči za vedno. • Tasso je umrl z besedami: »V tvoje roke, o Gospod!« ^ Neron si je nastavil bodalo na vrat z besedami: »Tako velik umetnik mora umreti! Jočite vendar okoli mene!« Cromwell, mrki puritanec, je vprašal v zadnji uri svojega duhovnika: »Ali je mogoče pasti v nemilost nebes, če si bil nekoč že v njih?« In ko je duhovnik zanikal, je dejal Cromwell olajšano: »Gotov sem, da sem bil nekoč v njih.« Zadnje njegove besede so bile: »Odrešen sem.« • Ignacij iz Lojole, ustvaritelj jezuitskega reda, je dejal umirajoč: »Preko vseh dežel sveta ... posrečilo se je.« • Konfucij je izdihnil z žalostnimi besedami: »Ni se mi posrečilo!« * Rabelais, veliki satirik, je dal tik pred smrtjo sporočiti svojemu prijatelju, kardinalu Bellavu naslednje besede: »Recite monsignoru, da se pripravljan preiskati velik »morda«. Spustite zavese, komedija je končana!« * Schiller je dejal umirajoč: »Čedalje bolje, čedalje lepše ...« * Kant ie dejal: »Dobro je ...« ♦ Ludovik XIV. pa: »Nikoli nisem verjel, da je smrt tako lahka ...« * Marija Antoinetta je stopila na morišču krvniku nehote na nogo in je rek'a: »Oprostite, gospod, nisem storila nalašč!« * Marija Terezija se je zgrudila pred svojo posteljo. Nje mož ji je pomagal, koli- kor je mogel, da jo je spravil v posteljo in jo je vprašal, da-li ne leži slabo. »Da,« je odvrnila, »toda dovolj dobro, da lahko umremo * Angleška kraljica Elizabeta je vzkliknila umirajoč: »Vse, kar imam, dam za trenutek življenja!« * Gregor VIL, mogočni papež, je nmrl v pregnanstvu s ponosnimi besedami: »Ljubil sem pravico in sovražil krivico; zato umiram v pregnanstvu.« * Danton je zakričal na šafotu: »Pokažite mojo glavo ljudstvu, kajti takšnih glav ne vidi vsak dan«! * Nemški pesnik Rome je odvrnil svojemu zdravniku, ki ga je vprašal, kakšen okus čuti v ustih. »Nobenega, kakor nemška literatura!« * Maksimilijan 1. je umrl z besedami: »Kaj se jočete, če vidite umirati umrljivega človeka?« Mirabeau: »Naj umrem ob zvokih glasbe!« Napoleon I.: »Steber vojske!« Mozart: »Dajte, da čujem samo še enkrat glasbo!« Beethoven ki je do zadnjega trenutka fantaziral o muziki, ki bi jo napisal k »Faustu«, je vzdihnil: »Škoda — škoda — prepozno!« Kdo Škofi čez? Angleška vojska se vežba v telesnih vajah na prostem, kar močno odgovarja sodobnemu posportljenju angleškega civilnega življenja Krogljlce Znano je, da so si ohranili Kitajci še iz prastarih časov neštevilno lečil, ki so našemu mode»nfaškemu zapad. okusu nekam čudaška in zastarela, a imajo morda svojo upravičenost. Ni vse mazaško in praznoversko .česar se poslužuje ljudska medicina, zlasti pa ne medicina eksotičnih ljudstev. Tako uporabljajo Kitajci za ohranitev in obuditev svoj"h moških sil različne pripomočke, ki se nam vidijo na prvi pogled dokaj komični. Med nje spadajo n. pr. lastavičja gnezda in kroglice ter praški iz jelenjih rogov. Lastavičja gnezda, ki jih Kitajci cenijo tudi kot posebno delikateso, so seveda drag pripomoček, ki jih morajo uvažati od zunaj in znatno obremenjujejo kitajsko bilanco. Privoščijo si jih lahko samo bogatini. Reveži, in teh je na Kitajskem kakor povsod, veliko več, pa si morajo iskati cenejših nadomestil. Sem spadajo že omenjeni jelenji rogovi, zlasti pa rogovi neke belo mamg-aste vrste jelena, ki živi na vzhodu Sibirije in je znan pod imenom jelen Dybowskega fcervus Dybowskn. Rogovje tega jelena zmelje jo v prah in ta prah, često tudi v obliki kroglic, prodajajo kitajski drogeristi in zdravniki za drag denar, a še vedno ceneje nego lastavičja gnezda. Ljudstvo konsumira ogromne količine tega preparata, ki ga imenuje spantis, in zato ni čudno, da so se začele jelenje vrste močno redčiti in jim je že pretil pogin. Da bi to oreprečile in da bi si po drugi strani ohranile velike dohodke, ki izvirajo iz prodaje jelenjega rogovja. so sibirske oblasti v zadnjem časa osnovale več farm, kier se goje jeleni Dy-bowskega po vseh modernih pravilih. Kitajcem tedaj ni treba biti v strahu, da bi jim zmanjkalo droge, ki jo smatrajo za življenjsko važno. Ali jim ta droga res kaj pomaga ? —. Na to bo morala dati končni odgovor znanost. Vsekakor so v rogovju odkrili bogate zaloge nekega hormona, ki so nw dali ime pantokrin in ki se je izkazal pri poskusih ruskih zdravnikov za uspešnega za pospeševanje srčnega delovanja. dviganje splošnega stanja in celjenje gnijočih ran ,ki se upirajo vsem drugim lečilom. že to je zadosti, da upraviči delovanje kitajskih medicinarjev. Tudi ideja, za rejo lepih jelenov na farmah ni slaba. Prvič jim tu odvzamejo rogove, ne da M jih usmrtili, kakor se je dogajalo prej. Drugič pa se ohrani krasna žival, ki ji je pretila že usoda dinozavrov Jamskih medvedov in turov. 0 zdravju in bolezni Srednja temperatura v sobi naj znaša 17 do 19 stop. Celzija. Proti nespečnosti priporočajo mlačno kopel 35 do 36 stop. Celzija, preden človek leže in sicer eno uro pred večerjo. Kopel naj traja 20 do 30 minut • Kitajci imajo za 20 do 30 mm nižji krvni tlak nego znaša povprečje za belo pleme. * Potomstvo epileptične matere je večinoma degenerirano. Po dr. Bachmannu v Ba-zileji umre 35 odst. takšnih otrok že v mladih letih, 20 odst jih oboli duševno, 7 do 8 odst. dobi mrtvoud in le 20 do 25 odst jih ostane zdravih. Iz evgeničnih razlogov bi bilo torej vsaki padavičarki priporočiti sterilizacijo. Dsvično obolenje kokoši, golobov, mačk m telet se ne prenaša na človeka. • Osušeni bacili tuberkuloze so približno še tri četrt leta sposobni okužiti človeka. Kultna maska Eskimov z Alaske Prof. Hermann Wirth je v Berltau uredil razstavo nordijske prazgodovine. Med razstavljenimi predmeti je tudi kultna maska Eskimov z Alaske, ki ponazarja življenje, obnavljajoče se v večnem krogu. Roke maske so obrnjene proti jugo in severvzhodu in kažejo stigmate, ki spominjajo na krščanstvo Zveza za steriliziranje ljudi Pred graško poroto se je pričela obravnava proti zanimivi politični sekti, ki si je postavila za cilj izboljšanje gospodarskih razmer in odpravo svetovne krize z zmanjšanjem števila prebivalcev. Praktična izvedba tega smotra je bila v kirurgič-nem postopku, po katerem so operirani možje za trajno izgubili zmožnost ploditve. Policijska preiskava je dognala, da so se možje prostovoljno podredili tej operaciji, a so mislili, da bo nje učinek samo začasen. Duševni oče te sekte je bil vodja anarhistične skupine v Avstriji Rudolf Gross-mann, ki si je kot »teoretik« svojega gibanja in pisatelj nadel ime Pierre Ramus. On sam se je dal sterilizirati in je za to plačal 100 šilingov. Poleg njega je obto- ženih še dvajset možakarjev, med njtet bivši zdravnik graške bolnice dr. Klemerts Bartoschek. Ta je izvrševal operacije, pomagali pa so mu trije medicinci Barsan, Anastazov in Kostenz, kot »asistenti« so delovali še bivši uslužbenec cestne železnice, neki kovač in neki ključavničar, a kot »sestra« je fungirala neka šivilja. Na Ra-musov predlog so ti ljudje pripravljali ustanovitev posebnega zavoda, v katerem naj bi najprvo operirali petdeset mož. fee preden so prišli do tega, se je zanje začela zanimati policija in jih je spravila za zamrežena okna. Javnost čaka z napetostjo, kakšen bo izid tega senzacionalnega procesa. Kalifornijski boksaš Maxie Baer s katerim se bo v bližnjih dneh v New Torku srečal Max Schmeling v precTtekmi za naslov svetovnega boksarskega prvaka, Baer je 24 let star in mu obetajo Se veliko kariero Poseisiiki velesejma! Ugodna prilika za nabavo oblačil, ter angleškega in češkega blaga v velesejmskifc dneh bo pri renomirani t.vrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA, Dvorni trg št S. Razstava v paviljonu H JI7 Anekdota Maksič v živalskem vrtu: »Mama, če se žirafa prehladi v noge, traja gotovo dolgo časa, preden dobi vnetje v vratu?« Vsak dan ena »Tvoji makaroni dišijo kakor volna.« Četrtek, 8. jnnija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Radio - orkester. — 19: 0 spomladanski prebrani. — 10 30: Pocrovor s poslušalci. — 20: Preno« iz ljubl janske opere. — 22: čas, poročila. BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — 16: Popoldanski koncert. _ 19-30: Orkester. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — 22.30: P!»*na sr'asba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos opare iz Ljubljane. — 20.40: Lahka glarba. — PRAGA 19.1q: Francoske in it'!ijan<=ke pe^mi. _ 19.45: Orkester mandolin. — 20.05: Prenos simfoničnega končata 17 Karlovih varov. — 22.15: Lahka glasba. — BRNO 19.40; Projrram kakor v Pragi. — VARŠAVA 18: Koncert mladinskega pev-skega zbora. — 18.35: Lahka godba. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21.10: Pesmi. — 21.RO: Slušna igra. — 22.25: Plesna plnsha. — DTN A J 11.30: Godalni kvartet. — 17.BO: Koncert sol slov _ 19.-10: Arije in pe- smi. — Zvočni film. ples in opereta. — 22.30: Plesna glasba na ploščah. _ BERLIN' 20 10: Plesni večer. — 21: Vef»alo'gra. — 22.30: Godba za ples. — KČNIGSBERG 20- Br ihmsove violinske sonate. — 20.30: Razglas. i> n ■ • <=t< i večer 22,15: Frpnos iz Mfjhl- aekerja. — MOHLACKER 20: Koncert orkestra balalaik. — 20.30: Igra. — 22: Konc FIANCfiE > PRINTEMPS DE PARIŠ > LE FLEUR » BOURJOIS 90° > ČHYPRE itd. v opremi od Vi« do 1 litra. Bourjois - pariti itieur izdelovalec svetovno znanih rdeči! za obraz: »Cendre de rose« in »rouge mandarine« ...boji se obuti čevlje, ker jo žulijo. Vsakega trpljenja pa bi bilo takoj konec, če bi vedela za nov in enostaven način, ki napravi noge lahko manjše. Vsako obuvalo zastavlia obtok krvi. Žile se napno Noge postanejo večje. Če se noge v takem staniu zanemarijo, nastanejo čestokrat nevarne otekline žil. Da Vam bodo uoge maniše, pomočite jih v toplo vodo. k) ste ji dodali toliko količino Saltrat Rodella, da postane voda be'a Vse otekline izginejo kakor po kakem čudežu. Bolečine prenehajo. Izginejo tudi pekoči žulji. Ozebline prenehajo srbeti, vnela in odrgnjena mesta pa se naglo zacelilo. Žulji in odtisi se omehčajo v toliki meri. da i:h lahko odstranite enostavno z roko. Zelo zdravilne soli prodro globoko v kožno tkivo in razkroje korenine kurjih očes tako, da jih lahko brez bolečin odstranite s prsti Saltrat kopel oživlja obtok krvi, krepi oslabljene sklepe in vrača zdravlje tudi naibolj bolnim negam. Po taki kopelji lahko obuiete čevlje znatno maniše številke ter hodite in tudi plešete z lahkoto dolge ure. Kupite še danes Saltrat Rodell v svoji lekarni Saltrat Rodell se prodaja v vseh lekarnah, drogerijah in parfu-merijah Offver Canrootf: 21 Hei divjine Roman »Kakšen preklet norec je človek, da zapravlja dušo in glas s tarnanjem — posebno pa glas.« je osorno nadaljeval, in zobje so mu blisnili v trenutnem, hladnem nasmehu. »Delati je treba, ne javkati. Ta žival je pripravljena na deianje. Golt a ne c bi izdrla Thoreauiu. če bi imela priliko. In jaz? Kisa boksanje.« je odvrnil ta z nemajhnim ponosom. »To je znanstveno razvedrilo. Rad sem ga imel — in pa plavanje. Da. učH vas bom.« Cez trenutek je stopil oče Roland rz sobe, skrivno sitno se hahljaje in pritiskale si vso četvorioo rokavic na želodec. David je kmalu prišel za njim; vse svoje reči je bil spravil v usnjeno torbo. Zastran slike neznanega dekleta se je nekaj časa obotavljal. Dvakrat jo je bil že zaklenil, a v tretje se je premislil in jo spravil v veliki prsni žep kožuha, ki mu ga je bil priskrbel oče Roland. V duhu se je opravičil samemu sebi, češ, da utegne prej aln slej vendar povedati misijonarju vso to reč in da mora imeti takrat sliko pri rokah. Oče Roland je bil spravil rokavice m razkazal Davidu ostanek njegove oprave, ko je stopil iz koče. Bila je zeio stvarna in smotrna, a vendar ne brez rahlega odseva romantike. Puška je Davida kar zamrazila, ko se je je dotaknil z golimi prsti. Bila je kratkocevna, a s krepkim zatvorom, ki je obetal, da se sme zanesti na njeno pomoč. Davfdu, ki ni bil vajen strelnega orožja, se je zdela kaj dobra reč — in prav tako je ocenil težko avtomatsko pištolo kalibra 3 8, ki mu jo je stisnil oče Roland v roko in ki je bila videti kar krvoločno skrivnostna. Odkrito je priznal svojo nevednost v teh rečeh, in misijonar se je dobrohotno muzal, ko mu je opasal tok in ga poučil, ob katerem boku naj nosi pištolo in kje mora viseti usnjena nožnica, v kateri je tičal dolg in oster lovski nož. Nato se je obrnil k smučkam. Bile so dolge in ozke, kakršne uporabljajo v gozdnatih krajih. Položil jih je vštric v sneg in pokazal Davidu, kako mora brez pomoč; rok zasidrati vame svoje v mokasine obute noge. Nato ga je tri ure vadil na mehkem, globokem snegu ob robu gozda in mu vtepaJ tisti počasni, plavni korak, s katerim potujejo severnjaki. Izprva je bik) Davidu neredno, zakaj Thoreau in Indijanca so se mu kar odkrito smejali, in Marijin obraz je veselo pogledoval izza hišnih vratt. Trikrat se je obupno zapletel z nogami in telebnil v sneg kakor velika riba: nato je pa kmalu dobil »zagon« m nazadnje je kar užival, ko je tako zlahka brzel po pernatem sneženem morju in se ni vzgrezal m ta do gležnjev. Ko je izdrl noge in postavil smučke zraven risanice ob steno, je težko dihal. Srce mu je razbijalo, kakor da b? se hotelo raizleteti. Njegova pljuča so kakor sesalka srkala mrzH, po balzamni smoli dišeči zrak, ki sleherni dih mu je žvižgal kakor para. ki uhaja iz ventila. »UpehaJ sem se,« je zasigal. Nato se je ozr! na očeta Rolanda m vprašal, loveč sapo: »Kako, vraga, naj potujem z vami? Prva milja me bo ugonobila!« »Kolikorkrat boste ugonobljeni, tolikokrat vas bomo naložili rra sani,« ga ie z navdušenim, odobravajočim smehom potolažil misijonar. »Kar lepo ste se pokazali, David. Preden mine štirinajst dni, boste zmogli po dvajset milj na dan.« Cene malim oglasom ?.enitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pri-S'U/bina za šitro aii za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din l.— za besedo se zaračuna io nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa knm«, »Auto-moto>r. »Kapital«, »V najem*, »Poeest«, »Lokali*. »Stanovanja oddti«. »Stroji«, »V rednote*, »Informacije»Živali*, dObrt* in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužekt. če z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka aii službe, plača za Za odgovor in v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, »e zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega znač&ja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pnstojbma za iiiro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. NafmanjSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pet oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. V te pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vpotslati v pismu obenem i naročilom. K 1išče ast*w p* K j ti .-ia. tva^* za vsako ! -Vi . JU, 'ji > ;)nje nabora »H g* i 5fro 3 [>hi. — K.|a: f -iiejema odmike. p!a j p« 1 ttfn: ( z.-,t dajanj« naslova ali | '■< šifro r>3 5 Din. (5) Zastopnik dobro v i-". a n, :š«"e za-sto-i»s*vo dobrih predmetov zs (j.>rf>n,?k.o. Tak'> šnje j»'-ri i ibe na pod"ii. .Jutra b.. Jesenii-ah pod »Dober ot oiza :or«. 17520-5 t") -rit. /fjJ^ j S ij Jy Kdor ' š č e za-^luška. p.ača 7.a vsako .j r; za n aslov .i' š:fro 3 D:n. - Kdor n d i zasiorok. pa z« vsako hesed-o 1 Din. sa IJ — -A ns »lova a'1 šifro rvi 5 Din. f31 Natakarico solidno in pošteno. spre; -meni v dobro restavracijo. Nasov t oglasnem oddol-ku »Jutr".«. 17547-1 Praktikanta s primemo Soteko iaofcr««-V«' sprejmem takoj za z.Tut-a«. 17535-1 Trg. izobraženemu jjwv.;>.'du ■%"■ i«t:ni f 3«.H0fl d > 40.lf!0 D n v £n-»w:lK. se ik. i- da -»• ndp- k-/.i pr: b: t 7.k»nkurt-!K"n» m tri: 'V^k-!B ;-'-i>-tju. Evrii-tn-.ti*. -i7č_ava prnt: v'o- j g T j.-.-in-1:,:. — ponudbe t»-"i »l^.Tseh nn-d n na ■ rir nn•!■■ ^k Za&tupsiva inuži ' S' '■ ■ k-•tiralo- n;i na ase^ntiv:t — dobro , — Pi-tn ne ponu-de r .t 'crae-n-' odd-'-k ».l-it-a« , V"4 »Ago.ntura«. 17->j4-3 ] Zastopnike išče posojilnica ia Afcick t>rfv«-twh »trank. za zaki itn"eTanie p«v">)il! Pf>mi'l'he na: »Knfdima z'-■l-.r-M pp. 3t!7 — Z:i«mki ze odp^vo'! m i Frizerko d^Hro izurjeno, keko-r tnidi učenko 'PTtif A B!až'o. L»s»WJana. Pr«i škofijo štif^v. !0. 17573-1 Mlad železostrugar izvt-iban turk v ekeploiiT-nrh ir.o^x>rj.iih, i^r-e jiitev. Takojšnje po-nudbe na puvlnižjiioo »Jmtra« na pod šifro »Bi^ši mornar«. 17519-2 5000 Din kavcije dam s« ^HiJŽibf-no m^mo kaj »ličn^-ga. Pomidbe tm o?!a«ii>i oddeiok »Jirtra« t»:"d »firo >Zelo n!3r!'j.i!v«. 17556-ž Brivski pomočnik dobe^ delavec, želii »ta-i^no namt*oedam v Tavčarjevi ulici 2/1. 17409-6 Kot praktikantinja i^č*1 trg. raobraiieroa z»>-«(podiifina e pisarn. prak&i> rsamtščonje v špecerijski •j-^ovin-i. Poniid>he na osr'. oddelek »Jutra« pod šifro »Nagrada«. 17562-2 ■ >&ka ot?seda 50 i ; I sa di"»n>e O-J j- 1 sa šifro na 3 IMn. r.M Gospodična a p!-ia-ri4«ko prakro. t-- ■■ n ■:■ 'h-^' ' - 7m<'-7na- ^ i-iiit.-rvi kavr:;o. i* i; . Ponu-ibe n?,i 20—30.000 Din v zdravo >vi:o.tje. do-bi ^tal-no nam-ščen-je. Ponudbe !»• d »S'a:-no nameščen jo« na og^at^na -videiok »Jwa< 1756&-1 Za trg. pisarno in blaga)no -.;»- "-vit;'-nt s 1. jiu.V:-em <>«ti Oitw» rt-p-ez-r.tdnotio tn a-.10 d:i"-iK>. Poraid'!* n« > - i ■ 1 i.r.trr ■ - • v M l - b- --11 ► hI šifro »Srodvieua«. 175» 1 Šivilj, pomočnico c»:t-"'n--m 2-1" . v ivid->k 11 .5ut.-=* :760R-! Uradnika (co) r1' ti-on a -^atr, "is v- no pt- S-irn ■5k<> n 7 da prak r, v -istvo 1>; ia-ne le>s- »- id'i- rije ;n n ;! n /i»-»tV0 o1-"a *a t i k", .-tU' jsiem. — "L- a se i® ■i-fbno s r> sir- eno p.-imidbn in izpri- č"va ■i m "d 10. :n 12. ti-ro d •>• dnp Nasov v o- as. 'k u »Jutra«. 17",79 1 Vf-m.ka .V* par. sa da;©nje Fomf.r-® »ij M šifm V« S I>ri. rg\ Službo skladiščnika i^lu^e. aii zapot^t-ue^ v kaki '-ffva.rn-'. pikoma vsako de!o eipr'-.:-m'-nt. Sestr. st-oj-o i-n vei?t#«n. Poniidb*-na oer' a <.rri od d ek J u tra :>od šifro »Zmožen večje kavci;e«. 17589-2 G. Tri. Rotman: Vrtismrček in Šilonoska st Tia dela emn 1 71. >Stavifn. da je vse to delo prebrisanega Janeza!« sem vzkliknil Iri brž povedal najin razgovor z njim, ko sva ie sedela v luknji. »Hitro z menoj!« je rekel Brkač. Zgrabil naju je vsakega za eno prednjo šapico in stekel z nama na pot. Kogar-koli smo srečali. vsakega smo vprašali ali je videl prebrisanega Janeza. In res smo mu biti kmalu na sledi. Starejši trg. izobražen v<*?č tr^b j^ik-ov. ž»M =0-id-nt »Itiib« v Ljub'-;«! ni. Po-rnidhe na o^rlits. oddeiek •Juva« pod »Stare'ši-. " 17572-2 Frizerka iSče diu-ž1^. Rre tudi na fV>midbe po^i š^fro »Frt7erk3« na pod rutico »Jtftra« v Mariboru. 1T5S4 -? Dekle let. rz-oče«Mi :šoe po.?rročinice pri š: .ii ji.. Gre tudi za !«>b« ri k bni-jši dru-žrit>i. Ne si'-oo<1"'nje na de¥*"W. TJ-o-ržri. tri S' rše. Ar jc vas. pošta Petrnvre prt GWj*. 17608-2 K otrokom grem če« po^^trace. najraje k nemški družimi. Pocm-pal« V tudi v gospod i.nj»tivu. Saftflii ' ^S. junijem Cenj. r«>niidbe na podt-nr. Jwtra v Mari1xr-u pod St f o »Pot-tot-jišč-oioa«. 17599-"- Učenca po*t"oih etarše^-. k< tir« iio»ebno dio slikar- ■»kc stroke, sprejme S. Ho-iobar, «Uit«r t Cei-ju. 17600-44 i J*!' IUjia,«* u-ff. enačaja po [ 1 Dia beseda: k ii j .anje aasiov« »ti sa i Aitro t Oin. — f j ^'-ialDega maiaja v« ' j ka bee«.ia .V> p»r; M j dajanje oaeiova »ii ia j »ifto p* S Din. ) j Vodne cevi notranji premeT iO cm. ena iolžina i m. obodno pro-ia Ii« V adtelav. M<>r bor. Aleksandrove 24. 17177-6 Vse po 12 Din Ifimišr fU* a o g a v 1 e e. Vani^e rokav ce mnSk«--»ogavioe h) rokavi««, jer otročke nogavice po J Din Nogavic« »Bemberg«. rlr. 1 ». 1.. Lj-u-bijana. M-iiioši eee^a 14. 17019-6 Norveško ribje olje M-jfirnejSe. »vež«, vedno v talo^i Naro0:'.a 'očno pro ti povr»tiu. PiccoJ-i, Tvrše r4 cee*a žt. 6- 68-6 Blagajno oi.*a'Jn'ra«, 17516-6 Takoj prodamo: '/idao i.n strešno opeko, ie -eno strešno konstrukcijo, vra-«. jkn«. lonvt-ne peča. štedilnike. k'oeetne napra ve. vodov^oi materijal. somplet.ne drvarnice itd. — Vprašat« pri Strojnih tovarnah in livarnah i d.. Ljubljan«. k!er ie materi'«' •Aidi n« og.i-d. 17516 6 Otroški voziček vi?ok (košarica) zelo poceni naprodaj na Dvornem trgTi 1/1 l«?vo. 17553-6 Globok voziček d o h r o ohranjen, poceni naprodaj na Sv. Petra c. it. 52. 17561 -6 Inventar za mlekarno poceni prodam. Oddam p« lokal s kuhinjo Na-ssl-ov v oglasnem oddelku »Ju-tra«. 17575-6 Najcenejša kurjava so sni hi odpo-dikj od 7age. katere 'ma vedno v zai-ig^ Ivan Si-ška. tootama parke^.. Metelkova 4. — Telefon 22-44. 17573-6 Športni voziček prodam. Božigrad. ze-adhs poleg Sokola ni. podpritličje d-esno. 17613-6 Partijo boljše konfekcije prodam, ozitroma zamenjam 7-a vino im dobro idočo go stiino s korn-esijo. — Po midbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izredna prilik««. 175SH-6 FN motorna kolesa po znižanih cenah razstav ijena Mestni trg L7 v Ljub lja-ni- 17204-30 Avto dam za celo teto na raz-po'.ago tistemu, ki plača taki»e. Ponudbe ne ogios. oddelek »Jutra« p<>d šifro »5000 Din«. 1752S-10 Interesenti za rabljene avtomobile! 0b pril-ikt velesejma pipda-jnmo d->bro ohranjen«, rab-Ijone, gune-ralno reiparirane avtomobile 2-. 4- in 6s-dežne, za vsako povoljno ceno in zelo ueodir.h piaoi-i-tri-h pogojih. Informacije v našem paviljonu na vele sejmu pri zae-too. X. L|i >0.000 Din, za vee s-vrh«. stanov« ;n poklice, odplak-'njivo v malih meseoi»rb ^'.tviiki-h. d« jejo »Stavbne Mnbiilne Zadruge«, Ljub-■ ja-na. Mestni trg 25/L Išč-ejo se poorerjeniki. 200-16 Družabnike sod-el-ujoče potmrike, z mz k'mi kapitalmrni v!r.gami dobro utvedona Mar« pletena tovarna, v s^-rho pjv-nčanja obrata. — Po mtdbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Tovarna«. 17568-16 V=iaka beseda 1 Di.n: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (2th Polovico hiše n zemlje, ob gozd-u. v me-jtu Celjti prodam za Din 40.000. Poizve se v trafiki Glavnem trgu v Celju. 17602 20 2 avto plašča 1? X 45. pooeni predem. Tri-u*mobaiv;o. Celovška 38-17015-6 Knjižico Kmečke posojilnVe Ijub-iijajjSKe. z vlogio 35.000 po 7 %, takoj prodam. Nae-lov po>ve oglae-rl odde-ek Jutra 17587-16 Dame Ako hočete imeti biosteče. goste i-n zdrave lase, wn!-va-He si tih edino le s ŠHAMPOO »LA TOJA« — Generalno zastopstvo za a vi jo t »Oh em ote-ohn«« družba z o. z.. Ljub1'o na. Me»«aii trg 10. 175&0 6 Vsaka beseda 1 Dn. t ia dajani« našteva ali 5 šifre rrM. prodam 7.a 500 D'n NesJov v og as.rn.-m oddelku »Jmtra«. 17577-9 L& oesfdo. Ogia«i 40 oijalnega mtUa po 50 j«tr beseda. Za da janie naiiova »ii t« šifro S Din. oziroma 5 Din. 01)11 3 kolesa dobro ohranjen« naprodaj n« Krf-kovem r-rgu št. 10. d>voričoe (Mahrova h»a). 17536-11 3 rabllena kolesa proda P. Škafar, Ljub'jena — Borštnikov trg. 17571 11 Tricikl skoraj 00v. za pr-evoz b'a za. zeio ugodi.-o proda Kančre. Tržaška Cesta 4. 17614 11 Avtoi riioio Vsaka beseda 1 da-anje n«®!ova ali jo šifro pa 5 Dn. (10) Ugoden nakup oseb. avtomobila na braniln-e knjižioe se Vam nudi. Vprašati v tr gM-vini na Borštnikovem trgu 1. 17532-10 Motorno kolo 350 cms. v brezhibnem «!• nju. z el-ektr-ičnio razsvet bjavo prodam po uffodn1 ceni Poizve se na Ceif-v ški c<*ti 12 — d>vorščc 17606-11' Vsaka beseda 50 par: sa dajanje naslo-va aH za šifro pa 3 Din. (381 Dobro znana oseba ki je na cestn« železnici Ljubljena — Vič pomotoma vzela pes narodna noše. nsj ga takoj proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jut-a« 17576-28 i .. 1 L»i.n, 'A dajanje naslova aH 19 <>fro ra 5 r>'0 i"35" Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab CERNE - juvelir Ljub jaue, Wolfova ulica 3 j uglasi trg. značaja j«) [ j 1 Din beseda; za da- I . anje. naslova ali ^ I J šifro 5 L»i«. — Oglas. [ j socialnega zr.ačaja vsa J j ka beseda 50 ivir: za I j ja.ianje naslova al>i za ( | šifro pa 3 L»in. (7; | Fotograf, kamero Roieif!ex ali podobno kupim. Ponudlie z navedbo e-fine na oglasni oddeifk »Ju'tra« pod š.fro »D"-hro ohranjena 54«. 17554-7 Ognjavarno omaro za shranjevanje blagajniških knjig kupimo. — Po nndbe na Kreditno za dni 20 u«iužbence^ drž. mic. L.ii b-ja na VU. Mah ničeva. 17565-7 Do 500 Din plačam za kg ;*si-m iz let 1850 do ltf70. Ponudbo na po-dru.žni »Jutra« v Maii-bi>ru l»od fcfro »Iinozem-c«. 17.-S7-7 Vsaka Ot«t«la 1 Dm. ( Iza lajanje nasl«vv» E , sa s'fro rw S D:n Mfi' | Beneške cekine prodam najto-ljčemu i>o-nndnitku. Ponudb" na ogl. jddeiek »Jutte« pod šifro »Duko.ti«. 17550-16 Ugodna prilika! Knjižico Ljnblj. kreditne banke, s cca. 100.'XX> D11 ;>rodti m na obroke stgu-nemn k tipe u. Ponudb" na ■ iras. .d-lei-k »Jutra« (»d .Garancija 52«. 17562-16 Knjižice Praštedione. Ljubl-j. kredtt-ne -n M-stn- ljubljanske kupujem i>rot.i takojšnjemu ti.ači u. — Zore. Ljubijo na. Gledališka 12. 17559-16 Celo vsoto Vam piača wg. p idj-eitje v Ljubljeni za mn-njšo hranilno kn jižim, v ' obrokih po dogovora. Ponndhe na og'as. odde'ok »Jmtra« r*>d »Obrasta 10«. 17510 16 Pohištvo Vsaka b«seda 1 Din: ia dajanje naslov« a.!i m šifro P« 5 Dio. flž) Komp^etna spalnica dobt-n obran jona. trdi le«, žamnice. (»ecerni naprodaj v Kocenovi uii«i š*ev. 3. 17540-12 Otomano dobro ohranjeoo kuptffl takoj. — Naeliov v ngmnfm oddeilku .Jutro«. 17585-J2 Pisahio mizo navadno, rabljono, knpi Va-enta, trafika, ifikloši-ieva 14. 17607-12 Oblatila Trg. oglasi po 1 Dn beseda; ra dajanje na sJova ali za šifro 5 D t Oglasi »ocialnesa ma-eaja vsaka bwe Sokolski kroj ;»oceoi naprodaj v Koce-n-ovj uiici 3. 1754J-13 Kd-of a n d i prehrano plača za vsako besedo 1 Din: kdor pre- hrano pa za besedo 50 paj1; za dajanje naslova aii šifro 3 Din. jziroma 5 Din. (14) Trgovski oglasi 1 Din Več gospodičen in gospodov epreVm-m n« dob^o meščansko hrano na Miklošičevi oe»li š;-ev. 4'I levo. 17611-14 lLokali Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (19- Lokal za pisarno za 800 Dn odda takoj drogenja Hermes. M^kloši čeva casta 30. 17581-19 Mesarski lokal in-vovraten. z imvwna-rjem, v centru mes-t« Cel;« takoj oddam v naj-m. Pojasnila daje J^ip Kriiatvec. Celje. Gosposka ^ica Jt«rv,- 3. 17604-19 Pridelki VDo stw- sli dvoeianovafijf ko vzamem takoj v najom, birtini eent.ra LjuNjane. Ponudbe na ojrlaf. oddee-k »Jutra« pod aneč-ko »Vil« aii hdšs*. 17561-17 Dijaške šobe Vsaka beseda 50 par; m dajanj« naaJov« ali za. Sfro 3 Din. (22) Mlajšega dijaka ■sprejmem na stanovanje po irlzikd cena. Miklošičeva 6, 'nve stopnjic« H. Dadetr. detno. 17548-22 Stanovanje Dva gospoda »prejmom na s4a.n-(xvanje hi hrano n« Miklošičevi cesti »t 4/1 loro. 17612-33 Stanovanja Vsaka beseda 50 par: » dajanj« nabora ali m iifno 3 Din. (Sl-a) Sobo in kuhinjco opremljeno, iščeta zakonca brez otm>k. Ponudbe t» o«ie«. oddelek »Jutra« pod šifro »MiroijniJmosu. 17546-21/a Sobe iste Avtotaksi št. 6-1 s« vijTKtoo priporoma, tole for 1509CJ-30 Mojstrica kozmetike Slava Gril Beethovnova ulica štev. 15 (vis-a-vie nebotič. zgradb) se pri-poroča za najmoder-nejSo negio. 17477-30 Ij. Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« tiasiorva ah m šifro pa 6 Din. (21) Pristopajte Društvu stanovanj, najemnikov. Gajera ulica — Nebotičnik IIL 378-31 Dvosob. stanovanje kn.hin.jo im pritiklinami "dda.m takoj aH pozneje Ta Mirju, La-ngusora na. St. 17. 17504-21 Stanovanje patketiranih sob. kuhinje in pritiik'iin oddam ra 700 Din v Koleriji, Zelena pot 6. 17537-31 Enosob. stanovanje oddam mirni in čdsti g-lran-ki — najraje brta otrok. Novi Vodmat. Slapničarje-va 10. Ogledati popoMne od 16. »re dalje. 17545-31 Opremljeno stanovanje »obe. kmhvr.je in pritikHn. v mestu oddam za-konema za 4)X) Din mesečno. Na-slorp pove offlasni oddelek Jutra«. 17535-21 Enosob. stanovanje pritiklinami. elektriko tn v.>doo-odom oddam v Rožni dolini. — Našlo* pove ogiasrvi oddeJek »Jutra«. 17558-31 2 stanovanji tri- in dvosohno. « pri^l-k?.inamii oddam r« avgust. Naslov v ogiaenem oddelku Jutra«. 17560-21 >vosob. stanovanie kuhi-nio tm pritik'inami takoj odda M. Raviar. Stari trg 19. 17570-31 Sobo odda Vsaka beseda 50 par; n dajanj« naslov« ali ta šrfro 3 Din. (23) Separirano sobo veliko, ze pisarno a'i boij-šo obrt oddam ne Rimrki oes^ti štev. 2, pritličje. 17529-28 Vsak* OeseOa 1 Dm. sa dajanje naslova aVi sa šifro r>« 5 Din. (S3i Detelje in sena nekaj vagonev proda graščina Turu, p. Sv. Križ pri Uuji. 17539 33 Vsaki bt*eda i Din; za dajanje naeiova aH 7j šifro 5 Din. (171 Gostilno z inventarjem takoj dam — tudi proti hranilni knjižici. Naslov v oc as oddelku »Jutra«. 17568-17 Opremljeno sobo oddam 1. julija v visokem pritličju — najraje staini, event.' tudi osebi na počitnicah. za d--"bo 2—3 mesecev. Tramvaj, kopalnica! Vprašati v Groharjevi ulici št. 7. 17517-23 Iščem sostanovalca za takoj, ali oddam sobo z 2 posteljama « 1. julijem pri kolodvoru NasW v oglasnem oddelku »Jutra«. 17530-23 Opremljeno sobo z 2 prmteljama oddam e 1. julijem v Mostah. Poljske pot C9. 17535-23 Opremljeno sobo i električno razsvetljavo. parketiT»-i>o. c posebnim vhodom in zajtrkom ueod-no »ddam Livada 27. pri ni est. kopališču »h Ljub Ijanici. 17.548-23 Solnčno sobo ■epo opremlije fvieebniim vhodom, v bližini Tabora. — Ponudbe na oddelek »Jutra« pnd šifro »Tabor«. 1754323/a Mirno stanovanje s hrano vrod išče gospod s 16. jumijem. — Ponudbe n« oglas, oddelek »Ju.tra« pod mačko »Točem 444«. 174d5-23/a Penzlon 25—3s Din dober. zrak. go»d in kopanje. Vaše št. 2, Medvode št. 50. 17461-38 n Vsaka Osse-la 1 Din, ia dajanj« naslora i£ za šifro o* " Din. (29) Proizvaja zgradbe električnih central m vod®© moč. električ. om.režja vsake vrste ter hišnih in nuna njih inštalacij, stanovanjskih hiš, tovarn in drugih objektov. Dobav« vseh električnih aparatov, motorjev, dinamo-genera-borjev. transformatorjev h največjih svetovnih tvornie. Lastna speci jalna poprav-Ijalnice aparatov, di-nam-ov. elektromotorjev, transformatorjev. — Prodaje inšta-lac-ijskega blaga, lestencev, svt-ilk. tarme itd. — I!i<5 Vladislav, elektirotehitrlčsno podjet-e, Maribor, Aieksan-drov« c. 24. 17178-29 Različne stroje n« sirovo olje in ee^alni pim od 10 ks do 40 ks. kakor tudi vodne turbine imam naprodaj po ng-odn; ceni. Ilič Vledislav, elektrotehnično podjetje. Maribor, Aleksandrova cesta 24. 17173-29 Stroj za tamburiranje dobro ohranjen. naprodaj zi 3600 Dn. Amalija Tisch- ler, Mertbor. Aleksandrova cesta 191. 17170-29 Diesel-motor ceneno naprodaj prt Retzelnu, umetni mlin. Košakl, p. Pesnica. 17130-29 Živali Vsaka beseda 1 Din; ■a dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (27) Volčjak ki siiši na ime Kazan. sa-v. se je izgubil. Oddati ga je Koširju v Vegovi nMci št. 6. 17557-27 Nemoralnost sodna palača, petek. Za-pa.zi.iCi, &p-»roSte ns^i-nr pod »Nagrada 17« na tur'.. oddeiek »Jutra«. 17565-24 VI Ali »prejel, od 21. V. Me skrbi. Poljub. 17532-34 Pozor, pevska društva ib'te v tvornici I v« a Kaci-n. D^mta e. Zahtevajte cenik. 16638-38 Kompletna tolkala za ja7.z band in vijoiinč^lo kuiti iiio. Ponudbe s cen-), zna-miko in stenjem t» Sokoi, Rakfik. 1753; -M Pianino proda Hittter, Ga eva uliea fe. 3/H. 173« 26 NI« m* ''ji-"" - ' JEDIHE ŠKODLJIVE SfiSTO.I INE ni v naši pasti. Naši kemiki si prizadevajo, da doseže ona svoj blagodejen učinek z za vaše zobe izključeno neškodljivimi in koristnimi sestavinami. Izberite zatorej vedno samo DIANA. MANJŠA TUBA D1N.7- VEČJA TUBA DIN. 12-* l Pr- V. n V '4% Š ' PASTA ZA ZUB£ f SEDAJ V NOVI BELI Za izpiranje nst pravo DIANA francosko vinsko žganje VBTNE tiddoje B. FetfmaoTi Zagreb, Masarvkova 9 Zahtevajte brezpiačm ceniki 157 Obrt Vsaka beseda 1 Din: Kovič.no ceno oopravt -n modermrna. — Plačljivo šele jeseni pr; •«-evTemn 1533S3T' Naznanjamo žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni sin, brat, gospod JANKO MAZI intendantski pporočnik mornarice v soboto, dne 3. t. m., nenadoma preminul. Zemun—Kumbor, 6. junija 1933. Žalujoči ostali. 7324 Čitajte tedensko revijo ^IVI JFN H« (N SVFT r orejuit Davorin ttavijea Lzaaja ia aonzorcij »Jutra« Adoll Riomkar. ia Naroano tiskarno d. d. feot uskarnarja Franc Jezeršek. Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.