SLOVENSKI
VKIMK
CELOVEC SREDA 22. JUNtJ 1988
Letnik XLHI. Štev.26(2386)
izhaja v g&tovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šll.
300 din
P. b.b.
Odvetnik dr. Franc Serajnik
Dvojezična tjudska šo!a v Ceiovcu - odločati
mora ministrsho za pouk
O zahtevi Slovencev po uvedbi oz. ustanovitvi dvojezične ljudske šole v Celovcu se bo odločalo še pred začetkom šolskega leta 1988/ 89. Odvetniška pisarna Brugger/ Serajnik je namreč na podlagi izstavljenega potrdila vodje oddelka za vadnico na pedagoški akademiji v Celovcu Huga Rein-prechta, po katerem prijava za dvojezičen pouk v Celovcu ni
mogoča, napravila priziv na ministrstvo za pouk. S tem v zvezi nam je odvetnik dr. Franc Serajnik povedal, da mora ministrstvo na vložen priziv odgovoriti v roku treh mesecev. Kot je „Slovenski vestnik" že poročal, je Reinprecht zavrnil prijavo Tatjane Messner-Zei-chnove, ki je hotela vpisati sina k dvojezičnemu pouku in celo poklical državno policijo.
V soboto na Koroškem
Papež Janez-Pave! H (stika zgoraj), ki bo jutri prispe! na obisk v Avstrijo, bo v soboto obiskai tudi Koroško. Na ceiovškem ieta-iišču bo pristat ob 14.30 uri, ob 16. uri pa bo skupaj z desettisočimi romarji iz Avstrije, Siovenije in Purianije ime) pred krško stotnico sveto mašo. „Dogodek tisočie^ja" za Koroško se bo še isti dan zvečer končai z odhodom papeža v Soinograd.
Pedagoško združenje tahko obHknje naša stališča!
Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je v svojem slavnostnem govoru na spominski proslavi ob 100-letnici smrti Andreja Einspielerja predlagal, naj ZSO in NSKS ustanovita komisijo, ki bi v naslednjih treh letih natančno spremljala posledice novega šolskega zakona. K temu predlogu je tajnik ZSO dr. Marjan Sturm ugotovil, da sta ZSO in NSKS pred leti podprla ustanovitev pedagoškega združenja, ki združuje dvojezične učitelje z namenom, da prizadeti učitelji izoblikujejo stališča glede vsestranskega razvoja dvojezičnega šolstva na Koroškem.
Dejansko so prav učitelji,
ki sodelujejo v pedagoškem združenju, v preteklih letih bistveno prispevali k oblikovanju odklonilnega in pedagoško utemljenega stališča obeh osrednjih organizacij glede koroškega pedagoškega modela. Poleg tega je stališča in vloge obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev v preteklih letih sooblikoval tudi Slovenski znanstveni inštitut.
Zato ZSO smatra, je nadalje izjavil Marjan Sturm, daje prav pedagoško združenje tisti forum, ki lahko avtentično in v interesu prizadetih učiteljev tudi nadalje oblikuje naša stališča do pedagoških vprašanj.
Predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser pa je v zvezi z izjavami koroškega Heimat-diensta opozoril na dve nevarnosti, ki grozita koroškim Slovencem. Najprej je ugotovil, da smo prav zdaj -nekaj dni po sklepu ločitvenega zakona v parlamentu -soočeni z okrepljenimi poskusi nemškonacionalnih sil, da bi na šolah, kjer so bili doslej vsi učenci prijavljeni k dvojezičnemu pouku (npr. v Selah ali v Slovenjem Plajber-ku), pridobili vsaj starše enega otroka, ki bi otroka odjavili. Tako hočejo tudi tam doseči, da bi prišlo do ločevanja znotraj razreda. Pa tudi napoved KHD, da hoče
propagirati obisk slovenščine kot prostega predmeta, je v bistvu naperjena proti manjšini. Wieser je ugotovil, da KHD skuša tako doseči očitno samo to, da bi bilo čim manj otrok prijavljenih k dvojezičnemu pouku, hkrati pa tudi, da bi bili učitelji z izpitom za slovenščino potisnjeni na rob, saj bi jih potem pojmovali le še kot učitelje, ki poučujejo „le" prosti predmet. Tako znižanje njihovega statusa, ki bi pomenilo velik razkorak med njihovo kvalifikacijo in dejanskim opravljanjem dela, pa bi bilo za vse te učitelje nesprejemljivo in bi hkrati pomenilo tudi diskriminacijo.
Ob dnevu vstaje slovenskega naroda in ob 50. obletnici anSlusa
VASVAB1MONA
9. Spominski pohod na Komeij
Po poteh Domnove čete
ki bo v nedetjo, 10. jutija 1988
Do 9. ure se bomo zbrali pri tov. Lipeju Koleniku pd. Lombarju v Cirkovcah pri Pliberku (Schliterndorf bei Blei-burg). Za tem se bomo skupno odpravili na pohod. Do 13. ure bomo prispeli k spomeniku padlim partizanom na Komlju, kjer bo krajša spominska svečanost, potem pa partizanski miting. Pot pohoda je dolga 7 km v eno smer. Za vse tiste, ki se bodo peljali z avtom, je zbirno mesto pri spomeniku pri Cim-percu.
Organzatorji
PREBER!TE
na
strani
2 Koroški Slovenci in vprašanje skupnega siovenskega kuiturnega prostora
4	Visokošoiska zveza uvaja dvojezične napise
5	Diese VVoche im Stovenski vestnik
6	Zadružni iist
9 Umri je Niko Krieg)
12 Uspei turnir
karateja SšK Obir
26. matura na stovenski gimnaziji
Vključno z letošnjimi maturanti je Zvezno gimnazijo za Slovence končalo z zrelostnim izpitom vsega že 993 dijakov. Letošnja matura pa je bila tudi matura slovesa, saj je nadzornik, dvorni svetnik dr. Valentin Inzko zadnjič predsedoval izpitni komisiji. Vsem maturantom k opravljenemu zrelostnemu izpitu iskreno čestitamo in jim želimo še mnogo življen-skih uspehov (več na stran 4).	sw<a.' Mohar
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV
vabi na tradicionatno
Tovariško srečanje
vseh demokratov in antifašistov
PRt PERŠMANU V PODPECI
v nedetjo, 26. junija ob 14 uri.
Srečati se bomo bivši partizani, aktivisti in demokrati treh dežet, Stovenije, Itatije in Avstrije. Poteg govorov bo tudi kutturni spored. Za popestritev bo igrata godba na pihala iz Šmiheta, za hrano in pijačo bo poskrhtjeno.
Prosim, da sc tega tradicionatnega srečanja pri Per-šmanu udetežite vsi pošteni koroški Stovenci, ki ste trpeti pod nacifašizmom in doprinesti svoj detež v borbi proti fašizmu. Prav tako vabimo vse borce, ki so se v času nacizma boriti na Koroškem. Pripetjite s seboj tudi vaše sosede in prijatetje. Posebno vabimo mtadino, da bomo skupno demonstrirati našo živtjenjsko votjo za skupno borbo proti spet porajajočemu ncofašizmu.
V/z/ja o ^Aapnem s/ovca-sAca; A;;/;amcm prostora po.s/a)a že s/raraos/, s Aatero se aAva/ya .s/occa.sAa )arr;o.st, se več, proJ/ra ta J; v razprave Griega )ago.s/orat;.sAc^a prostora, za .SVoveaee, A/ ž. ;mo izvea rae/a s/avea.sAe Jržav-ao.st; pa odpira a o ve možnost; vA//ačevaay'a v A;Jtarr;o Joga-)aa)e v raaaea/ Ježe/;. O ;e/; otožnost;/; /e tcA/a Ae.seJa aaaa/; cetrtcA v M/aJ;'a.s'Aea; Jon; a v Ce/ovea.
Koroški Siovenci in vprašaje skupnega kniturnega prostora
C;r;7 Z/obec. „dpoštevaf; moramo rea/nosf v odnos/b med mat/co /a S/ovenc; v zame/sfvu, ob fem pa ne zapadaf; v drobnja-Aarsfvo, temveč da/af/ prednos/ f/sfema, Aar nas druž/."
S//ad;m;r Kavč/c. ,,/de/a o sAup-nem s/ovensAem AaAarnem prostora /e prodr/a fad/ v razprave v /agos/ovansA; prostor, pomen; pa tad; našo a/;rmac;)o v evropsAem prostora ;n daje možnost nastanAa neAe vrste svetovnega s/ovensAega Aon-gresa.
ANDREJ KOKOT
Slovenska prosvetna zveza je k razpravi o vrednosti skupnega slovenskega kulturnega prostora povabila ugledne kulturnike in politike Vladimira Kavčiča, Matjaža Kmecla in Cirila Zlobca iz Slovenije, z naše strani pa sta sodelovala Janko Zer-zer in Jako Malte. Sogovornike je predstavil Tomaž Ogris, ki je tudi vodil razpravo.
V uvodnih mislih, ki so jih nanizali gostje, je prišla do izraza razsežnost, ki jo odpira zamisel o skupnem slovenskem kulturnem prostoru, a tudi problemi, ki spremljajo ta obetavni razvoj, ki prav zdaj v križem času dobiva poseben pomen tako za Slovence v Sloveniji kot za nas koroške Slovence. Zato je tudi razumljivo, da so bili v razpravi prisotni tudi aktualni politični dogodki tu in onstran meje.
Ciril Zlobec je že v uvodnih mislih dejal, da je naša (slovenska) usoda odvisna od nas samih, zato se moramo soočiti z vsem, kar nas teži in prebroditi čas, ki nam ni naklonjen, da moramo upoštevati realnost v odnosih med matico in Slovenci v zamejstvu, vendar ob tem ne zapasti v strankarsko drobnjakarstvo, temveč dajati prednost skupnemu.
Idejo o slovenskem kulturnem prostoru je Matjaž
Kmecl smatral za policentrično in dejal, da je nas Slovencev premalo, da bi lahko pomislili na izginotje slovenske kulture. Potem pa je utemeljil potrebo po kulturnih centrih tudi izven Ljubljane, postavil vprašanje, do kakšne stopnje se to lahko razvija in v koliko je upravičena zahteva, da bi taki centri nastajali v vsakem manjšem mestu, medtem ko je tak center na vsak način potreben na primer v Mariboru. Naglasil pa je, da je treba s tem kulturnimi centri ustvariti taka središča, ki zagotavljajo možnosti za razvoj kulturnega življenja za vse Slovence, kar pa je povezano s sredstvi družbe, ki po svoje presoja, čemu bo namenila največ sredstev, saj je od tega odvisna ureditev v slovenskega kulturnega prostora, v katerega je treba vključiti tudi zamejske Slovence.
Vladimir Kavčič je idejo o skupnem slovenskem kulturnem prostoru smatral za najbolj plodno idejo v zadnjih letih, saj je prispevala k velikim premikom na kulturnem področju in naglasil, da je bila že sama NOB kulturni boj, nova ideja pa je prodrla v širši jugoslovanski	prostor,
pomeni pa tudi afirmacijo slovenske kulture v evropskem prostoru. Kavčič je prepričan, da bo ta ideja privedla do nastanka neke vrste slovenskega svetovnega kongresa oz. parlamenta, da bi naposled prišlo do centra kul-
tur vseh evropskih narodov. Končno je poudril, daje odvisno od nas samih, kako se bomo uveljavili v tej evropski kulturi.
Problem je večdimenzionalen, je menil Janko Zerzer in naglasil, da se priznava k skupnemu kulturnemu prostoru, a postavil vprašanje, koliko se priznavamo med seboj. Ob tem je opozoril na razdvojenost v naših vrstah, a poudaril, da na področju kulture vseeno najdemo skupno pot, čeprav včasih na posredovanje ZKOS, da pa se mnogokrat čutimo prezrte, zlasti v kulturni izmenjavi med Koroško in Slovenijo in da naša kultura (koroška) v Sloveniji včasih ne najde zadovoljivega odziva. Nakazal je tudi problem glasbene šole, ki je v hudi finančni krizi.
Svojo zaskrbljenost o odnosih med manjšino in matico je izrazil tudi Janko Malle in ob tem poudaril, da obstaja nevarnost, da za matico ne bomo več zanimivi in da se bomo znašli v narodnem getu, da pada kvalitetni prenos informiranja in postavil vprašanje, ali dovolj spremljamo diskusijo o kulturi v matični Sloveniji. O trenutni politični situaciji je menil, da se nismo znali dokopati do politično skupne poti in da tudi Slovenija ni protestirala proti delitvi v šoli in da zdaj nismo deležni niti moralne podpore.
Tudi diskusija, zlasti iz vrst
občinstva, je šla v smer aktualne narodnopolitične situacije, na račun Slovenije oz. Jugoslavije je bilo izrečenih več hudih očitkov, namreč, da se ni poslužila možnosti protesta kot sopodpisnica Avstrijske državne pogodbe. Z druge strani pa je bilo rečeno, da je Slovenija v podporo storila marsikaj, da pa je bila deloma velika ovira naša neenotnost. Hude kritike je bilo deležno tudi obnašanje poslanca Smolleja.
Ob koncu pa je bilo ugotovljeno, da je bil razgovor koristen in da matica kljub krizi ne bo odrekla pomoči koroškim Slovencem in da nam bo tudi v bodoče dajala vse možnosti vključevanja in sooblikovanja skupnega slovenskega kulturnega prostora.
Mat/až Kmec/. „S/oveosA; Anitam; prostor na) bo poAcentn-čen. na) zagotav^a Au/turno ade)stvovan)e vsem S/ovencem, tad; t;st;m, A/ ž;v;)o /zven me)a S/oven;)e."
Predsfavn/A< SPZ v razgovoru s predsedn/Aom ZKOS ;n sode/avc<.
Predsednik ZKOS Gabrijelčič pri Slovenski prosvetni zvezi
Novi predsednik Zveze kulturnih organizacij Marjan Gabrijelčič in predsednik komisije za sodelovanje z zamejstvom Vladimir Ravnikar sta minuti četrtek obiskala Slovensko prosvetno zvezo.
Predsednik Tomaž Ogris, tajnik Janko Malle in nekateri člani upravnega odbora so gosta seznanili z delom naše centralne kulturne organizacije, z uspehi, pa tudi težavami, s katerimi se SPZ srečuje pri prizadevanju
za ohranitev slovenske kulture na Koroškem.
Marjan Gabrijelčič je ob tej priložnosti pokazal veliko razumevanje za težnje SPZ in s strani svoje organizacije obljubil vso možno pomoč, da bo naša kulturna centrala lahko uresničevala cilje, ki si jih je zastavila. Naglasil je, da ho ZKOS stike s SPZ in njenimi društvi še poglobila in dodal, da je na področju usposabljanja strokovnih kadrov še mnogo možnosti, ki jih ho treba vključiti v skupne delovne načrte.
SLOVENSKI VESTNIK
Dvomi o humanosti postopka in pristojnosti vojaškega tožilca
Zadeva Janša: slovenska javnost je vznemirjena
.S/ovcnsArr y'av?ioj/ y'g že ;re//7 rc<7cn vznem/r/ena zam<7/ are/ac//e pab/Zc/jfa ;7; Aant//t/a/a za pr^r/jerAt/Aa j/oven-jAe m/a<^/ae Janeza Jaa.fe, aowiar/a Dav/t/rt Vas/ča /n za.sfava/Aa v jago.s/o^aa.sA/ rrrwa<7/ /vaaa BorAačvja.
JVezaMp//':va javnoj/ .se vprašaje, a/; .so <7oAtv-wenO', A/ joy/A aa.s/; na t/e/ovn/A mizaA omenjene iroj/ce, rej iaAa rajno jr, <7rr y/A je A/7o ireAa zaprek, <7vow/ o /zamano.sn' poj/opAa, /zr/jzojnoja vojajAega Zožz7ca.
ZaJe^a je z/o/zz/a zaAe raz.sezno.sZz, z/a je Tomaž Trz/, repa/z/zjAz jeAreZar za noZranje za<7eve, v čeZrZeA v .s7o ven-jA/ jAapjcmz me<7 pe/arno razpravo pojajnjeva/ vje po-<7roAnojZz v zvez/ j pojZopAz proz/ Janj/, Taj/ča /n Tor.sZ-



Kongres CDU:
Koh! se zagovarja
ROzVN, janzja - ZaAoz/nonemjAa ArjčanjAoz/emoAraZjAa jZranAa je resc/a na zz/z/a.sZz, venz/ar pa Za /zzjz n/ v May'bo/yjew po/ožaja. .S7a/ze reza/ZaZe, Az jz/z je Jojeg/a na v.se/z zac/njz/; vc/z7-nz/; pre/zAaj/A, jo Ze c/n z pozrz/z/a ZaJ/ preverjanja javnega mnenja; če A/ /zz/e par/amenZarne vo/zZve sre<7z /eZojnje pom/ac/z, A/ CD Z/ ne z/z ra/a Zo/zAo g/ajov, Ao/zAor jz/z je poZre/zno, z/a je o/n/rži na o/z/a.szz.
nerja.
DANILO HINIC
Začelo se je v torek, 31. maja ob 6. uri zjutraj. Delavci uprave za notranje zadeve so po nalogu vojaškega tožilca preiskali stanovanje in delovno mesto v Mikroadi, sicer sodelavca revije Mladina Janeza Janše. Organi so zasegli več dokumentov, med njimi dva lista (fotokopije) strogo zaupnega dokumenta, kar naj bi potrdilo sum, da je Janša storil kaznivo dejanje izdaje vojaške skrivnosti po 1. odstavku 224. člena kazenskega zakona SFRJ.
Janšo priprejo v civilnem zaporu, naslednji dan, 24 ur po aretaciji pa ga prevzamejo vojaški organi. Civilna obramba je izločena. Zbor slovenskih kulturnih delavcev v četrtek sporoči javnosti izjavo, v kateri zahteva, da Janeza Janšo izpustijo iz zapora in da se mu, če bo obtožen, omogoči obrambo s prostosti.
V petek, 3. junija je vojaški preiskovalni sodnik Milan Ranič v sporočilu za javnost povedal, da so varnostni organi JLA zaprli tudi zastav-nika JLA Ivana Borštnerja in zoper njega vložili kazensko prijavo. Isti dan v Ljubljani nastane odbor za varstvo pravic Janeza Janše. V soboto je odbor naslovil najvišjim republiškim funkcionarjem in predsedniku predsedstva SFRJ apel, v katerem poziva k resnemu, razumnemu in odgovornemu razmisleku in ravnanju.
V	soboto popoldne so v Mostu na Soči na njegovem domu aretirali Davida Tasiča. Prepeljali so ga v Ljubljano, med zaslišanjem so pri njem našli ključe uredništva Mladine in mu jih odvzeli. Naslednje dopoldne so miličniki preiskali uredništvo Mladine in v štirih minutah našli tisto, kar so iskali, namreč fotokopijo enakih dokumentov kot pri Janši.
Ob tem ni odveč zapisati, da na papirjih ni bilo nikakršne oznake o zaupnosti in da so bili papirji najdeni na delovni mizi, torej na vsakomur dostopnem mestu.
V	javnosti se širjo ugibanja vseh vrst, mnogi povezujejo aretacije „s pripravami na vojaški udar v Sloveniji", vsekakor pa prijetje omenjene trojice dobiva politične razsežnosti. V uredništvu Mladine so zaskrbljeni in se sprašujejo, kdo bo naslednji na vrsti.
V	zadevo Janša, Tasič, Borštner se vključi socialistična zveza in se zavzame za dosledno uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. V sredo, 8. junija, je bila pri namestniku zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Stanetu Brovetu slovenska delegacija. Brovet je zagotovil, da so postopki v skladu z zakonodajo in da se je dogodek v Sloveniji po nepotrebnem spolitiziral. Odbor za varstvo pravic Janeza Janše se preimenuje v odbor za varstvo človekovih pravic. Tega dne priprte obiščejo tudi svojci.
V	četrtek se zahtevam javnosti po spoštovanju ustavnosti in zakonitosti pridruži Zveza društev pravnikov Slovenije. V petek časopisi objavijo novico o pogovorih Janeza Stanovnika, predsednika slovenskega predsedstva, z Raifom Dizdarevičem, predsednikom predsedstva SFRJ. Dizdarevič zagotovi, da bo storjeno vse za čim hitrejši potek postopka zoper priprte, o čemer bo javnost obveščena.
V	soboto, 11. junija, se člani sekcije Združenja književnikov Srbije pridružijo zahtevam, daje treba zaprte takoj izpustiti in jim omogočiti javen postopek na sodišču.
V	ponedeljek skupina
šestih znanih zdravnikov izrazi zaskrbljenost zaradi morebitnih	nehumanih
postopkov s trojico zaprtih. General Višnjič, komandant Ljubljanskega armadnega območja, sprejme delgacijo republiškega Rdečega križa in ji zagotovi, da so vsi postopki z zaprtimi korektni.
V	torek je Janez Stanovnik povedal, daje od generala Višnjiča dobil zagotovilo, da so Janša, Tasič in Borštner v dobrem zdravstvenem, telesnem in duševnem stanju.
V	sredo je viceadmiral Stane Brovet izjavil, da napadi na Jugoslovansko ljudsko armado in Splošno ljudsko obrambo ne pojenjajo, ampak se nasprotno, širijo. Brovet je tudi dejal, da zakonodaja glede varovanja vojaških skrivnosti ni nič bolj stroga kot drugje po svetu. Po njegovem mnenju obstoj vojaških sodišč v civilizirani državi pač ni anahornizem.
Odbor za zaščito pravic, ki je že pred dobrim tednom odprl poseben račun, je sporočil, da so posamezniki in organizacije doslej nakazale že 10 milijonov dinarjev za pomoč priprtim in njihovim svojcem.
MARJAN SEDMAK
Razlogov za takšne razmere je kar precej in delegati, ki so jih naštevali, so v glavnem merili na Kohla. Med temi razlogi so seveda v prvi vrsti neokonservativne reforme, ki se jih je vlada lotila že kmalu po letu 1982 in od katerih je uresničena predvsem davčna reforma. Ta je resda razbremenila dohodke od dela in premoženja toda tisti, ki so jo izpeljali, niso pravočasno odgovorili na vprašanje, kako pokriti proračunske primanjkljaje, ki bodo nastali zaradi zmanjšanega zaslužka državne blagajne. Finančni minister Stoltenberg je s tem v zvezi že napovedal, da bodo morali zaradi dodatnih proračunskih izdatkov zvišati nekatere davke na potrošnjo. Za te davke pa je že kakih tristo let znano, da udarijo predvsem tiste, ki živijo od dela in ne od premoženja.
To se ogorčeno navedli tudi delegati na 36. kongresu CDU, ki se je končal minulo sredo v Wiesbadnu: medtem ko bo dobil delavec v svojem zavojčku zaradi povečanega davka namesto dvajset le še devetnajst cigaret, se bo amaterski pilot Strauss v svojem letalu še vedno vozil z neobdavčenim bencinom...
Podobno kot davčna je v samih vrstah CDU sprožila veliko ugovorov tudi reforma zdravstvenega zavarovanja. Nič bolje pa ne kaže s prihranki, ki naj bi jih v prihodnje ustvarili z reformo pokoj-
ninskega zavarovanja. Če k temu prištejemo še kmete, ki so vedno bolj besni na vlado, ker jim menda kmetijska politika Evropske skupnosti streže po obstoju, in pa sociologe, ki ugotavljajo, da se sestava družbe hitro spreminja in da je volilna zvestoba na psu (kar 35 do 40 odstotkov volilcev sodi med nihajoče volilce), potem je razlogov za skrb kar precej; pravzaprav že preveč.
Spričo tega je moral kancler Kohl na tem 36. kongresu CDU odigrat vlogo, ki je doslej ni bil vajen, vlogo stre-lovlada za jezo delegatov in po uvodnem referatu, kjer je obilo časa uporabil za zagovarjanje in opravičevanje svoje politike, je moral kasneje še enkrat poseči v razpravo. Kot vsi, ki jim politični posel ne gre več dobro od rok, je od stranke zahteval enotnost in solidarnost.
Ko so razpravljali o zunanji politiki, so se delegati dokaj složno zavzeli za dialog med Vzhodom in Zahodom, seveda z zahtevo, da mora biti nemški interes v njem v prihodnje veliko bolj prisoten. Nadaljevati bi bilo treba tudi pogajanja o nadzoru nad svetovno oborožitvijo, pri tem pa CDU vztraja, da mora obramba Zahoda sloneti na jedrskem zastraševanju, kar pomeni, da mora Zahodna Evropa ohraniti zaloge jedrskega orožja: brez njega -tako menijo v CDU - bi bila prepuščena na milost in nemilost premoči Vzhoda v konvencionalnem orožju.
TRIBUNA BRALCEV
Je čas za praznovanje?
Sveti oče!
Koroški Slovenci, narodna skupnost, ki je v današnjem času ogrožena, da bo izginila, se veselimo Vašega obiska v naši domovini. Vedno smo veseli, če nas obišče prijatelj, brat, ki pride k nam z odprtim srcem in prinese s seboj veselje in ljubezen vsem ljudem. Cerkev naj bi bila opora vsem, ki trpijo, ki hrepenijo po človeških pravicah, dostojanstvu in ki so ogroženi v svojem obstoju.
Na žalost v naši domovini in duhovnega miru, ni bratske ljubezni. Nasprotno, slovenska in nemškogovoreča narodna skupnost sta ločena z zidom nezaupanja, zavračanja, da, celo sovraštva!
Misel na sveto Hemo Krško, ki je bila menda v tedanjem času mati, sestra, zagovornica vsakomur, ki je potreboval pomoč, priča o tem, da smo bili nekdaj v tej deželi v mnogo težjih in materialno siroma-šnejših časih vsi bratje in sestre. Takrat smo imeli Slo-
venci in nemškogovoreči priseljenci drug do drugega veliko več srca in občutka, kakor v zadnjih sedemdesetih letih.
Koroški Slovenci smo bili prav posebno v nacifašistični strahovladi od leta 1938 do 1945 grobo preganjani, mnogi pomorjeni, še več izseljenih. Tedaj je Hitler zaukazal: „Na-pravite mi to deželo nemško"! Ni hotel slišati slovenske besede. Našli so se mnogi, ki so vestno izpolnjevali njegovo željo. Tudi po podpisu Avstrijske državne pogodbe, ki koroškim Slovencem zagotavlja eksistenčne pravice, asimilacijski pritisk nemške večine na slovensko manjšino traja dalje in postaja celo vedno močnejši.
Prosimo Vas, sveti oče, bodite naš zagovornik, posredujte naše skrbi, stisko in bolečino, recite naj si ponudimo roko kot bratje in sestre in naj si skupno drug ob drugem v skupni domovini ustvarimo človeka vredno prihodnost! Naši sodeželani naj uvidijo, da nas ogrožajo, zatirajo, povzročajo bolečine in trpljenje, zožujejo naše možnosti obstoja!
Prosimo Vas, dragi brat, kot poglavar katoliške cerkve skrbite za to, da bo cerkev v
Bo Hitlerjeva in želja njegovih nacifašistov uresničena v naslednjih letih? Bo nečloveška nacistična ideologija rodila sadove v sedanjem času? Zadnji razvoj v šolstvu kaže, da se to lahko zgodi!
naši domovini nastopila za človekove pravice in dostojanstvo šibkejših, z njimi čutila, trpela! Kot kristjani stremimo po cerkvi, v kateri bomo lahko našli zatočišče, tolažbo, pogum v boju za naš narodnostni obstoj, ki bo vsakomur, ki se upira iz krščanskega prepričanja, pomagala in ga podpirala. Radi bi cerkev po načelih ljubezni do bližnjega, resnice in verodostojnosti!
Današnja stvarnost nam povzročila potrtost in polno skrbi. Sovraštvo nezaupanje, laži, nadutost, odklanjanje, naj bo premagano, današnji čas naj oblikujejo krščanska ljubezen, zaupanje in resnica!
Šele potem bomo lahko praznovali dostojen spomin na sv. Hemo!
Visokošolska zveza Celovec skieniia dvojezične napise
V četrtek zvečer so so le-lavci Inštituta za nadaljnje izobraževanje in Siovenskega znanstvenega inštituta predstavili na celovški univerzi izsledke študije dvojezičnost in identiteta". Na predstavitev - o študiji smo v Slovenskem vestniku že poročali -je vabil Referat za vprašanja narodnih skupnosti Visokošolske zveze Celovec. Kljub temu, da je bilo isti večer na celovški univerzi več različnih predavanj, je bilo za izsledke študije dosti zanimanja. Nekoliko več sodelovanja pa bi si predavatelji želeli v diskusiji, ki je del novega projekta. Vsekakor pa je bil številni obisk spodbudljiv za prireditelje, saj so bili potrjeni, da opravljajo v okviru Visokošolske zveze v Celovcu
Leta 1963 so na slovenski gimnaziji tedanji dijaki opravljali prvo maturo, ki ji je predsedoval gradiščanski Hrvat prof. Adalbert Schrei-ner. Vsem naslednjim maturitetnim izpitom je z redkimi izjemami predsedoval dolgoletni strokovni nadzornik, dvorni svetnik dr. Valentin Inzko.
Tako je bilo tudi letos. V 8.a razredu je pri ustni maturi, ki je bila 13. in 14. junija, nastopilo 18 kandidatov. Od teh kandidatov in kandidatk je maturo uspešno opravilo 15 maturantov. Z odličnim uspehom sta jo zaključila Ressmann Markuš in Kert Dominik, z dobrim uspehom pa Krištof Peter, Jernej Markuš in Hrobath Michael. Trije bodo morali ponovno nastopiti v jesenskem roku. Razredničarka v 8. A razredu je bila prof. dr. Dana Zwitter-Tehovnik.
V 8.b razredu je nastopilo 19 kandidatov in kandidatk. Od njih je maturo izdelalo 17 maturantov. Med njimi sta dva odličnjaka in sicer Einspieler Klaus s samimi prav dobrimi ocenami, ki je za ta svoj uspeh prejel tudi prehodni Tischlerjev pokal, in Ressmann Gabriela. Z dobrim uspehom so zrelostne izpiti zaključili Dovjak Martin, Gasser Almira, Kušej
važno informacijsko dejavnost in doprinašajo k osveščanju študentov.
Referat za vprašanja narodnih skupnosti Visokošolske zveze Celovec je bil ustanovljen po sklepu glavnega odbora z dne 12. 10. 1987. Nanj so privolile vse štiri v glavnem odboru zastopane frakcije - VSStO, ALU, YES in AG. Zastopnik AG (Aktiongsgemeinschaft) je na sklep pristal pod pogojem, da bo referat deloval objektivno naj bo to kakorkoli. Na naslednjih dveh sejah je glavni odbor potrdil referente: 16. 12. 1987 Miha Paster-ka, 23. 3. 1988 pa še Karin Prucha in Helmuta Guggen-bergerja.
Ustanovitev Referata za
Mateja, Mlinar Miriam in Rulitz Herbert. Dva kandidata bosta zrelostni izpit ponavljala jeseni. 8.b razredu je razrednikovala prof. Maja Millonig-Kupper.
Z letošnjima dvema osmima razredoma je to našo osrednjo šolsko ustanovo od prve mature dalje zapustilo skupno 993 maturantov. Zrelostna spričevala jim je razdelil predsednik izpitne komisije nadzornik dr. Valentin Inzko, ki seje s tem tudi poslovil kot nadzornik, saj odhaja letos v poklicni pokoj. Za maturante pa so tudi letos priredili zaključno valeto, ki je bila v Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva. Predsednika slovenskih osrednjih organizacij Feliks Wieser in Matevž Grilc sta v kratkih nagovorih maturantom za opravljeno maturo čestitala in jim zaželela mnogo uspehov tudi na nadaljnji življenjski poti. Maturantom je čestital tudi predsednik združenja staršev na slovenski gimnaziji Ivan Lukan. Osrednji organizaciji sta maturantom podarili knjižna darila, od našega uredništva pa so v priznanje za končano srednješolsko dobo prejeli dobropis za brezplačno sprejemanje Slovenskega vestnika za eno leto.
vprašanja narodnih skupnosti Visokošolske zveze Celovec je do sedaj edinstven primer v Avstriji in želeti je, da bi v ostalih univerzitetnih središčih sledili celovškemu zgledu.
V prvih mesecih se je delovanje referata zaradi aktualnosti o novi ureditvi dvojezičnega šolstva omejilo na pripravo demonstracije 19. 12. 1987 na Dunaju ter na sodelovanje pri nadaljnjih akcijah, vse do protesta v parlamentu dne 8. 6. 1988. Ker so že imenovani referenti od vsega začetka odklonili novo ureditev dvojezičnega šolstva, ki ima za posledico ločevanje po jezikovnih merilih, je bil to za pisuna Kleine Zeitung dovol-šen razlog, da je imenoval referat v isti sapi s KPA. (Kleine Zeitung, 10. 6. 1988, str. 4-večerna izdaja). To kaže, kako hitro je Kleine Zeitung našla pravi predalčel^ za Referat za vprašanja narodnih skupnosti, ker je ta odklonil parlamentarni sklep z dne 8. 6. 1988.
Na pobudo referata bodo kmalu uvedeni dvojezični napisi pri Visokošolski zvezi Celovec povsod tam, kjer se pojavi njeno ime. Takšen je sklep glavnega odbora z dne 13. 6. 1988. Načelno pozitiven sklep o dvojezičnih napisih na univerzi je na predlog referata sprejel tudi univerzitetni kolegij celovške univerze.
Carina pod Karavankami
Že letos poleti bodo začeli z gradnjo carinskega poslopja na avstrijsko-jugoslovanski meji ob karavanškem predoru. Zgradili ga bodo na platoju pri Podroščici, stalo pa bo 330 milijonov šilinogov. Na tem področju bo možen tako prehod v Jugoslavijo, kakor tudi v Avstrijo, kar bo poenostavilo carinski postopek. Poleg tega bosta tam še tovorna tehtnica in dvorana za kontroliranje, celotna površina za carinski pregled potnikov in tovora pa bo v izmeri 8000 kvadratnih metrov. Usposobljena bo predvidoma sredi 1991 leta.
Dograjen pa je tudi del Turske avtoceste. Te dni so namreč dokončali severno obvoznico Beljaka, ki pomeni povezavo z Južno avtocesto v smeri proti Italiji. Uporabljati jo bo mogoče od 28. junija dalje.
18. sejem Lesma
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je od 13. do 17. junija potekal mednarodni sejem Lesma 88. Predstavili so tradicionalne programe strojev, naprav in orodja za obdelavo lesa in reprodukcijske materiale. Razpravljali pa so tudi o lesni industriji Slovenije, ki ima zaradi visokih stroškov vedno večje izgube.
Maturantke z razredničarkama se vese/i/o pri va/eti. sM<a. Mo^r
Iskrene čestitke našim maturantom!
1/ojvodina se je predstavi/a v Ce/ovcu.
Predstavitev Vojvodine
Gospodarska zbornica Jugoslavije je v Celovcu predstavila gospodarsko in turistično ponudbo avtonomne pokrajine Vojvodina. Prikazala je predvsem pregled zmogljivosti izvoza, živila, vino, obleko, umetne snovi, steklo in kovinske izdelke. Seveda je cilj organizatorjev te razstave predvsem v tem, da bi tako razširili izvozni volumen v medsebojni menjavi med Vojvodino in Avstrijo.
Doslej znaša vrednost medsebojnega trgovanja letno 90 milijonov šilingov. Vojvodina je tako na tretjem mestu lestvice jugoslovanskih trgovskih partnerjev z Avstrijo; za Slovenijo in Hrvaško.
Predstavitev v Celovcu pa je hkrati tudi nadaljevanje zdaj že tradicionalnega sodelovanja obeh dežel in poglobitev sodelovanja med prijateljskima mestoma Celovec in Novi sad.
Osfbadn-Kudi je navduši/ v f?marfnu.	sw<a. Pasteh
„Ostbahn - Kurd"
..Ostbahn - Kurti & njegova Chefpartie", legendarni dunajski pevec s svojimi spremljevalci je poznavalcem in ljubiteljem rock-glasbe prav dobro znan. Zato je bil njegov nastop v Celovcu toliko težje pričakovani dogodek. V petek zvečer je gostoval s svojo skupino v gostilni Muller. Bil je gost Unikuma in kulturnega društva Pri Joktnu. Kakor že pred dvema letoma, so ga ljubitelji tudi tokrat sprejeli z velikim navdušenjem. Njegove pesmi, posnete tudi na plošči „A schene Leich", vsebujejo vse prvine rock-glasbe. Preprosto rečeno, tudi v njih je čutiti, da je to res še „glasba z dušo", kakršno danes najdemo ^. le redkokdaj.	^
SLOVENSKI VESTNIK
22. junij 1988 5

NESE WOCHE	,
- ^
Die Seite furunserc deutschsprachigcn Leser/inncn
Diskussion uber gemeinsamen s!owenischen Kuiturraum
Musikaiische Biianz der
BorovLje:
za skladišče
posebnih
odpadkov
Vprašanje skladišča za posebne odpadke v Borovljah je bilo v ospredju zadnje občinske seje. Odbornik Volilne skupnosti Peter Wa!dhauser je v tej zadevi vložil celo nujnostni predlog, v katerem je zahteval, naj se občinski svet izreče proti takemu skladišču. Čeprav je v razpravi o tej točki skušal odbornik SPO Rupert Schleicher preprečiti glasovanje z izgovorom, da občina še nima podrobnih informacij, je Waldhauser s svojim zagovorom zahteve prodrl. Slovenski odbornik je ponovil, da se mora občina že zdaj ukvarjati s to zadevo, saj se o Borovljah kot kraju skladišča za posebne odpadke že javno diskutira. Tako je občinski svet sklenil skupno izjavo: „Ker tudi od deželne vlade na pismo župana Krainerja nismo dobili nobenega odgovora, občinski svet načelno ni pripravljen privoliti v namestitev skladišča za posebne odpadke v Borovljah." Za glasovanje o tej izjavi so opustili takoimeno-vano frakcijsko obvezo, tako da sta proti izjavi glasovala le dva odbornika.
Peter Waldhauser pa je v boroveljskem občinskem svetu vložil še drugo zahtevo, namreč, da bi na področju Slovenjega Plaj-berka namestili dvojezične napise. Župan Krainer, kije to zahtevo prebral odbornikom, je prebral nemško in slovensko verzijo zahteve, nakar je Peter Waldhauser izrazil svoje zadovoljstvo, da je bila tako slovenščina tudi v občinskem svetu vsaj deloma upoštevana. Vsebinske razprave o Waldhau-serjevi zahtevi seveda ni bilo. Ta bo šele, ko bo občinsko predstojništvo, ki se mora s to zahtevo najprej ukvarjati, odločalo o svojem stališču do te zahteve Volilne skupnosti.
Občinski svet se je ukvarjal tudi z vprašanjem obvoznice v Kožentavri in se načelno izrekel za tako razbremenitev središča vasi. Sklenili so, da naj se izdelajo načrti za tako obvoznico, ter da strokovnjaki tudi predlagajo, kakšne posebne naprave bi bile potrebne za zaščito pred hrupom. Za spremembo rednega proračuna občine so glasovali samo odborniki SPO, vsi ostali pa so mestnega svetnika Serciniga kritizirali, ker ni pravilno informiral občinskega sveta, da je iz posebnih sredstev občine uporabil tudi 400.000 za gradnjo skakalnice v Podnu. Sklenili pa so tudi pregraditi ljudsko šolo v Slovenjem Plajberku.
Im Mladinski dom in Kla-genfurt fand vergangene Wo-che eine Diskussion zum The-ma „Der gemeinsame slowe-nische Kulturraum" statt, an dem neben den Obmannern der beiden zentralen sloweni-schen Kulturverbande (Tomaž Ogris - Slovvenischer Kulturverband, Dr. Janko Zerzer - Christlicher Kulturverband) auch hochrangige Personlichketien aus Slowe-nien (Kulturminister Kavčič, der Vizeprasident der Soziali-stischen Allianz Sloweniens Ciril Zlobec, und Univ.-Prof. Dr. Matjaž Kmecl) teilnah-men. Schwerpunkte der Diskussion waren die Formen der Einbindung der auBer-halb der Republiksgrenzen
Sloweniens lebenden Slowe-nen, sowie deren Moglichkei-ten bei der Mitgestaltung ei-nes gemeinsamen sloweni-schen Kulturraumes. Beson-ders intensiv erortert wurden auch die Moglichkeiten bei der Mitgestaltung eines gemeinsamen slowenischen Kulturraumes. Besonders intensiv erortert wurden auch die Moglichkeiten der Ein-bringung des Kulturgutes und des Kulturschaffens der Karntner Slowenen.
Im Verlauf der mehrstun-digen Diskussion wurden auch aktuelle Fragen wie et-wa die Neuordnung des Min-derheitenschulwesens in Karntnen behandelt und scharf kritisiert.
s!owenischen
Musikschuie
Im ORF-Landesstudio Karnten fand am vergange-nen Sonntag in Anwesenheit zahlreicher Ehrengaste das AbschluBkonzert der slowe-nischen Musikschule in Karnten statt, wobei auch gleich-zeitig der zehnjahrige Be-stand dieser, ftir die sloweni-sche Volksgruppe tiberaus wichtigen Einrichtung gefei-ert wurde. Die BegruBung der Mitwirkenden und Zuho-rer nahm der Obmann der Musikschule, Joško Hudi, vor, ftir die beiden Kulturverbande der Karntner Slowe-nen sprachen Tomaž Ogris und Dr. Janko Zerzer den Musikpadagogen und Schti-lern Dank und Anerkennung fur die groBartigen Leistun-gen aus. Das AbschluB- bzw. Jubilaumskonzert war ein weiterer Beweis fur das hohe Niveau der Musikschule, wel-che vom Land Karnten mit keinem einzigen Schilling subventioniert wird.
Dr. V. !nzko: Letzte Matura
Dr. Valentin Inzko (Biid), langjahriger Leiter der Min-derheitenschulabteilung in Karnten und Vorsitzender der Prufungskommission am Slowenischen Gymnasium, ftihrte heuer seinen letzten Maturavorsitz, da er noch heuer in den Ruhestand tritt. Am Slowenischen Gymna-sium haben ubrigens heuer 32 Schtiler die Reifepriifung ab-gelegt, ftinf werden dies im Herbsttermin nachholen. Damit stieg die Gesamtzahl der Maturanten am S!oweni-schen Gymnasium auf 993, ein beachtiicher Erfolg, wo es doch erst im Jahre 1963 die ersten Absolventen gab. Klassenvorstande waren heuer Dr. Dana Zwittet-Tehov-nik und,Mag. Maja Millonig-Kupper.
Dnfer den Zehorern.* der Genera/konsu/ der SFRJ /n K/agen-fud, M/k/a vč/č, Zenfra/verbandsobmann D/p/, -/ng. Fe//ks IMeser, Hanz/ 14/e/ss, Prof. danko Messner, D/p/.-Kfm. Urank.
KoordinationsanschuB zum neuen Minderheitenschu!wesen
Der Deutsch-slowenische KoordinationsausschuB der Diozese Gurk-Klagenfurt be-gruBt das Bemiihen der im Parlament vertretenen Par-teien und des Karntner Slo-wenen, Abgeordneten Karl Smolle, in der Frage der Neu-regelung des zweisprachigen Pflichtschulwesens in Karnten zu einer einvernehmli-chen Losung in jenen Berei-chen zu kommen, in den es auf Grund des im Parlament eingebrachten Initiativantra-ges noch Verbesserungen zu erreichen waren.
Er sieht im Erreichten die Moglichkeit der Fortsetzung eines fruchtbaren Dialogs zwischen deutsch- und slowe-nischsprachigcn Karntnern, der in Fragen des Zusammen-lebens seit der Karntner Dio-zesansynode konkrete Formen angenommen hat.
Gleiehzeitig bedauert der KoordinatinsausschuB, daB es nicht moglich war, in der Frage der Ncuhildung von Klassen dem Wunsch vieler in der slowenischen Volksgruppe und in den Rcihen deutschsprachiger Oster-rcicher zu entsprechen, bei neuen Klassenbildungen kci-ne Trennung nach unter-
richtssprachlichen Kriterien herbeizufuhren.
Der Deutsch-slowenische KoordinationsausschuB hofft, daB alte MaBnahmen, welche die Neuregelung im Minderheitenschulbereich begleiten sollen, die Karntner S!owenen ebenso wie alle ftir ein harmonisches Zusam-menleben im Land eintreten-den deutschsprachigen Karntner uberzeugen kon-nen.
Karntner Soiidaritat mit den drei Verhafteten S!owenen
In den letzten Tagen hat es Hochschulerschaft Klagen-auch in Karnten zahlreiche furt, Redakteure von Karnt-Personen auf die Verhaftung ner Zeitungen, die Obfrau der Slowenen Janez Janša, des Osterr. Informations-
David Tašič und Ivan Boršt-ner reagiert. In wenigen Tagen haben zahlreiche Wissen-
dienstes ftir Entwicklungspo-litik, der Obmann der Soziali-stischen Jugend Karntens,
schaftler, Ktinstler und ande- der Obmann der Sozialisti-re besorgte Menschen einen schen Jugend Osterreichs, Brief an die Jugoslawische ein Villacher Gemeinderat,
Reagierung signiert, der die sofortige Freilassung der
Vertreter des Solidaritatsko-mitees ftir die zweisprachige
Verhafteten und die Offenle- Schule und viele andere. gung der gegen sie gerichte- Eine Grundlage ftir die ra-
ten Anschuldigungen for-dert.
Unter den Unterzeichne-ten finden sich viele Universi-tatsassistenten, Dozenten und Professoren, einschlieB-lich des Rektors Hod), der HauptausschuB der Ost.
sche Unterstutzung dieser Solidaritatsaktion (Initiator: das riberparteiliche Villacher Friedenskomitee) ist sicher die jahrelange Zusammenar-beit von Friedens- und Um-weltgruppen im Alpen-Adria-Raum.
Trennung: Soiidaritatserkiarung aus Wien
50 Jahre, nachdem die Hit-lerfaschisten die nationalen Minderheiten in Osterreich blutig verfolgten, von Haus und Hof vertrieben und mas-senweise in KZs vernichte-ten, wird die minderheiten-feindliche Politik im angeb-lich so demokratischen Osterreich nahtlos fortge-setzt.
S!oweninnen und Slowe-nen und andere Minderheiten unterliegen seit Jahrzehn-ten einer systematischen staatlichen Politik der Zwangsassimilierung, die of-fensichtlich zu Ende bringen soli, was nicht einmal die Na-zis in sieben Jahren schafften. Unter direkter MiBachtung
selbst der Bestimmungen des Staatsvertrages werden in Sudkarnten/Južna Koroška Apartheidszustande geschaf-fen. In dem soeben vom Parlament verabschiedeten Schulgesetz werden diese Verhaltnisse noch erheblich verscharft, indem mit staatli-cher Gewalt die Ghettoisie-rung der slowenischen Min-derheit vorangetrieben wird.
Unser Protest gegen diese chauvinistischen MaBnahmen und Politik schlieBt aus-drucklich das emporte Ver-halten des Grtinen-Abgeord-neten K. Smolle ein, der dem Kampf ftir die Gleichberech-tigung der Sloweninnen und Slowenen und anderen natio-
nalen Minderheiten in den Rticken gefallen ist. Die mo-ralistische und politische Ver-antwortung daftir tragt die gesamte Griinen-Fraktion entscheidend mit, die ein sol-ches Verhalten in ihren Rei-hen akzeptiert.
Wir solidarisieren uns mit dem mutigen Auftreten der s!owenischen Elterninitiative wahrend der Parlamentsde-batte und verurteilen die gegen sie angewendeten Ge-waltmaBnahmen.
Initialive gegen Auslanderfeindlichkeit, Rassismus und Antlsemilismus (IGARA), 107(1 Wien, Stiftgasse 8
o Zadružni //sf
O
o Zadružni i/st
O
Občni zbori podružnic Zveze siovenskih zadrug
Posojiinica-Bank Ceiovec
Posojilnica-Bank Celovec se nahaja v središču Celovca, vendar je po svoji legi nekoliko umaknjena, tako da vsakdo niti ne ve, da imamo v našem glavnem mestu dve slovenski banki. Ta lega za menjalnico res ni najugodnejša, za kreditno banko pa niti ni slaba, saj se pred Priester-haus, zraven pošte, stranke lahko zadržijo toliko časa, dokler ne uredijo svojih bančnih zadev.
Ker k tej naši posojilnici spada tudi blagovni oddelek na Radišah, smo letos, 27. maja imeli svoj redni letni občni zbor spet v tamkajšnjem kulturnem domu.
Po poročilih upravnega in nadzornega odbora, poslovodje in revizorja Zveze slovenskih zadrug dosega ta naša zadruga vedno vzpodbudnejše poslovne uspehe. V preteklem letu je bila naša posojilnica - ki je ena najstarejših na Koroškem, saj teče že v 100. leto poslovanja - zelo uspešna.
Hranilne vloge pri celovški posojilnici so se v preteklem letu povečale za skoraj 20 %, prav tako je bilo odobrenih blizu 30 % več posojil in kreditov kot v prejšnjem letu. Bilančna vsota se je napram letu 1986 zvišala od 90 na 93 milijonov šilingov. Stanje v zvezi z jamstvenim kapitalom se je zboljšalo, vendar pa bo treba temu v bodoče posvetiti vso skrb.
Obrestni bruto dohodek se je zato znatno zvišal. Celotni promet v letu 1987 je znašal 1,2 milijarde šilingov. Tudi letošnji potek poslovanja je razveseljiv. Hranilne vloge še nadalje naraščajo, povečuje pa se tudi obseg kreditov in posojil. Poslovni rezultati v prvem četrtletju 1988 so spet zelo vzpodbudni. Ob tem prometu ne bi šlo brez sodobnega računalnika, ki ga je celovška posojilnica uvedla sredi prete-
klega leta, saj vsak od skupno treh uslužbencev napravi znatno več prometa, kot je to povprečje v naših posojilnicah na Koroškem.
Poleg skrbi za dobro bančno poslovanje pa ima posojilnica še precej problemov s številnimi nepremičninami poleg svojih poslovnih prostorov na Bahn-hofstraBe 1 in stanovanjske hiše na KoschatstraBe 10 v Celovcu. Da bo mogla v skladu z zakonom o kreditnem gospodarstvu poslovati tudi v prihodnje, bo morala nekatere prodati. Zaradi kritja trajnih naložb z lastnim kapitalom namerava prodati stanovanjsko hišo na Dunaju in nekaj gozdnih parcel. Prav tako pa upa, da bo v najkrajšem času rešila problem hotela Korotan, ki je v preteklih letih onemogočal in oviral normalno poslovanje in da se bosta oba odbora in uslužbenci lahko bolj intenzivno posvetili bančnemu poslovanju.
Zaradi dobrega gospodarje-
Poscjibiica-Bank Šentjakob
Lepo število zadružnikov se Pečnice. je konec aprila 1988 udeležilo S strani Zveze slovenskih rednega občnega zbora Poso- zadrug v Celovcu sta se jilnice-Bank Šentjkob. Poleg občnega zbora udeležila pred-običajnih točk dnevnega reda sednik upravnega odbora
so bile tudi volitve v upravni ter nadzorni odbor. Predsednik upravnega odbora inž. Tonči Schlapper ter predsednik nadzornega odbora Mirko Janežič sta podala pozitivna poročila o poslovanju posojilnice. Zvezni revizor Franc
Miha Antonič ter poslovodja dipl. trg. J. Habernik. Zahvalila sta se poslovodjema ter odbornikom za delo v korist slovenskega zadružništva v tem kraju. Na predlog Mihe Antoniča je bil dolgoletni odbornik Posojilnice-
Kristof je poročal o izvedenih Bank Šentjakob Mirko Jane-
revizijah ter tudi predstavil bilanco za leto 1987, ki je napram bilancam prejšnjih let razveseljiva, saj izkazuje okrog 700.000 šil. letnega dobička, ki pa ga bodo uporabili za delno kritje izgub iz prejšnjih let. Razpravljalo se je tudi o potrebi gospodarnega vodenja podružnic v Podrav-ljah, Ledincah ter Bačah. Bilančna vsota napram letu 1986 je nekoliko nazadovala in znaša 67,2 milijona šil. Jamstveni kapital znaša 1,5 % bilančne vsote. S prispevki Zveze slovenskih zadrug je bilo možno napraviti vred-
žič imenovan za častnega predsednika nadzornega odbora. Strokovnost poslovodij ter članov upravnega ter nadzornega odbora je zagotovilo za nadaljnji razvoj te posojilnice v osrčju Roža.
J. Ottowitz
Nov računati sistem pri Zvezi sMskih zadrug
Že v letu 1985 je bilo o{^ tedaj dalje bodo vse poso-ziti, da zvezine knjigovodske preko zveze po poštni naprave v doglednem času M povezane ONLINE z ra-bodo več zadostovale pott^alniškim centrom na bam modernega knjigovodju, stva. Še slabša pa je bila knjigovodstvo za posloval-govodska tehnika pri na^e opravljajo začasno cen-posojilnicah. Zaradi tega "he posojilnice v centralah, začela zveza iskati sistem, ki^lovalnice pa dobijo po-odgovarjal tako centrali W*ke na odtisih in microfic-priključenim posojilnica!"
Jeseni leta 1986 so se odbori^ tem jg knjigovodstvo poslovodstvo odločili za #ze in posojilnic vedno na ključitev na računalniškem o najnovejšem sta-sistem Gebos (GenerelM*. kar omogoča, da zveza in Bankenorganisationssystetultojilnice še bolj efektivno pri Raiffeisnovem računskddijo svojim strankam vse centru na Dunaju (RRZ). kne storitve, ta računalniški center so p<ža blagovni oddelek je ključene vse Raiffeisnoma slovenskih zadrug v banke v Niž. Avstriji in Grfu ^ nabavila računalnik diščanskem. Sl.apriloml9t)am^g Hawlett Packard.
je bil Priključek zvezin^^^^lagovnoknjigo-
knjigovodstva na GEBOS	jg posredovala bla-
RRZ zak jučen. Za tem ^ zveza Nižje Avstrije. S izvedli priključitev posojilni ^ blagovno poslovanje ija i9°wno na tekočem. V nasledim času bomo poiskali še šitev za knjigovodstvo naših ^govnih zadrug, tako da bo di njim omogočen vpogled v !jnovejšje stanje.
Št. Riegelnik
ki bo zaključena L julija 198
nja v zadnjem času so člani na nostne popravke kreditov in zadnjem občnem zboru v novi P°sojil, tako da se je zadostilo upravni in nadzorni odbor gospodarski previdnosti. Za celovške posojilnice izvolili 'etošnje leto pa kaže posojil-kar 2/3 starih članov, kajti v niča pozitivno poslovanje in je obeh dosedanjih odborih je računati s tem, da bo iz lastnih vladala sloga in vsi odborniki, sredstev pokrila zahteve brez izjeme, so zastopali inte- zakona o kreditnem gospp-rese članov in delovali v prid Carstvu. Po mnenju poslovo-
zadruge, katere cilj je gospodarska pomoč svojim članom. V upravni odbor so bili na novo izvoljeni Milan Blažej,
dje posojilnice Janka Otto-witza mora posojilnica računati tudi s tem, da bo v naslednjih letih prodala nepre-
Gottfried Kolich in Tomaž rničnine, ki ničesar ne prinaša-Ogris ml., v nadzorni odbor jo, temveč jo samo obremeju
Gra/ičm prikaz knjigo i/odske mreže s/ov. zadružnega d# nigfva na Koroškem -1.7. 1988
Posojiinica-Bank Podjuni
pa Franz Hribernik.
Posojilnica-Bank na BahnhofstraBe 1 sije pridobila veliko zaupanje svojih strank; zato se bodo vsi odbor-
jejo. Volitve v upravni in nadzorni odbor so v glavnem pot-Celovec rdite stari odbor.
Na novo pa so bili izvoljeni naslednji zadružniki: v upravni odbor: Ressmann
niki in uslužbenci še naprej Martin ml. iz Ledine, Dr. Jože trudili, da bodo to zaupanje Ambrusch iz Šentjakoba ter
upravičiti in si ga pridobili tudi pri se večjem številu novih strank.
Ferdinand Špendai
Lesjak Štefan iz Vrbe. v nadzorni odbor:za predsed nika mag. Ferdinand Krištof iz Velike vasi in Miki Jakob iz
Kmečko-gospodarska zadruga Globasnica
Občni zbor Kmečko-gospo-darske zadruge Globasnica je potekal v petek, 10. 6. 1988. Predsednik upravnega odbora Hubert Kordesch je lahko
prispevke zveze in nakazal možnosti boljšega poslovanja. Občnega zbora, ki naj bi bil vsako leto, namreč že nekaj let ni bilo in zato je bila
pozdravil preko 20 zadružni- obširna informacija o poslova-kov, ki so se zanimali za pošlo- nju nujno potrebna. Dogradi-vanje te zadružne ustanove v tev nove zadružne stavbe v Globasnici. Strokovni revizor letu 1985 je imela za globaške Janko Oitzl je komentiral zadružnike vsekakor po/i-bilanco zadruge v zadnih letih tivne učinke. Promet je nara-in podal revizijsko poročilo. V sel na preko 10 milijonov šilin-imenu Zveze slovenskih gov letno. Zaradi močne kon-zadrug je zadružnike pozdra- kurence in prevelikega deleža vil vodja blagovnega oddelka kmetijskih pridelkov in Konrad Blajs, ki je opozoril na potrebščin v prodajni paleti je
zadruga vsa zadnja leta poslovala z nerazveseljivimi izgubami. Te je v letu 1987 skoraj docela pokrila in ima zdaj vse možnosti pozitivnega gospodarjenja. Če namreč zadruga ne bi sama uspešno poslovala, potem ostaja samo še možnost zadružitve s sosednjo zadrugo v Pliberku ali Dobrli vasi. Taka združitev bi povzročila racionalnejše poslovanje kar zadeva prodajo, skladišče in upravo. Možnosti za uspešno delo vsekakor obstajajo, glo-baški zadružniki pa se zavedajo te odgovorne naloge.
Občnega zbora Posojilnice-Bank Podjuna se je v nedeljo, dne 12. 6. 1988 udeležilo preko 40 članov. Predsednik upravnega odbora Martin Wastl, poslovodji Frieda Mar-ketz ter Joško Plesnik so podali poročilo o poslovanju v letu 1987. Predsednik nadzornega odbora Jože Golavčnik je poročal o izvedeni kontroli ter o predlogih za poslovanje. Bilanca 1987 je razveseljiva in visoko pozitivna, tako da je doprinesla precejšen znesek za povečanje jamstvenega kapitala, ki znaša 2,4% bilančne vsote. Spojitev Posojil-nice-Bank Dobrla vas s Poso-jilnico-Bank Velikovec v lanskem letu v skupno Posojil-
nico-Bank Podjuna je bika med bančnimi ustano-ugodna za obe posojilnici. ki še večja, če bo Avstrija Uveden je bil tudi nov ra<^'°pila v Evropsko gospodar-nalniški sistem preko Zvč^o skupnost in da se je treba slovenskih zadrug s prilju^ to že zdaj pripravljati, vijo na računalniški center ^izijsko poročilo je podal Dunaju. Skupna bilanci revizor Zveze slovenskih vsota je dosegla preko !-Jhig Franc Krištof, ki je milijonov šilingov in računi nakazal možnosti jestem,dasebotudivlctv?oljšanja poslovanja in njem letu nadpovprečy8ovarjal na raznovrstna povečala. V imenu Zveze sijkovna vprašanja članov, venskih zadrug v Celovcu sč!^ posebno so zadružniki na poslovodjema ter odhodnem zboru pozdravili tudi kom zahvalil njen poslovo^Bnjega predsednika uprav-dipl. trg. J. Habernik in j^** odbora Štefana Sienč-čestital k doseženim rezuij^ st., ki je, čeprav ni več tom. Opozoril je na še veu/^sednik tega odbora, s svo-krepitev jamstvenega kapit^' Predlogi in nasveti ves čas preko deležev in dohodk^mljal poslovanje poslovo-Poudaril je tudi, da bo kon^ odborov.
HAK
Več teže strokovnosti in gospodarskim argumentom!
Mislim, Ja nam /e v prejšnjem in ieio.snjem /era /c nekoliko uspelo, Ja na občni/i zbori/:, .seja/i apravni/i ter na Jzor-nJi oJborov, sejali po.siovoJij in razni/i poJoJborov prevla-Jajejo po.s/ovno^l, strokovni argamefni ter biJitirni nivo me Jsehojne Jiskasije m razgovorov. Ob še večjem upoštevanja tega bo Jo razne seje m sestanki v.saj za polovico krajši m bo več časa za naše resnične zaJražne prob/eme, Ja ne bomo več are in are seJeii m .se men:/: o zaJevab, bi so za naše zadružništvo samo stranskega pomena. V zaJnjib Jveb /eJb sem bi/ na več o/ični/i zborib oz. na sestanki/: naši/i Janaj-sbib centra/ m taJi Jragib zaJražnib organizacij. Čeprav so te zaJražne organizacije mnogo ve/je in imajo včasib faJi resnejše prob/eme, so ti sestanki Jobro pripravljeni in ne trajajo dal/ bot Jve ari. Prispe vbi č/anov raznib oJborov b Jnevnema reJa so premišljeni ter sfrobovni in brez osebnega obračanavanja. Pravtabo so oJgovori na vpra-
nosti po naJa/jnjib injormaci-jab, če so /e-te potrebne, in po osebnem razgovora oz. Jopol-ni/ni argamentaciji ob bonca seje za tistega, bi vpraša oz.
ZaveJati se moramo, Ja je naše zaJražništvo eJina samostojna gospoJarsba organizacija, bi pobriva vso jažno Koroško in pri bateri soJe/a-
boče imeti JoJatne injbrmaci- Janes Slovenci vseb stanov je. Prepričan sem, Ja bomo	političnih prepričanj.
taJi mi bmala Josegii tab način Jela, ber čas je Jragocen in se je o nepomembnih stvarib bolje pogovoriti po seji ob bozarca piva.
Večina oJbornibov, posiovo-Jij in nameščencev je abtivno vključena taJi v bahamo in Jeioma politično Jelo naše naroJne sbapnosti na Koro-
šanja borebtni, strobovni in včasib s tabojšno naveJbo mož- nje taJi člani.
Ugotavljam taJi, Ja nam je	ZaJražn/štvo naJi
v zaJnjem časa taJi uspelo pomoč mnogim kulturnim in vzbaJiti zavest poslovoJij športnim astanovam. Zato posojilnic babor taJi biagov- oiora biti v interesa vsabega nih zaJrag, Ja se še bolj abvar- zJražniba in v še večjem inte-jajo z Jnevnimi posli in Ja se resa vseb našib naroJnih preJ-teboče zanimajo oz. injbrmi- siavnibov - rebel bi celo, Ja bi rajo o astvaijenib rezaitatih. moralo biti nebabo samo-IVebateri posiovoJje so to ves- amevno - Ja ohranjamo, bre-tno opravljali že Joslej, toJa ni p;mo in bogatimo to našo rečeno, Ja pri tem niso možni gospoJarsbo zaJražno asta-še večji aspebi, Jrag: posiovo- novo, bi ima tabo bogato traJi-Jje pa se bo Jo morali tega še	Ja bo labbo v še večji meri
boljzaveJati. VsabposiovoJja siažiia svojema namena, je dolžan voJiti svojo zaJrago tabo, bot bi bila to njegova lastnina ali lastna jirma. Pri tem pa so ma z navojih in nasveti v pomoč vsi oJbori in nenazaJ-
Miha Antonič
predsednik upravnega odbora Zveze siovenskih zadrug
O čianstvu. posiovodjih in gospodarnosti posojdnuc
Dovolite mi, da v tem prispevku predstavim, kakšno vlogo ima posojilnica za svoje člane oz. obratno, katero pomembno vlogo imajo člani posojilnice na zadružnem sektoiju.
Posojilnica je privatna gospodarska bančna ustanova, zadruga, katere cilj je princip samopomoči, njena naloga pa je delovati v prid članov, za zadovoljevanje njihovih potreb v največji meri. Gospodarsko zmogljivost posojilnice pa lahko več ali manj zadovoljuje le dovoljšna ali celo presegajoča motivacija članov, odbornikov in sodelavcev.
Interesi članov so v ospredju gospodarske politike posojilnice in tako ima posojilnica tudi	narodnogospodarsko
lih posojilnice. Odborniki so vez med zadrugo in člani, ki naj skrbijo za redno komunikacijo izven poslovne hiše. Zato je važno, da občni zbor pri izvolitvi odbornikov upošteva porazdelitev po regionalnih in poklicnih vidikih. Člani imajo vsak čas pravico vložiti pritožbe, postaviti vprašanja in predloge pristojnim odbornikom oz. uslužbencem. Pri tem pa je treba upoštevati, da sta odbora kolektivna organa. Informacije po določilih pravil in zakonov lahko daje članom
informacije na bančnem področ varnost in se izogibati previso-ju.	kega tveganja pri kreditiranju,
Zaradi nenavadno naglega nepotrebne in hitre razširitve razvoja gospodarstva in narašča-' poslov. Veljati mora preudar-jočih potreb članov na bančnem nost in varčnost pri stroških in
področju mora biti posojilnica vedno na tekočem, osebje vsestransko usposobljeno in elastično. Zaradi tega smo izboljšali knjigovodski sistem. Nabavili smo Computer, ki nam omogoča knjižbo po trenutno najnovejših izkušnjah in vidikih.
Posojilnica naj bi po danih možnostih podpirala tudi družbena stremljenja in tako po
samo za to pooblaščeni odbor- svoje doprinašala k reševanju nik ali poslovodja v okviru regionalnih problemov. V tem
določil o bančni tajnosti oz. o tajnosti podatkov.
V tem smislu pričakuje posojilnica tudi aktivno sodc-
PosojMnica -gospodarska institucija
vlogo. S svojimi deleži so člani lovanje in interes svojih članov solastniki naše bančne usta- na zadružnem sektorju, nove in s tem stebri zadruge.
Na občnem zboru neposredno upravljajo in kontrolirajo delovanje zadruge, prek izvoljenih zastopnikov pa posredno soodločajo o delovanju zadružne ustanove.
Vsled tega je mogoče soodločanje na celotnem področju.
Občni zbor - zborovanje vseh članov - odloča o letnem
Kot gospodarska institucija je posojilnica podrejena gospodarskim načelom in predvsem takozvanemu zakonu o kreditnem gospodarstvu ter zadružnemu zakonu. Samo uspe-,.	.	, šno gospodarjenje posojilnice
zaključnem računu in o notra- ^^nogoča optimalno pomoč čla- blematičnih zadev, nji pravni ureditvi oz. o pravi-	^g&iivtja 'udi
prizadevanju v prvi vrsti podpira naša slovenska kulturna društva pa tudi športna in druga, ki služijo v splošno korist našim domačinom.
V odnosu z Zvezo slovenskih zadrug - našo deželno centralo - velja princip solidarnosti, kar pomeni, da ta direktno ne posega v delovanje posojilnice. Nasprotno velja princip subsidiarnosti, kar pomeni, da zveza na&ilno ne prevzema nalog, ki jih izvaja domača posojilnica v svojem okolišču. Naloga zveze je, da s strokovnimi nasveti podpre posojilnico pri reševanju pro-
/MFOfiC/JE
Redukcija dipl. inž. Stefan !)«ntcj (SJk*	dipl. trg. J«m Habernik (7.S7.)
Jušk« Nachhar (Posojiinica e P*""žnostno drugi sodelavci.
zadrugi potrebne investicije. Zadruga si mora prigospodariti zadosten in vsaj predpisom odgo-varjajoč lastni kapital, da ima zadosti rezerv za slučaj morebitne izgube.
Naloga posojilnice je pospeševanje in pomoč svojim članom. Posojilnica nudi članom ustrezne kondicije, nebirokratsko, hitro in vljudno postrežbo ter vsestranske in zadovoljive
Posojilnica in njeni poslovodje
Poslovodeči so v notranjem razmerju odgovorni upravnemu in nadzornemu odboru. Nadzorni odbor jih tako kot upravni odbor nadzoruje. Bančne posle je treba voditi po določilih § 12 ZKC vestno z ustrezno varnostjo in znanjem. Pri tem je potrebno upoštevati
upoštevanje rentabilnosti.
V zvezi s poslovanjem so potrebne različne analize kot npr. izračuni o predvidenih dohodkih in stroških za tekoče leto. Zato morajo biti pogoji poslovanja takšni, da vsak čats zagotavljajo zadosten obratni dohodek, ki lahko pokrije nastale stroške.
Obenem pa je potrebno dodatno ustvaijati potrebne rezerve za kritje morebitnih izgub in po določilih ZKG predpisani jamstveni kapital. Naloga poslovodij je, da se skupaj z ostalimi sodelavci identificirajo s končnimi nameni in cilji posojilnice. Sodelavci naj ne bi imeli samo značajskih in strokovnih lastnosti, temveč tudi občutek za zadružno idejo.
Da bi dosegli naštete cilje, je treba stremeti za tem, da razširimo krog dobrih poslovnih partnerjev. Zagotoviti je treba zadovoljivo bančno postrežbo, ki jo dosežemo z intenzivnim šolanjem kadrov naših posojilnic.
Posojilnica mora delovati po zadružnih principih, tako da koristnikom vzbuja interes za pristop, ali da članu vsak čas daje vtis, da je zares član skupnosti, ki deluje v dobrobit, razvoj in podporo svojih članov in tako utrdi samozavest posameznega člana in s tem tudi zavest, da pripada skupnosti, v kateri velja načelo „eden za vse in vsi za enega".
Frida Marketz poslovodkinja Posnjilnice-Bank Podjuna
Datum	Kraj	PRtREDtTVE	Prireditelj
Četrtek	Modestovdom,	MIDSUMMER NIGHTS DREAM OF A	Zvezna gimnazija za
23.6. 11.00	Cetovec Mtadinskidom SŠD, Cetovec	CURTAtN RAtSER Nastopa: Engtish študent theatre. Musicat v dveh dejanjih. Predstava v angteščini. SEN KRESNE NOČ! (Wittiam Shakespeare) Nastopa: gtedatiški krožek Mtadinskega kutturnega društva srednje šote TNPU Ravne na Koroškem.	Stovence
Četrtek	glavno poslopje	„NURZU.' Herbert Lachmayer-Opazovanja	proUNtKUMin
23.6.	univerze v	živtjenskega načina intetektuatcev. Kako ravnajo	Phitosophische
20.00	Celovcu	z izobrazbo, ki jene more doseči vsak? z izobrazbo, ki je ne more doseči vsak? So zgtedi ati pa se obnašajo konvencionatno? in druga vprašanja.	Gesettschaft
Četrtek	Dotinal,	OTROCI V LONČARSKI DELAVNIC) (od	Bettadonna
23.6. 15.00	občina Grabštanj	6. tetadatje) Pomaga jim: Renate.	
Petek	Mtad. dom	TRADICIONALNA ZAKLJUČNA PRIREDITEV	Domska skupnost
24.6.	SŠD, Miksch-	Program: tgra Mitoša Miketna: ..Atomske bombe	Mtadinskega doma
20.00	attee4	ni več", ptesni vtožki, razstava	SŠD
Petek 24.6. 20.00	Vittacher Ring 21/v prostorih Betadonne, Cetovec	ŽENSKI DISCO	Bettadonna
Sobota	Gostišče	RIBIŠKI PLES	Podjunski ribiški
25.6. 20.00	VVutte, Vesete	tgra: ansambet Zmeda	ktub
Nedelja	pri Peršmanu,	TRADICIONALNO SREČANJE BORCEV IN	Zveza koroških
26.6. 14.00	Žetezna Kapia	ANTIFAŠISTOV	partizanov
Nedetja	nagraduv	PESEM NAS ZDRUŽUJE - DAS LIED	Ktub prijatetjev tova,
26.6. 14.30	Ptiberku	VERB!NDET UNS - SREČANJE LOVSK!H	SPD Edinost PEVSK!H ZBOROV !N ROGtSTOV Pozdravne besede: Dr. Ariprand Thurn-Vatsassina, Mirko Kumer. Ob stabem vremenu bo prireditev v gtavni šoti v Ptiberku.	
Nedetja	dvorišče	JUBILEJNI KONCERT- .35 let ansambla	Dobrotske
26.6.	samostana v	Stavka in Vitka Avsenik" V sktopu turneje edini	novice.
20.30	Dobrti vasi	koncert na Koroškem. Ob stabem vremenu bo prireditev v šotoru pri cerkvi v Lovankah. Predprodaja vstopnic: pri Posojitnici/ Bank Podjuna v Dobrti vasi, Škocijanu, Vetikovcu, Sinči vasi in Šentprimožu. Ansambet sestavtjajo: Stavko Avsenik, Leo Ponikvar, Nikotaj Soss, Atbin Rudan, Jože Batažič, Franc Košir, Jožica Svete, Joži Katišnik, Atfi Nipič.	
Nedetja	Pri Lenčiji	PEVSKO SREČANJE Sodelujejo: Podhumška	Stovensko prosvetno
26.6. 14.30	na Bajdišah	dekteta, Kvartet bratov Smrtnik, Oktet Suha iz Žvabeka, Nonet Do Certus iz Maribora, Domača mtadinska skupina.	društvo Herman Vetik
Čertek	Dotinal,	OTROCI V LONČARSKI DELAVNICI od 6	Bettadonna
30.6. 15.00	Občina Grabštanj	teta naprej) Pomaga jim: Renate	
Četrtek 30.6. 20.00	Viktringer Ring 21/2 Cetovec	STALNOOMIZJE ŽENSK	Bettadonna
Petek	Cankarjev dom	BORIS GORDUNOV (Modest Musorgski)	Krščanska kutturna
1.7.	Ljubtjana	Operna predstava Začetek 18.00. Odhod:	zveza
18.00	izDobrtevasi/13.30(Sienčnik);
iz Cetovca/14.00 (Mohorjeva; iz Kožentavre/14.20 (M)ečnik). Cena za prevoz in vstopnino: 220 šit. Prijave
sprejema do 27.6.: KKZ, Viktringer Ring 26. te), štev. 0463/51 62 43.
Nedetja. 3.7. ob 20.30 - Cetovška univerza P.!. MAN AND MEMRE BUKU - koncert skupine iz Surinama in Karibike
Petek. 8.7. ob 17.00 - bivši samostan v Vetrinju OTVORtTEV POLETNE PR!REDtTVE „NEUES MUStK-FORUM VtKTRtNG"
Nedetja. 10.7. ob 20 30 - dvorana fresk Vetrinj KONCERT PtHALNEGA ORKESTRA RTV Ljubtjana. od 28.8. do 3_9^SLOVENSKE POČtTNtCE v Katotiškem domu prosvete v Tinjah.
GOSTOVANJE LUTKOVNEGA GLEDALtŠČA iz Ljubtjane z igro JAJCE torek, 28.6.:
h 1.00 v otroškem vrtcu .Naš otrok" v Ceiovcu, .Naš otrok" in SPZ;
15.00	v otroškem vrtcu v Šentprimožu, SŠD in SPZ; 17.30 v Kutturnem domu v Dobrti vasi. SPD ..Srce" in SPZ;
sreda, 29.6.:
9.00	v otroškem vrtcu v Mikschattee, S$D in SPZ; 14.30 v otroškem vrtcu v škofičah, SŠD in SPZ; 17.30 v stari šoti v Kotmari vasi. SPD ..Gorjanci" in SPZ;
	
!ZLETt, POTOVANJA, LETOVANJA:	
11.7.- Romarsko in izobraževalno potovanje na Poljsko - Sodalitas	
14. - 21.7.: Sedemdnevno potovanje v Moskvo in Leningrad Cena: 10.020 šil. Prijave sprejemata turistična agencija Cartrans (Micka Miškulnik, tel. 0463/51 26 80) in Štefan Pinter, tel.: 04228/28 8 74.	
26.8. - Ekumensko in izobraževalno potovanje v Moskvo. Leningrad in Kijev - Sodalitas.	
RAZSTAVE	
Grad StraBburg	Razstava ob Heminem jubiteju do 26. oktobra 1988
Kutturna taberna Pri Joktnu Cetovec	BLAŽ ZUPANČtč (Ljubtjana) - fotografije. -do 8.7
Gaterija Tinje	Razstava det Janeza Kovačiča - oijnak stike, akvareti in risbe od 10.6.-25.7.
Gaterija Rožek	Razstava Huga Wu)za Razstava bo odprla do 3. julija 1988. Obisk razstave je možen ob petkih, sobotah in nedeljah od 15. do 18. ure.
Sete v novih prostorih občine	Kmečka hiša v Selah - Stalna razstava otvoritev v nedeljo 26.6. ob 11.15
Pojo naj Ljudje
Pod tem geslom je v soboto 18. in nedeijo 19. 6. potekal v Šentvidu pri Stični na Dolenjskem že XIX. Tabor slovenskih pevskih zborov.
Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Slovenska pevska zveza in domača društva so z veliko prizadevnostjo pripravili tudi letošnji tabor. Marko Studen, sodelavec ZKOS, je v programski knjižici napisal: „Tabor pevskih zborov ostaja predvsem pojem pevskega tovarištva, združevanja in povezovanja. Mnogim šibkejšim zborom je z vabilom k sodelovanju vrnil zaupanje vase, jim vlil novo veselje do petja in jih pripravil do ponovnega dela."
Na predvečer tabora je vsako leto na sporedu koncert zamejskih in
izseljeniških zborov. Tako je v soboto zvečer v osnovni šoli v Šentvidu zapelo 6 zborov. Iz Italije sta prišla mešani zbor iz Gropade ter moški zbor Skala iz Gabrja, iz Gornjega Senika na Madžarskem pa mešani zbor Avgust Pavel, ki je letos sodeloval že osem-najstič. Iz Avstrije pa sta nastopila moški oktet Suha KPD Drava ter mešani pevski zbor SPD „Danica". Oba zbora sta zelo dobro predstavila in zastopala koroške Slovence.
V nedeljo je bil najprej slavnostni sprevod pevskih zborov. Prijavilo se je 294 pevskih zborov -blizu 8.000 pevk in pevcev, ki so na zaključni manifestativni prireditvi zapeli v ženskem, moškem in mešanem sestavu. Na koncu pa je
bil skupni nastop vseh zborov.
Slavnostni govornik Milan Kučan, predsednik ZKS, je med drugim dejal: „Kulturno po vsebini in družbenopolitično po svojem poslanstvu je to množično srečanje že zdavnaj preraslo v eno najpomembnejših zares ljudskih in narodnih manifestacij. Povezalo je slovenske pevce iz ožje domovine, sposobno je zbrati pevske zbore iz zamejstva in našega izseljeniškega sveta ter tako po svoje uresničevati idejo skupnega slovenskega kulturnega prostora, odprlo je vrata zborom iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin".
Lepo pevsko srečanje, lepo pa je bilo to sodelovanje tudi za mešani pevski zbor Danica. Dani
Pn lutkarjih v Ljubljani
Že ob gostovanju Lutkovnega gledališča iz Ljubljane v radijskem gledališču v Celovcu se je SPZ domenila z lutkarji za dan odprtih vrat. In ker obljuba dela dolg, se je v soboto peljalo okrog sto otrok s starši s Kompasovima avtobusoma v Ljubljano. Po prihodu v
Lutkovno gledališče so se mladi gostje najprej nekoliko okrepčali, nato pa so si ogledali lutkovno predstavo „Mali strah Bavbav". Tako otroci kot tudi starši so bili nad predstavo v režiji Petra Dougana navdušeni. Hudobni gusar Lesena noga želi z ugrabitvijo
vnukinje kapitana Ahaca priti do kapitanovega zaklada. Mali Magdalen-ki pomagajo trije mornarji in mali strah Bavbav. Ko je rešena, se izkaže, da je bila prav ona največji in edini zaklad svojega dedka.
Po kratkem odmoru so si gostje ogledali še nastop plesne skupine Kazina, ki je predstavila vrsto ameriških plesov. Nastopil pa je tudi sedemnajstletni pevec Dragan Božič.
Obisk v Ljubljani naj bi bil začetek tesnejšega sodelovanja med Lutkovnim gledališčem in SPZ. Od jeseni dalje bodo redne predstave ljubljanskega lutkovnega gledališča na Koroškem. Interes dokazuje že številna udeležba sobotnega obiska. Tudi na Koroškem so otroci že zdavnaj vzljubili lutkovne predstave.
Miha Pasterk
ST.OVENSKin Izdajatelj in zaiožnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, — , - , —,	— — 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020
Celovec, Tarviser StraBe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/ V	) I ^ H	32/33/34, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan:
urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 250 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 8000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 600.000 dinarjev.
SLOVENSKI VESTNIK
Mac?/ vio/inisf Mar/an Krištof Prof. Sod/a /zroča dan/a
10 let glasbene šole -Koncert na visoki ravni
Glasbena šola na Koroškem je v nedeljo v velikem javnem studiu avstrijskega radia v Celovcu priredila jubilejni koncert ob 10-letnici njene ustanovitve. To je bil veličasten koncert na visoki ravni. Sedanji in nekdanji učenci glasbene šole so pokazali kvaliteto, ki se lahko meri z vsakimi dosežki na tem področju. Pa ne le to, nekateri so v zadnjih in tudi v letošnjem letu dosegali prva mesta na raznih deželnih in republiških tekmovanjih na Koroškem in v Sloveniji.
Podpredsednik Joško Hudi, ki je pozdravil številno občinstvo in častne goste, je ob tej priložnosti omenil, kako težko je bilo na začetku, vendar brez idealistov šola ne bi priživela deset let. Seveda pa brez finančne podpore šola v bodoče ne bo mogla izhajati. Zato je svečano vzdušje kalilo dejstvo, da šola s strani avstrijskih in deželnih javnih sredstev ne prejema podpore. Medtem ko so za preštevanje posebne vrste izdali sto milijonov šilingov, vsiljeni šolski model pa bo, tako je ugotovil Hudi, letno stal 50 milijonov šilingov, za našo glasbeno šolo ni posluha. Zahvalil se je učiteljem ter društvom, raznim organizacijam in posameznikom za pomoč, ob koncu pa izrazil upanje, da bo šola le dosegla tisto javno podporo, ki ji na osnovi njene strokovnosti in številčnosti pripada.
Poleg predstavnika Krš-
čanske kulturne zveze in Narodnega sveta koroških Slovencev je spregovoril tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris, ki se je zahvalil pobudniku Jošku Hudlu in vsem, ki so orali ledino na tem področju, potem pa z ogorčenjem dejal, da „deželne in zvezne ustanove očitno sploh ne vidijo potrebe po glasbeni vzgoji slovenske mladine, drugače njihovega prezirljivega, da ne rečem zaničljivega zadržanja ni mogoče razumeti". Potem pa je Ogris menil, da slovenska kulturna društva za ohranitev in poživitev svoje glasbene in pevske dejavnosti potrebujejo	kvalitetno
izobražene ljudi. Končno pa je glasbeni šoli zaželel, da bi bila vztrajna in uspešna tudi v naslednjih letih in desetletjih.
Jubilejni koncert je bil res
reprezentančni prikaz dela glasbene šole. Sodelovali so najmlajši, dobri in najboljši, pa tudi taki, ki že študirajo na višjih glasbenih šolah. Raznolikost pa se ni odražala samo v številu različnih instrumentov, temveč tudi z nastopanjem v orkestralnih zasedbah, z nastopom mešanega zbora mladih zborovodij pa je glasbena šola pokazala svojo uspešno dejavnost tudi na tem področju.
Jubilejni koncert je bil tudi lepa priložnost, da so učiteljem, ki že od vsega začetka sodelujejo pri glasbeni vzgoji naše mladine, izročili priznanja ter jim izrekli zahvalo za njihov trud. Strokovni vodja glasbene šole prof. Lovro Sodja je učencem, ki so dosegli najboljše uspehe, izročil darila.
Strokovni učite/// po pode/ifvi priznan/
22. junij 1988 9
Umr! je zaslužni rojak Niko Kneg!
V nedeljo so na pokopališču v Bistrici pri Zilji položili k počitku priznanega in priljubljenega rojaka Nika Kriegla. Rajni je bil znan predvsem zaradi svojega bogatega poznavanja slovenskih šeg in navad v Ziljski dolini, iz katerega je črpal npr. tudi zbor SPD „Rož", ki je skupno z akademsko skupino France Marolt izvedel „Vascit pr Zil'". Niko Kriegel je zelo cenil slovenski jezik in nam bo kot tak ostal trajen zgled.
Pogrebne svečanosti je opravil domači župnik Stanko Trap, ob grobu pa so se v imenu osrednjih kulturnih organizacij, občine, društva in posojilnice Bistrica na Zilji poslovili Janko Malle, Lovro Kassl,
Janko Zwitter in Janko Wie-gele.
Vsem njegovim svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Učitelji izrekli zahvaio dr. Valentinu inzku
Niko Kriegi f*
V ponedeljek, dne 13. maja 1988 je bilo tradicionalno srečanje za dvojezične učitelje, tokrat v Tinjah. Glavna tema srečanja je bila živahna in prizadeta razprava o novem položaju na šolskem področju. Z učiteljicami in učitelji so razpravljali odvetnik dr, Franci Serajnik, državni poslanec Karel Smolle in univerzitetni asistent dr. Mirko Wakounig.
..Bogastvo Se! ni -.umu izjemne )cpa pokrajina, ampak njena stavbna dediščina. ki jo je vredno varovati, spoštovati in tudi ljubiti'
Or. t one Cevc
Vabito
na odprtje razstave „Kmečka hiša v Selah" s kuiturnim programom v nedeijo, 26. junija 1988, v občinski hiši v Selah
H .15 - Pozdrav in otvoritev -župan Anton Hribernik Skozi razstavo ho vodil Dr. Tone Cevc
12.15 - Predvajanje diapozitivov o domači arhitekturi v farni dvorani	^	...	,
Z« oocutr; .Sc/e
/Info/t /fri/teruik. župu/;
Poslednjič je bil v funkciji vodje manjšinskega šolskega oddelka med učitelji tudi dvorni svetnik dr. Valentin Inzko. Predsednik SPZ Tomaž Ogris se mu je v imenu učiteljic in učiteljev ter svoje organizacije zahvalil za ves trud, značajnost in krepko oporo, ki jo je kot učitelj in predstojnik nudil svojim kolegom. Zato naj bi bilo darilce po Ogrisovih besedah le spomin in zahvala, nikakor pa ne slovo, saj tudi v bodoče nikakor ne bi hoteli pogrešati njegove tople besede in preudarnega nasveta.
Kolonija
Koordinacijski odbor za letovanje otrok na morju (od 12. do 26. julija 1988) obvešča, da je na voljo še nekaj mest za vzgojitelje. Prijave sprejemata Vinko Kušej (Viktringer Ring 26) in Milka Kokot (Tarvi-serstr. 16).
Umr!a Ana LampicMer
Pretekli četrtek je velika množica pogrebcev pospre-mcnila k zadnjemu počitku Ano Lampichler, Jugovo mamo, ki je bila stara komaj 66 let. Jugova družina je že med 2. svetovno vojno s pošiljkami pomagala slo-
venskim izseljencem z Radiš. Rajna je tudi po vojni, v kateri je padel njen edini brat, vseskozi podpirala domače društvo.
Možu Nužeju in otrokom izrekamo iskreno sožalje. Naj ji bo lahka domača zemlja!
SLOVENSKI VESTNIK
Težja kombinacijska križanka
Besede, ki so spodaj urejene po dolžini besed, s pravilnim kombiniranjem razvrstite v ]ik. V pomoč pri reševanju je nekaj redkih črk že vpisanih v lik (najprej na spisku poiščite besede s temi črkami). Črnih polj, ki ločujejo besede med
seboj, je 15, razvrščena so nesimetrično in jih morate razporediti sami.
2	črki BE DV EP KA KE LE OEJ;
3	črke ABA EMA JON KRE UNA;
4	črke: ANKA CASH EASE KLAS NENO
ORAL SENJ SETO URAN UREZ;
5	črk AROSA MEŠAL ODTOK RTENA SERTA SUSAK TEDEN;
6	črk:	ALASKA
APSEDA	ASESOR
KORTES SERELO VRATAR;
7	črk:	AGENTKA
CHEANTE LUTKECA MOTNOST PAHLAVE SCHMEDT SVOJENA;
8 črk ACHENSEE;
10	črk ALECSANDRE DETRAKCEJA SCREP TGERL;
11	črk SHEZOEDNOST;
sestavi! Jože Pete!in
		
Devizni tečaji 20.6.1988 Nakup		Prodaja
din	0.55	0.65
us $	12.287	12.387
can $	10.16	10.26
angl. L'	21.95	22.21
irl	18.78	19.04
sfr	845.40	847.80
bfr	33.54	33.74
ff	207.46	209.34
hfl	624.26	627.14
dm	702.03	704.87
lit	0.940	0.958
dkr	184.30	185.70
nkr	193.27	194.73
skr	201.89	203.91
fmk	295.40	297.80
esc	8.46	8.82
ptas	10.58	10.74
yen	9.77	9.800
Rešitev križanke iz prejšnje števiike
'J			4	3 T
V				4
			A	
"/			(L	
				
	m	/		
EMjaktnainejši
iist
koroških
SioveEEeev
vaš iist s formatoEn
JO+ŽE SE GA+SE ŽE+JO
Jože si gasi žejo


TEDENSK! HOROSKOP
LEV (23. 7.-23.8.)
Vaše premoženje bo šlo po zlu, če se ne boste pravočasno in zares z vso silo zavzeli za svoje pravice. Kdaj pa kdaj morate pomisliti tudi nase! Vaša srečna številka je tri. HHtHM DEVICA(24. 8.-23. 9.)
HI Nekatere stvari jemljete preresno. Od vas H. Ra !judje, s katerimi živite, vseeno pričaku-jejo še več. Če bi se zavzeli za stvari, ki vam še posebej ležijo, bi dosegli lep uspeh.
TEHTNICA (24.9.-23.10.)
Tudi vas čaka letos presenečenje na morju. Neka oseba bo hotela vedeti, če se za vašo prijaznostjo skriva tudi kaj ljubezni. Glejte, da se boste izkazali!
Vaša srečna številka je osem.
ŠKORPIJON (24.10.-22.11.)
Tista oseba, ki vas zadnje čase vznemirja, je v resnici bolj občutljiva kot je pripravljena priznati. Zato jo čuvajte.
Vaša srečna številka je enajst.
STRELEC (23.11.-21.12.)
Nič hudega, če se tudi vi greste malo ljubezenske pustolovščine. Vseeno pa bodite previdni, da ne boste po vsem, kar se bo zgodilo (če se bo), potegnili kratko!
KOZOROG (22.12.-20.1.)
Ste v smešni zablodi in še naprej se vam bodo vsi smejali, če boste nadaljevali s tako naivnostjo. Zares je čas, da se zberete. Vaša srečna številka je petdeset.
VODNAR (21.1.-18.2.)
Bolje bi bilo, če bi se znali obnašati tako, kot je v navadi pri večini ljudi. Vaše ekstravagance so včasih malo pretirane.
Kdor visoko leta, nizko pade!
Vaša srečna številka je devetindvajset.
RIBI (19.2.-20.3.)
Nlalo ste utrujeni od vseh naporov, ki ste jih preživeli prejšnji teden. Čeprav je še veliko težav vsakodnevne narave, si enostavno vzemite nekaj dni dopusta.
OVEN (21.3.-20.4.)
Nekdo vam bo povedal zaupno novico, a to naj vas nič ne skrbi. Posvetite se raje premišljevanju o sebi in morda boste na koncu sami nad sabo presenečeni.
Vaša srečna ševilka je dvajset.
BIK (21.4.-21.5.)
Vse niti imate v svojih rokah, samo vzdramite se pravi čas in vse bo šlo kakor po maslu! Zaupajte predvsem samemu sebi in ne nasedajte intrigam!
Vaša srečna številka je pet.
-—mn DVOJČKA (22. 5.-21.6.)
1 J H Težave, v katerih ste trenutno, se bodo kar T v ^ same razblinite. Ne iščite tolažbe za vsako ceno in skušajte razumeti tudi druge, ki vam nočejo nič slabega.
Vaša srečna številka je ena.
RAK (22.6.-22. 7.)
Osvobodite se svojih težav in bodite previdni do sebe. Čaka vas zanimivo poletje in če se ne boste preveč sekirali, boste doživeli marsikaj lepega.
Vaša srečna številka je devet.
Posreduje
^ Zveza/Bank
Valutni tečaji 20.6.1988
Nakup Prodaja
din
us $
can $
angl. E
irl
sfr
bfr
ff
hf!
dm
lit
dkr
nkr
skr
tmk
esc
ptas
yen
0.55
12.10
9.95
21.50
18.45
834.00 33.00
204.00
618.50 694.20
0.925
182.50
191.50
198.00
292.50 8.10
10.35
9.55
0.70
12.70 10.55
22.70 19.45
854.00 34.20
214.00
634.50 710.60
0.975
189.50
198.50
205.00
303.50 9.30
11.05
9.85
22E EX1 22E EXX brez jamstva!
2 4 7 E0 27 28	(2E)
brez jamstva!
- KAROLINA KOLMANIČ -	s
[zzveneta je pesem
Kaj hitro se je lotila črne tekočine. Peklo je v ustih in grlu, vendar jo je izpila v dolgih požirkih. Mirno je obsedela za mizo. Čakala je. Emil bi sicer lahko že zdavnaj prišel. Noče vedeti, kako se je proslava sklenila. Sedi pač tu, ker je kava ni uspavala, da bi se znebila te more. Lahko bi jo kdo zdaj prijel za roko in jo, četudi lažno, tolaži). Toda kdo bi bil to? Tisti čedni možak, ki se je ustavil. Jalova tolažba. To grizenje vesti je pač naravna posledica.
Polnoč. Misli so sicer razr-vane, a sveže. Brska po Delu in išče nekaj neprebranih nadaljevank. Oči spremljajo vrstico za vrstico, misli pa se vračajo in ustavljajo samo na zavoženem večeru.
Vrata so se hrupno odprla. Vstopil je. Verin pogled se je uprl vanj in se takoj umaknil. Negotove, rahlo pordele motne oči so izražale en sam porog. Skozi priprte ustnice so se plazile besede počasi, daje imela vsaka zase svoj poudarek:
„Sebe in nas... si do kraja... osramotila. Tvoji pevci... in krajani. Čemu si le šla na oder?!"
Naglo je vstala, da bi ubežala temu ponižanju, ki se je sicer že nekje nakazovalo.
Le v svojem idealizmu je zaslutila včasih nekaj svetlega. Da bi ušla trpinčenju, se je zatekla v svojo sobo, nekdanjo dekliško sobo, in jo zaklenila za seboj. Za nameček, ko je videl, da je ni v spalnici, je krepko prijet za kljuko in siknil še:
„ln to je tvoja diploma!"
Koraki so trdo oddrsali. Sedla je na rob kavča in nemo strmela v oranžno svetilko. Ni jokala! Neka doslej neznana sila se je trmasto zadrževala in zatirala solze. Ko je hiša utihnila, se je dvignila in šla do taš-čine sobe. Narahlo je odstrla vrata, med taščinim smrčanjem je zaznala mirno otrokovo dihanje. Zaprta je vrata in odšla. Legla je in strmela v temo. V njej so se izoblikovale odločne besede:
„Vera, pojdi, dokler si še človek!"
Naslednje jutro je Emil še ves krmežljav dovolj obzirno odprl vrata in zlezel k njej. Telo je bilo mrtvo; ni se zganilo. Njena razbrazdana notranjost je skrivala nepopisno bolečino. Emil je bil topo bitje, ki ni bral iz njenih žalostnih oči. Odločno mu je rekla:
..Vstala bom. Igor me kliče."
„Vera, oprosti, pijan sem bit. Ne vem, kaj sem govoril."
„Že veš. Iz tvojih besed sta zveneli sama privoščljivost in sovraštvo. Emil, nisi sam kriv, da si takšen! Gotovo ni bito prav, kar sem storita. Toda mislim, da se ravno v takih težkih trenutkih moraš na nekoga nasloniti. Samo roko bi mi sinoči stisnil in najbrž bi se vsaj malo pomirila. Tako pa nisem spala vso noč."
„Lahko še kaj popravim?"
..Večkrat si hotel. Ni uspelo... Veš. danes se odpeljem z Igorjem domov."
„Kako se odpelješ? Peljat te bom menda jaz."
„Ne, Emil. Sama bova šla, z avtobusom."
„Da boš mami potožila, kaj?"
..Najbrž ne. Veš, ko sta z očetom tako nasprotovala najini zvezi, sem sklenila, da ne bom hodila domov jokat. Nikogar nočem obremenjevati z lastnimi težavami."
„Vera, ti je res tako težko pri nas?" je vprašal skoraj samoobtožujoče.
„Je, Emil, tako, da bom najbrž odšla", je sklenila svoje besede, si ogrnila haljo in se naglo odpravila k Igorju.
Pomladni dež je osvežit zemljo, jo opral in kmalu se je prekrila z mehko zeleno preprogo. Igorček je že varno in gotovo hodi! po vrtu. Ženski, ki sta dokončno oblikovati še nekatere grede, sta se večkrat ozirali proti njemu. Otrok je hodil po uhojeni poti, ki je razpolavljala vrt. Vera je sinka pravkar s pogledom ujela, ko je imel polno pest zemlje in jo nese! k ustom:
..Igorček, fuj!" je vzkliknila, mu spraznila ročico in jo obrisala s predpasnikom.
„Otrok je otrok, ne razume", ga je nekako zagovarjala tašča, čeprav to sploh ni bilo potrebno.
„Tudi mi smo biti taki", je brezbrižno odgovorila, samo da je nekaj rekla.
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR!JA 2
TV LJUBLJANA
VTEM TEDNU
N

10.30	Le Schpountz; 16.30 Lutkovna igra; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Nekoč je bil človek; 17.30 Pustolovščine Toma Sawyera in Huckleber-ryja Finna; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.30 Matlock;
19.30	Čas vsliki; 20.15 Slika morilca; 21.45 Benny Hill; 22.05 Kadmos-tiran Teb.
16.00 VVurlitzer; 17.30 Dežela in ljudje; 18.30 Lokalni TV-spo-red; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.30 Poslanica papeža Pavla II; 20.02 Kulturni žurnal; 20.13 Nogomet -evropsko prvenstvo; v odmoru Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Kolumbija - umazana vojna; Jour fiks.
9.00 Poletna noč; 17.35 Videostrani; 17.50 Mostovi/Hidak; 18.20 Deček z zelenimi prsti; 18.35 Miškolin - Miša spregleda; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 20.05 Polfinale EP v nogometu; 22.15 Dnevnik; 22.30 Poletna noč; Schwarzwa!dska klinika; Garfield.
10.30 Slika morilca; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Inšpektor Gad-get; 17.30 Divji lovec; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.001 -2-X; 18.30 Matlock, 19.30 Čas v sliki; 20.15 „Teiewisch'n" -kabaret; 21.00 Večer z Mojše-jevim baletom; 21.55 Broad-way ma!ody of 1940; Mannix.
16.10 Papežev obisk v Avstriji; 17.00 Lokalni TV-spored; 17.20 Papežev obisk; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.30 Časvsliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitično poročilo; 21.05 Dinastija - Den-verjev klan; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Klub 2.
9.00 Poletna noč; 18.00 Videostrani; 18.15 Indijanske legende; 18.45 Risanka; 19.55 Videostrani; 19.01 Obzornik; 19.13 TV okno; 19.18 Zrno; 19.30 Dnevnik; 198.55 Vreme; 20.05 Tednik; 22.05 Dnevnik; 22.20 Poletna noč; Schvvarz-vvaldska klinika; Kdo bo nosil hlače; 1.20 Videostrani.
15.30 VVurlitzer; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročita za otroke; 17.05 Kalimero; 17.30 Okrog sveta; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Matlock; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Stari; 21.35 Jally Joker; 22.30 Šport; 22.45 Pain box; 22.55 Helmut Newton; 0.00 Zajtrk v zelenem.
11.20 Kadmos - tiran Teb; 13.50 Žena po meri; 15.30 Evropsko prvenstvo v nogometu - finale; 17.30 Pet prijateljev,' 18.00 Mi; 18.30 Trailer; 19.00 Veselo v soboto; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Johann Strauss - Kralj brez krone; 22.10 Mojster lahke muze; 23.40 Jazz; 0.40 Kladivo.
9.00 Poročila; 10.30 Tedenski pregled; 11.00 Ura tiska; 14.20 Festival Charlija Chapalina; 16.05 Poročila za otroke; 16.15 Risanka; 16.40 Vojna ježev; 17.35 Helmi; 17.40 Deset velikih; 18.30 X-razsežno; 19.20 Žrebanje lota; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Zlatarjeva trgovina; 22.25 Spektrum.
10.00	Manjšine v Avstriji; 16.30 Papežev obisk - spominska ura v KZ Mauthausen; 18.00 2X7; 18.30 Lokalni TV-spored;
19.00	Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 20.15Posneto od blizu;
21.00	Knjiga meseca; 21.15 Znanje posebno; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Pekel Manitoba; 0.05 Maščevanje mrtvega.
9.00 Papežev obisk; 14.15 Papežev obisk; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Izgubljen in pro-klet; 21.45 Čas v sliki; 22.15 Smrtno svarilo; 0.05 Vikingi.
8.15 Papežev obisk; 15.40 Papežev obisk: 19.00 Čas v sliki; 20.15 Grand prix; 23.00 Mlado in brezobzirno; 0.35 Cikago 1930; 1.30 Poročila.
9.00 Poletna noč; 18.05 Videostrani; 18.20 Grizli Adams; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Cagney in Lacey; 21.10 Dokumentarna oddaja; 21.55 Dnevnik; 22.10 Steklina sto let po Pasteurju; 22.30 Poletna noč; Schvvarz-wa!dska klinika; Wetherby.
9.00 Poletna noč; 13.45 Videostrani; 14.00 Radovedni taček; 14.20 Miškolin - Miša spregleda; 14.30 Postojnska jama; 15.15 Finale EP v nogometu; 17.15Grajski biki; 19.30 Dnevnik; 20.20 Žrebanje; 20.30 Ohcet v Ljubljani; 21.10 Nevsakdanja ženska; 23.00 Dnevnik; 23.15 Poletna noč.
9.00 Videostrani; 9.10 Živ žav; 10.05 Grizli Adams; 10.30 Gospa Monsorojska; 11.25 Alpski večer: Bled '88; 12.00 Kmetijska oddaja; 14.20 Sinovi in hčere steklarja Jakoba: 15.20 Prisluhnimo tišini; 17.25 Aplavzi, aplavzi; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Moški v srebrnem suknjiču; Zdravo.
G. Gemma v „Smrtni grožnji"
Sobota, 25. 6. 1988, TVB A2, 22.15 - Giuliano Gemma (na sliki ievo) je najprej zasiovei po svojih nastopih v italijanskih filmih o življenju na divjem zapadu. Po tej fazi se je posvetil predvsem nastopom v takoimenovanih pohtičnih thriiierjih. To pa je tudi tematika „Smrtne grožnje". Gre za premožnega bankirja Maximi!)iana. Njegov največji dobiček izhaja iz korupcije nekje na Siciiiji. Le poiicijski inšpektor Barresi (G. Gemma) je v stanju, da ga razkrije. Vendar Maximii)ian skuša tudi njega podkupiti. Barresi navidezno sprejme ponu-jemo vsoto denarja, obenem hoče razkriti ceiotno skorumpirano organizacijo,
Ti trije
Sreda, 22. 6. 1988, TV LJ2, 20.09 - Dve
miadi učiteljici odpreta zasebno šoio za dekleta. Ob njima je miadi zdravnik iz soseske. Kmaiu se med njim in eno izmed učiteijic splete ljubezenska vez, domenita se za poroko, vendar hudobna miada učenka prepričuje zdravnika, da ima razmerje tudi z drugo učiteijico. Vsi trije prizadeti ne morejo verjeti svoji nemoči, da jih takšna iaž iahko spravi ob dober gias.
Wetherby
Petek, 24. 6. 1988, TV LJ1, 0.00 - Izredno zapieten fitm „Wet-herby" zahteva od gie-daica posebno pozornost. To veija še zia-sti za izredno premiš-ijene časovne preskoke. Prizori brez ostrih rezov prehajajo iz sedanjosti v preteklost in spet v sedanjost. Zdi se, da je pre-tekiost staino navzoča v sedanjosti. Fiim razkriva podobo angteš-kega srednjega razreda in vse, kar se skriva pod površino ie-tega.
10.30	Žena po meri; 15.30 VVurlitzer: 16.30 Am, dam, des;
16.55	Poročila za otroke; 17.05 D'Artagnan in 3 mušketirji;
17.30	Kamen Marka Pola;
17.55	Otrokom za lahko noč;
18.30	Pet deklic v Parizu; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Magnum; 22.45 Večer pri Francis.
9.15 Papežev obisk; 17.45 Lokalni TV-spored; 18.00 Papežev obisk; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Dediči ljubezni; 21.15 šiling, gospodarski magazin; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Rosinski bombnik; 0.15 The Munsters.
9.00 Poletna noč; 17.15 Videostrani; 17.30 Naš utrip; 17.45 Zrcalo tedna; 18.00 Radovedni taček;18.15Mala Nada; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Mednarodno delavsko gibanje - do oktobra; 20.40 Dinar; 21.25 Dnevnik; 21.40 Poletna noč; Schwarzwa!dska klinika; Alo, alo; 0.40 Videostrani.
10.30 Johann Strauss - kralj brez krone; 16.30 Am. dam. des; 16.55 Poročila za otroke: 17.05 Viki h silaki; 17.30 Oddaja z miško; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.30 Pet deklic v Parizu; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Dežela gora; 21.07 Ženska v Benetkah; 22.00 Poslednji krog; Big Val!ey.
Sreda, 22.6.
Dobra volja je najbolja 21.00 Večerna Ivan Vimik- utrinki iz zgodovine slovenskega časnikarstva
Sobota, 25.6.
Papež Janez Pavel II. v Krki - reportaža v živo
Nedelja, 26.6.
Voščila
četrtek, 23.6.
Za nov dialog: predsednik koroške vlade Leopold VVagner
Petek, 24.6.
Narodopisna oddaja: prof. dr. Anton Peinig
Ponedeljek, 27.6.
30. akademija Slovenske gimnazije
Torek, 28.6.
Živetiznaravo-ekskurzija po Gurah s prof. Tatjano Angerer
16.00 VVurlitzer; 17.30 Orientacija; 18.00 Superflip; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 ..Dingsda"; 21.07 Zunanjepolitični report; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Klub 2.
9.00 Poletna noč; 18.10 Videostrani; 18.25 Pamet je boljša kot žamet; 18.30 Na počitnice; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 20.05 Mednarodno delavsko gibanje - razpotja; 20.40 Osmi dan; 21.25 Dnevnik; 21.40 Poletna noč; Schwarzwaldska klinika; Garfield v preobleki.
Papež Janez Pave! H. v Krki
Več kot 2500 predstavnikov sedme site je akreditiranih ob obisku svetega očeta v Avstriji, javna občita po vsem svetu bodo tako rekoč brez prestedka poročata o dogajanju. Tudi v uredništvu Stovcnskega radia so kotegi sredi mrztič-nih priprav. Zavedajo se, da ne bo tahko, ker v danem trenutku nihče ne more reči, kdaj se bo dejansko končata stovesna božja stužba, v kateri bo papež govorit tudi stovensko. Takoj po koncu se bo namreč začeta neposredno s Krke stovenska oddaja v živo, s povzetki gtavnega dogajanja, s poročitom z Gospe svete, kjer se bodo srečati koroški in stovenski romarji, s komentarji in z odmevi. Zaradi aktuatnih raz-togov je, razumljivo, oddaja voščit, ki jo je sicer na radiu stišati vsako soboto, prestavtjena tokrat na nedetjo, 26. junija.
Oddaja o koroških Siovencev
Petek, 24.6.1988, TV A2,10.00 - V sporedu šol-ske televizije predstavlja ORF šolski mladini v Avstriji živeče narodne skupnosti. „Minderheiten in Osterreich - Manjšine v Avstriji" se imenuje oddaja, v okviru katere se bodo šolarji tokrat seznanili tudi s koroškimi Slovenci.
Papež na TV
Nedelja, 26. 6. 1988, TV Al, 20.15 - Komur 64 ur prenosa o papeževem obisku v Avstriji še vedno ne bo zadostovalo, si lahko na televiziji ogleda še film „Zla-tarjeva trgovina". Film je nastal po istoimenskem romanu papeža Karola Wojtyle.
PoNcistki
Petek, 24. 6. 1988, TV LJ1, 20.20- Policijska nanizanka „Cagney in Lacey" je nastala po uspehu istoimenskega televizijskega filma, vendar se bistveno razlikuje od podobnih serij. Namesto hrabrih moških sta v glavnih vlogah privlačni ženski.
Ob 10. obtetnici „Dobro!skih novic"
JuMejni Koncert
35 tet ansambta Stavka in Vitka
AVSEN!K
timM)). 28 imtt)988.iit 20 30 tlvDniastiMMMt 008811 MSI
JuhilamnsKonzer!
AVSENtK
und seine Originat Oberkrainei
Scmiltt, 28 Jut 1988 im 28 30 m SfIFtSOOf ti lOfOUOOOf
Uspe! turnir karateja v Železni Kap!i — domači športniki pokaza!i ve!iko vneme in nadarjenosti
SSK Obir se izkaza! v karateju
SLOVKNSK!
VESTNIK
ŠPORT
KJ /7g-.s'cA2Ci)'t7 OAuL, A/ /o voJ; freTrgr	Jurič, oArvfo/i! zg J
V nggfg//'o pa y'g 5^57 Jotrmč/nov na mg^naroJngm farn/r/M po/caza/o, Ara/ s'o .sc naač//;'.
Predsednik koroške ka-rate-zveze Obwurzer je pohvali! mednarodni turnir karateja, ki ga je v kapelski šoli priredil SSK Obir. Res je bil dobro organiziran in kvaliteten. Seveda gotovo predvsem po zaslugi izvrstnih športnikov iz $kofje Loke in Kranja, toda tudi domači tekmovalci so pokazali, da se triletno delo že obrestuje. Tako sta Marjan Jelen in Valerij Sitter v svojih skupinah zasedla 6. mesto, kar je v tej hudi mednarodni konkurenci izvrsten rezultat, ženska in moška ekipa pa sta bili tretji. Zmagovalci v vseh skupinah pa so bili gosti iz Slove-
nije:	Nufret Alidžanovič
(Kranj),	Primož	Nelec
/Škofja Loka), Tadej Demšar (Škofja Loka), Stane Nadižar (Kranj),	Alenka	Šmid
(Škofja Loka) ter moška ekipa iz Kranja in ženska ekipa iz Škofje Loke.
V Kapli pa je nastopil tudi Milan Hribernik, ki se bo udeležil svetovnega prvenstva kot član avstrijske reprezentance. Skupno s svojim bratom Mirkom ter Starsser-jem in Wassertheurerjem je nastopil v ekipni kategoriji shotokan-karateja. Čeprav sta brata Hribernik zmagala, je ekipa po točkah podlegla Škofji Loki.
Karafe-ek/pa Ob/r (z Zeve); Franz Sc/7mac/ier, Va/enj S/ffer, Marjan Je/en, Kar/o Janč (trener), Jana Je/en, Sandra Kopas/č, Renate ZVZZto/Zč.	st/ka.- r. Ru//tz
Otroci,
pozor!
SAK pripravlja tudi moštvo malih fantov. Vsi, ki ste stari 6 let ali več, se lahko prijaviti v našem uredništvu. Treniral vas bo Janko Woschitz, ki je po 18 letih prenehal igrati.
26. 6.: Avstrija proti Koroškt
V nedeljo (ob 19. uri) bo v Kamnu v Podjuni prava nogometna	poslastica.
Moštvo adidasa, ki je skoraj popolnoma identno z avstrijsko reprezentanco, bo nastopilo proti izboru koroških nogometašev, ki igrajo pri raznih avstrijskih klubih. Vsi prisrčno vabljeni!
ŠAHOVSKA RUBRIKA
Si!vo Kovač
KASPAROV - KARPOV Amsterdam 1988
Na četveroboju velemojstrov, ki je meseca maja potekal v Amsterdamu, je prepričljivo zmagal svetovni šahovski prvak Garij Kasparov. Kar za 2,5 točke je prehitel Karpova, ki ga je v dvoboju štirih partij premagal z rezultatom 3 : 1. S tre-tjeuvrščenim Timmanom je Kasparov zmagal 2,5 : 1,5, domačina Van der Wie!a pa je premagal s 3,5 : 0,5. Ljubitelje šaha so pritegnile partije med svetovnim pravakom in izzivalcem Karpovom. Analizatorji so četrto partijo četveroboja primerjali z zadnjo 24. partijo dvoboja Kasparov - Karpov. Medtem ko je v drugi partiji Kasparov v otvoritvi Caro-Kann žrtvoval kot beli v srednji igri kar dve lahki figuri in bil na robu poraza. Toda Karpov v časovni stiski ni našel najboljših potez in v nejasni poziciji je
a b c d e f g h
prekoračil čas za razmišljanje. V nadaljevanju si oglejmo zaljučni del 4. partije Kasparov - Karpov, ki je nastala po 40. potezi belega. (Glej diagram!) Bele figure so bolj aktivne in nevarno ogrožajo položaj črnega kralja. V partiji je sledilo: 4()...De5 41.Tf7 Sh7 42.Dg4 KgS 43.Te7 SfS 44.Df3 c4? 45.Le4 Kh8 Karpov ponavlja poteze s kraljem in skakačem, medtem pa Kasparov nadaljuje s pritiskom svojih figur na kraljevo krilo in črna kmeta na poljih c4 in e6.
46.Lc6 Sh7 47.Df7 SfS 4S.TeS TeS: 49.Le8: Tudi po zamenjavi trdnjave na osmi vrsti je položaj črnega še naprej kritičen. 49...Sh7 5().Ld7 Sf6 51.Le6: h5 52.Lc4: Kasparov je osvojil kmeta na polju e6 in c4 ter bo v nadaljevanju poizkušal uveljaviti materialno prednost. 52...De4	53.Kh2 Kh7 Za
belega ni nevaren šah s skakačem 53...Sg4, ker se beli kralj opo 54.Kg! Del 55.Kg2 De4 56.Dfe uspešno odbrani. 54.De6 Df3 55.Mel Sg4 56.Kg) Dc6 57.Ld3 Kasparov je odločilno prednost priigral prav na beli diagonali bi - h7. 57...g6 5H.L)e7 Kh6 5V.Le4 Mh6 Črna dama mora ostati na šesti vrsti in varovati črnega kralja. 60.!)fS Kh7 6L!)f7 Kh6 62.c4 Da6 Na 62...Sf2: sledi: 63.c5! in zaradi mata na polju g6 črni izgubi figuro. 63.c5! Beti kmet nezadržanu napreduje na šestn vrstn in zato seje Karpov vdat!
Borov! j c a!i DeMach?
Kdo bo dejansko prvak spodnje lige-zahod, ATUS Borovlje ali Dellach? S tem vprašanjem se bo danes, v sredo, ukvarjala Koroška nogometna zveza, ker je predstavnik Dellacha vložil pritožbo proti rezultatu igre Borovlje - Radenthein, ki se je končala z 9 :2 za domačine. Zastopnik Dellacha Resei pravi, da je bil izid tekme dogovorjen. Tudi sam si je tekmo ogledal in trdi, da ni bila korektna. Dellach čaka na poročilo nadzornika nogometne zveze, hkrati pa za vsak slučaj predlaga, naj bi do športne odločitve prišlo na nevtralnih tleh. Oba imata namreč ob zaključku prvenstva enako število točk. Odločila je le razlika v golih. Dellach in Borovlje naj bi se za naslov prvaka pomerila v odločilni tekmi. Boroveljčani so seveda proti taki odločilni
tekmi in tudi zatrjujejo, da izid ni bi! dogovorjen. Na vsak način pa sta športnost in nogomet zaradi te razprave utrpela veliko škodo.
V senci tega so tako ostale druge tekme. Naj izpostavimo Globasnico, ki se je z zmago v Podkrnosu (1 : 0) sama rešila izločitvene tekme. Prvak v 1. razredu je Žitara vas, ki je premagala Sinčo vas z 2 :1, medtem ko je Velikovec igral v Železni Kapli le neodločeno (0 : 0). Samo točka tudi za Selane, ki so dosegli proti predzadnjemu Reichenfelsu le en zadetek. V spodnji ligi-zahod so se Bilčovščani poslovili od prvenstva z rezultatom (1 : 1) v Lendorfu, v spodnji ligi-vzhod, pa je Dohrla vas slavila proti KAC z 2 : 0. Manj uspešen je bil Šmihel, saj je doma podlegel Frantschachu z 2 : 3.
Marko Wieser v hotnici
Nogometaš SAK Marko Wieser si je natrgal kito in dobil mavec. Zdaj leži v bolnici in čaka na odpust. Najbolj razveselil se je obiska sekcijskega vodje Waldhauscrja in novinarja Slovenskega vestnika.	S«ka. Mohar
Evropsko
prvenstvo
Rezultati	evropskega
nogometnega	prvenstva:
ZRN - Danska 2:0, Italija -Španija 1:0, Anglija - Nizozemska 1:3, Irska - SZ 1:1, ZRN - Španija 2:0, Italija - Danska 2:0, Anglija -SZ 1:3, Irska - Nizozemska 0:1. V polfinalu igrajo: ZRN - Nizozemska ter SZ- Italija.
Spodnja Hga-vzhnd
t.Wietersdorf 26 t8 4 4 53:20 40
2.	Dobrlavas	26	)4	7	5	43:23	35
3.	Treibach	26	t4	5	7	64:40	33
4.	Šentandraž	26	10	H	5	37:27	31
5.	St. Leonhard	26	11	9	6	41:32	31
6.	ASKCetovec	26	11	9	6	44:37	31
7.	Mostič	26	12	7	7	42:37	31
8.	Klopinj	26	7	13	6	25:30	27
9.	Ruda	26	6	12	8	34:36	24
10.	Šmihel	26	6	8	12	30:49	20
11.	ASV Celovec	26	5	9	12	23:38	19
12.	SCA Šentvid	26	6	6	14	39:46	18
13.	Frantschach	26	3	7	16	23:54	13
14.	KAC Celovec	26	2	7	17	19:48	11
Spodnja !iga-zahod
1.	Borovlje	26	16	6	4	57:26	38
2.	Dellach	26	14	10	2	52:21	38
3.	ASVLienz	26	12	7	7	38:39	31
4.	Radenthein	26	12	5	9	51:45	29
5.	Šentjakob	26	11	7	8	37:35	29
6.	Rožek	26	10	7	9	41:40	27
7.	WeiBcnstein	26	8	10	8	35:25	26
8.	Lendorf	26	9	6	11	38:37	24
9.	Baško jezero	26	9	6	11	33:32	24
10.	Treffen	26	8	8	10	34:43	24
11.	Bilčovs	26	7	8	11	35:46	22
12.	Brnca	26	5	10	H	28:37	20
13.	Obermillstatt	26	3	10	)3	30:50	16
14.	Tristach	26	5	6	15	27:61)	16
!.razred D
t. Žitara vas
2.	Žrelec
3.	Velikovec
4.	Selc
5.	Šentpavel
6.	Galicija
7.	Grehinj
8.	Podkrnos
9.	Metlova
10.	Sinča vas
11.	Globasnica
12.	Železna Kapla
13.	Reichenfels
14.	St. Stefan
6	16	7	3	41:15	39
26	15	8	3	68:19	38
26	16	5	5	47:28	37
26	11	9	6	33:34	31
26	10	4	12	44:48	24
26	9	611	25:29	24
26	8	7	11	36:38	23
26 6 11 9 25:34 23 26	9	5	12	31:41	23
26	9	4	13	33:35	22
26	8	6	t2	38:43	22
26	9	4	13	32:41	22
26	9	3	14	37:50	2)
26	4	7	15	28:63	15
TERMIN)
NOGOMET
Nedelja, 26. 6. 1988: Avstrija -Koroška (Katncn. 19).
RAZNO
Sobota, 25 . 6. 1988: Spouna noč SŠK Obir v Železni Kapli (pri Brunnerju, 20).