Dodatno gradivo za 7. sejo skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana center Poročilo izvršilnega odbora za obdobje med 6. in 7. zasedanjem skupščine IO je v tem obdobju imel 11 sej, od tega je bilo 5 samostojnih sej IO, 1 seja je bila skupna z vsemi štirimi odbori in delegacijo za skupščino stanovanj-ske skupnosti Ljubljana, 4 seje so bile skupne s posameznimi odbori, pri tem je na dveh skupnih sejah sodelovala tudi delegacija za skupščino stano-vanjske skupnosti Ljubljana, 1 sejapajebilaskupna z delegacijo naše skupnosti za skupščino socialnega varstva. Na skupnih sejah so bila obravnavana naslednja važnejša vprašanja: - oblikovanje IV. natečaja za dajanje kreditov iz združenih sredstev po 13. čleou zakona o programi-ranju in financiranju graditve stanovanj, - opravljanje nalog, ki so izhajale iz III. natečaja za pridobitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbe-ne pomoči, - obravnavanje osnutka Družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi, - kadrovska in organizacijska vprašanja, - sklepanje o izhodiščni ceni stanovanj na Vod-matu - dograjevanje politike stanovanjske banke v skladu z našimi potrebami in preobrazba banke, - organizacija in delo strokovnih služb za potre-- be stanovanjske skupnosti, - samoupravni sporazum o združevanju, razpo-rejanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko gra-ditev, družbeno pomoč, rekonstrukcijo in prenovo stanovanj na območju ljubljanskih občin za obdobje 1978-1982. Obdobje, za katerega dajemo poročilo, je bilo izje-mno dinamično. V prvih dveh letih delovanja stano- vanjske skupnosti smo še v precejšnji meri iskali oblike in materialne možnosti za razreševanje speci-f ičnih problemov vzdrževanja in prenove stanovanj-skih hiš v naši občini. Sedaj pa že lahko ugotavlja-mo, da smo številne velike probljeme že premaknili z mrtve točke ali že uspešno zastavili njihovo razreše-vanje. Med taka področja sodi v prvi vrsti prenova. Odlo-čitev naše skupščine, da s prenovo razrešuje usodo dotrajanih zgradb, je dala že prve rezultate; - za vselitev je pripravljenih prvih 20stanovanjv zgradbi Hrenova 17 - v teku }e že I. faza izvajanja prenovitvenih del na zgradbah: Stari trg 6, Gornji trg 9 in Gornji trg 11 - pripravljen je okvirni program prenove. IO in Odbor za prenovo sta bila nosilca akcije za pripravo okvirnega programa prenove. Izbor 32 zgradb je bil narejen na podlagi ovrednotenja 274 zgradb, ki so starejše od 100 let. IO je problematiko prenove obravnaval na treh sejah. Obravnavana so bila programska izhodišča, kakor tudi konkretna vprašanja projektov, izvedbe del in novih namembnosti poslovnih prostorov. Opravljena pa so bila tudi naslednja dela: - Posvet s predstavniki gospodarskih organiza-cij, - Izvršen je bil natečaj za izbor najugodnejšega ponudnika za izvedbo del na prenovi zgradbe Hre-nova 17. - Pri Ljubljanski banki je bilo najeto posojilo za prenovo Hrenove 17. Program prenove zgradb v občinl Ljubljana Center Program prenove zgradb v občini Ljubljana-Center bo financiran z naslednjimi sredstvi: a) - sredstva odpravljenega državnega kapitala, ki ga sestavljajo izvenproračunska sredstva, - sredstva sklada za intervencije v gospodarstvu in - sredstva dela sklada skupnih rezerv, b) sredstva samoupravne stanovanjske skupno-sti, c) sredstva temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki so zainteresirane za pridobi-tev poslovnih prostorov v prenovljenih zgradbah. Predlog zgradb, ki bodo prenovljene s skupnimi vlaganji je tak, da so le-te izbrane med 274 zgradbami, katerih starost se giblje od 100 do 617 let. Za prenovo predlagamo 32 zgradb. V teh zgradbah se nahaja 336 stanovanj v skupni izmeri 13.963 m2 in 3645 nr poslovnih površin. Povprečna starost pred-laganih zgradb znaša 332 let. Odbor za prenovo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana Center je osvojil predlog zgradb za prenovo na osnovi proučitve gradbenega stanja jn bivalnih pogojev v teh zgradbah. Pri 6blikovanju predloga pa so sodelovali tudi Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo in predstavniki gosppdarstva občine Ljubljana-Center, kakor tudi predstavniki KS. Poleg starosti in dotrajanosti zgradb so bila pri izboru upoštevana predvsem naslednja načela: - pretežen del prizadete zgradbe mora biti v druž-beni lastnini, - lokacija mora biti takšna, da je interesantna za gospodarstvo, - s prenovo naj se predvsem omogoča razreševa-nje prostorskih problemov tudi tistih dejavnosti, ki služijo za preskrbo občanov. Iz podatkov o starosti posameznih zgradb je razvi-drio, da je mnogo -predlaganih zgradb zgrajenih v obdobju, ko se je staro mesto Ljubljana razvijalo le znotraj obrambnih zidov. Zasnova prostorov v takih zgradbah je bila podrejena skromnim prostorskim možnostim. Zato imamo še veliko stanovanj, v kate-ra ne posije sonce in še več bivalnih prostorov, ki nimajo niti direktne dnevne osvetlitve. Tudi taka nehumana stanovanja bomo s prenovo odpravili. S prenovo zgradb želimo doseči predvsem nasled-nje cilje: - statično saniranje vseh nosilnih eletnentov zgradb, - izgradnjo sodobnih naprav individualne komu-nalne potrošnje, - preureditev obstoječih stanovanj v humana so-dobna stanovanja, ki bodo imela vsaj minimalni stanovanjski standard, - odpravo zasilnih in drugih neprimernih stano-vanj (VI. in VII. kategorija), - prenovo obstoječih poslovnih površin in preu-reditev odpravljenih neprimernih stanovanj v po-slovne namene, kjer je to možno, - pri hišah, ki se med seboj stikajo, bomo izvedli nove tlorisne zasnove, ki bodo presegale sedanje meje zgradb in s tem dosegli funkcionalno zasnovo novih poslovnih prostorov in učinkovitejšo statično rešitev. Izvajanje tega programa bo potekalo predvidoma 10 let, skladno s prilivom sredstev. Samoupravna stanovanjska skupnost bo zagotavljala sredstva za prenovo stanovanj in sofinanciranje pripadajočih skupnih delov in naprav zgradbe. Financiranje prenove obstoječih poslovnih povr-šin ter preureditev odpravljenih stanovanj in drugih prostorov v poslovne namene in nakupa nadomest-nih stanovanj pa bi potekalo iz sredstev odpravlje-nega državnega kapitala in s sredstvi najemnikov poslovnih prostorov. KONSTRUKCIJA FINANCIRANJA Postopek za prenovo zgradb bo potekal po nasled-njem vrstnem redu: a) Razgovori po principu enakopravnega dogo-varjanja o začasni ali trajni preselitvi stanovalcev prizadetih hiš v sodeJovanju z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi krajevnih skupnosti, kakor tudi urejanje premoženjsko-prav-nih zadev z etažnimi lastniki (lastna udeležba, lastni-ška menjava itd.) V kolikor rezultati dogovorov s stanovalci ne bi bili sprejemljivi za širšo družbeno skupnost, bo odbor po enakih kriterijih uvrstil dru-go hišo v program prenove. b) Izdelava posnetka obstoječega stanja zgradbe z ugotavljanjem poznejših prezidav in adaptacij. c) Izdelava programa bodoče ureditve hiše in po-sameznih namembnosti poslovnih dejavnosti. Pro-gram za posamezno hišo bo izdelan na osnovi potreb gospodarstva po poslovnih prostorih, na osnovi po-treb občine in KS, kjer se hiša nahaja, ob upošteva-nju interesa razvoja mesta in v skladu z Odlokom o namembnosti prostorov. č) Izdelava projekta prenove in zasnove bodočih stanovanjskih in poslovnih prostorov. d) Izvedba gradbeno-obrtniških in instalacijskih del. SEZNAM PREDLAGANIH ZGRADB V samoupravnem sporazumu o temeljih srednje-ročnega programa stanovanjske skupnosti smo si zadali nalogo, da bomo pospešeno odpravljali stano-vanja 6. in 7. kategorije. Naša skupnost je skupnos SOB Ljubljana Center - oddelkom za gradbene in komunalne zadeve spro-žila akcijo za popis stanovanj 6. in 7. kategorije. Akcija je bila izvedena preko krajevnih skupnosti. Ugotovljeno je bilo, da je na področju naše občine še 885 stanovanj 6. in 7. kategorije. Po sklepu 4. seje skupščine SSS Ljubljana Center pa je bilo v letih 1976 in 1977 odpravljenih že 160takihstanovanjskih enot. V letu 1978 načrtuje SSS Ljubljana Center odpra-vo 64 stanovanj 6. in 7. kategorije. Preko Odbora udeležencev Družbenega dogovora o postopnem Sredstva odpravljenega Sredstva najemnikov Sredstva SSS državnega kapitala poslovnih prostorov 1. Prenova 274 stanovanj 140,000.000 2. Prenova 3645 m2 obstoječih poslovnih prostorov in pripadajočega dela skupnih delov in naprav hiše 3. Pridobitev poslovnih površin a. nadomestna stanoVanja b. prenova pridobljenih poslovnih prostorov in pripadajočega dela skupnih delov in naprav hiše 15,000.000 21,100.000 36,000.000 36,000.000 21,100.000 36,000.000 30,000.000 155,000.000 93,100.000 87,100.000 odstranjevanju barak in stanovanj 6. in 7. kategorije in cca 36 enot preko ostalih možnih oblik. V skupnem številu 160 odpravljenih stanovanj-skih enot najnižjih kategorij so tudi upoštevana stanovanja hiš, ki so v prenavljanju in sicer Gornji trg 9 in 11, Stari trg 6 in Hrenova 17 - skupno 53 stanovanjskih enot. Politika odprave stanovanj 6. in 7. kategorije, ki jo je zavzela SSS Ljubljana Center, obsega naslednje smeri: - prenova stanovanj 6. in 7. kategorije - priključitev k drugi stanovanjski enoti (glede na funkcionalno povezanost oz. gradbeno zasnovo, - prekvalifikacija v poslovne prostore - prekvalifikacija v hišno pritiklino. Izvršilni odbor SSS in Koordinacijski odbor za odpravo barakarskih naselij in stanovanj 6. in 7. kategorije predlagata skupščini SSS Ljubljana Cen-ter naslednji program: preselitev iz stanovanj 6. in 7. kategorije in prenove stanovanj 6. in 7. kategorije. Program preselitve v letu 1973 12 enosobnih stanovanj a 43 m2 = 516 m2(adin 8.900) 459.240 10 dvosobnih stanovanj I a 56 m2 = 560 m2(adin 8.900) 498.400 10 trosobnih stanovanj a 77 m2 = 770 m2(adin 8.900) 685.300 32 stanovanj 1846 m2 16,429.400 Program prenove v letu 1978 32 stanovanj a 50 m2 = 1.600 m2 (a din 5.000) 8,000.000 Rezervirani kredit SSS Ljubljana pri LB: skupaj 24,429.400 Odprava 'škode, katero so povzročili potresi v letu 1976, je bila kot samostojna točka dnevnega reda trikrat na dnevnem redu IO, kot vzporedna vpraša-nja v obliki razreševanja premoženjskih, pravnih in drugih vprašanj, pa še štirikrat. Osnovni problem je v tem, da so štiri hiše, ki so ob potresih utrpele največ škode v mešani lastnini in da je večina priza-detih etažnih lastnikov upokojencev, najemniki družbenih stanovanj so odločno terjali sanacijo in s tem zagotovitev varnosti. Etažni lastniki so tudi zahtevali sanacijo, niso pa bili v večini primerov pripravljeni prispevati ustreznega deleža. Etažni lastniki zgradbe Cankarjevo nabrežje 27 so odklonili prispevek k predlagani sanaciji. Etažni lastniki zgradbe Rimska 2 so najprej odklonili prispevek za sanacijo. IO je obravnaval nastalo situacijo in pred-lagal EL zgradbe Rimska 2, da stanovanjska skup-nost v celoti financira sanacijo.EL pa naj prenesejo pravico uporabe podstrehe na stanovanjsko skup-nost. Stanovanjska skupnost bi v tem primeru na podstrešju zgradila najemna stanovanja. Do sedaj sta dva EL dala soglasje, ostali EL pa so soglasje odklonili ali. se še niso izjasnili. Najbolj zahteven problem pa predstavlja sanacija stolpičev Prule 1,3. Poleg naštetih opravil je IO vodil akcijo za prido-bitev finančnih sredstev za izvedbo sanacijskih del. Na IO in na Odboru za prenovo so bila večkrat zastavljena vprašanja, da je potrebno poleg prenove starega mestnega jedra prenoviti tudi Ljubljanski grad in urediti grajsko pobočje. Zato je IO pozdravil pobudo o sanaciji Ljubljanskega gradu. IO pa ni soglašal s finančno konstrukcijo oz. z deležem, ki ga mora prispevati naša stanovanjska skupnost in ob-čina Ljubljana Center. Stališča IO so bila pismeno posredovanalS SOb Ljubljana in IS SOb Ljubljana Center. Zaradi pomembnosti, ki jo predstavlja Ljubljan-ski grad za Ljubljano in za staro mestno jedro pred-lagamo skupščini, da družbeni dogovor sprejme. Izvršilni odbor je zaradi prekomernega onesnaže-vanja zraka v Ljubljani pristopil k zbiranju doku-mentacije, na podlagi katere bo mogoče določiti najbolj učinkovite ukrepe za izboljšanje razmer na tem področju. - Zbrani so podatki o površini stanovanj in po-slovnih prostorov na podlagi katerih je mogoče ugotoviti dejansko misijo škodljivih plinov. - Pripravljen je osnutek programa postopne sa-nacije individualnih kotlarn. Na osnovi odločbe sanitarne inspekcije pa so že v teku dela na priključitvi zgradbe Kidričeva 1, 3,5 in Trg OF 14 na daljinsko ogrevanje. Program sanacije individualnih kotlarn bo po-drobno opredelil način sanacije in vir energije, ki bo v bodoče ogreval posamezne zgradbe. Zaradi aktualnosti predlaga IO Skupščini stano-vanjske skupnosti Ljubljana Center, da sprejme sklep o priključitvi Roškega naselja na Toplarno. V zgradbi Hudovernikova 6 se nahaja kotlarna, ki je 17 let ogrevala vse štiri stolpnice in stanovanjske. bloke. V kotlarni je 10 kotlov domače proizvodnje in so povsem dotrajani. 2. 10. 1977 pa je prišlo do eksplozije enega kotla. Komisija, ki se je sestala, da bi ugotovila vzroke za eksplozijo, je ugotovila vrsto nepravilnosti, od kate-rih navajamo najpomembnejše. - Instalacije v kotlarni so zgrajene v nasprotju s tehničnimi predpisi. - Napake, ugotovljene ob tehničnem pregledu, niso bile nikdar odpravljene. - Kotlarna je 17 let obratovala na podlagi »zača-snega« uporabnega dovoljenja. Ker je do nesreče prišlo na začetku kurilne sezone, je bilo potrebno zelo hitro ukrepati, da stanovalci ne bi ostali na pragu zime brez ogrevanja. Posebna strokovna komisija je podala predlog možnih rešitev. Možnost, da bi usposobili kotlarno za ogrevanje z obstoječimi kotli, je bila s strani inspekcijskih služb zavrnjena. Zatosoostalevarian- Starost zgradb števifo v letih stanovanj Breg 4 527 8 Breg 8 352 ¦ 17 Ciril-Met. trg 11 476 3 Gornji trg 6 .107 4 Gornji trg 9 326 10 Gornji trg 11 471 8 Gornji trg 13 471 14 Gornji trg 15 ' 427 6 Gornji trg 24 214 23 Gornji trg 27 , 214 8 Gornji trg 28 214 8 Gornji trg 29 518 6 Gornji trg 30 -477 10 Križevniška 2 467 30 KriževniSka3 .119 9 Križevniška 5 317 18 Križevniška 6 370 6 Križevniška 7 .318 11 Križevniška 8 187 8 Mestni trg 17 328 22 Mestni trg 19 377 9 Petk. nabrežje 15 352 2 Petk. nabrežje 17 197 4 Salendrova 4 ' 448 13 Stari trg 11-a 187 17 Stari trg 17 377 11 Stari trg 21 377 12 Stari trg 32 192 9 Vodna steza 1 291 7 Vodnikov trg 5 227 9 Vodnikov trg 5-a ¦„ 227 2 Žabjak 6 617 12 te: ali takojšnja priključitev na Toplarno in možnost ogrevanja z zunanjim premičnim kotlom. IO se je odločil za postavitev začasnega kotla, ker je obstojala resna bojazen, da bi se dela na priključi-tvi na Toplarno zavlekla v zimo. Stroški priključitve na Toplarno znašajo na podla-gi projektantskega predračuna 4,000.000 din. Poročilo odborazadružbenopomoč V poročilu o delu odbora za družbeno pomoč za VI. sejd skupščine so bili delegati seznanjeni z dote-danjim potekom razdeljevahja stanovanj. Do tedaj, t. j. do aprila 1977 je bilo razdeljenih upravičenim prosilcem iz naše občine skupaj 261 stanovanjskih enot in sicer 188 delavcem z nižjimi dohodki, 48 upokojencem in 30 mladim družinam. Od VI. seje skupščine do danes pa je bilo razdelje-nih skupaj še 80 stanovanjskih enot, tako ni dobilo vselitvene odločbe še 32 prosilcev (upokojenci) z enotne prednostne liste iz naše občine. Gre za objek-ta U-3 in U-4 v Štepanjskem naselju, ki še nista vseljiva. Vse občinske stanovanjske skupnosti Ljubljane so v maju 1977 objavile III. natečaj za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in sicer na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za družbeno pomoč in izvaja-nju družbene pomoči na območju ljubljanskih ob-čin ter na podlagi (novega) pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj. Prosil-ci so imeli enomesečni rok za dostavljanje svojih pritožb, t. j. do 16. junija 1977. Potem, ko je strokovna služba odbora za družbeno pomoč stanovanjske skupnosti Ljubljana zbrala in uredila ter delno, v skladu z dogovorom, tudi točko-vala manjši del postavk iz točkovalnih zapisnikov skoraj 3900 prispelih vlog iz vseh petih ljubljanskih občin, delno pa je vloge tudi kompletirala z ustrezni-mi dokazili, smo te vloge dobili v našo skupnost v juliju in tudi v avgustu 1977. Takoj smo v skladu z dogovorom z vsemi ostalimi odbori za družbeno pomoč Ijubljanskih občin organizirali tudi v naši občini vse potrebno, da bi to obsežno, družbenopoli-tično pa zelo pomembno akcijo, opravili točno v skladu z določili enotnega pravilnika, ki velja za vse občinske stanovanjske skupnosti našega mesta in obenem tudi tako, da bi prosilcem v čimvečji meri pomagali pri uveljavljanju njihovih pravic ter pri tem spoštovali tudi skupno dogovorjen rok za izved-bo te akcije, to je do sredine oktobra 1977. Iz objavljenih predlogov prednostnih list je razvi-dno, da so občinske stanovanjske skupnosti objavi-le v predlogih svojih prednostnih list skoraj za 600 nižje število upravičenih prosilcev, ker so ugotovile, da ne izpolnjuje pogojev III. natečaja. Tako je torej bilo objavljeno v posameznih obči-nah naslednje število upravičenih prosilcev: Delavci z mlade Občina_________niijimi doh, upokojenci druiine skupaj Bežigrad 418 54 88 560 Center 417 141 80 638 Moste 527 75 107 709 Siška 497 67 125 689 Vič___________________516_________88_______161_______765 Skupaj:______________2375________425 561 3361 Odbor za družbeno pomoč je od odbora za družbe-no pomoč mestne stanovanjske skupnosti, nekaj pa tudi direktno od ostalih občinskih skupnosti prejel skupaj 716 vlog prosilcev. V predlog, ki je bil objav- ljen v Ljubljanskem dnevniku 6. decembra 1977 pa ni bilo uvrščeno skupaj 78 prosilcev in sioer 44 zato, ker niso izpolnjevali pogojev, 8 ker so dobili stano-vanje ali odselili, 24 pa, ker se je za njih ugotovilo, da niso iz naše skupnosti ali pa so črtani iz vrst prosil-cev, ker se je ugotovilo, da zasedajo stanovanja iz katerih so prosilci že enkrat dobili solidarnostna stanovanja. Iz poimenskega seznama prosilcev, ki niso bili uvrščeni na občinsko prednostno listo, ki ga bodo delegati dobili naknadno z gradivom za VII. sejo skupščine, pa bo razvidno, da gre dejansko za skupaj 634 prosilcev, ker je izvršilni odbor skupaj z odborom za družbeno pomoč na seji, dne 8. februar-ja 1978 naknadno črtal štiri prosilce s prednostne liste, ker so že dobili stanovanja po objavi liste dne 6. decembra 1977. Predlagamo, da skupščina da soglasje k takemu predlogu obeh odborov. Odbor za družbeno pomoč naše skupnosti je v zvezi z izvedbo te važne solidar-nostne akcije imel več sej, na katerih je sprejel programe akcije, sestavo komisij, kontroliral delo komisij, obravnaval predlog prednostne liste in z večino svojih članov aktivno in neposredno sodelo-val v delu devet 3-članskih komisij, skupaj s sode-lavci občinskega centra za socialno delo občine Ljubljana-Center ter predstavniki vseh 8 krajevnih skupnosti. Po opravljenem delu komisij je bila v prvih dneh oktobra 1977 v dveh dneh opravljena naknadna seštevalna in logična kontrola vseh točkovalnih pol in pregled kompletnosti in utemeljenosti priloženih potrdil k prošnjam. Ta kontrolni pregled so opravili nekateri člani odbora za družbeno pomoč in predse-dniki komisij - vendar ne za tiste prosilce, pri katerih so poprej opravljali ogled stanovanjskih ra-zmer, ampak pri drugih. Razen tega je pred tem delno kontrolo opravila tudi strokovna služba odbora. Seveda pa je kljub temu prišlo do manjšega števila napak, ki so jih prosilci navajali v svojih pripombah v roku po obja-vi občinske liste t. j. od 6. decembra 1977 do 6. januarja 1978, kar pa ni omembe vredno pri skoraj 10.000 vpisanih in otočkovanih podatkih vseh upra-vičenih prosilcev, saj gre skupaj za okoli 10 takih napak, ki v večini primerov niso bistveno vplivale na uvrstitev prosilcev na listo in ki so tudi popravlje-ne. V nadaljevanju navajamo statistične podatke, pri-pravljene na podlagi pomembnejših elementov iz točkovalnih zapisnikov vseh upravičenih prosilcev. 1. Na občinski prednostni listi, ki je bila objavlje-na 6. dec. 1977 so bili uvrščeni upravičeni prosilci, ki stanujejo na območjih naslednjih krajevnih skup-nosti in sicer: Delavcl struk- Krajevna z niijiml upoko- mlade sku- tura skupnost dohodki Jenci družine paj (%) 1. Stara Lj. 99 38 8^ 14l 22 2. Poljane 63 26 7 96 15 3. Tabor 62 16 18 96 15 4. Prule 41 20 14 75 12 5. Kolodvor 49 10 8 67 11 6. Vodmat 44 11 8 63 10 7. Ajdovščina 33 12 8 53 8 8. Gradišče______________26________H)_________9 45 7 Skupaj:________________417_______141 80 638 100 Prosilci so v tabeli razvrščeni po krajevnih skup-nostih, tako da so najprej navedene skupnosti, ki imajo največje število prosilcev. Samo v prvih treh krajevnih skupnostih je torej 52% vseh prosilcev, kar govori o tem, da so v teh bivalni pogoji najslab-ši. 2. Število družinskih članov pri prosilcih doka-zuje, da gre le izjemoma za številnejša gospo-dinjstva, saj je iz spodnje preglednice razvidno, da je le pri nekaj več kot 5% od skupnega števlla prosilcev število članov gospodinjstva večje kot 4 (t. j. 5,6 all 7 članov). Le pri delavcih z nižjimi dohodki je 5 ali več članov gospodinjstva pri okoli 8% prosilcev: Stevllo Deiavco ilanov s nttjiml upoko- mlade struk- totp. dohodkt jencl drutlne ikupaj tura 7 1 - - 1 - 8 4 - - 4 5 28 3 - 31 6 4 114 6 7 127 20 5 142 12 56 210 33 2 113 34 17 164 29 1________16_______86_______^_______101_______16 SKUPAJ; 417 141 80 638 100 V nadaljevanju navajamo podatke o drugih važ-nejših podatkih, ki so pripravljeni iz statistične ob-delave vseh točkovalnih zapisnikov: 3. Dohodek na člana gospodinjstva: Ze v poročilu o opravljenem delu po II. natečaju smo delegate seznanili z mnenjem odbora za družbe-no pomoč naše skupnosti, da bi se moralo Stevilo točk pri prosilcih z izredno nizkimi dohodki na družinskega člana ustrezno zvišati, saj bistveno vplj-va na socialno stanje družin prosilcev. Kot je razvidno iz novega pravilnika, ki ga je sprejela tudi naša skupščina na VI. seji aprila 1977, pa ta predlog ni bil sprejet od strani ostalih skupno-sti, tako da je ostalo število točk glede višine dohod-ka nespremenjeno, t. j. od O do največ 50 točk. Kolikšno je število prosilcev poprečnega dohodka na družinskega člana je razvidno iz naslednjega pregleda: Mm. popr. dohodek na 61. drui. f oip. v primer javl * Druilne (truk- St. povpr. met. tUt. i nlck. mlade sku- tur« totk OD v SRS v I. 76 dohodkl upok. dru*. paj X 0 nad 50-60% (2.034,00-2.440,80 dln) 97 81 56 233 37 10 nad 45-50% (1830,60-2.034,00 din) 84 12 9 75 12 20 nad 40-45% (1627,20-1.830,60 din) 95 18 6 79 12 30 nad 35-40% (1423,80-1.827,20 din) 60 12 2 74 12 40 nad 30-35% (1220,40-1.423,80 din) 58 10 5 73 11 50 manj od 30% (manj od 1220,40 din)_______93 8 3 104 16 Skupaj: _________________417 141 86 638 100 Zlasti pa so nizki poprečni dohodki na člana dru-žinskega gospodinjstva pri delavcih z nizkimi do-hodki, kjer je prosilcev z meseCnimi dohodki na člana gospodinjstva do 1627 din, kar 61% od vseh prosilcev, medtem ko je pri upokčjencih 21% in pri mladih družinah le 12% vseh prosilcev. 4. Vrsta stanovanjskega razmerja: Pri tem so se komisije dosledno držale pravilnika in točkovale podnajemniška razmerja s 70 točkami, sostanovalsko (tudi bivanje v samskih domovih iti pri ožjih sorodnikih) s 50 točkami, imetnike stano-vanj ske pravice na neprimernem stanovanju pa tudi s 50 točkami. Stevilo prosilcev vseh treh kategorij po vrstah stanovanjskega razmerja je razvidno iz naslednje tabele: Delavci Vrata itanov. z niijiml upoko- mlade »ku- itrukt. raimerja__________dohodkl Jencl drutlne paj______% 1. podnajemniki 98 18 28 144 23 2. sostanovalci 93 5 39 137 21 3. imetniki stan. pravice nad neprimernimgtan. 179 117 8 304 48 4. brez stanov. pog. (črne v»elitve)_________47_______1_______5 53_______8 5. Glede stanovanjske površine, ki odpade na 1 člana družinskega gospodinjstva so se komisije dr-žale pravilnika in so do 4 m2 na 1 člana točkovale z 72 točkami in tako naprej po lestvici, ki je v pravilniku, do najmanj 6 točk za površino nad 17 m2 na 1 člana. Na posebnem pregledu je spodaj navedeno, koli-ko je odpadlo površine na 1 člana družinskega go-spodinjstva po posameznih kategorijah prosilcev: Stanovanjska povrtlna, delavci ki odpade na 1 člana x niijiml upoko- mlade goipodlnjstva_____________dohodki Jenci drut. »kupaj do 4 m2 52 2 10 64 od 4-3 m2 37-6 43 od 5-6 ma 54 5 9 68 od 6-7 m1 22 3 9 34 od 7-8 m! 40 3 4 47 od 8-9 m2 28 10 4 42 od 9-10 m' 33 8 6 47 od 10-11 m2 34 3 5 42 od 11-12 m2 26 11 4 41 od 12-13 m2 15 5 6 26 od 13-14 m! 11 8 5 24 od 14-15 m2 21 2 3 26 od 15-16 m2 5 8 2 10 od 18-17 m2 . 6 7 3 16 nad 17 m2 27 71 4 102 brez stanovanja 6 - - 6 SkupaJ 417 141 80 638 Iz zgornjih podatkov se lahko ugotovi, da je nad 55% stanovanj oz. stanovanjskih enot vseh prosil-cev, pri katerih odpade manj kot 10 m2 na 1 člana gospodinjstva, sicer je to po posameznih kategorijah prosilcev različno. Do 10 m2 na 1 člana je pri 2/3 delavcev z nižjimi dohodki, 22% pri upokojencih (kar je razumljivo, saj so večinoma le sami ali še z 1 družinskim članom) in 60% pri mladih družinah. To govori o veliki utesnjenosti in prenaseljenosti, ki bo delegatom še bolj razumljiva, če jih opozorimo na to, da je po veljavnem pravilniku o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovani predvideno za eno osebo 28 m2, za dve osebi do 42 m* za 3 osebe do 57 m2 in za štiri do 66 m2 stanovanjske povrSine! 6. Soclalno-zdravstveno stanje gospodinjstev oz. družin prosilcev. a) Za razne primere bolezni otrok prosilcev so člani zdravniške komisije pri stanovanjski skupno-sti Ljubljana na podlagi zdravniških potrdil— spe-cialističnihzdravstvenihzavodovtočkovali z 20,40, 60 točkami bolezni otrok prosilcev in to za prosilce iz vseh ljubljanskih občin. Če ugotovimo samo to, da so iz naše občine pr6sil-ci vseh kategorij predložili kar 277 zdravniških potr-dil za svoje otroke, ki so jih zdravniki - sodelavci stanovanjske skupnosti Ljubljana upoštevali in ustrezno točkovali, pomeni, da je skoraj 3/4 njihovih otrok bolnih, kar je, kot so ugotovili zdravniki, v večini primerov posledica neustreznih in nemogo-čih bivalnih pogojev. To seveda ni čudno članom komisij, ki so lahko na licu mesta ugotavljali, da otroci bivajo s starši npr: - v preurejenih drvamicah, - v tako vlažnih kleteh, da niso primerna za nobe-no skladišče, oz. v nekdanjih skladiščih, — v zasilnih podstrešnih prostorih, ki so tako hladna pozimi, da bi bila dobra le za shrambo živil, ne pa za ljudi, — v prostorih, ki so predelani iz hleva oz. konjuš-nice, — v bivših poslovnih prostorih, ki jih ne bi hotel uporabiti noben obrtnik oz. OZD brez velikih adap-tacij, — v bivših garažah in v številnih skupnih sobah, v katerih je po 5-8 ljudi in podobno. b) Glede zdravstvenega stanja samih prosilcev (prosilk) pa izgleda vsaj na podlagi točkovanih zdravniških potrdil, da ni situacija v naši občini prav nič bpljša, saj jih je kar 314 bolnih. Tako je skupaj z otroki m ugotovljenimi boleznimi njihovih staršev kar 550 bolnih družinskih članov. Ker moramo upoštevati, da je naknadno, v roku od 6. dec. 1977 do 6. januarja 1978, predloženo in od zdravnikov točkovano še 94 zdravniških potrdil po-meni, da je boJnih kar 644 članov družinskih gospo-dinjstev prosilcev iz naše občine, torej več kot je vseh upravičenih prosilcev (638). Tako je torej več kot po eden v vsaki družini bolan, seveda v povpreč-ju. Dejansko je situacija taka, da so tudi 3 oz. 4 članske družine sicer redke, vendar le zdrave, na drugi strani pa so zelo številne družine prosilcev, kjer je npr. vsak od 5 članov družine bolan in je dobil tudi ustrezno zdravniško potrdilo o tem. Lahko torej ugotovimo, da je zdravstveno stanje velikega števila (okoli 70%) družin prosilcev zaskrbljujoče in da bi bilo glede tega potrebno izdelati posebno analizo s predlogi nujnih ukrepov ter jo predložiti vsem druž-benim dejavnikom, ki sodelujejo pri zagotavljanju sredstev za izgradnjo solidarnostnih stanovanj in odpravo barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije. 7. Bivanje v neprimernih stanovanjih so komisije točkovale v skladu z določili pravilnika in sicer: a) bivanje v kolibah, začasnih ali zasilnih stanova-njih in stanovanjih VI. in VII. kategorije s 150 točkami. Kategorija stanovanj se je v veliki večini primerov lahko ugotavljala na podlagi opravljenega točkovanja stanovanj v letu 1973, ki je bilo podlaga za določitev stanarin^, V ti dve kategoriji spadajo le stanovanja, ki so bila tedaj točkovana z do 50 točka-mi. Takih, to je najslabših stanovanj so komisije ugotovile pri delavcih z nižjimi dohodki 149 (36%), pri upokojencih 72 (51%) in pri mladih družinah 13 (16%). Skupaj je bilo takih stanovanj torej 234 ali 37% od vseh 638 stanovanj, kar potrjuje sicer že znano dejstvo o najslabšem stanovanjskem skladu v Ljubljani, s katerim razpblaga ravno naša občina. b) Bivanje v vlažnem-mračnem, kletnem ali pod-strešnem stanovanju so komisije točkovale s po 120 točkami. Takih stanovanj je bilo — 95 pri delavcih z nižjimi dohodki (23%), 28 (20%) pri upokojencih in 7 (9%) pri mladih družinah. Skupaj je takih stanovanj bilo torej 130 oz. 20% od vseh stanovanj. c) Bivanje v vlažnem stanovanju oz. v kletnem ali podstrešnem stanovanju so komisije v skladu z določili pravilnika točkovale s po 80 točkami. Takih stanovanj je bilo 69 (16%) pri delavcih z nižjimi dohodki, 14 (10%) pri upokojencih in 12 (15%) pri mladih družinah. Skupaj je bilo takih stanovanj 95 oz. 15% vseh pregledanih stanovanj. d) Brez točk zaradi bivanja v neprimernih sta-novanjih, so ostale prošnje tistih prosilcev, katerih stanovanja oz. stanovanjske enote (sobe), komisije niso mogle razvrstiti v nobeno od zgornjih kategorij stanovanj (od a—c). Takih stanovanj je bilo pri delav-cih z nižjimi dohodki 104 (25%), pri upokojencih 27 (19%) pri mladih družinah kar 48 (oz. 60%). Skupaj je bilo takih stanovanj 179 oz. 28% vseh stanovanj. Pri tem pa moramo poudariti, da nikakor ne gre za ugodne stanovanjske razmere, saj so pri skoraj polo-vici, t.j. 83 takih stanovanjih, ki niso točkovana zaradi neprimernosti, sostanovalska razmerja, pri 47 pa so podnajemniki. Sem spadajo tudi prosilci iz nekaterih samskih domov z območja naše občine. 8. Stalno bivanje v Ljubljani je točkovano v skladu z določili pravilnika in sicer za vsako leto bivanja nad 5 pa do 15 let s po 20 točkami, torej največ lahko s po 200 točk. To je obenem največje število točk, ki jih je bilo mogoče dobiti za posamez-ni element točkovanja, ker se je s tem hotelo zagoto-viti določeno prednost prosilcem, ki dalj časa bivajo v Ljubljani v neurejenih stanovanjskih in drugih pogojih. Koliko prosilcev po vseh treh kategorijah je bivalo v Ljubljani določeno število let, je razvidno iz na-slednjega pregleda: delavci št. z nižjimiupoko- mlade sku- struk. Stevilo let________toik dohodkl jenci druž. paj % nad 14-15 in več let 200 177 132 50 359 56 nad 13-14 let 180 13 1 1 15 2 nad 12-13 let 160 11 1 2 14 2 nad 11-12 let 140 16 - 1 17 3 nad 10-11 let 120 25 2-27 4 nad 9-10 let 100 13 4 1 18 3 nad 8-9 let 80 15 1 - 16 3 nad 7-8 let 60 22 - 2 24 4 nad 6-7 let 40 26 - 3 29 4 nad 5-6 let 20 19 - - 19 3 do 5 let ___________0________80-20 100 16 V prvi skupini, ki je dobila maksimalno število točk iz tega naslova je kar 94% od vseh upokojencev, 62% od vseh mladih družin in le 42% od vseh delav-cev z nižjimi osebnimi dohodki, kar pa bi vplivalo le v primeru, če bi imeli enotno prednostno listo za vse kategorije prosilcev skupaj. Temu pa ni tako, saj bo pripravljena sicer enotna lista, yendar deljena na tri kategorije. 9. ^aposlitev v Ljubljani je za vsako leto nad 5 let in do 10 let točkovana po pravilniku s po 20 točkami, torej največ s 100 točkami. Koliko prosilcev po vseh treh kategorijah je bilo zaposlenih v Ljubljani dolo-čeno število let pa je razvidno iz naslednjega pregle-da: delavci št. z nižjimiupoko- mlade sku-strukt. Število let________točk dohodki jenci druz. paj % ' nad 9-10 in več let 100 196 120 5 321 50 nad 8-9 let 80 22 - 1 23 4 nad 7-8 let 60 22 3 6 >"31 5 nad 6-7 let 40 40 1 7 48 7 nad 5-6 let 20 36 - 9 45 7 do 5 let______________0_______101 17 52 170 • 27 SkupaJ______________________417 141 80 638 100 Delavci z nižjimi dohodki so delali v Ljubljani povprečno nad 7-8 let, upokojenci nad 8-9 let, mlade družine manj kot 5 let. Relativno kratka delovna doba v Ljubljani za upokojence ni odraz dejanskega stanja, saj npr. številni upokojenci, ki so prejemniki družinske pokojnine iz tega naslova sploh niso dobili točk. Predlagamo, da skupščina sprejme to poročilo in s tem potrdi delo komisij za ogled stanovanjskih ra-zmer upravičenih prosilcev in tudi delo odbora za družbeno pomoč. Ljubljana,8.II.1978 ODBOR ZA DRUŽBENO POMOČ Predlog izvršilnega odbora, da skupščina sprejme naslednje sklepe: 1. Izvršilni odbor, ki je skupaj z odborom za druž-beno pomoč obravnaval poročilo odbora za družbe-no pomoč dne 8. II. 1978 predlaga skupščini, da sprejme to poročilo in potrdi delo komisij in odbora za družbeno pomoč pri sestavi občinske prednostne liste. 2. Sprejme se predlog občinske prednostne liste kot je bil predložen delegatom za sejo skupščine, to je vključno z vsemi popravki prednostne liste, ki je bila objavljena v Lj. dnevniku 6. decembra 1977 in sicer: - 60 pri delavcih z nižjimi dohodki - 22 pri upokojencih, - 12 pri mladih družinah (seznam dobijo delegati kasneje) 3. Ne sprejmejo se pripombe in predlogi pri sku-paj 33 prosilcih (26 delavci z nižjimi dohodki, 4 upokojenci in 3 mlade družine) po seznamu, ki jih bodo dobili delegati za sejo kasneje. 4. Črtajo se iz objavljene prednostrie liste z dne 8. XII. 1977 naslednji prosilci, ker so že dobili stanova-nja v svoji OZD in sicer: a) delavci z nižjimi OD: 1. Ravnik Miroslav, Zarnikova 4 2. Judež Milena, Korytkova 28 3. Mežnarič Francka, Metelkova 12 b) mlade družine: 1. Valič France, Ilirska 32 5. Sprej me se v vednost seznam 44 prosilcev, ki ne izpolnjujejo pogojev natečaja, 2, katerih so prošnje prispele po roku in 8, ki iz drugih vzrokov ne izpol-njujejo pogoje natečaja ali pa so že dobili stanovanje potem, ko so oddali prošnje za stanovanje. 6. Soglaša se s predlogom odbora za družbeno pomoč stanovanjske skupnosti Ljubljana, da se upravičenim prosilcem III. natečaja namesto prvot- no planiranih 440 stanovanjskih enot, razdeli 650 stanovanjskih enot, pri čemer se uporabi za nakup teh stanovanj sredstva za družbeno pomoč ljubljan-skih občin iz leta 1977 in večino sredstev za leto 1978. 7. Delegaciji naše skupščine v Skupščini stano-vanjske skupnosti Ljubljana se naroča, da se na seji stanovanjske skupnosti Ljubljana zavzema za pri-bližno naslednji predlog razdelitve stanovanj po posameznih kategorijah in sicer: - 430 stanovanjskih enot za delavce z nižjimi dohodki - 100 stanovanskih enot za mlade družine - 120 stanovanjskih enot za upokojence, ker taka udeležba posameznih kategorij prosilcev pri delitvi stanovanj približno odgovarja tudi skup-nemu številu posameznih kategorij prosilcev na III. natečaju. 8. Pri dodelitvi stanovanj po III. natečaju naj se do največje mere spoštujejo standardi pravilnika o tem, koliko m2 stanovanjske površine pripada druži-ni oz. gospodinjstvu glede na število članov in ne dodeljevati stanovanj, ki so trenutno na razpolago ne glede na število članov oz. tako ustvarjati pogoje za možnost podnajemniških razmerij, ki so sicer v solidamostnih stanovanjih sploh nedovoljena. 9. Delegati skupščine sprejmejo v vednost obve-stilo o tem, da bo po sprejemu enotne prednostne liste vseh ljubljanskih občin po III. natečaju in javni objavi tistega dela upravičenih prosilcev, ki bodo dobili stanovanja - vendar pa pred končno razdeli-tvijo stanovanj - na ravni stanovanjske skupnosti Ljubljana delala posebna komisija, sestavljena iz predsednikov odborov za družbeno pomoč od ljub-ljanskih občin. Ta komisija bo po posebnem ključu še enkrat pregledala utemeljenost uvrstitve nekate-rih prosilcev na prednostno listo. V primeru event. ugotovljenih nepravilnosti bo komisija zadržala izvedbo sklepov posameznih stanovanjskih skup-nosti (seveda le za tiste prosilce, pri katerih se ugoto-vijo napake) in o tem obvestila stanovanjske skup-nosti. Realizacija finančnega načrta za leto 1977 Finančni načrt v Realizacija PRIHODKI 000 din v 000 din indeks I. Sredstva za kreditiranje stanov. izgradnje - priliv v 1. 1977 121.797 122.334 100 II. DRUŽBENA POMOČ 45.833 38.372 84 III. SREDSTVA STANOVANJSKIH HIŠ IN POSLOVNIH PROSTOROV - stanarine . . . 29.073 26.879 92 - najemnine ¦ ' , ' 13.640 16.232 119 - priliv ETL___________ " '____________________________________________ 5.348____________- SKUPAJ: 48.061 43.111 ' 90 IV. SREDSTVA ODPRAVLJENIH SKLADOV - razpoložljiva sredstva pret. leta • .. . - • 18.435 17.235 93 - priliv sredstev od anuitet 12.700 11.012 87 SKUPAJ: 31.135 28.247 91 V. NAJEM POSOJIL PRI POSLOVNI BANKI - prenova stanovanjskih hiš ~ 14.000 14.561 104 - pokritje škode po potresu 9.400 2.515 27 - sanacija dvigal ¦ 8.400 6.436 77 SKUPAJ: 31.800 23.512 74 V/a DOTACIJA SO CENTER ZA ODPRAVO POSLEDIC POTRESA - 2.500 VI. DRUGA SREDSTVA - obresti na stanovanjska sredstva 200 4.266 211 VII. SREDSTVA DOMA SAMSKIH DELAVCEV____________________________________4.300________4.300_______100 SKUPAJ PRIHODKI: ' 283.126 266.602 94 Finančni načrt Reallzacija ODHODKI_______________________________________________________________v 000 din v 000 dln Indeki I. ZDRUŽENA SREDSTVA ZA KREDITIRANJE NAKUPA STANOVANJ OZD, ETL, INDIV. GRAD. IN SOLID. AKCUE 121.797 122.334 100 II. DRUŽBENA POMOC - združ. sred. za nakup stan. za del. z nizkimi OO, mlade družine, upokojence, subvencion. stan. prisp. za dij. domove in domove ostarelih, prispevek za raziskov. SKUPAJ: 45.833 38.372 84 III. SRED8TVA STANARIN, NAJEMNIN IN PRISPEVKOV ETL - sredstva, s katerimi gospodarijo zbori stan. (t. v.) 8.827 7.017 79 - sredstva i. v., s katerimi razpolagajo zbori stan. 2.916 2.680 92 - sredstva stanarin in najemnin, s katerimi razpolagajo zbori stanovalcev pri KS in odbor za gosp. 14.289 17.183 120 - stroški izvajanja programa inv. vzdrževanja 1.650 1.650 100 - sredstva za rač. dela stan. ETL 250 99 40 - sredstva amort. za nakup. stan. in posl. prost. vlagateljev 7.195 6.271 87 - sredstva za modernizacijo posl. prostorov 970 1.224 126 SKUPAJ: ' ', 36.097 36.124 100 IV. PRENOVA MESTA - odpravlj. posledic potresa 7.850 1.223 16 - vrač. sred. na i. v. 1.555 2.515 162 - sanacija dvigal 7.650 3.392 44 - vračilo sred. na i. v. 750 1.560 208 - sanacija Hrenova 17 14.000 11.350 81 - nakup stanov. za odpravo VI. in VII. kateg. ter prenova Gornji trg 9, in Stari trg 6 29.000 681 2 - načrtovanje in drugi stroški 2.135 1.333 62 SKUPAJ: 62.940 22.004 35 V. DRUGI PREDVIDENI IZDATKI IN POGODBENE OBVEZNOSTI - delo Staninvesta 5.000 5.478 110 - delo banke - provizija 1.200 99 8 DRUGE OBVEZNOSTI - zavarovanje 758 889 114 - zakloniSče 868 864 101 - civilna zaščita 280 258 92 - stroški odborov SSS 551 551 100 - poslovni stroški del. skup. 1377 1416 103 - pomoč Hs pri KS 640 231 36 - izdelava doku. za odpravo tahšč onesnaženja okolja 800 * 192 24 - drugi izdatki - 295 - - sredstva za razporeditev med letom 698 - - SKUPAJ: "~ " 12.159 10.243 84 VI. SAMSKI DOM TABOR____________________________________________________4.300________4.300 100 SKUPAJ: 283.126 233.427 82 v OOOdin RAZLIKA MED PRIHODKIIN ODHODKI____________________________________________________________+33.175 PREDVIDENA PORABA OSTANKA PRIHODKOV v letu 1978____________________________________________________________________________________________ 1. zaprenovoHrenoval7 , 3.211 2. za popravila dvigal 3.800 3. vračilodelastanarinlastnikomlastniikonajemniikihttanovanj r , 860 4. ostalidohodki 1.600 5. pripravljalna dela za prenovo hii Gornji trg 9,11 in Stari trg 6 (že plačano v letu 1978) 1.918 6. za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije in prenovo 21.786 ŠKUPAJ: ] ~ 33475