Poštnina piaeana v gotovini Leto LVIII. V Ljubljani, v petek, dne 25. aprila 1930 St, 94 1. izdaja st. 2 oin VENEC Naročnina u kralj trlm JygoiU«Uo meseCno 23 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din pedelUkn Izdala SSS S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, peUt-vrsta mMl oglasi po 130 ln 2 D.veCfl oglasi nad 45 mm vlSlni; po Din 2-30, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pn vetjem g naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen poncjeljke in dnevo po prazniku iCredoMlKo Je v Kopitarjevi ulici St. Silil KoKoplal ae ne vračafo, nefronklrana platna ae ne apre/emafo LreanlStva telefon St. 20S0, apravnlStva St. 232S Uprava Je vKopllarJevi uj.ši.o ^ Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.650 ln 10.349 xa Inserate, Harafevo Ss.7503, Zagreb št. 39.011. Praga In Ttunat St. 24.797 Tuji kapital v našem gospodarstvu Položaj Stalina začasno izboljšan Pripravljen je bit državni udar od levice — Pred velikimi strankarskimi boji — Pospešena mednarodna propaganda Že večkrat smo imeli priliko opozarjati na težaven položaj, v katerem se nahaja naše gospodarstvo. Vpoštevati moramo, da smo majhna deželica, ki ne more vplivati na svetovna, pa tudi nam bližja tržišča ne. Gledati moramo, da Bi s težkim, lahko rečemo slabo poplačanim delom pridobimo odgovarjajoč prostor na raznih tržiščih tu in inozemstva, nadalje pa da skrbimo, da imajo vsi naši ljudje dela. Vsi naši gospodarski strokovnjaki stalno razmišljajo o novih smernicah za naše gospodarstvo. Na eni strani se poudarja, da naše kmetijstvo ne preživlja obdelovalcev naše zemlje in da je zato potrebna preusmeritev v industrijsko, obrtno in trgovsko plat, v kateri imamo zaznamovati že nekaj uspehov. Seveda se industrijalizacija naše dežele bori z izvestnimi zaprekami, zlasti ker nam primanjkuje domačega kapitala. Sicer so prihranki našega naroda razmeroma precejšnji in bi bilo pričakovati, da bo ves ta kapital iskal kolikor mogoče ugodne naložbe v obrti in trgovini direktno, toda mi še nismo navajeni tega in zaupamo raje naš denar zavodom, ki ga potem zopet oddajajo v obrt in trgovino. Zato tudi naši ljudje ne kupujejo delnic. Zadnje čase se sicer opaža večje zanimanje za državne papirje, toda predvsem od denarnih zavodov. Skratka, domači kapital se iz raznih razlogov ne udej-stvuje dovolj pri povzdigi naše industrije in obrti. Boljše je v trgovini, kjer so se razmere po vojni dokaj izboljšale; »nacionalizacije« industrij pa niso dosegle drugega, kakor to, da so večinoma nacionalizirana podjetja zopet v tujih rokah. Velik razmah v industrijski delavnosti, ki smo ga pričakovali po prevratu, da se bo vršil s pretežno slovenskim kapitalom, se jc sicer izvršil, toda v prvi vrsti ima od tega korist tuji kapital. Priznavamo, da daje tuji kapital poleg velikega zaslužka sebi, zaslužiti še našim ljudem, saj živi na tisoče naših ljudi od tovaren na Gorenjskem, v trboveljski kotlini, Celju in na Štajerskem. Toda še vedno imamo v industriji dosti ljudi tujih narodnosti, katere bi lahko polnovredno nadomestili naši ljudje. Saj imamo že dovolj — še celo preveč — strokovno izobraženih naših mladih ljudi, ki bi lahko delali v industrijskih podjetjih pri nas, pa si morajo hoditi iskat kruha v druge pokrajine države ali pa celo v inozemstvo. To ni samo naša nacionalna škoda, ampak predvsem narodnogospodarska škoda. V pero se nam vsiljujejo ostre besede na račun onih ljudi, ki mislijo ,da so industrijalci v kaki koloniji. Imeli smo že večkrat priliko opozoriti našo javnost, da delajo samo za čimvečji dobiček, pa to tudi razumemo, saj ni podjetnika, ki ne bi delal za dobiček, ne zdi se nam pa prav, če njih tujerodnost pretvarja socialni boj še v nacionalni boj. Zaposlevanje inozemskih delavcev je bilo že dostikrat predmet kritike in je še vedno pereče vprašanje. Saj se vedno bolj množi naš proletariat, ki ne prihaja samo iz delavskih in kmetskih vrst, ampak tudi iz inteligenčnih. Vedno več imamo strokovno izobraženih delavcev, ki iščejo zaposlitve doma ali pa na tujem. Pri vsem tem pa se dogaja, da so pri podjetjih nastavljeni inozemski delavci, ko bi lahko prišel na njih mesto naš človek. Ne rečemo, če bi bil dotični nenadomestljiv, toda marsikdaj ni. Spominjamo se, da je nekoč neko podjetje zahtevalo dovoljenje za zaposlitev inozemske strojepiske, nadalje je zahtevalo dovoljenje za zaposlitev navadnih trgovsko izobraženih uradnikov, kakor jih je pri nas na stotine, izgovarjajoč se, da mora biti zaupna oseba. Ne bo odveč, če se spomnimo na postopanje drugih držav z našimi ljudmi. Poglejmo samo v bližnji Trst! Na tuji kapital smo doslej bili vajeni gledati bolj z nacionalnega kakor pa gospodarskega stališča, ker smo se premalo zavedali, kaj pomeni za nas gospodarska podlaga. Vedno smo govorili o velikih dobičkih in ugodnostih, ki jih uživa ta kapital, ni pa nam prišlo na misel — razen špekulantom z narodnimi čustvi — da si ustvarimo sami svojo industrijo, veleobrat, ki ne bo odvisna od tujcev. Naš denarni trg bo treba reorganizirati in velike prihranke našega naroda usmeriti bolj v produktivno smer. Ne zagovarjamo in ne priporočamo našim ljudem borznih špekulacij, treba pa je, da dobe več trgovskega duha. Pomisliti bo treba, da sc vsi veliki prihranki našega naroda usmerijo tako, da bo največja korist od njih ostala doma. To ie načelo, ki so ga uspešno začele izvajati naše zadruge,' držeč "sc načela: »Kmečki denar kmetu!« Pariz, 24. aprila. Po poročilih iz Moskve se je položaj Stalina, ki je po izjalovitvi kolekti-vizacije vasi postal predmet najhujših napadov komunistične levice, izboljšal. Izve se, da je levica, ki ima največjo zaslombo v komunistični mladini, oziroma v takozvanem »Komsomolu« ter v Zvezi brezbožnikov, pred enim mesecem organizirala zaroto, da Stalina v Kremlju aretira in odstrani pa se sama polasti vlade. Za to je bil pridobljen že velik del vodivnih politikov, ki so se pa v zadnjem hipu premislili. Sicer je na seji ljudskih komisarjev prišlo do divjih iz-■ bruhov proti Stalinu, vendar pa do aretacije ali uboja ni prišlo. Vodivni možje stranke so se namreč zbali velike zmede, ki bi bila takemu državnemu udarcu neizogibno sledila. Desnica bi namreč brez dvoma v takem slučaju dobila premoč z ozirom na to, da je velika večina mu-žikov stranki, posebno njeni levici, skrajno sovražna. Levica pa danes nima moža, ki bi položaj obvladal. Vsi mali kmetje, ki so bili svojčas vsopili v »kolhoze«, kolektivna gospodarstva, upajoč, da si s tem izboljšajo svoj položaj, so danes po izjalovljenju socializacije globoko razočarani in so se v precejšnjem delu vrnili k prvotnemu gospodarstvu; ti so danes najhujši »reakcijonarji«. Na drugi strani so ostali sovje-tom neizprosni sovražniki bodisi oni kulaki, ki so k »kolhozom« pristopili, bodisi oni, ki so bili razlaščeni in zdaj »stranstvujejo«, to je beračijo in pridno hujskajo proti sovjetom. Izve se tudi za poglavitni vzrok, zakaj se socializacija ni posrečila: traktorjev in semen, ki jih je vlada obljubila, ni bilo, oziroma so se, »kolhozom« poslala v daleč nezadoščajoči količini. Stalin, ki obeta, da bo te težave s pametnim odnehanjem kmetskim instinktom premagal, se zato zaenkrat še drži, oziroma ima še trdnejšo pozicijo, ker bi anarhija za njegovim padcem bila neizogibna. Vendar se v bližnji bodočnosti napoveduje zopetni, še hujši izbruh notranjih bojev, kei levičarji ne morejo preboleti, da so zmagali »privatnoposestniški instinkti mužikov.« Da se boljševizmu vrne vsled poloma socializacije vasi močno omajani prestiž, je Kremlj organiziral naravnost mrzlično komunistično in revolucionarno propagando v Evropi in Aziji, zlasti v Indiji, Egiptu, Iraku, Palestini, Afganistanu, pa tudi v francoskem Indokitaju ter na otočju, ki jc v posesti Anglije in Nizozemske. Krvava revolta na anglo-afgansko-ruski meji v Pešavarju na primer so dokazano moskovskega izvora. Boljševiška pričakovanja Svetovna revolucija 1932 — Čičerin ujetnik sovjetov Pariz, 24. aprila. AA. »Havas« poroča iz Rige, da je letonska policija prijela štiri komuniste, ki so priznali, da so v Moskvi pose-čali posebno univerzo za orijentalske narode, na kaleri so se odgajali za propagatorje. Nato so odšli na Letonsko, da organizirajo stavke in svetovno revolucijo, ki napoči — tako pričakujejo Sovjeli — leta 1982. Kovno, 24. aprila. Kakor poročajo iz Moskve, so različni porazi nemške komunislične stranke pri volitvah v obratne svete povzročile v Moskvi težko razočaranje. Vodstvo komunistične internaeionale bo izdalo nove smernice, da se okrepi komunistična propa- ganda v mednarodnih strokovnih organizacijah. Komunistična internacionala še vedno upa, da se bo komunistični stranki v Nemčiji posrečilo za prvi maj organizirati mogočne manifeslacije. Moskovski listi poročajo, da bodo šli nemški komunisti ,1. maja na ulice tudi v tem slučaju, ce bi vlada prepovedala mani-festacijska zborovanja. Paril, 24. aprila. Verodostojna poročila iz Moskve trdijo, da je ljudski komisar za zunanjo politiko Čičerin dejansko ujetnik sovjetov. Sicer je dobil šestmesečni dopust zaradi bolezni, vendar pa mu niso dovolili, da bi se podal na zdravljenje v inozemstvo. Sporazum v vzhodnih reparacijah dosežen Uspešna posredovalna vloga Francije — V soboto podpis pogodbe Pariz, 24. aprila, n. Kakor pišejo jutranji listi, se je končno dosegla ureditev vzhodnih reparacij. Zadnja ovira, katero je bilo treba pobijati skoro štiri tedne, je bila zahteva po odškodnini onih oseb v nasledstvenih državah, ki se do sedaj še niso odločili za svojo narodnost. Madjarska je hotela to novo »optantsko« vprašanje pustiti še odprto, vendar sta se Češkoslovaška in Romunija proti temu odločno upirali, ker bi se s tem pri vsakem posameznem primeru zopet sprožil optantski spor in bi to vprašanje, če bi ostalo odprto, dražilo »apetit< mnogih ljudi. Končna ureditev vzhodnih reparacij se bo najbrže koncem tedna objavila v obliki formalne pogodbe. Pariz, 24. aprila, n. Haaška komisija za ureditev vzhodnih reparacij je imela danes pod predsedstvom Loucheurja odločilno plenarno sejo, na kateri so še enkrat razpravljali o dogovorih med Madjarsko in Malo antanto. Razprava se bo nocoj nadaljevala in zaključila. Pričakuje se, da se bodo razni dogovori za ureditev vzhodnih reparacij podpisali v soboto. Sestavile se bodo štiri različne pogodbe: 1. prava reparacijska pogodba, ki določa ma-djarske reparacijske obveznosti, 2. splošna izravnava dolgov med Madjarsko in njenimi upniki, 3. pogodba za ustanovitev skupne agrarne blagajne, ki bo imela na razpolago poravnalni fond 240 mil. zlatih kron in 4. pogodba za ustanovitev posebne kompenzacijske blagajne v znesku 100 milj. zlatih kron za pokritje vseh odškodninskih zahtev, ki so še nerešene pri mešanih razsodiščih. Zveza balkanskih držav V Atenah se bo vršil prvi balkanski kongres Atene, 24. aprila, n. Mednarodni mirovni biro je na predlog bivšega grškega ministrskega predsednika Papanastasia sklical prihodnjo jesen prvo balkansko konferenco v Atene, da se ustvarijo predpogoji za balkansko federacijo. Atene, 24. aprila. AA. V zvezi s sklepom mednarodnega urada za mir, da se letošnjo jesen v Atenah priredi balkanska konferenca, ki naj pretresa vprašanje balkanske unije, je izjavil Papanastaziju, ki to misel že dalj časa propagira z velikim uspehom, dopisniku agen-cije Avale tole: Namerava se sestaviti odbor, ki bo predhodno obiskal vse balkanske prestolnice v zvezi s tem predlogom, da se ustvarijo potrebni pogoji za nadaljnjo akcijo. Balkanske konference v Atenah bi se naj udeležile Jugoslavija, Turčija, Romunija, Bolgarija, Albanija in Grčija. Misel balkanske unije je bila simpatično sprejeta v več balkanskih državah, posebno pa v Jugoslaviji. Zato se Papanastaziju nadeja, da bodo vse velike balkanske države podprle to akcijo in pristale na to, da pošljejo svoje delegate v Atene. Venizelos je izjavil, da je s Papanastazijevo akcijo in odzivom nanjo v inozemstvu zelo zadovoljen in da bo to akcijo tudi sam podprl. Posebno zadovoljen je, da je Grčija prevzela inicijativo za izvedbo te misli. Solna vojna v Indiji Veliko število mrtvih v Pešavarju — Nemiri se vedno bolj širijo London, 24. aprila, n. Po oficielnem poročilu je bilo pri včerajšnjih nemirih v Pešavarju 20 smrtnih žrtev, med temi pet policistov in dva vojaka. Vendar se domneva, da je število žrtev v resnici mnogo večje. Nemiri ro se začeli zato, ker je hotela razburjena množica preprečiti aretacije radi kršenja solnega monopola. V neki ulici so potegnili nekega policista z motornega kolesa in ga ubili s sekiro. Ko je množica metala kamenje na angleške čete, je vojaštvo streljalo v množico s strojnicami, pri čemer je bilo mnogo ljudi ubitih. London, 24. aprila, n. Radi kampanje, ki jo je začel Gandi proti alkoholu, kateri se izdeluje iz palmovih dreves, se jc zgodila nesreča. Gan-dijevi pristaši podirajo palme, ter je neko drevo, ko so ga podirali, ubilo enega njegovih voditeljev. Gandi je nato izjavil, da v vsej Indiji ne sme stati nobena palma več. Katoliška katedrala v Belgradu Belgrad, 24. aprila, r. Včeraj popoldne sc je sestala žirija, ki je pregledala natečaj načrtov belgrajske katoliške katedrale. Prvo nagrado je podelila arhitektu Vempzlerju Josipu iz Dortmunda, ki dobi 35.000 Din, drugo nagrado je dobil Jardel iz Pariza, ki dobi 25 tisoč Din, tretjo nagrado dobi arhitekt Steile iz Munchena 15.000 Din. Z vsoto po 5000 Din se odkupijo dela arhitekta Klumpa iz Dortmunda, arhitekta Menkesa iz Pariza, arhitekta Heinricha Adama iz Magdeburga, arhitekta Gogoisa iz Pariza, arhitekta Oscarja iz Zolingena in arhitekta Hansa Hulzbaurerja iz Berlina. Proslava sv. Avguština Vatikan, 24. aprila. AA. Včeraj je papež na svečan način otvoril proslavo sv. Avguština, ki bo trajala teden dni. Sv. oče je pri tej priliki prečital encikliko o odlikah, vrlinah in nauku slavnega svetnika. Slovesnosti so prisostvovali kardinali in prelati. 3 miljone ljudi umira za lakoto London, 24. aprila, n. Ameriški komite za olajšanje lakote na Kitajskem poroča, da bo v provincah Šensi in Šansi, kjer je meseca januarja umrlo od lakote dva milijona ljudi, umrlo mcseca julija še nadaljnjih tri milijone ljudi, če ne pride nobena pomoč. Sedaj se nujno pošiljajo vlaki z žitom in živili ter jc vrhovni poveljnik severne kitajske armade dovolil svobodni prehod za te vlake. Avstrija se notranje razoroži? Dunaj, 24. aprila, n. Vladi v Londonu in Parizu se bavita z notranjo razorožitvijo v Avstriji. Gotovo je, da sc bo o tem govorilo tudi sedaj, ko bo zvezni kancler dr. Schober posetil Pariz in London. Avstrijska vlada je sedaj z ofi-ciozno objavo razgrnila del zastora, ki je v zadnjem času še prikrival gotove diplomatične dogodke. Ta objava sc glasi: »L! 1928 je v Avstriji prenehala vojaška kontrola. Takratni likvidujoči opazovalni organ je poslal vcleposlaniški konferenci podrobno poročilo o izvršitvi razorožitve po določbah mirovne |iogodbe v St. Ger mainu. Velcposlaniška konferenca jc poslala poročilo Svetu Društva narodov, kateremu se je dovolila observacijska pravica, tako zvana pravica invcstigacije nasproti Nemčiji, Avstriji, Madjarski in Bolgarski. Zato je Avstrija od časa do časa o tem vprašanju pošiljala Svetu Društva narodov poročila. Tako poročilo je bilo poslano tudi v prvi polovici meseca marca. Poročilo govori o splošnem stanju razorožitve v Avstriji.« — Svrha tc objave postane razumljiva, če je resnična vest, da je Svet Društva narodov pred kratkim potoni svoje vojaške komisije ali svojega tajništva pokazal zanimanje za sedanje stanje razorožitve v Avstriji, pri čemer sc pač nc misli toliko na razorožitev legalne vojske, temveč na neregularne formacije. Dunajska vremenska napoved. Menjaje oblačno. Na zapadn morda lihke padavine. Temperatur« malo spremenjena Proces proti dr. Mačku in tov. Včeraj se je v Belgradu začeta sodna razprava proti dr. Mačku, Jelašiču, Begiču in teroristični mladinski organizaciji v Zagrebu Dr. Trumbič zahteva odgoditev procesa — Belgrad, dne 24. aprila. V četrtek dne -'4. t. m. se .jo zuČelu prod Državnim sodiščem za zaščito državo sodna obravnava proti Bernardič« Ivanu in tovarišem ir. Zagreba zaradi teroristične akcije. Razprava proti dr. Mačku in soobtožcnceui se vrši v starem poslopju finančnega ministrstva. Dvorana jo sicer obsežna, vendar so vsa mesta zase-dena. Poleg 24 obtožencev je 30 odvetnikov. Ostala mesta so za'cd 1 i časnikarji in svcjci obtožencev. Vsa mesta so do »adnjega zasedena. Kako irsleda razpravna ilvorana. Od časnikarjev so navzoči zastopniki domačih listov, tujih agencij, in velikih listov: zastopnik Telegrafen Uniona. Ulsteina in glavni zastopnik Timesa. za Srednjo Ev ropo, ugledni časnikar Lambv. On sedi ravno za hrbtom dr. Mačka. Poleg njega je Vaš dopisnik za obloženim profesorjem Jelavičem. Mesto je s časnikarskega stališča zelo ugodno, radi neposredne bližine obtožencev pa, ker se neprestano razgovarjajo, malo neugodno. Gosp. Lamby, ki je dalj časa bival v Belgradu in pozna naše I 'udi in razmere, se je pozdravil z dr. Matkom, ki mu je radostno podal svojo roko. Sploh vlada v dvorani precej familija-ren ton. Tudi orožnikov je zelo malo. Na desni strani ob klopi, kjer sedijo obtoženci, sta dva orožniška Častnika, na levi strani v poslednji klopi pa je en narednik. Težek vtis obtožnice. Med čitaiijem obtožnice, ki obsega 01 s strojem pisanih strani, in ki so jo časnikarji dobili jiravočusno na vpjgled. so prisotni med seboj razgovarjajo. Na obtoženci jo opazili, da čutijo težo položaja radi težkega dokazilnega materiala, ki ga jn zbral preiskovalni ednik. Vsi pozorno poslušajo iiaibolj pa dr. Maček. Obtožnica dokazuje, da so jbtoženci kol člani tajne organizacije v sporazumu i hrvatskimi emigranti skušali bodisi direktno bo-d;si indireklno zanetiti nemire in nered v drž-.ivi ler zanetiti revolucijo. Poročevalec »Timesa« gosp. L;unbj. Gosp. Lambv pripoveduje med čitanjem obtožnice naš- m u uredniku svoje časnikarske doživljaje. Med drugimi, da v svojem življenju prisostvuje šele drugemu procesu. Prvi proces ,,e bil proti Caillaux, soprogi znanega francoskega državnika. Le!a 1914. jo jiričel Figaroc objavljati nekatere dokumente, ki so kompromitirali njenega soproga. Kadi tega je prišla v uredništvo >Figaro-ia . Od urednika Calmetta Gnstona je zahtevala, naj ji izroči te dokumente in naj iili ne priebčuje vež. Ker je Caimelt to odklonil, je madame Cail-Iaux potegnila revolver, streljala na Calmetta in ga ustrelila. Kakih 14 dni neposredno prej se je radi tega vršila razprava preti madame Caillaux, ki je bila oproščena. Obtoženci Obtoženci so večinoma mladi ljudje, obrtniki uli brez poklica, l.c trije ali štirje so starejši in sicer so intelektualci, ki so te mlade ljudi organizirali in jim dajali navodila in denar za n j i hov o akcijo. Vsi s„ prav lepo oblečeni. večinoma v temnih oblekah, s svilnatimi robčki, elegani. ka-r se toliko bolj opazi, ker so povečini preprostega izrazu. Glavni obtoženec Bernardič izdaja po svoji zunanjosti nesimpiitičnega človeka, skoroda odurnega in predrznega, ki se ves čas tako obnaša. Neprc-Mauo se nemirno premika s kljubovalnim izrazom in obrača na časnikarje, ob črtanju važnejših mest obtožnice pa skoro nekako ponosno na vso obtožence, posebno dr. Mačka, ki sedi v predzadnji klopi. Poleg dr. Mačka sedi upokojeni p od polko v nik Bogov io. ki je bil nekak vojskovodja teroristov. Obeiiem je prvi izdal, da denar daje dr. Maček iu je sploh izpovedal najbolj obremenilno. Najbolj nežen vtis med njimi napravi edini žid krenrsir. Med obtoženci ,jc Slovenec Anton Štefanie iz Krškega. Ostali so iz raznih krajev države. Odvetniki. Zagovornikov je 30. Budi njihovega števila seveda nimajo vsi prostora iui mestih, ki so za nje določeni, zato sedijo takoj za časnikarji, pred občinstvom. V sredi med odvetniki sedi dr. Anton Trumbič, ki jo vsekakor. |x> dosedanjem poteku sodeč', v celem procesu gluvni zagovornik. On sicer zagovarja dr. Mačka, vendar pa so raz ven njega šc znani odvetniki Slavko Duknnac iz Belgrada. bivši demokratski poslanec in dr. Milan Kostne iz Zemuoa, bivši poslanec Pribičevičeve stranke. Ostali tp« so iz raznih krajev iz Zagreba. Rume, Bariju Inke, ter dr. Ž u 11 i 6 iz Novo Gradiške. Meti odvctniiki je tudi Slovenec. ki zagovarja e.\ officio, dr. Bole. Sodnijski kolegij, o katerem govorimo nu drugem mestu, sestavljajo stalni sodniki državnega sodišča, so ju listi iz vseh krajev naše države, meti njimi Slovenec višji sodni svetnik tir. Kavčič. Sploh so Slovenci zastopani po-VS--.I jx> enem članu: med sodnijskitn kolegijem .;,> dr. Kavčiču, mod obtoženci jio Vntonu šteta niču. me•>«!<> mirni naj 110 dolnjo nereda, sicer bodo čutili posledico zakona. Nato se je vršil pregled, uli so vsi za govornik i, ki so dobili poziv, iu ki so jih obtoženci angažirali, tudi prišli (i In v ni obtoženec Bernardič prosi, da bi so niu dodelila šc dva odvoluika, ker nekateri od iKV.vauih odvetnikov niso prišli, so odredijo obtožencem z ozirom ua njihovo prošnje drugi zagovorniki.' .N.ito predsednik navede 7 odvetnikov, ki zagovarjajo dr. Mačka. Pri tem vpraša dr. Maček: rkje je moj zagovornik dr. Sok M Pa Drljevič?« Odvetnik dr. D očak: Predlagam, da so razprava odgorli, ker ni dr. Drljevič. ki fmn vse dokaze, prisoten. Predsednik pozove dr. Drljeviča, ki j>a ni navzoč. Radi tega predlaga dr. Dečnk, da sc na njegovo mesto določi drugi. Posebno odvetnik dr. Gvo/.dič stavi,ia zelo glasno to zahtevo, radi česar gu predsednik opomni: Mi nismo gluhi, nikar ne kničitej« Dr. Gvozdič: Jaz i mani prav ko na temelju § 251 zakona, kerc je vaša uredba derogiraiia!; Predsednik dr. Subotič: >To ni naša itredbn, to je državna uredba. Dr. Maček ponovno zahteva besedo rudi svojega zagovornika. Dr. Subotič: >Se-daj 111 več čas, zbirati zagovorniku. Dr. .Maček: Na mesto N. Drljeviča prosim, naj se pokliče bivši narodni poslanec .lovan Jovanovič.« Obtoieuci zalitem i«. da se naj razprava vrši v Zagrebu. Predsednik dr. Subotič: Nema mesta. Zagovornik dr. llcčak: Predlagam, da naj pride na današnjo razpravo dr. Sekula Drljevič in 160 zagovornikov iz Zagreba in iz ostalih krajev, ki so se prijavili v obrambo dr. Mačka. Obtoženec ima po zakonu pravico, da si vzame toliko zagovornikov, kolikor jih hoče. Če je dvorana premajhna, naj se razprava jireloži in naj se |>rooes vrši v novi dvoran i. ,-u s«. . - r • • »v Predsednik dr. Subolič: »Vprašani, ali si«v-ljate formalen predlog?« I11 v leni smislu narekuje zapisnikarju, da dr. Drljevič ni prišel na razpravo in da se zahteva, da se na njegovo mesto pozove Jovan Jovanovič. Predsednik: »Ali jo 011 odvetnik? Odvetniki: -Da! Dr. Maček: »On je vseuči-ližki profesor:« Dr. Suboiič: »Obveščam obtoženca, da Jovan Jovanovič ni odveinik in da nima pravice do zagovornIStva.« Dr. Maček: iToda on je vendar vseučiliški profesor. Predsednik dr. Subotič: »Toda pokušajte, kaj jaz govorim. Jovan Jovanovič ne more zagovarjali, sodišče pa bo o dr. Mačkovem predlogu sklepalo.« Zagovornik dr. Dečak se s protestom odsiraiii. Zagovornik dr. Dečak zahteva, da se proces takoj prekine. Predsednik snuitra. du ni za to nobene podlage. Dr. Dečak izjavi, da se s protestom odstrani iz dvorane, češ, da je vsaka obramba brez prisotnosti dr. Drljeviča iluzorna. Predsednik diktira zapisnikarju: Pišite, da dr. Dečak odhaja, ker se ili o njegovem predlogu takoj sklepalo: Po daljši razpravi ugotavlja predsednik, da ima vsak obtoženec svojega zagovornika; večinoma vsi tiste, ki so jih sami pozvali, vkolikor pa lega niso storiti, oziroma niso odvetniki sami prišli, je sodišče določilo zagovornike ex offioio. Naio se jc prišlo na čitanje obtožnice, ki jo je čital državni tožilec dr. Radoslav Dobričič. Obtožnica Prva skupina obtožencev. Državni tožilec toži 24 oseb. Obtožnica obsega 61 strani. V prvi skupini so obložene sledečo osebe: Bernardič Ivan, privatni uradnik, star 24 let. Hacijn Cvetko, odvetniški pripravnik, star 52 let. Franckič Martin, trgovski pomočnik, star 19 let, Matekovič Štefan, železni livar, star 21 le.t, Pa ver Filip, mizarski pomočnik star 21 let. Ban Ivan, trgovski jkmiioč-nik. star 26 let. Štrtak Ivan, mesarski obrtnik, star 27 let. Mocnaj Velimir. absolvirani filozof, star 28 let. Veselic Gjuro, diplomirani ptavnik, star 26 let. Gašparac Albin, trgovski pomočnik, star 18 let. Prpic Ivan. jurist. star t') let, šte-fanec Anton, privatni uradnik, star 21 let. Margetie Pavle, mesarski pomočnik, 26 let, Arnšek Boža, mizarski pomočnik, 21 let. Glu-šac Štefan, krojaški pomočnik, star 21 let, Lev-najič Milan, strojni ključavničar, star 22 let. Štefunič Anton, kovač, stur 25 lei in Doba nič Mirko, jioljski delavec, 36 let. Eksplozija peklenskega stroja na Zrinjevcu — Poizkušen atentat nn vlak z deputacijo zagrebškega mesta Gori omenjeni so obtoženi, da so v drugi polovici I. I92'> postali člani društvu, ki sta ga organizirala Bernardič in Hacija, ki je imelo namen, da se s teroristično akcijo v Zagrebu in atentati na vojaške in državne upravne osebe kakor' tudi na razne objekte povzroči javni nemir in prepriča druge, du je treba jtolitično obliko države spremeniti. zasledovanju tegu namena je ua primer Matekovič 7. novembru v Istrski ulici s strani streljat dvakrat na konjeniškega kapetana Kulediiia in ga lahko ranil. Za tem stu Bernardi«': iu štrtak še \ septembru nabavila revolverju in jih delila med člane društva, du je Mocnaj napravil tri peklenske stroje, izmed katerih jo bil eden v resnici pcs-ložen in jo eksplodiral na Zrinjevcu v Zagrebu zvečer 30. novembra, drugi naj bi bil položen v zgradbi Jugoštampe. tretji pa v zgradbi Jugoslovanske akademsko čitalnice. Veselic in Gašparac stu obtožena, ker jo pi vi položil peklenski stroj nn Zrinjevcu, a drugi jo poskusu! onega teouperiranega pri Jjigoštumpi. Bernardu'1. llaci ja. fitefiinnc. Franckič in Mocnaj so obloženi. da so v začetku decembra v Zagrebu in v laski < Močili, da jMirušiio 16. decembra s peklenskim strojem ua električni kontakt most nn Mnrtinovki pri Zagrebu, in sicer v motne 11-tu, ko bi sc niOrul preko njegti voziti posebni vlak z deputacijo mestnih zastopnikov nic::tu Zagreb, štofnnac. Franckič. Prvič in štrtak so nabavili eksplozivno snov in potrebni orntljo /a stro j. štofanae jo. |to iinvotliKli Močna jevih napravil kositrno škatljo za peklenski stroj. 1 lluciju in Bernardu' si,t prenesla stroj 1". decembra iz Kurlovcu v Zagreb, Kaj sta zakrivila jelašič iu podpolkovnik v p. iiegič? V drugi skupini slu Jelnšie Jakob, profesor učiteljišču, star 33 let, iti Begič Vilka, t|»okoje-11 i |)odp;ilkov nik, star 36 let. Obtožena sta. da sta t septembru in sledečih mesecih pregovorila Bernardiča in llacija, naj organizirata mladino zn teroristične akcije, da sta pomagala in podpirala društvo v teru, ker sta pri-bavljula denar za nagrade jiosnineznini člunom in nabavila orožje. Jelašio je kgneeni septembra Bernatdičit dni (t.000 Din. u obtoženi Begič je 22. novembra po Prjjiču izročil H«e»ji 5000. 10. decembra jia 4.000 J>iu, Česa je ob dol žen dr. Maček? Du je dajal zarotnikom denar — Da jim je pioskrbel orožje — Da jo napisni protidržaveu članek N;i tretjem mostu je obtožen dr. Vladimir Maček, da jo v Zagrebu koncem septembra dni Jelašiču 6000 Din, a Begiču 22. novembra" 300« Din, 10. decembra pa 4000 Din, dobro veti«', du jo tu denar namenjen za liukiij) orožju in drugega potrebnega materijalu /u teroristično akcijo in podporo agilnim in potrebnim članom društva, ki je imelo namen iu nalogo, oro. Dr. Vladimir Maček pride v obtožnici nn predzadnje mesto kot oni. ki jo Jelašiču in Begiču dal denar in je preko njiju sporočil kuutiču, naj vzame in shrani neke revolverje. Priče Obtožnica zatem po 'robno navaja krivdo vsakega posameznega obtožencu in predlaga, da s;, zasliši šest prič, iti sicer Djokiča Milana, šoferja. Kttlesftnu Gavrila, konjeniškega kaoe-tanu. Mnslič Katarino, iiišno. in Masliča jtrsijia. re. tuvralerja. Haciabdiča, |>olicijskega agenta in Sacaka, polici jskega komisarja, in da se pri razpravi preči t a jo izjave 36 prič. zapisniki nekaterih drugih o Ziigre.bu z namenom, du ustrelfe gotove ofieirje: jmzncje sta Franekič iu Kremzir to preklicala, dočim so drugi izjavo potrdili. Slučajno je prišel ktinetnn Knlegln. ki stu 11111 Matekovič in Pa ver sledila do Istrske ulice in ga v mraku z dvema streloma lnliko ranila, kar oba priznavata. Kitko je peklenski slroj prezgodaj eksplodiral V novembru 1929 jo teroristično društvo začelo pripravljati atentate 1111 objekte. Okrog 2iujeu s čruiiu sukkI 11 ikoni. Če bi bilo v bližini več oscib, bi bil mogel stroj pobiti vse osebe v neposredni in bližnji okolici. Peklenskega stroja v »Jugoštnmpo« s(iloh niso mogli postaviti. Franekič je priznal, da je prejel od Prpiča en stroj, da ga položi v zgradbi Jugoštampe, j>u ga jo izročil Gašparcu. Tu je sKusul_ jiosta-viti stroj t. dvoriščno strani, pu ker je bila zgradba ped ]mlicijskim nadzorstvom, tega ni mogel izvršiti in je odnesel stroj proti o|>okar-ni izven mesta. Tega stroju ni bilo inoči najti. Nameravani in izjalovljeni atentat nn poklonit veno deputacijo • Po prvotnem priznanju llacija ji rod sodiščem je bilo nekaj sestaiukov v hotelu sEspla-nade«, kjer so določili, da se za 17. decembra stroji bolje pripravilo, 111 zlasti, dn se poruši železniški mosf na Mnrtinovki In se onemogoči vožnju poiklonitvcne deputacijo iz Zagreba. Definitvnu odločitev jc padla v Juski na stanovanju Hacija 8. decembra. Navzoči so bili Hacija, Bernurdie, Prvič, Mocnaj in štofanae. Stroj je i/delal štclunac. Francki« pa jc iinel dobaviti eksplozivno snov. Franekič, Štofanae iu Prpič so preskrbeli tudi kailrelj 200 metrov. Glavni moralni krivec jo Jelašič, ki je akcijo .tudi prvi finnnsiral Začetek teroristične utkcijo datira |xi ol)-tožniei od septembra jiretekloga letu. llacija označuje za inicijutorja Jelašiču in Begiča, sebe in Bernardiča pa samo za vršilcu naredb. V mesecu novembru jo Hacija, kakor je sam izpovedal, obiskul Jelu.šiču iu ga vprašal, kako stoji hrvatsko vprušanje v inozemstvu. Jelašič niu jc odgovoril, du sicer dobro, ali da je treba za uspeh emigrantov dati izraza nezadovoljstvu Hrvatov s. silncj^-o akcijo omludine. Pri konfrontaciji z Jelašičetn je Begič vztrajal pri svoji prvi izjavi, da so že v novembru o tem govorili, da bi bilo trebu akcijo Hrvatov okrejiiti in nabrati denar zu atentate na osebe m objekte. Obtožnica označuje Jelašiču za glavnega hujskača mladine. On jc prvi preskrbe! iu izročil /o v septembru nagrado 6000 dinarjev Bernardiča. Tu jo nekaj tc vsote porabil zase. nekaj jki dul Mutekoviču in Pavor-ju. Frunokiču, Banu in Kremziru. Ko je lla-(ija zahteval zu akcijo na narodni praznik 5000 Diu, m 11 jo Begič obljubil, du mu nagrado preskrbi. Določena je bila jiurolu .Lohengrin« zu onega, ki naj pride |x> denar. Prišel je Prpic. k i jc tudi tlrugo nagrado v znesku 4000 dinarjev odno-el. Od to vsote jo bilo ujioruh-lj<-irih nekaj stolakov za nabavljeni peklenski stroj. Dr, Mačka ohdolžujeta Jelašič in Begič Jelašič in Begič sta izjavila tako na policiji kakor na sodniji, da sta denar prejela od dr. Mačka. Zaradi tega jo bil dr. Vluček aretiran in prijieljnii nu jiolicijo. jiozneje v strd-nijski zapor. Begič so je pri konfrontaciji z Mačkom skušal usmrtiti, pa sc jo samo ranil in je prišel v bolnico. Pozneje je vse svoje izjave ponovno potrdil in podrobneje obrazložil ter vztrajal pri izjavi, da je za denar skrbel dr. Maček. Izplačanih jo bilo več nagrad v zneskih 4000 do OOtH) Din. To jo jjrejcinal poiia j več Jelašič. da jih jc razdeljeval jm> svoji razsodnosti mod potrebne oinladincc. Jolušič jc po obtožnici skušal svoje prejšnje izjave oslabiti aH preklicati, du bi s tem razbremenil sebe in dr. Marka odgovornosti. Na koncu obtožnica dolži dr. Mačka članka v iDonruj, ki jc bil v listu obdan s trnjevim vencem. (Razprava še traja.) Franc, zbornica sprejela zakon o soc. zavarovanju Pari«, 24. aprila. 11. Po 24 urni debati je daues dopoldne francoska poslanska zbornica gprejeia novi zakon o socialnem zavarovanju s 547 proti 29 glasovom. Proti zakonu 90 glasovali samo komunisti, ki so zahtevali državno zavarovanje brez prispekgv, ter nekateri lečeni nacionalisti skrajne desnice. S tem je postala zakon socialna reforma, ki je že nad 10 let dala mnogo opravka parlamentu. Sovjetske smrtne obsodbe Riga, 24. aprila. AA. V Žitomirju se jc končal proces proti 127 uradnikom ukrajinske lesne industrije, ki so bili obtoženi, da sabotirajo sovjetski petletni gospodarski načrt. Pet obtožencev je bilo obsojenih na smrt, drugi na večje ali manjše zaporne kazni. Drobne vesti Rim, 24. aprila. Italijanski ministrski svet je sklenil, tla oni civilni uradniki, bodisi državni, občinski ali provinc i jalni, kukor tudi njihove vdove 111 sirote, izgubijo vsako pravico do penzije, kakor hitro so izgubili italijansko državljanstvo. Trst, 24. aprila. V nedeljo dne 27. t. m. se vrši tu kongres amerikanske filantropične organizacijo Rotarv«. ki je bila ustanovljena leta 1905, in je danes razširjena jio vsem svetu. Ta organizacija jako siiči prostozidai-ski in je katoličanom članstvo v njej od svete Slolice prepovedano. Nov most mre ko Donave Bolgrnil, 24. aprila.. AA. V ministrstvu prometa je bila danes dopoldne konferenca delegacij kraljevine Romunije in Jugoslavije Na konferenci je slo za določitev mesta, kjer naj se zgradi most pri Prahovi. Most bo vezal našo kraljevino in Romunijo in bo zgrajen ua podlagi konvencije od 14. maja 1914 med kraljevino Romunijo in bivšo kraljevino Srbijo. BeIgralske vesti Belgrad, 24. aprila. AA. Po informacijah, ki jih imajo gospodarske organizacije, je bila v ministrstvu prometa postavljena stalim komisija 11 že-lezničarskih strokovnjakov, ki se bo izključno pe čala z izenačenjem železniške terminologije. Belgrad, 24. aprila. AA. Z odlokom niinlslrf r.,\ poljedelstvo .so prevedeni vsi direktorji državnih žrebčarn v Čin višjih poljedelskih svetnikov. Belgrad. 24. aprila. AA. Uradne ure v mini* fiirslvu' za jioljcdelstvo bodo od 1. maja dalje txl 7.80 tlo 12.30 iu otl 14 do 18, v sobolah pa od 7-30 do 13.30, Ameriška Slovenija se pripravlja na obisk Domovina pa naj se pripravi za sprejem Cleveland, O., 31. marca 1030. Ravnokar sem čital v ljubljanskem »Slovencu«, da se bo letos udeležila naša Slovenska Katoliška Jednota izleta v staro domovino. Tak izlet smo nameravali res že pred leti, a smo ga prestavili na leto 1031 radi važnih vzrokov in sicer: Prvotno je bilo razglašeno ,da se bo leta 1931. vršil tabor na Stadionu. To je za sedaj mogoče opuščeno, vendar je pa naša Jednota ostala pri prvem sklepu in sicer radi konvencije, ki se bo vrSila letos po starem običaju in določbi tretji teden meseca avgusta v Waukegan ILL. 60 milj oddaljeno od Chicage. Izlet Naše Slovenske Katoliške Jednote je odložen tudi radi tega, da bo večji in izdatnejši in da bo nemoten od drugih. Za leto 15)30 se je že preij prijavilo nekaj drugih organizacij in skupin. Radi tega je bilo pametno, počakati ter izlet odložiti in ga urediti ter pripraviti, da bo večji in bolj urejen. Za leto 1981 se je odzvalo in priglasilo že veliko oseb. Upamo, da se bodo odzvala krajevna društva korporativno z zastavami v skupinah, da bo tem sijajnejše in veselejše v naši domovini, ko se botno srečali z našimi brati. Res je, da obetamo že par let, toda nič za to! Nič ne bo to škodilo, marveč bo radi tega udeležba ter red še toliko večja. Med tem časom se bomo pa organizirali ter pripravljali osebno in tudi finančno, saj letos so itak finančne krize v Ameriki. In med tem časom se bomo tudi pogajali za ustanovitev naše podružnice v Sloveniji, da bo, ko bomo dospeli, uradno že ustanovljena in že poslovala. To bo še toliko častneje in živahneje. Uredništvo ljubljanskega »Slovenca« pa vljudno prosimo, da gre nam in naši katoliški orga-nizac-iij na roke v vsakem oziru, ker s tem se dela ve« med nami tukaj in med našimi sobraii v domovini. Ni nobenega dvoma več, da bo v najkrajšem času v domovini ustanovljena podružnica prve Slovenske Katoliške Jednote (katero tukaj zovemo Kranjska Slovenska Katoliška Jednota). Je to mati vseh drugih slovenskih Jednot in organizacii; v Ameriki in je lansko leto obhajala že 35 letnico. Vendar je danes čila in mlada, njene vrste se polnijo s tukaj rojeno slovensko mladino, kar nam jamči, da bo bodočnost naši Jednoti zagotovljena. Leta 1981. se bo v spremstvu z izletniki pripeljalo v Jugoslavijo mnogo fantov in deklet, Slovencev in Slovenk, ki so tukaj rojeni in ki so člani in članice naše matere Jednote! Radi tega naj so veseli domovina že sedaij, kakor se veselimo mi tega sestanka že v naprej t Res bo to šele leta 1931., ali kaj je to za tako važno in veliko delo! Sploh potrebujemo časa, da se zn to pripravimo! Čas gre hitro naprej in prej ko mislimo, bo čas pred nami. V tem si bomo v časopisih dogovarjali in se pripravljali za velik izlet in naš sprejem v domovini! Tako je bilo sklenjeno uradno na seji glavnega odbora naše Jednote januarja meseca. Za K. S. K. Jednoto: Anton Grd in a, glavni predsednik. Za morebitna vprašanja ali pojasnila, se lahko obrne vsakdo na moj urad 1053 East 02 Str. Cleveland Ohio. — Ali pa na glavnega tajnika Mr. Joseph Zalar, Joliet ILL. U. S. A. Letalska nesreča pri Zid. mosfu Zidani most, 24. aprila. Danes okrog 9 dopoldne se je v Loki pri Zidanem mostu pripetila velika letalska nesreča. Nad Loko je lertelo vojaško letalo letalskega oddelka v Zagrebu. V motorju pa jc nastal defekt in letalo se je moralo spustiti na tla. Sreča jo bila še. da jc letalo letelo Se dokaj nizko. Pri prisilnem pristanku se je letalo popolnoma razbilo. Pilot narednik Breznik jc bil lažjo ranjen, mehanik pa jc nepoškodovan. Ranjeni narednik Breznik je v tem kraju doma in je ostnl danes v zasebni oskrbi, ker mu jc zdravnik ukazal najstrožji mir. Jutri bo Breznik najbrže prepeljan v bolnišnico. Izseljevanje narašča Meseca februarija i. 1. se je izselilo iz naše države v prekmorske dežele skupno 1354 oseb. Meseca januarja in februarja skupaj pa 2088, to je za 500 ali 19% več, kakor v prvih dveh mesecih leta 1929. Izselilo se je največ ljudi iz donavske banovine in sicer 401, iz savske 326, iz primorske 233, iz vardarske 151, iz dravske 109, iz setske 46, iz vrbaške 33. iz drinske 31 in s teritorija mesta Belgrada 24. Po poklicu je bilo 863 (72% vseh odraslih) poljedelcev, 129 kvalificiranih in 147 nekvalificiranih. 64 pripadnikov svobodnih poklicev in 151 družinskih članov. Največ jih je odšlo v Argentino in sicer 492, v Kanado 329, v Zedinijene države 258, v Uruguay 184, v Brazilijo 33, v Chile 20 itd. Skupno se ije vrnilo v mesecu fabruarju t. 1. Iz prekmorskih dežel 187 rojakov (lani februarja 272). Skupno je padlo število vrnivših se rojakov prvih dveh mesecev v letu 1930 na 476 proti 502 v prvih dveh mesecih leta 192i9. V evropske dežele je odšlo v mesecu februarju t. 1. 1271 naših izseljencev in sicer v Francijo 908, v Belgijo 321, na Holandsko 20. v Nemčijo 5, v Luksenburg 4 itd. Od 1. januarja do konca februarja je odšlo v evropske dežele 2303 naših izseljencev in sicer v Francijo 1614, v Belgijo 622, na Holandsko 35, v Nemčijo 11, v Luksenburg 6 itd. Značilno je pri tem dvoje: Visok procent kmetov, ki so se izselili, in pa padanje števila tistih, ki so se vrnili domov. Ti dve dejstvi dasta mnogo misliti in bi naši narodni gospodarji morali s tem računati! Elektrifikacija Dravske banovine V zadnjem času se v časopisju pojavljajo razprave in |>olemike o elektrifikacijskih problemih Dravske banovine. Da bo mogla javnost položaj pravilno presojati in se no bo razburjala, se čuti ravnateljstvo Kranjskih deželnih elektrarn primorano izjaviti sledeče: Kranjske deželne elektrarne so bunovinsko I podjetje, ki se votli popolnoma po. trgovskih načelih. \'i oportuno in tudi ni običajno, tla bi trgovsko podjetje pred izvedbo svojih pro-j jck'o\ javno objavljalo že v naprej v vseh po.lrr.bnosiih svojo načrte s tehničnimi podat-j ki, kalkulacijami, conami itd. če sti Kranjske deželno elektrarne tudi vodene |k> trgovskih načelih, zasledujejo kot banovinsko podjetje v prvi vrsti le splošne koristi in ne iščejo lastnih. Pri toni st: pa nikakor ne namerava ogrožati obstoja drugih manjših elektrarn. Splošna korist bi mogla trpeti, če bi se načrti objavljali. Če načrti predčasno pridejo v javnost, bi se mogli pojaviti takoj drugi interesenti, ki bi v zvezi z raznimi družbami skušali prevzeti to načrte in jih izvršiti, ali bi se pa tnoglo zgoditi obratno, da bi kaki drugi krogi skušali izvedbo teh načrtov zavirati odnosno celo preprečiti. Pri izvedbi elektrifikacijskih načrtov pu ne gre samo /a eminentne narodno-gospodarske temveč tudi /a važno nacionalne interese, posebno še, ker se doslej dobava toka v velikem ni izvršila po domačih, ampak po večini |n> tujih tvrdkah. Tudi pri svojcčnsni ustanovitvi Kranjskih deželnih elektrarn so bili tnorodajni gornji principi. Bivši kranjski deželni odbor iz podobnih razlogov ni mogel svoječasno v podrobnostih objavljati svojih načrtov, četudi se je to opetovano javno kritiziralo. Kranjsko deželne elektrarne po se pa navzlic temu razvile v lepo procvitajoče podjetje. Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani razpisuje mesto inženirja- obratovodje Prosilec mora imeti elektrotehnično kvalifikacijo in mora biti državljan kraljevine Jugoslavije. Prednost imajo prosilci z daljšo prakso pri sličnih podjetjih. Prošnje z natančnimi osebnimi podatki in zahtevkom plače je predložiti obratnemu vodstvu do 5. maja t. 1. Ali je nemščina na naših srednjih šolah potrebna ? VI. Zgornjo vprašanje hočem obravnavati s stališču trgovskih šol. Pred nekaj leti — morda je od tega 5 ali 6 let — je takratni prosvetni šef g. dr. Pestotnik povabil vse ravnatelje ljubljanskih strokovnih šol, ravnatelja meščanske šole in zastopnika Zbornice za TOI ter je skupno z nadzornikom g. VVostrom stavil vprašanje, če naj se poučuje na naših meščanskih šolah francoščina ali nemščina. Dasi najmlajši med vsemi, sem sc vendar oglasil k besedi prvi in sem s stališča trgovskih šol dokazal, da je neobhodno potrebno, da se uvede nemščina kot obvezen predmet nn naše meščanske šole — tedaj se je poučevala namreč nemščina kot neobvezni predmet in je bilo znanje nemščine absolventov meščanskih šol, ki so vstopali na trgovske šole, zelo pičlo. Vsi drugi tidcležniki ankete so soglašali z mojimi izvajanji iti zlasti zastopnik Zbornice za TOI g. dr. NVindiseher je v daljšem govoru naslikal naše gospodarskp razmere in iz teh sklepal, da je znanje nemščine iz praktičnih |>otrob našega gospodarskega življenja nujno potreibno tbsolventom naših strokovnih šol. Soglasno je bil sprejet sklep ankete, naj se vpelje nemščina kot obvozen predmet na naše meščanske šolo. To se je pri-četkoin prihodnjega leta v resnici zgodilo in od tedaj dalje je nekoliko bolje z znanjem nemščine aljsolventov meščanskih šol, vendar |w jc tudi to znanje še premajhno, da bi mogle trgovske šolo v dveh lotili usposobiti svoje učence in učenko za nemško konverzaesijo in korespondenco. Zato je resnična trditev, da prihaja iz trgovskih šol čimdalje manj absolven-tinj in absolventov, ki znajo nemški, in da je nevarnost, da bodo morale naše tvrdkc impor-tirati tujce za nemško korespondenco. Ali se to no da zboljšatli? Da, prav dobro se da zboljšati. Meščansko-šolski učitelji in učiteljico morajo najprej sami dobro znati nemščino. dalje morajo smatrati (>ouk nemščino zu dovolj resno, oni morajo biti sami prepričani, da je znanje nemščine za naše praktične po-tretbe neodložljivo nujno, oni morajo skrbeti, da bodo za nemščino določene uro najbolje izrabili in da so ne bodo trudili, dn pri vsaki najmanjši priliki odpade nemška ura. V ko bodo učitelji in učiteljice na meščanskih šolah dobro in vestno porabili ure za nemščino tekom štirih šolskih let. bo prihajal iz meščanskih šol na trgovske šolo v nemščini dobro podkovan materija!, s katerim bo lahko mogoče uspešno nadaljevati [»tik in dosegati cilj jezikovnega pouka na trgovskih šolah, da so namreč absolventi dobro sposobni za konverzncijo in -korespondenco, kamor prištevam tudi nemško stenografijo. Po pretoku toliko let stopa v ospredje vprašanje, če jo nemščina potrebna na naših srednjih šolah. Zavedati se moramo, da smo majhen narod, ki v svetovni trgovini nc iiiotc igrati odločilne vloge, zavedati se moramo, da mi ne moremo diktirati tujini narodom, naj se tiče in iioslužujejo našega jeziku, zavedati se moramo, da ne bomo spremenili stare prakse, da se mora maloštevilen narod učiti tujih jezikov in du sc ne sinemo udajati iluzijam, tla so bodo veliki narodi radi nas učili našega jezika. Nekoč me je visok upravni uradnik vprašal v privatnem razgovoru, zakaj toliko forsi-rani nemščino nu svojem zavodu, ko vendar to ni potrebno in bi mi morali tujce prisiliti, da bi občevali z nami v našem jeziku. Odgovoril sem mu, cla sc naš inozemski dobavitelj, ki nam daje kredit, ne bo učil našega jezika zato, da nam bo mogel kreditirati, in da se naš inozemski kupec ne bo radi tega učil našega jezika. da bo mogel kupiti od nas, ko mu naša konkurenca postreže v njegovem jeziku. S tem jc bila ta debata zaključena. Katerih tujih jezikov pa naj se učimo? Seveda jo najbolje, če znatno čimveč tujih jezikov, v prvi vrsii nemščino, laščino, francoščino in morda še ka j zraven. Toda vsakdo nima prilike, pn tudi ne sredstev in časa, da bi se naučil več tujih jezikov. Za takega človeka linstano vprašanje, katerega izmed tujih jezi-k naj se nauči, da bo imel od tega čimnajveč koristi. Pri odgovoru na to vprašanje pride v jioštev zemljepisna lega njegove države in njeni gospodarski stiki. Če to merilo uporabimo za nas, moramo reči. da se moramo učiti nemščine ali laščine. Ker pa moremo z Italijo dopisovati nemški, ker moremo z Grčijo in Romunijo občevati nemški, ker moremo prodajati v F.gipet v nemščini in ker nasprotno moremo z Avstrijo in Nemčijo korcspondiraU le nemški, je praktično najbolje, če se učimo na trgovskih šolah nemščine. Ker ]>a traja pouk na trgovskih šolah le dve leti in je povsem izklju- čeno, dn bi še tako vesten in sposoben profesoi naučil učence in učenke v dveh letih toliko nemščino, da bi bili sposobni za nemško konverzncijo in korespondenco, zato je potrebno, da se poučuje nemščina v tistih šolah, iz katerih vstopajo učenci in učenke v trgovsko šolo. To so meščanske šole, o katerih sean žc govoril, iu pa spodnje srednje šolo. Nujna j>o-sledica zgornjega je, da se dijaki na humanističnih in realnih gimnazijah ter realkah temeljito uče nemščine v vseli razredih počen,š; s prvim razredom, da bodo po končanem IV razredu pri vstopu na trgovsko šolo imeli v nemščini žc dobro podlago, na kateri bo mogoče dalje zidati in dosegati začrtani učni smoter, iin da bodo po dokončani srednji šoli mogli zajemati iz nemških znanstvenih knjig, katere se predvsem nahajajo v naših knjižnicah. Kaj bo z nemščino? to je vprašanje, katero se stavi večkrat pri konferencah na trgovskih šolali, kaj bo z nemščino pri tistih, ki prihajajo iz humanističnih gimnazij in meščanskih šol, kjer se vsaj nekoliko uče nemščine, kaj pa Ix> z nemščino pri onih, ki prihajajo iz realnih gimnazij, kjer sc nemščina v spodnjih 4 razredih sploh nc poučuje? Ali so vrata za vstop na trgovsko šolo popolnoma zaprta za tiste, ki so absolvirali IV. razred realne gimnazije, ker v nemščini absolutno napredovati ne morejo? Edino eno rešitev vidim: na humanističnih gimnazijah in meščanskih šolah se mora po.uk nemščine poglobiti, na realnih gimnazijah in realkah pu se mora uvesti nemščina s t. razredom s primernim številom tedenskih ur. Ali se z učenjem nemščine nc utira pot staremu germamizatoričnemu pohodu? O tem v naši nacijonalni državi sploh govora ne more biti. Strah germanskega mostu do Jadrana se je že davno razblinil v nič. Pred nedavnim časom sem bil priča, ko ie obrtnik nagovoril gosta Nemca v nemščini. Nad tem sc jc spod ta k ni 1 nek odvetnik in rekel: »Kaj nem-škutarite? Slovenski naj se nauči in bo lahko slovenski govoril.« Obrtnik mu je odgovoril: 'Mene ni sram. da znam nemški, .in rad bi, da bi znal še kaj drugih tujih jezikov, ker mi tuje jezike znati moramo. Iz tega pa ne sledi, da bi bil nemškutar.« In dalje ga je vprašal: '•Kaj pa vi napravite, če pride k vam kliient Nemec in vas prosi, da prevzamete zastopstvo? Ali 11111 rečete, naj se prej nauči slovenščine?« Odvetnik je nekaj zanirmljal, tla je to drugače, pa je hitro odšel. Po mojem prepričanju je govoril oni obrtnik |x>poinomn pravilno, ker mi se moramo učiti nemščine vsled praktičnih okolnosti, iz česar pa nikakor no sledi, da je tisti nemškutar. ki so uči nemščine, kakor ni oni Francoz, ki se uči francoščine. Zn nas jc nemščina tuj jezik, kakor sta laščinn in francoščina tuja jezika, učimo se je. pa zato, ker nas k temu sili praktična potreba življenja. Kdor ima priliko slišati shižbodajalce, kaj zahtevajo od tistih, k;i jih sprejemajo v službo bo slišal venomer isto: nemščine inora biti sposoben, pa nemško stenografijo mora znati. Mi ne smemo zakrivati oči. da bi gledali stvari drugače, kakor so, temveč priznati moramo, dn je golo dejstvo, s katerim moramo računat' in kateremu se moramo prilagoditi, da je iz praktičnih ozirov nujno potrebno, dn se na našili srednjih šolali intenzivno poučuje nemščina. Josip Gogala Premogarji zopet v nevarnosti Po dobljenih informacijah velja začasni dtv govor med TPD in ministrstvom za promet le do konca tega meseca. V tem času naj bi prišlo do de-finitivnega sporazuma. Ministrstvo za promet zahteva 6% popusta od dosedanjih cen, dočim je pristala družba le na 3% popust. Ako se nc doseže v zadnjem času sporazum, — velika nevarnost jo, da se ne bo dosegel, ker je založena železniška uprava s premogom za dva meseca —, potem je verjetno, da se prične igra zopet z nova, kar bi bilo za rudarje, ki se niso še opomogli od zadnjih praznovanj, usodepolno, zlasti ker ni upanja na kakšne izredne podpore. Po izjavi merodajnih faktorjev ni namreč v ta namen nikakih fondov. Zato se mora vse storiti, da se sporazumeta ministrstvo in ITD, tla bo zasigurano trajno normalno delo v rudnikih. M. Valič: Plovan Jože in njegovi hajduki Povest iz starih istrskih časov. Plovan Jože je bil nekoč pri uas. Zvečer je bilo. Greli smo se na ognjišču in ga poslušali. Pripovedoval nam je o svojih žup-Ijanih; sam jih je imenoval hajduke. »Škof me je poslal med hajduke. Prve tedne se mi je koža ježila od strahu. Sam Bog me je zadržal, da nisem pobegnil. Pomislite, cerkev je bila do kamena okradena, župnišče zapuščeno in zanemarjeno, ljudi pa ni bilo na izpregled ne v petek ne v svetek. Videl sem jih samo, kadar so jih orožniki vklenjene peljali mimo župnišča. Tako sem torej spoznal večino svojih župljanov. Vselej so me srdito in nezaupno gledali izpod čela, da sem se jih res bal. Sedaj jih včasih vprašam, zakaj so me tako postrani gledali, pa mi odgovore:» E, gospod, mislili smo, tla si zato prišel, da nas naznanjaš orožnikom.« Počasi mi je rastel pogum. Maševal sem in obdeloval polje, pridigal nisem, ker jih v cerkev ni bilo. Cerkev sem moral pred njihovimi dolgimi prsti zaklepati. Plovan Jože je postajal živahnejši. > Kupil sem si motiko, pa je nisem rabil. Urez noč mi jc izginila. Kupil sem koso. srp, lopato in še marsikatero orodje, vse je slo. Potrpel sem in orožnikom jih nisem naznanil. Nabavil sem si novo orodje, posadil in vsejal. žel pa ne. Potrpel sem. Z jesenskega sejma sem prijahal na iskri kobilici; po dveh tednih je nisem videl več. Takrat so pričakovali, da bom šel po orožnike in zahteval kobilico nazaj. Toda orožnikov ni bilo in tudi kobilice nisem terjal, ampak kupil sem si kravico. Mojim hajdukom pa ni šlo v glavo, zakaj ne grem po orožnike. Polagoma so prihajali bliže. Ko sem delal kje ob poti ali stezi, so me začeli pozdravljati. Izprva so mi samo nemo prikimavali, pozneje so nerazumljivo mrmrali in, kar je značilno, vsi so gledali v stran. Nazadnje pa so me kar lepo pozdravljali. Sem in tja je kdo nekaj trenutkov postal in pogovorila sva se. Kazal sem jim, kako se obdeluje polje, obenem pa sem prekopal ledino njihovih duš. Težko je šlo, pa vendar ni bilo zastonj. Polagoma so začeli ob nedeljah cepati v cerkev. Postali so vsaj podobni krščanskim ljudem.« Plovan se je nekoliko vzravnal in bolj tiho nadaljeval: > Dolga leta sem se pehal in nisem se zastonj. Hajduki so mi zaupali. Prepričani so bili, da jih ne izdam, če pokradejo vso Istro. Pa jih tudi ne bi bil. Posrečilo se mi je, da sem jih spravil v cerkev, tatvine pa jih nisem mogel dolgo dolgo odvaditi. Pri-digoval sem, prigovarjal in rotil, vse je bilo zaman. Ta ali oni par noči ni kradel, to je bilo vse. Neko popoldne sem šel obhajat staro ženico. Moških nisem dobil doma. Jasno je, do so šli krast. Ob dveh popolnoči sem jo mahnil naravnost proti gozdu, v katerem so imeli glavno skrivališče. Ves sem se tresel, kajti vedel sem, ali uspem ali umrem. Verujte mi, vso pot sem premolil. Pred jamo sem nekoliko postal, da bi se oddahnil. Na čelu sem čutil mrzle kaplje. Srce mi je močno udarjalo. Prekrižal sem se in vstopil. Nekaj časa sem hodil po temnem, nizkem rovu navzdol. Po kakih dvanajstih korakih sem začutil dim in prijetno je zadišalo po pečenem mesu. Rov je zavil na desno in v ovinku se je zasvetilo. Psi so me začutili in zečeli vsi vprek lajati. — Kar je, je, — sem si dejal, — za duše gre! — in stopal hitreje. V hipu sem zagledal tale prizor: Na sredi jame je gorel močan ogenj. Okoli ognja so čepele ženske in vrtele ražnje. Moški so ob stenah drli ovce. Kdo je? — so planili nekateri proti meni. Ženske so se v trenutku poskrile. Obšla me je groza. Devet cevi je merilo naravnost vame. Naglo in rezko sem se odzval: — Plovan Jože! — Zgodilo se je, kar sem pričakoval. Puške so povesili in se začudeno spogledali. Naglo sem vstopil iz teme prednje. Bili so v zadregi in niso vedeli, kaj naj store. Porabil sem trenotek: — Ej, možje, na jančka sem prišel! Gosta ne boste podili? — Bili so iaiovi, roparji in razbojniki, toda gostoljubni, kakor so šc danes. Najstarejši me je peljal k ognju, me posadil na najodličnejše mesto in mi ponudil najlepši kos. Celo vina mi je prinesel. Ženske so se vrnile iz stranskih jam in opravljale svoje delo nemoteno dalje. Po pojedini sem jim govoril. Poslušali so me kakor otroci. Najprej so zijali vame, pozneje so se jokali. Živo sem jim predočil, kako nespametno je njihovo početje. Za eno gostijo uničijo ubogega seljaka, svojega brata, ki se noč in dan muči in peha za skorjo kruha. Ali se jim nič ne smilijo njihove žene in njihovi otroci? Ce pa nimajo srca zanje, naj ga imajo vsaj sami zase. Usmilijo naj se vsaj njihovih žen in otrok. Kakšno življenje pa je to, živeti v neprestanem strahu pred žan-darskim bajonetom in puško? Dolgo in mnoge sem jim govoril. Ko sem prenehal, so nekaj časa molče gledali v tla. Verujte mi, solz* so se jim svetile v očeh. Tišino je pretrgal starec. Dvignil je glav« pristopil k meni in mi močno stisnil roko: — Gospod Plovan! tu je moja roka ln moja beseda, od danes naprej... Ni mogel dogovoriti. Zajokal je. Ginjen sem bil. Stisni sem mu roko, ga objel in poljubil na čelo Enako tudi vse druge. Tako sem torej izpreobrnil svoje hajduke in danes jih lahko pohvalim, ostali so mož-beseda.« Plovan Jože je umolknil in se zamislil Molčali smo in začudeno gledali v sivolasega ; iiajuuškega Plovana. Solze veselja so se mu j lesketale v očeh. Odšel je in naše misli so šle za njim. Oskrunjena velika noč KrvAMi bitka — A ranjencev. M. Soboln, '_'3. aprila. V splošnem so potekli velikonočni prazniki povsod preee| mirno. I.e jKinekod so mislili fantje, la se velikonočni ponedeljek mora praznovali s Krvjo. Npjholj žalostno poročilo v tem otiru je prišlo i'/. Gerlinec. Tmn se je odigrala v ponedeljek zvečer prava bilka, štirje fantje so priMi v neki vinotoč pod vejo . Zc ob vstopu je bilo videti, da niso prišli pit, nego razgrajat Komaj so vslopili v sobo, se začeli razbijali po mizah, tako, da so kozarci odskakovali. Domači so jih posvall, naj so pomirijo, da ne napravico kake škode. To je fanle še bolj razkačilo. l otili so -e kozarcev in steklenic. Pometali so jih na tla in jih razbijali. Ko so domači videli, da sc razgrajači ne šalijo, so tudi oni resno nastopili. Medtem je eden izmed fantov udaril po svetiljki. Ta se jo razdrobila in v sobi je nastala leni« Sedaj se je začela prava bitka. Y temi so se slišali udarci. Spremljajo jih j*> kričanje in stokanje. To je zaslišal finančni stražnik, ki je delal v svoji izbi. Vzel je luč in se napotil v gostilno. Komaj je odprl vrata, so se napadalci zagnali proti njemu. V temi jo začutil po hrblu. na glavi i}i na hrbtu par udarcev. Sledili so si tako naglo drug drugemu, da se niii ni zavedel, kaj se je zgodilo. Šele takrat, ko se .je boj polegel in so prižgali svetilko, je opazil, da je popolnoma krvav. Dobil je štiri bodljaje r nožem: dva v hrbet, enega v glavo za ušesom in enega v desno roko. Zaboden jo bil še neki drug finančni organ Gospodinja in dva druga Človeka pa s0 bili lažje ranjeni. Finančna stražnik,« sta bila prepeljana v tukajšnjo bolnišnico. Koledar Peiek. 25. aprila: Marko, evangelist. Mata kronika Zavod sv. Jcronitna v Rimu v avdijenci pri sv. očetu. Rektor zavoda sv. leronima v Rimu inoas. dr. Juraj Madjerec je izposloval pri sv. očetu avdijenco ža odbornike in gojcnce zavoda. Pri sprejemu so izvršili sv. očetu daljšo adreso, v kateri vsi izražajo udanost sv. očetu ter naglasaio zasluge katoliških Jugoslovanov za vero. Sv. oče je na ljubeznjivo nagovoril ter si dal predstaviti vsakega odbornika in gojeuc.i. Potem jili jc sprejel žc drž. rajnik kardinal Pacelli. + \ mežiškem rudniku odpuščenih 30 dela« rc>. 1*prava svinčenega rudnika \ Mežici j«- prisiljena - kakor izjavlja — radi občutnega pade« on kovin na svetovnem trgu skrčiti obrat. Hudi lega je morala reducirati stale/, delavcev . Zaenkrat je odpuščenih s 30. aprilom t 3»» delavcev. * Proliluberkulozna akciia v kranjskem »kraju. Proti tuberkulozna liga organizira v kranjskem okraju bcj-.c dneve proti tuberkulozi pod geslom »Dauno otrokom zraka in solnca... Kranjski zdravnik dr. Glcbočnik bo ob priliki letošnjega cepbenja v sanitarnem cl.rožiu Krani predaval tudi o tuberkulozi, ki je zlasti v tem okraju v zadirih letih >c zavzela dimenzije prave epidemije. Take akciie ie treba le pozdravljati. _ ir Tudi drinska barovina bo eleUtriiicirana. Po vigledu in na. podoben način, kakor dravska, bo eiektrificirana tudi drinska banovina. V dravski banovini bo zvezano Vclenie Završnico ir. ljubljansko elektrarno. Taka organizacija elektrarn pripravlja po naših izvirnih informacijah tudi v drinski banovini. Tam je bilo sprva določeno, da se pri rudniku v Zenici zgradi velika električna centrala. Ta načrt so sedaj spremenili v toliko, da oo grajena velika kalorična centrala pri premo-o. kopa v Kreki, ki bo torej v Drinski banovini to. kar pri nas Velenje. Agregat s kapaciteto 5000 konjskih sil je žc pripravljen in je bil pred dvemi leli dobavljen v Bosno na račun vojnih reparaci). Elektrarna v Kreki bo zvezana z vodno elektrarno v Sarajevu in s tamkajšnjo kalorično centralo. Vodna elektrarna v Sarajevu je najzanimivejša centrala na vsem Balkanu. Sarajevo dobiva namreč oitno vodo z visoke planine Trebeviča. Ta voda doteka s hriba s pritiskom 20 aimoster. Da ta silni pritisk ne razžene cevi, gu razbremene v turbinah, te pa oddajajo mnogo pogonske sile. Sedaj bo tudi la naprava vprežena v enoten sistem električnih central v drinski banovini. Ur Franco-ke štipendije. Hektoral ljubljanske univerze razglaša: Francoska vlada razpisuje nekaj štipendij za študijsko leto 1930./31. za slušatelje univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Pogoji: Kandidati morajo imeti končan študij na kaki ljubljanski fakulteti; izjemoma se bodo mogle uvaževati tudi prošnje kandidatov, ki bodo končali svoj univerzitetni študij julija ali pa oktobra t. 1. Vsi kom peten t i morajo francoščino tako obvladati. da bodo lahko 7. uspehom obiskovali predavanja na francoskih visokih šolali. V prošnjah, ki moraj obiti sestavljene v francoskem jeziku, nnj bodo vsi podatki o dosedanjih študijah kandidata in obrazloži naj se specijalen študij, ki se inu kom-petent namerava posvetiti v Franciji. 1'rošn.il je treba priložiti: a) dva predpisana formulnrja izpolnjena v francoščini (formularji se dobe ua rek-toraliD; b) po eno kopijo (obenem s francoskim prevodom) kandidatovih diplom in izpričeval; c) pismena ocena profesorjev o kompelentovl zmožnosti. Prošnje, opremljene s predpisanimi dokazili, naj se vladajo nu rektoratu do incl. S. maja t. 1. — Rektor: Dolenc m. p. ir S pivsko stavko ne ho nič. Zagrebški gostilničarji so z velikim pomponi napovedovali Mraik pivu, ker je predrago. No, sedaj bi ta stavka morala Izbruhniti. Pa mesto tega čitamo v zagrebških listih, tla stavke ne bo, ker oozagrebških gostilničarjev za njo noče nič vedeti, /vesli štrajkovnemu sklepu so ostali le lastniki lakih lokalov, kjer sploh ne točijo piva ali pa zelo malo, Tako jc propadla vsa ta tako korajšno pričeta akcija. Sedaj pravijo, da bo moral odstopiti še odbor gostilničarjev. ir Zopet nož. V ljubljansko bolnišnico so prepeljali z veerii jšn.jbn prupoldiuiskim v bikom Antona Stnretii. "b letnega hlapen nn Brinško-vffli posestvu v Vrbnjuh pri Radovljici. Fantje so sedeli v o-tariji se slepil in Stare sc je zgrudil /. več ni nami nn tla. Dobil je nekaj nevarnih illvrnlljnjcv po telesu. Ko IhkIo fantje spoznali ostrino novih paragrafov, se najbrže ne bo*l<> več postavijnli /, ostrino svojih nožev. •k Strela je ubila v okolici Kumanova — južni Srbiji kmeta Dojčiuoviča in dva njegova sinova. ir Boj za milijarde. Svoj (as smo poročali, kako kako sc Sremcl in Bnnačani priprnvijaio, du bodo podedovali za nekim Ojorgjevičnni, ki jc umrl v Romuniji, cele milijarde. Sedaj poročajo lisli, da iz vsega tega nc bo nič, ker so milijoni (ne milijarde! /c davno nri«ojeni romunskim dedičem, kateri p« »o lih že tudi zapravili. Sedaj ni ne mili- tard, ne milijonov in morda tudi nt več tisočakov. i\lcd lega bi se ne izplačala pravda, ki pa je itak }{• zastarana. Tako so ljudje res enkrat /ojVl naredili iz komarja slona. ir V »Uradnem listu« kraljevsko banske uprave Dravske banovine it. 51 od 23. t. m. jc objavljen vKonkur/iii (stečajni) zakon za kraljevino Jugoslavijo«, dalje Zakon o prisilni poravnavi izven kon-kurza«, »Žakon, s katerim se uvajata koukurzni zakon in zakon o prisilni poravnavi izven konkurza« iu "Uredba o tarifah za nagrade upravitelju kon-kurzne mase in za nagrade upravitelju prisilne poravnave izven konkurza«. V prilogi lega uradnega lista pa je razglašen -'Natečaj za vojaško-toh-niCnc uradnike«. it šmarni««« ?n I. 1080, — Za mesec nmjnik priporoča Jugoslovanska knjigarna sledečo sinar-nice: letos nove —: Rojiiiivenske Minarnlre tili Marija in Jezusovo |>re*v. Srce. Spisal župnik Valent. Hernik. cena Din 2S.—; od prejšnjih lel š;> v zalogi: Hiuarnlre sv. Tei-tnlle spisat dr. ttru-inat, vezano Din !,">.—; tiovori tn iiiajtiik tipi - aI F. S. Fiužgitr, Din 20. : l-avretonske šumnike, pisal dr. .lorše. Din 30.— ; Znamenje u,i nebu. šmarnice, spisal dr. Jerse Diu 80,—; Marij« in sv. Maša, šmarnice, spisal Val. Mernik Diu 20.— ; .^tnarnlee nrskega župnika Din 20. —; Marija v predpodobnh i« podobah, šmarnice, spisal .1. Vol.' Din 30.— ; Marija, i /.or krščanskega življenja spisal ,tr. F. KrtiljcDin '24!.— ; Skrivnosti Marijinega življenja, šmarnice, -pisal dr. AhFIn Din 80,— llf Za liirine iu kanonične viiilaeijo priporoča Jugoslovanska knjigarna cerkvenim zborom 3 ecce sacerdos magnus Zložil Anton Foerster. Dva sta za mešani, eden pa za moški »bor. Vse tri skladbo so prav lahke, a efektne iu lepe. Cena partiUiri S Din. i( Velesejem v Os|eku — legitimacije in vozovnice pri Putniku d. d . Ljubljana, Dunajska c. 1. Na italijanski avtomobilski razstavi v Milanu ie najbolj zanimiva skupina tvrdke Krupp-Essen. Krupp razstavlja tu med drugim chassis še-stero kolesnega « 10 ton. tovornega • oza. Razstavljen je z vso eestno nesnago, ker ie pravozil v 1 vropi že W.(W0 km in privozil tudi v Milan. Nesnaga je vozu nekako v čast. Dalje kaže Krupp chassis štirikolesnega tovornega voza in zelo inte-resanten motor za košnjo, ki ga zelo občudujejo radi sijajne konstrukcije. Mercedes-Benz razstavlja štiri veleclegantnc osebne avtomobile. So največji kras saloni, posebno še sloviti »?S«-voz. Razstavljen je tudi S cilinderski vez, novi i', I model tipe Maun-lieim, in mali nagli Stultgart-avto. Mercedes kaže tudi veliki vot za poceni obratujoči Diesel-niotor na sirovo olic. Knippov šestero kolesni voz in vsi Mercedes osebni avto nosijo Continental obroče, ki so skoro nepomSljivi. ir Autogaražt zidane odda mestna zastavljalnica Liubljana. ir' Radio-thernia Laske pri Celju ie na novo preurejeno in opremljeno Glavna sezona od O. junija do 1. septembra. V pred»c-oni zni/anc cene. Popolna oskrba dnevno Din 07. Visoko radioaktivni termalni v relci temperatura vrelcev :i8.5C kopanje v iMzenu in kabinah Zdravniško nadzorstvo zdravnika speciialista —■ Radio-terapija -7i-ačne in solnčne kopeli — kopanje Savinji (poleti 2 od prihodnje nedelje (27. aprila t. I.) dalje odprl za brezplačen posel muzejskih zbirk vsako nedeljo od 10 do 12 dopoldan. Nocoj bo v Filharmonični dvorani večer morskih duhovnih iu auterikauskih narounih pesmi, katerega priredi baritonist Anion Šubelj. Občinstvo ojKizarjnnio, da je izšla za ta koticort pro-gramna knjižica s slovenskimi prevodi vseh pesmi, ki so ua Sporedu. Prevode ie oskrbel g. Sabelj sam. Program s teksti je v predprodaji v Matični knji- Marfhor Na mariborskih ulicah sc jc po osemmesečnem presledku pojavil zopcl čil in zdrav starosta mariborskih književnikov Joža Kostanjevec, ki se je kakor znano 23. avgusla ponesrečil in ki jc bil ves ta čas prikovan na bolniško postelj. Priljubljenemu starosti mariborskih književnikov želimo čvrstega zdravja in da bi bil šc dolgo, dolgo vrsto lei deležen simpatij mariborskega občinstva. L Troje vpiašanj se sprožuje v zvezi s pred-sloječo otvoritvijo kopališča na Felberjevein otoku. Predvsem vprašanje vstopnine. V smislu tozadevnega predloga mestnega gradbenega urada se predvideva za osebo vstopnina v znesku 1 Din, dočim bi prišla pristojbina za omarico na posameznika povpiečno 2 Din, za kabino pa 3.20 Din. Faktični stroški bi torej znašali za osebo od 1 do 3.20 Din, kar bi na prvi pogled ne bilo preveč: toda pri tem sc javlja drugo vprašanje hitrega in cenega dovoza, ki bo pri mestnem avtobusu znašal najmanj 1 Din. Omenjena vsota pa narašča ob okelnosli, da se predvidevajo gornji zneski samo za sobote ter nedelje in praznike, dočim naj bi ob delavnikih znašala vstopnina 2 Din, pristojbina za omarico cd osebe 4 Din, za kabino pa 7 Din. Oseba, ki plača kabino ali omarico, ne bi sicer plačala vstopnine Toda: minimalni stroški bi znašali ob delavnikih 5 Din (dovoz naimanj 1 Din, omarica 4 Din; voaj na omarico pa bo moral re-flektirati vsak kopalec). Pri vsem tem pa ie še \edno cdprlo vprašanje, ali bo prevoz z mestnim avtobusom možen pri voznini 1 Din. Jasno je, da bo štecilo kopalcev v slučaju, da obvelja omenjeni predlog brez vsakih sprememb, minimalno in ne bo frekvenca niti zdajeka odgovariala predvidenim kalkulacijam (ob delavnikih 500, cb sobotah, nedeljah in praznikih 1500). Edina možnost izhoda jc, da se najmanj so polovico znižajo prisio-bine za omarice, ki iih bo v «ega skupaj 600, in kabine, ki jih bo 120. In še potem bi bili tozadevni stroški vrndar preceisn'i. dasi bi plačali di aki in otroci ob delavnikih (razen sobole) polovično vstopnino. Tretja stvar pa je vprašanje uprave kopališča, k: naj bi v smislu omenjenega predlaga bila v rokah restavralerja. Prati temu so nekateri upravičeni pomisleki, ki so se že iznesli na pristojnem meslu. Ce bi vsa tehnična dela vršili uslužbenci mestne občine, naj bi tudi uprava bila v rokah uradnika mestnega gradbenega urnd.i nli mestnega knjigovodstvu, Restavrater pa naj bi bil zgolj nn'eninik in nič več. j Športne krize so v Mariboru v poslednjem času precej redsn pojav; -Maribor« je krizo srsetrto prebol«!. Pokazalo s« je t" ob važnih sklepih na zadnje;,! občnem zboru. Sedaj so nastala n«o-£la*ta v »P.npidii -; pojavlja '.e staro ter včno novo protislovje: starini- .mladini-, »Mladini-t r, jgli kazati nr\.z n*zntv», slatini- pa «o iz/»j|> pi-.t\f.(\f" ' P vložili odbornike man-datf Kiti bi,-n ).\y't.iEni ki-.S S-. bodo«, ki <■* bo baje na p !•, .-!'> (' .it"'.'-: /, !:i sto •• iff.n okvirja kltlhovega življfnia in I'i fii' » bili nikdar v ožjih slil<;h s • pvrtnitn ži"' «n)«-m, moral« relormlruti ler izfi-m i i ti- f "titjc iportniki pi namaravajo izvesti re-formo v Uir, tmislu, da si utltinovi'0 nov špo'tni klub l irltae . MiiogOicie so mariborske pftssb-ščinc: nninovojšu i vned Icii je: niz. športnih kriz. Up*mc/, d* bod > v interesu zdravega in neovi-rnnt-gn iporlnegii trfinahn premailale ler dn se bo i/. vse;ia t«ga iztiUfevania in prerivanja izfitnilo pospešeno lir vseskozi pravilno in dosledno pojmovati-) šporlro /itljenV, S-nrli»a ko«a. Uinrl« je v starosti let T«fc 'ij:i Fr.is, mbnsrjeva sonrtga, Krčuvinn 161. Pogreb j',tri ob 16 i;, n' tvašnice meslnega pokopališča v Pobrržju. — Veronika Senekovlč, pre-vžitkaricn, 'dara 6? let. Pogreb julri ob pol 15 iz hISc žalosti v Stanko Vrtizovi II nn Pobraiju, [. J Zn (iobavo griitnozo mtn lborsllemu oliraj-nen)U cestnemu odboru je .ilavllo tozadevne ponudbe kar 150 interesentov ler se je dobava gramoza zn predstojrča šl^vllnn ceslna delo v mariborski okolici oddala posameznim ponudnikom po lektorjih, U vahoviki klub »KnlUa« s! je izbral na svojem nedavnem občnem zboru Za predsednika dirigenta Lojzeta Herzogn. ,fiirjevan|e v Mariboru. Naveden« prireditev, združena z. uprizoritvijo Ipnvčeve operele garni in pa pri večerni blagajni. Koncert se začne točno ob 20 v Filharmonični dvorani. 0 Uspela pogajanja zaradi sveta za carinarnico. Dolgotrajna pogajanja, ki so sc vrSila med mestno občino iu lastniki zemljišč za odkup stavbnega sveta, potrebnega za zgradbo curinurnice v Ljubljani, so bila le dni še dokaj uspešno zaključena. Lastniki zemljišč odstopijo svoj svet takoj, ko bo sklenjene pogoje potrdilo finančno ministrstvo. Dogovor se nanaša na približno 21.000 kvadratnih metrov sveta, carinarnica pa bo jiolrebovala še nekaj malega sveta. Takoj, ko bo ta načelen sporazum odobren, se prične carinarnica takoj graditi, obenem pa tudi glavni zbiralni kanal od podvoza na Martinovi cesti do Dunajske ceste. Potrebna po jo seveda odobritev finančnega ministrstva. Cena za zemljišča je dogovorjena po različnih cenah, iiovprečna cena pa jc 35 Din za kvadratni meter. — fnko povoljno pa žal ne uspevajo pogajanja s posestniki, katerih zemljišča pridejo v pošlev pri komasaciji iu regulaciji sveiokriškega okraja. Tam zahtevajo nekateri posestniki močno pretirane zahteve. Q Regulacija Gajeve ulice. Poročali smo že, dn bo zgradil Pokojninski zavod na voglu Gajeve in Dunajske ceste celiko petnadstropno poslopje, 2e zaradi tega je nujno potrebna regulacija, ozir. razširitev Gajeve ulice. Alod mestno občino in Pokojninskim zavodom jc bil sklenjen sporazum, dn da Pokojninski zavod mestni občini posojilo sedem milijonov dinarjev. Meslna občina pa se je obvezala, da -do konca leta 1934, podere svojo liiso, v kateri jc sedaj trgovina -Berko« in dijaška kuhinja »Domovina«. Gajevn ulica se bo raz-Sirina na širino 20 metrov, toko dn bodo lokali v novem poslopju Pokojninskega zavoda prišli do veljave. Pokojninski zavod namerava zaenkrat se letos zgradili prvi del poslopja, to jc zazidati namerava vogal Dunnjske cesto in Gajeve ulic* vzdolž Gajeve ulice do sredine. Ostali del poslopja, ki bo štirinadstropen In ki bo zgrajen nn zemljišču od sredine Gajeve ulice do Beethovnove ulice pa namernvn zidati šele prihodnje leto. v> Zadnji del ceste II. v Rožni dolini, ki meji na cesto na Brdo, se nahaja v takem stanju, du jc za vožnjo s težjo natovorjenimi vozovi neuporabna. Težko jc gledati, kako vozniki živino trpinčijo. Prosimo, da »e cesta popravi, ah pa zapre. Košnja mostnih potov in štradonov. Mestni magistrat ljubljanski daje vsem interesentom ua znanje, da sc bo v nedeljo, dne 27. aprila 1930 ob 1 popoldne vršila javna dražba košnje vseh mestnih potov in štradonov na Barju in sicer v gostilni Jakoba Vidmarja ua Ižanski cesti. Vsakoletna običajna dražba v zadevi oddaje košnje mestnih potov in štradonov Trnovskega, Knrlovškcgo in Poljanskega predmestja se bo vršila v nedeljo, dne 4. maja 1500 ob l popoldne v gostilni pri Koscu« na Opekarski cesti. »Tičnik«, ki jo priredi podporno društvo za revne učence v Mariboru v Narodnem domu, se preloži na petek, dne 9. maja, ob le napovedani uri. □ Za kruhom. Včeraj jc odpotovalo v Nemčijo s posredovanjem tukajšnje Borze dela 340 sezonskih delaycsv in sicer 250 iz Slovenske krajine, ostali pretežno iz Vojvodine. Namenjeni sc deloma za Saško, deloma pa za Bavarsko. |j V sezoni... 12 prijav je bilo včeraj pri policijskem predstojništvu radi kolesarskih vožen; po pešpotih; večina prestopkov beležijo v krče-vinsko-lajtešperškem okolišu, □ Glasbena Matica (mešan zbor) prične danes zopet z rednimi vajami. □ Ir. nezgodne beležnic«. Občinski ubožec Franc Čerčc iz Jarcninskega vrha je šel režat slamo; pri tem je 6l!elni starček spodrsnil ter s: pri padcu zlomil desno roko. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnico. Celje & Gledališka družina Kutol. prosvetnega društva v Celju gostuje t nedeljo, dne 27. aprila, ob treh popoldne /. niiraklotn Trosi Iu bom rože...« na (ioni j i Ponikvi. Odhod n« Gornjo Ponikvo z avtobusom točno ob 12 opoldne iz-pred palače Ljudske posojilnice.' Vsi sodelu joči naj se tekom teh dni še oglasijo rudi po-tlrobncjših informacij pri režiserju. Umrl jc v ceijslti bolnišnici 20 mesecev stari Leopold Dobrišek, sin dninarja iz Mozirja. y Lastniki motornih vozil bodo poslej po policiji iu orožnišhu bre/|>ogojno naznanjeni, ako ne bodo imeli svojih vozil opremljenih i novimi evidenčnimi številkami. JSr Metuljčki . Pod leni naslovom je v založbi Zio/ne tiskarne v Celju izšla zbirka ljubkih mladinskih pesmi učiteljice gdč, Anice Cernejeve. Založnici bo knjižico te dni raz-poslala šolskim vodstvom in je želeti, dn jc nr v račajr. Že zopet je eden ob kolo. Mesar Frane Gajšek je pustil svoje kolo lin veliko soboto za bij) mi dvorišču Iri^e St. 7 v Gosposki ulici. Pu je kolo dobilo noge in gn ni več. ,|e znamke Brenubor.:. kakor 800 Din v redno. Markovske procesije. Kakor vsako lelo, sc bodo tudi letos vršile Markovske procesije v petek dne '15. 1. m. Iz minorilske cerkve gre procesija k svetemu Marku ob pol sedmih, iz proštlnske v mlno-ritsko cerkev pa ob 7 zjutraj. Pri sv. Marku sc bosta la dan brali dve sv. maši. . Najden ntopljensc. V torek predpoldne je pa-trula ptujske orožn. postaje našla v Vičavi, občina Krčcvtna, truplo neznanega moškega, čigar identiteta se ni mogla ugotovili, ker utopljencc til imel pri sebi nikakih papirjev. Dozdeva se, da gre najbrže za eno in isto osebo, kaiera je v samomorilnem namenit tlite 7. t. ni. skočila v Dravo v Rušah pri Mariboru in ki je nn bregu pustila suknjo in klobuk. Zn to dejstvo bi bil tembolj upravičen »Um, ker jc komisija dognala, da jc truplo ležalo v vodi od 10 do 14 dni. Utopljencc, Id je nekako 60 lot star, ima 10 cm dolgo rano nn jrlavi, iz česat se sklepa, tla jc izvršil samoumor in dn je rano dobil pri pu d c u v Dravo. Prepeljali «o ga na poko j:nliiče v Rogoznico in ga tam pokopali. Jurjev semenj je posetilo precej občinstva, vendar pn se jc pričakoval večji tlofok publike. TtitF s kupčijo ni bilo povoljutgn uspeha, kar ztinči, ds ni denarja. BeickrajmM količek .Spet pošla. Zadnje čase je dostavljanje pošle na Rndovlco in druge vasi metliške okolice zelo neredno, Komuj enkrat na leden vidimo pismo-nošo. Oblasti zahtevajo ločnost v poslovanju in groze s kaznimi, toda kako nnj župna pisarna preje reši vlogo, kot jo je prejela, Nc zahtevamo, aa b' ta pisinonoša storil več, saj ga že sedaj pomilu-jemo, loda poštna upritvn naj naredi potreben korak in naj nastalo vrzel izpolni. Zakaj pa lo? Neke osebe iz Radovice so bile pozvane na obravnavo k novomeškemu sodišču ravno zn veliki pelek. Po našem mnenju bi lo lahko Izostalo. Veliki pelek- je dnn sprave in ne dan pruvdnnjn. Od Soče in Jadrana Aretacije nn Goriškem. Kazen nretttcij v Trstu, o katerih smo /.c poročali, so se na veliki teden izvršilo aretacije tudi na Goriškem iin sicer so aretirali poro in Drago Sfllieoj, se-stiii že zaprtega dr. Nflllgoiu. ter učitelju l.o-<$urju in ftutarja. Ln« izmed Sliligojevih je bilo. uradnica pri književni zadrugi »Gori&ku Matica«. Logivrju, ki je bil istotaui nameščen, je ipolid ju aretirala že pred enim mesecem, u ga je po dveh dneh takrat izpustila. Vzrok neznan. Goriški podprefekt Anzu je hil premeščen ■v Milan. Nu njegovo mesto pride podprelekt dr. Spusiano iz Vidina. Anza je \odil podpre-1'ekturo v Voloskem in je prišel v Gorico po ukinjenju tc. Gonjo proll sloveiiaklm trgovcem je pričel goriški lsonzo«. Od trgovcev zahteva. <1i si d« jo takoj poitulijaneiti rodbinsko ime. Slovenska imenu kvarijo italijansko lice »vete Gorico lin tujci dobivajo >lis, du je mesto slovensko.« Ogenj je uničil hišo Antonu Saksidu, pok. Antonu, v /.uloščuh nu Vipavskem, škodil /naša 50.000 lir in je krita / zavarovanjem. Trbovlje Brezobrestno posojilo za zidanje stanovanjskih hlilc Izplača TP1) svojim delavcem in nameščencem lo dni. V Trbovljah jih je sedaj 1.4, ki so so za brezobrestno posililo že lansko lelo prijavili. Drugi pridejo drugič na vrsto. Divji petelin. V rudniškem lovskem revirju v Mariji Kelti se j.- več lel ščitila divjačina. /.ato sc Je zaplodil Jesenicah, Vendar pa sc je procesija vriila brr.z dežja in šele pozneje ic jelo deževali, Udeležba p:i procesiji je bitu ojromna in vsa čast, moških skoraj več kol žensk. Posebno številna je bila vrsta druStvenikov za zastavo katoliškega Krekovega prosvetnega društva. Bila je jako pestra »lika, le krojev je manjkalo. Društvena godba je pod vodstvom g. Repinca ves čos igrala velikonočne pesmi. Ponoči se je izvedrilo in velikonočno jutro je vse hitelo v Rov te, k »v. Križu, kamor ie šla ludi društvena godbu. Okoličani so oba prazniku tnimoma prihajali nn Jesenice, ker se jc v Radio-kinu predvajal zvočni film »Atlantik«, kamor je bil naravnost naval, Vendar pa je bila ve-čin« razočarana, ker je mnogo več pričakovala od tega filma, kot pa je bilo podanega. Tudi nogomet je'privabil mnogo občinstva na igrišče pod Mo-eakljo v tako zvano Mojstrano. Vršile so se kar tri tekme. V nedeljo Bratstvo proti Avstriji s 5 ; 4 v prid Avstriji, v ponedeljek Bled ; rezerva Bralstva s 3 ! 4 v prid Bratntva, ki je bila kot prsd-tekmu pred glavno tekmo Bratstvo-Svoboda, proti Avstriji z izidom Bratstvo-Svoboda 1, Avstrijo (Celovec) 2. Igralo se je pri vseh treh tekmah fair in se lahko pride marsikatero športno društvo tičlt na Jesenice, kako se dostojno igra. Gledavcev j« bilo pri vseh tekmah zb šolsko lelo 1829-80. šolo je obiskovalo okoli 65 učencev in učenk. Hola se je vršila piiil vodstvom gosp. ravnatelja meščanske šole Itlsmmia. Anketa interesentov pri okrajnem ceslnem odboru zarodi popolne poprave občinske ceste ne jo vršila dne 10. I. m. Nabirauje udov Mohorjeve družbe se jo dne 10. 1. ni. zaključilo. Število naročnikov se je /nalilo pomnožilo, Knjižnica tukajšnjega kot, prosveinega ilrušlvn v kaplsnlji .je odprta vsako nedeljo po večernicah in je opremljena z najnovejšimi knjižnimi deli. Vinogradniki! V nedeljo 27. I. ni. bo v meščanski šoli Slov. Bistrice ob 10 dopoldne ustanovni občni zbor Vinarske zadruge. Vcsčc Na velikonočno nedeljo popoldne so sc v tukajšnji Osolctovi gostilni stepli vročekrvni fantje iz Gore in iz Knndrš, Šli so kar z noži eden n* drugega. Dva fanta sta bila v tem tepeiii ležje ronlena. Bilo bi se vse nktipaj ie nesrečnej*c končalo, ko bi ne bila nc licu mssta takoj orOžniška patrulja, ki je pobesnele fante pomirila s prav težkimi napori. Okoli gostilne se je v tem času zbralo precej ljudi, ki so se zgražali nad pobesnelimi fanti. Neodpustljlvo je, da so izvršili pretep na velikonočen dim, ki bt pač moral biti v.fake nu kristjanu svet In naomadoževan. Enako grdo početje ic tudi ponočno rogcvilcnje doraščajoče mladine, ki se v poznih uran zadira z nevšccnim vriskanjem ali popevonjein takih verzov, ki sploh niso za javnost. Saj pijančevanje, ponočno potepanje in pretepašlvo škoduje zdravju in nspravljj gospedarstvu veliko škodo. Razen tega jemljejo take dogodivščine ugled kraju. Pazimo tedaj, da si pridobimo v svetu spoštovanje, od katerega je mnogo odvisen ves napredek kraja. — Dne 4. maja se bo na V.ačuh tudi izvršila blagoslovitev novega velikega zvona, ki bo kupljen v spomin med vojno padlim vojakom. Na njem bodo vlita imena vsili tistih naših, ki so postali žrtve grozna vojno in jim bo zvon zvonil vsako sredo ob treh popoldne 10 minut. Fantje pa, ki se tu in tam dolgočasijo ob nedeljah in ne vedo, kaj bi počeli, naj se domenijo, kako bodo okrasili za 4. maj trg pred cerkvijo in po možnosti tudi del ceste proti Litiji. Šl. Vid pri Ptuju V Velikem tednu sc je pri nas vršila higienska ! razstava, prva, ki jo jc priredil drž. Zdravstveni J dom v Mariboru. Razstava je bila nameščena v novi j dvorani lepega Slomškovega doma. Cel leden je bilo vse živo v Slomškovem domu. Imeli smo S pre- | davanj s lilnioiii in 2 s skioptičnimi slikami. Zadnji j dve predavanji jc imel g. L. Puhar o alkoholizmu, j Njegova beseda je vsem ostala v srcu za vedno. Vse- ! fn skupaj jc razstavo obiskalo čez 5000 oseb iz oinnOe fsire in okolice; štiri šole so si ogledale raz- j stavo in film o zdravju pod vodstvom svojih uči- ! leljev ('28 po številu). Res jc bila razstava velika sreča zn naše kraje In le to želimo, da bi ludi kaj ostalo od nje. — vsem predavateljem: g. dr. Vrhov-cu, g. dr. Vrečki) in g. Puharjti izrekamo prisrčno hvalo. Zahvaljujemo drž. Zdravstveni doni, ki je razstavo napravil in Prosvetno društvo, ki jo ie omogočilo. I V Sv. Vidu dobimo nove oltarje, ki jih dela g. Ivan Soje. Ccrhvefi} vestnih Konferenca sedal, za dekanijo šmarije bo ponedeljek 23. aprile ob 10 na Kopanju. iz tiritstveneča zivliemtf: »Utopljenca« na odru Rokodelskega doma. Društvo rokodelskih pomočnikov bo v nedeljo dne 27. aprila ob pol 8 zvečer na splošno željo uprizorilo priljubljeno Nealroyevo igro Utopljenca . Igru je napravila pri vsaki uprizoritvi Izredno ugoden vtis, zato se smemo nudrijall, da bo ttidl pri nedeljski predstavi dvorana uapolntfcna do zadnjega kotička. —- Predprodaia vstopnic je v soboto dne 20. aprila od 7 do 8 zvečer in v nedeljo dlir 27. aprila od 10 do 12 dopoldne v Holtodel-skem domu. Nadjarskrt In vrtnarska padmžnltu v Konjicah priredi v nedeljo 27. t. m. ob H zjutraj v prostorih šole v Zrečih predavanje iz sadjereje. Predaval bo g. Miloš Levstik iz Celijo. Vljudno vabljeni! Gorenjska podružnica S. L. D. v Kratiju vabi svoje ln v bližnji okolici Kranja slniiujočc Mane u« prijateljski sestanek, ki se bo vršil v petek 25. aprila I. I zvečer ob 20 v restavraciji pri »Jelenu ., Seboj nnj prinesejo društvene izkaznice. r b Darovi Nepolitičnemu izobraževalnemu Trzinu je daroval gosp. Alojzij Kecelj, v p., v spomin umrlega Jakoba Keclja, v Trzinu, 1000 Din Društvo mu izreka plemenito dejanje najsrčnejšo zahvalo. v V spomin pokojnega prijatelja kurja daruje za Vajeniški dom znesel« lv. čeme, pohištveno in stavb, mizarstvo druStrii v nadučitelj posestnika za njegovo Avg. 2.1 b- 200 Din g. v St. Vidu. (tz statistike za 1928.) Svoječasno smo že imeli priliko poročati o statistiki naših kreditnih zadrug, danes pa podajamo podatke o poslovanju naših ostalih zadrug, kakor jih navaja statistika Zadružne zvezo v Ljubljani za svoje članice v letu 1928. Zveza je imela koncem 1. !!!:.'«. 242 nekredit-uili Kadrug-člauic, dočim je znašalo število kreditnih zadrug H09. Od nekredltnlh zadrug jih ni posla1') poročila 10, tako da »e podatki nanašajo na 202 zadrug. V primeri s statistiko za I. 1027. je odstotek onih zadrug, ki niso poslale poročil, manjši, kajti lega letu ie od 224 zadrug poslala poročilo 201 zadrugo. Od teh 232 zadrug (201 z adruge) je odpadlo no nabavne iu prodajne /,idrugt> (10 (01). mlekarsko ".(I (32), živinorejske 25 (23), zadružno i elektrarne 111 (JO), stavbinske zadruge 23 (12), obrtne 25 (20), kmetijskostrojne 21 (23), osrednje zadruge 2 (2) in razne zadruge 18 (12). Skupno so imele vse nekredltne zadruge 1. 1028. 48.039 članov. I. 1927. 41.588 in 1. 1920. 46.803 člane. Te spremembe je predvsem pripisovati gibanju članstva nabavnih in prodajnih zadrug. Nabavne in prodajne zadruge. Za kreditnimi zadrugami pridejo koj nabavne in prodajne zadruge, med katerimi je najmočnejše I. delavsko konsumno društvo, ki ima samo tretjino članov vseh nabavnih zadrug. 00 nabavnih zadrug je imelo lani 29.094 članov, 07 zadrug je imelo I. 1927. 28.172, (50 zadrug pa 1. 1920. 34.320 članov. Iz teh podatkov Je razvidno, da je doseglo član-Hvo v I. 1927. svoje mijnižje stanje, v 1. 1928. kakor ludi v I. 1929. pa je pričelo članstvo zopel naru-šinli. Padanje članstva v zadnjih letih je pripisovali deloma likvidaciji nekaterih življenja nezmožnih zadrug, nadalje pa tudi dejstvu, dn so zadruge svojih fiktivnih papirnatih članov črtale. Sedaj pa se je privlačnost konsumuih zadrug zopet povečala. Nabavne zadruge so imele 429.3 (429.1) mil. dinarjev prometa. Vpoštevajoč upravne stroške, ki !0 znašali 1.5 mil. (4.7 mil.) dinarjev, je njih odstotni delež padel. Znašal je namreč Ki.O0/,«,, 1927 l)ii 1l"/m. Brutto donos je istočasno padel od 7.0 na 0.9 inilii. Din pri istočasnem znižanju stroškov* Lastne, sredstva zadrug so znašala: deleži'0.7 (0.7), rezerve 3.8 (2.95). upniki 8.4 (8.2), izpošojilo pa 15.5 (14.4) milij. Din. Blaga so prodale zadruge za 74.75 (07.2) vniiij. Din. Povečanje oddaje blaga se vidi iz povečanja zalog, ki so narastle od 12.1 nn 14.8 milij. Din. Istočasno so se zvišali tudi dolžniki od 0.3 nn 8.8 milij. Din. Med drugimi aktivnimi postavkami navajamo, du se je premični inventar lani povečal od 0.8 nu 1.1 milij. Din, nepremičnine pa so ?e zvišale od 2.20 na 3.7 milij. Skupno so zadruge dosegle 0.5 milij. čistega dobička 0.74 milij. Din v letu 1927. Del zadrug pa je izkazal zgnbe 0.15 milij. Din, dočim je leta 1927. znašala zguba samo 23.288 Din. Komunalna! hranilnica Uprava Narodne banke je smatrala za umestno, da ie v poročilu, ki ga jc pripravila za deseto glavno skupščino svojih delničarjev, poudarjala, da bi sc pretirano visoki privatni obrestni meri moglo priti v okom z ustanavljanjem večjega števila mestnih, oziroma občinskih hranilnic. Narodna banka daje v tem poročilu ludi navodila za poslovanje komunalnih hranilnic in zastopa načelo, da bi le ustanove nikakor nc smele finansirati niti občinskih proračunov niti občinskih podjetij. Občinske hranilnice so denarni zavodi, katerih namen je, pospeševati delavnost iti Varčnost ter podrobno zbir.fli kapital za vzdrževanje in pomnože-vanje zemljiške iti hišne posesti, pospeševati s cenenimi krediti tudi trgovino in obrt. Občinske hranilnice nimajo delniške glavnice, zato jim tudi ni treba iskati visokih dobičkov, da zadovolje delničarje z dividendaml in člane uprav z mastnimi tan-fijeniaifii. Zbog lega uživajo ludi marsikatere ugodnosti, ker jih zakon sem smalra za občekoristtle naprave. Za občinske, okrajne in oblastne (sedaj bafto-vinske) hranilnice so v prečanfkctn ozemlju še vedno merodajni predpisi z dunajskim dvomim dekretom z dne 27. septembra 1844, št. 123, izdanega hranllničnega regulativa. Ker bo torej ta regulativ star kmalu i00 let, je povsem naravno, da ne ustreza več današnjim razmeram in zahtevam časa, zakaj pridobllne, socialne in politične razmere so sc od tedaj bistveno izpremcnile. Razen lega ne smemo pozabiti, da so občine mnogo izgubile od svojega prejšnjega upravnega značaja, zlasti odkar je odpravljen sistem zastopstva v občini po stanovskih interesih. Zaradi lega bi bilo predvsem potrebno, da se izda nov zakon o občinskih in banovlnskih hranilnicah. Kakor Izkušnje uče, nekatera občinska zastopstva dosledno prezirajo dejstvo, da so občine hranilnice samostojni, od občine neodvisni, poti državnim nadzorstvom sloječi denarni zavodi, pa so ponekod kar vso ali pa vsaj večji del občinske uprave vrinili v hranilnlčno upravo. Neizbežna posledica lega je bila, da so hranilnico islovetili z občino in da se je v hranilnico zanesla komunalna politika in partlzanstvo. Od tod Izvira ludi zlo, da so hranilni« začele finansirati občinske budžetc in občinska podjetja. Zato jc pa klic po depolitizaciji hra-niltllčnih uprav umesten in razumljiv. Ko bo nov zakon razglašen, se bodo hranilnice otresle političnih vplivov. V njihovih upravah bodo predvsem zastopam interesi vlagateljev iu v njihovih upravnih odborih nc bodo sedeli funkcionarji in uslužbenci konkurenčnih zavodov, ali cclo nameščenci dotične občine. Šele potem, ko se lo doseže, bodo hranilnice donašale liste koristi, ki sc od njih pričakujejo. Poizvctlovamfr Oseba, ki je pozabila čevlje, novo kupljene, jih dobi pri meni na stojnici nn Pogočanjevem trgu, kjer prodajam kvas. .loiief KoHInlis BILANCH IN POSLOVNA POROČILA Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani, Izkazuje v letu 1029. zmanjšanje upnikov od 18.4 na 10.8 milij, in dolžnikov od 17.4 na 16.3 milij. Vrednostni papirji so ponovno narasli od 0.8 na 1.0 milij. Din. Pri donosu 0.9 (0.9) je ostal čisti dobiček na Ionski višini, znašal je: 0.15 (0.15) milij. In fe izplačuje zopet 10% divideude. Poslovno poročilo navaja, du je bila lanska konjunktura dobro, letos pa se je Izredno poslabšala. sipad (ftumsko industrijsko podjetje Dobr-ljln-Drvar), je največje podjetje losne Htroke (svo-jeCiimio Stelnbelssovo podjetje), knterego vse delnice ima v rokah državo. Sedaj sklicuje podj&tjc svoj občni zbor za 11. maj, nu katerem predlaga fuzljo s tvrdko i Durmilor-', d. d. za eksploatucijo in lesno trgovino v Sarajevu. Znmio je, da sc vse delnice Durmitorja v ponesli Sipadn, ki je nadalje udeležen pri celulozni tvorniei Drvar s 50';', pri Vurdi, lesni i ml ust vi ji v Sarajevu pu » 37.8',< Durmilor: eksploatiro ogromne komplekse gozdov v zctMki banovini. Ta fuzija predstavlja umesten korak k popolni koncentraciji drž. interesa v lesni industriji. • Občni zbori: Združene papirnice Vevče, Uo-ričane in Medvode, d. d. v Ljubljani 14. maja oh 9 v Ljublj. kred. bnuki; Drava, lesna ind. d. d. v Mariboru 9. maja ob 15 v Ljublj. kred. banki, podružnica Maribor. /nižanje obrestno mere v Italiji. Italijanska narodna banka je znižala diskont od 7 nu . Dobavn. liavii. drž. rudnika Velenje sprejema do 28. t, m. ponudbe glede dobave ventilov in ma-nesnienovih cevi; do 12. maja pa glede dobave IOOO lig transformatorskega olju, 300 strojne masti iu 500 kg strojnega olja. — liavu. drž. rudnika Kaloiiij sprejema do 7. maja ponudbe glede dobave 1000 kg tovotne masti ter glede dobave raznih pletenih bombažnih vrvic. — Dne 13. maja se bo vršila pri kmdi 45. pp. v Mariboru ustna licitacija glede dobave živil (fižol, riž, zdrob, sladkor. Čebula, olje, kis, čaj, kava, cikorlja, Jefmen, marmelad«, milie slive, loj ild. itd.), Dne 24. aprila 1980. DENAR Devizni tečaji so tudi danes izkazovali nekoliko čvrstojŠD tendenco. Promet je bil srednji in je Narodna bank« Intervenirala v vseh zaključenih devizah. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2275.50 bi., Berlin 1348-1351 (1349.50), Bruselj 783.05 b!., Budimpešta 988.50 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.00), Dunaj 795.22—798.22 (796.72). London 274.50—275.30 (271.90), Newyork 56.42 hI., Pariz 221.78 bl„ Praga 167.11—167.91 (107.51), Trst 296.33 bi. Zagreb. Amsterdam 2275.50 bl„ Berlin 1348— 1351, Bruselj 789.05 bi., Budirnjlešta 987—990, Curih 1091.40—1097.40, l)unnj 795.22—798.22, London 274.50 -275.30, Newyork 56.32—56.52, Pariz 220.78 -222.78. Praga 167.11—167.91, Trst 295.305— 297.305. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 7.2 niillj. Din. Belgrad. Berlin 1348—1351, Budimpešta 987— 990, Curih 1091.40—1097.40, Dunaj 795.22—798.22, London 274.50—275.30. Ncvvvork 56.32—56.52. Pariz 220.78 -222.78. Praga 167.11—167.91. Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.60, Atene 6.70, Berlin 123.14, Bruselj 72, Budimpešto 90.20, Buknrešl 3.07, Carigrad 2.45, Dunaj 72.70, London 25.08, Madrid 04.35, Nevvvork 515.75. Pari/, 20.235, Praga 15.28, Sofija 3.74, Trst 27.035, Varšava 57.85, Kopenhagen 138.10, Stockholm 138.65. Helsingfors 13, Oslo 138.10. VREDNOSTNI PAPIRJI Tendenca za drž. papirje je še nadalje čvrsta, zlasti za 7% posojila, oslabel pa je 8% Bler. Bančni papirji so ostali v glavnem nelzpremenjeni, le Narodna banka in Srpska sta popustili. Med industrijskimi papirji je prišlo do prometa v delnicah Isis |>o višjem tečaju. Tako na jjunaju kakor v Zagrebu je popustila Trboveljska. Ljubljana. H% Bler. pos. 97.75 bi., 7r/c Bler. pos. 86.25 bi.. Celjsko pos. 160 den., Ljublj. kred. 120 den.. Praštediona 905 den.. Kred. zavod 165 <1., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Rušo 260—270. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 87.25—88, agrari 54—54.50, (54), vojna škoda ar. 422—423 (422, 421, 421,50), kasa 422—423, 5. detlo (422), 6. 423 bi., 12. 125—426. 8% Bler. pos. 97—97.25 (97.25), 7% Bler. pos. 83.75-86 (86—86.25). 7% pos. Drž. hip. banke 83.50—81. Bančne delnice; liavna gora 72 den.. Hrvatska 50 den., Kalolička 33—38, Pol jo 56-58.50 (58), Kreditna 96—100, IJnion 198—200, Jugo 81—82, Lj. kred. 120 den., Medjunarodija 60 den.. Narodna 8700—8800, Obrtna 36 den., Praštediona 900—910, Etno 169—180, Srbska 176—185, Zemoljska 145—152. Industrijski papirji: Nar. šum. 20 den., Guttmann 178 bi., Slaveks 70 den., Slavonija 200 den., Našice 150 bi., Danica 110 den.. Pivara Sar. 160—190, Drava 270—320. Šeerana Osjelc 372.50—385, Nar. mlin. 20 den., Osj. ljev. 170 den., Brod. vng. 110 den., Union 135—150, Vevče 125 den., Isis 33—38 (35). Kagusea 445— 417.5(1, Oceania 195 den., Jadr. plov. 502 den . Tr-* boveljska 482.50—485. Belgrad. Narodna banko zaključek 8755 (20), 7l/i inv. pos. 86.75—87.50, agrari 55.50—56 (40.0(10), vojno škodo prOmpt 427—427.50 (700), 5 430—431 (800), 7% Bler. pos. 89.50 den., 7% pos. Drž. hip. banke 84—85.50. Dunaj, Podrm.-snvska-jadrati. 93.48, \Viener Bankverein 19.80. Credltnnslalt 51, Kscomptegesel. 169, Živuo 99.50. Union 24.05, Ausslger Chemisehe '203.90, BuSn 33. Chlltmami 20.25, Alpine 32.60, Trboveljska 60, Kranj. Ind. 41, Lovkam 5.25, Rima Murnny 95. I.es No ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 1 vagon pšenice, I vagon bukovih plohov, 1 vagon te-stonov In 1 vagon desk snireka-jelka. Tendenca mlačna. žifo Dane« Je bil promet na našem domačem žilnem tržišču nekoliko Živahnejši, gotovo pod doj-moni nekoliko čvrstejfiega položaja na svetovnem žit. trgu. V Čikogl notlra pšenica za maj 104.87*, koruza 82.75, oves 43 in rž 63.375. Pri nas so ostale cene nespremenjeno. V LJubljani so notacije nelzpi omenjene. Zaključeno je bilo: 5 vagonov moke ln 1 vagon pšenice. Tendenca nespremenjena, Nort Sad. Notacije so ostale nelzpromcnjene Promet: 25 vagonov pšenice. 1 vagon ovsa, 53 vagonov koruze, 6 vagonov moke, 16 vagonov otrobov. Tendenco nelzpremenjena. Budimpešta. Tendenca dobro učvrSčenn. Pro-mel živahen. Pšenica moj 20.01—20.12, zaklj. 200" -20.03, junij 20.01-20.76, zaklj, 20,59-20.60, okt. 19.90—20, zaklj. 19.92-19.93. rž maj 10.40-10.57. MklJ. 10.52-10.53, Junij 10.85-10,90, zaklj. 10.94-10.96. okt. 12.51—12.70, za!'.!!. 12.56—12.58 koruza maj 11.75- 12.80. zaklj. 11,85—U.87. jTilij 1240-12.20, zaklj. 12.Is 12.20. tranzit maj 11—11.15. zaključek ll.18-lt.15. Tisti zgodovinski dogodek, ko jc Leon Veliki zmagal pred Mantovo nad knezom divjih trum Atilo, nam lebdi pred očmi tak, kakor ga je okitila legenda. Vera stoji proti poganstvu, kultura proti barbarom, Rim proti sovražnikom Evrope. Ta dogodek sc jc ponavljal, kadarkoli jc neizmerna Azija pognala svoj val proti zapadu. Tako je bilo na Katalonskih poljanah, tako pri Xercs della Fron-tera, tako Sa Leškem polju, tako pri Lcgnici, tako pri Lcpantu, tako pri Dunaju. Mečev, ki so branili sveto dedščino, jc bilo mnogo, ena roka pa jc bila vedno, ki jih je vodila, tista roka, ki jc vedela, da služi veri in misli, ki jc že pri Mantovi odločila zmago. Grof de In Yanex, predsednik mednarodne letalske organizacije, se je pri Jersev Citv v Združenih državah smrtno ponesrečil. V Aziji zopet valovi in vre. Njeni narodi sc prebujajo od Volge do Peterorečja, od Lje-ningrada do Pekinga. Nova povodenj se pripravlja in mi vemo, da bo silnejša od vseh prejšnjih. V njenem šumu ni več samo nebrzdana divjost, ne več samo osvojevalski gon mogočnih in modrih vladarjev, kakor je bil Džingiskan. V tej povodnji vre sovraštvo, stega se v višino kakor obseden orjak, vriskajo jezdi na demonstva uničevanja. Kar so Tolstoj, Dostojevski, Solovjcv in proroški zapadni duhovi davno naprej napovedali, kar sc še v knjigah Mcreškovskega tod in tam zabliska kot blodna domišljija, kar smo smatrali za strahove prenapetih možgan in za apokaliptične domišljije, to se sedaj strahotno pomika v žarkost neulajljive resničnosti. Rim stoji proti rdeči Moskvi, vera proti i poganstvu, kultura proti barbarstvu, Pij XI. proti sovražnikom Evrope. Evropske vlade so slepe. Mešctarijo in botajo sc za križarke in vojake. Izrekajo si zaupanje in nezaupanje kakor stare tetke pri kavi. Zakonska ločitev sc olajšuje in popravljajo sinajske table. Zidajo se šole, šole, šole, da bo kmalu več šol nego hiš in več učiteljev nego liudi. Živimo preko svojih moči, zaba- vamo se, slavimo tehnične pridobitve, prirejamo tekme in šport, drvimo in hitimo, govorimo in pišemo — — na oni strani pa bolestno zvenče razbiti zvonovi s starih, častitljivih stolpov. Samostanski zidovi, ki so stoletja mirno ščitili, resno, tiho premišljevanje, sc majo od podkopov. Postavno jc določen dan, ko se v Rusiji zapre zadnja cerkcv, zadnja molilnica. Samo eden bdi. Taisti, ki je nekoč Atili smelo zrl v obraz. Samo eden govori, kakor mora govoriti Evropa, ko žc čaka poguba pred vrati Samo eden ima moč tiste vere, ki jc v preteklih stoletjih edina mogla zlomiti silo barbarov Samo eden se zdi, da vc, da Evropa ni samo raztrgan kos sveta, smešno majhen razrastek mogočnega azijskega bloka, marveč da je to ideja, kultura, dedščina, obveza, naloga. Temu enemu jc bila tudi naklonjena čast, da mu jc napovedan boj, boj na življenje in smrt, boj, ki naj sovjetski prapor ponese in razvije vrhu vatikanskih stolpov. Moskva vc za nas. Razposlala jc bila v Evropo sle, da so natančno preiskali, kaj bi sc pri velikem spopadu šc držalo, kaj je v evropskem krščanstvu šc pripravljenega na mučeništvo. Moskva nas pozna. Treba je bilo samo pogledati tabele, ki jih je bila razstavila Ifa o stanju naše buržuazne kulture. Tu je bilo videti slike naših gledišč, plesalke in dečke sladostrastja, spodaj pa podpis: Za to sc plačujejo milijoni. To jc vredno delavčevih srag. To se imenuje kulturno gledišče. Saj jc še priznanje v tem sovraštvu proti Rimu in duhovščini, nasproti pravu imajo samo šc zaničevanje. Leon proti Atili, Pij XI. proti Ljcninu. Staro legendo prekašajo dogodki tc ure. Tehtnica evropske usode omahuje in skrivnosten prst piše na belo steno svoj menetekel... Eden samo bdi, eden samo veruje, eden samo zaupa. Njegove besede sc oklepajo narodi drhteče zemlje. Fides intrepida ... Če ženska šofira V Pragi je gospa Jožefina Štitek veselo šofirala svoj avtomobil čez trg sv. Vaciava. Prezrla pa je semafor, ki jc kazal na »stoj«, in zadela v avtotaksi, čigar šofer je vsled silnega sunka zletel na tla. Avtotaksi je brez voznika peljal naprej, zavozil na hodnik, povozil neko prodajalko cvetlic in nekega gospoda, razbil izložbeno ogledalo neke modne trgovine, zavozil v brivski lokal in se končno ustavil. Posledica je bila, da so šoferja, gospoda in prodajalko cvetlic odpeljali v bolnišnico, oba avtomobila v popravo, gospo šo-ferko pa na policijo. 1 Predhodniki avtomobila nudi nemiri v Kalkuti. Na desni zgoraj Gandijev tajnik in namestnik Mahadav Dezaj, ki je bil aretiran. Na vprašanje, kdo jc izumil prvi avtomobil, jc zelo težko odgovoriti. Avtomobil ima namreč cclo vrsto izumiteljev in predhodnikov. Ze dolgo preje, preden so izumili sedanji tip avtomobila z bencinskim pogonom, so bili žc v prometu vozovi z mehanskim pogonom. Prvi voz, ki ga jc zgradil v sredini 17. stoletja niirnberški urar Hans Hautsch, sc je premikal naprej s pomočjo skritega mehanizma. Hautsch jc za svoj izum napravil veliko reklamo. Tedaj jc v Nurnbergu živci neki Karstorffer, ki ga reklama ni zavedla, in jc trdil, da sta v notranjosti voza skrita dva dečka. Tako poroča Feldhaus v svoji zgodovini tehnike. Bilo jc to 1. 1631. Karstorffer jc objavil svojo izjavo, ki se glasi takole: Tukajšnji urar Hans Hautsch je sestavil voz s štirimi kolesi, ki sc brez konja pomika naprej ali nazaj. Mnogi so sc temu izumu čudili, toda jaz sem takoj, ko sem ga videl, rekel izumitelju, da gre tu za prevaro. — Jezuit Gaspar Schott tudi omenja I 1650. ta voz in obenem pripoveduje, da mu je župan Schaupp v Wiirzburgu pripovedoval o sličnem vozu. Ta voz je sestavil nekdo iz Bingena. Na tem vozu so se Schaupp in še štirje meščani vozili eno uro in pol do Frank-furta in nazaj. Lastnik je gonil voz naprej z eno samo roko. — Manj uspeha jc imel v Rimu neki belgijski slikar, ki je jezuita Schotta in še druge povabil, da jim pokaže voz, ki sc pomika. naprej brez konja in se more na njem peljati 100 ljudi in še topovi. Pozvani so se zbrali, da bi videli čudež. Belgijcu pa sc je komaj posrečilo, da je svoj or- Trocki, dolgoletni vrhovni poveljnik rdeče armade, ki ga je Stalin pred enim letom izgnal v Carigrad, je sedaj dobil povabilo, naj se vrne v Rusijo, k£er hi prevzel visoko mesto v agrarni upravi. Na Dunaju je 2000 odvetnikov Te dni je na Dunaju izvršil samomor odvetnik Ludvvig Schweinburg radi denarnih neprilik. Ob tej priliki ugotavljajo listi, da jc ; bilo pred vojno, ko je bil Dunaj središče velike države, na Dunaju 1500 odvetnikov, da-I nes pa, ko je Dunaj središče male republike in ima pol milijona prebivalcev manj, prebiva v njem 2000 odvetnikov, ki jim gre tako slabo, na večina njih nc more vzdrževati niti pisarne. Svetovni muzej za tiskarsko umetnost. Mestna uprava v Mainzu je kupila staro patricijsko hišo »Pri rimskemu cesarjuc, ki Jo bodo prezidali v svetovni muzej za tiskarsko umetnost. V muzej pride tiskarna iz časa Gutenberga, kakor tudi razne tiskarne iz 18., 19. in 20. stoletja. Radio Programi Radio-Liubliana t Petek, 25. aprila: 12.30 Plošče. 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio-orkestra. 18.30 Dr. Baje; O jeziku in jezikih. 19.00 Gospodinjska ura. 19.30 Dr. Stanko Leben: Italijanščina. ,20.00 Glasbeno predavanje, dr. A. Kozina. 20.30 Pevski koncert, izvaja gdč. Vedral. 21.00 Koncert radio-orkestra. 22 00 Časovna napoved in poročila. Sobota, 26. aprila; 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert Radio-orkestra. 18.30 V dolini gradov, Viktor Pir-nat. 19.00 Dr. Iv. Gralenauer: Nemščina. 10.30 Delavska ura. 20.00 Prenos iz Bclgrada. 22.00 Časov na napoved in poročila, lahka glasba. Drugi programi» Petek, 25. aprila: Belgrad: 12.40 Koncert radio-kvarteta — 18.00 Harmonika — 20.00 Koncert zbora »Gajzet« — 21.00 Vokalni koncert — 22.15 Plošče. - Budapesi: 12.05 Koncert — 17.30 Popoldanski koncert — 20.00 Vokalni koncert tcrceta, nato ciganska glasba. — Dunaj: 15 20 Plošče — 16.40 Klavirski kvintet — 17.10 Arije in pesmi — 20.00 Pevski koncert opernega zbora. — Milan: 12 Koncert radio-orkestra — 19.15 Vokalni koncert — 20.30 Simfonični koncert. — Praga: 19 30 R. Wagner, Uvertura k »Faustu« — 20.00 Slu-lioigra: Goethe: Faust. — Langenberg: 17.30 Popoldanski koncert — 20.00 Mozart »Don Juan«, opera. — Rim: 21.02 »Kolibri«, opereta. — Berhn: 20.00 Vokalni koncert radio-orkestra, nato plesna flasba. — Katovice: 17.45 Lahna glasba — 20.15 imfonični koncert. — Toulouse: 18.00 Plesna glasba in petje — 19.30 Petje in orkester, nato operna glasba. — Stuttgart: 19.30 Glasba s ceste — 20.30 »Morje«, izvaja filharmonični orkester — 22.00 Stara klavirska glasba. — Moravska Ostrava: 12.35 koncert radio-orkestra — 19.00 Prenos iz Prage. Sobota, 26. aprila: Belgrad: 12.40 Koncert radio-kvarteta — 20.0» Prenos iz Novega Sada — 22.15 Vokalni koncert. — Budapest; 12.05 Koncert kraljeve ogrske muzi-ke — 18.00 Popoldanski koncert — 21.30 Prenos mednar. boksarskega boja. —• Dunaj: 19.30 Cello-koncert — 20.05 »Bonbury« ali »Pomen resnobe« trivialna komedija. — Milan: 12.00 Koncert radio-orkestra — 19.15 Vokalni koncert — 20.30 Prenos iz opere. — Praga: 21.00 Italijanski dueti — 21.30 Klavirski koncert. — Langenberg: 20.00 Veseli večer. — Rim: 21.02 Prenos iz Neaplja: Opera ali vokalni koncert. — Berlin: 20.30 Šaloigra. — Katovice-20.25 Prenos koncerta iz Varšave. — Toulouse: 18.00 Piesna giasba in petje — 20.25 Gostovanje t«-jega orkestra — 21.00 Vokalni koncert. — Stuttgart; 20.30 Pisan večer, nato plesna glasba. — Moravska Ostrava: 12.35 konccrt radio-orkestra 18.10 Prenos iz Prage. Mednarodna reparacijska banka. Včeraj se je vršila prva plenarna seja mednarodne repuracijske banko v Baselu. Na sliki vidimo hotel Savov, kjer je začasni sedež banke. Na levi zgoraj je predsednik banke Američan Mac Garrali, spodaj: drugi ameriški zastopnik Leon Fraser, na desni zgoraj dr. Luther. zastopnik Nemčije, spodaj pa Francoz Pierre Quesnay, ki je bil izvoljen za glavnega ravnatelja banke. Leon in Atila jaški voz na popolnoma ravnih tleh premaknil le za nekaj korakov. Seveda so se mu vsi smejali. Njega pa to ni oplašilo. Odpotoval je na Malto, da ponudi svoj izum malteškim vitezom za boj proti Turkom. Leta 1623. se je na pariških ulicah pojavil nenavaden voz. Na zadnjem sedežu je sedel neki človek. Pred vozom pa ni bilo konja, toda kljub temu se je pomikal naprej. Pariz je imel veliko senzacijo. Bil je to voz zdravnika Elie Richarda iz La Rochell. V 18. stoletju pa je bilo takih in sličnih voz žc mnogo. Njihov pogon je bil sestavljen iz preprostega mehanizma, ki ga je gnala roka ali noga. Pozneje omenjajo neki voz, ki ga je izumil Šam-šurenkov, ruski ujetnik v Franciji, in pa voz barona Draisa, ki je za svoj izum izprosil od badenske vlade patent. Strašen vihar Iz Manille poročajo, da je na Filipinih, posebno na otoku Leyte, divjal strašen vihar (tajfun). Mesti Dulag in Toloso, ki ležita na vzhodnem obrežju, sta popolnoma porušeni. V dvanajstih drugih mestih je vihar povzročil ogromno škodo. Velik del prebivalstva je brez strehe, vse brzojavne in telefonske zveze so pretrgane. Števila mrtvih in ranjenih še niso mogli ugotoviti, vendar govore poročila, da je najmanj 500 mrtvih. Višek ameriške norosti Iz Los Angclcsa poročajo: Filmska igralka Kathc Windsor se je poročila z Guthaickom Revvom iz Los Angelcsa. Mladi par je skupno s pastorjem in svati prišel v neko kopališče. Tu so se oblekli v plavalne obleke, se spustili v vodo in sc potopili. Pastor je izvršil poroko na dnu bazena in so bili v svrho tega vsi svatje z nevesto, ženinom in pastorjem opremljeni s cevkami, skozi katere so črpali od zgoraj zrak. Po poroki so bili seveda vsi mokri. o ki zraste tako visoko kakor jambor to ladje.« »To ni niči Pri nas pa raste tako nizka pšenica, da morajo vrabci poklekniti, če hočejo zobati zrnje.« Krasinova pot V založbi »Petropolis«, Berlin, je objavil prof. R. S a m o j 1 o v i č , vodja sovjetske rešilne skupine, svoj skromni, globoko zanimivi dnevnik (S. O. S, v Arktiki. Ekspedicija »Krasina«, 253 str. 52 fotografij in dva zemljevida). Avtor preprosto pripoveduje, da je potrpljenje pa vztrajnost predpogoj za potovanje skozi polarni led. »Če nam je izpodletel prvotni načrt, smo ubrali drugo in zopet drugo pot. Predvsem smo morali imeti trdno voljo. Vsi smo bili pripravljeni dati tudi življenje zu uspeh in dosego začrtanega cilja. Če smo ga dosegli, je lo predvsem zasluga našega kapitana pa moštva,« Ledolomec si je mukoma prcril cesto skozi zmrznjeni led. Zadnjih 110 km je bilo najtežjih. Po kajutah je vse trepetalo in letelo na tla. Nekoč se je morala ladja tekom ene same ure 16krat zaleteti nazaj in 15krat zopet poskušati naprej. 7. vsem tem napornim delom je pridobila samo 100 m proge, t. i. lastno štirikratno dolžino in si je. naposled polomila vijak. Moralu se je ustaviti. Prof. Samojlovič je vedel, da mora kmalu napočiti kratko tečajno poletje. Res ni izostalo in je raziskovalcem šlo na roko. A več dni so ga pričakovali v mučnih dvomih in na robu življenske nevarnosti. Kakor znano, je rešil »Krasin« po neuspehu šesterih ladij in letal, po junaški smrti 17 reševalcev z Amundsenom na čelu, preostalo Nobilovo »kupino, sedmorico mož. Vkrcal je vse, kar je ostalo od Italijanov. Pred njih mokrim šotorom je osamljeno stala sredi neskončnega ledenega polja mala Madona v plavi noši. Avtor le nakratko cmeni nedokazane slutnje, katere je pri Rusih povzročilo nasprotje med bodrim in toplo oblečenim Zappijem ter napolmrtvim zmrznjenim Marianom. »Izgledalo je, da je Zappi tovariša prikrajšal pri jedi. A nimamo nobenih dokazov, da se je res tako zgodilo.« Rusi tudi niso razumeli, kako sta Slovaško „Muzejno društvou Kmalu po občnem zboru Slovaške Matice se je vršil občni zbor »Muzealnej spoločnosti«, ki dopolnjuje delovanje Slovaške Matice. Društvo izdaja svoj časopis, ki izh-.ja štirikrat na leto bogato ilustrirat). Delovanje se vrši v petih sekcijah. Največje zanimanje vlada tudi v javnosti za narodopisni odsek, ki sistematično dopolnjuje narodopisno zbirko, zlasti zbirko slovaških narodnih noš. Samo v lanskem letu sc je zbirka pomnožila za 1893 predmetov. Arheološka sekcija je pod vodstvom prof. dr. Budavary-ja odkopala okrog 70 starodavnih grobov in mnogo arheoloških znamenitosti. Arhivni odsek pod vodstvom prof, dr. Marije Opočenskč skrbi, da se sestavi seznam vseh važnejših arhivalij in da vsa važnejša mesta dobe sposobne arhivarje. Prirodoslovni odsek sc jc omejil najprej na rastlinske zbirke. Zgodovinska sekcija se je začela zanimati za zgodovino slovaških gradov in je zbrala v lem oziru ie mnogo zanimive snovi. Vsled živahne delavnosti so poslali ttari prostori pretesni. Zato je občni zbor odgla-eoval za novo stavbo 2,400.000 Kč. društvenega premoženja, slovaška pokrajinska uprava je obljubita 3 milijone. Zato bo do konca tega v Turčan-skem Sv. Martinu že gotov veličasten dom slovaškega Muzejnega društva, ki bo stal 6 milijonov Ki. (preko 10 milijonov Din). Število članov je 'etos narastlo na 4083, med katerimi je celo 750 utemeljiteljev. — b — Koncert »Gorjancev* v Novem mestu Letošnji glavni koncert pevskega društva »Gorjanci«, ki se je vršil 12. in 13. aprila ob 8 zvečer, v novomeškem Rokodelskem domu, je bil posvečen izključno naši narodni pesmi. Koncert je naštudiral in vodil marljivi društveni pevovodja, g. Ludovik P uš, ki je ob začetku koncerta izpregovoril tudi nekaj prav umestnih besedi o pomenu in značaju narodnih pesmi sploh in posebej še slovenskih. Spored sam je nudil pester šopek pristnega našega narodnega cvetja čigar prijetni vonj je blagodejno napolnjeval duše hvaležnih poslušalcev. V prvem Puševem venčku smo srečali več milih, gorenjskih narodnih pesmic, spretno prirejenih za mešani in moški zbor; v njegovem »Venčku zdravic« pa nekaj pristnih veselih clolenjskih, ki so poslušalce kar vžgale. Poleg lega je Puš priredil tudi še ljubko »Meglico«. V Devovi harinonizaciji smo slišali dve narodni iz Bojancev in Bele Krajine ter zanimivo koroško »Strašno grmi« za mešani, ženski in moški zbor. V prireditvi našega izredno pridnega delavca na polju narodne pesmi, M. Bajuka, nam jc moški zbor i »dal tri narodne: »Goreči ogenj«, »Zagorsko* iu »Lahko noč«. Slišali smo tudi par narodnih iz Prekmurja: »Dobro jutro« v dr. Kimovčevi, in ' mogla Italijana zapustiti umirajočega Malmgrena. Vsekakor so govorice o ljudožrtvu najbrž brez podlage. »Skupina je odšla z zalogo živil z.a mesec dni, in je pustila Malmgrena 15. dan. Torej je morala takrat imeli zadosti živil,« Vendar je ta neizprosnost močnejših napram slabejšemu dokaz nezadostne požrtvovalnosti. A žalibog se je dogodilo med polarnimi raziskovalci že več sličnih slučajev. Avtor ludi noče razpravljati o krivdi generala Nobila, nesrečnega vodje Italijanov, Pripove-jiU,e»/?m0 0 sestanku z ni™ na krovu ladje »Citta di Milano«, kjer je postal Nobile vjetnik onega kapitana »Romagne«, kateri mu je bil poprej podrejen. Ni smel zapustili kajute in sprejemali obiske. Njegova pisma so bila cenzurirana. Seveda je bil zelo potrt. »Mukoma se je vzpel na bergljah, ueri-'iC d".*1- z,omliene noge. m« poljubil in se zahvalil. Bil |e hudo razburjen, dasi je brzdal svoje živce. Nepopisno shujšan in osivel je; že s svojo zunanjostjo je kazal, koliko je pretrpel,« Zato zapusti nepozaben vtis prizor rešitve Italijanov na ledu. »Zappi je planil k meni, zagrabil z obema rokama mojo reko in me dolj£o j*ledal lako hva-ležno, kakor gleda pes gospodarja. Nimam drugega izraza za ta pogled. Mariano, ki je ležal na krovu v svoji nosilnici, mi je objel noge. Njegov obraz je sijal od sreče. Globoko sem bil razburjen in ni mi bilo mogoče govoriti. Vsi smo doživeli trenutek najbolj vzvišene radosti. Zdaj vem, da ni večje sreče na svetu, nego človeka oteti smrti. K meni je stopil umazani kurjač, ki je pravkar prilezel od svojih kotlov. — No, vendar smo jih ven potegnili! — se je nasmehnil in nisem se čudil solzam, ki so zapustile svetle sledove na njegovih od premoga črnih licih,« Knjiga je lepo opremljena, in številne fotografske slike dobro podčrtujejo skromno, a globoko tehtno zanimivo pripovedovanje. »To prvo gredico« v Mlinar-Cigaletovi harmonizaciji. Ženski glasovi so imeli zlasti priliko izkazati se v »Rožmarinu«, prirejenem za štiri- petin šestglasni ženski zbor (iz moje zbirke »Mešani in ženski zbori«). Tudi med ginljivim Jalenovim dramskim prizorom »Nevesta« je mešani zbor za kulisami neprenehoma prepeval narodne pesini, kakor »Rože je na vrtu plela«, »Kaj ti je deklica«, »Pojdent v rute«. Tako so se poslušalci ob tej priliki lahko pošteno uaužili priljubljenih narodnih pesmic. Koncert je vobče prav dobro uspel. Poslušalci so bili videti z njim zadovoljni. Dirigent, pevski zbor in solisti so častno rešili svojo nalogo. Dinamiko pa bi si želel na nekaterih mestih še boljšo. Zlasti ob solo-spevu bi se moral zbor še bolj zatajevati ter v komaj stišnem »pianissimo« stopiti popolnoma v ozadje. Vtis bi bil neprimerno večji. Tudi izgovarjavo bi si želel tu pa lani jasnejšo. Končno še svetujem, naj se v prihodnje nikar ne prirejajo koncerti v tako skrajno nepri-ličnem času, kot ie cvetna sobota ali cvetna nedelja. ____Fr. F-č. Alojzij Mihelčič: Kraljici maju, 7 Marijinih pesmi /a mešan zbor. na prodaj: Jugosl. knjigarna v Ljubljani. Mohorjeva družba, Go-ričar in LeskovSek, Slomšekova zadruga v Celje, Cirilovu knjigarna v Mariboru. — Te krasno ti.togiufjrune, skrbno zamišljene in z veliko marljivostjo prirejene pesmi so v harmoničnem in melodičnem oziru prikladne našim razmeram in kažejo velik napredek, skladatelja Mihelčiča. Harmonije so izbrane, melodije plemenite, tok naraven. Vmes so tudi pesmi s samospevi in to |x>živi skladbe in jim dajo mik. Menim, du bodo pesmi modric in se na naših korih udomačile. — P. II, Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer. Petek, 25. uprilu: LJUBIMJiC SVOJI. ŽENI _ Red E. Sobota, 26. aprila: KONEC POTI. — Red B. Opera: Začetek ob pol 20 zvečer. Petek, 25. aprila: zaprto. Sobota. 26. aprila: CAR IN TESAR. — Red I). Nedelja. 27. aprilu: NORMA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Pelck. 25. aprila: Zaprto. Sobota, 26. aprila ob 20. uri: CARIČINE AMAZONKE«. Ab. A. Kupom. Katoliška Franci[a Napredek verskega življenja med visokošolri v Parizu se vsako teto izkaže najbolj o Veliki noči. Posebni cdbor razpošlje takrat kakim 20 visokim šolani vabila za velikonočno obhajilo in odgovori na vabila so vsako leto številnejši. Ionsko leto se je tako zavezalo opraviti svojo dolžnost 13.800 akademikov, lelos pa že 1800 več. Na nekaterih šolah kol so Politehnika, Visoka rudarska šola. Visoka gradbena šola in podobne. je že veČina akademikov globoko verska. Ta vzgled začenjajo posnemati tudi fakultete na Scrbuiii. Na pravni fakulteti je bil ustanovljen pred 2 letoma katoliški krožek, ki šteje danes več. kol 300 članov. Prirodoznanska fakulteta ima od par mesecev sem enak krožek, ki ima tudi že 200 čla-■lov. Francozi so lahko ponosni na lako elito, ki bo vračala pozneje njih deželo Bogu. Papeški legat na Evhnrističneni kongresu v Karlagini bo kardinal Lepicier. ki je ludi legat pri slavnoslih v časi 500 letnice sv. Ivane d"Are lansko leto. Kupola monlinartskc biuilike bo odslej vse noči razsvetljena v znak božje čuječnosti nad Parizom in neprestanega čežčenija Najsvetejšega, ki je v njej Izpostavljeno noč in dan. Prvi jo je razsvetlil kardinal Verdier sam in izvršil simbolično geslo pariškega nadpastirja. Katoliške skavtinje (guides de France) so imele pred kratkim v Parizu svoje letno zborovanje. I/, poročila posnemamo, da šteje organizacija več kot 3200 članic razdeljenih v 105 odsekov. Kol skavli tako se ludi gibanje skavtlmj zelo ugodno razvija v Franciji. Butal ArnoiiM, eden nnjholj uglednih predstavnikov francoskega katolicizmu, ndvokat, prof. na kat, univerzi in pariški poslanec je bil odlikovan od napeta z redom Gregorja Velikega. I Umrl je škof Jul i en, ki je vodil dobrih 15 let škofijo Arras v severni Franciji. Bil je mar-kantna osebnost francoskega episkopata. Njegova globoka izobrazba ln širokogrudnost so ga napravile za vplivnega posredovalca med Cerkvijo in državo na Francoskem. Bil jc velik pacifist, in lo prepričanje je uklesal ludi v eno najlepših vojaških pokopališč Notre Dame de Lorelte pri Arra-su. Slovel je kol pisatelj iu govornik. 23. do 27. julija 1930 se bo vršil v Lurdu velik inarjnnski kongres, na katerem se bodo vse prireditve in razprave pečale z dogmo o brezmadežnem spočetju. Istočasno se bo obhajala 100 letnica čudodelne svetinje. Škof Gerlier, ki kongres sklicuje, je prepričan, da bo uspeh veličasten. Iz kršč. socialnega gibanju Ustanovni kongres za mednarodno organizacijo krščanskih javnih nameščencev se bo vršil 26. in 27. avgusta 1030 v Kolnu. Program zborovanja obsega razgovor o pravnem položaju tega osebja v posameznih deželah in poročilo o stanju organizacij javnih nameščencev v poedinih državah. Dosedaj so udeležbo na kougresu prijavile dve organizacije iz Nemčije, ena iz Belgije, iz Švice, iz Avstrije in pet iz Ilolandske. Mednarodna zveaa krščanskih strokovnih organizacij zboruje 25. in 20. aprila v Berlinu. Dnevni red obsega med drugim poročila o vprašanjih, s katerimi se je od zadnjega zborovanju krščanska internacionala bavila iu poročilo berlinskega delegata F. Rarultruscha o nedeljskem počitku o nedeljskem delu. Glavni tajnik bo |>o-dat poslovno poročilo o delil krščanske interna-cionale. — Ker je lelos desetletnica, odkar krščanska strokovna internatiouula obstoja, se bo |>o končanem kongresu vršila ludi javna manifestacija v večjem slogu. Dne 2(5. aprila bodo delegati sprejeli pri državnem delovnem ministru dr. Steger-vvaldu. Šport Ilirija t Primorie V nedeljo, dne 27. aprila doseže pomladanska prvenstvena sczoua v Ljubljani svoj višek s tekmo Ilirija : Primorje. Oba stara rivala sta se za lo srečanje dobro pripravljala in nista zamudila nobene prilike, da »veji moštvi obdržita v formi. Ilirija ima za seboj več težkih tekem, ki so ji pripomogle do tega, da zie na tekmo s Primorjem s precejšnjim samozaupanjem, V igri proti GAK-u v ponedeljek je pokazala, da zna biti odločna in prodorna. Primorje ludi ni počivalo. V zadnjem času je gostovalo v Belgradu in Šabcu. V vseh teh tekmah je doseglo lepe rezultate, ki kažejo, da se nahaja trenutno v dobri formi. Pri mer ju i. zmago v tej tekmi svoje pozicije v prv. tabeli ne more popraviti, skušalo pa se bo na vsak način revanžirati za svoj jesenski poraz po Iliriji. V» predigri se srečata rezervi obeh klubov in se obeta tudi tu lepa in zanimiva igra. Tekmi se vršitu na igrišču Ilirije ob 3 pop, SLUŽBENE OBJAVE LNP. (Iz seje u. o. z dne 13. aprila 1930.) Na redni glavni skupščini dne 16. aprila 1.1. je bil izvoljen sledeči upravni odbor: predsednik: Ribar Miloš, I. podpredsednik: Stanko Jurij, II. podpredsednik: ing. Debelak Milutin, I. tajnik: Kuret Marjan, II. tajnik: Kovač Pavel, blogajnik: favn. Šetina Franc; odborniki: Kralj Ivan, Malovrh Drago, Vospernik Ulrih, Kemporle Ciril, Dorčec Ivan, Novak Ivan, Logar Stane, ing. Kuliš Vinko, Buljevič Dinko, Betetto Evgen, Marinič Alojz, Bo-stič Anton. Nadzorni odbor: nač. Sancin Ivo, ing. Wolf, Vičič Milan. Konstituiranje podsavezniti odborov: poslovni odbor: predsednik: Stanko J,, tajnik: Kovač P., blagajnik: Šetina Fr., odborniki: Rovan, Kovač Jaka, Cek, Kačar in Aceto. Kazenski odbor: predsednik: ing. Debelak M,, ta'nik: Kovač P., odborniki: Koruza Fr., Pintarič Ivan, dr. Dougan, Bucik Tone in Kuliš Anton. Delegat LNP v odboru za delegiranje sodnikov: Dorčec Ivan. Delegat LNP v odboru izpraševalne sodniške komisije: Buljevič D. Odbor za kaznovanje sodnikov: predsednik: Ribar M„ odbornika LNP: K-alj Iv. in ing. Debelak M. Podzvezni kapetan: Hafner Josip. Seje poslovnega odbora se bodo vršile redno vsako sredo v prostorih Delavske zbornice. Za nedeljo, dne 27. aprila je odrejen sledeči prvenstveni progrum: Igrišče SK Ilirije: dopoldne ob 9 prvenstvena tekma Natakar : Reka; ob 10.30 Slovan : Grafika. Službujoči odbornik LNP g. Cek. Blagajno vedi SK Slovan. Vsak klub postavi po dva reditelja, ki naj se javita ob 8.30 službuočemu odborniku LNP. Stranski sodniki pri prvi tekmi: Narobe M iroslav, Reka naj ga še določi, pri drugi tekmi: Kune Viktor in Legat Mirko. Igrišče Ilirije popoldne ob 15: prven. tekma rezerv SK Ilirija : ASK Primorje; ob 16.30: I. moštvi SK Ilirija : ASK Primorje. Oba kluba imata postaviti po 6 rediteljev, ki naj se javijo službujočemu odborniku LNP g. Dorčecu ob 14.30. Blagajno vodi LNP. Stranski sodniki za prven. tekmo rezerv: Olruba Stane in Bizjak Herman, Za tekmo I. moštev se naproša SZNS, da določi kot stranske sodnike sav. sodnike. Klube opozarjamo, da morajo nositi reditelji roditeljski znak. Sporoča se vsem klubom, da je i nadalje naslavljati dopise za LNP na naslov: LNP, poštni predal št. 138. V | pogledu korespendiranja z instancami LNP bodo > klubi prejeli v najkrajšem času daljšo okrožnico. Tajnik I. ' Slovan : Grafika V nedeljo se srečala tudi oba tekmeca za prehod v I, razred, to je Slovan in Grafika. Tudi ta tekma bo ostra borba za točke. Oba kluba stojita v prvenstveni tabeli na istem mestu, ker je bila tekma v jeseni razveljavljena. Radi tega bosta skušala oba kluba doseči vodstvo v tabeli Kot predlekma k tej igri se vrši prvenstvena tekma Natakar : Reka. Tudi ti lekmi se vršita na igrišču Ilirije in sicer dopoldne. Razne športne vesti Medmestna tekma Belgrad : Sofija je odpovedana radi pomanjkanja terminov. Jugoslovansko moštvo, ki bo nastopilo v tek-mi proti Romuniji za zlati kraljevi pokal je takole sestavljeno; Mihelčič — Ivkovič, Beleslin — Arse-nijevič, Premrl, Djokič — Tirnanič, Marjanovič, Luburič, Bonačič, Ivragič. To jc naše najmočnejše moštvo, ki je v stanu romunsko reprezentanci premagati in si osvojiti dragoceno darilo, ki preide v trajno posest JNZ, ako zmaga v tej tekmi Ni pa še gotovo, če bo Zagreb dovolil igrali Mi-helčiču in Premrlu. Prvenstveno tekmo Ilirija : Primorje, ki se vrši v nedeiio, bo sodil sodnik iz Belgrada. Kluba sta se sporazumela in sta v prvi vrsti predlagana Joksič ali Ružič. Nogomet v tujini Angleži v Švici. Znamenito angleško amaler-sko moštvo Corinthians je porabilo velikonočne praznike za dve tekmi v krasni Švici. Tako so prvi dan nastopili v Bcrnu napram sedanjemu švicarskemu prvaku Young-Boys. Angleži so zmagali s 7:1 (2:0). Ta rezultat miiogo pomeni. Švicarski prvak je nudil le prvih 30 minut zadovoljivo igro. toliko časa so namreč Angleži rabili, da so prišli v igro. Nato pa je Corinthians navdušil gledalce s svojim nastopom in v kratkih presledkih je padlo vseh 7 golov. Presenetila je vse ona ljubezniva skrb, katero so Angleži pokazali do nogometa. Bila je lo najpopolnejša iu najlepša nogometna tekma, kar so jih videli v švici. -- Drugi dan pa so igrali Angleži v Ziirichu napram Grasshoppers iu zmagali s 3:2. Prvi polčas 1;L Tukaj pa Corinthians ni pokazal vsega znanja in le nekako površno so odigrali tek mo. — Pokazali pa so vsej Švici, koliko prave lepote je v nogometnem sporlu, ako igralci nastopajo z ljubeznijo in srcem za ta šport. Dunajsko prvenstvo. Zadnje prvenstvene tekme so bile pač težke borbe« za točke. Edina izjema je bila tekma Austria:F. A. C., kjer jc moštvo Au-strije nudijo jako temperamentno iu vendar tako lepo iu zaokroženo igro, da jo je pohvalila celo stroga dunajska kritika. Zmaga Austrije s 3:1 je bila zaslužena. To moštvo kaže še največ mladostnega ognja. Odlikoval se je v igri »čudežni« Sinde-lar, ki je sam zabil 2 gola. — Z 2:0 je zmagal tud; Rapid nad W. A. C.-om. Zelo težko pa se je Admiri posrečilo, da je s 3:2 odpravila Vienuo. Igra ni bila na višku. Tabela izgleda sedaj tako-le: I. Rapid (24 točk); 2. Admira (23); 3. Vienna (22); 4. W. A. C. (10); 5. Austria (18); 6. \Viener Sportklub (13); 7 F. A. C. (13); 8. Nicholson (12); 0. Wacker (II); 10 Hertha (10); 11. liakoah (7). RAZNO. Nov evropski rekord. V Parizu ie na neki prireditvi Francoz Faye izboljšal Kiippcrjev evropsk: rekord v hrbtnem plavanju na 400 in. Rabil je namreč za to daljavo le 5:31,4 min, dočim je Kiipper dosegel čas od 5:57,0 min. Dražba gozdnega veleposestva Vršiče - Jelov breg v Gorskem kotaru, last konkurzne mase A. Kajieža iz Kočevja, se bo vršila dne 5. maja ob 16 v Zagrebu, Palače hotel, Akademički trg, pritličje, levo. Šuma meri 600 hektarov, je arondirana, leži ob cesti, sestoji v glavnem iz jelke in bukve v razmerju 2 : L Sečno dovoljenje je izdano za okrog 6000 m:1. V gozdu sc nahajajo logarska poslopja. Izklicna cena znaša 1 milijon dinarjev. Vsak ponudnik mora založiti kavcijo 150.000 dinarjev. Zdražitelj je na svojo ponudbo takoj vezan, prodajalec pa si pridrži 10 dnevni rok za premislek. Pojasnila daje podpisani. Za ogled na licu mesta je potrebno dovoljenje podpisanega in prijava pri nadlogarju Jelencu na Vršičah Dr. Ludvik Grobelnik, notar v Ribnici na Dolenjskem, kot upravnik konkurzne mase. Zahvala Za prisrčne izraze sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli osebno ali pismeno in ki so nam ob prerani izgubi našega nadvse ljubljenega očeta, gospoda gusta Žabkarja industrijalca, posestnika itd. lajšali našo neizmerno bol, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala bodi izrečena g. zdravniku dr. Špornu za njegovo izredno skrb in požrtvovalnost, častiti duhovščini, zastopnikom upravnega sveta, ravnateljstvu, uradništvu in vsemu uslužbenstvu Strojnih tovarn in livarn, zlasti še g. Šargonji za njegovo nadvse veliko pomoč in uslužnost. Globoko zahvalo smo dolžni ljubljanskemu županu g. dr. Dinko Pucu, podžupanu g. prof. Jarcu, čč. gg. o. Kazimirju Zakrajšku in Kopatinu za tolažbcpolne obiske pokojniku ob bolezni, upravi Narodne banke, Rokodelskemu društvu s predsednikom preč. g. Alojzijem Strojem na čelu, pevskemu zboru in godbi za prelepe, tolažbcpolne žaloslinke, zastopnikom raznih oblasti, korporacij in društev, vsem darovalcem krasnih vcncev in cvetja ter končno vsem znancem in prijateljem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. V Ljubljani, dne 24. aprila 1930. Žalujoči ostali. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica tHO Din aU vsaka beseda »O par. Najmanjši oglas - 5 Din- Oglasi nad devet vrstio s« računajo vite. Za odgovor znamko 1 - Na vprašanja brez znamko ne odgovarjamo Službe iščejo Prodajalka 20 let stara, izurjena trgovine i. mešanim blagom, vešča strojnega plctili-stva in gospodinjstva, želi premeniti sedanje mesto. Cenjene ponudbe na upravo pod št. 4750. Dober Žagar 1n cirkularist išče stalno mesto na venecijanki — zmožen vseh popravil, z 12 letno prakso. Naslov \ upravi lista št. 4740. Služkinja ki zna prati, likati, šivati, pospravljati sobe in jc vajena drugih hišnih del, sc sprejme v malo družino takoj ali s 1. majem. Vpraša se pri ravnatelju Franjo Vidicu, Dunajska cesta 61, priiličje. Istotani sc proda po nizki ceni lesena veranda s 7 okni, dolžina 390 m, visočina 7 metrov. Ženitbe Službo išče trgovski pomočnik, izu-čen v trgovini ali spece-riji s polletno prakso —-priden in pošten; nastopi takoj s 1. majem. Ponudbe na oglasni oddelek j Slovenca pod šifro »18« Strojnik \ ešč tudi elektrike, išče službe. - Naslov v upravi »Slovenca, pod št. 4781. Službodobe Gospodična samostojna vzgojiteljica k dvema otrokoma z nekaj znanjem šivanja se sprejme. - Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Otroka«. Znanja želi trgovec in posestnik s pošteno, krščansko gospodično ali neodvisno \ dovo od 35—45 let staro, ki je dobra gospodinja, ima veselje do trgovine in gostilne, ter ima vsaj 300.000 Din gotovine. Ponudbe s sliko na upravo -Slovenca«, pod -Dobra gospodinja« št. 4396. Stanovanja Duhovnik išče v sredini mesta za takoj ali pozneje stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in ostalimi pritiklinami. -Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Kompletno stanovanje«. Pouk Šoferska šola I. oblast, konc.. Camernlk, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236. Pouk in praktično vožnje. Učenca v trgovino z mešanim blagom sprejmem takoj. Pogoji: posten, zdrav, če mogoče 2 razr. meščanske šole. Starost 16 let. Vse ponudbe poslati na Anton llrastelj. trgovina z mc-tanim blagom, Sv. Lenart, Slov. gorice. Vajenca ra mesarsko in prekaje-valsko obrt sprejme Franc Golob, Ljubljana MI — Jerncjeva 47. Sprejme se hlapec r.a poljska dela v okolici Ljubljane. Krmil bi tudi 6 glav živine. Ponudbe na oglasni oddelek Slovcn- Krojnški mojstri, pomočniki, šivilje, nešivi-Ije! Da omogočimo tudi revnejšim pouk prikroje-vanja, smo v modnem salonu za krojače, šivilje, ki hočejo šivati, vpeljali praktične vaje, da popoldne šivajo in kroj praktično preizkusijo, zato imajo cenejši tečaj, da ga bo lahko vsak obiskoval. Pričetek tečaja dne 1. maja. Poslužite se te ugodne prilike in sc takoj prijavite. — Izdelava krojev. - Krojno učiliiče, Ljubljana, Stari trg 19. Puhasto perje kg po'38 dinarjev raz pošiljam po povzetju nn> manj 5 kg Potem čisto belo gosie Itg po 130 Dn, in čist beli puh kg po 300 Din — L Brozovie, Zagreb, llica štev 82 Kemička čistilnica perja Lucerna najfinejša banatska, ki se jc za naše podnebje najbolje obnesla, se dobi pri Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36, trgovina z žitom, semeni in deželnimi pridelki. I! Dieselmofor 30 HP, se proda po ugodni ceni. Vprašati na upravo »Slovenca« pod »Die-selmotor« št. 4158. Elektromotorje transformatorje — razne stroje — elektromaterijal — aparate — popolnoma tovarniško nove iz zaloge bivše firme »Transformator«, prodaja po znatno znižani ceni Vojnovič & Cie. Skladišče Ljubljana — Glince. Glasba Orgle-harmonije izdeluje, popravlja — in uglašuje tudi klavirje po ' nizki ceni. Anton Dernič, izdel. orgel - Radovljica. Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, najcenejše in najfinejše Malek & Mi-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. — Entlanje, ažuriranje, predtlskanje takoj. Opremljena soba s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, sc odda solidnemu gospodu s 1. majem. Naslov v upravi pod št. 4764. Posestva Prodam travnik v izmeri 2 orala, m" po 4 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Sir -nca« pod št. 4714. Malo posestvo s hišo, sposobno tudi za trgovino, kupim oziroma vzamem v najem v bližnji okolici mesta Mari- Vfi"*alU U — v... — ■ --,- -------- ---- ca pod »Stalna služba« I bora. Lukman Ivan, Lim št. 4762. ' buš. Oblastv. koncesionirana šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite v Ljubljani, Blei-vveisova cesta 52. - Prihodnji redni tečaj prične 1. maja. CHifSH Trgovina z mešanim blagom, dobro vpeljana, v okolišu Ljubljane, se odda v najem. Ponudbe pod -Trgovina« št. 4763. Prodamo Parno lokomobilo stabilno in prevezno, z vozom vred, dobro ohranjeno, proda vsled elektrifikacije zelo poceni —-Franjo Jeremic, umetni mlin, Ormož, Slovenija. SEMENSKI FIŽOL pravi ribniški, koks in mandalon ima na zalogi Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36. Bukovih drv prodam 10—20 vagonov, lepih, cepljenih. — Ant. Stcrgar, Kamnik. Moško kolo prodam. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 4662. Hotel Tonrist (prej Sekovanič), Bled -na novo preurejen, priporoča gostom lepe sobe ter restavracijo s prvovrstno pijačo ter izborno kuhinjo. Lep senčnat vrt. Postrežba solidna. Cene zmerne. Entlanje Din 1-50 m Strojno-ročno vezenje za-storov, preprog, kuh. garnitur itd. Prcdtiskarija Izdelovanje damskega perila, najceneje M. Sedov-nik, Florjanska 6. Ljubljana. Pri boleznih in trganju Širite »Slovenca«! v hosteh,mišicah, sklepih nad.gnite še nocoj bolna mesta s preparatom 2e zjutraj boste vstali prirojeni. V lekarnah in drogerijah 1 steklenica ALGE Din 16,— Zahvala Ob smrti naše nepozabne, iskrenoljubljene vzor-sestre, svakinje in tete Marife Šega izrekamo toplo zahvalo vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, vsem, ki so spremili pokojnico na njeni zadnji poli. Prav srčno se pa zahvaljujemo za vse mnogobrojne iz srca prihajajoče izraze sočutja in tolažbe. Ljubljana - Jesenice, 22. aprila 1930. Žalujoči ostali. Na prometnem mestu Dunajske ceste se bodo meseca avgusta oddali v najem prostori za pisarne ali druge obrtno-prometne namene — 5 Sob — posamezno ali skupaj. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Pisarna« 4700. Gozdna semena Saša Stare Mengeš Šuinsko-industrijsko podjetje Dobrljni-Drvar d. d. Potrebujemo eno strokovno moč za vodstvo velike šumske eksploatacijc. Pogoji za dosego tega mesta so: 1. Kvalifikacija po § 77. zakona o šumah za kraljevino Jugoslavijo. 2. Čim boljše znanje šumske cksploatacije. 3. Poznanje gradnje in raba izvoznih naprav. ■1. Administracija velike šumske cksploatacije. Prosilci naj pošljejo ponudbe centrali podjetja v Sarajevu najkasneje do dne 10. maja 1930. Uprava. 100 ks koruze 142 Din Zdrava, suha, za mlev — prodaja proti gotovini JOS. BAHOVEC SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA Lanene tropine in ilruKn krmila nudi nnjceueil A. VOLK, LJUBLJANA Rcslievn rcsln 24. VclcIrRovinn iita in moke. Stole stare, lesene, popravljam in politiram. Grem tudi na dom. Naslov v upravi Maribor. Strelovod dajte montirati samo od oblastveno konces. instalaterjev ako hočete, da bo isti brezhibno funkcioniral. R. dakelj, Slo-vcnjgradec, Vam montira kompleten strelovod za 800 Din naprej in vodovode po jako nizki ceni. V zalogi ima pocinkane cevi po en gros ceni, Din 4 — Din 3 — Din 2-75 jRjdova moka Polenta, zdrob . . . Koruzna činkv moka , Razpošiljam vsako množino od 25 kg naprej. PAVEL SEDEJ, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko. ZA IZDELAVO AJDOVIH IN KORUZNIH KRAJEVNI ŠOI.SKI ODBOR NA VRHNIKI javlja tužno vest, da je danes, dne 23. aprila, umrl gospod šolski upravitelj na Vrhniki. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek 25. aprila ob 15 izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. Na Vrhniki, dne 23. aprila 1930. Zahvala V nesreči, ki nas ic zadela s smrtjo dragega nam očeta, starega očeta itd. Dosipa OSivofti so nam bili v uteho mnogobrojni izrazi sočuvslvovanja, pokojniku darovana cvetje in častno spremstvo na njegovi zadnji poti, kar vse nam potrjuje izpolnitev naše iskrene želje, da bo ohranjen blagemu pokojniku trajen spomin. Rečica pri Bledu, dne 23. aprila 1930. Žalujoči ostali. ""J U-QQ C/5_ — > •O , w "O? go «55o S «• N ^ CO f^N j« j a ..os to m'«-?, t* * ..S« So O^CJ .. ?>_ S N J^i 4, N » o « n « ■o« > .r a £> D a . N i % * d o • I £ -"OP? -O a 1 S S,d o dCJiS O .h •*!< " 3a ..o . 2 J N O} i-s-šsg" Al I »X •a n > s c « N5 lQ £ a 1 i 'SUi" B05 a a V dlSS« -IJ u --O k i it" IO-3 Maurice Constanfin \Veyer: '4 Človek se sklatim čez svojo preteklost . . . Hitel sem v krčmo. Tam jo Napoleon razsajal kot j divjak, natreskan kar se da, in se pridu šal, da, bo iz Archerjeve glave napravil beefsteak. Rdečelasec ga ni imel nič, manj pod kapo. Krčmar ga jo z največjo | muko držal v nekem kotu pokonci. Mod tem me je j klical neki trgovski potnik, z melono postrani, ves razsrjen, za pričo, kako ta prizor jasno govori za uvedbo proliibicije. Napoleon je skakal kot obseden, i z ostrogi rožljaje, po prostoru in suval s svojimi dolgimi rokami v zrak. Nevarna slika! A Zame nc. — Poznal sem ga dobro. Ne preveč nežno sem ga zagrabil zn ovratnik ter ga pozval, naj gre z menoj. Ne grem, dokler tej pasji nogi ne zrahljam kosti! je rjovel. Psovk, ki mu jiii je Archer metal za odgovor nazaj, nisem utegnil slišati, ker jih je krčmar Turnhill dušil na lak način, da mu je bil s svojo mogočno kosmato pest jo v zobe. Ali mislite, da ima ta surovina kako orožje pri sebi? je poizvedoval trgovski potnik v skrbeli. Brez besede sem skomignil z rameni, kajti svojo sapo' sem nujno potreboval, da ukrotim Napoleonu. V ostalem je pa bil itak že napravil nekaj lepih komedij. Bilo jo jasno, da je zapravil ves denar, ki som mu ga na njegovo željo izplačal kot predujem. Lahko sem si predstavljal, kako se je izcimila vsa stvar. Najprej je velikodušno povabil ve« svet na gostijo. Prisegel bi, da je bilo tako. Samo Timma, ki je nekje ležal, zvit v klobčič, bi bil pogledal, ali O'Molloya, ki je s sol- zami v očeh pil z Mac Phersonom bratovščino, ali kot slednji dokaz: račun! Avtomatična blagajna je kazala pet in dvajset dolarjev. Ves ta denar je bil zapit in Napoleon je plačal. Vprašal sem polnega in razjarjenega krčmarja. Da, je godci, kar se tiče plačila, jc plačal kakor mož beseda — a kako ti ravna s pijačo! Kakor preluknjan škaf! Naposled mi je prišlo na um, da bi Napolenu rekel, da je zunaj neznan človek, ki si ogleduje njegovega žrebca in ga hoče zajaliati. Hipoma je pozabil Napoleon na prepir, planil na prosto, objel glavo svojega konja ter mu poljubljal nozdrve. Izročil sem Paulu Durandu listek, na katerem je bilo zapisano vse, kar sem bil namenil kupiti ter sem ga prosil, naj preski' i ostalo. Potem smo zajahali konje. l'o daljši ježi se je Napoleon zopet iztreznil. * Napravili smo gaz v grmovje in začeli prodirati v liosto. Debela, ostrodišeča seč je bohotno rastla po-vsodi med drevesi. Okrog izbranih debel smo morali s sekiro delati prostor; iveri so odskakovale. Paul Durand in Archer, ki ga je radovednost bolj gnala kot maščevalnost, sta odpirala oži na ste-žaj, ko sta videla, kako urno vlečejo naši žrebiči dolga debla, privezana ob sedelne glaviče. Se bolj ; seveda, ko je Napoleon — ki se je pri tem imenitno j zabaval — kazal neumnim kmetom, kako znajo vleči | konjiči v pomanjkanju oprave, prav čedne tovore kar i na repu. Na tak način se domorodci mnogokrat po-j služil jejo konj. Tudi to bo napredek polagoma iz-| brisal. Škoda! Ko smo začeli vezati debla, se je ponudil nleče-lasec zn sotrudnika. Bahal se je, da to dobro ume, in zares smo ugotovili, da zna ravnati prav spretno s svojo sekiro... Navezanost izseljencev in radovednost nam je nudila nadaljno pomoč. Zvečer so se pojavili: oba 0' Molloyeva sinova, orjak Grant, suhec Mac Pherson in so vsi obljubili, da pridejo tudi sledečega dne malo na pomoč. Paul Durand se je moral hitro peljati v vas po \vhisky, po sod piva, po gnjat in konzerve. Kakor pasti se je Napoleon izogibal koče, ki mi jo je zgraditi pomagal. Čezdalje bolj neusmiljeno ga je indijanska kri klicala nazaj v prerijo. Čim bo imel svoje dolarje v žepu, bo odšel nekam na jug, sam ne ve še prav, kam. Nemara v južnozapadni smeri od Alberte, ali v Wyoming, v najhujšem slučaju pa v skalovito Oklaliomo. Nekje bo že našel živinorejca ali trgovca, ki bo znal ceniti njegovo umetnost in znanje o konjih. V hitrem dim sem ga spremljal kos poti. Pod lassom je veselo ropotala priprava za kuhanje na špirit. Malo zalogo živeža sem mu jaz pritrdil zadaj k sedlu. Približno pet in dvajset milj v južnozapadni smeri od 0' Molloyeve domačije, v senci od strelo razklanega topola, sva zadnjikrat skupaj obedovala. Kakor vlažna cunja se je vlegel molk na najina drgetajoča ramena. Brez besed sva poslednjikrat po' kadila skupno pipo tobaka. Tačas sc je pasel moj csedlani konj v najlepši slogi zraven njegovega lisca. V šali je zdaj pa zdaj »avsnil eden po travi, ki jo je drugi populil, božala sta drug drugega po vratu in grivi, iiše sia k temu porezgetavala. Z roko, s katero sem držal vajeti, sem trdo potegnil svojo kobilo, da je nagloma šinila -glavo kvišku. Z nemim očitkom me je pogledala, nežnejšega postopanja .vajena. Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Karel Ceft. Izdajatelj: Ivan lUkoTM. redniki Franc Kremiar.