Dopisi. Iz Gornje Radgone. (Bracko pred kazenskira sodnikom.) Da si ne boste belili glave, vam kar povem, da je Bračku dne 24. decembra sodnik Sok prisodil zaradi razžaljenja časti 15 gld. kazni, oziroma tri dni zapora. Povod pa je bil ta: Dne 15. deeembra sprehajala sta se mimo gostilne k »angelju« gg. notar Oton Ploj in drd. Franjo Pikl. Pred gostilno stal je z nekaterimi svojimi znanimi pajdaši naš Bračko. Komaj je ta ona dva gospoda zagledal, začel je glasno klicati: »Tu gresta ta dva ultraslovenca, ta Piikl, Ptikl, ali kak se piše, pa ovi pajbar; ta dva me naj oba v r. . . pišeta!«*) Zaradi teh psovkje bil Bračko tožen in se je *) Tako obnašanje ae res spodobi za ,,pecirksobmana". Opomb. starčeva. imel dne 21. in 24. decembra pred kazensko sodnijo zagovarjati. Seveda je vse tajil in se skliceval na svoje pajdaše. Prišli so torej tudi ti kot svedoki in sicer Alojz Koller in Jakob Misleta iz Hrastja, Franc Paulič p. d. Jurkovič iz Grešnjevec in Anton Lasbacher iz Ivanjec. Ti svedoki so le deloma potrdili vsebino zatožbe in razun Kolarja vsi tajili besede: »naj me v r... pišeta«. A tožitelja sta imela tudi svojega svedoka, kateri je tako svedočil, kakor se je stvar v resnici dogodila. Bračko je prignal s seboj tudi zagovornika, kateri je pa z Bračkom vred pogorel. Konec je bil, da je sodnik preroku zasolil zgoraj omenjeno kazen. To kazen bi si Bračko prav lahko bil prihranil; saj sta bila tožitelja pripravljena se ž njim poravnati in od tožbe odstopiti. A prerok ima trdo glavo in ni hotel tega storiti, kar sta mu tožitelja predlagala. Ta dva sta namreč rekla, da od tožbe odstopita, ako Bračko sledečo izjavo podpiše: »Jaz podpisani Franc Bračko, posestnik v Orehovcih, iz srca obžalujem, da sem v svoji abotni nepremišljenosti in skrajni nesramnosti rabil proti gospodoma Oton Ploj in Franjo Pikl tiste razžaljive besede, zaradi katerih sta me po vsej pravici tožila in za katere v resnici zaslužim občutno kazen. Ker sta ta dva gospoda vsega spoštovanja vredna in se trudita za sveto in pravično stvar — slovenska stvar je namreč sveta in pravična —, nju z odkritosrčnim kesanjem prosim, da mi mojo surovo predrznost odpustita. Očitno sem grešil, bodi tudi moja pokora očitna: Zatorej se zavežem, da bom to izjavo v 14 dneh na svoje stroške dal objaviti v »Slov. Gospodarju«, v »Domovini« in v — »Štajerskem kmetu«. In da dam svoji pokori tudi zunanjo obliko, se ob jednem zavežem plačati v istem času »bralnemu društvu v Gornji Radgoni« znesek po 15 gl.« — Vidite rojaki, tožitelja nista želela Bračku nič hudega in nobene kazni; a on si je najbrž mislil: Kaj, mene »mogočnega« in »zaslužnega pecirksobmana« vendar ne bodo obsodili, in ni hotel nie podpisati. V veliko veselost navzočih se je izgovarjal, da če je kaj o »pihanju<." zinil, glasilo se je to tako, da ga naj v r... »pihajo«, in da s temi besedami ni tožiteljev v mislih imel, nego — »Slov. Gosp.« A tudi za g. notarja navzoči g. Pikl ga je zavrnil, rekoč: Od kedaj pa Vi »Gospodarja« spoštljivo vikate, da bi rekli, naj Vas »Gospodar« pihajo. Ne ne, Bračko, z vsakim človekom ni dobro črešenj zobati! To si zapomni, da v prihodnje ne boš še dalje zabredel. Od Sv. Petra pod Sv. gorami. (Neprevidne smrti) so umrli v 4 mesecih 4 moški. Na post pred' Veliko gospojnico je šel gospodar Pogrančič ob pol petih vjutro svojih ljudij budit, potem je še rekel ženi, da mu naj hitro skuha zajutrek. Med tem ko se je ona mudila v kuhinji, je izdahnil, ker ga je mrtvoud zadel. — Drugi dan, 15. avg. je umrl hišni posestnik Jakob Firbas, poprej dolgo let trgovec v Klanjci na Hrvatskem. Pri večerji se je še pogovarjal s svojimi, ob ednajstih po noči ga že ni bilo več medživimi. S svetimi zakramenti so morali nazaj iti. Pri pogrebu se je vlila strašna ploha. Na grob sta mu kupila hvaležna otroka lepo spominsko ploščo. Le naj imata še za dušo rajnega očetu tako skrb. — Bolj žalostne smrti je končal 7. novembra Jožel Brilej iz Kozjega. V Klanjec je 6. nov. peljal obleko na sejem in jo je prodajal do popoldne. Domov gredš se je voz na hudem ovinku pod Klanjcem prenaglo zasuknil, da je mož z njega telebnil na cesto in zave.st popolnoma zgubil. Spravili so ga do nas v Št. Peter, kjer je prejel sveto poslednje olje. Rana se mu ni druga poznala, kek- r da mu je iz levega ušesa kri tekla in pa da je bi! v ustih in okoli njih odrapan. Bolni ženi je nesel zdravilo. — Dne 12. dec. se je ponesrečil stari Lesjakov hlapec, zvest posel. Spravbjal je neko žensko v Kozje ter je po strmi cesti v Zgornih Trebčah šel poleg konja. Pri križu pod Marenčičem se zgrudi in po njem je bilo. Dva prijazna tomošna soseda sta ga pripeljala na kokopališče v kostenjak. Bog nam daj zvesto po krščansko živeti, da nas smrt ne najde nepripravljenih, tem rajnim pa naj dodeli večni mir in pokoj! Iz Makol. (N o v i m o s t.) V malo letih se je pri nas zboljšalo že dokaj. Prej so bilo naše Makole podobno v nekem oziru slavnim Benetkam. Ceste so bile slične beneškim vodenim ulicam, le da je pri nas mesto vode teklo blato po njih. Sedaj je vsaj trg že bolj na suhem. Tudi za razžirjanje cerkve smo začeli nabirati milodarov, kar je za naš ubogi kraj junaško podjetje. In še nekaj, kar kaže, da plavamo z oliko. Imamo tudi krasen nov železni most črez lepo Dravinjo, da mu je treba iskati para. Izdelala ga je po sistemu amerikanskih mrežastih mostov tovarna R. Ph. Waagner - jeva na Dunaju prav izvrstno. Dolg je 18 m, širok 5 m; stransko omrežje pa je visoko 3 m. Zagotovljena in izkušana nosilna moč njegova znaša 40 met. centov. Stal je v celem 4695 gld; kovaško delo samo je stalo 2598 gld. Polovico stroškov plača dežela, polovico pa slovenjebistriški okraj. Dogotovljen je bil most pod vodstvom deželnega inženirja g. Alojza Notarja iz Gradca 20. nov., skušan pa in javno prevzet 12. decembra 1894. Nagajala nam je pri delu Dravinja, sicer navadno tiha in pohlevna pa scm ter tje tudi muhasta. Vsled velikega deževja je 4. oktobra nagloma nenavadno narastla, stopila daleč iz struge, divjala deroči reki enako črez njive in travnike ter^ nam odnesla pomožni most za kovaške delavce. Še le črez več dnij smo mogli poloviti odnesene tramove in bruna po grmovju in po polju, kamor njih je voda zanesla. V sredi novembra je zopet rečica narastla tako, da smo pomožni most rešili le z velikimi napori. Pa sedaj, ko železni most stoji, njej odpustimo vse njeno klubovanje. Torej vidite, g. urednik, da napredujemo. Iz konjiškega okraja. (Občina Vrhole) ima v tem okraju najmanj občinske doklade, samo 12%. Posrečilo se je poprejšnemu županu, Juriju Potočniku, in pa občinskim svetovalcem Mihi Rudollu in Francu Raku da so se dolgovi za novo šolo na Prihovi in pa za cerkvena popravila čisto poplačali. Niso torej volilci pri novi volitvi dobro preudarjali, da so moža, kakor je Frane Rak, popolnoma pozabili, in može druge vrste v občinski zastop volili. Franeu Raku pa želimo prihodnjič zadostenje. Iz slovenjegraške okolice. (0 peticijah.) V naših občinah se marljivo pišejo peticije za slov. gimnazijo v Celju. Tudi se že pogovarjamo o peticiji za presilno potrebno domovinsko postavo, kakor je peticijo nasvetoval neutrudljivi gosp. poslanec dr. Gregorec. Dalje pa tudi ne smemo prezirati prevažnih predlog za pravičnejši volilni red, po katerem naj bi kmetje davkoplačevalci pošiljali več poslancev v zbornice. Potem tudi moramo s peticijami zahtevati prenaredbo lovske postave in postave o razprodaji živinske soli. čas pretoče, lelo gre za letom v morje večnosti, le slabe postave naj bi nam nova leta grenile? Da bi pa občine bolj raarljivo podpirale neutrudljive naše gosp. poslance, zato je neobhodno potrebno, da založijo in dajo natisniti te razne peticije naši slavni okrajni zastopi, slavne posojilnice ali pa bralna društva itd.; domoljubni gospodje pa naj posredujejo pri podpisih. Ako se zanašamo, da bodo naše občine kedaj iz lastnega nagiba kaj sestavile, potem utegne ostati na veke vse pri starem! I. V.