Za tvojo reklamo novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italv št. 49 (988) Čedad, četrtek, 23. decembra 1999 Telefon 0432/731190 2£W yr F*.., ' .V~ V lieto 2000 • • z večjim optimizmom Hitro ku blisk gre mimo an tuole lieto 1999. Medtem ko se parpravjamo na Božične an Novolietne praznike lahko nardimo obračun preteklega lieta. An mislemo, de ne more biti negativen. Največji rezultat tudi za nas, an ne samuo zaradi solidarnosti, je zaščitni zakon za jezikovne manjšine v Italiji, ki ga je predsednik Carlo Azeglio Ciampi podpisu an tiedan od tega an je že objavljenje v uradnem listu. Tiste sile, ki so naspruotne manjši-lam, an tudi telekrat smo videli dost jih je an kako muoč imajo, so bile premagane. Troštamo se, de tel zakon je odparu pot tudi našemu. Slovenci v Italiji ga tarkaj liet strpno an kura-žno čakamo an smo ga zasluzil. Po drugi strani je tri-eba reč, de levosredinska vlada an koalicija so se obvezale do Slovencev in Slovenije an v parvi polo-ici januarja pride na dne- vni red v zbornico. Močnuo se je v lietu 1999 razvilo sodelovanje znotraj slovenske manjšinske skupnosti v Italiji, v glavnem smo znali poiskati vse kar imamo skupnega an še posebno združiti sile za skupni interes manjšine. Trieba bo še buj pogumno hoditi po tisti poti, pa čeprav prihaja tudi do interferenc in motenj. Vemo, de je prava pot. Narbuj šibki smo v tem lietu na ravni krajevnih uprav, še posebno, kar se tiče deželne uprave, ki je uklenjena v svojem imobi-lizmu an zatuo niema tiste propulzivne sile, ki bi pomagale našim krajem se razvijati. Upajmo, de lieto 2000 parnese kiek novega an na Deželi. Vsem braucem an naročnikom doma an po svie-tu želimo, de bi veselo an v mieru preživieli božične praznike, de bi jim lieto 2000 pamesu vse kar si želijo. Dragi brauci, prihodnja številka Novega Matajurja izide 6. januarja 2000. Naš urad bo zapart od 27. do 31. decembra. 6. januarja bo v Čedadu že 38. Dan emigranta Glasba, Beneško gledališče in pozdrav županje Brune Dorbolò 6. januarja ob 15. uri bo v teatru Ristori v Čedadu tradicionalni, že 38., Dan emigranta. Beneško gledališče nam bo predstavilo Lju-bezan, Ujska, Lakot Ru-zanteja, ki ga režira Marjan Bevk. V kulturnem programu so tudi ansambel Cunjarji iz Barda, harmonikaški orkester Glasbene šole iz Spetra in mladi rezijanske folklorne skupine. Pozdravne besiede v imenu slovenskih organizacij videmske pokrajine bo letos prinesla Bruna Dorbolò, špetrski Zupan. Sottoscritto a Castelmonte il patto tra Comuni transfrontalieri Firmata la “lettera d’intenti”, il confine diventa opportunità É stato un atto formale, ma di una valenza storica, la firma apposta da sedici amministratori italiani e sloveni, sabato, a Castelmonte, sulla “lettera d’intenti” che rappresenta il primo passo per l’i- stituzione di un’Euregio, una regione che non tiene conto dei confini nazionali ma li oltrepassa, unendo enti .pubblici italiani, sloveni e carin-ziani. A fare gli onori di casa è stato il sindaco di Prepotto, Gerardo Marcolini. Accanto a lui l’assessore regionale alle autonomie locali, Giorgio Pozzo, e il presidente della Provincia di Udine, Carlo Melzi, mentre da parte slovena il massimo rappresentante è stato il sottosegretario del ministero per l’agricoltura, Marko Verbič. Gran parte del merito di questa iniziativa va comunque alla Comunità montana delle Valli del Natisone, il cui presidente Giuseppe Marinig ha spiegato come “dal patto tra i comuni delle nostre Valli, dellTsonzo e la Provincia di Udine si possono gettare le basi per un nuovo sviluppo delle aree di confine”, (m.o.) segue a pagina 7 Četrtek, 23. decembra 1999 Ieri si è tenuta a Pulfero l’ultima assemblea dell’anno della Comunità montana Valli del Natisone. Tra gli argomenti affrontati, l’adozione del bilancio di previsione del 2000 e le indennità di carica agli amministratori. All’ordine del giorno anche due documenti presentati dai consiglieri del Ppi Stefano Gasparin e Valter Pinton sul tema della tutela delle minoranze linguistiche. Nel primo si chiede al presidente Giuseppe Marinig di attivarsi presso i Comuni perché diano attuazione alle disposizioni della legge sulle “Norme in materia di tutela delle minoranze linguistiche storiche”, in particolare per l’avvio della procedura di delimitazione dell’ambito territoriale in cui si applica la legge, per l’adozione di opportuni criteri per l’uso della lingua locale nei consigli comunali e nell’assemblea della Comunità e per l’adozione in tutti i comuni di “toponimi conformi alle tradizioni e agli usi locali”. Un secondo ordine del giorno del Ppi Legge tutela, il Ppi esorta i Comuni a metterla in atto chiede a Marinig “di farsi future intitolazioni di strade portavoce presso le ammini- ed edifici pubblici siano fatte strazioni comunali affinché tenendo in debito conto per- sone delle Valli del Natisone che si sono distinte nella valorizzazione della storia, della lingua e della cultura locale e siano stati momento di unione e promotori del progresso delle nostre Valli”. Non manca, anche stavolta, l’interpellanza di Sergio Mattelig, del gruppo dei moderati, sulla denominazione anche in lingua slovena e in quella friulana della Comunità montana delle Valli del Natisone. DALEWA bis SAM PROTI KLONIRANJU \ u —■- ^ PRlET Mas Pisn 2P i IZ j Rima Adm Stojan Spetič I Spet je kriv koledar izhajanja pred prazniki, da moram pisati rimsko pismo, medtem ko v senatu čakam na seznam ministrov druge D’Alemove vlade. Zjutraj sem bil na sedežu ministrstva za dežele. Katja Bellillo je sklicala nas delovni odbor in nanj povabila tudi predstavnike Confemili, zveze jezikovnih manjšin. Prišli so skoraj vsi. Vzdušje je bilo praznično, saj je pravkar izšel uradni list z zakonom o okvirni zaščiti. Sestanek je bil v veliki dvorani ministrstva, kjer so svoj čas potekali tudi konkla-vi kardinalov. Palača je bila namreč last papežev. Katja je udeležencem pojasnila, da je njen namen pospešiti tudi uveljavljanje sprejetih pravic na terenu. Manjšinske organizacije prosi za operativno sodelovanje, že pri snovanju pravilnikov in norm za izvajanje. Notranje ministrstvo pa je medtem razposlalo prefekturam zainteresiranih dežel okrožnico, v kateri jih opozarja na vsebino zakona in nujnost, da pokrajine in občine spodbu- dijo k čim hitrejši določitvi zaščitnega ozemlja. K sodelovanju pri oblikovanju norm za izvajanje zakona bomo poklicali tudi šolsko, zunanje in druga ministrstva. Pogovorili smo se tudi o januarski razpravi o “slovenskem zakonu”, za katerega morajo pristojni uradi pripraviti finančno-tehnično poročilo, čeprav še niso bili definirani zadnji popravki. Maselli sklicuje namreč pred razpravo še zadnje srečanje vladne koalicije. Bellillova je funkcionarjem naročila tudi, naj se takoj lotijo dela, ki jim ga naročajo parlamentarna priporočila o zaščiti Romov in judovskih skupnosti. Skratka, dela, res ne manjka. Res upam, da bo Katja ostala, kajti navdušenja, ki ga izkazuje v tem svojem delu, ne more zamegliti niti občasno izzivanje naših “poklicnih nergačev”. *** Po seji na ministrstvu (in poklicnih opravilih) sem se zaklepetal s prijateljem, ki je blizu Bosellijevim socialistom. Vedel sem, da se še pogajajo z D’Alemo, pa me je zanimalo za ozadje. Tako mi je prijatelj povedal, kate- re govorice krožijo na ta račun. Padec D’Alemove vlade, naj bi povzročil iz Hammametha sam Bettino Craxi, ki je zameril, da mu niso omogočili vrnitve v domovino. Na svobodi, seveda. Tako je čudežno ozdravil in že plete niti maščevanja. D’Alemo je ošibil, pa je Boselliju naročil, naj postavi zelo trde pogoje za vstop v vlado in koalicijo. Predvsem dva ministra. Doslej je SDI imel samo ministra Piazzo, ki je skrbel za državno birokracijo. Zdi se, da je D’Alema sprejel pogoj in ponudil socialistom izbiro Ottaviana Del Turca, ki sedaj predseduje komisiji za boj proti mafiji. Vendar naj bi “triperesna deteljica” ponudbo zavrnila: minister naj bo sam Boselli. Zakaj? Ker bi moral zapustiti mesto evropskega poslanca, v Strassbo-urg bi šel tedaj “Bobo” Craxi. Družini v Hammamethu bi bilo zadoščeno. Posebno še, če bi Boselli kot minister zapustil tudi tajništvo SDI in ga prepustil Bobu Craxiju. Tako bi si D’Alema na seje vladne koalicije spet nakopal Craxija, čeprav v formatu “junior”. To naj bi vedel tudi Cossiga, ki je pozabil preprosto resnico, da je Craxi bil obsojen na skoraj deset let zaporne kazni in je ubežal pravici. Torej ni “politični begunec”, pač pa “obsojenec na begu”. Razlika je na dlani. Novi obrazi na čelu slovenske TV Pred dvema tednoma je svet slovenske radiotelevizije imenoval nova odgovorna urednika informativnih programov televizije in radia. Za novega šefa elektronskega medija je bil imenovan Uroš Lipušček, dosedanji dopisnik iz New Yorka, ki je zamenjal Lada Ambrožiča. Na radiu pa bo odslej za novinarsko uredništvo odgovarjal Bojan Veselinovič. Takoj po imenovanju smo v slovenskih medijih zabeležili prve komentarje, ki so si bili različni, več pa je bilo pozitivnih mnenj, še posebno kar zadeva zamenjavo na televiziji. Tudi revija Mag je namenila novim imenovanjem svoj komentar. Janez Mar-keš ugotavlja, da “prav zadušljive so bile interpretacije, da je bila nacionalka pod vodstvom Lada Ambrožiča desno usmerjena, radio pa levičarski. Ce je to res, potem se je na televiziji zgodil levi udar, na radiu pa ne, saj je postavitev že tako levičarska.” V nadaljevanju Magov novinar ocenjuje vprašanje avtonomije obeh nacionalnih medijev in ugotavlja. “Hvalevredna avtonomija nekaj televizijskih novinarjev v političnih zadevah je namreč vseskozi postavljena v povsem neenakomerno razmerje do drugega programa, ki je v svojih sporočilih večkrat premočno političen: rečeno naravnost, nacionalna TV že doslej ni zadovoljevala interesa javnosti in nacionalnega interesa, temveč se je mnenjsko naslanjala na centre politične moči, ti pa so v igri besed na desničarski televiziji povsem levičarski, točneje nomen-klatumi v povsem jasnem in na kontinuiteti izpeljanem pomenu besede... Na radiu so stvari še bolj jasno strukturirane in nastavljene v kritično držo do manjšine in pozicije, ne pa do centrov moči, kot da bi bila Slovenija hasburško cesarstvo, in ne praktičen re-formkomunizmu utemeljena republika.” Priznam, da ne sledim vsem programom televizije in ne poslušam intenzivno slovenskega radia. Lahko pa rečem, da v tolikšni meri gledam in poslušam slovenska osrednja medija, da lahko tudi sam ocenim, če sta bolj levo ali desno naravnana. Zaradi povedanega se s kolegom Markešem povsem ne strinjam, še posebno kar zadeva televizijo, ki se mi zdi, da si marsikdaj in še posebno v nekaterih informativnih sporedih “privošči” levico oziroma “nomenklaturo” oziroma “sile kontinuitete”. Rad bi spomnil na sobotni utrip po osrednjem večernem dnevniku, ki je večkrat naravnan v smislu kritike, tudi za vsako ceno, do vladnih in sil kontinuitete, kot se temu pravi v Sloveniji. Med drugim na televiziji sledim domači nanizanki, ki govori o gospodarskih špekulacijah in kvarni povezavi med gospodarstvom in politiko. Med glavnimi botri kriminalnogospodarskih spletk, stoji Zupan, ki je sila podoben bivšemu ljubljanskemu županu. Ne samo, da igralec nosi isto brado in očala in da je enako počesan, celo brezrokavnik je rumene barve, kar je bila značilnost oblačenja do pred kratkim ljubljanskega prvega občana in danes ambasadorja onstran Velike luže. Ali naj verjamem, da so si scenaristi in režiser čisto slučajno omislili takšno osebnost in ji določili takšno fi-zionomijo? Ali ni šlo, raje, za točno dogovorjeno in izbrano županovo osebnost. Ali ni to grob napad na nekega političnega predstavnika in na stranko, ki sodi med “sile kontinuitete”? (r.p.) Ancora un sindaco “rosso” Sindaco “rosso” Dino Pucer è il nuovo sindaco di Capodistria. E-sponente della Lista associata (ZLSD) come il sindaco uscente Irena Fister, Pucer ha superato il suo antagonista, il liberalde-mocratico Petrič, nel ballottaggio di domenica scorsa, ottenendo il 56% dei voti. Bassa comunque l’affluenza al voto che ha toccato appena il 32%, scendendo ulteriormente rispetto al primo turno. Nel consiglio comunale di Capodistria, che conta 32 membri, 10 consiglieri appartengono alla ZLSD, 7 alla LDS, tre sono espressione della comunità nazionale italiana. Incontro a Bled Il capo delegazione slovena nel negoziato con l’Unione Europea, Janez Potočnik, ha ospitato nei giorni scorsi a Bled i colleghi dei cinque paesi in prima fila nel processo di integrazione europea: Ungheria, Polonia, Estonia, Cipro e Repubblica Ceca. I negoziatori hanno manifestato l’auspicio che il ne- goziato si possa concludere per tutti entro la fine del 2001 in modo che i primi paesi possano entrare nell’UE entro il 1. gennaio 2003. Gaspari nel mirino Socialdemocratici (SDS) e democratici cristiani (SDKD) hanno presentato una mozione di sfiducia nei confronti del ministro delle finanze Mitja Gaspari, accusato di essere direttamente responsabile di tutta una serie di irrego- larità compiute nei diversi ministeri. É una mossa dell’opposizione di destra con un chiaro risvolto politico, ha detto Gaspari, respingendo le accuse. Trasparente l’intento dell’opposizione di coinvolgere nell’operazione anche i popolari (SLS) e far traballare il governo. In parlamento se ne discuterà a febbraio o forse marzo del prossimo anno. Solidali con il Kosovo Nel paesi di Ura Terezi- ve, nei pressi di Dakovica, 220 kosovari hanno ritrovato un tetto nella Slovenska vas (paese sloveno). Ciò è stato reso possibile dalla solidarietà concreta della Slovenia. A questo fine sono stati infatti raccolti 70 milioni di talleri. Firma rimandata Il parlamento sloveno non ha ancora ratificato l’accordo di collaborazione transfrontaliera con la repubblica di Croazia. Si tratta di un documento im- portante che oltretutto riguarda da vicino la vita ed il lavoro di circa 200 mila persone. Su proposta del partito popolare la questione è stata rimandata a dopo le elezioni politiche croate. L’accordo non sarebbe vantaggioso per la Slovenia. Al contrario invece è stato ritenuto vantaggioso l’accordo riguardante la tutela dei beni. E quest’ultimo accordo è stato ratificato. Va detto tuttavia che da parte croata i due docu-meti vengono considerati in relazione tra di loro. E dunque la reazione non si farà attendere. novi matajur O Kultura Četrtek, 23. decembra 1999 Zaključni Božični koncert z vsemi zbori kupe bo 26. na Liesah An v Božiču imajo muoč naše korenine ■ IP J 111 n ’ •/. ‘ afilli dii Ép g* jy i mS Ankrat je bila samuo De-vetica. Tist moment velike an glaboke pobožnosti, ko so se judje parpravjal na Božic, se je na žalost poča-so poCaso zgubu. Ratalo je buj moderno gledat televi-žjon. V zadnjih lietih pa vi-demo, de je tala liepa navada nazaj oživiela. Očitno ima Devetica močne an glaboke korenine. Ankrat so ble samuo naše stare slovienske božične piesmi, potle v marsikateri cierkvi niso ble moderne vic tudi tiste ne. Na srečo smo vsi počaso zastopil, de tistega velikega bogastva, ki so nam ga pustil naši te stari ga ne smiemo zamietat an tudi pozabit ne. An spet živi po naših dolinah tradicionalna božična piesam. Zatu-ole se muormo v parvi var-sti zahvalit pevskemu zboru Pod lipo, ki je že lieta an lieta nazaj začeu napravjat Božični koncert. An Gorski skupnosti Nadiških dolin, ki je tolo iniciativo vzela v svoje roke an jo arzšerila na vse naše doline an na vse pevske zbore. Lietos na Božičnih koncertih v Prestentu, Obuorči an Landarju smo zastopil, de tala je narbuj liepa kulturna manifestacija v naših dolinah. An naši ljudje jo imajo zlo radi, saj so se povsierode zbral v velikem številu. Ne samuo, lahko smo se na svoje uha prepričal, de iz lieta v lieto raste tudi kvaliteta pevskih zborov, ki imajo pru za Božič edino priložnost, de se tudi vsi med sabo poslušajo. Vse se je lietos začelo v Prestentu, kjer smo poslušal ries dober koncert. Vsi zbori, od domačega Chei del vi-ners do Pomladi iz Laz, Ne-diških puobu iz Podbunie-sca an Rečana z Lies so ubrano piel an nam ustvarili pravo božično atm fero. Bluo nam je tudi vseč videt, kakuo se spoštujejo an le-puo zastopijo med sabo Furlani an Slovenci, kar so nam še narbuj jasno pokazal tisti od zbora Rečan, ki so njih piesmi predstavli le po slo- vensko an furlansko. Druga štopienja bo, kadar se tudi furlanski pevski zbor navade almanjku adno slovien-sko piesam. V liepi cierkvici Svetega Antona v Obuorči je biu drug koncert. Poslušal smo moški zbor Matajur iz Kle-nja, zbor Don Luigi Miloc-co iz Tavorjane an Pod lipo iz Bamasa. Program piesmi je biu zlo tesnuo povezan z domačo tradicijo pa tudi in- ternacionalen. An je bluo res lepo doživetje, čeprav je bla cierkuca skor premajhna za sparjet že samuo pieuce, morta viedet publiko. Kaj-šan je godemju an, ries, bi bluo trieba upoštevat an tu-ole, saj je težkuo še piet v taki situaciji. Po drugi strani pa ima pru Gorska skupnost, ko želi objet an vključit v tolo iniciativo vse vasice an doline. An še posebno tiste buj odmaknjene, kjer Skupen nastop v Landarju, vodi dirigent Davide Clodig se malo kada kiek zgodi so buj uriedne podpuore an je lepuo, de tel božični praznik jih ne pusti ob strani. Tretji koncert, ki je biu ries nieki posebnega, je biu v nediejo popudan v Landarju. Odparu ga je “orkester” učencev Glasbene Suole iz Spietra. Mladim godcem so se po parvi skladbi doložli še pieuci otroškega pevskega zbora Dvojezične osnovne šole, ki so zapiel Kole- do an Božični zvonovi. Ene in druge, posebej an vse kupe, je vodu Davide Clodig. Zelo pridni vsi, od parvega do zadnjega. Za njimi je zapiel zbor San Leonardo, ki je adan od tistih zboru, ki narvič cajta pojejo po naših dolinah an je dosegu dobro kvaliteto. Potle so paršli pred utar pieuci zbora Tre valli, ki ima samuo kakih pet liet, je pa še narbuj po-* • seban, zatuo, ki zbiera ljudje iz vič far an dolin. Na koncu so zapiele še Beneške korenine, ki jih vodi Davide Clodig. Zbor, ki se predstavlja tudi z glasbeno spremljavo, Zeli valorizirati domačo in širšo slovensko glasbeno tradicijo, tako ljudsko kot avtorsko. Na koncu so se vsi kupe, otroci an odrasli, spet posta-vli pred utar an kupe zapiel an zagodli Stille nacht -Sveta noč - Astro del ciel. Bluo je lepuo an ganljivo tudi videt, kakuo se prepletata ljudska an visoka kultura, kakuo se lepuo naša mladina vključuje v kulturno dielo za daržat pri življe-njeu najbolj avtentično slovensko kulturo. Vsak od treh koncertov se je zakljuCu s praznovanjem ob dobrotah, ki so jih ponudli v vsaki fari. Takuo se je prijateljstvo med pieuci an vsemi drugimi ljudmi še krepilo. Se narbuj živahna fešta pa bo gotovo v nediejo 26. decembra, ko bo ob 17. uri na Liesah, zaključni koncert z vsemi zbori. An tudi skupno praznovanje je adna od pozitivnih stvari tele lepe an pri-lubljene manifestacije. I corsi di sh mo a Udine si tengono già da dieci anni Er; .a di a tek ! dell i striale '.............. .gnani” di Udine, un istituto dove a-vevo già insegnato alcuni anni prima, che mi incarica di tradurre dall’italiano in sloveno la dichiarazione di gemellaggio con un analogo istituto tecnico industriale sloveno, il “Branko Brelih” di Nova Gorica, con il quale, già allora, l’istituto udinese aveva ottimi rapporti di collaborazione scientifica e ricreativo-spor-tiva. Passa quasi un decennio, gli scambi ad ogni livello si infittiscono. La frontiera diviene sempre più un fatto amministrativo, strade che avevano unito nei secoli popolazioni della stessa matrice culturale vengono ripercorse, la gente incomincia a pensare ad un futuro europeo comune. In quest’ottica nasce nell’autunno del 1989, al “Malignani” di Udine e al “Brelih” di Nova Gorica, l’idea di organizzare un corso di lingua slovena a Udine nell’arco delle attività culturali dell’istituto e un corso di italiano a Nova Gorica nel quadro dell’offerta culturale dell’Istituto “Branko Brelih”, che rap presentava, allora come oggi, una delle maggiori realtà scolastiche della città slovena. Il corso di Udine, reso possibile dalla collaborazione didattica con l’Istituto per l’istruzione slovena di S. Pietro al Natisone, comprendeva agli inizi incontri settimanali da ottobre a giugno con lezioni che avevano più il sapore della conversazione che quello della lezione scolastica in senso stretto e frequentabili quindi anche da chi aveva dimenticato da tempo cosa significasse sedersi ad un banco di scuola. L’idea di organizzare un corso di sloveno al “Malignani”, non era nata così per caso ma si riallacciava alle esperienze positive che l’istituto aveva avuto durante la ricostruzione dopo il terremoto del 1976, quando esperti sloveni avevano tenuto vari corsi per insegnare ai nostri esperti le nuove tecniche antisismiche sperimentate anni prima con successo in Jugoslavia per la ricostruzione di Skopje e Banja Luka, due città gravemente colpite dai terremoti negli anni sessanta. Era nato così un interesse nuovo per la cultura e la lingua slovene anche nell’ambito del corpo insegnante, per cui i primi corsi avevano un carattere prevalentemente interno, per passare in seguito ad un servizio rivolto a tutta la cittadinanza. E chi sono i fruitori di questi corsi, quantificabili sino ad ora in oltre trecento? Innanzi tutto ci sono coloro che, pur essendo sloveni, oppure di madre o padre sloveno, non hanno potuto, per vari motivi frequentare scuole slovene ed ora tentano di apprendere una lingua loro negata. Ci sono poi i compagni o le compagne di persone di nazionalità slovena per i quali la lingua slovena ha una forte connotazione affettiva, ed infine coloro che, attraverso percorsi culturali alle volte difficili e sofferti, riscoprono radici slovene sottaciute, negate in passato o addirittura sconosciute: sono in genere i nostri Beneciani e i Resiani. Una categoria a parte è rappresentata dagli intellettuali impegnati nella difesa dell’identità friulana che cercano somiglianze e punti d’incontro tra le due lingue e culture ed infine da coloro che vedono nello studio dello sloveno un’opportunità di avanzamento nella carriera o di miglioramento della posizione economica. Una lingua è lo specchio di una collettività, di un modo di pensare, di una cultura, per cui apprendere una lingua significa, al tempo stesso, scoprire la cultura del popolo che le parla. Quindi accanto allo studio dello sloveno si sono tenute parecchie conferenze sulla storia, la poesia, la politica slovene, tenute da studiosi, saggisti e poeti, approfondendo in modo particolare il cammino storico e culturale degli Sloveni in Italia, da Tarvisio, passando per la Bene- eia, fino a Trieste. Ritengo infatti che non si dovrebbe dimenticare mai come la componente slovena sia parte essenziale della realtà della nostra regione, voluta dal legislatore a statuto speciale, anche per la presenza della lingua e quindi della cultura slovena in queste nostre terre e come questa realtà sia motivo di arricchimento per tutti e per ciascuno di noi in modo particolare in questo momento storico in cui i popoli europei, da una parte e dall’altra di quella che fu una vergognosa divisione imposta all’Europa, vanno riscoprendo quanto li unisce e quanto poco li divide. Marino Vertovec Madotto PROFUMI - BIGIOTTERIA ACCESSORI MODA MAKE UP CIVIDALE DEL FRIULI Corso Mazzini, 28 - Tel. 731250 ARVAL JMìSUDO LANOÓME »■ PARIS MARBEKT CLINIQUE Četrtek, 23. decembra 1999 La gente della Slavia non si è mai tirata indietro di fronte al lavoro, alla fatica e sono note la sua costanza e pervicacia quando si propone degli obiettivi. Non si sarebbero affermati i nostri emigranti in tutte le parti del mondo, non a-vrebbero assicurato ai figli un sicuro avvenire, se non avessero avuto quella profonda stima di sè e fiducia nelle proprie capacità. Le famiglie rimaste nelle valli non sono state da meno ed hanno fatto di tutto per aiutare i figli nell’ascesa sociale. “Nardisi žuje tu glavi, ne na rokah!” ha sbottato una volta mio padre, non certo per indicarmi una strada più facile di quella tradizionale e, sotto altre forme ogni genitore ha cercato di invogliare i figli verso un affrancamento culturale e professionale. - Oltre la metà dei diplomati del nostro campione aveva meno di 29 anni; si era diplomata nell’ultimo decennio; - il 70% dei 407 diplomati lavorava e di essi il 4% continuava a studiare; - il 19,2%, i più giovani, continuavano gli studi universitari e solo il 6,6% era in cerca di lavoro. Cosa facevano dunque i 281 diplomati che erano in condizione lavorativa? Gliel’abbiamo chiesto. Secondo me è significativo il fatto che il 36% degli attivi operi all’interno delle strutture pubbliche (poste, scuola, sanità, difesa, ecc.) vedi grafico 2). L’industria ne assorbe poco meno di un quarto, seguita da artigianato e commercio (14% ciascuno). L’agricoltura, che secondo il P.U.R (Piano Urbanistico regionale) del lontano 1975 doveva e-sprimere la principale vo- L’indagine dello Slori sui diplomati della Slavia friulana - 7 Lavoro, anche quest’erba potrebbe diventare verde Distribuzione dei diplomati per fasce d'età anni 19/23 26% anni 39/43 13% anni 34/38 17% anni 24/28 26% anni 29/33 18% piaceva loro, anche se tra gli studi fatti e il tipo di lavoro non vi era affinità. Non sto ad elencare le professioni che i diplomati a-vrebbero sognato...; è bene solo evidenziare che l’87,7% di essi erano convinti che avevano “scarse, pochissime o nessuna pos-sibilità”di esercitarle nelle valli. Ma tant’è, i beneciani hanno i piedi saldi per terra, non si fanno illusioni e non piangono se non ottengono la “luna”. Pare che quelli rimasti nella Slavia ci tengano a rimanerci. Infatti 1’81 % dei nostri prevede di rimanerci e quasi la metà afferma di “tenerci molto”. Le cose cambiano in meglio? Pare che vi sia una inversione alla tendenza centrifuga. In fin dei conti non si sta poi così male in queste valli, anche se qualche volta... “di lacrime”. La società, le mentalità e la cultura rurali si stanno trasformando rapidamente in qualcos’altro. L’orizzonte, non solo fisico, si allarga, si moltiplicano i rapporti economici, linguistici, culturali e cresce il bisogno di nuovi a-dattamenti. Contemporaneamente, proprio da un allargato confronto, si smitizza “l’orto del vicino” che ha l’erba “più verde” ed all’invidia subentra la voglia della cura del proprio. Chissà che piano piano, sfruttando meglio le possibilità dei nostri giovani, anche il nostro “orto” non divenga “verde”... allora ad invidiare saranno gli altri. -7- Riccardo Ruttar cazione economica della zona (era stata decretata la sua caratteristica “silvo-pa-storale”) occupa un risicato 5,7% degli attivi. Dalla mole di dati che sono stati raccolti posso evidenziare qui solo i più significativi, ed anche questi in modo schematico. - La stragrande maggioranza dei diplomati attivi fa l’impiegato (43,4%) e a questi si aggiunge il 14,6% di insegnanti. - Un quarto degli attivi si è qualificato come operaio o assimi' (24,9%); quattro di numero sono gli “agricoltori” (1,4%). Il doppio di questi ultimi sono i dirigenti, il 5,7% i liberi professionisti e il 6% i lavoratori in proprio. - Coloro che lavorano all’interno del territorio della Slavia non arrivano a un terzo (31,3%). Di poco più elevata è la percentuale di coloro che si spingono quotidianamente nel civi-dalese e verso il triangolo della sedia (37,4%). I restanti vanno oltre rimanendo per lo più in ambito provinciale, e solo il 3,9% e-sce per lavoro fuori regione. - I tre quarti dei lavoratori (74,9%) raggiungono il posto di lavoro nel tempo medio di 30 minuti e nell’86,3% dei casi usano la loro auto. Solo otto lavoratori hanno riferito di usare un mezzo pubblico (2,7%). Abbiamo chiesto ai d; plomati se erano soddisfatti del guadagno e i tre quarti di loro hanno espresso parere favorevole; non solo, otto su dieci hanno detto che il lavoro che facevano Settore professionale dei diplomati in attività Trasporti comunic. 3% Agricoltura 5,5% nmmercio 3,4% vK ■ Pubblica. ammiri. 36% Credito, e assic. 3% e Po Artigianato 13,4% Industria 23,7% CONFEZIONI KONFEKCIJE Vidussi 46 abbigliamento 46 tessuti 46 arredamento 46 pellicceria 46 sport CIV1DALE - CEDAD Piazza Picco Tel. 0432/730051 Scuolabus, gli ultimi contributi Pubblichiamo di seguito gli ultimi nominativi di coloro che hanno dato un proprio contributo per l’acquisto dello scuolabus della scuola privata bilingue di S. Pietro al Natisone: Gaila e Miloš 100.000; Zadružna kraSka banka - Opčine 2.000.000; Anonimo 100.000; nonna A-malia 50.000; Daniele Trinco 50.000; Silvana Malalan 100.000; Lavinia Bemardi-nis 60.000; Solidarnostni sklad Benečija -Cividale 10.000.000; Antonella, Vladi e Nicola 65.000; Comune di Grimacco 2.200.000; Silvana Malalan 50.000; Comunità montana Valli del Natisone 500.000; Marino Vertovec (per il corso di sloveno organizzato all’istituto Malignani) 300.000; Mariagiulia 50.000; Nicola, Via-di, Antonella 50.000. La scuola bilingue di S. Pietro ringrazia tutti coloro che hanno dimostrato la loro generosità permettendo l’acquisto dello scuolabus, strumento essenziale per l’attività dell’istituto. Ne approfitta per rivolgere a tutti un caldo augurio di buone feste e di un felice anno nuovo. Un secolo di bambini nel calendario Sonisi Raccolte le fotografie di generazioni di fanciulli Ci sono i bambini di Cividale di tante generazioni, quelli dei primi anni del secolo, delle guerre e dei dopoguerra, quelli degli anni del boom economico e quelli di oggi. É dedicato a loro il calendario «Ambarabà cicì cocò... Bambini a Cividale» realizzato dalla Società operaia di mutuo soccorso e istruzione di Cividale. L’iniziativa è stata presentata sabato, nella sede del sodalizio, dal presidente Paolo Moschioni, dal suo vice Renato Dandone e dal direttore del Centro di ricer- ca e documentazione della Som-si, Mauro Pascolini. Ogni mese del calendario riporta immagini di bambini cividalesi ritratti nei vari decenni assieme a brani di poesie o filastrocche, in italiano o friulano, dell’epoca. L’ultima foto è quella, eseguita poche settimane fa, dell’ultima generazione di bambini ritratti in piazza del Duomo. Il calendario sarà dai prossimi giorni in vendita nelle librerie ed edicole cittadine. Il ricavato verrà devoluto ad un’associazione che si occupa di bambini disagiati, (m.o.) Četrtek, 23. decembra 1999 Pred kratkim odobreni zakon za ovrednotenje in zaščito jezikovnih skupno- Slovenski jezik dobiva vse več dostojanstva kako je danes s tistimi mladimi, ki so obiskovali dvojezično Solo na zaCe- IV/ J vZ-1 IVV/ V 11X11 OIVU pilV/ ..—v j | -J Q *7*1 7 VI * UJ VXIV.II V/ O VJI ’ sti je izredno pomembna Od tečajev prestopa slovenščina pogosteje tudi prag državne šole tkU, leta 1984... civilizacijska pridobitev za vseh petnajst jezikovnih skupnosti v Italiji in seveda tudi za našo deželo. S tem zakonom dobivajo jeziki manjšinskih skupnosti tisto dostojanstvo, za katerega je bilo potrebnih toliko let prizadevanj in neskončnih bojev. Zakon prinaša pomembne novosti tudi za našo skupnost v videmski pokrajini, saj tudi formalno odpira pot rabi slovenskega jezika. Ker je jezik osnovno razpoznavno sredstvo identitete neke skupnosti in torej tudi najveCje jamstvo za to, da se bo ohranila, je pričakovati, da bo z novim zakonom do njega še veCja pozornost. O sedanjem položaju slovenskega jezika v videmski pokrajini, o njegovem poučevanju in možnih perspektivah smo se pogovarjali z ravnateljico špetr-ske dvojezične šole Živo Gruden. ”Ce želimo narediti str- njen pregled, kakšen je danes položaj glede poučevanja slovenskega jezika, lahko ugotovimo, da so se priložnosti za uCenje slovenskega jezika v videnski pokrajini pomnožile. V zadnjih letih je za to vse veC interesa in povpraševanja iz različnih razlogov". Kje vse pa se danes po-uCuje slovensko v videnski pokrajini? ”No, lahko začnemo kar z dvojezičnim otroškim vrtcem in šolo, kjer je otrok iz leta v leto veC. Letos se je poleg tega zaCel popoldanski teCaj za dijake nižje srednje šole v Spetru. Slovensko se pouCuje že par let tudi na osnovni šoli v Tipani, v Terski dolini pa je občina Bardo organizirala tudi popoldanski teCaj v Njivici. Redne teCaje slovenščine za odrasle že veC let prireja KD Ivan Trinko v Čedadu, tam pa poteka tudi poseben teCaj za oficirje vojske (za potrebe trilate- '4 ralne brigade). Dolgoletna tradicija so nadalje teCaji na zavodu Malignani v Vidnu, v Centi je teCaj slovenščine na pobudo tretje univerze, medtem ko je bil lani teCaj jezika tudi v okviru IRFOP za prodajalce Vidussija. Živa Gruden V Reziji so na šoli vpeljali pouk rezijanskega narečja in kulture, v Kanalski dolini pa poteka veC tečajev v organizaciji Slovenskega središCa Planika, z novim letom pa bodo, kot kaže, po začetnih poskusih zaceli tudi na šolah". V Reziji je letos stekel celoletni šolski program domačega jezika in kulture Tudi pisati po rezijansko Za ohranitev jezika je nujna povezava med šolo in kulturnimi organizacijami v dolini V Reziji je prišlo z letošnjim letom do kakovostnega premika pri poučevanju rezijanskega narečja in kulture na šolah. Novembra je stekel naCrt, za katerega se je zavzelo pristojno didaktično ravnateljstvo v Moggio Udinese in predvideva lekcije o rezijanski kulturi in jeziku skozi vse šolsko leto. V vsakem razredu so lekcije najmanj enkrat tedensko. Morda se bo komu to zdelo malo, a glede na to, kar je bilo še pred leti, gre nedvomno za znaten napredek. "Nekaj se je glede tega zaCelo v osemdesetih letih, vendar so bile takrat lekcije rezijanskega jezika in Luigia Negro kulture redkejše. Bolj redno se je zaCelo po letu 91", nam je povedala Lui- Y//j V eiBPiceou augura Buone Feste FERRAMENTA - CASALINGHI - UTENSILERIA LEGNAMI - ELETTRODOMESTICI - MATERIALE ELETTRICO - COLORI - ARTICOLI DA REGALO ŽELEZNINA - GOSPODINjSKI ARTIKLI - ORODJE LES - ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI APARATI -ELEKTRIČNI MATERIAL - BARVE - DARILA CIVIDALE ČEDAD Via Mazzini 17 Tel. 0432/731018 già Negro, odgovorna za dejavnosti urada Zveze slovenskih kulturnih društev v Reziji. "Pri tem nam je pomagala občinska uprava, zaslužen pa je bil tudi odgovorni za srednje šole Alfredo Barbieri. Bil je v Reziji trideset let in je videl, kako se domaCe narečje in kultura izgubljata, Ce sta odsotna iz šole. Tako so se na pobudo kulturnega društva organizirala predavanja ali ciklusi tematskih lekcij na šolah. Sodelovali so Pavle Merkìi, Igor Tuta, Walter Colle, Silvana Paletti in drugi. To je bilo na srednji šoli, za osnovno šolo pa je bil potreben nekoliko dru- gačen pristop, kjer je sodelovalo še veC domačih kulturnih delavcev". Luigia Negro je prepričana, da je prišel čas, ko je treba k vprašanju poučevanja domaCega narečja in kulture na šolah pristopiti bolj sistematično: "Letošnja pobuda didaktičnega ravnateljstva dovolj jasno priCa o tem, da je v šolo prodrla občutljivost do tega, kaj iz vzgojnega vidika pomeni navezanost na lasten jezik in kulturo. Treba je začeti uporabljati rezi-janšCino tudi v pisni obliki, pomembno pa je zlasti to, da se usposobi primeren uCni kader. Bistvena pa je tudi povezava med šolsko in izvenšolsko stvarnostjo". Po oceni Luigie Negro obstajajo v Reziji še vedno nesporazumi o osnovnih rečeh. Na tej podlagi še vedno marsikdo misli, da je biti Slovenec enako kot biti državljan Republike Slovenije. "Treba je ustvariti priložnosti, da se ljudem pojasnijo določeni pojmi, kajti na nevednosti se rojeva veliko predsodkov. Sedaj je pomembno tudi to, da se ljudem razloži, kaj prinaša novi zakon za jezikovne skupnosti, ki je za ohranitev našega jezika in kulture zelo pomemben". (D.U.) Skratka, smo priCa nekemu pozitivnemu razmahu na tem področju. "Gotovo je v zadnjih letih odpadlo mnogo predsodkov. Poleg tega je prisotna veCja ozaveščenost, da je jezik potreben, po drugi strani pa gre tudi za praktično plat vprašanja. Slovenija je postala bolj zanimiva, v raznih sektorjih je vse veCje povpraševanje po ljudeh, ki znajo slovensko. Za slovenski jezik doslej še ni bilo tako ugodnih razmer". Po tvojem je torej možno nadoknaditi vsaj nekaj tega, kar je bilo izgubljeno? "Oprosti, Ce v Izraelu po 2000 letih širijo hebrejščino, zakaj ne bi bili mi po dveh generacijah optimisti glede slovenščine v videnski pokrajini? Jezik ima perspektivo, Čeprav je marsikje pretrgana vez slovenščine kot prvega jezika, ki ga govorijo starši z otrokom. Vendar, pomembno je zaledje in vez z jezikom je še v veliki meri preko no-notov". Kako pa se slovenski jezik obnese pri otrocih v dvojezični šol? "Slovensko govorijo brez zadrege in tudi nimajo občutka, da se jim bo ne vem kaj zgodilo, Ce slučajno reCejo nekaj narobe. Bodo paC popravili ob drugi priliki. Pri odraslih je paC ta filter moCnejši". Kako pa govorijo izven šole? "Pretežno italijansko, kajti dominantni jezik okolja je italijanščina. Sola sama ne more spreminjati okolja, zato je potrebno otrokom tudi izven šole nuditi CimveC. Potrebnih je CimveC dejavnosti, pomembni sta, recimo, glasba in kulturno udejstvovanje, bistven pa bi bil šport, pri katerem bi se uporabljalo slovenski jezik". VeCkrat se sprašujem, Lahko je dovolj zgovoren primer dan odprtih vrat, ki ga je šola priredila prejšnji teden. Vabljeni so bili tudi nekdanji uCenci, najstarejši imajo danes 19 let in zanimivo je, da so prišli prav vsi. Pokazali so, da so na to izkušnjo še vedno zelo navezani. Ce bi imeli priložnost nadaljevati s študijem na nižji srednji šoli, bi bila seveda njihova jezikovna podlaga boljša. Kaj od znanja slovenščine ostane po osnovni šoli, je danes povsem odvisno od staršev in okolja". Letos je stekel projekt "Lingue 2000“ z uvedbo tečajev slovenščine tudi na nižjo srednjo šolo v Spetru. To je le korak naprej... "Vsekakor je to pomembna pobuda. Gre za 240 ur uCenja jezika v treh letih s konCnim potrdilom o znanju. Po tem projektu lahko uCenci dobijo v Ljubljani potrdilo, neke vrste spričevalo o aktivnem znanju slovenščine. V okviru nove šolske mature bo teCaj veljal kot "credito formativo - uCni kredit", kar pomeni, da znanje slovenščine prinaša točke". Je o letošnjem začetku teCaja na srednji šoli že mogoCe izreci neko oceno? "Dobro kaže. Nekaj zapletov je z učbeniki, zato se je paC treba še prilagajati. Razmišljati je treba o nadaljevanju dela v tej smeri. Nadaljne ugodne pogoje nudi nova šolska reforma, odločilno pa bo prispeval naš zaščitni zakon, Čeprav so se odprle nove možnosti že z nedavno odobritvijo zakona za jezikovne skupnosti. Slovenskemu jeziku se odpirajo doslej najboljše perspektive, zato mu bo treba nameniti vse veC pozornosti". Dušan Udovič Stringher gioielli Via Manzoni 11/13 CIVIDALE DEL FRIULI Tel. Fax 0432/731168 novi matajur četrtek, 23. decembra 1999 6 Iniziativa editoriale della cooperativa Novi Matajur di Cividale Kosovel in quattro lingue Alcune poesie per l'infanzia in sloveno, italiano, friulano e tedesco Quattro versioni diverse con le belle illustrazioni di Mojca Cerjak Knjige Una nuova pubblicazione, o meglio quattro, saranno tra pochi giorni disponibili per chi ama la poesia in generale e in particolare quella per l’infanzia. Sono freschi di stampa, infatti, i quattro volumi, in altrettante lingue, che riportano dodici poesie di Srečko Kosovel, una delle figure di spicco della letteratura slovena, e non solo di questo secolo. Le poesie, dedicate ai bambini, erano state già pubblicate tempo fa nella versione originale, in sloveno, dalla rivista Galeb, accompagnate dalle illustrazioni di Mojca Cerjak. La cooperativa Novi Matajur di Cividale, che pubblica la rivista, ha deciso di riproporre i componimenti e le stesse illustrazioni in un unico volume, facendoli però tradurre anche in italiano, friulano e tedesco, per permettere la conoscenza dell’opera a chi ha forse poca dimestichezza con Kosovel e con la sua poesia. L’iniziativa è stata resa possibile dal contributo del Ministero della Cultura sloveno. La versione in lingua tedesca, che contiene anche quella originale, è stata coedita dalla Založba Drava. Le traduzioni sono state realizzate da Michele Obit per l’italiano, Stefano Mo-ratto per il friulano e Maja Haderlap per il tedesco. La pubblicazione, redatta con bravura da Majda Zeležnik, mette in risalto u-na vocazione forse ai più sconosciuta di Kosovel, quella per la poesia d’infanzia, nella quale comunque trapelano sentimenti e parole che sono state il cardine della sua produzione complessiva. Se da poesie come “Deček in sonce” o “Da-nuška” emergono gli aspetti più classici della letteratura d’infanzia, in altre, come “Polno pest”, “Na večer” o “Tista bela pot” risaltano temi come il senso della famiglia e dell’affetto e il paesaggio tipico di Kosovel, quello del Carso. Non mancano nemmeno fate e folletti, figure fantastiche che incutono senz’altro simpatia. La scelta di dedicare i-dentico risalto ad ogni versione permetterà a molti - Nato a Sežana nel 1904, Srečko Kosovel morì a Tomaj ad appena ventidue anni il 27 maggio 1926. Per risparmiargli le angustie e i pericoli del fronte vicino, i genitori gli fecero frequentare il ginnasio a Lubiana, finito il quale il giovane proseguì all’università della stessa città, studiando lingue e letterature romanze e filosofia. Fece attivamente parte alla movimentata scena giovanile e letteraria del primo dopoguerra, animando gruppi e lasciando significative impronte in varie riviste d’epoca sia con la pubblicazione dei propri testi di poesia o saggistica, pensiamo in particolàre a friulani, italiani e àlle popolazioni di lingua tedesca - di confrontarsi con un autore che, nel pur breve arco della sua esistenza, ha saputo lasciare un segno, e anzi precorrere i tempi. Non è insomma, “Deček in sonce”, un comune libro dedicato unicamente ai bambini, ai quali farà comunque piacere leggerlo, apprezzando le sofisticate e leggere illustrazioni della Cerjak. La profondità dei versi Un’illustrazione di Mojca Cerjak per il libro. In basso un ritratto di Kosovel del poeta accontenterà anche il lettore più grande e lo farà partecipe di quelle sensazioni che solo la bella poesia sa dare. ’ A I Ìli DEČEK IN SONCE IL RAGAZZINO E IL SOLE IL FRUT E IL SORELI DER KNABE UND DIE SONNE Dobro jutro, sonCek! Kje si se mudil, da tako si pozno Cez goré prisil? Ali teti luni tam si krajšal Cas, ali k zlatim valčkom morskim Sel si v vas? “K zlatim valčkom morskim nisem stopil v vas, tudi k teti luni ne za kratek čas. V daljnem kraju rože prelepo cvetó, so pri njih ostali žarki za goró. Tam iskal sem žarkov, skupaj sem jih zbral, da ustrežem tebi, sem ti jih poslal. Ne zameri, deček, da sem se zamudil, saj zato pozneje si se ti prebudil!” Buongiorno solicello! Per aver tanto tardato arrivando da oltre i monti in che luogo hai sostato? Alla zia luna il tempo allietasti o le onde dorate del mare a corteggiare andasti? “Le onde dorate del mare davvero non corteggiai, né dalla zia luna per molto mi soffermai. In un luogo lontano le rose superbe sono in fiore, con sé, dietro i monti, ha tenuto dei raggi il calore. Per fame un unico fascio quei raggi là cercai, per poterti compiacere così te li mandai. Non risentirti, ragazzo, se tanto hai aspettato, almeno un po’ più tardi così ti sei destato!” Mandi sorelut! Cussi tart achì rivàt dulà doncje vie pes monts tu ti sèstu intardàt? Ae agne lune àstufat di bebel 0 dal mar lis ondis di aur vevistu di curtizà? “Jo dal màr lis ondis di aur dabon no ai curtizàt e nancje ali de agne lune a dilunc jo mi ai fermai. Garzulis intun lue lontan, lór a florissin braurosis, e cun lór, di là da lis monts, an tignùt i rais cjalts dal soreli. 1 rais, là ju ai ciruts, par fà di lór un sólfas, sigur di fati content fin chi di te ju ai mandàts. Frut, no sta velile a mài se tart achì soi vignut, almancul plui tart di un tic dismoviti tu tu às podùt!” Guten Morgen, Sonne! Wo hast du so lange getraumt, kaum tiber den Bergen erstrahlt, hast du den Morgen versaumt? Hast du dort driiben Tante Luna die Zeit verkurzt? Bist du den goldenen Wellen verfallen und vom Himmel gesturzt? Weder bin ich den goldenen Wellen verfallen, noch habe ich Tante Luna die Zeit verkurzt. An einem femen Ort bluhten die B lumen so schòn. Meine Strahlen wollten nicht von ihnen gehen. Dort habe ich die Strahlen gefunden, hab sie fìir dich zusammengebunden. Jetzt schicke ich sie dir, nun vertrag dich mit mir. Sei mir nicht bose, mein Kind, daB es so ist. Weil wir uns spater trafen, konntest du langer schlafen. Unpoeta che seppe anticipare i tempi che come energico promotore e redattore. Basta ricordare la rivista “Mladina”, che in pochi anni s’impose con incisive operazioni di critica teatrale, di arti visive, musica e specialmente letteratura, ma anche di costume e società, incentivando fermenti d’avanguardia con la pubblicazione di opere originali di rilevante portata. Importanti anche i contributi del poeta nelle riviste triestine “Naš glas” e “Novi rod”. Kosovel non riuscì a pubblicare una propria raccolta di poesia. Questa apparirà postuma nel 1927 a cura dei letterati suoi compagni. Ma la vera rivelazione fu la pubblicazione delle sue opere nel secondo dopoguerra: ci vollero quattro grossi volumi di Opera omnia, che uscirono in un lasso di tempo trentennale, dal 1946 al 1977, (scontando ritardi anche a causa delle innovazioni artistiche di Kosovel che non ebbero un analogo riscontro nella critica e storiografia letteraria) per proporre agli estimatori sempre più numerosi oltre 1800 testi di lirica, poesia in prosa, poesia per l’infanzia, saggi e lettere del giovanissimo autore. Al di là della ingente mole, destano però impressione la forza suggestiva, la molteplicità delle esperienze e procedimenti artistici, il repertorio tematico e l’orizzonte dei suoi componimenti. Questa esasperata esuberanza creativa, nella quale il poeta si immerse con profondo senso di responsabilità e rigore, contribuì senz’altro al suo esaurimento fisico che lo portò a una morte prematura. Kosovel è popolare in particolare per le sue impressioni carsiche, tutte improntate di una melanconia cosmica. Ma non minore interesse suscita, anche a livello internazionale, la fase espressionista nella sua lirica. Suggestive poi anche le sue innovazioni dei procedimenti creativi, che riflettono in maniera originale i fermenti avanguardisti europei degli anni venti e che hanno lasciato tracce consistenti nelle moderne correnti poetiche. Il poeta seppe dare al proprio travaglio umano, agli angosciosi eventi storici dell’epoca (in primo luogo l’avvento del totalitarismo fascista che tanto infierì proprio nelle zone d’origine del poeta e sui suoi connazionali, ma anche delle esasperate tensioni sociali di quei tempi) nonché ai propri concetti creativi una sintesi organica, che egli stesso denominò costruttivismo. Al giorno d’oggi appaiono di grande attualità la conflittualità tra progresso tecnologico della civiltà “meccanica” e natura, ecologismo ante litteram che Kosovel seppe anticipare nella propria opera già agli inizi del secolo. rimento anche al progetto di tv transfrontaliera e alla recente approvazione della legge di tutela delle minoranze linguistiche in Italia) c’è stata la firma di due protocolli. Quello più generale, la “lettera d’intenti”, ha visto, da parte i-taliana, la sottoscrizione di tutti i sindaci dei comuni compresi nella no- stra Comunità montana. Un’altra firma è stata posta dagli amministratori interessati da un sub-progetto denominato “del fiume Judrio”. Infine la foto di gruppo, un’immagine che accomuna realtà che un tempo stavano su fronti diversi e che ora cercano, giustamente, il dialogo. (m.o.) Koncert skupine Resonet v nedeljo v cerkvi v Bardu Na pobudo domače župnije in Centra za kulturne raziskave Tržaška vokalna skupina “Resonet” je v nedeljo 19. decembra v cerkvi v Bardu poskrbela za imenitno in obenem zelo toplo darilo, ki so ga bili tamkajšnji Slovenci prav veseli. Nekaj Tre santuari collegati da un unico percorso É un’idea che sta molto a cuore al sindaco di Pre-potto, Gerardo Marcolini, che l’ha citata nel suo intervento di saluto alla cerimonia di sabato. Il santuario di Castelmonte è al centro di un progetto a-vanzato dall’amministra-zione comunale per il recupero di un vecchio tracciato dei pellegrini che comprende, oltre a Castelmonte, i santuari di Marija di Cel e di Sveta Gora, in Slovenia. La richiesta alla Regione per un finanziamento è stata presentata alcuni giorni fa. L’ente potrebbe contribuire con una parte delle somme dirottate dall’Unione europea per l'Obiettivo 5B. La spesa è stata già inserita nel bilancio del prossimo anno dell’amministrazione guidata da Gerardo Marcolini, e dopo l’incontro di sabato si prospetta anche un Il sindaco Gerardo Marcolini coinvolgimento nell’operazione della Provincia di Udine. Si tratta del ripristino di un sentiero percorribile a piedi o in bicicletta tra i tre centri, al quale verrebbe affiancata una via parallela transitabile in auto. Un cammino della durata di due giorni, lo stesso che i pellegrini dei secoli scorsi facevano visitando il santuario in comune di Pre-potto e quelli che oggi sono situati nei comuni sloveni di Kanal e Nova Gorica. A parte l’aspetto religioso, il progetto ha però tenuto conto anche di quelli turistici ed economici, prevedendo degli spazi per le soste che potrebbero offrire anche vitto e alloggio. Tutto questo in vista del Giubileo, grazie al quale Castelmonte ha usufruito di un contributo statale di 912 milioni, ai quali si sono aggiunti altri 200 milioni provenienti da altri enti, per la ricettività nella comunità religiosa dei pellegrini mediante il recupero di immobili già esistenti e la risistemazione delle relative pertinen-ze.(m.o.) mesecev po prvem nastopu so se namreč tržaški prijatelji vrnili v Tersko dolino in nastopili s Koncertom ob koncu tisočletja, ki je bil istočasno zelo toplo sprejet Božični koncert. Domačini so z veseljem poslušali mlado vokalno skupino, ki je pod vodstvom dirigentke Aleksandre Pertot najprej nastopila z izborom Božičnih pesmi, nato je spremljala sveto mašo ter zaključila svoj nastop z veličastno pesmijo ob klavirski spremljavi. Občinstvo je uživalo ob kvalitetnem nastopu vokalne skupine, obenem je bilo zadovoljno za pozornost, ki so mu jo izkazali novi tržaški prijatelji. Nedvomno so ravno Slovenci v Terski dolini danes najbolj izpostavljeni in šibki, zato je vsaka oblika solidarnosti in podpore, ki jo dobivajo zelo dragocena. Koncert se je zaključil, kot po navadi, v prijateljski atmosferi. Naj dodamo, da je bilo nedeljsko srečanje tudi priložnost za predstavitev koledarja v terskem dialektu, ki so ga letos prvič izdali na pobudo domače fare in Centra za kulturne raziskave. Gre za skromno pobudo, a vendar za pomembno kulturno dejanje, ki pričs o volji Slovencev v Terski dolini kljub vsem težavam ostati zvesti svojemu izročilu, svoji zemlji in jeziku svojih prednikov. DOMENIŠ Ogni grappa é un piccolo mondo Premiata Distilleria Agricola cav. Domeniš E. & Figli 33043 Cividalo del Friuli (Ud) - Tel. 0432/731023 Fax 701153 La collaborazione tra Comuni italiani e sloveni Le firme sul patto senza più frontiere Jadranski koledar in manjšine v Evropi Koledar za leto 2000 in Brezigarjeva knjiga izšla pri ITT Pri ZTT je izšel Jadranski koledar za leto 2000, ki se letos predstavlja v novi, domiselni grafični preobleki in z bogato vsebino, pri čemer je treba še posebej podčrtati prispevek številnih novih, mlajših sodelavcev. Jadranski se dotika najpomembnejših aspektov manjšinske realnosti, obenem se spoprijema z izzivi sodobnega časa, katerim je posvečenih več prispevkov. Se posebej pa je urednik Ace Mermolja na predstavitvi izpostavil tri intervjuje in sicer z zve-zdoslovko Margherito Hack, s slovenskim filozofom Slovojem Žižkom ter z mons. Gujonam. Bogato in pestro vsebino dopolnjujeta, kot vsako leto, natančna slika, o- premljena s podatki, o slovenski šolski populaciji v naši deželi ter slovenska bibliografija v Italiji, ki jo je uredila Ksenija Majov-ski. Ob Jadranskem koledarju je izšla še knjiga Bojana Brezigarja “Knjige v samokolnici”, v katerih je opis raznih njegovih obiskov pri evropskih manjšinah. Brezigar je nedvomno eden od najboljših poznavalcev manjšinske problematike, a v teh 21. zgodbah o manjšinah po Evropi gre za poročanje, ki presega novinarski pristop in sega že na področje literature. Avtor, kot je na pred-stavitvi podčrtal Marko Kravos, realno predstavlja “manjšinski zoološki vrt” po Evropi in istočasno nam ponuja prijetno in zanimivo branje. Knjiga predstavlja nek mejnik, kot je povedal sam Brezigar, v smislu, da se položaj v Evropi izboljšuje, manjšine niso več vzete le kot motilni element in v številnih vprašanjih se nijhova vprašanja pozitivno, zakonsko urejujejo. S tem delom se Brezigar Zeli oddolžiti tudi številnim ljudem, ki se močno trudijo in prizadevajo za ohranitev lastnega jezika in kulture, imajo zato velike zasluge, a jih izven njihovega manjšinskega okvira nihče ne pozna. Kdor Zeli naročiti Jadranski koledar s knjigo “Knjige v samokolnici” Bojana Brezigarja se lahko obrne tudi na uredništvo Novega Matajurja (0432 -731190). dalla prima pagina A seguire è intervenuto, a nome degli amministratori sloveni, il sindaco di Kobarid, Pavel Gregorčič, mentre il vicepresidente della Comunità montana, Maurizio Namor, si è soffermato sugli intenti dell’accordo e sulle vie possibili di collaborazione. A questo proposito l’ente ha affidato all’Isig di Gorizia uno studio che prevede, tra l’altro, l’analisi comparata degli ordinamenti amministrativi italiani e sloveni. La collaborazione riguarderà vari settori, dalla prospettiva di una maggiore apertura dei valichi di confine al miglioramento delle viabilità, dai pacchetti integrati turistici alla salva-guardia e valorizzazione del territorio dal punto di vista naturalistico, ma anche geologico. Dopo un breve saluto di Pavel Simič, che coordina il “progetto Kolovrat” per la parte slovena, il presidente della Provincia Melzi, che era accompagnato dall’assessore Paride Cargne-lutti, ha affermato che il suo ente si rallegra per un’iniziativa “che domani sarà normale ma oggi è emblematica”, ed ha concluso dicendo che “siamo un po’ meno Italia e un po’ meno Slovenia, ma un po’ più Europa”. Dopo gli interventi del sottosegretario Verbič e dell’assessore regionale Pozzo (che ha fatto rife- novi mata] u r četrtek, 23. decembra 1999 8 Tradicija se tudi med Slovenci na Videmskem vse bolj razvija V novo leto stopimo s slovenskimi koledarji Aktualno Rozajanski kolindren Uscirà in questi giorni il calendario resiano Naš Ko-lindrin 2000 che, da una decina di anni, viene realizzato a cura del circolo culturale Rozajanski Dum. Mantenendosi fedele alla impostazione grafica degli ultimi anni, il calendario è composto da dodici pagine, più copertina, con un formato di media grandezza. Per la nuova edizione sono state scelte fotografie d’epoca provenienti da tutte le frazioni della valle nello spirito di iniziare il Rozajanski dum - Resia Naš Kolindren DOBRE NOVE LETO UEN USEN nuovo millennio guardando al futuro senza dimenticare il passato. Per ogni mese sono riportati cenni storici riguardanti la Val Resia di questo millennio. Non manca la parte dialettale con i testi di Silvana Paletti e della bambina A-lessandra Brida. Nel calendario sono riportate tutte le festività re- ligiose, le principali feste di paese, e le previsioni del tempo. Il calendario sarà distribuito in tutta la valle ed inviato a molte famiglie resiane residenti fuori valle. Chi fosse interessato, può contattare la sede della ZSKD a Stolvizza (tel. 0433/53428). Luigia Negro Beneški koledar Doma Kot priloga kulturno verskemu listu Dom je tudi letos izšel Beneški koledar za leto 2000. Tako na naslovni strani kot v notranjosti je koledar posvečen tistemu dogodku, ki bo zaznamoval leto 2000, to je jubileju. Da bo leto 2000 leto molitve in sprave nas opozarja tudi izbira slik: vse se nanašajo na bližnje romarske poti oz. na cerkve, ki so moCno povezane z beneško versko in zgodovinsko tradicijo. Koledar, ki ima na naslovni strani Vatikan, se odpre z Oglejem, sledijo Sveta Gora, Marij no Celje (Lig), Marija na otoku, Brezje, Višarje, Barbana, Marija Devica (Videm), Stara Gora, Men-gore, Stolnica v Čedadu in konCno še Betlehem. Kar se vsebine tiče pa ostaja Beneški koledar z-vest svoji tradicij. Avtor je kot vsako leto doslej tarbijski župnik Emil Cencig, ki nas za vsak mesec posebej opozarja na vremenske razmere, ponuja nam nekaj vremenskih in ljudskih pregovorov, predstavlja nam Sveto pismo in božje učilo. Vsak mesec posebej poskrbi tudi za razvedrilo in smeh, obenem pa drži povezavo z domačo ljudsko modrostjo in nam predstavlja stare zdravilske recepte. Ob vsem tem nam Emil Cencig predstavlja tudi svečenika mesca. Naj na koncu povemo še, da sta Beneški koledar oblikovala Pavel Gorjup (grafika) in Tanja Hrast (fotokom pozicija). Ja man ji'mé Alessandra Brida. Man denest lit ano pišen poezie. Ise to so tri poezie ki si p'fsila ja. Sni To balanolo, lopo ano karjé / otrocy so kontent / moma ano tatic né. Po rozajonski tu-w škuli Tu-w škuli, w pondijek/ Sandro Quaglia Guket/ an je piršel dòlo v nošo škulo/ za uCit po rozajonski otroke. / Pa ja si bila ano to mi plažalo karjè. Canyn Canyn to jé na ora visoka/ jinjén ta-na Canine jé sni ano/ to jé karjé den lipi. Indoviink An jé bil, an jé merzel, jinjén an jé karjé po-sot. Ka to jé? Indovinejta (To jé sni) Izšel je na pobudo fare od Barda in centra za kulturne raziskave Parvi slovenski koledar v Bardu Tudi v Bardu so poskrbeli zato, da zaCnejo leto 2000 s svojim slovenskim koledarjem. Pobuda za to je prišla od barške župnije in domačega Centra za kulturne raziskave, sodelovalo pa je tudi Združenje E. Bianchini iz Čedada. Koledar je opremljen z lepimi barvnimi fotografijami (najveC jih je posnel Milan Grego), prinaša pa tudi nekaj dragocenih drobcev iz terskega izročila. In prav pregovori, pesni- " ' -cf v, 1 Barski PREGOVOR «ZaAmandiž to ma skuhati riž» Pandjak 25. Božič PEČEMBER 2000 TV COLOR/Hm/ELETTRODOMESnCI eicpert PIU’ ASSORTIMENE PIÙ* CONVENIENZA PIU’ ASSISTENZA F.LLI CHICCHIO CIVIDALE DEL FRIULI (UD) Via P, d’Aquileia, 24 - Tel. 0432/731166 Via Europa - Tel. 0432/731456 ški odlomki in drugo besedilo v terskem dialektu predstavljajo najpomem- bnejši del tega prvega koledarja v slovenskem dialektu za Tersko dolino. Kotič za dan l jazek Matej Šekli Kaku to jé jošt ričet po razajanskin: ni stujijo ta-dò w Vidne alibòj ni stujijo ta-dò H’ Vidan! Ti stari jiidi raCéjo, da to jé prow g’at kòj: ni stujijo ta-dò w Vi'dne anu da ričet ni stujijo ta-dò w Vidan to jé folanu. More se ric’et invéci: ni grejo dò w Vidan. PoSpegnimò njàn Sc’é tu-w librine za vidèt, da zakoj to je jta-ku! Tu-w te zadnje dwa tédna, ka so prišla, somò romunili, da kaku te ženske biside na -a (Rezija, Ravanca) se pridi-wajo ta-na kunce, ko ni stujijo po prepozicjuni w alibòj na anu ni riSpundawajo na baranjé kè? za »bet ta-na nin mèste« anu na baranjé kan? za »tet ta-na nò mestu«. Nas invèci c’emò si pošpegnut nu malu bojé blizu, da kaku jse dvi prepozicjuni se doparajo ziz timi moškimi anu timi sridnjimi bi-sidi. Ko te moške biside čenče nine vokale ta-na kunce (-0) (VidanO, Sarto ) stujijo po prepozicjuni w alibòj na anu blizu noga verbina, ka an di »bet ta-na nin mèste« za rišpundat na baranjé kè?, ni majo tana kunce -è alibòj -u. Jtaku pravimò da: Kè ni so? - Ni so ta-dò w Vidnè, ta-na Sartu. Ko ni stujijo po prepozicjuni w alibòj na anu ta-par nin verbinu, ka an di »tet ta-na nò mèstu«, to pridé ric’et, da an riSpundawa na baranjé kan?, ni se ni pridiwajo, ni ostajajo rudi, tej ni so. Po jséj poti racèmo da: Kan ni so šle? - Ni so šle dò w Vidano, won na Sarto. Ko te sridnje biside n a -u alibòj na -è (Bàrdu, BoroviCjè) stujijo po prepozicjuni w alibòj na anu wkop ziz nin verbi-non, ka an di »bet ta-na nin mèstè« za rišpundat na baranjé kè?, ni majo ta-na kunce -è, -u alibòj -i. Jtaku se pravi da: Kè ni so? - Ni so ta-wnè na Bàrdè/u, tu-w BoroviCjè. Ko ni stujijo po prepozicjuni w alibòj na anu blizu noga verbina, ka an riSpundawa na baranjé kan?, to pridé ric’et, da an di »tet tana nò mèstu«, ni se ni pridiwajo, ni se rivawajo rudi na -u alibòj na -è. Zajtò dimò da: Kan ni so šle? - Ni so šle gore na Bàrdu, ta-w BoroviCjè. Nàs somò vidali, da kaku te moške biside CenCe nine vokale ta-na kunce (-0) (VidanO, Sarto) anu te sridnje biside na -u alibòj na -è (Bàrdu, BoroviCjè) ni se pridiwajo ta-na kunce, ko ni stujijo po prepozicjuni w alibòj na, ko ni rumunijo od mèsta -anu jsò po dvi poti. Za rišpundat na baranjé kè? za »bet ta-na nin mèstè« ni se rivawajo na -è alibòj -u, te sridnje biside Sc’é na -i. (Kè ni so? - Ni so ta-dò w Vidnè, ta-na Sartu - ta-wnè na Bàrdè/u, tu-w BoroviCji.) Za rišpundat na baranjé kan? za »tet ta-na nò mèstu« ni ostajajo rudi par. (Kan ni grejo? - Ni grejo dò w VidanO, won na SàrtO - gore na Bàrdu, ta-w BoroviCjè.) Za parac’at jsò somò doparali librine, ka an jé je napisal profasòr Han Steenwijk. Prit mi somo bili bojè zmijani, prapa-roni, pa za Sasvate. Alora, ni so odili po preSacè otrocé, so odili pa ti valili. Mi somo odili po dnèj, ti driii so prajali ta nyn. Alora, ni so paraèawali panule, krampir, alibò bobice, den valiki lonec, kafe, kro, za det wsak tiki pridè, za det ta-prad dušice. Somo mèli jto nawado: den valiki Koj ni nin pravijo noši judi lonec kafe te bili nu kro, tadej wsak tiki piršel somo dali nu mojo da to pranasy ta-prad te dušice. Dòpo, krampir nu bobièe nu panule somo spet Sinkuwàli da to pranasy ta-prad te dušice. Soini mèli jto nawado. Tu-w sitmicèrisè to pyrSlo nu inojo mosa nò-bel. Prit to bilo ponižno, karjè ponižno, tožno. Mi somo paraèawali nejbojè tu-w jasany, somo mèli spiicet rapo tana robo ano tadej èi mèl kako rožico wsjono, nèsel nu mojo rož ano wezel tu-w križ. To bilo tej to bilo, po wbuòin, po nižno, tožno. Za Sasvate to se pélo karjè už po rozajonski pero ja injèn si je zabila. Importent jè bil Sodnji Din ano DušiCica. (Testimonianza raccolta da Luigia Negro. Informatrice Maria Negro - Similjonawa, classe 1908) četrtek, 23. decembra 1999 V letošnjem letu je bilo vprašanje zakonske zaščite naše skupnosti v ospredju, kot še nikoli doslej. Proces približevanja konkretnemu rezultatu in realni možnosti, da se končno izpolnijo dolgoletna pričakovanja manjšine, se je začel s Prodijevo vlado Oljke in nadaljeval z D’Alemovo levosredinsko vlado. Predbožični dnevi so nam prinesli vladno krizo, a je predsednik republike Ciampi D’Alemi ponovno poveril mandat za sestavo vlade. Sedaj lahko samo izrazimo željo, da bi leva sredina ostala za krmilom države do rednega zaključka mandata. Samo tako je možno upati v pozitiven zaključek parlamentarnega postopka za odobritev zaščitnega zakona. Zelo pomembno vlogo v zvezi z zaščitnim zakonom pa je v zadnjem letu opravljal zlasti senator Stojan Spetič, kot koordinator vladne komisije za vprašanja manjšin, imenovane v okviru ministrstva za deželne zadeve, ki ga vodi ministrica Katia Bellillo. Spetič je bil imenovan v komisijo z dekretom predsednika D’Aleme v začetku letošnjega leta, ministrica pa mu je nato zaupala tudi vodstvo komisije. Pred njim še ni bilo Slovenca na tako ključnem položaju pri samem vrhu državne uprave. S tem pa je vlada tudi pokazala, da z zaščito naše skupnosti misli resno. Senatorja Spetiča smo najprej vprašali, kako ocenjuje razplet vladne krize. "Računam, da bo D’Alemi uspelo spraviti skozi novo vlado. Upati je, da gre vse po sreči, kajti v nasprotnem primeru bi se položaj zelo zapletel. Ce bi prišlo do predčasnih volitev bi šel zaščitni zakon po vodi. Z oblikovanjem morebitne tehnične vlade se parlamentarna pot ne bi ustavila, vendar bi bil interes takšne vlade za rešitev tega vprašanja verjetno manjši. Vsekakor bo imela nova vlada dva termina. Lahko traja do konca mandata v letu 2001, na tej poti pa mora prestati Pogovor s senatorjem Spetičem, sodelavcem ministrice Bellillo “Zaščitni zakon možen le z vlado leve sredine” preizkus deželnih volitev, ki bodo konec prihodnjega marca”. Bo levi sredini do tedaj uspelo prebroditi krizo, ki jo doživlja? "Upajmo. Ce bo leva sredina konec marca uspešna in bo premagala desnico v petnajstih deželah Italije, potem je gotovo, da bo vlada ostala do konca mandata. V nasprotnem primeru lahko spomladi pričakujemo nove probleme in tudi zamenjavo predsednika vlade. Ta volilna preizkušnja bo gotovo pomembna”. Predsednik poslanske zbornice Violante je uvrstil razpravo o našem zakonu na dnevni red zbornice januarja. Se bo to uresničilo? ”Ce se razprava o zaupnici ne bo zavlekla do januarja in bo D’Alemi uspelo dobiti zaupnico še pred novim letom, bi moral biti zakon januarja odobren v poslanski zbornici". Po najbolj optimistični varianti, kdaj bi bil potem zakon odobren še v senatu in torej dokončno? ”Ce se senat v to angažira - in predsednik Mancino je tudi v pogovorih z menoj večkrat potrdil odločno pripravljenost, da se zakon pripelje do konca - in če bodo naši krajevni senatorji, vključno z Volčičem, ustrezno pritisnili, mislim, da je senat sposoben odobriti tekst, seveda brez dodatnih popravkov, v par mesecih". Kaj pa, če se po odobritvi v zbornici predložijo še novi popravki? ”V takem primeru bi moral osnutek nazaj v razpravo v zbornico in bi zamudili vlak". To pomeni, da bi lahko bil lahko zakon po najsrečnejši varianti odobren še pred poletjem. "Gotovo, če bo dovolj močan pritisk in če bo politična volja izredno pouda- rjena. Zato potrebujemo predsednika vlade in predsednika republike, ki to želita, vendar se mora tudi naša skupnost močno angažirati. V tem smislu bo nedvomno zelo koristno srečanje predstavnikov manjšine s predsednikom republike Ciampijem, ki je predvideno v januarju. Doslej je bila manjšina preveč ob strani in signali, ki so prihajali v Rim, so bili zelo protislovni". Na kakšne signale pa misliš? ”Gre za polemike, ki so bile po mojem nekonstruktivne in včasih prejudici-jalne, češ, da je levica sama hotela narediti ta zakon in drugih ni hotela pustiti zraven. To seveda ni res. Kadar je do Rima iz nekaterih manjšinskih krogov prišla ocena, da je Masellijev osnutek na nizki ravni, ni bilo jasno, ali manjšina sploh hoče zakon ali ne. Motilne pobude so v tem pogledu naredile veliko škodo. Sem sodi dejavnost takoimenovane "tretje krovne" SGPS. Pod tem vplivom je imela Severna liga na začetku postopka izredno negativno stališče". Senator Stojan Spetič, koordinator vladne komisije za vprašanja manjšin Pa so v tem trenutku še možni popravki? "Glede tega mora biti jasno, da vnašanje popravkov ni enostavna stvar. Razprava o zakonu je ves čas potekala ob usklajevanju stališč strank vladne koalicije, med katerimi so tudi precejšnje razlike v pogledih. Usklajevanje pa mora biti tudi na ravni ministerstev, kar pomeni, da so ti postopki zelo zamudni. Zakon je sedaj v bistvu že definiran. Nekateri popravki stranke SSk so bili ocenjeni kot umestni in bodo najbrž vključeni v osnutek. Upam, da bo s tem premoščeno tudi nasprotovanje te stranke Masellijevemu osnutku". So danes pogoji za enoten nastop manjšine v zvezi z zakonom boljši kot pred nekaj meseci? "Mislim, da pogoji so, predvsem pa si je treba biti na jasnem, kakšna naj bo naša strategija. Treba je doseči, da se zakon sprejme v tej mandatni dobi. Nato bo imel paritetni odbor dve leti časa, da določi razne aspekte izvajanja zakona. V tem času bo Italija podpisala tudi evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezi- kih, ki je znatno bolj obvezujoča za Italijo, saj določa najnižjo raven, ki jo mora Italija doseči pri zaščiti manjšin. To se pravi, da bo ob izvajanju zakona obenem tudi preverjanje njegove usklajenosti z evropskimi normami. Faza uresničevanja bo tudi možnost morebitnih dopolnitev in popravljanja. Danes pa moramo gledati na bistvo". Kaj pa je najbolj bistveno? ”Po mojem je bistvenega pomena, kakšna bo politična klima v naši deželi. V tem trenutku vlada skoraj v celotni deželi desnica. Na Koroškem je na vrhu Haider. Obstaja nevarnost, da se bodo krajevne oblasti skušale zoperstavljati uresničevanju zakona. Morali bomo znati izbirati prioritete". Katere pa so prioritete? ”V tem trenutku je to po mojem najprej Benečija. V Beneški Sloveniji je treba utrditi teren, ki se je zrahljal v preko sto letih asimilacije, pritiskov in ustrahovanj. Zato je važno, da se v videmski pokrajini začne takoj uresničevati pred kratkim odobreni okvirni zakon o jezikovnih skupnostih, ki že daje prvo pomembno stopnjo zaščite. Druga prioriteta je uveljavljanje jezikovnih pravic v mestnih centrih Trsta in Gorice, kjer je asimilacija najmočnejša. Pripraviti se je treba na neko kulturno soočenje s celotnim sve- tom, tudi večinskim, kjer prebivamo. Aplikacija takega zakona ne more biti neopazna". Mineva leto, odkar si bil imenovan za koordinatorja komisije na ministrstvu. Kako lahko oceniš to izkušnjo? "Komisija je sestavljena iz visokih državnih funkcionarjev ki delujejo usklajeno z usmeritvami vlade. Ta izkušnja je bistveno drugačna od moje nekdanje v Cassandrovi komisiji, kjer je bila ostra in trda bitka. Danes je ob politični volji leve sredine tudi v državnem aparatu drugačna raven zrelosti in pripravljenosti sprejemanja argumentov manjšin. To seveda ne pomeni, da gre vse gladko in avtomatično, rad bi pa podčrtal odločilno vlogo ministrice Bellillo, ki je pokazala za naše stvari izjemno občutljivost in tudi v moje delo povsem zaupa. V tem letu smo v komisiji naredili pomembne korake. Najvažnejše je to, da smo v osrednjih uradih oblasti v Rimu uveljavili nov pristop do manjšinske problematike in to na vseh ravneh. Danes manjšinsko vprašanje v Italiji ni več omejeno na Južno Tirolsko in Dolino Aosta, kot je bilo do včeraj. To je bistven kakovostni skok". Boš ostal v tej komisiji tudi v prihodnje? "Član komisije bom še, ker sem bil imenovan z dekretom predsednika vlade, koordinator pa bom najbrž ostal, če ostane ministrica Bellillova na svojem mestu. Rad bi pri tem podčrtal, da je to za našo manjšino izredna priložnost in imam občutek, da je doslej ni znala izkoristiti, kot bi lahko. Glede zakona ni še nič zamujenega. Mislim, da bi morali znotraj naše skupnosti še zlasti ob tako pomembnih trenutkih znati opustiti žolčne polemike. Po zaslugi SKGZ in SSO je danes več sodelovanja. Enotnost je treba nujno utrditi, ker nam bo krvavo potrebna tudi v fazi uresničevanja zakona, kajti odobritev zakona bo šele začetek. Dušan Udovič Quanto sono distanti le Valli del Natisone da Ci-vidale? Se l’analisi viene fatta con criteri rigorosamente e-conomici, è molto difficile produrre valide giustificazioni per la poca propensione alla collaborazione fra due comunità che vivono a stretto contatto. La politica, le ideologie e le esperienze storiche sono altra cosa, e non dovrebbero condizionare i rapporti economico-so-ciali tra i cividalesi ed i valligiani. Assieme occorrerebbe attrezzarsi per percorrere le vie dell’Europa unita. Potrebbe essere penaliz- zante, viceversa, affrontare questo impegno con il peso di vecchi rancori e persistenti dissidi, e quindi inopportunamente divisi. Per non impegnarci in argomenti che non ci competono e a scanso di equivoci, parliamo di solo turismo e delle possibili iniziative. Un'attività che nel prossimo futuro diverrà con o-gni probabilità un comparto importante, sia per le Valli del Natisone che per Cividale. Per una necessaria pianificazione che consideri le singo- le specificità, il Friuli-Venezia Giulia va immaginato suddiviso in zone omogenee, ognuna caratterizzata per la sua geografia e il tipo di attività economica prevalente. Ci riesce difficile immaginare Cividale e le Valli collocate in aree distinte. Cividale e le Valli del Natisone vantano risorse finalizzabili ad un turismo di fascia intermedia, e si possono compendiare a perfezione. Con una maggiore intesa e volontà di collaborazione, nel rispetto delle proprie diversità e con pari dignità, si potrebbero comporre offerte di alto livello qualitativo da proporre ad una clientela interessante ed interessata. Il via deve essere dato dagli amministratori pubblici. Essi sono a capo di “imprese" che, per essere più competitive, devono essere pronte alla collaborazione. É bene evitare le contrapposizioni, favorendo invece un patto comune tra Cividale e le Valli del Natisone per sfruttare al meglio le energie, le idee e le capacità che queste realtà sono in grado di esprimere. mmmmm SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE - UNIONE REGIONALE ECONOMICA SLOVENA CEDAD/CIVIDALE - UlicaA/ia Manzoni, 25 - Tel./Fax 0432-730153 Najbuj lepuo praznujemo, kadar smo lahko veseli za opravljeno dielo an imamo voljo an inuoč dobro dielat an za napri, S tolo mislijo vam v lietu 2000 voščimo vse dobre v dielu an družini BOŽIC Božic zdaj je prišel in z njim staro leto vzel. Božič je lep in jaz skočim gor na led. Izpod snega, petarda ropota. Smo naredili snežnega moža ki Ljubo poboža. In zvonovi ob polnoči milo zazvonili. Veseli smo, zdaj vsi, ker Marija Ježuščka porodi! ! ! Veronica Duriavig in Ljuba Petricig NOVO LETO Novo leto bom pričakoval s teto, za ta praznik, “lep” ni dovolj kot pridevnik. Čakam to polnoč, potem pa, se veselim vso noč in ko novo leto se začne, vsem vojnam rečem “ne”. Tudi katastrofe bodo končale in vse duše se bodo smejale. Emil Nainor BOŽIC Dedek mraz je prišel jaz hitro spat sem šel, zvonac zdaj poslušam ko mleko pokušam. Darila pod drevo, dal je hitro in lepo, bombone, igrače prinesel mi je in zdaj gledam igrače moje. Dedek mraz je odšel a jaz druge stvari sem si želel: da prinese igrače tistim otrokom, ki nimajo niti hlače. Mariagiulia Pagon * * * BOŽIC Božič je še prišel in nam dal dosti snega otrok je zapel in v hiši ropota. Dedek mraz bo prišel in potem hitro odšel, dosti daril nam bo pustil in njegov zvonec bo zvonil. Angelina Sittaro Kakuo znajo lepuo risat te mali, tisti, ki so kumi začel daržat t/ ruoke peno an svinčnike, lapiže! Te parva gor na varh je risbica od Gabrielna; to drugo risbo tle na varh jo je narisu Giacomo. Od Luca je pa risba tle par kraj. Serena je narisala božično drevo an otroke, kijih videta na čeparni tle zdol. An na koncu je še dieto od Francesca. Zaries pridni! ZVEZDA REPATICA Naj večja zvezda je repatica, ki vseh zvezd je kraljica. Svetih treh kraljev je vodnica in lepote je sodnica. Vsak je na svetu rad, ker postane vedno mlad, ti nam prineseš darilo, a tudi važno sporočilo. Imaš vedno toliko novosti, ki dajejo ljudem veselja dosti: nad jaslicami stojiš, in nam dobroto podariš. Ti si naša vozna zvezda svetiš tudi ptičkam v gnezda. Chiara Corredig * * * NOVO LETO Novo leto bo prišlo in snega spet dosti bo vesel bom kot zvonovi in v gozdu tulijo volkovi. Novo leto bo prineslo dobre misli staro odneslo bo hude misli, noč bo odšla in dan bo prišel. Sneg bo pobelil dolino, goro tiho in vso celino. Stefano Sabotig Božič an novo lieto v besiedah naših otruok Pesmice so jih napisali otroc 5. razreda, risbice so pa od te malih od vartaca V božičnem cajtu so se tudi naši otroc, po vsieh šuolah, potrudil narisat al pa napisat kiek o Božiču al pa o novem lietu. Potrudili so se tudi otroc, ki hodejo v dvojezični vartac an osnovno Suolo v Spietar. Za resnico poviedat, tele zadnje tiedne so v teli suoli puno die-lal tudi za napravt božične darila, Šenke, ki potlè so jih “predajal” na liepi fe- stini, ki je bla v petak 10. dičemberja. An so ble take lepe “dielca”, de so jih hitro vse predal. S tistim, ki so zaslužil, kupejo igrače an druge šolske stvari, ki jih nucajo v Suoli. An potlè so imiel cajt tudi narisat an napisat an an part telega “truda” vam ga ponudemo kot uoščilo vsieh naših otruok za vesele božične an novolietne praznike. Božič k nam je prišel, sneg in darila je vzel, snežaka bomo naredili kozarec čaja pa popili. Ves dan mi se bomo igrali, in naloge več ne brali, božično drevo bomo naredili steklenico vina bomo pili. Dedek mraz bo prišel, darila s sabo bo imel in vsi bomo veseli, ker darila bomo imeli. Naša šola lepa je in kot demant se blešči, mi otroci smo veseli, kot pajaci bomo peli. Martina Rossi in Tania Braidotti Četrtek, 23. decembra 1999 Dogovor o skupnem gospodarjenju z divjadjo Čezmejni sporazum podpisali tudi lovci V prostorih Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu so konec prejšnjega tedna otvorili razstavo tžaškega slikarja Klavdija Palčiča. Razstavljena so najnovejša umetnikova dela z mešano tehniko iz ciklusa "Prebodeno telo". Palčiča je predstavil ravnatelj knjižnice Vili Leban, ob otvoritvi pa so nastopile tudi gojenke glasbene šole iz Tolmina. Razstava bo odprta do konca letošnjega leta, spomladi pa bodo Palčičeva dela na ogled še v Žalcu in Tržiču. Srž krize je volilna reforma Na čedajskem gradu so v nedeljo podpisali pomemben čezmejni sporazum o sodelovanju pri gojitvi in varstvu divjadi in okolja. Sporazum so za našo deželo podpisali predstavniki Italijanske lovske federacije, ki spada v pristojnost deželnega sveta, za Slovenijo pa predstavniki Lovske zveze, oziroma njenih obalno kraških in gori-ških - novogoriških lovskih družin. Pomen sporazuma sta na čedajskem srečanju orisala predsednik deželne lovske federacije FJK Giovanni Miscoria in predsednik Lovske zveze Slovenije Stane Kranjc, deželno upravo pa je predstavljal odbornik Giorgio Venier Romano. Pravzaprav so podpisali dva sporazuma. Prvi obsega sodelovanje pri gojitvi ter varstvu divjadi in okolja v celotnem obmejnem prostoru od morja do avstrijske meje. Drugi pa zadeva 222 tisoč hektarov veliko območje na obeh straneh meje, kjer bodo skupno skrbeli za divjega prašiča. Predsednik lovskih zvez severne Primorske Dušan Jug iz Tolmina nam je povedal, da je sporazum nastajal 2 leti in predstavlja sodoben pristop k skupnemu gospodarjenju z avtohtonimi vrstami divjadi. Tako so lovci z obeh strani meje zavezani da s skupnimi organi načrtujejo gojitev, enkrat letno pa bodo tudi skupno ocenjevali rezultate. Za divjad je pač odprta meja dejstvo že vseskozi, široko obmejno območje obeh držav pa je v desetle-tjih doživelo tudi velike spremembe. Zlasti avtocestne infrastrukture so močno vplivale na premike in navade nekaterih živalskih vrst. Sporazum zavezuje lovce, da pri gospodarjenju v loviščih upoštevajo najnovejša spoznanja lovske stroke, znanosti in etike. Točno določa tudi planiranje višine odstrela, divjad pa je razvrščena v pet vrst: gams, srnjad, divji prašič, jelen, kozorog. V posebnem členu se podpisniki obvezujejo, da bodo na svojem območju gojili in varovali tudi velikega petelina, ruševca, belko, kotor-no, gozdnega jereba, planinskega zajca, planinskega orla in zaščitene vrste ujed. Ko pišem zeleni list, ne vem, kako se ho zaključila italijanska vladna kriza. Vem pa, da sta se D'Alema in vladna večina hote ali nehote družila s hudo dvomljivi osebnostmi. Navadni ljudje krize niso razumeli, v zakulisju pa so že omenjene osebnosti pletle čisto in samo oblastniške posle. Zal mi je za levo sredino, vendar so bombice pokale in pokajo na njenem zeljniku. Cossiga je šel h Craxiju v Hammamet. Nedvomno sta razpravljala o politiki in Craxi naj bi celo telefoniral vodji socialistov Sl, naj glasuje proti D’Alemi. Morda je vse to časopisna izmišljotina. Dejstvo pa je, da je povsem nerazumljivo in nevmesno, da je Cossiga v središču dogajanj in da se sam čuti gospodar, saj ne spoštuje niti protokola in pride na formalen obisk s predsednikom republike Ciampijem z zamudo. V resnici tovori “pošteni” Cossiga strup iz prve republike v drugo. Zato gre h Craxiju in zahteva, naj sodnija črta obsodbe proti njemu, zato botruje troperesni deteljici, ki ni nič drugega kot poskus, da bi se nepomembni ljudje rešili in končno skuša zato posekati Oljko. Resnica italijanske politične krize se namreč skriva v morebitnem referendumu za večinski sistem ter v poizskusu široke rehabilitacije “žrtev” tangentopoli. D'Alema naj bi bil “žrtveni” ščit tem manevrom. Jasno je namreč, da bi odprava proporčne kvote in uvedba resničnega večinskega sistema posekala stranke, strančice, njihove voditelje in poslance, ki na volitvah zberejo le kak zelo skromen odstotek glasov. Časopisne strani in televizijska poročila so “napolnjena" z obrazi, kot so Cossiga, Boselli, La Malfa, Mastella, Buttiglione, Casini in podobni, ki nimajo za sabo volilcev in preživijo le, če jim močno jedro desnega in levega “bloka" omogoči dihanje. V trenutku, ko je sistem tak, da je lahko en sam glas odloči- len, izsiljujejo. Ljudje, ki niso nič, postavljajo pogoje. Cossiga skuša biti vodja teh politikov, ki iščejo način, kako bi preživeli večinski sistem. Skratka, srž vladne krize in mučnih pogajanj je bila in bo volilna reforma, ki bi lahko marsikoga odpihnila. V ta oh’ir sodi tudi poskus, da bi vrnili dostojanstvo politikom, ki so nekoč bili na čelu sistema, ki je kupoval glasove, podkupoval ljudi in oblikoval zakone po plačilu interesentov. Sodna rehabilitacija Craxija, politična rehabilitacija Andreottija in še koga bi namreč imela dvojni učinek. Sodnikom bi nadela nagobčnik, kot je veljalo nekoč, ko so sodniki sodili tako, da so z enim očesom gledali v zakonik, z drugim pa na vodilne politike. Niso bili niti krivi, saj je “spodrsljaj” pomenil prisilno selitev v kako sodnijo na skrajnem jugu Italije. Tangentopoli je bila možna, ker se je zlomil določen sistem in ker je padec berlinsega zidu odmeval tudi v Italiji. KD ni bila več varuh demokracije, ki bi jo (KD) ZDA podprla za vsako ceno. Ustvarila se je praznina, ki so jo nekateri sodniki izkoristili. Danes bi morali ponovno obmolkniti. Molk in strah sodnikov pa ne bi koristila samo politiki, še zdaleč ne. Koristila bi ogromnim in prikritim poslom, ki lahko cvetejo le, če je izvajanje zakonov in pravil ohlapno. Globalizacija odpravlja marsikatero veljavno normo in bi zato mnogi finančni mogotci želeli, da bi jim zakoni ne vezali rok. Če pa so že zakoni, bi lahko računali na slepoto sodnikov, policije in finance. Simbolna rehabilitacija starega bi tako ubila dveh muhi na en mah. Kaj ima pri tem opraviti D’Alema? Stvar je jasna, ko bi se vse to dogodilo za njegovim hrbtom, bi desnica žela tih aplavz interesentov, levico pa bi pribili na križ kot akterja starega etatizma (statalismo). ‘ì'imu «a.»,, »c Podpis čezmejnega sporazuma na čedajskem gradu Inaugurata domenica a S. Giorgio di Resia D Monte Canin ha una sede Domenica 19 dicembre, a San Giorgio di Resia, il coro maschile “Monte Canin” ha inaugurato ufficialmente la propria sede sociale presso l’edificio della ex-scuola del paese, edificio ristrutturato in questi anni dai danni subiti dal terremoto del 1976. La cerimonia è iniziata con la benedizione della sala da parte di don Maurizio Ridolfi, pievano di Resia, seguita dal discorso di Sergio Chinese, per molti anni presidente del gruppo corale. Alla cerimonia erano presenti molte persone del paese e rappresentanti dell’amministrazione comunale. Non sono mancati i canti che il coro “Monte Canin” da quasi trent’anni propone nelle sue numerose tournee, tra i quali molti tratti dalla tradizione orale locale, (l.n.) Formula DI VOGRIG UGO Nella Benežka galerija le foto di Janek su Topolò L'omaggio a Miroslav ra » ena É stata inaugurata sabato 18. nella Beneška galerija di S. Pietro al Natisone la mostra di fotografie di Miroslav Janek dedicate a Topolò. L“‘Hommage a Miroslav” proseguirà fino al 12 gennaio. Nella galleria sono in visione anche grafiche di Spacai, Dorbolò, Makuc, Petricig, Zerko, Vecchiet, Skočir, Erzar, Raza e Osgnach. AGENZIA PRATICHE AUTO - PATENTI IPlllFÌ Fiat500sporting96 9.300.000 TOTTO Fiat Coupé 16 V Full opl 96 22.000.000 Mercedes cl. A seminuova 31.000.000 da immatricolare e diverse altre occasioni AUTO-CAMPER FUORISTRADA Remanzacco, S.S. Udine-Cividale Tel. 0432-649216 / 0338-6976841 QUALIZZA Concessionario orologi Pooblaščenec za prodajo ur LONGINES VETTA SEIKO BREIL Gioielli SALVINI Dragulji RECARLO .. con tanti auguri di Buone Feste ... z voščilom Vesele Praznike CIVIDALE DEL FRIULI Piazza Diaz, 4 - Tel. 0432/730818 Piazza Picco, 11 - Tel. 0432/732339 Gioielleria Oreficeria Zlatarna Aktualno aasfcLiàl Zelo bogata in pestra ponudba od 21. do 31. decembra v slovenski prestolnici Silvestrovanje na odprtem je vedno bolj popularno V Ljubljani obstaja dolgoletna tradicija množičnega in kulturno bogatega praznovanja božičnih in novoletnih praznikov. Letos, ob prehodu v leto 2000, pa je Občina poskrbela za Se pestrejši spored, ki bo potekal v dneh od 21. do 31. decembra. Programu prireditev so dali ime "Ljubljana - mesto za 2000“ in se bo odvijal vsak dan od popoldanskih ur naprej, bodisi v gledaliških dvoranah, bodisi na osrednjih trgih in ulicah. Velika pozornost je namenjena otrokom, mlajšim in starejšim. Na sporedu so lutkovne predstave, nastopi znanih slovenskih in tujih pevcev ter ansamblov, nastopi glasbenih in gledaliških skupin. V izredno bogati in pestri desetdnevni ponudbi, naj vas opozorimo vsaj na nastop Vlada Kreslina in Beltinske bande, v torek 28. decembra ob 18. uri, na Prešernovem Trgu (na sliki). Se zlasti bo pestro na Silvestrovo, ko bodo najprej ob 17. uri na Pogačarjevem trgu igrali Gamsi in ansambel Lojzeta Slaka. Ob 20. uri se bo na Prešernovem trgu začelo osrednje silvestrovanje z nastopi popularnih rock in pop skupin in klepeti z znanimi Slovenci in Slovenkami. Preko velike vi-deostene bo možno spremljati praznovanja iz drugih krajev Slovenije in sveta. Ob 21. uri bo v Parku Zvezda nastop Anike Horvat in D.J. Time, ob 21.30 pa bo na Mestnem trgu igrala Green Town Jazz Band. Za 22. uro je na Plečnikovem trgu napovedano Silvestersko presenečenje, opolnoči pa bo 15 minut Spektakularnega ognjemeta z Ljubljanskega gradu. Programa je torej res za vse okuse in kdor se bo konec leta odločil za obisk Ljubljane, mu res ne bo Zal. Ce se zaustavimo v Sloveniji naj opozorimo tudi na Silvestrovanje v Kopru , ki se bo prav tako odvijalo na odprtem, na trgu Tito, kjer bodo nastopile Številne glasbene skupine. Zanimanje za Silvestrovanje na odprtem se sicer zelo močno razvija in vse povsod organizirajo take in drugačne prireditve, od Benetk, do Dunaja, od Salzburga do Celovca. Med najbližjimi kraji vas bo morda zamikalo iti v Krmin, kjer tudi pripravljajo Silvestrovanje na glavnem trgu. Obeta se živahno in veselo praznovanje ob odprtju največje steklenice penečega se vina in zvokih latinoame- riskega ansambla. Ce pa želite ostati v domačem okolju, blizu doma, se lahhko odločite tudi za Kobarid, ki nas je vedno znal veselo in toplo sprejeti. Zdaj se je treba samo Se odločiti. Vsekakor, srečno! Matajur: lieto 2000 na varhu Planinci an vsi tisti, ki imajo radi naravo an radi hodijo, bojo sigurno lepuo spa-rjel vabilo, ki prihaja od Združenja CAI NadiSkih dolin, ANA an Planinske družine Benečije. Na Silvestrovo nuoč nas vabijo na varh Matajurja. Zbirališče bo ob 22. uri pri koči Peliz-zo, potlè vsi puojdejo do nekdanje marsin-ske mlekarnice an mimo koče PDB na varh Matajurja, do kapelice. Takuo de bo prehojen vas trikotnik. Iniciativa, pri kateri parvič kupe sod-leujejo tri organizacije, je liepa an na niek način tudi posebna. Zatuo bo vabilo sprejeu vič ku kajšan. Il poeta toscano Mario Pini in visita a Cividale e nelle valli del Natisone NORD MATERASSI di Riccardo Bonessa Proizvodnja Žimnic v vseh merah: • ORTOPEDSKE • ANALERGENE • IZ LATEKSA • IZ LATEKSA IN KOKOSOVIH VLAKEN Ponovna Uporaba Naročnikove Volne Dostava na Dom Prevzem Odrabljenih Žimnic Omaggio ad un amico Oltre che la nostra regione ha visitato anche Caporetto dove combattè suo padre Vorrei ringraziare e rendere omaggio attraverso il nostro settimanale Novi Matajur al mio amico poeta Mario Pini, di Prato, per a-vermi onorato della sua visita. Purtroppo aveva scelto i tre giorni peggiori. Pioggia e vento ci hanno accompagnato per tutto il tempo. Abbiamo visitato assieme Cividale e i suoi dintorni, Grado, Gorizia, Trieste e Caporetto, dove ha voluto rendere omaggio ai caduti della guerra ’15-’18. Perchè suo padre vi partecipò con grande onore. Malgrado il tempo inclemente, Mario non si è scomposto ne’ lamentato. Anzi, ha trovato tutto meraviglioso e interessante e gente molto ospitale. Ha promesso che sarebbe ritornato con il tempo un po’ migliore per dedicare una delle sue poesie a questa terra meravigliosa (parole sue). Grazie Mario! Vorrei semplicemente dire che Mario Pini è figlio di contadini. E’ nato a U-sella di Cantagallo (Firenze) il 19 novembre 1935. E' praticamente un autodidatta, avendo frequentato solo la scuola primaria, ma con un’intelletto molto sve- glio, Avviato ai lavori agricoli, si è interessato moltissimo di fitoiatria, partecipando con relazioni a convegni agrari nazionali. Ha pubblicato tre libri di poesie: Il fiore e la sua zolla (1989), La zolla fiorisce ancora ( 1993) e Una voce nel silenzio (1997). Ha partecipato a vari concorsi nazionali e intemazionali, classificandosi sempre fra i primi: 1. premio delle Nazioni a Roma; 1. premio San Marco (Venezia - con Le lacrime di una madre) e tanti altri nazionali ed internazionali, che sarebbe troppo lungo elencare. Attualmente ha in cantiere un libro di narrativa autobiografico. Vorrei pub- blicare una delle sue poesie che mi hanno molto colpito. LE LACRIME DI UNA MADRE Quante lacrime avrai versato dai tuoi occhi celesti, giorni e poi mesi guardavi i miei arti che ero un handicappato! Mamma sei tormentata di pensieri e per te cos’è la vita; fìssavi il tuo fiore sempre immerso nel dolore. Ricordo nella mia infamia che non ho potuto divertirmi a giocare con i balocchi tra noi piccoli bimbi. Seduto sul passeggino, e in collo tra le tue calde braccia e con il calore dei tuoi baci assieme alle tenere carezze; cercavi di confortarmi e speravi sempre in Dio che ti aiutasse per sollevarti da questa vita colma di tristezza. Adesso sono grandicello e Tu, con i piccoli risparmi, una carrozzina hai voluto regalarmi. E’ un mezzo poco elegante: mi rimane comodo e mi dà gioia posso muovermi con più facilità, anche se il mondo è così povero di mentalità. Oh Madre mia siamo puliti e con onestà e con questa speranza il nostro cuore ancora fiorirà... Grazie Mario per i tuoi pensieri profondi d’amore per tutto quello che si muove. Per il tuo sorriso di fanciullo cresciuto ma mai invecchiato. Ti aspetto ancora qui il prossimo anno per conoscere meglio la mia terra e decantarla nelle tue struggenti poesie, per far ricordare ai nostri giovani quello che possiedono. Con affetto, Gemma Cividale del Friuli Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 ,.Poro le pe •ripiantatemi / FAVORt.... Četrtek, 23. decembra 1999 Ti veseli judje so garduo an navosljivo gledani. Če si veseu na stuoj poviedat obednemu! *** Vojska ni nikdar pravična, zatuo ki tu vojski ne udobi tist, ki ima ražon, pa tist kije buj močan! *** Je slavo oklat ’no jabuko an ušafat adnega čarva, pa je Se slavisd oklat adno jabuko an ušafat pu čarva! - Recimi, de ne moreš živiet brez mene. - Ti porčem, če mi obljubiš, de se na parkažeš nikdar vič pred me! *** ’Na bogata uduo-va ostane nimar ’na bogata žena, an rata za nimar pa nje buogi mož! *** Življenje je tista rieč, ki buj se zdujša, buj se skrajša! *** Muoj trošt je ne imiet nikdar potriebo se troštat! Miedih buniku: - Recite mi trikrat trian trideset. - Devetandevetde-set! Previč ljudi zgu-bjajo cajt za čakat, de pridejo ti dobri cajti! Adan šleut laurean je bu šleut, ku adan šleut diploman! *** Te narlieuši moment ljubezni je kadar se gre gor po štengah! Mandolin: delirium tremens od muzike! *** Tudi ’na žemba za intereš je ’na Zemba za ljubezen. Ljubezen za sude! *** Za oklat prepovie-dano sadje se ne more čakat previč cajta, kadar se ostane brez zobi! Moja bižnona je imiela tarkaj otruok, de kadar je nosila ko-lonce spat te zadnjega, te parvi so Ze ustajal!!! Martina, ki dost kandek si ugasnila? V saboto 11. dičemberja v naši družini - ki je Uo-grinkna iz Velikega Gar-mikà - smo imiel senjam. Naša kuzina Martina Chia-bai je ugasnila kandelce na torti. Ben, lahko vam por-čemo, ki dost jih je bluo, sa’ jih nie bluo pru takuo puno! “Samuo” dvajst! Draga Martina, vse narbu-ojše ti želmo vsi mi, posebno toje “sarčace” Massimo, tata Gino, mama Anna an vsi tisti, ki te imamo radi, tudi nona Antonia. Le grede ti želmo, de bi ti šlo vse gladko tudi z izpiti (esami), ki jih imaš na Univerzi, sa’ do seda so ti šli pru dobro. Ničku bieži takuo napri takuo čez malo cajta se bomo veselil tudi za tojo laureo. Ti pošiljamo puno puno poljubčku toje kužine Vanessa an Elisa jih prave... N o oni no 2000 ITALIJA 52.000 lir EVROPA, AMERIKA AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni pošti)....... 68.000 lir “Al se kregata kajšan krat?” smo vprašal Fausta Gosgnach - Lukejove družine iz Marsina, kar nam je parnesu kazat fotografije sejma, ki sta ga imiel v družin, kar on an njega Zena, Jeannine Floreancig - Ko-kocuova iz Hostnega, sta praznovala štierdeset liet poroke. “Oh, se skregamo ja, na parvi dan lieta, takuo smo namest celuo lieto!” nam je smehe odguoriu. Fausto je šu zlo mlad v Belgijo an gor je sreču lepo čečo, ki je imiela mama an tato iz naših kraju: tata je biu Toni Kokocu iz Hostnega, mama pa Vittoria Buculajova iz Podlaka. Sta Mara an Marco, novica “sp Mara Cernoia iz Krasa, v podbonieškem kamunu, an Marco Petricig - Polauščakove družine iz Tarčmuna sta se oženila 28. vošta an glih tisti dan je biu po naših dolinah rally. So viedli, de za iti iz Tarčmuna, kjer sta se poročila, do kraja v dolino, kjer je bla veselica z žlahto an parjatelji, sta muorla letiet tudi ona dva, takuo sta lepuo pomislila, de je korlo imiet v rokah tako makino, ki bi šla buj naglo ku tiste od rally. An pogledita, kako sta vebrala! Nič manj ku 'no Ferrari! Paš al so jim jo šenkal? Mi se troštamo, de ja, ku se troštamo an jim želmo, de bi bluo njih življenje srečno an veselo! Fausto an Jeannine 40 liet kupe se zaljubila an na 27. junija lieta 1959 sta se oženila (ku kraj Alberto an krajica Paola iz Belgije). An tudi Fausto an Jeannine sta ziviela ku kraj an krajica v njih hiši, parvo v Liegi, potlè pa v Sambreville, kjer je puno naših ljudi. De na bojo imiela previč mernuo življenje, so jim paršli runat družbo parvo dvie hčerkice, Sonia an Isabella, an še pu-obič* Federic. An potlè še navuodi Charlotte, Sofia an Nicolas (od Sonie), Bastien an Juliette od Isabelle, an potlè kar vsi lepuo gredo na njih duom je še vart za skopat an zelenjavo za sadit, an zajce fuotrat... an študie-rat na rojstni duom, ki jim je nimar ostu v sarcu an v pamet an kamar vsaka par-loZnost je dobra za se var-nit. Štierdeset liet biz moZ an Zena nie malo, pa Fausto an Jeannine se troštajo jih preZiviet še tarkaj an kar na bojo muorli študierat na na-vuode, na vart, na zajce... lohni bojo imiel nomalo vič cajta za se skregat an potlè, sevieda, vse pozabit z velikim objemom. Fausto an Jeannine, ničku takuo napri, zdravi an veseli! Chi rinnova Pabbonamento al Dan emigranta pagherà il vecchio prezzo (50.000 e 65.000)! Četrtek, 23. decembra 1999 14 Ricerche sincroniche e diacroniche delle tradizioni dialettali La scrittura ‘nediška’ presso i nostri ragazzi Non mancano documenti sulla lingua ‘nediška’ nei vari generi letterari, sia in testi in lingua italiana che slovena. Aggiungo qui la tesi di laurea di Giorgio Qualizza “Proverbi e detti sloveni nelle Valli del Natisone” (1979); un grosso lavoro di quasi 500 pagine che offre, tra le altre cose, una comparazione dialettologica della parlata (è il termine usato da Qualizza) di Tribil Superiore con quella di Sorzento. Se fosse pubblicata la tesi potrebbe costituire una vera miniera a disposizione dei ricercatori («Kar maCka rodi, use radua miš lovi», «Vuk vuka -se na mai ujedo», «Na boš mene Čebulo tu nuas sadiu»,...) . Tuttavia hanno fatto più notizia alcuni studi successivi di Giorgio Qualizza, ben accolti, soprattutto da quei ‘linguisti’ che vi hanno scoperto il superamento della sua analisi delle parlate delle Valli del Natisone come appartenenti al «dialetto sloveno». Renzo Garmp 4 ■ * : ; ■ -V/v;:-: -■ Ce, ^ '?e yfrs'Je,. Psy'f {fóu/s/ rf/" i/č... - Duj mož, kar je daž, se smeje, an kar je sonce, se joCe, zauoj kar je daž, se trošta sonce, an kar je sonce, se boji, de pride daž. Zauoj ki se boji. Al confronto ‘orizzontale’ o sincronico di Giorgio Qualizza aggiungo il confronto ‘verticale’ o diacronico di Liliana Spi-nozzi Monai dei testi dialettali nediški, raccolti e trascritti dal linguista Jan Baudouin de Courtenay nello scorso secolo, e i testi raccolti tra informatori odierni alla distanza temporale di oltre cento anni (“Materiali IV - Testi popolari in prosa e versi raccolti in Val Natisone nel 1873 /Ljudska besedila v prozi in verzih, zbrana v Nadiških dolinah leta 1873”). Oltre la descrizione del ‘corpus’ con le informazioni storico-letterarie e bibliografiche, ogni coppia di pagine contiene la riproduzione fotografica dell’originale di Baudouin de Courtenay, la trascrizione diplomatica a stam- pa con i segni fonetici, la versione nel nadiško d’oggi che è «riprodotta secondo l’uso grafico che si è venuto consolidando nella stampa locale» e infine la traduzione in sloveno letterario e in italiano. Si potrà osservare la forza conservativa del ‘nediško’ in un arco di tempo abbastanza significativo insieme ad una certa evoluzione del lessico fondamentale. Concludo definitivamente la lunga panoramica con “Od duoma do čarnega paklà” di Ferruccio Clavora (Unione Emigranti Slove^ 1997): nel te1 mo le poes- (Dom sano Chiabu, .«.danji kruh), Michelina Blasutig (Kar smo naše doline pustil) e un testo in prosa tNa drugin sviete), attribuibile all’autore. Per ultimo ancora il libro “Din doran, ljudske pesmi iz Benečije prirejene za kljunaste flavte / Canzoni popolari della Benecia adattati per flauti dolci” di Bruno Rossi (EST - Istituto per l’Istruzione Slovena, S. Pietro al Natisone 1981) con 25 canzoni popolari ‘nediške’. Per quanto riguarda il recente “Vo-cabolarietto italiano - nati-soniano” di Simona Rigoni e Stefania Salvino (Comitato Pro-Clastra, San Leonardo 1999), mi riservo un commento alla conclusione della mia serie di schede, per lasciare ora il campo alle pubblicazioni per bambini, limitatamente alla letteratura ‘nediška’. NeH’editoria destinata all’infanzia occorre osservare che questa importante tradizione ha una vita relativamente breve: coincide in pratica con quella dei primi circoli culturali nei comuni e nei paesi all’inizio degli anni settanta. Sembrava che, in assenza di una minima conoscenza dell’alfabeto sloveno da parte dei ragazzi, non fosse proponibile la lettura di un testo. Esperimenti che dimostravano invece il contrario non so- Copertina del libro Antadà di Renzo Gariup (Kulturno društvo Rečan, Liessa 1992); sotto un breve testo di S. Pietro al Natisone nella trascrizione di Baudouin de Courtnenay no mancati. Di questo ho avuto dimostrazione nella mia scuola, la De Rubeis di Cividale. quando ho sottoposto un testo in dialetto a qualcuno dei miei alunni della montagna di Prepotto. La lettura non creava particolari difficoltà. Diverso il problema della scrittura, come ha ampiamente provato il concorso dialettale sloveno “Moja vas”. La scrittura non poteva essere che la ‘traslitterazione’ italiana delle parole dialettali pensate. L’intoppo era generato dai suoni che non si prestavano a facile traslitterazione, e questi erano principalmente le ‘h’ e le ‘g’ aspirate e le ‘s’ e le ‘z’, che hanno un valore alfabetico diverso. In genere i bambini delle scuole elementari se la cavavano con l’alfabeto italiano imparato a scuola, i ragazzi delle medie introducevano elementi di traslitterazione inglese (‘sh’, ‘y’, ‘w’), molti si cimentavano con le ‘k’ e le ‘j’, e soprattutto collocavano, a caso, i segni diacritici che caratterizzano gli alfabeti slavi per ‘č’, ‘š’ e ‘ž’. A volte questa traslitterazione ‘fai da te’ risultava abbastanza conseguente. Naturalmente diversi testi presentati dai ragazzi non erano ‘farina del proprio sacco’: c’erano delle copiature da libri, canzonieri e giornali, dei suggerimenti dei famigliari, delle correzioni di insegnanti volonterosi che si dedicavano con amore ad un’opera pionieristica e meritoria, malgrado nei primi tempi fosse tutt’altro che caldeggiata dalle autorità scolastiche e da certi guardiani dell’italianità. Una collaborazione preziosa, a ben vedere, perché questa era una prova dell’adesione delle famiglie e delle scuole ad una iniziativa extra - istituzionale di vitalizzazione della «negletta lingua nediška». L’opposizione c’era, eccome!, ma a dispetto di tutto decine e decine (centinaia) di bambini presero allora per la prima volta in mano la penna per scrivere «Moja vas je liepa...», «Ta pod mojo hišo pasa rieka...», « Moja nona redi puno zajcu...», «Moja nona mi je pravla...», «An-krat blizu moje vasi je ži-veu qn mož...». Naturalmente le cose in venticinque anni sono cambiate, vuoi perché le i-stituzioni scolastiche hanno abbandonato i vecchi divieti, vuoi perché numerosi bambini sono oggi in grado di ‘traslitterare’ il pensiero in un alfabeto a-datto allo scopo. (Scritture, 28) Paolo Petricig SREDNJA KOLONA REŠITEV PREJŠNJE ŠTEVILKE 1 K R ISTI J S 2 S T > \ R 0 S T 3 B E I M E~5 K I 4 B A I R C I C J A 5 F R J \NC 0 Z 6 K 0 I ROSI K 0 7 8 P 0 I R 0 C E N 9 P R ; A V I C ; 0 10 Z B l J 0 G A M 11 M E R L 0 T A 12 B E ! NETI K E 13 B R . ATU J A 14 K 0 L T5 N C E Sam v jesenski noči Bila je jesenska noč. V temnem gozdu je biu niek mož nalovil dosti pu-hov. Ker je biu lačen, je zanetiu ogenj an jih začeu peč. Ko jih je obraču v žerjavici, se mu je približu an hudobec, ki je pobieru krote po gozdu. “Kakuo ti je ime?” je zluodi vpra-šu puharja. “Sam mi pravijo”, mu je jau. “Pustimi Sam, de spečem kako kroto na tvojem ognju. Zelo sem lačen”. “Oh ne, telega pa ti ne dovolim. Ce češ vičerjati, zakuri!” “Ce mi na boš pustu zliepa, mi boš pa zgarda” mu je jezno zarju zluo-dej. An takuo ste se zagrabla. Puhar, kot če bi pihnu je hitro zagrabu gore- če polieno iz ognja an z njim začeu neusmiljeno butat po hudičevi glavi an njega kosmatih licih. Vas osmojen an opečen se je hudič hitro pobrau an teku v čarni gozd. An tam je začeu tulit an uekat an klicat na vas glas njega parjatelje, naj mu pridejo na pomuoč. An ries so paršli. V kratkem cajtiu se je zbrala okuole njega ciela tolpa hudičev. “Kduo te je pa takuo osmodil?” so ga vprašali parjatelji. “Oj, Sam, Sam” je le napri tuli o-pečen zluodi. “Ce si se sam, pa sam trpi. Zaki nas kličeš na pomuoč?” so jal. An vsi so se hitro obarnil spet v gozd an šli vsak na svojo stran, po svojih opravilih. Slovenska ljudska pravljica četrtek, 23. decembra 1999 Risultati 1. Categoria Trivignano - Valnatisone 1-2 3. Categoria Savognese - Stella Azzurra 1-1 Juniores Valnatisone - Azzurra 3-1 Giovanissimi Tavagnacco - Audace 2-1 Esordienti Donatello - Audace 6-0 Pulcini Audace/A - Assosangiorgina/A 2-1 Audace/B - Assosangiorgina/B 1-0 Amatori Reai Filpa - Mereto di Capitolo 0-0 Fantoni - Edil Tomat 0-3 Prossimo turno Coppa Regione Com. Faedis -Valnatisone (6.01 > JUNIORES Com. Faedis - Valnatisone ree. (8.01) Classifiche 1. Categoria Gemonese 35; Palazzolo 32; Union No-garedo, Reanese 23; Trivignano 22; Ancona 20; Valnatisone 19; Tarcentina 17; Riviera, Lumignacco*, Gonars 16; Flaiba-no\ Muzzanese, Maranese 15; Tavagnacco* 9; Bearzicolugna* 6. 3. Categoria Buttrio* 27; Libero Atletico Rizzi 22; Stella Azzurra 17; Moimacco 16; Savorgna-nese* 15; Cormor 14; Gaglianese 13; Sa-vorgnanese* 12; Nimis*, Savognese*, Nimis*, Buonacquisto’ 10; Chiavris* 8; Assosangiorgina* 7; Fortissimi* 5. JUNIORES Cussignacco 27; Nimis 24; Com. Faedis* 22; Pagnacco* 21; Tavagnacco* 19; Centro Sedia 16; Buttrio 15; Valnatisone' 14; Chiavris 13; Torreanese ^Serenissima 11; Reanese 10; Azzurra 9; S. Gottardo 4. Allievi Union 91’, Gaglianese 21 ; 16; Savorgna-nese 20; Torreanese, Valnatisone, S. Gottardo 16; Azzurra 10; Serenissima 4; Centro Sedia 3; Buonacquisto 1. Tre stelle/B (9) fuori classifica Giovanissimi Manzanese 25; Gaglianese 22; Centro Sedia 18; Com. Faedis, Savorgnanese 17; Fortissimi 15; Audace 13; Buttrio 11; Tavagnacco 8; Serenissima 7; Reanese 5; Moimacco 2. Union 91 (16), Libero Atl. Rizzi/B (7) fuori classifica. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 19; Termokey 16; Warriors Bar Corrado 13; S. Daniele 11; Mereto di Capitolo, Coopca Tolmezzo, Bar Corrado, Fagagna 10; Turkey pub 7; Edil Tomat* 5; Racchiuso 3. Amatori (1. Categoria) Al sole due 16; Coop Premariacco 15; Valli del Natisone 14; Dinamo Korda, Dream team* 13; Tramonti*, Amaro 10; Pers/S. Eliseo, Rojalese 9; Susans, Treppo Grande* 8; Ss 463 Majano 3. Amatori (2. Categoria) Osteria della salute, Birr. Da Marco 16; Bar S. Giacomo*, Il gabbiano 15; Agli a-mici, All’Ancona 13; Gunners 95 12; Poli-sportiva Valnatisone 10; Sedilis 8; Ai Frati 5; Vertikal 4; Alla leggenda 3. Over 35 (Girone B) Psm sedie Cividale 83; Country land 72; Eurocostruzioni 70; Pasian di Prato 65; Vermegliano 60; My car 57; OM radio 56; Edil Tomat 54; Cormor Eurospar 52; Axo club 51; Rangers 49; Bicinicco 46; Zorut-ti, Pozzuolo 45; Passons 34; Corte Or-gnano 29; Borgo Aquileia, La casa della fortuna, Basaldella 27; Fantoni Val Torre -5. Calcetto (Eccellenza) Al baffo Feletto 14; Merenderos, Zara-bara 12; Paluzza 11; Diavoli volanti 10; Da Tonj* 8; Seravalli 7; Rubignacco 6; Olivaress* 3; Rivignano 2. Calcetto (1. Categoria) Edil Tomat, Lega punto 14; Bottega Longobarda* 13; Dorotea mobili 11; Ciepi 9; Bronx team, Paradiso dei golosi 7; Moby Dick 6; Clìmatest 5; Carosello pub* 2. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno La formazione azzurra si riprende dagli ultimi risultati negativi espugnando il campo di Trivignano La Valnatisone chiude bene Quinta vittoria per gli Juniores Nel recupero pari del Reai Filpa La Valnatisone ha chiuso il millennio in gloria espugnando il campo di Trivignano. I ragazzi del presidente Andrea Corredig hanno superato la terza in classifica grazie alle reti messe a segno da Marco Domeniš e Michele Osgna-ch. I valligiani sono ora attesi dal difficile impegno in coppa Regione sul campo di Faedis nella gara prevista per il 6 gennaio e valida per gli ottavi di finale della manifestazione. Ancora un pareggio per la Savognese che ha ospitato, a Merso di Sopra, la Stella Azzurra di Attimis. I ragazzi gialloblu allenati da Flavio Chiacig, dopo essere passati in vantaggio con Gennaro Sarno, sono stati raggiunti dagli avversari. E arrivata la quinta vittoria degli Juniores della Valnatisone alle spese dell’Azzurra di Premariacco. Le tre reti del successo sanpietrino portano le firme di Matteo Braidotti, Gianluca Peddis e Davide Du-riavig. Durante la sosta per le feste natalizie ci sarà il recupero sul campo della Comunale Faedis, previsto per sabato 8 gennaio. Si è chiuso con una sconfitta ad Adegliacco l’anno per i Giovanissimi dell’Audace. Privi del portiere Alessandro Sessa, i ragazzi allenati da Luciano Bellida sono stati costretti a schierare tra i pali il difensore Luca Marcuzzi. I padroni di casa passavano subito in vantaggio, raddoppiando all’inizio della ripresa. La reazione dell’Audace si faceva martellante costringendo nella loro metà campo gli avversari e accorciando le distanze con il gol di Simone Crisetig. La generosa prova fornita dai valligiani non portava purtroppo al meritato pareggio. Una botta tremenda per gli Esordienti che hanno perso il recupero con il Donatello. Michele Dus - Giovanissimi Due successi per i Pulcini che, nella palude di Merso di Sopra, hanno superato l’Assosangiorgina. Per la squadra A ha siglato una doppietta Giovanni Tropina, mentre il gol vincente della formazione B è stato firmato da Michele Miano. La squadra dei Pulcini è —• » IIIIŠPIIIFIP CIVICALE augura Buone Feste Cividale - Via Udine - Tel. 0432/733542 impegnata nel torneo di calcio a cinque ad Udine organizzato dai Fortissimi. Il tecnico Paolo Cencig ha convocato dieci ragazzi. La squadra ha esordito ieri, 22 dicmebre, contro il Centro Sedia. Lunedì 27 i ragazzini valligiani affronteranno il Pagnacco, concludendo le eliminatorie mercoledì 29 dicembre con il Donatello. I quarti di finale sono previsti per lunedì 3 gennaio. Le semifinali si giocheranno il giorno successivo, mentre mercoledì 5 gennaio sono programmate le gare di finale e le premiazioni. Il Reai Filpa di Pulfero non è riuscito a scardinare la difesa del Mereto di Capitolo nella gara di recupero giocata sabato a Podpo-lizza. I ragazzi del presidente Battistig hanno comunque allungato a tre il loro vantaggio sulla seconda in classifica, la Termokey. Nel recupero degli Over 35 la Fantoni Val Torre ha perso con l’Edil Tomat di Feletto Umberto. I campionati di calcio dilettanti, amatori, giovanili e di calcetto sono sospesi per le festività natalizie e di fine anno. Ai dirigenti, agli atleti ed ai sostenitori vadano gli auguri di Buon Natale e felice Anno nuovo. Paolo Caffi Volley, successi per le tre squadre Tre vittorie per le squadre di pallavolo della Polisportiva S. Leonardo nel turno giocato nel week-end del 12 dicembre. I ragazzi che giocano in Prima divisione hanno superato in trasferta la Blm Grandi cucine per 3-1, conquistando punti preziosi per la salvezza. La squadra femminile di Seconda divisione si è imposta per 3-1 sull’Elleti, confermando la brillante seconda posizione in classifica. Nella categoria Ragazze rotondo successo (3-0) della Polisportiva S. Leonardo ai danni della Pav Natisoma di S. Giovanni. Proslava namiznoteniškega društva, ki deluje v Zgoniku Kras praznoval 30-letnico Prejšnji teden je slavil 30 let obstoja namiznoteniški odsek Športnega krožka Kras, ki deluje v občini Zgonik na Tržaškem. To je res edinstvena obletnica, kajti nobeno športno društvo med Slovenci v Italiji se ne more ponašati s tolikšnimi rezultati. Cela vrsta državnih naslovov v najvišjih kategorijah, še vedno tekmovanja za prva mesta v državnem vrhu in lepo število šampionov. To so le nekateri podatki, ki govorijo o tem, kako uspešno pot je prehodilo to društvo, odkar je pred tremi desetletji zaCelo z vajami v nekem vaškem skednju. In vendar je danes to društvo med najbolj poznanimi v Italiji in Evropi in je torej obenem ambasador naše skupnosti. Na proslavi tridesetletnice v Zgoniku je govorila večkratna državna prvakinja in predsednica Sonja Milic. Poudarila je, da so osnovni cilji delovanja društva vzgajanje mladih v duhu strpnosti, spoznavanja in spoštovanja drugih kultur, pa tudi v utrjevanju znaCaja mladega Človeka. Predsednik italijanske namiznoteniške zveze Stefano Bosi pa je dejal, da je delovanje društva zgled in bogastvo za vso državo. Si è rinnovato giovedì 16 dicembre il tradizionale appuntamento, al santuario di Caste/monte, della visita di una rappresentanza dell’Udinese che ha assistito alla messa celebrata da monsignor Brollo, vescovo di Belluno, al quale è stato donato un pallone firmato dai giocatori. La serata si è conclusa con la cena alla trattoria “Al giardino” di S. Pietro al Natisone, sede del club bianconero četrtek, 23. decembra 1999 SREDNJE Smo molil Devetico po naših vaseh Ankrat so tudi po vaseh srienjskega kamuna, ku povserode, molil Devetico an takuo čakal an se na-pravjal na Božič. Potlè so se zgubil judje, naši noni, ki so imiel telo lepo navado so nas zapustil... an z našimi noni smo zzgubil an kup naših liepih navad. Seda, ki nomalo povserode začenjamo zastopit, kakuo so uriedne, kaka bogatija so naš izik, naša kultura, naše molitve an piesmi, gledamo vsi oživi-et an ohranit, kar nam je še ostalo, če ne druzega v pamet. Takuo kajšan (so nam jal, de je Alda iz Sriednje-ga) je lepuo poštudieru venest spet na dan našo Devetico an s pomočjo farnega konseja jo organi-zu. Vsi so zvestuo sparjel idejo. Začel so go par Černeč v sriedo 15. dičemberja, par Kanaučanovi družin. Drugo vičer so se zbral v Preseriji, go par Tinajah. V petak 17. v Varhu, go par Funkjovih; v nediejo 19. go par Klinc, v Palota-rjovi družini; v pandiejak 20. v Dolenjim Tarbjù par Durjavovih;, v torak 21. v Sriednjem v Juracovi družini; v sriedo 22. dol v Podsriednjem par Lini v Varhuščakovi družini an donas, četartak 23., pa v Zamierju par Flipovih. Tu vsaki vasi se je v-sako vičer zbralo puno ju-di an posebno tisti buj par lieteh so bli zlo ganjeni piet an molit spet ku puno puno liet od tegà, kar so bli šele otroc an so hodili VENDO Opel Astra sw 1800, anno 1996, in ottimo stato. Prezzo interessante. Telef. 0432/723436 dopo le ore 20 novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l Cedad/Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: 1 modulo 20 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 20% od hiše do hiše v njih vasi z njih starši, z njih nonam zad za podobo Matere božje. An lohni so bli ganjeni tudi videt seda njih navu-ode piet an molit kupe z njimi tiste molitve an tiste piesmi, ki so ble že šle v pozabo. SVET LENART Čemur - Hlocje Daniela an Davide sta se oienila Nova, mlada družina se je parložla vasnjanom v Pičiču: v teli vasi bojo imiel njih “gniezdo” Davide Terlicher iz Cemurja an Daniela Lauretig iz Hlocja. Davide je zlo poznan, saj “toče” že puno liet bencino go par Cemurje, kjer njega tata Toni Tren-tarju iz Pičiča an njega mama Margherita daržita tudi znano gostilno. Daniela mu je tele zadnje cajte parskočila na pomuoč an seda sta se tudi oženila. Za reč njih “ja” sta šla v cierku v Podutano an potlè so se veselil do pozno z Zlahto an s številnimi parjatelji. An pru parjatelji so jim napravli dva lepa purtona, adan go par Hloc an drug pa na Cemurje. Novičam želmo vse narbuojše v njih skupnem življenju. Podutana Zapustila nas je Zora Roščova V čedajskem Spitale nas je za nimar zapustila Zora Gusola, poročena Terlicher - Roščova nevi-esta po domače. Imiela je 71 liet. Zora je bla že puno caj-ta buna an zavojo tegà je puno tarpiela, ker nie mogla vič dielat takuo, ki je bla nimar vajena. Lepuo so jo gledal an ji pomagal prenest velike težave, ki jih je imiela posebno telo zadnjo lieto vsi v družini: mož Renzo, sinuova Aldo an Stefano, hči Teresa, neviesta Irma an zet Sergio an z nje smartjo je v žalost pustila nje, navuode an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v pandiejak 20. dočemberja popudan v Podutani. Miersa-Remanzag Žalostna novica Za venčno nas je zapustila Eda Tonino, poročena Qualizza. Bla je še mlada žena, saj je imiela samuo 63 liet. Eda je bla iz Dolenje Mierse, nje mož pa je Bruno Qualizza - Komari-ču iz Gorenje Mierse. 2i-viela sta v Remanzage. Eda je bla že puno liet zlo buna, pa je vse težave prenašala z veliko kuražo an potarpežljivostjo. Z nje smartjo je v žalost pustila moža Bruna, sina Roberta, neviesto Danielo, navuode Davide an Marto, mamo Olgo, ki je paršla tle h nam že pred ujsko taz Kostanjovce, sestre, kunjade, navuode an vso Zlahto. Za ji dat zadnji pozdrav so se zbrali par maš v ci-erkvi v Remanzage, venčni mier pa bo počivala v domači zemlji, v Podutani, kjer so jo podkopali v saboto 18. dičemberja popudan. VENDESI a Osgnetto tli San Leonardo ampia casa con annessa stalla, da ristrutturare. Per ulteriori informazioni telefonare ore pasti al numero 0432/723062. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 25. DO 31. DIČEMBERJA Spietar tel. 727023 Cedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. SOsLAR.16 Sempre aperto! :-T> Tel. 0368-3710209 SI GRMEK —— Topoluve Pogreb v vasi Za venčno je zaparu njega oči naš vasnjan Attilio Gubana - Tiljo Zetu po domače. Učaku je zari-es zlo vesoko starost, 91 liet. Tiljo je Ziveu sam doma, ker žena mu je untarla že puno liet od tega an njega edini sin, Beppino, je zavojo diela živeu proč od duoma. Pogostu pa je hodu gledat njega tata da-mu an za anj skarbeu. Tiljo je mierno za venčno zaspau v njega pastieji, na svojim duomu an takuo so ga ušafali vasnjani potlè, ki an cieu dan ga nieso vidli uoz hiše. Bal so se, de mu je ratalo kiek an so mu tiel pomagat, pa Tiljo je biu že za venčno zaspau. Od njega smo se poslovili v torak 14. dičemberja v Topoluovem, kjer je biu njega pogreb. Naj v mieru počiva. PODBONESEC Tarčet Untarla je N ilda S turam V čedajskem Spitale nas je za nimar zapustila Nilda Sturam. Imiela je 75 liet. Za njo jočejo sestre Paolina an Oliva (ki živi tu Kanadi), bratje Giovanni an Luigi (tudi on živi tam v Kanadi), kunjadi, navu-odi, pranavuodi an vsa žlahta. Nje pogreb je biu v Landarje v petak 17. dičemberja. Naj ji bo lahka domača zemlja. OCCASIONE!!! Rover 214 GTI coupé 1400 cat. 16v anno 1993 in perfette condizioni, inurtata, sempre garage, uni-proprietario vende a lire 9 milioni trattabili. Telefonare allo 0335/8406228 o 0432/727740 (ore pasti) 9 ■ s equpe parrucchieri augura Buone Feste via Ristori n. 19 Cividale del Friuli tel. 0432/732452 orario: martedì, giovedì, venerdì e sabato 8 30 -17 00 mercoledì anche appuntamento 830-12 15.00-1900 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj: v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Òarnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 anod 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina Iž Čedada v Videm: ob 6.‘,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731762 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281