oštnma plačana v golovln' Maribor, sobota 7. septembra 1935 st«,* 202 Lel°1X1 'xv MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnižtuo In uprava: Maribor, Goaposka ul. tl / Talafon uredništva 2440, uprava 245B izhaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob 16. url / Velja meeefino prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglaai po ceniku / Oglaae sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.400 JUTRA! 99 Jfaliia grozi vsemu vsetu Eksodus italijanske in abesinske delegaciše - Usodna napetost v Ženevi - Italija sprejme vojno proti vsakomur - Komentarja tiska - Pritisk Skandinavcev ŽENEVA, 7. septembra. Razvoj izrednega zasedanja sveta Društva narodov postaja vedno bolj kočljiv in vse kaže, da stoji Ženeva pred tako tažniml odločitvami, kakor še nikoli v vseh letih obstoja D. n. Na zadnji govor italijanskega delegata barona Aloisia je odgovoril vodja abesinske delegacije, francoski prof. Jeze, ki je zavrnil odločno vse italijanske argumente in zahteval takojšnjo uporabo 3e to^e 15 člena pakta Društva narodov, ker preti Abesiniji največja nevarnost. Svet naj takoj brez odlašanja sklepa o zadevnem sporu, ker je intervencija absolutno nujna. Abesinija je pripravljena sprejeti vse reforme in nasvete, ki bi jih predlagal svet Društva narodov. Zato pa naj svet sprejme tudi vso odgovornost za razvoj dogodkov. Abesinija zahteva takojšnjo zaščito neodvisnosti in integralnosti proti vojski, k jo zbira Italija. Društvo narodov naj imenuje odbor, ki naj takoj stavi svetu svoje pred loge. Abesinija sprejme vsako razsodišče, ki prepreči vojno. Gre za to, ali more kaka držav računati na zaščito Društva narodov pred veliko sosedo ali ne? Abesinija bo neglede na sklepe branila svojo neodvisnost in s tem tudi mirovna načela, kajti vojna v vzhodni Afriki se lahko razširi v splošni svetovni požar. Govor abesinskega zastopnika je pa u-žalil italijansko delegacijo, ki je zapustila sejno dvorano in se odstranila, vendar je še nadalje ostaa v Ženevi. Nato Je predsednik sveta Litvinov svaril pred nevarnostjo, ki grozi svetu zaradi italijansko-abeslnskega spora. Vojna bi pomenila o-čito kršitev in popoln razpad Društva narodov, bila pa bi hkratu tudi nevaren vzgled za bodočnost. Razmere v Abesi-ni|i res niso najboljše, toda to še nikakor ne opravičuje nikogar do kakšne vojaške akcije. Nato se je predlagalo izvoliti posebno komisio petih držav, ki naj prouči material in stavi končne predloge. Italja je protestirala proti izvolitvi Francije in Anglije, češ, da sta sami na zadevi zainte resirani, Abesinija pa je protestirala proti zavlačevanju končne odločitve in je zaradi tega tudi njena delegacija zapustila sejno dvorano. Ob odsotnosti Italijanov in Abesincev je bil nato izvoljen odbor, ki ga tvorijo zastopniki Francije, Anglije, Španije, Poljske m Turčije. Italija se ne vda RIM, 7. septembra. V zvezi z napetostjo v Ženevi piše »Gazetta del Po-polo«, da bo Italija izvedla svoje ukrepe proti Abesiniji z voljo ali proti volji Društva narodov. Glede sankcij pravi, da bo sedaj D. n. moralo pokazati svojo pravo barvo in povedati, ali je za mednarodno sodelovanje v Evropi važnejša Abesinija ali Italija. Društvo narodov naj pove, ali mu je ljubša kratka vojna v Afriki ali nova svetovna vojna. Italija bo odgovorila na sankcije z vojno proti vsaki državi, ki bi se jim pridružila. To bo strašna vojna z vsemi modernimi sredstvi, strašna tudi za tiste, ki se zaradi oddaljenosti čutijo varne. »Stampa« pa grozi z zapustitvijo Ženeve za vedno. Komentarji tiska LONDON, 7. septembra. Angleški tisk piše o položaju v Ženevi zelo rezervirano. dasi splošno naglasa, da je položaj zelo resen. Vsi listi brez izjeme pa na-glašajo, da mora Anglija ostati neomajno na svojem dosedanjem stališču. Brez obzirno napadajo Italijo samo »Times«, ki pravijo, da je italijansko stališče, da se ne more pogajati z Abesinijo v Društvu narodov, popolnoma nesprejem-ljevo. To stališče je izivanje. Italija je svoječasno sama priporočila sprejetje Abesinije v Društvo narodov, dasi so bile razmere v Abesiniji pred 12 leti prav takšne, kakršne ko danes in katere kritizira sedaj italijanski memuran-dum. »Dai!y Herald« pa pravi, da morejo rešiti mir samo sankcije, ki naj bodo obvezne za vse države, včlanjene v Društvu narodov. Drugače pa presoja zadevo francoski tisk, ki se boji poloma v Ženevi in je zaradi tega zelo vznemirjen. Pertinax piše v »Echo de-Pariš«, da se spor med Abesinijo in Italijo lahko pretvori vsak hip v spor med Italijo in Društvom narodov. To se da preprečiti samo na ta način, da Društvo narodov preneha tretiratl enako Italijo kakor Abesinijo. Skandinavska grožnja ŽENEVA, 7. septembra. V skandinavskih državah se e pojavilo odločno zadržanje javnega mnenja, ki zahteva, da vse skandinavske države izstopijo takoj iz Društva narodov, ako ta ne sprejme skle pov, ki naj preprečijo napad na Abesinijo, ali pa vsaj uvedejo sankcije proti Italiji. Severne države ne smejo prevzeti soodgovornosti za tako opustitev, ki bi Društvo narodov spremenila v instrument najslabše politike nasilja. Tudi med narodni odbor za obrambo abesinskega naroda je poslal Društvu narodov spomenico, v katerem zahteva spoštovanje mednarodnih pravic in pogodb, v prvi vrsti statutov Društva narodov, potem pa obrambo ljudstva Abesiniji in ljudstva Italije, naposled pa obrambo miru. Otrok zslv zgorel Tragična smrt otroka pri požaru v Štatenbergu pri Makolah Pri posestniku Cirilu Skledarju, ki ima svojo hišo v Štatenbergu, na bregu pol Ure od Makol, je pričela goreti v času, ko so vsi spali, hiša, ki je bila lesena in krita s slamo. Ogenj je prešel na gospodarsko poslopje. Stanovanjsko in gospodarsko poslopje sta jrogoreli do tal. Go-reti je začelo^ okrog S. zvečer, ko so že vsi domači spali. V hiši so bili stara ma-nj’ ^kledarjeva žena in trije otroci. Očeta žagi doma, ker je zaposlen pri neki 7vcčp Po*idanah in prhaja šele pozno in r,n.,r ,?0lT,0v. Prva se je zbudila mati dih starn* da V ^ KOri‘ TakoJ je zbu' mater, nato pa otroke. Pohite- la je nato v hlev, da reši še živino in za njo so stekli otroci. Ko je rešila živino In se vrnila, je pa opazila, da najmlajšega 2 in pol letnega sinčka ni. Videla je le, kako so pri oknu hiše stali ljudje in kričali. V plamenih so v notranjosti hiše ugledali 2 in pol letnega otroka, ki so ga objemali plameni in stegujočega svoji ročici proti ljudem, da bi ga rešili. Že v naslednjem trenutku pa se je tramovje sesulo in pod seboj pokopalo ubogega o-troka, ki so ga zoglenelega izvlekli iz pororišča. Žalostna smrt ubogega otroka je zbudila pri vseh toplo sočutje. Zmagovit pohod nacionalne tteje NačeSa pohorske deklaracije jugoslovanskih naciona listov dobivajo vedno več pristaiev Ožji odbor pohorske nacionalistične -/kcije z g. ministr. dr. A. K r a m er-j e m na čelu je imel v četrtek in pe- tek v Beogradu več sestankov in posvetovanj z vodilnimi člani narodne skujrščine in senata. Ta posvetovanja so bila deloma tudi v zvezi z današnjo konferenco narodnih poslancev in senatorjev JNS, ki so člani glavnega odbora stranke. Akcija, započela na Po- horju, se kaže vedno bolj kot pričetek novega političnega razvoja, čegar da-lekosežnosti sedaj še ni mogoče popolnoma oceniti. Opozorila je vse jugoslovanske elemente v državi na resnost političnega položaja in se izkazala upravičeno kot ukrep prvovrstnega političnega pomena. Njen programski značaj sc v široki politični javnosti vedno bolj vpošteva in njen poziv »Pravi Jugoslovani vkup!« ima vedno večji odziv. Tako postaja pohorska resolucija podlaga za novo zbiranje jugoslovanskih elementov in bo tudi v narodnem pi-cdstavništvu samem postala program za dalekosežne prcgrupacijc. Zadnje dneve se vrše živahne konference posameznih političnih skupin In ,na vseh konferencah se povsod izraža pripravljenost sodelovati pri novi kon centraciji jugoslovanskih elementov. Voditelji političnih akcij stoje na stališču. da je ta koncentracija potrebna, da pa se mora pri tem izvesti prečiščenje in se odstrani nevarnost eventualnega bodočega zlorabljanja jugoslovanske ideje. Zanimivo je, da se je pod vtisom splošnega razpoloženja izrekla za jugoslovansko koncentracijo tudi konferenca bivših radikalov, ki se je vršila na pobudo bivšega notranjega ministra Vetje Pomviča. Prav tako je pa tudi Jevtičev klub izrazil pripravljenost podpreti skupni nastop vseh jugoslovansko orientiranih poslancev narodne skupščine. Klub je izjavil, da je nastala zaradi razmer v državi, ki povzročajo velike skrbi, najnujnejša potreba, da se vrne vera v avtoriteto ene in nedeljive države, da lri se tako v najvišjem interesu jugoslovanske nacije čimprej premagali zmešnjava in vznemirjenost, ki sta zajeli najširše slo je. Zato je treba podpirati in organizirati vse pozitivne jugoslovanske nacionalistične sile v narodnem predstavništvu in med narodom. V tem oziru se prepuščajo vodstvu kluba proste roke. Nadalje j,c Jevtičev klub obsodil načrt nove rešitve ureditve kmečkih dolgov in drugih gospodarskih vprašanj, ki nc zadovoljuje kmečkih ne drugih interesov. Razprtije srbskih zemljoradnikov Srbski zemljoradniki, ki nikoli niso predstavljali posebno važne politične skupine, so v zadnjem času razcepljeni kar na štiri dele. Ena je za stopitev z demokrati (Davidovič) ali Hrvati (Maček), druga za radikalno, levičarsko u-smerjeno razredno borbo, tretja za samo stojno akcijo v smeri nacionalizma, četrta se pa prav za prav niti še ni docela jasno deklarirala. Skupina Voje Laziča in dr. Stajic, ki je po svojih narodnih po slancih zaenkrat priključena še Jevtiče-vemu klubu, je za samostojno akcijo ze-mljoradnikov na starem notranjepolitičnem programu (proti federalizmu) in proti združitvi z demokrati. Ta razcepitev že itak malo stranko še boli slabi in s tm le še povečuje zmedo v »združeni« opoziciji. Domači ocvirki Glasilo ».lugoslovenskc radikalne zajednlce« za dravsko banovino »Slovenec« rad beleži to in ono, pa če je zgodba še tako krvava in še tako brezpomembna. Zdi se, da je to glasilo trenutno tako zaposleno z raznimi političnimi vprašanji, da še sedaj ni bilo časa in prostora, da bi objavilo kakšen Članek o tako mogočni obmejni mainifestaciji, kakor je bil narodni tabor na Poljani pri Prevaljah. Pozabljivost, ali kaj drugega . . .? Tiskarski škratek . . .? Tukajšnja »Nedelja«, tednik za versko življenje in glasilo katoliške akcije, piše v svoji številki dne 1. trn. ob priliki proslave rojstnega dne Nj. Veličanstva kralja Petra II. sledeče opozorilo: »Prvi petek v mesecu (t. j. 6. septembra. —■ Op. uredništva) ob pol 6. in zvečer ob 19. pridiga v čast presv. Srcu Jzuso-vemu. Radi godovnega dne Njegovega Visočanstva prestolonaslednik* bo ob 8. slovesna služba božja.« (Podčrtat mi.) STOJADINOVlC V BEOGRADU. BEOGRAD. 7. septembra. Dr. Milan Stojadinovie sp je včeraj zjutraj vrnil iz Pariza in Ženeve in bil takoj nato sprejet pri knezu namestniku Pavlu. NEMIRNA ŠPANIJA. MADRID, 7. septembra, Ker pripravljajo španski levičarji za obletnico revolucije nove akcije, je vlada odredila najobsežnejše varnostne ukrepe; EVROPSKI ČASTNIKI V ABESINIJI ADIS ABEBA, 7. septembra. Semkaj je prispela posebna švicarska vojaška misija 12 častnikov, ki bodo reorganizirali abesinsko topništvo. Prispeli so sem pa tudi 4 francoski častniki kot inštruktorji abesinske vojske; Obmejni Maribor i>e vnovič prisegel zvestobo svoiemu mlademu kraliu Nad vse slovesno praznovanje rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. « Veličastna manifestacija na Glavnem trgu Slovesne molitve za srečo mladega kralja • Parada vojaških čet Ko se vrše mogočne proslave v naši uržavi, nikdar ne zaostane naša obmejna prestolnica za drugimi mesti. Ko pa se je včeraj prvič praznoval rojstni dan našega miljenega kralja, je bil naš Maribor prav gotovo med prvimi, ki se je z vsem srcem oklenil vzvišenega slavljenca in mu znova prisegel popolno vdanost in zvestobo. Z vse severne meje so romale vroče in iskrene želje in molitve v njegovemu prestolu in obsipale njega, ki mu je usoda odločila že v otroških letih, da bo voditelj vsega jugoslovanskega naroda, da bo veren naslednik svojega pokojnega velikega očeta, ki je prelil svojo junaško kri za 'srečo in dobrobit mogočne Jugoslavije. Impozanten nočni sprevod Svečano se je naš Maribor pripravil na rojstni dan svojega mladega kralja. 2e na večer pred praznikom se je odelo mesto v zastave. Hud naliv, ki se je vsipal v mraku iz gostih oblakov, ni motil zavednih 'Mariborčanov, da se ne bi uvrstili v napovedani slavnostni sprevod. Pod dežniki se je zbiralo tisočero Članstvo najrazličnejših mariborskih organizacij na odrčjenem kraju. V prekipevajočem razpoloženju in navdušenju je krenil mogočni sprevod z Jugoslovanskega trga po Maistrovi in Kopitarjevi ulici, po Aleksandrovi cesti skozi Slovensko in Gosposko ulico na Glavni trg. Skoro vsa okna hiš ob ulicah, kjer se je pomikal sprevod, so bila razsvetljena z lučkami in lampijončki. Nekatere izložbe so bile okrašene in svečano razsvetljene. Tisoči občinstva so tvorili gost špalir, med katerim se je ves čas pomikal sprevod med živahnim vzklikanjem kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Na čelu sprevoda je bila močna sokolska konjenica in fanfare. Sledila je vojaška godba, za katero so prvi korakali mestni župan dr. Lipold, oba okrajna glavarja dr. Senekovič in M a k a r ter šef policije R a d o š e v'i č. Nato so se vrstili predstavniki ostalih oblastev, častniški zbor, Sokoli, gasilci in v močnih skupinah članstvo ostalih organizacij in drugo zavedno občinstvo. V sprevodu je igralo koračnice sedem mariborskih godb. Gasilci so nosili prižgane plamenice in je bil naravnost mogočen pogled na prelivajočo se reko po mestnih ulicah, ki jih je umival naliv za nalivom. Ves mogočen sprevod se je razlil na prostorni Glavni trg, ki je žarel v tisočero električnih lučeh. Kako že dolgo ne, ie bil slavnostno razsvetljen magistrat, na stolpu pa so žarele inicialke slavljenčevega imena »P. II.« Kljub dežju je bilo zbranih na trgu nad 10.000 zavednih Mariborčanov, ki so vztrajali do konca nepozabne manifestacije. Po razvrstitvi so zadonele sokolske fanfare, pevski zbori Ipavčeve župe pa so pod vodstvom g. Albina Horvata zapeli mogočno Jenkovo »Molitev«. Z balkona na magistratu je nato nagovoril mestni župan g. dr. Lipold zbrane 'množice takole: ftrags mariborčani! Jutri praznuje Nj. Vel. naš kralj Peter 11. svoj prvi rojstni dan kot kralj Jugoslavije. V boli, ki je zajela naše duše, v lugi, ki je legla na ves naš narod ob smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksao dra I. Zedinitelja, vidimo svetli žarek, up naše bodočnosti v osebi njegovega sina, našega mladega kralja. Sto let je minilo, kar je njegov praded Karadžorže vožd, položil prve trdne temelje naši svobodi. Dedu našega vzvišenega kralja, kralju Petru I. velikemu »svoboditelju je bilo usojeno, da je v junaških podvigih svoje vojske in naših do-brovoljcev združil Srbe, Hrvate in Slovence v veliko, mogočno državo. Njegov sin, nepozabni naš blagopokojni kralj je vse svoje velike državniške sposobnosti posvetil utrjevanju in ureditvi Jugoslavije. V vršenju sojega dela je padel kot žrtev sovražnikov mirnega napredka svoje Jugoslavije. Zla usoda nam ga je vzela sredi njegovega dela. V težkih časih živimo. Veliki testament blagopokojnega kralja nas kliče in poziva, da vsi složno prevzamemo velike njegove naloge, da složno posvetimo vse svoje sile velikim njegovim ciljem v srečo in dobro Jugoslavije. Ljubezen in vdanost, ki smo jo do njega gojili, smo prenesli na njegovega vzvi šenega sina. Naj nas druži in spaja ta vdanost in ta ljubezen. Okoli njegovega prestola kralja Jugoslavije se združimo vsi v trdni volji, da bomo z vsemi svojimi moralnimi in fizičnimi silami čuvali dedščino njegovega velikega očeta. Bolj kot kdaj je treba, da vsak posameznik in vsi skupaj posvetimo vso svojo skrb dobrobitu domovine, da bo naš mladi kralj, ki ga vodi ljubeča roka njegove vzvišene matere, Nj. V. kraljice Marije, nekoč srečen prevzel žezlo Jugoslavije v svoje roke. Naj mu bodo usojeni lepi dnevi in Jugoslaviji, v koje temelju počiva ob stotisočih žrtev tudi poslednja najtežja, naj bo usojena srečna bodočnost. Živel naš dragi kralj Petar II.! — Živel ves naš vzvišeni kraljevski dom!« Županovemu vzkliku so se pridružile množice na trgu in s prav tako ogromnim navdušenjem je bila sprejeta brzojavna čestitka, ki jo je v imenu Mariborčanov poslal Ni. Vel. kralju Petru II. župan g. dr. Lipold. Ko je vojaška godba zaigrala državno himno, so zopet zapeli pevski zbori. Sokolske fanfare so naznanile konec mogočne manifestacije in zbrane množice so se polagoma razšle med navdušenim vzklikanjem. Proslava kraljevega rojstnega dne Slovesnosti na včerajšnji rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. so se pričele z bogoslužji po vseh mariborskih cerkvah. Ljudsko šolska mladina je bila pri maši že ob 8. uri. Slovesna služba božja pa je bila v stolnici. Ob števinl asistenci jo je o-pravil lavantinski vladika dr. Tomažič, udeležili pa so se je predstavniki vseh državnih, vojaških in samoupravnih obla stev ter predstavniki mariborske nacionalne javnosti. Na Glavnem in Slomškovem trgu so bile razvrščene čete mariborskega pehotnega in topniškega polka, ki so pričakovale prihoda mestnega poveljnika generala Hadžiča. Ko se je generalu Hadžiču javil poveljnik parade, je bil pregled vseli vojaških čet. Po slovesni maši pa je general Hadžič zavzel mesto na Jugoslovanskem trgu. Tam je bil zbran tudi celoten zbor aktivnih in rezervnih častnikov mariborske garnizije. Mimo mestoga poveljnika sta ob zvokih paradne koračnice vojaške godbe strumno korakala oba mariborska polka. Naši hrabri vojski je številno občinstvo delalo gost špalir. Slovesna služba božja je bila ob 9. uri v Narodnem domu, ki jo jo bral staro-katoliški svečenik g. Šegula. Mimo zastopnikov Sokolstva se je je udeležilo lepo število starokatoliških vernikov. Pravoslavni prota g. T r b o j e v i č, pa je da roval mašo v pravoslavni kapelici. Navzoči so bili predstavniki naše vojske in Sokolstva ter mnogo pripadnikov pravoslavne cerkve. Svečana služba božja je bila tudi v protestantski cerkvi. Po svečanih cerkvenih opravilih so se podali predstavniki oblastev in najrazličnejših društev na okrajno glavarstvo, kjer so se vpisali v knjigo za častitke, ki je bila razgrnjena v sejni dvorani. Tudi je bila dopoldne prisrčna sokolska proslava v Narodnem domu, o kateri pa poročamo na drugem mestu. Slavnostno razpoloženje je trajalo ves dan. Vse trgovine so bile zaprte, počivalo pa je delo y mnogih industrijskih obratih. Ko je legel že mrak na obdravsko prestolico, pa so slavnostno razpoloženje vnovič podžgali zvoki vojaške godbe in koračnice vojaških trobentačev, ki so naznanile konec slavnostnega dne ... ^JOe°9Lfat |lyfl jR gg gj triumf pesmi o materi. Najboljša gMs | igralka sveta MARRY CAR Predstave ob delavnikih 16, 18*-. S, 10-45 uri, ob • nedeljah in praznikih 14*30, 16*30, 18*45, 20*45 uri Kino Union. Do vključno torka. »Grof Monte Christo« po romanu A. Dumasa. Popolnoma nanovo inscenirani, govoreči film v nemškem jeziku. Sledi: »Maškarada« s Paulo Wessely. družini pogreznili v globoko žalost. Lob* nikovi so bolestno kriknili: »Naša Cita je!«, Ogrizkova mama pa: »Naš Rudi je mrtev!« Temne slutnje obeh družin so se uresničile. Mrtva, s prestreljenimi srci sta ležala na polju Ogrizkov Rudi in ^obnikova Cita. Staršem in ljudem je bilo takoj jasno, da sta šla Rudi in Cita prostovoljno v smrt in so zato studenški orožniki odredili prevoz njunih trupel v •mrtvašnico na radvanjsko pokopališče. Ogrizkova ma i je že nekaj dni pogrešala svojega sina Rudolfa, prav tako pa Lobnikovi svojo hčerko Cito. Rudolf in Cita sta se zelo rada imela. Citinim staršem pa fant ni bil- povšeči in so zato branili svoji hčerki, da bi hodila z njim. Kakor že v neštetih, je tudi v tem primeru zmagala mlada ljubezen. Cita je bila učenka in -tara 17 let. Rudolf pa je bil mizarski pomočnik, star 25 let. Pred meseci je odslužil vojake. Podpirati je moral svojo ubogo mater, a dela ni dobil primernega nikjer. Mimo tega pa je bil do smrti zaljubljen v mlado Cito, ki mu je ljubezen zvesto vračala. Preteklo nedeljo je Cita brez dovoljenja svojih staršev odšla z Rudolfom na Pohore. V samoti sta se še bolj poglobila v ljubezenska čuvstva. Pismo, ki ga je pisala Cita Rudolfu, priča o njuni ue-razdružljivi ljubezni. Ker pa sta občutila nad seboj vso težo življenja, ko so na eni strani Citi branili starši ljubiti Rudolfa, ki je bil brez zaslužka, in ko Rudolf nikjer ni mogel dobiti dela, sta sklenila napraviti konec srčnemu trpljenju in si poiskati nov dom v skupnem grobu. Ko je Cita odšla od doma, so bili Lobnikovi v velikih skrbeh. Vedeli so, da je šla z Rudolfom. Zaman so povpraševali Po njej in so zato prijavili zadevo studenškim orožnikom, ki so jo prav tako zaman iskali. Našli so jo v četrtek dopoldne mrtvo v objemu istotako mrtvega Rudolfa. Tragedija se je odigrala v noči okrog 23. ure. Nekaleri so sicer sMšali strele, niso pa slutili, da so ti streli pretrgali nit življenja dvema mladima bitjema. Po položaju, kakor so ju našli, sodeč, je Rudolf najprej ustrelil Cito m jo položil na zemljo, nato je pa pognal sam sebi dve krogli v srce in se zgrudil k mrtvaško bledemu obličju svoje izvoljenke. Skupno v objemu smrti se je dvoje mladih življenj preselilo na drugi svet. Na poti, ki je bila oškropljena s krvjo, so našli tudi samokres, ki je bil Rudolfova in Citina zadnja tolažba. Tragično umrli Ogrizek je bil miren in zelo priden fant. Svoji materi je bil velika opora in ga bo zelo težko pogrešala. Pridna mladenka pa je bila tudi Cita. in bodo starši tem težje preboleli njeno izgubo, ker je prišlo spoznanje prepozno, ko je bila usoda njenega mladega življenja že zapečatena. Oba mlada nesrečneža ležita na mrtvaškem odru v mrtvašnici na radvanjskem pokopališču- PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne Franz Josefove grenčice Registrirano od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 15.485 od 25. V 1935 Zagonetna vožnja in vrnitev Krvav neznanes v avtofaksiju daja v bolnišnico V četrtek proti večeru je pristopil k avtoizvoščku Francu Supaniču na kolodvoru neznan moški, ki je bil po obrazu ves krvav, v roki pri je imel nabit samokres. Neznanec je zahteval, da ga šofer odpelje do Št. lija. Supanič si ni vedel drugače pomagati, pa je ugodil neznančevi zahtevi. Med vožnjo je imel krvavi mož ves čas samokres v roki in pazil na vsak šoferjev gib. Seveda je bil Supanič v smrtnem strahu in je komaj čakal, da dospe na cilj. V Št. liju je neznanec izstopil, ne da bi plačal potnino. Zahteval je, da mu šofer iz nekega mariborskega hotela pripelje še njegovo prtljago. Supanič je res odbrzel v Maribor, toda ne po prtljago, marveč na policijo, kjer je javil zanimivo zadevo. Takoj so o dogodku obvestili orožnike v Št. liju in obmejne oblasti, toda krvavega skrivnostneža še niso mogli izslediti. Zanimivo je, da je neznanec res prenočil v nekem mariborskem hotelu, Skok Iz hotela In od Salomnel. Oblasti si prizadevajo, da bi skrivnost razjasnile. Sumijo, da je neznanec izvršil kje kak zločin, ker je bil popolnoma krvav. Policija je menila, da je neznanec že pobegnil preko meje, ko je včeraj popoldne zabrnel telefon in dobili so obvestilo, da se je krvavi neznanec vrnil hotel po svojo prtljago. 2e nekaj minut nato so možakarja aretirali. Je to 23 letni delavec Mate Šalamunec iz Bjelo-vara. Pri zaslišanju je povedal, da je pre nočeval v hotelu z neko žensko. Zjutraj okoli 4. ure je pregledoval svojo avtomatično pištolo, pa je pri tem tako nespretno ravnal, da se mu je sprožila. Tega se je Mate tako prestrašil, da je skočil skozi okno s prvega nadstropja in se z avtoizvoščkom odpeljal v Št. Ilj. Pri skoku pa je zadobil več ran po obrazu in je močno krvavel. Po zaslišanju je bi Mate tako slab, da so ga morali odpre-miti v tukajšnjo bolnišnico. Zadeva pa je kjer sc je prijavil pod. imenom Mate | vednarle še vedno zagonetna. Pretresljiva ljubezenska žaloigra V novi vasi pri Mariboru se je v smrtnem objemu zdru žilo dvoje mladih, ljubečih se življenj . Mizarski po močnik Rud. Ogrizek je ustrelil svojo izvoljenko Cito Lobnikovo in sam sebe - Pastirček je načel njuni trupi Kakor blisk se je raznesla po Novi vasi pri Mariboru pretresljiva vest Mandlovega pastirčka, da je našel na poti ob njivi, ha kateri rase koruza, dvoje mladih trupel. V prvih trenotkih ljudje niso slutili, da si je tragika izbrala svoji žrtvi prav v njihovi vasi, ko pa so za grozno vest izvedeli tudi Ogrizkovi in Lobnikovi, ki stanujejo na Spodnji Radvanjski cesti v Novi vasi, sta se obe !,e odgriznil materi nos Žalostno dejanje se je zgodilo pred mariborskim glav nim kolodvorom - Aretacija podivjanega sina -ivimo v izrednih časih, zato so tudi nekateri dogodki iz današnjega življenja redkosti, ki jih bolj malo beleži naša kronika. Tak izreden dogodek se je od 'Sral pretekli četrtek popoldne pred mariborskim glavnim kolodvorom. Ljudje, ki so mu bili priče, se bodo še dolgo z Srozo spominjali nanj. Odigral pa se je pravnost s filmsko hitrostjo in so ljudje -sele pozneje izvedeli, da je sin napadel Pri. belem, dnevu lastno mater in ji odgriznil nos. V Mariboru živi 73-lefcna vdova pohorskega kapitana ga. Roza Cotičeva. "red kratkim je prišel k njej na obisk njen 52-letni sin Alfred, ki je prehodil že P°1 sveta. Po poklicu je Alfred zasebni Uradnik. Z Dunaja je prišel k svoji ma-ter> in hotel živeti na njen račun, čeprav se je na svoja stara leta skromno Preživljala s pokojnino po možu. Zahte-Va' je od nje denarja, ki mu ga pa ni popila dati. Surovo je ravnal z materio bala svojega sina. Nikdar pa ni slutila, da ji bo njene dobrote poplačal na tak način. V četrtek popoldne se je Cotičeva odpravila na kolodvor, da bi tam oddala neko pismo na pošto. Nepričakovano je tedaj skočil k njej njen sin in ji skušal s silo odvzeti ročno torbico z denarjem. Ker se mu pa napad ni posrečil, je zasadil zobe v obraz lastne matere iti ji odgriznil nos pri prvem korenu. Ko je začutil nos v svojih ustih, ga je izpljunil na tla, kjer so ga našli reševalci, ki so ubogi materi prihiteli na pomoč. Po ponesrečenem napadu se je sin spustil v beg, kar mu pa je preprečil na Aleksandrovi cesti službujoči stražnik. Prijel ga je in odvedel na stražnico. Tam so ga nekaj časa zasliševali. Govoril pa je tako zmedeno, da so stražniki resno dvomili o zdravju njegovih možganov. Izročili so ga v policijske zapore. Njegova mati je morala iskati na- li1 j' celo pretil z najhujšim. Mati se ie I daljnje pomoči v mariborski bolnišnici. Jutri vsi v obmejni Št. lij na SOKOLSKI NASTOP Mariborčani se odpeljemo z vlakom *ob 13. uri Vožnja polovična! 3894 Ob 15. uri nastop. Po nastopu velika veselica. Prisrčna odhodnica je bila v četrtek zvečer pri Lovrenčiču v Kamnici. Priredili so jo prijatelji in znanci novoimenovanemu apelacijskemu sodniku dr. Kovči, ki odhaja te dni na svoje novo službeno mesto, kjer mu želimo najlepši h uspehov in napredovanja. Odprta noč In dan so groba vrata... Umrli so: Karol Reja, delavec, star 47 let, Smetanova 51; Marija Miki, posestni kova hčerka, stara 13 let; Ivan Orthaber, višji poštni kontrolor, star 50 let in Fr. Veber, hišni posestnik in upokojeni poštni nameščenec, stanujoč v Kosarjevi 7, star "'let. Žalujočim naše toplo sočutje! Pred altar sta stopila Josip Urban, rnovec, in Marija Komacova, imetnica n°dnega salona, oba iz Ptuja. Obilo sreče! Novi načrt XXXI. kola državne razredne loterije prinaša vsakomur, ki sodeluje pri igri, veliko in prijetno iznena-denje. Mnogi so se pritoževali, češ, da je »težko doseči enega večjih dobitkov«. K temu se je oglasila uprava državne razredne loterije z edino mogočim, resnično »zvočnim« argumentom: zvišala je število dosedanjih glavnih dobitkov na trojno število, in sicer tako, da bo odslej razen dosedanjih glavnih dobitkov in premij še 48 novih velikih dobitkov, med tem celo premija z 2,000.000 (dvema milijonoma) dinarjev. Podrobnejše podatke vsebuje današnji nakladi priloženi prospekt znane glavne kolekture državne razredne loterije A. Reln in drug v Za-gtrebu, kar priporočamo pažnji. naših či-talcev. srečelov (\mM$ i v neddlo 8. BX. pop. •k'weS*1^ k*11*3’ Maribor. Vpisovanje v če-^N<> dopolnilno šolo se vrši v nedeljo dne • m. ob 9. uri v šoli v Cankarjevi ulici. Mino, se ],0(Ci0 tU(ji tokrat vsi rojaki °i zvali svoji narodni dolžnosti. Odbor. Murska univerza v Mariboru nazna-l!Ja’ da otvori letošnjo sezono v petek, . ne 4. oktobra 1935 z večerom »Pesmi lk ^ ga priredi ljubljanska ljub- PrilM ■" tud' pr' nas dobro znana in zelo Oi„» -liena operna pevka ga. Zlata fc^c-Oavclla. Prodaji denrir? Prebrskajte 1 omare. ba, čevr 0bn°šeno obleko, četudi je sla-MajsJe |td. v Grajski starinarni, in pevcc°'? horci naDr°šai° godbenike med 18 i Se javijo do srede, 14. t. m. dom«. ' Uro v tajništvu, »Narodni Cenjeno ohjv našn.ii inserat oStV° 0rJ0zariam0 na da" Pri »OrineL Robai!SOV s',hor- ko nedeljo lJ'” v Studencih zopet vsa-.'ot>cert. Komske dirk« priredi Marib0r*Ju v nede1io- 8- m' dirkališču na To kasaško drušfvo na bodo v športnem m koniske dirke' ki višku. Številne nrr°K,edu nedvomno na ski material iamčjJ’Ve ’n 'z'iran' kon!" pestrejši, bodo tudi *°' ^*a 'C sp0 ciklistične dirke. galopske in moto- Vpisovanje z »ias stva prosvete p. br, i%7,°d,?ka ."1'i"i„s!r' postavljeno subvencioni ' ' šolo Glasbene Matici J T ,umuzl5ko vrši vsak dan od 9. do * 18 ure. instrumenti, po potreb, t„di vsa pjhala ter vsi teoretični predmeti. Na tem za_ vodu je instrumentalni kakor teoretični Pouk postavljen na ,ia'sodobnejši glas-beno-peda in razuzdano, ima svojega pred Virt v Henriku IV., goriškem grofu vitez ^avbar Pa ie zadnji od roparskih Swo 0v’ M ga ne uplaši niti Ernestova Ibparsk'aredl3a’ da bo odslej' naPrei vsak burška ' V*tez °bsojen na smrt. Salz- naredbaheru-Vena oblast pa se zrcali V Gosp0tji 1 i* pošilja po svojem slu. hercogom kSt°p nasprot* kmečki rod s svobodnega ater^em na čelu’ ki izhaja iz ustoličevanju'°iU Bdlinserjev in daje pri Kmetie so živ i2™ obIast nad dežel°' To je razumljiv ^ v veIiki revščini-več trpeli v min’ 3ti prav oni so na3‘ V teh bojih s dseb°mih bojih plemičev: podložnikom sP‘e!?iči Požigali domove teptali polja in nasprotnikov, jim pJUlifike Zanimiva poučna gasilska vaja. Preteklo nedeljo se je vršila pri Sv. Urbanu zanimiva ioštruktivna gasilska vaja, katere'so se udeležile gasilske čete iz Ptuja, Desincev, Biša in Sv. Lovrenca v Sl. goricah, in ji je prisostvovala velika mno žca ljudi iz vse fare. Zamišljeni požarni objekt je bilo1 šolsko poslopje. Vodo so črpali na daljavo 500 metrov čez dva hriba s kombinirano verigo v kadi. Vaja, ki jo je vodil poveljnik ptujske gasilske čete g. Breznik, .ie prav dobro uspela in ie bil zaželjeni cilj dosežen v polni meri. Pomanjkanje učnih moči na okoliški šoli. Na okoliški šoli v Ptuju je vpisanih do sedaj 800 otrok. Šola se deli na deško in dekliško šolo. Med učnimi močmi so samo 3 moške oseb. Tudi upravitelj narski falsifikati. Ljudstvo se opozarja, da bodi pri sprejemanju tega denarja previdno. Proslavitev rojstnega dne Ni. Vel. kralja. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. dne 6. i. m. smo v Ptuju proslavili na izredno svečan način. Ob 9. uri se je vršila na Tvrševem trgu slovesna služba božja, ki jo je daroval prošt g. Ivan Greif ob številni asistenci duhovnikov. Med službo božjo je pel cerkveni pevski zbor ob spremstvu mestne godbe pod vodstvom g. Ferdinanda Frasa. Službe božje so se udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblasti, društva in korporacije, šolska mladina ter velika množica ljudi. Po službi božji je mestna godba zasvirala državno himno, nakar se je vršil mimohod vojaštva ptujske garnizije. Mesto je bilo v zastavah. Izgubljene stvari. Avtopodjetnik Stan ko Vesenjak iz Ptuja je izgubil na cesti med Ptujem in Celjem avtomobilsko os trpljenje kmečkeca T i' to stlsko ’n segla še črna smrt , ]udstva Pa ie P°" no morila, tako da * a’ ter neusmibe' v slovenskem Korota« ‘2V,mrle cele vasi lo hudega dovelj U' :S0 da ne b‘ bb nad deželo in požrle v US'j k°bdilre ke, kot vrhunec vseh s zadnje bd' strašen potres, da se feb in zasula vasi. O »Poslednjem ustoličenju« je nntcklo že 500 leto p oteh usodnih dogodkih ° posledice so bile še vidne. Kmetje so’ sicer zopet obdelovali svojo zemljo, toda grajščak jih je neusmiljeno pritiskal s tlako; zahteval je vedno več denarja za svoje razkošno življenje in za kneza, ki •ie vodil vojske zoper svoje sovražnike. Vse račune je plačal kmet in trpel. Tujci so se naseljevali od severa do juga. med bitmi so bili tudi Židje, ki so izmozgavali še kljub temu, da se je s poukom že za- meu riujem III Vpeljem a v twuiwuuoiw vo čela. do sedaj ni imenovan. Nujna potre- |jn dvigalo v skupni vrednosti 1300 Din. J i..: x„ii A~Ac,1: n-™«™!' 5tp. Najditelj se naproša, da vrne navedene ba je, da se tej šoli dodeli primerno število moških učnih moči. Opozorilo vinogradnikom. V Halozah in Slov. goricah so se pojavili vinski trgovci, ki obetajo za letošnji vinski mošt sramotno nizke cene, in sicer 1 dinar in celo tudi 75 para za liter. Ljudstvo se opozarja, naj ne naseda kupcem in naj počaka s prodajo, ker bodo cene znatno višje, in to tembolj, ker bo letošnji pridelek. kakor so to strokovnjaki ugotovili, po kakovosti znatno boljši od lanskega. Priporočljivo bi bilo dn oblast ukrene potrebne korake za ustanovitev zadruge, ki bi prevzela obveznosti za izvoz našega vina. Pri tem še pripomnimo, da je banovina votirala večji znesek za napravo »silov« in bi bilo toraj koristno, da se tudi našim vinogradnikom pri izvozu vina na enak način priskoči na oomoč. Falsifikati kovancev. Razen 50-dinar s-kih kovancev so se pojavili tudi 20-di-1 policijo. predmete proti predpisani nagradi. Policijska vest. Policija je prijavila nekega uglednega ptujskega meščana, ker je dne 6. t. m„ ko je vso delo počivalo, izvažal fekalije iz mesta. Izvažanje je vršil tudi v prepovedani posodi. Naplavljeno moško truplo. Drava je naplavila dne 6. t. m. na Bregu pri Ptuju truplo mladega moškega, ki je ležalo v vodi že kakih 8 dni. Pri utopljencu so našli legitimacijo Slovenskega planinskega društva na ime Stanko Uršič iz Krčevine štev. 29, črkostavec, star 28 let. Utopljenec je bil oblečen v praznično obleko temnoplave barve. Ali je mladenič izvršil samomor ali se je ponesrečil. še ni dognano. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Hajdini, orožniki pa so I obvestili svojce odnosno mariborsko Smrtna kosa. V Rogoznici pri Ptuju je umrla Marija Kovačič, zasebnica, stara 55 let. Blag ji spomin! Ptujskj sejmi. Konjski in goveji sejem, ki se je vršil v torek 3. t. m., je bil prav založen. Prignali so 144 volov, 368 krav, 19 bikov, 37 juncev, 48 telic, 3 teleta. 21 konjev, 151 kobil in 17 žrebet, skupaj 808 glav živine. Živina je bila z majhno izjemo prav dobro rejena, posebno voli. junci in telice so bili prvovrstni. Kupčija je bila srednja in so prodali vsega skupaj 210 glav. Cen«* so še vedno zelo nizke, česar je krivo to, da prihajajo ne sejme le domači trgovci in iz bližnje okolice. Povprečne cene za kg žive teže so bile naslednje: voli 2.50—3 Din. krave 1.70—2.50 Din, biki 2-2.25 Din, junci 2 —2.50 Din, telice 2.25—3.75 Din, konji po kakovosti od 250—2.500 Din, žrebeta pa od 250—550 Din eno. Ena partija teh je bila prodana v Avstrijo. Svinjski sejem v Ptuju, ki se je vršil v sredo, 4. t. m., je bil istotaiko prav dobro založen, kupčija pa je bila slaba. Prignali so 398 rilcev, prodali pa so jih samo 69. Povprečne cene za kg žive teže so bile naslednje: pol-mastne 4—4.50 Din, mastne 4.50—5.50 Din, plemenske 4—4.25 Din; prasci stari 6 do 12 tednov so se prodajali c.o kakovosti od 50—100 Din eden. Prihodnji sejem za konje in govedo bo 17. t. m., zn svinje pa 11. tm. Peeiuttutske umite Vpepeljeno. V Lemerju pri Bodoncih je zgorelo posestniku Ivanu Poredoši stanovanjsko poslopje, vredno nad 20.000 dinarjev. Ponarejeni tO-dinarski kovanci so se pojavili tudi v Murski Soboti. Te dni je pri štetju denarja opazil poštni uradnik med 'drugimi kovanci tudi ponarejenega, ki je nekoliko lažji in slabo izdelan. MARIJ SKALAN ROMAN Sida SiCcHO/a Tokrat celo vso svojo dekliško mladost, da napravi prostora — mladi ženi. Tisti jok je bil kakor globoko, toplo sočustvovanje z fastno usodo, ki se ni dala več spremeniti. Le še ena sama noč. le še eno same kratko jutro, pa bo dopolnjeno; trda neizprosnost bo stopila v prvi novi dan. Jutro je bilo mračno. Nad dolino .lasnice so viseli črni oblaki in se trudno naslanjali na vrhove Pohorja. Iz njih je v presledkih in drobno rosilo. Povsod je bila razprostrta žalostna puščobnost, ko da bi narava sama hotela ustvariti Sidini poroki najprikladnejšo dekoracijo. Iz Maribora so se pripeljali le najne-obhodnejši povabljenci: Danica, Martinc in Evgen Rogan. Inge se je opravičila: lotevala se je je influenca ... Poročni obred je opravil hrušniški dekan v domači kapeli, ki jo ie dala zgraditi pokojna Marija Silanova. Izvršilo se je vse brez hrupa in radovednežev, katerih se je Srda najbolj bala. Noč pred poroko je preživela v nekem polsnu, ki ni bil ne spanje ne bedenje. Razmišljanje vseh razpoloženj, od obupa do tope vdanosti, se je mešalo s sanjskimi prividi. V nekih sanjah se ji je '•»ri^azal . skrivnostni starec Hnh-kuk. ves nadnaravno velik, kakor Repoštev iz Krkonoških gor, z valovitimi, na ramena padajočimi lasmi in do pasu segajočo sivo brado. Prijel jo je za roko in jo molče vodil nad jez za Silanovino. čez katerega je grmela Jasnica in se divje penila v senčni globini. »Kdo si in kaj hočeš?« ga je vprašala v sanjah. »Kam me vabiš?« Ogromni Habakuk se je pa samo grenko nasmehnil, dvignil desnico, stegnil kazalec in ji pokazal pot v globino. »Tu doli?« se je zgrozila Habakuk je prikimal. Tedaj so se ji zamajala tla pod nogami, izgubila je ravnotežje in padla v globino jeza. Tisti jez je pa bil neskončno visok, kakor sama večnost. Sida je padala vedno globlje, vendar dna ni bilo nikjer. Le od nekje neskončno globoko je slišala grozeče šumenje besne vode. Spreletela .io je nepopisna groza, da je zakrilila z rokami, kriknila in — se prebudila. Prvi hip niti vedela ni, ali so bile to res le sanje Zdelo se ji je še vedno, da pada v ne-dogledno globočino in z odprtimi očmi je jasno razločila gori nekje nejasni lik belega velikana Habakuka. Šele čez nekaj trcnotknv se ie zavedala. d'> leži v svoji postelji v noči pred zakonsko zvezo z Ervinom Roganom. »Sanjala sem. samo sanjala,« je vzkliknila. »Čudne sanje. Kaj naj pomenijo? Me bo vodila ta poroka preko robov v prepad? V prepad življenja brez dna?« Nove misli, temne kakor oblačna noč, ki je ležala zunaj nad dolino Jasnice, so napolnile njeno vznemirjeno dušo. dokler je ni zopet premagala dremota. Misli so izginjale v nejasno meglo, a naposled je vse čisto ugasnilo. Zjutraj je bila bolj trudna kakor zvečer, ko ie legla k počitku. Danico je sprejela vznemirjeno, Vrgla se ji je okoli vratu in zaihtela. Potem se je z njeno pomočjo mirno oblekla in odpravila za poroko. V kapelo je stopila vase pogreznjena, bledih lic in oči. brezciljno uprtih predse. Duhovnikovih besed skoraj ni slišala. Zdelo se ji je. da se oglašajo od nekod daleč in nje nič ne tičejo. Kakor da jih govori nekdo nekomu, ki ji je čisto tuj. a na običajna obredna vprašanja je odgovorila precej jasno in odločno. Ko je potem stopala iz kapele ob strani svojega moža. se ji je oglašalo v duši le eno: . »Dopolnjeno je. Poročena sem ...« Vendar dejanske spremembe ni čutila. Le usta so neslišno govorila; duša in srce sta bila tiho. Saj je bilo vse okoli nje kakor prejšnje dni; kaj se je prav za prav spremenilo? Toda ure po poroki so ji bile dolo^ in mučne. Ne zn-f-l' mamrnam občutja, da je zakonska žena in ni več dekle, marveč zaradi vseh tistih praznih formelnosti in dolgočasja družbe, ki ni vedela, kaj naj počne. Ervinov obraz je žarel v samozadovoljni sreči, sicer pa je ostalo vse njegovo obnašanje tako. kakršno je bilo vedno. Ves bojazljiv in neroden ni vedel, kaj naj stori s svojo mlado ženo. kako in kaj naj z njo govori. kako naj se vede naprarn njej ;n kako naj ji pokaže, da si sedaj nista več tujca, marveč mož in žena. Samo smehljal se je. kakor bronasti Budha v vzhodnem svetišču. Tako se je zdelo Sidi. ko ga je gledala ob svoji strani. Zanj in za njo sta govorila Danica in oče. Danica zato, da bi »rešila situacijo«, Josip Silan pa iz zadovoljstva, da se je končno e »srečno« končalo, da je Silanovina rešena in je zopet utrujeno njegovo kraljestvo. Saj ie obstojalo zanj ie eno: vladati v blesku bogastva, v sijaju ve-likaštva. katerega ie bil vajen že o^ rojstva kakor riba vode Po kosilu brez hrupa it vsega tistega, kar običajno spremlja svečane poroke, se je bilo treba odpraviti na pot. Ervin je sklenil preživeti nekaj prvih dni svojega novega zakonskega življenja v Dalmaciji. in Sidi je bilo to prav. Čutila je. da ji bo dosti lažje pozabiti na preteklost in vživeti se 'v novo daleč proč od doma, kjer bi jo vse spominjalo le na st'1 nevšečnih stvari ISS8C Maribor premagal SK Papid 4:2 Zanimiva prijateljska tekma med starima rivaloma Včeraj popoldne se je vršila na igrišču Ljudskem vrtu prijateljska tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidom. Oba nasprotnika sta nastopila v najmočnejših posta.vah,. tako da je tekma bila precej zanimiva ter je nudila tudi nekaj napetih trenutkov. Maribor je bil nedvomno boljši nasprot uik in si je zmago zaslužil. Enajstorica se ie na težkem terenu dobro znašla ter predvajala dobro kombinacijsko igro in tudi pridno streljala. Močno oporo je imelo moštvo tudi v ožji obran\bi, ki pa zlasti v prvi polovici ni delala brez napak. Rapidovci so, kakor vselej, tudi včeraj igrali zelo požrtvovalno, toda napadalna vrsta ni bila homogena celota. Prav zaradi tega napadalne akcije niso bile eksaktno izvedene, tako daje imela obram- Mednarodni lahkoatletski miting v Mariboru Ob priliki svečane otvoritve in blagoslovitve novega stadiona SK Železničarja ob Tržaški ce-sti bo jutri, v nedeljo 8. septembra dopoldne mednarodni lahkoatletski miting, ki bo po prijavah in udeležbi sodeč največji tovorstni miting v Mariboru. Na startu bomo imeli priliko videti najodličnejše atlete vodilnih jugoslovanskih klubov ter sosednje Avstrije. Tudi mariborski atleti bodo polnoštevilno zastopani, tako da bo jutršnji miting v resnici nudil lep in napet športni užitek. Tekmovanje se prione ob 8. zjutraj. Ljubljanski nogometni derby v Mariboru Prvič v zgodovini mariborskega nogometa se bo odigrala v našem mestu nogometna tekma med ASK Primorjem in SK Ilirijo, takozvani ljubljanski »derby«, ki privabi v Ljubljani vselej ogromno šte vilo občinstva. Ta tekma se bo odigrala v okviru nogometnega turnirja, ki ga pri redi SK Železničar ob priliki otvritve sta diona, na katerrri sodelujeta mimo ASK Primorja in SK Ilirije še zagreški Hašk 'm SK Železničar. ba nasprotnika precej lahko delo. Kljub prijateljskemu značaju se je-tekma odigrala v precej ostrem, toda fair stilu. Sodil je g. Bizjak. Unikum v analih mariborskega nogometa je, da se je tekma v drugem polčasu vršila le 20 minut, in to baje zaradi tega, ker so prireditelji policiji javili, da se bo tekma končala ob 18. uri in so tudi pristojbino za policijo plačali le do omenjenega časa. Ker pa prireditelji niso hoteli plačati policije za nadaljnjo uro, sp rajše sklenili, tekmo predčasno zaključiti. Tako so bili gledalci, okrog 150, »prikrajšani« za 25 minut športnega užitka. Tudi rezerva ISSK Maribora, ki je v predtekmi nastopila proti rezervi SK Rapida, je zmagala, in sicer v razmerju 4:2. Sokolske veste Mariborsko Sokolstvo tvojemu prvemu bratu za rojstvu dan Prisrčna sokolska proslava rojstnega dne Nj.Vel. kralja Petra II. in staroste jugoslovanskega Sokolstva Prvi dan sabljaškega prvenstva v Mariboru. V terasni dvorani hotela »Orel« se je včeraj popoldne pričelo letošnje tekmovanje za prvenstvo dravske banovine v sabljanju. Tekmam je prisostvovalo lepo število občinstva, med njimi tudi odlični predstavniki javnega življenja. Včeraj so se dosegli naslednji rezultati: Floret, junlorji: (6 tekmovalcev); L Frlan (Ilirija) 4 zmage, 2. Cvetko (Ilirija) 4 zrnaste. 3. JeJair "(Ilirija) 3 zmaige. V od- ločilni borbi za prvenstvo je zmagal Fr-lan s 5:3 nad svojim klubskim tovarišem Cvetkom, ter tako postal prvak dravske banovine v tej disciplini. Sablja, juniorji: (3 tekmovalci): 1. Uršič (MASK) 2 zmagi, 2. Marjan Pengov (Ilirija) 1 zmaga, 3. Štukelj (MASK). Sablja, seniorji (4 tekmovalci-: 1. Tre*-tinjak (Concordia, Zagreb- 3 zmage, 2. Marijon (Ilirija- 2 zmagi, 3. dr. Pichler (MASK) 1 zmaga. Tekmovanje se danes popoldne nadaljuje. Jutri, v nedeljo 8. t. m. pa bo mednarodna borba med reprezentancama dravske banovine in avstrijske Štajerske. Po sestavi moštva pa bo ta borba pravzaprav meddržavno srečanje med Jugoslavijo in Avstrijo, ker je naše, kakor tudi avstrijsko moštvo sestavljeno iz najboljših zastopnikov posameznih držav. Borbe bodo dopoldne in se pričnejo ob 8.15. Meddržavna nogometna tekma Jugoslavija rčeškoslovaška, ki se je včeraj odigrala v Beogiradu, se je končala neodločeno 0:0. Sodil je nemški sodnik dr. Bauvvens. V predtekmi je reprezentanca Beograda premagala reprezentanco Zagreba v razmerju 4:1 (3:1). Na lovu. Pred začetkom lova na divjega prašiča dobe lovci opozorilo, da morajo zelo dobro meriti, ker se obstreljena zver spravi nad lovca, kar je silno nevarno. Lovec Polde si dobro zapomni koristno opozorilo. Pa se zgodi, da obstreli njegov sosed velikega prašiča. Zver se obrne in jo mahne naravnost proti Poldetu. Polde bliskoma smukne na drevo in kriči na ves glas nad divjim prašičem: »Dai no mir, kaj sem ja« streljal!« Meddruštveni sokolski odbor v Mariboru je priredil včeraj na rojstni dan našega mladega kralja svečano proslavo v veliki dvorani Narodnega doma. Bolj kakor vse druge proslave in svečanosti je bila prisrčna in topla sokolska proslava, ki so-se je udeležili vsi pravi Sokoli in se z vso ljubeznijo svojih sokolskih src pridružili bratskim čestitkam svojemu prvemu bratu Sokolu, mlademu jugoslovanskemu kralju Petr II. za njegov rojstni dan. S pravim sokoskim razmeva-njem je bil okrašen oder, na katerem so častitljivi sokolski prapori stražili sliko mladega, a velikega brata, nad katero se je bleščal napis »Zdravo!« v neomajno zvestobo simbohzujočih barvah. Sokolske proslave v Narodnem domu so se udeležili tudi predstavniki raznih oblastev in nacionalnih organizacij. Navzoč je bil mestni župan dr. L i p o 1 d, nadalje oba okrajna glavairja dr. Senekovič in Maka r, zastopnik mestnega vojaškega poveljnika garnizijonar Nikolič, predsednik okrožnega sodišča dr. Ž i h e r, šef državnega tožilstva dr. Z o r j a n, šef mestne policije R a d o š e-v i č, šef davčne uprave Prelog, ravnatelj klasične gimnazije Mastna k, šolski nadzornik A11, postajenačelnik Perme, upravnik carinarnice M i h a j- 1 o v i č, predstavnika starokatoliške in pravoslavne cerkve svečenik Šegula in prota T r b o j e v i č ter predstavniki nacionalnih organizacij, med njimi, dr. D o 1 a r, dr. L a š i č, dr. Tominšek in drugi. V imenu sokolske župe in meddruštve nega odbora je otvoril proslavo in po- zdravil vse navzoče br. prof. Struna in takoj dal besedo slavnostnemu govorniku, starosti studenškega Sokola br. Hrenu. Jeklen je bil njegov govor, njegove besede so vžigale vsa sokolska srca, ko jim je predočil pomen velikega dne. Dejal je med drugim, da je bila želja našega nepozabnega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, mučenika našega, da bi njegov prvorojenec sporazumno s predstavniki Sokolstva zavzel prvo mesto v Sokolu ne zaradi časti in slave, marveč zato, ker je hotel nuditi vitežki Sokolski organizaciji v težki dobi splošnega vrvenja varno okrilje in razmah veliki ideji, katere popolno uresničenje bo narodu in državi le v korist. Zato se ga oklepajo z vso ljubeznijo naša sokolska srca, vedno pripravljena, če je potreba tudi na največje žrtve. Naj se godi in zgodi kadarkoli in karkoli, Sokolstvo je bilo vselej, je in bo tudi v ho. dočnosti zvesto in neomajno v službi do-movine in ljubljenega kralja. Z vzklikom našemu vzvišenemu kraljevskemu domu in njegovemu predstavniku, Njegovemu Veličanstvu in našemu prvemu bratu kralju Petru II. je zaključil govornik svoje ^vroče sokolske besede. Železničarska godba »Drava« je nato zaigrala državno himno. Sledila je ljubka deklamacija sokoličice Cvetke Hrenove, nato mogočna pesem »Jadranašev« pod vodstvom prof. Vrabca, nato učin kovita dekamacija br. Vladka Kralja in zopet mogočna pesem Jadranašev. Z narodno himno »Hej Slovani« je bila prisrčna sokolska proslava zaključena in bo ostala vsem v trajnem spominu. Hotene Mesti 25 mest razpisanih. Ministrstvo vojske in mornarice razpisuje 25 mest uradniških uradnikov 8. položajne skupine sodne stroke. Prosilci, diplomirani pravniki, s položenim izpitom za rezervnega častnika, naj vložijo prošnje do 13. tm. Razpis je na upogled v mestnem vojaškem uradu. Soba št. 1. Službeni list dravske banovine. Vsebina letošnje 71. številke, ki je pravkar izšla, obsega: uredbo o višjem državnem strokovnem izpitu računsko-blagajniškili uradnikov v resorju ministrstva za finance, uredb o izpremembah in dopolnitvah uredb o zaščiti kmetov, nadalje navodila za sestavo proračuna mestnih občin za leto 1936-37. dopolnitev pravil- nika o poslovanju zasebnih laburatorijev, dopolnitev pravilnika o bolniških pristojbinah, ponudbo izvozniških deviz Narodne banke ter razne objave iz »Službenih novin«. Še enkrat bodo lahko polagali Izpit. V smislu odloka ministrstva prosvete imajo vsi učiteljski pripravniki, ki so dovršili 6 let službe, pa niso trikrat polagali praktičnega učiteljskega izpita ter so od puščeni, pravico, da polagajo ta izpit, četudi so izven službe. Vse tri liste bo izdajal en konzorcij. V Ljubljani je prišlo te dni do sporazuma med dosedanjimi lastniki revije »Sodobnost«, tednika »Akademski glas«,in štirinajstdnevnika »Ljudska pravica«, ki je doslej izhajala v Murski Soboti. V smislu tega sporazuma bo vse tri omenjene liste izdajal en konzorcij ter se bo »ljudska pravica« tiskala v Ljubljani. m v Mariboru, dne 7. IX. 1935. . ?;T2a3anM Mariborski »V e č e r n 3 k« Jutra. Stran 7. H3znzv8nsni& v*.- .'^cnroi mmsmsKRv: Knez Pavle brigadni general. Vojni list objavlja ukaz, s katerim je Nj. Vis. knez Pavle imenovan za konjeniškega brigadnega generala. Prošnje za sprejem v Oražnov dijaški dom. Po sklepu upravnega odbora Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani dobi tudi v zimskem semestru šolskega leta 1935-36 večje število revnih akademikov tukajšnje univerze brezplačno kosilo v akademskem kolegiju, odnosno v javni kuhinji Delavske zbornice. V prvi vrsti bi prišli pri tem v Poštev oni akademiki, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje brezplačnega obeda, če so Kmotne razmere dotičnega akademika Zelo neugodne. Prednost imajo v vsem 'nedicinci in nezakonsko rojeni. Za obe ugodnosti (brezplačno stanovanje in °bed) se prosi v eni prošnji in sicer na Predpisanem obrazcu, ki se dobi proti odškodnini 1 Din pri hišniku g. Ivanu Rostoharju v Wolfovi ulici štev. 1. Kdor ZeJi, da se pošlje tiskovina po pošti, naj Priloži za pošiljko potrebne znamke. Na obrazcih prošenj so natisnjena vsa posebna navodila glede sestave oziroma izpolnitve, glede potrdil in dokumentov, ki morajo biti prošnji priloženi. Nekol-kovane prošnje naj bodo naslovljene rta: Upravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani (univerza). Opozarjamo pa, da se bodo vpoštevale samo prošnje, napisane na predpisanih tiskovinah, ki bodo pravilno in točno po navodilih izpolnjene, opremljene s potrebnimi dokumenti in predložene ustanovni upravi vsaj do vključno 3. oktobra t. I. Nezadostno frankiranih poštnih pošiljk, ki bodo vsebovale predmetne prošnje ali pripadajoče dokumente uprava O. D. D. ne bode sprejemala. V Abesinijo je mikalo 24-letnega čevljarskega pomočnika Antona Zimer-mana iz Ribnice na Pohorju. Na meji pri Prevaljah so ga zalotili v trenotku, ko je kanil preko meje v Avstrijo, od koder je nameraval v Italijo in od tam v Abesinijo. mvUe Proslava kraljevega rojstnega dne v Studencih Naši zavedni Studenčani so prav tako slovesno praznovali prvi rojstni dan našega kralja. Rano zjutraj so jih prebudili streli in še pred 5. uro so se pričeli zbirati pred lokalom NO. pristaši raznih studenških nacionalnih organizacij. Pod vodstvom podpredsednika NO. G o 1 č e r j a in tajnika M 1 a k e r j a je krenil močan sprevod s poštarsko godbo na čelu po studenških ulicah. Pred županovo hišo se je sprevod ustavil. Tu je zbrane manifestante nagovoril župan g. Kaloh. Ko se je poleglo navdušeno vzklikanje kralju, kraljevskemu domu in domovini, je slavnostni sprevod krenil k cerkvi, pred katero je bil postavljen lep slavolok. Zavedni Studenčani so se udeležili nato službe božje za srečo in zdravje našega ljubega kralja. Mali oglasi Razno JOS TICMY IN DRl)G. Konces. elektrotehnnično do djetje, Maribor. Slovenska ul. 16, tel 27—56. Izpeljuje elektroinstaiaciie stanovanjskih hiš. vil gospodarskih objektov, zaloga motoriev lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon-kurečnih cenah SEEHOFER TOČI zopet prvovrstno vino 5 litrov naprej po 7 Din. Malečnik 26. Sv. Peter. 3960 od POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t. TRGATVENA VESELICA Schonherrjeva godba. Gostilna »Mesto Ptuj« pod vod= stvom M. Seifrida. Tržaška cesta 7. 398S SLUŽKINJO zdravo, vajeno vseh liišnh del, ki je že služila v tnestu in zna nekaj kuhati, z izpričevali, išče manjša družina. Naslov v uprav). 3976 SOLOPETJE poučuje Skvarča, Maistrova ul. 19-11.____________3979 MIRNA STRANKA brez otrok išče kuhinlo s 15. septembrom ali 1. oktobrom. Ponudbe poslati nod »Tržaška cesta« na upravo Černika«. 59 Ivi SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjava, da sva prevzela gostilno v Laznici 31. pri »Teti Rezi«, kjer bova točila najboljša pekrska in druga vina. Vsak čas topla in mrzla jedila po zmerni ceni. Za obilen obisk se priporočata U. K. Dobljekar, gostilničarja. 3963 DVA SOLIDNA FANT A sprejmem kot sostanovalca. Loška ul. 5-1. vrata 7. 3996 AFRIK na veliko in malo, žimo, vol "o. vato nudi najceneie Novak, Vetrinjska 7, Komika S 3994 V H1GIJENIČN1 MESNICI v Orožnovi ulici priporoča prvovrstno sveže rnoso po solidnih cenah Joško Radi .3402 POSESTVO na prometni cesti, 15 minut izven Maribora, s 6 sobami in 3 kuhinjami, gospodarske poslopje, vrt, njiva, sadonos-nik, zaradi selitve ugodno naprodaj. Ptujska cesta t>4. 3404 GOSPODA ali gospodično vzamem na stanovanje. Aleksandrova c. '7‘I (na dvorišču). 3413 Sobo ešie _____________ Reduciran državni USLUŽBLNEC 7; znanjem več jezikov, ki ie Ze delj časa brez zaposlitve. Prosi za kakršnokoli zaposlitev. Sprejme vsako delo. Naslov v upravi .>Večernika«. 3930 SOBO S ŠTEDILNIKOM ali sobo in kuhinjo iščem s IS. septembrom. Naslov pu-zdravo, vajeno vseh hišnih .3962 _ Sobo odda le SOBO ,Po> opremljeno, poseben tlod, oddam takoj stalnemu larneščencu. Stritarjeva ui. 5, 1. .Nadstropje. 3S75 OPREMLJENO SOBO oddam dvema osebama. Prešernova ul. 18-11, vrata 12. _________ 3973 _______ OPREMLJENO SOBO s Posebnim vhodom tak>j oddam ali pozneje solidnemu sospodu. Krčevina. Praprot* mkova__ui_ 20-1- _ 3914 oddam °£REMLJENO SOBO Si M DVE SOBI eno takoj eni a)j dvema osebama, drugo pa s 15. sep. tembrom. Trubarjeva, ul. 11, J. nadstr. ____________ ^65 LEPO OPREmTjeno cOBO oddam gospodieni v najem Naslov v lesni trgovini, Meljska cesta -11. 3982 LEPO OPREMLJENO SOBO s Prostim vhodom takoj od-tlain. Kacijanerjeva U|. 22 vrata 3. Tam na prodaj tudi ^jiolina. ______________ 3987 LEPO PRAZNO SOBO °h parku oddam. Ciri-Meto-dova 12, pritličje, vrata 2. 3990 oddam KABINET gospodu. Fochova ul. 18. 3992 LEPO SOBO in majhno kuhinjo, prazno, ter eno opremljeno sobo 2a enega ali dva gospoda(ični) oddam s 1. oktobrom v vili, Koroška cesta 99 2995 Prodam MAŠILNIK (Korkstoppelmaschine), pripraven za vinske trgovce. 3 marmornate okrogle rr.ize, 60x60, naprodaj. Ogledati v kavarni »Union«. Meljska ce-sta 12.__________________3886 MOTORNO KOLO znamke BSA, 350 ccm, v dobrem stanju, za -000 Din ra prodaj. Cverlin, CosposKa 'i2. ;x)?2 vino~~ belo in rdeče, izvrstno, liter S in 9 Din, nova sladka pijača 2 Din čez ulico v novo-otvorjeneni bufetu Postržin, Pobrežje, Gosposvetska 56. 3977 DOBRO VINO rizling, od 5 litrov naprej po 6 in 8 Din prodam. Radics-Nasko, Meljski hrib 2. poleg ■ Mirim«. 33S3 DOMAČE KEKSE najbojše vrste, ter vedno sve že, kakor tudi suhor in razno pecivo najcenejše v pekarni Čebokli. Glavni trg 9. 3964 STARINSKO POHIŠTVO- in razno drugo dobite zelo poceni v starinarni na Koroški cesti 24. 3401 Stanovanje DVOSOBNO STANOVANJE sončno, takoj oddani. Taborska u1!. 22. 3975 Diika DVE DIJAKINJI sprejme učteljska rodbina v dobro oskrbo blizu kolodvora. Naslov v upravi lista. _____________ 3772____________ DIJAKA sprejmem v vso oskrbo. — Smetanova ul. 42, vrata 4. 3966_____________ DVA DIJAKA(INJI) sprejmem na stanovanje in dobro hrano v centru. Stolna ul. 1, vrata 1. 3967 DVA DIJAKA(INJI) sprejmem na dobro oskrbo. Naslov v upravi »Večerni-ka«. 3968 PROFESORSKA DRUŽINA sprejme dijaka v vso oskrbo in nadzorstvo. Ciril-Metodo-va 12, pritličje, vrata 2. 3991 1 ali 2 mlajši DIJAKINJI sprejmem v dobro polno oskrbo. Velika zračna soba, vrt, kopalnica, na željo nemška konverzacija. Bližina šol. Naslov v upravi. 3408 DVA DIJAKA sprejmem na stanovanje in hrano. Smetanova ul. 54-11. 3409 Veselje otrok in staršev 28—30 Din 85.— 31—35 Din 110— 36—39 Din 135.— sdo. k kprnte milje 115* Našim deklicam neobhodno potreben okusen čeveljček 31—32 Din 115.— 33—35 Din 130.- Prijubljeni čevelj za dijake 26—30 Din 75.— ,11-35 Din 93.— .16—39 Din 125,— 3080 l ahek in elastičen tel. čevelj 26—30 Din 28.— 31—35 Din 32.— 36—41 Din 38.— 42—46 Din 42.— Kupim OpPAPKE ŽELFZA, kovine, litine ter vsakovist-ne stroje kupuje in prodaja jx> najvišiih dnevnih cenah vsako množino Justin Gustinčič, Maribor, TitViibdcnova ul. 14. 3704 RABLJENO KOLO kupim. Naslov v upravi »Vt- černika. 3973 KUPIM V PESNICI ali neposredni bližini, oo glav ni cesti, nekaj zemljišča, od tega nekaj sadonosnika. z namenom, pozneje zidati. Po nudbe na upravo Večerni-ka« pod »Pesnica 100«. 395S Mariborske specifalitete brez konkurence po kakovosti in okusu it DENAR SI KUJETE! Če prodate ponošene obleke, čevlje in perilo v znani starinarni Donko v Vetrinjski ulici 24. 2<03 ..R03AUS-/UH0R Najfinejša slaščica, velika hranilna vrednost, zlata rezerva vsake gospodinje k vinu in čaju. R©baus zdravilnii prepečenec Najfinejši prepečenec, zdravniško priporočen pri bo" leznih prebave in preosnove ter za slabotno deco V Mariboru se dobi v pekarnah: Scherbaum, Vitlatzil-Genzger, Horvat, Zamuda, Kotnik, Feiertag, trgovinah : Anderle, Jaš & Lesjak, Vrhunc, Novak, Skaza, Matz, Uhler, Vidmar in obeh Nab. zadrug drž. us'užb. Izdeluje in razpošilja 3400 Parna pekari Robavs «»i. K. Rahula. Koroma L 24 Pazite na etiketo in značko „ROBAUS‘ UMRL je naš ljubljeni rednik Ivdii Orlbaber višji poštni kontrolor Pogreb bo v nedeljo, *dne 8. septembra ob 16. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Sv. Maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 9. septembra ob 7, uri zjutraj v magdalenski cerkvi. GLOBOKO UŽALOŠČENA RODBINA. 3405 s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor SELITVc ■ Pna iivl. transporti 1 L lelefon 20-44 tudi v skladiščenja izvršuje najceneje Scheiker & Co. MARIBOR, MELJSKA CESTA štev. 16 POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranil, vlog blizu 60 miiiionov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din * Sprejema hranilne yloge na knjižice in n& tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje ‘GrAJEVA' ILIČA HJLl STL Kv^ciiJkiNl MED LET) I859—1919? Cltateljl ln Cltateljlce legalista rojeni mea 1859—1815 se Iskreno naprošajo, da nujno navedejo svoje ime ln natančni datum rojenja. Sijajni astrolog, katerega v.nan-tvena razlskavanja so splošno priznana ln obsežno komentirana v vsem tisku, se Jo odločil, da t>o člta. teljem ln čitateljlcam tega lista objavil svoje senzacionalne študije na podla-gl katere morejo generacije _ rojene med 1859—1919 zbolj- šatl svojo eksistenco ln do-seči srečo, zdravje, ljubezen m Itd. Ta objava Je največje Wk^, j T važnosti ter nudi vsem bral ■MCnii ^ ■ kam ln bralcem edinstvene ,1 priliko, da uresničijo svojf , 'J želje ln dosežejo srečo. Brez VE rT*. , ' pogrošna Jasnovidnost gra- A . fologlje ln astrologije Vam Sa bo razjasnila: m/J!1 ■ Vaš značaj, njegove kva-,:- £&&&&&: Htotc. njegove napake; jzMTSuMK h\ ifmSMfsnB,' ž. Vaše lzglede v ljubezni: iiF^W^5HF*WwiSiH83E!3iVa8c lzB,cc>c v kupčijah; " It t®« 4 Vaše lzglede v podedo- tM ^m9X3mjam vanju; /»'« *• Vaio ilvlJenj3Kc dolgost. .1 ®' Vaše prljatelte ln Vaši protektorje; 'cSB *• Vaše sovražnike, zahrbt- niflffriri ni HrBffiBFrnff ~ nostl. krivične obdolžltvi itd.: 8. Potovanja, spremembe bivališča: 9. Zadeve v rodbini; .9. Vse, kar želite zvedeti o loterijskih zadevah. Citiramo nekaj izmed tlsočev zahvalnlc, katere preje ma ta sijajni znanstvenik lz vseh krajev sveta. »Go pa Irma Schwarz lz Ljubljane; se zahvaljuje najprl 1 čneje, ker Je v njenih najtežjih linancljalnlh neprl tkah poslušala njegov nasvet Igrala v loteriji ln za dela 150.000 Din.« Pišite brez odloga, pošljite Se danes Vas rokopis 11 lojstnl datum ter 30 Din kot honorar z* Vašo pelho analizo tn horoskop natančno ln stalno adreso: Grafoto&ki bureau — CELJE POSTNI PREDAL 106 Žrebanje I. razreda 31. kola državne razredne loterije 9. in '10. oktobra t. I. TRIKRAT več slavnih dobitkov kakor doslejt DEVET PREM I J. in to: 2.000.000-- 1,000.000-- 500.000*— 400.000-300.000-- 250.000'— 250.000'- 200.000' 200.000'- dinarjev v kratkem razdobju so dobile premije 1,500.000"— 1,200.000 - in 1.000.000B— dinarjev pri nas kupiiene srečke!! Cena srečk kakor doslej: Vi srečka Vj srečke V« srečke Din 200*— Din 100-— Din 50-- Strogo solidna, strokovna in diskretna postrežba! GBavna koSektur?) državne razredne loterije A. REIN in DRUG« ZAGREB Gaieva 8. Ujca 15. , ELISE BOCK” vse preparate stalno na zalogi DROGERIJA IVAN PEČAR kosmetika MARIBOR. GO/PO/KA UL. 11 Zahtevajte brezplačno kataloge in svetovalca! ZAHVALA Vsem, ki so sočuvstvovali z nami in vsem, ki so ljubo pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, bodi tem potom izrečena najprisrčnejša zahvala. ERIKA KAUČIČ, in ostalo sorodstvo. Maribor, dne 7. septembra 1935. 3978 IDI. Maribor, Stolna ulica nudi vsem cenj. damam in kuharicam doma pitano in očiščeno perutnino po ponovno znižani ceni. Dobavi Vam tudi jerebice in v najkrajšem času ostalo divja- Čino. 3974 Darujte za Pomožno akcijo! D Opravilna številka IX J 1626/35 aibenl oklic Dne 7. oktobra 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. V* zemljiška knjiga Limbuš vi. št. 11 E Cenilna vrednost Din 30.881 •— Najmanjši ponudek Din 20.587-32 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodiiie v Mariboru, odd. IX., dne 13. avgusta 1935. Za Jesen In zimo Tri Odlično priznana pletarna Paule Traun, Slovenska u-lica 8 nudi damam in gospodom pletene puloverje, veste, bluze in še drugo vse lastnega izdelka. Traunove pletenine so dosegle velik uspeh tudi na mariborski modni reviji. Traunove pletenine 3826 Soomnite se CMD Graški velesejem od 14. -22. septembra 1955 POSEBNE RAZSTAVE: »Uporabljajte avstrijski gorilni material«, »Štajersko umetno rokodelstvo«, »Gradnja vrtov«, »Radijska zaščitna sredstva' pri sprejemu in proti motnjam«. od 14. 17. septembra 1955 3. ZVEZNA RAZSTAVA GOVED: zveze za rejo rjave goveje živine na Štajerskem. 15. september: Revija alpinskih noš s slav nostnim sprevodom. Legitimacije dobite pri Bančni poslovalnici Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25, pri Putniku na Aleksandrovi cesti 35 in pri avstrijskem konzulatu v Zagrebu ter pri avstrijskem javnem tujsko in propagandno prometnem uradu v Beogradu 3954 Obrtna dela POPRAVILA DAMSKIH KLOBUKOV vseh vrst, najmodernejša oblika. dobra Izpeljava, prevzame po najnižjih cenah in hitro izvrši Ana Hobacher. Aleksandrova 11. 3775 Posolilo RABIM TAKOJ 4000 Din: vrnem najkasneje do 1. novembra 6000 Din. Ponudbe pod »Takoj« na , upravo »Večernika«. a-59 Službo dobi AKVIZITERJA in prodajalca tekstilne strt sprejmemo. Izurjeni in vaj posečati privatne ,-trai Imajo prednost. Ponudbe upravo pod značko »Akv ter«. 3 Pouk MISS EDITH 0XLEY poučuje angleščino in francoščino od 1- oktobra naprej. O glašuite I Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulite RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR t ‘ " ''T.'* ‘ ,{/. - • ’ - ' t . ) ,jjg Hajbofj varna naloiba denarja. ker famil za vloge pri *«i hranilnici Dravska banovina s tmlim svoji m premoženjem tn s vso Jg svojo davčno močjo — - Hran i I n I e a Izuri uje vse v denarno stroko spadajoče posle ločno in kul a n t n o fl T Pr p i p m p vloge in kn/lžite na takoii račun c ] C m g po najugodnejšem obrestovanju Podružnica: CELJE Juinoitajerska hraniinita izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani-, predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIV0J REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. "it ra n 8. hmem Mariborski »y p p p r n l it« Jutra V Mariboru, dne 7. IX. T93;