2IVL7EN7E IN SVET ŠTEV. S. V LJUBLJANI, 16. JANUARJA 1933. KNJIGA IS. SMUČARSKA RADOST DOLGA NOČ RUDOLF KRESAL NADALJEVANJE ark Angelo se vidi, kako je rasel. Doživlja vso svojo mladost po tolikih letih vsako leto, vsak _ dan iznova. Od miloščine in palice razbičan, v sebi nenehoma krvaveč, vsakega človeškega dostojanstva oropan, se je vzpenjal kakor ranjena zver skozi vsakdanjost kvišku z naporom svoje kipeče misli do svojega upornega srca. Ko so bratje šli po svetu, je mati pričela vidno irati. Kako je skrbela zanj x zadnjimi silami. Poslala ga je v šole. Ostala je sam . H koncu druge šole je umrla. Sama, od vseh zapuščena. Nihče ji ni zatisnil dobrih oči, tistih lepih oči, v katere je bil Mark Angelo zaljubljen, ki so ga božale in krotile, kadar mu je prekipelo srce. Zadnjo uro je bila sama. In potem je pismo prišlo prepozno. Prejel ga je le nekaj ur prej, preden so jo pokopali. Pa saj ne bi bil mogel priti k pokopu. Denarja za vlak ni imel. Peš je bilo daleč. Našel bi jo bil že zasuto, le svez grob. Vest o njeni smrti je sprejel mirno. Nič ga ni presenetila. Morda so mu oči bile en trenutek vlažne. Sedel je k mizi in se zamislil. Srce je bilo že takrat ločeno od misli. S spoznanjem, da tako mora biti, je umiril bolečino. V prsih ga je peklo. A peklo ga je že prej. Tisti čas, ko so njo pokopavali, si je umival noge. Malo pred tretjo uro je šel V šolo. Bos. Nikomur ni povedal o smrti njemù najbližjega človeka. Nihče ni na njem opazil najmanjše izpremembe. Življenje je teklo dalje. V sedmi šoli so ga izključili. Prebijal se je z giacom in z vljudnim smehljajem po gosposkih hišah. Potem se je udeležil nekega političnega shoda. Govoril je. Po njegovem govoru je sledila demonstracija. On je šel spredaj. Tik zastave. Videli so ga. Bilo je konec. Zvečer so ga zaprli. Ko je po dobrih štiri in dvajsetih urah prišel v šolo, je bil pripravljen na najhujše. Miren kakor vselej, miren kakor ob materini smrti, miren zdaj, ko je umiral spet en Anton Crvina in nastajal novi. Knjige je pustil doma. Prišel je praznično oblečen poslušat odslovilne besede gospoda razrednika. Razrednik je govoril o disciplinarnem redu, prebral je odlok profesor- skega zbora in najvišjega šolskega sveta: in stisnil Mark Angelu roko z besedami: »Delajte, bodite srečni in v bodoče bolj previdni!« Mark Angelo se je za tople besede zahvalil in stopil na cesto — svoboden. Kako dolgo je že od tistih dni. Dvanajst let je poteklo. Od teh je tri prebil za zidovi daleč nekje, na robu sveta. V ječi se je naučil težkega dela in samote. Tudi temu je že dolgo. Vrnil se ie spomladi. Letos, pred veliko nočjo je listal po koledarju in se smehljal, da uživa prostost že četrto leto. Nič se ni izpre-menilo. Sveča je že davno ugasnila. Ni opazil. Gleda v strop. Skozi okno pada na vznožje medla svetloba ulične svetilke. O, to je stara lega. Takole vznak je ležal večer za večerom in premišljeval tri leta, noč za nočjo, strmel v strop in žejno lovil vsak žarek, ki je padel na steno skozi zamreženo lino. Takrat je bila mesečina, zdaj je ulična svetilka. Iz sosednje sobe je že nekaj časa čuti pritajen šepet. Oni tam za steno se nemirno obračajo. Veliko jih je. Ona, gospodinja in štirj< majhni otroci. Najstarejšemu je enajst let. Deklica je. TTada. Mark Angelu pospravlja sobo. Lep otrok. Z velikimi, zmerom vprašujočimi očmi, zgodaj razvit, še poldrugo leto, morda le še eno leto, pa bo zrela, razcvetela roža. Mark Angela ima rada. Tako otroško rada. Zmerom bi ga gledala. Zjutraj \ pride k njemu in mu želi dobro jutro. Nikoli ne pozabi. Vpraša ga, ali mu more s čim postreči. Mark Angelo pa se ji nasmehne. Odkima. ,Ne, Nada, hvala lepa', pravi. In Nada gre. Če Mark Angelo česa potrebuje, mu je treba le lahno, prav nalahno potrkati na steno. Ona ga takoj sliši. Zasopla se ustavi pred vrati. Čez nekaj trenutkov potrka. ,Da, Nada!' pravi Mark Angelo in se ne more ubraniti smehljaja. Tudi on ima tega resnega otroka rad. Nada vstopi in pozdravi. In potem se zmenita. Nada pojde k nekemu znancu po knjige, ali po cigarete, včasi po sadje. Nikoli pa noče od Mark Angela ničesar vzeti. Noče ! Mark Angelu je zaradi tega čudno pri srcu. Zato jo kdaj pa kdaj preseneti. Materi naroči, naj ji da zvečer, preden pojde Nada spat, na blazino bel robec, pomarančo ali knjigo s podobami. Mark Angelo ve, da Nada nima robcev, da je slabokrvna in rada bere. Prihodnji dan pa Nada z Mark Angelom ne govori. Ne pride zjutraj k njemu, da bi mu želela dobro jutro in ga vprašala, ali je dobro spal ali česa potrebuje. Jezna je. Mark Angelo pa se veseli njene otroške jeze, te upornosti. Saj bi ji nikoli ničesar ne dal, ali občutka, da ji je veliko dolžan, se ne more iznebiti. In potem, kadar je jezna, mu je tako lepo pri duši. Ve, da ga ima vsaj en človek res rad, nesebično in tako nedolžno, kakor ga more le otrok imeti rad. Pogosto se pripeti, da je Mark Angelo ves dan doma. Nikamor ne gre. Tudi zvečer ostane v svoji sobi in bere, neprenehoma bere ali piše ali pa sedi pri oknu in premišljuje. Potem pride Nada je pobožal po temnoplavih laseh. Zdaj pa se je tudi pobožati več ne upa. Strati ga je. Nada ga nekaj časa gleda, potem steče hitro iz sobe in se kmalu vrne s skodelico juhe ali kave s kruhom. Brez besede položi oboje na mizo. Mark Angelo jo gleda. Njen pogled je tako čudno globok in svetel. Mark Angelo že ve, da mu ima nekaj povedati. In Nada pravi: »Jezna sem na vas!« — »Na mene?« vpraša Mark Angelo začuden. »Da, da! na vas! — Včasi ste grdi!« mu odgovori in zacepeta z nožicami. Res je jezna. Mark Angelu je hudo. Teh besed, da je včasi grd, ne more slišati. Zmirom ga pretresejo. Morda res ni prav, da jo obdaruje. Pa še tako čudno. Ali drugače ne more. Sklenil je, da si mora za Nado izmisliti kaj novega, nekaj zelo lepega. Da, nekaj zelo lepega. Potem ne bo morda nič več jezna. Ali sam sebi tega ne verjame. Še bolj bo jezna. Poskusi. Moraa ji izvabi srečen smehljaj. In nihče ne sme biti po sredi. Prav nihče. Le on in Nada. TUdi njena mati ne. Da, Nado jezi, ker ji tiste reči polaga mati na blazino! Kako, da se tega že prej ni bil domislil ? Mark Angelo je vzdihnil. Ah ja. Tam je tudi vse narobe. Nada? Ta otrok. Ne mara matere. Matere včasi pozno v noč ni doma. In tudi zato je ne mara, ker je tudi mati z Mark Angelom dobra. Preveč dobra. Tako rada govori ž njim. In kadar govori ž njim, se tako lepo smeje in tako čudno svetlo gleda. Nada vse vidi. Vse ve. Mark Ajjgelo že ve, kako je. Tudi on ve nocoj, kako je. Ona je mlada. Fet in k njemu in ga vpraša, čeprav je nanj jezna, ali je bolan. Ne, ni bolan. Resne, ga vpraša in stopi k njemu. On odkima in se ji ne upa pogledati v oči. Včasi jo trideset let ima. On pa, njen mož je bolan. Le malokdaj je doma. Kadar pride zvečer, vzame v naročje najmlajšega, Jurja, in se pogovarja ž njim. Govori zelo malo. Le kadar pride vinjen, ne da vso noč miru. Takrat morajo pogosto vsi na cesto. Mati in otroci. Potem stoji mati pred hišo, blizu Mark Angelovega okna. Dolgi črni lasje ji padajo preko ramen po hrbtu in prsih. Oblečena je le toliko, da ni gola. V naglici potegne ta seboj, le kar more doseči. Več ne utegne. Njegove pesti padajo po njej kakor po mizi. In potem, ko je zunaj z otroci, je slišati besno preklinjanje in lomljenje. Zdaj pa zdaj zazveni steklo, porcelan, zleti skozi šipo na dvorišče, na cesto. Jurij zajoka, glasno, zategnjeno. Tudi Lenka in Ivanka jokata. Le Nada ne joka. Sama stoji ob požarni stenL Mark Angelo je ne vidi. Skriva se. Stiska ustnice in trepeče od strahu in mraza. Zebe jih. Mark Angelo jih skrivaj gleda. Obhaja ga misel, da bi šel onega ubit. Stiska pesti. Tudi on trepeče. Rad bi jih povabil v svojo sobo. Vse. Otroke in njo. Ali pa vsaj otroke. Jurja, Lenko in Nado. Pa si ne upa. Ne sme. Ve, kaj bi se potem zgodilo. Ne sme se vtikati v družinski prepir. Oni tam bi se zavedel in planil nanj. Nekaj bi se moralo zgoditi. — Tako morajo stati zunaj eno, dve uri. Dokler se oni ne umiri. dalji: ilustriral fhan skodlah O GOLŠAVOSTI DR. FRANC CIBER NADALJEVANJE Pomanjkljivo delovanje žleze asedow bolezni nasprotno stanje: to je pomanjkanje golši-nega soka v krvi in telesu — _ so bolezenska stanja znana pod imeni miksedem, kretinizem itd. Vzrok leži v pomanjkljivi funkciji ščitne žleze, kakor smo, nasprotno, rekli da je pri Basedowu funkcija ščitne žleze ojačena. Že pri običajni golši golšavih krajev opazimo gotove, čeprav malo izražene znake slabe delavnosti žleze. Pri mikse-demu in kretinizmu je bolezenska slika pritirana do viška, ima vse tipične znake pomanjkanja joda v človeku. Najbolj jasno opredeljene bolezenske znake te vrste vidimo pri ljudeh, katerim je bila ščitna žleza ali golša zaradi kateregakoli vzroka v celoti odstranjena, n. pr. rak ščitnice. Koža takih ljudi postane debelušna, nabrekla, suha in bleda, lupi se, lasje izpadajo, spolne zmožnosti vedno bolj pojemajo, pojavi se splošna slabost in utrujenost, spremlja jih občutek mraza in nejasne bolečine v rokah in nogah; gibi so leni, govor počasen, volja je pomanjkljiva, spomin in sposobnost mišljenja peša — človek zapade apatičnosti. In če se to zgodi še pri rastočem človeku, če se mladeniču odstrani golša v celoti, zastane tudi rast. Vse te znake vidimo lahko tudi pri ljudeh, ki niso bili nikdar operirani, katerim ni bila nikdar odstranjena ščitna žleza. V tem primeru moramo- govoriti o naravnem uničenju golše, o golši, ki je izgubila svoje sposobnosti zaradi katerihkoli tudi neznanih vzrokov, o mikse-demu in kretinizmu. Zgodi se, da manjka otroku že takoj pri rojstvu ščitna žleza. To so sicer redkosti, a zgodi se. Tak otrok se razvija povsem tako kakor smo zgoraj omenilL Znaki pomanjkljive funkcije oziroma popolnoma izpadle funkcije ščitne žleze so kar najbolj izraziti. Tak miksedem je prirojen, kongenitalen. Pojavi se pred vsem v negolšavih krajih in se mu tudi pravi sporadični kretinizem. Otrok, tako bolan, ne doživi nikdar svojega dvajsetega leta. Že prej smo omenili, da lahko naenkrat ali počasi odpove delovanje ščitne žleze doraščajočemu človeku. Kako vnetje ščitne žleze je moralo nastopiti in ščitna žleza je blizu uničenja. Tu nastopijo tudi vsi znaki miksedema, poleg tega pa zastane še rast. Govorimo o spontanem miksedemu mladine negolšavih krajev. Potem se lahko zgodi, da odraslemu človeku neha delovati golša. Nastopijo znaki miksedema in pravimo: spontani miksedem odraslih v negolšavih krajih. Mogoče so pa tudi vse prehodne oblike od pravega miksedema pa vse do normalnih razmer. Če ščitna žleza ali golša še količkaj funkcionira, tedaj so bolezenski znaki slabše razviti. V gotovih primerih se bližajo taki ljudje po- vsem normalnosti — vendar pa odseva ix njih senca miksedema. Govorili smo doslej o golši, ki je izgubila svoje običajne sposobnosti, govorili smo o miksedemu v razviti in pri- Endemični kretinizem kriti obliki, govorili smo o pomanjklp-vem delovanju golše v negolšavih krajih. Oglejmo si še golšo endemično godš»-vih krajev. Bolezenska stanja, nastopajoča kot posledica obolele golše endemično golša vih krajev, so zgoraj omenjenim precej slična, vendar si o vzrokih teh bolezni še niso popolnoma na jasnem. Pač je izpad funkcije ščitne žleze tudi me-rodajen. Te bolezni endemično golšavih krajev nazisvamo : endemični kretinizem in z njim v tesni zvezi stoječa endemič-na gluhonemost. Kdo so kreteni in kaj je endemični kretinizem? Pod imenom kreteni razumemo ljudi, ki kažejo že od rojstva kongenitailno, prirojeno, znake pomanjkljive funkcije ščitne žleze, znake prej popisanega miksedema. To so kreteni v splošnem. Specialno se pa rata to ime za bolezenska stanja te vrste endemično golšavih krajev in rečemo lahko, da je endemični kretinizem doma tam, kjer je endemična golšavost Endemično goV-šavi starši rode lahko golšavo deco in ta deca je lahko kretenična. Kreteni rastejo zelo počasi in dolgo, tudi do 30. in 40. leta, a ne dosežejo nikdar normalne velikosti; okostje in postavo imajo čokato, nos mal in sed- last, koža je suha, debela in se rada hipi. Nohti in lasje slabo rastejo, spolovila so več ali manj slabo razvita. Duševno stanje je vedno omejeno, še posebno v primerih, kjer so čutila slabo razvita; saj se gluh in nem otrok mora duševno slabše razvijati. V izredno težkih primerih so kreteni podobni živalim. Njih razpoloženje je pa v nemalem na>-sprotju z njih taktičnim stanjem. Počutijo se prej srečne kot nesrečne in so v veliki meri tiidi optimistični, kar za mi-ksedem, kjer se ljudje zavedajo svojih prejšnjih sposobnosti in zmožnosti, ne velja. Tu se bolniki počutijo zelo nesrečne, V endemilčno golšavih krajih je zete veMko število kretenov in teoretično je mogoče, da vsak golšav roditelj lahko »odi kretena. Knrtemiftni kretinizem Endemična golšavost, endemični kretinizem in endemična gluhonemost so tal bolezenska stanja, ki gredo roko v roki in zato ni čuda, zakaj tolika skrb xa*e- etnih dežel v smislu zdravljenja ali pro-filakse golšavosti. O golšavosti v ožjem pomenu besede dovolj. Še nekaj besed o maligni, zlohotni golši Pod imenom zlohotna golša razumemo nenavadno in povečano ščitno žlezo, kateri ne najdemo vzroka v napačnem funkcioniranju tkiva ščitne žleze, pač pa odločujejo vidiki, ki so merodajni za novotvorbe. Saj poznamo vsi raka v želodcu ali raka na maternici. Kepica tkiva v gotovem organu kjerkoli v telesu začne rasti in raste s tako hitrico, da izpodriva okoli sebe vse, kar je normalno. Zase rabi ta novo- in iz sebe-tvorba polagoma vedno več hrane in živi vedno bolj na škodo ostalega telesa, sebi v prospeh. In kakor nastane rak lahko kjerkoli v telesu, nastane lahko tudi v ščitni žlezi. V tem primeru govorimo o rakasti golši — o zlohotni golši. Prvotno mala ali normalna golša postaja večja, dobi nepravilne obUke, je na nekaterih krajih izbuhnjena in dela vse tiste težave, o katerih smo govorili že pri povečani ščitni žlezi: pritiska na sosedne organe: sapnik, požiralnik, živce, žile — a razlika med zlohotno in dobrohotno golšo obstoji pred vsem v tem, da zlohotna hitro raste in da kakor vsak rak zastruplja telo. Človek, bolan na raku, v kratkem času močno shujša, postane malokrven. opeša in prej ali slej se pojavi rak še na drugih mestih, zato ker se je raznosil s krvjo po telesu. Zlohotna golša se razvija po navadi iz dobrohotne in to v 50. in poznejših letih starosti. Pravočasno odstranjenje rakaste golše na kirurški način nas obvaruje smrti. Ogledali smo si v kratkih obrisih vse vrste golše in opazili, da nam golšavost nudi lahko kaj različno sliko — veliko različnih boležni je mogočih v enem samem organu telesa. Rekli smo tudi, da operativni poseg v veliko primerih odstrani od nas nevarnost bolehanja. Ostane nam še vprašanje: Ali naj se goiša operira in k d a j ? Ali naj se zdravimo z zdravili ali naj se podvržemo operaciji?! V primeru, da vam bo golša v oviro pri vašem poklicu ali vsakdanjem opravilu. vam bo vaš zdravnik v danem primeru najbolj pravilno svetoval. Na tem mestu le nekaj splošnih pripomb k temu vprašanju : Nedvomno in nujno potrebna je operacija pri vsaki zlohotni golši n. pr. raku. Izvzeti so tu primeri, kjer se je rak razširil že preveč na okolico in je operacija tehnično nemogoča. Tu prihaja v poštev obsevanje z rontgenom in radijem. Prav tako je svetovati operacijo v primerih, kjer dela golša mehanične težave; to je: težkoče pri dihanju, poži-ranju itd. Sem spadajo tudi Basedow golše in golše s pomanjkljivim izločen vanjem, ki pritiskajo zaradi svoje velikosti ali lege na svojo okolico. V vseh ostalih primerih, kjer mehanične težave ne prihajajo v poštev, se odločimo za operativen poseg šele takrat, kadar zdravila premalo ali sploh ne pomagajo. Seveda ne smemo pozabiti, da operativno odstranjenje golše ni brez vseh nevarnosti. Saj je znano, da mora biti srce zdravo in da se dogajajo izkrvavit-ve. Toda na to ne smemo misliti, če nam teče voda v grlo, če je operativen poseg nujno potreben. VODA IN SKALA . . . DR. BOŽOŠKERLJ O, TE POLENOVKE! — VIHARNI OBLAKI — SEVERNI RTIČ, TODA LE OD ZDOLAJ — BELA NOČ — DEŽ — STRAH žarečem dopoldanskem soncu med otoki na modrem morju; galebi nas obkrožajo — tako se _ bližamo mali naselbini Hasvi- ku. Dolgo tuljenje naše sirene prikliče velik poštni čoln, da pride k nam po pošto. Ustavimo se in predamo pošto; z otoka pozdravlja nekaj hišic in šola. HAMMERFEST (z evang. cerKvicoj Ko odhajamo, opazujemo čoln, kako se prijetno zibajoč na hrbtovih valov oddaljuje od ladje, še nekaj kratkih ur mirne vožnje, pa bomo v Hammerfestu, najsevernejšem mestu sveta. Pokrajina je veličastna, a pusta. Samo golo skalovje, le čisto nizek pas ob morju je zelen in v prav zaščitenih jarkih se širi življenje tudi še malo više. Le lišaji in mahovi se vzdržijo v tej pusti pokrajini, ki je kljub temu veličastna po svoji masisvnosti in razteg-njenosti. Vse ima tu prostora dovolj, nihče se ne bori z naravo, ker bi bilo brezuspešno — le kjer ona sama to dopušča, si je človek postavil svoj mali leseni dom. Hammerfest! Okoli zaliva razpoteg-njeno mesto kakšnih 4000 prebivalcev, dve cerkvici, protestantska in katoliška, Ob pristanišču visoke lesene shrambe za polenovke, pa tudi ogrodja, na katerih se suši to smrdeče bogastvo Norveške. Seveda smo si Hammerfest ogledali, saj se o tem mestecu toliko sliši v šoli in bere v vseh knjigah, ki poročajo o polarnih ekspedicijah. Prav za prav je tu le ena ulica — takoj za njo se dviga položno, a neizpros- no skalovje, po katerem raste le ma-hovje in v dveh mesecih na leto tudi nekaj trave. Celo kakšna posamezna breza še kljubuje strogemu podnebju. Vpliv Zalivskega toka tu že znatno por jema, ne more več uspešno tekmovati s severno lego, z le poletnim soncem in neskončno zimsko nočjo. Seveda je tudi ves Hammerfest lesen. Šli smo na sprehod, saj je bilo toplo in lepo, sonce je prijazno obsevalo sivo pokrajino, kjer so le hišice v raznih barvah mala sprememba. In vendar daje sončni žar vsej okolici neko slikovito harmonijo — modro nebo, sivo in rdečkasto skalovje, temnomodro morje, na katerem se tu pa tam pokaže bela pena, prijazne hišice, rjavi in včasi tudi živo poslikani čolni starega vikinškega tipa. Prišli smo mimo ogromne, zidame, sive palače tam na pobočju — nova bol- »Lofoten« v Hammerfestu. Pristanišče niča, pač najsevernejša na svetu. Ob za oko prijetnem, za nos neznosnem sprehajanju smo polagoma dospeli k meridianskemu stebru (meridianstot-ten), spomin na merjenje meridiana v prvi polovici preteklega stoletja. Inže-njerji treh držav, Norveške, Švedske in Rusije, so merili skozi 40 let meridian od tu do Ismaila v ustju Donave ob Ôrnem morju: tam stoji drugi steber — v daljavi skoraj 3000 km. Praktično tega meridiana niso nikoli imorabili. Polagoma smo se vračali v mesto, mimo ogrodij polnih polenovk, ki so se tu brez glav na rfepovih obešene lahno zSbaile v toplem, vetriču. V mestu smo pogledali na termometer — +24° C v senci! Kaj, ali smo res na preko 70° severne širine? Stopili srno na ladjo, ki so jo še zmerom krmilli s premogom, saj moramo imeti, dovolj v zalogi za nadaljnjo vožnjo do Kirkenesa. V vseh kabinah so piivili okna — znaik, da bo nadaljnja vožnja najbrže nemirna. Saj sije sonce, saj je nebo tako modro, saj je morje tako mimo! Pa vendar... Odpluli smo proti. severu. Razgled se je širil proti zapadu in severu. Zdaj smo prehiteli počasnega vlačilca, tam v ozadju vozi z lesom nagovorjena ruska ladja, na drugi strani nam prihaja nasproti večja potniška ladja. V ozadju, skoraj tam, kjer se zlijeta nebo in morje v nepregledno, malo soparno sinjino, opazimo nizek otok (Ingoy), pri katerem (še malo sevemeje) je najsevej> nejši svetilnik na svetu — stalno so tam ljudje. In zdaj je tam tudi radio postaja, le čisto slabo se vidijo visoki železni jambori — tam so ljudje! V tej neskončni samoti! Tam so čuvarji severnih ekspedicij, tam love klice na pomoč — zadnje predstraže človeške civilizacije, ki prodira tudi že sem na ta hladni in trdi sever. Le Svalbard (Gru-manti — Spitzbergen) je še severnejši, a taim ni več te stalne vezi s civilizacijo — to je spet svet zase, otok. Okoli visokega rta, ob katerem se je pred dobrim letom v megli razbila potniška ladja, s katere so rešili le nekaj potnikov, zavijemo proti vzhodu v tesni Havosund. Pričakoval sem, da bomo na zapadni strani otoka Mageroy dosegli Nordkap (izg. nurkap, Severni rtič), toda prvi krmar pravi, da je vreme dovolj lepo, da bomo najprej pristali še v Honningsvaagu in potem šele šli na Nordkap. Kako zelo se moti lahko tudi izkušeni pomorščak, so nam dokazale naslednje ure. Vreme! Sonce je še zmerom prijazno sijalo, vendar se je sopara na zapadu že vidno zgostila, tako da so nastali že posamezni oblaki. Veter je pridobil na sili z vsako minuto. Mirno pluje »Lo-foten« po ozkem Mageroysundu proti Honningsvaagu. Preko tega sunda se selijo Laponci vsako leto z vsem svojim imetjem in s čredami severnih jelenov na Mageray in spet nazaj. Tudi tu še rastejo lišaji in v skritih jarkih trava. Zelene lise odsevajo od sivine skalovja — na levo in desno visoka planota, ki pada v strmih stenah naravnost v mor- je. Tam moremo zasledovati telefonski vod do vrha — kam teče? Kje konča? Na tej strani kar ob obali, brez hišice, le za ribiče, ki tu pristajajo. Drug telefonski vod teče pod vodo z ene obale na drugo, kjer se nadaljuje in izgine spet na visoki planoti. Megle so se zgostile; nad sundom visi nizek črn oblak, nad kopnino in Ma-geroyem pa je še modro nebo. Veter je narastel v vihar, morje postaja nemirno. Ali bomo mogli pristati na Nordikapu ? — Oh, seveda, se nam sme- Severnonorveški čolni »vikinškega« tipa je dobrodušno prvi krmar, saj to mi mfe. V Homvikenu, v zalivu pod Nordka-pom, je gotovo še mimo dovolj za pristajanje. — Dobro, srno se pomirili, še preden smo dosegli Honningsvaag, je sonce le tu pa tam še predrlo oblake, meglene, soparne cunje so letele, gnane od viharja, za nami, in so nas že prehitevale. Pluli smo pod strmimi visokimi stenami otoka Mageroy, še vedno po razmeroma mirnem morju. Le vrvi in žice so pele spet meni že znano pesem. Dosegli smo Honningsvaag, veliko ribiško naselbino na južnovzhodni strani Mager0ya. Stisnjena ob strm breg v tesnem zalivu leži ta prijazna velika vas tu daleč na severu, kjer smo se vedno spet čudili, kako more človek stalno zdržati v tej skalnati naravi. Spet smo šli iz ladje, da si ogledamo kraj, ki živi seveda samo od ribištva. Prav čeden vtis nam je zapustil Honningsvaag. Na drugi strani f jorda so se preko strmih črnih sten valile megle, gnane od viharja, sproščene so padale v fjord, ko so premagale višino. Sonce je le še z žarom obrobljalo zgornji rob temnih oblakov, ki so se strnili v steno. Proti vzhodu je bilo Se lepo in jasno, toda viharju ne uidemo, to je gotovo. Kako bo? Vkrcali smo se in odpluli — še zmerom morje ni moglo sprostiti vseh svojih sil, še se peljemo pod zaščito visokega brega. Zdaj — zdaj se bliža že dolgo pričakovani trenutek, da zagledamo Nordikap. Zavijemo proti severu — o, ta žar zahajajočega sonca! Zalila nas je zlata luč, ki je niso mogli za-temniti nobeni oblaki. Liič nas je sprejela in valovi Severnega ledenega mor- Vihar se pripravlja pred Honnnigs-vaagom Ja! Stojtan qpet spredaj in poslušam ter občudujem simfonijo naravnih sil, sproščenih tu na severu, ob pogledu na neskončno oteoeje Severnega ledenega morja. Toda kimata Je postala romantika resnejša. Sonce se je skrilo pod morsko gladino — bilo je taričetrt na 21! Na levi visoko skalovje, tu in tam prekinjeno od zarez in fjord av. S polno paro vozi »Lofoten« proti besneč&m valovom, da dofžemo Nordkap. Bomo pristali? Zdaj se v daljavi prikaže veličasten rt. Ladja hiti boreč se z valovi proti njemu, mimo dveh čeri proti zalivu Horaviken — kaj, še ne bo mirnejše? — Naenkrat zavijemo v ostrem loku proti severu, ven na odprto morje... Torej ne moremo pristati. Kapitan pripelje ladjo tako blizu k skalam, kolikor more. Veličastno se dviga trdni Nordkap nad nami; preko njega žene vihar meglene cape v divjem diru, vse je sivo in črno, še stari sneg v jarkih ne odseva kakor navadno. Nazaj in dalje proti vzhodu! Namenil sem se, da bom nocojšnjo noč prečul, saj je bila najsevernejša za nas, vsaj da dosežemo Nordkym (izg. nurkiin). Zdaj imamo vihar za hrbtom. S 16 imi miljami, torej s polno paro, vozimo pred viharjem, ki žene črne oblake dima še daleč pred ladjo. Prav malo potnikov je še na palubi — večina se je poskrila že v kabine ali pa vsaj v družabne prostore. Prtljaga je trdno privezana in pokrita z nepremočljivim platnom, krov je že ves moker od razpršenih valov, ki bije-jo venomer v steno naše lupinice. Daleč od vseh bregov plujemo zdaj, le y daljavi vidimo na videz nizke obronke, ki obdajajo veliki Porsangerf jord, in na levo pred nami zadnji konec evropske celine — Nordkyn. Daleč je Se do tja in sila viharja še narašča. — Zabliskalo se je v daljavi nad Nordikynam — in spet in še! Živčna napetost narašča. Začenjam premišljevati o domovini, o svojcih, o lastnem delu. Ali bo ladja zdržala? Pač, ladja bo! Pa stroji? Pogledal sem v strojni prostor. Enakomerno bijejo težki bati svoj takt, pomirljivo se smehlja debelušni strojni mojster s pipico v ustih in se očividmo zabava ob mojem morda nekoliko, skrbnem obrazu. Stroji bodo zdržali1! Grem spet na sprednji konec, gledam kako se približujemo sivemu bregu — po polnoči bomo pristali. Hitro se bližamo obali, občutek varnosti narašča. Naravnost v skalnat fjord nas popelje »Lofoten«, morje je tu mirnejše, pristanemo. Dežuje. Vse je sivo v nočnem mraiku; v »beli noči«, kakor pravijo Norvežani. Spet moramo ven, na morje; nekaj časa proti vetru. Vedno bolj se ziblje naša ladja, sam sem še na krovu. Le zgoraj na mostu straži budno oko kapitana in lotsa. še mornarji so se poskrili, kolikor Jim je dopuščala služlba. Komaj smo zavili iz fjorda na odprto morje, nas je spet sprejel vihar, ki je besnel z nezmanjšano silo. »Lofoten« se je blizu obale peljala proti severu. Breg je tu enakomerno visok — morda kakšnih 300 m —, strm, skalnat, kakor da bi prežal na ladje, ki se mu neprevidno približujejo. Valovi so stresali ladjo, plusknili ob steno, se razpršili v neštete slane kapljice, včasi še preko krova; »Lofoten« se je zibala, zdaj gor, zdaj dol — vedno nagnjena na eno stran, kakor je veleval — vihar! Tam gola skala, tu šumeča, peneča se voda, v vrveh žvižga in tuli vihar-gospodar.. Premišljeval sem, če bi morje bilo hladno, če bi se dalo plavati, kako bi nas sprejele hladne, trde skale, kako bi sproščene sile morja goltale malo ladjo z njenimi potniki in posadko... Za človeka, ki ni vajen viharnih pomorskih voženj, je bila ta vožnja razburljiva, zlasti še ob mislih na posebno okolnoet —■ na polno zapuščenost tu na najsevernejši obali Evrope. Saj nimajo norveške brzovozne ladje niti radia! Ob dveh zjutraj smo dosegli Nord-kyn, ki je prav podoben Nordkapu, le še manj dostopen. Raztrgano skalovje, ki ga venomer razdira neukročena sila Severnega ledenega morja, se je videlo v mraku prav pošastno in impozantno. Obkrožili smo Nordkyn v spoštljivi oddaljenosti in se obrnili v velikem loku proti jugovzhodu. Vihar je še zmerom neusmiljeno česal grebene visokih valov in trgal z njih peneče se krpe. Zdaj sem tudi jaz šel v kabino. »Lo-foten« se je neprestano zibala; doli se je to čutilo mnogo huje nego zgoraj. Tam je bi! zrak svež in oko se je bilo privadilo na stalno valovanje morja. Tu doli pa ni bilo videti ničesar, le slišal si divje sile in čutil, da se ladja bori z njimi. Legel sem in čudne misli so me obšle: pod mano sem čutil enakomerne sunke in obrate propelerja —- stalno enako, naj si je bila ladja v kakršnikoli legi — le zdaj je še' hitreje, znak, da je prišei nekoliko na površino, zdaj se je zavrtal v globino in slišalo se je nje- govo bobneče delovanje. Bo vse to zmagal? Stroj je delal enakomerno, enako» merno se je stresala vsa ladja... Bo zdržala? Se ne bo morda to ali ono pokvarilo? — Oh, gotovo so računali še z mnogo močnejšimi viharji! Pa vendar — če bi se, recimo, zlomilo vreteno, ali pa če bi odpovedalo krmilo — neumne misli! Začutil sem, da se tresem, bilo me je mraz, ko so moje misli že prenehale biti logične, ko me je premagoval spanec... Pozneje sem ženi priznal: taikrait, tam gori, pri Nordkynu, v neskončni samoti, v viharju, ko sem bil sam s svojimi mislimi, takrat sem občutil — strah! Strah pred naravnimi silami, s katerimi se stalno bori človeški um, ki jih skuša izrabiti in ukrotiti... Tu gori sem začel dvomiti v vse to, tu sem spoznal brezmoč človeka — in vendar sem bil na varni ladji! Saj se ni ničesar zgodilo: stroj se ni ustavil, ladja se ni pogreznila, morje ni zmagalo in vihar je zaman tulil v vrveh in naznanjal smrt... Toda kaj vse to: spomnil sem se, kolikorkoli bo dosegel še človeški duh, ošabnoet in oholost bodo naravne sile zmerom lahko strle v nič! NORDKAP (307 m) 1hVL7EN7EIH ШЈ V ИЖј 5INCU ( LEWIS 6 . LAWE i } TRETJE POGLAVJE V resnici pa podpre mogoče ne vede toda zato nič manj uspešno temne načrte kakega finančnika, ki zadevo s spretno zasnovano reklamo izrablja v to, da pokaže svoje »finančne sposobnosti«, obenem pa računa, da mu bo pripomogla do kredita za ustanovitev kake delniške družbe, ali pa celo da ga bodo kdaj kasneje omenili na najmero-dajnejših mestih kot izredno sposobnega moža za parlament ali poslanika pri kaki tuji veseli. Velika krivica se lahko zgodi in se često tudi dogaja pod okriljem zakona. Pravica v smislu zakona je mnogokrat velika krivica. Ta navidezno paradoksen položaj izvira iz tega, ker so naši zakoni kot ce- lju, ki bi se vršila na tak neznanstven in neurejen način kakor baš zakonodaja« . Pristavil bi, da velja ta obsodba pred vsem za naš kazenski sistem. Zakonodavci v splošnem zelo slabo ali često sploh ne poznajo osnovnih problemov, ki tvorijo kompleks zločina. Narede vtis kot bi bili nesposobni pravilno oblikovati katerikoli zakon z gospodarskih in socialnih vidikov in jim navidezno tudi ni mnogo mar ali je v zakonu določena kazen pravična r.li ne. Njih prepleskavanje zakonov je v najboljšem primeru le rešitev i? zadrege in vod: samo v neskončne zmede. Zato bi bilo treba preurediti celotni kazenski zakonik in ga zgraditi na novo, zakon za zakonom. Začeti se mora C. as opis je naslika mladega roparja v senzacionalnih barvah, prinaša njegove slike in dolge __ povesti v zabavo občinstva, pritegne v sramoto nedolžne sorodnike in prijatelje, nato priobčil članke, v katerih dežujejo častitke na račun »železne pravice«, ki je prisodila »razbojniku v otroškim licem« štirideset let ječe. lota neka vrsta »zmesi, ki ne spada skupaj«, zastarel preostanek preteklosti, iz katere so bili iztrgani gotovi deli in povezani med seboj z vložki, ki slabo pristojajo v to zgradbo. Dekan harvardske univerze Roscoe Pound je z naslednjimi besedami izrazil isto mnenje: »Ni stvari na vsem širokem političnem in gospodarskem po- v . SING SING ob reki Hudson s tem, da se najprej določijo vzroM zločina, in se potem postopoma gre od preveocije, korekcije in reformacije do kazni. Slednja je sicer zelo važna, morala bi se pa smatrati bolj za zadnji izhod kot prvo pomoč. Celoten skup kazenskega zakona bi morali v njegovih osnovah in v njegovih določbah temeljito izpremeniti. Zakoni bi morali biti tako sestavljeni, da bi bolj predstavljali izraz zdravega razuma, kot pa neka tehnična izdelaaa holom, da si kupuje strelno orožje in poseča družbe, kjer je izpostavljena neprestani skušnjavi. Nato pa gledamo nekako začudeno, kadar se zločin res zgodi. Imeti moramo zakone, dobro, toda ti zakoni naj bodo zgrajeni na čvrsto skalo pravice in prava. TaM, da jih lahko razumejo in spoštujejo vsi, ki jih je mogoče uspešno izvajati, ki so naperjeni tudi proti vzrokom in ne samo proti posledicam slabega dejanja in ki SMRTNA CELICA V SING SINGU. Vidijo se mala »zelena vrata« (ki so pa v resnici rjava), skozi katera vodijo nesrečneže na električni stol. Mnogi so bili rešeni y zadnjem trenutku, toda še več jih je korakalo »zadnjo miljo« pravila, M jih razumejo samo pravniki in sodniki. Izdelam in izvajani bi morali biti tako, da zajamejo 98% krivcev kaznjiivih dejanj in ne samo 2%. Ljudje so mnogo bolj napredovali pri zdravljenju telesnih kot pa moralnih bolezni človeka. Človek, ki je obold na tifusu ali da-vici, se zato ne kaznuje, temveč se izloči iz družbe, dokler se njegovo stanje ne popravi ter se izpusti šele tedaj, ko ne predstavlja več nevarnosti za svojo okolico. Zakaj čakamo potem, da se zločinsko delo šele zgodi in planemo nato z neko maščevalnostjo po žrtvi? Saj čuvamo celo vodo in mleko pred raznimi bacili, ki prenašajo nalezljive bolezni. Na drugi strani pa spet dopuščamo prilike, ki omogočajo mladini, da se opija v beznicah s pritihotapljenim alko- veljajo za bogate prav talko kot za revne. Morajo biti človeški in se prilagoditi prilikam. Kdo je zločinec in zakaj? To vprašanje bo vzbudilo v predstavi mnogih ljudi sliko človeka z nazaj potisnjenim čelom, nizkimi štrlečimi obrvi, nestalnim pogledom, stisnjenimi krutimi ustnicami, kosmatimi rokami in nogami, sploh neke vrste človeške pošasti, iz katere že diha zločin — to je rojen zločinec. Ali so res kje taki ljudje? V štiri in dvajsetih letih svoje kaz-nilniške prakse nisem naletel niti na enega takega človeka in med trideset tisoč obsojenci, ki sem jih videl, ni bil niti eden takšen! Pač pa sem čital pred kralMm v listih objavljeno izjavo nekega sodnika pri najvišjem newyorskem sodišču, češ da se da po osimih glavnih telesnih znakih spoznati rojene zločince. Poševna brada, naprej štrleča čeljust, negotov pogled, nizke košate obrvi, gosti lasje in na stran stoječa ušesa. Pripomnil je celo, da je človek, ki ima najmanj štiri navedenih znakov, brez dvoma zelo nagnjen k zločinu. Zgodovina je dala več svetovnih mož, ki imajo najmanj štiri ali pet teh osnovnih telesnih znakov. Med njimi so rektorji neke vodilne ameriške univerze, dalje znan angleški govornik, fran- coski general, ruski državnik, eden največjih španskih pisateljev, eden največjih iznajditeljev sveta. Nisem mogel prikriti svojega začudenja, ko sem čital popis sodnikovih karakteristik in pomislil sem, če bi se mož kdaj ozrl po svojih tovariših, tedaj bi bol gotovo razočaran. Da izkaženo telo skriva prikritega zločinca, je popolnoma krivo mnenje. DALJE (oopytoght bt keng featore8 syttoîcat*) (pona-пе гом v izvleokd m dovoljen) MLADI GOETHE kot drsalec z damami weimarskega dvora (Po sliki W. KaulbachaJ Desno zgoraj: »Zima«, slika holaidskega mojstra a. t. d, Ben- nea (1589-1662). Desno spodij: Eleganten skok drznega smučarja Levo zgoraj: Zimski sport v Visokih Tatrah Levo spodaj: Moderna zimska poezija V gozdu. TRAGIČEN NESPORAZUM JACQUESCfiZEMBRE NADALJEVANJE II zvrst en sporam sem ohranil na nekaj mesecev, ki sita jih tako prebila v venezuelskih samo- _ Pod oknom« n. pr. se je začenjalo tako-le: He seléne men pajîâsiej, horolôgion de patasej •.. Verzi so bili predolgi; danes, ko sem grščino močno pozabil, bi pisal: Selene paj-fasej, horologjon patasej... Pri roki sem imel star »špeh«, debel grško-nemški slovar. kjer sem moral grško besedo najprej zaslutiti, potem pa njeno bitnoet overoviti. Čas je hitro potekal, ali zapomnil sem si obilo grških izrazov. In prav so mi priSll dve leti pozneje, ko smo v 7. razredu gimnazije stavkali med grško uro: kot en mož emo se odtegnili pouku prestrogega profesorja ter priredili »seceesionem plèbes ia mon tem CapitolinunK. Posledica? Vsi smo dobili kareer: zaprli so nas po 1, 2 ali 3 иве. Jas sem bil na sredi, lier ee držim H»> ratijevega gesla o zlati sredini: na sredi — pri zlati skledi. Ravnatelj nam je naprtil pensum, pismeno vajo, da se ne bi dolgočasili v zaporu Naslov: Inhaltsangabe von Homersgedicbten. Torej vsebino Ho-merjevib pesnitev. Vsi moji sotrpini so pisali po nemško, meni se je zdelo, da moram o grški poeziji pisati po grško. V mladostni nagajivosti pa sem izbiral besede, kakršnih nismo srečavali po šolskih tekstih. In pozneje mi ie povedal prof. dr. Š„ kako je pri konferenci ravnateli vrgel dijaške naloge po mizi. češ: »Der verflixte D. hat mir 90 was zusammengescbrieben, dass ich gar nicht verstanden hab' was ет gemeint hat. Hab' fortwabrend im Worierbuch nach-echlagen mijesenc Ta elukubraciia pa mi je dob:la sloves izvrstnega h el en i sta pri ravnatelju, ki ie v 8. razredu prevzel pouk So-foklejeve govorice. Študirati mi ni bilo treba skorai nič in še med poukom sem pod klopjo Cita] alotriia. toda ravnateli mi nikdar ni storil naimanišega očitka, če me je zalotil, mi molče vzel knjigo, jo zaprl in jo položil pod klop. Homeru ali Vergilu pozneje, kolikor vem, nisem več v zelje bodil, ker seb|avliati prispevke bližnjih rojakov. In društvo »Association for Promotion of Study of Latin« mi ie iz Brooklyn a poslalo Membership Card 1932-33, 61a-novnioo, s katero ne vem kai početi. Vseh teh stvari sem se domislil, ko sem lani na Štefanovo čital v pariškem »Figaru« članek: Rimbaud, poète latin. Doztiij sem enostransko poznal tega čudovitega duha, ki je pustil velik sled za seboj v slovstva, čeprav je nehal književno delovati že s svojim sedemnajstim letom, nato pa je odšel v beli, prav za prav črni svet, namreč Afriko. ter primeroma mlad preminul. V zbirki »Moderna francoska lirika« 1919 je med drugim tudi znameniti sonet A črn, E bel, I rdeč, U zelen, 0 višnjev... Da eo ugledni francoski slovstveniki prevajali, ali sami zlagali latinske pesmi, sem ■vedel: Corneille, Racine, Hugo, Musset so ob šestomeru vadili svojo sposobnost za aieksandrinec. Sedai pa še razposajeni ljubimec Modric, naš Artur Rimbaud, čigar ia-tinske verze je našel v nekem pozabljenem Bulletinu In jih izdal v drobni brošurici: pet pesnitev nastalih med 1868. in 186!)., ko mu je bilo 14 ali 15 let. To so skladni stihi, koder se med reminiscencami ie Ovi-da, Lutija in Virgila že javljajo iskrice njegovega veleuma. Tako-le slika naslado, e katero dijak os ta vi ja šolo in se napoti ▼ svobodno, sončno pokrajino, občutek, kateremu so neki naši literati žrtvovali vse svoio uradniško bodočnost: Nec rurie tantum puer otia vana petebamj Majores parvo capiebam pectore sensus; Nescio lymphatis Quae mene divinior aiae Sensibus addebat, etc. a USODA IZUMITELJA Znani fcanstrukter angleškega zračnega torodovja med vojno J. C. Navarro se je skoraj dvajset let bavil z izumom idealno stabilnega letala z avtomatičnim krmiljeni, ki bi ga lahko vodil sleherni človek brez kakega predznanja. Pred štirimi leti je dokončal pripravljalno tehnično delo in poskiuse ter začel graditi projektirano letalo. Prvi poleffi 7. njtan so se lepo posrečili in strokovnjaki so soglasno pohvalili prednosti letala. Trelba bd bilo narediti le še malenkostne sprememlbe, preden bi letalo pregledala oficielna komisija. Zanje pa je kcmsitrukterju zmanjkalo denarja. Upniki so ga pritisnili od vseh strani in slednjič mu je oblast zaplenila tudi letalo ter ga prodala na javni dražbi kot staro železo. Tako je splavalo po vodS dvajset let prizadevanja, da se enkrat za vselej preprečijo leta/teke nesreče. Sv. Birokracija ssni-sefl za naroredek se od srednjega veka do dames ni prav nič popravil. (LOVEK IN DOM / KNJIŽNICA OB OKNU Prijetno nae preseneča spodnja slika, ki nam predstavlja moderno opremljen prostor ob oknu- Na oknu vidimo v lončku eno samo cvetočo rastlino, postavljeno tako. da ne omejuje svetlobe in razgleda. Pod oknom dovolj prostorno, sklopno pisalno mizo, na desno in levo pa ob steni lične knjižne police. Nad mizno ploščo opazimo pod oknom razpredelke. kamor pospravimo pisalne potrebščine po končanem delu. m!zno ploščo nato sklopimo, ako hočemo imeti popolnoma prost dostop k oknu. Današna moderna sta-, novanja so razdeljena po večini v male sebe Mat-sikdo ie v zadregi, kje bi namestil svojo knjižno omaro, da bi ne bila napoti, učinkovala prijazno ter bila tudi priročna. Prostor ob oknu je po večini prazen in se ga v vsaki sobi lahko opremi, kakor kaže slika, v lično in dokaj prostorno knjižnico. Potreba in okus posameznika pušča vsakemu. da tako polico izpopolni po svoje. Na lev strani lahko namesti na zgornji polici par zaklepaiočih se predalov, na desni me-i oknom dvigne po potrebi in množini svojih knjig police še višje, kakor jih vidimo na sliki Prav tako tudi na levi. Kakor se шпз-ži njeso.v knjižni zaklad, tako postopoma povišuje knj'žne police Pisalna miza ob oknu odgovarja namenu. Svetloba in prost razsled v naravo sta človeku. ki se bavi s peresom nujno potrebna in zato ni orikladnejšesa prostora, kakor je prostor ob oknu Za učečo se mladino je tak prostorček ob oknu nnsebrie nrinraven V sika mati vsaka dijaška gospodinja bi s kaj preprostimi sredstvi lahko namestila take mizice in knjižne police ob oknu po sobah, kjer biva in se uči mladina. Koliko se greši v tem pogledu, ker se premalo brigamo, kakšen prostor, kakšno razsvetljavo in kakšen red in mir nudimo mladini doma ali na dijaških stanovanjih pri učenju. Toda ne samo za človeka, ki se ukvarja s pisanjem, za šolsko mladino in dijake je tako opremljen prostor ob oknu naravnost idealen, ampak tudi za vsakogar, ki potrebuje za svoje delo svetlobo. Tako za šivilje, vezilje, modistke itd. Police lahko služijo za hran:tev materiala in orodja. Gospodinja opremi prostor ob kuhinjskem oknu prav tako za polaganje kuhinjske posode in drugih kuhinjskih potrebščin. Sodobna arhitektura zavrača visoke in globoke omare, katerm brez lestve ni priti do vrha, ne brez napora doseči njih globine-Dandanes mora biti vse priročno in dosegljivo, da se lahko brez lestev in visokih tunel osnaži stanovanje in oprema. V otroški sobi je tako opremljen prostor ob oknu nad vse primeren. Na policah hranijo otroci svoje stvari in igrače. Razni predeli na pol:cah. na katerih je določen za vsako igračo svoj prostor, navajajo otroka ipraje na red. Po končanem igraniu, preden gre otrok spat. naj pospravi sam svoje igrače na določen prostor na pol'ci. Razume se, da se, kjer ne gre za knjige, ki so same na sebi dekorativne, tako polico lahko opremi z lahkimi, rožnatimi za-storčki. Kljub temu pa naj bi ti zastorčki ne bili le sredstvo, ki zakrije po policah razmetane predmete in nered. RAZBREMENITEV GOSPODINJE Dobro vodeno gospodinjstvo je zmerom razumno in po načrtu upravljano podjetje za preskrbo družine, ne glede na to, ali imenuje gospodinja svoj sistem »racionalizacijo« ali ne. Tako gospodinjstvo nikakor ni treba, da bi bilo tisto, kar straši večino žensk; namreč nekakšen stanovanjski stroj. Recionalizirana kuhinja ni nikakšen laboratorij, v katerem bi se g spodinja ne znala kretati drugače kakor z mcmtergkim izpitom za nadzorovanje in upravljanje vseh tehničnih pripomočkov. ki se ji silijo pod roko. Dobro vodeno gospodinjstvo teče samo zaradi tega brez trenja, kakor namazano, ker je neredno gospodarstvo v katerem se je delalo samo tisto, kar je ravno pod roko prišlo, nadomestila smotrna organizacija in razdelitev dela. Za smotrno vodstvo gospodinjstva je potreben v prvi vrsti podroben načrt. Posamezna domača opravila je treba uvrstiti v določen dnevni, tedenski in mesečni tu-roue, toda dovolj elastično, da nepredvideni dogodki vsega načrta ne prevržejo. Semkaj spada tudi z gospodinjskega vidika dobro preudarjena uprava jedilne shrambe, ki prihrani mnogo nepotrebnih potov, in seveda tudi do vseh podrobnosti izdelan gospodinjski proračun. V vsakem po teh smernicah urejenem gosipodinjstvu se da z lahkoto izvesti podrobnejša organizacija, kakor pač najbolje ustreza tekočim potrebam. V takem dcbro preudarjenem gospodinjstvu so izpolnjeni vsi pogoji za duševno razbremenitev gospodinje. Ni se ji treba zmerom sproti odločevati za to ali ono stvar in dela se nikoli ne more toliko nabrati, da bi jo zmedlo in da bi ga ne mogla zmagovati. Telesna razbremenitev gospodinje se pa da doseči s treznim prisvajanjem na področju delovne psihologije in pridobitev gospodinjske tehnike. Prihranek dela in časa je mogoč s pravilnim upoštevanjem zakonov, ki vladajo delovanje naših mišic: Med delom so potrebni odmori, opustiti je treba naporne drže telesa in po možnosti sede opravljati vse t-sto, kar se je doslej izvrševalo stoje. Vse to so pogoji, ki jih gospodinja more in mera izpolniti. Važne pripomočke, za fizično razbremenitev gospodinje je pripravila tehnika. Večina gospodinj niti približno ne ve, koliko časa in napora se da prihraniti že z najpreprostejšimi gospodinjskimi stroji in pripravami. Mmogi teh pripomočkov pa omogočajo doseči mimo tistega kar obetajo, še marsikaj drugega, kar pripomore družini do udobnosti in zdravja Tu je treba opomniti samo na nekatere cenene električne kuhalnike, čistilnike in a. pr. na grelne blazinice. Tista gespodinja, ki je tudi kje drugod zaposlena se bo naučila tehniičme pripomočke še posebno ceniti, kjer je njen čas dvojno drag, pa se da z nekoliko dobro-voljne prilagodnosti zelo dobro izrabiti. Seiklanje vsakovrstnega sočivja in zelenjave n. pr. je v stroju najmanj šestkrat hitrejše (vštevši čiščenje stroja) kakor na roko. Pranje je več ur poprej opravljeno, če je na razpolago majcen pralni stroj na ročni ali električni pogon. Kuhinjski stroji, ki predelujejo vsakršen material enakomerno in peljubno fino, zelo olajšajo pripravljanje jedi za otroke, bolnike in pri dietičmi kuhi, razen tega pa je njih čistost neprecenljiva prednost v takih okoliščinah. Seveda pa v gospodinjstvu nikakor ne gre samo za to. da je na razpolago čim več strojev, marveč, da tisti, kar jih je, res ustrezajo vsem potrebam. Polna omara strojev ni simbol dobro urejenega gospodinjstva Odločilen je zdrav duh in sistem, ki vlada v njem. če so stroji že pri roki. je treba še nekaj ljubezni in tehničnega razumevanja g< spodinje, da jih zna prav uporabiti in prav skrbeti zanje. Namen dobro urejenih gospodinjstev j* konec koncev ta, da se dvigne splošni kulturni nivo. In pri tesni zavisnosti med gospodinjstvom in narodnim gospodarstvom se mora slednjič tudi tu pokazati ugoden vpliv tega prizadevanja. NAMKE PRIP0VEDU?E7O GRADITELJU GOTTHARDSKEGA PREDORA Nad sedem let je vodil Louis Favre grad-bo velikega gotthardskega predora med Švico in Italijo (glej »Petdesetletnica gott-hardske železnice« Žis knjiga 11, str. 640). Gradba je zahtevala okoli 20 milijonov dolarjev in trije narodi — Švica, Nemčija in Italija — so pričakovali od Favrea točno ЈГФ. TW.? -wwvrwv i 1882 ST-mïMÂUSM&m mm, - i' m LVETtA . >0-2« , Д iflfc jBt i ift Л ^fc dft Лк ^fc i izvedbo načrta. Favre je prevzel vso odgovornost in točnost mehaničnih meritev in matematičnih računov. Ko se je delo bližalo koncu, je bil Favre duševno onemogel. Zavedal se je, da bi mogla najmanjša napaka pri meritvah med obema vhodoma v predor preprečiti medsebojno zvezo. Na inšpekcijski vožnji ga je zadela srčna kap. čez nekaj mesecev je bil predor dovršen, toda Louis Favre je bil mrtev. V spomin na petdesetletnico gotthardskega predora je izdala švicarska poštna uprava posebno znamko s sliko Louisa Favrea. anekdote Slikar Sehorn ie izdelal za novo pinakofe-ko v Monakovem zelo »obljudeno« sliko vesoljnega potopa, ki 6i io ie po dolgem prigovarjanju ogledal znani moister Morit« Schwind. Dolgo je opazoval umotvor, Sehorn pa je hodil vznemirjen okoli njega. Končno jp dejal z glasom, ki se ie zdel res radosten: »Dnbro ie samo to, da bo vsa ta sodrga utonila.« VEČ SLADKORJA V HRANO! Poraba sladkorja na osebo je v posameznih deželah zelo različna. Kakor kaže statistika, uživajo največ sladkorja na Danskem in v Zedinjenih diržavah, kjer se računa 56 oziroma 54 kg letno na vsakega [prebivalca. V Srednji Evropi je ta količina povprečno dokaj manjša. Vzrokov je mnogo in poleg slabega gmotnega stanja prebivalstva zavira komsum nedvomno tudi trdno ukoreninjeni predsodek, da je Sladkor škodljiv. Stare tebke se nikoli ne naveličajo praviti otrokom, da delajo sladkor in slaščice škrbaste zobe in nemalo kdaj trdijo celo .pametni ljudje, da sladkor povzroča sladkorno bolezen. Znanost sodi o uiživanju sladkorja brez predsodkov naslednje: Hrana brez sladkorja je siploh nemogoča. Krompir, kruh in vobče vsa živila, ki vsebujejo škrob, se že v ustih, pod učinkom sline razkroje v sladkor. Ostanki jedi v ustni duplini so vsi brez izjeme škodljivi, toda baš Sladkor pušča najmanj ostankov, ker se popolnoma raztopi. Na-ziranje, da je sladkor škodljiv zobovju, torej ne velja. Prav tako ne more biti sladkor kriv sladkorne bolezni, kakor je nesporno dokazal prof. dr. Riutaner. Sladkorna bolezen se mora smatrati za neko obolenje trebušne slinavke, ki ovira zgorevanje sladkorja v telesu. Velja samo to, da mora tisti, ki je že bolan, opustiti uživanje sladkorja. Sladkor ima veliko hrću nilno vrednost in je glavna podlaga fizične moči. Poskusi med vojaki so pokazali, da dodatek 50 g sladkorja k vsakodnevni hrani zelo poživljajoče vpliva na mišičevje in srce. Isto trđijo tuđi športniki. Enako kakor sladkor učinkujejo tunfl drugi ogljikovi hidrati zlasti škrob. Je pa med sladkorjem in škrobom bistvena razlika glede na hitrost, s katero se ena in druga snov kemično pretvarjata v primerno gorivo, kakršno potrebuje človeški organizem. MATEMATIČNO RAZVEDRILO Kdo je izumil naslednjo številkarsko zabavo, morda sam Pitagora? Gre namreč za to-le znamenito iznajdbo. Med seboj je treba pomnožiti dve števili, od katerih je vsako manjše od deset in večje od pet, n. pr. sedemkrat osem. Takoi mi porečeš: 56! Seveda. Toda vzemimo, da bi bil to pozabil. Kako bi zopet poiskal ta zmnožek ali produkt? S celo vreto seštevanj. Kajpada. Pa kako še in hitreje? — Uporabi obe svoji roki. Na levici štei prste do sedem na ta način, da jih dvigneš in pri štetju zaporedoma krčiš, nato pa jih zopet dvigaš: pri 7 štrlita dva prsta v zrak. Enako stori z desnico glede števila osem: trije prsti Strle kvišku. Seštej vse kvišku moleče prste, pa dobiš desetice: pet. Pomnoži vse skrčene prste 2X3, pa imaš enice: šest. Fett desetič in šest enic, mar ni to 56? — Ako iščeš znesek 6X6. dobiš dve deeetici in šestnajst H % A H HS PROBLEM S. L. Kajev (šahmat) a_b c d e f g h abcdef g h Beli na potezi dobi. Rešitev problema 1 1. Sh6—g8, Te4 a) 2. Dh3 mat TB5 b) 2. De6 mat 1... Ld3i(c). 2. Dt8 mat 1... d3(d). 2. Ш6 mal, Stil*, kraten nastop bele dame. Rešitev,problema 2 1. аб—a7, Lh3Xf5+ 2. Kbl—b2, Sd5—b6 3. g6—g7, Lf5—еб >.a) 4. Se5—d7! Sb6— aS 5. Sd7—c5+, Kbel. 6. SXL in dobi. S. Lf5—h7 4. Se5—d7!, Sb6—a8 5. Sd7. —f6 in dobi! Beli mora igrati zelo natančno, ker je pozicija njegovega kralja močno ogrožena. Pri vsakršnihkoli drugačnih potezah e rešitev izjalovi: N. pr.: 1. Kb2?, Sdl! 2. d7, Lg21 3. g7, Sdl 4- 4. Kcl, b2+ 5. Kd2, bi—D 6. g8D, Db2+ 7. K>.S, Dd4+ 8. Ke2, Tn S+ 9. Kf2, Ld5 itd. Ali: 1. g7?, Ka3! 2. g8—D, LXf5+ 3. Kcl, b2+ 4. Kd2, blD 5. DXd5, Da2+, 6. D.XD, KXD T. КеЗ, Lc8»