1 Leto XIV. | štev. 140 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE; 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. PreSernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor 22., 23. funlja 1940 NAROČNINA NA MESEC Prelemnn v upravi ali po pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409 Cena 1 din 1— | Desničarski prevrat v Romuniji Izvedel ga je sam kralj Karol, ki je razpustil dosedanjo vlado in stranko ter ustanovil novo — Namen prevrata popolna naslonitev na velesili osi — Možnost sovjetske intervencije Položaj vedno bolj napet BUKAREŠTA, 22. Ass. Press. DOGODKI V FRANCIJI SO SILNO ODJEKNILI V ROMUNIJI, KI SE JE PO SVOJEM NAJVIŠJEM VODSTVU TAKOJ ODLOČILA ZA KORENITO SPREMEMBO V SVOJI NOTRANJI IN ZUNANJI POLITIKI. VSI ZNAKI, KI JIH JE BILO MOGOČE OPAZITI ZADNJE DNI, SO KAZALI, DA BO SESTAVLJENA NOVA, EKSTREMNO DESNIČARSKA VLADA, KATERE NAMEN BO POPOLNA NASLONITEV NA VELESILI OSI, NEMČIJO IN ITALIJO. V BUKAREŠTI PRIČAKUJEJO OD TE ORIENTACIJE NAJBOLJŠE ZAVAROVANJE USODE DRŽAVE, TODA NE SKRIVAJO TUDI NEVARNOSTI, KI PRETI S STRANI SOVJETSKE ZVEZE, KATERI, KAKOR SE ZDI, NI VSE ENO, KAKŠEN KURZ VLADA V ROMUNIJI. ZBIRANJE SOVJETSKIH ČET NA MEJAH ROMUNIJE IN TUDI NA OSTALIH ZAHODNIH MEJAH SE NADALJUJE Z VSO NAGLICO IN NI IZKLJUČENO, DA BI UTEGNILO PRITI ŽE V NAJBLIŽJEM ČASU DO DRAMATIČNIH DOGODKOV, KI BI UTEGNILI DOCELA SPREMENITI SEDANJI POLOŽAJ. Kralj predsednik nove stranke BUKAREŠTA, 22. junij, United. Kralj Karol je danes ponoči napravil državni udar ter razpustil edino dovoljeno stranko »narodnega prebujenja«. Nova vlada, v kateri bodo predstavniki Železne garde in kmečke stranke, bo popolnoma na to-talitarni ©nsovl ter bo sestavljena s privoljenjem Nemčije In Italije. Kraljevski dekret določa, da bo kralj Karol predsednik nove stranke. BUKAREŠTA, 22. junij, Radon Nova »stranka nacije«, ki je bila ustanovljena namesto dosedanje stranke narodnega preroda, bo zadržala zastave in uniforme stare stranke. Vodstvo stranke ima posebni odbor, kateremu bo podrejeno glavno tajništvo, ki bo vodilo posle. Kralj 'Karol je imenoval ministra Ernesta Ur-dariana za šefa strankinega odbora. Zbiranj« čet na mejah BUKAREŠTA, 22. junij, Ass. Press. Nemčija je poslala veliko čet v Vzhodno Prusijo v teku zadnjih dni. To je storila kot protiutež poldrugemu milijonu ruskih čet, ki so v neposredni bližini nemške meje. Vesti iz Rusije pravijo, da traja priliv ruskih čet na nemško mejo z nezmanjšano močjo dalje. Ruske čete so koncentrirane tudi v Kijevu ter vzdolž romunske meje. To je v zvezi s pritiskom osi na Romunijo. Poziv de Gaullea francoski vojski LONDON, 22. junij, Svenske. Francoski general de Gaulle poziva preko londonskega radia francoske čete na bojišču naj nadaljujejo obrambo. FRANCOSKE LADJE POD ANGLEŠKO ZASTAVO CARIGRAD, 22. junija, Ag. Suisse. — Šest francoskih petrolejskih ladij se je zasidralo v carigrajski luki potem, ko so razobesili angleško zastavo in prešli v britansko posest. POLJSKI PREZIDENT V LONDONU LONDON, 22. junija. Reuter. Včeraj je prispel na francoski vojni ladji prezident poljske republike Ratkiewicz v neko angleško luko. Z njim je ‘prispel tudi bivši angleški veleposlanik v Varšavi Kennard. Na londonski postaji je poljskega prezldenta sprejel sam angleški kralj. Prezident bo ostal v Angliji do konca vojne. Poljska bo vojno nadaljevala. TUDI INDIJA SE OBOROŽUJE KALKUTA, 22. jun. Reuter. Indijska cla da je sklenila ustanoviti letalsko silo. V novoosnovani letalski šoli se šola 300 pilotov, ki bodo dalje poučevali kot čitelji nove pilote. Indijski narodni kongres je dovolil Gandiju, da preneha s pasnivnim odporom proti vladi, z ozirom na grozečo nevarnost od zunaj. Indijski narodni kongres je sklenil, da mora Indija imeti mOč-no obrambno silo, da se zoperstavi napadom. PREOSONOVA ANGLEŠKEGA VOJNEGA MINISTRSTVA LONDON, 22. jrnija. Reuter. Vojni minister Eden je preosnoval vojno ministrstvo, v katero so stopili generali: lord Gort, sir Dill, Bening, Hyning, Grieg, Law ter Percy Grieg. BLOKIRANA DOBROIMETJA VVASHINGTON, 22. jun. Reuter. Ameriška vlad je doslej blokirala vsa dobro-imetja držav, ki jih je Nemčija doslej zasedla. Z blokiranjem dobroimetij Francije je dosegla vsota blokiranih depozitov že 3 milijarde dolarjev. JAPONSKI NAPADI NA ČUNGKING MOSKVA, 22. junija. Tass. V zadnjih 14 dneh je v 12 letalskih napadih na čung k ing sodelovalo nad 1000 japonskih bombnikov. Estonija sovjetska republika TALLIN, Estonija, 22. junija, United. Nova revolucionarna vlada je bila s pomočjo ruskih čet postavljena v Estoniji. Danes ponoči so oboroženi estonski delavci s pomočjo sovjetskih čet zavzeli Volna med Anglijo in Italijo Na kopnem se bijejo manjši boji v afriških kolonijah - V zraku se nadaljuje obojestransko bombardiranje industrij in strateških postojank BOJNI SPOPADI V AFRIKI KAHIRA, 22. junija. Reuter. Vojaško poveljstvo na Srednjem vzhodu javlja: Angleška motorftirana kolona je iz Sudana predrta globoko v italijansko Libijo. Ni poti je naletela na italijansko kolono 20 motornih vozil ter 12 tankov. Pri spopadu so bili sovražniki pognani v beg. Uničenih je bilo 12 sovražnih avtomobilov In 7 tankov, a 20 sovražnih vojakov je bilo ujetih. Zaplenili smo veliko število vojaške opreme. RIM, 22. junija. Stefani. V Severni Afriki so se Izvršili na meji Libije manjši »popadi, ki pa se še nadaljujejo. Sovražnik je pri teh spopadih izgubil deset letal in »koli štirideset motornih in oklopnlh voz. Italijansko letalstvo je uspešno bombardiralo razne sovražne postojanke. BOMBARDIRANJA V ITALIJI LONDON, 22. junija. Reuter. Letalsko ministrstvo objavlja: V četrtek je forma- cija 70 angleških bombnikov preletela se-vemo-itaUjansko mejo. Bombniki RAF so uspešno bombardirali glavna industrijska središča vojne industrije: letalske tvornice ANSALDO v Genovi, FIAT v Turinu, CA-PRONI in BREDA v Milanu ter ladjedelnice v Sestri Ponente. Razen tega so bila zažgana bencinska skladišča v Mestre pri JBenetkah. Letalske tvornice FIAT in ANSALDO so letala RAF uspešno bombardirala že tudi 24 ur takoj po vstopu Italije v vojno. NAPADI NA SOMALIJO KAHIRA, 22. junija. Reuter. Angleška zračna sila je v četrtek dvakrat uspešno bombardirala železnice in vojaške objekte v Diredaul, v italijanski Somaliji. Prav tako tudi El Džebi in Aben. Nasproti vestem rimskega komunikeja, da bi bil izvršen italijanski letalski napad na angleški Aden, v Adenu to vest zanikajo kot izmišljeno. ITALIJANSKI NAPADI NA MALTO LONDON, 22. junija. Reuter. Malta je doživela sinoči 6 letalskih napadov. Materialna škoda ni velika. Več bomb je padlo na bližnji otok Godo. Tudi francoska sredozemska obala je imela včeraj več letalskih alarmov. FRANCOSKI DEMENTI ŽENEVA, 22. junija. Ag. Suisse. Francoski radio je energično demantiral tuja poročila, po katerih naj bi se italijanske čete izkrcale v Ajacciu ter da je na Korziki nastal upor. Vse te vesti so brez podlage. PISANJE »DAILY TELEGRAPHA« LONDON, 22. junija. Reuter. Današnji »Daily Telegraph« piše, da so zaradi neprestanih 1 etalskih napadov na Apeninski polotok imeli priliko tam spoznati pojem totalitarne vojne. Letalski napadi in alarmi si sledijo drug za drugim. Toda to je šele začetek, zaključuje list. Razkol v republikanski stranki Amerike Z vstopom dveh na|uglodno)šlh republikancev v vlado je republikanska stranka močno oslabljena, Roosovoltova ponovna Izvolitev pa zagotovljena WASHINGTON, 22. junija. Reuter. Pre zident Roosevelt je včer*aj na konferenci tiska očrtal nalogo gospodarskega odloka 22 ameriških republik, ki se mu bo pridružila tudi Kanada. Gospodarsko politiko, ki jo bo vodil ta blok, bo jamstvo tudi za obrambo cele zahodne polute. Tudi bo blažil gospodarske reperkusije, ki bodo nujno nastale s spremebo položaja v Evropi. Včeraj je vsa Amerika odmevala od reakcije, ki jo je izzvala pre-osnova ameriške vlade, Nasprotniki pre-zidenta in njegove politike, so kritizirali, da sta stopila v vlado 2 ekstremna inter-vencionista, kakor sta bivša artilerijska častnika na francoski fronti, polkovnika Stimpson in Knox. Oba pa sta zasedla ravno najvažnejši ministrstvi vojske in mornarice. Odstopivši vojni minister Woo dring, je navedel kot vzrok demisije, da nasprotuje dobavi vojnega materiala za- veznikom, ker ta material USA same potrebujejo. Roosevelt je pa tej kritiki izvedel nevarno strateško potezo proti opo-zicionalni republikanski stranki, ko ji je na predvečer strankinega konventa, ki naj bi določil kandidata za prezidentske volitve, odvzel 2 najuglednejša člana, ter s tem razbil edinost republikanske stran- ke. Zagovorniki Roosevelta vidijo v tem dejstvu zagotovljeno zmago Roosevelta pri prezidentskih volitvah tembolj, ker je bila s tkzv. washingtonskim mirom vspo-stavljena enotnost demokratske stranke, ker se je Rooseveltov protikandidat Gar-ner odpovedal kandidaturi. Večanje ameriških dobav Angliji NEW YORK, 22. jun. Reuter. Včeraj je iz USA odletelo 155 težkih bombnikov v Halifax v Kanado odkoder bodo prepeljani v Anglijo. To je doslej največji množe-stveni polet ameriških vojnih letal, namenjenih v Anglijo. Zavezniška komisija za nabavo vojnega materiala Je objavila vče raj, da je bilo doslej zaveznikom izroče. nih od ameriške industrije 2500 vojnih letal. Samo zadnji teden je komisija naročila novih 1500 letal. S tem se število za zaveznike naročenih letal dvigne nad 10.000. V USA vlada pripričanje, da bodo v tem tempu pospešene dobave letal za-veznikom v kratkem izravnale bilanco zračnih sil v Evropi. vladno poslopje ter izobesili rdečo zastavo. Prišlo je do manjših pretepov brez žrtev. Novi ministrski predsednik je dr-Johannis Vares. zrocilev nemških pogojev Francozom Sprejem in izročitev na istem mestu, na katerem so zavezniki 1.1918. izročili pogoje premirja Jemcem — Ceremonija izročitve - Francoska delegacija v telefonski zvezi z vlado v 3ord@auxu — Francoska vlada pri odločilni seji COMPIEGNE, 22. junija. DNB. Na istem tnestu in v istem železniškem vozu v katerem je meseca novembra leta 1918. bilo sprejeto nemško odposlanstvo z-a sklenitev premirja v svetovni vojni, so včeraj francoski odposlanci sprejeli od vrhovnega poveljnika nemške vojske generala K e i t la pogoje, pod katerimi je nemška vojska pripravljena skleniti premirje s Francijo. V okolici, ki je bila zastražena, so bile razvrščene častne čete. Za francosko delegacijo je bil pripravljen poseben šotor. Navzoči so bili tudi poročevalci tiska. Ob 15.15 je prispel z avtomobilom vodja Hitler in obšel, častno četo. Nato je stopil v vagon. Četrt ure nato se je pojavilo francosko odposlanstvo. Spremljal ga je nemški general v. Tippelskirch, v vagon jih je pa peljal polkovnik T h o m a s. Hitler je pozdravil delegate z nemškim pozdravom. Na nemški strani so bili v Compiegneu poleg Hitlerja zunanji minister von Ribbentrop, vodjev namestnik Hess, general Branchitsch in general Keitel. Navzočna sta pa bila tudi Goering in admiral Rae-der. Francijo so zastopali general Hut-zinger, general Bergeret, podadmiral Leluc in veleposlanik Leon Noel. Na ukaz vodje Hitlerja je general Keitel prečital naslednji uvod o pogojih za premirje: SPOROČILO GENERALA KEITLA »Zaupajoč v zagotovila, ki jih je Nemčiji dal predsednik VVilson in ki so jih potrdili zavezniki, so nemške oborožene sile v novembru 1918 položile orožje. Tako bi se naj končala vojna z nemškim narodom, ki je nemški narod ni hotel. SoVražnikove sile so bile v veliki premoči, toda nemška suliozemska vojska, mornarica in letalstvo niso bili poraženi. Ko pa je prišlo nemško odposlanstvo, da bi sprejelo pogoje za premirje, pa so zavezniki prelomili vse obljube, ki so jih slovesno podali. Dne 11. novembra 1918 se je prav v tem vlaku začela doba trpi j e nia nemškega naroda. Vse, kar je bilo mogoče naložiti kakšnemu narodu v pogledu nečasti, ponižanja in materialnega trpljenja, se je začelo na tem mestu. Pozabljene obljube in zatajene prisege so se zvalile na narod, ki po štirih letih junaškega odpora ni pričakoval ničesr drugega kot to,- da bi se mu izpolnile obljube, ki so jih dajali demokratski državniki. Dne 3. septembra 1939 — 25 let po iz bruhu svetovne vojne — sta Anglija in Francija brez razloga napovedali vojno Nemčiji. Sedaj je orožje odločilo o usodi vojne. Francija je poražena. Francoska vlada je zaprosila nemško vlado, da naj ji sporoči pogoje za premirje. Če je bil določen zgodovinski gozd v Compiegneu za izročitev teh pogojev, tedaj je bilo to storjeno zaradi tistega krivičnega dejanja, ki se naj enkrat za vselej preda zgodovini in spominu, da to ni bilo častno za Francijo in da je to tedaj sunilo Nemčijo v največjo sramoto. Po nemškem odporu je bila Francija poražena po krvavih bitkah iu se je zrušila. Nemčija pa ne misli tako hrabremu nasprotniku dajati pogojev, ki bi bili sramotni. NAMEN NEMŠKIH ZAHTEV > Namen nemških zahtev pa je 1. da se prepreči ponovno vojskovanje proti Slemčiji; 2. Nemčija mora prejeti vse varščine za nadaljevanje vojskovanja proti Angliji, ki je bilo Nemčiji vsiljeno, prav tako pa morajo biti sprejeta vsa predhodna določila za vpostavo novega miru; bistvene določbe pa morajo obsojati vse to, kar je potrebno, da sc popravijo vse krivice in vsa škoda, ki so bile s silo prizadejane nemškemu narodu. Potem ko je bil prečitan uvod v določbe o premirju, je vodja rajha zapustil iraj pogajanj, godba pa je zaigrala »Dcutschland iiber Alles!« Vse, kar se je včeraj zgodilo v gozdu m Compiegneu, je le povračilo za krivico, ki se je zgodila Nemčiji. Dostojno po-itonanje s čnstrvo poraženim sovražnikom je v velikem nasprotju s tistim, ko i* sovraštva nečastno postopali z Nemčijo, dasi nemška vojska tedaj ni bila poražena. PRIČETEK POGAJANJ BERLIN, 22. junija. DNB. Takoj po Hitlerjevem odhodu iz vagona, so se v gozdu pri Compiegneu pričela pogajanja med nemško in francosko delegacijo. — Francoskim delegatom je bil dan na razpolago telefon, ki jih veže z njihovo vlado v Bordeauxu. Pogajanja so bila ob 17. uri prekinjena, a so se ob 18. spet nadaljevala. NEMŠKI KOMENTARJI BERLIN, 22. junij, Ass. Press. Voditelji stranke pravijo, da mora Francija sprejeti eno izmed dveh solucij: ali popolna kapitulacija ali po popolno uničenje Francije. Hitler ne bo čakal. BERLIN, 22. junija. DNB. »Deutsche Allegemeine Zeitung« piše, da bo Nemčija zasedla nekatere vojaške važne točke v Franciji, dokler bo trajala vojna z Anglijo. »Volkischer Beobachter« pravi, da je Francija doživela največji poraz v svoji zgodovini. Francoski imperializem je uničen. FRANCOSKI KOMENTARJI BORDEAU*, 22. junij, Havas. »Petit Parisien« piše, da bo odločitev francoske vlade prinesla dve rešitvi; konec sovražnosti v Franciji In zadovoljitev teritorialnih zahtev Nemčije. »Figaro« pravi, da Francozi niso nikoli imeli duše konjskega prekupčevalca, vendar je jasno, da mora mir, za katerega je Francija zaprosila, imeti svojo ceno za zmagovalca. Jasno pa je, da Nemčija ne more porabiti vseh svojih moči, da bo vršila posle žandarja v Franciji. »Echo de Pariš« pravi, da je tekst nemških pogojev precej umerjen, italijanskih pa zato veliko manj. Pred odločitvijo francoske vlade BORDEAUX, 22. junija. Reuter. Davi je začela francoska vlada študirati nemške predloge, ki so zgodaj zjutraj bili predloženi v njene roke. Nemški pogoji za premirje obsegajo 30 s strojem pisanih strani. Analiza njih vsebine je bila francoski vladi sporočena telefonično že tekom noči. Iz poučenih krogov se izve, da bo trajalo preučevanje pogojev delj časa. Zato je francoski radio sinoči javljal, da so pogajanja še vedno v teku in da mora narod s potrpežljivostjo čakati na objavo rezultatov. Minister Pommaret je po radiu sinoči izjavil, da francoska vlada nima nikakega namena zapustiti Bordeaux, in da bo tam tudi ostala. Tudi ni nameravana evakuacija bordojskega departementa. Bitka se medtem nadaljuje na celi fronti. Najhujši boji divjajo na vzhodu. Najbolj ogorčene bitke pa divjajo še vedno v Alzaciji in Loreni. Medtem dohajajo še vedno z vseh strani sveta pozivi francoskih kolonij, naj vlada boj nadaljuje in naj sprejme angleški predlog o uniji. Dogodki „ zahodnih bojišdh Nemška in francoska poročila o nadaljnjih bojih v Franciji — Vedno srditejii letalski napadi Nemcev na Anglijo in Angležev na Nemčijo NEMŠKO URADNO POROČILO BERLIN, 22. junija. DNB. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je izdalo včeraj iz vodjevega glavnega stana sledeče poročilo: Premiki naših čet za zavzetie Normandije, Bretagne in pokrajine med izlivom Loire in doline reke Rhone se na daljujejo po določenem načrtu. Naše nagle čete, ki napredujejo v Burgundiji, so po borbi zavzele Lyon. Pri zavzetju Ne-versa so naše čete zavzele tudi 700 novih tankov in oklopnih avtomobilov. V Alzaciji in Loreni se nadaljuje čiščenje linije Maginot od posameznih sovražnih oddelkov, ki še delno dajejo odpor. Deli francoskih čet, ki so bili obkoljeni v severni Loreni, so razbiti in jih napadamo. Posamezni sovražni oddelki se še drže v zahodnem delu Vogezov, kjer je znana višina, znana iz svetovne vojne Hart-inanS\veiller, kjer so se v svetovni vojni bile hude borbe. Sedaj je ta točka zavzeta. Naše letalske sile so tudi 20. junija nadaljevale z napadi na prometne žile sovražnika za bojiščem. Blizu Palatin-skega gozda so naše letalske sile Štuka podrle veliko število utrdb v Maginotovi črti ter jih uničile z bombardiranjem in so s tem strle sovražnikov odpor. Pri borbah v Alzaciji, kjer smo zavzeli StraS bourg, Colmar in Schlestat, so naše letalske sile dajale močno podporo naši pehoti. Nemška letala, kakor tudi lovska letala so včeraj izvedla napade na ladje pred pristaniščem ob izlevu Loire, kakor tudi na izlivu Gironde, ter so pri tej priliki potonile neko prevozno ladjo z 10.000 tonami ter eno sovražno pomožno ladjo štirih tisoč ton. V noči med 20. in 21. so sovražne letalske sile izvedle mnogo po- Angleške priprave LONDON, 22. jun. Reuter. Danes bo stopilo zopet na desettisoče mladih mož v vojsko. Gre za može stare 29 tet. Pozvani so moški med 40 in 50 letom, da se javijo k pomožni policiji ali gasilstvu. Noben policist ne bo mogel zapustiti službe letov nad severno Nemčijo, kjer so kakor do sedaj metale bombe na nevojaške objekte. Storjena škoda je neznatna. Toda pri tem Je bilo ubitih več civilnih o-seb. Skupne izgube sovražnika so včeraj znašale šest letal, od katerih so bila štiri zbita od protiletalskega topništva. Dve naši letali se nista vrnili na svoja oporišča. Naše podmornice poročajo, da so po topile štiri angleške trgovske ladje, med njimi tudi ladjo podjetja Royal Mail od 11.000 ton. Pri naglem prodoru skozi o-klopne in betonirane utrdbe Maginotove črte, katerega so izvedle naše pehtne čete in pionirji z velikimi Junaštvi in težko borbo, je bilo zasednih več sovražnih utrdb. Posebno so se s hrabrostio in ne-ustrašenostjo odlikovali poveljnik pehotnega polka polkovnik Svalbe in major VViMermut, kakor tudi poročnik v. Ka-telhot. FRANCOSKI KOMUNIKE LONDON, 22. junija. Reuter., Boji v Franciji se nadaljujejo. Sinočnji francoski vojni komunike pravi, da so francoske čete v Vogezih ustvarile velik štiri-kotnik, v katerem se Junaško bore. Včeraj so iz tega štirikotnika napravili več izpadov ter v protinapadih prizadejati nasprotniku velike izgube. V ostalem se položaj na frontah ni bistveno spremenil, razven na srednjem delu fronte, kjer so Nemci dospeli v okolico Clermont-Fer-ranta. ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 22. junija. Reuter. Sinočnji komunike letalskega ministrstva javlja: Tudi tekom pretekle noči je RAF izvedla intenzivne zračne napade na severozahodno Nemčijo, Holandsko ter okupirano za obrambo brez predhodnega dovoljenja. Minfetrtvo za rude je pozvalo industrije in privnit-nike, naj si že sedaj nabavijo premog, ker bodo prevozna sredstva kasneje morala biti na razpolago državni obrambi. Japonci ogražajo Indokino zbrali čete in transportne laidje na reki Yangtse, od koder je možen vpad v Indokino s severovzhoda. MOSKVA, 22. junija. Tiass. Japonci so zbrali na otoku Haimanu 200.000 vojalkov, v pritaniiščih pa močne eskadre vojnega ladjevja, med katerim je tudi en nosilec letal. Otok Haimen leži južno od francoske Indokine in se je bati skorajšnjega napada na to francosko posest. Na drugi strani pa je vlada Indokine zagotovila I japonski vladi, da so vojne dobave mar-I šala Cankajšeku prenehale. Japonic so REYNAUD JE SE V FRANCIJI BORDEAUX, 22. junija. Reuter. Bivši ministrski predsednik Reynaud je včeraj Obiskal sedanjega ministrskega predsednika Petaina in z njim več časa konferiral. Iz tega sledi, d aso bile netočne vse vesti, Francijo. Letala so z bombami uničevala železniške proge, križišča ter skladišča bencina in margarine v Porurju in Porenju. Tako zlasti v Essenu, Hamu, Dussel-dorgu ter Frankfurtu. Pogrešamo dve letali. Na holandskih letališčih Je bilo uničenih veliko letal na zemlji z nizkimi poleti. Zlasti elekten je Ml napad na Calais, kjer je bilo na vojaške objekte vrŽenih 400 vžigalnih bomb in so nastali silni požari. Naši lovci so sestrelili nekaj sovražnih letal nad Anglijo. NEMŠKI NAPAD NA ANGLIJO LONDON, 22. junija. Reuter. Letalski komunike od davi se glasi: Včeraj je sovražnik izvršil v zadnjih 4 dneh že tretji večji napad na Anglijo. Napad ie bil izvršen zlasti nad vzhodno in severno Anglijo. Bombe so večinoma popadale na polja. Vendar je pri bombardiranju nekega mesta v Suffotku bilo razrušenih nekaj hiš in so bile ubite 3 osebe. Materialna škoda je neznatna. Nasproti trditvam nemškega radia, da nemška letala napadajo Anglijo podnevi, je treba pribiti, da doslej ni bilo še niti enega napada podnevi, ampak so bili vsi napadi izvršeni izključno le ponoči. Davi v zgodnjih Jutranjih urah je bil v Berlinu dan zračni alarm. ANGLEŠKI NAPAD NA BERLIN BERLIN, 22. jun. United. Danes ponoči in zgodaj zjutraj so angleška letala napadla najlepši berlinski okraj. Slišalo so se velike detonacije in glas siren je po. žival prebivalce, naj bežijo v kleti. Napad je bil odbit še preden so angleška letala prišla iz zahodnega dela mesta v središče ki so govorile, da je Reynaud že zapustil Francijo. TURČIJA ZASEDE SIRIJO ANKARA, 22. junija. Ass. Press. Vsi znaki kažejo, da bo Turčija takoj po definitivni kapitulaciji Francije zasedal Sirijo in si jo priključil. ANGLEŠKO VOJNO POSOJILO LONDON, 22. jun. Reuter. Finančni minister je sinoči v parlamentu objavil, da je bilo razpisano novo dva in pol procent no angleško vojno posojilo, ki se bo vrnilo 1.7. 1947. Že v prvih dveh dneh je bil« vpisanih 2,000.000 funUw._____^_^M Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno in vetrovno vreme. Obeta se p?" slabšanje vremena. Včeraj je bila najvilj* loplola 25.4, danes najntf.ja 13.2, opolctn* 24,0. Versailles, tarča miru, svobode in očitanj Zgodovinska v’oga stek'ene grajske dvorane po porazu pri Sedami in zmagi v svetovni vojni - Kakšni pogoji so biii diktirani Nemčiji - Potek mirovnih in separacijskih konferenc - Kako so potekala mirovna pogajanja v Brest Litovsku Mirovni predlogi francoske vlade so! njih ministrov držav USA, Anglije, Fran-1 sprožili živahno diplomatsko nervoznost na vseh vladnih sedežih velesil. Medtem, ko se iščejo najrazličnejši izhodi iz položaja, poglejmo, kako je bilo s pogodbami med zmagovalci in premrna-ganci v treh najznačilnejših mirovnih pogajanjih preteklosti, Versailles Nemčije 1871 Po porazu Napoleonove vojske pri Sedaniu, ko so se nemške čete kakor sedaj razlile k.Parizu in še dalje, je morala francoska prestolnica 28. januarja 1871 kapitulirati. V premirju v Versaillesu dne 26. februarja 1871 so diktirali Nemci Francozom mirovnne pogoje. Fran cija je morala odstopiti Alzacijo in Lo- VILJEM I. prask! kralj, se je dela 1871 po zmagi pri Sedami okronati za nemškega cesarja v Versailles« reno ter plačati pet milijard frankov odškodnine. Dokler ne bo odškodnina plačana, ostane del Francije zaseden po nemških četah. Frankfurtski mir je pariške mirovne pogoje 10. maja 1871 potrdil. Francoska vlada se je iz Bordeauxa spet preselila v Pariz, kjer so izbruhnili veliki nemiri. Vlada je nato razpisala dve veliki posojili, da bi se či mprej iznebila odškodninske zahteve Nemčije. Vsa Francija je solidarno pomagala, zbirali so zlatnino, okraske, zlate in pozlačene predmete, ki so bili potem z večimi vlaki poslani v Nemčijo. Pet milijard vojne odškodnine je brlo skoro plačanih, zadnje nemške čete so zapustile Francijo septembra 1873. Pečat sramote sedanske-ga poraza je bil vsaj deloma izbrisan. Premirje jeseni 1918 • Prišla je svetovna vojna, ki je nad ■štiri leta morila narode. Poostrena angleška blokada in dogodki na avstrijskih bojiščih so primorali nemški generalni štab, da je 28. septembra 1918 sklenil, zaprositi preko zunanjega ministrstva za premirje. Naslednjega dne so v glav nem stanu nemškega vrhovnega poveljstva v Spa odločili, prositi predsednika USA, Wilsona za posredovalca. Nem so zahtevali pošten mir na osnovi tedaj že znanih 14 Wilsonovih točk. Izmenjava not je trajala mesec dni. med tem so se morale nemške čete postopoma umikati k Meusi. V \Vilsonovem odgovoru, podpisanem po njegovem tajniku, je bilo 8. oktobra rečeno, da mora nemška vlada pristati na vseh 14 točk in izprazniti zasedeno ozemlje. VVrlson je v svoji noti ostro obsodil tedanjo Nemčijo in cesarsko vlado kot edinega krivca vojne. Versailles Francije 1919 Dne 11. novembra 1918 je prišlo do zgodovinskega dejanja v gozdu pri Com 'Pičgneu, kjer je v ponujenem nemškem premirju triumfiral maršal Foch. Anglija je izstradalno blokado Nemčije, ker je prišlo do velikih nemirov, nadaljevala. ' Dne 18. januarja 1919 so se začela v Stekleni dvorani Versaillesa pri Parizu mirovna pogajanja. Predsedoval je Clemenceau. Nemci niso bili povabljeni. Šest mesecev so trajala posvetovanja desetorice predsednikov vlad in zuna- cije, Italije in Japonske. Od srede marca je zasedal še ožji svet četvorice: Wil-son, Clemenceau, Lloyd George in Or- GEORGES CLEMENCEAU glavni akter pri mirovnih pogajanjih 1918-19 lando. Maršal Foch, Clemenceau in Tar-dieu so zaman pritiskali na Angleže in Američane, naj bi se meje Francije prestavile na Ren do severa, postavile manj še državice in straže pod nadzorstvom mednarodne uprave. Ozemlje vzhodno od Rena naj bi se še 60 km daleč demi-•litariziralo. Angleži so temu odločno ugovarjali,, Wilson je pristal na 15-letmo zasedbo Porenja. Tudi v Posaarskem vprašanju je prišlo do nesoglasij. Clemenceau je zahteval Posaarje za Francijo ter se skliceval na francoske meje 1. 1814. Lloyd George in Wilson nista hotela pristati. Končno so se sporazumeli, da zasedejo francoske čete Posaarje do 1935, nakar naj odloči o tej industrijski deželi plebiscit. Izročitev pogodbe Nemcem Dne 6. maja so se manjše države v tajni seji prvič seznanile z določili mirovne pogodbe. Naslednjega dne je bil nemški delegaciji pod vodstvom grofa Brockdorff — Rantzana izročena v Trianonski palači v Versaillesu mirovna pogodba. Ustni ugovori niso bili več dopustni. Grof je izjavil, da pogodba ni v skladu z Wilsonovimi točkami. V posebni noti so zmagovalci 16. junija proglasiti Nemčijo za glavnega, edinega kriv ca svetovne vojne. Dne 28. junija 1919 so nemški delegati v stekleni dvorani Versaillesa podpisali mirovno pogodbo. Naslednjega dne je Wilson zapustil Evropo, mirovna delegacija je poslovala dalje. Sledila je 10. septembra saintger-mainska mirovna pogodba za Avstrijo, 19. oktobra 1919 v Neuiliyju za Bolgarijo, 4. junija 1920 v Trianonu za Madžarsko in 10. avgusta 1920 v Sevresu za Turčijo. KAJ JE NEMČIJA IZGUBILA knr prebivalcev 14.522 1,874.014 vodnje, žita, sladkorja in krompirja ter mnogo živine. Nemčija je izgubila ‘/s svojega premoga, 6 sedmin cinka. Nemške reke so prišle pod mednarodno kontrolo, prav tako ladjedelnice in druga večja industrija. Vojska je bila reducirana na 100.000 mož z 12 službenimi leti, mornarica je obstojala še iz nekaj tor-pedovk in lahkih križark. Za kolonialno privatno posest ni bila dana odškodnina.« Kakor znano, so vojno mornarico Nemci potopili pri Scapa Florou, da bi ne prišla v angleške roke. Poglavje o reparacijah Posebno poglavje mirovnih pogajanj so tvorile reparacije, za katere se dolgo niso mogli zediniti. Mirovna pogodba sama jih točno ni določila, prepuščene so bile kasnejšim zasedanjem delegatov zmagovitih držav. Tako je konferenca v Boulogneu določila Nemčiji letno kvoto odplačevanja vojne odškodnine na najmanj tri milijarde zlatih mark, skupaj'pa 269 milijard. Pariška konferenca od 25. do 29. januarja 1921 je določila 226 milijard zlatih mark reparacij, letno izplačilo na 2—6 milijard tja do 1. 1963. Prva milijarda je bila plačana do 31. avgusta 1. 1921 s pomočjo zunanjih kreditov Nemčiji. Ker so se kasneje izplačila ustavila, je Poincare zahteval zasedbo Porurja kot garancijo za izostalo odškodnino. Kljub angleškemu protestu so 11. januarja 1923 vkorakale francoske in belgijske čete v i /Clzacijo-Loreno Severni Šlezvik Poznanjsko in zahodna Prusija TeŠinsko Eupen. Malmedy Gdansk Memel (Klajpeda) skupaj 3.000 160.000 42.000 320 1.000 1.849 2.300 65.700 2.700.000 40.000 61.000 356.740 140.000 5.880.000 Ljudsko glasovanje je imelo odločiti: V Gornji Šleziji 9.000 1,800.000 V Pošaarju 1.924 657.871 1 Od Gomješlezijskega plebiscitnega ozemlja je prišlo 30% površine k Nemčiji, 49% k Poljski. Izgube v kolonijah 2,952.900 11,974.500 Nemški geopolitiki, med njimi Arthut Dix v svoji »Politische Geographie« pravi, da je »je versajski mir oropal Nemčijo možnost prehrane na lastni zemlji. Vzetih je bilo 15 do 20% nemške proiz- BRUNNING nemški kancelar in zunanji minister, ki je prepričeval antanto, da Nemčija ne zmore več reparacij Porurje. Nemci so nato odklonili nadaljnje reparacijske dajatve. Iniciativo so prevzeli Angleži in Američani. Prišel je tako zvani Dawesov in Youngov načrt. Leta 1924 je bila odškodninska kvota reparacij določena že na 50, 1929 le še na 36, 1932 na tri milijarde zlatih mark. Tedaj je Briinning izjavil, da Nemčija sploh ne more več plačati. Na Macdonaldov pritisk je bil reparacijski sistem na konferenci v Lausanni 9. julija 1923 sploh črtan in postavljena obveza za Nemčijo, da plača v dobi 12 let na račun vojnih dolgov v obliki bonov tri milijarde zlatih mark. Kako je potem bilo, je še v svežem spominu. Brest-Litovska tragikomedija Dne 28. novembra 1917 so se začela prva mirovna pogajanja med sovjetsko vlado in osrednjimi velesilami, Nemčijo in AvstroOgrsko. Dne 15. decembra je bilo sklenjeno premirje. Rusi so zahtevali od Nemčije samoodločbo narodov, odpoved anektiranega ozemlja ter vsakršne zahteve po vojni odškodnini na račun carske Rusije, za katero da ne bo- TROCKI vodja sovjetske delegacije pri pogajanjih v Brest Litovsku do plačali ničesar. Med delegati ni bilo soglasja, pogajanja so zašla na slepi tir. Medtem je Nemčija, ki je imela v rokah velike ploskve beloruske in ukrajinske zemlje, na tihem sklenila pogodbo z novo, po njej podpirano ukrajinsko vlado v Kijevu. Dne 9. februarja 1918 je bil poseben nemško-ukrajinski sporazum podpisan, dan nato je sovjetski delegat Trocki mmmaaammmmmmmmmmmmKmmmmmmmammmam — Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna „Franz-Josefova“ grenka voda zaostanke prebave, nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja „Franz-Josefova“ voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br, 15485. 25. V. 35. ogorčen zapustil Brest Litovsk. Obe stranki sta spet zgrabili za orožje. Sovjeti so očitali Nemcem, da se hočejo polastiti Ukrajine, Nemci pa so predirali v Letonsko in Estonsko ter se bližali Petrogradu. Dne 24. februarja 1918 so stavili Nemoi moskovski vladi ultimat, nakar so sovjetski delegati prispeli spet v Brest Litovsk in s protestom podpisali diktirano pogodbo. Odpovedati so se morali Litvi, Letonski, Estonski in Poljski ter dovoliti nemško okupacijo Bele Rusije do konca vojne. Izprazniti so morali Ukrajino, Turčiji pa vrniti armenske kraje Ardahan in Kars ter Batum. V dodatnem protokolu so zahtevali Nemci še samostojnost za Gruzijo v Kavkazu (petrolejski vrelci!) in vojno odškodnino 6 milijard zlatih mark. Nemci so zasedli Ukrajino do Harkova in Rostova ob Azovskem morju, na severu pa so stali pred Petrogradom, pri Narvi. Do izvršitve zadnjih pogojev pa ni prišlo, ker so se osrednje sile prej zrušile in je mir v Versaillesu vkrojil novo Evropo. Ivo Lapajne. Ne pozabi naročnine! Namesto skozi Suez - okrog Afrike Sredozemsko morje je po vstopu Italije v vojno postalo zaprto za plovbo angleških ladij iz Gibraltarja na vzhod. Ladja, ki je doslej plula iz Hongkonga do Londona 50 dni, bo potrebovala zdaj 60 dni. Pot iz Indije v Anglijo bo preko rta Dobre nade za tretjino, iz Avstralije za dvajsetino daljša. Za letni efekt uvoza bo morala Anglija povečati svojo trgovinsko mornarico med dominioni in matično zemljo. Lani je šlo skozi sueški prekop nad 3000 angleških ladij, ki so prevzele blaga za 15 milijonov ton. Od tega ze 11 milijonov ton v angleške luke. Tovor je bil v prvi vrsti perzijski petrolej, oljni plodovi iz vzhodne Azije, kavčuk izBrit-ske Malaje, avstralska pšenica, indijska volna. Vse te surovine bodo zdaj prihajale v Anglijo okrog Afrike. Angleška trgovinska mornarica bo torej po izgubi norveškega i in danskega tržišča morala opraviti velike napore po oceanih. Najslgurnejše sredstvo za gašenje ter-mitskih bomb. Po nekem nemškem patentu, gase bombe, napolnjene s termitom z mešavino, ki sestoji iz 70% peska in 30% kalijevega-hidrosulfata (KHS04), Vzeli so 500 gr termita, ki je bil užgan. Ko je zgorela tretjina, so začeli gasiti z omenjeno zmesjo peska in kalijevega -hidrosulfata. Poskus je popolnoma uspel. Strategija v svetovni in v sedanji vojni Vsak frontalni napad, pa če je še tako pogumno in silovito izveden, vodi po nemškem generalu S c h 1 i e f f e n u lahko samo do »ordinarne« zmage, pri kateri ostane poraženemu nasprotniku še vedno možnost umakniti se in na novo zbrati k odporu na drugem mestu. Ako hočemo doseči »resnično zmago«, ki vodi do uničenja sovražnika, moramo zajeti eno ali drugo njegovo krilo, a najbolje Goe. Popolni uspeh pa doseže le oni, ki sovražno vojsko v celoti obkoli. Primer tipične uničevalne vojne daje bitka pri Cannah leta 216 pr. Kr. Tedaj je stalo 86.000 Rimljanom, med njimi 6000 jezdecem — večinoma mladim in izvejbanim bojevnikom — nasproti 40.000 pešcev in 10.000 konjenikov kartažanske vojske, sestavljene iz večinoma starih in mnogih vojnah preizkušenih vojščakov. Po spretnem Hanibalovem zajetju so bili Rimljani končno popolnoma obkoljeni. Okoli 60.000 jih je obležalo na bojišču, nekaj tisoč jih je bilo ujetih, in samo osta nek razbite vojske, med njimi konzul Te-rencij Varro, se je rešil. V vojni 1. 1870-71 je dosegla nemška vojska dve veliki uničevalni zmagi, prvo pri Sedanu in drugo pri Metzu. Pri Se-dami je bilo 104.000, pri Metzu pa 170.000 francoskih vojakov ujetih ne da bi bili ranjeni. Pa tudi zmaga nad zadnjo francosko vojsko, nad armado generala Bourbakija, je mogoče primerjati z uničevalno bitko, kajti njegove 84.000 mož štejoče čete so bile vržene na nevtralna švicarska tla in tam razorožene. Svetovna vojna v letih 1914—1918 je pokazala kmalu po začetku čisto drugačno strateško operiranje, kakor so vojskovodje pričakovali. Prava premakljiva vojna je trajala dejansko samo do pozne jeseni leta 1914. Takoj nato se je razvila v pozicijsko vojno. Posebno stara nemška. pa tudi avstroogrska vojska je bila izvežbana čisto za napad. Toda odločujoči vpliv modernega orožja jo je vedno bolj silil k opuščanju napada in prilago-devamju v položajih. Po tej taktiki so morali končno poseči celo Rusi, ki so prej vedno napadali v ogromnih množicah in naravnost. Fronte so se pri obeh nasprotnikih vedno bolj in bolj raztegovale, dokler se niso ustavile ob morju ali meji kake nevtralne države. Dejansko bojno manevriranje je bilo po otrpnitvi front izključeno. Tudi po vsakem napadu s frontnih položajev in po vsakem prebuju napredovanje ni dolgo trajalo, ker se je kmalu spet ustavilo na novih utrdelih položajih. V vsej svetovni vojni je prav za prav mogoče samo bitko pri Tannenbergu imenovati uničevalno. Po zaključku velike svetovne vojne so nemški strategi sklenili vrniti se k premikata! vojni, ker so spoznali, da je mogoče doseči odločilne in nagle uspehe samo z napadom in uničevalno zmago. Tako so pripravili tako imenovano »bliskovito vojno«. Strokovnjaki praktiki in vojaški pisatelji teoretiki so leta in leta propagirali ideje te strategije. Na nasprotni strani se je pa pojavila za svojo varnost vedno skrbeča in bogata Francija z idejo obrambne črte in pričela graditi Maginotovo linijo. Z zgraditvijo te trdnjave, segajoče vzdolž vse meje proti Nemčiji, dovršene v glavnem že v letih 1930—1934, je hotela Francija napad na svoje ozemlje »za vselej onemogočiti«. Mnoge druge države so nato sledile fran coskemu zgledu. Končno je pričela tudi Nemčija sama graditi v letih 1938—1939 svojo Siegfriedovo obrambno črto. Namen te črte je biivsaj za nekaj časa preprečiti vojskovanje na dveh frontah hkrati, na vzhodni (Poljska) in zahodni (Francija). » Toda nemška strategija se je svojemu novemu duhu ustrezajoče kljub temu ves čas pripravljala le na gibljivo, »bliskovito vojno«, torej na napad. Samo da je morala najti nova sredstva in nove metode vojskovanja. Napad pehote na utrd-baih skrite strojnice je obetal kaj tnalo fegledov na uspeh. Zaradi tega se je Nemčija odločila za izkoristite v motorja do skrajnih mej možnosti, in to na kopnem in v zraku. Napad na kopnem pa naj bi z motorizacijo bil tudi bolj za varovan, ne samo hitrejši v napredovanju. Tako so nastale oklepne divizije, s katerimi je nemška vojska lani v jeseni presenetila Poijsko v »tfekovtU vojni-«. S tem je dosegla uničevalno vojno in dokončni poraz Poljakov pri Kutnu. Tudi sedanji napad na zahodu je bil skrbno pripravljen po teh načelih. Energično in strelovito izvedene operacije, podobne onim iz 1. 1796, v Italiji, so vodile najprej do uničevalne zmage pri Dunkerqueu, ki je v Vsej zgodovini vojn edinstvena in brez primere. Spretnemu angleškemu umiku se je sicer posrečilo rešiti ogromno večino moštva, toda zgubljen je bil ves voini material. Angleške čete so bile prisiljene Francijo zapustiti. Takoj nato so sledili novi stre-loviti sunki, ki so zlomili še nadaljnji odpor. Kako bi lažje prišli do proizvodnje domačega sladkorja Zadnji čas se je sprožila misel, da bi se tudi pri nas omogočila sladkorna industrija. Po stari navadi so se tudi pri tej stvari pojavili nasprotniki, ki bi radi v kali zatrli to dobro misel. Agronomi, ki bi morali tako podjetnost že v lastnem interesu zagovarjati, so iz bojazni, da bi sladkorno tovarno že jutri začeli graditi, vrgli puško v koruzo in so zbežali. V »Večemiku« od 7. t. m. nastopi neznani pisec »ih« z dokazi, ki povedo, da ima baš Slovenija mnogo premalo njiv in travnikov za pridelavo vsakdanjega kruha za ljudi in krme za živino. Nadalje podčrtava pisec, da mora Slovenija letno uvažati nešteto vagonov žita in mlekarskih (pravilno: mtevskih, opom. uredni.) izdelkov. Poleg tega pridelamo krme za živino le za tri četrti leta, četrt leta pa živina prestrada... Ne oporekam trditvi, da se mora žito uvažati, čisto neosnovana je pa trditev, da imamo premalo krme. Pred svetovno vojno so v normalnih Je tih, ko ni bilo suše, kakor leta 1908, pridelali toliko krme, da je je preostalo še za izvoz. Že vedno so največ krme izvažali s postaj Pesnica, Račje-Fram, Pragersko, Slovenska Bistrica, Poljčane, Ponikva, Sv. Jurij pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Mestinje. V mesecih julij - oktober 1. 1913. so na teh postajah naložili 464 vagonov, druge mesece, t. j. november - junij 1913 - 1914, pa 196 vagonov krme. Če računamo, da naložijo na vsak odprt 15 tonski (1K) vagon povprečno 8500 kg v bale stisnjene krme, je znašal izvoz krme v enem letu 5,610.000 kg. Ker so drugod, n. pr. v Domžalah, Brezovici. Vrhniki itd., tudi naložili več ali manj krme, lahko cenimo letni presežek krme v Sloveniji kakšen-krat na 800 vagonov. V Sloveniji je še toliko puščine, da bi mogli na njej pridelati vso za sladkorno tovarno potrebno peso in bi še preostala lepa ploskev žitnega polja. Ta puščina črnogledcem najbrž ni znana, zato jih povabim na poučni zlet v kraj, iz katerega naj bi ustvarili rodovitno polje. Okrog Rač, Polskave, Pragerskega in južno Slovenske Bistrice je ravnina zeio močvirna. Po izkopanih dražnicah se odteka le del umazane vode. Jelševo drevje prepreza močvirne travnike, koder najboljše uspevajo bodeči oset, ostri saš in preslica. Nezdrava močvirna kislica razjeda travnike. Košenina je brez vrednosti. Velike ploskve zlasti vzhodno pragerske železniiške postaje so odvzete kulturni zemlji in je ondod leglo komarjev poleti neznosno. Pragersko in sosedni kradi imajo zaradi večnega izhlapevanja zastale vode nezdravo podnebje. Peščeno-prodnati svet niže Pragerskega je posebno v dolini Dravinje rodoviten. Ali se ne bi dala plodnost te zemlje raztegniti od obrežja Dravinje tja gori čez Pragersko do Polskave? Tudi ob Bistrici in Ložnici, t. j. svet južno Slovenske Bistrice, je še dokaj poraben, le ob železnici in južno od nje so še velike, mlake. Agronomi rodoljubi, ojunačite se in stavite v prid domovine na razpolago vso vašo strokovno sposobnost! Zavihajte si rokave, pljunite v roke in začnite z delom! Po ureditvi Dravinje od Poljčan do njenega izliva v Dravo ter po smotrni ureditvi njenih dotokov Bistrice, Ložnice, Dravinje, Polskave in Framskega potoka vam ne bo težko osuševanje sveta ob Polskavi in okoli Pragerskega. Besedo ima tudi državna uprava, ki se ne bo obotavljala nuditi ustrezna sredstva, zlasti če dokažete očitne koristi, katerih bo tudi ona sama deležna. S prav tako dobrim uspehom bi se dalo osuševanje nadaljevati tudi pri Slovenski Bistrici. Tako bi ob vsestranski dobri volji kmalu izginile tiste smrdljive žabje luže vse doli do Celja. Pretvarjanje te pušče v rodovitno zemljo bi imelo baš to prednost, da drugega slovenskega sveta ne bi bilo treba pritegniti h gojitvi sladkorne repe za potrebe sladkorne tovarne, ker bi tako pridobili dovolj rodovitne zemlje za set-višče, ki ga danes resnično še zelo primanjkuje. I. M. Pripis uredništva. — Vprašali smo našega sotrudnika ravnatelja Andreja Žmavca za mnenje o pobudah v gor- ! mem članku. Prinašamo njegovo Kratko izjavo: Ne dvomim o dobrih namenih pisca 1. M., njegovih trditev — razen glede na nujno potrebo temeljitega izboljšanja nerodovitnega, zamočvirjenega in tolikokrat po poplavah upostošenega sveta — pa ne podpišem. Kmetijski strokovnjaki (agronomi) imajo čisto prav, če se danes še ne zavzemajo za ustanovitev slovenske sladkorne industrije iz razlogov, ki so vendar splošno, gotovo pa vsakemu resnemu narodnemu gospodarju dobro znani. V dolgih desetletjih smo pač mnogo zamudili in zanemarili, v teh nerodnih časih pa nihče ne more resno misliti na izvršitev velikopoteznih melioracij, čeprav bi bile umestne in bi se tudi bogato izplačale. Saj nismo zmosli brez-mala nobenih Domembnejših ureditev hudournikov, potokov in rek, s samimi krparijami in obljubami pa nikamor ns pridemo. Da bi se kmalu uveliavil novi rod, ki bi vse to urno in smotrno pristo-ril! Sicer pa spadajo take stvari že boli v strokovne liste, dasi je treba samo pozdraviti res dobre pobude iz naroda tudi v drugih listih. Pa, gospod urednik, še besedico o prodaji slovenske krme! Krma prav za prav ni tržno blago, pač pa je temeljno sredstvo za vsestransko kmetijsko proizvodnjo, ki šele daje pravo tržno blago za mnogotere svrhe obrta, industrije itd. Napredne dežele ne prodajajo krme tako na sploh, kakor ponekod pri nas. To bi bil rop na narodnem premoženju iz dotične zemlje. Kupčije s senom se močno polašča špekulacija, ki spretno iit neredkokrat brezvestno izkorišča nevednost in stisko baš slovenskega oratarja. Izvoz krme, ki kakšenkrat res iznašat letno nekoliko stotin vagonov, pomeni lahko mnogo samo za tisto majhno število prekupčevalcev in izvoznikov, za kmeta prodajalca vselej veliko škodo, za domače kmetijsko gospodarstvo pa povrh sramoto. No, da končava: Jugoslavija ima do* volj sladkorja, samo da je to važno ljudsko hranivo predrago. Ob današnjih splošnih razmerah bi ne bil slovenski sladkor nič cenejši. Za ustanovitev slovenske sladkorne industrije za enkrat vobče ni pogojev niti jih — mislim — šd dolgo ne bo. Kultura Razpis likovnih nagrad banske uprave Za nagrade se bodo upoštevala le slikarska, plastična ali grafična dela, ki so nastala v dobi od 1. aprila 1940. do 31. marca 1941., oziroma niso še bila pred tem časom' javno razstavljena ali reproducirana. Umetnine morajo biti tako izdelane, da so uporabljive za reprodukcije. Za slike v olju je predpisan kot najmanjša velikost format 72x100 cm, večji formati morajo biti v istem razmerju. — Akvareli in grafična dela so lahko manjša vendar v razmerju, ki se sklada s pred pisano mero oljnatih slik. Za kipe velja kot najmanjša mera naravna velikost. Za morebitne reliefe in medalje velikost ni predpisana. Število in višino nagrad določa po svobodnem preudarku glede na število nagrade vrednih umetnin razsodišče, ki bo imenovano v ta namen. Nagrajene umetnine se po možnosti odkupijo, pa tudi če ne, so umetniki vezani, da dovolijo reprodukcijo nagrajenega dela prvenstveno kraljevski banski upravi. V primeru, da ne bo predloženih dovolj takih del, ki bi nagraditev zaslužila, se nagrade podele le v omejenem znesku ali sploh ne raizdele in se preostali znesek prihrani za prihodnje razpise. Umetniki naj pošljejo svoja dela do vkljil čno 31. marca 1941., do 18. ure v Narodno galerijo v Ljubljani. Vsako delo naj bo opremljeno z geslom, priložena pa mora biti tudi zapečatena kuverta, ki vse-1 buje geslo, naslov in ime natečajnika. Vsa podrobnejša pojasnila se dobe pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave. Kaj bo z letošnjim izvozom hmelja? HMELJARJI PRIČAKUJEJO ZASTOJ IN ŽE SEDAJ PROSIJO ZA POTREBNE UKREPE ske banovine. Ta zahteva je z ozirom n& dejstvo, da prejema Narodna banka redno vse devize za izvoz hmelja, več kakor upravičena. Če državna blagajna nakloni hmeljarjem to pomoč, ne pospešuje le bogatega vira deviz, ki bi moral sicer usihati, ampak tudi važno panogo gospodarstva v državi, posebno pa nudi tudi nujno potrebno odpomoč tisočerim sicer stiskanim hmeljarskim družinam, obenem pa tudi s temi v zvezi vsemu trgovstvu, zadrugarstvu in obrtništvu v prizadetih krajih, ki so s hmeljarstvom tesno povezani. Za likvidacijo kreditov naj se pooblasti denarne zavode v vseh večjih krajih celjskega, gornjegrajskega in slovenjgraškega okraja. Ti zavodi se naj obračajo po informacije in priporočila na Banovinsko h m oljsko komisijo v Celju, ali na pristojne občine. Na seji »Združenja jugoslovanskih izvoznikov hmelja« (UHIK) je bilo zagotovljeno, da razvoj hmeljske rastline obeta dobro letino, ki bo gotovo nekoliko boljša od lanske. Kakor je videti, bo v doglednem času izvoz našega prvovrstnega hmelja v daljne dežele (USA in Brazilijo) še onemogočen. V teh skrbeh, ko je ogrožen obstoj nad 6000 hmeljarskih družin, je treba pravočasno pogledati nevarnosti v oči ter hitro pod-vzeti vse potrebne korake v zaščito hmeljarjev, da nas čas ne prihiti in ne zaloti nepripravljene. Hmelj je treba po zorenju obrati, posušiti in konservirati, kar je zvezano z novimi investicijami poleg prejšnjega obdelovanja in občutnih izdatkov, ki jih ta kmetijska panoga zahteva. Le prered-»ki 'SO hmeljarji, ki zmorejo ta velika bre- mena iz lastnih moči in velika je večina tistih, ki so jim sredstva že pošla celo tako daleč, da ne bo pri roki niti beliča za drago obiranje in nakup za sušenje. Znano je, da so prebivalci v mnogih strnjenih hmeljarskih krajih z ozirom na življenjske pridelke pasivni ter izključno navezani na dohodke iz hmelja. Težaven položaj in nevesele perspektive hmeljarjev zahtevajo hitrih in odločnih ukrepov. Predvsem naprošamo ministrstvo trgovine in industrije z direkcijo za izvozno trgovino in ministrstvo kmetijstva za sporazumne ukrepe, da se najdejo dovolj varna pota za izvoz hmelja v prekomorske kraje, predvsem v Sev. in Južno Ameriko. Če pa vsaka eksportna možnost za enkrat odreče, prosimo, naj oskrbe s finančnim ministrstvom potom Narodne ali Agrarne banke cenen kredit hmeljarjem drav- Novice Gledališka umetnost in slovenska vas Vladimir Kreft / Predlog o gostovanjih poklicnih gledališč na podeželju eventuelno ostali, pa ne bi zmanjšali umetniške vrednosti igre. Danes, ko končujeta slovenski gledališči, naj te besede zlasti veljajo za Ljubljansko dramo in opero, želimo, da svoja gostovanja na deželi pomnožita ter jih uredita po nekem določenem načrtu. S smotrenim delom, z vzajemno pomočjo vseh prizadetih činiteljev bi se dalo mnogo koristnega napraviti. Uspehi v tej smeri gotovo ne bi izostali in nedvomno je, da bi se v kratkem času tudi v znatni med dvignil kulturni nivo slovenske vasi. Sprožili smo to vprašanje z željo, da se ga pravilno razume in se ga tudi skuša čim preje v najboljši obliki rešiti po načelu: z ljudstvom za liudstvo. Sezona v obeh slovenskih gledališčih je pri kraju. Igralci bodo odšli na počitnice, vodstvi gledailišč bosta med tem časom pripravili nov program za prihodnjo sezono, kulturni kritiiki pa bodo napravili bilanco o umetniški vrednosti pretekle gledališke sezone. Dan za dnem obiskuje slovensko Talijo naš meščan in to, kaikor je ugotovljeno, predvsem srednje situirani meščan, kjer pozablja ob lepi igri, petju in glasbi na tegobe današnjih dni; gledališka umetnost pa mu tudi dviga njegov kulturni nivo. Ko tako leto za letom opazujemo delo, ki ga vršita slovenski gledališči, prihajamo do zaključka, da je potrebno, da se kulturno poslanstvo obeh gledališč v čim večji meri razširi tudi na slovensko vas. Na deželi sicer že zavzema gledališka umetnost velik obseg. Naši diletantski odri prikazujejo burke, komedije, drame in tragedije slovenskih in tujih avtorjev, tu in tam celo beremo o uprizoritvi operete ali opeTe; vaški kulturni delavci so korajžni in njihove predstave nudijo večkrat pravi umetniški užitek. Slovensko vaško ljudstvo, zlasti pa mladina, pose-čajo z veseljem te predstave, nabirajoč si pri njih novih drobtin, ki ne ostajajo brez dobrega vpliva na človekov inte-lekt. Delo, ki ga nenehoma opravljajo diletantski odri na deželi, je za narodovo prosvitijenost velikega pomena. V to delo žrtvujejo poedinci ves svoj prosti čas, mnogo truda, skrbi in nehvaležnega dela. Za pripravo predstave se navadno mora premostiti večje ali manjše ovire; posebno pa otežkoča gledališko delo na vasi pomanjkanje dobrih in zadostno strokovno naobraženih režiserjev. če upoštevamo vse te težave, s katerimi se mora boriti diletantski oder predno uprizori gledališko igro, potem se ne moremo čuditi, da posamezne uprizoritvi kažejo pomanjkljivosti, ki manjšajo umetniško vrednost poedinih predstav. Ko se vprašujemo o možnostih, ki bi lahko te pomanjkljivosti odstranile, prihajamo do zaključka, da bi slovenski gledališči lahko nudili za to posebno pomoč. Ta pomoč naj pa bi se izvedla v obliki stalnih gostovanj obeh slovenskih gledališč po podeželskih odrih. , Zdi se nam popolnoma razumljivo, da hoče videti tudi naš vaščan na pr. Hamleta, Revizorja, Namišljenega bolnika, Hlapce, Trubadurja, Tosco, Gorenjskega slavčka in druge lepe in umetniško podane igre. Dejstvo je, da deželi manjka resnih in vzgojnih vprizoritev. Zato je vasi treba te preskrbeti, in slovenski gledališči sta po svojem kulturnem poslanstvu, ki naj ga vršita za vse slovensko ljudstvo, poklicani, da priskočita na pomoč vaškim diletantskim odrom s svojimi gostovanji. Ljudstvo bi z velikim veseljem po-sečalo predstave, katerih nosilci bi bili naši poklicni gledališki umetniki. Vaški gledalci bi pokazali igralcem svojo iskreno hvaležnost za njihov trud; mogoče res ne bi igralci prihajali po dejanju pred zastor, mogoče tudi ne bi bilo ploskanja med dejanjem, toda kljub temu bi vaščan nedvomno izkazal svojo zahvalo za delo, o katerem je prepričan, da je dobro ta zanj koristno. Nepremostljivih ovir za realizacijo gornjega predloga ni. Vse ovire in zapreke, ki bi se pojavile, bi se dalo ob sodelovanju vaških kulturnih delavcev z gledališkima upravama, zmanjšati ali tudi odpraviti. Tudi tehnične ovire, ki bi gotovo nastale, bi se dale zadovoljivo rešiti. Posamezni nedostatki, ki pa bi I neguje zobe z zobno kremo S Celim Odškodninska tožba zaključena s poravnavo bilo v tej zadevi več razprav. Zadnja Poročali smo že, da je tvrdka VVesten, d. d. v Celju, tožilo za odškodnino 64 njenih bivših delavcev, ki so bili ob priliki stavke, ki je bila pred par leti pri West-ou, odpuščeni iz službe, v delavske knjižice pa je bil pritisnjen rdeč žig, na podlagi česar večina teh odpuščenih delavcev ni mogla nikjer dobiti službe. Delavci so tožili tvrdko za odškodnino in je razprava se je vršila včeraj pri okrožnem sodišču. Dosežena je bila poravnava in sicer tako, da plača tvrdka We-sten vsakemu delavcu 5000 din odškodnine. Delavstvo je to poravnavo sprejelo in zastopnik tvrdke Westen je vsakemu takoj izplačal na roko 5000 din. S to poravnavo je zadeva dokončno urejena. IZ SODNE DVORANE Pri okrožnem sodišču v Celju se je zagovarjal 48 letni trgovski pomočnik Henrik Arzenšek iz Šmarja pri Jelšah. Obtožen je bil po Čl. 3. zakona o zaščiti države in obsojen na 2 leti In 2 meseca ro-bl|e. — Na 4 Jeta robije je bil obsojen 20 letni čevljarski pomočnik Ludvik Goričan Iz Okiške vasi pri Oplotnici, ker je v gozdu napadel Ivana Breznika in ga z udarcem z ročico po glavi usmrtil. — Na 2 leti in 1 mesec strogega zapora je bil obsojen 19 letni Ivan Hlupič, ki je v Zbelovski gori pri Ločah udaril Nežo o njih. Cisti dobiček je namenjen gradnji Doma koroških borcev v Celju. KNEZ PAVLE POROČNA PRIČA SLIKARKI LOZANICEVI V topčiderski cerkvi je bila te dni v navzočnosti Nj. Vis. kneza Namestnika Pavla in kneginje Olge ter povabljencev iz najvišjih krogov poroka znane beograjsko slikarke Milico Lozaničeve, hčerke dvorne dame kneginje Olge, in letalskega kapetana Branislava Petroviča. Knez Pavle je bil priča popularni slikarki. o Težka nesreča delavca v kamnolomu. V kamnolomu g. Mazeja in Mlakarja v Šoštanju v Paki pri Velenju sc je primerila v sredo težka nesreča, katere žrtev je postal 30 letni delavec Auberšek Anton iz St. Janža na Vinski gori pri Velenju. Auberšek jc usodnega dne delal v kamnolomu, kjer so je usulo na njega kamenje, pri čemer mu je neki oster kamen odsekal prste na desni roki. Ponesrečenca so takoj prepeljali v slovenjgraško bolnišnico. n Avtomobil eksplodiral in zgorel. Sredi Sarajeva je eksplodiral avtomobil tamkajšnjega Okrožnega urada, s katerim se je zdravnik peljal k nekemu bolniku. Dva kratna zaporedna eksplozija je povzročila požar, ki je avtomobil popolnoma uničil. Zdravnik je ostal nepoškodovan. V zmoti je naročnik, ki je ob naročbi »Večernika« morda plačal naročnino za kak mesec vnaprej, potem pa ne več, a je list še dalje prejemal do odpovedi ali ustavitve 'lista, ne da bi — navzlic tudi večkratnim opominom — zaostalo naročnino poravnal. Kajti zaradi reda in tudi v interesu mnogih tisočev naročnikov, ki naročnino točno poravnavajo, bomo dolžno naročnino, žal, morali brez izjeme od vsa kega takega naročnika izterjati na način in s sredstvi, ki nam jih nudi zakon. Uprava »Večernika«, Maribor. o. Darujmo za Rdeči križ! Včeraj in danes zbirajo požrtvovalne članice in člani Rdečega križa v dravski banovini razni sanitetni material, posteljnino itd., da morejo spopolniti skladišče banovinskega odbora z najnujnejšim za event. resne primere. Nihče naj ne bo trd in naj skuša po svojih močeh — bodisi z materialom, bodisi z darovi v gotovini — pomagati Rdečemu križu, da bo mogel izpolniti svoje plemenite naloge. Darujmo hitro in čim več! Nihče ne more danes vedeti, kaj nas čaka, toda pripravljeni moramo biti! o Matura v Murski Soboti. V petek jc bila končana matura na soboški gimnaziji Od 3(5 kandidatov jih je 34 z uspehom končalo zrelostni izpii, in sicer: Anlauer Marija, Balon Franc, Berden Jožef, Berden Stefan, Cug Evgen, Ceh Josip /oproščen ustnega izpita), Ceh Zora, Cisar Stefan (o. u. izp.), Derkač Karel, Dolenc Franc, Eljaš Janez, Gabrijelčič Bojan, Gross Bogomil, Gumilar Marija, Horvat Jožef, Ifko Ivan, Jakus Cvetka, Kohne Emanuel, Košir Danilo, Kukel Gizela, Marič Marija, Novak Alojzij (o. u. izp.), Ogorevc Ivan, Orel Milidrag, Pcrš Sidonija (o. u. izp.), Pože-gar Avgusta (o. u.izp.), Skuk Darinka, Ra-kusch Viljem, Sila Stana, Smej Josip (o. u. izp.), Vučko Anton, Weingerl Aleksander, Zibrik Koloman, Zlahtič Vitomil. Dva kandidata imata popravni izpit iz enega predmeta. Maturi je predsedoval kot ministrski odposlanec g. Anton Zupan, upokojeni ravnatelj celjske gimnazije. MONOPOL NA UVOZ RIŽA V Sofiji se mudi direktor devizne direkcijo Narodne banke g. Ljubisavljevie iz Beograda, da lx> uredil plačilni promet in kompenzacijske posle z Jugoslavijo. Dosežen je sporazum za večji uvoz bolgarskega riža v kompenzacijo za našo modro galico in kavslično sodo. Riž iz Bolgarije bo uvozil Prizad, ki bo dobil tudi monopol na uvoz italijanskega riža, tako da bo ves uvoz riža monopoliziran. Ceste in avtobusi v Slov; goricah Pod lem naslovom je prinesel Vaš cenj. lisi z dne 19. t. m. lep dopis, ki ga odobravam. Resnici na ljubo pa konslaliram, da naše zdravilišče Sl. Radenci ni odrezano od avtobusnega prometa. Obratovati je prenehalo ie podjetje Lininger. Promel na progi Maribor—G. Radgona—Slalina Radenci—Murska Sobola pa jc otvorila Mesino avtobusno podjetje v zadovoljstvo vseh krajev, ki jih je zvezalo, z Mariborom. — Radi ukinitve proge Lininger ni noben kraj preveč prizadet. Proga Maribor—Ljutomer veže vse glavne kraje te bivše proge do Ivanjec, proga Maribor—Murska Sobota pa kraje, ki gravitirajo v Gor. Radgono, Slalino Radenci in vozi skozi Sv. Benedikt, ki je prišel tako do redne zveze. Da bi sc na progi Maribor—Murska Srobota obratovalo v gotovih clneh preko Kapele je pač nepotrebno. Odpadla bi potem ob gotovih dneh G. Radgona, ki je bolj privlačna točka kakor Kapela, ki ima res lep razgled, gospodarsko pa vendar ni kos G. Radgoni. — Do vsake hiše pa avtobus res ne more. — Istolako je predlog, da bi ljutomerski avtobus vozil preko Košakov, nepravilen. Košaki imajo dve redni progi. Sv. Peter pa bi bil na la način brez zveze. Ne enemu vse, drugemu pa nič. Nujno pa je potrebno, da sc popravi cesla Senarska—Sv. Anion v Slov. gor. Rešiti je tudi ovinke na cesti Sv. Jurij—Ljutomer. — Občinstvo, ki potuje s lema progama si naj nabavi vozno listke pri postajni pisarni na Glavnem trgu. S tem olajša delo šoferjem in čas odhoda jc bolj ločen. — Morda bi kazalo, da uprava občinstvo na to opozori z napisom pri postajališču. Marsikdo čaka že pol ure prej, pa sc ne domisli, da bi si kupil vozovnico. Vstopajmo in izstopajmo hitro, ne ovirajmo težke službe šoferjem — in vsi avtobusi bodo prišli ločno v Mari-borv. 7.y. Dajte Selnici higieničen vodovod! Za zadevo naj bi se zanimal tudi Higienski zavod v Ljubljani Na tem mestu že drugič pišemo o vpra šanju zdravega in higieničnega urejenega vodovoda v Selnici ob Dravi, nadejajoč se, da se bo vprašanje sledjič le premaknilo z mrtve točke! Za po vojni zgrajen vodovod v Selnici je bila zajeta voda iz Selniškega potoka, narfiesto da bi se že takrat poiskal primeren izvir, kajti le izvirna voda je popolnoma čista. Tekoče vode pa ne očisti noben filter ter je neprestano izpostavljena okužbi po bacilih itd. Selniški potok teče po ozki globači; vanj se steka vsa voda, najhuje pa je, da se steka vanj v izdatni meri tudi gnojnica. Ob deževju hrumi vsa umazanija v potok. Poleg tega služi tekoča voda v grabi za napajališče živine. Ta okusno začinjena voda teče v selniški vodovod. Ob letošnjem deževju je bila ves pomladni čas izredno slaba voda. In velik čudež je, da doslej še nihče za tako vodo ni obolel. Toda bolje je prej na to misliti, kot šele takrat, ko bo že prepozno. Vsak laik lahko ugotovi, da je ob takem vodovodu okužba vsak čas mogoča. V takem primeru bi zdravje seveda več veljalo, kot sedanja zgraditev prepotrebnega vodovoda. Selnica pravkar gradi večmilijonsko stavbo nove narodne šole. Kot je razvidno, bo šolski mladini preskrbljena zdrava voda. Vodilni možje pa naj ob tej priliki ne pozabijo na ostale vaščane ter jih vsaj enkrat prijetno presenetijo s širokopoteznim načrtom o zdravem in higieničnem vodovodu. Drž. uprava je v zadnjem času mnogim krajem preskrbela vodovodne naprave ter taka dela tudi gmotno podprla. Prepričani smo, da bi oblast z isto ljubeznijo ter razumevanjem podprla tudi obmejno Selnico. Kajpada, za stvar je treba oblast zainteresirati! Selnica pa kliče in bo klicala: dajte nam zdrave vode! alk Maribor mladih risarjev Na tukajšnji I. realni gimnaziji bo jutri iti v nedeljo odprta razstava risb mladih dijakov. Razstavo je uredil g. prof. J i r a k zelo posrečeno. V prvem oddelku so risbe nižjih treh razredov, v drugem pa od četrtega do šestega. Tako občuti tudi obiskovalec razliko med mladimi risarji. Ko stopite v prvi oddelek, dahnejo v vas pisane barve, kar vzbuja nekako svežino. Na teh podobah ni posebne tehnike svetlobe in sence, ni posebnih motivov. Vse je nekako matematično izračunano na potezo, zato so tu tudi ornamenti najlepši. Kaže se težnja za skladnostjo barv, čeprav večkrat fantastičnih. Prevladujejo slike, prerisane z razglednic, toda nekatere so tudi lastno delo, kakor na pr. tretješolca Leskovca ali pa skice Šlajmerja. Slika je izraz duše. Mladi risarji teh risb I imajo pač domišljijo, toda neurejeno, pestro, kot so njihove risbe. Zanimanja za prirodo ni, le za nekaj, kar ima mnogo, mnogo oblik in čudne barve. V drugem oddelku se to občutje iz-premeni. Iz slik diha izbranost barv, ne več natančnost. Mladi ljudje, ki so to risali, iščejo lepoto v prirodi, v portretih, v ljubkosti domačih stvari, na pr. vaza z rožami. To je ravno razlika med obema oddelkoma. Med portreti, med katerimi jih je nekaj resnično »mojstr skih«, prevladujejo slike petošolke Brezo v n i k o v e. Omeniti je trčba še dijaka A m a 11 e t i j a, ki ima za portrete talent. Slike iz prirode so raznovrstne. Lepo je zlasti podana razlika med svetlobo in senco, tako na pr. pokrajine petošolca Bizjaka, v katerih se kaže mlada sila ustvarjanja, dasi še tu pa tam razbrisana. Dobro bi bilo, da s tem ne preneha. Skriti talent pa kažejo slike šestošolca Kroisa. So to najboljša dela na tej razstavi. Posebnost sta njegovi sliki v olju, ki sta, brez vsake hvale, dovršeni. Alko bo mladi umetnik v tej smeri nadaljeval, bomo srečali čez nekaj let njegovo ime med mladimi slovenskimi slikarji. — Idilične slike so dobro izbrane. Nekatere so seveda prerisane iz razglednic. V splošnem je razstava pestra. Vendar je treba pripomniti, da med imeni mladih slikarjev ni nekaterih talentov od lani, recimo šesto-šolcev. Zanimivo pa bi bilo prirediti razstavo onih dijakov, ki sicer nimajo obveznega risanja, pa ga drugače gojijo. Upajmo, da bo to kmalu! Vstop na razstavo je prost. Eno uro med našimi železničarji Imel sem priliko, da sem bil v družbi večje skupine mariborskih železničarjev. Lepo umiti in opravljeni so se pred hišami v železničarski koloniji oddiho-vali po zelo napornem delu. Nekaj , me je zares presenetilo! Pričakoval sem, da bodo politizirali in premlevali politične novice in senzacije, ki dandanes tako povečujejo skoraj že neznosno živčno vojno. Pa nič tega! Razgovarjali so se o svojih družinah, tudi o koncu šolskega leta je bilo mnogo govora, ker ima marsikateri železničar sina ali hčerko v sred nji šoli. Seveda pa so mnogo razpravljali o sedanji draginji, ki jo železničarji še menda bolj čutijo, kakor drugi stanovi. Pribiti je treba dejstvo, da železničar ne mara politike in brezplodnega govoričenja. To mu je menda že po njegovem delu prirojeno, saj tudi njegovo delo zahteva moža, točnosti in stvarnosti. Zato se mu ne ljubi prerokovati, kaj bo m kaj ne bo. Postaran železničar je zamahnil z roko, ko sem ga mimogrede vprašal, kako sodi o današnjem svetovnem položaju. »Odločni bodimo, naj ne bo šlev med nami, in delajmo, delajmo, pa bomo srečno prebili krizo. Tiste pa, ki povečujejo živčno vojno, iztrebimo iz naše srede, pa ne bo treba nič več po- litiziranja«. Tako je govoril železničar in njegovi tovariši so mu pritrjevali. Ali bi ne bilo lepo, če bi bilo tako tudi pri ostalih stanovih? Ali bi nam ne šlo mnogo bolje, če bi med nami ne bilo »politikastrov«, ki so jim babje čenče v sedanjem času mnogo ljubše od kosa kruha? Prav je imel neki govornik, ki je v Mariboru zatrjeval, da bi pri nas ne bilo več brezposelnosti, če bi vsak dal samo en dinar za skupno dobro, namesto denarja, ki ga zapravijo po zakotnih gostilnah ob razmotrivanju »najnovejših dogodkov doma m v' svetu«, ali pa če bi takrat delal doma, v svoji delavnici, trgovini ali pisarni samo 10 minut več. Namesto brezplodnega izgubljanja časa bi dosti več koristil človeštvu, kakor pa koristijo vsi tisti, ki rešujejo »položaj« po gostilnah. O vsem tem smo govorili železničarji in jaz in spoznal sem, da so železničarji res pravi narodni čuvarji, saj so raje govorili o vsakdanjem življenju, o svoji stanovski knjižnici, o izpitih, ki jih še čakajo o vrtovih, ki jim obetajo letos dosti pridelkov, izletih, ki jih prirejajo s svojo godbo in pevskim zborom in tudi o — športnem udejstvovanju. >g. ŠEST ZA ŠTIRJE PROTI POHORSKI VZPENJAČI Te dni je bil izredni občni zbor zadruge »Pohorska vzpenjača«, ki ga je vodil predsednik, veleposestnik g. Kor-dik iz Peker. Na dnevnem redu je bilo glasovanje o likvidaciji za druge. Šest zadrugarjev je glasovalo proti, štirje pa za likvidacijo zadruge »Pohorska vzpenjača«. Torej 1k> naše Pohorje le dobilo žično železnico... m Koucert vojaške godbe v parku. Drevi lio ol> pol 21. koncert vojaške godbe v mestnem parku, ki ga bo vodil priljubljeni kapelnik g. kapetan J. Jiranck. m Starše in ostalo občinstvo opozarjamo, Ja lio jutri, v nedeljo, in v ponedeljek na 1. drž. realni gimnaziji v Mariboru razstava risb in slik dijašlva. m Moški podružnici CMI) v Mariboru je daroval posestnik g. Ivan Grosek 100 din. m Iz Maribora odhaja znani pobornik Glasbene Malice g. Janko Arnuš v Središče ob Dravi. Njegovo društveno agilnost bodo zelo pogrešali. m Lažni merilce tehtnic. Dvema mariborskima trgovcema se je predstavil Franc .M. iz Nove vasi pri Radvanju za merilca tehtnic ter na la način izvabil dve decimalni tehtnici, s katerima se ni več vrnil. M. so orožniki aretirali. Tatvino je priznal in izpovedal, da je tehtnici prodal, denar pa zapil. m Otroci še vodno beračijo. Na zadnji soji je mariborski mestni svet sprejel energični sklep, da bo občina z vsemi sredstvi nastopila proti beračenju otrok. Iz-jleda [ia, da to ni nič pomagalo, ker hroci še vedno ustavljajo ljudi na aveniji, jim ponujajo ukradene cvetlice in pro-ijačijo. Polno je teh malih beračev tudi 7 mestnem parku. m Nova šoferska organizacija. Kakor uno obveščeni, bo v Mariboru v kratkem islanovljena organizacija poklicnih šoferjev, ki jo pripravlja g. Jože Pečečnik. Pravila so že odobrena. m Nočna lekarniška služba od 22. do vključno 28. t. m.: lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79. m Pri poročilu o višjih tečajnih izpilili na I. drž. realni gimnaziji je pomoloma izostalo ime gdč. Anice Vrisk, ki je uspešno dovršila višji tečajni izpit. m Naknadna zaprisega vojaških obveznikov bo prve dni avgusta. Kdor doslej še ni prisegel Nj. Vel. kralju Petru II., naj se do 20. julija zglasi v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11, radi vpisa v zad. sezname. m „Anarhlja“ pri Treh ribnikih. Treh ribnikov se pošteni ljudje zlasti v večernih urah kar izogibljejo. Tam sc potika cel kader pocestnic, ki se boje v mestu stražnika, v tamkajšnjih gozdičkih pa so popolnoma varne, saj se mož postave le redko kedaj zateče tja gori k Trem ribnikom. Ker so lam iepi izprehodi, ki bi se jih radi posluževali tudi mirni meščani, naj napravi oblast v lem pogledu red in z racijami očisti tamkajšnjo okolico. m Napad v Radvanju. V Radvanju je bila napadena od nekega moškega 40 letna zasebnica Antonija Jamnikarjeva iz Peker. Napadalec ji je s planko tako poškodoval glavo in hrbet, da se je morala zateči k zdravniku. m Kje je še slinavka? Po najnovejšem uradnem poročilu o živinskih kužnih boleznih posnemamo, da obstoja slinavka in parkljevka le še v okraju Maribor levi breg (Jakobski dol, Sv. Jakob v Slov gor., Cerknica), nadalje v okraju Slovcnjgradec v vasi Selo. m Strokovne Izpile za diphnnalsko-kon-zularno službo je napravil s prav dobrim uspehom v ministrstvu za zunanje zadeve g. Rcjmold Macun, nečak mariliorskega veletrgovca Antona Mucu na. m Obsojen vlomilec. Natakar Anton Šprajc, o katerem smo včeraj poročali, da je kradel žensko obleko in vlamljal, je. bil obsojen na 5 mesecev zapora in 400 'din denarne kazni. VIŠJI TEČAJNI IZPITI NA DRŽ. KLASIČNI GIMNAZIJI V MARIBORU Na drž. klas. gimnaziji so ustnega izpita bili oproščeni: v A oddelku: Druzovič Marija, Hrastnik Marija, Irgolič Maks, Jare Anton, Obersnu Zora, Pogačnik Bogdan, Robič Franc, Stalzcr Miroslav, Štabuc Franc, Vodopivec Miran, Vrabl Radovan, Ustni izpit so napravili: .Bizjak Vida, Cukala Alojzij, čertalič Anton, Grčgorovič Vladimir, Hojnik Branimir, Humar Dušan, Jančar Sonja, Janežič Stanislav, Korun Viktor, Kovačec Janko, Lončarič Gostirad, Okretič Milan, Pavlin Jožef, Perne Janko, Platovšek Jožef, Polanec France, Seme Frančišek, Stadler Ivan, Zagoršek Franc, Župec Frančišek in privatisti: Rožman Anton, Šegula Mariin, Svab Janez. — 2 pripravnika imata popravni izpit v avgustu; 2 pripravnika sta zavrnjena za leto dni. V B oddelku so bili ustnega izpita oproščeni: Belej Janez, Benčina Dušan, Falež Stefan, Frangež Valentin, Gračner Ernest, Ka-loud Herbert, Kovačič Janez, Pilino Maks, Zebot Dorolea. Ustni izpit so napravili: Baron Gorhard, Conč Jožef, Čuček Brani-voj, Derganc Adolf, Fašun Franc, Gaberc Slavko, Horvat Nada, Kosar Franc, Mohor Milivoj, Pavlinič Franjo, Potokar Avgust, Simončič Marija, Sturm Rado, Sušterič Jožef, Venišnik Anton, Zcrnec Maksimilijan in privatisti: Ceglar Stanislav, Mally Hildegarda, Vrhovec Marija Anton. — 1 pripravnik iina popravni izpit v avgustu; za leto dni so odklonjeni 4 pripravniki. * Naši izleti — Vaši izleti: 27.-30. junija Plitvička jezera—Crikvenica; .29.-30. junija Logarska dolina; 30. junija na Sotlo in v Šmarski okraj. — Zahtevajte prospekte in informacije od „PUTNIK-a“, MARIBOR! SANATORIJ v Mariboru, Tyršcva 19. Naj-moderneje urejen za operacije. Enterokli-ner za izpiranje debelega črevesa. Vodja specialist-kirurg dr. ČERNIČ. m Nagradne tekme je razpisala gasilska župa Maribor, desni breg, ki bodo ob priliki gasilskega praznika, 7. julija, v Studencih. Ta dan sc bo namreč blagoslovil lansko leto dograjeni gasilski dom. Vse priprave so v polnem teku. m Smrtna žrtev poljčanskega karambo-la. To dni smo poročali, da sla na Pečici nad Poljčanami trčila avtomobilist Rupert Draksler iz Maribora in motociklist Martin Jagodič. Motociklistov sovozač Alojz Kit iz Kostrivnice je dobil tako hude poškodbe, da je ponoči v mariborski bolnišnici podlegel poškodbam. Tukajšnje drž. tožilstvo jc odredilo obdukcijo. m Izlet trg. nad. šole. V nedeljo, 23. t. m. .se vrši peš-izlct III. razreda trgovske nadaljevalne šole v Pesnico, do gostilne Kerenčič. Odhod ob IG. izpred poslopja Trg. akademije na Zrinjskega trgu. Šolski odbor in Združenje trgovcev vabita gg. trgovce, da sc tega izleta z našo mladino v kolikor mogoče velikem številu udeleže. m Združenje trgovcev objavlja, da morajo biti na Vidov dan t. j. 28. t. m. trgo-i vinc zaprle samo med službo lmžjo v stolnici od 10. do 11. ure. — V soboloi, 2!). in nedeljo, 30 .t. m., pa ostanejo trgovine v Mariboru nepretrgoma zaprte. m Potovanje na Oplenac. Ker jc še nekaj prostorov prostih, opozarjamo vse člane Zveze Maistrovih borcev, da je še čas za prijave do 25. junija. m Poletni delavni čas za trgovine v Mariboru stopi v veljavo 1. julija in traja ja do 31. avgusta. V tej dobi se odpirajo trgovine ob 15., zapirajo pa ob 19. Do konca junija pa yclja se običajni delavni čas, to je od 14. do 18,30, nu kar opozarja Združenje trgovcev vse svoje člane. m Ukinjen promet v Frankopanov! ulici. Iver sc vrše radi preureditve Frankopanove ulice gradbena dela, bo promet na tej ulici od 24. t. m. dalje zaprl od Jezdarske do Zolgerjcvc ulice. m Zdravniško dežurstvo OIIZD ima v nedeljo, 23. I. m., g dr. Pograjc Stanko, Maribor, Tjr.ševa ulica 11-1. * Tombola Sokola I. sc vrši v nedeljo dne 30. junija. Tablica stane samo 2 din. Po tomboli velika ljudska veselica, brez vstopnine! *■ Kam pojdeš v nedeljo, 30. junija ... ? Tombolska Tablica te stane samo 2 dinarja s katero zadeneš 12.000 dinarjev. Po tomboli bomo plesali, jedli čevapčiče, pili vilice in uživali še druge dobrote... Zalo vsi na tombolo SOKOLA I. • Koncert pevskega zbora „Jadran-Na-nos" v Laškem. Dne 29. I. m. bo priredil la priznani pevski zbor v dvorani zdravilišča vokalni koncert narodne in umetne pesmi, na kar našo javnost že sedaj opozarjamo. *■ Pavešič, Kamnica. V nedeljo odojki na ražnju.______________________________________ Nova pošiljka amerikanskih žvečilnih bonbonov Čik je srečno prebila blokada in prispela v Ljubljano: MAKS JERAS, MIKLOŠIČEVA 34. mmmmmmmommsmammammmKammmtmmeshehi *■ Dijaki — nižješolci! Opozarjamo di-iaštvo na dijaški internat ,»Učiteljski dom", Ljubljana VIL, Zibertova ul. 27 (Spodnja Šiška), kjer se sprejemajo za šolsko Telo 1940-41 na stanovanje in v popolno oskrbo dijaki gimnazijci — nižješolci, dijaki meščanskih šol in učenci ljudskih šol od 3. razreda dalje. Prošnje, pismene ali ustne, za sprejem fantov v dom sprejema domova uprava, ki daje vsa potrebna pojasnila. V domu dobivajo gojenci tečno in zdravo hrano, se jim pere perilo, so vedno pod strogim nadzorstvom prefektov, ki jim pomagajo pri učenju. Letna oskrbnina se plača v 9 zaporednih mesečnih obrokih, počenši s septembrom. Mesec junij je oskrbnine prost. Uprava oskrbuje tudi vpisovanje učencev vseh razredov ob pričetku šolskega leta, seveda vse flogovomo s cenjenimi starši. Oglasite se v domu za naš prospekt, odnosno ga zahtevajte pismeno. m Prošnja PTL. Vljudno prašimo vse občinske urade, da blagovolijo na svojem področju opozoriti vse sokolske cdinice, fantovske odseke, gasilske čete, da za« ključijo nabiralno akcijo protituberkuloz-nega tedna in vrnejo neprodane nabiralne listke potom svoje občine na Sreski odbor društva RIv v Mariboru. Isto prošnjo naslavljamo na občine same, na gg. upravitelje vseh narodnih šol, da obračunajo zbirko še pred počitnicami, na in-dustrijce in ostale podjetnike, obratne zaupnike in na vse javne in državne urade, ki dbračuna še niso poslali. Nujno je, zato prosimo za odziv in se že v naprej zahvaljujemo. — Protituberkulozna liga v Mariboru. Kino * Grajski knio. Danes sijajna veseloigra „Kitly in svetovna konferenca'*. Smeh, zabava in zopet smeh. Hanelorc Scbrol, Paul Ilorbiger. * Kino Union. Od četrtka do vključno nedelje simfonija muzike in barve v velc-filmu „Mikado", ki je v živih naravnih barvah posnet. lvcnuy Baker in Jean Coiin v glavnin vlogah. * Esplanadc-kino. Senzacija dneva „Ni* nočka", najboljša komedija sezone z Greto Garbo. Edini in najnovejši film zadnjih dveh let Grele Garbo. * Kino Pobrežje. 22. in 23. junija „Zmaj Azije“. Napetost. Senzacija. Mir. Moto. Radio Nedelja, 23. junija Ljubljana: 8 jutranji pozdrav; 8.13 prenos cerkvene glasbe; 8.15 verski govor; 9 poročila; 9.15 gorenjski trio; 10 .Smetana „Moja domovina" (pl.); 11 operni trio; 12.30 poročila; 13.02 nedeljski koncert Ro; 10.30 pol ure za dijake; 17 kmetijska ura; 17.30 pevski zbor „Carikar“; 18.15 citre in balalajke (pl.); 19 poročila; 20 prenos pevske tekme iz opere; 22 poročila; 22.13 v kresni noči (Ro). — Beograd: 12 zabavni koncert (pl.); 14.40 poročila; 18 plesna gL 19.10 poročila; 19.40 narodne pesmi in gl> 21.40 poročila; 22.40 poročila; 22.55 plesna glasba (pl.). — Sofija: 12 narodna glasba; 19 vokalni koncert; 20.30 odlomki iz ope« ret. — Praga: 19.30 ljubavne pesmi čeških skladateljev (vok. konc.); 20.15 zabavni or keslralni konc. — Rim: 21 Verdijeva komična opera „FaIstaff“. — Budimpešta: 15.43 salonski kvintet; 23.20 ciganski orkester- — Bukarešta: 18.10 romunske pes' mi; 20.05 NVeberjeva opera „Carobni strelce". — Bratislava: 19.25 slovaške narodne pesmi; 21 ruske pesmi in plesi. ’ Ponedeljek, 24. junija Ljubljana: 7 jutranji pozdrav; 7.05 veseli zvoki (pl.); 12 iz otroške sobe (pl); 12.30 poročila; 13.02 opoldanski koncert Ro; 14 poročila; 18 zdravstveno predavanje „Nekaj o dieti"; 18.20 komorni trio (pl.); 18.40 slovenski delež v tujih kulturah (predavanje); 19 poročila; 20 veseli zvoki (pl ); 20.30 operna glasba;. 22 poročila; 22.15 za boljšo voljo (pl )- ~ 'Bedgrnp: 14.20 črnogorske narodne pesmi; 14.40 poročila; 17.45 narodna glasna na harmoiu* ki; 20.10 Shakcspearejev „Sen kresne noči,, 22 vokalni koncert; 22.30 plesna glasba, 22.40 poročila. — Sofija: 18.15 narodna gk. 19 vok. koncert; 22 plesna glasba. — Praga: 20 Kpncert čeških skladateljev; — Ej* renče: 19.30 mandohnski sekstet. —» BU dimpešta: 18.30 ciganski orkester; 20.1« \Vagherjev. večer (orkester. opere irtTsOb* sli). — Bratislava: 20 gledališki radijski komad; 2130 vokalni koncert (stare lian* innske arijej. protitankovsko baterijo. Desno Prirodnoisna kramljanja S kresnimi dnevi v visoko poletje Doba počitnic vabi na obale osvežufočih voda • Vsa narava diha s polnimi pljuči S prvim dnem rožnika smo vstopili v m e-teorološko poletje. Sonce vzhaja z vsakim dnem bolj zgodaj na jutranjem obzorju, sence postajajo vedno krajše in živo srebro v cevki leze v dnevnem maksimumu vsak dan više. Povsod je mnogo zraka in svetlobe, še nekaj časa in dosegli bomo pred kresnim večerom najdaljši dan leta, najkrajšo fantovsko noč sredi duhtečih kopic posušenega sena. Vsa narava je dosegla višek svojega gona, visoko v planine se je sprostilo zelenje ter nastavilo soncu še zadnje cvetje, da ga oplode žuželke za kratek čas zorenja do bližnje jeseni. LEPO JE POLETJE, ZOREČE IN PLODNO V človeku je že od nekdaj trdno zasidrana ljubezen do proste prirode. Dandanes, ko se odpira očem vedno več goličav kakor v nekdanjih časih, je narava še vedno tako mikavna, da vabi v naročje izletnike, ki si krepe telo in duha. Ob pogledu na lepoto okrog, na ljubko izoblikovane doline in zoreča polja pod nami zavriska sproščeno srce. In naj bo poletje še tako polno neviht, vselej leže v dno duše značilna njegova tvornost, ko začno rumeneti pšenična polja ter se smejejo pod vejami prvi plodovi črešenj, jabolk in hrušk. V hladnem objemu klokotajočih voda, v skritih letoviščih sredi zelenega naročja planin ali ob večno nemirnem morju — povsod najde počitka željno človeško srce oddiha za svoje oko in duha. Le malokomu je pa znano, koliko tvorne sile potrebuje mati narava, da spravi iz svojega naročja vso lepoto zelenja, pisanega cvetja in plodov. LABORATORIJ NARAVE POD ZEMLJO Vsako seme, ki hoče vzkliti, mora imeti po-1 voljno vlago, toploto in zrak. Najniž-1 ja in najvišja toplota sta krajni meji, med; katerima se vrši klijoče snovanje pod zem-i Ijo. Med njima je tako zvani optimum, naj-j povoljnejša toplota za semenske poganjke. Seme razvija pri kalenju tudi lastno toploto. Ječmen lahko doseže v pivovarnah 40 stopinj, zato morajo paziti nanj, da se ne pokvari. Ker potrebuje semenska klica dovolj kisika, mora biti zemlja zrahljana. Važno je odvajanje ogljikove kisline, ki se razvija pri kalenju. Že 5 odst. ogljikova kislina škoduje, pri 13 odst. se razvoj ustavi, pri 50 odst. pa seme pogine. Svetloba nekaterim semenom koristi, drugim pa škoduje. BREZ VODE BI NE BILO ŽIVLJENJA Zelo pomemben činitelj v proizvodnji rastlin je vod a. Brez nje seme ne more vzkliti. Ob suši prehaja voda s pomočjo pronicanja iz nižjih V višje sloje na isti način, kakor se namoči ves košček sladkorja, če ga na enem oglu pomočimo v vodo. Ob dežju prodira voda v notranjost zemlje, dokler se ne doseže v notranjih plasteh ravnovesja. Srednji sloji imajo več, gornji in spodnji manj vode. S pridnim okopavanjem se pronicanje vode zmanjša, odvišno izhlapevanje odpade in rastlina se dalje časa brani pred sušo. VELIKA TVORNOST STANIČEVJA V rastline prehaja voda s pomočjo tlaka korenin in izhlapevanja. Tudi neka vrsta morfnih bakterij pospešuje pronicanje vode v stebla. Izračunali so, da izhlapeva n. pr. na površini 11.375 kvadratnih metrov svojega listja v 12 urah 60.5 gr vode. Zanimiv je tudi primer izhlapevanja vode v razmerju s količino suhe tvarine, kr jo rastlina pri tem ustvarja: izhlapela snov suha snov detelja 3568.5 gr 13.26 gr pšenica 7353.5 gr • 29.72 gr ZA CELA JEZERA IZHLAPELE VODE Za gradnjo 1 kg suhe tvarine potrebuje tedaj naša krušna žitarica 250 do 300 litrov vode! Prirodoslovec Haberlandt je izračunal povprečno količino vode, ki izhlapi na polju za časa razvoja žitaric: izhlapela voda suha snov pšenica 1,779.920 kg 234 kg ti 834.890 kg 166 kg ječmen 1,236.718 kg 247 kg koruza 2,227.760 kg 455 kg Srednja višina porabljene vode, ki bi ostala na naših poljih, bi tvorila tedaj okrog 20 cm globoko jezero. Naravno je tedaj, zakaj trpe nekateri naši kraji ob hudi suši. Za ugoden razvoj naših žitnih polj je treba v dobi rasti najmanj 700—900 mm padavin, kjer teh ni. je slaba letina. Zemljišča izpod 360 mm dežja, teh v Sloveniji navadno ni, so sploh trajno izpostavljena suši. KDAJ POTREBUJE RASTLINA NAJVEČ POGONSKE SILE V vodi so raztopljene rudninske snovi. Tako ima 1 kub. meter vode 2—15 gr kalija, 15 do 17 gr dušika in 0.2 do 2.8 gr fosforne kisline. Že 700 zrn pšenice porabi 8 kg fosforne kisline. Rastlina pa mora izhlapeti 500 hi vode, če hoče raztopiti 1 kg fosforne kisline. Za 8 kg te kisline bi morala rastlina uporabiti že 4000 hi vode, množina, ki bi tvorila na polju 1 ha 40 cm globoko jezero. Največ vode potrebuje rastlina v začetku svojega razvoja, z dozorevanjem količina pojema. Največ in najlažje izgublja vodo listje, najdalje jo drži v sebi steblo. Vpijanje vode v steblo je posebno močno pomladi, ko rastlina še nima listja. Iglasto drevje potrebuje največ vode tedaj, ko poganja mladike. Po Hohnelovih računih porabi drevje od junija do decembra za 100 gr posušenega listja naslednje množine vode: breza 67.987 gr, lipa 61.519, jesen 56.689, gaber 56.251, bukev 47.246, hrast 28.345, smreka 5847, jelka 4402, bor 3207 gramov. Isti znanstvenik pravi, da potrebuje 1 ha nad 100 let starega bukovega gozda vsako leto v dobi rasti 3.5 do 5 milijonov litrov vode, mlajši 30—40 letni bukov gozd pa okrog 700.000 litrov dežev- MOGOCNA PLJUČA GOZDA Kako pa diha gozd? Mlad javor ima n. pr. do 14.000 listov, en sam hrastov list na spodnji strani do dva milijona mikroskopsko majhnih odprtinic, skozi katere izhlapeva voda. Cmi bor izhlapeva dnevno 6, smreka 13, breza 65, jesen celo 85 litrov vode. Mnogo manj izhlapevajo druga zelišča, tako 1 ha travnate zemlje 1—3 milijona litrov vode. ^ Takšen je tedaj pogled v notranjo tvornost narave, ki žene k soncu pisano lepoto cvetja in plodove najrazličnejših rastlin in dreves. Zdaj, ko cvete dišeča akacija in se vsiplje s starega slovanskega drevja, naših lip opojni vonj cvetja ter vabi v svoje duhteče čaše pridne čebele, diha narava s polnimi pljuči, čez travnike je nasula pisano cvetje, pospravljena je prva košnja po ravnini, vesela pesem koscev se bo počasi umikala v planinske senožeti. Zato bo pa skoro spet veselo v nižinah, ko bodo začeli rumeneti klasi žita ter se bodo nagnile zanj i c e nad blagoslov polja. Med razori bo zakimal mak, v večerni zarji se lesketal njegov škrlatnordeči klobuk. Tedaj se bo oglasil otožni ped-pedi prepelice, visoko poletje se bo spenjalo nad obzorjem in z vsakim dnem oznanjalo na sončni poti preko svoda, da se spet bliža kraj počitnic. Radost se bo preselila v vinograde in klepetavi klopotec bo oznanjal bogato pa tudi žalostno trgatev tam, kjer je besnela med brajdami neusmiljena toča... -INE. Že dolgo je človek skušal dognati, pod takšnimi okolnostmi spravi bela medved ca svoje mladiče na svet v temnem br-ogu. Neki polarni raziskovalec, je v spremstvu podjetnega Eskima odkril pra vo jamo severnih medvedov sredi globoke zaseke ledenega fjorda. Moža sta potem, ko se je medvedka z mladiči oddaljila, vstopila skozi komaj 75 cm visok vhod v brlog. Kmalu sta naletela na umetno steno stlačenega snega, dalje je rilo mogoče le ob tesnem prehodu na vsaki strani stene. Znotraj stene je bil pravi brlog, gnezdo, v katerem je bilo mogoče sedeti. Medvedka je sneženo Boby ie zadovoljen Na levi: Oeneralni guverner Kanade inspicira nemški bombnik Porodno svetišče bele medvedke steno tako spretno zatlačila, da je bila jama proti zunanji svetlobi in vetrovom zakrita. Tudi je bil vhočl nižji, tako da toplota, ki jo izdihava žival, ni uhajala na prosto. Nov dokaz živalske prebrisanosti. Le tako je mogoče, da skoti medvedka mladiče sredi najostrejše polarne zime.Sprva so mladiči slepi, veliki kakor podgane. Šest tednov kasneje že zapuste z materjo brlog. Lov na severne medvedke in mladiče je najuspešnejši pomladi, ki jih izkopljejo iz snega. Mladiči se dajo ukrotiti in tudi zdresirati. Tudi jezera morajo »normalno dihati" V društvu za kemično raziskavanje voda v Berlinu je predaval prof. dr. Czensny v biologiji in kemizmu nekaterih pruskih jezer. Ugotovil je, da mnoga jezera v okolici Berlina bolujejo od ozil-latorija, tako da je njih vrednost za ribe zelo padla. Svetlo žoltozelena barva povodnih rastlin je pognala mnoga vodna bitja iz jezera. V globini nastaja nov sloj vode, ki je brez kisika, žveplastega vonja in spominja na duh po gnilih jajcih. Pojav je v zvezi s pomanjkanjem di- hanja, ki ga mora imeti vsako jezero. Stoječa jezera nimajo pritoka, reka Havel, ki jih polni, ostaja že dolga leta na istem nivoju, tako da v jezerih ni poživljajočih izprememb. Med gornjo plastjo vode, bogato kisika in spodnjimi sloji mora biti vedno premikajoči se, osvežujoči tok, če tega ni, nastaja žolto rumena barva na dnu in zastruljenje jezera. Jezera morajo normalno dihati, drugače ni v njih živlenja. Eiffelov stolp je rentabilen Najvišja zgradba sveta, Eiffelov stolp v Parizu, na katerem so zdaj razvili Nemci kljukasto zastavo, se mora vsakih sedem let prebarvati, da bi ga rja 4500 veslačev je imela razkošna jadrnica egiptskega kralja v 3. stol. pred Kr. Ma ladji je bilo 60 prostorov, velika dvorana. kopališče in velik razkošen vrt. — Tehtala je 4200 ton. preveč ne razjedla. Za ta posel je treba 35 ton barve in drugega materiala. Stroški za vzdrževanje stolpa so seveda precej veliki. Da bi se ti krili, je potreben letni obisk pol milijona ljudi. Ker je obisk izletnikov na stolpu vedno večji in znaša v najslabših letih 650.000 oseb, je vzdrževanje te mojstrovine tehnike rentabilno. Stolp tehta sedem milijonov kg, vsak kg je stal en frank v času, ko se je stolp gradil. Raj za pse v Kjevenhavnu Kjevenhavska občina je izdala ukrep, ki je razveselil vse gospodarje psov: za pse so otvorili poseben pasji paradiž. Prej se je pasja dlaka debelila, ker se kužki niso imeli kje naskakati. Zdaj pa imajo svoj rajon, kjer se po mili voji sproste. Okrog danske prestolnice vodi tramvajska proga v velikem krogu. Vsak gospodar psa je moral voditi znotraj tega Kače molzejo po sanatorijih za semnje na ta način, da zgrabijo plazilke za vrat, nastavijo njih strupene sekalce v kozarec vode, nakar jih s pritiskom prstov na vrat silijo, da dajejo za serum potrebni strup iz sebe. S sesalcem prahu so pospravili roj čebel, ki se je v nekem mestu Dolenje Avstrije skril v razpoko med streho in zidom. Ker nikakor niso mogli priti do roja, da bi ga ogrebli, so vzeli župnikov sesalec za prah, ki je pospravil pridne žuželke v meh, nakar so jih stresli v že pripravljeni panj. Dvoboj med živalmi Mnogokrat je že bil opisan dvoboj med jeleni, kadar se košute parijo. V Keniji je neki raziskovalec opazoval, kako je krokodil pograbil z zobmi zadnjo nogo povodnega konja in vlekel orjaško žival v vodo, kjer je postala njegov plen. Tudi antilope napadejo v silobranu leva. Njeni dolgi, priostreni rogovi so' za nasprotnika pogostokrat usodni. Nekoč je lačen lev napadel vodnika antilop. Štirikrat se je pognal lev na antilopo, dokler se tej ni posrečilo, da je zasadila ostre roge v levov trebuh in ga razparala. Toda, ko je hotela izvleči roge, si je antilopa zlomila tilnik. Obe živali sta obležali na bojišču in poginili. Najstrašnejši so dvoboji, pravijo biologi, med pajki in kobilicami. Opazovali so že, kako je pajek poizkušal cele ure, da bi omrežil kobilico, toda vselej se mu je nakana ponesrečila. Pajek je moral odnehati, kobilica se je utrujena napotila dalie. kroga žival na vrvici in pes je smel stopati le ob nogi svojega zaščitnika. Po parkih in zelenih ploščadih je psom še vedno prepovedano svobodno skakanje, zato se pa smejo izživeti v središču mesta. Tu ni.več težkoč. promet je zmanjšan na minimum, tako da ni nevarnosti, da bi bili psi v napotje. Zdaj bodo slavne danske doge spet lahko ohranile svoje vite linije... Veš kaj, francoske kuhinje sem že sita. Vodi nas za kakšnim italijanskim parnikom. Zenski kotiček Svetinje našega naroda Narodne pesmi, narodni običaji in narodne noše so zunanji izrazi narodnega čustvovanja, mišljenja in smisla za deko-rativnost. To so narodne svetinje, ki jih je treba čuvati in neokrnjene predajati bodočim pokolje njem, da bodo vedela, odkod izvirajo in v kateri smeri morajo nadaljevati svoje življenje, da bodo vedela, kako so živeli in čustvovali oni, ki so polagali temelje našemu narodu. To so lepe besede. Tako govorimo in tako bi moralo biti, na žalost pa je v resnici marsikaj drugače in narobe. Popevamo najraje tuje šlagerje, navdušujemo se za tuje običaje dočim se domačim posmehujemo, oblačimo se pa po modi, ki so jo izcimili vsepovsod drugod, le pri nas ne. Naše narodne svetinje pa izginjajo v skrinje, muzeje in kronike. Le v zapiskih še čitamo, da se je našemu narodu nekoč že na zunaj poznalo, da je res naš. Novejši rodovi pa so zavrgli lastno in se okitili s tujim perjem, misleč, da je tuje lepše. Tako jeizginila predvsem naša narodna noša. Dolga leta je bila sploh popolnoma pozabljena, šele zadnja leta je prišla zopet nekoliko na površje, to pa seveda le najve£ na raznih prireditvah, povorkah, kongresih itd. In zakaj? Odgovor je za nas precej porazen: zato, ker so nas tujci opozorili, da spadajo naše narodne noše med najlepše na svetu. Povsod so si priborile če že ne prvo, pa vsaj drugo mesto. Precej boljši od nas so v tem pogledu naši bratje in sestre na jugu in jugovzhodu, medtem ko smo mi Slovenci na svoje narodne noše v toliki meri pozabili, da mnogi sploh ne vemo več, kako izgledajo. Kolikokrat se je zgodilo, da so bogate tujke pri nas kupile kompletne narodne noše in se potem postavljale v njih na ELUNA KONFEKCIJA ... ? MAR/BOfi PRINAŠA VEDNO NAJ NOVEJŠE najelegantnejših prireditvah v Parizu ali Londonu, dočim se naše dame najbolj postavijo, če so v najnovejši obleki pariškega ali bogve kakšnega modela. Izgleda pa, da prihajamo zadnje čase vedno bolj k zavesti. Naši modni listi prinašajo vedno več pristnih narodnih noš z izrazitimi motivi. Tudi ročno delo po naših šolah je obrnjeno v to smer. Ali ni lepo videti naše dekle v poletnem času vsaj v delni narodni noši te ali one naše pokrajine (kajti izbira je res bogata)? Mislim, da je vsaj tako lepa, kakor razni •»dirdli«, ki danes v stoterih neokusnih variacijah preplavljajo naše ulice. Naj te ljudje ne izprašujejo kdo si, odkod si in kaj si, tvoja obleka naj zlasti sedaj v poletju pokaže, da si zavedna hči svojega naroda. Vkuhavaj v pravem času! Kuhinja Juha stročjega fižola s kašo in krompirjem. Skuhaj v 1 litru osoljene vode osminko litra z vročo vodo oprane kaše. V drugi posodi pa kuhaj v slani vodi 1 ali 2 na kocke zrezana krompirja in stresi kuhana s krompir-jevko vred v kaši. Prav tako stresi h kaši majhen krožnik na rezance zrezanega in kuhanega fižola. Prideni bledo prežganje iz žlice masti in moke ter vejico majarona. Ko vse skupaj prevre, prideni žlico kisa in postavi na mizo. Grahova juha z rižem. Kuhaj v 2 1 osoljene vode pol litra mladega (zelenega) graha; ko nekaj časa vre, prideni osminko litra riža ter kuhaj še četrt ure. Nato prideni prežganje iz velike žlice masti in žlice moke, ki ga razredči z zajemalko mrzle vode. Ko vse skupaj prevre, je juha gotova. jajčni usukanec (močnik). Napravi drobne svaljke iz četrt litra moke, I jajca in za jajčno lupino vode; to z vilicami prav dobro mešaj, da bo vsa moka dobro usukana. Zakuhaj tri četrtine tega usukanca v 2 1 zavrele osoljene vode, in ko 10 minut vre, prideni še ostali usukanec, ki ga pa prej zarumeni v 4 dkg masti ali masla. Pusti vse skupaj počasi vreti še 6 minut, nakar je jed gotova. Ali pa: usukaj močnik kakor prej in ga zakuhaj v 2 1 osoljene zavrele vode. Kuhanega stresi v skledo in zabeli po vrhu z razgretim sirovim maslom. Mlečni usukanec. Napravi usukanec iz 1 jajca in četrt litra moke ter ga zakuhaj v 21 vrelega mleka. Pusti, da vre počasi 10 minut, prideni kavno žličico soli, dobro zmešaj in stresi v skledo, če hočeš redkejši usukanec, prilij več mleka. Solatni zrezki. Za te zrezke je dobra vsaka solata, tudi endivija. Kadar solato trebiž in odstraniš zelena peresa, jih operi in skuhaj v zavreli vodi, kuhane odcedi in dobro ožmi ter z' vejico zelenega peteršilja na deski dobro sesekljaj; nato osoli in prideni nekoliko drobno zrezane in v masti preevrte čebule. če je kuhane solate pol litra, prideni drobno jajce, ščep popra, polovico v vodi napojene in ožete žemlje ali kruha, žlico kisle smetane in pest krušnih drobtin. Iz tega napravi 3 prste široke, okrogle zrezke in jih po obeh straneh v masti speci. Zeljnate klobasice, nadevane z rižem iti deluje Darmoi. K temu prijetnost pri uporabi: nobenegd kuhanja ča-y jev,niti požiranja krogljic in no gren-Kih soli. Darmoi ie okusen kakor čokolč'd3. No poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredita svojo prebavo z dobrim odvajajmrn sredstvom — .23Mi/» Dot)! 53 v vsen lekarnaft Vsaka gospodinja mora biti podobna poljedelcu, ki mora od rane pomladi naprej skrbeti, da bo preko zime v zalogi vse potrebno ali vsaj najpotrebnejše. Tudi, meščanska gospodinja lahko prične že sedaj s sličnim oskrbovanjem za zimo. Sedaj bo iz dneva v dan več sadja in zelenjave. Ako nočeš kuhati pozimi samo krompir, fižol, repo in zelje (In kakor je letošnja zima pokazala, nismo niti tega imeli v izobilju), tedaj se brž loti okuha-vanja. Odlašanje pri tem delu ni priporočljivo ker preveč zrelo sadje in zelenjava nista za vlaganje. Ujeti moramo pravit renutek. Izbirati pa moramo le prvovrstno sadje, sicer je lahko ves trud zaman. Način konzerviranja je različen, kakor so različni pripomočki, ki jih pri tem delu uporabljamo. Vsekakor pa je najprak-tičnejše in najcenejše vlaganje s pomočjo patentnega aparata in kozarcev za vkuha vanje. Porabimo manj sladkorja in sadje se drži celo vrsto let v prav okus Seigiusz Piasecki nem stanju. Preveč oslajeno sadje izgubi radi preobilnega sladkorja svoj prvoten in osvežilen okus. Patentni kozarci so sicer precej dragi, toda ob pazljivosti nam lahko služijo za vse življenje. Kozarec iste znamke pa lahko vedno dokupimo. Najbolj razširjeno je enostavno vlaganje sadja v sladkorno razstopino. Nekatere 'gospodinje pa vlagajo sadje v sladkorno raztopino, kateri dodajo nekoliko ruma. Manj znano je vlaganje v med, ki pride predvsem za ljubitelje medu v poštev. Je seveda cenejše, ker 1 kg sladkorja odgovarja 70 dkg medu in 30 dkg vode. N j smemo se pa omejiti pri vkuhava-nju 4, Ee8; 17. c5 (da bi pripeljal skakača na <16; kot ^1/MAAWMVWA\WWW^v\V^U.U'VV,V\,^WvWA'v\,VyvV.,.s.V.V.Vv‘v'.l.W»‘v,w,,W»V. vedno pa so take poteze v središču skrajnega premisleka vredne, ker dajo nasprotniku vedno neke protiizglede. Vsaj 17. a3 jc bilo prej potrebno), bfi; (Sd7; 18. Sd2, Šb6; 19. Dh3, g6; 20. Sel, Sd5; 21. a3 z ha2 je slabo); 18. Tel, Sd7? (Tu bi črni lahko izkoristil sedemnajsto potezo belega in si zagotovil protiigro s Td5! 19. Lel, Tb5; 20. Tbl, a5 itd.); 19. Sd2, Tc7; 20. Sel, f5; 21. Sc!6, Sb8 (bolje SfS); 22. a3, Tdd7; 23. Khl, Lh5; 24. La2, Kh8; 25. Db3, Lf7; 2». Tfdl, Lg8 (črni ne more rešili kmeta); 27. Sxl5, I)f8; 28. Sd6 (šlo ’jc tudi Siril, ker Df2:? Sg6-]-, sicer pa grozi Dh3 in bi izsililo g6), Dxl2; 29. ’i'c3 (f-linija odloči), Td8; 30. Tf3, Dh4; 31. Dd3, Sd7; 32. Lbl, SI8; 33. Tdfl, De7; 34. Th3, g«; 35. Thf3, Dg7: 36. I)e3, Ted7; 37. DI2, Te7; 38. Txf8 in črni preda. — (Glose Tone Preinfalk, Ljubljana.) Turnir v Vasterasu Ob 25-letnici ustanovitve Mardalenske šahovske zveze je bil prirejen v švedskem mestu Vasteras manjši jubilejni turnir, ki se ga je poleg Švedov udeležil tudi velemojster Rudolf Spielmann. Prvo mesto je osvojil z velikim naskokom Spielmann, ki je dosegel 7 CJ 10. Dc4, De7 11. Ld3, Sc6 12. Sf3, 0—0—0 13. 0—0, Le6 14. Da4, Dc5 15. Khl, Sg4 16, Lel, f6 17. b4, Dh5 18. Lg3 (na 18. b5 sledi seveda 18... Sd4), Kb8 19. b5, Se7 20. fo, Lf7 21. Tabl, Sc8 22. Sd4, Td6 23. Sc6 (beli se ne zadovoljuje s kvaliteto, ampak efektno zaključi), Ka8 (23... bxc6 vodi k takojšnji izgubi) 24. b6!, Txc6 25. - Dxc6!, Sxb6 (na 25... bxc6 bi seveda sledilo 26. b7-f, Kb8 27. Sxc7 itd.) 26. Dxc7, Tc8 27. Dd6, Se3 28. Txb6, Sxfl 29. Lxfl, Le8 (29.. . axb6 ne gre radi mata 30. Da3) 30. Txb7, Kxb7 31. Da64- in črni preda, ker sledi mat v naslednji potezi. — (Glose K. Opočensky). točk, drugo in tretje mesto pa sta si razdelila W. Johanssen in R. Levin s 4 in pol točkami. S tega turnirja je naslednja partija: 88. Falkbeerjev gambit Beli: Spielmann črni: Wadling 1. e4, e5 2. f4, d5 3. exd5, e4, 4. d3 (najboljše nadaljevanje), Sf6 5. De2 (najenostavnejša pot k dobitku kmeta), Dxd5 (po tej potezi izgubi črni napad svojo ostrino. Gam-bitno nadaljevanje veleva 5... Lc5, 6. dxe, 0—0 in nato 7... Te8) 6. Sc3, Lb4 7. Ld2, Lxc3 8. Lxc3, Lg4 9. dxe4, De6 (na 9... Dxe4 ali Lxe2 bi dobil črni slabo končnico) Reševsky — prvak USA S. REŠEVSKY ZOPET PRVAK USA Kot lanskoletni, tako je bil tudi letošnji šahovski turnir za prvenstvo USA velik dogodek, ko se je v zadnjih kolih vodila dramatična bitka med glavnima rivaloma R. Fi-neom in S. Reševskym. Lani je z naskokom pol točke zmagal Fine, letos se je sreča obrnila: zmagal je Reševsky prav tako samo z naskokom pol točke. Na turnirju je skupno sodelovalo 17 udeležencev. Prva polovica turnirja je bila v znamenju vodstva Kashdana, ki je v vseh kolih krepko vodil. Nato pa sta ga z vrha tabele potisnila Fine in Reševsky ter razvila divjo medsebojno tekmo za točke. Po 14. kolu je z 11 točkami prevzel Rešev-sky sam vodstvo, tik za njim je bil na drugem mestu z 10 in pol točkami Fine, dočim je Kashdan že padel z 9 in pol na tretje mesto. Fine je sicer napel vse1 sile, da bi dohitel Svojega večnega tekmeca, toda zaman. S pol točke naskoka je slednjič zmagal Reševsky ter postal prvak USA za leto 1940. Dosegel je 13 točk od 16 možnih, drugo mesto Je z 12 in pol točkami zasedel Fine, lanskoletni prvak, tretje z 10 in pol točkami Kashdan, dočim sta si četrto in peto mesto razdelila Pinkus in Simonson z 10 točkami. BOTVINNIK—RAGOZIN 6«/i : 6*/a' Match med prvakom SSSR inž. Mišo Bot. vmmkom in mojstrom V. Ragozinom je tik pred koncem. Odigraia sta že deset partij, preostali dve partiji pa Ragozinu ne moreta vec pomagati, tudi če obe dobi. Botvinnik vodi z velikim naskokom 6 in pot : 2 in pol. dočim je bila 10. partija prekinjena v dobljeni poziciji za Botvinnika. Ragozin ni dobil niti ene partije; v treh partijah je sicer imel zmago v rokah, a je s slabo igro zapravil vse izglede. Botvinnik je dobil štiri partije, docim je bilo pet partij remis. š. Kdo nas bo zastopal na turnirju v Tren-canskih Toplicah? To vprašanje še vedno zanima jugoslovanske šahiste, saj je turnir tik pred vrati ter prične 1. julija. Prvenstve-no je JšS pozval k udeležbi drž. prvaka dr. Milana Vidmarja: če bi on odklonil, pride v poštev mojster Vasilij Tomovič, Hato pa velemojster Vasja Pirc. Odgovor dr. Vidmarja in Tomoviča še ni znan, pač pa je Pirc pristal na udeležbo, *e. bi dr. VidAar ali Tomovič ne sprejela povabila. š. Estonska—Litva 9 : 7. V Tallinu je bil odigran match med Estonijo in Litvo, v katerem je zmagala estonska reprezentanca v razmerju 9 ; 7. Na prvi Šahovnici je Keres remiziral z Mikenasom. Match za prvenstvo Brazilije V Rio de Janeiro je bil zaključen match za prvenstvo Brazilije, ki ga je vse doslej trdno držal v rokah dr. Aljehinov prijatelj Octavio Trompovsky. Starega šahovskega veterana je letos temeljito naskočil 30-letni mojster dr. Cruz, ki se je za match, določen na 10 partij, vestno pripravil. Bivši prvak Trompovsky je doživel pravi polom ter je match predal že po sedmi odigrani partiji ob razmerju 5 in pol : 1 in pol, ne da bi vzdržal do konca. Dr. Cruz je dobil L, 3., 5., 6. in 7. partijo, Trompovski samo 2., dočim je bila 4. partija matcha remis. S tega matcha objavljamo dve partiji. 86. Indijska obramba (1. partija matcha) Beli: dr. Cruz črni: Trompovsky 1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. a3, Lxc3+ 5. bxc3, Se4 (v 7. partiji matcha je na tem mestu igral T. 5... c5) 6. Dc2, f5 7. e3, b6 8. Ld3, Lb7 9. Se2, Dh4 10. 0—0, 0—0 11. f3, Sg5 12. Ld2, Tf5 (prenagljeno; potrebno je bilo razviti damskega skakača) 13. Lel, Dh6 14. Lg3, d6 15. e4, fxe4 16. fxe4, Sxe4? (napačna kombinacija, ki velja črnega celo figuro in s tem tudi partijo) 17. Lf4, Sg5 18. Dd2, Dh3 (nekoliko bolje bi bilo :4 20. Lxg5, Txfl x£5 Sa6 23. Tf3 in morda Sh3-i-) 19. dS!, 21. Txfl, h6 22. Lxh črni preda. 87. Nfmcoindijska obramba (7, partija matcha) Beli: dr. Cruz črni: Trompovsky 1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. a3, Lxc3+ 5. bxc3, c5 6. e3, 0—0 7. Ld3, Sc6 8. Sf3, d6 9. Lb2, b6 10. 0-4), La6 11. Sd2, Tac8 12. De2, Sa5 13. c4, Dc7 14. Taci, g6 l5- «. 8hB 16. g4, Sg7 17. 15, f6 18. fxg6, hxg6 19. Tf3, T17 20. Tcfl, Tcf8 21. De3, Se8 22. d5, e5 23. g5, De7 24. gxf6, Txf6 25. Dg5, Dg7 26. Tg3, Txil 27. Lxfl, TfS 28. Lel, Df7 29. Le2, Sg7 30. h4. Kt8 31. Dh6, Ke8 32. Sf3, Lxc4 33. Sg5, Dg8 34. Lxc4, Sxc4 35. Sh7, Tf7 36. Tx preda. rxg6 in črni jio. Nikoli na večer ga ni pustila h hiše, sama ni vedela zakaj, in vedno jo jc poslušal. Danes pa, danes sc je uprl; ni bolel ostati doma, nekam ven ga je vleklo, izpod nizkega 'stropa, ob katerega velik človek z glavo zadene. Pavie k sc jc začudil. Mar je večer slabši od poldneva, ponižujoč in sramoten za ljudi, za otroke, da trni mati ne dovoli? Bogatin nikoli ne stopi mod delavce, ki kopljejo jarke po meslu, nikoli jim ne poda roke, se jim tovariško nasmehne In pogovori. Mali pravi, da bi bilo to sramota in greh. Tako je najbrže z večerom, poznim večerom, ko se že zvezde utrinjajo na nebu; greh je in sramota, ob tistem času stali na ulici ali pa se sprehajati po meslu in občudovali razsvetljene izložbe' ter čudovite reči v njih. Pavlek se je zamislil, globoko pi^ greznil v misli. Greh jc vse lo. ToiN^ koliko jih je Pavlek videl, ko je večkrat z hrepenečimi očmi sirsnei skozi okno, koliko l jucli. ki, so se veselo pogovarjali in smejali, in tonili v noč tam za oglom domače ulice. Mali je trdila, da so li ljudje sami grešniki, ki jim niso mar ne človeške ne božje pošlave. Toda ljudje so bili lepo oblečeni, nekateri slabše. Bili so moški kakor tudi žensko. Opazil je divje obraze, trepetajoče od jeze in poželenja, a ni zgrešil ljudi, ki so se tako lepo smehljali in so njih oči bile la-ko nedolžne in angelske, da Pavlek ni mogel verjeli, da je tudi v leh ljudeh greh ju sramota. Počasi je Pavlek stopil po polju mimo stisnjenih bajt, mimo podil ih plotov in klopi, na katerih so ob močnem opoldanskem soncu posedovali betežni slarci, so opirali na grčave palice in sanjali o prejšnjih ter bodočih časih. Tu in tam jc zadel ob koga, ki je hilel v mesto, da -tiili naokoli ni pogledal, samo hilel jo in strmel v tla, na licu pa sta mu bila žalnsl in dolgčas. Pvavlek se je nasmehnil in so vprašal, tako nehote in mimogrede: Comu no bi smol ponoči na cesto? Da je greli in pohujšanje na njej, trdi 'maliV No vidim grehu ne pohujšanja; le noč jo, vse isto kakor opoldne, ko zazvoni zvon iz mesta svojo vsakdanjo pesem. Samo terna je pole« loga in nič v . (Konec prihodnjič.) IZ STRIČKOVE KOŠARE Ž.F.: Pesem naj bi bila vesela pri-goclnica, a jc tako ^napravljena", da ni ne pesem in ne proza. Tudi jezikovno je prisiljena, Ali sc res niste učili prav ničesar o poetiki? — čoki Virusberger: Pesem ni za objavo; pred vsem no zaradi jezika, ki je naravnost strašen. In ritem! Križanka Vodoravno: 1 država v Evropi; 2. evi-opski veletok; !!,, egfpčaasfcf-bog, kazalni zaimek:: , t pripadnik izumrlega slovanskega naroda, vzrok smrti mnogih ljudi'; 6. vrsta prsti; 7. priimek onega, po katerem je dobila neka obrambna črta svoje ime. Navpično: 1. svetopisemski očak; 2. žensko krstno ime; 3. glas neke plicc, vas pri Ljubljani; L vsestransko po-raUljiv material, veznik; 5. veznik, osebni zaimek; 6. rokomavh; 7. izraz iz pbotike. H ESI TE V ZADNJE KRIŽANKE Vodoravno: l Triglav; 2. Ha, la; ako, bar: I. slo; 5. aga, rja; 6. iv. 'na razpoloženju), av; 7. Turčija. Navpično: 1. trabant; 2. rak, gru; osa; 1. ga, ič; 5. bor; G. ata, jaj; Varšava.-'* Rešitev ug.utke: sveča- uganka Meni pokaže obraz, tebi pove kakšen si, samega sobe samo nikdar še videlo ni. »Večernih:« sta mladino lato 2 Maribor, 25. junija 1940 Stav. 25 llllllllliiiilllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllHIIIIIIIIIIIHIlUlilHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHilllll NIC VEČ . ;. VLADKO KOS Nič več ne, bo moj stari očka, kol vedno, v mestni park hilel, nič več nž l>u na veji ptiček v pozdrav mu radostno žgolel. Pomlad na grob mu natrosila bo zdaj cvetic in drobnih trav, in čez grobove nosil veter mu drobnih ptičic bo pozdrav. Nad njim šume zdaj tihe breze, o večnih zvezdah pravljice, lam; kamor ga nekoč jc vleklo mladostnih sanj in nad srce,- ? Mar nismo vsi, ah, vsi enaki? Vsi ljubimo le srečo sanj, in najdemo, ko v večnost tiho zaspimo, konec vseh vprašanj,- Nič več ne bo moj stari očka. kot vedno, v mestni park hitel, nič več ne, bo na veji ptiček, v pozdrav mu radostno žgolel. sesae Mojster iz Chicaga VLADKO KOS VI. Fred je poVesi! samokres. Lo-Tl je izgubil svoj ..večni, neumni smehljaj. Ona, kraljica, je pa izgovorila eno samo besedo, ki sla jo oba predobro razumela: ,.Vstaja...“ Toda tedaj sc je palisada že prelomila in vrata so s hruščem zletela s tečajev. V svitu plamenic so so prikazali divji, od jeze in sovraštva spačeni obrazi, podobni bolj zverem kakor ljudem, v katerih se je v trenutku prebudil nagonski čut' živali pradavnine. Fred je hladnokrvno zopet dvignil samokres. Prvi napadalec je padel, za njim drugi, tretji in naslednji... Toda nato sc je zrušila mahoma vsa sprednja stena kolibe. Po zraku jo pri-frčal bal in zadel Lo-Tija, da se jo kakor snop zvrnil na tla. Njegov padec jc sprejel divji krik pobesnele množice. Fredu so zmanjkali naboji. Prihodnji bat je zadel malo Ajlung. Nezavestna je zdrknila na lla polet Lo-Tija. Fred je r. enim samim skokom planil k njej, jo dvignil v naročje in jo hotel odnesti skozi odprtino zadnje. stene, skozi katero je bil prišel. Ni mu uspelo. Velik, rdeč plamen je zajci to stran. Razbojniki so zažgali kočo in navalili na njo z vseh strani. Čred se je pognal proti lovi steni, ki je plameni še niso bili zajeli. Mod skokom je zadel v pokrov skrinje, da je sunkoma odletel. Pred od dima za-solzenimi očmi se mu ie zasvelil zaklad dragega kamenja. Naglo je zgrabil skrinjo in jo ž vso silo zalučal med napadalce, • ki so za trenutek osupli obstali in niso mogli verjeli svojim lastnini očem. Potem so kot Film Ninočka” z Greto Garbo v glavni vlogi v kinu Esplanade 2e dve leti ni videla publika nobenega novega filma z Greto Garbo, zaradi česar ie povsem razumljivo, da je uprava kina Esplanade zelo ustregla kinopubliki, da se je zavzela za premiero najnovejšega Garbo-filma „Ninočka“. Zanimanje za ta film je med občinstvom večje od vseli Gretmih dosedanjih filmov, ker je bilo splošno znano, da bo nastopila Greta Gar-f>o v tem filmu prvič v povsem novi vlogi, v kakršni je doslej še nismo videli, v vlogi sijajne komedije madžarskega avtorja Lengyela „Ninočka“. Iz Zagreba in Beograda, kjer so ta film vrteli z velikanskim uspehom, se je čulo in čit^o, da je nova Greta Gorbo v vlogi „Ninočke“ še lepša, mikavnejša, kakor je bila doslej v vseh svojih dosedanjih vlogah. V „Ni-nočki“ se Greta Garbo prvikrat živo smeje na ves glas, uživa življenje s polnih čaš, nastopa v najelegantnejših toaletah najnovejše pariške mode, pleše, poje in se smrt- no zaljubi. V Parizu se začne njena ljubezen, ki se konča v Carigradu. Veselje je gledali slavno umclnico, ki smo jo poznali doslej le v resnih vlogah, to pot kot razposajeno mlado punčko, živahno, nasmejano! Film „Ninočka“ je režiral slavni Ernst Ljubič, ki je prvikrat v svojem življenju delal z Grelo Garbo in je seveda kot izkušen filmski strokovnjak položil v film vse svoje znanje. Zanimivo je, da srečamo v tej komediji po dolgem času popularnega komika Feliksa B r e s s a r t a, ki ga pozna naša publika iz drugih filmov. Partner Grele Garbo je Melvyn Douglas. Prepričani smo, da se bo pri „Ninočki“ obenem z Greto Garbo nasmejal celi Maribor, kajti tako odlične komedije, ki je obenem duhovita satira, že dolgo nismo videli na filmskem platnu. Film se igra v premieri v kinu Esplanade. Uvoz ameriških filmov onemogočen Čeprav je v Evropi vojna, je bilo filmov doslej še vedno dovolj, da so se filmski repertoarji nemoteno razvijali po sestavljenem programu. Bilo je še toliko rezerve, da filmskega občinstva vojna doslej še ni motila. Sicer zmanjšano število -ameriških filmov je še vedno izpopolnjevalo repertoar in zadovoljilo kinoobiskovalce. Amerika je svoje filme, čeprav z mnogimi težkočami, pošiljala po morju ali v Italijo ali pa v Nemčijo. Z ustvaritvijo sčverne fronte, poostritvijo blokade in z drugimi neprilikami se je uvoz ameriških filmov zmanjšal in v zadnjem času celo onemogočil. Balkan je dobival ameriške filme, v kolikor ni bilo težkoč zaradi deviznih neprilik, RANDOLPH SCOTT (MGM) potom Italije. Poleg tega so bile redakcije ameriških filmskih žurnalov v Parizu, filmi pa so prihajali iz Italije. Jugoslavija je bila država, preko katere so prihajali ameriški filmi za ves Balkan in Bližnji vzhod. Ko pa je vstopila v vojno še Italija, je onemogočen uvoz ameriških filmov. Novega uvoza teh filmov ne bo, rezerve pa bodo skoraj porabljene. Tako je Amerika izgubila svoje evropsko filmsko tržišče. Zato pa so tem večji izgledi za sovjetski film, ker je za francoski in angleški film isti položaj, kakor za ameriškega. Poleg sovjetskega so nam pristopni še nemški, italijanski in madžarski film. Nesporno pa je dejstvo, da bo sovjetski film zavzel položaj ameriškega v Evropi. FLORENCE RICE (MGM) NANCY KELLY (MGM) AL JOLSON (MGM) Filmske zvezde so zapustile Pariz Z nemško ofenzivo je prekinjeno delovanje francoske filmske industrije. Vsi filmski ateljeji so zaprti, filmske kavarne skoraj prazne, igralci in režiserji pa so bili na fronti. Pariški kinematografi so brez novih filmov in popolnoma prazni. Nihče se več ne zanima za filme. Vsi filmski zvezdniki so odpotovali iz Pariza in se udinjali ali pri ameriškem filmu ali pa potujejo po drugih državah kot gledališki igralci Pravijo, da bo nekaj prvovrstnih francoskih filmskih igralcev in igralk prispelo tudi k nam, kjer nam bodo kot emigranti pokazali svojo umetnost. Morda bo celo kateri sodeloval pri ustvaritvi .našega jugoslovanskega filma, kar bi bilo vsekakor želeti, da bi se naša filmska industrija, ki je sedaj bolj kot kdaj potrebna, res oživela. Prav sedaj so ji dani vsi pogoji za uspešno delovanje. Pripravlja se prvi parfumirani film Po dolgoletnem študiju se je posrečilo švicarskima strokovnjakoma Hansu Laubeju in Robertu Bartu izdelati avtomatično tonfilmsko aparaturo za parfumirane filme. Prvi film, kjer bodo gledalci lahko tudi okušali vonj cvetlic s filmskega platna, je namenjen za newyorško razstavo, kjer bo prva atrakcija, saj bodo Američani lahko pri gledanju eksotičnega filma lahko okušali tudi vonj tistih krajev, ki si jih sicer lahko samo v sanjah predstavljajo. Decembra preteklega leta so pokazali v Bernu filmski aparat za parfumirane filme. Te dni pa so bili povabljeni zastopniki tiska, da prisostvujejo snimanju prvega parfumiranega filma. DOROTHY LAMOUR OBOŽEVANKA MLADEGA ŠEJKA Komaj 17-letni šejk Gazi Kair iz Amana v Transjordaniji se je strastno zaljubil v lepo Dorothy Lamour. Po njegovem mnenju je ta zvezdnica edina žena, ki v vsakem pogledu odgovarja možu: ž daljnega vzhoda. Mladi šejk je že dvakrat povabil oboževano lepotico v goste, pa se ni odzvala laskavemu vabilu. TELEVIZIJSKI PRENOS FIMA »JASTREBICA WALLY« Berlinska televizijska postaja je nedavno povabila domače in tuje novinarje ter, razne kulturne in politične osetinosti na zanimiv televizijski prenos filma 2>Jastrebica Wally«. Predstava se je posrečila. Gledalci so v Berlinu lahko i gledali tirolske kraje in ljudi ter ustvarjanje tega filma. ,V\AAAVAAAAiNAA*WvAA\AAA\VAAAAA\AWAAAAAA/\AA\.\MAA\A^AA,\AAAAAAAAAAAAAAAAAAA\Xi\^AAAAA\Vw\AA.V lačni volkovi na plen padli po draguljih. Ubogi, hipoma ukročeni sužnji. Tedaj je Fred z dekletom v naročju nemoteno planil v noč. Pognal se je v valove reke, ki so se še dolgo rdeče svetlikali. VII. Na parniku, ki je plul počasi ia šanghajskega pristanišča, namenjen proti Ameriki. V daljavi so v bledini ozračja izginjale velemestno palače, jadrnice na vodi in jate belih galebov. Z njimi sta izginjala nemir in vrvež Daljnega vzhoda ter njegovega središča, silnega, nerazumljivega Šanghaja. V mogočni parnik so se zaganjali le še zeleno modri valovi velikega morja. Ob ograji na palubi sla stala tesno drug ob drugem Fred Morgan in .kraljica* Ajlung. Bila sta oba evropsko oblečena. Njej se je vendarle poznalo, da je hči rumene zemlje ,čeprav je bila lepa in s pravilno zavezanimi očmi Spotoma mu je odkrila, da je bila vzgojena v angleškem penzionatu, da je bil njen oče velik, vpliven mož in da je bila njena mati Evropka. V razbojniško romantiko jo je pognala sa- mo njena pustolovska čud. Pa tudi Fred ji je pripovedoval. Si-ccr zelo malo, a vedno krohotajo: „Glej, ko prideva v Ameriko, da se znova ne zaljubiš! Imam brata dvojčka. Nisem preveč navdušen lopov. Bil sem nekoč večji gospod. Moj brat je bil tedaj potepuh in poročiti sc je hotel-, z neko malo, lej>o deklico m postali spodoben človek. Namera se mu ni hotela posrečiti. Policija ga je zasledovala in bila bi ga tudi prijela, da se nisem sam zanj žrtvoval. Zamenjala sva ulogi: on je postal gospod, jaz pa potepuh. Med lem, ko se je on v miru poročil, je policija brez miru letala za menoj. Toda na lem begu sem spoznal, da nimam pravega talenta za lopova. Vendar mi za to pustolovščino ni žal. Prišel sem zaradi nje na Daljni vzhod in našel tu tebe." Zasmejal so jc znova zadovoljno in mehko pobožal Ajlung, ki se je hvaležno sklonila k njemu in mu zašepetala: ,,Ti si dober, moj mali lopov!" In valovi ob ladjmem boku so. ponovili njene zadnje besede: „Moj Jopov...“ Konec. Delavec pri regulaciji Savinje VIDA MUNIHOVA Vodni jaz tok reguliram, prodne naplave podiram, pesek, kamenje odvažam, nebo spet v strugo zapiram. V čevljih sc mojih mi voda dnra, zluknjanih od proda, mokre do stegen so hlače: vse potrpim radi plače. V grmu mi suknjič visi, skorja v njem kruha tiči, moje kosilo; zvečer jem le v oblicah krompir. Pri meni doma jih je pet, vsi hočejo tudi živet, zaslužim od vseh pa le sam: dvajset dinarjev, na dan. Nandetova četa JULIJ SIMONČIČ Bilo je v kresni noči. Svetlo so plule zvezde nad zemljo. Zadnji krajec meseca še ni izšel, a svetilo se je že kakor daljna zarja za obrobljenimi gorami. Veselo rajanje je bilo utihnilo. Trudne so spale vasi. Le kdaj pa kdaj je zaplat čez širni molk, ki ga ni mo- tik) niti petje murnov, otožen, kakor iz neskončne daljave tavajoči glas zvona, ko je nanj udaril bat, naznanjajoč pozno polnočno uro. Tisti čas je izšel mesec in medlo napolnil vso pokrajino s svitom. Cesta, ki vodi na fjoro, se je svetlo zarisala sredi pašnikov m gozdov. Nekje pod gradino je zapel prvi petelin, dvakrat, trikrat, nalo jo utihnil. Po dolini navzdol se jc potegnila rahla meglica. V lem času je peketala po cesti proti gorovju temna ceta jezdecev. Na brzih konjičkih so se gibale mrke postave, s plašči in puškami preko ramen, s kratkimi meči v rokah, noži za pasom. Na čelu čete je jahal visok mladenič, kakor priraste! na sedlo, z bleščečimi samofa-esi za pasom in mečem ob strani. To je bil Nande. Ves popoldan jc jahala četa. Iskali je morala stranske poli, da ni zadela na ljudi. Komaj da so sc utegnili odpočiti za trenutek v gozdu, kjer so zaužili malo hrane, modtem ko so se konji napasli. Nande jc sedel na štoru, strmel predse in govoril s tolažilnim glasom: „Potrpite še malo, kmalu bomo na cilju!“ Poleg njega jc ležal njegov zvesti tovariš Janez, ki sta z njim skupaj preživela več takih burnih ur. Nič nista govorila. Nande sc je sklonil in zamišljeno gledal v tla. Pred njegovimi očmi je bila samo ena slika: inečevanjel Janez je gledal v nebo, ko so zvezde plavale v daljavi nad vrhovi dreves. ,,Na pot!“ jc zapovedal Nande in vsa četa je planila na konje in zopet zdirjala čez hribe in planine, dokler ni dospela na cilj. Ta cilj je bila zaseda. 'Nande je obstal kakor vkopan. Dvignil jc roko in četa se jc ustavila. „Prišli smol Bratje, naši meči niso še skrhani in ne rjavi, dokler sc ne zlomijo v požrešnem želodcu 1 Naše maščevanje bo silno. Naj poginejo roparji naše grude! Prisegam, da bomo grebli v zemljo in gore, dokler jih ne bomo s trli.“ Vzpele so se mrke postave na konjih, meči so se dvignili. „Za domovino 1 Za svobodo I Za Nandeta 1 Kakor blisk so bili vsi na svojih mestih. Tedaj so iz nasprotne strani zapeketala kopita po kamniti cesti. To je bil oddelek z veselim, razigranim poveljnikom na čelu. Tedaj je počil strel iz samokresa, a za njim je zagrmelo trideset pušk. Poveljnik je spoznal, da so izgubljeni. Nemogočo jim jc bilo prodreti skozi čelo, ki , je zasedla cesto. Bila se je odločilna bitka. Ko so spoznali svoj obupni položaj, so sklenili, da se'bodo borili do zadnjega moža. Besno in obupno so mahali okoli sebe s svojimi meči. Ko jc njihov poveljnik padel, so njegovi tovariši izgubili zadnjo trohico hrabrosti. ,,Nobeden ne sme pobegniti!" je zaklical Nande. Cesta se je pobarvala s krvjo. Kri je tekla v curkih po bregu. To je bila kri onih, ki so tisoče in tisoče ljudi neusmiljeno pobili, rušili hiše in zažigali vasi. „Zmaga! Zmagal" Ves plen so pobrali ter po cesti izginili, da dosežejo svoje skrivališče še preden nastane dan. SSS59 Dekle in roža ZOFIJA BREITENEBNE11 Dekle: ,.Tožna si, roža, zakaj sc solziš? Škoda je cvetja, da ga blediš! Kdo ti je storil gorje?" Roža: ^Tu bili sva sestri, zc davno rastoč, a so presadili naju nekoč. Zato zdaj ihtiva obe.“ s^as Pohujšanje J's' Mati je zajokala in se zgrudila na stol. ,,Zbogom!“ Trdo je Pavlek izrekel besedo; zaloputnil je duri za seboj, stopil na prag domače hiše in naglo z očmi preletel okolico. Sonce se jc ze dotaknilo borovih vej, ki so rasle nekje daleč na zahodu doline, in poslednji žarki, kopajoči se v vseh mavričnih barvali, so obsuli predmestje, vso tisto beračijo j)o tlačenih hišic ob oblatenih in razpokanih poteh. Počasi jc potegnil Pavlek z roko preko čela, kakor da bi hotel pozabiti na vse, kar se je zgodilo preje v hiši J mati jc bila jezna, zakaj dvanajstletni sin ji je prvič odpovedal polcoršči- » Viljem Velika angleška 42.000-tonska bojna ladja H. M. S. Hood Zanimivosti Že 874 let ni stopil sovražnik na angleška tla Drzen način izkrcanja normanske vojske na angleški obali - Zvijačnost normanske bojne strategije - Strašna bitka in pohodi na London - Asimilacijska zmaga Angležev Velika Britanija se lahko postavlja s' tem, da nanjo že 874 let ni stopila sovražna noga. Lega otokov v Atlantskem oceanu je pripomogla, da so vse vojne proti Angliji končavale na obalah Evrope. Zadnjih 1000 let se je enkrat primerilo, da se je sovražnik izkrcal na angleški obali. Bilo je to 1066, za vlade kralja He-rolda, ko je nastopal neustrašni norman-ski knez Viljem. Vladal je severnemu delu Francije, sedanji Normandiji. Knez Viljem je že dolgo hrepenel po oblasti zemlje onstran Kanala. Zato se je istega leta odločil, da jo napade z morja. Zbrai je okrog sebe plemiške vojskovodje, organiziral močno vojsko, zgradil veliko število galej. Nekega vetrovnega jesenskega dne je v ranem jutru krenilo vse ladjevje z vojsko na krovu proti Angliji. Ladje so kmalu zapustile za seboj luko Boulogne in se jele izkrcavati v zalivih na vzhodni obali Anglije. Posel je šel naglo od rok, Angleži niso niti opazili, kaj se dogaja na njihovem primorju. Obale so bile obdane od visokih skal, v njih zavetju je stopala Viljemova vojska z ladij na suho. Nikjer ni bilo žive duše, prva obljudena vas je bila 90 milj proč od morja. Vojska je krenila z velikim navduše njem proti Londonu. Prediranje pa cii ostalo dolgo nezapaženo. Kralj fierold je bil pravočasno’ obveščen o tem, kaj se Vlij—' je naletel na močno an- Angieški kralj Jurij VI. pregleduje dela v letalski tovarni gleško vojsko.''. Videč, da imajo opravka s premočnim sovražnikom, so se Normani lotili zvijače, tako zvane strategije klešč. Posrečilo se jim je, premagati Angleže. V strašnem klanju so angleški vojaki do zadnjega moža padli na bojišču. Normani so še enkrat ponovili to svojo taktiko in odnesli drugo zmago. Knez Viljem je opazil, kako se kralj Herold na bližnji višini pogaja s svojimi vojskovodji. Ukazal je svojim vojakom, ki so bili izvrstni strelci, naj namerijo sulice na kralja in spremstvo. Neka sulica je zadela kralja v desno oko, minuto zatem pa druga v srce. Junaški angleški kralj je obležal mrtev na bojišču. Po tej tragediji je zavladala med angleškimi vojaki panika. V največjem neredu se je vojska umikala proti Londonu. Po dveh dneh obleganja so Normani mesto zavzeli, z njim pa še velik del države. Koristi od te zmage pa niso imeli. V odprtem boju je namreč padlo blizu 70% normanskih vojakov, oni pa, ki so ostali živi, se niso vrnili v Francijo, nego so ostali na novih tleh in se stopili v An-glosasi. Po normanski invaziji S74 let ni stopila sovražna noga na tla Anglije. Zdaj so se borili potomci Normanov rame ob ramenu z Angleži tostran Rokavskega preliva. Velika Britanija je pred največjo prizkušnjo svoje zgodovine, bližnja bo dočnost bo pokazala koliko'je sploh mogoče s sovražno vojsko vdreti na njena tla in razviti bojne/operacije. Slutnje Northumberlandsfcfh vojvod Po tragični smrti mladega vojvode Northumberlandskega v Flandriji je »Evening Standard« napisal, da je njegov oče stalno opozarjal na potrebo oborožitve Velike Britanije. Ostro je kritiziral reforme nekdanjega vojnega ministra lorda Holdanea in zahteval za Anglijo splošno in obvezno vojaško dolžnost. To je brlo pred 25. leti. Ko je izbruhni- la svetovna vojna, je vojvoda Northum-berlandski"šel med prvimi- tia. bojišče, Zanimivo je, da je zdaj tudi njegov sin šel s prvimi četami v Flandrijo, kjer je padel v bojih za domovino. Tudi on je stalno, kritiziral pomanjkljivo oborožitev Anglije in dejal pred odhodom na fronto prijateljem, da ne pričakuje v površni pripravljenosti vojske nič dobrega. Tudi lord Hugh Perey, brat pokojnega vojvode je na fronti. — Tu imate zajtrk in kosilo za danes in jutri. Grem na vveekend ... Turkinje s sandali a la Poseidon AUGUSTINUS VOLDEMARAS bivši ministrski predsednik Litve, ki ga oblasti sedaj aretirale. so Neguj se! Človek si lahko sam pomaga, da ostane dolgo časa čvrst in veder. Evo nekaj zapovedi: Hodi vedno pokonci. Premagaj slabost in ne postopaj leno okrog. V tem je tudi razlog, da je mnogo žensk zgrbančenih, neravne postave. Ni bolj zdrave stvari za telo kot je telovadba. Zjutraj, ko vstaneš, napravi nekaj vaj, trud bo poplačan po gibkem in odpornem telesu. Stradanje, da bi postali vitki, je nesmiselno. Ogibajte se premastnih jedi in sladkarij. Povrtnina in mnogo sadja je zelo zdravo za, ohranitev lepe linije. Prirodna polt kože je najlepša. Če se je pa treba lepotičiti, nikar brez vednosti ne maži na kožo razne pomade, ki so ji lahko škodljive. Treba se ie prepričati o njih funkciji. Predvsem pa naj mlada dekleta ne kvarijo, kar jim je narava sama vlila lepega v rožnata lica. Obleka naj bo preprosta, enostavna. Le dober kroj pripomore k eleganci. Nosite obleke, ki vam pristojajo. Ni odločujoče, če imate gubo na obrazu! Nasprotno, sijaj vaših oči in vedrina duše odtehtata mnogo več od še bol* skritih gub ljudi, ki obupavajo nad svojo starostjo in se predajajo melanholiji. Mala Azija je polna starogrških in rimskih spomenikov, ki jih arheologi spravljajo na dan. Ob izhodu Dardanel leži sta roslavna Troja v razvalinah, blizu je nič manj slavni maloazijski Olimp. Južneje od tod leži Smirna, lepo mesto, ki le počasi leze iz razvalin pogorišča po končani grško-turški vojni. V Smirni je več starih templjev klasične umetnosti. Globoko pod nekim takšnim svetiščem so izkopali v zemlji dva značilna kipa: Demetre, boginje zemlje in blagostanja ter Pozejdona, boga morja in dežja. Oba kipa sta iz II. stoletja pred Kr. Turkinjam, ki so že davno odvrgle pajčolane in nepraktične fered-že, se posebno dopadejo sandale, ki jih ima Pozejdon na nogah. Čevljarska obrt je to naglo izkoristila in zdaj se ponašajo dekleta iz Smirne s sandalami a la Poseidon. Bogato nagrajen odkSonlen poifub Ko je bil nemški cesar Oton IV. v Italiji, je opazil lepotico Belliconi Berto iz Firence. Dopadla se mu je tako, da jo je prosil za poljub. Dekle je prošnjo s smehom zavrnilo. Kralj se je obrnil na njenega očeta, grofa Nikolaja, ki je Otonu obljubil, da se lahko nadeja, da se mu bo želja izpolnila. Toda bilo je vse zaman. Lepa Bellicona se ni dala preprositi in je dejala, da ne bo poljubila drugega, kakor svojega moža. Otonu se je ta odgovor tako dopadel, da je dekletu izbral ženina izmed baronov svojega spremstva ter mu podaril kot poročno darilo grofijo Casen-tino. Tako je bil nagrajen odklonjeni poljub. Grof Fulko iz Marseillea je dal 1. 1005. svoji ženi Odiliji, ko je še bila nevesta, za poljub dve svoji posestvi. Kasneje mu je seveda dajala poljubčke brezplačno. Ko se je cesar Rudolf Habsburški oženil drugič z Elizabeto Burgundsko, je bil že precej v letih. Leta 1283. je prišel v Spei- re. Neki dostojanstvenik je bil zelo očaran od lepote cesarice. Ni se mogel premagati in ob neki priliki, ko je izstopila, ji je dal na rožnate ustne poljub. Cesarica se je pritožila pri možu, ta pa stvar ni vzel tako resno in je samo posvari! plemiča, naj poljublja svojo lastno ženo ... Samo pismeno se lahko intervenira za Žide na Slovaškem. Židovska podjetja prehajajo postopoma v roke kristjanov. V®Sikasi med tep@wi Moderna vojna je uvedla v vojske celo vrsto manjših topov, ki so posebno uspešni proti letalom. Seveda so še med njimi tudi velikani, kakor jih je pozna* že stari svet, vendar ni v njih glavno težišče operacij. V Gandu v Belgiji stoji še danes »Netirna Jera«, star top, ki so ga uporabljali v 15. stoletju. Top ima dolžino 5 m in kaliber 63 cm. Kamniti izstrelki tega topa so tehtali 200 kg. Drug top velikan v Gandu ima 15 m dolgo cev, bruhal je iz sebe 2000 kg težke krogle. Takšnih topov je bilo tedaj mnogo po Evropi, večino, so .prelili v. žel-ezo, le nekaj jih še; sameva po vojaških muzejih. V belgijski državljanski ‘vojni: za svobodo 1832 so uporabljali velike topove, ki so imeli le 1.66. m dolgo cev-in krogle kalibra 60 cm. Tak. izstrelek je tehtal 587 kg, ves top pa 7750 kg. Vleklo ga je 36 konj. V svetovni vojni so; postavili Avstrijci na tračnice -30.5 -m velikane. Nemci pa Kruppbve »Debele Berte«. Tak 42 cm top so prevažali-na 12 vagonih, . tehtal. je 88.000 kg, ' izstrelek pa . 400 ks: - • : ‘ Prstne odtise tujih mornarjev bodo na Rooseveltov ukaz jemali v njnjorški luki, kamor dospe vsako leto do pol milijona pomorščakov. Policija je morala zato , precej povečati svoje osebje. Katedrala znanosti, pravijo Američani svoji novi univerzi v Pittsburgu. Je to 40 nadstropni nebotičnik, zgrajen v gotskem stilu, visok 163 m: V tej moderni univerzi, ki je stala 20 milijonov dolarjev, je 91 predavalnic, 113 laboratorijev, 12 velikih knjižnic. Na univerzi deja stalno 8000 študentov, 12.000 jih pa posluša predavanja. Novi vodovod na Rodosu so zgradili Italijani in daje 30 litrov studenčnice na sekundo. Prvo tatarsko opero »Begunec« je skomponiral Tatar Šikanov v Taškentu. Uzbekistanka študenta Karajev iri Gad-žij-ev sta pa skomponirala opero »Aina«. Dober trgovec je vsekakor neki prodajalec sesalca prahu. Policija v Rimu ga je bila namreč zaprla, ker je bi! aparat zelo poceni, češ da je vmes sleparstvo. Ko je bil mož že v zaporu, so se prepričali, da so mu delali krivico. Preden je ječo zapustil, je prodal trgovec več aparatov policijskemu komisarju in njegovim stražnikom. . . Nit pajčevine je 18.000 tanjša od človeškega lasu. pa je vendar še zelo odporna. Zdrži lahko celo 4 gr teže. letala izpodrinila pasje vprege . ls • 1 Letos so na Aljaski skoro že popolnoma izginile pasje vprege, ki so prej posredovale zvezo z zelo oddaljenimi pokrajinami. Treba je daleč v notranjost, da človek sreča to značilno prometno sredstvo visokega severa. Danes leta namreč nad Aljasko že 175 letal, ki so lani preletela 52 milijonov km prog hi prepeljala 29.699 potnikov, 1.88 milijon vprego so potrebovali iz Fairbanksa v Nome 30 do 40 dni, letala premerijo isto pot v petih urah. Tudi cene prevoza z letali so neprimerno nižje od onih na saneh. Aljaska ima danes 127 letališč. Vsa so pa majhna, tako da imajo letala poleti čolne, pozimi pa smuče za pristajanje. Zdaj hiti vlada s postavljanjem novih letališč, ra- kg tovora in 245.000 kg pošte. S pasjo' dijskih postaj m vremenskih opazovalnic Ljubljana Utrinki z razstave o protiletalski zaščiti Na razstavišče je prikorakal razred. Podeželska šola, že peta, šesta dopoldan. Otroci nosijo v nahrbtnikih in torbicah svojo malico. Niso so se še razgledali po prostoru, ko je že prvo začudenje tukaj. Nekdo je da! znak učiteljici, ki bedi nad svojo tropico kot koklja nad piščeti, in ona zakliče: »Pozor! Noben se ne ganiti!« In že je nekaj zapreske-talo, in dva gospoda letita naokoli z nekimi črnimi tulci v roki, iz katerih v naglih sunkih bruha dim kot iz lokomotive. V hipu je ves krog zavit v gosto meglo. In so otroci že tudi uganili, kaj je to. »Umetna zameglitev!« vpijejo veseli in srečni nad takim doživetjem. Ko je minilo, pravi najmanjša: »Pa ni nič zasmrdelo...« Odvrne ji tovarišica: »Nahodna si, pa nič ne duhaš. Meni je pa prišlo v usta...« In se odkašljuje, bolj nalašč, zaradi imenitnosti, kot pa zares. V umetni megli smo bili! to bo pripovedovanja doma! * Tam okoli strojnice, ki se ji tudi pravi mitraljez in ki je bolj podobna dolgocevnemu vitkemu topu, se je zbrala že odrasla mladež, študentarija. Podčastnik, rezervist, v civilu najbrže kakega tehni- čnega poklica, demonstrira in razlaga nazorno ustroj in rokovanje tega obramb nega orožja proti letalom in tankom. — Fantje gledajo in poslušajo z največjim zanimanjem in stavljajo stvarna vprašanja. Strojnica je v vsem pravcat umotvor — saj v izumevanju merilnega orožja je bil človeški duh vedno genialen, — čudovita je zlasti naprava za ciljanje: mrežica, zajemajoča nebesno obzorje, po njej drseče kroglice, ki točno fiksirajo smer in pozicijske točke letala, pa višinomer, pa teleskop, pa vse drugo, skratka kolosalno. Model je češki, Škoda, a izdelujejo jih zdaj že v lastnih tvornieah, nič koliko! In kaj taka strojnica velja? Samo kakih 250 tfsoč dinarčkov. Vsak naboj pa 150 din. Strojnica jih izstreli 7 do 8 v sekundi. Pa si zračunajte, koliko jurjev sfrči ven, če strojnica strelja samo 1 minuto. »Zato pa je vojna tako draga...« pripomni raizlagatelj z nasmeškom. * Sto otroških oči strmi v veliko, peklensko lepo sliko tam na steni paviljona, ki predstavlja nočni letalski napad na Ljubljano. V grozotno noč križem-kražem švigajo beli prameni reflektor- Gibanje cen na ljubljanskem trgu Poleg vrta je zdaj postal glavni zala-gatelj »zelenega« trga gozd s svojimi sadeži. V dolgih vrstah paradirajo na stojnicah polni jerbasi dišečih rdečih jagod m borovnic. Za gospodinje matere je tu že tudi nekaj olajšave v vsakdanjih skrbeh, kako izhajati skoz mesec dni s tako stisnjenim gospodinjskim preračunom, ko je vse tako drago. Saj so otročiči krožnika jagod ali borovnic bolj veseli, kot pa krožnika juhe. V zadnjih dneh so se pocenile jagode že na 4, borovnice na 2 din liter. Za gobe je sedanje vreme ugodno m jih prihaja dosti na trg, jurčki so po 4 din merica. Naravno se je pocenila tudi povrtnina, ker je zdaj sezona za vse. Domačega stročjega fižola še ni, a prihaja ga veliko iz Dalmacije in Srema, po ceni 6 din. Domač stročji grah je po 4 din kg. Beluši so se pocenili do 4 din za šop, a gredo že h kraju. Cvetača je po 5, kole-rabice po din 3 kg. Solato, odlično ljubljansko ledenko, dobite že po 4 do 5 din vic za dinar. Na trg prihaja vedno več zgodnjega krompirja in je po 4 do 5 din kg. Domačih kumar je šele malo, zato so še drage: 12 din kg. Med sadjem' prevladujejo zdaj češnje, domače štajerske in dolenjske po 4 do 6 din, hercegovske po 8 do 10 din. Cena jajc se drži: 12 za kovača. S perutnino je ljubljanski trg bolj slabo založen in je draga: piščanec 20 din, par prav slabih 35 din. Mast in olje sta.se občutno podražila: od 20 do 22 din. Tako je pač v današnjih okoliščinah, če se na eni strani kaj poceni, se pa zato na drugi strani spet to in ono podraži. Draginja ne izpusti zlepa vajeti. A v primerjavi s cenami na mariborskem trgu, kakor jih beremo v »Večerniku«, je pa v Ljubljani življenje le še cenejše. V prej šnjih časih je bilo narobe, Maribor znatno cenejši, zlasti v mesu, perutnini, sadju. In bi bilo vsekakor pravično, da bi Maribor pomaknili v I. dragonjski razred. LJUBLJANSKI FOGOVORCEK O VRE MENU Pred vremensko hišico v Zvezdi stojita dva stara penzionista, študirata barometer in zmajujeta z glavo. »Noče, pa noče... Zmeraj na isti kolebnici: malce gor, pa malce dol, pa spet malce gor... CincanjeI Dan na dan ista situacija...« »Ista. Rano zjutraj gosta megla kakor jeseni, potlej lepo sončno jutro, čez opoldan pa že spet čmi oblaki, pa hladne sape, pa mrzli večeri in noči. Ne bo se še naredilo... še bomo natikali plašče.« »Saj pravijo, da od sv. Medarda, ta je bil 8. junija, bo 40 dni tako. Kakor pri 40 mučenikih. Je tudi tukaj konkurenca. Ne bo topo pred sredi julija, kar vdati se je treba...« »Ampak, veš, dobro se spominjam,‘da je bilo tako tudi leta 11 ali 12. Takrat vse do sredi julija mokro ht mrzlo, o Kresu je menda na planinah celo snežilo, potlej pa najlepše poletje in jesen, da še ne kmalu tako. Ves september še vroče kot avgusta in tja do Vseh svetih čisto pomladansko. Se spomnim, da so češnje vdrugič cvetele. Tako se je tafkrat premaknilo. Pa se lahko letos tudi...« »Saj. Pa da bi se tako, da M o božiču spet češnje zobali.« Nad tem dovtipom imata stara gospoda veliko veselje in zadovoljno nadaljujeta svoj sprehod. a Zadnji dan protiletalske zaščitne razstave na ljubljanskem velesejmu, ki jo je priredil mestni zaščitni urad v Ljubljani, je j ulri, v nedeljo, na kar opozarjamo vse one, ki se. te izredno zanimive in poučno razstave še niso utegnili ogledati. Vstop na razstavo je brezplačen. a Dela v „Zvezifl* započeta za postavitev kraljevega spomenika, katerega odkritje pa je odloženo na nedoločen čas, se nadaljujejo v toliko, da so doslej »kanalizirali in uravnali vse prostor, kjer bo spomenik stal 'in naredili nove travnate credc. Za spomenik sam je pripravljen do- slej le betonski podstavek. Ob vsaki strani podstavka so postavljeni po trije visoki kandelabri za električne svetilke. Upajmo, da bodo tudi v ostalem pospravili, kar je razmetanega in razkopanega, da bo imela „Zvezda“ spet čedno lice. a Stanovanjske najemnine je treba znižati. V Ljubljani so najemnine za stanovanja gotovo neprimerno visoke, saj v mestu ni dobiti spodobnega stanovanja izpod 800—1400 din mesečno. Celo v okolici in na periferiji mesta se sučejo cene okoli 400—700 din. Potrebno bi bilo, da bi se regulirale pri sedanji splošni draginji tudi stanovanjske cene, da jih hišni lastniki ne bodo diktirali po mili volji. Najemnine naj se znižajo vsaj za 20—30 odstotkov, pa sc bo silno olajšalo življenje vsem slojem, ki niso tako srečni, da bi imeli svoje nišei. jev, okoli pošastnih črnih ptic raztres-kujoče se granate, ki jih bruhajo proti nebu topovi obrambe... krvav odsvit požara... Zamišljeni so tudi mladi obrazki ob tem in vsem, kar vidijo na razstavi. Oddelek, ki rakazuje učinke strupenih plinov na človeško telo, je za ljudi krepkih živcev. Te zelene, rumene, posinjele človeške maske, te strahotne opekline, to razjedeno meso... Gospa, ki si to ogle duje, pobledeva in se nasloni možu na ramo:»Slabo mi prihaja, pojdiva...« Dva dečka pa motrita vse to hladnokrvno, s stvarnim očesom, tekorekoč strokovnjaško. Samo je mlajši v zmoti, misleč, da so to resnične človeške glave in udi, a ga starejši pouči, da je vse to iz voska. Na kar si mali slišno oddahne, mu je le tudi nekoliko leglo na dušico. Zunaj paviljona zbira gospod katehet spet svojo čredico in pravi: »Torej, otročiči, zdaj smo vse to videli in zdaj bomo še bolj prosili ljubega Boga, naj nas obvaruje vojske...« Glavice prikimujejo in na resnobnih obrazkih je potrdilo, da bodo v nedeljo pri sv. maši vsi res prav od srca molili. ejo. PRIJAVA ZALOG INOZEMSKIH SUROVIN Z uredbo o kontroli zalog blaga, ki je bila objavljena v »Službenih novinah« od 15. t. m., je bil določen tridnevni rok, v 'katerem morajo vse osebe, ki uvažajo, predelujejo ali na debelo prodajajo določene inozemske surovine, preložiti prvostopnim upravnim oblastvom prijave o zalogah teh premetov, ki so jih imele na dan uveljavljenja uredbe. Sedaj poročajo iz Beograda, da je minister za trgovino in industrijo v sporazumu z banom banovine Hrvatske na podlagi člena 8. uredbe o kontroli zalog blaga odločil, da se prijave o zalogah blaga v smislu čl. 1. imenovane uredbe lahko sprejmejo do 22. junija t. 1. zaključno, vendar po stanju zalog na dan 15. junija letos. Za predmete, ki so posamezno navedeni v čl. 4. imenovane uredbe, naj prijava ne obsega samo tistega blaga, ki je neposredno uvoženo iz inozemstva, temveč tudi blago, ki je bito po uvozu prodano naprej ali pa je bito predelano v državi. Pod obvezno prijavo ne spadajo naslednji predmeti domačega izvora: riž, loj, ovčja volna in kože. Za vse ostale predmete, ki so našteti v čl. 4. uredbe, kakor tudi tiste predmete, ki so bili že prej postavljeni pod kontrolo, bodo prijave obsegale vse blago, ki se nahaja pri osebah, označenih v čl. 1. uredbe. HABSBURŽANKA MATURIRALA V ZAGREBU Te dni je kot privatistka na II. ženski realni gimnaziji v Zagrebu potožila višji tečajni izpit Gabrijela Habsburgova, bivša avstrijska princesa. Gabrijela stalno živi v Zagrebu pri svoji stari materi ba-ronloi Niikolič-Podrinski. Habsburgova je | Prošnja cenj. naročnikom in bralcem S I Zadnji čas dobivamo iz raznih krajev pozive, da naj tudi ondod uvedemo prodajo »Večernika«, če že ne vsakodnevne, pa vsaj sobotne-nedeljske številke »Večernika«. Da bi mogli ustreči vsem željam interesentov za kupovanje posameznih številk »Večernika«, prosimo cenjene naročnike in bralce »Večernika«, da nam sporoče, kdo bi v določenem kra ju bil pripravljen prevzeti prodajo »Večernika« proti dobri proviziji. Za razpečavanje lista nam lahko sporočite vsako za redno in vestno opravljanje tega posla pripravno osebo, bodisi da bi list sama prodajala ali pa trajno skrbela za krajevno kolportažno prodajo. Ni treba še posebej poudarjati, kolike važnosti je v današnjih časih, da so ljudje vsepov sod naglo in pravilno poučeni o vseli stvareh, ki se bliskovito dogajajo po svetu. Zato pričakujemo od prijateljev našega lista, da bodo ustregli naši prošnji, za uslugo pa se jim zahvaljujemo najlepše vnaprej. Uprava »Večernika«, Maribor. hčerka bivšega avstrijskega nadvojvode Rainerja Salvatorja in njegove žene baronice Dagmar Nikoličeve, ki je bila hčer ka pok. velikega župana in podbana. o Gasilske vaje so bile preteklo nedeljo v Cmelavcih v Prekmurju ob sodelovanju šestih društev s 123 člani. Vaje, ki jih' je nadzoroval župni starešina g. Josip Benko, so prav lepo uspele. Križanka it. 79 1 l 3 4 5 6 / e 9 II III ■ m IV m 11 v H VI ■ ■ VII ■ i ■ ■ VIII ■ _ e IX ■ X ■ » a ■ ■ XII ia ■ H m XIII j ni ■ r Besede pomenijo: Pomen besed: Vodoravno: 1. goljufija; II. športnik; III. narobe žensko ime; naziv; IV. ptica, ki je simbol Madžarov; V. oseba iz sv. pisma; poživilo; VI. tuja kratica za približno; čutilo; celina, ki sega v morje; VII. znanilec jutra; Vlil. prometno sredstvo; sorodnik; IX. aromatična spojina, ki nadomešča neko dišavo; X. dolžinska mera; del živalskega telesa; XI. zaposlen človek; XII. do XIII. hlad; bog vojne. Navpično: L tiskarniški uslužbenec; razum; 2. oblika vode; ukaz; 3. izbranci; stvar; 4. predlog in evropska reka; import; 5. pripadnik izumrlega naroda; sibirsko mesto; 6. egiptski bog; graja; 7. vrsta pesnitve; mitološka zapeljivka; 8. uživam; vodni požiralnik; 9. kemična spojina; kvarta. Poletno pismo iz Bakra Bakar pozna že vsak šolarček v Mariboru, kajti v Bakru je tisti nebeško lepi zaliv, tisti prelestni, divni morski kotiček, kamor romajo vsako leto naši slovenski stražarji našega Jadrana. Vsako leto ekskurzije ah oele kolonije naše slovenske mladine se tu naužijejo zdravega sladkoslanega zraka ter si tu ojeklenijo svoja mlada telesa v zdravilnem morskem zraku, v joda m zdravja polnem morju pod žgočim južnim soncem. Razen tega pa imajo Hero, Tade-jevič in Zakarija Petar Radovani take kapljice in vodice, da preženejo s tarej-šmo ne vem kakšno žalostne misli in skrbi. Kdor vsega tega ni videl in poskusil, ne ve kaj je življenje. Ta od Boga blagoslovljeni kotiček obkrožajo obronki kostrene Sv. Barbare, Sv. Kužam, Škrljevo, vinorodni brežulj-ki Krasfce, Praprutnika in Hreljina s svojimi terasami polnih trt, fig, breskev in sladkih črešenj, ki so zdaj samo po 4 din kilo, ne liter, kakor morate kupo- vati tam v Mariboru. Pod davnim vencem naštetih belih vasic in prirodnih lepot pa se bohoti v svojem kotu pod starim frankopanskim kaštetom s svojo starodavno katedralo ter dvema drugima cerkvicama, s svojo nautiko in lepo, impozantno šolsko zgradbo starodavni Bakar s svojimi tipičnimi starinskimi hišicami, ulicami in — mačkami. Na vzhodnem koncu zaliva se blesti pa bratec Bakarac, kjer je največje lovišče tunine in kjer je doma tudi dobro vino. Vhod v ta mirni, nebeškolepi kotiček varuje s svojimi humanitarnimi torticami dostojanstvena Kraljeviča, kjer so tudi domovi Jadranske straže. Med najlepšimi zgradbami v Bakru je Mladinski dom Jadranske straže, oblastnega odbora Maribor, ob južni obali zaliva v lepem gozdičku ob glavni cesti Sušaik—Bakar—Kraljeviča itd. Džurin, Hero, Sepič, Štiglic, Uroš, Zakarija Petar itd. vprašujejo: »Kade su naši Mariborčani, ča se vraga boje?« Neka lepa jaita naših mariborskih ptičkov je sicer priletela, a samo za dva, tri dni; stalnega gnezdenja pa še ni. Ni še tistega živžava po sobah širnega doma, ni še tistega veselega igranja iti skakanja po lepem dvorišču in vrtu, ki ga je Džurin z združenimi močmi tako lepo uredil. Trbovlje se je tudi nekam balo, a v nedeljo so se širom odprla okna in vrata, ker so v ponedeljek prišli prvi gosti, a obljubljeni so roji, ki bodo tu v kratkem gnezdili. Karlovčani so tudi prišli te dni v Kraljevico. In tako počasi, a sigurno prihaja naša mladina tudi letos v ta nebeškolepi kotiček, da si svoj duh In telo okrepi za težke čase, ki nas čakajo. BakarČani pa si poletja brez slovenske mladine sploh ne morejo misliti. Do sedaj je sicer vreme nagajalo in pravega kopanja sploh še ni bilo, a sedaj je začelo divno, pravo vreme, kakor nalašč, da nadoknadi, kar je bilo zamujenega, posebno za tiste, ki so do sedaj oklevali. P»* toorf Jutri odločilen dan Z jutrišnjo finalno tekmo med ISSK Mariborom in SK Železničarjem, ki bo 9'b IS. uri na štadionu SK Železničarja na Tržaški cesti, bo doseglo nogometno prvenstvo Slovenije svoj športni višek. Oba tabora se pripravljata z vsemi nabori na ta odločujoči dan, ki bo gotovo prinesel tudi najnapetejšo innajzanimivej-;o nogometno tekmo sezone. Športni Maribor stopa zopet kot središče nogometnega športa v ospredje, v katerem bo jutri padla najvažnejša odločitev v slovenjem nogometu. Obe moštvi, ki sta v edinstvenem zmagovitem pohodu izločili se ostale predstavnike nogometa v Sloveniji, zaslužita, da se jima naša javnost r d dolži s številnim obiskom! 3. propagandni turnir za naš tenis ISSK Maribor uspešno nadaljuje svo-o propagandno akcijo za teniški šport. Jutri, v nedeljo, se bo vršil že tretji turnir v lej sezoni. To pot je veliki pobor-nik slovenskega športa g. lekarnar Ciril M a v e r razpisal lepo in primerno darilo. .Va sporedu je konkurenca gospodov posamezno, v kateri se bodo pomerili naši najboljši zaslopijjki belega športa. Tekmovanje se bo pričelo že ob 8. uri, tako da bodo sledila finalna tekmovanja že dopoldne. Vabljeni vsi prijatelji kluba in belega športa! , Radi državnega prvenstva v Zagrebu in finalnih tekem za državno klubsko prvenstvo bo sledila prihodnja teniška prireditev šele v juliju. Jutrišnji turnir za Ma-verjevo darilo zasluži radi tega še posebno pozornost. Žensko lahkoatletsko tekmovanje Razpis propagandnega ženskega lahkoatletskega tekmovanja, ki ga priredi SSK .Maraton v Mariboru v nedeljo, 30. t. m, ob 0. na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti. Vrstni red in točke tekmovanja: Tek 60 m - finale; tek 100 m - predleki; met krogle; skok v daljino; tek 800 in; met jiska; tek 100m - finale; skok v višino; met kopja; štafeta 4x100m. Prireditelj si pridržuje pravico vrstni red tekmovanja po potrebi spremenili. Tek 800 m se bo vršil, če bodo prijavljene vsaj 3 atletinje. Tekmovanje se bo vršilo na lekališču, ki je 420 m dolgo, ima dva nedvignjena zavoja ter je posulo z ugaski. Pravico tekmovanja imajo vse verificirane in neveri-ficirane atletinje klubov, včlanjenih v Jugoslovanski savez ženskih športov. Prijave je poslali na naslov: SSK Maraton, Maribor, Koroška c. 26, najpozneje do 28. I. m. do 12. ure. Prijavnine in nagrad ni. V ostalem se bo vršilo tekmovanje po pravilih in pravilnikih JAS. Vzgojitelju Francu Zaherlu v spomin Naša prleška metropola je izgubila svojega velikega moža, kulturnega delavca, vzgojitelja celih generacij in velikega narodnjaka Franca Zaherla. Sedaj leži tam sredi cvetja in lepih vinorodnih goric na ljutomerskem pokopali ŠČll. Življenjska doba tega velikega moža je bila polna dela za narod, za našo mladino in za njeno vsestransko vzgojo. Že kot mlad učitelj pri Mali Nedelji, v Cezanjevcih in potem dolga leta v Ljutomeru, je smatral svoj poklic kot vzvišen, zato ni vzgajal samo v ozki učilnici, šolski sobi, ampak je polje svojega vzgojnega dela razširil tudi ven in vzgajal povsod in vedno. Vsem, mladim in starim, je segal globoko v dušo s svojo lepo pesmijo in s svojimi instrumenti. Koliko mladine je imel stalno okrog sebe ne samo v šoli, ampak tudi izven nje! Vodil je pevske zbore, mladinske in odrasle, moške in mešane, glasbeno šolo v Ljutomeru, mestno godbo ljutomersko itd. Ni bilo večje narodne ali druge prireditve v Ljutomeru, kjer ne bi pokojni neumorni, večno mladi g. Zaherl sodeloval in razveseljeval ljudi z lepimi melodijami ali s petjem. S posebno vnemo in veseljem je kol zaveden narodnjak gojil v svojih učencih in odraslih ljubezen do naše lepe slovenske narodne pesmi. Z nenadkriljivo požrtvovalnostjo in ljubeznijo je zbiral narodne in cerkvene pesmi in si ustvaril lep arhiv in lepo knjižnico, kar danes vsi občudujejo. Pesmi je zbiral vedno in povsod. Hodil je po vaseh in si zabeleževal vse, kar je slišal in tako ohranil marsikatero pristno našo pesem in melodijo pred pozabo. Posebno je ljubil šolsko mladino, mladina pa njega. Kot odličen pedagog je znal najti pot v vsako otroško dušo in s svojo dobrosrčnostjo je privezal nase vso mladino in na ta način vzgajal in dosegel največje uspehe. Lani je obhajal 70-letnico svojega življenja ter 50-letnico mature zdrav in čil, radosten in mladosten ter poln energij za delo. Svoj zasluženi pokoj je užival na svojem domu v Ljutomeru sredi svoje družine in številnih prijateljev in znancev. A zanj to ni bil pokoj, oddih — ampak je vse svoje energije posvetil glasbi in je na tem polju ne- umorno delal do trenutka, ko ga je bolezen priklenila na bolniško posteljo. Gospod Zaherl je bil tudi vedno zvest svoji stanovski organizaciji J. U. U. in je zelo rad prihajal na učiteljska zborovanja ter tako živel z mlajšo učiteljsko generacijo v uaj-ožjem stiku. Vedno se je zanimal za delo v organizaciji, kakor tudi za delo na polju pro- svete in pedagogike sploh. Kot poverjenik »Slovenske Matice« je širil njene knjige in pridobil mnogo naročnikov. Kot človek je bil naš Zaherl utelešena dobrota in zelo dobrega ter usmiljenega srca. Pri njem se je ponovno potrdil stari slovenski pregcfvor, da pevec ni nikoli slab človek. Sedaj, ko počiva v ljubljeni prleški zemlji, mu želimo, naj mu bo ta sveta naša slovenska zemlja lahka odeja, a vsi mladi in stari ga bodo ohranili v najlepšem spominu. Sadovi njegovega dela pa bodo vedno ovekovečeni in lahko mu zakličemo: — dovolj je spominov — me pesmi pojo! i Kolar Vilko. Športni dan v Guštanju SK Slovan v Guštanju priredi v nedeljo, 30. t. m. velike pokalne tekme, pri katerih sodelujejo odlični klubi: SK Železničar iz Maribora, SK Hrastnik iz Hrastnika, SK .Slavija iz Pobrežja pri Mariboru in gu-Hanjski Slovan. Prvak tega tekmovanja prejme v trajno last okusen pokal, darilo Aleksandra grofa Thurna-Valsassina izGu-jlanja. — Spored: ' Ob 7.30 zjutraj (ob prihodu vlaka iz Maribora) sprejem gostov; ob 8.30 skupen odhod igralcev iz trga Gnšlauj na igrišče; «>b 9. SK Železničar (komli.) : SK Slovan, ob 10. SK Hrastnik: SK Slavija; ob 11. SK Slavija : SK Slovan; ob 12. skupno kosilo v Guštanju s koncertom na trgu, pri katerem igra znana jcklarniška godba iz Guštanja; ob 14. SK Železničar : SK Slavija; ob 15. SK Hrastnik : SK Slovan; ob 16. SK Železničar (komb.) : SK Hrastnik. Po končanih tekmah oddaja pokala na zmagovalca. Skozi celi dan nas bode poleg nogometnih igralcev kratkočasila gušlanj-ska jcklarniška godba. Vsi ljubitelji športa, godbe in lepe narave, pridite ta dan obiskat naš lepi turistični kraj Gušlanj. Drobne vesti o Na Pokluki je spel uvedena sezonska pošla za letoviščarje. o Logarski izpiti za čuvaje nedržavnih gozdov bodo ietos meseca oklobra. Prošnje za pripustitev k izpitu naj se vlože najkasneje do 12. julija l. I. pri pristojnem mestnem poglavarstvu, ozir. sreskem načelstvu. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je objavljen v prilogi k št. 47. Službenega lista z dne 12. junija v mestni občini ljubljanski pa tudi nabit na občinskih deskah. n Baron Trenk je položil temel j naj starejše slavonske cerkve v Slavonskem Brodu. Frančiškanska cerkev je še danes zelo dobro ohranjena, čeprav je že 218 let stara. n Strajk beograjskih krojaških pomočnikov. Ker beograjski krojaški mojstri niso sprejeli zahtev glede povišanja mezd, so pomočniki pričeli stavkati. Zaradi tega so bile krojaške delavnice v prestolnici zaprte. Mal' položi dar domu na oltar Po prvem kolu za SE-cup V sredo je bilo končaHo prvo kolo po kalnih tekem za SE-cup. Gradjanski je v Zagrebu s sijajno zmago nad lanskoletnim zmagovalcem Ujpestom prišel na vrh tablice. Tega se nisp nadejali niti Hrvati, še manj pa so si predstavljali Madžari, da sq igra v Zagrebu tako koristen in moderen nogomet. Prav tako iznenadenje je bilo srečanje sarajevske Slavijo s Fe-renezvarosom, ki se je končala 3:0. Ce vzamemo v obzir še zmago BSK nad romunskim Vcnusom, pridemo do zaključka, da so se naši klubi častno odrezali. Vse- kakor čaka naše klube še težka naloga, toda po že doseženih uspehih najbržc ne bomo doživeli presenečenj. Tabela SE-cupa je po prvem kolu sledeča: Gradjanski 1 1 0 0 4,0 2 BSK 1 1 0 0 3:0 2 Slavija 1 1 0 0 3:0 2 Rapid 1 1 0 0 2:1 2 Ilungaria 10 0 1 1:2 0 Fcrenczvaros 1 0 0 1 0:3 0 Venus 1 0 O 1 0:3 0 Ujpcsl 10 0 1 0:4 0 s Tekma dijakov. V nedeljo ob 16. sc ho vršila na igrišču SK Slovenj Gradca nogometna tekma med dijaki iz Maribora in Slovenj Gradca. Dijaški športni klub iz Maribora tvorijo mladi igralci mari- borskih mladinskih moštev, dočim bodo pri Slovenj Gradčanih nastopili po večini študentje, ki študirajo v Mariboru. Vabimo športno javnvost, da v čim večjem številu prihiti na igrišče. Občni zbor delniške pivovarne Union Delniška družba pivovarne Union v Ljubljani je imela svoj občni zbor za leto 1939. Kakor je razvidno iz poslovnega pomočila, je prodaja piva še vedno za več kol polovico manjša v primeri s prodajo v prejšnjih normalnih letih, ko pivo še ni kilo tako močno obremenjeno s trošarinami in drugimi dajatvami. Kako visoka so ta bremena vidimo iz zaključnih računov, ki kažejo, da je družba v preteklem poslovnem letu plačala samo na trošarinah in davkih preko 17 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da je bila vsota trošarin in davkov v prejšnjih normalnih letih, ko je prodaja dosegla več kakor dvojno višino, manjša kakor v preteklem letu. Pivo je torej sedaj še enkrat tako visoko obdavčeno kakor prej in je potem razumljiva razmeroma visoka prodajna cena piva. Prodaja piva se je nasproti letu 1938 navzlic teinu nekoliko zvišala. V preteklem letu je bilo prodano 18.186 lil piva nasproti 10.971 lil v letu 1938. Zvišanje kon- suma piva je pripisali tudi okolnosti, da stremi pivovarna Uniou vedno za tem, izboljšati kakovost piva in je unionsko pivo res prvovrstno in ga vsakdo rad pije. Tudi okolnost, da pivovarna Union stori vse, da svoje odjemalce postreže dobro in točno, je gotovo mnogo pripomogla k zvišani prodaji. Iz številk zaključnih računov je v ostalem razvidno, da pivovarna Union ni samo (\obro 1'undirana, temveč se kaže pri tem podjetju Ludi drugače najboljše gospodarstvo. Cisti dobiček se je zaradi večje prodaje piva nasproti lanskemu letu nekoliko zvišal. V letu 1939 je bil dosežen dobiček din 1,782.222.05 nasproti din 1,502.797,22 v letu 1938. Občni zbor je sklenil, izplačati dividendo din 6.— za delnico (nasproti din 5,— v lanskem letu), ki sc izplačuje začenši s 24. junijem 1.1. — Pripomnili je, da podjetje še ni moglo doseči dividende, prejšnji norhmalnih let, ki je znašala običajno din 10.-— za delnico. Zakup kolodvorske restavracije na postaji Celje * Kolodvorska restavracija na postaji Celje. Direkcija drž. železnic v Ljubljani odda s 1. septembrom 1910 po predpisih oravilnika 135. v zakup za nedoločen čas „q1. restavracijo srednje vrste in stanovanjske prostore na postaji Celje. Za obratovanje potrebna glavnica znaša 40.000din če refleklanl nima nobenega inventarja in upremc; v nasprotnem primeru pa 12.000 l din, mora pa predložiti dokaz o posesli inventarja in opreme. Letna zakupnina za obratne prostore znaša 4.000 din a letna najemnina za stanovanjske prostore 2.400 din. Prošnje *se vlagajo do vključno 27. julija 1.1. na naslov direkcije drž. železnic v Ljubljani, do katerega dne ob 11. uri jc položili pri depozitni blagajni direkcije v Ljubljani predpisano varščino v znesku 1.000 din v gotovini. Natančnejša pojasnila glede poaidev sc dobe pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, soba št. 59, odnosno 51 in pri šefu postaje Celje. — Direkcija drž. železnic v Ljubljani, štev. 180-1-40. MALI OGLASI CKNII MALIM OGLASOM: V malih oglasih slane vsaka beseda 50 par, najmanjša pristojbina za te oglase je din 10.—. Dražbe, preklici dopisovanja in ženitovanjski oglasi din 1.— po besedi. Najmanjši znesek za te oglase je din 1-.—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ca le vposlati v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. — Za vse pismene odgovore glede malih oglasov so mora priložiti znamka za 3 din. KAM, KJE? HALO! HALO! Vsi, kateri hočete dobre prleške gibance ter klobase iz kible jesti, in dober vinček piti, morate vsako nedeljo v novo gostilno na Pobrežju, v »Prleški dom« priti. Se priporoča Matilda Zamuda, gostilničarka. 3438-1 VINOTOČ TRAFENIK prej Viher odprt, najlepša izletna točka mimo Wolfzetla na Grič. 3755-1 Danes v nedeljo KONCERT na ploščah. Klobase in meso iz kible, dobro svečinsko vino. Gostilna Mraz, Studenci. 4582-1 VINO od 5 litrov naprej kakor hru-škovec in sadjevec v večjih količinah se dobi v Razvanju, Pivola, major Zenkovič. 4576-1 SPOSOBNEGA KROJAČA za hlače iščem takoj. Elegance, Meljska c. 2. 4569-2 DELNIŠKA PIVOVARNA SARAJEVO potrebuje za takoj izkušenega pivarja (pivarskega pomočnika). Prednost imajo ne-oženjeni in kateri so že delali v pivovarniških podjetjih in poznajo delo v vseh oddelkih. Ponudbe z opisom dosedanjega dela in zahtevo plače poslati na Pivovarno, Sarajevo. 4611-2 ŠIVILJSKO POMOČNICO sprejmem. Nastop takoj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4616-2 GOSTILNA ŠUNKO Radvanje. V nedeljo S-olion-herr godba. 4650-1 V nedeljo dne 23. jun. priredi Glasbeno društvo Tezno VRTNI KONCERT v gostilni Koželj, Gregorčiče va 1, Tezno. Za obilen obisk vabi društvo in gostilničar-4669-1 Najlepša izletna točka gostilna lešnik-maher v Dolgošah »Pri mostu«. Primerno za kopanje, sončenje, idilični sprehodi v gozdu ob Dravi. Vino lastnega pridelka, pivo, topla in mrzla jedila Gostilničarka Otilija Lešnik. _______________________4670-1 SLUŽKINJO pridno in pošteno, za vsako delo, sprejmem. Lovski dom, nad Tremi ribniki. 4578-2 VAJENCA sprejmem v pekarno, kateri mora biti marljiv, pošten in močan. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 4613-2 MEHANICAR za kolesa se takoj sprejme. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4596-2 SLUŽKINJO kmetsko mlado, pridno, sprej mem Klanjšek, Pobrežje, Zrkovska 57. 4643-2 SLUŽKINJA ki zna tudi kuhati, se sprejme. Naslov v ogl. odd. 4638-2 Iščem DELAVCA za mizarska strojna dela. — Zelenka, Ulica 10. oktobra 5 4658-2 Iščem FRIZERKO ki bi hotela iti v bližino Ljub liane v Domžale. Nastop najkasneje 27. junija. — Rozi Schneidcr. salon, Domžale. 4655-2 Za Slov. gorice rabimo VINIČARSKO DRUŽINO z najmanj 4 delavnimi močmi. Prejemki znašajo gl. viničarske pogodbe: din 200.— mesečno v gotovini za viničarska dela; prosto stanovanje, mes. 1 zl- m. drv. 30 I sadjevca ter deputatno zemljišče v izmeri 1 Y> ha in odpadajoča dnina. Obširne ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj je poslati pod »Graščina« na ogl. odd. »Vc-černika«. 4657-2 Večje GOZDNO POSESTVO išče loigarja. Obširne ponudbe z navbdbo dosedanjih služ bovanj je poslati pod »Grašči na« na ogl. odd- »Večernika« 4656-2 SLUŽBO IŠČE SLUŽKINJA zmožno voditi samostojno go spodinjstvo želi službe k dobri družini- Naslov v ogl. odd. »Včernika«. 4529-3 POŠTENO DEKLE zmožna samostojnega gospodinjstva, želi službe k dobri mali družini. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4572-3 ZAPOSLITVE za 1. julij išče pošten, vešč intelignten 26-letni fant, vojaščine prost, z malo maturo Cenj. ponudbe na ogl. odd »Večernika« pod »Potreben« 4568-' POSTREŽNICA pridna, išče zaposlitve čez dan, nekaj ur ali za pranje. Naslov v ogl. odd. »Večerni-ka«. 4672-3 —mtmmmmm. ŠIRITE »VEČERNIK«! mmmmmmmmm mali atlasi v „Veeetkiku"! Prvovrstne lotog-rafije dobite v foto-studiu "PMiluut" Maribor — Gosposka ulica št. 23 priporočamo nage no-vosti v kopalnih oblekah iz čiste volne, lasteks kopalni trikoji, moške plavalne hlače, kopalne čepice, čevlje, hlače in jopice za plažo. C. Biidefetdt Maribor, Gosposka ul. VAJENCI-(KE) UČENEC ALI UČENKA z malo maturo se sprejme v modni trgovini K. Tkalec, Gosposka 32. 4541-4 SODARSKEGA VAJENCA sprejme takoj Ramšak, sodar, Meljska 10, Maribor. 4604-4 TRGOV^i^VAJENEC absolvent meščanske šole, zanesljiv in močan, išče službe v večji podeželski trgovini z mešanim blagom, tudi izven Slovenije. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4612-4 SLIKARSKI VAJENEC se sprejme. Sodna ulica 15, Juteršnik Jurij. 4599-1 VAJENKA z abs. meščansko šolo se sprejme. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4619-4 UČENEC s predpisano šolsko izobrazbo se sprejme. Trgovina z mešanim blagom A- Hrovat, Kralja Petra trg 1. 4671-4 stanovanje odda DVOSOBNO STANOVANJE oddam 1. julija. Glavni trg St. 18-1- 4560-5 DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami odda s 1. julijem ali 1. avgustom-»Ljudska samopomoč« v Mariboru. 4519-5 Sončno TRISOBNO STANOVANJE v II. nadstr. s 1. avgustom oddam. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4532-5 DVORIŠČNO STANOVANJE za dve osebi se odda. Naslov v ogl- odd. 4544-5 DVOSOBNO STANOVANJE oddam v začetku julija. Dalmatinska 35, Maribor. 4555-5 Aka želite oglaševati, pokličite telefon: 4 25-67 TRISOBNA STANOVANJA z vsemi pritiklinami v bližini Darka in kolodvora Se s 1. iu lijem oddajo. Vprašati stavbena pisarna Peklar Tomšičeva ulica 4494-5 TRISOBNO STANOVANJE sončno, se ugodno odda. Aleksandrova c. 83-1., ali dve stanovanji po 1 sobo istotam. 4553-5 DVE STANOVANJI oddam. Vprašati Kralja Petra c. 19, Studenci, v trgovini. 4516-5 DVOSOBNO STANOVANJE sončno, v 1. nadstr., se odda-Taborska 22. 4647-5 STANOVANJE soba, kuhinja in kabinet se odda takoj ali s 1 julijem. — Aleksandrova 12- Krčevina. 4644-5 SOBA s posebnim vhodom, prazna ali opremljena, se odda. Ob železnici 4-11. 4622-8 SPREJMEM GOSPODIČNO na stanovanje. Mlinska ul. 5. 4620-8 HIŠO z vrtom v?amem v najem. Naslov v ogl- odd. »Večerni ka«. 4531-11 VEČJO SONČNO SOBO z vzidanim štedilnikom oddam Nasipna 80, Pobrežje, nasproti tovarne. 4591-8 DVE SOBI in kuhinja in ena soba s kuhinjo se odda- Taborska 9. 4639-5 DVOSOBNO STANOVANJE sončno, oddam manjši mirni družini s 15. julijem ali 1. avgustom. Prednost imajo upokojenci. Ogled po popoldnevih. Dušanova 9. 4502-5 Eno in dvosobno STANOVANJE s kuhinjo se odda. Smetanova 54, gostilna. 4575-5 ŠO NČ NO STANOV AN JE-" z dvema sobama in kuhinjo, se odda v najem. Parmova ul. 21. Vpraša se Aleksandrova 6, v trgovini. 4573-5 SOBO IN KUHINJO oddam. Krčevina, Praprotni-kova 20. 4571-5 DVOSOBNO STANOVANJE lepo, s kopalnico, parketira-no, se takoj odda pri postaji Tezno, Gregorčičeva ulica 3. 4602-5 SOBA IN KUHINJA Se odda Gozdna 10, Maribor. 4636-5 STANOVANJE IŠČI STANOVANJE z dvema sobama in kuhinjo vzamem takoj v najem v Studencih. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 4587-6 STANOVANJE 4 do 5 sob z vsemi potrebnimi stranskimi prostori, ali vilo z vrtom iščemo v bližini parka takoj ali pozneje. Ponudbe s ceno na ogl. odd. »Večernika« pod »Stanovanje«. 4637-6 rr V NOVI HISI se oddata s 1. avgustom stanovanji, soba s kuhinjo in soba s štedilnikom. Vpraša se v trgovini Šafer, Pobrežje, Dr. Verstovškova ulica. 4594-5 DVOSOBNO STANOVANJE s predsobo in kopalnico v novi hiši se odda s 1. julijem. Tržaška cesta 46. 4590-5 DVOSOBNO STANOVANJE se odda. Maribor, Kettejeva ulica 3. Vprašati: Mulec, Studenci. 4586-5 DVOSOBNO STANOVANJE sončno, se ugodno odda mirni stranki. vprašati Gajeva ul. 15, vogal Smetanove. 4585-5 Odda se enosobno sončno STANOVANJE. Linhartova ulica 18. Vprašati v soboto popoldne. 4584-5 Lepo sončno TRISOBNO STANOVANJE v novo zidani hiši, Slovenska ul. 37, se odda s 1. julijem. Vprašati Gospojna 13. 4597-5 ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami in lepo OPREMLJENO SOBICO oddam. Strma 15. 4631-5 KRASNO STANOVANJE se takoj odda pri postajališču Tezno, Ptujska cesta 33. 4627-5 brez ribje kosti in gumija, tudi po meri. Najaovejši modrčki v veliki izbiri po ceni pri ** Pukft w Maribor, samo Glavni trg 24 Lepo sončno TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico in pritiklinami se 1. julija odda. Aljaževa ul. 4. 4649-5 Sončno DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico v centu se odda takoj. Kompletno trosobno stanovanje s kopalnico se od da takoj Ob železnici. Lepo dvosobno stanovanje se odda takoj v Krčevini, AlekSan drova 7, Velik prostor, pripraven za avtogaražo ali delavnico se f»dda takoj- Vse vprašati stavbena pisarna. * Vrtna 12. 4667-5, ŽELEZNIČAR IŠČE OSKRBO pri železničarju, uslužbenem ali v pokoju. Naslov pustiti v ogl. odd. »Večernika« pod »Železničar«. 4545-7 Sprejmem na HRANO IN STANOVANJE gospoda ali gospodično; tudi abonente sprejmem na hrano. Meljska cesta 59-1., vrata 7. 4623-7 Odda se takoj lepa, zračna, čista opremljena, separirana SOBA z uporabo kopalnice v bližini avtobusne postaje, Radvanjska cesta 45-1., levo. 4615-8 SEPARIRANA SOBA s kopalnico se takoj odda. Prešernova ulica 30-111., levo. 4607-8 Sončna, opremljena SOBA z uporabo kopalnice se odda boljši gospodični ali pa gospodu. Neumann, Stritarjeva 26-11. 4589-S POSESTVO V LIMBUŠU blizu Maribora, ravna ’ lega, njive, travniki, sadni vrt in vinograd ter gozd prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl odd. »Večernika«. 4557-11 TRAVNIK ALI NJIVO v najbližji okolici Maribora in motorno kolo 100—250 ccm kupim. Vprašati Studenci, Obrežna 81. 4577-11 GOSPODA ali GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje. Melj ska c. 12, vrata 10. 4600-8 Lepo opremljena SONČNA SOBA z eno ali dvema posteljama se odda. Wildenrainerjeva 6, II. nadstr., levo. 4601-8 Opremljeno SONČNO SOBO s strogo sep. vhodom, v bližini parka, oddam. Livada 5-1. 4624-8 Lepo opremljena SOBA s kopalnico se takoj odda. Ussar, Trubarjeva 9-1. 4629-8 PARCELA za stavbišče na Radvanjski cesti blizu gostilne Mautner, 4300 kvadratnih metrov, poceni na prodaj. Vprašati Sodna ulica 2. 4547-11 KUPIM- PARCELO ali 2 do 3-stanovanjsko hišo v okolici Maribora. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4608-11 HIŠA enodružinska, z vrtom, na prodaj. Pobrežje, Nasipna 74. 4593-11 HIŠA na prodaj. Pekre št. 104 na kraju Hostejeve ul. pri gozdu 4592-1 iilŠA z gospodarskim poslop ■eni poljem 50.000, potrebno 12.000- — Hiša- 4 stanovanja, velik vrt G8.000. — Gostilna, krasna lega 320.000 in 125.000 — Vila 95.000. 200 000. — Do ‘bičkanosna hiša z lokalom 340 000. — Posestvo pri mestu 165- 350.000. — Posredovalnica »Rapid«. Gosposka ul. 28. 4632-11 Prodam HIŠO primerno za letoviščarja, upo kojenko vsake vrste obrtnika ali begunca v mirnem svežem zraku, 5 sob kukinja, z vrtom, gospodarskim poslo^; jem, nijivo in travnikom ali brez. Najbolj varno naložen denar. Via Raihenburg. Postni predal 1885. Podsreda 4663-11 PARCELA 500 kv. metrov se ugodno proda. Vprašati Pobrežje, Lovska ulica 46 pri Mariboru. 4595-11 HIŠA S SOBO in kuhinjo ter gospodarskim poslopjem se proda do 25-0(K) din. Vprašati Švare, Praprot-nikova 26. Krčevina 4306-11 Sprejmem gospodično V VSO OSKRBO. Maistrova 18, I. nadstropje. 4610-7 sončnike, vrtne garniture kupite poceni pri .OBNOVA” F. Novak Jurčičeva 6 SOBO ODDA OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom v centru mu oddam. Jenkova 5- 4558-8 MEBLIRANO SOBO Sočno, oddam solidnemu stal no nameščenemu boljšemu go spodu ali gospodični. Stritar jeva ul 5-1. 4497-8 SOBA se odda enemu ali dvema boljšima gospodoma. Kneza Koclja ulica 18-1., Rojko. 4574-8 NA STANOVANJE se sprejmeta dva gospoda; mesečno 60 din. Taborska 8, dvorišče. 4570-8 VELIKO SOBO s štedilnikom in predsobo oddam takoj v najem. Pobrežje, Prečna 4, poleg gostilne Murko. 4561-8 Lepa opremljena ali prazna SOBA se odda gospodični ali gospodu v najem. Cankarjeva ul. 2, Pobrežje pri Mariboru. 4542-8 SVETLO SOBO s štedilnikom oddam mirni stranki, po dogovoru za hišnika. Vprašati Jadranska 53. 4539-8 Prazno ali opremljeno SONČNO SOBO oddam. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4579-8 Velika, sončna, OPREMLJENA SOBA se odda s souporabo kopalnice. Kolodvorska 6-1., vrata 12. 4617-8 OPREMLJENO SOBO oddam boljšemu gospodu. Studenci, Aleksandrova c. 45. 4614-8 Blago za zavese vedno najnovejše prinaša tekstilana Bfldefeldt Maribor, Gosposka ul. 14 Sprejmeta se DVA GOSPODA uradnika ali 2 gospodični, uradnici na stanovanje. Velika, sončna, opremljena soba, pritličje Vrbanska cesta 31. 4648-8 SONČNO SOBO z eno ali dvema posteljama, event. z uporabo kojvalnice in kuhinje se odda. Prešernova 22, priti., levo. 4635-8 Oddam DVE SOBI s kuhinjo. Taborska 8 4652-8 .OPREMLJENO SOBO oddam- Stritarjeva 25. 4666-8 Sprejmem DVA GOSPODA na stanovanjc s posebnim vhodom takoj. Betnacska 26. Kovač. 4665-8 LOKAL OBRTNI LOKAL se takoj odda. Meljska 41. Vprašati I. nadstr. 4603-10 Continental na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 30 Ljubljana. Prešernova ul. 44 POSEST STAVBENA PARCELA na sončni legi s sadnim drevjem blizu mesta ugodna na proda). Naslov v ogl. odd-»Večernika«. _ 4507-11 12-stanovanjska HIŠA prenovljena, se proda. Fran-kopanova ulica 12* Maribor. 4565-11 ■edičal /KOPALNA SOL ZA NOGE j PROTI POTENJU,UTRUJENO: | STI IN BOLEČEMU VNETJU I NOG,TRDI KOŽI, KURJIM [OČESOM IN OZEBLINAM' DIN 3.~ 6.-IN 12: "Idpogebija »VINCEK« POSREDOVALNICA ZA NAKUP IN PRODAJO palač, hiš, posestev, gostiln, industrij, trgovin, hotelov, re stavracij, bifetov itd., Zagreb, Jelačičev trg 5, telelon 46-07. Razen tisoče drugih objektov nudi še sledeče ugodne nakupe: Din 1,400.000.—, najmodernejša trinadstropna hiša v Vinkovičevi ulici v Zagrebu ima 3X2, 7X1 moderni luksuzni komfort, 240 čhv. krasnega vrta, letni dohodek 120 tisoč din. Hipoteka 300.000 din še prevzame. Prodaja poslovalnica »VINCEK«, Zagreb, Jelačičev trg 5. Din 1,000.000.—, trinadstropna nova hiša v najlepšem delu Zagreba, z 10 enosobnimi komlortnimi stanovanji, balkoni, dvorano (hal), eslinge-ri, marmornato stopnišče. Letni ddhodek 100.000 din. Hipoteka 200.000 din se prevzame. Prodaja takoj poslovalnica »VINCEK«, Zagreb, Jelačičev trg 5. >in 520.000.—, dvonadstropna hiša na Srebrnjaku v Zagrebu. Stanovanja 2X3, 2X1 z modernim luksuznim kom-fortom, krasen položaj, dobri letni dohodek, danes najcenejša hiša na tržišču se prodaja po poslovalnici »VINCEK«, Zagreb, Jelačičev trg 5 Din 320.000.— moderna vila v Zagrebu pri Merkurjevem sanatoriju, 1X3, 1X2, 1X1 z vsem komfortom. Vrt z rožami, plemenito sadje, gozd, krasen položaj, se prodaja po poslovalnici »VINCEK«, Zagreb, Jelačičev trg 5. 4543-11 HIŠA z vrtom na prodaj. Istotam parcele ter 6000 kosov zidne opeke in 7 m* gašenega apna Pojasnila daje Zg. Radvanje, Hostejeva ul, 72. 4646-11 PARCELA se proda, 1300 m* po 12 din. Sp. Radvanje 50 pri Mariboru- 4642-11 HITRO IN UGODNO KUPIŠ ALI PRODAŠ r/ostestvo potom realitetna pi sarna »-Triglav. Maribor. Aleksandrova 12, tel. .25-34. 4633-11 Odda se GOSTILNA z gostilniškim vrtom, v cen-trumu mi^ta. takoi radi seli1 ve. Pismene ponudbe na ogl-odd. »Večernika« pod »Gostil na«. 4662-11 DENAR, AKO RABITE POSOJILO ne čakajte zadnjega trenutka, temveč javite se takoj pri Hranilni posojilnici »Moi dom«, Ljubljana, Dvofakova ul 8.________________11778-1 i Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnjem plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ulica 12 ~ HRANILNE KNJIŽICE Prve hrvatske štedionice. vsako vsoto, kupujem po naj* višji ceni ter izplačujem takoj v gotovini. Ponudbe na M. Mihelin, Zagreb, Žerjavičeva ulica 9. 4552-12 OBRT ■ TRGOVINA STRIŽENJE 3, BRITJE 2 DIN Znižane cene. v brivnici »Ra; pid«,; MellsKai* 1 - 4321-13 C e iščete kupca za Vašo industrijo, trgovino, obrt ali udeležbo kapitala, se obrnite zaupno na mojo oblastveno dovoljeno pisarno. Strogo solidno poslovanje. Sijajni uspehi. RUDOIF ZORE Ljubljana, Gledaliika ulica li Priložite znamke. DEŽNE PLAŠČE iz prave balonske svile, posebnost v kroju, nudi modna trgovina Jos. Šraj. Maribor. 4523-13. MARTIN SAFRAN Sobo-, črkoslikar in pleskar. Krekova ulica 16. Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela. Zmerne cene, delo solidno, 2465-1 SLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA prevzame po najnižjih cenah Jurij, Juteršnik, Sodna ul. 15j 4598-13 Proda sc 20 ma suhega žaganega hrastovega LESA., Naslov v ogl. odd. »Več«rm-ka«. 4580-13 KOMPANJONKA _ za starinarno z din 5000--' iščem. Ponudbe na <*;1. oda-»Večernika« pod »Rentah>; 4640-13. no«. Kupujem lepe trde ČREŠNJE za transport. Trgovina n veliko, Koroška 20. STROJI RABLJEN ŠIVALNI STROj kupim. Ponudbe na od-JHl* »Večernika«; pod »Navedba cene«. ^ ^ ŠIVALNI STROJ znamke »Singer« se pocem proda. Ussar, Trubarjevi- GRADIVO BETONSKA KLET 10X12. krasna lega, v mestu, ter nekaj gradbenega materiala se poceni proda. Vprašati Dalmatinska 8. 4430-1 ona kupuje kopalne obleke najboljših kvalitet; ,FORMA* ,HEIN ZELM ANN‘ SELFDC, BENGER kakor tudi hlače za plažo samo pri konfekciji i greta m a r i b o i graj s k i trg Tudi za močnejše dame velika izbira POHIŠTVO-OPREMA Lepa KOPALNA KAD iz litega železa in umivalna školjka takoj na prodaj. Kotnik. Wildenrainerjeva ul. 8-11. 4628-17 ŠTEDILNIK prodam za 500 din. Dr. Ver-stovškova ulica 26, Pobrežje. ______________________4606-17 Prodam dober MIZNI ŠTEDILNIK Vprašati Stražunska ulica 17 Pobrežje. 4645-17 POHIŠTVO spalnice prodam radi pomanj kanja prostora po nizki ceni-Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4634-17 Prodam poceni RABLJENO POHIŠTVO Taborska 8 Obrovnik. 4653-17 BLAGO FROTIR za kopalne plašče, v veliki izbiri nudi Jos. Šraj. Maribor. palča Banov, hranilnica. 4522-28 VOZILA MOTORNO KOLO S PRIKOLICO v prvovrstnem stanju na vro daj. Ob jarku 2. 4548-22 MOTORNO KOLO Super Šport, znamke »Velo-cette«, 350 ccm (Konigsvvel-le), v zelo dobrem stanju, se ugodno proda. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4626-22 ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Hutterjeva kolonija št. 3, Pobrežje. 4562-22 MOTORNO KOLO 350 ccm prodam poceni. Dr. Verstovškova 27, Pobrežje. 4605-22 OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen, globok, prodam. Povodnik, »Novi svet«, Jurčičeva ulica. 4583-22 Prodam 3 VOZOVE nosilnost do 3000 kg, 1 tro-tarico na elektr. ali ročni pogon. 1 motor 6 k. s. Naslov v ogl. odd. »Veternika«. 4651-22 MOŠKO KOLO trpežno in močno, se ugodno proda- Ogleda se v klobučar-ni Vetrinjska 5. 4661-22 GLASBILA Prodam radi razpusta kapele DVE PRVOVRSTNI KONCERTNI VIOLINI. Čepe, žički prehod 5. 4618-20 KLAVIRSKO HARMONIKO ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4673-20 ČOKOLADA Domača tovarna prvovrstnih izdelkov B O N B O N ll »S jgm a «r Grič ZAGREB ~fti Vas vabi, da poskusite njeno blago DESERTI Zastopstvo za Slovenijo: tt. BON-BON, Ljubljana Miklošičeva c. 30, tel. 44-42 MARMELADA OBVESTILA Upravni odbor Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru, sklicuje v smislu § 20 društvenih pravil REDNI LETNI OBČNI ZBOR ki so bo vršil v nedeljo dne 14- julija 1940 s pričetkom ob 8. uri v veliki dvorani Narod nega doma v Mariboru. — Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 3. Sklepanje o pravočasno predloženih sku pinskih predlogih. 4. Sprememba pravil. 5. Sklepanje o nalagnaju in uporabi društvene imovine. 6. Slučajnosti. Upravni odbor- 4664-26 ŽELIM ZNANJA z gospodom v staln službi. Prednost imajo železničarji nad 45 let. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Vesel me boš«. 4654-19 PRESELIL SVOJO KRO-JAŠTVO iz Praproinikove ul. 16 v Praprotnikovo ul. 8 pri Tomšičevem drevoredu. Priporočam se za nadaljna naročila Leopold Drozg, krojač. 4668-26 OPEKARNA na prodaj. Vprašati Betnav-ska cesta 1. 4625-28 TRAVO ZA KOŠNJO poceni prodam. Pobreška cesta 21, blizu cerkve. 4621-23 RAZNO IDEJE — IZUME vnovčuje in plasira v tu- in inozemstvu^ Jugopatent. Ljubljana, Dvorakova 8. 13543-1 ČE SE ŽELITE fotografirati, okusno, hitro in poceni, Vam izvrši le Foto Jana, Sodna l-II. nasproti »Bata«. 4659-28 Svita najnovejši vzorci so dospeli MAN UF AKTUR A JURIČ Iv., Koroška e. 39 PONIKLAN.IE. pokromanje predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«. Maribor. Trstenjakova ulica 5. 6177—1 BAKRENI KOTLI za perilo, žganje in krmo. Brizgalke za trto po najnižji ceni in vsa popravila. Kotlar-stvo, Sodna ulica 2, Mlekuš. 4588-23 BUKOVA DRVA za takojšnjo in poznejšo dobavo kupi večje množine proti takojšnjemu plačilu Der-gan Rudolf, Laško. 4556-28 SPALNICE, JEDILNICE. KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva, Aleksandro va c. 48.______________4311—1 KAJENJE ŠKODUJE VAŠEMU ZDRAVJU »NIKOTINOL« neškodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi naj-strastnejše kadilce. Cena velika steklenica din 70.—, mala din 60,— Po povzetju razpošilja Jugopatent. Ljubljana, Dvorakova 8. Sprejmemo Dreprodajalce. 13542-1 I Velika razprodaja manufakturnega blaga 20-30% ceneje od znano nizke in stare cene. Zato pohitite vsi v . . . Ne zamudite prilike, dokler zaloga še traja! Dobro ohranjeno POHIŠTVO prodam; vzamem v račun moško kolo. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4530-17 BIEDERMEIER GARNITURA psiha, pletena garnitura, oljnate slike, moško in žensko kolo poceni naprodaj. Miklošičeva 6-1, 4. 4641-17 Gramofonske plošče niso več luksus, ker dobite že za dllt 33*- najnovejše šlagerje, plesne, narodne s petjem s harmoniko. Stalno na zalogi razne igle, električni radio gramofoni in ves ostali pribor za gramofone. ilnu ustoprt« a Karta: Malimi £ Hirold Zahtevajte brezplačne sezname ! ŽENSKI KOTIČEK GOSPODINJE! Pozimi le umivanje oken neprijetno. Nabavite sl najnovejši. praktični patentirani brisalec za umivanje In sušenje oken. Cena z navodilom din 36.— Dobite ga v vseh boljših trgovinah ali direktno pri Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni račun štev. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosta — Sprejmemo preprodajalce. 13544-1 MODERNI VOZIČKI po vseb ocoth a '0-0 BOGOMIR DIVJAK Ulic« KM« Koclia SVILE ZA OBLEKE vedno, v novih vzorcih prinaša modna trgovina Jos-Šraj. Marbor. 4521-18 ŽENITBE - DOPISI IŠČEM ZNANJA z boljšim, solidnim, fino čutečim drž. upokojencem od 50 let naprej radi skupnih iz-prehodov. Dopise na ogl. odd. »Večernika« pod »Drž. upokojenka«. 4564-19 GOSPA ločena po krivdi moža, simpatična, s 50.000 din gotovine, išče znanja z boljšim gospodom srednjih let sigurne eksistence. Dopise na ogl. »Večernika« pod »Solidna«. 4563-19 VDOVEC čeden, srednjih let, želi prijateljstva s simpatično, osamljeno vdovo v svrho skupnih sprehodov. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »V dobri poziciji«. 4559-19 22-LETNI URADNIK želi poročiti odgovarjajočo solidno ter dobrosrčno uradnico ali trg. pomočnico iz Maribora. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Redka priložnost«. 4520-19 Čita j te „ Večernik" Mi Vam svetujemo! Mi bi Vam radi pomagali! ¥) Tudi najboljša krema ne more imeti dovršeno delovanje, ako ne uporabljate redno 2—3 krat tedensko VEGETABILNO PARNO KOPELJ ZA PARENJE OBRAZA /raze se odpirajo, vsa ne-odstranjuje, a kri se hitreje pretaka, živci in kožno tkivo močnejše, sveže katera vsebuje velike količine eterskih olj, saponina in organskih mineralnih soli, katere pretvorjene v pare blagodejno vplivajo na kožno tkivo. Vr vidljiva nečitost se radi tega postajajo _ in odpornejše. Vraze se zmanjšajo, a manjše popolnoma izginejo. — Po kopeli uporabljajte samo »SALVA« kremo za dan in noč ali »SALVA« GOLD HORMON kremo v tubi, katera Vas bo glede Vaših velikih zahtev garantirano zadovoljila. »SALVA« LABORATORIJ glavni DEPOT: ZAGREB, Varšavska 3. DOBIVA SE V VSEH STROKOVNIH TRGOVINAH ttoftadUe dohe difake m ddke vime % V knjižnih zbirkah TISKOVNE ZADRUGE si lahko izberete v nakup krasne slovenske knjige: najpopolnejše izdaje slovenskih pisateljev: Simona Jenka, Josipa Jurčiča, Maslja-Podlimbarskega, Josipa Murna, Aleksandrova, Rupljevih »Slovenskih protestantskih piscev«, Ivana Tavčarja, Juša Kozaka, Toneta Seliškarja in Srečka Kosovela. V prevodni književnosti so izšla v naši založbi najboljša dela največjih svetovnih mojstrov preteklosti in sodobnosti v najpopolnejših prevodih. Zlasti dragocen književni zaklad so Shakcspearejeva dela v prevodu Otona Župančiča. Sienkiewiczevi romani, kakor sta »Z ognjem in mečem« ter »Potop« so in bodo vedno aktualna klasična dela. Pa tudi mnogoštevilni zanimivi romani drugih tujih pisateljev lahko služijo prosveti in zabavi. Knjige za mladino z zbirko »Z začarane police« so med najboljšimi mladinskimi knjigami, kar jih premore slovensko leposlovje. Nagradite dobre dijake in dobfe učence vsaj z eno teh knjig! Z dobrimi knjigami jim boste dali za počitnice najboljše spremljevalce in najplemenitejše razvedrilo. Broširane ali vezane knjige TISKOVNE ZADRUGE kupite ali naročite v Knjigarni Tiskovne zadruge V MARIBORU Aleksandrova cesta Večernikovi prepričajte se pri polenili varujejo noae, cev//e in nogavice Prava terpentlnova krama. Mala uporaba — najlepši sijaj Steznik onljante, zastavljalne listki ii£e oiijno za nakur ki Vam bo dobro pristajal samo iz specialne prvovrstne delavnice Kotmut' Meljska c. 3 SCHNEIPER Harmonike so od vseb najboljše Maribor. Goaposka ulica 15 ZAGREB. NIKOLIČEVA10 Tudi dobri vojak SVEJK je uporabljal pri vojakih vseh 12 komadov prepotrebnih predmetov Foto iourlsta Lojzeta imuea in sicer: 1. zložljiv brivski aparat v etuiju, 2. Čopič za britje, 3. brivsko milo, 4. 10 komadov britvic, 5. steki, kolonske vode, 6. kos toaletnega mila, 7. zobno ščetko, 8. zobno nasto, 9. ogledalce, 10. glavnik. 11. šivalni pribor, 12. strelsko zabavno igro, katere dobite za 34 din, po pošli 39 din. — Vpošljite na naš ček. račun št. 13.285 39 din nakar Vam takoj odpošljemo navedeno kot paket. Vrednost predmetov kupljenih posamezno je dvojna. Prepričajte sc osebno v trgovini, kjer Vam orezobvezno pokažemo kolekcijo. — Priporoča se Foto Tourlst — Lojze Šmuc Ljubljana, Aleksandrova c. 8 in Prešernova 9. najnovejši modeli, nudi ugodno Lama, Jurčičeva ul. 4 Najnovejši modeli Najnizje cene Ceniki franko Staro železo, baker, medenino, svinec, cink, star papir, cunje. krojaške odrezke. tekstilne odpadke. elaževino, ovčjo volno, aovejo dlako kupuje vedno no najvišjih cenah Arbelter, Dravska ul. 15. Te' 26-23. otroških vozičkov, dvokoles, in delov, šivalnih strojev, prevoznih tridkljev, pnevmatike pri n■ niuviiH r. d* L*! iviHnlDvn Aleksandrova cesta 24 ♦ LJUBLJANA, Karlovška c. 4 INDUSTRIJE OBRTNIKI TRGOVCI Moški 1 Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poizkusite hormonske pilule HORMO-SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja : KR. DV. LEKARNA PRI SV. AREIIU, Maribor. - Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“, Zagreb, Langov trg 3. sus-M SPOMNITE SE CMD! odama izdelava fotografij, lotoamatarska dala v totoataljalu katlolelca preglednosti to £ n o st enostavnosti zanesljivosti in cenenosti MARIBOR Gr«gorčlč«va 24 POSOJILNICA NARODNI DOM REZERVE BLIZU DIN 12,000.000 izd *ja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru- — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ne vračajo. «— Uredništvo la uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva Štev. 25-67 in uprave štev. 28-67» — Poštni čekovni račun štev. 11. 409, Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem odprl gostilno . na Aleksandrovi cesti 17, katero sem na novo renoviral. Točim izvrstna dalmatinska, ljutomerska vina in cviček. Imam vedno na zalogi topla in mrzla jedila ter vsak petek sveže, raznovrstne morske ribe. Cenjenim gostom se toplo priporočam si.musv *•'. » FRANKO LUDVIK, gostilničar