PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 60 Ur
Leto XXIV. Št. 201 (7094)
BREZ URADNEGA SPOROČILA ZAKLJUČEN PLENUM KP ČSSR
Novo vodstvo češkoslovaške partije kompromis različnih struj in vplivov
Pričakujejo globoke spremembe tudi v državnih in drugih organih - Zanikane vesti o novem zasedanju plenuma centralnega komiteja sovjetske komunistične partije
2- — Zaključil se je ple-sntm CK KPC- na katerem so pri-tudi nekateri vplivnejši dele-
TRST, torek, 3. septembra 1968
Zaključil se je ple- mogočiti nekaj ljudi, ki s'0 zanje tHO}. CK KPc. n» katerem so pri-1 nesprejemljivi.
rr j_x_i.n________-•
Partije za kongres. Plenum je 'I~ se sedaj še ne bo se-

izredni kongres partije in je kompromisen način izvolil nov
Ž^j,v katerem bo sedaj večje
Ji.Pjera
tudi ne ve točno, katere pred-
4tevilo članov.
° plenumu ni uradnih poročil in
so izvolili, -mo predlogi.
saj so znani
i* novo predsedstvo so bili predani: Cernik, Dubček, Erban, Bi-ffij, Hrdinova, Himeček, Tjaški, jUsak, Heteš, Kalina, Mlinar, Noj-sif, v. Simon, Zrak, Piler, Pinkova, C®1. Smrkovsky, Svoboda in raček. Po tem predlogu bi iz »Jšnjega predsedstva CK KPC iz-K?u; Kolder. Barbirek, Svestka, Segel in Bigo.
Vfl.uovi sekretariat centralnega (elr .eia s0 pili Predlagani: Dub-fti’ i^nart> Slavik, Sekera, Sadov-v^sk' rban’ Mlinai' Sr,aček in Ko-
Slan novo Predsedstvo so iz vrst Df7”v in kandidatov starega CK (.rulagali 12 članov: Cernika, Dub-^b(, ®aka’ Hrdinovo, lm*—*-
?0,
.i,wiUVU, Mlinara. rta, Simona, Pilerja, Pinko-
lta’ Slavika, Smrkovskega in špač-ja’ jz novega centralnega komite-izvoljenega na izrednem kon-
k.esu 22. ave-iisi«. na rw*t.prip.n- TTr.
avgusta, pa peterico: Er-Cw Tjaškega, Husaka, Zraka in Ho	mecli'em ko so novi sa-
lo a- je ela™ Predsedstva, ki ni-t- “ili ne v enem ne v drugem čPtralnem komiteju: Himeček, He. Im Kalina.
žali *°vo Predsedstvo niso predla-sJ„ Sdlhana, ki je opravljal posle W*«*rja CK, ko je bil Dubček Hov ran ^ ^ukier se ni vrnil do-
Idl n®vi sekretariat so predlagali Sekera, zdaj glavnega uredili‘)(<Rude prava«, ki prav tako Do ®il v nobenem prejšnjem CK. jjjedanji glavni urednik «Rude Hva >> in prejšnji član predseduj ^'^rich švestka sta bila ime-liijcUa za glavnega urednika par-Va ga časopisa «život strani«, ^tonalnih sprememb ne priča-K J®W samo v partiji, ampak tudi uržavnih in drugih organih. V ves?°sti je neprijetno odjeknila ttj^_da je odstopil minister za no
S
Sesti
ta' c
pUJe zadeve Josef Pavel. Sporo, da je odstopil zato, ker no-
Združenje češkoslovaških novinarjev je danes sporočilo, da pristaja na uvedbo cenzure vendar časovno omejeno samo na tri mesece. Normalno pa listi ne bodo mogli izhajati, dokler sovjetske čete ne bodo izpraznile sedežev redakcij.
Po končnih podatkih o žrtvah vojaške intervencije petih socialističnih držav na CSSR je v Pragi izgubilo življenje 25 ljudi, 431 pa je bilo ranjenih. V bolnišnicah leži še 142 teže ranjenih državljanov, še vedno pa niso znani podatki o žrtvah v vsej deželi, vendar menijo, da je bilo na Slovaškem več žrtev kot na Češkem.
V Pragi so mnoga poslopja poškodovali izstrelki iz avtomatskega orožja, mnogo oken je pobitih. Močno je poškodovano tudi pročelje velike zgradbe narodnega muzeja na vrhu Vaclavskih Namjestih. Največ škode je bilo okoli poslopja radijske postaje v Vinohradski ulici. Tu so popolnoma zgorela štiri stanovanjska poslopja in mnogi lokali v 0-kolici, zgorelo pa je tudi več avtobusov. Brez stanovanj je ostalo 39 družin.
Sedaj popisujejo celotno škodo, ki je nastala ob vdoru vojsk petih socialističnih dežel v CSSR. Namestnik generalnega direktorja državne banke Zahalka je izjavil, da so te dni samo izgube v proizvodnji znašale okrog pol milijarde kron dnevno. Zato gospodarska konsolidacija ni nič manj pomembna od politične, kajti če bi že od jutri, je dejal Zahalka, začeli normalno proizvajati, se ne bi mogli v dveh do treh mesecih izogniti upadu proizvodnje za eno petino.
škodo na 'Komunikacijah, poslopjih in drugje, ki presegajo po prvih proračunih 5 milijard..kron. bodo morali popravljati dve do tri leta. Pri tem pa je treba upoštevati tudi zmanjševanje Investicijske gradnje za štiri do pet milijonov kron.
MOSKVA, 2. — Razširile so se vesti, da se je sestal plenum CK KP SZ, kar pa so kasneje poluradno zanikali, češ da ni niti približnih predvidevanj o prihodnjem sklicanju plenuma. Zadnjič se je sestal plenum CK KP SZ 20. in 21. avgusta, ko so sklenili invazijo češkoslovaške.
DUNAJ, 2. — Avstrijsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so
is ‘.vztrajanjem pri svoji funkciji biik* i oteževati težak položaj Svobode, Cernika in «hrf?0vskega. Pričakovati je nove D^^ttnbe v vladi. Zelo ostri nanj tiska petih na zunanjega mi-vuvk Hajeka in podpredsednika i«?® Sika, ki sta zdaj v tujini ka-1 da so v Moskvi odločeni one-ik.(
Ill,l,tlllllltllllllllllllllllllllllllllmlllllllllllll,ll,lllllmllll„lll,ll,lllll1llllllllllllllll,lll„ll,llllllllllllllll
Ljubljani se je pričel seminar na temo:
v
Sredstva informacije 111 mednarodnega sporazumevanja
seminarju sodeluje 120 strokovnjakov iz 29 držav - Prisoten tudi predstavnik našega lista
Ozeljana, 2. - ob udeležbi šltjL«, 120 znanstvenih in pedago-šin. delavcev, ki se bavijo z vpra-tto" množičnega obveščanja, jav-mnenja in novinarstvom, no-ie in publicistov 29 držav, se H(Cj'Cel danes v Ljubljani medna-Hj. simpozij o «Sredstvih infor-‘ ■ le in mednarodnega sporazu-
Viteij la>>- Simpozij so pod pokro-% iJstvom jugoslovanske nacional-Vl^misije za UNESCO pripravili:
■ iubm -®°^a za P°liiične vede v H <Ja,nb Inštitut za novinarstvo 'Hio*- 1er za obveščevanje javnega
. enJa _	-	-	-
v Beogradu in Zveza novi-
<r?šanje vloge množičnih obve-HejpS sredstev bo na simpoziju
Vl^. Jug°sla“vije.
tfGr.:.......
St 0 .^di s stališča znanstve-H(jn raziskovanja, pojavi medna-sporazumevanja s sredstvi Hi) “canja, zatem stališča strokov-Vprašanj novinarjev in publici-kakor tudi s stališča medna-Ntv-Ustanov 'n norm, ki urejajo Via 6 medsebojnega sporazume-
iCnkUie se’ da bodo na simpozij a°katere teme obravnavane v .|n°vejšega političnega polo-
Jovj-^astalega z okupacijo Češko-iu
množičnih obveščevalnih
da bodo na vlogi in
Swe' kakor tudi,
razpravljali o množičnih obv i.n ustvarjanju sedanje po-'Hhn. ■ kbme na svetu. V okviru j-k, LZlJa. ki se bo končal v četr-HitOj _tudi zasedanje za «okroglo
11 bon kovinarjev na temo »vloga |.Na ®?aj dopisnikov v tuji deželi«, pe^ropoziju sodeluje kot povab-V6tl novinar našega lista Jože
'H i^ijkljani se je danes tudi pri-» j^narodni kolokvij o vpraša-pžijJOmgracije vaške mladine in ?Wa®. v življenie mest, ki so ga \ toan ■ Mednarodna zveza šol i*Soin t je in vzgojitelje, Svet za ln zaščit otrok Jugoslavije :!ie. j^a prijateljev mladine Slove-rftov • sestanku bo 40 strokov-ph 11 držav v svojih poro-.^is^ooelalo rezultate znanstvenih pcjju vanj vprašanja prilagoditve l'vljet]. s podeželja v mesta dežel, 5, Vpja in dejavnosti in vsa osta-H tjjv. ^anja v zvezi z migracijskimi v raznih deželah.
B. B.
Ameriški veleposlanik pri Nikezicu
BEOGRAD, 2. — Državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič je sprejel v nedeljo veleposlanika Združenih ameriških držav Berka Elbrika, ki je zaprosil za sprejem. Šlo je vsekakor za važno zadevo, ker sicer veleposlanik ne bi prosil za sprejem v nedeljo. Tako iz jugoslovanskih. kot iz ameriških krogov se ni moglo ničesar zvedeti o vsebini tega razgovora Predpostavlja pa se, da je Elbrik obvestil Ni-keziča o stališču ameriške vlade in predsednika ZDA Johnsona o morebitni podobni akciji Sovjetske zveze kot na češkoslovaškem, tudi proti kateri drugi evropski državi.
Komunisti
o obrambi Jugoslavije
BEOGRAD, 2. - Komunisti državnega tajništva za narodno obrambo so na današni seji ugotovili, da so vsi komunisti v oboroženih silah pripravljeni dosledno izvajati naloge, ki izhajajo iz resolucije 10. seje CK Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bila sprejeta v zvezi z okupacijo češkoslovaške s strani petih sil varšavskega pakta. Na seji je izražena odločnost komunistov državnega tajništva za narodno o-brambo, da se maksimalno zavzamejo za dvig borbene pripravljenosti oboroženih sil in krepitev naroda za obrambo v celoti. V sklepih se poudarja potreba še širšega zavzemanji, komunistov za krepitev borbene pripravljenosti armade v naporih, da se država pripravi za obrambo, da se okrepi moralna politična enotnost armade in njena enotnost z narodom in delovnimi ljudmi v korist jugoslovanske socialistične skupnosti.
odpadli razlogi za izredne ukrepe in da so zato avstrijske čete u-maknili z meje v kasarne.
Do sedaj ni prišlo do aretacij intelektualcev in novinarjev, glede česar se je razširila po Pragi resna bojazen zlasti na osnovi pisanja moskovske «Pravde», da je na češkoslovaškem 40 tisoč kontrare-volucionarjev. Z novinarji se je danes sestal pomočnik ministra za informacije Kopeckv, ki je ugotovil, da do sedaj niso aretirali nobenega novinarja ali pisatelja. Vendar pa tudi danes redno ni izšel noben list, ker so sedeži redakcij še vedno zasedeni.
Najbolj občuten znak normalizacije življenja predstavlja otvoritev šol, do česar je prišlo danes, kot so to že napovedi. Normaliziral se je tudi položaj v trgovinah, kjer
sedaj kupujejo tudi sovjetski vojaki in oficirji, katerim so dali krone. Popoldne je Cernik predsedoval seji vlade, ki je preučila poročila občinskih uprav.
V Tokiu konferenca ILO
TOKIO, 2. — V Tokiu se je pričela azijska konferenca mednarodne organizacije dela, ki bo trajala trinajst dni. Konference se udeležujejo delegati in opazovalci iz 28 držav. Od neazijskih držav so zastopane Kanada, Francija, Anglija, Nova Zelandija, Portugalska, ZDA in SZ.
Predsednik Ordaz o univerzitetnem problemu v Mehiki
CIUDAD, MEXICO, 2. — Ob priliki začetka nove zakonodajne dobe mehiškega zveznega kongresa so študentje in profesorji uvedli enodnevno «premirje» po manifestacijah in nemirih, ki so že pet tednov na dnevnem redu v mehiški prestolnici.
V	svojem tradicionalnem govoru se je mehiški predsednik Gustavo Diaz Ordaz dotaknil tudi univerzitetnega problema. Dejal je, da je pripravljen storiti «prve korake« za dostavitev študentskim zahtevam, pa tudi se poslužiti sile, če bi bilo to potrebno za ohranitev javnega reda. Trdil je, da ima namen spoštovati univerzitetno avtonomijo ter jo celo razširiti tudi na druge višje šole.
V	zvezi z študentskimi manifestacijami je Ordaz dejal, da jih niso docela organizirali študentje sami, pač pa so bili zapleteni tudi »politični elementi iz Mehike in iz tujine«.
študentje se za sedaj še niso izrazili o predsednikovem govoru. Voditelji študentskega gibanja so se zbrali na tajnem sestanku, na katerem bodo baje pripravili dokument v odgovor Ordazovim obtožbam. študentje so tudi pozvali delavce, naj se prihodnjo sredo za dve uri vzdržijo dela.
URADNO SPOROČILO VELEPOSLANIKOV SZ V WASHINGTONU IN PARIZU
Ponovna sovjetska zagotovila da ne bodo napadli Romunije
Verjetno rezultat ostrejšega Johnsonovega stališča - Predvideva se okrepitev NATO - Ostro kitajsko stališče
WASHINGTON, 2. — Predstavnik državnega tajništva je opozoril, da sovjetski veleposlanik ni povedal nič točnejšega glede možnosti napada na Romunijo, odnosno da te možnosti ni v celoiti zanikal. Vendar pa je istočasno tudi dodal, da ni razlogov, da bi mislili, da SZ namerava kaj takega.
Do te diplomatske akcije je prišlo po Johnsonovem govoru, ko je opozoril, da se je že z okupacijo CSSR izpremenilo razmerje sil v Evropi in da bi se z okupacijo Katere koli druge države spremenilo v taki meri, da bi bilo treba resneje razmišljati o okrepitvi NATO. Johnson je skratka zagrozil z novo obliko hladne vojne.
\Vashington je včeraj sporočil da se bo zaradi podaljšane okupacije Češkoslovaške in »spremenjenega vojaškega položaja med Vzhodom in Zahodom v Evropi« skupaj s svojimi atlantskimi zavezniki lotil proučevanja posledic zadnjih dogodkov za dogovore, «ki zagotavljajo skupno obrambo« članic NATO.
Pomočnik ameriškega sekretarja
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|llllllll||inilll,ll,ll||||llll|||||||||||||||||||,,||||||||||,|l,,llll|ll,l,,l||,ll,||||,llllllll,l,lll,|||||,ll,|Hl,rt|ii||||||||U|l|i|iUA|||||||||||||||||||||||||||||||lllllll|lllllllll
Lombardi polemičen z notranjim razvojem
Polemika glasila KPI «Unita» s trditvami moskovske «Pravde»
vijo načela «avtonomije, enakosti in nevmešavanja».
Jutrišnji «Avanti» pa polemizira s stališči KPI, ki jih imenuje »nazadovanje«. Ni dovolj — piše v svojem kurzivu urednik Gerardi — izjava o nesoglasju. «Komunisti nam morajo povedati kaj mislijo stvarnega narediti proti reakcionarnim in konservativnim silam, ki ogrožajo proces mednarodne pomiritve.«
LUKSEMBURG, 2. - Predsednik evropskega parlamenta, poslanec Seelba, je sklical parlament, ki se bo sestal 12. septembra v Bruslju. Veliko zanimanje vlada za sestavo italijanske delegacije, ki jo mora določiti novoizvoljena italijanska poslanska zbornica. V prejšnjih evropskih parlamentih ni bilo predstavnikov italijanskih levih opozicijskih strank.
RIM, 2. — Poslanci in senatorji PSU, ki pripadajo skupini posl.
Lombardija so med glasovanjem o resoluciji strank leve sredine o dogodkih na Češkoslovaškem zapustili dvorano. Utemeljevali so svoje dejanje s tem, da ni bila predstavljena resolucija, ki bi izražala socialistično stališče do zadnjih dogodkov. Danes je poslanec Riccar-do Lombardi, v okviru predkongresne dejavnosti PSU, pojasnil stališče svoje skupine. Dejal je, da je predkongresna razprava v stranki zelo nejasna in da je v stranki politična zmešnjava. Izjema je — po mnenju Lombardija — samo socialistična levica.
Polemiziral je s tistimi, ki predi lagajo kot politično osnovo obnovitev vlade leveg. centra, hkrati pa sprejemajo liberalne glasove pokrajinskim upravam levega centra, v podporo resoluciji o češkoslovaški pa celo glasove novofašistov. »Resnica je, da so češkoslovaški dogodki premaknili na desno os politike leve sredine. Taka politika je sedaj v nasprotju celo s tistimi previdnimi stališči, ki jih je izrazil Nenni v poslanski zbornici. Dejstva dokazujejo, da ni več predpogojev za vladno koalicijo leve sredine, in važno je, če bo socialistična baza to razumela.«
Jutrišnja «Unita» objavlja članek Maurizia Ferrara, v katerem polemizira s pisanjem namestnika u-rednika «Pravde» v zvezi s člankom, v katerem obuja «zdavnaj zavržene in nesprejemljive teze«. »Nezaželene in neupravičene intervencije v ČSSR niso označili kot kršitev načel suverenosti, neodvisnosti in nevmešavanja samo .imperialistični propagandisti’ temveč tudi mnogo važnih komunističnih partij.« Nekrasov v svojem članku piše namreč, da je odklon od teh načel možen tedaj, ko se razvija »protirevolucionarna spletka«.
«Kdo pa odločn, kdaj obstaja ta .protirevolucionarna spletka’«? Tega «Pravda» nc pove, kar je nemajhna vrzel, ki postavlja na glavo to teorijo o pravici vmešavanja v notranje zadeve socialistične države. Nihče ne zanikuje, da so pri izvajanju politike v češkoslovaški «novi poti« bile storjene tudi napake. «Toda komu pripada presoja nevarnosti in izbira sredstev, ako ne KPČ?« Teorije Nekrasova so, po mnenju Ferrare, nevarne za enotnost mednarodnega delavskega gibanja.
Nekrasov odklanja v svojem pisanju za SZ vlogo vodilne države, v resnici pa se v teh teorijah ta vloga obnavlja. V zaključku poudarja Ferrara, da je enotnost delavskega gibanja možna, samo če se premostijo ti pojmi in uvelja-
•iiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimjmil„lll„l|||||„llll||l||||||||||||||||||||l||||||im||||||||||||||||||m|||||
CIPRSKI PREDSEDNIK MAKARIOS PRI PAPEŽU
Ajub Kan zavrača indijsko ponudbo za nenapadalno pogodbo
KARAČI, 2. — Pakistanski predsednik Ajub Kan je zavrnil ponudbo indijske ministrske predsednice Indire Gandhi, naj bi Pakistan in Indija sklenila nenapadalno pogodbo, rekoč, da je nujna ureditev kašmirskega spora edina pot, ki zagotavlja mir. V razgovoru po radiu je Ajub Kan dejal, da je »razgovor o nenapadalni pogodbi, ne da bi uredili kašmirski problem, samo poskus, da bi preslepili svet«. Pakistan se je zmeraj zavzemal za mir in bi rad «miroljubno poravnal vse spore z Indijo«.
Splošna amnestija v Venezueli?
RIO DE JANEIRO, 2. - V venezuelskem kongresu so predložili uradni predlog za splošno amnestijo političnih zapornikov oziroma za več sto ljudi, ki so jih bili zaprli pod obtožbo, da so razvijali »subverzivno in pučistično dejavnost«.
Splošno amnestijo je zahtevalo vodstvo ljudskega socialističnega volilnega gibanja. Predvsem zahtevajo pomilostitev vseo političnih zapornikov, vključno ujete gverilce in kubanske «borce revolucionarnih služb«, ki so jih zaprli v zadnjih dveh letih. Tokrat je venezuelski parlament prvič razpravljal o splošni amnestiji.
IZRAEL ZAHTEVA SKLICANJE VARNOSTNEGA SVETA
Tunizija je izstopila iz sveta arabske lige
Mogoče izboljšanje «almosfere» med Bonnom in Kairom
KAIRO. 2. — Današnji «A1 A-hram« sporoča, da je tunizijski delegat na zasedanju sveta arabske olige Tayeb Sahbany na včerajšnji seji ostro napadel Združeno arabsko republiko in Sirijo. List ne objavlja besedila posega tunizijskega delegata, dostavlja pa, da so izjave Sahbanyja povzročile velik hrušč v dvorani in da je moral Abdel Moneim El-Rifai, jordanski zunanji minister ter predsednik politične komisije, pozvati k redu tunizijskega predstavnika. Sahbany pa je svoj govor nadaljeval v e-nakem tonu liri posegel je vmes sirski delegat, ki je z moičnim glasom zavpil, da nihče ne more Egiptu odrekati, da je na čelu borbe A-rabcev. Po prekinitvi seje je tunizijski delegat vztrajal, da bi nadaljeval svoj govor, toda predsednik je odložil zasedanje ter rotil tunizijskega predstavnika, naj prekliče svoje izjave.
Ko je tunizijski veleposlanik v Libiji Tayeb Sahbany prišel iz dvorane, v kateri je bilo zasedanje, je izjavil: «Izstopamo iz lige, ker ni svobodna tribuna, ki bi dovolila državam članicam prosto govoriti v vsej svobodi«. Ko so ga vprašali, če tunizijski izstop iz sveta arajbske lige pomeni popoln izstop Tunizije iz panarabske organizacije, je diplomat odgovoril: »Stvar moje vlade je, da izvaja konsekvence iz tega, kar se je dogodilo. O-sebno ne vidim koristi, da bi se udeleževali zasedanj, na katerih ni mogoče ničesar reči.»
Tunizijska delegacija Do zapustila egiptovsko prestolnico danes. Iz Informiranih krogov poročajo, da je Sahbany obtožil Egipt, da je hotel prevladovati na zasedanju, zato da bi drugim arabskim državam vsilil določene smernice notranje in zunanje politike. Razen tega je Sahbany Egipčane obtoževal, da odločajo za vse arabske države, ne da bi jih prej vprašali za svet. Končno poročajo, da je tunizijski delegat kritiziral resolucije, sprejete na zadnjem zasedanju arabskega «vrha» v Har-tumu.
Izraelska vlada je danes zahtevala nujno sejo varnostnega sveta OZN obtožujoč ZAR, da je izvršila neki napad, ki ga je hotela in ga je pripravila proti neki izraelski patrulji na vzhodnem obrežju Sueškega prekopa. To naj bi se zgodilo že prejšnji ponedeljek. V pismu predsedniku varnostnega sve-
ta Izrael poudarja, da je Incident še tem hujši, ker je ZAR negativno odgovorila na zahtevo po vrnitvi ugrabljenega izraelskega vojaka. Predsednik varnostnega sveta se posvetuje z drugimi člani, preden bo določil datum seje.
Prvič po prekinitvi diplomatskih odnosov med Bonnom in Kairom bo v kratkem prišlo v Egiptu do pogovorov na ministrski ravni med predstavniki egiptovske ih zšhodho-nemške vlade. V Egipt bo prišel minister za pomoč državam v razvoju Wlschnewski, kt ga je povabil egiptovski minister za kulturo Sar-wat Okasha za slovesni zaključek del za prenos templja iz Abu Slm-bela. Wischnewski se bo sestal tudi z ministrom za gospodarstvo Zaky-jem.
Kljub orekinitvl diplomatskih odnosov Zahodna Nemčija ni ukinila posojil Egiptu; tako so ta posojila od 1961 do 1967 dosegla vsoto 230 milijonov mark, čeprav je 1. 1965 zvezna vlada sklenila, da ne bo dajala drugih posojil. V Bonnu sicer ne polagajo posebnega upanja na razgovore, ki jih bo imel Wisohnewski v Kairu; kvečjemu se bo po teh pogovorih nekoliko Izboljšala atmosfera med obema deželama.
za zunanje zadeve John Leddy je včeraj sprejel veleposlanike vseh članic NATO v Washingtonu. Potem je State Department objavil sporočilo, s katerim je zaostril a-meriško stališče; v tem sporočilu najdemo popolnoma nove elemente v ameriški oceni položaja, nastalega z vojaško intervencijo v Češkoslovaški. Medtem ko je v začetku invazije na Češkoslovaško Washdng-ton izrazil mnenje, da dogodki niso spremenili razmerja sil med o-bema blokoma, pa v današnjem sporočilu podčrtuje oceno, da se je v Evropi «spremenal status quo». V prid tej oceni sporočalo navaja, da je zdaj v srednji Evropi «več sovjetskih čet kot kdajkoli po prvem jtovojnem obdobju«, da je sovjetska okupacija Češkoslovaške «privedla sovjetske čete v državo, v kateri jih ni bilo od druge svetovne vojne« in da «ni nobene go tovostd«, da bodo sile varšavskega pakta kaj kmalu zapustile Češkoslovaško.
Na podlagi tega Wasiiington sklepa, da se je »vojaški položaj med Vzhodom in Zahodom v Evropi spremenil« in da je to «važno za varnost ZDA in njihovih zaveznikov«.
UPI poroča, da je predsednik Johnson čez nedeljo sicer ostal na svojem Tanču v Teksasu, vendar se je tudi sinoči posvetoval s svojimi najvišjimi svetovalci o »možnosti, da bi Sovjetska zveza izvedla novo invazijo v vzhodni Evropa«.
Iz Pariza poročajo, da je bil sovjetski veleposlanik Zorin danes pri zunanjem ministru Debreju, s katerim se je razgovarjal dobro uro. Po razgovoru je sovjetski veleposlanik izrecno zanikal možnost invazije Romunije in je v tej zvezi dejal, da so se glasovi, ki so se razširili povsem brez osnove. Dodal je t.udi, da je sporočilo sovjetskega veleposlanika v Washingtonu odgovorilo na vsa vprašanja.
V krogih NATO pa se govori, da je sicer sovjetsko zagotovilo nekoliko izboljšalo ozračje in odstranilo najbolj grozeče oblake, vendar pa istočasno tudi vztrajajo, da se je spremenil realni odnos sdl, ker so sovjetski vojaki sedaj na meji med Zapadmo Nemčijo in CSSR ter da je treba obrambne načrte zaradi tega spremeniti in upoštevali novo stvarnost na evropskem kontinentu.
Kitajski ministrski predsednik Cu En Lal Je grobo obsodil sovjetski napad na Češkoslovaško, katerega je imenoval fašistično barbarsko okupacijo, ki jo bo zgodovina za vedno obsodila. Odnose med SZ in CSSR je označil kot «prepiT med velikim in malim psom, ki pa sta oba izdala češkoslovaško ljudstvo«. Govoril je tudi o razdelitvi sveta na interesne sfere ta da je ameriški imperializem priznal, da je CSSR v interesni sferi sovjetskega revizionizma, ki pa je po svoji plati priznal, da je Južna Azija na interesnem področ ju ZDA Zaključil je, da ni več dvomov, da sovjetski revizionisti izdajajo arabsko ta vietnamsko ljudstvo.
Diplomatski predstavniki Madžarske Bolgarije, Vzhodne Nemčije, Poljske in Mongolije so sprejem zapustili skupaj s Sovjeti ta Ce-hoslovaki, pri čemer so udeleženci
lllllltlMIIIUlUIIIIIIIHIIIIIIIIimillllllllllllliiiitiiiiliiiiiiiiiiiiilililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin,,,
KONGRES STOLETNICE cTHADE UN1QNS»
Simpatično sprejet govor jugoslovanskega delegata
S težavo se enciklika «Humanae vitae» uveljavlja med ameriškimi katoličani
RIM, 2. — V Vatikanu sta se danes srečala in imela tričetrturn: razgovor ciprski nadškof ta predsednik republike Makarios ter papež Pavel VI. Po razgovorih, o katerih ni bilo nobene uradne izjave, je nadškof Makarios, ki ga je spremljal zunanji minister Kipria-nu, večerjal z grškim kraljem Konstantinom. Se isti večer je Makarios odletel v Atene, kjer bo nekaj dni gost grške vlade.
MEDELLIN (Kolumbija), 2. — 260 cerkvenih dostojanstvenikov, ki sodelujejo na latinskoameriški škofovski konferenci, se je včeraj sestalo na plenarnem zasedanju, kjer bodo razpravljali o zaključkih delovnih komisij. Te so preučile vpra-
šanja političnega in socialnega položaja Latinske Amerike. Problemi, s katerimi se škofje spoprijemajo, so za Latinsko Ameriko še posebno kočljivi, in ni čudno, če se razvijajo med škofi zelo ostre polemike. Govori se namreč o «družini ta demografiji«, »pravičnosti in miru«, »revščini ta integraciji«. Razprave omejuje seveda stališče papeževe enciklike «Humanae vitae«, ki praktično prepoveduje umetno načrtovanje rojstev. Papež je med drugim poslal konferenci brzojavko, v kateri poziva na spoštovanje stališč, ki jih izražajo »enciklike« ta Vatikan.
Škofovska konferenca bo verjetno sprejela poziv vladam Latinske
Amerike o političnem in socialnem položaju narodov celine.
PRINCETON (New Jersey), 2. — Po podatkih statističnega inštituta 'Gallup’ se večina ameriških katoličanov ne strinja s papeževo encikliko, ki prepoveduje umetno omejevanje rojstev. Od sto ameriških katoličanov se jih z encikliko ne strinja 54, z njo soglaša 28, 18 pa jih ni izrazilo svojega mnenja.
Ker so to odstotki, ki zadevajo vse starostne sloje prebivalstva, je inštitut ankete ponovil samo z dvajsetletnimi ameriškimi katoličani. Rezultat je ta: od desetih se jih osem ne strinja, dva pa se strinjata.
LONDON, 2. — Danes se Je v Blaokpoolu ob navzočnosti 1054 delegatov, ki predstavljajo 160 sindikatov, včlanjenih v »Trade Unions«, začel stoti letni kongres te organizacije ali kongres stoletnice. Navzoči so delegati iz 40 držav, odsotni pa so sovjetski delegati. Po invaziji CSSR so voditelji angleške sindikalne organizacije preklicali vabilo za voditelje sovjetskih sindikatov. Edini sovjetski predstavnik Je neki veleposlaniški funkcionar iz Londona.
Kongres ima obširen program. Pričakujejo pa tudi, da bo v prihodnjih dneh prišlo do glasovanja za neko resolucijo, ki obsoja vlad no gospodarsko politiko in prav tako računajo s tem, da bo tradicionalna resolucija, ki poudarja zvestobo «Trade Unions« idealom laburistične stranke, naletela na precejšnjo opozicijo.
Delegati na kongresu so s simpatijo sprejeli govor delegata jugoslovanskih sindikatov Filipa Matiča, ki je govoril o nujnosti sodelovanja med sindikati kot o bistvenem elementu za ohranitev miru, neodvisnosti in svobode. Matič je podčrtal, da je sodelovanje bistvenega pomena tudi za upor proti uporabi sile s strani Sovjetske zvezo v CSSR, proti napadom na Srednjem vzhodu in v Vietnamu. To sodelovanje, je dostavil Jugoslovanski delegat, se mora ustvarjati ne glede na razlike ideološkega značaja za okrepitev delavskega gibanja v posameznih državah ta na mednarodnem področju.
Potem so govorili številni delegati drugih držav, ki so vsi izražali simpatijo za češkoslovaško.
LONDON, 2. — Nacionalistična stranka iz Walesa »Plaid Cymru» je izdala poziv na svoje člane, naj se ob bližnji investituri princa Karla za vvaleškega princa (ta naslov je pridržan za prestolonasledni-
ke) obnašajo tako, kot so se obnašali Cehi do čet varšavskega pakta.
V Urugvaju kmalu ukinjeno obsedno stanje
RIO DE JANEIRO, 2. — Urugvajski predsednik Pacheco Areco je odredil splošno demobilizacijo 15.000 funkcionarjev in delavcev državnih družb.
Ta odlok vlade v Montevideu naj bi normaliziral položaj v deželi. Osebje državnih podjetij so mobilizirali z namenom, da bi nevtralizirali stavke in socialne nerede, ki so v zadnjih tednih resno pretresli Urugvaj.
Pričakujejo, da bo urugvajska vlada skoraj ukinila tudi obsedno stanje in da se bo kmalu začela dogovarjati s sindikalnimi in študentskimi voditelji, da bi skupaj poiskali mirno rešitev resne nacionalne krize.
NDOLA, (Zambija), 2. — ob prisotnosti predsednika Tanzanije Nyererja in Zambije Kaunde so danes odprli nov naftovod Dar es Salam - Ndola, ki ga je zgradila italijanska družba SNAM Progetti skupine ENI. Naftovod, ki je dolg 1.700 km, so zgradili v komaj 13 mesecih, služil bo za prevoz 450 tisoč ton petrolejskih izdelkov letno.
ironično ploskali. Samo romunski predstavniki so ostali na svojih mestih.
BONN, 2. — Sovjetski veleposlanik je danes izročil kanclerju Kie-stagerju noto v zvezi »s provoka-cijskim« zasedanjem beguncev, ki je bilo v nedeljo v Zahodnem Berlinu, ko so proslavljali »dan Nemca«. Sovjetski veleposlanik v Vzhodni Nemčiji je v zvezi s proslavo tega dne že protestiral pri veleposlanikih ZDA, Velike Britanije, Francije ta Zapadne Nemčije.
Različne vesti o bojih v Kougu-Brazzaville
KINSHASA, 2. — Srditi boji. do katerih je prilo v preteklih dneh v Brazzaviilu, so se prenehali, medtem ko ostaja politični položaj skrajno nejasen. Do spopadov, pri katerih je po nepotrjenih vesteh zgubilo življenje tristo ljudi, je prišlo med pripadniki Zveze mladine in četami kongoške vlade, ko so te hotele vdreti v taborišče, kjer je imela Zveza predvojaško vzgojo in kamor sta se bila zatekla dva bivša ministra, Bombesa in Bin-di, ki jima je grozila ateraclja.
Neznano je, kje je sedaj predsednik Konga - Brazzaville Alphon-se Massemba Debat. Nekateri pravijo, da so ga še v soboto člani vojske uklenjenega odpeljali ne-znanokam. P0 drugih virih pa je predsednik aretiran v svoji palači. Poleg njega je bilo aretiranih še kakih sto oseb.
Brazzavilski radio je medtem povabil delavce, naj se vrnejo na delovna mesta, če se hočejo izogniti »hudim posledicam«. Kot je znano, je bilo v državi proglašeno izredno stanje.
Povsem drugačno verzijo o dogodkih je dal po radiu Kongo Brazzaville kapetan Marien Nguabi, ki je dejal, da ni v deželi nikake politične spremembe. Na oblasti je še vedno revolucionarni svet (ki mu je oai predsednik), vlada in predsednik Massembra - Debat. Bivši minister Hombessa ni bil aretiran.
Dejal je tudi, da je težko najti daljni izvor dogodkov, pač pa je lahko ugotoviti neposredni vzrok. Del »civilne obrambe« se je zabarikadiral v prostore meteorološke službe z orožjem in munietjo po dogodkih 3. avgusta. To taborišče so imenovali Biafra «ta to pomeni mnogo«, je dostavil Ngouabi. V petek je bilo iz taborišča izstreljenih nekaj strelov. Vojska je taborišče obkolila ta dala oblegancem častne ponudbe. Obleganci pa so v odgovor zopet streljali ta sedaj je morala vojska nastopiti.
Nigerija nc dovoli pomoči sestradanim
ŽENEVA, 2. — Mednarodni odbor Rdečega križa je sklenil okrepiti svoje delovanje v pomoč bla-frskemu prebivalstvu Sest tovornih letal, ki so jih dale na razpolago organizacije Rdečega križa ia Danske, Finske, Norveške in Švedske, bo danes začelo z dnevnim prevozom živil z otoka Fernando Po do biafrskega letališča Obilagu.
Mednarodni odbor RK je o tej svoji akciji obvestil nigerijske oblasti in jim ponudil možnost, da pregledajo tovore letal. Ta dejavnost bo imela začasni značaj, dokler ne bo sporazuma za odprtje zračnega in zemeljskega prehoda.
Lagoška vlada je z druge strani odločno odvrnila predlog mednarodnega odbora. V poročilu, ki so ga objavili danes v Lagosu, je rečeno, da nigerijska vlada odklanja vsako odgovornost za posledice, ki bi jih utegnili imeti nedovoljeni in nezakoniti poleti nad nigerijskim ozemjem. Tudi cilj poletov, letališče v Obilagu. je nesprejemljiv, ker je na črti, po kateri napreduje v svoji «končni ofenzivi« nigerijska zvezna vojska. Taka dejavnost — pravi poročilo — bi utegnila imeti hude posledice.
LR Kitajska stalno podpira Severni Vietnam
ATENE, 2. — Grškega časnikarja Georgiosa Drososa, dopisnika neke ameriške radiofonske skupine, ki je bil 28. avgusta deportiran, so davi iapustiili. Aretiran je bil 14. avgusta takoj po atentatu proti mi-nistrskemu predsedniku Papadopu-losu.
HONG KONG, 2. — Radio Pe king je včeraj zvečer objavil, da LR Kitajska potrjuje svojo stalno pomoč Severnemu Vietnamu v boju proti ameriškemu napadalcu. Ta obveza je potrjena v neki skupni poslanici predsednika Maocetunga, predsednika vlade Cuenlaja ter podpredsednika vlade Lin Piaoja. Po-slanica je naslovljena predsedniku stalne komisije državne skupščine Truong Chtahu ob 23. oblet niči ustanovitve vietnamske demo krati čne republike. Poslanica na poveduje zmago vietnamskega ljud stva, na koncu pa obtožuje Sovjet sko zvezo, da sodeluje z ameriški mi imperialisti ta napadalci Sever nega Vietnama.
PARIZ, 2. — Minister za kulturo Andre Malraui je razrešil funkciie ravnatelja gledališča «Odeon-Thea-tre de France», znanega igralca Jeana Louisa Barraulta. Baje je bil Barrault razrešen zaradi nekaterih svojih neumestnih izjav.
NESPREMENJEN ODNOS SIL MED MEŠČANSKO KOALICIJO IN DELAVSKO STRANKO
IN a Norveškem še vedno politično zatišje
Norvežani žive v zelo statičnem političnem ozračju. Odkar je pred tremi leti prevzela vlado meščanska koalicija, se odnos sil med njo in delavsko stranko, ki je bila na oblasti trideset let, ni bistveno spremenil. Ankete Gallupovega inštituta kažejo, da bi sedanje vladne stranke spet dobile parlamentarno večino, ko bi bile razpisane volitve in tudi premier Per Borten bi ostal na svojem položaju. Predsednik opozicijske delavske stranke Bratelli pa meni: «Na splošno gre s koalicijsko vlado dobro. Toda ta od prevzema oblasti ni v državi in tudi ni ničesar spremenila.))
Meščanske stranke — konservativna, liberalna, kmetski center in krščanska — so leta 1965 zmagale na volitvah, ne da bi volivcem poprej ponudile skupen političen program. Zaradi tega so bile v dosedanji vladni praksi stalno prisiljene v kompromisarstvo, če so hotele ohraniti duh sodelovanja. To je cena sicer dokajšnje soglasnosti med ministri. Po drugi strani pa je treba omeniti, da med meščanskimi poslanci v stor-tingu (parlamentu) manjka strankarske oziroma blokovske discipline.
Leta 1965 je delavska stranka (Arbeiderparti) izgubila vlado zaradi visokih cen, premajhnih plač in nezadostne stanovanjske izgradnje. Sedaj se politični nasprotniki bojujejo okrog istih vprašanj, le da so njihove vloge zamenjane. V državi je sicer močno porasla stanovanjska gradnja, toda inflacija je huda in cene se naglo dvigajo. Vlada je izvedla nekaj davčnih reform v korist srednjih slojev, kmetov in gospodinj, toda celotno davčno breme je ostalo enako težko. Zato nd čudno, če se na Norveškem veliko govori o natranjepolltičnem dolgočasju in o nezmožnosti najmočnejših strank, desnice in socialistov, da bi družbeno prenovile deželo.
Opozicija meni. da sedanja vlada samo upravlja politiko, začrtano še pod socialnimi demokrati pred letom 1965. Sam meščanski režim ni prinesel nobenih sprememb, pravijo, kar je zlasti očitno v industrijski in strukturalni gospodarski politiki. Po drugi strani pa se je v zadnjih treh letih pojavila vrsta novih ekonomskih in družbenih problemov, ki postavljajo sedanjo vladno politiko (na starih temeljih) pravzaprav v senco stagnacije. In res premier Borten večkrat vzklikne v stor-tingu, kadar se opozicija upira kakemu vladnemu predlogu: »Toda saj delamo mi natančno isto, kot je delal Gerhardsen!« Gerhardsen je bil namreč socialdemokratski predsednik vlade pred Bortenom.
V takem položaju je opozicio-nalrM boj izredno slaboten, če M delavska stranka namreč hote-la dosledno kritizirati politiko sedanje vlade, bi morala tolči po njenih temeljih, ki pa jih je bila pred tremi leti postavila še sama. Delavska stranka pa si tudi ne more privoščiti nobenega parlamentarnega taktiziranja in raznih ku-loarskih manevrov, s katerimi bi skušala izpuliti krmilo iz rok meščanske koalicije. Sekretar delavske stranke Haakon Lie pojasnjuje vzroke takole:
«Ker upamo na prevzem oblasti že na prihodnjih parlamentarnih volitvah leta 1969, smo primorani nadaljevati nekdanjo Gerhardse-novo politično linijo tudi v opo-
ziciji. če bomo prišli prihodnje leto v vlado, bomo samo na ta način lahko zagotovili kontinuiteto socialdemokratske politike. Ne moremo si privoščiti nobenih pusto-lovščim.»
Odkar je delavska stranka prešla v opozicijo, se Je spremenila. Postala je ofenzivnejša, pomladu-je svoje članstvo in zamenjala je voditelja. Veterana Gerhardse-na je zamenjal prav tako popularni 55-letni Trygve Bratelli. To je mož, ki ga je od vseh politikov v Skandinaviji najtežje izzvati do naglih in pretiranih izjav. Njegovo mirnost, stvaren pogled na stvari in perspektivnost mu priznavajo tudi kolegi iz meščanskih strank.
Delavska stranka ima velike notranje probleme zlasti zaradi nesoglasja članov o norveškem članstvu v paktu NATO. To notranje nasprotje je leta 1961 že pripeljalo do razcepa, ko so odpadniki ustanovili socialistično ljudsko stranko in dobili dve mesti v stortin-gu. Delavska stranka, ki sprejema norveško članstvo v NATO, zadnja leta vedno bolj izgublja svoje mlade pristaše. Ti se raje usmerjajo k liberalcem, zlasti pa k ljudskim socialistom. Slednji namreč nasprotujejo NATO in to privlači mladino, ki še ni začela živeti v prvem obdobju hladne vojne, takrat ko je Atlantski pakt nastal. Namesto tega mladi slišijo o Vietnamu, o grški diktaturi in o portugalskem kolonializmu, kar jih odbija od atiantizma in usmerja k socialistični ljudski stranki. Kar zadeva komuniste, so ti po madžarski krizi leta 1956 izgubili mnogo pristašev in si vse odtlej niso opomogli.
Kar zadeva konservativce (Hoy-re), je treba povedati, da ta najmočnejša meščanska stranka že dolgo časa vozi po političnih tirnicah centra, še celo takoj po drugi svetovni vojni so bili njeni glavni nasprotniki liberalci in sedanji zunanji minister John Lyng je uspel zgladiti nesoglasja med obema strankama šele do volitev leta 1961. Odtlej so se težnje po sodelovanju obdržale do danes, saj se koalicija drži večinoma centra, ki Je med meščanskimi volivci še najbolj priljubljen. Po drugi strani pa tudi center popušča konservativcem. To se je jasno pokazalo potem, ko so slednji predlagali norveško kandidaturo za EGS in se je stranka centra na ljubo vladnega sodelova-
nja odpovedala svojemu nasprotovanju o tem vprašanju.
Norveška je v zadnjih treh letih imela dokajšnjo politično stabilnost. Vprašanje je, koliko časa bodo domači politiki še pluli po mirnih vodah. Zaradi politične stagnacije se namreč krepijo kritike z desnega krila koaillcije ln se radikalizira njeno levo krilo. Vendar je bližnja preteklost pokazala, da zunanjepolitična vprašanja recimo (NATO) ne morejo spraviti meščanske vlade v krizo. Meščanska koalicija bo morala pokazati svojo sposobnost in voljo do politične obnove ob gospodarskih težavah. Pričakujejo, da bo v tem pogledu pomenila odločilno preizkušnjo razprava o strukturalnih problemih gospodarstva. To pa je področje, na katerem bo opozicija igrala na svoje nove karte, recimo na zamisel o ustanovitvi neke vrste državne investicijske banke z začetnim kapitalom 300 milijonov kron.
Trije zdravniki v Houstonu, ki so istočasno izvedli štiri kirurške posege:	na sredi znani zdravnik
(operiral je tudi v Ljubljani) prof. De Bakey, ki je presadil srce, na levi je dr. Scott, ki je presadil ledvice, na desni pa dr. Bell, ki je presadil pljuča
$
hnjiifG ^ g/pf/n/iAfe
q,labhtš ^ A/ilffilAlpo VW*J
KALMAN MIKS/ATII
Nenavadna poroka
Maria Dbry, hčerka barona, je zanosila z grajskim duhovnikom-Da bi opral čast družine, jo je njen oče, potem ko je zvedel za dogodek, nasilno poročil z grofom Janosom Buttlerjem, ki je kot študent prišel na obisk v grad. Študenta so baronovi ljudje zvezali in ga postavili pred grajskega duhovnika. istega človeka, ki je onečastil hčer. In ta ju je poročil. To se je v začetku preteklega stoletja na Madžarskem v resnici zgodilo. Okrog tega dogodka pa je pisatelj Kolman Mikszath napisal roman, ki mu je za osnovo vzel ta dogodek, okoli njega pa
iHtiiiiiiiiiiiiiiiiniiTiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiininiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiuiiiiniiiitiifiiiiiiiiiHiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiinrt
1 BENEŠKEGA FILMSKEGA FESTIVALA
Se kar dober film nemškega režiserja
mladega
Klugeja
Le nekaj dobrih prizorov v delu Liliane Cavani «Galilei»
(Od našega posebnega dopisnika) BENETKE, 2. — Ima fiilm, ki se skuša izogniti banalnemu izrazoslovju ln tradicionalnim formulam spektakla kakšno možnost, da privlači zanimanje širše javnosti? To vprašanje smo si postavili že v Trstu, ko tudi najboljši filmi kot Brookov «Ma,rat - Sade» ali «Da-
žirlje. Letošnje delo brez dvoma potrjuje intelektualno sposobnost In napredek, vendar je malo upanja, da bo dosegel kak večji uspeh pri občinstvu. Njegova teza je zanimiva, vendar težka, in samo kritiki lahko vidijo v njegovem filmu neko vrsto alegorije. V fiimu je govora o mladi lastnici cirkusa, ki
s katerim bi šofer nakazal avtomobilu, ki mu sledi, da zaradi nasproti vozečih avtov ni mogoče prehitevati. To bi zelo koristilo pri prehitevanju tovornjakov s prikolicami na ozkih cestah.
leč od Vietnama«, ki nosi podpise ga skuša preurediti in mu dati
najbolj sposobnih režiserjev današnje kinematografije Godarda, Iven-sa in Resnaisa, niso bili na sporedu kot en ali dva dni.
To vprašanje je še bolj prišlo do izraza po včerajšnjem predvajanju na festivalu nemškega filma «Umetniiki pod cirkuškim šotorom«. Mladi univerzitetni docent Alexan-der Kluge, ki je film režiral, se je že pred dvema letoma izkazal na beneškem filmskem festivalu, ko je za delo ((Anita G.» dobil nagrado
Notranjost novega modela fiata 500, ki bo šel v prodajo z oznako «L». Kot se vidi na sliki, je notranjost bolj udobno urejena posebno, ker bodo naslonjala sedežev premakljiva. Model bo prišel na trg sredi septembra In bo stal 50.000 lir več kot sedanji
bolj človeške oblike. Njeni poskusi so sicer obsojeni na neuspeh, vendar so tudi odprti upanju, ki ne splahne niti ko je dekle prisiljeno delati z zelo nizko kvalifikacijo za televizijo, zaradi česar premišljuje o možnosti, da bi stopila v državno službo.
In prav zaradi tega se ponovno pojavlja vprašanje, ki smo si ga zastavili v začetku in na katerega niti Kluge ni odgovoril.
Lihana Cavani je danes prikazala svoj film ((Galilei«. Novosti ni 'niti v tem delu, ki teče bolj «pri-povedovalno«, pa čeprav ne manjkajo presunljivi prizori kot Giordano Bruno na grmadi. Da njeno delo ne vsebuje nobenih globokih vprašanj, dokazuje tudi dejstvo, da si ga je italijanska televizija zagotovila za predvajanje, ko se bodo na majhnem zaslonu pojavile tudi barvne oddaje.
Vprašanje Galileja pa je aktualno, ker nameravajo Nobelovi nagrajenci za fiziko zahtevati od cericve, da rehabilitira znanstvenika. Sicer pa je Calvanijeva rekla danes zjutraj, da je «kriza med kulturno osebnostjo in oblastjo včerajšnja, današnja in sploh tema vseh dni. Kulturna osebnost mora kloniti oblasti, mora reagirati ali groziti, obsoditi, se boriti proti njej ali skušati jo izboljšati?« Tudi to je vprašanje na katerega je morda še težje odgovoriti kot na prvega.
G. R.
MILAN, 2. — Med premikanjem zidarskega odra, na katerem sta pleskala pročelje neke hiše, sta dva delavca zadela s kovinskim o-grodjem žico visoke napetosti, ki je oba vrgla ob tla. Delavcema so priskočili na pomoč in ju odpeljali v bolnišnico, vendar sta kljub zdravniški pomoči, že med prevozom umrla.
LONDON, 2. — Prejšnjo noč so v neki londonski bolnišnici presadili jetra 18-letnega mehanika, ki je v nedeljo umrl na posledicah prometne nesreče, v nekega fanta in neko dekle. Zdravniki so javili, da je zdravstveno stanje obeh operiranih oseb zadovoljivo.
PO STRAHOVITIH POTRESNIH SUNKIH V IHANU
Do sedaj uradno nad 20.000 žrtev
Boju se za usodo 17.000 prebivalcev inesla Fcrdous
TEHERAN, 2. — Strahovit potres, ki je V soboto in riedeljo zajel del iranskega ozemlja, je zahte-
stalo brez strehe.
Vladni funkcionarji, ki so jih poslali v kraje, ki jih je potres naj-
val veliko število smrtnih žrtev. , bolj prizadel, so .obvestili predstav-Predstavnlk ((rdečega leva in son- nike v glavnem mestu Irana, da je ca« (iranski rdeči križ) je izja- j do sedaj več kot 20.000 smrtnih žr-vil, da so do danes zjutraj uradno tev. Ministrski svet, ki je potrdil, našteli v pokrajini Khorassa 8.222 da je dobil te vesti, bo v posebnem žrtev potresa. Med temi je tudi 60 ! poročilu objavil., brž ko mu bo mo-hudo ranjenih oseb, ki so jih v I goče ugotoviti točne številke žrtev, soboto odpeljali v bolnišnico v Fer- ! uradno število. Vesti iz krajev, ki dos, kjer so umrli pod razvalinami j jih je potres najbolj prizadel, go-stavbe, ki se je zaradi včerajšnje- j vore, da so mesta in vasi taki «kot
ga potresnega sunka zrušila. Najhuje je potres prizadel mesto
po eksploziji atomske bombe«. Najbolj tragičen je položaj
Gonabada, 'kjer "od ‘Včeraj” ponoči! ^ahkhu ln Dashibayazu, kjer jih
“S£.Š~H Sši-s
odpotovali v Kakhk, kjer je bilo v soboto zaradi potresa 4.500 mrtvih.
Medtem ko reševalne odprave skušajo priti 'Ido vasi v hribovitih predelih, da bi ugotovili višino škode in da bi nudili pomoč žrtvam, javljajo, da je nad sto tisoč oseb o-
OB POVRATKU DOMOV NA AVTOCESTI BLIZU SORRENTA
Z avtom v varnostno ograjo: šofer in pet potnikov mrtvih
Silovito trčenje dveh motociklistov na sredi ceste - Oba mrtva
iiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHmiiMiiiimiiiiiiiiiiimmnniiiiiiiimii
MED VSEDRŽAVNO KONFERENCO «ČRNE OBLASTI
Črnci bodo bojkotirali predsedniške volitve
Na konferenci so predlagali ustanovitev črnske politične stranke, neodvisne države in vojske
NEAPELJ, 2. — Sest oseb je ponoči med nedeljo in ponedeljkom izgubilo življenje v strahoviti nesreči, ki se je pripetila na avtocesti nedaleč od Sorrenta. V nedeljo so se sorodniki Raffaela Di Fenzo odpravili v Sorrento, kjer so se dolgo zadržali na večerji. Ob povratku je Raffaelov bratranec odpeljal naprej in se ustavil šele pred domom. Tu je nekaj časa po čakal in ker ni videl nikogar, se je vrnil na avtocesto, kjer je zve del za nesrečo. Ker je bil v bratran čevem avtu tudi njegov sinček, je nemudoma odšel v bolnišnico, kjer mu ni preostalo drugega kot pomagati preiskovalnim organom, da so identificirali žrtve.
Policija je ugotovila, da je avto Di Fenza začelo zanašati proti lev: in da je treščil v začetni del varnostne ograje, ki se je zarila globoko v njegov fiat 1300. šofer avta je bil na mestu mrtev, druge pot nike pa so nujno odpeljali v bolnišnico Tudi ti in sicer koferjeva žena, njegova mati in njena sestra, njegova hčerka in nečak, so bili že mrtvi. Nekateri so namreč podlegli ranam že med prevozom v bolnišnico.
TRATANI, 2. — Dva motociklista sta se danes silovito zaletela na sredi cest« Palermo - Trapami. Sunek je oba vrgel na asfalt, kjer sta se udarila po glavi. Oba so z zasebnimi avtomobili odpeljali v botodšnico, kjer pa jima niso mogli več nuditi pomoči. Bila sta že mrtva Eden od motociklistov je *-
in zapušča
je bil poročen otroka.
GENOVA, 2. — Velik «conta;iner» se je danes zvrnil s tovornjaka, ko je ta zavozil v ovinek in padel na dva otroka. En otrok je bil na mestu mrtev, drugega pa so morali odpeljati v bolnišnico.
TURIN, 2. — Neki avtomobilist, doma iz Nicosie pri Palermo, a trenutno stanujoč v Turinu, je danes napadel in ranil mestnega stražnika, ki ga je hotel kaznovati z globo in je s prijatelji zbežal. Mestni stražnik je ustavil fiat 600, v katerem je bil 26-letni Giuseppe Casale, ker je ta kljub rumeni lu. či zavozil na križišče. Stražnik je tudi ugotovil, da Casale ni imel potrjenega šoferskega, dovoljenja in da ni bil v redu niti s prometno takso. Južnjak se je začel prepirati in je udaril stražnika po nosu ter ga vrgel na tla, kjer ga je s pomočjo prijateljev stepel. Vsi trije so nato zbežali, toda Casaleja so kmalu zasačili in ga odpeljali na zasliševanje, medtem ko je moral občinski redar v bolnišnico, kjer so mu ugotovili poleg udarcev in podplutb po obrazu tudi zlom nadlahtnice. Zdraviti se bo moral 20 dni.
L'AQUILA, 2. — Med povratkom domov je 25-letni univerzitetni študent kakih 35 km od L'Aquile zavozil s fiatom 500 s ceste, zašel je jarek in silovito treščil v edino drevo, ki je bilo ob cesti Pri nesreči se je študent hudo ranil, nje-
dva i h z njim v vozilu, pa sta bili mestu mrtvi.
17, drugi pa 21 let. Slednji | gova sestra in sestrična, ki sta.bi-
ZARADI STEKLINE
V Neaplju usmrtili
še dvestoosem psov
NEAPELJ, 2. — Danes zjutraj so nadaljevali z usmrtitvijo v plinski celici preostalih steklih psov. Po sobotni usmrtitvi jih je še ostalo 208. Ves popoldan so občinski tovornjaki prevažali iz Agnana, kjer so bili v pesjakih dvei ljubiteljev živali, v SanFEfremo Vecchio, kjer so jih kmalu po 13. uri pobili vse Danes se je zvedelo, da je potepajoči se pes ugriznil dva druga. Kmetje so ubili psa, ki je bil, kakor so ugotovili živinozdravniki stekel Danes popoldne s > pobili še 17 psov Uradno so javili, da so usmrtili s plinom 244 steklih psov in ne 327 kot se je spočetka govorilo. Ži-vinozdravnik pokrajinske uprave je sprožil tožbo proti neznancem, ki so mu v teh dneh pismeno ali telefonsko grozili.
To se lahko zgodi le v Londonu
Plesalko direktorju za njegov rojstni dan
LONDON, 2. Lahko si predstavljamo presenečenje direktorja važnega londonskega reklamnega podjetja Gregoryja Birbila, ko je stopila v njegovo pisarno, kot dar njegovih uslužbencev za rojstni dan, izvedenka za »trebušni ples«, ki je imela okoli popka napisano voščilo «Happy birthday Greg«.
Kaj se lahko podari človeku, ki ima že vse, so premišljevali njegovi uslužbenci, ki so najeli za en dan plesalko Julie Mendez. Ta je znana iz filma o Jamesu Bondu «Iz Rusije z ljubeznijo«
Birbil, ki ima JI let, je o zadevi izjavil: «Najprej sem obstal, a sem kmalu videl okoli popka voščilo. To je bilo res krasno darilo in veliko presenečenje.«
Mendezova je prišla v stavbo s stranskega vhoda. Tu se je preoblekla in je plesala ves dopoldan. Predstavi so seveda prisostvovali vsi Birbilovi uslužbenci.
AOSTA, — Med vežbanjem po smeri Bonatti - Ghigc na vzhodni steni Gran Capucina je 20-letni a-
Požar upepelil 40.000 parov čevljev
PERUGIA, 2. - Požar, ki je da nes izbruhnil v skladišču trgovca na debelo Dorica Cappuccello iz Perugie, je upepelil 40.000 parov čevljev v vrednosti 90 milijonov lir.
Ogenj so opazili nekateri pešci, ki so poklicali na kraj gasilce. Plameni so zajeli tudi prvo nadstropje in so jih pogasil, šele po šestih urah napornega dela. Ker je požar uničil tudi druge naprave, ki so bile v skladišču, domnevajo, da je škode za 100 milijonov lir.
FILADELFIJA, 2. — Vsedržavna konferenca »Black Powerja» (črna oblast) je končala z delom in je ob konou izglasovala predlog za ustanovitev politične stranke, vojske in črnske države v ZDA. Konferenci je prisostvovalo nad 3.000 delegatov, ki so proglasili bojkotažo prihodnjih predsedniških volitev v Ameriki, sklicujoč se na dejstvo, da črnci nimajo nobene koristi od trenutne politične strukture v državi. Med delegati so biil tudi člani zmerne skupine, ki pa so vseeno glasovali za ustanovitev črnske politične stranke.
Konferenca je trajala štiri dni in sta ji prisostvovala med drugimi tudi pisatelj Le Roi Jones in vodja črnske aktivistične skupine Kalifornije Ron Karenga. Prav slednji je v svojem govoru sprožil predlog za ustanovitev ((republike nove A-frlke«, to je ((ločene, svobodne in neodvisne države za črnce«, ki bi jo sestavili iz petih držav južnega dela ZDA Z druge strani pa so predlagali za obrambo črnske skupnosti ustanovitev nacionalne črnske armade.
Vzdušje na konferenci je bilo precej napeto, še posebno zaradi stalnih zahtev po samoodločbi črncev. Delom konference niso smeli prisostvovati beli novinarji. Vesti so jim med tiskovno konferenco sporočali temnopolti časnikarji.
Danes se je zvedelo, da so suspendirali tri filadelfijske policijske funkcionarje, ki so grobo žaliti delegate na konferenci.
shiru. Edenova žena je slišala ropot in je šla v nižje nadstropje, s čimer je prestrašila tatove, ki so zbežali, a so odnesli s seboj za 180 tisoč lir vredne predmete, med ka-
nobene zveze. Ne izključujejo možnosti, da je bilo 'to mesto popolnoma uničeno in da je pod ruševinami hiš večji del prebivalstva mesta, ki jih je stelo 47.000,
Zakaj je potres terjal v razmeroma malo obljudenih krajih tak<; ogromno število smrtnih žrtev? Hiše so zgrajene na preprost način z opekami iz suhe zemlje. Krhke hiše so se tako že ob prvem potresnem sunku zrušile it) pokopale pod seboj vse stanovalce. V nekaterih vaseh je nemogoče razločevati cest od kraja, kjer so bile hiše. Povsod so sami kupi zemlje in pod njimi so žrtve. V Khaku so oblasti prekinile odkopavanje in so pustile mrtve, kjer so. Saj je mestece praktično eno samo veliko pokopališče.
Zdravstvene oblasti imajo precej preglavic za nego in prevoz ranjencev, ki jih je baje okoli 50.000. Majhne bolnišnic't so že davno za sedene do zadnjega kotička, oblasti pa so mobilizirale vse helikopterje, kar jih premore Iran za prevoz najhuje ranjeni! in krvne plazme ter drugih stvari.
Včeraj so potegnili izpod ruševin hiše v Kahku nosečo žensko, ki je nekaj ur po reditvi povila fantka.
terimi je tudi srebrn medaljon, ki ga je papež Pij XII. podaril Edenu. ■ Njuno zdravstveno stanje je dobro.
RIM, 2.	—	Neki italijanski po-
slanec je predložil zakonski osnutek za uvedbo novih smernih ka gent finančne straže zgrmel 100 m	zalcev, ki	so	v nekaterih državah
v globino, kjer	je	mrtev obležal. |	že v veljavi.	Vozila naj bi imela
Njegovi tovariši	iz	plezalnega te-	po novem	na	zadnjem delu utripa-
čaja so kasneje truplo ponesrečen-, jočo zeleno lučko, ki bi nakazova- (lorda Avona (bivši britanski zuna-ca prenesli v Courmayeur.	»la možnost prehitevanja in rdečo, nji minister Anthony Eden) v Wilt-
ZARADI NEDOVL1ENEGA LOVA
Čuvaji prijavili sodišču 25 lovcev
TRAPANI, 2. — Skupina lovskih čuvajev je prijavila sodnim oblastem 25 lovcev, ki so jih zasačili med lovom s prepovedanimi sredstvi. Dva od teh sta bila celo brez orožnega lista. Lovski čuvaji so zaplenili 25 pušk, številne naboje, dva avta in precej pobite divjačine.
Tatovi v stanovanju Lorda Avona - Edena
LONDON, 2. — Skupina tatov je danes ponoči vlomila v stanovanje
napletel še ljubezensko zgodbo med Buttlerjem in lepo Pirosko tlorvath, s katero se je bil Janos Bultler zaročil pred prisilno P0.' roko. In v romanu obširno Prt' kazal prizadevanje mladega 9r°' fa Buttlerja, da bi dosegel razve-Ijavitev prisilne poroke. Vse nfi-govo prizadevanje pa je bilo brezuspešno in ostal je zakoniti žene, ki je ni ljubil in katera J imela otroka z drugim. Neskoncn dolga pravda proti ostankom srednjeveškega mračnjaštva je ostal" brezuspešna. Buttler si je zamfi prizadeval, da bi dosegel raz Ijavitev zakona. Tako je ostal P™ silno poročen, vendar je živel af jonsko ločeno od žene, veseljači in zapravljal premoženje, dokl^f ga ni na Dunaju zadela kap- s prej pa je doživel srečanje z 1)9". Ijeno Pirosko, ki je ostala zvesti ljubezni in neporočena.
To je torej osrednja zgodba-f* mana, napisanega na osnovi resničnega dogodka, ki je pred brim stoletjem razburjal duhov 7ia Madžarskem. Roman o tre mladih ljudeh, o nesrečnem 9ifj ju Janosu Buttler ju, lepi Piros Horvath in nesrečni ženi ■
Dory, ki vsak po svoje doživlP> tragiko zapravljene in neizžive mladosti. Vendar pa bistvo tel dela z naslovom NENAVAVW POROKA ni toliko v tragično!» ljubezenskih zgodb in življenjski usod. Pisatelju je šlo bolj za kaz spopada med Janosom Bif lerjem, predstavnikom bojev'1 ‘ morda bolj poštene in bolj člov ške nižje gospode ter cerkveno , posvetno velegospodo. Gre tor za prikaz družbenih trenj v *" džarski v začetku preteklega s letja, za prikaz neuspelega boi proti srednjeveškemu mračni štvu, ki hoče potlačiti zadevo prisilno poroko in ki v tem s jem prizadevanju tudi uspe. veda Mikszath ni bil zpodori^ j temveč pisatelj, ki je na P0“šJ, zgodovinskih dejstev razkril ne mo družbeni boj med dvema s tovorna, temveč tudi njega eto'1 ško in moralno plat. Zato sPr^( Ijamo v romanu tudi življenjske usode mladih ljudi, Pjjjf jetno napisane ljubezenske Z0K, be, opise takratnega življenja, P ( trjujemo pa tudi pisateljevi ver bodočo zmago poštenja in prani ■ Tako imamo torej v NenavO poroki primerek madžarskega mana iz romantičnega romana, ki bralcu ne Vosr?\,$ samo zanimive, malce seniim, talne ljubezenske zgodbe, tudi tekst, ki nam prikazujejo dovinski boj dveh svetov in Pi cer temelji na obsodbi mrae»r škega nasilja duhovščine in P" 1 posestnikov.	,
Kalman Mikszath (1347-1910) J Ija za enega najpomembnejših sateljev realistično kritične J"^ v madžarski literaturi ob ko preteklega stoletja. Zaradi ker je v svojih delih znal VJu. zati in s tenkim posluhom s stvovati z drobnimi in vsakotm^
težavami poprečnih 1
, močno prH)uWU Nenad-
nimi
je bil in je še pri domačih bratcih poroka sodi med njegova
pofj
vitna deta. Zaradi iaejnih ^
in prijetnega branja, je romat‘0 den, aa ga vzamemo v roke- fčj pa ne odlikuje samo zanim1\ zgodbe tn idejna osnova, rtf , Ijeva prijetna pripoved, laP^rL jii a vendar malce segav, kritice 1 mestoma tudi rahic satiričen ^ daje romanu svoj pečat. TaK% branje Nenavadne poroke ™ prijetno.	. ^
Slovenski prevoa romana, k J/) je oskrbel vraga Grah, je J 50 Romarska zaloztv o Murski ^ boti, ki nam je posredovan j(j vrsto ael madžarske knjižen 0 in ki je tuai s tem delom °Ptaji-priznanja vredno poslanstvo turne izmenjave.
Sl*
V Salsomaggiore so izbrali letošnjo «Miss Italia». Naslov lepotice Italije je pripadel Grazielli Chiappalone, po rodu iz Kalabrije (na sliki)
NA KONGRESU FILOZO*
Marx in filozofijo današnjega časa
DUNAJ, 2. - Predsednik d/ ske republike Jonas je danf ■, )/ ril na Dunaju 14. mednarodn jfi greš filozofije, kateremu P’’1 a, V je 3.000 predstavnikov iz djfc J lov sveta. Avstriisk predseo f v svojem govoru poudaril, f $ žal politični dogodki na sveto |f sprotju s proglasom OZN, ki to 1968 proglasila za let° čanskih pravic.
Danes sta prof. Oiserman ska zveza) in prof Cornd 1 j/ na Nemčija) spregovorilo «Marx in filozofija današnji’ sa». O tej temi se je razV,^o$lK in dolga debata. Nekateri, r iz SZ in NDR so trdili, & U* podlagi Marxovih idej nasW‘ Jff likem delu sveta nov red, %jfiP ko so drugi, posebno JiiPoS ,;ii, in češkoslovaški filozofi lr° jfi Mari ni imel vedno prav ‘Vč&J. zato v koristi socializma P? |z|* svoboda kritike njegovih ioeJ' ga sledi tudi, da mora vStjLlitfb va slediti lastn. poti v s0‘
Ker je občinstvo večkrat P M lo debato, ga je prof. Sc^a'ljtijfj ska) naprosil, naj ne sP-ifcfil diskusijo, ki so jo organ'(P 150-letnici Mariovega rojstn < va,dno politično zborovanj-
O ZASEDANJU NEJEDRSKIH DRŽAV V ŽENEVI
Vse prejšnje nezaupanje prihaja spet do izraza
*Vrhunska varnost» velja dejansko le za dva velikana
'»
11
t
i
r
r
i
r
j
r
t
u
i
v
c
e
ii-
ii*
ri:
t
ri-
li
:>■
|H»
rt
ji*
d»
S
f.
sr
■f i! I
tt
f.
*
it*
jjh
V
#
Hf
ni1’
t
it> # > jf*-
rt
1)0*'
0
K
n 'f
jlS'
p
j /
titž
9
v
$
i>,
#/
r|,
>v
a
ir;
k
ŽENEVA, 2. — Te dni so se sestali v Ženevi predstavniki nejedrskih držav, da bi proučili učinko-vitost tistega mednarodnega sporazuma, ki sta ga ponudili v pod-Pis vsem državam sveta dve naj-večji jedrski sili ZDA in SZ. Gre *a sporazum o neširjenju jedrskega orožja, ki se o njem že dolgo razpravlja in polemizira.
Brž ko je bil sporazum med So-vjetsko zvezo in ZDA objavljen, so 8a mnogi napadli. In kljub temu J® sporazum podpisalo že veliko aržav, v prepričanju pač, da bo to l*vi korak k nadaljnjim pogaja-niem in k nadaljnjim sporazumom
0	celotni razorožitvi, kar bi vneslo w svet drugačno razpoloženje, hkra-
pa razblinilo razne strahove in “stvarilo vzdušje za bolj racional-110 izkoriščanje jedrske energije v 'Miroljubne namene.
Sporazum o neširjenju jedrskega Jr^šja so podpisale tudi nekatere Jršave, ki bi mogle tudi same izdelovati jedrsko orožje. Sporazum *® podpisale tudi nekatere manjše **f srednje države, ki so pod so-vietsko-ameriški sporazum dale Jv®i podpis v prepričanju, da s ®h> dajo svoj delež k ustvarjanju Nejedrskih področij, kar da bo sluzjo tudi k nadaljnjemu procesu Jhliževanja in pomirjenja med blo-in pred tem med glavnima dve-1,14 silama. Pri tem bi se moglo že govoriti, ali vsaj za dogledno bolnost napovedovati tesnejše so-"efovanje med jedrskimi in nejedrskimi silami. In prav v tem je “istvo sedanjih pogajanj. Ženev-.** konferenca nejedrskih držav je “Ma sklicana prav za to, da bi ob-avnavali najrazličnejše plati te-F? sporazuma in razne pripombe,
?! jih imajo nejedrske države do "lega.
.Pot do sporazuma o omejevanju grškega oboroževanja je bila 8a in težka in kljub nič kaj poredim mednarodnim razmeram,
? bil ta sporazum sklenjen. Brez Vorna je to bilo plod določenih Janžmajev med Moskvo in Wa-Jahgtonom, morda tudi pod priti-
1	vedno hujših bremen in žr-ki jih terja oboroževalna tek-
?*• Toda ta dogovor, ki da zago-J*vJja varnost vseh dežel, Zagorja le »vrhunsko varnost*, ker “ado samo »veliki* nosili odgovor-za vse, kar se bo dogajalo. ®Ja v tem kontekstu in v luči do-Nkov na češkoslovaškem morejo ^k*ni sporazumi povzročiti tudi .Pravičene sume in dvome v učin-.?v>tost dogovora, kajti kaj potne-' beseda »vrhunska varnost* v ^Jherah, ko ena izmed velikih sil “•Noža varnost kake manjše dežele hkrati zase ohrani »vrhunsko v*tnost?» Očitno je, da tudi spo-jjzu*n o neširjenju jedrskega orožij nosi v sebi značilnosti politike "delitve sveta na bloke in to da-,oS na temelju jedrske zmogljivo-M dveh največjih vojaških sil na
pU-
Poseg petih držav varšavskega Potazuma na Češkoslovaškem je tako eden izmed dokazov, ka-*e da sporazum o neširjenju J^skega orožja enostransko tolsti. Zato ženevska konferenca Umskih držav ne more mimo te v h sporazuma, plati, ki je bila k-Molgih mesecih razprav stalno
>oča.
Sail? Povojni mednarodni sceni so i& i č velike sile Preveč Pogosto
liut6 vlogo tistih’ ki so kršili med‘
Ugodne sporazume. Osnovni medeno?0' sporazum, t.j. listina Zdru-j|(N'n narodov, je zaradi takih kr-SmV bolj ali manj že mrtva be-vjC- O tem bi mogli pričati šte-jj111 dosedanji primeri na ameri-tijj. na azijski in afriški celini, pa v? sedaj v Evropi. In zato ali bi počenem trenutku tudi sam spo-Phi o neširjenju jedrskega orož-N® mogel biti sprejet ali tolma-5L kot preprost izgovor za jedr-jm oborožitev tudi nekaterih neukih držav in bi torej prišlo do nasprotnega učinka od telo* *ar sporazum Moskva-VVashing-
Predvideva?
'O^en »napredek* bi bil dejan-Cu Onikanje samega sporazuma W, onjvečjih sil. Hkrati pa bi služiti tudi kot izgovor za v ,®ko vojno. Obe »supersili* sta i01 Primeru izključna dejavni-(ij^Vetovneg8 miru. česar logično tte6 ne more zanikati, hkrati pa iirn*ne sprejeti. Z druge strani pa C..nihče ne daje pravice, da bi;*,1 vršita ali vsaj pristajata na ',So 'tle vojne ter na vojašze inter-^jc, kar se tudi že dogaja. Za-vsju ;ega se tudi sedaj v Ženevi vprašanje, kako resnično iejkfmviti kolektivna varnost vseh, h ."kih in nejedrskih sil, da bi Bi JPorazum o neširjenju jedrske-VjjNožja resnično sprejel kot te-bojj ka splošno izboljšanje odnosov Ql*cželami in ne le kot nekakš-»Cveznost nejedrskih držav na-M" iedrsfcim.
5Pnta Jse *n srednje države, ki so ^oifkhm o neširjenju jedrskega
lll>£ 2©	1 n in tllHi fictp
Ve. ki
persili* — SZ in ZDA — bi morali svoje zaloge jedrskega orožja zmanjševati, hkrati pa ustvarjati politične pogoje, da se moskovska pogodba o delni prepovedi jedrskih poskusov dopolni tako, da se prepovedo tudi podzemeljski poskusi. Hkrati pa bi morali težiti še za tem, da se pospeši mednarodno sodelovanje v uporab jedrske energije v miroljubne namene. SZ in ZDA bi morale tudi podpirati težnje za ustanovitev brezatomskih področij, kjerkoli na svetu se takšna možnost ponudi ali vsaj nakaže. Edino tako bi mogli priti iz stanja, v katerem velike sile kopičijo svojo jedrsko moč, nejedrske sile pa se ne morejo upreti politiki, ki upošteva «vrhunsko varnost* sveta, ne upošteva pa varnosti posameznih dežel.
NejedrsKe sile v splošnem ne želijo postati jedrske. Razširjenje atomskega kluba z novimi člani
krije namreč v sebi še večjo nevarnost morebitnega svetovnega jedrskega obračuna. Nejedrske države sedaj poudarjajo, da jedrske velesile ne smejo svoje prednosti izkoriščati v svoje politične hege-monistične namene.
Sporazum o neširjenju jedrskega orožja je torej samo eden izmed videzov vsiljevanja neenakopravnosti po svetu. Zato je popolnoma logično, da se v nekaterih nejedrskih državah začenja širiti mnenje, da je izvajanje sporazuma o neširjenju jedrskega orožja le daljna, nedosežna utopija, morda celo zabloda. K temu razpoloženju po svetu pa so pripomogle v glavnem jedrske sile, še posebej dve «supersili».
Na mednarodni konferenci v Ženevi prihajajo torej ponovno do izraza dileme, za katere se je še pred nekaj meseci računalo, da so stvar preteklosti.
Orkester «Kras» je razmeroma mlad ansambel. Sestavljajo sa mladi fantje iz več kraških vasi. V razmeroma kratkem uveljavljanju je ansambel nastopil doslej na raznih prireditvah, kot na primer na proslavi 70-letnice prosvetnega društva »Slovan*, na 10. jubilejnem kmečkem taboru na Opčinah, na sedanjem športnem tednu š. d. «Gaja» in drugod. V soboto in nedeljo pa bo ansambel nastopil v Jamljah
i# li ?«8i« H,sale’ seaaJ Pa P°aP's ' paradi zadnjih dogodkov jji, \ Njm^vaškem,	dejanski i
J/l f I v ** V inrlurl/nm nountfa7imi
A
fk
s
y
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
SKLADNO SODELOVANJE MED ROMUNI IN JUGOSLOVANI NA DONAVI
Na gradbišču v Džerdapu že drugo leto
ne pozno jo noči
Trije načrti - Delo se vrši v treh izmenah - Prehitevajo se roki - Kladovo je postalo pravo moderno mestece Pomanjkanje strokovne delovne sile
Pogled na del jugoslovanskega gradbišča v Džerdapu.
Čez približno leto dni, ko bo Donava na Džerdapu beležila najnižjo raven, se bodo spustile zapornice na hidrocentrali, ki je v gradnji ih novo ' velikansko Dzer-dapsko jezero se bo začelo polniti. Seveda bodo morali do tedaj dokončati vsa ustrezna dela, to se pravi dokončati bodo morali jez in prehode z obeh strani, na kar bo sledilo delo pri montaži obeh central, jugoslovanskega in romunskega dela.
O poteku del na jugoslovanski strani je direktor gradnje inž. Arso Paunkovič rekel: »Najvažneje je to, da dela naglo napredujejo in da jih bomo, kot kaže, dokončali v roku.
Graditelji te največje gradnje v Evropi, o kateri smo že nekajkrat pisali, imajo dejansko tri načrte, in sicer meddržavni načrt v dogovoru z Romunijo, ki predvideva, da je treba Donavo
zajeziti do konca leta 1970, nadalje jugoslovanski državni načrt, ki predvideva nekoliko krajši rok gradnje hidrocentra-le, jezu in «prehodov», ter, končno, še načrt, ki so si ga postavili sami graditelji, in po katerem bi se morala dela dokončati že v začetku 1970. leta. Inženir Paunkovič je rekel, da se oni držijo tistega načrta, ki predvideva začetek leta 1970 in da v tem uspevajo.
Zaradi tega se na džerdapski gradnji dela brez odmora. Vse gradbišče, ki se razteza na površini več kvadratnih kilometrov, je ponoči razsvetljeno z velikanskimi reflektorji, tako da v tem delu Džerdapske ožine že drugo leto ne poznajo več noči. Na tem gradbišču traja delovni urnik 24 ur na dan. Okoli 3.800 graditeljev dela v treh dnevnih izmenah in to tudi ob sobotah in nedeljah, ob vsakem prazniku, tako da se
iiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiii im n iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii im Hlinili iiiiiniiiiiiiiH,,m,,|,|,|I,M|,,II||,
IZ UMETNOSTNIH GAI.EIOJ
Sergio Stocca se je ponovno predstavil
Podpisale, in tudi tiste *' P u' se pripravljajo, da bi le, sedaj pa podpis od-na na-
(,'• v jedrskem neangažiranju ^ »e sprejme stanje v jedrskih vi Jj’ kakršno je bilo v trenut-S^Pisa ameriško-sovjetskega St JMnia. Očitno je, da se var-^Jedrskih držav ne more za-'V*11 s samim sporazumom, ko-Sjene bo sledilo postopno manj-HWr®*erv jedrskega orožja in ST n® bodo sledili nadaljnji na-^ h.l(a sicer dolgi, hkrati pa ta-ttebni poti k razorožitvi. «Su-
Nova galerija v Ulici sv. Nikolaja, «La L,anterna», pričenja jesensko razstavljanje s prikazova-tanjem del Sergia Siocche iz Trsta. Priznati moramo, da se njegova enotno izvedena polima-terična dela zelo učinkovito podajajo za to otvoritveno priložnost, ker so nedvomno visoke umetniške kakovosti. Vendar se zlasti mlajši obiskovalci vprašujejo, kako to, da se tu prvič srečujejo s tako naprednimi ustvaritvami Tržačana, ki bi v dobi predora abstraktne likovnosti morale gotovo vzbuditi pozornost kritike. Vzroke je iskati v slikarjem umetniški mnogoslranosti, fci se je v preteklih trinajstih letih te arhitekturno izživljala.
Sergio Stocca se1 je namreč v svoji mladosti, takoj po vojni, skozi deset let uspešno udejstvoval kot strogo figurativen slikar in kipar akademske usmeritve. Prav popolnost v omenjenem pa je verjetno zavirala njegov prehod v abstraktno strujo za časa nje raz-cveta. Tako se sedaj s svojimi stvaritvami predstavlja kot nekoliko zapozneli ianjec, kar pa ne zmanjšuje umetniške vrednosti njegove želve, ker je la dozorela v svojevrstno lepoto.umetnin, ki so kakor v podaljšani topli jeseni ožlahtneli sadovi,
V šestnajstih velikih podobah brez naslovov, ki jim ne moremo zanikati prefinjene lepote ubranih barv in skladnosti oblik, čeprav se oblike zde iz nekega nevsakdanjega sveta, dejali bi metalurgije in kirurgije, izpričuje Slocca izredno spretnost ovrednotenja zavrženih ostankov žic, lepenke, vrvic zamaškov in delov raznih rastlin, ki jih 'posule z zdrobljenim barvanim steklom, kremenjakom in peskom, premiš-
motične polnosti da slika naravnost živo utripa, ponekod kot sveža globoko v telo zarezana rana, drugod pa sije kot raztaljeno zlato, ognjeno žareče iz sivine talilnega vrča.
V nasprotju s tem vidljivim svetom, pa se zde, da preko temin slik žvepleno-riimenega osrednja preskakujejo iz ogromnosti povečav drobnogleda umetnikove domišljije krožnice elektronov neznanega atoma. Sergio Stocca torej kot slikar povsem uspe raz-nihati našo emotivnost, ker nam pač posreduje sposobnost uživanja tajinstvenih lepot svetov, ki leže izven območja žive prirode našega običajnega okolja.
MILKO BAMBIČ
delo ne prekine niti za trenutek.
Samo v teh nekaj mesecih, kolikor nas loči do konca letošnjega leta, bodo morali v jez in južni prehod vgraditi pol milijona kubičnih metrov betona. Skupno pa bodo v džerdarpske objekte vgradili malo manj kot poldrugi milijon kubičnih metrov betona. Do sedaj so ga vgradili okoli polovico. Seveda so bila pred tem potrebna velikanska druga dela, ki pa so bila pivvočasno izvršena.
Najdlje so prišli pri gradnji jezu in «prehoda», kot pravi inž. Paunkovič, ki nadalje pravi, da bodo ta dva objekta gotovo dokončali letos, dokler bodo vode Donave nizke. Seveda bodo potrebna tudi številna pripravljalna dela v hidroelektrarni pred spuščanjem zapornic, ker v trenutku, ko bodo zapornice padle, ne bo mogoče več vršiti številnih drugih del. To se pravi, da bodo morali do tedaj tudi postaviti temelje in vgraditi turbine. Montaža prvih štirih turbin se je že začela, pripravlja se pa še montaža pete in šeste turbine. Oprema za te montaže redno prihaja.
Kar zadeva sodelovanje z romunskimi graditelji na drugi obali Donave, je bilo doslej uresničeno zelo lepo sodelovanje. Poleg meddržavne komisije, ki ureja koordinacijo dela, to se pravi poleg ožje komisije jugoslovanskih in romunskih funkcionarjev, ki pazijo, da dela skladno napredujejo, obstaja še posebna komisija na samem gradbišču, ki pazi na koordinacijo dela, na eni in na drugi strani. Člani te komisije se stalno sestajajo in dogovarjajo, kadarkoli je to potrebno.
Po zadnjem dogovoru bodo jez na Donavi gradili v dveh etapah. V prvi etapi bodo na obeh obalah gradili po en del, v drugi fazi pa bodo skupno zajezili sredino reke. To delo se mora dokončati, kot smo že omenili, do konca prihodnjega leta.
Kakor predvideva sporazum mednarodne donavske komisije, bodo morali pred zajezitvijo reke dokončati dela vsaj na enem «prehodu». Verjetno bodo prej dokončali prehod na romunski strani in to sredi prihodnjega leta.
Gre namreč za dva prehoda na Donavi, po katerih se bo tudi v bodoče, ko bo jez dokončan, . vršila rečna plovba po tej tako ! pomembni mednarodni vodni poti. Na jugoslovanski strani pa bo ta prehod za rečno plovbo dokončan prihodnje leto jeseni. Tedaj bo ta prehod tako dokončan, da bo lahko začasno prevzel ves promet po Donavi, da bi tako Romuni mogli izpopolniti dela na podobnem objektu na svoji strani
Direktor jugoslovanskega gradbišča meni, da bo nekaj agregatov začelo delovati že pred predvidenim rokom. Po prvotnih načrtih bi morali spustiti v obrat dva agregata konec leta 1970. Če se bodo dela nadaljevala tako, kot se nadaljujejo sedaj, bosta dva agregata začela delovati že sredi leta 1970.
Na jugoslovanski strani gradita džerdapsko hidrocentralo dve podjetji, in sicer beograjsko podjetje »Hidrotehnika* in sarajevsko podjetje »Hidrogradnja*. Kolektiva obeh podjetij tako rekoč tekmujeta med seboj, kdo bo prej opravil svoje delo, hkrati pa si med seboj pomagata da bi delo, ki bi zastalo na enem koncu, ne zavrlo napredovanja na drugem. Pri gradnji je zaposlenih, kot smo videli, 3.80(1 delavcev, ki pa so opremljeni z najboljšimi tehničnimi napravami, kar jih premore sodobna tehnika, in učinek dtla je takšen, da bi se ta dva kolektiva mogla kosati s katerim koli podobnim kolektivom in pri katerikoli tovrstni gradnji kjerkoli na svetu.
Pri tem pa je vendarle treba povedati, da brez težav ne gre. Ena izmed težav je v občasnem pomanjkanju finančnih sredstev. Drugi problem pa je problem pomanjkanja določenih strokovnja-
kov. Tako na primer nimajo nikoli dovolj varilcev za armirani beton. V takšnih primerih si pomagajo z najemanjem strokovnih delavcev pri nekaterih jugoslovanskih podjetjih. Vodstvo podjetja zato poziva na primer varilce, naj kar pridejo na Džerdap, kjer bodo zagotovo našli zaposlitev. Prav tako bi dobili zaposlitev tehniki in inženirji njihove stroke. Pri tem pa je vredno dodati, da sta se obe podjetji potrudili in priskrbeli svojim delavcem primerna stanovanja in .kolfcgt.,. ^c.. da primerno oskrbo.
Kladovo, ki je bitu !'do pred
kaknn letom zaostala večja vas, je postalo sedaj manjše mestece. Prej je Kladovo štelo 3.000 prebivalcev, sedaj jih šteje 10.000, kajti prejšnjemu prebivalstvu se je pridružilo več tisoč delavcev tehnikov in inženirjev ter članov njihovih družin. Kladovo je pravo mestece z asfaltiranimi cestami, kanalizacijo in vsem, kar pritiče takemu mestecu in ima tudi primerno urejene zveze z Negotinom in Beogradom. Kladovo ima poleg osnovne šole tud: gimnazijo, kinematograf, športno igrišče itd.
Donava sedaj buči, ker jo zapirajo z desne in leve. Do avgusta prihodnjega leta, ko bodo vode spet nizke, bo moral biti izvršen glavni del gradnje. Tedaj bodo spustili vse zapornice. Za jezom bo začelo nastajati jezero. Leto pozneje, nekje v začetku leta, vsekakor pa sredi leta, pa bodo začeli z džerdapskega jezu teči novi kilovati električne energije. Ko bo velikan delal s polno paro, ko bo delovalo vseh njegovih 12 turbin, bo dajal na leto nekaj nad 11 milijard kilovatnih ur električne energije. To bo po svoji velikosti in po svoji proizvodnji, za štirimi sovjetskimi, peta hi drocentrala na svetu.
Slovenska filharmoniia bo prihodnje leto gostovala v «Verdiju»
Pred tem pa bo tržaška gostovala v Ljubljani
LJUBLJANA, 2. — Pretekli petek, 30. avgusta, je bila v Ljubljani tričlanska delegacija Tržaške filharmonije, ki jo je vodil njen umetniški vodja Luigi Toffolo. Namen razgovorov s predstavniki slovenske filharmonije je bil, da se dokončno dogovorijo o sodelovanju med tema dvema glasbenima ustanovama. Sklenili so. da bo 11. aprila prihodnje leto Tržaška filharmonija gostovala v Ljubljani, 21. istega meseca pa bo Slovenska filharmonija gostovala v tržaškem gledališču »Verdi*,
Kakor poroča ljubljansko »Delo*, so ob tej priložnosti govorili tudi o drugih oblikah sodelovanja med Tržaško in Ljubljansko filharmonijo. Med drugim so se dogovorili o izmenjavi članov obeh ansamblov, o usklajevanju programa in o izvajanju del sodobnih jugoslo-slovanskih in italijanskih skladateljev. Sklenili so tudi, da bodo informacije o sodelovanju sproti poročali radiu in tisku.
Kaj nam pove statistični bilten ZN
Organizacija Združenih narodov izda vsaiko leto statistični bilten, k- nudi tudi zanimivo branje, pa čeprav gre za statistične podatke. Iz teh podatkov namreč se da izvajati nekakšna nrlmerjava, ki govori o tem, kako se neka država bolj naglo, druga bolj počasi razvija, v kaj se v tej ali oni državi več ali manj troši ln podobno. Skratka ta bilten je nekakšna slika resničnega stanja v svetu. Iz, tega biltena na primer zvemo, da imajo ZDA več radUskih sprejemnikov, merjeno na številu prebivalstva. kot katera kol! druga država na svetu Isto velja tudi za televizijske sprejemnike, vendar pa z neznatno raaliko, da ima mala državica Monaco več TV sprejemnikov kot prebivalcev. I-stočasno pa je tudi res, da je kar enajst držav, ki porabijo več svojega nacionalnega dohodka za šolanje svojih ljudi, torej za Izobraževanje kot jih porabijo v ZDA Na primer v ZDA porabijo 6.3 odst. svojega nacionalnega dohodka za šolstvo ln Izobraževanje na-TPl'.'hv Ju20ilar.ja porabi 6,4, Holandska ln.Antile 6.5, Danska, Por-torico in Tunizija porabijo 6.7. Norveška 6.9, Japonska že 7.1. Irak 7,3 Finska 7.6. Libija pa celo 8.6.
Prej smo rekli, da pride v ZDA sorazmerno največ radijskih aparatov. Iz letnega statističnega biltena OZN razberemo, da pride v
-•ŠŽ*- ' .v
Rajko Milovanovič so v Ilerceg Novem proglasili za najlepšo Črnogorko
iiimiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiimimiiiimiiiimiiiiiiiiiiHiiiitiiiiHiu
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. premislite preden ve odgovornosti, časa tudi sebi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Poslovno boste nekoliko v zagati. Kar imate prostega časa, ga primerno izko-ristite.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ce vas neka stvar preveč mika, se ji ne odrecite, vendar ravnajte razsodno. Ljubosumni boste.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Bodite brez skrbi, kar zadeva delo ali posle, vendar ne računajte z izrednimi uspehi. Nervozni boste.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Načrt, odi
katerega ste si toliko obetali, bo šel pozlu. Krivda bo tudi vaša.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S svojimi izkušnjami bosta lahko prodrli. Toda hkrati se potrudite. Srečanje,
do 20.4.) Dobro Preradi vsiljujete svoje misli. Vča-prevzamete no-1 sih bi ne bilo slabo, če bi tudi dru-Posvetite nekaj | ge pustili do besede. Stanje se bo izboljšajo
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11) Nesporazum, ovira ali kaka podobna neprijetnost. Potrudite se, da bo vsaj doma vse v redu.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Naj vas težave ne spravijo v slabo voljo, saj se bo vse uredilo. Oddahnili se boste v prijetni dru>bi.
KOZOROG (od 21.12. do ril.) Različna mnenja nujno privedejo do napetosti,_ če ni razumevanja. Nekoliko počitka bi vam ne škodovalo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neke
svoje načrte boste dobro speljali, drugi vam bodo šli pozlu. Zvečer ostanite doma.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Držite se
_______......... .	.	____ _________ .	_______^. svojih principov in vse se bo prav
Ijeno sestavlja v lepotne enote in I ki vam bo prijalo.	” i uravnalo. Utrdili si boste položaj
bogati z barvnim škroplenjem kro- TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) I tudi v družbi.
RADIO TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -
11.35	Slov. narodne 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah 17.00 Duo Russo-Safred -18.00 Zbor F. Prešeren iz Boljun-ca - 18.15 Umetnost in prireditve
-	18.30 Flavtist Dapretto, kitarist
Tonazzi in pianist Chiereghin 18.55 Orkester - 20.00 Šport - 20.30 Musorgski:	«Boris	Godunov* -
21.35	Pogled za kulise.
TRST
12.05 Tamburaški ansambel -12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.40 Verdijev «Falstaff», prvo dejanje - 14.15 Oder za najmlajše.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30. 15.00, 17.00,
20.15	Poročila - 8.10 Jutranja glas ba - 9.00 Popevae 9.30 Zagrebški solisti - 10.00 Pod senčnikom
-	11.00 Južnoameriški ritmi 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.00 Jugoslavija v svetu - 14.10 Melodije -
14.30	Prisluhnimo jim skupaj -15.10 Počitniški vrtiljak - 15.30 Za prijetno razpoloženje - 16.30 Iz operetnega sveta 17.30 Popoldanska glasba - 18.00 Tretja stran -
18.15	Popularni pevci - 19.00 in
20.30	Prenos RL 23.10 Orkester.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.05 Zvočni trak - 10.05 Ura glasbe -
TOREK, 3. SEPTEMBRA 1968
12.05 Kontrapunkt - 13.20 Spored z A. Celentanom - 14.45 in 15.10 Pio šča za poletje - 16 00 Spored za mladino 17.05 Glasba za mladi no - 19.15 Roman 20.15 Donizettijeva opera »Ljubavni napoj*.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Pa ročila - 8 45 Orkester 9.40 Glasbeni album - 10.00 Detektivka 10.15 Jazz 11.00 Beneški filmski festival 11.45 Plošča za poletje
13.00	Ne strelja: na pevca 14.00 Juke box - 15.15 Klavičembalist Richter 16.00 Popoldanski spa red - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19 00 Ping pong - 20.01 Živelo poletje - 21.10 U. Liberatore: «11 tacchino con la gamba di le-gno* - 22.45 Jazz.
III.	PROGRAM
10.00	Skladbe za klavičembalo -11.20 Bach in Faure 12.20 Čajkovski' «Labodje jezero* - 13.10 Kvartet .Janaček 14 30 Iz Donizet tijeve opere «Anna Bolena* - 15.30 Plošče resne glasbe 16.35 Sodobni skladatelji - 17.15 Brahmsov kvintet št. 1 - 18.15 Gospodarska rubrika 18.45 Vprašanja starih ljudi - 19 15 Koncert - 21.00 Ri chard Strauss.
FILODIFUZIJA
8.00	Operna glasba 10.20 Klavirske skladbe - 10.55 Mozart in Stravinski - 12.20 Chopinova skladba «Poljska» - 13.05 Locatellijeve skladbe.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Po-
ročila - 7.50 Danes za vas - 8.25 Inform. oddaja 9.08 Operna matineja 10.00 Počitniško popotovanje - 10.15 Kaj pojo otroci -10.30 Orkester Gollasch - 11.15 Pri vas doma - 13.0" Na današnji dan - 13.10 Iz Leonca val lovih »Glumačev* - 13.30 Kmetijski nasveti -13.40 lz kraja v kraj - 14.30 Pri poročajo vam.. 15.0.5 Za oddih in zabavo - 16.40 V torek na svidenje! - 17.00 Vsak dan za vas 18.05 Simf. orkester 19 00 Aktualnosti - 19.15 Iz naših studiov 19.50 Na mednarodnih križpotjih
20.00	Lahko noč otroci! 20.15 Poje Metka Štrk 21.00 R. Ri: chard. »Mala suita čakanja* -21.35 Nočni akord 23.15 Jug. glasbena tribuna 24.05 Dagestan-ske ljudske pesmi.
ITAL. TELEVIZIJA
18.15 Spored za najmlajse 19.45 Šport in ital. kronike - 20.3(1 Dnev nik - 21 00 L. Hellman: «Le pic cole volpi* - 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik 21.15 TV kviz: Ciao mamma - 22.15 Prenos iz Benetk ob podelitvi nagrade Cam-piello.
JUG TELEVIZIJA
10.35 in 15.45 TV v šoli, 19.40 Risanke; 20.00 Filmska burleska; 20.15 Jesenske spremembe film; 21.00 TV dnevnik; 21.40 Spopad med spoloma • filmska komedija; Rezerviran čas, ob koncu pora čila.
ZDA na tisoč prebivalcev kar 1717 radijskih sprejemnikov, televizijskih sprejemnikov pa imajo v ZDA na tisoč prebivalcev 344, toda v mali državici Monaoo jih pride na tisoč prebivalcev kar 565. Glede radijskih sprejemnikov so že na drugem mestu BahreimSkl otoki, kjer pride na tisoč prebivalcev 771 radijskih sprejemnikov. Glede TV sprejemnikov pa je takoj za ZDA, ki sledijo Mo-nacu. Japonska
Ce ZDA prednjačijo v marsičem, je hkrati tudi res. da je kar 11 držav na svetu, kjer se več bere kot v ZDA še več, Urugvaj je prav gotovo država, ki je ne štejejo med razvite države in vendar se Urugvaj glede naklade dnevnega tiska že kosa z Združenimi državami, pred njimi pa so še Zahodna Nemčija. Avstralija, Norveška. Nova Zelandija, Velika Britanija. Japonska, itd. Na prvem mestu je vsekakor Velika Britanija, kjer pride 523 izvodov dnevnega tiska na tisoč prebivalcev.
Kar zadeva udobje stanovanj 1-mamo naslednjo sliko. Največ stanovanjskega prostora imajo na o-toku Men. kjer pride skoraj šest sob in pol na stanovanje, v Luksemburgu pridejo 5.3 sobe, na Holandskem prav toliko, medtem ko v ZDA «le» 4.9 sob na stanovanje. Na zadnjem mestu, seveda kaj zadeva razvite in civilizirane države. je Mehika, kjer znaša poprečje stanovanjskih prostorov le 1.9 sob na stanovanje
Tudi kar zadeva kaloričnost dnevne prehrane so v poprečju pojmi nekoliko zgrešeni. Po navadi se trdi. da imajo ZDA izredno visoko kalorično in dobro hrano. In vendar je na prvem mestu glede tega Irska, za njo pridejo Nova Zelandija, Velika Britanija, Avstralija, šv^a. FrancMa. Poljska itd., tako da pridejo ZDA šele na enajsto mesto.
življenjske razmere seveda vplivajo rudi na dolgost življenja. Iz podatkov, ki jih navaja statistični bilten OZN. zvemo nekaj »napovedi* tudi s tega področja. Tako na primer zvemo, da bo državljan ZDA. ki se je rodil leta 1964, živel v poprečju 66.9 let, sovjetski državljan bo živel 66 let. Holandčan pa kar 74 let, prebivalcu afriške države Ciad. ki je na dnu te lestvice, pa je usojenih le 30 let življenja.
Ko že govorimo o življenjskih razmerah in o tem, koliko let bo prebivalec te ali one države v poprečju živel, se bomo ustavili pri neki državi azijske celine, ki se glede življenjske ravni zares ne more pohvaliti, ker gre ekonomski razvoj te dežele bolj počasi kot se množi njegovo prebivalstvo. Pakistan sicer ni edina taka država, vendar med tistimi. ki vzbujajo zaskrbljenost.
Pakistan šteje danes 125 milijonov prebivalcev. Toda že leta 1970 bodo v tej državi imeli 160 milijonov ljudi, kar pomeni še 35 milijonov več kot Jih imajo danes Iz teh podatkov izhaja, da so vsi načrti pakistanskih oblasti, da bi nekoliko zavrlj rojstva, propadli ali da so imeli majhen, neznaten vpliv na rojstva.
Razumljivo je zato, da Je življenjska raven v tej deželi iz leta v leto nižja ln po lanskoletnih podatkih znaša poprečni dohodek prebivalca v tej deželi komaj 30 funtov šterlingov, kar je to deželo uvrstilo med najbolj siromašne hkrati pa tudi najbolj gosto naseljene na svetu.
Vozače va varnost na cesti
GCi.\uV A, 2. — Vozač, ki voz po avtomobilski cesti in je za ti plačal cestnino, ima pravico dt določene varnosti — tako se ji izreklo tukajšnja sodišče ob kon cu sodne obravnave, ki jo je spre žil neki kirurg, ker se je na cest Genova - Serravalle - Milan v ne kem predoru odtrgal s tropa pre dera kamen, ki je padel na vozil in ga poškodoval.
Genovski soanik, ki mu je bili poverjena tožba za civilno odge vornost za ta primer, se je posta vit na stališče, po katerem je va zač, v konkretnem primeru priza deti kirurg, sklenil z družbo, k ima cesto v zakupu, pogodbo i trenutku, ko je plačal cestnine Gre za zelo enostavno pravno za devo: v trenutku, ko je kimir, plačal cestnino, si je od podjetji zagotovil tnormulno začasno upe rabo ceste*. Normalna uporaba ce ste pa je tudi varna vožnja. Pod jetje je zato dolžno skrbeti, da bi vožnja — varna.
Tako meni pretežni del pravni kov. Drugi pravniki pa trdijo, dt je cestnina le nekakšna taksa, k ne daje uporabniku nikakršn pravice razen do prehoda, ker di cestno podjetje v tem primeri vrši le službo, ki bi jo sicer vršili država.
Kirurg, ki je bil prizadet, je naj prej predlagal cestnemu podjetju naj mu povrne škodo na nvtomobi lu, na katerem je bil kamen razbi vetrobran. Podjetje pa njegove za hteve ni hotelo niti slišati in mo je stvar izročil sodišču, ki mu je kot smo videli, dalo prav Cestno podjetje z razsodbo ver jetrn ne bo zadovoljno in se bi pritožilo, kajti s pristankom m sedanjo razsodbo bi se ustvari precedens, ki bi bil cestnim pod jetjem zelo nevaren. Genovski ki rurg namreč ni edini, ki je utrpe škodo zaradi padanja kamenja al drugih podobnih vzrokov.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25, najmžja 17.3, ob 19. uri 23 stop., zračni tlak 1015,9 pada, vlaga 75%, veter 4 km severozahodnik, nebo 4/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, tem-peratura morja 23 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 3. septembra
DORA
Sonce vzide ob 6.29 in zatone on 19.40 — Dolžina dneva 13.11 — L«' na vzide ob 18,21 ln zatone ob M'
Jutri, SREDA, 4. septembra
IDA
PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
Slovenski otrok v slovensko šolo!
Včeraj so se začeli popravljalni izpiti - Zakaj italijansko didaktično ravnateljstvo poziva slovenske starše, naj vpisujejo otroke v italijanske šole?
Na taka opozorila in vabila naj se slovenski starši ne zmenijo in naj vpišejo svoje otroke v slovensko šolo. Didaktična ravnateljstva pa naj se ravnajo po navodilih šolskega skrbnika.
Predavanje o razvoju letalskih prevozov
Udeleženci IX. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti so včeraj sledili predavanju o razvoju letalskih prevozov in o verjetnostnem razvoju te industrijske dejavnosti v prihodnje. Govoril je podpredsednik pariškega Aerokluba M. Duperier.
Predavatelj je orisal razvoj letalskega prometa v zadnjih 20 letih, ter navedel vzroke, zaradi katerih se je to področje tako razmahnilo. Prvič je k temu pripomoglo postopno zniževanje prevoznin, nadalje vzporedno naraščanje kupne moči pri večini narodov in čedalje bolj razvito veselje za turistična potovanja. Sama letala nudijo čedalje hitrejša in udobnejša potovanja ter večjo gospodarnost. Ameriški SST bo kmalu dosegel hi-
trost 2800 km/h. Concorde pa 2300 km/h. Z letalom Constellation 707 lahko že danes potuje čez ocean do 460 potnikov. Zelo velik napredek je dosegla tehnika kar zadeva avtomatizacijo, varnostne naprave in gospodarno iskori-ščanje pogonske energije; za prihodnost pa se napovedujejo še znatno večja letala, ki se bodo u-porabljala tako za prevažanje potnikov, kakor tudi za prevažanje blaga, in ki bodo omogočila še nadaljnje zniževanje prevoznin ter s tem pospeševala razvoj potniškega in blagovnega prometa po zraku.
Devdi ciklus cvetlične razstave
Z razstavo pritlikavih rastalin se je začel deveti ciklus mednarodne cvetličarne razstave. V okviru cvetlične razstave zdaj razstavlja svoja dela tržaški slikar Nino Perizzi. V posebnem oddelku so razstavljene ekzotične okrasne ptice. Akademija znanosti Romunije pa je uredila razstavo barvnih fotografij izbora najbolj cenjene divje flore s Krpatov in drugih predelov Romunije.
Na srednjih in višjih srednjih šolah so se včeraj začeli razredni in vstopni popravni izpiti, 14. septembra se bodo začeli na višjih srednjih šolah zrelostni izpiti v jesenskem roku, vpisovanje v višje srednje šole se je že začelo in bo trajalo do 25. septembra, danes pa se začne vpisovanje otrok v I. razred osnovne šole. Za dijake, ki imajo popravne izpite, so se počitnice že končale. Novo šolsko leto, ki se bo začelo 1. oktobra, je torej pred vrati.
Zavedni slovenski starši vpisujejo svoje otroke v slovensko šolo, tu in tam pa so še nekateri omahljivci in oportunisti, ki se ne zavedajo dolžnosti do svojih otrok in do naroda, kateremu pripadajo.
Brez utemeljenega vzroka vpišejo svojega otroka v italijansko šolo, pahnejo ga v njemu tuje okolje in s tem škodujejo njegovi vzgoji. Čez nekaj let, ko bo že prepozno, bodo spoznali krivico, ki so jo napravili svojemu otroku. Nobeno opravičilo ne velja. Slovenski starši nimajo nobenega tehtnega razloga, da bi vpisali svoje otroke v italijansko šolo, imajo pa tehtne razloge in dolžnost, da jih vpišejo v slovensko šolo. Šola s slovenskim učnim jezikom je enakopravna šoli z italijanskim učnim jezikom, v slovenski šoli se bo slovenski otrok vzg in učil v svojem okolju, v sv materinem jeziku, naučil pa s, tudi italijanščine in tako bo zu*i dva jezika. Da ne govorimo o izoblikovanju otrokove osebnosti in značaja, saj dobro vemo, kako kvarno vpliva na otrokovo duševnost njemu tuje, ali celo sovražno okolje. Slovenski starši, ki imate otroke za I. razred osnovne šole, vpišite jih čimprej v slovensko šolo!
Ob začetku lanskega šolskega leta smo opozorili na prikriti pritisk na slovenske starše, da bi vpisali svoje otroke v italijanske šole. Nekatera italjianska didaktična ravnateljstva so namreč pošiljala slovenskim staršem pozive, naj svoje otroke vpišejo v italijansko šolo.
Šolski skrbnik nam je tedaj zagotovil, da nobeno šolsko ravnateljstvo ne bo več pošiljalo takih pozivov in da bodo slovenski in italijanski didaktič.r' ravnatelji ob zaključku vpisovanja skupaj pregledali sezname ter ugotovili, kateri otrok ni bil še vpisan v eno ali v drugo šolo.
Te dni smo zvedeli, da se zadeva' zopet ponavlja. Objavljamo poziv, ki ga je italijansko didaktično ravnateljstvo v Ul. Bastia 2 poslalo 26. avgusta slovenskim staršem pri Sv. Jakobu, ki imajo otroka za vpis v I. razred osnovne šole. Od slovenskega didaktičnega ravnateljstva niso prejeli nobenega poziva.
To pomeni, da se slovensko didaktično ravnateljstvo drži navodil šolskega skrbnika. Kaj pa italijansko?
Hlinili........milili.mi.......................................................................mini
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
Razprava o središču za storitve povezane z blagovnim prometom po cesti
Razpravljali so tudi o delu komisije za avtocestno povezavo ter o raznih drugih vprašanjih
V NEDELJO V DRAGI
Zaključeni letošnji študijski dnevi slovenskih izobražencev
Razpravljali so še o izseljenstvu kot
o dialogu Cerkve s svetom in vprašanju malega naroda
V nedeljo zvečer so se v Dragi zaključili letošnji ((študijski dnevi slovenskih izobražencev«; po sobotnih razpravah o slovenskem narodu in združeni Evropi sta bili za nedeljsko zasedanje na vrsti še dve osnovni temi, in sicer ena z versko tematiko, razčlenjeno na ((dialog cerkve s svetom«, in na ((genezo sodobnega ateizma«, o čemer je predaval mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič, druga pa o izseljenstvu.
Razpravo o drugi temi je načel ravnatelj geografskega inštituta z ljubljanske univerze prof. Vladimir Klemenčič, ki je v tehtnem predavanju o ((izseljenstvu kot problemu malega naroda« orisal razvoj izeseljenskih tokov iz Slovenije v oddaljeni in bližnji preteklosti ter vzroke, ki so temu botrovali. Med drugim je govornik navedel, da nas je Slovencev danes 2.400.000 do 2.500.000, okoli 700.000 pa nas živi izven Slovenije. Nekoč so se Slovenci izseljevali predvsem zaradi pritiska, ki ga je nanj izvajala prenaseljenost v domačem kmetijstvu. Danes je ta vrsta izseljenstva izginila, Slovenci pa se še vedno po malem izseljujejo v tujino; nekaj se jih izseljuje iz vzhodnih obrobnih dežel Slovenije, kamor še ni prodrla industrija, v sosedno Avstrijo, poleg njih
....IIIHIHHIHHIIHIHHHHIHIHIIIIHHHHMIHIHIHIHHIHHH.■Illlllll IIIIHIIIII mili llltllllll III lil lil HIIMUIIII11 ■■llllllllll Hilli III Hilli I IIIIIIlll lil III.IHIHIHI
PO UVEDBI NOVIH PROMETNIH UKREPOV
Prvi ugodni vtisi o prometu v terezijanskem delu mesta
Začela se je tudi kampanja za «bolj snažno mesto» - Več pometačev in nekaj novih strojev za avtomatično pometanje ulie
Včeraj je minil prvi delovni dan po uvedbi novih prometnih ukrepov v središču mesta med korzom Ul. Carduccd, Trgom Goldoni in Korzom Cavour. Na vsem tem področju, spada v tako imenovano terezijanski del mesta (soline) veljajo od nedelje posebni prometni predpisi, s katerimi je občinska uprava popolnoma odpravila stalna -parkirna mesta na ulicah in trgih ter je povsod uvedla, razen v nekaterih ulicah, v katerih je prepovedano kakršno kola parkiranje vozil, izmenično časovno parkiranje samo na eni strani ulice.
Kot smo že omenili, so mestni redarji že nekaj dni pred vstopom v veljavo novega županovega ukrepa, obveščali avtomobiliste in jih podučevali, kako se bodo morali ravnati po uvedbi novih predpisov V ta namen so razdeljevali tudi letake, na katerih so bila razna na vodila, hkrati pa tudi opozorila za kršitelje noveh ukrepov.
Po prvih obračunih, ki so jih napravili pristojni občinski uradi in tudi po naši osebni ugotovitvi, so avtomobilisti v veliki večini upoštevali nove prometne ukrepe. Res pa je, da je bil to dejansko le začetek in da ima vsak začetek svoje težave. Zato so bili tudi mestni redarji uvidevni in so upoštevali pri raznih običajnih prekrških predvsem neobveščenost kršitelja ter ga opozorili na spoštovanje novih ukrepov. Tako bo-do redarji ravnali Judi v prihodnjih dneh, seveda pa samo v tistih primerih, v katerih ni težko ugotoviti, da je kršitelj neobveščen in da ni kršil predpisov namenoma. Pri tem je treba upoštevati, da mestni redarji, ki jim je poverjena naloga, da nadzorujejo spoštovanje prometnih predpisov v mestu, v primeru u-vedbe novih predpisov ne morej > bita pre-več popustljivi, če se hoče, da bo načrt občinske uprave za boljši in bol-j reden ter hiter pro-
Pod vodstvom predsednika S. Boleta se je sinoči sestal izvršni odbor Slovenskega gospodarskega združenja. Na dnevnem redu je bila razprava o središču za opravljanje storitev, ki so povezane z mednarodnim blagovnim prometom po cesti. Središče nameravajo pripraviti ob državni cesti z Opčin v Fernetiče, na področju, ki je poldrugi kilometer oddaljeno od meje. Središče naj bi po zamisli projektantov prof. Peilisa in Amo-dea zavzelo v prvi fazi kakih 200 tisoč, v dokončni fazi pa 500.000 kvadratnih metrov večinoma jusar-skih površin na obeh straneh o-menjene ceste tik pred železniškim nadvozom. Področje, ki spada pod tržaško občino, nameravajo povezati bodisi s cesto «202» (camiona-le) kakor tudi z železnico. Na njem bi postavili carinarnico, skladišča, mehanično delavnico in še druge urade im tehnične naprave. Slovensko gospodarsko združenje namerava posredovati trgovinski zbornici, inštituciji ki se ukvarja s tem načrtom, gledišča svojih članov, ki se jih pobuda neposredno tiče, ter se bo v ta namen v najkrajšem času z niimd posvetovalo.
Odbpr je nadalje razpravljal o delu mešane komisije za avtocestno povezavo med našim mestom in Ljubljano, ki jo sestavljajo strokovnjaki z obeh strani, in med katerimi je tudi odbornik SGZ arh. D Jagodic.
Odbor je nadalje izrazil pričakovanje, da bodo pristojne oblasti imenovale v novoustanovljeni gospodarsko - socialni odbor pri deželni vladi predstavnika Slovenskega gospodarskega združenja. Končno so odborniki pregledali delo, ki sta ga v zadnjem času opravila odsek združen;a za gostinstvo in odsek za obrtništvo. Zlasti zadnji odsek si je nabral velike zasluge pri domačih obrtnikih s tem, da jim je stal ob strani, ter pripomogel, da so 'bili v velikem številu deležni posebnih kreditnih olajšav, ki jih podeljuje deželni Zavod za pospe-
ševanje obrtništva Gostinci pa so s svoje strani ugotovili, da se v zadnjem času ta dejavnost ugodno razvija tudi na Krasu, kjer pa bi morali pri obnavljanju lokalov bolj upoštevati tipično kraško domačnost. Posebno pozornost pa je treba v pogledu gostinstva posvetiti mladini, M se vse premalo zanima za to dejavnost, in ki ima na našem področju tudi sicer le malo možnosti, da bi se primerno izučila v poklic.
Preusmeritev avtobusne proge št. «29»
Ravnateljstvo avtobusne, tramvajske in filobusne službe Acegata sporoča, da je bila zaradi zapore Ul. D’Alviano med Ul. Broletto in Drevoredom Elizejskih poljan s 1. septembrom proga avtobusa štev. ««29» preusmerjena po Ul. Tacco. Zato bodo postajališča, ki so bila na omenjenem delu Ul. D’Alvlano, preložena v Ul. Broletto, v bližino križišča z Ul. D’Alviano.
Vpisovanje v šolo Glasbene matice
Vpisovanje v šolo Glasbene matice traja do 14. septembra t.l. od 10. do 12. ure dopoldne v pisarni Glasbene matice v Ulici Ruggero Manna 29. tel. 29-779.
Vpisovanje v Gorici je v pisarni SPZ v Ulici Ascoli 1.
Pouk se bo pričel 16. septembra za glavne in stranske predmete.
Uspeh tržaške sopranistke
Na mednarodnem natečaju za mlade operne pevke, ki ga je pri-
redilo društvo «Verdi» pod pokroviteljstvom ministrstva za turizem in prireditve, je bilo izbranih v predzadnjem tekmovanju 12 pevk in pevcev, med katerimi je tudi sopranistka Silva Morisani iz Trsta.
Končni
Parmi.
natečaj bo 19. oktobra v
v fiat 600
L vespo
48-letni Sergio Cossetto iz Ul. Ca-staldi 1 je bil včeraj žrtev prometne nesreče, do katere je prišlo okrog 17.30 v Ul. Tartini. Mož se cvetlične razstave. V okviru cvet-poljanam, ko je trčil v zadnji del fiata 600, ki je peljal pred njim in katerega voznik, 28-letni Giuseppe Novado iz Ul. D’Alviano 32, je bil nenadno zavrl. Vespist se je ranil po zatilju In se pobil po desnem komolcu, zaradi česar se bo moral v bolnišnici, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, zdraviti teden dni.
Nesreča na delu
56-letna čistilka Zora Marchi por. Bensi, ki stanuje v Ul. Boito 6, se je včeraj zjutraj okrog 8. ure ponesrečila na delu. Na hodniku v četrtem nadstropju palače Italcan-tieri na Korzu Cavour je ženska zdrsnila in padla na tla ter si zlomila levo zapestje. Z zasebnim av-tomovilom so jo odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so jo pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 40 dneh.
Z Deželni odbornik Varisco, kateremu je podtajnik za pošto Biagio-ni dal ugodna zagotovila v zvezi z nočno letalsko progo iz Ronk v Rim, je poslal podtajniku brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za razumevanje. V brzojavki je ponovno poudaril važnost te proge za našo deželo.
NAJBOLJŠI NAKUP SREDI POLETJA:
Ugodna prodaja moških in ženskih oblačil vseh vrst in za vse letne čase.
Trgovina LINEA — Ul. Carducci 4 — nudi svojim zvestim odjemalcem to ugodno priliko samo za nekaj dni.
met v središču mesta uspel.
Zato se morajo vsi avtomobilisti (na to opozarjamo tudi jugoslovanske avtomobiliste) držatii novih predpisov. Mestni redarji imajo na razpolago nekaj tovornjakov z žerjavom in bodo vse avtomobile, ki jih bodo našli parkirane na pro povedanem mestu, odpeljali vstran ter lastniku vozila zaračunali poleg globe tudi stroške za odstranje vanje vozila, ki niso majhni.
Toda včeraj smo vsaj ugotovili, da se .je promet v nekaterih ulicah osrednjega središča mesta mnogo hitreje in brez ovir, odvijal, ker ni balo več parkiranilj avtomo^jlov na obeh štraneh ulic, včasih pa so nekateri avtomobilisti parkirali kar v drugi in celo v tretji vrsti in so s tem popolnoma zaustavili promet.
Razumljivo je, da vsi novi ukrepi imajo tudi svojo slabo stran, da nekoga vedno prizadenejo in da ne morejo na noben način vseh zadovoljiti. Tako bo gotovo tudi z novimi prometni ukrepi v središču mesta Izkušnje v prihodnjih tednih pa na,m bodo pokazale, ko iliko negativnega imajo v sebi novi prometni ukrepa, kar bo omogočilo občinski uprava, da bo poteg nila točen obračun svojega sklepa.
Hkrati je z novimi prometnimi ukrepi občinska uprava začela tu, di kampanjo za ((bolj snažno mesto«. Kot smo že pisali, je občina poskrbela tudi za večje število pometačev ter je kupila dva nova stroja za čiščenje ulic. Strojno čiščenje ulic je sedaj omogočeno prav zaradi omejitev parkiranja avtomobilov v središču mesta. Stroji, ki poprej niso mogli čistiti ulic do roba pločnika, kjer se nabere največ smeti, jih sedaj lahko očistijo en dan na levi, drugi pa na desni strani, ker je parkiranje dovoljeno izmenično samo na na eni strani ulice. Poleg tega je treba tudi upoštevati, da z novima stro jema lahko odstranjujejo smeti tudi s pločnikov, česar niso mogli delati s prejšnjimi starimi in težkimi sfcr&Ji.
Zato so bile včeraj ulice v mesta bolj čiste, kar je treba pripisati novim ukrepom, novim strojem in predvsem večjemu številu pometačev, ki so jih zaposlili ne samo v središču mesta, marveč tudi v ostalih delih, v predmestju in v okolici. Tudi glede čiščenja mesta bodo lahko napravili točnejši obračun proti koncu tedna, ko nam bodo pristojni občinski uradi lahko kaj več povedali, kako poteka kampanja za ((bolj snažno mesto«.
pa se iz domovine začasno izseljujejo tudi delavci in strokovnjaki, ki bi sl radj v tujini pridobili sredstva za nekoliko višji življenjski standard, oziroma novih strokovnih kvalifikacij in izkušenj. V notranjosti Slovenije pa se tudi razvijajo preseljenski tokovi, tako doseljevanje delovne sile z juga in postopno vračanje meščanov v razne week-end hišice na deželo. Govornik je na koncu prikazal še skrb matične domovine za svoje izseljene državljane.
Prof. Valentin Inzko iz Celovca Je prikazal v koreferatu o Izseljevanju Slovencev Iz avstrijske Koroške pred in po koroškem plebiscitu leta 1920; govornik se je nato nekoliko zadržal ob delu, ki so ga Slovenci na Koroškem doslej opravili na raznih področjih predvsem pa na področju kulture.
Izidor Predan je nato prikazal problem izseljevanja v Beneški Sloveniji, njegov zgodovinski razvoj in razloge. Zadnje je mogoče strniti v en sam statističen podatek: 39.000 lir poprečnega letnega dohodka na glavo. V tem je razlaga za zapuščanje te 516 km. km obsegajoče zaplate slovenske zemlje, s katere se je samo v letih 1950-1960 izselilo okoli 15.000 ljudi.
Sledil je koreferat prof. Rada Bednarika iz Gorice, ki je predo-čil udeležencem zasedanja nekdanje izseljevanje Slovencev z Goriškega v ZDA, Južno Ameriko, Egipt, Francijo in Avstralijo, ter sedanje odseljevanje v večja središča na samem Goriškem. Bogo Samsa je dopolnil pregled o izseljevanju Slovencev s tržaškega področja ter naglasil pomen odprte meje z matično domovino za splošen gospodarski razvoj na Tržaškem, in s, tem tudi za avtomatično reševanje problema Izseljenstva. Govornik je podkrepil svoja izvajanja z vrsto statističnih podatkov ter zaključil z ugotovitvijo, da moramo vsi Slovenci na našem področju složno zahtevati od oblasti, naj omogočijo mladih slovenskim strokovnjakom, ki se zdaj množično izseljujejo v Milan in druga središča primerno zaposlitev v javnih uradih. Serijo korefera-tov je zaključil Franc Mljač iz Trsta z razpravo o izseljevanju iz Kanalske doline ter naglasil, da izseljevanje iz omenjene doline ne predstavlja večjega problema, če upoštevamo vse njeno prebivalstvo, žal pa je> to hud problem za tamkajšnji slovenski živelj. Vrsto nastopov je zaključil prof. Alojz Rebula s temperamentnim predavanjem o ((Slovencu med domom in svetom«.
Sledila je razprava, med katero se je utrdila osnovna ugotovitev, da med Slovenci v zamejstvu predstavlja izseljevanje resen problem le še v Kanalski dolini in Beneški Sloveniji, medtem ko je na Koroškem že precej izgubilo na ostrini. Na tržaškem in Goriškem je problem pereč kar zadeva slovenske izobražence, za katere je treba kakor rečeno zagotoviti dostop tudi v javne službe.
Dolinčani obveščamo vsa slovenska prosvetna društva ter rojake, da bomo v nedeljo, 8. septembra popoldne na Trgu Padlih za svobodo v Dolini svečano praznovali
90-LETNIC0
domačega prosvetnega društva VALENTIN VODNIK in NARODNEGA TABORA ter
25-LETNiCO
vstaje primorskega ljudstva proti fašizmu. Praznovali bomo takole:
ob 15.30 položitev venca k spomeniku bazovskih junakov na strelišču v Bazovici; ob 17. uri na prireditvenem prostoru v Dolini igra breška godba na pihala;
ob 18. uri — počastitev padlih domačinov v NOB, govor, nastop zborov iz Brega (Slavec, Slovenec, Prešeren, Vodnik) in tria Bordon s pevcema Darijem in Darkom; ob 21. uri — KONCERT pevskega zbora Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela.
Po zaključni pesmi zbora se bomo zadržali v prijetnem razpoloženju pozno v noč ob plesnih zvokih domače godbe in petju prisotnih zborov.
V primeru slabega vremena bo prireditev v društvenem sedežu.
III llllll II milili lllllllll lllllll ■IIIIIIMIIIIIIIIIIIIMlilllllllHUllllllliilllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIII
SNOČI V OBČINSKI UMETNOSTNI GALERIJI
OTVORITEV RAZSTA VE SLIKARJA ČERNIGOJA
Razstava bo odprla do 13. t. m.
Sinoči se je v občinski galeriji ponovno zbralo veliko ljudi, ki so se odzvali vabilu na svečano otvoritev razstave, ki jo je pripravil tržaški slovenski slikar prof Avgust Černigoj. Ves večer, vse dokler niso ob običajni uri galerije zaprli, je bila v obeh prostorih prava gneča. To je tudi razumljivo. Vsaka Černigojeva razstava je doslej vzbujala med javnostjo določeno radovednost, ker je Černigoj znan kot vztrajen in vedno neute-šen iskalec in novator in se je vedno predstavljal v novi luči. Tem bolj upravičeno je bilo zanimanje za sedanjo razstavo, ki bi jo mogli imenovati tudi jubilejno, ker je pred dnevi prof. Avgust Černigoj slavil svoj 70. rojstni dan in 50 let živega in vsestranskega ustvarjalnega dela.
Zato je bila galerija polna tržaških slikarjev in ljubiteljev umetnosti. pa tudi umetnikovih prijateljev, predvsem mladine, dijakov ali bivših dijakov, ki jih je v osnove likovne umetnosti uvedel sam profesor Černigoj, ko je do junija letos poučeval na slovenski srednji šoli. Omenili smo, da je sedanja Černigojeva razstava posredno vsaj jubilejna, ker je umetnik pred nedavnim slavil svoj jubilej — 70-letnico. Zato smo na otvoritvi pogrešali predstavnika občinske
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
NA POMOLU «AUDACE»
Z veliko brzino je mladenič zavozil z avtom v morje
fanta, ki sta takoj skočila v vodo in ga spravila Kasneje so gasilci povlekli avto iz morja
Rešila sta ga na pomol -
Pomol Audace je bil včeraj malo pred 16. uro prizorišče poskusa samomora: mladenič iz Cerovelj se je z avtomobilom zakadil po pomolu in po 15-meitrskem skoku planil v morje. Mlada fanta, ki sta bila priči skoku, sta nemudoma zaplavala do kraja, kjer se je bil avto pogreznil, ter mladeniču rešila življenje. Sto je za 22-letnega Petra Antoniča iz Cerovelj št. 26, ki leži sedaj v splošna bolnišnici, kjer se bo zdravil deset dni.
Eden od dveh reševalcev 25-letni Bela Lincz Mayer iz Budimpešte, ki živi sedaj v padriškem begunskem taborišču, nam je tako opisal nesrečni dogodek. «Stal sem pri začetku pomola Audace in gledal proti morju, ko zaslišim za seboj ropot motorja; ko sem se obrnil, sem videl rdeč športni avtomobil, ki je z veliko brzino — kakih 70 do 80 km na uro — vozil proti koncu pomola. Tu je, ne da bi voznik sploh zavrl, planil
po 15-m3itrskem skoku v morje. Ta koj sem stekel do konca pomola, med potjo sem si še slekel majco, nato pa skočil v vodo. Isto je storil tudi neki drug mladenič, s katerim sva voznika avtomobila spravila dz vozila in ga prenesla na suho.«
Drugi reševalec je 15-letnl Pier Paolo Zamarin, ki stanuje na Spre-hajiišču Sv. Andreja 40/1. Komaj so Antoniča položili na pomol, so mu agenti komisariata pri pomorski postaji pomagali z umetnim dihanjem, nato pa so ga položili na rešilni avtomobil Rdečega križa, ki je bil med tem pripeljal V bolnišnici so ponesrečencu ugotovili znake utopitve in udarca po levem kolenu in desni roki. Pridržali so ga na III. zdravniškem oddelku, kjer bo okreval, kot smo povedali, v desetih dneh.
Antonicov avto «innocenti 950 spi-der« so gasilci nekoliko pozneje z žerjavom povlekli na kopno.
uprave, uradnega predstavnika mesta, v katerem se je umetnik rodil, 50 let ustvarjal in kulturnemu napredku in razvoju mesta dal tudi nekaj svojega, nekaj samega sebe. To v določeni meri velja tudi za kako drugo ustanovo, katere predstavnika prav tako nismo videli. Zares škoda. (To smo omenili le mimo-grede.)
Prof. Černigoj je na stene občinske galerije obesil kakih 30 svojih stvaritev novejšega časa. seveda dela z močnim konstruktivističnim poudarkom. Med razstavljenimi deli je tudi nekaj nagrajenih.
Kakor beremo na vabilu, bo razstava odprta do 13. t.m., in sicer ob običajnih urah ob delavnikih od 10. do 13 in od 17. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure. Obisk razstave toplo priporočamo.
DIREZ10NE DIDATTICA DEL _____________
Scuole Elementan "Scipio Slataper" e " Ruggero Timeus” _____TRIESTE- vla čtella Bastia 2- tel. 93693
La S.V. h invitata a presentarsi, nel periodo
fjettsijbre 19§8 al 21 settembre 1956
dal 3
jau o«
9 alle ore 12 ,al sottoseriUo por l*iscrizione del fi-glio(a) ,obbligato(a) alla 1° classe.
Irieste/
a* o rt o
• -.......
1966

fTOEJS DIDATTIC0
S takim vabilom italijansko didaktično ravnateljstvo v Ul. Bastia vabi slovenske starše, naj se zglasijo v dobi od 3. do 21. septembra pri didaktičnem ravnatelju zaradi vpisa otroka v I. razred
Dogovor med Tržaško in Slovensko filharmonijo
V peteik je bila v Ljubljani tričlanska delegaoiija Tržaške filharmonije. Vodil jo je umetniški direktor Luigi Toffolo. Namen razgovorov s predstavniki Slovenske filharmonije je bdi, da se dokončno dogovorijo o sodelovanju med glasbenima institucijama. Sklenili so, da bo 11. aprila prihodnje leto v Ljubljani gostovala Tržaška filharmonija in da bo 21. aprila 1969 prvič gostovala Slovenska filharmonija v tržaškem gledališču Verdi.
Ob tej priložnosti so govorili tudi o drugih oblikah sodelovanja med filharmonijama; tako so se dogovorili o izmenjavi članov obeh filharmonij, o usklajevanju programa. o izvajanju sodobnih italijanskih in jugoslovanskih del itd. Sklenili so tudi, da bodo informacije o sodelovanju sproti sporočali radiu in tisku.
Razstave
Danes, 3. septembra, ob 17. uri
bo v umetnostni galeriji Torbandena otvoritev osebne razstave slikarja Klavdija Palčiča
Včeraj-danes
Ob 38-letnici ustrelitve ba-voziških junakov bo v petek, 6. t. m. ob 17. uri polaganje vencev pri spomeniku bazoviških žrtev
NA POKOPALIŠČU PRI SV. ANI
Zbirališče pri vhodu na pokopališče.
V nedeljo, 8. t. m. ob 15.30 bo proslava
PRI BAZOVICI OB SPOMENIKU
s sledečim sporedom: otvoritev, nastop pevskega zbora P. d. «Lipa» iz Bazovice, ki bo zapel tri pesmi, govori ter polaganje vencev.
Šolske vesti
Državni trgovski tehnični zavod ga Zois* — Trst sporoča, da je *?/ so vanj e za Šolsko leto 1968/69 vsa delavnik od 10. do 12. ure. Podrobnejša pojasnila dobite v tajništvu voda. Vpisovanje se zaključi 25. sep' tembra t.l.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim J'1 kom v Trstu sporoča, da se prlo« zrelostni izpiti — v jesenskem ižP'1' nem roku šolskega leta 1967/68 <■* 14. septembra 1968 ob 8.30 s pismen«1' izpitom iz italijaščine.
Vpisovanje na državno učitelj'*-(Anton Martin Slomšek* v Trstu ? je začelo. Trajalo bo do 25. septembra. Uradne ure so vsak dan od do 12. ure.
Slovenska osnovna, šola Att*6?? Sirk v Križu obvešča starše, da) v teku vpisovanje za vse razr%t vsak dan od 9. do 12. ure. ki se vpišejo v I. razred, naj prtR ložijo rojstni list in potrdilo 0 c® Ijenju.
Nazionale 15.30 «Dr. Zivago«. SuP* kolos v Technicolorju.	..
Grattaclelo 16.30 «Uffa papš, QuaI\., rompi«. James Gonner, Debbie ™ nolds. Technicolor.	.
Fenice 16.30 «11 giro del mondo giorni«.	David Nlven. TechnicO'	'
Eden 16.00 ((Silvia e l’Amore». A. fanti, A. M. Rosa«. Prepovedan mladini	pod	18.	letom.	u,
Excelsior 16.00 «SuU’onlo detla Pa ra«. L. Harwey. Technicolor.
Ritz (Ulica San Francesco 5teV-,’r. 16.00 «La časa delle vergini ® mientl«. Japonski film. prepoved mladini	pod	18.	letom.	1.
Alabarda 16.30 «Eva, la verita 5 1’amore«. Technicolor. Prepoved* mladini	pod	14.	letom.	.	n.
Moderno 16.30 «Per un corpo di d« na«. R. VVagner, T. Moore. Tect>n
coior.	,n(e.
Filodrammatico 16.30 «La notte *n dele«. C. Mi-nazzoli, A. Konmam j Technicolor. Prepovedano mla° pod 18. letom.	'aU
Aurora 16.30 «Impiccalo	piu	in	*'* r
Clint Eastvvood. Technicolor. V V pravi «Helga».	|((,a
CrUtallo 16.30 «1	pionieri	deli m««,
frontiera«. R. Tushingan. Tech"
Capitol 16.30 «Tre fusti, due ba^ le, un tesoro«. E. Presley. Tee color.	j,. A'
Impero 14.30 «Due per la strada*-Hepburn, A. Finney. Technicoij’ Jutri: «La calda notte deM’isPe Tibbs«. Techn-i-color.
Vittorio Veneto 17.00 «L’implacaD‘
K. Douglas, R. Mitchum.	ja-
Garibaldi 16.30 «1 tre di Asya»-ponski film. Technicolor.	jr-
Astra — Zaprto. Jutri: «20 mila ghe sotto i marl», K. Douglas-Ideale 16.00 «Un milione di anm R. VVelch.	. C.
Abbazia 16.30 «11 13. uomo«.	,4.
Brialy. Prepovedano mladini P°“ letom.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok- \w)K.
prijatelja rjfl)
M-i-rkota Baretta in
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 2. septembra 1968 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 19 oseb.
UMRLI SO: 57-letna Viola Mauro, 69-letni Eugen-io Sardo, 74Jetna Na-talia Kossler vd. Salvador, 82-letna Maria Rois vd. Bussai, 65-letna Gem-ma Badsura, 71.1etna Giuseppina Mo. settige por. Gurtnerd, 64-letna Anna Stok por. Bordon, 62-letna Santa Zpin por. Ravbar, 87-letna Anna Cividin vd. Villio, 67-letna Maria Balos vd. Doz, 51-letna Eleonora Lipizer por. Noni, 87-letna Igea Tamaro vd. Cor-si, 65-letni Giovanni Bronzl, 53-letni Luigi Goruppi, 53-letni Luciano de Comelli, 76-letna Caterina Machne vd, Valenti, 76-letna Ersilia Bressan vd. Zuttlon, 62-letni Cosimo Borghi, 78-letna Nata-lia Ca-rmeiich por. Ragu. sin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Trg S. Giacomo 1. Grigo-lon, Trg Virgiiio Giotti 1. Ai Due Mori, Trg Unita 4. Nlcoli, Ul. di Servo. la 80 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. Dr. Rossetti, Ul. Combi 19. Dr. Si. gnori, Trg Ospedale 8. Tamaro et Ne. ri. Ul. Dante 7.
KASTA priredi I. t.m. izlet z osebnimi avtomobili v TOLMIN. SKA KORITA in na MANGART. Odhod ob 7. uri izpred palače TELVE.
SPDT priredi t. septembra Izlet na Višarje z možnostjo vzpona na vrh Lovca ali sprehoda po prekrasni pa-noramičnl stezi do koče Peilarini v Ovčjo ves.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
Jožefa Škrka poklanja v<Jbvatico. Baretto 2000 lir za Dijaško m a« jr.
Namesto cvetja na grob P°,e(,a" Edka Križniča daruje družina J/ „11 iz Bazovice 10.000 lir za spo" padlim partizanom na Opčiba*1' ^
V	počastitev spomina pok. “ '«Ka-
ka Križniča daruje družina •19sSarjeV bar z Opčin 5000 lir za FinZS dom.	at.
Namesto cvetja na grob Edka Križniča daruje Karlo K(!z0ad-Col št. 40, 1000 lir za spomenik lim na Opčinah.
V	počastitev spomina pok. t“ruJe Skerka m dr. Edka Križniča družina Strekelj 5000 lir za n°®
ni klub Primorje,	gi
V	počastitev spomina pok. “r: ji ka Križniča darujejo partizan' Banov 5500 lir za spomenik P
na Opčinah.	{.t
V	počastitev spomina pok. “rč05il ka Križniča darujeta družini ' a( Nusdorfer 10.000 lir za spomenik lim na Opčinah.
V	počasti-tev spomina pok. “
ka Križniča darujejo za . M'r padlim partizanom na	tlj
Francin in družina 15.000 lir- "oart in Pe-pi Gulin 3000 lir, Zvezali(
zanov iz Bazovice 11.000 lir, Benčina in Colja 4000 lir.	g(
V	počastitev spomina pok. nji ka Križniča darujeta Vremec jffn in Emilija- 5000 lir za Finžgarje* tjn
V	počastitev spomina pok. ■” jOO Godniča daruje dr. Igor Kosmih
lir za Dijaško matico	gdk
V	počastitev spomina pok. or- n-Križniča darujejo Iz ostankov gt kup venca pad-Cm partizanom " spi činah razni Openci 24.300 Ur(~„£iti*f menik padlim partizanom na pel V isti namen darujejo v Velike” p3c nu iz ostankov za nakup ven<coO I'1 lim partizanom na Opčinah l'-^ li1 ter gostilna Veto na Opčinah 5«^ u
V	počastitev spomina pok. sjstii' ka Križniča darujeta družin« Djc0. Bertoia 5000 lir za Dijaško nja pr«
V	počastitev spomina dr. E“ka ^ niča so darovali za ((Finžgarje
"iva	Udiuvdli /.d u r M	- - j
na Opčinah: Vremec Guido in „ ka 3000 lir, Tavčar Riko 1500 I ' žina Sosič - Nusdorfer 10,000
ViiaMia
TRST - Ul. sv. Franih** ' Tel. 61-792
je ZAPRTA
zaradi prenovHvenih d*
Op MEDNARODNEM VINSKEM SEJMU V LJUBLJANI
Izlet članov Kmečke zveze z ogledom kleti v Ljutomeru in goveje farme
^ nedeljo popoldne so si ogledali vinski sejem - Povsod so izletnike lepo sprejeli
ogledu razstave in pokušnji vin se prigrizek z dobro kapljico kar prileže.
urah in zvečer je polno gostov na razstavišču
Zlasti v popoldanskih
^Skovale!, zlasti kmetje, si z zanimanjem ogledujejo stroje in fotografije vzornih vinogradov
mu*"'
N1 na letošnjem mednarodnem vinskem sejmu sodeluje podjetje v/ Bortolin iz Pordenona, ki izdeluje stroje za avtomatsko polnje *• etiketiranje in opremljanje steklenic. Za take naprave se zani majo zlasti vodstva velikih kleti in obratov
letaš je Kmečka zveza ob H^u«l mednarodnega vinskega sej-
X
kf J Ljubljani, organizirala izlet i«i Sloveniji in obisk omenjenega Na dvodnevni izlet je šlo 'k* 0 177 oselb' enodnevnega iz-na obisk mednarodne vinske
izjave, 'ki ga je organiziral po-.»ifni urad Aurora, pa se je ude-j ° 250 oseb. Razen tega je bil
žačani, okoličani in Goričani so se odpeljali na 'izlet v Ljubljano z osebnimi avtomobili, udeleženci partizanskega srečanja v Metliki pa so se ob povratku ustavili v Ljubljani in si ogledali vinski sejem. Lahko računamo, da je bilo v nedeljo ria mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani približno 1000 obiskovalcev s Tržaškega ln Goriškega.
Udeleženci izleta, ki ga je priredila Kmečka zveza, so se s 4 avto-
G^eljo tudi lealet kmetovalcev z j. rtkega, ki ga je organizirala 16čka zveza v Gorici, številni Tr-
tOG
OVOHI NA DEŽELNI UPRAVI
ti
Prašanje gradnje infrastruktur za tovarno Grandi Motori
Cestni in železniški priključki k pomolu NII
L?«*,
%£raj je deželni odbornik za in-tlj triJo in trgovino Dulci na sede-4>jega odbomištva obravnaval
važnih vprašanj tržaškega «w^arstva na sestanku s pred-^'kom industrijskega pristani-^v. Sacerdotijem in s pred-love °m tržaške pristaniške usta-V dr Franzilom.
>9 razgovoru z odv. Sacerdotijem vjJ« odbornik dotaknil številnih te ^kbj v zvezi z gradnjo tovar-«tl rr<mdi Motori v Bol juncu, zla-Ij^pr se tiče priprave raznih in-tVslf^ktur, ki so potrebne za de-jov Ne novih industrijskih obrali v zvezi s tem sta obravnava-možnost posegov deželne JU), na podlagi obveznosti, ki \r J® svoj čas sprejel odbor, le (.“[azgojoru z dr. Franzilom pa ve ,!;• Dulci obravnaval perspekti-okrepitev pristaniškega pro-Predvsem sta Dulci in dr. vij razpravljala o pomolu štev. ki bo kmalu dokončan. V
^riključke.
* j?es Pa pojde odbornik Dulci non- kjer bo predsedoval 'ij^?ku, na katerem bodo na tam-velesejmu obravnavali gradnje predora pod pre-a Monte Croce Carnico.
V #vanje deželnih organov
zjutraj se je sestal urad ^^edstva deželnega sveta. Seji,
ki je bila prva po poletnih počitnicah, je predsedoval predsednik prof. Ribezzi. Na njej so obravnavali razna vprašanja, ki se tičejo delovanja sveta ter notranje organizacije uradov deželnega sveta. Razen prof. Ribezzija so bili navzoči podpredsednik sveta Pittoni tor tajniki Rizzi, Romano, Pittino in Morelli. Seje se je udeležil tudi glavni tajnik odv. Pierotti. Podpredsednik Pellegrini pa je bil odsoten, ker se še vedno zdravi.
Danes ob 9.30 bo običajna tedenska seja deželnega sveta. Zaradi odsotnosti predsednika Berzantija bo predsedoval podpredsednik En-zo Moro. Razpravljali bodo o nekaterih novih zakonskih osnutkih.
Predsednik deželnega sveta Ribezzi si bo danes ogledal velesejem v Pordenonu.
Odbornik Stopper se bo danes v Rimu udeležil seje odbora ministrov za zaostale področja v srednji in severni Italiji. Na seji bodo razpravljali o raznih javnih delih na podlagi zakona iz leta 1966 o zaostalih področjih. V ta namen je deželna uprava predložila svoj načrt,’ ki ga je odbor Svoj čas že odobril- in za katerega morajo sedaj določiti podrobnosti. Zatem pojde odbornik v Cagliari, kjer bo imel pogovore z nekaterimi deželnit v odborniki. Na teh pogovorih bodo izmenjali I svoje izkušnje.
busi odpeljali v soboto zjutraj. Imeli so lepo vreme, razen od Ptuja do Ljutomera. Kosilo so imeli v Ljutomeru, nato so si ogledali ljutomersko klet ln pokušali vina. V Ljutomeru je Izletnike pozdravil tajnik občinske skupščine, ki je KZ podaril dve lepi etnografski publikaciji. Po ogledu kleti so se odpeljali v Jeruzalem, kjer so z razglednega hiesta občudovali vinograde in nasade. Ena skupina je večerjala in prenočila na gradu Bori, druga pa v hotelu v Ptuju. Po večerji so se izletniki, tako v Ptuju kot na Borlu, v prijetnem okolju zabavali in prepevali, talko da je ostalo le nekaj ur za spanje.
Po zajtrku so se v nedeljo zjutraj odpeljali v Maribor, kjer je izletnike sprejel in pozdravil ravnatelj višje kmetijske šole. Sledil je ogled farme goveje živine v Pekrah, kjer ima Agrokombinat Maribor 1000 krav mlekaric, nato pa so naši izletniki prisostvovali republiškemu prvenstvu traktoristov. Po kosilu v Brestrnici so se odpeljali proti Ljubljani na vinski sejem. Ko so si dobro ogledali sejem, se okrepčali in pokušali vina iz raznih držav, so se odpeljali proti Trstu in z lepimi vtisi vrnili domov.
Povsoa so izletnike lepo sprejeli. Zlasti vinogradnike je najbolj zanimal ogled moderne vinske kleti pri Ljutomeru, živinorejce pa ogled farme goveje živine. Strokovnjaki so jim razkazali stroje in naprave ter odgovarjali na razna vprašanja. Na vinskem sejmu so si z zanimanjem ogledali razne stroje, posebno za kletarjenje, pri ^pokušnji vin pa se je vsem šfe ‘bofj razvezal jezik.
OBČINSKA SEJA V SOVODNJAH
Obnova javne razsvetljave in najetje posojila za kritje stroškov
Na dnevnem redu petkove seje je še več drugih problemov in ukrepov
Po poletnem premoru bo Imel tudi občinski svet v Sovodinjah ponovno sojo in sicer v petek 6. t.m. ob 20. uri v občinski sejni dvorani na županstvu. Za sejo so pripravili precej obsežen dnevni red, ki šteje 13 točk, od katerih so nekatere precej važne.
Med drugim je na dnevnim redu najetje posojila za kritje občanske-ga primanjkljaja za leto 1966, ter najetje posojila za obnovo javne razsvetljave po načrtu, ki ga bodo morali tudi odobriti na tej seji.
Pravtako bodo razpravljali o načrtu za ureditev pokopališča v So-vodnjah. Potrdili bodo nadalje poverilnico ustanovi ISES za gradnje novih šolskih poslopij na področju občine. Predvidena je na dalje obnova pogodbe z ustanovo ONAIRC za upravljanje otroškega vrtca v Rupi ter odobritev občinskega obračuna za 1967. Na dnevnem redu je tudi odobritev izdatkov za šolske podpore v smislu deželnega zakona št. 19 od 6.9.1965, nekatere spremembe v postavkah letošnjega občinskega proračuna tar odobrite’/ sklepov, ki jih je občinski odbor sprejel v obdobju od zadnje seje občinskega sveta.
V smislu obstoječih zakonskih določil bodo določili tudi mesečno nakazilo županu za njegovo delo in stroške, na koncu pa se bodo pogovorili še o drugih občinskih zadevali, ki niso izrecno na dnev-neme Tedu.
Kot običajno je seja javna in se je lahko udeležijo vsi občani, ki se zanimajo za upravo domače občine in za njene probleme.
Sestanek mestne sekcije PSU
Preden se bodo lotili obravnave kongresnih, tem ter utemeljevanja resolucij, predloženih v naši pokrajini, bo mestna sekcija PSU v Gorici posvetila prihodnji diskusijski večer sodobnim vprašanjem mednarodne politike. Socialisti iz Gorice ter Ločnika in Pevme bodo imeli ta sestanek danes ob 21. uri. Pogovarjali se bodo o naukih če-škoslovaških dogodkov za italijansko levico. Uvodni govor bo imel Mauro Bifcot.
sko - gradiščansko polje je deželni odbornik Comelli poslal interpelan-tu pismen odgovor, v katerem navaja. da sedaj deluje za 40 tan glavnih In stranskih kanalov namakalnega sistema na tem področju; poleg tega imajo kmetje možnost, da čiipajo vodo iz zbirnih kanalov za namakanje tam; kjer še ni namakalnih kanalov. V zadnjih dneh so izvedli tudi priključek e-lektrlčnega toka za dvigalne naprave pri ViJlanovi in deželni odbornik za kmetijstvo je posredoval za takojšnje finansiranje del za zamenjavo pokvarjenih cevi v dolžini 245 metrov, ki so počile.
Prihodnje leto bodo nadaljevali z deli in dežela bo prispevala 120 milijonov lir za razširitev namakal-
ne mreže za nadaljnjih 250 ha površine. V letu 1968 pa je deželna uprava prispevala za namakalna dela eno milijardo lir.
Iz goriškega matičnega urada
V goriškem matičnem uradu so včeraj prijavili dve rojstvi in štiri smrti.
Rojstvi: Luda Cumn in Filippo Tonini.
Smrti:	41-letni Luciano Collini,
76-letni Giovanni Grego, 47-letni Luigi Masten in 55-letni Albino Tomšič.
V DARKU GOSTILNE DVOR
Uspel praznik grozdja «Briškega griča» v Števerjanu
Sobotni del je pokvaril dež - Razstava knjig, prodajanje grozdja, tekmovanje v briškoli
V gostilni Dvor v števerjanu se je zaključil praznik grozdja, ki ga je priredilo domače prosvetno društvo Briški grič. V soboto je dež pokvarili prireditev ter stojnic sploh niso odprli, v nedeljo popoldne in včeraj, ko se je vreme končno spametovalo, pa so imeli dosti u-dedežencev. Posebno v nedeljo popoldne se je na zabavišču zbralo veliko ljudi. Delno jih je v Brda privabila tekma v briškoli, delno pa tudi grozdje ter domače specialitete. V stojnici so prodajali dobro domače grozdje (tokaj) in re-
— kjer ne bi bile na ogled in tudi v prodaji gramofonske plošče in slovenske knjige, ki jih naši ljudje vse premalo poznajo.
Pod kostanji se je širil prijeten duh po čevapčičih, ki jih v Števerjanu znajo pripravljati; tudi klobase so bile Izvrstne, da ne govorimo potem o vinu, ki Je najmočnejši adut tega kraja.
Tekmovanja v briškoli se je u-deležilo 32 parov. Prijav ni bil® dosti zaradi konkurenčne briško!* na prazniku goriških kvartov v Ul. Roma. Prvo nagrado (živo tele) sta
bulo pa tudi merlot, ki je že dokaj 1 prejela Albert Delpin in Viktor Ga-.
zrelo in tudi lepo. Pri sosednji stojnici je Tržaška knjigarna prodajala slovenske knjige. Pobuda je nedvomno hvale vredna ter bi ne smelo biti slovenske prireditve — | dasiravno tudi zabavnega značaja
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiuniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||iiiiiiiiii||||imimiiiMI|||„l,n|M||||||imiiii|l|imm|lin,imil„l||im„,|,
V NEDELJO SO JO URADNO ODPRLI
Asfaltirana cesta povezuje spodnji Kras z Mirnom
Načrti za ureditev preostalih poti pri Komnu in Štanjelu Asfaltirati bi bilo potrebno cesto v kraju Mačji reber
Mednarodni vinski" sejem v Ljubljani, letos že 14. po' vrsti, bo odprt do nedelje, 8. septembra. Po resnosti organizacije in močni med- j
;Si”Vmelfu&rsrss i Namakalna dela .^tSS riftMriiiied Gradiško in Krminom
vije, Italije, Avstrije, Švice, Nemčije, Grčije, Portugalske, ZDA,
Francije, Argentine, Izraela, Bol-
Na zadevno interpelacijo deželnega svetovalca PSIUP Rizzija o sta-
garije, češkoslovaške, Turčije, Ro- n-)u namakalnih naprav za krmln munije, Nove Zelandije in Avstralije. Razen vin so na razstavi tudi najboljše žgane pijače, likerji in
Spodnji Kras (nekateri ga imenujejo tudi Goriški Kras) je -povezan z asfaltirano cesto z Mirnom. Svečani dogodek je bil v nedeljo popoldne ob prisotnosti predstavnikov oblasti in družbenega življenja Nove Gorice. Zupan Milan Vižintin je cesto odprl, predsednik SZDL Boris Kovica pa Je govoril o njenem pomenu za turistični razvoj Krasa.
Skupna dolžina asfaltirane ceste je 18 km: 14 km od Mirna do Vojščice, štiri km pa je dolg od-cepek do Temnice. Delo je veljalo okoli 200 milijonov lir. V prihodnjih dneh bodo asfaltirali tudi odsek med Gpatjim selom in mejnim prehodom druge kategorije Lokvica (Devetaki na italijanski strani); ta odločitev bi morala tudi naše pristojne oblasti pripraviti do tega, da bi uredile pot, ki pelje od fi-nancarske vojašnice pri Devetakih do mejnega prehoda ln ki ji domačini pravijo Mačji reber. Pred časom so jo popravili, da je spet možna za prevoze z avtomobili, vendar jo bo deževnica kmalu spet razrila, če nanjo ne bodo položili asfaltne obloge. Ureditev te ceste bi bila velikega pomena za promet med obema kraškima predeloma na eni ln drugi strani meje, kakor
■ llllllllllliiiillinilllllllllllllllinilllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllilllllllllllllMlllllllllllllllIlHilllllllillMIMIMIII
sadni sokovi jugoslovanske in inozemske proizvodnje. Stroje in razne naprave za vinogradništvo, kletarstvo in gostinstvo razstavljajo naj-večje tovrstne tovarne in podjetja iz Jugoslavije, Italije, Nemčije, Švice itd.
Hmo «1 WIS» PHO*Kli
Odvaja danes, 3. t. m. ob 19.30 film Frederica Rossofa:
La rivoluzione dottobre
(OKTOBRSKA REVOLUCIJA)
Balinanje v Števerjanu
Na dvorišču Lutmanove gostilne v štandrežu je bilo v soboto zvečer srečanje balincarjev za bogate nagrade. Balimcarski šport se namreč v zadnjem času na Goriškem na moč uveljavlja ter Imajo slovenske vasi (Doberdob. Sovodnje in Standrež) pri tem pomembno vlogo.
V štandrežu je sodelovalo 16 parov iz Gorice, štandreža in Sovodenj. Ker so tekmovalci hoteli, da prva nagrada (15.000 lir) pripadle samo enemu igralcu, je zmagovita dvojica ob koncu odigrala še eno tekmo, po kateri je prvo mesto zasedel Pierantonio Cumar iz Gorice. Ostali tekmovalci (vsi domačini) so prejeli salame, vratovino ln vino (do 4. mesta). Zanimive ln napete tekme so trajale od 20. do 24. ure.
Ni izključeno, da bodo zavoljo velikega zanimanja za ta šport v vasi ustanovili balincairsko društvo.
SMRTNA NESREČA V L0CNIKU
Sredi noči je zavozil v zid
Pri padcu s postelje je dobil otrok smrtne poškodbe Na soškem bregu pri Sovodnjah si je zlomil nogo
V nedeljo ponoči se je po daljšem premoru pripetila zopet smrtna nesreča pri Ločniku, pri kateri je izgubil življenje 33-letni kamio-nist Angelo Tessari iz Gorice, Ul.
Seminario 3.
Tessari se je vračal okrog 4. ure s svojim avtom iz Vidma proti domu, ko je v Ul. Brigata Re pri hiši 47 iz nepojasnjenih vzrokov izgubil kontrolo nad vozilom, ter zavozil v hišo ob desni strani ceste. Hud tresk je zbudil bližnje stanovalce in neka žena je takoj telefonsko poklicala rešilni voz iz goriške splošne bolnišnice, ki je ponesrečenca nemudoma odpeljal v bolnišnico. Žal pa je že med potjo podlegel dobljenim poškodbam in zdravniki so lahko ugotovili smrt zaradi prebitja lobanje in drugih poškodb.
tudi za nekoliko oddaljenejše zaledje, zlasti za Ronke in morda tudi Tržič.
Po svečanosti je Slovensko gledališče iz Trsta odigralo v Zelenem gaju pri Vojščici štokovega ((Anarhista«, kj si ga je ogledalo veliko število Kraševcev iz vseh okoliških vasi, Praznik so imeli tudi v O-patjem selu, kjer so imeli tombolo. V vseh vaseh je bilo tudi precej turistov z italijanske strani, navdušenih nad kraškim teranom in pršutom, s katerim so bile domače gostilne dobro založene.
Ob tem naj povemo, da pripravljajo asfaltiranje ceste Komen -Štanjel, medtem ko je med Vojščico in Komnom še 6 km makadamske ceste, ki jo bodo asfaltirali verjetno naslednje leto. Dogovarjajo se tudi za asfaltiranje ceste Kp-men - Branik (7 km), dk bi'Bvi'-i pavsko povezali s Sežanp prek Krasa.
Nad Mirnom, kjer se cesta neha vzpenjati, bodo po vsej verjetnosti zgradili restavracijo; od tam je namreč čudovit razgled na obe Gorici, Julijce in Dolomite.
tijsko nadzorništvo iz Gorice organiziralo po raznih briških krajih več sestankov, na katerih bodo prizadetim vinogradnikom natančneje poročali o predpisih, ki jih s tem v zvezi predvideva novi zakon in o ukrepih, ki jih zahteva od strani vinogradnikov.
V števerjanu bodo imeli tako posvetovanje jutri, v sredo ob 20. uri v prostoru, ki ga je v ta namen dala na razpolago občinska uprava.
Sodelovanje med občinami ki mejijo na Ronke
Občinski svet v Ronkah bo imel jutri izredno sejo, na kateri bo razpravljal o dnevnem redu obsegajočem 20 točk. Med nje sodi u-stanovitev medobčinskega konzorcija sestavljenega iz Renk, Staran-•	•	1*111	• cana. Poljana - Redlpuglie, škoc-
in si prebil lobanio ««* m tSK"» im
■	J njo skupnega sistema kanalizacije.
Najeli bodo posojilo za izdelavo študij o ustanovitvi konzorcija za mestno prevozno službo področnega značaja, najeli bodo sredstva Kot rečeno niso mogli ugotoviti za nakup šolskih knjig potrebnim vzroka za nesrečo. Domnevajo, da: °Gr°kom, odobrili bodo pravilnik je Tessariju postalo slabo, ali pa j e P®llcUe ter napeljali elek-mu je počila guma pri kolesu. Za-1v«i nizke napetosti, da bi pustil je ženo Lilijano in dva si- lazsvet l objekte, ki predstavljajo
nevarno oviro za letalske polete v bližini ronskega letališča. Razpravljali bodo tudi o vrsti interpelacij.
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
Industrijska proizvodnja docela normalizirana
Sindikalni spor v tovarni hladilnikov Konkurenca tekstilnim izdelkom
V	industrijski proizvodnji goriške pokrajine v preteklem juniju ni bilo veliko razlik v primerjavi z rezultati zabeleženimi v mesecu maju tega leta. To lahko razberemo iz mesečnega biltena goriške trgovinske zbornice, v katerem je med drugim tudi ugotovljeno, da je bila proizvodnja manjša le v tovarni hladilnikov v Tržiču, kjer so imeli ostro sindikalno borbo med delodajalcem in delavci. Znano je, da je ta tovarna nameravala občutno skrčiti število svojih uslužbencev in da je sindikatom uspelo, po številnih dnevih stavke, ohraniti delovna mesta vsem tistim, ki jim je grozil odpust.
V	goriški industrijski coni so se nadaljevala gradbena dela pri novih industrijskih objektih manjšega značaja in tudi pri razširitvi že ob-
stoječih tovarn. Zdi se, da se je v Tržiču nekaj zganilo in da bo industrijska cona v kratkem zares zaživela. Baje bodo v Tržiču na stanili nekaj novih tovarn.
V	ladjedelniški industriji so v juniju nadaljevali z gradnjo modernega objekta in prav to je pripomoglo, da so v tem mesecu dobili naročila za sedem trgovskih ladij in za eno vojaško ladjo, kar žago tavlja delo za nekaj let naprej.
V	tekstilni industriji se je delo nadaljevalo z običajnim ritmom. Vodstva tekstilnih tovarn ugotavljajo večjo konkurenco na svetovnih tržiščih in zaradi tega so včasih zaloge prevelike. V sovodenj-ski tekstilni tovarni so podpisali v juniju novo tovarniško pogodbo.
Normalen je bil v juniju položaj v tovarnah drugih strok.
nova, 13-letnega Marija in 12-letne-ga Massdma. Skupaj s svojim bratom je bil solastnik težkega tovornjaka, s katerim je opravljal številne prevoze tudi na dolgih progah. Njegova smrt je globoko presunila vse, ki so ga poznali. Ob času nesreče je bil sam v vozilu ker je malo prej odpeljal domov nekega svojega prijatelja iz Vidma, s katerim sta bala prejšnji večer skupaj na izletu v Sloveniji.
Druga smrtna nesreča pa se je pripetila komaj 20 mesecev stari Valentini Humar iz Gorice, Ul. Bat-tistig. Skupaj s svojimi starši je prenočevala pri očetovih starših, kjer je padla s postelje. Pri tem je dobila notranje poškodbe in v splošni bolnišnici, kamor so otroka odpeljali, mu niso mogli več pomagati, ter je kmalu po prihodu v bolnišnico podlegel poškodbam.
Na bregu Soče pri Sovodnjah pa se je v nedeljo ponesrečil 39-letni Ivan Nanut iz Sovodenj. Ko je trgal cvetje na strmem bregu, je izgubil ravnotežje, padel ter si pri tem zlomil levo nogo. V splošni bolnišnici so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. Po nesreči je Nanut precej časa klical na pomoč, ker ni bilo nikogar v bližini. Končno ga je le nekdo slišal in vaščani so mu prihiteli na pomoč ter ga odpremili v bolnišnico.
Prijava za družinski davek v Doberdobu
Občinska uprava v Doberdobu obvešča vse prizadete občane, da je treba najkasneje do 20. t. m. prijaviti dohodke, ki so podvrženi plačevanju družinskega davka. Tisti, ki so že od lani vpisani v plačilni seznam za družinski davek ter nimajo letos nobenih sprememb v zadevnih dohodkih, niso dolžni vloflti ponovne prijave. Vse podrobnosti in pojasnila lahko dobijo prizadeti na županstvu.
Razgovor v Števerjanu o zaščiti imena vin
Kot smo pred časom že poročali, Je stopil v veljavo zakon za zaščito imena tipičnih briških vin. S tem v zvezi je pokrajinsko kme-
Lep razgled z Razorja plačilo za triurno «pranje»
i ii '(tAHb*T liOX
Krasen razgled z Razorja na vse Julijce je bil plačilo za trud in napore članov Slivenskega planinskega društva iž Goriče, ki so v soboto popoldne odšli na to visoke gorsko turo, Od Trente do Pogačnikovega doma jih je «pralo»; hlo je kot iz škafa. Naslednji dan je bilo nebo čisto kot ribje oko. 2e navsezgodaj so jo planinci po melišču mahnili proti Razorju, na katerega so prišli po dobri uri in pol hoje. Tistega dne je Razor obiskalo večje število planincev Slovenije. Med Goričani so imeli enega novinca, ki je bil prvič s planinskim društvom ter so ga zavoljo tega ((krstili«.
SPD namerava v septembru prirediti običajno vsakoletno turo na Triglav z možnostjo, da bi nekateri planinci odšli na Kanjavec, ki je skoraj prav tako visok kot očak Julijcev.
brijelčič iz Podgore. Drugo nagrado Mario Sošoi in Orlando Gregorin iz Pevme. tretjo Albin Kotnic in Adrijan Hlede iz Steverjana, četrto Alojz Tinta in Jožko Maraž* prav tako iz Steverjana; za vse o-stale nagrade so podelili salame.
Sinoči so izvolili miss praznika, ki se je zaključil s trgatvijo grozdja, kaiterega so v večjih količinah obesili za okras plesišča.
Včeraj so v Sovodnjah pokopali Albina Tomšiča
Včeraj popoldne so vaščani i* Sovodenj pospremili na zadnji poti na domače pokopališče 53-letne-ga Albina Tomšiča, po domače 2e-fetov, ki je umrl v splošni goriški bolnišnici v nedeljo popoldne, po precej dolgi bolezni.
Pokojnik je bil med NOB pri partizanih, pozneje pa je sodeloval na terenu. Po osvoboditvi je bil poveljnik narodne zaščite v Sovod-njah. Do pred nekaj leti je MI tudi član upravnega odbora Kmečko delavske posojilnice v Sovodnjah. Bil je vzgleden in spoštovan kmečki možak ter zvest čitatelj našega dnevnika. Zapušča ženo Pavlo, sina Slavkota, mater Frančiško ln brata Miloša.
Vaščani in prijatelji izrekajo prizadeti družini sožalje.
Prispevek za gradnjo planinskega doma na Matajurju
Deželna uprava je zagotovila ovoj prispevek v znesku 16 milijonov lir za izgradnjo planinskega dom* na vrhu Matajurja. Prispevek bo krU 75 od sto gradbenih stroškov. V teku pa so tudi druga dela za ureditev športnih naprav na tem področju in med drugim tudi smučarske sedežnice, ki Jo nameravajo dograditi še pred pričetkom letošnje zimske sezone. S tem nameravajo še bolj pospešiti razvoj samskega turizma na Matajurju, ki se je v zadnjih letih že dobro razvil.
Martini in Chientaroliju častni naslov komendatorja
Goriški prefekt je v skladu s predsedstvom ministrskega sveta včeraj podelil diplome s časnim naslovom komende reda za zasluge italijanske republike županu občine Gorica on. Michelu Martini in predsedniku pokrajinske uprave dr. Brunu Chientaroliju.
Podelitev naslova služi za priznanje naporom, ki jih Martina in Chientaroli vlagata v prid občinske in pokrajinske uprave.
IIIIIMIIIIIfll|IMI||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l,,ni„„ll,|lnift,llinil,,||M||||||||||||,|m||n|||M|||||„||||||||||
Lepo uspel ptičji sejem
Avtomobilist je v Ronkah povozil pešca in pobegnil
Prejšnji večer nekaj pred polnočjo je na cesti iz Romk proti RedipugH neki avtomobilist povozil 43-letnega Aladiina Didoia i* Ronk, Ul. Puccini 31. V tržlškl bolnišnici so ponesrečenca pridržali za 30 dni na zdravljenju zaradi zloma leve noge in drugih poškodb.
Povozil ga je 22-letni Armando Bonazza iz Trsta, Ul. della Pinet* 36 s fiatom 500 šofer se po nesreči m ustavil. Ker pa si je neki drug pešec, ki je videl nesrečo, zapomnil nekaj številk evidenčne telice in je zadevo prijavil karabinjerjem, so krivca še isto noč ia-slediiii v Trstu.
V nedeljo Je bil v Gorici tradicionalni sejem sv. Jerneja, posvečen ptičem. Iz vseh krajev Treh Benečdj so prišli v županski park ptičerejoi, da bi se udeležili tekmovanj ln istočasno sklenili tudi čimveč kupčij. Izredno veliko ljubiteljev pernatih divonožcev je samo povzdignilo zares zanimivo In prijetno manifestacijo. Najbolj razigrani so bili drozgi Peli so kot za stavo. Kanarčki, od nekdaj priznani kot najboljši pevci, so docela odpovedali; kot da Jih ni bilo. Izred-*no dosti ptičev so tudi prodali. Par
kolibrijev, to Je majhnih živopisa-nih tropskih ptičev, je bilo moč kupiti za tisoč lir. Kanarčki — samci so bili od 3 do 4 tisoč, hibridni pa tudi do deset; papagaji po tisoč, v prodaji so bile tutl kletke, ptičja hrana, knjige o ornito-togiji ln podobno. Letos bosta na Goriškem še dve ptičji razstavi:
8.	septembra v Ronkah, 19. In 20. oktobra pa bo v Tržiču VII. deželna ornitološka razstava.
(Na sliki vidimo 2 kletki s ptičema ter v ozadju obiskovalce razstave).
Unrica
CORSO. 17—21.30:	«L'intrigo *
Montecarlo«, R. VVagner in G. St. John. Ameriški barvni film. VERDI. 17.15: «L& notte dei gen#-rali«, P. OToole in Omar Sha-rif. Ameriški kinemaskope v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 16—22:	«Wee-
kend a Zuydcoote», J. P. Bel-mondo ln K. Spaak. Ameriški kinemaskope v barvah.
VITTORIA. 17.30: «Rose rosse per fuehrer«, A. M. Pierangeli in Peter Van Eyck, italijanski kine* maskopski barvni film. Zadnja ob 21.30.
CENTRALE. 17.30: «Gli allegri pas-sa guai«, S. Laurel m O. Har-dy. Ameriški film.
/ ržič
AZZURRO. Zaprto.
EACELSIOR. 17.30-22.30: «Venere in visone«, E. Taylor in L. Harr-wey. Barvni film.
PRINCIPE. 18.30—22.15: «11 moasi-co del crimine«, H. Guardino in Br. Dillman. Barvni film.
It OH/rili l(). 20—22: «Escalation», Cl. Au-gier. Barvni film.
EACELSIOR. Zaprto.
DEŽURNE I.EKARNE GORICA
Danes ves dan tn ponoči Je odprta lekarna Alesani, Ul. Carduc-ci 38, tel. 22-68.
TR2IC
Danes je v Tržiču odprta lekarna Centrale, Trg republike 26. M. 72341.
RONKE
Danes je odprta lekarna Ali'Angelo, dr. Olivetti Ul. Borna 22. t*L 77019.

KOLESARSTVO
Svetovno cestno prvenstvo v Imoli
Vittorio Adorni svetovni prvak v cestni vožnji profesionalcev
6. Giinondi, 8.Merckx- Pet Italijanov v prvi šesterici - 65 vozačev odstopilo
IMOLA, 1. — Svetovno kolesarsko prvenstvo profesionalcev v cestni vožnji se je končalo s presenetljivo zmago Vittoria Adornija. Ta je sicer bil vključen v ožji krog možnih kandidatov za končno zmago, vendar pa sta bila Glmondi In Merokx absolutna favorita In Adorni je bil verjetno prav na zadnjem mestu seznama možnih zmagovalcev.
Toda stvari so se odvijale povsem drugače, kot so predvidevali poznavalci kolesarskega športa. Oglejmo si po vrsti dogodke, kot so se zvrstili na progi.
Drugi krog: ušli so Dancellj (It.), Hagmann (Svi.) in Vandenbosche (Bel.)
Četrti krog: glavnina je ujela u-bežnike. Kmalu nato je pobegnil Italijan Carletto in si priboril 100 m prednosti.
Peti krog: sredi najbolj strmega vzpona je Carletta ujela skupina sedmih vozačev, med katerimi so bili tudi Adomi (It.), Van Looy (Bel.) in Agostinho (Port.).
šesti krog: zaostanek glavnine za osmerico Je narasel na 4'20".
Sedmi krog: nekateri ubežniki so zaostali, ubežniki pa so svojo prednost povečali na 5’25”.
Osmi krog: na čelu so ostali le še štirje ubežniki: Van Looy. Adorni. Carletto In Agostinho. Ta četverica pa je začela kazati znake u-trujenosti in njena prednost se je zmanjšala od 7’50” na 5'39". V nadaljevanju so ubežniki zopet začeli voziti nekoliko hitreje.
Trinajsti krog: Adorni je nenadoma silovito potegnil. Van Looy se je pognal za njim a ni vzdržal njegovega tempa vožnje.
1.
2.
3.
4.
5. ti.
Roquepine
Agaunar
Cesarotto
Scetticismo
Tavisa
Gilbert
Arfi
Felsco
Izeo
Anisa
Adica
Colle
KVOTE
12 — 772.218 lir 11 — 148.005 lir 10 — 34.633 lir
štirinajsti krog: Adorni je imel 3‘40” naskoka pred svojimi bivšimi soubežniki in 7'51” pred glavnino. Kmalu pa so tudi Van Looy, Carletto in Agostinho omagali: Adornija ni bilo več mogoče ujeti. Kmalu jih je dohitela glavnina.
šestnajsti krog: prednost Adorni -ja je rasla: 9T0”. V ozadju so tekmovalci odstopali drug za drugim. Adorni je preluknjal zračnico. Nekaj sekund prej je spremljevalnemu avtomobilu zmanjkalo bencina ■in ga ni bilo v bližini Adornija. K sreči se je pojavil rezervni tovornjak z Adornijevlm nadomestnim kolesom.
Sedemnajsti krog: naskok Adornija se je povišal na 10’20". Zadnji del proge je presenetljivi Italijan prevozil počasi, nič več mu ni moglo iztrgati naslova svetovnega prvaka: tudi peš bi si ga priboril. Prvi zasledovalec Van Springel je prispel šele po 9'50",
Italijani so doživeli izreden u-speh: osvojili so še 3., 4., 5. in 6. mesto Opravili so odlično vožnjo. Favorita Merokxa so povsem nevtralizirali: ves čas je bij obkoljen od Adornijevih tovarišev in se nikakor ni mogel izmotati iz sinjega «ža'klja». Adornijeva zmaga je bila tako rezultat sodelovanja in prizadevanja celotnega italijanskega moštva, v katerem se je tudi Gi-mondi podredil položaju, ki je nastal po uspešnem Adornijevlm pobegu.
Tekmovanje je bilo izredno naporno: od 84 tekmovalcev, ki so startali, jih je le 19 prispelo do cilja. Ostali so odstopili.
LESTVICA
1.	Adorni Vittorio (It.) 277,902 km dolgo pot je prevozil v 7’27"39 (p. h. 37,180 km n. u.)
2.	Van Springel (Bel.) 9’50” zaostanka
3.	Dancelli (It.) 10T8"
4.	Bitossi (It.)
5.	Taccone (It.)
6.	Glmondi (It.)
7 Poulidor (Fr.)
8.	Merckx (Bel.)
9.	Jourden (Fr.)
10.	Aimar (Fr.)
11.	Anquetil (Fr.) vsi v času Dan-C&llljdi
12.	Altig (Z. Nem.), 11’07",	13.
Kunde (Z. Nem.) 12’05”, 14. Motta (It.) 12OTV15. Van Looy (Bel.) v istem času, 16. Ago-stlnlid (Port.)T5’’25’, 17.'Scllltbtt (Luks.) 18’10", 18. Stevens (Bel.) 20’, 19. Pfanninger (Svi.) v e-nakem zaostanku.
Startalo Je 84, na cilj pa prispelo 19 vozačev.
Svelovno nogometno prvenstvo leta 1978 v Jugoslaviji?
BEOGRAD, 2. — Vodstvo jugoslovanske nogometne zveze je sklenilo, da bo Jugoslavija kandidirala za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva leta 1978. Ker pa je za isto leto že kandidat tudi Argentina, bo Jugoslavija prosila za organizacijo leta 1982, če bodo v prejšnjem roku podelili prvenstvo Južnoamerikancem.
Leta 1970 bo svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki, 1974 pa v Zahodni Nemčiji.
Govor predsednika Gaje Grgiča ob otvoritvi igrišča
ŠPORTNI TEDEN GAJE V PADRICAII
Prvi nastopi odbojkarskih ekip zadovoljili številno občinstvo
Veliko zanimanje je vladalo zlasti za nastop gostov iz Slovenije V ostalih tekmah velika borbenost - Danes rusko kegljanje
Domačin Grgič Josip izroča Gaji društveno zastavo
kllllllllllimillimilMHIIimilllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllimi lllll llllllllllll«llllllllll lili IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllll
JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO
Maribor in Olimpija zmagala
V drugi ligi je le Aluminij osvojil obe točki, Mura in Ljubljana pa sta bili premagani
•lllll*IIHIHIIIII»llimilHIHHIIIHIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIH»»IIIllHIIIIIIIHIIIIHHIIHIIIHIHIllllllllllllHllll»IIHIHHIHI
Adorni: kolo in televizija
/ittorio Adorni se je rodil 14.11. :7 v Parmi. Poročen je z bivšo lijansko smučarsko reprezentant-Vitaliano in ima dva in pol meja staro hčerko. V mladosti je kovač, mehanik, urar in dela-c v tovarni testenin. Je izredno eligenten, ugaja ženskam, danes ravlja podružnico neke zavaroval ■e in istočasno (ob kolesarskem klicu seveda) z Liano Orfei vodi (ljubljeno televizijsko oddajo «Ciao imma».
Kot tekmovalec je začel svojo ka-;ro leta 1958 kot amater pri UISP Parmi, še isto leto pa je pristo-
pil k UVI. Posvetil se je dirkališčni vožnji in je leta 1959 po odsluženju vojaškega roka postal italijanski a-materski prvak v zasledovalni vožnji.
Leta 1960 je bil med rezervnimi tekmovalci italijanske olimpijske ekipe, v naslednjih letih pa je cesto menjaval kolesarske hiše:	VOV
(1961 kot profesionalec), Philco, Cy-nar, Salvarani, Salamini in letos Faema. V svoji kolesarski karieri je dosegel vrsto odličnih uvrstitev, bil je drugi na svetovnem prvenstvu v Franciji (1964), prvi na dirki po Sardiniji (1964), osvojil je Gi ro d'Italia (1965), istega leta je bil drugi na Milano-Sanremo, in prav tako letos na krožni dirki po Italiji.
Zdaj pa je k tem uspehom pridru žil še naslov svetovnega prvaka in to prav v sezoni, ki je bila zanj precej neuspešna in grenka. Vse te krize pa je uspešno prebrodil in se je tako od enomesečnega suspenza zaradi dopingiranja, v nekaj mesecih povzpel na svetovni prestol cestnih vozačev.
Oba slovenska prvoligaša sta nedeljsko kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva zaključila s pozitivnim rezultatom. Iz obeh srečanj sta iztržila celotni izkupiček, pomembnejši je pa tisti, ki ga je Maribor izsilil v Zrenjaninu proti Pro-ieterju. saj so Štajerci to tekmo odigrali na tujem igrišču.
času so domačini štirikrat zadeli prečko, neštetokrat pa je šla njihova žoga tik mimo vrat. Beograjčani so zaigrali res dobro in bodo — kot kaže — trd oreh za vsakogar, ki jih bo hotel odriniti s poti do naslova državnega prvaka.
V tekmi Beograd-Zagreb je sod ! nik izključil napadalca Zagreba Ili-
Tekma med Proleterjem in Mariborom spočetka ni bila posebno razgibana. Prvi so prišli v vodstvo domačini, gostje pa so se polagoma razigrali in so ekipo Proleterja potisnili v obrambo. Premoč Mariborčanov je bila očitna zlasti v drugem polčasu, strelca za slovenske barve pa sta bila Kranjc in Bin-kovski.
V	Ljubljani se je odvijala igra med Olimpijo in Rijeko v začetku
v gtavrtčm bolj na sredini igrišča in sta bila oba vratarja _ nezaposlena. Ljubljančani so bili sicer boljši, vendar pa je Rijeka hotela izsiliti neodločen izid in ji je z uspešno obrambno igro dolgo časa uspelo držati domačine daleč od svojih vrat. Domačini so nato pritisnili nekoliko močneje in so že v prvem polčasu prišli v vodstvo po zaslugi Lazoviča. V drugem polčasu je kakovost igre precei padla in ko je že vse kazalo, da bo ostalo pri najtesnejšem izidu sta Lazovič in Po-pivoda dosegla v času ene same minute še dva gola ter sta s tem usodo gostov zapečatila.
V	Splitu sta si Hajduk in Partizan bratsko razdelila točki, pd tudi igra je potekala v tem duhu: v prvem polčasu so prevladovali domačini, v drugem Beograjčani.
Enak neodločen izia z enim golom na vsaki strani sta si privoščila tudi Radnički in Velež, potek igre pa je bil drugačen: prvi so prišli v vodstvo gostje (in to že v 2. minuti) ter so se nato same branili. Vsi njihovi napori pa st ostali zaman, ker so domačini sredi drugega polčasa izenačili.
Presenetljivi novinec Bor se je tudi v tej tekmi s Sarajevčani izkazal, čeprav mu ni uspelo izsiliti zmage proti favoriziranemu Železničarju. Borovci so na domačem igrišču zaigrali brez kompleksov, dvakrat so stanje rezultata izenačili in če bi Radovič (Ž) ne ujel enajstmetrovke, bi moral Željezničar pr vič letos zapustiti igrišče poražen.
Crvena zvezda je doma premagala ekipo Vardarja k 3:0, lahko pa bi ga še huje: samo v prvem pol-
ča, ker je ta udaril Šekularca. Za greb je tako tri četrtine tekme odigral v desetih in to se je seveda odražalo tudi v končnem rezultatu.
V preostalih dveh tekmah so zabeležili najvišje izraženi zmagi kola, oziroma najhujša poraza. Sarajevo je izkoristilo prednost domačega igrišča in je nasulo Čeliku v mrežo štiri gole. Še huje se je godilo Vojvodini v Zagrebu. Dinamo je ((bombardiral« vrata Vojvodincev iz vseh strani in ko je sodnik zaključil srečanje je bilo v vratih gostov šest golov, domačini pa so klonili le enkrat
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Dinamo — Vojvodina 6:1 (3:0)
C. zvezda — Vardar 3:0 (1:0) Sarajevo — Čelik 4:0 (2:0) Radnički — Velež 1:1 (0:1) Olimpija — Rijeka 3:0 (1:0) Proleter — Maribor 1:2 (1:1) Hajduk — Partizan 1:1 (1:0) Beograd — Zagreb 4:1 (0:1)
željezničar — Hajduk, Maribor Bor, Rijeka — Proleter, Velež Olimpija, čelik — Radnički, Vardar — Sarajevo, Dinamo — Crvena zvezda.
V	drugi zvezni ligi je v zahodni skupini izmed treh slovenskih predstavnikov uspelo zmagati le Aluminiju iz Kidričevega. Slovensko moštvo je bilo v glavnem bolj napadalno, kljub temu pa so gostje prvi prišli v vodstvo. To pa domačinov ni potrlo, do izenačenja so si pomagali z enajstmetrovko, nato pa so dosegli še tri gole, od katerih so enega poslali v — lastno mrežo.
Rezultat tekme v kateri je v Murski Soboti Trešnjevka premagala Muro — vara. Mura je bila praktično vseskozi boljši nasprotnik, igrala je zelo napadalno, ni pa imela dovolj točnih iri odločnih strelcev. Nasprotniki so imeli le malo priložnosti za strel in od teh izkoristili dve.
V	Ljubiji je bila tekma med Rudarjem in Ljubljano izredno korektna in športna. Obe ekipi sta igrali borbeno. Domačini so si v prvem polčasu zagotovili dva gola prednosti, nato pa so v drugem polčasu v glavnem varovali rezultat.
II. ZVEZNA LIGA — ZAHOD
Lokomotiva — Zadar 0:0 Šibenik — Split 2:1 (0:1)
Horac — Varteks 1:1 (1:1)
Rudar — Ljubljana 3:2 (2:0) Aluminij — Jedinstvo 3:2 (1:1)
								Orijent — BSK		2:1		(0:1)			
L	željezničar	3	2	1	0	8:3	5	Metalac — Istra 2			:1	(0:0)			
2.	Sarajevo	3	2	1	0	7:2	5	Mura — Trešnjevka				0:2	(0:1)		
3.	Dinamo	3	2	0	1	11:3	4								
4.	C. zvezda	3	1	2	0	5:2	4	1	Orijent	2	2	0	0	5:1	4
5.	Partizan	3	1	2	0	4:1	4	2.	Aluminij	2	2	0	0	6:3	4
6.	Hajduk	3	1	2	0	4:2	4	3.	Trešnjevka	2	2	0	0	3:0	4
7.	Maribor	3	1	2	0	4:3	4	4.	Borac	2	1	1	0	8:2	3
8.	Radnički	3	1	2	0	2:1	4	5.	Rudar	2	1	1	0	3:2	3
9.	Beograd	3	1	1	1	5:4	3	6.	Zadar	2	1	1	0	3:2	3
10.	Olimpija	3	1	1	1	5:5	3	7.	Šibenik	2	1	1	0	2:1	3
11.	Velež	3	0	3	0	3:3	3	8.	Split	2	1	0	1	5:3	2
12.	Bor	3	1	1	1	4:6	3	9.	Metalac	2	1	0	1	2:2	2
13.	Vardar	3	1	1	1	2:4	3	10.	Varteks	2	0	2	0	1:1	2
14.	Vojvodina	3	0	2	1	2:7	2	11.	Jedinstvo	2	0	1	1	2:3	1
15.	Proleter	3	0	1	2	2:5	1	12.	Lokomotiva	2	0	1	1	1:4	1
16.	Zagreb	3	0	1	2	3:7	1	13.	BSK	2	0	0	2	2:5	0
17.	Čelik	3	0	1	2	1:0	1	14.	Mura	2	0	0	2	2:5	(
18	Riieka	3	0	0	3	1:6	0	15.	Istra	2	0	0	2	1:5	0
Pari prihodnjega kola:					Vojvodina			16.	Ljubljana	2	0	0	2	3:10	0
—	Zagreb, Partizan					Beograd,		Pari prihodnjega kola					Zadar		—
Trešnjevka, Istra — Mura, BSK — Metalae, Jedinstvo — Orijent, Ljubljana — Aluminij, Varteks,— Rudar, Split — Borac, Lokomotiva — Šibenik.
Športni teden Gaje se nadaljuje z nezmanjšanim uspehom. Novo igrišče v Padričah je postalo v teh dneh mala ((prestolnica)) zamejske športne mladine. Vsem dosedanjim tekmam je prisostvovalo na stotine gledalcev, ki so bili s tem, kar sc jim doslej pokazali športniki na igrišču — več kot zadovoljni. Najbolj so bili seveda zadovoljni z nastopom odbojkarske ekipe Ljubljane, ki je član 1. slovenske lige. Organizatorji so se sicer domenili, da bo nastopila mladinska reprezentanca Slovenije. Nepričakovano pa so prav v nedeljo organizirali v Beogradu jugoslovansko mladinsko odbojkarsko prvenstvo in tako se slovenski mladi reprezentanti niso mogli predstaviti v Padričah, namesto njih pa je prišla šesterka Ljubljane.
LJUBLJANA — BOR 3:1	(15:8,
15:12, 13:15, 15:8)
BOR: Jurkič, Vodopivec, Uršič, Fučka, Plesničar, Orel, Mijot, Veljak.
LJUBLJANA:	Jedretič,	Breščak,
Virnik, Amon, Marušič, Obersnel, Miklavc.
SODNIKI:	Facchettin,	Caputto,
Ban.
Ljubljančani so nastopili dokaj utrujeni, saj so že v jutranjih urah v prvenstveni tekmi igrali z Izolo in jo premagali s 3:1 ter je bila to torej zanje že druga tekma v istem dnevu. To se je tudi poznalo pri njihovi igri, s katero so sicer jasno nakazali, kaj je ekipa sposobna, niso pa pokazali vsega svojega znanja. To kar so pa pokazali je bilo dovolj, da so premagali požrtvovalno šesterko Bora, ki se je močno upirala nasprotnikom v vsej tekmi, razen v drugi polovici zadnjega seta. Borovci so pokazali viden napredek, zlasti nekateri igralci. Kljub temu pa menimo, da bi morali nekatere elemente odbojkarske igre bolj prilagoditi svojim značilnostim in možnostim, saj bi s tem kakovost njihove igre samo pridobila. Večji pregled bi morali imeti tudi nad svojo, ne le nad nasprotnikovo igro, da bi ne vztrajali večkrat pri določeni taktični varianti, ampak tudi vnesli v zaporedje teh elementov več pestrosti.
Tekma je na vsak način zadovoljila tudi odbojkarske sladokusce in je dokazala, da je lahko odbojka prav tako privlačen šport, kot na primer nogomet, če jo seveda igrajo — mojstri.
* * *
Odbojkarski ženski in moški turnir v okviru športnega tedna Gaje se je nadaljeval v nedeljo s temi tekmami:
SOKOL — ZARJA (ženske) 2:1
(11:15, 15:6, 17:15)
SOKOL: Zavadlal, Švab, Filipčič, Batagelj, Caharija, Colja, Škrk, Zidarič.
ZARJA: Vodopivec, Bandelj, Križ-mančič Sa., So., M, in D., Žagar, Čufar.
Sodnika: Caputto, Ban.
Zarja je v tem srečanju prekosila samo sebe: zaigrala je res odlično, borbeno in tudi tehnično na zadovoljivi ravni. Igralke so po lanskem prvnestvu izredno napredovale, in prav to srečanje je pokazalo, da so že precej izenačene s kakovostjo ostalih slovenskih drugoligaških ekip.
V tej tekmi je bil najbolj dramatičen zadnji set. Po stanju 1:1 v setih je vse kazalo, da gredo Bazovke gotovi zmagi naproti. Pri njihovem vodstvu z 9:0 tega pač ni bilo mogoče dvomiti. Toda izkušena Zavadlalova je uspela pravočasno urediti vrste svoje ekipe, ki je zbrala precej točk. Bazovke
so imele zadnjo priložnost pri set žogi 14:8, toda je niso izkoristile, dopustile so izenačenje pri 14:14, nakar so Nabrežinžke povedle In zmagale.
* * *
BREG — GAJA (moški) 2:0
(15:11, 15:3)
GAJA: Grgič P.,	B., R„ Kalc,
Racman, Milkovič, Morpurgo, Per-singer, Carlovatti.
BREG: Pangerc, Lovriha B., G., V., Žerjal, Škrinjar.
Sodnika: Ban, Caputto.
Breg je v tem srečanju pokazal večjo izkušenost, proti kateri je bila vsa požrtvovalnost domačinov zaman. V prvem setu je bilo sre-
DANAŠNJI SPORED
Rusko kegljanje.
Nastopajo 3 ekipe Sokola,
3	Bora, 1 Krasa, 2 Repna in
4	Gaje.
Začetek ob 20. uri.
JUTRI
Odbojka.
Izločilne, srečanja: ob 20.30 Zarja - Breg (Z); ob 22. uri Bor - Sokol (M).
Čanje še precej uravnovešeno, v drugem pa so Brežani zaigrali ostro in sb si zagotovili zmago brez težav.
Sokol — Olimpija (moški) 2:0
Olimpija:	Valentinčič, Prinčič,
Frandolič, Špacapan B., P., Sfiligoj, Tuzzi.
Sokol:	Franko, Ušaj, Radovič,
Danev, Pertot, Starc, Svetlič.
Sodnika: Ban, Caipubto.
Nabrežinci so v tej tekmi zaigrali zelo dobro. Nasprotno pa so Goričani pokazali preveč medlo in neodločno odbojko. Na mreži n-lso imeli dovolj ostrih tolkačev, pa tudi «blok» ni bil najboljši. Nasprotno pa so Nabrežinol pokazali precej bolj požrtvovalno igro, s čimer so zopet potrdili, da bi lahko to moštvo z rednimi treningi še napredovalo, saj ima vrsto res od ličnih elementov.
* * *
Bor — Breg (ženske) 2:0 (15:5.
15:8)
Bor: Kenda, Rogelja. Barej, Per' narčič Si., Mijot, So„ Rauber. Bezeljak, Nibrandt.
Breg: Foraus, Ra.potec, Cuk Slavec, Corradini, Barut, Turk.
Sodnika: Caputto, Ban.
O tej tekmi ni mogoče povedati nič posebnega: Brežanke so pokazale znane napake: ekipa je v znanju zelo raznolika, kar je posledica večjega števila mladih in neizkušenih Igralk. Te še niso osvojile v5“; prvin odbojkarskega znanja, zato Forausova, čukova in Slavčeva »e nimajo dovolj opore v ostalem aelu ekipe. Borovke so zaigrale brez nekaterih standardnih igralk, vendar se niso preveč naorezale za zmago. + * *
Včeraj so odigrali še dve tek®* odbojkarskega turnirja:
Kras — Breg (moški) 2:1 (8H5, 15*1? IT-Ol
Kras: Milič B„ L., Simoneta B" Z., Grilanc, živec, Wilhelm, Kobal. Škrk, Budin.
Breg: Pangerc, Žerjal, Lovrib" F.. V.. B„ Škrinjar. Vitez.
Sodnika: Ban, Pappacoda.
Brežani so v začetku te tete®* igrali zelo dobro: kontrolirali s“ nas<protni napad in tudi sanll so pošiljali preko mreže nevarne toge. Nato pa je iz igre izstopil Vm® In Breg je po njegovem odhoj3-močno popustu. Krasovgj so P3*8' goma vzeli pobudo v svoje roke in so si zagotovili pomembno zmag0.
Bor — Sokol (ženske) 2:0 (15:14.
1•r>:10,	na.
Bor: Hmeljak, Pavletič, Rogelja.
Kenda, Barej, Pernarčič So., Mijot, Rauber, Bezeljak, Nibrabufc
Sokol: Filipčič, Caharija, Batagelj, Zidarič, Zavadlal, Švab, CoU* Škrk.
Sodnika: Ban, Pappacoda. ...
V ženskem delu turnirja je b»‘ to praktično finalna tekma, ki J odločala o prvem mestu. To je dJ kazal tudi potek srečanja sameg ki je bilo na obeh straneh mJfL Izredno živahno in borbeno. šesterici sta zaigrali na ravni drus lige, s čimer je presenetil zlasti kol, pri katerem pa se tokrat j1 sta Izkazali le Švabova in Zavadlav va, ampak tudi mlajše igralke. Do®V je zaigral tudi Bor, zlasti če up?, števamo, da je s treningi šele zav j in je torej še daleč od svoje °u čajne forme.
.
-
• ■........ ",
. .........................................*
Občinski odbornik za šport Ceschia je prerezal tradicionalni trak otvoril igrišče
Nagovor župnika g. živca po blagoslovu športnega objekta
25.
(^bTtravein)
General iz džungle
In ker nimajo nič izgubiti, so zmeraj boljši borci kot uniformiram petolizniki diktatorja. Ta bitja so na položajih in položajčkih, ki najbolje ustrezajo njihovim prodanim dušam. Večje ambicije nimajo. Njihova pričakovanja so izpolnjena. Kaj naj jim zmagovita bitka še več nudi? Nič, česar že niso prej imeli.
Toda kljub temu so se v resnici dobro spoprijeli. Trije federalesi, štirje ruralesi in trije finquerosi so bili ob življenje in devet mož je bilo ranjenih, ko je posadka z dvajsetimi ujetniki na lasu v triumfu vkorakala skozi na stežaj odprta vrata fince. Kakih sto muchachosov severnega oddelka je ležalo mrtvih po vsem bojišču.
8
Bila je že pozna noč, ko je Coronel s peščico mož, ki so mu ostali, prispel v taborišče glavne armade in poročal
Generalu.	,	„ ,
On in muchachosl, ki jih je vodil s seboj, so krvaveli iz brez števila ran. Nekdo je bil brez roke, drugemu so odsekali roko do komolca. Nihče pa ni prejel manj kot štiri strele ali udarce s sabljo. Sest muchachosov so ranjeni tovariši prinesli na ramenih. Pet jih je umrlo na poti v taborišče, ker so bili tako hudo ranjeni, da so izkrvaveli ali so jim odpovedala pljuča.
Srajc niso več imeli. Bele In rjave hlače iz bombaževine so bile v cunjah. Sleherni košček blaga, ki so ga nosili na sebi, so porabili, da bi obvezali svoje rane in rane svojih
tovarišev ali da bi ustavili krvavitev.
Uslužni muchachosi so se brž podvizali, da bi tovariše okrepčali s kavo in fižolom ter jim umili in obvezali rane.
«To je bila veselica,« je dejal Coronel in ves zasopel počenil na tla. «Vražje slab sem in čutim, da me bo v desetih minutah vzelo, toliko krvi sem izgubil. Nisem mislil, da bom zmogel do sem. Prav lepo in zadovoljno smo sedeli v našem taborišču. Vsi utrujeni kot psi po lovu na tigra. Hudiča, saj sem vedel, da se nekaj kuha, ko sem videl patruljo, a sem mislil, jaz osel, da nas niso videli.«
«Kot vojak in posebej kot Coronel, nikoli nič ne verjemi, ampak si vedno misli, da je tvoj sovražnik prav tako prebrisan ali celo bolj prebrisan, kot si ti.» General se je nasmejal, ko mu je to dejal.
«In ker sem nekaj slutil in ker te, General, poznam in sem si kar mislil, zakaj si me z oddelkom poslal na tisto mesto, sem se vražje zavaroval. Štiri straže sem imel tam zunaj. Toda preden so lahko kaj sporočile, je bila ta prekleta tolpa že nad nami. In kako! škoda, da niste tega videli. Vsi bi se nekaj pri tem naučili. Bilo je najmanj dvesto petdeset mož. Vsi na spočitih konjih. Dve strojnici sta bili na tleh. Ne vem, kako so mogli to tako hitro narediti. Gotovo so ju že na rokah nosili, ko so še jezdili. Najbolj žalostno pa je, da so še podnevi prihrumeli, ko je bilo še svetlo popoldne. Kako sem lahko sploh še s tridesetimi možmi sem prišel, kako se je moglo to zgoditi, ne vem. In da smo sploh lahko še pobili deset, dvanajst ali kolikor že napadalcev, ne vem, ali bi celo sveti Peter to zmogel. Nikamor nisi mogel na levo ali na desno. V hipu so nas obkolili na gosto kot zid, po trije možje drug za drugim. In potem so se pognali na nas. S sabljami, karabinkami in konjskimi kopiti kar naravnost med nas. In balazos! Krogle! O sveta devica Marija iz Guadalupa, kako so brnele okoli, kakor da si se znašel v čebeljem roju. In kake so rjoveli: «Končno smo vas dobili, proklete, ušive, usrane svinje. Revo-
lucijo ste se šli! Rjoveli Tierra y Libertad! Vam bomo že popoprali vašo revolucijo in vašo Tierra y Libertar! Hijos de putas, chingados por puercos, sinovi cip, svinje, boste že videli, kaj se pravi upirati. Razčetverili vas bomo, cabrones, iz kože vas bomo deli, desetkrat preklete, smrdljive In ušive usrane svinje!« Potem pa je šlo ravs in kavs, gor in dol, bim bam bum, levo in desno in muchachosi so samo padali, ko so jim sablje sekale lobanje do nosu, ramena skupaj z rokami, sablje v telesa, da so pri riti ven pogledale, in takoj nato se je zarilo v črevesje še kakih trideset, štirideset svinčenih želodov. Rečem vam, ljudje, kdor tega ni videl, ne bo verjel. Nekaj strelov pa smo le tudi mi oddali, nekaj desetink mačet smo tudi mi zarili, in kjer so padle, še vedno sedijo, to vam lahko povem. Toda kaj lahko storiš, če s svojimi ljudmi mirno na zadnjici čepiš in si misliš, da je ves svet dober in lep, v naslednjem hipu pa prihrumi nate dvesto petdeset mož na konjih.
General.
«Kje pa imaš strojnico, Coronel?« je zdajci vprašal General.
«Ne sprašuj me, človek. Vesel sem, da mi še glava tiči na vratu.«
«Te pa ne bi bilo škoda, saj ni dosti vredna, če si se dal tako premikastiti.«
«Kar govori, če bi se pa tl rešil s tridesetimi možmi, bi pa le rad vedel.«
«In koliko karabink in revolverjev ste prinesli s seboj?«
«Dve karabinki in revolver, ta je moj in ga imam tukaj, toda naboji so vsi izstreljeni.«
«Bomo vsaj v prihodnjih dneh imeli kaj dela, mucha-chos,» je pripomnil General in se zadovoljno zarežal. ((Strojnico, karabinke in revolverje moramo spet dobiti nazaj, sicer bo našega prijateljstva konec.«
( Strojnica in karabinke?« Tudi Coronel se je zarežal. Toda najbrž prav zaradi tega režanja se mu je spet začela cediti kri v dveh gostih curkih iz lobanje po licih in mu začela
,irko* v
teči v usta. Izpljunil jo je, napravil nekaj krepkih P08* jj§,
vroče kave, da bi si izboljšal okus, in nato dejal: """jie strojnico in karabinke, tovariš? Kar pusti jih, kjer SO-
moreš jih več uporabljati. Pač pa sem videl hudičevo ^ novi strojnici in več kot sto bleščeče novih karabink, mP ^ in kaj sem še videl, mladenič, mladenič, kakih sto	s°
dro obarvanih coltov in ovtomatskih pištol, mladenič, 1 revolverji. Dva udarca sem dobil samo zato, ker sem te g|o tako zaljubljeno gledal, namesto da bi bučo dovolj
spravil na varno. In prisegam ti tukaj, da nas bo nas trgj ki smo še preostali, napadlo brez drugih, če se ne P
in ne greš po te reči. Strojnici, karabinke m revoJ^jj
moram dobiti in če jih ne bom dobil, mi ni več vredno pasjega dreka.«
Dodvj;
-vo1 n to usrano živ^e
si«1
('Nikar se tako ne razubrjaj, Coronel,« je zdajci ^jjji Celso. «Jih bomo že dobili. Veljali so nas sto dvajset ^ji, bratov, toda veselica bo poplačana. Nismo več na in01’jk0** kjer so nam prirejali veselice in jih nismo mogli vračati. Zdaj mi prirejamo veselice in ne ostanemo n več dolžni, če nam jo drugi prire.de.«	*e n9
«Santos en el cielo! Vsi svetniki!« je zavpil Malias. * to pomislim, kaj imajo tam vse spravljeno za nas, s^j5to pocedi smrkelj iz nosu in gobca kot čista, bela juhiejj; pol železnino moramo dobiti, potem bomo lahko oboroži >	0
naše armade, da bi z veselico in muziko počistili vso ® tej Zevljenje je čudovito. Četudi bi trajalo tako dolgo, 0 0pt pasji zalegi tiranov zanetimo ogenj pod ritjo in jo'tak° čemo, da se ne	bodo v sto letih pomirili.«	^
«Drži gobec!« mu je zaklical Fidel. «Zdaj moramo vojne načrte.«	^4$
«Bom pač lahko še govoril, kar mislim,« se Je Matias.	oV<jf
«Seveda,» je dejal General. cTukaj lahko vsakdo s Toda najprej je še zmeraj Coronel na vrsti.«	dij
(Nadaljevanje
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 in 44-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - TelefOD 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno aU°a ttfj? vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškej8^ Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur — MaU og>a-beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicitš Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst