Številka 213.
Trst v petek 4. avgusta 1905
Tfiča; XXX.
Izhaja Tt&Il dam. ~wm
'idi t> ceCfi an rrazmrih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob ?. on z ■ utraj.
*t'(Blfi« lti»Tl]k* nroaa;.ajo po S nori. (6 stotinki senn tr>t>ararnan i Tr«tu m okolici. Ljubljani. Gorici, : l'i. Srm o. Mariboru. Celovcu. Idriji, ^t. Petru, Sežani.
Sabrežini. No vete mestu itd. • f.afe i* aaroćbe sDrejema utirava lista .Edinoat", ellea » rn« «iajattl «t. 1*. — 1'radae are 00 »d 2. pop. d« I, are^er. — Cene oeiaaom 16 nt na tt«o petit; poslanic«, emnnice. javne zanvaie in domaći oriaai po pogodbi.
TELEFON Itev. 1^7,
Glasil« NlttčMga
.EdiMSt"
zt PnMirtki.
V edinosti f
k oči
Naročnina »aia
ta vse leto K. poi leta 12 K. 3 meaece B K. — Na-aaroćbe brez aoDosiane naročnine ae uprava ne ozira. Vsi dopiai naj se pošiljajo na uredništvo lista. JfefrankoTana
pisna se me Bprejemajo in rokopis! se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na uoravo lista
UREDNIŠTVO: al. Gior*io Galattl 18. <Narodnl dom.* Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti ftt. 1«. Pofitno-hranllnlčni račun ftt. &2.SU.
Vojna na skrajnem Vztoku.
(Brzojavne vesti.)
V Petrogradu mislijo na vojno.
PABIZ 3 »Matin« poroča iz Petro-gra ia : Ni m ino več upati na mir. U ti s je
ia bi se tukaj smatralo kakor nesrečo,	LiBtok<
t adi ako bi s« sklen;l mir na racutnni pod« ^—— t g-. Knez Volkov aki, člen generalnega glav-	m
,ega itibt, ki je bil oJ carja poslan aa	BrZOJdVn6 VBStl.
-aram: Vttok v svrho iifjrmacij, s« je pc- (	Minister Pientak.
n 1 z izvestjem, ki je telo ugodno. Gene- j DUNAJ 3. Minister Pientak je odpo
nja z navodili, dan mi ▼ carskem reskr'ptu od 3. marca t. 1., je keaferenca pričela razpravljati o posameznih členih.
List prepovedan.
VARŠAVA 3. Generalni guverner je prepovedal nadaljna izdajanja časopisa : »Lod-
rtl L nev.č je oputtil misel, da bi prestopil toval danes v Gastsin, minister v rierzivc, toda zdi se, da te mera sedaj 8tvo pa v Prago.
poljedel*
p.b rati plodove taktike Kuropatkiuove. Ves
to povzdiguje vojna eutstva.
Poročilo generala Lineviča.
PETROGRAD 3. (Petrograjfeka brr. • gentura). Geneial Linevič je včeraj sporoči: Dne 'J-*. m. m. je zaš oddelek armade
v K' reji odbil japonski cddeiek, ki je pro-ral pr-t: soteski Piaksang, vztočno od Mu--tljega.	__
MIROVNA POGAJANJA.
NEVV YORK 3. Med vožnjo je \Vitta i av l nekemu poročevalcu »Reuterjevega ro« nastopno: Ruski porazi nimajo pomena, da bi bila Rusija izgub la moč, ki jo e imela pred vojno. Kar ee godi v notrsajo-driave, ni mere imiti vp.iva na vnanjo pc-.lko, is ms nje na nt daljevanje, oziroma ko-vojne. Vz ic » mu st^ri Witte vse motao, i sklene m:r. W;tte je prt fesurju Martetsa - z aTo, k: jo je ta glaano preč.tal za-- pa kem novinu ~a V tej izjavi se glasi, ia pr ka s \V tte e pocblestilrm, da sezca pogoje, ki j h nt stotnik smatra potrebnimi ra podlago mirovnih pogajan;. Doslej je bi!a aavada, da so bili taki preliminanji rešen , re ien to ee ee-tali pooblaščenci. Dejstvo, da
In fant Fernando.
SAN SEBASTIAN 3. Infant Fernando umira.
Perzijski šah.
PARIZ 3. Perzijski šah je danes pred-poludne odpotoval v Oatendo.
Tovarna zgorela.
FRESSE (departement Voages) 3. Zgorela je prediln'ca Frid. Bockliaa. Škode je 200 000 frankov.
Cesar Viljem. KODANJ 3. Cesar Viljem je danes predpoludne na jahti »Hohenzollern« odpotoval v Saasnitr.
Maroko.
PARIZ 3. »N«w-Ycrk Herald« poroča iz Tangsrja govorico, da je sultan izrazil željo, da ieroči izvežbanje svojih čet švicarskim častnikom, preosnovo uprave in marr-čanskih tiaaoc pa Belgij'. Sultan se nadeja, da stori na ta način konec tekmovanju evropskih velesil v Maroku.
Zaloga smodnika eksplodirala. CARIGRAD 3. V tarek je v Darda-nelah eksplodiral star magazin za smodnik baterije Zus-u Burnu. Ubita sta bila dva e dela; opustilo to navado, je zgovoren vojaka. lokaš psi iteljekih čnUtev nukega carja in ' Af1stro 0(frska TOjna lBdija nB Korslkl. ruskega -ajoda aaeprot. preb:v«Utvu Z!ru-| ^lAOCIO S - Avstro-ogrski križar
♦ en h firta..	____»Franz Jotepb I.« je odpotoval danes pred-
Peoklastilo Wittejevo.	.	* v ir ♦
______r.	p- poludne na otc k Kit.
\EW-YORK 3. (Reuterjev biro). Ka- r
i i l	Ai-	Švedski državni zbor.
kor je satrd l ceai spremljevalec v> .ttejev,!
*e pooblastilo peslednjega brezdvomn » v vsa- | . STO K HOL M 3. Izredni državni zbor tem et ru jednako onemu Komure. Carjeva j« bil danes sključen.
Ramena mrzllea. NEVV ORLEANS 3. (Reuterjev Tukaj je zopet umrlo enajst csab
Avstriji, na Slovenskem, osobito pa na	torji jo premagujejo, oziroma ovirajo, da ne
Kranjskem. Kakor pekoči jugozapadaik snši	more izvesti n ti tega, kar ima dobrega v
sleherno kapljico in kakor izginja vsled Ža-	Bvojem programu.
rsčih solnčnih žarkov slednji oblaček, ki je	L beralna slovenska stranka se je pa
nam obsčal blagodejnega dežeka, tako uni-	čutila žaljeno vsled naših izvajanj. Zato se
čujejo zdivjani boji med političnimi atran-	je bilo nje glasilo razkoračilo nad >E linostjo«. kami vsako upanje, da bi ae politični odno-, Toda boljše bi bilo storilo, da bi bih za5elo iaji zboljšali : bodi v Avstriji sploh, bodi v
naših slovenskih pokrajinah* Koristi politič-n h strank stoj« nad koristmi, ki bi jih ob drnga&nib razmerah imeli narodi, država, dežele. O tem se uverjamo vsak dan bolj, o tem govori dan za dnevom taktika političnih strank v Avstriji aploh in na našem Kranjskem Še posebej. Kako resnično je to, je cbčutila zadnje čase tudi »Edinost« na svoji
stvarno razpravljati o političnih predmetih, katerih smo bili mi toliko sprožili. Ali tudi »liberalna stranka« prenaša potrpežljivo politično t Si no, v katero je tišči nje razmerje do nemške stranke v deželnem zboru, zveza z vlado. Dokler bode ta gorka sapica ogrevala liberalno stranko, sapica nemčta. toliko časa ni pričakovati spremembe političnega vremena v naši kranjski kronovini.
lastni koži. Koliko objektivnih in stvarnih	Taka blagodejna in od nas željno pri-
razmotrivanj je prinesla o slovenskih, in še	Čakovana sprememba pa pride, čim bo na-
posebej o kranjskih političnih odnošajih !	rodno-napredna stranka puščala nos ti svojo
Kako se je izogibala, da ne bi žalila ne ene,	ladijo od evežih sap iz — mase naroda. In ne druge slovenske stranke, da ne bi posta-
jala osebna ne na levo, ne na deano ! Kako je dokazovala, da bo v nekem obziru potrebni nazori ene in druge stranke!
Da si se na kranjakem političnem ob-
nas te bo čisto nič ženiralo, če ee vsled tega jezno vspeni nemško in vladno jezero. Narobe, ves značaj, temperament, vsa narav Slovencev je tako, da boho Še najbolj možje in — aajpametneji tedaj, ko beBne proti nam so-
aor> pr kazujejo pojavi za neko »novoc po-	vražni viharji. Cim pa nzB je premotil videz,
litično stranko, ki ne bi bila — aedaj vla-	da je nevarnost cd zunaj ponehala, pa smo
dajočima mogočnima strankama — ne »libe-	že brezpametneži, ki sa pobijajo med Beboj,
ral na«, ne klerikalna, vendar smo se mi	mesto da bi tako razdobje izkoriščali za tako
omejili na to, da smo le zabeležili dejstvo,	važno narodno delo, ki ga ni možno vspešno
da Bili neka nova stranka na dan. Niti ene • besede niema napisali, kar bi zvenelo kakor priporočilo te namere, da-si bi bili — ako bi bili to storili — le konsekventno postopali : v emislu svojih nazorov in v segle s u se Bvojim znanim Btaiiičem. Kljub temu ' torej, da si je nalež la skrajno rezervo, ni I našla »Edinost« priznanja, katerega — iskreno bodi rečeno — tudi iskala ni.
Ona stranka na Kranjskem, ki se opira na maso naroda, ki ima res zaslombo v na-
nav«xiiia puščajo polje. Izrae.io se M'itte prišel, da način.
v mnogih ozirih je tudi mnenje, bi skleoil mir
široko da ni na vse k
biro), za ru-
Dogodki v Rusiji.
Konferenca v Peterhofu.
PETROGRAD 3. <Petr. brz. agent.) Viadai liat pravi v poročilu o konferenci, ki se je včeraj vrš.ia pod predsedstvom carjevem v Peterbotu : Ko se je razpravljalo o vpreeanju, se li Bulig nov načr.. unave stri-
meno mrzlico, dva ntrid®set j h je pa
zbolelo.
. i
PODLISTEK.
2t4
Prokletstvo.
Zfodcnaaai roman AvgmaU Mae« — Nadaljeval
ia dovršil X. E. Toalć.
Pievel M. O—O.
—	Mir! je (zgaail žuj an porogljivo z ram ene m, zategovaje beseda in gledaje proti vratciu mestne h se, kakor da pričakuje ne^'-esa. 9 kapiteljem ? Vprašajte kapi-
teij ! Jaz stoj m tu za škofa in njegovo pravico.
—	To ni pravica, marveč aila ! je spregovoril razježeni sodaik. V imenu mestnega prava protestiram proti tej sili.
—	Vai protestiramo proti aiii ! so pono-v li pr eeimki dv.gaje roke. Pr šliau je za-bliakalo oko. Pod vratmi se je pojavil Gre-gorović as svojo dražbo ia je migail iupaau.
—	Grčam ! je nadaljeval sodnik, po kriviei ia razboja »si so udrli med nas.
—	Branimo ae je dodal ml-nar.
Politična tišina.
(l»opi* s Kranjskega*.
Kakor vlada v ozračju tišina, kakor pritiska soparica na zemljo, ravno tako neznosno t š*e razmere v političnem ž vljenju v
—	Udarimo ! je zaaričal Vaiaš, zamah-nivpi z roke.
—	Pa bi'o na nož ! je zibesnel Gia-iimello.
—	Da, branimo ae. Gričani ! je ponovil sodnik; orožniki polet te k zvonu LotršSaku. udarite na plat zvona, na' bs vzdigns na orožje v*e, kar je živega v mestu.
—	Zvonita ! Zvonite ! Ha ! Ha ! Ha ! ee je zasmejal iz razmršene brade Grego-rovic, potisni vsi sodniku dolgo vrv p)d nos. Oj, modri emo tudi mi. Odrezali smo vašemu zvonu dušo. Zven te Griče ni, zvonite ! —
Svetovalstvo je bilo osnpnjeno. Goloroki ao stali tu glavaiji mesta pred kruto silo — ali niso klonili. Živan je skočil aa sredo in saklical ljudstvu :
—	Gričani! Ne odajte se! Krivo se išče od aes. Oguliti nas hočejo po krivici. Zvonec ste nam oteli, ali niste ubili si en meščanskega, ki stokrat močneje zvoni. Ne udsjta se ! Zberite se !
Na ta moSai, vsemu ljudstvu znani glas je pritianila možica bliže. Zamolklo mrmranje se je razlegalo povsodi, pesti so ee vzdigale groseče, že eo letali ljudje aam ia tja pod orožjem. Tedaj ee je dvigail Priilin
vršiti, kadar treba Btati b puško na sirani proti vnanjemu sovražniku.
Pismo iz Rusije.
m.
Kdo torej — razua židovsko-, torej lažnjivo-liberalne inteligence — želi danea v Rusiji miru za vsako ceno, torej eraneotnega miru ? !
Morda V.tte ? Da, priznavamo, pri njem rodu, je (ako smemo sklepati to iz taktike to ni izključeno. Ali ne pozabimo, da zadnja njenega glasila) »premožka«, da bi se ozirala beseda ne bo njegova, rasun, ako bi se mu na naša »javkanje«. Njej pa tudi res ne posrečilo, da bi premamil glavo njega, ki je treba m.ša pomoči. Stranka kakor taka se Dgd njim. (Tega pa s* menda ni bati po od-vsled svoje dobre organizacije — in vsled govoru carja na brzojavko svečenišlva iz dejstva, da se v novejših časih v nakem ob J okrožja orenburžkega, ki je v imenu vsega žiru bolje drže star.h slovenskih princ;pov prebivalstva (38.000 prebivalcev) prosilo carja, — res lahko drži še leta in leta in njeni j naj ne sklepa sramotnega miru. Car je nam-voditelji in pomočniki lahko še dolgo uži reg odgovoril: Nikdar ne sklenem miru, vajo sad 6voje čvrste strankarske, politične fej hj fon sramoten ali neTreden velike in gospodarske organizacije.	j Rusije! Opomba ured.)
Toda ta tako imenovana »klerikalna« i Vitte je umen finansist, ali jako nepre-stranka vendar ne more priti do pravega j viden politik, kakor so minole spomladi do-vzleta in ob rezmerah, kakorčnje so danee,1 kazale »Mosk. VjedomoBti« v celi vrsti ni sanjo nade, da bi postala stranka zastavo- • dolgih OBtrih člankov, v katerih so pobijale nositeljica vsemu narodu, ker je v drugih stremljenja vet možnega ministra na polju obzirih le osamljena, ker nima podpore dru- cerkvenem in kmečkem. Odpor proti njegovi gih raznih važnih slojev, jo — tišČe k politiki se usiljuje in ne brez vspeha. Da se tlom liberalna, nemška stranka a po želji njegova cerkvena politika ruši, to nam do-poslednje tudi lokalna vlada. Ti trije fak- kazuje ustrojstvo patrijarhata. Istotako se
v stremenih, ž la na čelu se mu je napela, . visoko je dvignil glavo, pak izbelil zobe, : nos se mu je zavil na poBmeh kakor pBU ; ter je zagrmel :
—	Možje! Naperite kopje! Nastavite amet! Kdor vzdigne pest, odpihnit® ga kakor pleve! U<lrite v hiše ! Pobirajte šestnajsti
j snop sa gospoda škofa. Pazi Gregorovid ! Jaz pojdem potem k prijatelju Zšvanu ! Aj, r naprej mož^e !
Grga je izgovoril in v isti hip so obrnili konje, naperili kopje. Zdel) sa ti je, da je ta klopec konjenikov — jez.
—	Oj ! Daj ! je plesknil Grga in kakor da so usule strele na vse kraje, so se spustili konjeniki po trgu. Krik se je razlegal do nsba. Preplašeno ljudstvo ee je razpršilo kakor pleve na vetru. Ta je skočil i a padel, drugi skakal in letel, tretji se izpodtikal, četrti ee ispodtaknil in pal na glavo, babe so ee vrtele na peti i a vriščale. Nekateri eo se poepeli na cerkvene stopnjice, šolnik se je skril za križ na grobju, ki ga je v krčevito objemal s pestmi, a zdravnik je smrtnem strahu in znoju skočil na sramotni stebsr ter se skril sa ajia.
—	Aj ! je ploekail Paviša ter aaklical šolniku, poglej si pobratima zdravnika. To
je človek, kaj ? mote- Tatovi in
Sramota se
n-ič stnice
skriva za sra-stoje vsaj pred
Bramotnim stebrom, zdravnik pa se skriva za njim.
Za hip je bil Markov trg Čist kakor dlan. Šolnik je skril svojo glavo v prazno šolo, branjevke bo bs razletele kakor pijane kokoši in Guska je ozdravila od samega strahu, samo Paviša ni vse to nič btalo. Stal je, gledal in se ni bal kopja. Kateri vrag mu je jamčil za njegovo pleBnjevo glavo ?
Ša je Btal pied mestno hišo Grga Pri-šlin, kakor da si ga prikoval na mesto. Levo roko je uprl v levi bok, desna mu je počivala na desnem kolenu. Nekoliko hipov je gledal siromašne meščane, kako stoje strti, preverjeni. Gledal jih je, pa bs smejal.
—	Ej ! Zvonite! Dvignite narod, je saklical porogljivo. Naznanite ljudstvu, da je došel Grga Prišlin. Res je, da sem le sluga, ali Blaga škefov sem. Škofu v vsprejem se zvoni s velikim zvonom, mene pozdravite vsaj z malim.
—	Pazi ! je zakričal v jezi mladi mlinar, zvonili bomo tudi na umiranje-.
(Pride še.)
rušijo njegove novotarije v razmerah k me- : vojno, ki nima torej glavne važaosti. Rus;ja tijatva, kakor si jih misli sloviti izgnan«je imela nevspehov, toda radi tega si ne Struve. Kmetje hočejo obvarovati svoje kme- j smatra poraženo, njene meči in* njeni viri so tijsko potemeljne privilegije in svoje sodišče. I že netskajeni. Predvidjelo ee je nezgodo
Kmetje, kakor večina, kakor tudi skoraj vse zemljerlelsko plemenitaštvo, se nočejo izročiti židovsko - liberalni inteligenci v pest, ki hrepeni, da bi dobila moč v svoje nefoStene roke. I a ta »inteligenca« ni izbirčne v sredstvih : vse jej je dobro, kar bi jo moglo dovesti do dosege zaieljenega namena: laž, zvijača, nasilje, farizejsko hinavstvo, potuha, lakajska pnliznjenost, Črna kleveta, brezobzirna samovolja.
Ali narodu se odpirajo oči ter je jel spoznavati nevarnost, ki mu grozi. Židovsko-liberalna struja tiste namišljene »egahte« se ru«i ob krepki steni zavesti kmeta in plemstva o svojem pravu in o svoji moči.
Na kaki ped agi se vrši domača borba ? Na podlagi parenja em sla dokumentov. Na tej podiagi trebajo liberae: nemudnega »so-zijva učredite.jnago sobora« in konstitucije s širok.mi pravicami parlamenta. Monarhisti pa hočejo ohraniti polnost »samodržavija« in le slabemu samodržcu bodi ta pomoč »pe-svetovalna careva duma«.
C r je bil izdal, kakor vam je znano, dce 1*. februvarja star. št. tri važne dokumente :
1)	manifest, ki pravi, da treba ohraniti »samorfržavije« n njega nedotakljivost;
2)	ukaz senatu o proučevinju državnih
Rcidestvenskega, toda treba je bilo poskusiti vojno srečo. Rus j a želi mir, toda nima neobhodne potrebe, da ga sklene, tim manje, ker notranji nemiri nikakor ne vplivajo na nadaljevanje oziroma svršetek vojne. Japonci bi zamogli staviti pogoje, ako bi se nahajali na pravih mejah RuBije. Ako hočejo priti do tjakaj, morajo napraviti se štirikrat toliko pota, kolikor so ga napravili od r.ačetka vojne do sedaj. To je pa nemožno. Ako bi Japonci pričeli prodirati proti severu, se njihove danse poslabšajo, zboljšajo pa ruske. Ako bi se bila vojna vršila ob ruskih mejah, bi bilo zadostovalo šest mesecev za por. žiti Japonc. Nikdar ni bilo v vojni zgodovini še tako racmerje med bojujoči mi ; nobena druga evropska velesila ne bi se bila ea-mogla bojevati proti Japoncem. To je za-mogla le Rusija, zato pa tudi odkloni vsaki pogoj, ki bi bil proti njeni časti, kakor bi bila n. pr. vojna odškodnina. Jaz kakor Rus in kakor človek, sem za mir ter bom storil v to svrbo, kar mi veleva vest, da ga sklenem.
Šanse glede miru.
Londonski »Standard« poroča, da sani-raajo šanse glede sklepa m ru vse diploma-tične kroge, akoravno se priznava, da se o japonskih pogojih ne more nič gotovega se
vprašanj v zasedanju minitrov p^d predsed* i znati, dokler se ne seetanejo pooblaščenci, stv. m vladarja samega (a ne Vitte-a) ;	(Tudi potem ni verojetno, da se bo o teku
3) reskript Buliginu glede posvetovalne 1 razprav kaj točnega objavilo. Kar se tiče »careve dume« »po primeru naših predkov«. j Anglije, je gotovo, da ne bo angležka vlada , ..	— ! vplivala na Japonsko in da ne da nobenega
stvom. S češkimi vzporednicami na učiteljišču v Opavi je bilo torej ustreženo le najelementarneji pravičaesti in praktični potrebi, tako, da treba ravno le zjivjanih razmsr, kakoršnje vladajo v naši Avstriji, da se kdo sploh oglaša proti temu, kamo-li, da uprizarja divje demonstracije !! Le avstrijski šovinistko zdivjani Nemec more občutiti tako elementarno pravico drugim kakor napad in oškodovanje lastne nemške narodnosti
Nemcem so bile te nedolžne vsporednice v povod za hrupne demonstracije, ki so pa zadobile tudi značaj grožoje na najviše mesto s tem, da so bili izbrali zanje ravno predvečer rojstnega dne cesarjevega.
Krik Nemcev je zahteval: češke vsporednice ven iz Opave! A spremljen je bil ta krik po grožnji, da se bodo tudi letos viš le demonstracije na predvečer cesarjevega rojstnega dne, ako ne bo ustreženo tej zahtevi nemškega besnila. In grožnja je menda izdala, kajti glasom zadnjih vesti ni nobenega dvoma več, da češke vsporednice pojdejo iz Opave šs ta
mesec
f t
Rusko japonska vojna.
{ nasvete, ako se je zato ne vpraša.
Trst, dne 3. avgusta 1905 le Xcw-Jorka poročajo »I5erl. Tage-blattu« : O zahtevah, ki jih bodo Japonci etav.li na mirovni konferenci, se je neki ugledu japonski častnik imenom Isbikava, ki spremlja japonsko delegacijo, izjavil na-etopco: Javno menenje na Japonskem zahteva na manje T.";0 milijonov dolarjev vojne cdstcodn ne, vrhovno gospodstvo nad Korejo, oistop otoka Sahalina, Port Arturja in Daljnega, vztočno železnico in nevtrelicacijo
Viadivostoka.
Nobena japoiska vlada ne zamore
skle
niti miru, ne da bi zadobila neomejenega gospodstva nad japonskim morjem. Za e učaj, da bo vojna nadaljevala, bo morala Rusija odstopiti Vladivostok ter dati še drug h koncesj. Rusija mora definitivno pre-pust ti vztočno Azijo.
Xo( no, no ! Kaj s takimi — čenčarijami hočejo imponirati svetu ? Ti Japonci in njihovi prjatelji so podobni možu, ki hodi po
noči v temnem gozdu in ki žvižga ^ |	konfereco, da se sesam
poje, da bi si del si s tem korajžo, ker ga j« — strah.
Kdo je poprijel in.c jativo za mirovna pogaaija in kdo si ni dal miru, daje prišlo
Kar se
tiče odkritosrčnosti ruske naklonjenosti do m ru, je ugodno znamenje že to, da so odposlali Vitteja na mirovno konferenco in pa dejstvo, da je isti misijo vsprejel.
Pomenljivo je, da se calo car ne more odločiti, da bi sklenil mir za vBako c9no, in ker ne ve sa mirovne pog je. ne more tudi vedeti, kak da bo konečni vspeh. Ruska vlada je najodločneje zahtevala, naj se točno omeji polje razprav, predno je pristala na mirovno konferenco. Izjavila je, da ni nika-kega precedenčnega slučaja, da pričneti dve bojujoči se stranki razprave, ne da bi bile prej postavile tem razpravam temelj. Japonska se je pa branila vsprejeti ta pogoj. Samo na sebi bi to zamoglo veljati kakor dokaz, da je nada na sklep miru zelo negotova in ker nhče točao ne ve, kako ceno da bodo zahtevali Japonci. Oi druge strani se pa kakor cdloČen dokaz, da že'ć Rusi akleniti mir, Lmatra dejstvo, da so ukljub temu, da se polje razprav ni omejilo, vendar vsprejeli konferenco. Gotovo je, da ne bi bil Vitte nikdar vsprejel naloge, ako bi bil edini
U za japen-
pogoje.
Ne\v vorški dopisnik »Manchester Guardian« poroča: Ameriška vlada tudi ne Burni, da se umešava nemški cesar, da bi preprečil
Mi Bmo že gori rekli, da stvari ne jemljemo tragično, ker dobe Cehi za to samostojno učiteljišče v Poljski Oitrovi v Šlezij-", v mestu s kakimi 24 000 prebivalcev. Ne radi tega torej, ker bi bil oškodovan češki kulturni interes, ampak radi dejstva, da so Nemci zopet uveljavili voljo svoje objestnosti in ne-trpnosti, ker je vlada zopet enkrat kapitulirala prei nentiiim terorizmom — je to dogodek, ki mora vznemirjati nas Slovane. Ta dogodek je velike Bimptomatične važnosti, ker kaže, da se uprava države vrši bolj in bolj — v znamenju nemškega diktata.
prvega reda. Cesar je tudi povabil pria^i Haralda, sina prestolonaslednika, na ai vdeleži letošnjih nemških vojaških vaj.
Sloga med Romuni in 1J 0!. g a r i. Iz Bukarešte javljajo, da se je t6m dne 1. t. m. vršila protihelenska skupščina, ki je protestirala proti grozodejstvom, ki so jih Grki počeli proti romunskim Makedoncem. Na skupščino so prišli vsi romunjji Makedonci, bi vf joči v Bukarešti in bivii pravosodni minister Disesou. Ta je predlagaj naj se romunska vlada sporazumi z bolgarsko vlado za skupno akcijo v Makedonji na korist lastnih rojakov, Romunov in JJol-garov.
Domače vesti.
miru
K j ose vel ta menijo, da je cesar ravno v zadnjih dveh tednih posebno deloval na to, da pr de do sklepa miru.
do sedanje konference ? Mari ne Amerika ! ( -irovno koDf,renco, marveč meni, da cesar A komu je Ita Amerika prijateljica ? Mari Viljem poVBp€Šuj# akoijo za sklep Rusiji? Ne, am;ak Japonek ! Na prst h je £»rijbtitlji torej lahko s: šteti, komu na kcrlst in s kom	J
v sporazumljenju dela Amerika, ko sili v mirovna pog a anja ? Z odgovorom na to vprašanje dobivamo pa tudi pojasnila, komu da treba nuj seje m ro : Rus ji ali Ja-pen^ki ?!
Sicer pa izba a tudi iz VFek vesti, ki prihajajo iz Rusije, da ni (ti eijel na Rusija, n javno mnenje prav nič ne hrepenita po sklepu miru. Parižkemu »Matinu« poročajo n. pr. is Pttrogrmda, da so izginile vse nad«, da bi ee sklenil mir. Vse da je za nadaljevanje vojn*. Kakor t irej kažejo ins-menja, bo ustreženo vojevit;m Japoncem, ker bo dana prilika, da si na bojnem polja ea-gotove tiste veče, is še veče, in ie veče kon cije, s katerimi — groze.
Witte ▼ New Jerkn.
It New-Jorka poročajo, da je ruski nai-rovni komisar Witte dospel tjakaj na psr-niku »Wthelm der Groese« v sredo sjutraj
ob 11. ari.
O Mirovnih popjAnJih. Izjave Wittaja.
Dopisnik parižkega »Matina* ki potuj« z \\ .tišjem, je dne 2. avgusta brzojavil ▼ Pariš nastopno : Ruski mirovni pooblaščenec, \Vitt«, s katerim sem potoval n paruiku »Kaiser \Vilhelm« mi je dovolil pogovor, mej katerim mi je rnkel: Ruaija smatra evoj spor g Japonsko kakor kolonijalno
Položaj v Avstriji.
Na pozoriiču velike svetovne politike je poetalo zadnje čaee tako živo in se tako pode eden sa drugim dogodki, ki vlečejo naae poaornoet vsega sveta, da smo mi Avstrijci skoro pozabili lastno domaČo — mizerijo, bi bili skoro rekli.
In vendar se nam tuii v okvirju naše notranje domače politike ravno te dni napoveduj« dogodek, katerega mi sicer ne jemljemo tragično, ali, ki je vendar vel:ke važnosti kakor simptom, kako neugodno je poloienje Slovanov v tej ljubi Avstriji, oziroma, kako vse naie politično življenje, kako vta uprava držav« atoji pod diktatom Nemoev.
Čitateljem j« znano, knkov hrup so zs-gnali Nemci, k«r so se na učiteljišču v Opavi ustanovil« tudi — ali pod nemškim vodstvom — češke vsporednice. Nemci so uprizorili srdite agitacije in demonstracije proti tem vsporfdnicam, da-si je bila njihove uetano-vitev povsem opravičena toliko e kulturnega etaliiča, ae stališča interesa javne naobrasbe, kolikor ocirom na d«jetvo, da je Šlesija po veČini slovsnsks dežela, zbog česar je drftavi ▼ neizogibno dolžnost, da akrbi cn učiteljski naraMaj, ki bo popolnoma usposobljen na ljudskih šolah v krajih ■ fieikim prebival-
Drobne politične vesti.
Obsedno stanje na Kreti. Generalni konzuli velevlasti eo proglasili na Kreti obsedno s aaje.
200.000 pezet za potovanje kralja Alf mza v Bsrolin. Iz Madrida javljajo, da je vlada dovolila kredit 200.000 pezat za potovanje kralja ATlonza v Biroln.
Avstrijski zakoniki v kitajskem prevodu. »Pol. Korresp.« poroča da je kitajsko odposlanstvo na Dunaju dalo z\ kitajsko vlado prevejti na kitajski jezik več avstrijskih zakonikov.
Predsednik francoske republike. Ie Parira javljajo, da predsednik Louhet najbrže v drugi polovici oktobra povrne obisk španskemu kralju. Vsekako pa vsprejme Loubet se pred svojim potovanjem na Špansko na cfi:ijelen način bolgarskega kneza Ferdinanda.
Bolgarski minister vnanjih stvaii Petkov Be je iz Karlovih varov, kjer se je zdravil, podal v Par z da se tam pogaja radi oficijelnega ob ska kneia Ferdinanda v francozki presto'nici. Knez postti Pariz meseca septembra ali pa oktobra.
MaroČanska konference. Iz Madrida javljajo, da tamošnji krogi smatrajo kakor verojetnis, da se maročanska konferenca sestane v Madridu. V tamešnih arhivih poslaništev so shranjeni spisi o kozfijrenc1, ki se je vršila leta 1880. Konferenca re sestane me eca novembra t. 1.
Zapuščina Strossmaverja. Kakor pišejo is Zagreba, je dovršen inventar o zapuščini pokojnega djakovskega škofa StroBS-mavarja. Po tem inventarju iznaša zapuščina 1,104.000 kron. V to svoto niso uračunjena drva za kurjavo, ki jih je še znatna množina.
Novo švedsko minietsrstvo. Novo koalicijsko ministarstvo je sestavljeno. Mini-sterski predsednik je dosedanji vodja večine prve zbornic?, Lundenburg; minister vranjih stvari grof Wachm3ister; pravosodja Berg, vojae Robert Pikstein, mornarice Lindmann, notranjih etvari \Veiden ; Financ Bieder; poljedelstva Heiw gaohn.
Nova stranka na Ogrskem. Iz »Bndimpešte« javljajo: »Magyar Hirlap« p:šst da as bo nn konferenci liberalne stranke, ki ss bo vršila koncem meseca avgusta, osnovala nova strsnka pod imenom »Stranka centra«, kateri bo pripedslo kakih 100 poslancev. Nove stianka ne stopi v koalicijo Ur bo poskušala pripravljati rešitev krize na temelju nagodbe is 1. 1867.
Ceanr Viljem sa Dansksm. Ic Kodanja javljajo, da je casnr Viljem podelil miaisterskemu predsedniku in ministru vojne mornnrioe Cbristsnsenu veliki križ reda ru-dečoga orla. Ministru unanjih stvari grofu Rnben -Lereetziu u pa red rudedega orla
f Dr. Gregor Krek. V Gradcu je v sredo umrl upokojeni redni javni vseučili-ženi profesor dvorni svetnik dr. Gregor K r e k v 65. letu svoje Btarosti. Truplo pripeljejo v Ljubljano.
Pokojnik je bil rojen dne 8. marca 1840. v Čateni pri Javorju na Gorenjskem. Gimnazijo je dovršil leta 18(>0. v Ljubljani, od tod je odšel na Dunaj učit ee modro-slovje. Lata 1864. je končal modroslovn« študije ter je bil istega leta promoviran doktorjem filozofi e, leta 1865. je j a položil profesorski izpit. Kmalo potem je doi>il i službo na realki v Gradcu, kjer ee je v letnem tečaju 18<»7. habilitiral na tamošnjem vs3učilišču kakor privatni dcca:it za slovanske jezike in slovanska slovstva.
Mestoa marci leta 1871. je bil imenovan za izrednega profesorja slovanske filologije, dne 6. maja 1874. pa za rednega profesorja. V šolskem letu 1877/18. je bil deb:tn modroslovne Idkultete.
Lita 1902. je stopil v pokoj in sa je preselil v L ubljano, kjer je bil leta 1901. izvoljen v mestni občinski svet. Svoj mandat v občinskem svetu je odložil let 3 spomladi, ko je jel nevarno bolehat:.
Na slovstvenem polju je jel pokojni dr. Krek delati že kakor dijak. Svoje slovstvene plode je priobčeval v Janežičevem »Sov. Glasnikuc. Svoje pesmi je izdal v Ljubljani let j 1862., obširno epsko pesem >Na svtti večer o polneči« pa leta 1863. v Celovcu. Na to se je pa popolnoma pesvetil znanstvu, izlaBti jez koslovju. Prea svoja znanstvena dela je priobč.l v »Novicah«. Najznameni-teje njegovo delo je pa >Die Einleitung in d e slaviFche Literaturgeschichte«, ki je izišlo leta 1874. To delo KreboTO je žeo splošno primanje. Poleg tega dela je spisal se več temeljitih znanstvenih razprav. V delu »Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi« je pokojnik ep sal poglavje o slovenskem b!oi stvu. Lna 1881. je dr. Krek s sodelovanjem Davorina Trstenjaka začel izdajati v Calovcu leposlovni in znanstveni list »Kres«, ki je izhajal šeBt let. V devetdesetih letih je izdal v Stutgartu »Slc-vansko antologijo«, v kateri so bili tudi prevodi pesmi najboljših naših pesnikov.
Pokojni dr. Krek je z drugimi rodoljubi vred osnoval »Podpiralno zalogo slovenskih vseučiliščnikov v Gradcu«, katere predsednik je bil 23 let.
Dr. Krek je bil člen »Jugoslavenske akademije znanosti i umjetiosti u Zagrebu«, »Imperatorske akademije nauk v Petrc-graduc itd.
Dr. Gregorij Krek je bil odločen Slovenec in Slovan, ki ni nikdar skrival svojega mišljenja in prepričanja. Kakor profesor na graškem vseučilišču je bil dolga leta vodja graških Slovencev, a vkljub temu je v vseh krogih vžival največi ugled in vse-obče spoštovanje. Slovenskim dijakom je bil pravi oče, ki je segal tudi v svoj žep, ako je bilo treba.
Z dr. Krekom je umrl učenjak Bvetovce slave.
Vječnaja pamjat !
Imenovanje. Stavbeni pristav Hanrik Z e c h i n i je imenovan inženirjem sa državno stavbeno službo na Primorskem.
Ozfrom na shod narodno-radlkalnega dfjaštva, ki se bo vršil v Trstu, pripominja tukajšnja »Slavenska Misao« : Naša omladina misli na Trst, na naše slovansko morje, na nato orjaško borbo s dvema neprijateljema. ki jim pomagajo tri države. —Se li je moglo izbrati primerneje mesto, nego je to nase sa sedež dijaikemu sestanku? Trst, morje sdri-jansko, morata biti naša idejala in prisade-
vaaja. To je naša dsda* na, a!: m: sm j na njej tujinci, euž^j'. Delali amo in živeli ca druge, ca svoje sovražnike.
Ne več tako! Spoznavajmo se, proučimo svoje potrebe, navdušimo se ca sveto borba! Pozlravljena, omladina naša, na obilib sinjega Jadrana !
Razmere na postaji t Nabrežlnl. i c
Nabrežine nam pišejo : Na tukajšnj: po staji imamo Itelijsnč ča v osebi železa, urad-nika Sussan:>h-r. In sicer pri postajni bla
Neka tukajšn a tvrika je botela nedavno poslati neki omot v Ljubljano. Tvrdka je seveda papieala vozni liat v slovenskem jeziku. Ko je stranka pri blagajni predložila vozni liet, jej je rekel omenjeni gospod bla-gajničar, da ne more vsprejeti voznega lista, pisanega v slovenskem jeziku, češ, da je vozni liat tiskan v nfmškem in laškem jeziku, valed česar da mora stranka izpoln ti vezni list v nea-iem ali laškem jeziku. Dan pozneje pa je tvrdka prav isti ompt in prav c istim veznim liatem, izpolnjenim v slovenskem jeziku odpos'ala brez vsakih tfžav. Seveda je bil pri blagajni v službi tu obče čislani uradnik g. Deechmann, kateremu ne prihaja na misel, <la bi provzročal strankam težave.
Da na tukajšnjem kolodvoru veje že rd nekdaj laska in nemška sapa, to nam je dc-\ znano; tudi n£ m j a znano, da 8) tozadevne t ekovine samo v nemškem in laškem, torej le v jeziku, ki j a ptuj tukajšnjemu prebivalstvu.
Dibro bi b lo, da bi direkcija južne žc-lezn cs tega g. Sus^an ch a, ki ss kar ne more e popri; ami ti s slovenščino v Nabrežin;, poslala v Ljubljano, k;er bo morda bolje izhajal s svojo — italijanščina !
Tu i' naš Št. fin se ve ino ki če na peronu : per Y;enne, nach \Vien, per Trieste, na^h Triett! In le redkokedaj — a še to le v restavraciji III. razreda in prav zamolklo : na Dunaj! ali: v Trat! Ia naČe nik naše postaje je — Kranjec !	F i c.
Iz Sežane nam pišejo: V veat o vese-1 c , ki jo priredi naše pevsko društvo »Z;-rislava«, se je unoila t skovna pomota. Veet se mer j namreč glasili, da se bo veselica našeza društva vršila dne 3. septembra in ne ti. avgus'a, kakor je bilo sporočeno svojedobno.
Otvoritev > Narodnega doma« t Pod srradu v Istri. Ie Podgrada: Kdor ve, s kakšnimi težavami ee je morala bo:iti zadružna misel v grspedarako zanemarjeni Istri, kdor ve, kolika trezaost ia :d«a na požrtvovalni st je potr«!>aa vedatvu zadružnih ustanov, vedel bo ceiiti tudi moment, ki se približuje za »Podgradek; posojilnico in hranilnico«, s 27. dnem t. m. — 27. dan avgusta bo za Podgrad :n vso severno Istro slovesen djg^dek. Posojilnica odpi-a svojo krasno stavbo po desetletju svojega objtanka.
N o ni iedalo vse rovanje in besnenje naš h narodnih nasprotnikov, nič predsodki nektiter.h domač h omahljivcev ! S ponosom zrć sedanje stare« natvo na v?pebe desetletnega obstanka te kor stne ustanove. V slovemskem in hrvatskem narodu severne Istre tičijo globoko korenine gospodarskega napredka, in našemu kmetu je odleglo, ker mu ni treba obletati pragov raznih oderuhov in izseseval-cev, pri katerih je če t>krat zatajeval e*oje človeško dotttjanstvo.
Stavba »Narodnega domač v Podgradu je prava narodno gospodarsia trdnjava severne Istre. Ona je simbol naše polit čne in gospodarske moči, a obenem simbol harmonije ia bratstva slovenskega in hrvatskega naroda v Istri.
V Podgradu delajo zi. to elavnest velike priprave. Podrobnosti se ievedo v kratkem Pripravljalni odber je mnenja, da slsvnost ne sme biti 1 kslnegs pomena, ampak man fe-stacija energje naše latre. S.svncst naj vlije vsem prisotnim v dušo ssupanje v zmago naše misli, namesto pesimizma, vsled katerega postajamo nedelsvni in mlačni.
Pripravljalni odbor pričakuje veliko ur?e-l«žb\ Radi t»ga prosi, naj se ves društva, ki se mifrlijo udeležiti, priglasijo odboru do 18. t. m. in naj obenem naznanijo število e>»eb.
Z a d; ušiva, ki pr dejo morda iz Istre, Kn sa ia Trsta, bodo brezplačni vozovi na postaji Herpelje-Ko-s i n a, a sa postaji Trnovo-II. Bistrics ca druitva is Libnraije ia Kranjekfga.
Pr glasijo nsj se tu ii prs»mične oseb«, da a« bo vedelo pripraviti pravočasao potreba* vozova mm več oseb skapsj. Natsnčni
program objavi pred slavnostjo »Pripravljalni odbor« sa otvoritev »Narodnega doma« v Podgradu v Istri.
V ar. Križu na Vipavskem so se vršile občinske volitve dne 25. in 26. julija nenavadno g adko. Pred tremi leti je tudi tu divjal najhujši boj. Z ne gala je na vsej črti stara stranka, ki so jo krstili za klerikalno. Na sedanj:h volitvah ni pr šlo do volilnega boja, ampak lista se je sestavila pi sporazumljenju brez ozira na etrankarstvo. V zbor je prišla polovica nov:li starešin, od katerih Bpada kacih 10 napredni stranki. Tako je prav ! Zdru- j ženimi močmi naj sa dela v blagor obširne občine ! Ne le v tukajšnji, marveč tudi v več drugih občinah so pen »bali strankarski prepiri in boj:. Upanje je, da poneha polagoma srditost strankarstva ter da se bodo volili le možje, ki eo zmožni za to. Novemu starešinstvu žalimo, da ti izbere ca župana pravega moža, , ki bo lahko posvečal svoje moči v blagor občine.
Javna zahvala. Iz Prvačine smo prejeli : VeseiiČni odsek isreka tem potom VBem sodelovalcem »Divjega lovca«, uprizorjenega dne 30. julija t. ?. v Prvačini, iskreno zahvalo za trud in požrtvovalne st.
Oiobito se zahvaljuje režiserju gosp. J. Što k a iz Trfta, veleč, učiteljici diletantki gcapici M. Bajčevi in gosp. učitelju Urhu Pavlica iz Ren?, kakor tudi go»p. Moleku (Tončau) iz Gorice na njih izborno isvišinih vi gdb.
Srčna hvala tudi \8im gg. diletantom in diletantkam, osobito gospicama Ddn li Furia- ; nijevi in Pepci Mozetičevi, dalje vsem gospi-cam tič.ceijicam pevk n am, ki so iz prijaznosti nastopile na oder ter domačim g. pevcem in pevkinjam, poteba) njih pevovodju g03p. R. Orlu za njihov trud in pažrtvovainost.
Hvala lepa vsem, ki so kjer in kadarkoli kaj pripomogli, da se je veselica povoljno vršila. O o zaključku srčna hvala sploh vsem cenjenim SioveLoam in Slovenkam, ki so počastili našo občino ss svojim obiskom !
Za veselični odsek :
Fr. Gregorič.
i
Turške srečke. Na zadnjem žrebanju turških en ček, ki ee je vrš lo dne 2. t. m., je glavni dobit« k 600.000 frankov zadela št. 1 278.818, 60 000 frankov je zadela št. 1 278.819. Po 20.000 frankov sla zadeli št. 6706 in 1,451567.	|
Hoda nra. Iz Lokve na Kram
Društvene vesti in zabave.
Členi slovenskega gledališča t Ljubljani prirede v nedeljo, dne 6. avgusta 1905 v dvorani »Narodnega doma« p;i sv. Ivanu gledališki večer s petjem. — Vepored: V. Parma : »Zapoj mi ptičica«. Strau? : »Cigan baron«. Kouplat : »Vdovica sem mala«, poje gospica Vida Kočevar. — »Kdor se poslednji smeje !«, glumi v enem dejanju. — »Siovenske narodne pesmi«, dueti, pojeti g.a Danilova in g.ca Kcčjvarjeva. — Prvikrat »Medved«, šaljiva igra v enem dejanju. — Začetek ob 6. uri popoludne.
Koncertne točke to vodil gosp. Hilanj Benilek, kapelnik slovenske opere v Ljubljani.
Cene : Vstopnina 60 stot. ; sedeži I.—IV. vrsta 80 stot. ; sedtži V.—VIII. 60 sto*. ; ostali 40 »tat.
Moška podružnica dražbe sv. Cirila in Metodija na Greti vabi na redni občni sbor, ki bo dne 6. avgusta t. J. ob 5. uri popoludne v prostorih konsumnega društva v Rojanu s sledečim dnevnim redom : 1. Predsednikov nagovor, 2. t^jnikovo poročile, 3. blagajnikovo por. čilo, 4. volitev novega odbora.
Novo bralno in pevsko društvo »Tabor« v Lokvi priredi dne 8. septembra t 1. vzajemno z zbvarovalnico za živino tombolo s plesom na planem na korist zavarovalnice in nabave društvenih potr<bš3 n.
Petra, v lateransko baziliko, ter ga polože v rakev pod nagrobni spomenik.
Koledar in vreme. — Danes: Dominik, spoznava'ec; Hranko. Jutri: 3Iarija devica snežna. — Temperatura: ob 2. uri popoludne + 31° Cel-sius. Vreme : lepo, jako vroče.
nt m
pišejo :
Danes dne 2. t. m. je med močnim nalivom titažio v k(šat hrast, ped katerim so stali 3 otrcc:. Vsi to bili omamljeni, da sj i h le e Už-.vo z drgnjenjem (t li smit. Naliv je t'a al kakih 20 minut.
Nedolžen t istej, a kriv v drugej zadevi. Gospa Helena Trnka je prei par dnevi z Dum ja Lrzojtv la tuka Š ji pol ciji, zahtavaje, da ee aret ra nekega mladeniča, ki je pobegn l z Dunaja. V isti brzojavki je go3pa T jO* a opisala enega mladeniča in povedala, zakaj da zahteva, da ss ga aretira.
Policijski koncipist Keiš van je vsled te brzojavke uvel poizvedovanja, a sa podlagi rezultatov teh poizvedovanj je včeraj dal aretovati 17-letnega L ;opo!da R<"» iss, 1 Dunajčana, ki je pren Čaval v hotelu Vol- 1 pieh. Na policiji je EGise izjavil, da niti ne pozna omenjene goepe Trnka in iz nadalj- j nega zaslišanja ss je k mcipist Keršovan > a v« ril, da Bosse res ni oni, ktterega išče gospa Trnka. Da pa icvrši svojo dolžnost do konc?, je dai koncip st preiskati Rdssejeve žepe. Pr. tei preiskavi so našli neku pism", pisano cd K<". iseja samega in naslovljeno na goepoda Frana Obrne, trgovca v VII. du-1 Dijskem okraju. Kotcipist je pismo seveda I odpri. V istem pismu je Rois^ pisal imenc-novanemu gospodu Ohaae, da mu bo v kratkem povrnil vso škodo, katero mu j> prov-sroSil, in naj ga nikar ne toži, ker policija bi njega. Ro«seje, tako ne naš a.
Preč tivši to pisno je koncipist Keršovan vprašal R6 tssja, kakšno škodo da je provsr* čil gospodu Ohms. Po daljšem obotavljanju je slednj č Ruise povedal, da je bil v alužbi pri goepoda Ohm« in da je istega oeleparil za več eto kron, na kar je pobegnil s Dunaja in pribežal v Trst.
Kakor is povedano, je Leopold Rdssa lei ral v botelu Volpich, a tam se je b.l dsl vpisati na prijavni liatak s imenom Hagon Krnet. Seveda gs je koncipist g. Keršovan po*lal v spremstvu radarja v hotel Tigor, kjer ee je pa moral daftko prijaviti s pravim svoj m imenom.
Gospodarsko.
Letina v Srbiji. Ie Belegagrada javljajo, da je žetev dovršena, pridelek je v cbče dober, toda ne tak, kakor se je pričakovalo. Koruza kaže Hplcšao dobro, samo v nekaterih krajih je zaostala radi dolgotrajne euše. S.čivje in druga zelenjava kaže prav dobro. Sadje obeta prav dobro, vinogradi (Dalje na čettti strani.)
Razne vesti.
Nevihte na Tirolskem. V torek so bile po Tirolskem zopet silne nev h'e. Strela je udarila tudi v večerni vlak štubajBke železnic?, a ni, na srečo, pcšiodovala nobenega potnika.
List prenehal izhajati. Iz Belegagrada javijo, da je prenehal izhajati cpciieijonalni »Narodni L ste.
Polom tvornice za sladkor na Francoz-kem. — Par žki listi so objavili vest, da je tvrdka za Bladkor Jaiu ot mtivila svoje pla čevanje. Razlike je baje 15 m.l. frankov. •Tazulot je tudi laitnik velikega parižkega modnega magazina >Au Print^mps«.
Velik zvon. V 'zvoniku velike par žke cerkve Srca Jezusovega je zvon, ki tehta 22 000 kilogramov. Sadaj zvone ta zvon s pomočjo elektrike. Prej je svoi moralo zvoniti pet m'-ž, sedaj zadostuje za to delo mal deček.
Vulkanski otoki. Od početka minolega stoletja se je v raznih morjih pojavilo iz' vode 52 vulkanskih otokov. Devetnajst jih je c u pet izginilo, na osmih pa prebivajo
ljudje.
Največ krčem ima Belgija in sicer 190.000. Na vsacih 36 prebivalcev prihaja po ena krčma. V z^doj h petdesetih letih ee je prebivalstvo v Belgiji pomnožilo ta 50 odstotkov, število krčem je pa narastlo za 258 rd*totkov.
Železnice na Ruskem. Glaeom uradnih podatkov je imela Rusija dne 1. januvarja 1904. — 58 680 kilometrov železnic ; poleg tega še 3108 kilometrov na Finskem in 2270 v %ztočni Kitajski. Od evropejekih prog jih je b lo 30.982 kilometrov v državni, 27.698 v privatni upravi.
Nagrobni spomenik Leva XIII. v lateran
Ski baziliki. Nagrobni spomenik pokojnega papeža Lava XIII. v lateranski basiliki v Rimu bo kmalu dovršen. Pr hodnjega meseoa oktobra prepeljejo truplo papeževo, ki je sedsj provizorično shranjeno v csrkvi sv.
Borna poročila dse 3. avgusta Tržaška borza. Napoleoni K 19 11— 19.15 -, angležfce lire K —.— do —.—, London kratet termin K 240 10—240 40 Francija K 95.45-95 65 Jtalljt ii 95.40—95.')0 italijanski bankovci K —.— —.—. Neu čija K
117.20—117.50, ne 5ki bankovci	-----
avstrijska ednotna renta K 100 50 100 75 kronska renta K 96 80 i>7 10	rsm K
—.— —.— kreditne akcije K 665.— — 167 — drfavne Želesnice K 672— —	. K
fc7.— 90.—, Lloydove aKcije 735 — — 7*0 -. Srečke: Tisa K 333 50 -342 50 aredii K 482 50 do 492.50 Bodankredit 1H«0 K 306.— 313.— hc-denkredit 1889 K 3u6 75 313 75 larfck* B. 141.— do 143. - Srbske--*o ——
Dunajska horza ob	2. url DOp.
včeraj	danes
Državni d(. g v papirju	lili v5	101.20
n „ srebru	10l.2»	101.15
Avstrijska reta v zlatu	119.40	11(A3S
. „ kronah 4°/„	10).60	100.60
Avat. investic «ka renta 3'V\	92 90	1»2.9J
Ogrska renta v zlatu 4°/„	116.05	11615
„ „ „ kronah 496 tO	96.75
„ t, 3V,	87.4b	S7.3>
Akcije nacijonaloe hHnbe	1630.—	—
Kreditne akcije	6t»5 50	665.—
London, 10 Lstr.	240.10	240.0/V,
100 državnih mark	117.30	117.271/,
20 mark	23 47	23.47
20 frankov	19.10	19.10
100 i tal. lir	95.50	9^.50
Cesarski cekini	11.3G	11.30
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 9>45, italijanska renta 1(J5.05, španski esterieur yll2, akcije otomanske banke 59 j—. Menjice na London 251.50.
F a r i z. (Sklep.) AtBeljake državna lelecn e —.— Lombardl 91.— unificirana tuiSks. rentu 90 i0 a vatri, ska slata rent« 1<»140, o^raka 4*/, ranta i*7 25, Lfindsibu-- 483— taifike sreč.e 132.50 p&ri£ca banka 14 23, ital! a 19*" «n - di-ionalnc akoijr —.—; akc; e riat" 10.7i. Nepravilna.
London. (Sklepa Koniolidiiaa aoi 90.3, Lombardi 3 l/, srebro 271/,, Španka r*nta SO '/„ i.^ lijanska renU lOi.1/, tr4ni di3toat, l3/4 menjice ** Dunaju 24.26 Mlačna.
Tri ia p jroči:a 3. avgusta
Budimpešta. Pšenico za okt. K 16 10 do E 16 12; rž za okt. K 13.— do K 13.02 ; ovob u okt. od K 11.70 do II 72; koruza z« avg. K —.— do K--.
Fšeiiica: ponudi e srednjp, povpraševanj« pičlo, tendenca mirna. — Prodaja 15.000 met. atotov, nespre menjeno. Koruza vzdržano. Druga žita trduo. — Vreme : v oče.
Ha vre. (Sklep) K»v» Hanto« gooT s- -raze za tek. mereo po 50 kg 47.V« fri. z« s?pt 47.V,.
Pariz. Rž za tekoči mes— 15 2 > r* s-sept. 35.—, za sept.-december 15 25, za nov.-febrj* var 15.3» 'mirno.) — c^enic* «* te>£«»o m -aec 23.1 za sept. 22 to za september dccember 22.55 za nov. februvar 22.65 (mlač Moka za te koči mesec 30 —, za sept 30.— sept.-december 29.35, za iov-februvar 30.25 tmirjjj. — Repične olje za tekoči mea*"* 50",. za s'pt. 50 V'4 Z3L september-december 50 l/* za januvar - april f(f.',t ,ciirno'. Špirit za tezoči me««s»* 4S1',, za s »pt. 46.— zi september-december 41. Vt januv-april 33', mlačno. — Sladkor surov 8»s_aao ujr. 22'/,—2>1.4 (trdno) bel za tekoči me«ec i 7 /4 za sept 27 V, oktober-januvar 27T za januvar - april	(trdno)
ratinirai <i3.'/a—64.— Vreme : oblačno.
Oi'OhOmOhOIiOH OiipliOllOllOI
Tovarna pohištva
Aleksander £evi jMinzi
ulica lesa štv. 52. A (lastna hiSa). f
ZALOGA:
PIAZZA. ROSARiO (Šolsko poslopje).
Cene, da ee ni bati nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Ilnatrov&n oenlk brezplačno ln fraako
m

lOHOiiOiiOliOliOiiOiiOliOHOiiOi
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provzroča voljo do Jedi, utrjuje želodeo In ojačuje organizem.
Priporočeno od najsloveeili zdravnikov v vseh si xčajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti.
t 16 kolajnmmi na raznih raztavah Ia z nad 3000 . zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
= cm. =
■ apredu\ . t ndi lepe. Pridelali eo tudi obilno krme za ii. n:.
M*>tnii hranilnica t Kamnika. V
uliju 1905. je lf>0 strank vložilo K T.*» 210.4^,	strank vzdignilo je K
.'»17 U->, 4 strankam izplačalo ee je poeo j I K -VjOu.—. Stanje hraniln h vlog K 1.-77 7^0.«"■♦», stan e bipotečnih poBojil K 6<»2.731.4*. Denarni promet K 221 040 61.
Književnost in umetnost.
Spominska kojig-a »Danice«: »Pj
dere! h 1-t.hc, ea je razposlala velel preve lik:b str žkov le on.m naročnikom eatt m', ki eo te pla^a i narofn no za lenski letu k (vide »Zore« X. 1. *rr. 68), diugim {a ra ogifd. C-foa knjigi je 2 Iv in prosimo v*e CDe gg.t ki ne mie'ijo knjige vrct , da jo vrnejo uoravn arvu : g. pb 1. Ernst Tomce, Lubjana, Djnsjska cesta • »/IXi. Kdor je pomot<ma n: dob:1, na; jo reklamira istctako pri upravniku.
U^ravn čtvo »Z re«.
Loterijske številke, izžrebane dne 2. !
avgusta :
Brno	2, 9, 67f 50, 15.
I n o m o e t 23. 52. 76, 83, 54.
^te^fefete^&ISsl 1 SfSfSfSfSfStSfStSfSfSfSfSfSf
Jržaska posojilnica in hranilnica
--— registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza Caserma štev. a, I. n. — TJ? S T — V lastni hiši. Telefon št. 93a.
ar Vhod po glavnih stopnicah. ~wm
Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/#. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/,0/,,, na menjice po 6°/0, na
zastave po c>1/10o. Uradne uro : od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne.
Izpla&ujo vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. aajmo4eraeje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
: Poštno hran Umi 6 nI račun 816.004.	- - -

jiaro8ni kolek je
vdobiti pri spravi
99
£dinost"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMIO 5
■ IBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
Darila.
Na koncertu pevskega dr. »Zerja« t
Bojana dne 23 julija t. L eo darovali oei-roma preplavali vatopnn:* sledeči g?.: Jo»ip Sirk 10 K, L. V sjan 1 K, L. Geriina 2 K. Nekateri pevci diuitva >Koio« iz Tr*ta 2 K 80 st., Ivan M. Vato vse 4 K, L. L viPar 1 K, J .«ip Požar 1 K, N. N. 1 K, J. Pertot 40 sr., Ant. Brana c 40 et., N. N. 40 st., N. N. 40 st. ter ve "S goepoiov po 40stM kater.h imena ni bilo mogeče zabeležiti in kateri nsj bi* g hotnD oprostijo. Vsem daro-vatei'^m se odbor najpriarčneje zahvaljuj«.
Za možko podrnžnieo dražbe sr. Cl rila in Metodija t Trstu eta darova a Dolnič r »za poravnani spor« 10 K in gosp.
Cvek »za razleteli kozarec« 5 K. __ -j
lljAo z dvema sobama, dvema kuhinjama,)
nloa eno mak> sobico in kletjo, z lepimi in vodnjakom, je na prodaj v zgornjem \lo- J
janu b. št. 131».	_,|
Vnoiom wldati - stanovanji, eno z lldJCIll j H>l>ama, sobico in kuhinjo, drugo pa z 2 sobama in hlev<*in. Naslov pri »Edinosti«.	i
MloHonip dobre rodbine (kristjan) 18 iflldUoMIO do 25 let star, vešč slovenskega, ital in nemškega jezika z lepo pisavo se ■rakoj stalno sprejme za pisarniška dela. Plača primerna zmožnosti. Ponudi** pod »O. T. 2« na upravo lista »Edinost«.
UjijM S 4 prostori (2 sobi parketi rani), nioltrd malim vrtom in vodnjakom se j.roda za ^ld. H r. Dobri plačilni pogoji. Naslov r-e izve v »Gostilni Troštc nad rojansko cerkvijo.
KONSTANTIN RUBINIK .
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejem prekliiuje In ti&enje svetilk na plin ob časa selitve. Neprekosljive pllaeve mreilce. — Vsakovrstni pripadki sa razavetljavo. p
Nartčbe za popoln« čiščenje stanovanj.
Piazza Barrlera vecehfa 2 lil ul. Nuova 3H (naspr. palače Salem) je nakupila ogromno množino bombažnega blaga, vsled česar ponuja
po jako nizkih cenah	—
\
po
1-1 nove. 1« „
po
KOTEN INA, bela cm
n	jj "S M
., bela za rjuhe 15t> cm po
IS nov.
Ae4j|n« združena zalogo dalmatinskega UOSIlIlld vjna ^ proda. Obrniti do Babini Catfč štela polare, piazza nuova.
A?!^^ v bližini mesta s hišo vred in UOSIIlIld bogatim inventarjem je na prodaj. Pri biši je velik vrt in lep razgled. — Hiša obstoji iz 1 dve rane, 3 sob, 1 sobice, 1 kuhinjo, 1 |h nlzemsko kletjo z 2 uhodi, ter 3 malimi prostori za sbraml»o. — V vrtu je igrišče za kroglje. Voda, plin. Hiša z gostilno nese na leto K 7200. ter se proda za K 32.000 — Obrniti se do liabini Catte štela jHilare, piazza nuova.
Fran Macorig
trgovina z jestvinami
ul Barricra vecchia 38
Zaloga sladkorja, kave. riža. raznega žita. moke in otrobov Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenine . surovo in kuhano maslo.
MIR0DILMCA Henrik Bonetta
ul. Carradori 18 (im\ IlEPPa)'
Specijaliteta nav»duih in tne-dirinalnih drog, rtarr.1 pokooti. lakoT, Metk, rupićrr. nava<i-nt-ga in parfumnt-ga mila. p»— trol t-ja, »pirita . teau* i za gt>-rrti. — Barrilo ca ći»^enje ■	Tina. =====
Nizke cene. Prodaja m debelo in drobno
F. PertOt urar
TRST - al. Poste nnore št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornoga. Schafftoause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
SO
Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE
naše stiskalnice „ERGOLE"
najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritiskalno močjo: zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA.
Najltolj*«- antomatifno pateutovane utue i>rizgaiuice, ki delujejo same od sebe, ne da ».i jih bilo treba goniti.
.Syphonia" plugi stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti giozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadju in drugib vegetalmn, življenskili in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AHlOMtiČIia DriZgallUCa. čistilnice, rtšetalnice. — Slamoreznica, ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedelstvo.
Izdelnjejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava.
Stiskalnica ta	PH. MATFABTH & Co.
tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatimiJsrebmimi in častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
Razprodaja)ci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani.
Najlepša ljudska zabava je
Troštc u
vsako nedeljo in praznik v >(><-stilni nad rojansko cerkvijo, kar doka/njo v salo > nedeljo ogromna množina ljudstva. Ples traja od 5. do 10. ure zvečer ter stane vsak plesni komad le 5 116. (10 st.). Pri plesu svira 14 mož močna domača godba na pihala. Zvečer se ples šče in veliki vrtovi razsvetlijo s 700 sveč močno, elektriki podobno svetilko. Toči se: I. vrste črno in belo domače vino, istran, bel rizling in teran ter >Gossovo« pivo 1. vrste a kuli nja je bogato preskrbljena •/. kimi in mrzlim jed li. Za obil n obisk se toplo priporoča svojim rojakom udani
voditelj.
10.000 parov obuvala
4 pare čevljev za samo K 5*20
prodaja radi naknpa ve'ike muož ne toliko časa, dokler traja zaloga in sicer 1 par čev l;ev za gospode, 1 par čižmov za dame. ru-javih ali od črnega usnja z moenim podkovanim podplatom, najnovejše mode in 1 par možkih in 1 par ženskih modnih čižmov, elegantno napravljenih ter lahki za nositi. Vsi 4 pari le K 5 20 — Pri naročbi zadostuje dolgost stopala. Pošilja po povzetju. — Izvoz obuvala SPINGARN, Krakav 64. Zamena dovoljena ali denar nazaj, tedaj - ■	rizik izključen. -
Jtfanifaktoma tvrdka BERT1LI & SBUELZ i
___ n.___«____d X____1 V_____ai) t	i v r. i	)
KOTEN INA, navadna,	cm
» )> ' ®	»»
»6	t, „
„ m. ijube 15<i	„ „ :UJ
Velikanska zaloga ; erkala, satena, prtov, prtičev brisalk, rut vse poto/arniških cenah.
mm- Filijalka ul. Nmova it. 38
' s/wwv%
nočete li dolgo živeti
ltt «d Vbšclttl dobrega zdravja. Da to dosežeta, morate skrbeti, da al ohranite zdrav želodec In uredite dobro prebavljanjo.
Kuur si je pokvaril ali prehludil želodec z neprebavljivim, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačami, vdubi gotovo odpomoe z
Germanovo življensko esenco
knje -e uporablja r. »njbe )j~im vepehom pri pomanjkanju volje do jed!, slabotnemu želodcu, naperjarju. ileanju. rezavlcl, sabostl, gavotj u. omotici, trganju, zapiranju, marojdam
(zlati žili). Pri težkih jeililih. posebao pu ako ne uži u mastne in težko prebavljive jedila povspe^uje ta esenca prebavo in daja izvrsten tez tako <ia se s tem ca največji stopinji vzdržuje in redi život. Vsled odstranitve vxeh pokvarjenih soko / v z \otu, cisti ta tseaca kri ter daja prednost v primeru z drugimi jednakimi z<lravili. vsled fe«?ar je	-"->tna ne=kod)ji«a četudi se jo uživa na leta, kajti ista obstoji od
izbranih dobrih rastlin ter ima i ri'« _ " tk aromatičen okus, koji dopade tudi jako občutljivim osebam kakor žeu.-kain in otrokom
Germanova življenska c^enca je pravo ljud«ko in domače zdravilo, ki bi ne smelo manjkati v nobeni hi'i, ker večkrat ž njo — fco ni p. i roki lakoj zdravniške pomoči — obvaruje resne bolezni. Pri kupovanju naj se zahteva le .Germanovo življensko esenco Iz lekarne pri „Črnem orlu' iz Belovara, ker se nahajajo tudi druge pod enakim imenom, ki pa ne presegajo na dobroti prave esence. Znak pristnoti je razviden na veaki steklenici, ki je zavita na zelenem kartonu s polnim imenom tvrdke: Lekarna pri „Črnem orlu" K. German, Belovar (Hrvatske), kamor naj se pošiljajo vse naroči e Cena steklenici K 14'J; po po>ti se ne pošilja manje od dveh staklenic. Pakovanje 40 st. po povzetju ali predplačilu Naslovi naj se blagovole pisati prav.luo in čitljivo. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila brezplačno
Germanovo življensko esenco mora trpečim ljudem toplo priporočiti, ker sem jo toli jaz osebno preskušal in ludi svojim župljanom priporočal ter se prepričal v izvrstnem vspehu.
Edmund Medeotti. župnik v Trojstvu (Hrvatska). Vam naznanjam, da sem poskušal že s mnogoštevilnimi zdravili, toda niso imele zaželjenega v? peh a nijedne kot Germanova življenska esenca.	Andrej Žižek, Sv. Ana na Kranjskem.
Prosim Vas, da mi zopet pošljete 8 steklenic Germanove življenske esence, katere moram VB«m bolnim na želodcu toplo priporočiti. Moje zdravje se obrača že na boljše.
ApolcnJJa Haberl. Se m rak na štajerskem.
■ Pekarna in sladčičarna z lastno tovarno biškoto v
j 3fran Campe
j TRST - ulica Molin Grande št. 32 - TRST $ krat na dan svež kruh, raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, fine vina v buteljkah, sladčlee itd. Sprejema naročbe za sladeiee.
Doge za parkete
hrastove ali jelove prve vrste m:
prodaja pod jamstvom po tovarniški ceni.
Zaloga lesa - Miclauz
ulica Fonderia št. 7
Hr Na Prošeku
priporoča svojo
liiirodilnico
ki je preskrbljena z vsem v to str ko upadajočim blagom. — Nadalje se nnluja v zalogi železo, šipe in žeblji.
JOSIP ŽIGON,
miroclilničar.
Drogerija
GUSTAV MARCO
ulica Giulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. Zaloga šip in steklenin. mzz:
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg u. - Trst.
Zastopnil tovarne totoin motoioles „Pnch"
Napeljava in zaloga električnih zvorčkov Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zalogit priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga prlpadkov po tovarniških ot.neth
TELEFON štev. 1734.
Zaloga
izvozno-marčne (Ejcport-Marzen)
in vležane (Lager)
pivo =====
v sodčekih in v boteljkab, kakor tudi
— kvasa =
iz tovarne Bratov Reininghaue
Steinfeld pri Gradcu. Zaloga JKaltonijeve gicsshubler
vedno sveže kisle vode
po smernih oen&h
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via tiegli Artisti štev. 10. <
.-l.A V U A" »prejema zavarovanja člo-življenja po najraznovrstnejMh t "u bin«ci ah pod tako ugodnimi pogoji, co Qot«-na druga zavarovalnica. Zlasti je ugodne zavarovanje na doživetje :v smrt t zmanj^ujočimi M vplačili.
Vwk član ima po preteku petih let punco ao aiviaenae. cocua.
1
„S I a v i j a
a
Tzajemna zamroTalna banka t Prati.
Po velikomu drugm vmmjemnM
Rezemu M 31,865.386 80 K, izplačane odškodnine: 82,737.159*57 K.
dr šav c a vaeakomi mlovansko-norodno upravo•

1 zattip V Ljubljui, iSegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih Ulicah 12
ZeTarnje poslopja in premičnine proti požarnim fikodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz {istega dobička izdatne podpore t narodne in obČnokDristne ■rrfjr^žasa aunne.