tur n a Maribor, pondeijek 11. marca 1929 U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceeta 0»t»si po tarifu Oglasa sprejsrut tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljeni, Prešernova ulic Telefon; Uredn. 440 Uprava 455 preioman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Uboj v Limbušu in poskušen detomor na Betnavl Poštnina plačana v gotovini^ MartoonRl Caha 1 Din Leto lli. Izhaja razi Račun pri poštnem ček. zav, v Ljubljani št. 11.409 .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Velika notranja borba v Kominterni Maribor, 11. marca. V večji družbi gostov je bil sinoči proti polnoči v gostilni Kušar v Limbušu tudi 191etni delavec, železničarjev sin Anton Cvetko. Radi pozne ure so imeli nekateri starejši gostje pomisleke proti ponočnemu posedanju gostiln po mladih fantih in so to svoje upravičeno prepri-Sovjetska Rusija nanj je še vedno ve-j čanje tudi glasno izražali- Med temi je lika uganka. Pač smo že obali in culi »(bil tudi 45letni železničar Franjo Čeh. njej in iz njenega življenja marsikaj,: Ko sta'se Čeli in Cvetko kmalu po tem NESREČNA ŽRTEV MALENKOSTNEGA PREPIRA. — OBUP IN ZLOČIN NEZAKONSKE MATERE. Na škofijskem veleposestvu v Betna- vendar večinoma vse pobarvano z mentaliteto in ideologijo slučajnega pisca ali predavatelja. Socialni poskus ruskih bolj ševikov ne nudi še niti-danes po U letih razredne diktature proletariata nifcik-šne jasne slike. Ruska -revolucija je ogi o men in dolgotrajen proces, ki ga ne more zaustaviti nikakšen diplomatski akt, ker je življenski proces, kakor ne moreš ustaviti kemičnega procesa* ki se je priče!. ')a nismo poučeni o dogodkih in položaju v sovjetski Rusiji, je predvsem posledica dejstva, da je sistem razrednega terorja in diktature ubil vsakršno javno mnenje- Krvavi teror iz2a časov revolucije in državljanske vojne se je sicer u-maknil .formalno zmernejšim oblikam diktature, vendar je nemogoč tudi. še daij-es^v Rusiji kakoršenkoli izraz svobodnega mišljenj?. Zgodilo se je tekom zadnjega leta;.nešteto slučajev,- da- so odlični ruski znanstveniki in drugi kulturni delavci dvignili svoj glas, pa so jih ofieijeini sovjetski krogi nagnali v kozji rog s tem, da so pred mase postavili strašilo »buržujske nevarnosti s strani nekaterih vseučijiških profesorjev ali drugih znanstvenih delavcev«. Vsem pa, ki so se drznili.samo ziniti svoje mnenje, so sovjeti naprtili težke tisko-vne tožbe,, in-mnogi so morali v Kanoso. To se je zgodijo slavnemu sovjetskemu u-čenjaku Žebelevu, ki je v nekih publikacijah praškega vseučilišča v popolnoma znanstvenem vprašanju zastopal mnenje, ki ni v skladu z. mnenjem sovjetskih prvakov. Moral je na pritisk sovjetov javno .priznati, »da ni ravno pravilno«. To je le eden izmed neštetih podobnih slučajev. Zdi se pa, da se je med sovjetskimi prvaki samimi razmerjo zelo poostrilo in da prihaja čas velikih‘obračunov in velike notranje borbe v Kominterni. Spori so; sp pojavili že kmalu, po smrti velikega Boljševiškega diktatorja in samodržca I-cnjina, ker je z njim legla v grob osebnost, ki je edina med sovjetskimi prvaki uživala neokrnjeno avtoriteto. Te kom zadnjega časa pa so se zgodile stvari, ki dokazujejo, da je veliki dvoboj v Kominterni v polnem teku. Pro-gnanstvo Trockega, bivšega sovjetskega komisarja za vojsko, genljalncga organizatorja rdeče aTmade in velikega ljudskega tribuna, najprej v Sibirijo in sedaj iz Sovjetske Rusije sploh, je dajalo svetovni javnosti povod za najrazličnejše komentarje- Trockij pa očividno v svoji borbi proti_ sedanjim sovjetskim vlastpdržcem Staljinu in tovarišem ni osamljen, nmpnk ima. znatno zaslombo [udi še v Rusiji sami Kahi baš te dni io prišlo poročilo h Moskve, ki pravi, da se je 7. trn. pričel tamkaj kongres sovjetskega glavnega odbora. Kongres je otvoril Vorošilov, ki je ostro napadel Staljina. Med glavnimi nasprotniki S tasta pa Buhari n in Rikov. Izgleda incidentu srečala zunaj na dvorišču Cvetkovega stanovanja,. sta ' se nekaj malega sporekla. Cvetko, ki je imel Čeha še otl prej na piki, ga je tekom prepiri čisto nepričakovano sunil z žepnim nožem s tako silo v vrat, da mu je prerezal žilo odvodnico. Družinski oče Franjo Čeh, ki ima dvoje otrok, je kmalu izdihnil, ubijalca so pa šc sinoči areto-vali in ga davi oddali v zapore mariborskega okrožnega sodišča- ' Vi pa je bil včeraj poskušen grd zločin detomora. Pri upravitelju posestva, g. Habjaniču uslužbena Marija Lešnik je porodila zdravo deklico. Ker pa ni bilo v kritičnem trenutku nikogar doma, se je odločila prikriti porod in spraviti dete s sveta. Ko je prišel g. Habjanič iz mesta, je opazil v kuhinji krvave sledove in takoj.zaslutil zločin, ker je pač našel deklo doma, deteta pa ne- Porodnica je nekaj časa porod sploh tajila. Ko pa jo je gospodar prijel bolj energično, je priznala dejanje in povedala, da je otroka zakopala v gnoj. Brez odlašanja je g. Habjanič pričel brskati po gnoju in res kmalu izkopal k sreči še živo dete Matef in otroka so odpeljali v mariborski sanatorij, Lešnikova pa pride radi poskušenega detomora seveda še prod ljudske sodnike. Mussolini © miroljubnosti ItaBile NAPOVEDUJE KATASTROFO VSEH POIZKUSOV SOCIALIZACIJE. — ITALIJA HOČE ŽIVETI V MIRU Z VSEMI DRŽAVAMI. RIM, 11. marca. Ministrski predsed nik Mussolini jc imel včeraj v opernem gledališču v navzočnosti 4000 oseb povodom petletnice fašističnega režima v Italiji velik govor,' v katerem je uvodoma naglašal, da fašizem spoštuje privatno lastnino ter priznava zasebno inicijativo, odklanja pa vse poizkuse socializacije, ki se drugod bližajo katastrofi. RazprSvljajoč o zunanji politiki se je bavil Mussolini z-verzijami o italijanskem imperijalizmu in agresivnem italijanskem militarizmu ter pripomnil, da omejuje Italija izdatke za oboroževanje ita najmanjše potrebe varstva in obrambe. Italija hoče živeti v miru z vsemi narodi, posebno s svo jimi sosedi. Sklenila je zato že s številnimi državami prijateljske in trgovinske pogodbe. Italija noče motiti miru, pripravljena pa je, da ob vsaki priliki ščiti svoje interese po vsem svetu. O spravi med Italijo in Vatikanom je Mussolini izjavil, da je Italija verna in katoliška. Že skoro 2000 let se nahaja na njenih tleh sedež vrhovne- ga cerkvenega poglavarja. Rimski imperij je zgodovinska podlaga krščanstva in katoličanstva. Mir med Kvirinalom in Vatikanom jc daleko-sežnega pomena za ves svet. Priznavamo lojalno suverenost svete stolice, ne samo, ker je dejanski že obstojala, temveč v prepričanju, da poglavar svetovne vere ne more biti po danik kake države. Govoreč o italijanski vojski, je Mussolini izjavil, da jo morala in disciplina italijanskih bojnih sil višja, kakor povsod drugod na svetu. Napovedal je prihodnji sestanek »civilnega generalnega štaba« Italije, kakor je nazval zborovalce, za 1. 1934 in zaključil svoj govor z vzklikom.: Fašizem je Italija, Italija je fašizem! Rusija se ne očreče Besarabiji BUKAREŠTA, 11. marca. Moskovska »Izvestja« izjavljajo v posebnem članku o položaju v Besarabiji, da se Rusija tej deželi nikdar ni odrekla in tega tudi nikdar ne bo storila. Raz- položenje naroda v Besarabiji najbolj označuje dejstvo, da je rumunska vlada proglasila tam obsedno stanje, ker prebivalstvo ne simpatizira z Bukarešto. Na ruinunske vladne kroge je napravil ta članek skoraj slab utis in se povdarja, da obstoja obsedno stanje samo v 15 km širokem obmejnem pasu, a bo tudi tamkaj v kratkem odpravljeno. Rumunski notranji minister je namreč v soboto izjavil, da komuni stično gibanje v Besarabiji ni resnega pomena in ne izvira od njega za Ruraunijo nobena nevarnost. Sin ugledne rodbine — apaš BEOGRAD, U. marca. Policija je včeraj po senzacionalnem lovu vje-la apaša Lazarja Krsmanoviča, sina ugledne beograjske meščanske rodbine, ki pa je zašel na stran pota in postat zločinec. Med drufeitn je vlomil v trgovino svojega' strica Petroviča in odnesel večjo vsoto denarja. Včeraj ga jc končno policija izsledila v nekem predmestnem lokalu. Krsma-novič pa je takoj pobegnil na podstrešje, od tam na streho in pribežal potem po strehah skoro v sredino mesta, kjer je skočil- 16 m globoko in ušel. Šele zvečer, ko se je prišel poslovit od svojega brata, ki je Odšel na ženitovanjskojjotovanje, ga je policija zopet zasačila in aretirala. Ponarejanje obligacij nase uojne škode BUDIMPEŠTA, 11. marca. Tu So prišli na sled dražbi,' ki se je bavila s ponarejanjem obligacij jugoslovanske rat« ne štete. V zvezi s tem sta bi la aretirana Gjorgje Janžekovič iž Slav. Broda in Andrija Kardoš iz Vel- Bečkereka, ki sta bivala že 10 mesecev v Budimpešti. Nastanila sta se v Palace-hotelu, nastopala kot zelo bogata čoveka,, razpolagala z velikimi vsotami denarja in se izdajala za trgovca s poljskimi pridelki. V soboto je prišel nepričakovano v hotel detektiv in izvršil pri obeh hišno preiskavo. Zaplenil je več kovčegov raznih listin, tiskovin in papirja ter oba aretiral. Že pretekli teden je prišel na policijsko direkcijo neki uradnik jugoslovanskega poslaništva, ki je izjavil, da se Janžekovič in Kardoš bavita s ponarejanjem obligacij jugoslovanske vojne škode. Policija je dalje odkrila tudi tajno tiskarno, ki je dobavljala vse potrebne tiskovine. Aretiranca sta krivdo že priznala. _____ NEW-YORK, 11. marca. Ameriški zastopnik družbe za zrakoplovni promet je izjavil, da so že izvršene vse priprave za nov polet »Zeppelina« preko oceana v Ameriko in nazaj. pravi moskovska sicer še nepotrjena l vest, — da bo uspelo Staljina zrušiti, ker jo večina glavnega odbora proti njemu radi njegove preveč kmetske politike. — Ako čujenio take besede, še bo marsikdo med nami povprašal: Kaj se torej godi v Rusiji? Odkod in zakaj nasprotja med sovjetskimi prvaki? Pariški »Le Tcmps« jc te dni o zadnjih dogodkih v Rusiji objavil članek, ki pravilno tolmači bistvo notranjih bojev v ruski Kominterni. Predvsem povdarja, da sc dvoboj Staljin - Trocki nadaljuje vkljub izgonu Trockega iž Rusije in da opozicija pri-1 stašev Trockega v Rusiji niti oddaleč ni zlomljena. PogreŠeno bi pa bilo, misliti, da predstavlja trockizem reakcijo proti komunističnemu ekstremizmu m da bj malnemu stanju stvari v Rusiji. Saj sel ni pa odvrniti pozornost svetovne jav- snm Trockij hvali, da on bolj sledi Le-njinovim tradicijam nego Staljin, ter obtožuje Staljina, da pripravlja pot povratku kapitalističnih metod. Nasprotje med njima izvira iz dejstva, da hoče Stalji-nova politika voditi račune tudi o zahtevah kmetskega elementa, dočim se politika Trockega opira predvsem na industrijski in mestni proletarijat V principih in boljševiških metodah pa sta si oba enaka. I eden i dnigi sta nepomirljiva ncprijatelja organizirane družbe ra zdravi bazi pravice, svobode in skrbi za človeško dostojanstvo. »Le Temps« je tudi mnenja, da hoče Kominterna z medsebojho borbo Trockij -Staljin odvrniti na eni strani pozornost ruskih rpas od velike ekonomske krize, njegova zmaga pomenila povratek k nor I ki stopa pred ruski narod, na drugi stra- nosti od velike ofenzive, ki jo pripravlja tretja intemacijonala pod zaščito sovjetov v tej smeri, da zapal iv vseh državah bakljo svetovne revolucije. Ruskemu narodu govore sovjetski prvaki, kako pripravljajo kapitalistične države napad na Rusijo, in mu slikajo nevarnost propada Rusije. Zato da je treba rdečo armfo pripraviti in vsposobiti za ve-like^borbe. Vsa svetovna javnost z zanimanjem pričakuje nadaljnega razvoja notranjih razmer v Rusiji, ne da bi imela kakšen-koli interes na zmagi ene ali druge nasprotujoče si boljševiške grupe. Zdrav razum in krepka volja velikega ruskega naroda bosta končno zmagala tudi nad samovoljo in terorjem današnjih vlasto-držcev. i / BRNIK Jutra VMariborn, dne 11. III. 1929. ml H Hlinili II Hill I mi Sttariborski in r SMM 2* Mariborski V C C Vprašanje nove železniške zveze Maribor — Zagreb ZA IZPOPOLNITEV PROGE ZAPREŠIČ-KRAPINA. DOGRADITEV PROGE KRAPINA-ROGATEC IN ROGATEC—MARIBOR. To dni so pokrenili zagrebški gospodarski krogi v zvezi s hrvaškim časopisjem akcijo, da bi se preuredila žc obstoječa železniška proga Zaprešič—Krapina v prvovrstno prometno Unijo, ki bi bila sposobna tudi za brzovlake^n za brzovozne tovorne vlake. V zvezi s tem so pa predlagali naj bi se tudi nova in že odobrena proga Krapina—Rogatec zgradila v tem smislu, torej kot prvovrstna proga. Ker je to vprašanje važno prav tako za našo oblast in za naše mesto kakor za Zagreb in za hrvaško Za-rorje, se nam zdi potrebno spregovoriti o tem vprašanju nekaj umestnih besed. Ustanovitev naše narodne države je postavila naša prometna vprašanja na docela nove temelje in pred popolnoma spremenjene naloge. Monarhij^ kateri smo poprej pripadali, je vodila tako prometno politiko, kakršna je bila v interesu obeh njenih central, t. j. Dunaja in Budimpešte, in se na zveze med deželami Slovencev, Hrvatov in Srbov ni ozirala. Nasprotno, gledala je celo na to. da bi nas tudi prometno čimbolj oddaljila druge od drugih. Zato je razumljivo, da je gradila le take železnice, ki so odgovarjale njenim gospodarskim in političnim namenom. Danes, ko je v tem oziru stanje popolnoma spremenjeno, so spremenjene seveda tudi prometne potrebe naših pokrajin. One zveze, ki smo jih prevzeli od habsburške monarhije, nam nikakor ne morejo zadostovati in nam tudi res ne zadostujejo. Proga južne železnice Gradec-Maribor-Zidani most ni bila grajena zaradi zveze z Zagrebom in Beogradom, ampak zaradi zveze z Ljubljano in s Trstom, zato nam pri današnjem spremenjenem stanju ne more več zadostovati. Ovinek preko Zidanega mosta, ki silno podaljšuje razdaljo med Zagrebom in Mariborom, je treba odstraniti s pomožno progo. Za to pa govori prav tako tudi potreba razbremenitve te danes edine prvovrstne proge- V tem se torej docela strinjamo z mišljenjem zagrebških gospodarskih krogov in hrvatskega časopisja. Zato se popolnoma pridružujemo zahtevi, da se proga Zapreš c—Krapina preuredi in da se v tem smislu zgradi tudi nova proga Krapina—Rogatec. Ne moremo se pa strinjati s tem, da naj se preuredi v tem smislu tudi proga Rogatec—Grobelno, ker bi bil s tem rešen naš problem samo na pol: bila bi namreč razbremenjena samo proga Zaprešič -Zidani most - Grobelno, ne bila bi pa bistveno pomembno skrajšana tudi sama proga Zagreb—Maribor! Mnenja smo, da je treba, če se s tem že prične, rešiti skupno in istočasno oba problema; zato priporočamo merodajnim krogom, da se zavzamejo za to, da se denar, ki naj bi se po zagrebških pred logih porabil za preureditev proge Rogatec - Grobelno, porabi rajši za zgra-ditev nove proge Rogatec—Medvedce (Podlož)! Ta proga, ki bi bila dolga komaj kakšnih 15 km, bi zvezala namreč Rogatec z že obstoječo progo Medvedce—Pragersko, ki jo je pred par leti zgradila neka rusko-angleška družba in ki se danes za javni promet sploh ne u-porablja. Na ta način bi dobili popolnoma novo in skerai docela ravno železniško zvezo med Zagrebom in Mariborom. Ta proga bi bila za tretino kraiša od dosedanje Zaprešič—Zidani most— Maribor. Razdalja med Zagrebom in Mariborom bi se znatno zmanjšala, saj bi prevozil to progo brzi vlak lahko že v dveh ali celo v eni in pol ure, osebni pa v treh do treh in pol. Ta nova proga bi b la za Maribor, Zagreb in vse vmesno ozemlje velikanskega pomena, igrala bi pa istotako em!nen tno važno vlogo tudi v mednarodnem železniškem prometu, ker bi občutno skrajšala prometno zvezo Avstrije, Češkoslovaške in Nemč'je z našim mor-ičm. Ta kratka, ravna in idealna proga bi Avstrijo in Češkoslovaško žc sama vabi'a k jugoslovanskim jadranskim pristaniščem, osobito k Sušaku. Zato je izven vsakega dvoma, da bi se tudi finan-cijelno dobro rentirala. Pri vsem tem je pa treba pomisliri, da tu ne gre za noben velik nov proiekt, temveč samo za preured tev že obstoječih, odnosno že odobrenih prog! Na vsej tej črti bi bilo treba docela na novo zgraditi samo malenkostno, približno 15 km dolgo progo Rogatec—Medvedce-Ker je ta projekt tako velikanske važnosti, obenem pa tudi tako enostaven in lahko izvedljiv, smo trdno prepričani, da se bodo merodauii krogi zanj zavzeli. V prvi vrsti pa sta za to poklicani obe občini, mariborska in zagrebška ter obe samoupravni oblasti. Pozdravljena naša opera! Po ukinitvi naše opere radi nezadostne subvencije je ljubljanski operi pripadla naloga, da izpolnjuje nastalo vrzel. Ljubljanska opera po svojem visokem pojmovanju naloge in sodobnem razumevanju fcrezdvomno v naši državi prednjači. Najbolj pa jo odlikuje stremljenje, da daje našim mladim skladateljem pobudo in možnost uveljavljanja. Tako bomo imeli danes pribko slišati prvenca enega naših najmlajših komponistov Osterca. V kratkem se uprizori v Ljubljani tudi Kogojeva opera »Črne maske«. Spoštujoč tudi pojmovanje prej-šnj h glasbenih smeri, je ljubljanska opera uprizorila v letošnji sezoni tudi Risto Savinovo »Lepo Vido«. Vse priznanje tako idealnemu delu! Zasluga za to gre v prvi vrsti idealnemu direktorju Poliču in njegovim zvestim pomočnikom dirigentom Ealatki, Štritofu, Nefatu in vsem umetnkom in glasbenikom. Pozdravljeni vsi! Pozdravljen predvsem di rektor Polič kot predstavnik vsega en-sambla, mojster Betetto imenom vseh umetnikov-pevcev in naš Osterc imenom skladateljskega naraščaja! Naj vam bo razprodano gledališče dokaz, kako visoko ceni mariborska glasbena publika vaše idealno stremljenje! Cabud nam je odletel Kakor znano, je Mariborsko olepševalno društvo pred letom dni kupilo dva krasna ekzemplarja labudov — samca in samico — za ribnik v mestnem parku. Tekom vseh mesecev pretekle pomladi, poletja in jeseni sta bili živalici lepo pohlevni v največji kras parka in veselje Mariborčanov. Ko je pritisnila zima sta se njorala labuda umakniti ledu v vrtnarijo Olepševalnega društva v Koroščevi ulici 25. Tam so ju vsak dan puščali za nekaj časa na prosto, dokler se ni včeraj zmislil gospod samec, da bi bilo dobro, ako sc dvigne v zračne višave in pogleda v druge kraje. Za njim je sfrčala tudi zvesta samica, ki pa je kmalu omagala, padla na tla in ostala v posesti presenečenega vrtnarja, gledajočega za la-budom, ki sc je dvignil več sto meti ov visoko in splaval po zraku v smeri proti Krčevini. Olepševalno društvo trpi na dezertaciji labuda več tisoč dinarjev škode in prosi morebitnega najditelja, naj vrne redko ptico proti nagradi vrtnariji Olepševalnega društva na Koroščevi ulici. 5e o totuinah pri (Tlartinzu V soboto smo poročali o vfcliki tatvini pri tvrdki F. Martinz v Gosposki ulici. Naknadno smo doznali, da je Karel P., ki je po malem odnašal blago iz trgovine, star šele 19 let in doma iz Mozirja v Savinjski dolini. Kaj je napotilo mladeniča, da se je vdajal tatvini, ni znano. Je sin premožnih starišev in ni nikdar živel v pomanjkanju in stiski. Bržčas ga je premotila slaba tovarišija. Njegov pajdaš, ki je potom sestre razpečaval ukradeno blago, je priprost delavec Slavko V., ki je bil zaposlen v apreturi Doctor in driUL Njegova sestra Romana je že poročena, a sc je vendar dala pregovoriti od brata in je razpečavala robo po znatno znižanih cenah. Pri poslu je bila zelo spretna in tudi drzna. Blago, ki je moralo biti radi nizke cene vsakomur sumljivo, so kupovali tudi nekateri mariborski trgovci. Oče aretiranega Karla P. je dopotoval v Maribor in ponudil povračilo škode, ki gre v desettisočc, a sc je doslej še ni dalo točno ugotoviti. Policija nadaljuje preiskavo, ki bo kmalu zaključena. Trenutno ugotavlja samo še osebe in tvrdke, ki so sc s pokradenim blagom okoristile. Koncertni večer v gledališču odpovedan. 'Sinočnji koncertni večer Zamejičeva,’ Neralič, Živko je moralo mariborsko gledališče odpovedati, ker je bilo zanimanje spričo današnjega gostovanja ljubljanske opere tako slabo, da se je bi!o bati velikega deficita. Razpust Orjune u fTlariboru Že v soboto so bili v smislu odredbe notranjega ministrstva razpuščeni glavni odbori vseh nacionalističnih organizacij v naši državi: Orjune (organizacija jugoslovanskih nacionalistov), Hanao (hrvatska nacijonalistična organizacija) in Srnao (srbska nacijonalistična orga-nizacja). Tekom včerajšnjega dne je bila izvršena tudi likvidacija vseh oblastnih in mestnih organizacij ter so bili prostori zapečateni. V Sloveniji je obstojala Orjuna, kakor znano, samo $e v mariborski oblasti, dočim je bila v ljubljanski razpuščena že pred tremi leti. Mariborska mestna Orjuna je imela svoje tajništvo v prostorih Tiskovne založbe v Narodnem domu. Včeraj dopoldne se je zglasil pri tajniku g. Otonu Pela-nu, organ policijskega komisarijata in mu izročil dekret o razpustu organizacije, v katerem je med drugim omenjeno: . . . »Ker se je bavila s politiko in mešala v politične posle, so vsled tega prenehale pravno obstojati tudi vse oblastne in mestne organizacije omenjenih udruženj.« Kot začasni skrbnik premoženja organizacije je imenovan srez-ki nadzorirk policijskih agentov v Mariboru, g. Fr. Cajnko. V blagajni mariborske mestne organizacije Orjune je našla poboja 4 Din 55 para in zapečatila eno omaro. Današnje gostovanje ljubljanske opere začne že ob 19. (7.) url, na kar se posebno opozarja. Konec kmalu po 22. (10.) uri- Smrtna kosa. V vojaški bolnici v Petrovaradinu je 6. t. m. umrl g. Emil M a r i n i č iz Maribora. Pogreb pokojnika se je vršil istotam. — Danes je umrl v Cankarjevi ulici 14 g. L i s c h k e, inšpektor Južne železnice v p., star 82 let. Pogreb se bo vršil v sredo ob 16. s starega mestnega pokopališča na evangeljsko na Teznu. — Umrla je v Smetanovi ulici 23 gospa Antonija M i k i š, stara 56 let. Pogreb se bo vršil jutri ob 15. iia pokopališču v Pobrežju. — Na Betnavski cesti 3 je umrla gospa Frančiška P r o š e 1. Pogreb bo jutri ob 16. uri na pokopališču v Pobrežju. Blag jim spomin! V enajstem letu ujedinjenja. Dimnikarski mojster g. Vilko Uranjek od Sv. Marjete ob Pesnici je pri neki nemški stranki, ki igra v mariborski javnosti veliko vlogo moral kvitiratisle deči doživljaj: »Vaši pomočniki niti z mojimi deklami ne morejo govoriti. Pri nas se mora govoriti — nemški.« Na pripombo prizadetega, da smo v narodni državi SHS, so se odprla vrata in g. Uranjka so potisnili ven... Kakor ču-jemo, bo zadeva končala na sodišču. Vsekakor pa je za naše razmere silno značilna. Razbojnlštvo pri g. Ločniku. Mariborski policijski komisarijat Je stopil v tesne stike z inozemskimi kriminalnimi oblastvi v svrho izsleditve razbojnikov, ki so po vsej priliki sodeč inozcmci. Včeraj se je ogla sil pri mariborski policiji osebno neki kriminalni uradnik iz inozemstva, ki je prinesel nekaj slik eventualnih osumljencev. Podrobnosti policija za sedaj še noče objaviti. — Uvod v sezono pretepov. Medtem, ko beležimo na drugem mestu pretep s smrtnim izidom, pa je bila v Studencih bitka s steklenicami. Iz nje je izšel 53letni posestnik F. M. s krvavo glavo- Dobil je na čelu in sencih tako o-pasne rane, da ga je moral rešilni oddelek na intervencijo studenškega orožni-štva odpremiti v bolnico. — Nesrečni Italijan. Meseca decembra so aretovali pri Gornjem Gradu neznanega Laha ter ga odposlali mariborskim varnostnim oblastvom, da skušajo ugotoviti njegovo istovetnost. Po dolgih poizvedovanjih so res dognali, da gre za pro fesijonalnega vlomilca v blagajne. Prejeli so celo informacijo iz presto-lice neke prijateljske države, da je bil tamkaj obsojen radi nekega zločina na 15 let težke ječe in contumaci-lam. Laha so spravili, kamor spada, mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 11. marca ob 19. uri »Gosto-. vanjo ljubljanske opere«. Torek, 12. marca. Zaprto. Sreda, 13. marca. Zaprto. Četrtek, 14. marca, ob 20- uri »Poljska kri« ab. C. Premijera. Petek, 15. marca. Zaprto. Sobota. 16. marca ob 20. uri »V agoniji« ab. B. Premijera. »Poljska kri« na mariborskem odru. Po 6 letnem odmoru se zopet vprizori ta nad vse uspešna in umetniško prvovrstna Nedbalova opereta, ki je bila pred leti močan »šlager«. Premijera bo žc v četrtek, 14. marca. Mestno gledališče v Ptuju. V petek, 15. marca gostujejo Mariborčani z muzikalno prekrasno moderno opereto iz orijentalskcga miljeja »Bajadero«, v kateri gostuje znani operetni tenor gosp. Mirko Nerat. Velika mizarska razstava bo prirejena v okvirju letošnjega veie-sejma v Ljubljani od 30- maja do 9. junija. Ugled in sloves naše domače mizarske industrije in obrti je že itak velik. Razstavljeni izdelki bodo pričakala je res na višku. Res, čudimo se, /flke \ še najdejo ljudje, ki hodijo v inozetiW!vo po pretirano drago pohištvo. RazstaVa, ki bo pravi pohištveni sejem, bo obsegala vse nijanse od najfinejšega modernega pohištva pa do priproste spalnice-Razstavilo bo veliko število samih prvovrstnih in solidnih mizarskih tvrdk, ki se v vsem morejo kosati z iuozein-stvom. — Kožni sejem se bo vršil dne 25. tm. v prostorih velesejma v Ljubljani- Kot kupci so najavljeni domači in inozemski interesenti. Kože vseh vrst divjačine sprejema »Divja koža« Ljubljana, Velesejem, do 23. tm. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima v četrtek dne 21. marca ob K-9. iloj). v svoji dvorani javno plenarno sejo- Vreme. V marcu se je vreme prilagddilo prerokovanjem stoletne pratike, ki si je v zimskih mesecih docela zapravila zaupanje. Za danes je napovedala dež, ki pri nas sicer v predpoldauskih urah ni padal, pač pa je bila oblačnost popolna in je verjetno, da je nedaleč Maribora deževalo. Zadnje dni smo imeli docela pomladansko vreme, pa se je temperatura pričela zopet nagibati k minusu. Včeraj zjutraj je termometer beležil le — 0.3 stopinje, minimum v noči pa je znašal le — 1.8, dočim je davi znašala tempera tura — 2.5, minimum v minuli noči pa — 3. Pratika napoveduje, da bo že 14. nastopilo lepo .toplo vreme, po 17. marcu pa bodo jutra ostra in rezka. Sledila bo burja. — Od doma ie pobegnila žc sredi februarja komaj 151ctna Pavla Silec. Njeni starši so prijavili slučaj policiji šele po 20 dneh. Ni izključeno, da je deklo postalo žrtev brezvestnih prekupčevalcev belega blaga. — Spominjajte te CMD V M a c i b o r u, cine 11. M. 1929. M aritmiji V F (' f P M I K fnJrii S**« 8. Vrtoglave številke BILANCA O RAZDEJANJU PO SVETOVNI VOJNI. — SVETOVNO KNJIGAR- STVO V ŠTEVILKAH. Najbolj prebrisane glave mednarodne politike in najbolj izkušeni predstavniki narodnega gospodarstva premišljujejo in računajo že od dneva sklenjenega miru po svetovni moriji, kolike so pravzaprav rane, ki jih je prizadela človeštvu svetov na vojna, kakšna sredstva bi trebalo upo rabiti, da se poravnajo ogromni po vojni povzročeni dolgovi in da se popravi vsa strahovita škoda povzročena po tej šibi božji. Reparacijske komisije sestavljajo vedno nove številke, druge znamenite osebnosti jih zopet popravljajo in komentirajo. Do približnih številk resnično povzročene škode še vedno niso prišli in bogve kedaj pridejo. Vendar pa imajo me rodajni krogi za podlago svojih računov zanimivo bilanco razdejanja svetovne vojne. Čeprav gre pri stvari za same suhe Številke brez komentarjev, ne bo nezanimivo, ako iz neke take statistične zbirke posnamemo nekaj številk, ki kažejo vso strahovifost posledic svetovne vojne- Evropske zmagovalne države so si morale izposoditi nič manj kot 1184 milijard dinarjev, da so prestale križe in težave »znamenitih« let 1914. do 191S. Glavni upnik je Amerika. Šestdeset let bodo plačevale zadolžene evropske države a-meriški Uniji letne obroke, da odplačajo svoje čudovite dolgove! Kolikšni pa so bili nominelni stroški osrednjih držav? »Samo« 4800 milijard dinarjev, kajti pri vseh aiiiranih državah znaša ta vsota nepojmljviih 9000 milijard dinarjev! Prav nobene zmote ni pri tej številki, ki se glasi devet tisoč milijard dinarjev našega denarja... Če pa hočemo še vračunati vrednost izpadle produkcije tekom štirih vojnih let, si sploh ne bi mogli predstaviti v številkah vrednosti izgubljenih Skriimosti naše zemlje Oči naših znanstvenikov in učenjakov so uprte v vse mogoče smeri sveta in vesoljstva. Potapljači raziskujejo morsko dno, zarkoplovci križarijo nad oblaki, tečaji so postali obljudeni, puščave ohlajajo z umetnimi sredstvi itd. Bolj privlačne, kakor predeli naše zemlje, so skrivnosti vesolstva, planetov, ki se premikajo v veliki oddaljenosti krog naše zemlje. Njim se zadnja desetletja posveča mnogo pozornosti, kakor da smo na tleh, ki jih teptamo, že popolnoma domači. Vendar temu ni tako. Celo največji učenjaki že leta in leta rešujejo najrazličnejše zagonetke našega planeta. Zaenkrat niti ni definitivno določena oblika naše zemlje. Domneva se, da meri polmer 6371 km, Čeprav je znano, da je med polarnim in ekvatorialnim polmerom okrog 21 km razlike. Tudi atmosfera je še vedno uganka, o kateri se sumi. da je 900 km visoka. Najbolj zagonetna pa je notranjost našega planeta. Geologi so prouSili le neznatno tanko plast njene skorje, dočim so globine docela neraziskane, kajti človeku je z vsemi sredstvi moderne tehnike uspelo prodreti le 2400 metrov globoko. Čeprav je prodiranje v večje zemeljske globine nemogoče, radi pomanjkanja zraka, radi naraščajoče vročine, radi strupenih plinov itd-, so znanstveniki vendar zbrali dokaj podatkov, na podlagi katerih je mogoče reševati nekatere probleme zemeljske notranjosti. Fizikati so celo ugotovili točno težo zemlje. Kubični centimeter zemeljskih substanc je težak 5.530 gramov, do-um bi jedro našega planeta tehtalo približno ravno toliko kot železo. Trda zemeljska skorja je najbrž debela le 70— 100 km, nato sledi 1500 km debela tekoča plast, ki sestoji večinoma iz silicija, ki je hrana vseh vulkanov. Pod tekočo plastjo slilicija se nahaja plast, ki sestoji Po večini iz železa in niklja, čim bolj se plasti približujejo središču zemlje, tem bolj so ragrete in dosezajo prav visoko temperaturo — več tisoč, struiinj. Slabo poznamo našo rodno grudo. Vsa Je še zastrta s skrivnostmi in zagonetkami in vendar so nekateri učenjaki že davno uprli poglede v privlačnosti vse-mirja: na Venero, Mars, Saturn in luno. Zdi sc, da bi tudi v znanosti moral veljati Sokratov izrek: '^poznni najprej samega sebe.« dobrin. Pač pa sc dajo te izgube izraziti v številkah že v povojnih letih. Tako je bila na primer od leta 1919- do 1923. produkcija približno 25% one v letu 1913. L. 1926. se je produkcija zopet izenačila predvojni in je naslednje leto zabeležila že 5% povečanja-Zlsati zanimive pa so številke na človeških izgubah. Osrednje države so -z-gubile okoli štiri milijone mrtvih in beležijo skoro sedem mjljjonov ranjencev-Tu pa so slveda vštete le zgube redne vojske, ne pa tudi oni milijoni mrtvecev iz zaledja, ki jih je odnesla s sveta kuga. lakota in tuberkuloza. Nekdanji sovražniki pa so v tem še na slabšem: smrt je pokosila šest milijonov uniformirancev ranjenih pa. je bilo 12 do 14 milijonov vojakov. Šele takrat, če bi se dali vsi bi-ijoni raztresenih Človeških kosti in vsa množina prelite krvi izraziti kot zguba v valuti — bi imeli res pregledno in popolno sliko o haraču, ki ga je zahtevala svetovna vojna od vesoljnega človeštva. $ »Bulletinu za knjigarstvu« objavlja Nemec Špan zanimivo statistiko o knji-garskem bogastvu vsega sveta. Možu je uspelo zbrati v svoj seznam 1038 največjih knjižnic civilizovanega sveta, ki obsegajo ISO milijonov knjig. Na Evropo odpade 669 bibliotek s 120 nrlijoni knjig na Severno Ameriko 314 knjižnic s 54 milijoni zvezkov, na Južno in Srednjo Ameriko 22 knijžnjc z dobrm milijonom' knjig in na Afriko troje knjižnic z 200-000 knig. V Evropi sami ima Nemčija baie 29 in pol milijona knjig, Francija 20 mil'ionov, Anglija 17 milijonov, Italija 13 milijonov, Avstrija 5 mil^onov, Belgija 3 milijone ter po nekaj manj Poljska in Španska. Broleks, najnouejša rastlina Na Angleškem so pred leti pričeli gojiti dveletno rastlino, ki je plod vrste kri- J žanj z različnimi rastlinami. Krstili so jo z imenom »Broleks«. Komaj je rastlinstvo obogatelo za novo biljko, že je »Bro leks« postala znamenita zel, ki obeta do-našati' celokupnemu svetovnemu gospo- j darstvu mnogo koristi. Broleks dobi po 18 mesecih v steblu krepke niti, ki izvrstno služijo za tkivo. Razen tega daje rastlina celulozo za proizvodnjo papirja in seme ža živalsko hrano. Čeprav ima rastlina precej sorodnosti s tropskimi travami, vendar uspeva v zmernem pasu in celo v zapadni Angliji. Broleks se hitro razvija, kot vsi poljedel- ( skl posevki, treba pa ga je skrbno čistiti i in odstranjevati plevel. V 15,—18. mase-j cih doseže višino treh metrov, stebla pa so debela 20—25 cm. Deblo je ravno in poganja široke liste, ki imajo obliko pahljače. Ko Usti odpadejo, zrastejo točno na mestu starih novi. Kadar pa je rastlina visoka nad dva metra, poganja vejice z drobn m listjem in cvetovjem. Pod osutim cvetjem pa dozori seme v obliki gro-zdičev. Industrijski strokovnjaki so proučili celulozo, ki jo daje broleks, ravnotako tudi niti iin seme, ter ugotovili, da je rastlina stabilna, to se pravi, da niti pri pre^ sajanju niti pri ponovnem zauoredn:m sajenju ne zgubi karakterističnih lastnosti. Strokovnjaki so tudi ugotovili, da da sleherni oral. zasajen z broleksom, 3039 kg celuloze (tona 15 šilingov), seme istih rastlin je vredno devet angleških funtov, naidargocenejše pa so niti rastline, ki se uporabljajo za tkanje. Industrija, obrt in trgovina so torej o-bogatele za nov produkt, katerega predelava jim bo donašala bogat zaslužek. Kulturni filmi u mariboru V »Mariborer Zeitung« se je začela zanimiva debata o prirejaniu kulturnih filmov v Mariboru. Razveseljivo je dejstvo, da se že javno izraža želja po kulturnih filmih. Ta želja pa je najboljše izpričevalo za Zvezo kulturnih društev, ki prireja kulturne filme že od leta 1926. in je dosedaj nudila mariborskemu občinstvu vsako leto serijo prav odličnih kultura h filmov. D^ omenimo le i.eka-tere: Zvezdnato nebo, Švica, Sveta gora, Otoki Fidži, Pragozd ob Amaconki Robinzon, Mehika, INRI, Napoleon, Svetovna vojna, in v letošnjem letu najlepše filme, kar ste jih kdaj videli: Narava in ljubezen in Wings. Poleg teh prvovrstnih in izredno dragih kulturnih filmov spominjamo še na Ekspedicijo na severni tečaj, vodič Milak in na več otroških pravljic. Za te filme se je poslužila Zveza Grajskega kina in kina Union, ker sta najbolj primerna in priljubljena; poskusila je parkrat tudi v kino Apolo, ali vedno brez uspeha, četudi je bil program enako dober kakor v drugih dveh kinih. V kino Apolo ni prihajalo nikdar dosti ljudi, pa naj je igral v njem kdorkoli ali karkoli, izjeme to le potrjujejo- Zakaj tako, nam je vsem, ki se bavimo s prirejanjem filmskih predstav, nejasno- S tem pa sem se dotaknil glavnega vprašanja: Kje naj bi se kulturni filmi predvajali? Kdo naj jih predvaja, to ni nikako vprašanje več. Ako jih Zveza kulturnih društev, ki je, obče znano, važna kulturna institucija, uspešno prireja že tri leta, jih bo vsekakor prirejala tudi še dalje. Isto velja za Prosvetno Zvezo. To sta danes kulturni instituciji tu ob meji, ki sta edini zmožni, da dasta pravo bazo za ustanovitev Ljudske visoke šole, kakor jo pojmujejo v Nemčiji ali na Danskem. Prirejanje kulturnih filmov pa ima z Ljudsko univerzo le toliko skupnega kakor z vsako drugo ustanovo, ki prireja kulturne filme. Namen kulturnih filmov namreč ni pridobivanje denarja. Ako bi Zveza kulturnih društev samo iz tega namena prirejala kulturne filme, bi to že davno opustila, ker je doživela pri nekaterih filmih efektivno izgubo, ko se na velike stroške in trud in žrtve niti misliti ni dalo. Ali treba je vztrajati, in če drugega uspeha ne more zaznamovati Zveza kulturnih društev, je vsaj ta, da se začenja javna debata o potrebi kulturnih filmov. Zveza kulturnih društev v Mariboru prireja prav te dni nov kulturni in zelo aktualni film: Kako se ubranimo spolnih bolezni. •. z uvodno ilustracijo dr. Matjašiča. Ta film predvaja Zveza v kinu Union danes v pondeljek, torek, sredo vsakikrat ob polsedmih in poldevetih zvečer. Oglejte si letake, ker so predavanja ločena za gospe in gospode.____________ Omejil sem se na kulturne filme, ker šolski filmi so poglavje zase. Spari Jazz in reuoluerski streli Jazz-godba je v Parizu še vedno najpriljubljenejša. Vse večje restavracije in kavarne so polne črncev, ki se z gibanjem in 'previjanjem vsega telesa poglabljajo v umetnost napornega in divjega ritma tropske muzike. Nedavno pa je prišlo med sicer mirnimi črnci, ki so prišli iz Amerike delit Evropi dobrote svoje kulture, do konflikta radi kvalitet in glasbenih talentov. Ker gibčnost in prožnost njunih teles ni zalegla za popoln obračun, sta potegnila revolverje in oddala drug na drugega več strelov, ne da bi se zadela. Pogodila pa sta tri pasante 'Ul zadeva je prišla pred sodišče. Zagovorniki so sicer poveličevali glasbo, toda sodniki so ugotovili, da je bi! filmski prizor dostojen le »divjega zapada« radi česar si bosta morala črnca izbruhe trop ske vročine v 15 mesečnem zaporu temeljito ohladiti. t Amerikanci, mojstri v statistikah, niso pozabili klina, ki jim je najljubša zabava in razvedrilo. Uradno so ugotovili,1 da imajo Združene države 20.500 kino-1 gledališč. V filmski industriji tičita dve| milijardi dolarjev, zaposlenih pa je i 235.000 igralcev in nastavljencev. V j enem letu predvajajo podjetja 10 in pol milijonov predstav, posetniki in ljubitelji kina pa znos jo v blagajne 800 milijonov 1 dolarjev za vstopnine ' 1 Za ilana Vodnikove družbe s® ,ahk° vpišete pri glavnem poverjeništvu za Maribor v knjigarni Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti 13. U Patrolni tek na Pohorju Včeraj je zimsko športni odsek SPD Maribor priredil na Pohorju zanimiv patrulni tek, katerega se je udeležilo poleg članov prireditelja tudi članstvo ISSK Maribora in smučarji-častniki. Start je bil pri Ruški koči, dočim je bil cilj pri Mariborski, kjer se je zbralo mnogo športnikov in odličnih planincev. Na osem kilometrov dolgi progi so sigurno zmagali bratje Dolinški, ki so sedem minut pred oficirsko patrolo privozili v cilj. Na tretje mesto se je plasirala druga skupina SPD- Patrola ISSK Maribora, ki bi lahko dosegla drugo mesto, je bila diskvalificirana, ker je bil časovni presledek med posamezniki večji od 30 sekund. Pri seniorjih je izid tekmovanja sledeči: 1. Mirko, Pavel in Jože Dolinšek, 2. častniki Džamofija, Ogorelec in Novak, 3. P in ter, Barbier, Ne u man Pri tekmovanju juniorjev je zmagala skupina: 1. Šoštarič, Kos in F ii r s t. 2. Škapin Boris, Fregl in Korenčan. 3. Kožuh, Seršen in H o r a č e k- Končno je prireditelj razpisal tudi tekmovanje, mešanih skupin, ki jih je med prijavljenimi tekmovalci določil žreb. Prvo mesto si je zagotovila skupina Golubovič, Bureš in Dolinšek; drugo S tore h, Samide, čerin; tretjo Robnik, Juvan. Sket. Sledila je skupina: Hribar, dr. Sekula in Forstnerič. Tekmova. nje mešanih skupin ie nudilo številnim udeležencem poslednje zimsko-sportne prireditve v letošnji sezoni, mnogo razvedrila. Po zaključenih tekmovanjih se je pri Mariborski koči vršila razdelitev daril in diplom. Prireditev je kljub južnemu vremenu sijajno uspela in ponovno dokazala, da se je zimski šport v Mariboru in okolici popolnoma udomačil- Za brezhiben potek prireditve, ki je bila prva te vrste v Maribora, gre zahvala akcijskemu odboru, ki je pod pred sedstvom načelnika SPD v Mariboru g, dr- Seniorja v podrobnosti izvedel priprave in tekmovanje, ki je končalo v splošno zadovoljstvo tekmovalcev in gledalcev. Damski spart Veliko zanimanje za hazeno, lahko atletiko in telovadbo. Včeraj se je vršil v »Jadranu« sestanek članic ISSK Maribora, ki je dokazal, da vlada za damske športe izredno zanimanje. Sestanka se je udeležilo o-krog trideset bivših članic in novink, ki se nameravajo v letošnji sezoni udejstvovati v športu. Na sestanku so bile formirane tri kom pletne družine s potrebnimi rezervami. Dalje je bila določena tudi skupina, ki sc bo pretežno bavila z damsko lahko atletiko, veliko pa je bilo tudi zanimanje za ritmične vaje, ki jih bo vadila gdč. Pečnikova. Ritmične vaje. ki bi naj zasigurale sportašicam prožnost in potrebno spretnost, so obvezne za vse članice in se pričnejo v petek 15. t. in- ob 18. v Gosposki ulici št. 56. Državni prvak — prva družina ISSK Maribora — stoji letos pred težavnimi nalogami. Ob binkoštih se bo vršil dvo-mach med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Družina »Maribora« bo kompletno zastopala barve naše države v hazeni, razen tega je prva družina tik pred turneio po naši državi. Gostovala bo v Beogradu in drugih srbskih mestih, dočim bosta rezervni dužini tekmovali doma in bližnji okolici. Nadejati se je torej v prihodnji sezon! izredne živahnosti v damskem športu-Veliko zanimanje in številni naraščaj pa sta za ISSK Maribor najboljše jamstvo da bo Imenski odsek Še dolgo prvaoil med ostalimi vodilnimi klubi v državi. Miha«! ZevacO Beneška ljubimca Zgedevlnski reman iz starih Benetk Kadar je prišel iz svoje luknje, pokrit s prstjo in prahom. z obrazom kakor divjak, je bil ves podoben živali iz prazgodovinskih časov, napol človeku, napol zveri. Kosi vrča, ki so mu služili za orodje, so bili že zdavnaj porabljeni. Toda čim je njegovo delo napredovalo, je zadel v prsti na vsakovrstne kosce kremena in drugačnega kamenja, ki jih je zbiral in urejal ter se posluževal tega za dleto, drugega za kladivo, in tako dalje. Čim je prihajal više, je delal v svojem rovu zaseke, kamor je postavljal noge- Tako je stal pri delu po cele ure, dolbeč nad svojo glavo in naslonjen s stopali in s koleni, podoben bajni podzemeljski živali. Nekega dne, ko je praskal nad seboj, se je njegov kremen dotaknil nečesa trdega, kar ni bilo niti prst, niti malta... Izprva je menil, da je zadel ob kak velik kamen, kakršnih je bil našel že več, in je grebel dalje. Toda čim več je odgrebel, tem širji je bil ta kamen. Ves dan je grebel Boland okrog njega. Drugi dan je nadaljeval svoje delo, in po več urah $«n05 Iščem varuhinjo k 6letni deklici brez stanovanja in hran«. Naslov pove uprava »Večernika«. 521 Sobo-In črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 Pristno dalmatinsko vino črez ulico, liter a Din 8, dobite v Cafovi ulici 7, dvorišče, kino »Union *. 524 Iščem stanovanje 2—3 sob,, če mogoče s koščkom vrta. Ponudbe pod »V. M. J.« na upravo lista. 501 la gonilne Jermene za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima ^ zalogi po naj-liižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13. 328 Načrte lesenih hiš:' - - dobijo iriteresenti po pogojih februarsko'številko »Domačija« pri kred. in stavbni zadrugi rMojmir«, Maribor, Koroška cesta. 10. 401 Električno Inštalacije, popravila, svetilke,; likalnike, motorje, aparate, člčktro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy; Maribor, Slovenska ulica 16. 117 Tavčarjevih zbranih spisov tretji zvezek je pravkar izšel. Naročite ga takoj v Mariboru v knjigarni Tisk. zadruge, Aleksandrova 13 ***3 Pristno slivovko, droženkor brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke „Patria\ Zagreb. JAKOB PERHAVEC. MARIBOR. GOSPOSK* ULICA 19 iUiiuiHiiiiituiitiiiiitb^iiiii/ijiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiuLi^HnMiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiumiiiniiiimHHHiiiiiiiiMuiiiiiiiiiuiiHMiiifHiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiijiiiiiiifnfinnnriiErnrTTirniiiiiiiNiTiTFnTTniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifnininiiiiinnniniiiiijjtniiiJTTn Na drobno) TOVARNA ZA IZDELOVANJA LIKERJEV, OEZERTNIN VIN IN SIRUPOV. Na debelo! KomkhsIJ »Jatra« % jL^b^ni; predstavni izdajatelja in urednik: P r a n B r o s c v f C v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna