V CJublfani II. me&temhra 194©
Celo 53 • Štev. 36
Kralju Aleksandru I. so
spomenik
Z velikim, tibim iu prisrčnim veseljem »e je pripravljala Ljubljana in ves naš narod na velik praznik, na odkritje spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Ze prejšnji dan, zlasti pa na praznični dan zjutraj so začeli vlaki bruhati množice, ki so se valile vse proti eni točki. Vse to ljudstvo je prišlo v Ljubljano z eno željo: biti zraven, ko bo odkrit spomenik in videti mladega kralja, sina mučeniškega očeta.
Kongresni trg so napolnile ljudske množice
Ko je bila ura osem, je policija izpraznita Zvezdo in vsipati so se začele množice. Za red so vzorno skrbeli reditelji in stražniki, ki so bili v novih uniformah. Prostor okrog spomenika je bil določen za odličnike, zastopnike organizacij in ustanov. Kongresni trg sam pa je bil določen, da sprejme druživa. ki so prihitela poinoSteviino na siavnost.
Kakor, da jih ne bo nikoli zmanjkalo, se je človeku zdelo, ko je gledal po Kongresnem trgu navzdol prihajajoče Slovenske fanla in dekleta. Oddelek za oddelkom se je vrstil. Naši fantje in dekleta so se v polnem številu odzvali in prišli na praznik. Strumno so korakali in se razvrščali po zgornjem delu trga. Med njimi se je sukal načelnik Ivo Ket-niavner in jih razporejal. Prihiteli so iz naj-oddaijenejših krajev Slovenije.
Ko si gledal te fante, si videl, da je to sama mladost, svežost, življenjska siia. Na čelu je biia zvezna zastava, za njo so korakali štirje fanfaristi, nato pa gozd zastav. Bile so zastave, preizkušene v bojih in bile so zastave, kl vodijo našo mladino v boj za svetle ideale in za svoj narod. Našteli smo petdeset zastav in skupno 2219 fantov in deklet. Toliko in takšen prispevek je dala naša mladina.
Živa, nepremagljiva sila
Trdo je zapel korak, ko so začeli prihajati naši vojaki. Kakor i z kamna izklesani, Siva, nepremagljiva sila so se zdeli človeku, ko so v strumnem koraku začeli polniti trg. Ljudje so jih burno pozdravljali. Dolgo četo so sestavljali naši planinci, ki so prikorakali t godbo na čelu. Ob pol enajstih je prišel aa slovesnost ves častniški zbor našega me-
kl ga jo ljudstvo navdušeno pozdravljalo in so mu častniki veselo odzdravljali. — [<epo skupino je predstavljala Prosvetna zve-18 U jo prišla na trg s svojo zastavo. Sku->»uo so poživljale »lasti naše narodne noše.
Prihod kralja in kneza
Ljudstvo se je nestrpno oziralo in pričakovalo prihoda visokih gostov. Kmalu se je pripeljal Nj. Vel. kralj Peter II. v spremstvu Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Nj. Vel. kralj Peter II. je s knezom namestnikom obšel častno četo, nakar se je kralj podal na slavnostni prostor, kjer ga je pozdravil ban dr. Natlačen, nato pa predsednik pripravljalnega odbora dr. Pipenbacher. V drugem avtomobilu so se pripeljali Nj. kr. Vis. kneginja Olga s kneževičema Aleksandrom in Nikolo, nato pa drugi odličniki, med njimi minister za prosveto dr. Anton Korošec in škof dr. Gregorij Rozman, župan dr. Adlešič in še druge ugledne osebnosti.
Kralj Peter odbrite svojemu očela spomenik
Ko Je Nj. Vel. kralj Peter II. s člani kraljevskega dvora zavzel prostor, se je začela slovesnost odkritja. Ko je potihnila godba in petje Združenih zborov, je spregovoril pred-.-adnik pripravljalnega odbora dr. Pipenbacher, ki je predočil lik mučeniškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Po govoru je govornik prosil Nj. Vel. kralja, da naj odkrije spomenik. Nj. Vel. kralj je pristopil k spomeniku, potegnil za vrvico in spomenik se je pokazal zbrani množici v vsej svoji veličini. Ta svečani trenutek je poudarila godba in zaigrala himno, častna četa je oddala tri salve, z Grada pa so odjeknili streli.
Takoj nato je prvi položil venec Nj. Vel. kralj Peter II., prav tako je venec položil tudi knez namestnik Pavle. Za tem je bil položen venec ministra za vojsko in mornarico in bana dr. Natlačena.
Vreden naslednik velikih prednikov
Nato je predsednik pripravljalnega odbora prosil ljubljanskega župana dr. Jura Adle-šiča, da naj sprejme spomenik v varstvo mestne občine in župan ga je sprejel z naslednjim govorom:
Vaše kraljevsko Veličanstvo I Vaša kraljevska Visočanstva!
Na današnji dan pred devetimi leti smo v Ljubljani postavili spomenik Velikemu kralju iz rodu Karadžordževičev, prvemu kralju svobodne kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Petru I. Osvoboditelju. Njegov spomenik »mo združili b častitljivostjo mestne liiše in ga spojili » starodavnim domom predstavništva
glavnega mesta Slovenije. S tem smo utrdili kamnit simbol neločljive zveze z narodno dinastijo slavnih Karadžordževičev. Danes od krivamo spomenik Njegovemu sinu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju — tu sredi Ljubljane, na trgu, ki je posvečen s proglasitvijo svobode in samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Obkrožen s spomeniki in domovi naših kulturnih prizadevanj gleda kralj na Svoje vseučilišče, kateremu je bil ustanovitelj in ki nam je z njim naklonil po« goje za uspešno tekmo z drugimi narodi nai duhovnem polju. Skromno provincialno Ljub« ljano je odel s častjo slovenske kraljevskai prestolnice. Tako bo stal sredi Ljubljane od« slej ta spomenik, ki naj priča poznim rodo-vom o naši ljubezni in hvaležnosti Velikemu kralju.
Spoštljivo prevzemam ta spomenik vite« škega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v last in varstvo mesta Ljubljane in zagotavljam, da si bo mestna občina ljubljanska prisade« vala, da bo tudi njegovo okolje njegovi veli« čini primerno izgrajeno.	,
Ta spomenik, za katerega so v globoki hvaležnosti zbrali prispevke vsi Slovenci brez razlike, bo stal v osrčju našega mesta« Tako bo tudi spomin na modrega vladarja' živel — ožarjen s spoštovanjem in ljubeznijo — v srcih vseh Slovencev, spomin na vladarja, ki je zedinil vse tri bratske jugoslovanska narode v neločljivo državno edinstvo in jih' tako duhovno za vedno povezal.
Ta bronasti simbol Njegovega brezmejnega žrtvovanja za domovino in kraljevski dom, naj bo najtrdnejše jamstvo za uresničenja Njegove oporoke »Čuvajte Jugoslavijo«.
Za to svečanost smo si izbrali vprav da* dašnji dan, tako pomemben v življenju našega' mladega kralja, da s tem pokažemo, da naa vežejo Nanj ista čustva globoke ljubezni m vdanosti, ki smo jih gojili do Njegovega vzvišenega očeta. Dobro se zavedamo, da sta srčna vzgoja, ki jo vodi njegova vzvišena mati, in modra državniška vzgoja, ki mu jo nudi njegov stric knez namestnik, najtrdnejše jamstvo, da bo naš mladi vladar vreden naslednik svojih velikih prednikov.
Kakor je Njegov slavni ded kralj Peter I. izšel iz svetovne vihre narodov kot veliki ima-govalec, kot osvoboditelj Srbov, Hrvatov in Slovencev in ustanovitelj svobodne kraljevine teh treh narodov - kakor je Njegov slavni oče viteški kralj Aleksander I. s svojim mo-. drim vladarskim duhom zedinil te tri jugoslo-
V
v*' «» »
zivlieme
Na zboiovtfnta Zveze združenih delavcev
»p poleg številnih delavskih zastopnikov tudi bivši poslanci iz industrijskih okrajev, zastopniki Krneč « zveze, v katere imenu je na aborn govor ' g, senator Janez Brodar, de »o
delavni stanovi slovenskega naroda vsi brez razlike izkoriščani po nekaterih narodnih pijavkah, ki izredne čase izrabljajo samo za brezobzirno kopičenje svojega bogastva na škodo milijonskih množic vseh" narodnib slojev. Zlasti je to zborovanje posebej podčrtalo, da med pravimi in resničnimi koristmi delavskega stanu in med koristmi kmečkega stana ne more biti nobenih spornik točk. Ce kdo na svojo roko iiie z dvigom cen samo svojih koristi, ae sam izključuje iz narodne skupnosti. Zaradi tega ni treba zmetjati celotnega stanu, je pa čisto prav, če se s prstom pokaže na tiste, ki za druge nimajo'nobenega smisla. Na zborovanju slovenskega delavstva je bilo prav poudarjeno, da je delavstvo glavni kupec vseh
kmečkih pridelkov. Čin» vet delavec aaaluli,
tem boljše bo lahko plačeval kmečke pridelke' ln s lem tudi kmetovo delo.
Na svojem iboiu to zastopniki delavstva jasno postavili zahtevo po sreditvi tržnih cen, po preskrbi za zaposlitev naiir- tovarn, po zadostni plači, po primerni podpori družinam na orožne vaje vpoklicanih, po s ugotovitvi deia vsem, ki delati hočejo. Zborov alci so nadalj« ugotovili, df tako dolgo ne l>o prav pri c*j, dokler ne bomo imeli samostojne slovensko banovine. Posebej so -še izrazili prepričanje, da so tcdacjiigr. nereda krivi pri nas v prvi vrsti ljudje, ki v raznih tajnih društvih proti krščanski miselnosti na škodo naroda in države delajo le iz slepega sovraštva do vernega naroda na uničenju ljudskega blagostanja. S prstom to pokadili na skelečo rano, ki jo pri nas vsak dan bolj poglablja in širi tajna družba frama-sonov. Zahtevali to, da se te vrste ljudi brezobzirno in brez odloge z vseh važnih mest takoj postavi na hladno in da proti vs«i, ki sedanje težke razmere izrabljajo samo za svoj profit, država uporabi železno metlo.

Po bojiščih
Na angleško-nemSkem bojišča se ves teden vodijo srdito borbe nad južno Anglijo, kamor odslej ponoči in podnevi stalno prihajajo val za valom nemška letala, ki poskušajo uničiti angleška, letališča, angleška pristanišča in druge industrijske naprave. Napadi so se ves teden stopnjevali. Angleška prestolnica London ima po 3 do 4 letalske alarme dnevno. Angleško letalstvo in protiletalska obramba skušajo napade odbijati že nad obalo in se razvijajo izredno hude bitke v zraku, ki zahtevajo na obeh straneh hude žrtve. Angleška letala so tudi pretekli teden nadaljevala s svojimi nočnimi poleti nad Nemčijo in so tokrat začela zažigali gozdove, češ da so tamkaj skrita vojaška skladišča. Na morju so nemške podmornice nadaljevale s preganjanjem angleške trgovske plovbe in je pri tej priložnosti prišlo do bitke, "
Na angleško-italijanskem bojišča so bili številni napadi italijanskega letalstva na .angleška oporišča v Egiptu. Italijanska armada prodira na suhem iz južne Abesinije dalje in globlje v angleško Kenijo, kjer je prišla že
100 km globoko. Na morju pa je prišlo do nekaj ostrih prask med italijanskim letalstvom in angleškim vojnim b rodov jem. Obe vojni poročili, angleško in italijansko, o tem poročata. Angleško vojno brodovje je napadlo italijanska oporišča na Dodekaneških otokih, letala pa oporišča na Siciliji in na Sardiniji, Toda italijansko poročilo javlja, da so italijanska letala vojne ladje pregnala in jih nekaj med njimi poškodovala.
0 položaju na bojiščih sla V preteklem tednu govorila tudi wdilelj Nemčije Hitler in predsednik angleške vlade Churchill. Hitler je napovedal najostrejše napade nemških letal na Anglijo, ki da se bodo podnevi in ponoči stopnjevali tako dolgo, dokler da angleški imperij ne bo podlegel nemški sili, kakor so zaporedno podlegli vsi nasprotniki Nemčije. Churchill pa je poudaril, da si Anglija upa vzdržati tudi še hujše napade in da bo kmalu postala tako nvočna, da si bo lahko zagotovila zmago nad nasprotnikom. Oba govora napovedujeta torej neusmiljeno nadaljevanje vojne med Nemčijo in Anglijo.
Skrb. mi
Ost petek je katoliška delavska organizacija Zve*a združenih delavcev v Ljubljani skli-cala zbor svojih odbornikov iz cel« Slovenije. Smatrala je, da je zaradi varovanja resničnih koristi slovenskega delavstva » sedanjih izrednih časih draginje nujno potrebno, da se posvetuje « svojimi ljudmi iz vseh krajev naše dežele.
Vsi vemo, da je zaradi raztoče draginje človeku t iiisjhnim zaslužkom nemogoče, da bi pošteno živel. Delavske plače so ostale sko-rc neizpremenjene. Samo tu in tam. se je po-tfe&Uo, da so jih dvignili aa nekaj dinarjev na dan. Večina pa prejema za svoje dalo to, kar jc prejeiaala pred pričetkom sedanjih izrednih razmer.
Življenje je postalo v teh zadnjih mesecih silno drago. Marsikatere stvari so četrtino, polovico ali celo še več dražje, kakor so bile pred pričetkom sedanje evropske vojne vihre. Delavec v premnogih slučajih zasluži na dan 15.—, 20.—, 30.— dinarjev. S temi dohodki mora plačati stanovanje, si nabaviti obleko in kupiti hrano. Kako naj delavec, družinski oče, s to plačo oskrbuje svojo družino?
Dobri ljudje v državni vladi so skušali z raznimi uredbami in zakoni obvarovati delavca, obrtnika, pa tudi kmeta. Dobili smo posebne protidraginjske odbore, ki naj bi preprečevali neutemeljeno podražitev raznih življenjskih nujno potrebnih stvari. Državna oblast je določila ceno pšenici, kruhu, olju masti, raznim volnenim predmetom itd. Toda vzlic temu dela vsak po svoje in misli le na sebe. Nič mu ni mar, kako bodo živeli drugi
Zaradi nereda v cenah in zaradi izigravanja oblastnih določb ljudje polagoma izgubljajo zaupanje in počasi vdira V duhovno življenje narodnih mas marksistično in celo brezbožno boljševiško stremljenje.
Delavni sloji po pravici tožijo nad težkimi razmerami. To čutita kmet in obrtnik. Zlasti razvrvarie razmere z grenkobo v srca prenaša' naš delavski stan.
Slovensko delavstvo se živo zaveda, da v izrednih časih ni mogoče dati vsega, kar morejo dati mirni časi. Zaveda se pa tudi, da tako ae sme naprej, če naj lepe besede o narodu in državi ne ostanejo samo lišp in zabava za presite ljudi.
vanske narode v državno edinstvo in utrdil s tem močne temelje kraljevine Jugoslavije — tako naj tudi Njegov sin naš mladi kralj Peter II. s skladnim in vernim sodelovanjem vsega naroda iz ponovne vihre narodov dvigne našo kraljevino Jugoslavijo do še večje moči, veličine in slave.
Kot simbol vdane hvaležnosti ljubljanskega mesta poklanjam ta venec mestne občine spomeniku nesmrtnega viteškega kralja Mučenika.
Slava viteškemu kralju Aleksandru I. Zediniteljn!
Naj živi Nj. Veličanstvo kraj Peter II.!
•	Naj živi Nj. kraljevsko VisoČanstvo knez namestnik Pavle!
Naj živi slavni kraljevski dom Karadžor-dževičev!
Živela kraljevina Jugoslavija!
•	Po govoru je župan položil vene«, petje,: jodba io topovski streli na Gradu so zaklju-
čili slavnost. Nato so položili vence zastopniki organizacij.
Ko so bile slavnosti končane, je Nj. Vel. kralj krenil s svojim spremstvom s slavnostnega prostora in ves čas ga je množica navdušeno . pozdravljala.
Po končani slovesnosti
Ko so bile slovesnosti končane, so odkorakali fantje in dekleta na Stadion, kjer je imela ZFO in ZDK posebno proslavo za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Kar naprej so se valile čete v šesterostopih. Na Stadionu se jim je načelnik Ivo KermavneV zahvalil za sodelovanje in za disciplino, ki so jo danes pokazali Za njim je spregovoril predsednik ZFO dr. Stanko Zitko, ki je med drugim dejal:
Danes lahko beremo v dnevnih časopisih, kako »o nekateri narodi prepozno prišli do spoznanja, da so za pravilno vzgojo mladine nujno potrebna pozitivna krščanska
vzgojna načela. Ni mogoče mladino vzgojiti v požrtvovalne, nesebične, na vse težave pripravljene može in žene, če jim govoriš samo o materialnih dobrinah, samo o lepem življenju, samo o dobrotah tega sveta. Mladina more biti resnično idealna, resnično požrtvovalna in nesebična^ le tedaj, če je vzgojena tako, da pozna tn priznava nadnaravne vrednote, da pozna in priznava v prvi vrsti Boga, ki je končni smoter vsega našega dela in vs6ga našega življenja. Po težkih izkušnjah, ki so jih doživeli veliki in močni narodi, je danes to že precej splošno priznano mnenje; le osameli ptiči so še drugačnega mnenja ali vsaj tako vreščijo, kaj pa v resnici mislijo, ne vem. Krščanska načela, krščansko življenje, krščanska vzgoja mladine, to šo najbolj trdni temelji vsake države.
Ves Stadioh je na fconeu govora zagrni od silnega navduSenja in naši fajitje iii dekleta so priredili dolgotrajne ovacije mlademu kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji.
KAJ JE NOVEGA
OSEBNE VESTI
-	nj.w>' 1 ■■"n r^t i wi 'S«ww» jkiii'
o Za načelnik« pravosodnega mjii.-.stva y oddelku za Slovenijo je imenovan sodnik t. Josip Kokalj iz Ljubljane.
o Novi načelnik za srednje šole v pro-r»etneia ministrstva je Štajerski domačin g. Janko Leskoviek, dolgoletni profesor na gimnaziji v Mariboru. Čestitamo!
o Zlato poroko sta obhajila 9. septembra najstarejši slovenski igralec Anton Cerar in njegova soproga igralka Avgusta. — Na mnoga letal
DOMAČE NOVICE
d Rojstni dete malega mladega kralja Petra O. je vsa država proslavila slovesno in iskreno. Jugoslovansko časopisje je poudarjalo v slavnostnih člankih, da je edina želja vsega jugoslovanskega prebivalstva, da bi prihodnje leto, ko bo mladi kralj prevzel breme vladarskih dolžnosti, bila država urejena v duhu politike sporazuma. »Hrvatski dnevnik« jc v tem smislu napisal svoj uvodnik in v njem poudaril, da skrbnik mladega kralja knez namestnik Pavle modro vodi državni brod v časih največjih preizkušenj in težav in da se z vsemi silami trudi, da bi se v tem letu država do temeljev uredila v smislu politike narodnega sporazuma., da bi dobil kralj Peter II. srečnejše urejeno državo, kakor pa je bila tedaj, ko je kraljevsko namestništvo prevzelo vodstvo. L« trdna in pa urejena država bo znala kljubovati nevarnostim kt le taka bo ustvarila vse predpogoje za velik kulturni, gospodarski in politični napredek vseh jugoslovanskih narodov.
d Ljubljanski velesejem, ki je letos omejen na razstavljalce, ki so naši državljani, ker so bile za mednarodno udeležbo nekatere ovire, ki so bile odstranjene prepozno, da bi se bilo i-izemstvo moglo udeležiti, je kakor vsa-kokr tudi letos privabil v Ljubljano številne g *te iz vse države in tudi iz inozemstva. Uprava veleserjma je z udeležbo zadovoljna.
d Velik delavski tabor. Dne 8. septembra se je zbralo okrog 900 delavcev na zborovanje na gori Oljki. Ob pol 11 je bila sv. maša z ljudskim petjem s spremljavo sslezijanske godbe. Nato je imel verski govor g. Gregor Jožef. Popoldne se je pričelo versko zborovanje. Prisostvovali so delavci, prijatelji ZZD, naši narodni borci m prijatelji delavskega gibanja, celjski župan dr. Voršič, bivši poslanci Steblovnik, Teurschuch m Bitenc, banski svetnik Ktider, Novak in drugi. Delavstvo je z navdušenjem sprejelo pozdravna pisma obema slovenskima Škofoma dr. Tomažiču tn Rožmanu, predsedniku vlade Dragiši Cvetko-vKu, ministru dr. Kreku, banu dr. Marku Na-tlačenu, prosvetnemu ministru dr. Korošcu. Zborovale« je nagovoril župan dr. Voršič. Govorili so Se poslanci Stebk>vnik, Teurschuch in Kuder. Slovesna govora na taboru sta imela proi. Bitenc in Končan, oba iz Celja. Zbo-rovanje so zaključili s himno »Povsod Boga«, U jo j« zaigrala salezijanska godba iz Celja pod vodstvom DoberSka.
d Uredba o visoki bogoslovni loti r M»-rifcore fe bila objavljena. Z uredbo se spre-
meni dosedanje bogoslovno učiliKs v Mariboru v državni zavod.
d Bela vrana. Na lastne stroške je dal zgraditi manjši sanatorij in ga podaril rudarjem glavni zdravnik bratovskih skl&dnic iz Belgrada dr. Milan Popovič. Mož je dolgi leta deloval kot zdravnik pri bratovski sklad-nici m si je s svojo privatno ordinacijo naredil lepe denarje. Tedaj pa se je spomnil revnih rudarjev in jim dal zgraditi na svoje stroške sanatorij. Opremljenega jc podaril bratovski skladnici z namenom, da bodo revni rudarji in
Zahvala.
Podpisani Valentin Marolt se prav lepo zahval u cm nptavi »Domol.nba« za takojšno izplačilo
din Wmm-
kot požarno podporo ob veliki nesreči, v kateri mi je do tal pogoieia hiša in zgorel lastni otrok Gornja podpora mi je bila prva in najhitrejša pomoč v stiski.
»Domoljuba«, ki prinaša koristno branje, toplo priporočam vsakemu, ker mu ob požarni nesreči tako hitro priskoči na pomoč.
Janie p. Prežgan je, 7. septembra 1940.
Valentin Marolt
njihovi svojci dobili uspešno in učinkovito zdravljenje, kajti v tamkajšnjih krajih so bolnišnici; bolj redke.
d Letina riža bo letos v naši državi srednja. Letošnje vreme tudi tej kulturi ni bilo preveč naklonjeno. Rii goje samo v južno-srbskih krajih, zlasti pa v kočanskem in stru-
miškera okraju, kjer je ozemlje bolj močvirnato in zato edino ugodno za riž. Polagoma pa m širi povrSina, posejana z rižem, tudi v drugih bližnjih okrajih. Gojitev riža je postala bolj rentabilna spričo težav, ki jih ima naše država z uvozom tega sadeža. Pač pa ugotavljajo zdravniki, da širjenje riža močno škoduje zdravstvenemu stanju tistih krajev. Čioj več je močvirnatega sveta, toliko bolj se Siri malarija, ki je najbolj nevarna bolezen v teb' krajih.
d Za tiste, ki imajo opravka ▼ Delavski zbornici. Glede na današnje razmere in želje delavstva, da bi mogli v Delavski zbornici opraviti posle tudi v popoldanskih urah, je upravni odbor Delavske zbornice na seji dn« 31. avgusta t. 1. sklenil uvesti dnevno službo in je urad za stranke odprt dopoldne od 8 do 2, popoldne pa od 4 do pol 7 zvečer. Na' to se opozarjajo vsi, ki žele po opravkih priti v Delaysko zbornico v Ljubljani.
d Tudi gasilci so se postavili. Že v zgodnjih jutranjih urah so se na dan odkritja! spomenika pok. kralju Aleksandru I. zbrali gasilci v čete, da odidejo izpred Mestnega doma na slavnostni prostor. Četa za četo j^l odkorakala v strumnem redu za svojimi zastavami. 45 gasilskih zastav je vodilo impo* zaritno število 1300 uniformiranih gasilcev po> ljubljanskih ulicah pod vodstvom g. inšpektorja inž. Dolenca. Predvsem so bili zastopani gasilci iz Ljubljane in bližnje okolice, toda vsaka župa je poslala številno zastopstvo^ najštevilnejša pa so biia med njimi zastopstva žup Kamnik, Novo mesto m liranj. Vi dovršenem redu so se postavili gasilci v sredini Kongresnega trga takoj za sredino bataljona vojaštva ia tvorili krasno ozadje naši vojski. Tudi po zaključku slavnosti so se v, vzornem redu vrnili gasilci na svoje zboraq mesto, odkoder so se potem razkropili domov*
d Zelo dobra letina koruze. Največje upanje v naši državi je danes koruza. Če bo sedanje ugodno vreme trajalo do konca mese-

Mirovna otroška poboinost na Rakovniku
16. obletnica posvetitve cerkve na Rakovniku se je letos, obhajala v znamenju prošnje za mir. Ze zvečer je bila rimska procesija in se začela pomikati nlzdol proti Dolenjski cesti. Cela reka prižganih svečk se je valila po ulicah.
fie hujši pa jo bil naval romarjev drugi dan. Od 4 zjutraj dalje do 11.15 vključno so se pri glavnem oltarju neprestano sluJile svete maše; m četudi so se udeleženci neprestano menjavali, je bila cerkev vse predpoidne do zadnjega kotička polna.
Svojevrstna poboinost pa je bila popoldne.
mladinska procesija
Odziv na povabilo k udeležbi jo presegal vse pričakovan.«. Prišli so otroci iz vseh ljubljanskih župnij: od Sv. Jakoba, Sv. Petra, Sv. Cirila m Metoda. * Viča, iz Most itd. Njim so se pndndttl Frančiškov! križarji !n klarice, dolge vrste beto-oblečnih dekletc iz uršullnske osnovne šole ini k Lichtenthurns, uniformirani murijaniščniki, otroci lr vseh ljubljanskih Marijinih vrtcev, gojenci iz ljubljanskih salezijanskih zavodov in gojenke Hčera Marije pomočnice A tudi podeželje se Jo .odzvalo tako. da za mestom ni v nilifcmer jaostasaio. Častno zastopane so bile zinsti »«P«Ue »iranske okolice: &t Vid, Sostro, D. M. * Polju. Ježica, j Rudnik itd., da oddaljenejših kraje- sploh ne omenjamo.
Prve so stopale dolg® vrste dipov-- t1W po številu. Za oiimi ie korakala rakovnlška godba, dolga vnta ffistrsniov In številna duhovščina. Procesija le »odll p. vzv. <f. škof dr. Gregor j Ro*-man ob asistccl gg. kanonikov dr. Tomaža Klmsrja
in Antovna Vovka. Takoj za duhovščino so fantje nosili kip, ki so mu tvorili častno stražo FrančiJ škovl križarji.. Nato so stopale nepregledne vrste deklic, večinoma betooblečenih, okoii 1600 po številu. Mladi udeleženci so nosili v procesiji pra< pere, banderca, zastavice, simbole, tako da pro* cesija ni bila samo nepregledna, ampak tudi is-redno slikovita in pestra.
Ves ta sprevod se je pomikal skoz! gost špalir. romarjev In Ljubljančanov, ki jih je stalo aa tisoča in tisoče pred rakovniško cerkvijo in po vseh ulicah v soseščini.
Prevzvišeni je po procesiji spregovoril oesedo
0	grozi vojne, ki ue prizanaša niti otrokom. Na pretresljiv način je opisal mladim poslušalcem trpljenje mladina v krajih, katere je zajsla vojna vihra, In d« se kaj takega ne zgodi z nami — J« nadaljeval — molimo! Molimo predvsem k Mariji Pomočnici. Bok pričakuje tudi dejanj, ln ludi od otrok jih pričakuje. Z molitvijo moramo družiti izpolnjevanje božjih in cerkvenih zapovedi, izpolnjevanje svojih stanovskih dolžnosti. In to ne le sedaj, ko nam grozi nevarnost; to obljubimo Boga za vse življenje. Svoj govor je končal Prevzvišeni » pozivom, naj mladi romarji molijo za našega kralja Vetrs TI. in kneza Psvla ter z®
ki vodijo usodo domovine. Nato je pokleknil in molil molitve za mir.
Sledil js blagoslov z Najsvetejšim, uakar so se otroci ia romarji začeli razhajati. Na sporeda
1	je bila šifer Se kratka verska prireditev, ki pa i« ! morala odppflH, ker je bila ura Se pozna, večiu*
l mladine je Imela daleč do domii.	^ '
„&ikohoiizem in potoiRsfpo"
T« Tiseii i«l*h talija učitelji in vereači-ksfcšae križe ts težave imajo s obroči, ki juriftajaja it tak« »»*«nh pijanskih draiia. ©triti s« topi, trr.ss.sti, delevno »a«s.tali. at-cnaj* v sebi nobenega čuta časti, aisa nadarjeni, pač pa navadne strahovite leni. Dabre aadae letine, ke se navadne poknha večina vrtnega pridelka v alkohol, ko Ijadje bodija •d kile d« kiSe ke pijane mahe. v krajih, kjer dobivaj« otroci sa zajtrk čaj t alkoholna ali pa kezarček vina, >da bodo bslj ko njfat sdj»«varjalic, tam se is leta t let« ia Sej* pritožbe • poraznem vpliva aJkofcal* na Mi« mludine. na nad« ia »«stL Pač pa s« tj>m aa disfrnem reda r tetin i proti varno,- u uvljeni*. pa tedi zlo: i ni B?»h>ih zabiod, pri katerih petem prihajaj« na pemor razni maaaei. konjcderci ia kenje-lerke, pa tadi bretvesSne babice itd. Starši si ielr nadarjenih otrok tn ni jim vleč, če vHieljsfv® teži nad mladfniš porednezi in nered aeri, 0, da bi spoznali ti pametni očetje Ia ve dobre matere, kolika krivde nosi tisti »esrečni alkeh«l, gotovo bi mn zaprli in zaklenili vrata, da bi vi ne prišli d« njega. Se Ma»j pa. da bi prihajali i njim v rve» važi I frbi atroeL
ta, potem nam je računati na izvrsten pridelek koruze. Računajo, da bo letošnja letina korare dala okoli 500.000 vagonov, dočim je lanska letina dala samo 370.000 vagonov. Zaradi te|a prihajajo vesti, da za koruzo ni več tako čvrstih cen. Stara koruza ima i* vedno ■moko ceno, za novo pa se govori, da je bila aa termine zaključena fe po 180, kar pomeni, da imamo pričakovati nizkih cen za koruzo To bo imelo dobre posledic« na eni strani sa prehrano prebivalstva, na drugi strani pa bo tndi vojvodinska živinoreja prišla do koru-■a po nižjih cenah in ne bo imela več izgovora. da se morajo dražiti cene živine, ker ni koruze odn. je ceasa koruze previsoka. Vsekate pa ja treba sajodSočM« p«Mti nx«era nekaterih vojvodinskih proizvajalcev, ki hokeja «. pr. koruzo zamenjati pri prehrani ii-a pšenico.
d Vojni minister je izde! t septembra v katerj se zahvaljuje vojnim obvez-**	vestno in disciplinirano
•pravfcaii -rtrno afcjžbo. na katero ao bili poklican: pred enim ktom.
d Sprememba dekvaega onaa pošt, teie-JNsšcv m Mcfaaov. Ob nedeljah in praznikih, te se kot taki priznani z zakonom, vrše odslej prometu s strankami samo te službe; J. apreieui pisemskih pošiljk, 2. izročanj« £a-•ofiaov, 3. izročaš je pisemskih pošiljk na-preteim, d. teJegrafsko in w«l<nj«ko »hifbo t dosedanjem odsegu. Od-!P«ae torej blagajniška m paketna skžba Ob-
•a, Sa paštsa podrainfae * Ljubki m. 3, 5, 6. « in »> efc DedeHak in pravnikih sploh P^ejo. V tel	aaj M ^Ziro
glavne pošt« a pobe 7 v Stiki.
,J	*	Ia rideaM. d« nakup:
T^oe« »<*« ter je dcfcava 200 vago-TZSr*,^ ,tkl> Od tek fre J50 vjfaami V JjpiS, da jih tamkajšnja ekspoeitara ban-
d Sprtltm niladeničev v pekotno podčaat- t d Surovina, ki daae* državi najbog »s r.feo Ma v	Bil-fei in Zagrebu v manlknfc. Sfteki strokprr^aki predlagaj
sterasM od 18 do 81 iei. Rok za prijavo je bi pri na« z vsemi sredatv« pospeie-^jj ^jj
do 10. oktoi>ia	Vsa tozadevna pojaMiiJa
dobite pismeno al: ustno: Koncesioniraiia pi-sania Franc Per, kapotan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor priložite kolek za 10 diu.
d Ogromno taborišč« grad« aa levi obali Sav« pri Belgradu za liste Nemce, ki se bodo preselili iz Besarabije in Severne Bukovine v Nemčijo. Okrog 120.000 Nemcev bo zapustilo svojo prejšnjo domovino Besarabijo, katero je Sovjetska Rusija vzela Romuniji. Po nemiko-ru&ki pogodbi se bodo tamkaj bivajoči Nemci preselili, in sicer delno z ladjami po Donavi, večinoma pa po železnici skozi Romunijo in našo 'iržavo. Ker pa bo potovanje precej dolgotrajno, so voditelji aesaike jnaajšir.e pri nas dobili dovoljenje, da zgrade dve veliki taborišči za te begunce, in sicer eno v Prahovu, kamor bi moglo iti 5000 ljudi in drugo na levi obal: Save pri Belgradu, kjer bo prostora za 12.000 beguncev* Iz BeJgrada bodo bcgunci potem z vlaki potovali t domovino, in sicer delno skozi Maribor v Gradec in skozi Ljubljano in Jesenice v Celovec. Nemci so organizirali tudi posebno zdravstveno in prehra-I ajevalno službo, Železnica, ki bo odpremljala j begunce v Nemčijo, pa bo vsak dan dala na razpolago po dva do tri vlake za prevoz.
d XaSe Čitatelje opozarjamo na današnji oglas tovarne čevljev »Peko«.
d Zlatnik v 60 kg težke« soma, Profesor Radovan Prosenec j« za počitnice lovil ribe v Donavi pri Sremskih K&rlovcih. Kot navdušen ribič si je ob reki kai najel malo hišico. Kakor poročajo tamkajšnji listi, mu sreča ves čas ni bila naklonjena. Zadnji dan počitnic je šc enkrat poskusil ter vrgel trnek v Donavo. Cez kaki dve uri pa je velika riba nenadno na vso moi potegnila za vrvico, da b: biia ribiču skoraj palica padla v vodo. Po dolgem boju sc je nazadnje profesorju posrečilo s pomočjo dragih čolnarjev ribo spraviti »a suho. BQ j« 6$ kg težak te&m «xu K» m soma razparali, so j»«yi v njegovem želodcu starogrški zlatnik, ki ima veliko »Urinsko vrednost, saj j« star najmanj 2000 kt.
VINA
v«® nodi Ceairaia« iiaania.i|ifei|Ma
» SVOJI posodi najugodneje.
d Sladkor u čebele. Finančni minister je predpisal odlok za nabavo sladkorja brez na-piačila držaje tošarine za prehrano čebel, to tem odloku bo mogio vsako čebelarsko arestvo, zveza ali zadruga nabaviti za čebe-atrje največ 5 kg sladkorja za vsak roj čebel. SfcdW s« bo dobU preko prodajne central« •ua sladkor v Belgradu in se bo moral v sami
Jmr« *dk-T	« srednjemoč-
? ^^" P^iko v razmerju C.5%. Dovolje-n^za nabavo sladkorja za prehrmm čeW Wo dajale pmtojne ^nčne direkcije.
» Slovenske redovnice —	.
nabite v	^ Z	" k' ^
~-™JMl,." * pečajo t vzgojo
jim pmnR-
w»diae. prosijo usmiljena srea, d« f j? P" ureditvi prostorov
drobna pojasnil, j. ™ .k stanovanje. IV wwf.tV!.	"	naklon
r^" '" t - T.1™1 'novega zavod« na Poljanski r Ll^Ubbani- 've"< poštne pošiljatv " naj "a 6	Karilko? Amb^
- —J pijUi. kulture boBibižii ki j®	Potreik
naša tekstilna industrija, ki takoj omejui. obrate, čim te »imaj nas poiavjjtjo toj^ koli motnje. Tak pojav duiivl^atuo prav a^dai Tako je ugotovijeno, da ja pri na., g^ bombaža zelo malo napredovala, :.aj je j,:^ 1 1921 1500 hektarjev površine zasejMe ,, bombažem. Ioni pa je je bilo le okrog 6000 hektarjev. Naša »oseda Bolgarija j« inj^ Y Utih letih takele številke: 4000 ha naprMll 60.000 hektarjev danes. Grčija ima danet okro« 80.000 hektarjev zasajenih x bombažem. Romunija pa okrog dva io pol milijona hektar-jev. Po računih strokovnjakov je pri na* -mino najmanj na 30.000 hektarjev posaditi bombaž. Podobno bi se dalo pri nas narediti tudi z ovčerejo, da bi dnbiii vedi«® potrebne vojat doma.
d Redno vpisovanje v vse tečaje in predmete Dopi-ne t!r»v«ke &»!<■ r Ljubljani, Koa-Kresni trg 1®;!!.. s? je pričeio in traja do 20. septembra. Ta Šola Te nauči r dopisov*, njem dorna hitro in poceni tuje jezike (nem-ščino, italijanščino itd.), pa tudi gospedank« in trgovske predmete (pravo, trpovinstvo. rie-nojrrafijo. knjigovodstvo itd ). V to Sok? se lahko vpije vsakdo. Za časa rednega vpisi posebni popusti.
— Pri ntr^dnf «f»!irf, napetost! trn vslf»d ta|iekp prav odUrno odvaja naravna j>Frs8z-J«t.vfot<»« grenka voda zaostanke piebave nakojHČ^oe v črrvih V »Iravnilki praksi »e uj»orablja »FraKvJ^sricra< voda % polnim uspehom pri odrafciib kakor todi otrocih.
NOVI GROBOVI
m Umrli mk v Horjula vdov« po usnjarju
Aaa Kete, v Št. Všdn nad LjtsMjaBo Briški Mihec, v Tržiču stavbni tebnik Avgstst Strao-ski, v Korjem Jožef DntSkovič, v Maribora kandidaiinja m odr oslovi« B oženi a Skapia, n Lavi pri Celju Marija Gaberihek roj. Vreč«. — V I.jtibljani »o edS!i v vača»o»t- vdova po okr. glavarju Ema pl. Flad«ng, Iren ca GA vdova po učitelja, Marija Pianecki. inšpektor poštne hranilnice v p. Jakob Vrečko. za»eb-nica Josipina l.evičnik, Kelhar Jakob, »progi uradnika v p. v Kamnika, Marija Pofačašk roj. Doruik, ulite^ica v p. Amariia Goni roj. Piuiiuk, vdov* p. paznika Barbar« Siard ia careiinik-vodnik Dimitrije M it K. — Naj počivajo v miru!
Starši, ali ste ze naročili vašim otrokom Vrtec1
V današnjih časih nn ra imeti že vstka hi§a svoj časopis. Dajte tndi mladini zdrave duševne hrane in naročite ji mladinski 'u«t »Vrtec«. Za malenkostno mesečino naročnino 2.50 din dobe otroci časopis in ie tri kP« mladinske knjipe letna Tndi na vaše najmlajše iz I. in II. razreda ae posabite, ssk'»i tiidj zanje prinaša »Vrteči ellko lepih in !ta' bavaib atvfiri, ob katerih » b« otrok naučil branja. Ako {»rivesVIe mUidiao fc/ tfh letih na dober fasn^k. r.» bo ladi ol lenila pravih kr^ansklli »e d*i;-e f nikogar vsiliu kak 4mg list, aahlev*]!® »lasti prt skapnem Solds,e« narofievaaiu 14 vaSe otroke »Vrtee«.
RAZGLED PO SVETU
Prevrat v Romuniji
Ko se ie po Romuniji zvedelo, da je dunajsko razsodišče polovico Transilvanije odcepilo od Romunije in prisodilo Madžarski, je med ljudskimi množicami, zlasti pa med mladino nastalo silno razburjenje. V sedmogra-ških mestih so se za£ele najprej velike demonstracije in največje so bile manifestacije ravno v Ciuju, ki je glavno mesto Transilvanije in ki je bilo priključeno k Madžarski, Poročila Iz ameriških virov so vedela povedati, da se je ravno v tem mestu zbralo veliko Število kmetov, ki so protestirali proti temu, da bi romunsko ozemlje Transilvanije bilo priključeno Madžarski.
Iz Transilvanije so se neredi začeli Širiti po vsej Romuniji. Nezadovoljstvo pa je doseglo višek v BukareSti, kjer so se demonstracije začele usmerjati proti samemu kralju Karohi. Po ulicah so začeli vzklikati proti kralju, v sredo zvečer dne 4. septembra pa je voditelj Železne garde Horia Sima streljal z ulice akozi okna v kraljevske dvorane. Izjavil je, da je hotel s tem opozoriti kralja, da naj odstopi in odide iz države. Nezadovoljstvo v Romuniji je nevarno naraščalo. Žalost in velika bol vsega romunskega prebivalstva
KATOLIŠKA CERKEV
s Socialno delo v misijonih Rešitev 'socialnega vprašanj« je dandanes najnujnejša zadava. Od tega je v veliki meri odvisno, kaj bo s krščanstvom v bodočnosti. Ce pa je vera in socialno vprašanje že v krščanski Evropi v tako teeni zvezi, je tem bolj v milijonih. Poganske dežele se z naglimi koraki bližajo istemu žalostnemu socialnemu stanju, v kakršnega je spravil Evropo neomejeni pohlep iti sebičnost, ki jo je rodila vera v golo snov ali s tujo besedo materializem. V Evropi je zavirala ta žalostni razvoj vsaj nekoliko krščanska vera, poganske vere pa so v tem oziru brez moči, zato je tam propad še hitrejši in popolnejši. Ce torej hočejo misijonarji pridobiti poganski svet za Kristusa, morajo nujno pomagali, da se socialni položaj izžemanih in zatiranih poganskih množic spremeni in uredi po načelih krščanske pravičnosti in ljubezni. Težko je to delo, saj je celo pri nas, kako ne bi bilo tam. Kljub temu pa misijo-nai-jf ne be& pred njim. Oni vse store, kar je v njihovih močeh. Le žal, da so njihove moči in srodstva tisočkrat in mllijonkrat preslabotne. Zato nas prosi sv. oče v imenu misijonarjev, naj goreče molimo v mesecu septembru, da mogočni Bog blagoslovi njihova prizadevanja 11	^
RUSIJA
s Razsipna kolajna, kakor je nima nobena kapitalistična država. Sovjetski listi poročajo, da je bik> v Sovjeiiji ustanovljeno novo odlikovan f o, ki n««i naslov »Maršalska zvezda«. To najvišje odlikovanje za rdeče vojake do zvezda, vsa iz zlata ft>Vašeim s .pl*tlB<>f velikimi briljantl. Nobena kapitalistična ar-
je razumljiva, ker je bilo Romuniji odtrgano ozemlje, ki je v resnici v veliki večini naseljeno z Romuni.
PrejSnja romunska vlada, ki ji je predsedoval Gigurtu, je odstopila in Gigurtu je sam predlagal kralju Karolu, da naj pokliče na oblast generala Antonesca, ki je bil pred tremi dnevi ie v zaporu. General Antonescu je zahteval, da se mu takoj izroče vsa pooblastila in v petek zjutraj 6. septembra je poslal kralju Karolu pismo, v katerem mu svetuje, naj se odj>ove prestolu in da naj hitro odpotuje iz države. Kralj Karo! je nekaj minut nato podpisal odstopno izjavo.
Na romunski prestol je stopi! ujs.gov sin Mihael. Domov so iz tujine poklicali takoj njegovo mater Heleno, ki je že deset let živela v Italiji in v Nemčiji. Mati bo sedaj podpirala sina pri izvrševanju njegovih nalog.
Nova romunska vlada Se ni sestavljena, toda general Antonescu si je nadel naslov »upravitelja romunske države«, Karljeve pravice so zelo omejene in bo kraljevska oblast bolj reprezentativna. V državi pa bo najbrž zdaj zavladala Železna garda, ki je že sklenila podpirati generala Antonesca.
žava na svetu dozdaj še ni podeljevala tako razsipnih kolajn.
A MER! K A
s Sporasnm med angleško in ameriško
vlado je bil te dni objavljen. Anglija odstopi za 99 let Združenim državam brez vsake pristojbine oporišča v Novi Fundlandijl, na Ber-mudih in Bahamskih otokih, na Jamaiki, Malih Antilih, otoku Trinidad ter v angleški Gvajani, Združene države pa izroče Angliji takoj 50 rušilcev, ki so bili zgrajeni leta 1920 in ki imajo po 1200 ton. Sporazum je bil objavljen v obliki pisem med angleškim veleposlanikom v Washingtonu lordom Lothianom ter ameriškim zunanjim ministrom Hullom.
DROBNE NOVICE
Velike poplavo je povzročilo deževje v
Afganistan«.
V Sedmegraški je trešči! na tla aereplan, ki je votr.il uradnike velikih romunskih časopisov na iipski velesejem; 12 mrtvih, 9 težko ranjenih.	, . ...
Nemška uradno poročile trdi, da je bilo v zadnjih dveh tednih sestreljenih 1565 angleških leiai in 175 zapornih balonov, Nemčija pa je izgubila samo 403 letal. Angleži pišejo rav no nasprotno.
tiS« milijonov lir je določila Italija sa »javna dela< v Albaniji.
Dveletna »nja&k*	J« »Ted,» na-
mesto des««fnjf»- otoMb®. —• Španija.
Bolgari bodo vkorakali v Dobrudžo 20.
septembra; končno bo zasedam na 3" septembra.
Kadar kupujete
Aspirin
tablete, ne pozabite pogledati, da li vsak zavitek in vsaka poj samezna tableta nosi „Bayer 5 jev križ, ki "ga mora imeti. Ni namreč Aspirina brez „Bayer"4 jevega križa.,
ooniiia mm Md
Dva italijanska časnikarja sta prva t6t dni prelezla južno težavno steno Montblanka,
Ameriški rušiiei menda že plovejo iz Ka* nade v Anglijo.
Vedno bolj so žuti pomanjkanje steklai in steklenega blaga v Turčiji.
Okoli 14.000 letal bo dobila Anglija od Amerike do aprila 1942. Ali ne bo že pre* pozno?
Kanadska vlada je zaplenila 4 francoska ladje a skupno tonažo 18.789 ton.
Soproga kitajskega maršala Cangkajška
je odpotovala v Ameriko, kjer bo sprejeta od državnega predsednika Rooseveltat
Sovjetska" vlada je vprašala nemško vlsw do za pojasnilo o nemško-italijanskem jam* stvu za novo romunsko mejo.
Letošnji dunajski velesejem šteje 2150 razstavljalcev. Razstavni prost«,- obsega 200 tisoč kvadratnih metrov.
Italijani poročajo, da so zasedli važno ka* ravansko središče Buno v Afriki.
japonska vlada odpoklicuje iz inozem« stva vse svoje, Angliji in Ameriki naklonjena diplomate.
Za 596.000 ton angleških ladij 90 Nemci v avgustu potopili, pravi nemško poročilo, i
Angleška vlada je proglasila vse angle« ške bankovce, nahajajoče se v inozemstvu, za neveljavne.
Nova pogodba o blagovnem in plu^ilma« prometu je bila te dni podpisana v Moskvi med Sovjettjo in Madžarsko.
Velika tevema smuči je *gw«Ia v mr* veški prestolnici Oslo.
Švedski listi poročajo 0 velikih ražetinnl!s ki so jih' v okolici Londona povzročile ne»i« ške bombe.
... iiiiiinuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiii iiiiiiimiMirnr "ii
n Jesensko romanje k Sv. l.jHP » />»* som združeno s proslavo 300-letmce *upn« bo v .tttielie Tmena- Marijine««, dne XX
častilci sv. Lucije, prav iskreno vabaenil .
%
Radio Ljmbiian«
f»wtt UL mfL: T Jkrtrtcv mm*-. , SMf*»txU	7 Ji nu
P<-«oč-ii« :a	O Xa.pi.tt-!
ortr^.fT 1* rW«.>'Ha. rv A*!*,,,.. *, ,
Kar- it a. «940 Obi.,* * ImJ. -**' ».» o	JB.-W.-r*
oh. i nt* i iw.1® ltarvm n^n-f .. , .* Ji J' n«*«, r -Napenirfj » ^ 4sjA1 wlfrw
iVarfL «1. «1*.: T J«trfc»-/ Ntptrt«? s*	T.H	,.
I2J» F-.a*čiia .a «b;a«e. 15 X*;«•»«.••.. Ra&j(4i «ri<-raer. 1* P«.: Ii, u m 7,.,»' ?? pre^"-	mi* : v
paro&a. «*-»	ara. KM<
stauiKK. iii it/ Ž*»m4a ura: OAtiit,«,^ It t	a	ii
Mnr.jb 2b« Frr*i; » <,rit-..:r> . Xfc|«-t«J ja	JB.J* I"5»Af«. ^
Sefert*.,	T	pn-j r.jT
\t>-wt! »r MMdla. T.15 fteir-A fj^ 12» FtraiM titjmof. n	n-?
fhjfe'«. 3» »»^JitrfsSa. c oarastu. ara. i." it. ? j fte« f^M-cok. iS48>	t p»*>U-salti M
.Vrj*<» -«l- » !"om .i».	Pra
L rt »>	mled	j
-	j,:..'»■ UutbrrFfar t** i,- jA „
XS.SK."> <*s. « jnaučiht. 22.1$ -i. uH^ ViMjft. J*.	* je^-Mj, j* ^-5
I tu* ! O tri n % NtpoiMS: i, f,-., (
t*ritr** pia-sV u fr*»« *f-rt*;	r^i. Jk»w	t SaWj
a**«*«* 8L U PtkStmri karan* A fcr: -ž-v- v*-.*«*. 1" *«**.■«
i.	lirt :tir«jr.-iM	f>fiw«4
r	V«w«n f*	a
jv«*-«, «Jti \»r_ fflr».	<■*,„,» % ft,.
bla. f5 ?'k«še
Pum	H. *»■}>: "" j tjmpijr«,
,f 3«• It. T.-5 fn-.- ■: P"«-K»-. fWar>Sa a <-*-i*we.. rt	OJB
Ket	u Km*,*. ',(• -.-».-i.,
?.-•>•« t*	'Zak-Lc rrf Ii. S«JS. Piatie,
t* as-	5» Ur« .	-v.-rf-. S
'•» sw.-i.--i«. J«,;.-.: S«- i -i. ' (i, u-i » loirn ibi.M- pUrti*. i j. ■VBjMnrč. m
frem^ir. Ucvu- »nT Lu«-««4
:js
fiašte.
*«JM«»-.—>. (JI »


is swa-
I* Bas*
/» mtmm.-mUff'*
f«	?»	-T-j «
»a; ir. Jisrah BW. »ir.'«
*	t reš'.«
^Koldir j«*, fi
f*. <
Pogled na spomoitik kralja Aleksandra 1. s podstavkom.
Nj. VeJ. iiaij Peler II., knes namestnik Pavle, princa Nikoia ln Aleksander ter Nj. kr. Vis. kneginja Olga pred spomenikom, ko igra godba državno kimno.
dtaiee Zvum dekliških krožkov, obrane aa Kongresnem trgu, pozdravljajo prihod Nj. VeL
Pogled na Slovenske taate mti slovesnega v *v«mu.
n JeHea. Ko te sleherno nedeljo in praznik privabi g)a» zvona k službi božji v našo povečano župno cerkev. Tvoje oko ln uho takoi opazit«, da je sedanja ureditev hiše božje le začasna., da ho potrebnih še mnogo dobrih src, ki bodo e svojo dobrotljivoetjo pripomogla do končnega cilja. Zato oprosti in ne zameri, ako ai v tem smislu vljudno vabljen na koncert »Slovenske narodne pesnrit, katerega priredi domači cerkveni pevski zbor v nedeljo, dne 15. septembra ob 8 zvečer v Cerkvenem domu na Ježiei. - Podpri vcvišeni namen, da bo hram boži i čimprej dostojno urejen, saj ti njegov stanovalec ne ostaaa ničesar dolžan.
d Pri »aprfjti ali pri motnjah v prehp.fi vzemite zjutraj na te«* kozarec naravi* »Franz-Joaef« »od*
9r
- Stran 7.
Kraj Peter II. kot letalec.
PO DOMOVINI
Prireditev v Ajdovcu na Dolenjskem
Vsem. ki m zanimate za na* kraj Ajdove«, povemo, da se pripravljamo na proslavo obletnice blagoslovitve »Gnidovčevega doma t. ki bo 22. septembra. Ob pol desetih dopoldne bo 7 župni cerkvi služb« božja, med katero l*> pel moški »bor. Po službi božji bo pred Gnidovčevira domom zborovanje, ns katero vabimo posrbno mož® la lanljo is Jomače župnije in iz okolic«. Govorila bosils prijsiiai.,-1 govornika iz Ljuhtjsne o nevanmtih. ki pr^te verskemu in ntavnemu življenju našega naroda. Popoldne po sinil« boiji. ki ho ob pi»l dveh, bo telovadni nastop našega FO in 1)K a prostimi in simboličnimi vts-jami: »Nebo žari«, »Hči na grobu matere<, »Dvijr-nite, orlic in »Izidor ovtice paselc.
Vsem žejnim in lačnim bodo opoldne tn Popoldne postrejrli naši fantje z dobro pi}*Se ln dekleta z dobro jedjo po zmernih cenah. — Za razvedrilo bo skrbela godba iz Žužemberka. Ob tej priliki bo tudi v pritličju naš*R& doma odprta Gnidovčeva soba, kjer bo mogel vsak videti zanimive stvari, ki jih je rabil pokojni Skal Gnidove«. ajdovski rojak. Ker nas j|e oprem« Oaidovčeve sobe precej stala, se priporočamo za prostovoljne prispevke.
Prireditev bo ob vsakem vremenu. Ce ho deževalo, bo celodnevna prireditev v notranjih prostorih Guidovčevega' doma. 7.iAn, prijatelji, znanci, okoličani pridite dne 22. septembra v Ajdovec! Veliko lepega boste slišali in videli!
iz raznih krajev
Dev. Mar. v Polja. Po 58 letih učiteljsivova-nja sem bil sedaj upokojen. Odhajam v pokoj s pošteno zavestjo, da sem kljub težki življenjski borbi za preskrbo svoje desetčlanske družine, vseh 12 let zaloško šolsko mladino po najboljših močeh vzgajal za Boga in ljubljeno domovino Jugoslavijo. — Ob tej priliki se pri-
jateljsko poslavljam ml ^.^ovanih prebnalcev zaloškega šolskega okoliša. Od vseh brez kake izjeme. Tud, od tistih, s katerimi na poi<t«Mm polju nisem bil eno, ker sem ie vedno prep"-fan, da je sam« tisto življenje vredno življenja, ki mu je temelj božja zapoved is « H samo tista vzgoja kaj vred*..ki.iskreno m dosledno sodeluje $ Cerkvijo. Naj Gospod zlasti v sedanjih težkih časih blagosiavlia moje drage žaložane. Kašljune in Podžfradčane ter JiU obvaruje vseh nesreč. Posebno zdim, <la bl ao-bili Zalo lan i Čiinp-ej lastno župnijo in tako Kristusa r Najsvetejšem Zakramentu, ki je v^ v seh dobrot, v svojo sredo. — Z Bogom i
Fran Silvester.
Veliki Gaber. Čeprav smo daleč od KnreSfka, vendar sa je tudi iz naJSe duhovnijo udeležilo pobožuošti za mir dne 1. septembra 21 oseb. Dasi je bila pot na Golo nafK>rna, smo bili vendar vsi zelo zadovoljni ter upamo, da nato romanje h Kraljici miru ni bilo zadnje.
Medija-Izlake. Komaj so utihnili zvonovi, ki so zvonili umrlemu Editu Janka iz Izlak, že » 25. avgusta vnovič zapeli njegovi stari mami, Mariji Jenko. Marijina družba za žene v Izlakah pa je z njo izgubila v teku enega meseca že drugo dobro članico. Niso sc že posušile solze žalujoči Jeakotovi družini, že jim je smrt njihove dobre iftame vnovič težko zadela v srce. Pokojna mama je bila ena tistih dobrih slovenskih mater, ki vedno dela, moli in trpi. Gori kakor sveča in izgori zato, da sveti drugim. Noj počiva v miru, žalujoči rodbini na naše sožaljel
Mekinje. Dne 2. sept. sta se tukaj poročila Golob Janez iz Nevelj in Košir Antonija, p. d. Ožbovčeva s Porijelš pri Mekinjah, vzorna članica tukajšnje dekliške Mar. družbe, katera se je od nje pri potočni ma5; z ganljivim petjem poslovila. — Ker po novi sinodi na /egnansko nedeljo ne sme več biti pri podružnicah sv. maša, to odslej naprej v Inrškl kapeli v Godiču služba božja vselej zadnjo nedeljo v sepfembru ob 9. torej letos 29. sept.
Za roienvensko nedeljo, žal, ni mogoče riobtti duhovnika, zato mora ostati pri tem čusu.
Sv. Jfait nad KrsaJem. V nedeljo 15. «eptenibr» bo na Sv. Jottu v«lik romarski »h t d v poč»fct. nj« Žalostne Mater« botj«. te na predvečer v «>. boto bodo romarje »pov«dov»li trije spovedniki, enako v nedelje zgodaj zjutraj do poznega dopol-dneva. Sv. mate bodo ob 6, 8 in pol tO. Popoldn(j oh 2 So za član« bratovMin« iat M. B gavor, twi, litanii« in procesija okrog cerkve na sv. stopnic«, kjer bo poboinoat rožnega venca Marij« sedem j,, losti. Tega dne moremo dobiti popolni odpustek tolikokrat, kolikoikrat po vredno prejetih «». kramentih obitčemo sv. »topole« in molimo v papežev namen. Ob t«i priliki naj bi ie priglasili tudi novi člani z» »prejem v bratovščino Zal. M. B ki letos obhaja 38. teto po svoji ustanovitvi. Vsepovsod prireja io mirovne procesije in »pokorna ro-mtoj* k .'"»riji, Kraljici miru. V nedelj te v istem duhu zbct.mo v romaraki cerkvi Sv. JoSta nad Kranjem'ir- obnovimo pobc*ios» v ča»l 2al. M. B. z gorečim: tiroSniaml, d* na« in itsšo domovin* obvaruje vsej* hudega.
Petkove« pH log»!en. Na Mali Šmaren smo imeli na n«iem Petkovske«o gričku lepe »lov«, nosi. Popoldne ob 3. »o prihiteli iz okoli kil, t,r4. jev k blagoslovitvi novega H»-"nioniia, ki »o ga ku. raili petkovski lantje in dekleta in gs pedarili cer-It vi. Po blagoslovitvi to fantje in dekleta zaigrali na prostem Teofla taka dovriteuo, d« »o bili tudi listi, ki so pritii od >i«!«č «1« presenečeni. igro smo ponovili todi	ob &
Sv. Križ pri Litiji. Tukaj pri nas je leto* boij slaba letina. Na Si vinogradi po goricah zgltdajo opustošenj vsled hud« peronospore. Črički jaloitmo prepevajo, ker ni na traju sladkega giozdja, kakor je bilo lansko leto. Edino krompir in fižol sta dobro obrodila. Žito je tudi slabo. Mlačev je končam. Letoi. j« pomanjkanje delavcev in zalo smo tudi v veliki stiski, posebne za ml#!.iče.
Litija. V nedeljo dne J. sept. te je vršil v Litiji občni zbor JRZ sr cel litijski okraj. Zavedajoč se važnosti strankine organizacije, so se odborniki okrajne organizacije t, {. vsi predsedniki in podpredsedniki krajevnih organizacij v okraju polno-iteviino udeležili. Pred volitvami v odbor okrajna organizacije JRZ za litijski okraj sta poročala odbornikom o političnem n gospodarskem polofaja bi»'.i poslanec za litijski okraj g. dr ]. Ltvrič ia strankin tajnik g. C a »ar. Nala so se vrffie volitve v popolnem redu in soglasja. Izvoljen j« bU za
89
Gospod Volodijovski
Nadaljnji razgovor so jima pretrgali glasovi. ki sc klicali:
»Komisarji se vračajo, komisarji se vračajo!«	« "
Ia res, čez nekaj časa so se trije aftbtt&t odposlanci prikazali na grada. Bili so io dolski sodnik Grušecki, utolnik RževaiM in černibovski praporščak gospod MSiSeVski Sli so sarke s povešemiai glavami; n« hrbtih so se jim svetili brokatni kaftaai, ki so jih v dar prejeli od vezirja
Volodijovski jih je čakal, oprt na še topel m kadeč se lop, namer jen proti Dliižku. Vsi trije so ga molče pozdravili, on pa je vprašal: »Kakšni so pogoji?«
»Mesto ne bo op! en j eno, prebivalcem je zagotovljeno življenje in premoženje. Kdor noče ostati, ima pravico oditi in kreniti, kamor se mu bo zdelo«
»Ia Kamenec?« Komisarji so povesili glave: »Sultanov... na veke vek »vi...« Nato so komisarji odšli, ne proti mosln, zakaj tam so že množice ljud<tva zaprle pot, ampak v stran »kozi južna vrata. Ko so prišli do i. so sedli v čoln. ki nai bi jih pripeljal do pohskih vrat. V nižini, ležeči med skalami vzdolž reke, »o se že začeli pojavljati jani-čarji. lat mesta p« so se valile vedno večje množice ljudstva in napolnile trg nasproti staremu mostu Mnogo jih je hotelo leči na grad, toda iz njega prihajajoči polki so jih na po-velfe malega vitezn zadržali. '
Ko je le-fa odpravil vojaštva, je poklical gospod« Musaiskega in mu rekel:
»Sta rt prijatelj, izkazi mi uslugo: pojdi takoj k ro«ji ženi in ji povej od inenč'-■ — —«
Tu je za trenutek zastal malemu vtSeuu glas v grlu.
»In ji povej mene: Nič za tof« je eaglo dodal.
I.okostreiec je odšel. Za njim je počasi odhajalo vojaštvo. Volodijovski je sedel na konja in nadzoroval odhod. Grad se je praznil, toda počasi, ker so grušč in podrtine ovirale korak.
Ketiing se je približal malemu vitezu. '
»Grem!« je rekel in stiskal zobe.
»Pojdi, samo zavleci, , dokler vojaštvo e« odide... Pojdi!. .«
Volodijovski pa je snel čelado z »lave: za trenutek je šc pogledal na razvaline, na to po je svoje slave, na grušč, mrliče, odlomke zidu, na nasip m na topove, potem pa je dvismil oči kvišku in začel moliti...
Njegove zadnje besede so bife: .... »OajijL Gospod, moči, d* bi to potrpežljivo prenesla, daj ji mirti..«
Ahl.,._ Ketling se je podvizal, ne da bi Čakal na to, da bi polki odšli: zakaj r tem trenutka so se zamajale bastije, strašen pok je raztrgal ozračje, ploščadi, stolpi, stene, konji, .opovi. živi in mrtvi, gruče zemlje — rse to-je zgrabil plamen in pomešano in strastno
zrak°r * e° Sam Stra5ea n!,boi ^ rie<c,° ▼ *
Tako je preminul Volodijovski, Hekior kameneškl, prvi vojak^ ljudovlade.
V sianblavovskem samostanu je stal sredi
cerkve visok tstafalk, na gonto 5wlavlien k svečami, na nje« ptt ie , dvIL V^Ut.
k do« ebn	Sfl o^Prarljali
Po„reb^ oiciia	je Lila. MM
iit'0'
tr^pioVo«^
so bili namreč pod tsr%.'m konvojem {stražnim spreinsi*«®) odposlani preostali kameae;ki ulea* (itgusMtu) ia bili itt oddani * roke let-mutiskUi .jisk,
V samostanu so peli vsi zvonovi. Cerkev se je napolnila z množico žlahtt ia vojakov, ki so še zadnjikrat hoteli videti Lraio .Slektorja kameneškega* in prvega viteza ljudovlade. Šepetalo se je, da pride sam hetman k pogreba; ker ga pa doslej ni bilo videti, a je Im«" ^sak trenutek prišel tatarski čansbtsl, zalo je bilo sklenjeno ne več odlaiati s pogrebom.
Sl«r» vojaki, prijatelji rajnega aii njemu podrejeni no stali v krojrn okoli katatalka. wed dragimi s« bili naveoči: lokotlrclec go-spod Mušalski in go»p«d Motovidlo in go^iod Saitko in gospod Hromi k a in gospod Nenašinee in gospod Novoviejski i» imiogo drugih nos-dan^ih častnikov s postojanke. Po čudnem naključju ni manjkalo skoraj ni&opar izmed *<®! ki ac nekdaj poserfnli zvečer ne klopeh pr'
hrepijovskem Ojptjiiču, vsi *o odnesli cele
glave iz te vojnem samo on, ki jim je bil poveljnik ia vw>r, ta dobri in pravični vitez, strašen za sovražnike, sladek za svoje, samo on, borilec vsek borilcev z golobjim srcem -je ležal ta visoko sredi luči v neizmerni Man, toda v tišin« smrti V vojni otrdela srca »o * topila od žalosti pri tem pogledu; rumeni bleski sveč so osvetljevali stroge, otožne obraze bojevnikov in se odbijali kot bleščeče iskre v solzah, ki so tekle iz oči. Sredi kroga vojakov je Sežala z razprostrtimi rokami na tleh Bo«-poleg nje pa stari, nadložni, zlomljeni m trs-se gospod Zagloba. Ona je prišla sem » Kamenca peš m vozom, ki je pelial nojd«^ Ji krsto, prav zdaj pa je prišel čas. da J« bilo treba oddati io krsto zemlji. Vso pot. » J* hodila neprisebna, kakor bi «e pru>s*» feč femu svetu — in sedaj pri tem katafa1*" Jv'*,)l,na,vUala' da b» -»o zavedala, r. uf"j
.NiS ia fol' — ponavljala, IreV ji je tako vel*
.lkrajneji« predsednik« JRZ za litijski okraj »cji««. no dr. J. Lavrič, blvli narodni poslanec, « podpredsednik« Ignacij Pevec, župan iz 5t Vita pr Stični in Prosenc Anton, iupan iz Zagorja, za blagajnika Zupane Anton, iupan iz Krk« ... tajr.l\j S t rman Alojzij, iz Šmartno, predsednik Ckrajae Kmetsk« JVB« za litijski okraj.	i ... t leti
«0 »e t/ mali v*si< 1 Veliki vrh, • ■•■»tiU k«r Iri sestre in dva brati v eni sumi družini »p''Uov»n« hiše hneti*. t efn< )« druga ravno tohkina vas okor«;J!l*. k«'tl Mci; uo*o Kar Itiri nti celo pet porok v taj vasi in niče: '.z p ,<!• . auih družin ia garjeve, Kovičevis in Ho»tr.ikov». Bog jim d.ij »režo in blaki slov, <?a bi se v sedanjih težavnih časih zavedali vsi novoporočenci svojih velikih in odgovornih poklice*!
Sostro. Tukajšnje Prosvetno društvo ima v nedeljo. 15. septembra po večernieah svoj redni letni občni zbor in vabi vse člune in članice, da ee lena občnega zbora udeleže polnoStcvilno. Za-Črtlill bomo jasne smernic^ za naSe delo in z novimi prijeli za delo, da bomo širili v naši župniji pravo prosv. delo, Vabimo' pri tej priliki nove člune in članice v naše društvo. KO pa ima svoj redui občni zbor to sobolo zvečer ob pol 8. Fantje, redni Člani in prijatelji naše slovenski, katoliške telovadne in vzgojne organizacije, pridite!
Vojnik pri Celja, Pretekli teden nas ie ,?npustil priljubljeni kaplan g. Jevšnikar Viljem. Nad 'Ive leti jc posvečal vso svojo skrb največ mladini in dekliški Marijini družbi. Od-žel je na novo službeno mesto v Žalec. — Ba-novinskii hiralnica v Vojniku gradi sadno sušilnico. Tako se bo tudi naš kraj uvrstil med napredne sadjarske okoliše. Želimo le, da bi se sadjarji v velikem številu posluževali sušilnice in spričo velike skrbi za prehrano naj bi se uporabilo sudjo namesto za pijačo za vsakdanji kruh.
Slov. Konjice. Imamo krasno jesensko vreme, ki ga avgusta nisuio pričakovali. Grozdje je pričelo zoreti iu vsi drugi pridelki. Prepričani smo, da • bo dolgo držalo in upamo na zadovoljivo vinsko letino, katero ho našemu kmetu dala nekaj novih virov za gospodarstvo, ki gn sicer tarejo mnoge nadloge. — Zelo slovesno smo praznovali rojstnii dan našfiga mladega kralja. Na predvečer je v društvenem domu bila akademija v slavnostno počastitev, nu praznik sam pa slovesna služba božja. Pol-
noStcviliif so se je ndelrJSli zaupniki oblasti, sain.,up,av/.il4 i,k. u«do» ,* korporucij, soiska mlad na z učiteljstvom in mnogo liiuf. stvs. Ves trp j« bil okrašen d.?. .,.«,«.„n| »Inogo ljudi sc je udeležilo slatr.osti v I mh-y£"1'.z n."mi t"'' zastopstvo član.iv <n članic /.fO >i. /.IV. — V nedriljo U na Brinjevi goii zadnji letošnji romarski ihod ob običajni uri V soboto zvečer večernice, v nedeljo pa sveti masi ob šestih in desetih — Oh 'zadnji povod riji je Dravinja napravila veliko Skorjo Kmetom, ki irnnjo travnike v bližini struge in ob njej. Otnva je bila vsa povaljana in po-mandrann z blatom in protjem. Mnogi posestniki so jo le s težavo pokosili; uporabili Da jo bodo večinoma za steljo, ker je /ar.nli nevarnosti obolenja neprimerna za pokladunje. io je spet dokaz, kuko nujnn je regulacija Drnvmje v konjiški dolini.
litija, Rozina Franc, soboslikar — 70letnik. Ne sine iti mimo nos neopazen pomemben jubilej uglednega fanta — »Malarjevega Fran-celjnn«. 8. sept. je zagledjil tjp.li dan. Izučil se je sobnega slikarstva ter posiul dovršen, daleč v oko-^ ^^^^ lici znan mojster. Iz 'LtftfS jfiHflH njegove šole je pri-gH žgji j^BjSHBjB šlo lepo število po-■h w&hSRsH močnikov; nekateri se udejstvujejo žc kot samostojni inoj'tri, Odločno katoliški fant je naš Francelj, član fantovske kongregarije. Bil je mnogo let tudi družbeni prednik; njegova miza, omara in polica so ofiležene t katoliškimi knjigami in časopisi. Za časa županske krize je bil imenovan za gereiita litijske občine. Kakor takrat, tudi sedaj uživd vsesplošen ngled in spoštovanje. — Značilna poteza njegova neustrašenega katoliškega prepričanja je nadalje ta, da pri vsaki procesiji o veliki noči nosi kipec vstalega Zveličarja »Ale-lujo«, saj je tinli telesno ustvarjen za to — velikan po postavi. Kako ponosen in mlade-niški je še njegov korak. Prav nihče mu ne sodi sedem križev. Dragi prijatelj naši Mnogo
ot<vcih. a še več wsoIih dni Ti Je ljubi Bog naklonil, /« kar vemo, da i uiu srhvu-l'v<ri. '/n Tvojo bodočnost pu vsi tvoji prijatelji prosimo Dobrotnega, nuj Ti podeli še mnogo let srečnega, zudovo.jnega bivanja med /mini Bog le živil
NAZNANILA
n Dobrova pri Ljubljani. V nedeljo dae 15. t. m.
bo pri na* z&kljtiček Šmarnih maS, Bcpoldne bodo romarji lahko pri več mašah, ki bodo oh 6, 8., % iu pol 11. Popoldne p* bo ob 3. a« pa ob pol 4. kakor navadno sklepna pridiga prevzvige-nega Jkola ta nato mirovne procesija. Ta teden obhaja dobrevska župnija mirovno devetdnevaico, ki bo zaključena z mirovno procesijo. Zaključne procesije so vsako leto zelo lepe, ker sc jih udeleži velika množica. Letos pa bo gotovo ee »osebno veličastna.
n Prosvetno društvo pri Sv. Lenartu nad škofjo Loko vabi na svojo velik« javno tombolo. ki bo v nedeljo, 22. septembra, v primeru slabega vremena pa 29. septembra ob 2 popoldne v Zg. Liiši. Glavnih dobitkov je 8. Med njimi je krasna kuhinjska oprava. Poleg glavnih je še 150 večjih in manjših dobitkov. Tablice so samo po 2 din. Prijatelji prosvete, obiščite nas v čim večji udeležbi! — Odbor, n škocijai: pri Mokronogu. Bližnjo in daljno okolico vabimo, da se v velikem številu udeleži tombole, ki jo priredi 15. septembra ob 2 popoldne Prosvetno društvo v škocijanu. Pripravljenih imamo mnogo krasnih dobitkov. Glavni je novo motorno kolo znamke NSU. Poleg tega še ves koles, fotoaparatov, bala blaga, vreča bele moke, osipulnik, plug itd. ter nod 300 drugih dobitkov. Tombolske lcarte so samo po 2 din. Sodelovala bo ^alezijansko godba z Kacine. Prijatelji, prihitite v Škocijan!
m Romarski shod Planinske M. B. (Italija) se preloži od 8. IX. na nedeljo po Rojstvu Marijinem, t. j. 15. IX.
n Na Žalostni gori poi Mokronog« se bo, kakor drnga leta, tudi letos vršil romarski shod tretjo nedeljo v septembru, to je 15. septembra. Častilce Marijine prav lepo vabimo na to znamenito božjo pot. Običajni semenj v Mokronogu, ki je bil druga leta dan prej, to ie tretjo soboto v septembru, bo letos šele 21. septembra, ker j« tretja sobota šele ta dan.
ljubljeni, ker so to bile poslednje besede, katere ji je poslal. Toda v tem ponavljanju
i n v teh besedah so bili samo zvoki brez vse-
bine, brez resničnosti, brez pomena in tolažbe.
Ni bilo ,nič z« to', ampak žalost, tema, obup,
brezdušje, zgolj nesreča, ki. nikoli ne odstopi od nje, zgolj ubiio in zlomljeno življenje, zgolj
v blazno«t vodeča zavest, da ni več usmiljenja z.injo ne ^ade, ampak samo pra/nota, ki je in bo praznota in Ici jo more izpolniti samo Bog, kadar ji pošlje smrt.
Zvonovi so peli; pri velikem oltarju se je končala maša. Naposled je zndonel visoki, kakor iz prepadov kličoči glas duhovnikov: ,Re-
Suiescat in pace!' Mrzličen trepet je stresel ii.šo, u v nezuvedajoči se glavi se ji je utrnila samo ena misel: .Zdaj, zdaj mi ga vzemo! Toda to Že ni bil konec cerkvenega obreda. Vitezi so pripravili številne govore, ki b> jih govorili, ko se spusti krsta v grob, med tem pa je stopil na prižnico duhovnik Kaminjski, prav tisti, ki je v prejšnjih časih pogosto sedel v Ilrcptijovu in ki je Bašo takrat, ko je bila bolna, za smrt previdel.
V cerkvi so začeli ljudje hrkati in kasljati kakor navadno pred pridigo, potem_ so utihnili in vseh oči ao se obrnile na prižnico.
Med tem se je a prižnice oglasilo ropo-tanje bobna.
Poslušalci so ostrmeli. Duhovnik Kaminj-eki pa je tolkel na boben kakor k orožju; naglo je prenehal in nastala je smrtna tišina. Nato se je ropqtnnje oglasilo drugič, tretjič; nenadoma pa je duhovnik Kaminjski vrgel paličici na cerkveni tlnk, dvignil obe roke kvišku in zaklical:
»Gospod polkovnik Volodijovski!« . Odgovoril mu jc krčevit krik Basin-V cerkvi je postalo naravnost strašno. Gospod Zagloba se je dvignil in skupaj z P^!*"'™1 Mmialskim sta odnesla omedlelo ženo ^cerkve. Med tem pa jc duhovnik klical dalje:
>Za Boga, gospod Volodijovski! K orožju kličejo! Vojna! Sovražnik na meji, a ti ne skočiš kvišku, ne primeš za sabljo, ne sedeš na konja? Kaj se je zgodilo s teboj, vojak? Ali si pozabil svojo nekdanjo krepost, da nas puščaš same v zgolj žalosti in bojazni?«
Vitezom so se prsi burno napele in splošen jok se je utrgal po cerkvi in se trgul še ii<-kaj krntov, ko je duhovnik proslavljal krepost, iinbezen do domovine in hrabrost umrlega; pa tudi govornika so zgrabile njegove lastne besede." Premagalo ga jfi žalost zaradi malega viteza, žalost zaradi Knmenca, žalost zaradi Ijuiiovlnde. ki so jo upropastile roke spozna-valcev polumeseca. in je slednjič svoj govor končal s takole molitvijo:
»Cerkve, o Gospod, se spreminjajo v mošnje in koran bodo prepevali tam, kjer smo doslej mi peli evangelije. Potopil si nas, Gospod,'obrnil si od nas svoje obličje in si nas dal v oblast nečistemu Turku. Nedoumljive so Tvoje sodbe, toda kdo, o Gospod, se mu sedaj upre, katere vojske se bodo bojevale na mejah? Ti, ki mu ni na svetu nič skritega, li veš najbolje, da je ni nad našo konjenico! Katera Ti, Gospod, tako skoči, kakor ume na« skočiti? In takih branilcev se hočeš znebiti, ki je za njihovimi pleči moglo slaviti 1 voje ime v-,e krščanstvo? Dobrotliivi Oče, ne zapusti nas! Izkazi nam svoje emiljenje! Pošlji nam bra-nitelja, pošlji zmagovalca nad nečistim Moha, medom! Naj pride sem, naj se pokaže med nami, naj dvigne naša upadla srca, pošlji ga, Gospodi...«	.	..
V tem trenutku je nastal nemir pri vratih in v cerkev je stopil gospod he man Sob.eski. Vseh oči so se obrnile nanj. drhtavica je »preletela liudi, on pa jc Sel, žvepketaje z ostro-gami h kalafalkui vzvišen, z obličjem Cezarja, ogromen...
Oddelek vitcStva v železju je šel za njim,-
»Salvator!« jc kriknil duhovnik v preroški zanesenosti.
On pa je pri katafalku pokbsknil in začel moliti /.a Volodijovskega.
Epilog.
Leto kasneje po padcu Kamenca, ko so kolikor ioliko potihnile razprtije med strankami, je nastopila ljudovlada v obrambo svojih vzhodnih mej.
In nastopila je napadalno. Veliki hetman Sobieski je šel z eden in trideset tisoč konjenice in pehote v sultanove dežele, pod llo-čim, rla bi udaril na'neprimerno močnejšo vojsko 1 lusscin paše, ki je sta! pod tem gradom.
Ime gospoda Sobieskega je bilo že strašno sovražniku. Tisto leto po padcu Kamenca, ko je imel komaj nekaj tisoč vojaštva, je toliko izvršil, tako raztrgal brezštevilno armado padi-šahovo toliko čambulov uničil, tako velike množice ujetnikov rešil, Ha se stari Hussein, čeprav je bil po številu vojaštva močnejši, čeprav je stal na čelu izborne vojske, čeprav ga je podpiral Kaplan-paša, vendarle ni drznil stopiti hetmanii nasproti na odprtem polju ampak je sklenil braniti se v utrjenem tabor«.
Hetman je obkolil ta tabor z vojaštvom ia bilo je splošno znano, da se gu hoče polastiti z vstopnim bojem. Sicer so bili nekateri mnenja, da je to v vojni zgodovini nezaslisano poa-ietie, da bi se kdo z manjšo silo vrgel n£ večjo, ki ima povrhu še nasipe in jarke T zasiombo. Hussein jc imel sto dvajset topov, v celem poljskem taboru pa Jih je bilo le petdeset. Turška pehota je fnlajrikrat močne ša kakor hetmansku; samih janičarjev, ki so b.U tako strašni v boju moža z možem, je im turških nasipih več kot Toda hetman je verjel v svojo zvezdo Car svojega imena - «» navsezadnje v vojsko, «■* io jo vodil.
.	tjalje odhodi

Velik letalski napad na London
Ne
m %-jaez i	W
inož.	L«fta Lil im
Mi-saia Carja®*- ISsib* aetntta. šsatee Oiž* i^lijl pfH^iČlijB •Hf^Uftrt^*'!* *	J& jp? hWHtr
yi»Ma6te pnatataki «8»
4* T« i"* S* zapapi aaoati. «*r ph ?*
l-radm*«. sn^ssssa irftsci m sobc-vsjdSeaž« jM-ateBfifee B}«t ■riHtefg'* lit,	reki T«nai »
rsgfeš	Ti srtdB&i bmimm fr Mte
zr-i-Ata rjiw«i*S asi- FMs«* ** t ii* tm<i~*	šeJsus. i*e
sassB; ii ausapj' s&3wE«. Cfe pvaš&ž tenMar-i:-rrja je ?a-iSa ®*a	A«
■•a«.- st spaJaije v »»kara saiferttaeii ašrafei*-3 L»Š*ml TJUB. Sk3» »>
jjt ttfr^s M me*. « pa P fr msk
T bttiad	i* ^
vm T*««- *tf?ei#KUŽl apna«®
! utg&feea M.-(I«ČI ia* .-	. "
s	«uiž 5«
f	to*. j* j-sur-njesJi u**mm
Ž	- I
I " Vaari ^^ ia fr t«*	{
ž »i" -isa saaait* »ad Ua«faaaB TS az&sm-i j 'bb da jje te aa?*i	»dajA sa- (
»mh aa^adar aa Serfta. ' V sMteif« a. a^amica 3fc«an » sas«^ ta t,x,>m xiw	Vli aa »aiam.
se-sn^i -tao. »	*t2j<>.3» mm***
je » » fcj*. ta * je ««1 Laafaa* Zafcte «■ « — sk« ■ • •
Dve, tri iz Amerike
f C*r*£a*Aa s« aa pg»£aas» mnr-Ji
M »r far.; ta Kiai«J.	» šet,
':J-ir:t.'t	Esjesa SSa *
— 7 QswksiK je aaL."la v siisM Jata K rak**« t jJasrsA 2» 5aC ža Ea»i St lafsSa »ppssa. ittffie. trt
sea« ia i**« »»ai.	je hiša * C-asase-
ft — V CJe^sžmfe OL je -M|š ii asia-su '.^^■kt; aatrf m.>ak Jafrs lteawiši«iS f <sar5stl •» fe* 9*0» je w h sns^ a ■■gajHfaa» se |s lini * fiftž S 5*» la-
*L7.	«as<E l"	—
V drrrttedbi 0 i* aajrf »,V.-»BaSa |mbk pt*w težasfu. t fSarwS « let StuKmž je aa SE. Dar A ve.	je M isca is Gfa«fca
2» {Meepfcrat a fr jrsfei v AasevSka. is r i
m ftw fet pvsei je i 'ssiasi. ii » jm^fii j *	**tissi<	wej» JtatoBi:^' |
S* s si	je »»fewtas«ai.	|
ia to tm jeSrf T	ki« p ocp»- I
atraral prro	foiSo ia pare® Sf ■ni j
* ii-tan Obio. — V	flt j* ;
3KŠ Mbn Crato. r&jrsa Snfiadofaa. T | U kt Zarfapk -Se^e« fcft fr "sesMsai* ' rss	Sio^rsa S«ia v K,uir.-7£a ia
je frsa t asbenic 45 &e(l	»-
»&er	JMy sa ase*« A*-
rr-fta. i- Vfl&ta» .rt Car*« Ser '-«•*£*. — T Ow*c|*5 r	ki P»
Katii. ?	k*- Eaj«« fr bi r r .
p« t	- v	cuo ^^
JU.7	Ii;«««. »|es» AeUš&s .».„
fr feS® Manj«	i« je bčla fesa i, ^^
aja sa	Zmpme* Hrta*, tn
ui. »„n	— V AsOtt-. Hi. je Ui poit,*^,
n-si >rj Ptr«. ki ja fi»et n STS .Sg^,^, 5t.--»HL Is« ai	mtrubtium. v,.^.
w ^ ejBrfa	i*a«ar)a. Pofcipj ^
Om	tet — V	M.dL jj f
Taiwia 4mwM ffl tet aaearf afa^sati pmir A»swa st^ak^j. Dmm r «1 Jiaira^rtt, sa Daiiea^fc«« aa je	t	^
74 let Wel j«> *	pg
cš»S« teta IMS. s* fr m4Z
«eršj;jiE» l.jfMm Z»f<*.V» bes* t& tr«. _ V	«* » ff^to
fciiiia M>(e4a. » laritesi Je Mdt
jesSta^e atMa SteresiEB.	Saiert s C«.
»fr Arta, *	se j-e twc2a «
pnjasei^ata, »e fr ft&rnmS is	ot*
am<»riMi Scfet -fe*t£-i »s»fl»sfcsi:^ je ate Afiiaa	fes fs feafcst	t kis*,
aka. jHt ae |e S»	a
a*fe<w	TsŽsj f« frifel miam miak
Mi Pte»r, ii i« feeeereBe«ab» psrptiisl t UtaSmrn. — '*" MUmamk#%. Wh. fr nh Mra.	Ej-" icjem Fato.
stk 6 i«!	i« Wi « Lj«&&a ▼
te J?sSse«k.	as«r.t» a
tri Mm — 1' ftšžSe, mmL fr u pijač-MC9	v rtansfc CT --t Za-
pcara omet š	«tr>sk.	ta tri
te? tfart* — T V.*5W Ratai Pa. ja valoma vati » f -*	rt!,»k J«-
0-Vk Krioia * ^SasoiSš kt. Pak:;at je tsl
sa Vrasateisi aa i	at i a«*:'. —
je prf j^^sfcššš stsnS,
>T «uo»ei SM »» mkSm/.c M rad a masesom* mkam m. te- aumf* ■jrfTf a ^miMjajem. pa »«aJr* aušlš ie aessaS a« | menmr. x	as'"« st ^sdis^ as
Vie ms se Sste	% Se	sat
Hažetžra. p« frtv aa aaeetka pefMtfaoam
»»» .fejise. kž i« f«.	t «r*kLsa fe^fe-
Minp 3Wit& siisa *e sati. jo * skr-»«t jat »jifRKCt p«aaaKsaibi sa « rifcrissA m ijsetjev <5e ga ifžae ie kaj
S6m* r«=3aat je. ia je isa asfcR ukri »saiip. še-	s»f«iM, aUaasS a
peene*aaKti. ali kaeksc keesšf, t£a .se Sa sa-risbta if iTjr, Mi aičenaraost; « ie e»4e se&i:sest ^ žeSa ža«arS^«s, vere pa tate »s*J®	bS. ziniti pri fjedafe. ki bi j» tr
»etiki sarš	Za«o se si
** «b» žea »ai ae M^rutiS. AII Mi; s« booie rimi ali aa helfr:
V asa--ii?«® * aK rae |»ia ia Sron * rwaž» ia ©reresaik ča»as- P® ga* še velika denarja po *oiL Ka imiske« L-js baraataso is	a T«ak dinar,
»itaraj bi ae itepfi noj d* kmnefL Za
a šmeakaajie ia pudra i še iz drage paearije, s kateri tsj ktirmo s-fojo
čioveiko lepoto, jje pai še redno doroJ j Po »ea tedec stradajo nekatere Evine Uece, p« M Mnori saao i ačw imeti,
ttndi/f kraša ia mkka ia
fce p« pode sedei,«. « p*
Mšesaiti s dr»f» it aaHredeua •bi^ka^, wa
asers. saianra ...
se« bS ^rsša. kak« je r steki trjermi a»« fwwj*ke »etrepoie aeb (sati a m«« kjesa; Aes«*t-friijo. kakršane^a je dekle sasa šžirai» a se kakKM bi bite aaaeri rdli'. Zeeae seei je. kaka je iste aatti fs^jra® rpcifo §rr>.jh leS Sadi sa»e aofaj* terti tak® afefe-fca is šs.*i 3B»li sarej^m. kaiac ja
ESHfiRMS1 siftS^Bj^rt^t1^?*
pa čepraer m smstlem bolj pretaosrtt ia dekleta r botp^ 1hs&A T& pm na ea sue priaser. takft priaser«w je
■•eštete... 1» ki sterii *Hli »iraje Ijodl asaio	skrtKa.-.?.os!i ia pauusmtL p« bi
fejta ae bilo šal, ijvfetjeaijB k^ena bi b41» pa tadi r kacšst
5a srojft P«® sera prwrf t kB®. kjer » «KejeSi cboka siroto skoraj a	Lt si-
rote se je raxriia dekla, pocaeje se je pei-naožila t ašš® ia postala kuaa c^podin^ Ta je ne lepo. sigi ia bere se fatkac r povesti. Sa je postala gee?«dij*ja. fr p« bite, kakor te se tete prekrite. Svoji* aetstaajia terarSie ia sovrstete ise store »e« x lepiot očesosa. stoje preairaaje jisa hkaaje x rami mi očitki ia psovka au aa^ailje rrsfe. Tega pa aa pomisli, ja kjer se tako ravan • posti, kaate posli teka desMratje apwte aorajo ga apestiti. če še kaj «a« aase drfe Seved« pa spoanam tedi aa svo^h pato-raajHi teke hfie, kjer sloiiMad dete a na
knraa jjm mb<*s* si 9« inte* ia m (kMi aiarvii« J« f*tmp>,<>£m?'p is
lim fr fc«8BatSj» fr* aJtevliaaje aa * » steMgraaat Ve«, is je aa ksaeta pri-aetetca ašzka, siažba ja m	is faiai,
kdwr Stat« p* i «terfe?i. Tretei be pa »»• «■» fteda??. U be».te lafi peaij po kaei& » iwwjb hs	5«	če *
&nsB&. te te .apisartL %*««	^
šes artper jt aasžti «a£ p.rsti p^.^enm str. .Krdtet.	«fo « Ja I« s^at! ktriaS-
mi.i.,. jBa j« f«*««!*«« s« »W »f* » aarta bati, mite oe ba«e kasdM«^ pa ses te	« fr ^
iwt Saj ste ^utje. Ja rttfe. N i* i pmitsm, m M aii e&aeisaoe--*-
5«- esffl besesfc aa| szpSess, ss rftags pr<M&»ta. Prav je. da. prftifsja tsjaj raše lepe kraje a ia & sjsaaBs-j®. T^da trw* fr poftedati. ka!fe5®š s« tjsSj tajri. Za--:«!« ^ »	v	rrsJasij Suši ssc.i;'?, 49
pcrf pailrm aai« «aate^eteMaii "sa/AaS prati dršeri a	r^ditetjea. ki 40 *
i-iaanai mtortU M ateai * pote. če ae « eete pad pai. Se! T-stik* <Ms*i V* ^ ■aa a* aaa taeti. Prt® » *tevw» b"«^® ^ reda* ia povsod des«Ma! Pote« ar*
terra iaaete vedaa a sebsf ww ia
.! Te Mdteae n iftie ■*> b« ^ 71,0
a ja
'... adaj9 i«^1 ** ^
. nadar ae fr* i. a.
Zahtevajte cenik!
NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA
V JUGOSIAVI3S
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBUAfii
zadruga s neomejenim jamstvom
liubtiaaa. MikMevi mU S
▼ lastni palači
_____________ - - -.........
obrestuj« hranilne vloge
niiugodiiile
Nove m stare doge,
ki so v celoti vsak čas izp!a
obrestuie po 47.J proti odpovedi po
Visoka cena iltu »n moki naj našeniu kmetovaleu misliti da, koliko dela in trpljenja s svojim žitom ima. -	!"»! Wik ceni svoj trud in žito. Mislite na b1EUS" mm, kateri melje vse lahko doma, da Vam žito dovolj obresti da. Pišite po brezplačna navodilal
TurnSelc Štefan
jhMtvedrM
Ljubljana, poštni predal St. W>
SMST" 6INI
S««4;inlkt	mmmmmm
novi modeli, višek dovrtenostv 10-letaa garancija, najnižje »ene, tadehue
Podriai Ciril, 10147 pri
" -----^pMMMffpt
Piiiliiai
si
ilvfjesije!
Življenj« moremo podaUSntl. boležiae preprečiti. bolesai ozdraviti, »latutas ojačitt, nestalna moremo aftvcsttu, in nesreSue napraviti are4E9>
tU! i®	vsake
OstabUeaje živcev. potrtost, l«r!to duUriti prijatelj«* a!l svojih bhiBjilf, razočaranje. sti-ab pred bolesnljo, sla* B»oie SHljeiija ta m noto drugi* rastocpv,
Satf »vetjs.tvo is najbolj« asdravnlkl So poti, 11 T» morejo dovesti do dobrega rau»Io-ieujn, o«»vitt Tvoj tmaSaj. napolniti Ts z »ovisa upanjem; ta pot je pa opisana - raspravi, k! jo man vsakdo. U io sabteva, dobiti takoj ta
pessaia b r« splaCn« >
V tel mati prlroenl knjiJtel 1« rastffl-mačeno, kako morete v kratkem «MU in bros ovir« med delom ojaMtt »Ive«
in mUlce, odpraviti slabo rezpolo-. žen te, trudooat. rajtreeenost, oslab-Ijanje spomina,.neraspoloženje ia de"» in nebroj druirih bolestnih pojavov. Zahtevajte to rozpravo. kr Vam !>« nudila mnoijo prijetnih ur.
Ce ne morete tako} pisati, tedaj la oglas »pravite.
PANNONIA. APOTEKA Budapest 72 Pesrtach 83. Abt. 124.
»Veselili
-- • ~ . . .	. k	i r ; . I
______lim se, da ste zadovoljili z mojo no- '
VO dramo. Ali je boljS«. M . »t« pnfaUovaU7« »Me, krajša.«
ima blizu 150 sob, vijugast«	M-
dii« nekatere sob« «o nedostofeo. «' »> J-^ idm^S^^riat ^ kovino čudakov na sv., %
V kalifornijskem' mrfto JUn Jos« je živela
vdova, ki fe r^V^^TZ oih- sej. Hsdavao sa »; "te*1'-

Mali oglasnik

vrtuei fch «}« prano, rmll (ha tr-K Smvimtki »dos^mT'*
«M. Ar ^ n IL... .	1 '***>■
pimbkf ***— po*r*n, «ko tan*)«,«, OjMte potrsbtt>n« ki) proda*** »to.« pr^jt t£ tteefo pošto* otdrwui ofertr iti pcaSJ
trn« »h	i«	-""ah

Žrtlt (žrtMA)
iurt	ran. M-
»rodal Sv. Lurtja ». p	»rt l«e«a
hit« t u4n« vrt»a
alsiu črt! Kuin , -rv.ni.ijubi, »t lliTl
» ' te-tiksj. Cun« .
» » r,- w
Briaje fifi
te nlK kruta* 4oW* »r«t jwl r-.rdkl rrmm Poca6a* T UaMi*&<. Trrters 'Din«J»-il i cm »t }t r j«v:.-t> kklkdUčiH
frvtjinte^ njtaa
- Plk4» po

i« km«-«. Mi*, m.
rofian. u km*-ffck ti»:_« t-j.ll •k^tau. t m
JtL.\.ii Jtnka. »SKlkJ«
Ptkirsi^i »ijžffis
J* k« Ftr, j«. k«Uk. Mez-tek
khn »irau
•t. s. aw! ja ■■ m mtt
prrtU, m tak «ti»«l» po arl»»k&® irtkkth cMuta a1 n»J»vtia »rt f-rafetrto - »r. p«j-» ck>ta 1« — <-l*i

»SEDtlt« n prsaife — »sak kasetami« ■ lahko iiitra ia t natisu atroic zza<fi W9M pianta. Z*d»-
l ravftak n 1	ter j»ane 1 lav 6 An
peaote 17 iia. S sate. po po<t> 28 din, 4 kav. po paMi S dia. — iloogo u&vataia pikra. r "nite: pravi Sedm n dobi aao I garaj* riško
f* <!*čeS pa nktrvajt« Radia pri Va&m traw*ca kit ta^Rifi
Mfm riiu Atstta
Z e*» smrtno caeoco Meatia d Uafco Tkkkdo t Bkbnu «r»-Ski pripravi izbem. oOktota* ia sdrkio domačo pitata. Cena i kžekL sa 150 litrov dia
PJS2	*	p« pe*i ,
S ttettcaica po paib dia
pa	MMte pri Tata« ^
Faata
talk »raskr**. u |«M
as-ria«
štntluSS Iran. Prtki 1
v- *<- Via k u.
Sažkšnj«
trn	Ui foJJ-
»kk	»V*
mv»s v I^sMjka*. P3*t»»k <S«-k«<tk k i« »Tira-Ki kjorki«. PsAud-
t»	>t>MBO-
liB««.	(t.
11(41
Hii^tt
»» tefillo 5yre.'MM'BV SkTt>* »t. J«, r Jrts«.
UM sescij
►»ta«	t mri
o««*!«?«. p^atn.
Sk&kj*
»pr»Jj»t kk NilM obrtnik. Pofl-.^k« e* w>» •L\MaoUa»*<
m >dtiik!<km ia»m
FaaU
4» IT M k.)
»i Frana »otetra il. kL VM
fci kil — »icArn ^ K r i - >r.
V -ra kjk»ac, ttvuu«.
Ket&i fi«f
»4rav p*. ■ s*jr t$
la«. iaJ; ».si!« Vtm-tU M«, krirllitk® M" Sa ta h«
tmti t»li f o«iir-tr.'kk For u fV« a»f»-TI »Dolt i . -S^« »Vaatca U «■■■
hiši
Krk.-..k «:i Jta««lk pocodka aprkvl
*«. »m
Kravt-Bfeita!«*!
pr-ytim. .v«::* v uk-»OnanUuts«' l,,a
fiiiia
«4 II M d*::* »"J k 1
vatum Urtiju* !C*'
uaiu	m. l»tr!'
forijirdufi
Krm
u <k> ■» kk-k4