85'54 AA 60100Z00 OSREDNJA križnica ■muhlSKI DNEVNIK poštnina plačana » gotovini 4AA ,. ^ postale I gruppo LeM 400 IlF PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* uovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Leto XXXVI. Št. 202 (10.722) TRST, sreda, 3. septembra 1980 SPOMINSKA SVEČANOST MESEC DNI PO FAŠISTIČNEM POKOLU Množica na bolonjski postaji izpričala svojo privrženost idealom demokracije bila ob prvem mesecu pokola maša zadušnica, ki so se je udeležile razne verske in laične organizacije ter številni posamezniki. Na pobudo občinske uprave iz Barija pa so se žrtvam atentata poklonili tudi v baziliki sv. Ferdinanda, v glavnem mestu Apulije. Med eksplozijo je namreč izgubilo življenje kar sedem prebivalcev Barija, od katerih štirje otroci. Pod večer pa so včeraj v Bologni vrteli kratkometražni film »Bologna, ura 10.25. Pokol*, za katerega je dala pobudo občinska uprava. Župan Zangheri: «Ne smemo dovoliti, da bi izkrivljanje novic preprečilo pozitiven zaključek preiskave» BOLOGNA — «že od prvega trenutka, ko je bila narava pokola "«no začrtana, se mi j j postavilo vprašanje: čemu ta strašni atentat? ™*bena uravnovešena oseba ni zmožna napraviti takega zverinskega P°«ola.» S temi besedami je bolonjski župan Renato Zangheri končal 8v°i občuteni in spontani govor, ki je marsikateri osebi n trgu pred *®lezniško postajo, orosil oko ob spominu na 84 nedolžnih žrtev. «Pre-8kaye sodnikov so od vsega začetka krenile v pravo smer. Preisko- I b'i so odkrili brloge neofašistov ,------------- n neonacistov. Ne smemo sedaj do-PUstiti, da bi izkrivljanje novic pre-Pnečilo nadaljevanje in zaključek WHskave,» je še povedal bolonjski župan. Bučno ploskanje je preplavilo trg ped železniško postajo, kjer je bi-** včeraj dopoldne napovedana manifestacija, ki so jo sklicali proti-l^stični odbor železničarjev, KP1, PSI, °SDI in združenje železničarjev, da bi se ob prvem mese-p1 Pokola poklonili spominu žrtev p izkazali svojo odločnost, da se Je vdajo usodi, ampak kljubujejo ®rnemu terorizmu, ki žanje nedolžna življenja. . Predstavniki organizacij, tovarni-pih svetov, sindikatov, strank, mape in starejši meščani, otroci, de-avci, upokojenci in študentje, vsi so Je zbrali na kraju zločina. Pred eb-eiristvom je spregovorilo več predstavnikov v imenu organizacij ali v Jastnem imenu. «It.alija je preveč casa prisiljena deliti svoje probleme s terorizmom: umor Alda Mora, t^uida Rosse, Walterja Tobagija, Ba-ct,eleta, Maria Amata. Smrtonosno JPiralo moramo pretrgati,* je povedal na včerajšnji komemoraciji Ma *®tti, delavec, član protifašističnega °abora železničarjev, v Ro krajših posegih predstavnikov drugih organizacij je sprevod arenil mimo prvega železniškega jjCrona, kjer jeeksplozija uničila ?va vagona vlaka »Adria Express» ® se ustavil na kraju, kjer sta bili °t)e čakalnici in restavracija. Nato 80 delegacije položile vence na kraj Pokoia, bvojp prisotnost na jutranji spo-Jhfiski manifestaciji so potrdile tu-jugoslovanska, portugalska, špan-ssa, mozambiška in sovjetska detekcija, ki se v teh dneh mudijo na /Jtedržavnem festivalu »Unita*. Med "'božico prisotnih je bilo tudi veliko transparentov z demokratičnimi ge-?‘i- Svoj napis so izobesili tudi bonski taksisti, ki so med strahovito eksplozijo 2. avgusta izgubili dva klovna tovariša, ki sta opravljala Svojo dolžnost pred poslopjem. Točno ?o 10.25 pa je trg na katerem se j®, zbralo več tisoč oseb, za eno fdnuto obmolknil. Številne solidarnostne brzojavke, JJed katerimi tudi tista, ki jo je p°slal tajnik CGIL Luciano Lama, 8e toedtem stekajo na bolonjsko županstvo, kjer je bilo ob 18. uri 8rečanje med predstavniki občine in šemi prostovoljci, ki so nudili prvo Pomoč številnim ranjencem. Vsem J® Predsednik dežele Emilija - Ro-JtJgna Lanfranco Turci izročil po-*eono^ spominsko značko. baziliki San Domenico pa je MLAD TISKAR « M ESSAGGERA» ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA RIM — Fašistični zločinci so sinoči v Rimu po pomoti ubili 24-letnega tiskarja rimskega dnevnika «Messaggero» Maurlzla dl Lea, ki se |e po končanem delu nekaj minut pred deveto uro vračal domov. Pomota |e potr|ena, sa| je le neka| minut po umoru neznanec telefoniral neki tiskovni agencl|l in sporočil, da so pripadniki NAR (Nuclei armati rivoluzlonarl) usmrtili časnikarja »Messaggera* Mlchela Conclno. Man| |asna je zamenjava žrtve, sa| sta sl dosedanji verziji različni. Prva trdi, da se |e časnikar zadržal v redakciji preko običajne ure In da |e prav teda| zapustil dnevnik tiskar Mauri-zlo dl Leo. Po drugi verziji pa |e neka| minut pred pol deveto neznanec telefoniral na kroniko «Messaggera», In prav Conclnl sporočil, da |e v Ul. Maronlti letak rdečih brigad. Časnikar, ki se |e do sedaj ukvarjal z desničarsko teroristično dejavnostjo, je v omenjeno ulico poslal dva urednika, ki pa sta zapustila poslopje le nekaj minut potem, ko je končal delo tiskar Maurlzlo dl Leo. Pri obeh verzijah pa |e skora| gotovo, da so teroristi sledili tiskarju že od samega začetka do Ul. Romanls, kjer so mu pripravili zasedo. Preiskovalci trdijo, da sta bila terorista le dva, kar naj bi potr|evali tulci Iz dveh avtomatskih pištol kalibra 7,65. Tudi lz|ave dveh prič potrjujejo domnevo o dveh morilcih, ki sta po zločinu zbežala z vespo svetle barve. Edina očividca, ki sta po strelih pogledala skozi okno svojega stanovanja, trdita, da sta se atentatorja za las Izognila trčenju z nekim avtomobilom. Tiskar Maurlzlo dl Leo je tore| podobno kot študent delavec Antonio Leandro žrtev pomote fašističnih zločincev. Na božični predvečer lani so NAR v Rimu ubili Leandra, ker so ga zamenjali za odvetnika Arcangpla. NA POL1SKEM ŠE VEDNO STAVKAJO ŠLEZIJSKI RUDARJI MORDA ŽE DANES DOGOVOR MED VLADO IN STAVKAJOČIMI RUDARJI V ŠLEZIJI Prva seja vodstva novega sindikata v Gdansku - Poziv sindikalnim voditeljem k sodelovanju pri reševanju hude gospodarske krize Ugodni komentarji na Zahodu, molk v moskovskih uradnih krogih VARŠAVA — S sporazumi med delavci in predstavniki vlade v Gdansku, Szczecitin In nekaterih drugih mestih ob Baltiku se stavkovno gibanje na Poljskem ni popolnoma poleglo, Stanje je še vedno zelo napeto v Slezi ji, kjer stavkajo, rudarji v 12 rudnikih; v Czesto-chovi stavkajo uslužbenci prevoznih podjetij in železničarji, stavke pa so še v nekaterih drugih manjših mestih v notranjosti Poljske. Med zahtevami, ki jih postavljajo rudar- ji, je tudi zahteva po večjem vzdrževanju naprav; stanje je napeto predvsem zaradi nesreče, ki se je pripetila v ponedeljek v nekem rudniku in v kateri je izgubilo življe-n>e osem rudarjev. Vlada Je sprva poverila nalogo, da vodi pogajanja, ministru za rudarstvo Lejczaku; vendar delavci niso sprejeli njegovega posredovanja in zato so iz Varšave poslali v Šlezijo podpredsednika vlade Aleksandra Kopca te,’ je tako vladna delegacija sestavljena na isti ravni kot v ostalih mestih. Zelo verjetno je, da bodo tudi v Šleziji v kratkem dosegli sporazum na istih osnovah kot drugod. Vče raj so se celo razširile vesti o podpisu dogovora, vendar so jih kasneje zanikali. Pogajanja se bodo verjetno nadaljevala danes dopoldne in predvidevajo, da bodo mor da še danes predstavniki vlade in stavkajočih dosegli sporazum o spornih točkah, ki zadevajo predvsem delovne pogoje v rudnikih. V Gdansku pa se je na prvi seji sestalo vodstvo novega sindikata. Na seji so razpravljali predvsem o organizacijskih vprašanjih, v prvi vrsti v zvezi z včlanjevanjem delavcev in o finansiranju sindika ta. O vlogi tega sindikata je spregovoril tudi tajnik poljske partije na območju Gdanska Tadeusz Fis-bach, ki je izrazil prepričanje, da ZADNJA VEST Sporazum v Šleziji VARŠAVA — V nočnih urah so v Šleziji predstavniki vlade in stavkajočih rudarjev dosegli sporazum. Podrobnosti sporazuma niso znane. (Telefoto ®°lonjski župan Zangheri govori množici na železniški postaji '""Ulili,................IIIIIIIIII...n...........................mm Affatigato pred francoskimi sodniki AIX EN PROVENCE - Včeraj i« na Chambre d’Accusation za-,.Ja razprava o izročitvi Marca Affa-, Sata Italiji. Chambre d’Accusation s., orgain francoskega sodstva, ki po francoski zakonodaji o ,.nr*ični možnosti za izročitev ita-tmUskih državljanov. Dokončno v^^eč mora odločati francoska Glavni pravdnik Chauvy je na j®01 zasliševanju zagovarjal novo J1 Mnimivo tezo. Chauvy zatrjuje, ® mirovna pogodba, ki je bila pod-2rana po drugi svetovni vojni med ^cijo in Italijo, vsebuje tudi pre- poved obnavljanja fašistične stranke v Italiji. Vse države, ki so to pogodbo podpisale, med temi je tudi Francija, morajo spoštovati to prepoved. Ker je Affatigato član neke neofašistične skupine, mora biti takoj izročen italijanski vladi, ker bi Francija sicer kršila določila mirovne pogodbe. Zagovornik Affatigata, Defaure, pa je skušal spodbiti to tezo s trditvijo, da je ta pogodba že zastarela in so jo nadomestili poznejši zakoni in konvencije. Marco Affatigato, ki ne zanika povsem obtožbe italijanskega sodstva, pa je po mnenju Defaureja grešni kozel, ki se ga italijanska vlada poslužuje potem ko se mnoga leta sploh ni zmenila za njegovo dejavnost. Zmeraj po mnenju Defaureja v Franciji ustanovitev fašistične stranke ni kaznivo dejanje, zato bi izročitev Affatigata ne imela realne podlage. Chau-vy pa je v odgovor še enkrat poudaril, da v Italiji res obstaja nevarnost, da fašizem spet vzroji, kot so nam priča tudi tragedije v Milanu, Brescii in na Italicusu Svoj sklep bo Chambre d'Accusa-tion objavila prihodnji petek. bodo »novi sindikati doprinesli k zaščiti interesov delavcev*, dodal pa je še. da «ceni vrednote in zavzetost ljudi, ki so v teh zadnjih tednih dokazali sposobnost organiziranja delavskih množic*. Po mnenju opazovalcev se v teh izjavah skriva vabilo novim sindikatom za sodelovanje s partijo in z vladnimi organi pri reševanju gospodarskih vprašanj. Poljski tisk pa poudarja visok čut odgovornosti obeh strani, kar je omogočilo dosego sporazuma in nrekinitev stavk. V zanodnem svetu so se včeraj pojavili prvi uradni komentarji na rešitev sindikalnih sporov na Poljskem. Francoski zunanji minister Francois Poncet je dejal, da je treba »posrečen rezultat pripisati zrelosti in modrosti delavskega razreda, ljudstva in političnega vodstva na Poljskem*. Tajnik francoske komunistične partije Marehais je poudaril, da je bistvo sporazuma v sklepu o reformi gospodarstva. Španska socialistična stranka v tiskovnem poročilu .poudarja, da je sporazum «prvi triumf poljskega delavskega razreda v boju za socializem in za svobodo; belgijski zunanji minister Nothoms je dejal, da je zadovoljen, ker se Sovjetska zveza na noben način ni vmešala v notranja vprašanja na Poljskem; zahodno-nemški kancler Schmidt je poslal novemu poljskemu premieru brzojavko z željami za pozitivni razvoj odnosov med obema državama in o-bema narodoma, njegov antagonist Franz Joseph Strauss pa je kljub vsemu mnenja, da bi bil sporazum lahko le «velika goljufija* na škodo delavcev. Sovjetska zveza pa zaenkrat uradno molči. Pisanje agencije TASS in moskovske Pravde se še vedno omejuje na pomembne splete citatov iz tujega tiska in iz govorov tujih državnikov; tako agencija TASS pravi, da bi iz govorov Carterja in Reagana lahko sklepali, da obstajajo na Poljskem pogoji za nekakšno »liberalizacijo* ter ugotavlja, da je to provokacija z namenom, da bi v tujini tako odvzeli dogajanjem na Poljskem razredno vsebino in da bi jih postavili na raven zahodnega koncepta «svobode in pravic*. Vendar bo, ugotavlja moskovska tiskovna agencija, na Poljskem partija vedno ostala glavna gonilna sila gradnje socializma kljub napakam, ki so bile narejene in vsi komunisti morajo biti pripravljeni na boj proti silam, ki skušajo izkoriščati sedanjo krizo «v protisocialistične namene*. Moskva ostane zaenkrat uradno odmaknjena od dogajanj na Poljskem in očitno čaka, kakšne posledice bodo imeli dogovori med vlado in stavkajočimi delavci na politični ravni. Gina spet bruha CATANIA — Prebivalci vasi se vernega pobočja Etne so v zadnjih urah v skrbeh zaradi nenadnega in silovitega izbruha vulkana. Situacijo nadzorujejo in opazujejo vulka-nologi z univerze iz Catanie in mednarodnega inštituta. Lava je izbruhnila na severovzhodni strani vulkana in se razliva zelo počasi po severnem pobočju, tako da ni takojšnje nevarnosti za osebe in nasade. Sledijo si še eksplozije, ki mečejo iz žrela veliko gorečega materiala. Izleti nad 2.700 metrov so prepovedani. SAN SALVADOR - Policija je sporočila, da je v novem valu političnega nasilja, ki je zajel San Salvador v ponedeljek, umrlo dvajset oseb. Med žrtvami je tudi župan mesta Jutiapa. Noel Martel Vi-des. Našli so tudi trupla petih o-seb. naj bi bile žrtve desničarskih skrajnežev, medtem ko so v spopadu s policijo umrli trije levičarski gverilci. PRED ENIM LETOM SO POTRDILI ZtNAJBLOKOVSKI ZNAČAJ GIBANJA Ob prvi obletnici 6. vrha neuvrščenih držav na Kubi Vrh v Havani je še zlasti poudaril neodvisnost, suverenost in ozemeljsko nedotakljivost ter privrženost idealom boja proti imperializmu, rasizmu in vsem oblikam izkoriščanja BEOGRAD — S sestankom v Havani, 18 let po ustanovitvi, gibanje neuvrščenih držav, ki se zaveda svoje odgovornosti, potrjuje vidike, začrtane na konferencah v Beogradu, Kairu, Lusaki, Alžiru in Colombu. To je eden od pomembnejših delov iz uvodnega dela po litične deklaracije šestega vrha, ki je na današnji dan lani začel delo v glavnem mestu Kube. Poudarjanje zgodovinske odgovornosti, politike in gibanja neuvrščenosti ter kontinuitete od Beograda dalje je bistvenega pomena. Prihodnje leto bo jubilejna 20. obletnica prve konference neuvrščenih v Beogradu. Na vrhu v Havani pa so soglasno sklenili, da to zgodovinsko obletnico dostojno proslavijo v skladu z izredno vlogo, ki jo ima politika neuvrščenosti danes na mednarodnem področju. Ministrska konferenca neuvrščenih v New Delhiju v začetku prihodnjega leta bo po priporočilih šestega vrha že prva priložnost za obeleževanje tega jubileja. Zakaj je nujno poudarjati kontinuiteto? Predvsem zaradi dejstva, da je vprašanje politične usmerjenosti gibanj bilo okostje vseh razprav v Havani in pred šestim vrhom. Prav na podlagi kontinuitete je bila v Havani politika neuvrščenosti potrjena na odločen in načelen način. Splošna razprava je nedvoumno pokazala, dokument šestega vrha pa še močneje [»trdil zunajblokovski značaj neuvrščenosti in da je to temelj, ki zagotavlja enotnost interesov in akcije neuvrščenih držav. Morda v nobenem dokumentu pred Havano ni bil tako odločno poudarjen neodvisni zunajblokovski značaj neuvrščenosti ter zavrnitev gibanja, da b: bila podaljšana roka kateregakoli bloka, saj je to v nasprotju z bistvom politike gibanja. Sesti vrh je znova potrdil pripad-nost*«seia temeljnim načelom, ki so našteta v dokumentu. Med njimi so na prvem mestu narodna neovisnost, suverenost in ozemeljska celovitost, neodvisnost neuvrščenih od vplivov velikih sil, blokov, boj proti imperializmu, kolonializmu, rasizmu in vsem oblikam izkoriščanja ter tuje nadvlade, (ddj zen način obeležili. Iračani prav tako predlagajo, da bi radio in televizije neuvrščenih prihodnje leto s skupnimi akcijami in programi o-svetlile zgodovinski pomen ustanovitve gibanja. Tudi ta resolucija in način s katerim je bila pozdravljena med delegati ob včerajšnji resoluciji posvečeni predsedniku Titu, potrjuje duha neuvrščenosti, v katerem poteka konferenca v Free-townu Krepitev odnosov med Zambijo in SFRJ BEOGRAD — Zambijski predsednik Kaunda bo danes dopotoval v Jugoslavijo v okviru več kot mesec dolge turneje po državah Evrope in Azije. Iskreno jugoslovansko-zambij-sko prijateljstvo ter sodelovanje, e-notnost pri uresničevanju politike neuvrščenosti tpr nove mednarodne gospodarske ureditve, kar sta v začetku 60. let vzpostavila predsednika Tito in Kaunda, bo kot poudar- jajo v Lusaki, potrjena tudi med sedanjim večdnevnim obiskom enega izmed najuglednejših državnikov A-frike v Jugoslaviji. Predstavniki Jugoslavije in Zambije, držav iz samega vrha gibanja neuvrščenih so v kontinuirani izmenjavi mnenj ugotavljali, da so njihova stališča skoraj vedno sorodna glede mednarodnega položaja, ki je tokrat še posebej težaven. Pričakovati je, da bodo med obiskom Kaun-de posebno pozornost namenili nadaljnji krepitvi politike neuvrščenosti. konkretnim korakom za vzpostavitev nove mednarodne gospodarske ureditve, razmeram v Evropi in na jugu Afrike ter vse bolj številnim kriznim žariščem v svetu. PARIZ — Včeraj so se ribiči, ki zahtevajo boljše delovne pogoje, v Parizu spopadli s policijo, ki je branila vhod ministrstva za prevoze. Na ministrstvu bi se morala delegacija ribičev srečati s funkcionarji, da bi skupaj poskusili rešiti probleme obrtniškega ribolova. Nekaj ribičev je bilo rahlo ranjenih. BANGKOK — Tajski general Som Katapan je včeraj v Bangkoku sporočil. da je Vietnam poslal nove vojaške čete in vojni material na mejo s Tajsko, da bi se pripravil na nov vcjlor na tajsko ozemlje. Katapan je tudi mnenja, da je na meji s Tajsko 80.000 vietnamskih vojakov pripravljenih na boj. Tajska vojska je v alarmnem stanju. Predlog za razglasitev dneva neuvrščenosti FREETOWN — Drugi dan konference radiodifuznih organizacij neuvrščenih držav je največjo pozornost pritegnila vsebina splošne razprave o dokumentih konference ter predlog iraške delegacije o sprejetju posebne resolucije o razglasitvi dneva neuvrščenosti, ki je dobil tudi splošno podporo. Iraška delegacija predlaga, da bi v okviru praznovanja 20. obletnice ustanovitve gibanja neuvrščenosti razglasili 1. september, ko se je leta 1961 v Beogradu začela pod predsedovanjem predsednika Tita prva konferenca na vrhu neuvrščenih držav, za dan neuvrščenosti, ki bi ga nato vsako leto na ustre- BAZOVICA 1930 V nedeljo, 7. septembra, ob 17. uri pred spomenikom ENOTNA SPOMINSKA SLOVESNOST OB 50-LETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH JUNAKOV Zbor udeležencev ob 16. uri v Bazovici OB PRISOTNOSTI NAJVISJIH DRUŽBENOPOLITIČNIH DELAVCEV Ljubljana se je poslovila od pisatelja Bena Zupančiča Španski general ubit v Barceloni MADRID — Trije neznanci so včeraj dopoldne v Barceloni ubili 62-letnega generala španske vojske En-riqua Briza Armengola in ranih oba vojaka, ki sta bila z njim v službenem avtu. Kot običajno se je general nekaj minut pred deveto odpeljal v spremstvu šoferja in nekega vojaka z doma proti vojašnici. Atentatorji so ga v ukradenem taksiju počakali v samem središču Barcelone, mu prekrižali pot, in medtem ko je eden ostal za volanom, sta ostala dva sprožila proti generalovemu avtu iz neposredne bližine vrsto rafalov iz avtomatskega orožja. Le nekaj sekund je trajala akcija, teroristom je ko j nato uspelo zbežati. Smrtno ranjenega generala so takoj odpeljali v bolnišnico, a je že mej potjo izdihnil. Teroristi so ga z rafali dobesedno prerešetali. Podobno usodo je doživel vojak spremstva, ki je na oddelku za oživljanje neke barcelonske bolnišnice. Njegovo stanje je težko, da imajo zdravniki le malo upanja, da bo preživel. Vest o atentatu je globoko odjeknila po vsej Španiji. Z včerajšnjim atentatom je v zadnjih štirih letih izgubil življenje že enaindvajseti pripadnik španske vojske in varnostnih sil. Armada je glavna tarča terorističnih atentatov, a ne edina. V zadnjih desetih dneh je v 20 atentatih izgubilo življenje pet oseb. Večino teh atentatov so prisodili teroristični baskovski organizaciji ETA, včerajšnjega pa so po mnenju preiskovalcev zagrešili pripadniki skrajnolevičarske organizacije GRA PO. Umor generala Enriqua Briza je baje odgovor skrajnežev na spopad pred tremi dnevi, ko je madridska policija ubila enega izmed voditeljev GRAPO Abelarda Collaza. LJUBLJANA — Ljubljana se je včeraj popoldne zadnjikrat poslovila od preminulega aktivnega druž benopolitičnega in kulturnega delavca, enega najpomembnejših predstavnikov slovenske in jugoslovan ske književnosti tega stoletja Bena Zupančiča. Poleg članov družine in prebivalcev Ljubljane so na ljubljanskem pokopališču Žalah - Navju izkazali zadnje slovo tudi Sergej Kraigher, Viktor Avbelj, Milan Kučan, France Popit, Janez Zemljarič, Janez Vipotnik. Vinko Hafner, Boris Bavdek, predstavniki u- PRIMORSKI DNEVNIK bo v nedeljo izšel z obširno prilogo ob 50-letnici ustrelitve bazoviških žrtev. Iz vsebine: Prof. Jože Pirjevec UKAZ JE PRIŠEL IZ RIMA niverze, Društva slovenskih književnikov, predstavniki kulturno umetniškega življenja Slovenije ter predstavniki slovenskih narodnostnih skupnosti v Avstriji in Italiji. Predstavnike SKGZ je vodil predsednik Boris Race. V imenu republiške konference SZDL Slovenije se je od Bena Zupančiča poslovil predsednik Mitja Ribičič. »Vera v lepoto življenja, ki mu je dala moč v književnem in družbenem delu je bila najpomembnejša poteza njegove izredno človeške osebnosti. Iz velikega časa, v katerem je živel in enkratne zgodovinske zmage našega ljudstva je politični delavec in književnik Beno Zupančič zajemal s polnimi rokami, da bi hkrati z gospodarskim in političnim napredkom slovenske države in republike napredovala tudi kultura slehernega človeka našega naroda.* Mitja Ribičič je poudaril Zupančičeva prizadevanja, da bi kulturo spojil z močjo delavske roke, vendar ne od zunaj in s pomočjo starega kulturnega prosvetljenstva ali državnega skrbstva, temveč da bi jo prebudil od znotraj iz celovite samou-pravljalske miselnosti. Ribičič je ob koncu dejal, da Zupančič ni končal svojega dela in da tega ne čutimo in ne vemo samo Slovenci, ki smo bili z njim povezani pri delu, temveč tudi brez števila ljudi in ustanov iz vseh jugoslovanskih republik in po- krajin. «Ime Bena Zupančiča bo o-stalo zapisano v zgodovini našega vseljudskega gibanja in v naših srcih* — je dejal na koncu Mitja Ribičič. «saj tudi zanj velja epitaf padlemu partizanu. 'Iz njegovega groba tihe smrti bo večno sijal plamen velike vere v človeštvo’*, V imenu večmilijonskega članstva Socialistične zveze Jugoslavije se je od Bena Zupančiča poslovil Marin Cetinič. Dejal je da je ta vidni revolucionar v letih 1967 do 1971, ko je opravljal dolžnost generalnega sekretarja zvezne konference SZDL pomembno prispeval k ugledu in vlogi te organizacije v jugoslovanski družbi. Cetinič je še posebej poudaril, da se je Zupančič vedno zavzemal naj bo socialistična zveza vedno široka demokratična in dinamična organizacija, ki jg poklicana zbirati delovne ljudi, jih vzpodbujati v družbeni dejavnosti in jih usmerjati ne samo da razpravljajo in kritizirajo temveč da spreminjajo svet. Izrazil je prepričanje, da bosta življenje in delo Bena Zupančiča vzpodbudna sodobnikom, posebno mladim. V imenu Ljubljane, mesta ki mu je pokojni pisec posvetil v svojem bogatem književnem opusu pomembno mesto, se je od Bena Zupančiča poslovil predsednik mestne skupščine Marjan Rožič. V imenu društva književnikov Slovenije pa slovenski pesnik Ciril Zlobec. JURE PENGOV OB 50. OBLETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH JUNAKOV V nedeljo v Bazovici osrednja svečanost Danes ob 19. uri svečanost Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju ob 50. obletnici ustrelitve m r m Na bazoviški gmajni so v teh dneh s prostovoljnim delom domačinov postavili oder za nedeljsko proslavo V soboto bo 50. obletnica u-smrtitve štirih slovenskih domoljubov Valenčiča, Miloša, Marušiča in Bidovca, ki so svoja mlada življenja darovali v borbi za svobodo. Od 6. septembra 1930 je minilo ži dosti let, medtem je svet doživel ogromen razvoj, nam Slovencem pa je dogodek na bazoviški gmajni še vedno tako blizu, saj je le-ta simbol našega boja za pravice, ki so nam bile večkrat odvzete. Ne moremo in tudi ne smemo pozabiti na štiri fante, ki so, kot mnogi naši rojaki, darovali svoja mlada življenja, da bi nam priborili boljšo bodočnost. Tega se verjetno najbolj zavedajo prav Bazovci, ki te dni z vso vnemo pripravljajo svečanost in prireditveni prostor na bazoviški gmajni, kjer bo v nedeljo popoldne enotna spominska slovesnost ob obletnici ustrelitve bazoviških junakov. Postavili so že ogrodje 40 metrov dolgega odra, na katerem se bo odvijal spored. Pred tem, v soboto popoldne, bo odbor za počastitev bazoviških žrtev položil vence na pokopališče pri Sv. Ani v Trsiu ter k spomeniku, ki so ga štirim junakom postavili v Kranju. Priprave na nedeljsko o-srednjo svečanost tečejo s polno paro ob sodelovanju vseh slovenskih organizacij v duhu enotno- OBISK V TRŽAŠKI KNJIGARNI IN SKLADIŠČU PRI SV. JAKOBU Povpraševanje po novih učbenikih pred začetkom šolskega leta 1980/81 Letos so dijaki pravočasno naročili šolsko knjige • Učbeniki so velikokrat zastareli ■ Ugodnosti za osnovnošolske otroke sti v borbi za dosego vseh pravic, ki nam pritičejo. Izredno pomembno je tudi dejstvo, da bo na svečanosti spregovoril predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Mario Colli, kar dokazuje, da so nam v naši pravični borbi ob strani tudi demokratični družbeno ' politični dejavniki večinskega naroda. Popoldanska manifestacija se bo pričela s polaganjem vencev k spomeniku, pred katerim bodo na častni straži skavtje in taborniki rodu Modrega vala. Temu bosta sledila govora dr. Dorčcta Sardoča in Maria Collija, ob koncu pa bo kulturni spored. Po scenski zamisli Klavdija Palčiča in v režiji Jožeta Babiča bo skupen nastop pevskih zborov in gledaliških umetnikov. Pred tem pa bo ob 16. uri odhod dveh sprevodov z različnih smeri na bazoviško gmajno. V prvem sprevodu, ki bo k obeležju krenil izpred cerkve, bodo pevci in pevke ter nosilci zastav, vencev ln praporov: v drugem, ki bo dospel-na prireditveni prostor 4 bližnjesti'pobočJ ja pod Kokošjo, pa bodo stopali v svoje drese’oblečeni' športniki. ’ Ob priliki bo v 'Bazoviškem do-1 mu odprta razstava načrtov za ureditev spominskega parka o-krog snomcnika čfrim junakom ter še Bubničeva razstava. Danes ob 19. uri bo Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju priredilo v Kulturnem domu spominsko svečanost ob obletnici smrti štirih junakov. Na kulturnem soomdn bosta poleg Igralcev SSG Mire Sardoč in Jožka f.ukeša nastopila še mešani pevski »bor iz Djvače in otroški pevski zbor nsnovtie šole Karel Destovnik - Kajuh iz Gro-pade. Že je pred nami novo šolsko leto, ki se bo uradno začelo 18. sep tembra. Profesorji na nižjih srednjih in višjih šolah, pa tudi dijaki in njihovi starši, se bodo morali ponovno spoprijeli s problemom učbenikov, ki so večkrat zastareli ali niso več v prodaji. Ker ta problem prizadene veliko naših bralcev, smo se v Tržaški knjigarni in v skladišču pri Sv. Jakobu pozanimali, katere so nove knjige, ki jih bo letos rabila naša študirajoča mladina. Kar se tiče cene. moramo razlikovati med knjigami, ki so tiskane v Sloveniji in tistimi, ki jih izdajajo v Italiji. Knjige, ki si jih Tržaška knjigarna nabavlja v Jugoslaviji, stanejo letos prav toliko kot lani ali so celo še bolj poceni (za približno 20-30 odst.), kar je treba pripisati padcu dinarja. To pa ne velja za italijanske učbenike (podražili so se za približno 20 odstotkov) in za knjige iz drugih držav, ki jih dijaki uporabljajo pri pouku tujega jezika. Slednje so zelo drage. Knjige, ki so na razpolago v skladišču pri Sv. Jakobu pa so nekoliko cenejše. Večinoma jih tiska tiskarna Del Bianco v Vidmu, ki pripravlja zelo cenene izdaje, cene pa določa deželno šolsko skrbništvo. Če prav le-to skuša ohraniti take cene, ki bi bile dostopne vsakemu žepu, so se v zadnjih desetih letih podražile za petkrat. To pa ne velja za starejše izdaje, ki jih dijaki še vedno uporabljajo pri pouku. Ne glede na ceno pa je vprašanje šolskih knjig zelo pereče. Nekatere so razprodane, kot na pri mer slovenska slovnica Bajec - Kolarič - Rupel, čeprav jih šolski program predvideva, druge so močno Po uspešni operaciji v Belgiji Zahvala Livija Čoka bralcem Primorskega dnevnika Po operaciji in enomesečnem zdravljenju v Bruslju se je v prejšnjih dneh vrnil domov na Opčine Livij Čok, nesrečni delavec, za čigar zdravljenje so veliko prispevali bralci Primorskega dnevnika. Čokova žena nam je v krajšem tele-Hfonskem razgovoru, povedala, da je operacija povsem uspela in da se sedaj .počuti dobro Kljub ,temu...pa mora enkrat, na teden na pregled ne nefrološki oddelek tržaške bolnišnice, čez šest mesecev pa bo moral znova v Belgijo, ker še vedno obstaja nevarnost, da bi njegov organizem ne sprejel presajenega organa. Vsekakor pa, kot je dejala gospa Čok, »že sedaj ni primerjave s prejšnjimi težavami, ko je moral moj mož stalno na dializo*. Ob koncu razgovora je gospa Čok dejala, da so skoraj vse stroške za operacijo krili z vsoto, ki so jo prispevali bralci Primorskega dnevnika, in nas prosila, naj se v njenem imenu in imenu njenega moža toplo zahvalimo vsem, ki so prispevali za njegovo zdravljenje. zastarele in niso več primerne za pouk. Veliko takih knji« je še na razpolago v skladišču pri Sv. Jakobu. Te knjige služijo predvsem pouku znanstvenih ved in v večini primerov gre za prevode italijanskih učbenikov, ki so jih že večkrat ponatisnili. Pri Sv. Jakobu imajo le tri nove knjige, in sicer dve za slovenščino: antologijo prof. N. Pertot «Od antike do danes* in antologijo, ki sta jo skunno sesta vila prof. Petaros in Šah »Od prvih zapiskov do romantike* ter učbenik matematike za srednje šole, ki ga je iz italijanščine Dreve-del A. Štefančič. V Tržaški knjigarni že več tednov sprejemajo prednaročila za šolske knjige. Letos so še kar zadovoljni, ker so dijaki večinoma pravočasno naročili učbenike. To je knjigarni omogočilo, da je pravočasno naročila točno število knjig in tako preprečila kopičenje nepotrebnega materiala. šolske knjige namreč lahko iz leta v leto zastarijo in se ne dajo več prodati. Poleg zasebnikov naročajo knjige tudi šole, in sicer predvsem srednje šole iz okoliških občin. Te občine same nakažejo sredstva za učbenike, medtem ko podpira tržaška občina le nekatere manj premožne učence. Stroške za učbenike osnovnih šol pa krije dežela oziroma šolsko skrbništvo, ki izdaja posebne kupone glede na število vpisanih v posamezne razrede. S temi kuponi razpolagajo potem učiteljice. Knjige za osnovne šole prodajajo pri Sv. Jakobu, razen italijanskih in pomožnih knjig za matematiko in slovenščino, ki jih po naročilu dobavlja Tržaška knjigarna. Na višjih šolah občutijo dijaki problem v manjši meri. Večkrat si sami pomagajo tako, da kupujejo knjige od tistih, ki so že končali študij. Tako v knjigarni kot v skladišču pa so nas opozorili na problem, ki se sicer ne tiče učbenikov: gre za prostore, v katerih so knjige razporejene. V knjigarni nimajo primernih prostorov, kjer bi lahko razstavili knjige in tako omogočili kupcu, da si jih ogleda. Problem se že dolgo zavlačuje, ni bil pa še rešen. V skladišču pri Sv. Jakobu se pritožujejo zaradi vlage, ki kvari učbenike. Čeprav so se že večkrat obrnili na pristojne oblasti, so bile njihove prošnje bob ob steno. (EZ) V ZVEZI Z OBNAVLJANJEM SKUPINE kORDINE NUOVO* Vrsta preiskav na domovih neofašistov Vse kaže, da so agenti političnega urada tržaške kvesture v prejšnjih dneh preiskali domove nekaterih znanih desničarskih skrajnežev, ki so bili še pred nekaj leti glavni pobudniki vseh fašističnih izgredov v mestu in so se zaradi svojega rovarjenja morali večkrat zagovarjati pred sodiščem, ki je bilo sicer vselej zelo milo z njimi. Povod za preventivno ukrepanje je bila vest, da so sodniki iz Bologne, ki vodijo preiskavo o zločinskem pokolu na železniški postaji, ugotovili, da so neofašistični skrajneži obnovili organizacijo «ordine nuo-vo». Le-to je na osnovi zakona Scel-ba, ki prepoveduje oživljanje fašistične stranke, leta 1974 razpustil tedanji notranji minister Paolo E-milio Taviani. V Trstu je imela organizacija, ki jo je ustanovil misovski poslanec Pino Rauti, močno postojanko, ki je bila povezana tudi s padovan-sko prevratniško celico Frede in Venture. Zato so se tukajšnji organi javne varnosti zbali, da so nekdanji voditelji skupine tudi v našem mestu obnovili organizacijo. Hišne in druge preiskave pa, kot kaže, niso obrodile sadov. Neofaši-sti so sicer res stalno prisotni v Trstu kot med drugim dokazujejo atentati letošnje jnmladli, »stara garda* pa naj bi bila izven igre in njeno mesto naj bi prevzeli drugi ljudje, ki zaenkrat baje še niso vzpostavili tesnejših stikov s centralami prevratništva. S PESMIJO NA TURNEJO MLADINSKI ZBOR GM DOPOTOVAL VOLOMOVC Danes zvečer bo zbor nastopil v Kromerižu, v petek pa * Olomoucu, kjer je gost domačega zbora • Povratek v ponedeljek Iz Olomouca na Češkoslovaškem so se nam sinoči okrog 23. ure javili po telefonu člani vodstva mladinskega pevskega zbora Glasbene matice iz Trsta, ki je le dve uri prej dopotoval v to središče Moravske, kamor se je podal na koncertno turnejo. Potovanje z avto busom je poteklo v najlepšem redu brez vsakršnih zapletov, vsi otroci se počutijo dobro, pa čeprav so od dolge poti nekoliko utrujeni. V Olomoucu so jih kar najbolj prisrčno sprejeli predstavniki tamkajšnjega mladinskega zbora «Campanela», ki je lani gostoval pri nas v Trstu, in mladi pevci obeh zborov so kaj kmalu vzpostavili bratske stike, nakar so se podali k prepotrebnemu počitku. Danes zjutraj bo mladinski zbor GM odpotoval v 50 km oddaljeno mestece Kromeriž, ki šteje kakih 40.000 prebivalcev. Zvečer bo priredil koncert v mestni dvorani, v Kromerižu pa se bo zadržal še jutri kot gost domačega mladinskega zbora. V petek, 5. t.m., se bo zbor spet vrnil v Olomouc, kjer bo zvečer nastopil skupno z domačim zborom tCampanela*. Naslednjega dne si bodo naši mladi pevci ogledali Olomouc in njegove zanimivosti, v nedeljo se bodo podali na ogled Juž- .................................................. POGAJANJA ZA REŠITEV VPRAŠANJA NOVE POKRAJINSKE VEČINE SO STOPILA V ODLOČILNO FAZO Carbone bo danes dopoldne izročil tajništvu socialistične stranke osnutek programa, ki ga je pripravil v dogovoru s predstavniki KPI, KD, SSk, PSDI in PSI im ki naj bi služil kot osnova v zadnji fazi pogajanj za oblikovanje nove pokrajinske večine. Pokrajinsko tajništvo PSI bo nato osnutek programa posredovalo tajništvom preostalih štirih strank, ki se skupno s socialisti trudijo za rešitev vprašanja uprav-ljivosti na pokrajini. V petek pa bo na vf^ti zadpji skupni sestanek med delegacijami petih strank, na katerem naj bi dokončno rešili vprašanje pokrajine in drugi najvažnejši krajevni ustanovi končno zagotovili trdno večinsko upravo, ki bi se postavila kot alternativa Listi za Trst in njenim večkrat le demagoškim in nerealnim predlogom za družbeni, gospodarski in kulturni razvoj celotne krajevne stvarnosti. Pogajanja za rešitev tega vprašanja so torej stopila v odločilno fazo. Kot je dejal predsednik Carbone na ponedeljkovi seji, obstajajo konkretne možnosti za dosego organskega sporazuma med večino tržaških političnih sil, to je med KPI, KD, PSI, SSk in PSDI; tak sporazum na pokrajini pa naj bi po V petek zadnji skupni sestanek med KPI, KD, PSI, SSk in PSDI Za dosego sporazuma je treba premostiti še nekatere težave Predsednik Carbone bo danes izročil osnutek programa * Jutri seja pokrajinskega odbora KPI, ki je med tem v teritorialnih in tovarniških sekcijah priredil krog posvetovanj o problemu pokrajine ne Moravske, v ponedeljek pa s bodo preko Dunaja vrnili v Trst. Približno uro povratka bodo še sporočili. Deželna uprava naklonjena odprtju mednarodnega šolskega zavoda v Devin« Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je te dni povoljno o**11** načrt, da se v Devinu (najverjetne* je v rezidenci za goste na Turn* Taxisovem gradu) odpre mednarod' ni šolski zavod po vzoru britanski® kolidžev. Sedanji tovrstni zavodi delujejo pod pokroviteljstvom Unesca v S. Dont’su (Walles), Vancouvru (Kanada) in Singapurju. Njihov namen je dvojen: z ene strani združiti v zadnjih dveh šolskih 1®“* pred univerzitetnim študijem mladino različnih narodnosti in tak® prispevati h globljemu spoznavanju in prijateljstvu, z druge strani P® preizkušati in širiti najsodobneje* pedagoške, študijsko - vzgojne metode. 'Deželna uprava bi v smislu odloka republiškega predsednika z ®ne 6. marca 1978 morala uporabiti r® odprtje kolidža sredstva iz raznih javnih ali zasebnih sbladov, tak® tudi tržaškega, poskrbeti bi moral® za razcvet začetne dejavnosti, P®" zneje pa bi zavod postal finančno samostojen. Predsednik pokrajine Gianfranco njegovih besedah postal nekakšna Sedem mesecev po podpisu zapornih nalogov Izvenparlamenlarna levica zahteva preklic zapornih nalogov za Zambonija in Serena Kako je s preiskavo o delovanju nekaterih domnevnih tržaških avtonomistov? Po preklicu zapornega naloga za dr. Marino Cattaruzzo, raziskovalko inštituta za zgodovino in literaturo pri tržaški univerzi, ki jo je namestnik dr. Staffa osumil sodelovanja v prevratniški skupini skupno z univerzitetnim docentom Giovanni.iem Zambonijem in prof. Gianom Serenom, je delo pre iskovalcev. kot kaže, povsem zamrlo. Nekajmesečni trud, številna za stiševanja in preiskave niso obrodili pričakovanih sadov. Osnova obtožbe je najbrž še vedno pričevanje skesanega brigadista Fioronija, po katerem je Zamboni skušal organizirati prekupčevanje z orožjem. Poskus pa je spodletel, ker — pravi Fioroni — so imeli tisti, ki so bili zadolženi za kupčijo, občutek, da jim je policija za petami. V teh dneh so se tudi razširile govorice, da se je dr. Staffa progla sil za teritorialno nepristojnega in da je izročil vse akte rimskim sodnikom. saj naj bi tržaška preiskava sodila v širši okvir preiskave »7. april*. Vsekakor pa gre zaenkrat le za govorice, ki jih v sodnih krogih niso ne potrdili ne demantirali, tudi ker je dr. Staffa še na dopustu. Zanimivo pa je vsekakor, da so v zadnjih dneh prijatelji in somišljeniki osumljencev začeli z akcijo za preklic zapornih nalogov proti Se-renu in Zamboniju. Včeraj so nalepili po mestnih ulicah lepake z zahtevo po takojšnjem preklicu zapornih nalogov, kaže pa tudi, da bo primeru Zambonija in Serena v prihodnji številki posvetila več člankov tudi revija »Controinformazione*, s katero e sodeloval tržaški univerzitetni do- SSk: Žrtvovanje bazoviških junakov zadobiva danes še poseben pomen Deželno tajništvo SSk je razpravljalo tudi o zverinskem atentatu v Bologni ter o dogodkih na Poljskem cent. I Rajonski svet za Rojan - Greto • iarkovlje se bo sestal na redni se-jutri ob 18.30 na svojem sedežu Ul. S. Ermacora 3. Na dnevnem tdu več zanimivih problemov. Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je. na zadnji seji razpravljalo o nekaterih aktualnih problemih, med drugim o proslavi 50-letnice u smrtitve bazoviških junakov, o podlem fašističnem atentatu v Bologni ter o dogodkih na Poljskem. Ob koncu seje so izdali tiskovno poročilo, ki ga v celoti objavljamo: »Trenutno so v ospredju pozornosti našega političnega prostora trije dogodki, ki vsak posebej in vsi skupaj občuteno odmevajo v srcih naših ljudi v zamejstvu, v naši državi in v evropski oziroma svetovni javnosti. V mislih imamo najprej 50-letnico ustrelitve bazoviških junakov, ki jo bomo Slovenci v Italiji enotno praznovali prihodnjo nedeljo, 7. septem bra, na samem kraju njihove ustrelitve s spominskim pričevanjem ene ga od preživelih obsojencev na smrt po tistem posebnem fašističnem sodišču za zaščito države, ki je v tem času leta 1930 zapisalo smrti življenja štirih naših primorskih fan tov. Tako so prav ti naši pogumni predstavniki mlajšega rodu Slovencev, ki so bili po prvi svetovni vojni prisilno priključe: i k Italiji, kjer se je ravnokar porajal in se nato brez pomembnega odpora uveljavil fašizem, padli kot prve žrtve protifašističnega odpora na teh tleh in v Evropi sploh. Njihovo žrtvovanje za svobodno življenje pripadnikov malega naroda zadobiva v tem našem času še posebno obeležje, ko se zamejski Slovenci po raznih iška njih in grenkih preizkušnjah vendarle vračamo k svojim skupnim prvotnim izvorom narodnega odpora proti takratnim fašističnim zatiralcem, v katerih izvorih vsi prepoznamo svojo dušo in svoj obraz, in zato bi jih mnogi hoteli omalovaževati in prekriti s svojimi ideologijami. Nadalje je v italijanskem notranjem političnem življenju aktualno vprašanje boja proti vsem izvorom vseh ideoloških odtenkov od marksi-....— ---- *-----;---- stičnega do liberalnega in krščan- in oblikam političnega terorizma, katerega zadnji in najokrutnejši odraz je nedavni bombni atentat na železniški postaji v Bologni, ki je terjal toliko nedolžnih življenj, materialne ter moralne in politične škode vsemu italijanskemu ljudstvu. Zato s toliko večjim olajšanjem jemljemo na znanje vzpodbudno dejstvo, da so sodne oblasti v razmeroma kratkem času in brez nadležne publicitete konkretno ukrepale ter končno spravile za zapahe idejne navdihovalce in po vsej verjetnosti tudi materialne izvršitelje tega in drugih podobnih dejanj. Končno ne moremo mimo zadnjih dogodkov na Poljskem, kjer so delavci odločno, a odgovorno nastopili v obrambo svojih gospodarskih in političnih pravic kot svobodnih delovnih ljudi. S tem svojim nastopom so potrošniškemu Zahodu skega zgovorno pokazali, da jim ne gre zgolj za večji kos kruha, temveč predvsem za večje možnosti konkretne uveljavitve sindikalne in politične svobode, ki jo v zahodnih državah prepogostokrat izrabljamo oziroma ne vemo, kam bi z njo. Zato gre poljskemu delavstvu vsa naša solidarnost in priznanje za dokazano zrelost in pogum in zlasti še za zaupanje v lastne sile, v katero so mnogi dvomili s stalnim o-menjanjem nevarnosti zunanje intervencije. Njihov uspeh je zato ne samo povsem zaslužen, temveč tudi zgodovinske razsežnosti. Iz teh zadnjih dogodkov na Poljskem tudi za nas sledi, da se moramo bolje zaveda1’ vrednot svobode in demokracije ter jih poglobiti z novimi izkušnjami in miselnimi spoznanji ter vsebinskimi prijemi*. osnova za nadaljnje oblike sodelovanja med petimi strankami na vseh področjih krajevnega družbenopolitičnega življenja, predstavljal pa naj bi novo obliko politike demokratične solidarnosti, ki je najbolj primerna za reševanje številnih problemov, ki tarejo celotno krajevno stvarnost. Kakor je res, da obstajajo konkretne možnosti za dosego organskega sporazuma med večino ' krajevnih političnih šil, tako ni mogoče prikrivati težav, ki še obstajajb ža dosego takega sporazutbii. Zgovoren db-kaz je zadržanje dela krščanske demokracije, katere predstavniki se iz protesta niso udpležili glasovanja o odložitvi seje, ki j0 je na ponedeljkovi seji predlagal predsednik Carbone v dogovoru s petimi strankami ustavnega loka. Znana so namreč stališča desničarskih struj KD, ki izključujejo sleherno možnost sodelovanja s komunisti, po drugi strani pa ne prikrivajo želje po sodelovanju z Listo za Trst. Ob takem zadržanju desnice KD je povsem neizvedljiv že sam njen predlog (predlagala je sestavo 4-članskega odbora KD, PSI, SSk in PSDI - računal bi na 10 predstavnikov — ki bi užival zunanjo podporo KPI. ki bi mu s 7 glasovi zagotovila absolutno večino in s tem nemoteno delovanje v prihodnji mandatni dobi), saj je pokrajinski odbor sestavljen iz 9 članov, v taki situaciji pa lahko računa le na 7 predstavnikov. Vsekakor pa obstajajo tudi v vrstah KPI določeni pomisleki za dosego take oblike sodelovanja med petimi strankami ustavnega loka, ki jo je predlagala KD. V tiskovnem poročilu, ki ga je včeraj izdala pokrajinska federacija KPI, je tajnik Tonel v zvezi s situacijo na pokrajini izjavil, da sta strankin pokrajinski odbor in nadzorna komisija na zadnjem sestanku soglasno poverili mandat delegaciji, ki se je nato sestala z ostalimi demokratičnimi strankami, da poglobi hipotezo o alternativni rešitvi Listi za Trst v okviru demokratične solidarnosti. Tako .je delegacija tudi naredila in od KD in ostalih strank zahtevala potrebne razjasnitve, je še rečeno v tiskovnem poročilu, ki v nadaljevanju ugotavlja, da je bi’ šele nato dosežen sporazum o odložitvi seje pokrajinskega sveta. Vodstveni organi KPI so tudi sklenili prirediti nekakšna posvetovanja po teritorialnih in tovarniških sekcijah, o zaključkih katerih bo poročal pokrajinski tajnik Tonel, ko se bosta v četrtek ponovno sestala strankin pokrajinski odbor in nadzorna komisija. Na četrtkovem sestanku bosta vodstvena organa KPI tudi proučila in poglobila nekatere zaključke zadnjega skupnega sestanka ter odgovore na vprašanja, ki jih je delegacija KPI zastavila predvsem krščanski demokraciji. Iz vsega tega sledi, se zaključuje tiskovno poročilo, da ni prišlo še do nobenega sporazuma. V nekaterih sekcijah KPI so medtem že priredili taka posvetovanja, na katerih se morajo člani izreči o stališču, ki ga mora stranka zavzeti za pozitivno rešitev problema upravljivosti pokrajine. V dolinski sekciji se je tako 100 od sto članov izreklo za dosego.take rešitve, ki bi listo potišnflš V opozicijo, v devinsko - nabrežinski- sekciji, pa se *' ra Munaa, ki biva v Trstu v U” Gambini 15. Trije malopridneži, z® katere .so k: sneje ugotovili, da * pomorščaki, in sicer tuje narod®®' sti, so Munau odnesli torbico, kateri je bilo 10.000 lir, in uro, *a' radi udarcev, ki jih je dobil. P se bo moral zdraviti 3 dni. Čelno trčenje v Ul. Vale'10 V Ul. Valerio je prišlo včeraj zjutraj, nekaj pred 9. uro, do čelne: ga trčenja med avtom fiat 500, * ga je upravljal 39-letni Gilbert Carli, doma v Trebčah 27, in v°z J lom, ki ga je upravljal 52-letni A®.' tonio Barut. Carli, ki je vozil pr®* centru mesta, je iz še nepojasnje' nih vzrokov zašel na levi del stišča in povzročil nesrečo. CarUJ® so sprejeli na nevrokirurški oddele* glavne bolnice, kjer so mu zdravne li izrekli 10 dni prognoze. Barut J bil nepoškodovan. ZAHVALA Vojni invalid Rudi Žerjul i* Prebenega se iskreno zahvaljuje prijatelju ANTONU KURETU iz Ricmanj za požrtvovalnost in spremstvo ob njegovem enaindvajset; dnevnem bivanju v Rogaški Slatini. nMR0 V spomin ob 3. obletnici smrti ®a še drage žene in mame Marije Gu li darujeta mož in sin 20.000 lir 1 Skupnost družina Opčine. ... N.N. iz Saleža daruje 30.000 ® za Skupnost družina Opčine. V spomin na Smiljrna Starca da ruje Stanko Pertot 10.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Josip Košute daruje sekcija KPI ■J®*1’’ Verginella iz Križa 20.000 lir ** Ljudski dom. Skupnost vinogradnikov iz P°<*,o podružnicah: , Podružnica Nabrežina vpisOTatue V petek, 5. t.m.', ob 17. uri v glasbeni šoli. haiJ■' :J‘ Podružnica Prosek - Kontovel -Vpisovanje v torek, 9. t.m. ob 17.30 v KulAirnen domu. Podružnica Boljunec - vpisovanje v petek, 12 t.m. od 17. do 19. ure. Istočasno obvešča, da bodo izpiti iz teorije-solfeggia v sredo, 17. t.m. dopoldne na šoli. Vabimo partizanske mornarje, da se udeleže osrednje proslave Dneva vojne mornarice, pomorstva in rečnega ladjarstva v sredo, 10. septembra 1980, v Portorožu. Zbrali se bomo ob 9.30 pred spomenikom padlim partizanskim mornarjem 1941 - 1945 v Portorožu, od koder bomo odšli na obisk ladij JVM, ki bodo za to priložnost zasidrane na slovenskem morju,- Popoldne ob 16. uri pa se bomo udeležili slovesnega dela osrednje proslave. Prav tako vabimo partizanske mornarje, da se udeleže odkritja spominske plošče v Loparju pri Kopru (t.j. v kraju, kjer je bil ustanovljen mornariški odred Koper), ki bo v soboto, 13. septembra 1980, ob 16. uri Odbor partizanskih mornarjev - Piran KD Igo Gruden obvešča člane moškega pevskega zbora, da bo prva vaja jutri, 4. septembra, ob 20.30. Prosimo vse člane za točnost. Vabljeni so tudi novi pevci. Razna obvestila VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM Kmečka zveza obvešča vse vinogradnike, da morajo do 6. t.m. so jih lahko ti,uiiit%.c, ua muiaju u. prijaviti vk^Valdgč^vma, ki s imeli .do; dpe 31. 8, ti Prijavi: i izpolnijo v pristojnih Občinskih ura-Hilfijlf*^ 'Vliradifi Ktobtttte zveze, Prosveta PD Lipa obvešča, da bo razstava •življenje in delo A. Bubniča*, ki je v prostorih Bazoviškega doma, pdprta do 7. septembra samo v večernih urah. Ul. Cicerone 8/B. Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo sporoča, da se je pričel vpisni rok za tečaje ruskega jezika; vpisovanje vse dni razen so | bote in nedelje od 10.30 do 12. ure I in od 17.30 do 19. ure na sedežu | združenja v Ul. Torrebianca 13, I. nadstropje. Uprava občine Devin - Nabrežina sporoča, da se bo pouk v občinskem otroškem vrtcu v Devinu začel šele 8. septembra zaradi gradbenih del novega dela otroškega vrtca. Potovanja z «AURORO» Od 13. do 25, septembra - tri petdnevna bivanja v hotelu »Bellevue* na Malem Lošinju. Cena 88.000 lir (vožnja vključena). Od 18. do 21. septembra — avtobusni izlet na Rab. Cena 76.00(1 lir. 20. in 21. septembra — avtobusni izlet na Krk (po novem mostu). Cena 30.000 lir. Od 2. do 7. oktobra — izlet z ladjo in avtobusom vzdolž dalmatinske obale. Cena 175.000 lir. Od 16. do 19. oktobra — avtobusni izlet v Budimpešto. Cena 155.000 lir. Septembra potovanja in bivanje v Palmi ’i Mallorca. v Ibizi, na Rodosu in v Tunisu (z letalom iz Ljubljane). Informacije in rezervacije pri potovalnem urade «Auro ra*. Ul. Cicerone 4, tel. 60 261. Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, sklicuje za danes, 3. septembra, ob 16. uri 1. sejo odbora v novem šolskem letu. Pridite, ker so na dnevnem redu zanimive točke. vrtcu na Pro- v ponedeljek, 8. Pouk v otroškem seku se bo pričel septembra. * * Prosvetno društvo Rovte - Kolon-kovec vas vabi na «srečanje peric* (lavandere), ki bo 6, t.m. ob 19. uri v prostorih društva, v Ul. Mon-te Sernio 27, bivša Campanelle. Razveselili vas bomo s kratkim kulturnim sporedom s sodelovanjem Marije Mi jot. RESTAVRACIJA «DOLINA» PADRIČE vabi na TEDEN PIVA «FORST» do nedelje, 7. septembra. Vsak dan druge specialitete. Včeraj - danes Danes, SREDA, 3. septembra DORA Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.40 — Dolžina dneva 13.11 — Lu-ha vzide ob 1.00 in zatone ob 15.55 Jutri, ČETRTEK, 4. septembra IDA ^Teme včeraj: najvišja temperatura 23,2 stopinje, najnižja 16,2 stopinje, ob 18. uri 22,4 stopinje, zrač-hi tlak 1023,5 mb rahlo pada, veter 12 km na uro, zahodnik, vlaga 34 odstotna, nebo jasno, morje malo razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje. šare Crassi, 79-letni Carlo Murarol-li, 70-letna Palmira Mondo vd. Ba-rut, 83-letni Giovanni Ruzzier, 87 letna Maria Glavina vd. Pelizzon, 95-letna Gisella Zucchi, 79-letni E-milio Cok, 72-letna Maria Micheli. ROJSTVA IN SMRTI ,RODHl SO SE: Fabio Babuder, 5fik Moratto, Ingrid Rabach, Trung ^ing Tanj?, Nadir Sidali. UMRLI SO: 70-letni Giuseppe Majni, 65-letni Aldo Carvin, 86-letna -onsiglia Napolitano vd. Vitale, 76-stna Teresa Pic vd. Sossi, 65-letna daria Rosa Patano vd. Berganti-‘o, 81-letni Brunone Giro, 53 letni Auseppe Alfieri, 66-letni Bogomiro -tok, 71-letni Giuseppe Penco, 83-,etna Eufemia Paliaga vd. Zappi, k letni Dante Udoviči, 79-letni Ce- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, U . Tor S. Pie-ro 2, Ul. Felluga 46, Ul. Masca-gni 2. (od 8.30 r’o 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giuliu 1, Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto L ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8 ure tel 732627; predpraznična od 14 do 21 ure in praznična od 0 de 20. ire tel 68441 LEKARNI' V OKOLIC) Boljunec: tel. 228 124; Bazovica tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001. Prosek: tel 225-141; Božje polje Zgonik: tel 225 506; Nabrežina: tel 2 Razstave Razna obvestila hod z lastnimi sredstvi v soboto. Kino EXCELSIOR 18.00-22.00 «Zombi 2». PRINCIPE Danes zaprto. Nova Goriva in okolica SOČA 18.00 »Prepovedane sanje* Ameriški film. 20.00 Pula po Puli 80; »Sanje, življenje in smrt Filipa Filipoviča* Režija M. Radivojevič. Srebrn« arena za režijo. SVOBODA lb.00—20.00 »Nebo lahke počaka*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Super inframen*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je Gorici dežurna lekarna DUdin Trg. sv. Frančiška 4, tel. 84-124. V razstavnih prostorih bivšega hotela Roma v Tržiču so odprli razstavo humorističnih slik nekaterih tržiških slikarjev. Odprta bo do 5. septembra vsak dan od 18. do 20. ure. Glasbena matica obvešča, da je v teku vpisovanje za glasbeno šolo v šolskem letu 1980/81. Prijave sprejentajd ‘V prostorih Glasbene matice, UL B. Croce vsak dan od 8.30 diTTZ.30 ter od 14.30 do 18.30 do 13. septembra. Pouk se bo pričel 15. septembra. Slovensko planinsko društvo priredi v soboto, 6., in v nedeljo, 7. septembra, delovno akcijo na gradbišču koče pri Krnskem jezeru. Zaželena je množična udeležba. Od- ob 6. uri s Travnika. Za prenočišče je poskrbljeno, hrana iz nahrbtnika. Če kdo ne more priti v soboto, se akciji lahko pridruži v nedeljo, če bo vreme ugodno, bo v nedeljo popoldne tudi krajši izlet, zate poleg delovne obleke priporočamo tudi planinsko opremo. Ker je v planinah že precej hladno, priporočamo udeležencem, da prinesejo s seboj spalno vrečo ali rezervno odejo. Občina v Doberdobu sporoča, da bodo v četrtek, 18. septembra, od 8.30 do 12. ure pobirali davke. V Doberdobu je na dražbo drevje, ki ga je poškodovalo nedeljsko neurje. Ponudbe sprejemajo na občini do 12. ure v petek, 5. septembra, samo v zapečateni kuverti. Na proslavo, ki bo v Bazovici r nedeljo, 7. septembra, bo vozil tudi avtobus. Odhod s Travnika je predviden ob 14 30. Avtobus bo vozil skozi štandrež (ustavil se bo na Pilošču), Sovodnje (odhod ob 14.45) in Doberdob (odhod ob 15. uri). Povratek je predviden ob 20.30. Cena vožnje je 2 tisoč lir. Slovensko planinsko društvo poziva udeležence avtobusnega izleta v Dalmacijo, da do 17. septembra poravnajo vse obveznosti, To lahko storijo na sedežu društva vsak dan od 9.30 do 11. ure. Goricu VERDI 17.30-22.00 «Temporale Ro-sy». G. Depardieu in F. Minton. Barvni film CORSO 17.00-22.00 »La luna*. Barvni film B. Bertoluccija. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »La clinica delle supersex». Barvni film. Prepovedan mladipi pod 18. letom. Irzic DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves da,- in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72-701. 1.-7.9.1980 26. MEDNARODNI VINOGRADNIŠKO VINARSKI SEJEM GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA 510 RAZSTAVLJAVCEV IZ 26 DRŽAV: ALŽIRIJE, AVSTRALIJE. AVSTRIJE, BELGIJE, DR NEMČIJE, FINSKE, FRANCIJE, GRČIJE, ITALIJE. IZRAELA, JAPONSKE, KANADE, KUBE, MALTE, NIZOZEMSKE, NOVE ZELANDIJE, PERUJA, PORTUGALSKE, POLJSKE, ŠPANIJE, ŠVICE, VELIKE BRITANIJE, ZDA, ZR NEMČIJE, SZ IN JUGOSLAVIJE RAZSTAVA VIN, ŽGANIH PIJAČ, PIVA IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ RAZSTAVA STROJEV, OPREME IN REPROMATERIALA ZA VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO RAZSTAVA SLOVENSKIH VINSKIH TRT DEGUSTACIJA NAGRAJENIH VIN IZ 22 DRŽAV - LETOS REKORDNO ŠTEVILO VZORCEV 1279 VIN ODPRTO VSAK DAN OD 10. DO 19. URE Bi' )-nv ' i" ’' n(», 11. »ur M • <• s y * 4 j , BOGATA GOSTINSKA PONUDBA - NARODNE KUHINJE IZBRANA VINA VSAK DAN PLES PET NARODNO-ZABAVNIH ANSAMBLOV 4000 SEDEŽEV GOSTINSTVO NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU RESTAVRACIJA TURIST-GR: KLASIČNA RESTAVRACIJA Z IZBOROM DNEVNIH SPECIALITET; POKRITI VRT: PIŠČANEC PO PTUJSKO, SPFCIALITETE NA ŽARU; VRT OB URŠKI: PREKAJENE KRAČE, DOMAČE KLOBASE, KRAŠKI PRŠUT, NAGRAJENA BUTELJČNA VINA, ODPRTA VINA IZ SODOV, TOČENO PIVO ITD. RESTAVRACIJA TIMAV IZ SEŽANE: KRAŠKI PRŠUT, JOTA, DIVJAČINA S POLENTO, ŠTRUKLJI, JEDI Z ŽARA, SLOVENSKA VINA PROKUPAC IZ BEOGRADA: SRBSKE SPECIALITETE NA ŽARU, SRBSKA VINA UGO-TURIST IZ KRUŠEVCA: PEČEN ODOJEK, JAGNJETINA, PREKAJENA VEŠALICA, SRBSKI PASULJ, SRBSKA VINA DOM NA ŠMARJETNI GORI: ODOJEK, JAGNJETINA, SPECIALITETE NA ŽARU, JUGOSLOVANSKA VINA «LESKOVAČKE SPECIALITETE« Z ŽARA ODPRTO VSAK DAN OD 10. DO 24. URE 4. SEPTEMBRA TEKMOVANJE V POZNAVANJU JUGOSLOVANSKIH VIN ZA AMATERJE V SLOVINOVI DEGUSTACIJSKI KLETI V FRANKOPANSKI ULICI 18 PRIREDITEV BO OB 16. URI — PRIJAVE DO 4. SEPTEMBRA DO 15. URE 5. SEPTEMBRA TURISTIČNA PRIREDITEV «NOČ NA LJUBLJANICI« OB 19. URI NASTOP PIHALNIH ORKESTROV OB 20. URI POVORKA ČOLNOV OD ŠPICE DO ZMAJSKEGA MOSTU; PO POVORKI NA NOVEM TRGU NASTOP FOLKLORNIH SKUPIN IN NARODNO-ZABAVNIH ANSAMBLOV POSEBNA GOSTINSKA PONUDBA V STARI LJUBLJANI RAZŠIRJENA GOSTINSKA PONUDBA V LJUBLJANSKIH LOKALIH PRIMORSKI DNEVNIK 5 PORT ŠPORT ŠPORT 3. septembra 198(1 KOLESARSTVO SP V BESANCONU Italijani računajo na štiri kolajne SP v dirkališinih disciplinah se ha končalo v nedeljo BESANCON — Danes se bodo v ®asanconu (Fr.) začela prva tekmovanja svetovnega kolesarskega Prvenstva v dirkališčnih disciplinah, prvenstvo, ki se bo končalo v netijo predstavlja letos dve novi disciplini: vožnja posameznikov za jočke in »keirin*, ki je posebna hi-toostna preizkušnja. Odvija se v šti-f® krogih in po napovedih naj bi bila izredno napeta. »Keirin* je tolo razširjen na Japonskem in zato pa bodo prav Japonci glavni fa-v°riti v tej disciphni. Italijanske barve bodo branili na-•lednji kolesarji: PROFESIONALCI **eirin»: Turrini in Berto ■itrostna vožnja: Turrini, Berto in Capponeelli *®sledovalna vožnja: Visentini, Piz-zoferrato, Borgogneni in Leali (morda tudi Mprandi) *stayers»: Vicino, P. Algeri, V. Al-Seri točke posamezniki: Morandi in Man-tovani AMATERJI tondem: Rossi in Finamore tstayers»: Stiz, ^usarcoli in '"'1-martini točke posamezniki: Biancolettc in Maffei . ŽENSKE blRostna vožnja: Galbiati, Lorenzon >n Micheloni *®sledovalna vožnja: Bissoli in Pian-toni Glede možnosti «azzurrov;> vod-®lvo upa na štiri kolajne. Dve naj °i si namreč priborili profesionalci, eno pa ženska vrsta in amaterji. Močna konkurenca FIRENCE — V nedeljo bo na 14 **> dolgem vzponu Mugcllo - prelaz Futa vožnja na kronometer za po-aameznike, ki bo za lovoriko gor-ske vožnje. Tega tekmovanja, ki so p letos posvetili spominu preminulega Nencinija, se bodo udeležili skoraj vsi najboljši italijanski kolesarji z Baronchellijem. s Sarnn-nijem, z Battaglinom in z Visenti-jjijem na čelu. Od tujcev pa bo-čo nastopili Šveda Johansson in Prim, Švicar Fuchs in Američan Mount. NA MLADINSKEM SP odpravil še Američana Solomona s 6:1, 6:0, 6:0. V osmini finala za ženske je Američanka Hallquisl premagala Romunko Romanovo s 6:3, 3:6, 6:3, Argen-tinka Madruga pa Američanko Rey-nolds s 5:7, 6:3, 6:3. MOTOCIKLIZEM MISANO ADRIATICO - V nedeljo bo na dirkališču Santamonica v Misanu 7. preizkušnja za svetovno prvenstvo «enduranceja». V nedeljo vsi v Bazovico NOGOMET MEMORIAL ŽARKO RACE TESNA ZMAGA PRIMORJA Izenačena in na trenutke napeta igra - Danes Breg-Gaja (20.30) Kra* — Primorje 1:2 (1:1) KRAS: Kapun (46. min. Bogateč), Škabar. Dilič, Terčon, Germani, Bla-žina, L. Milič, M. Milič, Kaucer (46. min. Gulia) Tremul, Ferfolja. PRIMORJE: Štoka (46. min. Ba-buder), Tomizza Albin, Milič, šugan, Puntar, Pertot, G. Husu, Rustja (46. min. Caharija), Verk (46. mir. Ba-buder), Persi. STRELCI: v 21. min. Persi. v 44. min. L. Milič, v 86. min. Pertot. SODNIK: Grudina iz Trsta. GLEDALCEV: 300. OPOMBE: Izključen Gabrijel Hu su (Primorje). Primorje je s tesnim izidom premagalo Kras in s tem dohitelo zgo-niško - repentabrsko enajsterico na lestvici, že iz začetnih udarcev je bilo razvidno, da bo Kras ubral obrambno igro in skušal priti do gola predvsem s protinapadi. Pri morje pa je takoj pokazalo, da bo igralo napadalno, vendar so bili Prosečani nekoliko pomanjkljivi na sredini igrišča in zaradi tega niso znali ustvariti nevarnih prodorov, vseeno pa so prvi prišli v vodstvo in vse je -gledalo, da bodo tudi izid podvoji,i. Kras pa je proti koncu polčasa odločno reagiral in zasluženo izenačil. V nadaljevanju sta oba trenerja izvedla vrsto zamenjav, bolj posrečeno roko pa je verjetno imel trener Primorja, saj so Prosečani odločno prevzeli pobudo in prisilili IMIlIltilllflflllllllllimillllllllllMiimiiiUiiiiuiiiiiiKHi, l|l||||l||ll|„„ ,,11(111,■ llllltl llimillMIlIHMIIIIIII nogomet ITALIJANSKI POKAL Danes prvi finalisti Na sporedu je četrto kolo - Udinese gostuje v Brescii Sovjet Kasparov zasluženo prvi DORTMUND - Sovjet Gari Kasparov je na 19. mladinskem svetovalni prvenstvu v šahu upravičil sloves favorita, saj je bil za razred boljši od ostalih mladincev iz 55 dr-*ay. ki so se potegovali za naslov Najboljšega. Zmagal je s poldrugo točko prednosti pred drugouvrščenim ohortom, na tretje mesto pa so ^ z 8,5 točke uvrstili Morovič, Negu-toscu in Bishof. Jugoslovan Branko Damljanovič se je s 6,5 točke (torej stiri točke manj od zmagovalca) uvrstil na sredino lestvice. Karate Premoč Japoncev BREMEN — Na svetovnem prvenstvu v karateju je nastopilo 172 atletov iz 36 držav. Vseskozi je bila razvidna premoč učiteljev tega »Porta — Japoncev, ki so osvojili i ,ar 6 zlatih kolajn (od 7 razpolož-Jlvih) in dve srebrni. Velik uspeh dosegli tudi Jugoslovani. Dušan Dačič se je uvrstil na 2. mesto. Poleg '.ega pa so »plavi* osvojili Se dva brona. tenis PRVENSTVO ZDA McEnroe brez težav v četrtfinalu FLUSHING MEADOVVS - V osmi-1,1 finala mednarodnega teniškega prvenstva ZDA je Američan John McEnroe brez težav premagal Fran coza Portesa s 6:2, 6:4, 6:0, medtem *o je presenetljivi čehoslovak Lendl Danes bo na sporedu četrt«, kolo italijanskega nogometnega pokala. Današnja srečanja bodo nedvomno zelo važna za marsikatero moštvo, saj si bodo nekatere enajsterice lahko že kolo pred koncem zagotovile napredovanje v finalni del turnirja. Najzanimivejše tekme bodo verjetno Torino - Catanzaro, Inter - Avel-lino in Palermo - Milan. Udinese. ki igra v prvi skupini skupaj z Juventusom, Genoo, Brescio in Ta-rantom in ima trenutno točko manj od Turinčanov, bo gostovala v Brescii proti domačemu moštvu, ki ima za sabo eno zmago in en poraz. ,, , n Slfiipln^ 1 Brescia - Udinese (Menegali - 20.30) Taranto - Genoa (Bianciardi - 17.00) počitek: Juventus Skupina 2 Inter - Avellino <"Lo Bello Palermo - Milan (Benedetti počitek: Catania Skupina 3 Como - Spal (Ballerini Foggia - Cagliari (Longhi počitek: Monza Skupina 4 Fiorentina - Cesena (Lops - 21.00) Pistoiese - Rimini (Pirandola - 21.00) počitek: Atalanta Skupina 5 20.45) 16.30) 20.30) 17.00) Bologna - Vicenza (Mattei Napoli počitek: Ascoli Lazio -počitek: Lecce ■ Torino • počitek: Piša (Pairetto Sampdoria Skupina 6 Pescara (Tani Verona (Patrus3i Varese Skupina 7 Bari (Bergamo Catanzaro (Prati Penigia 21.00) 21.00) 21.00) 18.00) 17.00) 20 30) petkih (od 20. do 22. ure) na odprtem igrišči) Slovenskega dijaškega doma »Simon Gregorčič* v Gorici (Ulica Mnntesanto 84). V primeru slabega vremena trening odpade. Vadbe rekreacijskega igranja košarke bodo vse do konca meseca septembra, ozirma dokler bodo vremenske razmere dupuščale. Treningov se lahko udeleži vsak do, le prijaviti se mora o' napovedani uri na igrišču. Vse druge informacije pa lahko zainteresirani dobijo na sedežu Športnega združenja Dom (Gorica), ki je tudi pobudnik rekreacijskega igranja, v Ul. Malta 2 (tel. 24-95). V prvem delu, od maja do konca julija, so se vadbe rekreacijskega igranja dobro obnesle, saj se je na igrišču Dijaškega doma zbiralo precejšnje število »športnikov*. Prepričani smo, da se bo to ponovilo tudi v tem drugem delu, saj je precej zanimanja za to poletno delovanje. Kras v obrambo. Eno od tolikih akcij je izkoristil Pertot in spravil na kolena Bogatca. Kras je zatem s hitrimi protinapadi večkrat spravil v zagato sicer negotovo obram- SPORED Danes Breg - Gaja (20:30) Jutri Zarja - Primorec (20:30) 5. 9.: Vesna - Kras (20.30) 6.9. : Aurisina - Primorje (20.30) 7. ».: POČITEK 8. ».: POČITEK 9.9. : Prva polfinalna tekma Skupini A - B (20.30) 10.9. : Druga polfinalna tekma Skupini B - A (20.30) 11.9. : POČITEK 12.9. : FINALE za 3. In 4. mesto (20.30) 13.9. : FINALE za 1. In 2. mesto (20.30) Glede sprememb umikov posameznih tekem velja dogovor, ki so ga sklenila vsa društva na skupnem sestanku 2. avgusta 1980 na sedežu bo Primorja, posebno v zadnjih minutah, ko so Prosečani ostali v devetih. Do končnega žvižga sicer precej pomanjkljivega sodnika, pa se rezultat ni več spremenil. Omenili bi še, da je tokrat opravil krstni nastop v vrstah Krasa Gabrijel Ferfolja, ki je vse do lani igral pri Mladosti iz Doberdoba. B. R. POKAL POLPROFESIONALCEV Triestina danes v Pordenonu Nocoj bo v tretjem kolu italijanskega nogometnega pokala polpro-fesionalcev Triestina igrala v Pordenonu proti Pordenoneseju, ki vodi na začasni lestvici 11. skupine. Tekma bo ob 20.45. Anglija — Norveška LONDON — V sredo, 10. septembra, bo na vvemblejskem stadionu nogometno srečanje med Anglijo in Norveško. Tekma je v okviru kvalifikacij četrte evropske skupine za svetovno prvenstvo 1. 1982 v Španiji. KVALIFIKACIJE ZA SP «Plavi» za Luksemburg BEOGRAD — Tehnični vodja ju-gosMVSTOKe nogometne reprezentance je objavil imena dvaindvajsetih nogometašev, 1u se bodo potegovali za vstop v ekipo, ki bo z Luksemburgom igrala prvo kvalifikacijsko tekmo z.a SP v Španiji leta 1982. Na spisku so naslednji igralci: vratarji: Pantelič (Radnički), Ivkovič (Dinamo) in Ljukovčan (Cr-vena zvezda); branilci: Zo. Vujovič (Hajduk), Hrstič (Rijeka), Bu- ljan (Hamburger), Jovanovič (Manchester United), Gudelj (Hajduk), Stojkovič (Partizan), Primorac (Hajduk) in Zajec (JLA); vezni igralci: Klinčarski (Partizan), Bakrač (Bu-dučnost), Šestič (Crvena zvezda) in Janjanin (Cervena zvezda;) napadalci: Zl. Vujovič (Hajduk), Sušič (Sarajevo), Šečerbegovič (Horaci), Kranjčar (Dinamo), Petrovič (Crvena zvezda) in Šurjak (JLA). AVTOMOBILIZEM V Monzi formula 2 MII,AN — V nedeljo bo v Monzi dirka za italijansko prvenstvo formule 2. Vendar pa se bodo tekmovanja udeležili tudi vsi tekmovalci, ki nastopajo na EP tega razreda. Prav zato se obeta res zanimiva tekma. BOKS Cavina - Sordini Drevi se bosta za italijanski boksarski naslov v srednjetežki kategoriji pomerila državni prvak Cri-stiano Cavina in Luciane Sordini. 31-letni izzivalec, ki je tri leta starejši od prvaka, je doslej med profesionalci osvojil 14 dvobojev, izgubil pa samo enega. Srečanje bo ob 22.30 v bližini Sas-sarija. V NEDELJO V IZREDNEM PRIJATELJSKEM VZDUŠJU V BAZOVICI Zelo uspelo prijateljsko srečanje med ŠD Zarja in Jezerom iz Zbilj Bazovci priredili gostom lep sprejem - V nogometni tekmi zmaga domačinov Nogometaši Zarje in Jezera iz. Zbilj, ki so se v nedelj« v Bazovici pomerili v prijateljski tekmi JADRANJE POKAL PRIJATELJSTVA Karaš (Jadro Koper) •i i • v • m v • v najboljši v 1 rzieu Tekmovalci TPK Sirena bi lahko dosegli boljšo uvrstitev Prejšnja dva tedna ni bilo vreme prav nič naklonjeno jadralcem, saj je nagajalo prav ob sobotah in nedeljah, ko so regate. Kadeti in mladinci Sirene so se intenzivno pripravljali, žal pa je nekaj regat odpadlo, že prejšnjo nedeljo bi morali jadrati v Miljah za »Pokal prijateljstva* v razredu optimist, kar z osmimi jadrnicami, posadka razreda «420» pa v Barkov-ljah za «Pokal Svetilnika*. Zaradi močne burje so obe regati-pr.eložili na poznejši datum. Ta konec tedna pa >-80 se štirje »optimisti* udeležili odprte regate za «Pokal Prijateljstva* v Tržiču, v organizaciji tamkajšnjega društva SVOC. Regata je bila zelo dobro organizirana, udeležba pa je bila množična. Jadralo je kar 87 »optimistov*. kar je za regate tega razreda izredno. Poleg jadralcev iz Italije, fnilimiimilllHIIIIHIIimMIIIIHHIIMtllltMHillllllllllllllllllllllllllllllHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIIIIMIMIIIUlMllllllllltMIIIIIIIIIIIHIIIN ODBOJKA MEDNARODNI TURNIR V KOPRU B0R0VKE VENDARLE ZADOVOLJILE Nastopile so v okrnjeni postavi in so tako osvojile le peto mesto KOŠARKA Spel redni treningi rekreacijske košarke pri ŠZ Dom iz Gorice Po premoru v mesecu avgustu so se v Gorici ponovno pričeli redni treningi rekreacijskega igranja košarke. Treningi so trikrat tedensko in sicer ob ponedeljkih, sredah in V organizaciji domačega odbojkarskega kluba Koper je bil v nedeljo v Semedeli mednarodni ženski odbojkarski turnir. Poleg domačink so se ga udeležile še ekipe novogoriškega Merkurja. UISP Sestese iz Firenc, Tatran iz Prage in tržaški Bor Intereuropa. Organizator je sestavil dve izločilni skupini, češka ekipa pa se je avtomatično uvrstila v finale. Bor je na turnirju pristal na zadnjem mestu. Vendar pa moramo na Borov nastop gledati nekoliko drugače. Odsotne so bile namreč Irena Zupančič in poškodovani Debenjakova in Sonja Zupančič. Ravbarjeva in Kusova pa sta igrali na turnirju le občasno, saj sta obe poškodovani. Naša ekipa je stopila tako na igrišče v popolnoma pomlajeni po- stavi. Igralke med seboj še niso uigrane, saj so mlade borovke zdaj prvič nastopile s starejšimi vrstnicami. Bor Intereuropa je sicer izgubil obe srečanji, vendar nas kljub temu ni razočaral. Igralke so prikazale zlasti borbeno in požrtvovalno igro. V finalni tekmi za četrto mesto so bile povsem enakovredne italijanskemu drugoligašu iz Firenc in le pomanjkanju odločnosti in ne kaj zgrešenim servisom gre pripisati drugi poraz. Od ostalih udele žencev je poglavje zase predstavljal odlični prvoligaš Tatran. Igralke iz Prage so bile neprimerno boljše od ostalih in so seveda gladko in zasluženo slavile. Dober vtis so pustile tudi igralke Merkurja in Kopra, ki imajo prvenstvo že skoraj pred vrati in se že nekaj časa nanj vestno pripravljajo. IZIDI Koper - Bor Intereuropa (15:3, 15:3) Merkur - UISP Firence FINALE 4. MESTO UISP - Bor Intereuropa (15:8, 12:15, 15:11) FINALNA SKUPINA Merkur - Koper Tatran - Merkur Tatran - Koper LESTVICA 1. Tatran, 2. Merkur, 3. Koper, 4. UISP Sestese, 5. Bor Intereuropa. Turnirju je sledila skupna večer ja in nagrajevanje. Bor Intereuropa je nastopil v naslednji postavi: Bolčina. Fičur, Kus, Elena in Laura Maver, Montanari. Rauber, Zergol. INKA 2:1 2:1 2:0 2:0 2:0 so bili prisotni še jadralci iz Jugoslavije in Avstrije. Kot običajno, so levji delež (prvih pet mest ) zasedli jugoslovanski jadralci, ki so v tem razredu daleč najboljši. Jadralci Sirene se niso slabo uvrstili, vendar slabše, kot bi zmogli, saj so zaostali celo za nekaterimi, ki jili običajno puščajo daleč za sabo. Prvo regato so jadrali zelo slabo. Drugo regato so jadrali veliko bolje in so dokaj izboljšali uvrstitev, žal pa je, zaradi 'sfa&ega' vremena odpadla nedeljska regata in ni bilo mogoče več nič popravljati. KONČNI VRSTNI RED 1. Valter Karaš (Jadro Koper) 2. Boštjan Antončič (Jadro Koper) 3. Robert Mulec (Burja Izola) 41. Lorenzo Bogateč (Sirena Trst) 54. Davorin Starc (Sirena Trst) 60. Peter Sterni (Sirena Trst) 75. Aljoša Starc (Sirena Trst) Da bi se jadralci Sirene lahko bolje uvrstili (po mnenju trenerjev med 20. in 30. mesto), kaže tudi dejstvo, da je Lorenzo Bogateč zasedel v prvi regati 50. v drugi pa 30. mesto, Davorin Starc pa je od 58. napredoval na 48. mesto. Taka nihanja pa so nedopustna, saj so bili v obeh regatah jadralci isti. Jadralci Sirene pa se že pripravljajo za nedeljsko regato v Miljah. m. p. V nedeljo je praznovala rojstni dan TIZIANA CRISSANI Svoji tajnici vošči vse najboljše ŠD Primorec Včeraj je na fakulteti za tuje jezike ljubljanske univerze uspešno diplomirala JANA BAN Čestita ji ŠD Kontovel V nedeljo so gostovali v Bazovici člani pobratenega nogometnega kluba Jezero iz Zbilj pri Medvodah. Čeprav je slabo vreme precej zagodlo organizatorjem srečanja, je goste iz matične domovine pričakalo lepo število Bazovcev, ki so želeli vsaj delno povrniti nepozabne vtise, ki so jih doživeli junija, ko so bili na enodnevnem izletu v Zbiljah. Goste so odborniki ŠD Zarja pričakali na mejnem prehodu na Pesku in jih nato pospremili v Bazovico, kjer so jih sprejeli v prostorih športnega krožka. Pevski zbor Lipa je pod vodstvom Hermana Antoniča zapel nekaj pesmi, nato pa je Darko Metlika v imenu vseh vaških organizacij pozdravil goste in poudaril pomembnost takih srečanj, ne zgolj športnih tekmovanj, ampak predvsem zaradi boljšega medsebojnega spoznavanja. Ivan Bras pa je v imenu ŠD Zarja izrazil željo in prepričanje, da se bodo taka srečanja v prihodnje nadaljevala. V imenu gostov se je za prisrčen sprejem zahvalil predsednik turističnega društva iz Zbilj. Po sprejemu so odborniki Zarje" pospremili 2SITj?ane v Rižarno, kjer je Radivoj čač imel priložnostni govor. Po ogledu Rižarne so se gostje podali na bazoviško gmajno, kjer so se poklonili spominu štirih junakov. Nato pa so si lahko ogledali razstavo, ki jo je organiziralo PD Lipa v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico o življenju in delu Albina Bubniča. Po kosilu sta se pomerili nogometni enajsterici športnega društva Zarja in nogometnega kluba Jezero. Tekma se je začela z rahlo premočjo Zbiljčanov, ki pa so bili pri končnih strelih netočni. Zarja pa je prišla v vodstvo v protinapadu. Po golu so se gostje podali odločno v napad in nekajkrat zaposlili z nevarnimi streli vratarja Puzzerja. Zarjani so se upirali le s protinapadi. V enem izmed teh je Ra-žem dosegel drugi gol. V drugem polčasu so kmalu go stje zmanjšali razliko na 2:1, Bazovci pa so nato dosegli še tretji gol s Fondo. Tudi po tem golu se Zbiljčani niso predali, zopet so zmanjšali razliko, ter skušali do konca tekme doseči tudi izenače nje, ki bi bilo pravilno plačilo za njihov trud. Po tekmi pa se je začela na vrtu Gospodarske zadruge prosta zabava ob zvokih ansambla Aries. tako so lahko gostje in Bazovci še bolj poglobili medsebojno prijateljstvo. BIG Kitajska želi na svetovno prvenstvo PEKING — Vodstvo kitajske nogometne zveze je nalogo zveznega trenerja državne reprezentance poverilo priznanemu domačinu Su Yonghsunu, ki je privedel svojo e-kipo iz druge lige do osvojitve državnega naslova. Su Yonghsun je na neki tiskovni konferenci izjavil, da je kvalifikacija z.a svetovno prvenstvo glavni cilj kitajskega nun štva, kateremu, kot pravi sam trener, manjka le večje zaupanje v‘ lastne sposobnosti. HOKEJ NA LEDU POKAL KARAVANK Že v prvem srečanju visoka zmaga Jesenic JESENICE — V prvem kolu »Pokala Karavank* v hokeju na ledu so Jesenice visoko premagale avstrijsko moštvo Kapfenberg s 1:2 (5:0, 1:2, 1:0). OBVESTILA ŠD Polet sporoča, da se bodo treningi za minibasket, pod vodstvom strokovnjaka, začeli v ponedeljek, 8. septembra, ob 15. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah in bodo trajali vsak dan do nedelje. 14. t.m. Vabljeni stari in novi igralci. • • • *Z Sloga obvešča, da bo do 10. septembra v šolskem centru pri Banih odbojkarski tečaj za začetnike. Odbojkarska sekcija vabi vsa dekleta in fante, ki bi se radi u-kvarjali z odbojko, da se tečaja gotovo udeležijo. Planinsko društvo Postojna obvešča, da bo v nedeljo 7. septembra, poho »STO DRUŽIN NA NANOS* Slavje bo ob 11. uri ob Vojkovi koči. • * • Košarkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da se bodo treningi kadetske ekipe (letnika 1964 in 1965) pričeli v ponedeljek, 8. septembra, ob 9.30 (zjutraj). • 41 * Košarkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da se bodo treningi na-raščajniške ekipe (letnik 1966) pričeli 8. septembra ob 18.30 na stadionu «1. maj*. Vabljeni so tudi fantje, ki niso nikoli igrali košarke In ki bi radi resno gojili ta šport. • « • ŠZ Bor obvešča, da bo seja glavnega odbora v petek, 5. septembra, ob 20. uri na stadionu »Prvi maj* v Trstu. &UŠAN ŽELJEZNOV IV. divjali so MED VOJNO 62. PO PRIMORSKI Nemški policijski stotnik Giinther Neubert Preiskovalec: Kako so potekali oskrbovalni transporti ** oporišča? Neubert: Prehrano in material za oporišča so zbrali v Jamniku, odkoder je bilo -s tovornjaki prepeljano v opo-rišča. 2. četa v Litiji je bila oskrbovana s pomočjo železnice. Prve transporte za oskrbovanje oporišč je zapovedal v°dilni štab, kasneje sem jaz samostojno opravljal oskr-b°vanje. Preiskovalec: Ali ste izvedli te oskrbovalne transporte brez motenj? Neubert: Ne. Ves čas so bili oskrbovalni transporti napadeni, enkrat pri Lazah, drugič spet pri Lokvah. Preiskovalec: Kdai in kje je bil napad pri Lazah? Neubert: Napad je bil med mojim transportom v Ko-6evie, ob koncu marca. Transport je bil napaden ob vrnitvi iz Novega dola proti Kamniku po prehodu Laz. ‘ttieli smo 14 mrtvih in dva pogrešana. Preiskovalec: Kakšne represalije so bile izvršene za ta napad? Neubert: Meni ni znano, če so bile izvršene kake represalije zaradi tega napada. Preiskovalec: Kdaj in kje je bil napad pri Lokvah? Neubert: Napad pri Lokvah je bil aprila ali maja, točnega datuma se ne spominjam več, prav tako med vrnitvijo iz Novega dola proti Kamniku, nekako en kilometer od Lok v smeri Kamnika. Preiskovalec: Kakšne izgube ste imeli? Neubert: Nekako deset mož smo izgubili. Preiskovalec: Kakšne represalije so bile podvzete zaradi tega napada? Neubert: Tudi v tem primeru mi ni znano, da bi bile storjene kake represalije proti civilnemu prebivalstvu zaradi tega napada. Preiskovalec: Kakšne ukrepe ste storili zaradi zavarovanja pred podobnimi napadi v prihodnosti? Neubert: Sam sem vodil oskrbovalne transporte in sem zavaroval gorske grebene vzdolž ceste. Preiskovalec: Kdo vam je dal povelje za izvidniški pohod v Vače? Neubert: Povelje sem prejel od vodilnega štaba, stotnika Rehbeina. Preiskovalec- Kakšno nalogo ste dobili za ta pohod? Neubert: Dobil sem od vodilnega štaba povelje, najti neko tovorno jadralno letalo, ki naj bi padlo baje blizu Vač. Preiskovalec: Iz katerega kraja in s kakšnimi silami ste izvedli to nalogo? Neubert: Korakal sem iz Kamnika preko Glogovice v Vače in nazaj v Kamnik. Razpolagal sem z deli 3. čete iz Mengša, okrepljenimi z deli 4. čete in s 1. četo. Preiskovalec: Kako dolgo je trajal ta pohod? Neubert: Pohod je trajal en dan. Preiskovalec: Kako ste se s svojimi enotami gibali, da bi opravili svojo nalogo? Neubert: Najprej sem korakal s svojo enoto do Glogovice in nato v široki fronti do Vač, zatem v smeri proti Lukovici - Kamnik preko Moravč. Preiskovalec: Kdaj je bil pohod na Vače? Neubert: Točnega datuma se ne spominjam več, moralo je biti nekako prve dni aprila 1044. Preiskovalec: Kakšen uspeh ste imeli? Neubert: Pohod se je končal brez uspeha. Do spopadov ni prišlo. Preiskovalec: Kdo je dal povelje za pohod preko Menine planine v Spital, ki ste ga opravili vi s svojim bataljonom? Neubert: To je bil večji pohod, v katerem so bili udeleženi tudi drugi deli regimenta. Naloga je bila najti in napasti oddelke banditov na tem prostoru. Povelje za napad sem prejel od vodilnega štaba. Preiskovalec: Kdaj in odkod se je pričel ta pohod? Neubert: Pohod se je pričel ob koncu aprila iz Kam nika in trajal štiri do pet dni. Preiskovalec: S kakimi silami ste izvedli to akcijo? Neubert: Pri tej akciji so bili udeleženi tudi drugi deli regimenta, kake druge sile mi nišo znane. Razpolagal sem z deli vseh čet I. bataljona, Tazen 1. čete, skupno 130 mož. Preiskovalec: Katero pot je naredil I. bataljon prvega dne in kake boje ste imeli? Neubert: Prvega dne je bataljon korakal iz Kamnika preko Menine planine proti Novemu dolu. Do spopadov ni prišlo. Preiskovalec: Katero pot je nadaljeval I. bataljon drugega dne in kakšne uspehe je imel? Nepbert: Ponoči so I. bataljon prepeljali s kamioni iz Novega dola v Ljubno. Iz Ljubnega je bataljon prekoračil v širokem pasu ozemlje v jugozahodni smeri prott Gornjemu gradu. Pri Gornjem gradu sem prejel povelje z bataljonom v naglem pohodu doseči Črno sedlo. Tam je bataljon prebil noč. Do borb tudi tega dne bataljon ni prišel. , Preiskovalec: Katero pot je bataljon ubral tretjega dne in kake uspehe je zabeležil? Neubert: Tretjega dne je bataljon prekoračil ozemlje v južni smeri do Sv. Martina in ostal tam preko noči. Uspehov bataljon ni imel. Preiskovalec: Po kateri poti je šel bataljon četrtega dne in do katerih bojev je prišlo? Neubert: Četrtega dne je bataljon prekoračil ozemlje vzhodno od Kamnika v smeri proti Lukovici, dalje v južni smeri do okolice Moravč in se nato vrnil v Kamnik. Tudi četrtega dne bataljon ni imel spopadov. Preiskovalec: Kje, kdaj in kako je bil najden bunker s tiskarskim materialom? Neubert: Ob koncu julija ali v začetku avgusta 1944, dneva se ne spominjam točno, sem prejel od vodilnega štaba povelje pregledovati ozemlje vzdolž višin severno od Save nekako iz Ihana v vzhodni smeri z eno četo. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 8. PP 559 Tel. (040) 79 4« 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačano celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številko 4.50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetla mesečno 80,00, letno 800,00 din. PoStnl tekoči račun za Italilo Založniitvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 3. septembra 1980 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS 61000 Ljubl|an» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš 43 mm) 22.600 lir Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besedo. dežele Furlanije - Julijske Oglasi Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlamie - Juli|sw krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih de/el v Italiji pri SPI. *LJ Odgovorni urednik Gorazd Vesel fzdaiai in tiska I ZTT (Trst založnikov FIEG V JUŽNI KOREJI CUN DU HVflN SESTAVIL NOVO VLADO Nam Duk Vo imenovan za novega predsednika vlade Do sedaj je bil podpredsednik vlade in minister za načrtovanje SEUL — Južnokorejski predsednik Čun Du Hvan, ki si je po uboju diktatorja Parka zagotovil vso oblast v državi, je včeraj imenoval novega ministrskega predsednika Nam Duk Vnja, ki nadomešča dosedanjega predsednika vlade Park Čung Huna. Novoizvoljeni Nam, ki je star 56 let, je do sedaj kril mesto podpredsednika vlade in ministra za načrtovanje. Diplomiral je pred 20 leti na univerzi v Oklahomi iz gospodarskih ved in kril ministrsko mesto od leta 1974 do 1978. V tem obdobju mu je uspelo razmahniti južnokorejsko gospodarstvo kar za 10 odstotkov letno, zara-«11 česar si je pridobil velik ugled v vladnih krogih. Obvezal se je, da se bo boril proti inflaciji ter da se bo potegoval za pravično porazdelitev dohodkov med vsemi sloji. Preuredil bo tudi ves industrijski'sistem v državi, da bi postal konkurenčen svetovnemu gospodarstvu. Sedanje mesto podpredsednika vlade in ministra za načrtovanje pa bo kril Sin Bjong Hjon. Bivši general Čun Du Hvan, ki kroji novo vlado, je do sedaj zaupal 12 ministrstev novim osebam. Sedem ministrov pa je potrdil. V ponedeljek je predsednik Čun Du Hvan prisegel in v svojem slavnostnem govoru, ki ga je imel pred 9.000-glavo množico obljubil, da bo prihodnji mesec sklical ljudsko glasovanje, med katerim se bodo državljani odločili za novo ustavo. Obljubil je tudi, da bo že po izglasovanju nove ustave odpravil izredno stanje ter napovedal je volitve za sestavo novega parlamenta, ki so ga razpustili pred dobrimi tremi meseci. Po njegovih besedah bi morala politična dejavnost na novo zaživeti takoj po izglasovanju ustave. Nadaljevanje zasedanja kitajske skupščine PEKING — Poslanci kitajske ljudske skupščine, ki zasedajo od 30. avgusta. so odobrili v komisijah državni proračun, ki sta ga predstavila podpredsednik vlade Yao Yilin ih finančni minister Vang Bingkvan. Obenem pa so predstavili vrsto kritik, ki zadevajo splošno- bilanco kot tudi specifične probleme vodenja zasebne lasnine. Državni proračun za leto 1980 predvideva osem milijard juanov (okrog 5 milijard in pol dolarjev) deficita. O tem se je jas- no izrazil tudi kitajski izvedenec Kvan Xuesen, ki dodaja, da proračun ne predvideva finansiranja za razvoj obrambnega sektorja. Kot največje pomanjkljivosti sedanjega sistema poslanci navajajo birokratizem, koncentracijo oblasti, patriarhalne odnose in dosmrtni mandat voditeljev. Glavno besedo pa je imel podpredsednik Peng Zen, ki je skupščini predstavil tri zakonske načrte. Prvi zadeva obdavčenje dohodkov, ki presegajo mesečno 800 juanov, drugi določa najnižjo starost za poroko, ki se tako dvigne od 20. leta na 22. leto za fante in od 18. do 20. pri dekletih, zadnji zakonski načrt pa preprečuje Kitajcem, da bi imeli dve državljanstvi. Veliko čiščenje Big Bena Številčnico znane londonske ure Big Ben na Westminstrski palači čistijo vsaka tri leta, pred letošnjim čiščenjem je bilo zadnje na vrsti namreč leta 1978 (Telefoto AP) •iiiiMiiiiiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiniiiiiiiiHfiiiiiiiiiimiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia OB 11 LETNICI LIBIJSKE REVOLUCIJE Polkovnik Gedafi predlaga libijsko-sirsko združitev TRIPOLIS — »Zaklinjam se pred bogom, da se bom boril s Sirci na Golanskem višavju in s Palestinci v južnem Libanonu, če ne bo Libija uresničevala politike arabske enotnosti!* V svojem običajnem slogu je vodja Libijske džamahirije Moa-mer Gedafi predvčerajšnjem predlagal združitev med Libijo in Sirijo. Govor ob 11-letnici libijske revolucije pa ni ostal «glas vpijočega v puščavi*. Sirski predsednik Hafez al Asad mu je včeraj pritrdilno odgovo-voril in ga pozval, naj od besed preide k dejanjem. Po neuspelih združitvah z Egiptom in Tunizijo se vodja libijske revolucije obrača sedaj na Damask. Nemogoče je sedaj napovedovati uspeh libijsko-sirskega združevanja, lahko pa žp sedaj trdimo. da uresničevanje take zamisli vnaša novo dinamiko v bližnjevzhod-na dogajanja. Nihče ni do sedaj jemal Gedafijetdh TzjfiV' ‘fftTrfcšhh; saj se nišo nikoli uresničile. V zadnjem obdobju pa je libijski predsednik prešel od besed k dejanjem. Dovolj je. da pomislimo, kako rešuje problem libijske »politične* emigracije, pa nam je jasno, da je večina Gedafija podcenjevala, še bolj prepričljivo je libijsko ravnanje ob problemu naftnega izkoriščevanja kontinentalnega platoja med Libijo in Malto. Tripolis je z orožjem prisilil italijansko raziskovalno ploščad Saipem H., da je prekinila z iskanjem nafte na območju 68 milj jugovzhodno od Malte. Med Tripolisom in La Valletto se je v trenutku končalo prijateljstvo. Z otoka so izgnali vse libijske vojake, preklicali vse dosedanje sporazume, malteška vlada pa je obtožila Libijo pred varnostnim svetom OZN, da predstavlja grožnjo za Sredozemlje in za varnost Malte. Libija torej nima srečne roke s svojimi prijatelji. Resnici na ljubo se novi prijatelji kaj kmalu naveličajo Gedafijeve muhavosti. Tako se je zgodilo s Tunizijo in Egiptom ter se sedaj dogaja z Malto. Morda pa bo Gedafi imel večjo srečo s Sirijo. PogOjl So'žiTsedaj izvrstni. Obe državi sta najbolj vneti nasprotnici »kapitulantskega campdavidskega sporazuma* in vsakega zbliževanja z ZDA. Veže ju kljub razlikam prijateljstvo s Sovjetsko zvezo. Obe trdita. da sta napredni, a medtem ko so v Damasku prisotne socialistične pr- vine, je v Tripolisu gibalo vsega koran. Če k temu dodamo, da skušata obe državi čimprej rešiti palestinsko vprašanje, imamo vse pogoje, da bi se lahko Gedafi jeva zamisel tudi u-resničila. Trenutno bi imela Sirija od tega precejšnje koristi. Libijski voditelj je že napovedal, da bodo odslej prodajali «prijateljskim državam* nafto po 20 dolarjev za sodček namesto 37. Iz Gedafijevega govora je tudi razvidno, da nosi po «Sadato-vem izdajstvu* vse breme boja proti izraelskim sionistom Sirija. Damask torej lahko pričakuje vsestransko predvsem gospodarsko pomoč Tripolisa. Združitev pa bi bila tudi primerna protiutež iraško - saudskem zbliževanju. Libijski voditelj je v svojem govoru kritiziral tudi Saudo-vo Arabijo, ko je dejal, da sl washingtonski prijatelji obenem tudi prijatelji Izraela, kljub temu da so »♦Vtihi 'SVbte fnošeje v Meki*. V Damasku so lahko torej zadovoljni s takimi Gedafijevimi izjavami. Združevanje bi lahko med drugim reševalo notranje probleme, vedno večjega odpora »muslimanskih bratov* in očitkov pretesnega prijateljstva z Moskvo. Nemoč Združenih držav v Tel Avivu TEL AVIV — Tudi včerajšnje dopoldansko srečanje med ameriško in izraelsko delegacijo o bodočnosti pogajanj za tako imenovano palestinsko avtonomijo, se je končalo, ne da bi dosegli sporazuma. Izraelci so zahtevali brezpogojno obnovitev pogajanj. Posebni Carterjev odposlanec za Bližnji vzhod Sol Linowitz pa je predvsem poudaril potrebo «po ustanovitvi vzdušja dobre volje*, ki bi edina lahko zagotovila obnovitev pogajanj. Ob tem je omenil, da nedavni izraelski sklep o proglasitvi Jeruzalema za glavno mesto Izraela zaskrblja E-gipčane, kot jih zaskrbljajo govorice o aneksiji Golanskega višavja. Carterjev odposlanec pa ni zahteval, da Izrael «pokaže dobro voljo*, prikazal je torej le vzroke, ne pa načine za njihovo premostitev. Tel Aviv se dobro zaveda, da si Carter ne more privoščiti v sedanjem predvolilnem obdobju pritiske na Izrael, zato vztraja na svojih stališčih. V tej nevarni igri skuša Evropska gospodarska skupnost vsaj delno nadoknaditi ..ameriško »odsotnost*. Pobude luksemburškega zunanjega ministra Thorna in voditelja italijanske diplomacije Co-lomba so le začetek skupne diplomatske ofenzive EGS, da bi vsaj do novembrskih ameriških volitev preprečila najhujše. ...........................................................mi..........iiii.iim......mn..................................................................................................................................................................................... TRI MILIJARPE DOLARJEV NALOŽB ZA URESNIČITEV NOVEGA PROGRAMA Escort 1981 - končno s prednjim pogonom skih tržiščih: od starega escorta so ohranili le ime, escort 1981 pa bo imel pogon na prednja kolesa, popolnoma nove motorje, posamične obese' na vseh štirih kolesih ter bo izredno aerodinamičen. Sploh tovarna zatrjuje, da so največ pozornosti pri načrtovanju posvetili varčevanju. Pet let trdega dela ekipe, ki je štela približno 5000 oseb od inženirjev, do tehnikov, projektantov in preizkusnih pilotov, ki so se poslužili najbolj modernih sredstev, ki jih dandanes ima na razpolago tehnologija, je končno dalo pričakovan rezultat. Kot je že navada bo escort na voljo v 11 osnovnih različicah, od katerih pet s 1100-kubičnim motorjem, štiri s 1300-kubičnim motorjem, dVe pa bo poganjal 1600-ku-bični motor, marca prihodnjega leta bodo na razpolago še tri različice. Limuzina bo imela po troje ali petero vrat, čez nekaj časa pa bo na voljo kombi, vendar le s 1100 in s 1300-kubičnim motorjem. Med posameznimi različicami je velika razlika v stopnji dodelanosti pa tudi v zmogljivosti, čeprav so osnovne značilnosti na moč podobne. Tako zmore 1100-kubična različica 147 kilometrov na uro. pri čemer bo porabila poprečno 7,4 litra bencina za 100 km, medtem escort XR3 1600 lahko prevozi v eni uri kar 182 km, pri čemer pa je tudi ustrezno bolj žejen od svojega skromnejšega brala, saj porabi poprečno 9,1 litra na 100 km, po mestu pa še dobra pol litra več. Razlika je tudi v pospeških: tako doseže escort 1100 hitrost 100 km na uro v 15,8 sekunde, escort 1300 v 12,8 sekunde. escort 1600 Ghia v 11,0 sekunde, športno opremljen escort XR3 1600 pa doseže hitrost sto kilometrov na uro v pičlih 9,7 sekunde. Naj omenimo še mere: novi e-scort bo le za tri centimetre krajši od 4 metrov, širok pa bo 164 cm. Medosna razdalja znaša 240 cm, kolotek pa spredaj 138, zadaj pa 143 cm. Zavore so spredaj ko-lutne, zadaj pa bobni, vse različice imajo servo zavoro. Prtljažnik ni pretirano velik, vendar pa le zmore nekaj več kot 300 litrov prostornine in več kot pol kubičnega metra, če odpravimo zgornjo polico. Cena za sedaj še ni znana, odvisno bo pač mnogo tudi od kota-cije lire na mednarodnem tržišču, ko se bo začela prodaja tudi v Italiji. meseca bodo tudi v Italiji začeli prodajati novo Fordovo- limuzino nižjega srednjega razreda, ki so ji nadeli spet ime »escort*, ki pa z dosedanjimi modeli s tem imenom nima pravzaprav nič skupnega. Gre za prvi poskus tako imenovanega »svetovnega avta*, ki ga bodo skušali prodajati v isti različici na vseh celinah. Escort pomeni istočasno o-gromno investicijo, saj je toVarna Ford naložila kar 3 milijarde dolarjev za uresničitev tega proizvodnega programa. Konkretni rezultati teh naložb sta tovarni v Halewoodu v Angliji ter v Saarluisu v Zahodni Nemčiji, kjer bodo nove modele proizvajali z najsodobnejšimi prijemi, z najbolj moderno avtomatizacijo. Poleg tega sta zrasli tudi tovarni motorjev v Bridgendu v Južnem VValesu ter Dearbornu v Združenih državah. Samo slednja bo letno izdelala kar milijon motorjev za nove escorte. Fordov novorojenček je popolnoma nov, tako rekoč od pet do glave in nima nič skupnega z dobro znano limuzino,, ki se je v zadnjih letih uveljavila na evrop- ' , '1 1 it; ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 17.00 Otto bastano — TV film 17.50 Velika parada — risanke 18.00 Mazinga «Z» 18.20 Šport 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Robinovo gnezdo — TV film 21.05 Igre brez meja 22.30 Altri fiori veranno ... Im-magini daUTndia Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal 20.26 Zrno do zrna 20.30 DNEVNIK 21.00 Reportaža pred oddajo Igre brez meja 21.05 Igre brez meja 22.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 22.30 V znamenju 22.50 Roža iz Portoroža 18.50 Burna leta kinematografije 19.20 Aiutante tuttofare — TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Policaji v cilindru: tekmeci Sherlocka Holmsa — TV film 21.35 Nad črto: Pirandello 22.05 športna sreda Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.15 Jeans koncert 17.00 Que viva mušica! 18.00 Program za otroke: čarobna ura — TV film 18.30 DNEVNIK 2 — Športng vesti 18.50 Harold Lloyd Show —' 3. epizoda 19.15 Astro robot — Kontakt ipsi-lon — 3. epizoda 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Gianni e Pinotto 19.20 La targa Florio 19.50 Filmski bienale v Benetkah 20.05 Tečaj za reševalce, šolska vzgojna oddaja 20.40 Disonorata — film z Marlene Dietrich 22.10 DNEVNIK 3 22.25 Gianni e Pinotto 22.30 Filmski bienale v Benetkah JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.30 Poročila 18.35 Z besedo in sliko: Neža Maurer: Kostanjev škratek 18.45 Velike razstave 19.10 Naša pesem 80 — 3. 19.45 Obzornik 20.00 Ne prezrite 20.15 Risanka Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 DNEVNIK 21.00 Hiša smrti — film 22.20 Danes komiki' — Harry Langdon Zagreb 19.05 TV koledar 19.15 Sezamova ulica 19.45 Na obisku v Tesliču 20.30 DNEVNIK 21.05 Igre brez meja 22.35 Dediščina Masaiev — dokumentarna oddaja ŠVICA 19.00 Poletni program za otroke 19.50 DNEVNIK 22.45 La stirpe di Mogador — TV priredba del TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Čoln - šport in razvedrilo; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 U-trinki iz operet in glasbene skice; 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 »Pod Matajurjan*, posebnosti in omika Nadiških dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega o-dra; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih - «Angeli noči* - 2. del; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Svoboda je terapevtična; 16.30 Orkestri in zbori; 17.10 Klasični album: plesi v umetni glasbi; 18.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 18.30 Jazz na koncertnem odru. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.W do'9.00 Dobro jutro v glasbi; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje Taana Gardner; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Festtvalbar; 10.33 Popevka dneva; 10.40 Mozaik; 11.03 Flash v glasbi; 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kirn; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno (»poldne; 14.33 Izbrani za vas; 15.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo; 15.15 Mala diskoteka; 14.33 Alle-gro v glasbi; 16.00 Na prostem; 15.45 Dalmacija in njene pesmi; 17.55 Pismo iz; 18.32 Muratti mušic; 20.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji blok; 7.37 Kinospored; 14.00 Najava sporeda, pregled dogodkov; 14.05 Zapojmo pesem, spored mladinske zborovske glasbe; 14.40 Melodije na tekočem traku; 15.00 To smo mi - glasbena oddaja za mlade; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in narodnozabavna melodija na vaš telefonski klic - 25-888: 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranje prebujanje; 7.15 Via Asiago Tenda; 8-30 Včeraj v parlamentu;' 9.00 Radio anch’io; 11.00 Štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; .13.15 Veljko glasbe; 15 03 Rally; 15.30 Errepiuno - poletje; 16.45 Prijetno poskušanje; 17.00 Patchwwk; 18.10 Iz Ben -o filmu; 18.25 Su fratelli, su com-pagni. .. - 29. del; 19.30 Jazz; 20.45 Glasbeni intermezzo; 22.00 Big lahke glasbe. RADIO 2 6.30, 7.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00, 6.35, 7.55, 8.45 in 9.00 Dnevi; 9.06 «11 fabbro del convento* radij. priredba; 9.32 Luna v vodnjaku; 11.32 Tisoč popevk; 12.45 Corrado* due; 13.45 Sound-Track; 15.00, 15.42, 16.00, 17.15 Čas poletja; 18.35 Vam ugaja Toscanini?; 20.20 Poletni večeri. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 I* naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.45 Radijski pevci pred mikrofanom; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za...; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 14.30 Priporočajo vam.. d 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo...; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 »Loto vrtiljak*; 19.00 Poje APZ «(yap Gorita Kovačič* iz Zagreba; 19.15 Naš gost; 19.30 Potovanja za mladi svet; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Ludvika Lesjaka; 21.00 Koncert za besedo - Ljubezen; 21.25 Ansambelska glasba Lucijana Marije Škerjanca; 22.05 Gioac-chino Rossini: Odlomki iz opere «Seviljski brivec*. K,"v!v!y’v'vX\vXvX\j m m ■ m i^iiiiiipt mmm Hi_fcgi ;XvXv:-:-:y:; v!vXv bbll ■k Tako pravi Mario Molirtari, poverjeni svetovalec družbe LOMAC, ki ima ekskluzivno distribucijo računalnikov za obdelavo podatkov podjetij. LOMAC veliko rabi telefon, da pomaga svojim klientom. Zares, predvsem po telefonu svetujejo, kako programirati računalnike. Da bi tako podjetje lahko nudilo svoje usluge, pri tem pa prihranilo na času in potovanjik s telefonom, je treba veliko investicij in dela. Potrebno je prizadevanje vseh, da bodo telefonske zveze vedno bolj modeme in uporabne. Kajti moderen telefon služi vsem.