Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din l‘U.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-68.
Leto XV.
V Ljubljani, v torek, 5. julija 1932.
štev. 75.
JVovo vlada
V novi vladi so trije poslanci iz Dravske banovine — Generalni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani g. Ivan Mohorič — minister trgovine in industrije
referat o cestah na konferenci mednarodne trgovske zbornice v Parizu vzbudil splošno pozornost celo v Arne-
Naša vlada se je pretečeno soboto rekonstruirala. Iz vlade je stopil radi trajne bolehnosti ministrski predsednik Voja Marinkovič in je posle predsednika ministrskega sveta prevzel bivši minister dr. Milan Srškič. Gospodarski resori so ostali v dosedanjih rokah, samo ministrstvo trgovine in industrije je prevzel narodni poslanec Ivan Mohorič namesto ministra dr. Kramerja, ki je v namenu, da se more v izdatnejši meri posvetiti splošnim državnim poslom, ostal minister brez portfelja. Na ta način je Dravska banovina zastopana v novem kabinetu po treh narodnih poslancih, ki po svojem dosedanjem udejstvovanju dajejo najboljšo garancijo za uspešno zastopanje naših gospodarskih interesov.
Posebno je naša gospodarska javnost z zadoščenjem pozdravila, da je v novi vladi prevzel gospodarsko važen resor trgovine in industrije nar. poslanec Ivan Mohorič, generalni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
G. minister Ivan Mohorič je v naši gospodarski javnosti splošno znana osebnost, ki ne pozna samo do skrajnih podrobnosti želj in teženj našega gospo* darstva, temveč jih je že dolgo vrsto let tudi uspešno zastopal. Novi g. minister se je za udejstvovanje v gospodarstvu vestno pripravljal. Rojen 1. 1888 v Idriji je absolviral z odliko gimnazijo v Ljubljani in potem absolviral pravo v Pragi, Parizu in Budimpešti. 2e v mladih letih je kazal izredno nadarjenost in marljivost ter prepotoval in študiral narodno gospodarske razmere in organizacije v Franciji, Nemčiji, Češki, alpski Avstriji, Ogrski in Poljski. Obenem je .priobčeval v »Vedi« in »Nar. gospodarskem vestniku« strok, gospodarske članke, ki so že takrat vzbujali občno pozornost in dokazovali temeljitost, s katero se je pripravljal na svoj poklic. Po ab-solviranih študijah je prakticiral v praški zbornici, kjer se je specijaliziral za tarifno in carinsko stroko in se z uspehom uvajal tudi v druge zbornične agende. Tako je med drugim sestavil anketno poročilo o aprovizaciji Prage, ki je postavilo trajne temelje in pravce za ureditev tega važnega vprašanja. Celo v vojni dobi se je kot vojaško-oskrb-ni uradnik udejstvoval samo v gospodarski smeri. Bil je po vrsti samostojen vodja oskrbovališč, skladišč in tovarn ter samostojen referent za oskrbo številnih vojaških edinic.
Na ta način teoretično in praktično dobro pripravljen je stopil koncem leta 1918 v službo ljubljanske zbornice, v kateri je postal koncem leta 1925. tajnik in z dnem 1. julija 1931 kot vodja zborničnih uradov generalni tajnik. V zbornični službi je vodil ves čas carinski in prometni referat, ki je bil v povojni dobi zbog novo nastalih državnih mej in nove ureditve prometne službe posebno važen. Istočasno pa je posvečal polno pozornost tudi drugim gospodarskim vprašanjem in si pridobil tekom let kot mož odličnih zmožnosti, železne volje in neumorne pridnosti in vestnosti sloves gospodarskega strokovnjaka splošen ugled ne le v mejah naše ožje domovine, ampak povsod, kjer je zastopal naše gospodarske interese. Zastopal je uspešno naše gospodarstvo na raznih trgovskih pogajanjih s tujimi državami in se odlikoval na raznih gospodarskih kongresih tudi izven mej naše države s temeljitimi poročili in smotrenimi predlogi. Ni bilo skoro važnejše konference, pri kateri ne bi sodeloval Mohorič kot delegat ali ekspert, bodisi ljubljanske zbornice ali države. Tako je n. pr. pred leti njegov
riki in njegovo prizadevanje na zad-
Novi minister Ivan Mohorič
nji enaki konferenci v Innsbrucku za olajšanje deviznih omejitev v mednarodnem prometu, je dalo povod za raz-motrivanje v vsej evropski gospodarski javnosti.
Novi g. minister pa se ni udejstvoval samo v zbornici. Takoj po osnovanju Zveze gremijev trgovcev v Dravski banovimi je prevzel zgraditev te važne gospodarske organizacije in tudi uspešno završil tako, da je trgovski stan danes res vzgledno organiziran. Odveč bi bilo govoriti o njegovem podrobnem delu v raznih korporacijah, n. pr. v tarifnem odboru, v oblastni skupščini, na konferenci društva Narodov v Ženevi, ko se je razpravljalo vprašanje carinskega premirja, v Atenah na prvi balkanski gospodarski konferenci itd. Dasi se ni nikdar silil v ospredje in je bil vedno zelo, celo preveč skromen, ga vendar vsi poznamo in cenimo za prvega gospodarskega delavca, čigar zasluge za gospodarstvo so našle izraze v opetova-nih visokih odlikovanjih.
Sodeloval je ves čas tudi pri našem listu z aktualnimi gospodarskimi članki programatične važnosti. Bil je duša našega lista in še sedaj ga s ponosom šteje med svoje zveste so-trudnike. Sodeloval pa je tudi vedno in povsod, kjer so to velevali gospodarski interesi. Tako je daljšo dobo posloval kot pomočnik ministra za šume in rudnike in ministra trgovine in industrije in že v tej lastnosti veliko storil za prospeh našega gospodarstva. Splošni gospodarski interesi so ga tudi vodili, ko je prevzel mandat narodnega poslanca in isti interesi ga brez dvoma vodijo sedaj, ko prevzema portfelj ministra trgovine in industrije.
Imenovanje ministra g. Mohoriča je nadvse simpatično odjeknilo v naši gospodarski javnosti, ki se zaveda, da bo imel g. minister v svojem obsežnem in važnem delokrogu pred očmi gospodarske interese in storil v okviru možnosti vse, da upošteva težnje, želje in potrebe gospodarstva. Ne bilo bi prav, da bi se vdajali iluzijam v tem pogledu, prepričani pa smo, da bo imelo gospodarstvo v njem vnetega zagovornika, ki bo storil vse, kar se v danih razmerah more storiti za prospeh gospodarstva.
V tem prepričanju g. ministru iskreno čestitamo in mu želimo v službi dobre stvari, katero vedno zastopa, čim največ uspehov.
Mlinski pavšal za mesec julij 1932 odpade
Kakor izvemo od najzanesljivejše strani, sc mlinski pavšal za mesec julij 1932 ne bo pobral. Ministrstvo trgovine in industrije je smatralo za potrebno, da prekine za mesec julij s pobiranjem mlinskega pavšala, ker hoče s tem upoštevati potrebo, da se mlini, za katere se je plačeval pavšal sedaj tri zaporedne mesece, očistijo, popravijo in spravijo v poraben stari, ki bo ustrezal možnosti ocenjene kapacitete.
Frankaturna obveznost pri pošiljkah iz Madžarske za Jugoslavijo
Po rešen ju ministrstva financ broj 75344/32 z dne 25. junija 1932 in temeljem protokola k M.K.R. odseka 2. Prehladnih, odredb se odreja, da ne smejo biti pošiljke sporovozne, brzovozne in c ks presne robe, ki se predajo na prevoz na postajah v Madžarski za postaje v Jugoslaviji, pri prehodu v Jugoslavijo obremenjene z nikakimi stroški in da morejo biti take pošiljke frankirane samo do državne meje med Madžarsko in Jugoslavijo.
la odredba stopi v veljavo d n e 5. juli j a 19 3 2.
RAČUNANJE VOZARINE PO IZJEMNIH TARIFAH PRI REEKSPEDICIJI
Generalna direkcija državnih železnic javlja pod G. d. br. 25453/32 z dne 12. maja 1932, da je zaznala, da se izjemne tarife, lokalne in pristaniške tarife, ki velja jo samo do gotovih postaj, zlorabljajo na <a način, da se pošiljke na teh postajah reekspedirajo za druge postaje, ki v teh izjemnih tarifah kot namembne postaje niso navedene. Ker se smejo uporabljati lake izjemne tarife samo tedaj, ako se pošiljke odvozijo s teh postaj s cestnimi vozili ali na kak industrijski tir v svrho iztovarjanja ali se pretvorijo na ladje, pogoj odvoza pri reekspedicijah takih pošiljk ni izpolnjen. Predno se torej take pošiljke reekspedirajo, se mora zahtevati od prejemnika robe plačilo vozarine, izračunan« po normalni tarifi; ako je pa pošiljatelj ali pa tudi prejemnik vozarino že plačal, se mora zahtevati še plačilo razlike na normalno tarifo.
• •
kolkovanje potrdil, odnosno
IZPRIČEVAL VAJENCEV IN POMOČNIKOV
Na razna vprašanja pojasnjuje zbornica za TOI, da podlegajo izpričevala vajencev o trajanju učenja, bodisi da se je učenje dovršilo ali pa preS časom prekinilo, kolku 20 Din. Izpričevala ali potrdila, ki Jih izdaje zadruga vajencem, ki pri po-tno^ftiškem izpitu niso pokazali zadostnega uspeha, da so dovršili učni čas brez pomočniškega izpita, je kolkovati s kol-kom za 10 Din, pomočniška izpričevala, to je spričevala o vedenju in pokazani izobrazbi med službo pa s kolkom za 20 Din. Tej taksi pa podlegajo pomočniška izpričevala samo, ako se ne izdajajo v poslovni knjižici, dočim so v teh knjižicah izdana izpričevala oproščena kolko-vanja.
* • *
ZAPADLOST NEKATERIH TAKS V MESECU JULIJU T. L.
V tekočem mesecu zapade v plačilo dopolnilna prenosna taksa, dalje taksa za plačilo gostilničarskih računov, točilna taksa in taksa za otvorjene tekoče račune pri delniških družbah. Posebno opozarjamo na plačilo točilne takse, ki zapade v plačilo do dne 31. julija 1932. Ako se ta taksa pravočasno ne plača, zapade zamudnik kazni, ki znaša še enkratni iznos takse same. Ker so točilne takse razmeroma visoke, je kazen za zamudno plačilo jako občutna.
Občni zbor
»Društva industrijcev in veletrgovcev« v Ljubljani
se vrši
v četrtek dne 7. julija 1932. ob pol 11. uri v veliki dvorani »Trgovskega domač v Ljubljani (Gregorčičeva ulica 27)
s sledečim dnevnim redom:
1. Nagovor in poročilo predsedstva.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Volitev društvenega odbora in društvenega nadzorstva (§§ 10. in 15. pravil).
G. Nasveti in pritožbe.
Kaj bo z izvozom našega sadja na Dunaj?
Poročilo z Dunaja.
Svoječasno sem poročal v »Trg. 1.« o lanski prodaji našega sadja na Dunaju in v Avstriji sploh. Moje poročilo ni bilo veselo za naše izvoznike in sadjarje. Toda za letošnji izvoz naših pridelkov so nade še veliko neugodnejše. Splošna gospodarska kriza se letos pojavlja v veliko straš-nejših oblikah. Nad tri sto tisoč nezaposlenih (in tu moramo računati nad lijon jedcev) vpliva katastrofalno foa tisoče trgovskih podjetij, im ko so ta slaba, pridejo novi tisoči drugih, ki so prizadete, tako da imamo nakrat ogromne množine ljudi, ki ne morejo nič več kupiti, ki se omejujejo zlasti pri nakupu sadja, ki ni najpotrebnejša hrana. — To vidimo na tukajšnjem sadnem trgu, oziroma na premnogih dunajskih trgih za živila, kjer je le prepogosto naravnost žalostno prazno, namesto živahnega življenja in nakupovanja.
Je pa še drug razlog za prav mračno sliko bodoče sadne kupčije. Splošna politična situacija, negotovost z najbližjo bodočnostjo spravlja v strah in trepet tudi sicer dobro situirane prebivalce, da morajo začeti vairčiti na neobičajne načine. Obrniti morajo šiling stokrat, predno ga po nepotrebnem izdajo, — in po vrhu: ni več zaupanja v denar, v šiling, ni ni-kake gotovosti, kaj bo sploh z vsem narodnim gospodarstvom. In strah pred negotovo bodočnostjo je najhujši bau-bau tudi za vsako realno kupčijo.
Notranji položaj na dunajskih trgih je pa naravnost katastrofalen: Dve tretjini trgovcev, posebno komisionarjev je — preveč, a dobrih, da mu blago lahko zaupate na kredit, čeprav za tri dni, ali da mu daste v komisijo — je neizrečeno malo. Poznam, žal, veletrgovca s slovečim imenom, še lani bi se glasila o njem vsaka informacija, da mu daste lahko neomejen kredit,... pa ne more plačati 300 S, in ako ga hočete tožiti, vam kratkomalo izjavi, da napovš konkurz, — in premislite si, da bi si delali po vrhu še občutne tožne stroške. In situacijo poznajo dobro tudi sodniki, ki uvažujejo silovito žalosten položaj trgovcev, in ako tudi obsodijo, mora se upnik zadovoljiti s silno dolgimi in malimi obroki Ako bi ne tožil, bi prišel morda prej do denarja nego po razsodbi.
Konkurenca med trgovci je obupna, ali v sto odstotkih se vrši taka blazna tekma na račun — liferantov, ki so tako blazni, da premalo previdno pošiljajo blago na Dunaj. To velja posebno za Jugoslavijo. — Kdor je zasledoval lansko leto moja situačna poročila v »Jugoslovanu«, se je mogel uveriti, da sem bil silno skeptičen, do skrajnosti črnogled, — ali izkazalo se je, da moj pesimizem je bil še veliko prekrotak, da je resnica bila veliko groznejša.
Poleg splošne krize, je tudi lani bila velika krivda na strani naših izvoznikov, ka-k«r;»em lani pokazoval s prav drastičnimi rqMu§niini zgledi. Ministrstvo je bilo izdalo' »Pravilnik« za izvoz sadja, ali ta je ostal v celoti na — papirju. Tendenca mu je bila, da bi se omejilo število izvozničar-jev, ali kljub temu je izvažal, kdor je hotel, — posebno iz krajev preko Save. Tam je znal vsakdo najti pota, da se je izognil tendencam Pravilnika. In ker je nastala blazna tekma med našimi izvozniki, zato so bile takoj s početka naravnost bedaste nakupne cene. — Lani sem povedal, da so za prva jabolka na štajerskeip delu banovine,, zahtevati 320 para, tako da so bile že pri. vsem početku naravnost katastrofalne izgube. In videli smo, da za ista jabolka ni bilo mogoče kmalu potem dobiti niti —- po dinarju za kilo. Ako bi bile takoj s 'početka nastavljene cene — recimo po 150 para, bi morda naši sadjarji vse pridelke spravili na svetovna tržišča po taki ceni, iA prišlo bi vendar mnogo denarja v deželo.
Za naše češplje so bili v Brčku nastavili cene po 230 para, pa niso povprek niti po 180 dobili. Zakaj? Zunanji trgi vsled splošne gospodarske depresije niso bili sposobni, kupiti niti polovico onega blaga, ki so ga naši izvozniki vsiljevali od vseh strani na naravnost bedaste načine. Pri obilici trgovcev na Dunaju, med katerimi je na stotine blaznih desperadov, pa dandanes izzove katastrofo na trgu že par odvisnih vagonov, ki pridejo kak dan tjakaj, kajti ... dovolj je, da je en sam trgovec tako brezvesten, da začne prodajati blago za vsako ceno, pa je ves trg po-i:-': •	•' .1 ■ ■ '' l	LtLi—.
V oglasu, s katerim razpisuje Dravsko intendantsko skladišče v Ljubljani nabavo1 večje količine ovsa, ječmena, mrve in slame, beremo med drugim tudi tole: trgovci, banke in špekulanti so od teh nabav izključeni.« Že samo iz formalnih razlogov, moraiho proti tej stilizaciji odločno protestirati. V ljudski govorici so špekulanti na siilno slabem glasu in narod stavlja špekulante na isto stopnjo z najbolj brezobzir-, nim in brezvestnim verižnikom. Za pri-prosto ljudstvo velja že skoraj kot zakon, da bi bilo vse mahoma bolje, če hi se vsi špekulanti in veriižniki pobesili Ikar na prvo drevo. Tak žalosten sloves ima med narodom beseda Špekulant in jasno je, da mora to biti znano tudi vsakemu uradu. Kljub temu pa je mogoče, da se v uradnem oglasu zablesti stavek, s katerim se mečejo trgovci in špekulanti v en koš. Proti temu moramo najodločneje protestirata, ker trgovci nimajo s špekulanti, kakor misli ljudstvo, prav nič skupnega. Je, sicer res, da mora vsak trgovec računati in stremeti za tem, da pri prodaji blaga nekaj zasluži, toda ta zaslužek je tako mi-; niimalen in tako utemeljen, da ga nihče ne j more trgovcu očitati. Čisto drugače pa je* z dobičkom špekulanta, ki noče samo nad mero zaslužiti, temveč, ki se poslužuje pri; tem tudi metod, kii jih ne trpi noben dober trgovec. Največji nasprotniki te brezobzirne špekulacije so baš Uegitimni trgov-* ci, ki se vedno prizadevajo, da vladajo v' poslovnem svetu metode, kakoršne so obi-, čajne med poštenjaki. Vse to njih prizadevanje pa se sedaj honorira na ta na-i čin, da se v uradnem oglasu stavijo v isto! vrsto s špekulanti in to vrhu tega še v zve-1 zi, da je žalitev naglašena. Vendar si ne: more misliti pniprosto ljudstvo, če čita v! uradnem oglasu, da so trgovci in špeku-; lanti od nabav izključeni, nič drugega, kot da ti na nedopusten način draže blago, da-so torej škodljivci javnosti. S kakšno pravico si more kdo dovoliti tako žalitev naših poštenih trgovcev!
Pa ne samo iz formalnega vzroka, temveč tudi iz stvarnega moramo proti izklju-l čenju trgovcev od nabav odločno protestirati. Nasa javnost je vsak hip pod vplivom kakšnega novega gesla in »šlagerja«. Tako se je svoje dni zaradi volivnih kroglic kmeta Silno mnogo govorilo in poudarjalo, da treba kmetu pomagati. Na sebi je to geslo tudi čisto pravilno in nihče ni bolj j za to, da se kfnetu pomaga, ko baš gospo- j darski sloji, ki se vedno zavedajo, da je takoj vse gospodarsko življenje v zastoju, če je kmet‘brez denarja. Ali razlika je v tem, kaiko se kmetu pomaga- in gospodarski sloji ne morejo razumeti samo tega, zakaj bi se kmetu moglo pomagati samo na ta način, da se šktrauje drugim. Samo na ta način pa so nekateri pojmovali pomoč kmetu. Ti modrijrini So namreč govorili, datrfeba doseči, da bo kmetvse svoje i pridelke naravnost prodajal konsumentu,!
kvarjen, pa začnejo vsi zapored brezglavo prodajati po cenah, ki komaj krijejo stroške. — In tako so naši izvozniki lani izgubili ogromno denarja.
Letos ne kaže nič bolje, narobe, položaj se je še izdatno poslabšal. To dokazuje dosedanji potek dovoza sadja in drugih pridelkov iz inozemstva. — Češnje so letos stale pri nakupu in z vsemi stroški do Dunaja do 90 grošev, a naj višja cena je bila 80 do 50 grošev. Za lepe italijanske breskve so na Naschmarktu zahtevali 30. junija po — 40 grošev, t. j. niti za stroške. Avstrijska država zna pa lepo takoj zahtevati ogromno carino, davek od vrednosti si carinarnica kar sama določa (navadno od dvojnate vrednosti nego v resnici).
V Novem Sadu imamo nekaj madjar-sikih židov, ki so si znali izbojevati 1110110-polsko stališče, kajti ti imajo v Trgovski zbornici prvo 'besedo, in so se letos združili, da bi sploh ne dopustili nikogar blizu. Vodja teh židov je prišel na Dunaj, kjer je že iz predvojnih časov domač, meneč, da ostane tu do konca izvozne dobe, ali prejel je dva vagončka in potem jo je pobrisal domov. Ako ta ui mogel vztrajati, je znak, da ni tu ničesa iskati.
Prognoza za letos in za par pridelkov je taka: Za češplje moremo računati najvišjo ceno po 30 grošev, polovica je stroškov, ergo ostane izvozniku polovica, nekako 125 para. — Za jabolka po priliki enako. — Za grozdje utegne biti cena najvišja do 55 grošev, tako da bi ostajalo za liferanta po priliki 20 grošev ali 160 para. Ergo: pozor!	A. G—k.
ker bo na ta način dobil kmet za svoje pridelke več, konsument pa bo plačal manj. Dobiček bo torej dvojen in zato treba vso vmesno trgovino izločiti. Z drugimi besedami pa se pravi to, da treba zatreti sploh ves trgovski stan. In sad tega mal,o preudarjenega naziranja je tudi citirani stavek iz oglasa intendantskega skladišča.
To naziranje pa je napačno, da ne more biti bolj in praksa je pokazala, da ne zadruge ne konsumi ne morejo tako ceno izvrševati posredovanja med producentom' in konsumenti ko legitimna trgovina. Saj je skoraj že pravilo, da tako zadruge ko konsumi prodajajo in kupujejo blago le: pri velikih trgovcih, ki edino morejo vsled zadostnih sredstev, znanja in zvez na velikih trgih spraviti kmetsko blago na trg,; oziroma dobaviti konsumentom dobro blago po najnižji možni ceni. Pri tem pa trgovec nosi ves riziko, a kljub temu jamči producentu, da dobi svoj denar, konsu-mentu pa, da prejme točno takšno blago, kakor ga zahteva. Praktično življenje je dokazalo, da se trgovcu prav nič ni treba bati, da bi postal odveč, ker je njegovo delo najveČje važnosti za narodno gospodarstvo, saj dejansko v prvi vrsti od dela in uspeha trgovca zavisi. blagostanje naroda.
Nič manjše važnosti pa ni delo trgovca za državo in to treba še posebej naglasiti. Od nekdaj je bilo tako, da so tvonili jedro in temelj državnih financ dohodki od trgovine, obrta in industrije. Zato vidimo, da so že v zgodnjem srednjem veku vladarji dosledno podpirali mesta proti plemstvu in vsem, ki so skuhali prikrajševati mesta v njih trgovskih pravicah. Pokojni zaslužni naš zgodovinar Vrhovec je o tem napisal v 'letopisu Slovenske Matice prav poučno razpravo, kako so že v 13. in 14'. stoletju skušali graščaki in njih podložniki izločiti trgovce pri prodaji kmetskih pridelkov. Pa vedno so se ti poizkusi izjalovili, ker so vladarji ščitili interese trgovcev in varovali njih gmotne interese. Seveda niso delali vladarji tega iz (kakršnih sentimentalnih razlogov ali ker bi se zaljubili v trgovce, temveč samo iz realnih državnih ozirov. Kajti trgovci so bili glavni plačniki vseh državnih davkov in brez denarne pomoči trgovcev ne bi bilo ne cest in ne mostov, vladarji pa tudi ne bi imeli denarja, da bi vzdrževali vojsko, ki je ščitila vso deželo pred pustošenjem in vpadi sovražnikov.
Prav nič novega torej ni, če bi hoteli nekateri tudi sedaj izločiti trgovca od prodaje kmetskih pridelkov, ker že v srednjem veku so bili takšni poizkusi na dnevnem redu. Kakor pa so se ti poizkusi že takrat vedno izjalovili, tako se bodo in se morajo tudi danes, ker slone na čisto napačni podlagi, kakor da bi sploh moglo narodno gospodarstvo obstojati brez trgovine. Dejansko tudi ni nobene dobe v zgodovini civiliziranega človeštva, ko ne bi
WILLY PEUCHER Zoppot, Freie Stadt
Danzig, Nordstrasse lla se zanima za zastopstvo naših tvrdk za Gdansko, Poljsko, Prusijo in Pomorje. Imenovani pravi, da lahko navede prvovrstne reference.
Uradni (lan zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se vrši v torek dne 12. julija 1932 od 8. do 12. ufe predpoldne v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8, pritličje levo.
*
OBČNI ZBOR DRUŠTVA INDUSTRIJCEV IN VELETRGOVCEV
Društvo iindustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani bo obdržalo dne 7. t. m. svoj sedmi redni občni zbor v veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27, I. nadstr.
Delovanje tega društva, ki ščiti interese upnikov, se je v pretečenem letu močno razvilo. Splošna gospodarska depresija, ki je zadela vse sloje naše države, je naj-občutnejše udarila upnike, predvsem veletrgovce in industrijce, ki so morali vsled tega preurediti svoje poslovanje in ga primerno prikrojiti današnjim razmeram. Previdnost v kreditiranju jih je privedla do tega, da se poslužujejo v večji meri, kot kdaj prej, informacijske službe. Tudi so uvedli organizirano opominjevanje dolžnikov, evidenco o solidnosti prosilcev kreditov in njih gospodarskega poslovanja. Pa tudi skupen nastop v varstvo interesov upnikov je danes v novih razmerah drugačen, kot je bil svoječasno, ko je mogel vsak upnik zase nastopati proti svojemu dolžniku. Ker se obrati naših veletrgovcev in industrijcev modernizirajo in ker gospodarska depresija najbrže ne bo še v kratkem končana je nujno potrebno, da se pridobitniki bolj kot kdaj strnejo v močni organizaciji in je zato želeti, da Be ravno občnega zibora tega društva, v katerem je včlanjena večina naših veletrgovcev in industrijcev, v polnem številu le-ti udeležijo. Na občnem zboru bodo podana poročila o delovanju društva in njegovega tajniškega urada v pretečenem letu, iz katerih ne bo razviden samo razmah društva, ampak tudi položaj upnikov v sedanji kritični do&i.
*
Gremij trgovcev v Radovljici vabi na XXII. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. julija 1932 ob 14. uri v občinski posvetovalnici na Jesenicah. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. 2. Odobritev letnega računa. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Proračun za leto 1932. 5. Preosnovanje gremija po novem obrtnem zakonu in odobritev novih pravi).
6.	Volitev uprave združenja. 7. Volitev nadzornega odbora. 8. Razprava o izvedbi obligatornega bolniškega in starostnega zavarovanja. 9. Slučajnosti. Vabilo velja za vsakega člana; zaradi stanovskega razgovora se še posebno vabijo vsi lesni trgovci. Ako ob določeni uri ne bi bilo navzočih zadostno število članov, se bo vršil občni zbor eno uro pozneje ob vsakem številu navzočih članov. — Načelnik: L. Fiir-sager.	_____________________
Mnrlip 7qn 1/1 laneno 0,je’ lirnež’ lllUllt*LdlInl rse vrste lakov ter
emajlno-lakaste in oljnate barve.
bilo trgovine. Še bolj ko narodno gospodarstvo pa potrebujejo trgovino državne finance v katerih bi takoj zavladala absolutna suša, če bi usahnili davki, ki jih plačujejo gospodarski sloji. Zato pa tudi pričakujemo z vso pravico, da bo vlada imela vsaj to razumevanje za potrebe trgovskega sveta, kalkor so ga imeli srednjeveški vladarji in da bo za vselej postalo nemogoče,' da bi se v uradnem oglasu čital za vse trgovce tako žaljiv in krivičen stavek, kakor' je stavek: Trgovci in špekulanti so od teh nabav izključeni. Še enkrat protestiramo proti temu stavku in prepričani sino, da bo naš protest upoštevan, ker radi priznavamo, da se baš v zadnjem času posveča vse drugačna pažnja gospodarskim vprašanjem, ko preje. Nadejamo se, da je citirani stavek le še pozabljen preostanek iz dobe, ko je bit lov za kmetskimi kroglicami višek vse politične modrosti in trdno smo uverjeni, da bo to naše naziranje potrjeno tudi od najbolj merodajne strani.
&>sveki
■SSSSSSSHHSHBBBHB
Belgija je uvoz pšenice in moke z novimi uvoznimi pristojbinami zelo otežkočila.
Za kanadski pšenični kartel je predlagana likvidacija; morda bo priskočila vlada na pomoč, da se prepreči prenagljena likvidacija.
Pridelek pšenice v Ogrski je cenjen na
18.100.000 met. stotov proti 19,700.000 v preteklem lotu, pridelek rži na 6,800,000 proti 5,500.000 stotom.
Belgijski bakreni trust Union Miniere du Haut Katanga zaključuje s čistini dobičkom 75,700.000 frankov proti lanskim 270 milijonom 200.000 frankom. Dividende so še zmeraj zelo visoke.
Znižanje obrestne mere v Ogrski od 6
na 5 odstotkov ne odgovarja toliko potrebam denarnega, trga kot financiranju ogrskega pridelka. Dosedanja obrestna mera je bila v veljavi od 18. avgusta 1931.
Hapag, velika nemška plovbna družba, znižuje delniško glavnico od 160 na 53-2 milijonov mark. Tretjina ladij je nezaposlenih. Od sodelovanja s Severonemškim Lloydom se pričakujejo lepi uspehi.
Ameriško finančno leto, zaključeno 30. junija t. 1., izkazuje deficit 2900 milijonov dolarjev proti deficitu 900 mil. dolarjev v letu 1930/31 in prebitku 183.000 dol v letu 1929/30.
Avstrijski žični kartel, obsegajoč 14 podjetij in sklenjen do konca tekočega leta, se je vsled nezadovoljstva posameznih članov glede kvot predčasno razšel.
Podjetje Steyr bo s 1. avgustom obratovanje zopet močno omejilo.
Več angleških železniških družb se pogaja o ožjem sodelovanju in bi bila na ta način konkurenca izločena.
Eksport grozdja iz Ogrske je narastel v zadnjih petih letih od 6000 met. stotov na
185.000 stotov, cena je pa padla od 90 vinarjev na 22. V Nemčijo gre 55 odstotkov grozdja, v Avstrijo 40.
Svetovna vrednotna konferenca v Londonu je na vidiku. Ogrevajo se zanjo zlasti Angleži in Amerikanci.
Položaj hmoljskih nasadov v Jugoslaviji se je v splošnem Zboljšal, a še ne izenačil.
Ameriška jeklena industrija je zaposlena samo še s 15 odstotki kapacitete, in ni pred septembrom pričakovati nobenega zboljšanja.
Francoska industrijska eksportna organizacija je ustanovljena; namen ji je izmenjava blaga z drugimi deželami potom medsebojnih dogovorov od industrije do industrije.
Albanska uvozna carina na koruzo jo zvišana na 8 zlatili frankov pri 100 kg.
Nadaljnje zvišanje carine v Angliji z.i več vrst predmetov predlaga tainošnji zadevni odbor. /
Prostovoljno delo v Nemčiji opravlja okoli 40.000 oseb, med njimi 20.000 v starosti 21 let in manj. Pri delu za dviganji’ ljudskega zdravja jih je zaposlenih okoli 13.000, za melioracijo zemlje ca. 10.000 itd.
Slive v okraju Brčko (Bosna) in tani okoli bodo letos, kakor kaže doslej, tako dobro obrodile kot že niso več let.
Turčija dovoli kompenzacijskim potom uvoz preko določenih kontingentov. Kot komperizacijski predmeti od strani Turčije pridejo v poštev le predmeti turškega izvora, torej ne tranzitno blago. Cene se določijo od turških trgovskih zbornic po posebnih komisijah.
Bolgarski tobačni producenti so se združili v zadruge in so osnovali glavni urad, kojega predsednik Tašev bo prišel te dni v Prago, da se dogovori o novih nakupih tobaka od strani Češkoslovaške.
Nove eksportne kvote sladkorja hočejo po poročilih francoskih listov takole določiti: eksportna kvota za Evropo in Peru bi znašala po 1-8 mil. ton, za Javo 1*5 in za Kubo 2 miljona ton; zborovanje sladkornih producentov se bo pričelo 7. t. m. v Ostende.
Podržavljenje bakrenega rudarstva v Nemčiji se živahno razpravlja in je po zadnjih merodajnih izjavah takorekoč fiksno in le še vprašanje časa.
Produkcija nafte v Poljski je bila v preteklem letu s 630.280 tonami za 4-9 odstotkov manjša kot v letu 1930. Eksport je bil z 220.000 tonami za 30.000 ton večji kol leta 1930.
Tudi Egipt ima že brezposelno vprašanje, in je sedaj brezposelnih okoli 24.000; doseljevanje in naseljevanje inozemcev je omejeno.
Neprilike v gospodarstvu
En del težkega položaja v našem gospodarstva je zakrivilo brez dvoma tudi dejstvo, da državna uprava ne plačuje svojih nameščencev tako, da bi ti mogli stanu primerno živeti. V zadnjih letih smo doživeli že toliko redukcij plač, da dobiva danes dižavni nameščenec komaj toliko prejemkov, da se skromno preživlja, dočim mu za ostale potrebščine, ki po stopnji njegove inteligence in predizobraz-be spadajo med zahteve, katere so upra> vičeni stavljati na življenje, ne preostaja prav ničesar. Državna uprava sama uvi-deva, da ne plača svojih nameščencev toliko, kakor bi jih po alimentacijskem principu, ki ga je uveljavila v plačnem sistemu, plačati morala, da bi mogli stanu dostojno živeti. Najbolje se čuti to v dejstvu, da je osnovala obligatne nabavljalne zadruge državnih nameščencev, pri katerih morajo biti včlanjeni vsi nameščenci brez razlike, ali so voljni kupovati v teh zadrugah ali ne. Obligatno včlanjenje državnih nameščencev v nabavljalnih zadrugah je imelo gotovo ost proti trgovini. Ost obstoji v tem, da je sploh moglo smatrati, da bo konzumno zadružništvo moglo rešiti državne nameščence in jim izboljšati položaj. Posredno se je hotelo pokazati na trgovstvo, češ, da je ono krivo, da uradnik dahneš tako težko izhaja, ker mora svoje po1 trebščine predrago plačevati. Pa ne le, da se je hotelo postaviti na pranger trgovstvo, hotelo se mu je tudi škoditi s tem, da se je prisililo vse državne nameščence, da se včlanijo v nabavljalnih zadrugah. irgovstvo je takrat'zavzelo napram temu Pojavu v naši državni upravi odklonilno stališče in pojasnilo položaj, v ostalem pa kvitiralo neprijazno gesto v trdni veri, da bo bližnja bodočnost pokazala, da tudi nabavljalne zadruge ne bodo mogle rešiti nameščencev, ker jih tudi one ne morejo pod ceno oskrbovati z vsemi potrebščinami;
Sedaj, ko od ustanovitve prisilnih konzumnih organizacij preteklo že par let,
se je do cela izkazalo, da niso izpolnile nad svojih inicijatorjev, dasi so deležne raznih ugodnosti, med katere je šteti v prvi vrsti popolno davčno prostost. Ze samo ta ugodnost je jako izdatna, ako ostalih niti ne upoštevamo. Saj tvori pri legk
tiinnem trgovcu ravno postavka davki eno najizdatnejših režijskih postavk. Navzlic temu pa, da so zadruge oproščene davkov in da vživajo tudi druge ugodnosti, pa vendar ni med cenami legitimne trgovine in cenami zadružništva take razlike, da bi naklonitev raznih ugodnosti prihajala v cenah do pravega izreza.
Dočim se enemu delu trgovine, to je zadružništvu, priznavajo razne dalekosež-ne ugodnosti, pa se na drugi strani nalagajo legitimni trgovini vedno večja bremena. Predlogi, katere obravnavajo po nekod davčni odbori za odmero pridobni-ne, gredo v take zneske, da trgovci s strahom gledajo v bodočnost kako bodo mogli zadostiti svoji dolžnosti. Res je, da država ravno tako trpi na posledicah gospodarske krize, kakor privatno gospodarstvo, vendar pa smemo pričakovati in zahtevati, da pred poostritvijo davčnega vijaka prouči, kako bi si mogla pomagati drugim potom in si pomnožiti svoje dohodke.
V proučevanju sredstev, ki naj ji pomagajo, bi morala priti tudi na to, da se je na njen račun v preteklosti dosti grešilo s tem, da se je šlo v favoriziranju konzumnega zadružništva odločno predaleč, ne le v škodo državnih dohodkov, ampak tudi v škodo davčne moči privatnega gospodarstva, s tem da se mu nalaga bremena, katerih je konkurenca oproščena. Neenaki konkurenčni pogoji do zdaj niso mogli pomagati zadružništvu, da bi moglo izpolniti svoj namen in cilj in ga pri solidnosti naše trgovine tudi ne bo moglo doseči. Pred kratkim je minister za socialno politiko v senatu javno priznal, da je 95% naših trgovcev solidnih in poštenih tako, da ne potrebujejo protidraginjskega zakona. Pri tem priznanju naši legitimni trgovini gotovo ni umestno in pravilno, da se še naprej sili državne nameščence, da so člani nabavljalnih zadrug in da se ne le nabav-ljalnim zadrugam, ampak konzumnemu zadružništvu v obče priznava davčna prostost. Ako rabi država večje dohodke, naj jih išče tam, kjer jih lahko dobi, to je pri konzumnem zadružništvu, kateremu bi se mogla brez škode za konzumente in za splošnost preklicati davčna prostost, kakor se to tudi v drugih državah že povsem resno razmotriva.
Svečana šolska proslava enoletnega trgovskega tečaja na trgovski akademiji v Mariboru
Šolski zaključek na enoletnem trgovskem tečaju je bil proslavljen letos na izredno slovesen način. Ob številni udeležbi odličnih predstavnikov tukajšnjega trgovstva ter članov Slov. trgovskega društva in skrbni pripravi s strani vodstva, se je razvila svečana šolska proslava, ki je pokazala presenetljiv uspeh mladega zavoda. Po prisrčnem sprejemu vabljenih gostov s strani šolskega kuratorija, je s primernim nagovorom otvoril proslavo vodja tečaja g. prof. Struna ter dal besedo gospodu dr. Rutarju, ki je predaval o sodobni gospodarski krizi in njenem razvoju. Predavateljev skrbno pripravljeni govor, zasnovan na obširni gospodarski literaturi in statističnem materijalu, priča o njegovi izredni erudiciji in hkrati zmožnosti zajeti problem prav pri koreninah. Upati je, da to njegovo predavanje, ki je bilo deležno obilne pohvale in priznanja, ne ostane zadnje, saj se je prav ob tej priliki porodila marsikomu mikavna misel, ustvariti v po-dročju prosvetnega odseka Slovenskega trgovskega društva kulturno ognjišče za ekonomsko-komercijalna vprašanja.
Predavanju je sledilo obdarovanje najmarljivejših učenk. Kot najboljša na zavodu je bila nagrajena s prvo nagrado
učenka Šetinc Ana, kot odličnjakinji tudi še Sonne Gerlinde in Klemenčič Franja. Prvo nagrado iz strojepisja je dobila Fanika Simočič, zmagovalka v strojepisni tekmi, ki se je s 4 udarci na sekundo na las približala jugoslovanskemu rekordu. Kot najboljša stenografinja je bila nagrajena Marija Brus, ki v svoji stroki tudi mnogo ne zaostaja.
Vse nagrade, ki imajo v prvi vrsti moralen pomen, so poklonili Člani Slov. trg. društva: gg. Pinter, Lenart, Mejovšek, Preac, Majer, Jančič, Brišnik, Kovačič, Rosina in Paš, kar jim je šteti danes v gospodarski krizi v tem večjo zaslugo.
Proslavo je zaključil s primernim nagovorom g. Pinter, zagotavljajoč mladini vzlic težkim časom moralno in gmotno pomoč s strani našega trgovstva.
Delovanje tečaja, ki se je na tej proslavi tako svečano manifestiralo, je pokazalo uspehe, s katerimi se mladi zavod lahko v resnici ponaša. Slovenskemu trgovskemu društvu je treba čestitati, da je vzelo izobrazbo našega trgovskega naraščaja v svoje roke ter mu želimo, da bi v začrtanih smernicah nadaljeval svoje za-početo delo V prospeh našega obmejnega trgovstva.
POLOŽAJ AMERIŠKIH ŽELEZNIC JE KRITIČEN
Prometno padanje pri ameriških železnicah se poostreno nadaljuje. Čisti dohodki 16 večjih železnic so padli v maju 1930 v primeri z majem 1929 za 38 odstotkov, v maju 1931 in v maju 1932 v primeri * Prejšnjima majema za 40 in zopet za odstotkov. To nazadovanje je tembolj Presenetljivo, ker se cenijo dohodki iz znižanih plač na več kot 200 milijonov dolar* ]ev in dohodki iz tarifnega zvišanja na 9° mil. dol., kar je skupaj več kot polo-Vlca lanskih čistih dohodkov. Pomožna sredstva so domalega že vsa izčrpana, in ni videti izhoda iz težkoč.
Sir
polnomasten ementaleo dokler traja zaloga
Din 16*
ZUPAN JULIJ, sv. Petra c. 35
TELEFON 30—21 Dobi se tudi v buffetu ,, DAJ — DAM"
Malinovec*
pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna
Dr. G. Piccoli
Ljubljana, Dunajska c. 6
LETINA V JUGOSLAVIJI
Direktor Privil, d. d. za izvoz agrarnih produktov Kostič priobčuje v »Vreme«-nu članek o izgledih nove letine v Jugoslaviji in pravi, da se morajo izgledi označiti kot prav dobri. Cenitve pšeničnega izvoznega previška variirajo med 20.000 in 40.000 vagoni. Zanimivo je, da kaže pridelek pšenice prav dobro ravno v onih okrajih, kjer je bil lani slab, dočim bo v takozvanih žitnih okrajih (Slavonija, Srem, Vojvodina) zaostal za lanskim za 30 do 40 odstotkov.
• • •
UVOZ IN TRANZIT ČEBEL IZ ITALIJE
Z ozirom na obstoječo prepmied uvoza živih čebel v Italijo je ministrstvo za po-Ijt-delstvo in šume v Rimu objavilo pojasnilo, <la se ima pod to prepovedjo smatrati tudi tranzit živih čebel, ki je torej ravno tako prepovedan.
POZOIt TRGOVCI! Kadar pridete v Ljubljano, ne pozabite obiskati
DAJ-DAM, avtom, bufet
Aleksandrova cesta — palača Viktorija.
PRED OLAJŠAVAMI V FRANCOSKEM
SISTEMU UVOZNIH KONTINGENTOV.
Kakor poročajo iz Pariza pripravlja francosko trgovinsko ministrstvo nov sistem uvoznih kontingentov, ki naj omogoči vsaj za industrijske izdelke zopetni prehod k neomejenemu uvozu. V splošnem bo sistem kontingentov ostal, vendar bodo kontingenti za večino kontingentiranega uvoza povečani za 10—30%. Pa tudi tam, kjer bodo kontingenti ostali nespremenjeni, so predvidene razne olajšave. Koliko se bodo te olajšave nanašale na kontingerutiran uvoz lesa, še ni znano.
Zaključni račun za 1930/31
Zaključni račun državnih dohodkov in izdatkov za 1. 1930/31, ki ga je izdelalo finančno ministrstvo in ga je odobrila glavna kontrola, bo v nekaj dneh predložen Narodni skupščini na odobritev. Končne številke tega zaključnega računa so naslednje:	Izdatki	po	splošnem	državnem
proračunu tso znašali 8041-0 milijonov Din, dohodki po splošnem državnem proračunu (skupaj s presežki drž. podjetij) pa 8476‘4 milijona Din, tako da znaša računski su-ficit 435'5 milijona Din, ki se po zakonu vnese kot dohodek v obratno glavnico glavne državne blagajne. Kakor znano, se razni izvenproračunski izdatki krijejo iz dohodkov te obratne glavnice (zlasti izdatki na račun prejšnjih proračunskih let). Če hočemo dobiti pravilno sliko državnih fi-t nanc v 1. 1930/31, moramo seveda upoštevati tudi dohodke in izdatke po računu ■ te obratne glavnice. Saldo računa obratne glavnice glavne državne blagajne je znašal v početku teta 635-4 milijona Din, dohodki v korist tega računa pa so znašali 1010-4 milijona Din (od tega 435-5 milijona: Din presežek splošnega državnega proračuna); skupaj dohodki 1646-3 milijona Din. Ker pa so izdatki na breme tega računa znašali 1517-5 milijona Din, se je saldo zmanjšal na 128-8 milijona Din. Ob koncu proračunskega leta je bil torej saldo obratne glavnice za 506-6 milijona Din manjši nego ob začetku leta.
Xja1tljattoka \foryt
Tečaj 4. julija 1932.
Povpra-
ševanje
Din
DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold.
Berlin 100 M.............
Bruselj 100 belg__________
Budimpešta 100 pengO
Curih 100 fr.............
London 1 funt .... Newyork 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev . Pariz 100 fr. ...... ,
Praga 100 kron............
Stockholm 100 (red. kr Trst 100 lir . . ;.........
Ponudbe
Din
2269-32 1333-42 78240	2280-68 1344-22 786-34
1097-35	1102'85
200-51	202-11
5599-13	6627-39
221-13	222-26
166-23	167-09
287-57	28997
RUSI SE ZANIMAJO ZA OGRSKI TRG
Iz Budimpešte poročajo: Zastopniki ruskega trusta nafte so se v Budimpešti orientirali o potrebah surovega petroleja ipri ogrskih rafinerijah. Kakor pravi »Pester Lloyd«, se hočejo Rusi udeležiti preskrbe Ogrske z nafto in so deloma že tudi sklenili zadevne kupčije. Dalje hočejo Rusi dobavljati Ogrski azbest, kemikalije, surove kože in kožuhovino, in sicer proti vplačilom v pengO.
Svetovni blagovni trgi
Obe polovici preteklega junija kažeta na svetovnih blagovnih trgih 'različno lice. V prvi polovici so cene zelo padle, zlasti na svetovnih trgih žita, čaja, vlaknastega blaga (bombaž, surova džuita, lan), cina in svinca; v drugi polovici junija so bili pa tiigi vočigled počasnega poteka pogajanj v Ženevi v znamenju pričakovanja. O podjetnosti se ni moglo govoriti na nobenem trgu, razen na trgu sladkorja, kjer sta sezij-sko večje povpraševanje rafinerij in pa poročilo o novih kubanskih redukcijskih načrtih cene močno pognala navzgor. Ob Jeni tendenci so v drugi polovici junija zlasti- na trgih pšenioe, rži, cina, svinca, srebra in surovega kavčuka cene nadalje padle, dočim so bili trgi bombaža po zadnjem padcu stalnejši, najbrž zaradi novih opornih nakupov.
Trgi so vobče ogroženi po stalnem krfe-nju porabe. K temu pride še kot obremenjujoči moment pritisk nove svetovne letine, ki more na cene prizadetih predmetov nadalje vplivati, ne glede na velike stare zaloge, ki stavijo na državne blagajne vedno večje zahteve glede financiranja. Na drugi strani manjka trgom vsaka pomoč od psihološke strani, dokler se ne doseže popoln sporazum v vprašanju Reparacij, dokler negotovost o končnih odločitvah poostnuje položaj mednarodne kreditne nesigurnosti in dokler so svetovne zaloge zlata tako neenakomerno razdeljene.
Svetovni trgi pšenice in rži so zgubili v teku enega meseca ca 20 odstotkov na vrednosti. Navzdolžno gibanje je bilo pospešeno po ugodnih poročilih o novem pridelku in pa po omejitvenih tendencah importnih držav,, ki pričakujejo vrhitega »edaji še zaključek lastne letine. Glede pšenice so vplivala zlasti poročila o izbornih izgledih v U. S. A. in v Kanadi. Če pridenemo zraven, še previške iz Balkanskih držav in bodoči pridelek v Avstraliji in v Argentini, nam je nadaljnji padec cen le prelahko razumljiv.
Trgi surovega masla so vztrajali ob slabem konsumu še nadalje na najnižji stopnji cen, čeprav se je iz Danske .prvič poročalo o padanju velike produkcije.
Na trgih kave se je od Brazilije pospeševano navzgomo gibanje ustavilo že v drugi 'polovici maja. čeprav je Narodni kavni svet skušal cene obdržati z vso energijo potom nakupov, večjega sežiganja in inozemske propagande, je prišlo vsled razočarujo-če prodaje vseeno do padca cen v izmeri 7 do 10 odstotkov. — Močno so padle tudi cene na trgih čaja. Abnormalno veliko po-(nudbo so mogli le s težavo spraviti pod streho. Najslabše so vplivala poročila o bogatem pridelku v 'Britanski Indiji. — Svetovni trg surovega kavčuka je od aprila dalje v znamenju prostovoljnih produkcijskih omejitev, ki pa še sedaj niso zadostne, da bi mogle ugodno vplivati na svetovmoetati-stični položaj. Saj so dosegle ameriške zaloge v začetku junija s 346.000 tonami novo rekordno višino.
Na ameriških trgih bombaža so bile zaznamovane nove globinske cene. 'Bodočnost trga za visi od nove letine in od nadaljnjega obstoja doslej nakupljenih opornih zalog v znesku< ca 6,500.000 bal. Glede subvencioniranja ameriških bombažnih far-merjev od strani vlade se opozarja tudi na to, da cena glavnega produkta nima za far-merje več tiste odločilne vloge kot jo je imela prej. — Avstralske avkcije volne so prometovale ob splošni udeležbi v trdnem razpoloženju. — Pod pritiskom eezijske trgovske tišine sd padle cene surovega lanu itako v Vzhodni kot v Zahodni Evropi. /Prodajna kriza v Zahodni' Evropi in slaba trg preje sta pritiskala na tendenco. In brez pomena je ostalo dejstvo,- da razpolagajo vzhodni prodajni monopoli le še z majhnimi količinami.
Trgi kovin cina, svinca in cinka so bili ob nepomembnem prometu pod navzdo’ž-nirn pritiskom. Ameriška bakrena carina, ki je stopila 21. junija v veljavo, je bila glede oen v začetku brez posledic, a pozneje so se 'posledice pokazale, mednarodni bakreni kartel se bo gotovo razšel, odpovedi udeležbe se množijo dan za dnevom. Dalje se sliši, da bodo Angleži na konferenci v Ottawi (Kanada) sklenili kot protiukrep proti ameriški carini vpeljavo britanske bakrene carine in da bodo zgradili v Angliji novo veliko bakreno rafinerijo, d čimer bi se v veliki meri osamosvojili od preskrbe z ameriškim bakrom. — Na trgih cina se je s 1. julijem ekspart iz kartelnih dežel za julij in avgust ustavil in so se doslej producirane množine v skladiščile. Vendar računi trg tudi s temi količinami in se zato nove umetne naredbe skeptično
presojajo. — Napeti položaj na trgih svinca je podčrtan po novem ameriškem rekordu zalog (174.000 ton) in pa po produkcijski intenziteti valutarično tako zelo privilegiranih avstralskih producentov.
Podamo razvoj cen običajnih vrst, enot in kvalitet:
Blago	Borza	April	Maj 1932	Junij
Pšenica	Chicago	59.00	59,00	48,00
Rž	Chicago	45,00	38,25	29,12
Kava	Ne\vyork	7,56	8,50	8,00
Sladkor	Newyork	0,63	0,61	0,86
Sur. maslo	Koebenhavn	1,70	1,46	1,45
Bombaž	Newyork	6,20	5,60	5,35
Džuta	London	16,62	15,62	15,00
Volna	Bradford	21,50	20,50	20,50
Baker	Newyork	5,75	5,37	5,37
Cin	Newyork	18,75	20,75	19,15
Srebro	London	16,69	16,81	16,69
KavSuk	London	1,81	1,75	1.75
Povodom 20'letnice
obstoja svoje tvrdke bom prodajal ure, zlatnino, srebrnino,, dragulje z 20% popustom
IVAN PAKIŽ
LJUBLJANA, Pred Škofijo 15)
72^7
DUNAJSKO FINANČNO PISMO
Trgovine so cene zelo znižale, pa vseeno ne morejo skoraj ničesar prodati. Velika skupina pohištvene industrije je v zadnjem času močno protestirala proti temu, da se uvozu cenenega ogrskega pohištva ne delajo večje ovire. Opozarjala je, da se proti tej konkurenci v marsikakšnem oziru ni mogoče boriti in da je ona kriva, če postaja v mizarstvu zmeraj na novo toliko ljudi brezposelnih. Tudi trgovska' zbornica se je pečala s tem vprašanjem, a se je izjavila proti splošni prepovedi uvoza, ker bi se s tem poslabšalo trgov-skopolitično razmerje med Avstrijo in Ogrsko.
Razpoloženje na borzi je brezupno. Promet je majhen in zavisi bistveno od tega, če se posamezniki kljub globokim notacijam znebijo vrednostnih papirjev, da pridejo do denarja. Tudi naložilni trg je prazen, in vendar bi bilo zboljšanje njegovega položaja predpogoj za notranje posojilo, o katerem se vedno govori. Priti mora že izredna pobuda iz inozemstva, da dobi občinstvo zanimanje za trdnoobrestljivei papirje; najmanj pa, kar je potrebno, jej povratek zaupanja v državne finance. Celq vrsta visokoobrestljivih papirjev ne dobi nobenega kupca; tudi srečkovno posojilo, kakor je nameravano, potrebuje vsaj napol trdnega naložilnega trga. Dokler je pa nabava tudi najmanjših zneskov v tujih plačilnih sredstvih zelo težka in se inozemski kredit še ni dosegel, se glede notranjega posojila ni mogoče vdajati prevelikim upom. — Brezposelnost nič ne pojenja, _________ __________ ___________
SVINEC SE V CENI BLIŽA ŽELEZU
Svinec je že več tednov pod hudim pritiskom cen. Vršijo se neprestani poskusi za reaktivacijo svinčenega kartela, a težj koče so velike. Obstojijo zlasti v tem, da stavijo kanadski in avstralski producenti velike kvotne zahteve, katerim je komaj mogoče ugoditi. Zaloge so se vsled produkcijske omejitve sicer res neverjetno skrčile, vseeno pa obstoji na trgu prevelika po^ nudba, ker je prodajna kriza večja kot produkcijska omejitev. Sedanje'zaloge zadoščajo za štiri mesece ali pet in s tem seveda na cene pritiskajo. Danes svinec ni dosti dražji kot je bilo pred par leti železo; to je dosti značilno.
Vpisale so se nastopne firme:
Sedež: Celje.
Besedilo: Ferdo Pfeifer & (Jomji.
Obratni predmet: trgovina imoUnUi predmetov na drobno in debelo.
Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. junija 1982.
Družabnika: Pfeifer Ferdo, trgovec v Celju, in Otto Hilma, soproga tovarnarja v Žalcu.
Za namestovanje je upravičen in firmo podpisuje vsak družabnik zase.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 15. junija 1932.	,
Firm. ‘234/32 — Kg A III 151/2.
*
Sedež: Lucova, h. štev. 12.
Besedilo: Jošar J. & 8.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in sejmarstvo.
'Družbena oblika: Javna 'trgovska družba od 2. novemlbra 1926.
Družabniki: 1. Jošar Slavka, trgovka v Lucovi; 2. Jošar Janez, posestnik v Lucovi.
Za namestovanje upravičen: vsak družabnik zase.
Podpis (firme: (Tvrdko podpisuje vsak družabnik zase, in sicer tako, da pod besedilom, bodisi napisanim ali natisnjenim, podpiše vsak zase svojeročno svoje ime in priimek.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 17. maja 1932.
Firm. 543/32 — Rg. A III 213/1.
*
Sedež: Novo mesto.
Besedilo: »Metla«, trgovsko industrijska družba z omejeno zavezo ali hrvatsko: »Metla« trgovačko industrijsko društvo sa ograničenim jamstvom.
Predmet in namen družbe je:
Baviti se z vsemi trgovsko prometnimi kupoprodajnimi posli in z izdelovanjem metel, krtač, ščetk ter drugih sličnih iz-delkov-proizvodov, ustanavljati podružnice, afiliacije in zastopstva, ki bodo vršila take trgovske in obrtne posle.
Družbena pogodba z dne 17. avgusta 1931, not. akt. št. 3101.
Osnovna glavnica znaša 20.000 Din in je v celoti vplačana.
Poslovodja je: Bernard Oto, trgovec v Novem mestu št. 68.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 4. septembra 1931.
Firm. 288/31 - Rg C II 1/1.	1
*
Sedež: Novo mesto.
Besedilo: Sanitas, javno kopališče, trgovska družba t omejeno zavezo.
Predmet trgovske družbe je obratovanje javnega kopališča in vsi trgovski posli, ki so ali bi se zdeli potrebni za to, pa najsi bodo v zvezi z obratovanjem kopališča ali ne.
Osnovna glavnica znaša 15.000 Din.
Družabna pogodba od 15. septembra 1931.
Poslovodje:	Mahorčič	Karol, trgovec,
Križka Jakob, brivec, in Picek Edvard, sin trgovca, vsi v Novem mestu.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 1. oktobra 1931.
Firm. 308/31 — Rg. C II 3/1.
Izbrisali sta se nastopni firmi:
(Sedež: Maribor.
Besedilo: Spiro Subotič, carinski posrednik.
Obratni predmet: carinsko posredništvo.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot rgovinsko sodišče v Mariboru, dne 17. junija 1932.
Firm. 669/32 — Rg A III 12/3,
. *
Sedež: Sodražica.
Besedilo: Fran Fajdiga, štolama in strugama, Sodražica.
Imetnik: Fran Fajdiga, posestnik v Sodražici št. 50 pri Ribnici.
Dovoli in odredi se v trgovskem registru A zvezek I stran 322 izbris navedene firme zaradi izročitve obratovanja sinu Fajdigi Ivanu, ki bo naknadno posebej zaprosil za novo registracijo firme.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 19. junija 1932.
Firm. 96/32 — Reg. A I 322/2.
*
Sedež: Žalec.
Besedilo: Jugoslovanska tvornica nepremočljivih predmetov Elsinger in sinovi družba z o. z. v likvidaciji.
Zbog likvidacije.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 9. junija 1932.
Firm. 215/32 - Rg C II 3/12.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 14. julija 1932 ponudbe glede dobave jeflelenih vi vi. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 14. julija t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 17. julija t. 1. ponudbe glede dobave
30.000	kg portland-cementa, 500 m vodovodnih manesmanovih jeklenih cevi; do 18. julija t. 1. pa glede dobave ventilov. — Direkcija državne železarne Vareš-Maj-dan sprejema do 20. julija t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida in 1000 komadov žag za železo. — ((Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 12. julija t. 1. se bo vršila pri Primorski direkciji pošt in telegrafov v Spliitu ofertna licitacija glede dobave pisarniškega materijala. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri ekonomskem oddelku te direkcije.) — Dne 28. julija t. 1. se bo vršila pri Dravski delavnici v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave 15 kubičnih metrov bukovih desk. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti delavnici.) — Dne 3. avgustaa t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave raznega elektrotehničnega materijala. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) — Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 11. avgusta t. 1. glede dobave perila (osebnega in posteljnega); dne 13. avgusta t. 1. glede dobave zdravniških in bolniških plaščev ter volnenih odej; dne 16. avg. 1.1. glede dobave žimnic in blazin; dne 20. avg. t. 1. glede dobave rjuh, vreč itd.; dne 23. avgusta t. 1. glede dobave usnjatih copat, platnenih čevljev z gumije-
vimi podplati, mrež za okna in košar za kruh; dne 27. avgusta t. 1. glede dobave toplomerov; dne 30. avgusta t. 1. glede dobave umivalnikov, vrčev; dne 3. septembra t. 1. glede dobave umivalnikov, žlic, emajliranih vrčev, krožnikov, loncev itd.; dne 10. septembra t. 1. glede dobave omar za instrumente, stolov, miz itd.; dne 13. septembra t. 1. pa glede dobave gumiranega platna in kaliko platna. (Oglasi so vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču.)
Alpine Montan. Na občnem zboru 28. G. t. 1. so ugotovili, da se je znižal dolg A. M. v preteklem letu od 21,700.000 šil. na
10.300.000 šil. Naročil je bilo za 30 odstotkov manj kot leta 1930, eksport je padel za 56 odstotkov, število zaposlenih delavcev za 33-5 odstotkov. Kljub temu so bile pa izvedene investicije v znesku
1.200.000 šil. Cisti dobiček v znesku
4.455.000 šil. je bil v celoti prenešen na novi račun.
Mednarodna demantna konferenca. De-
mantna industrija v sedanji gospodarski krizi prav posebno trpi, in so obrati v večini dežel večinoma ustavljeni. Južnoafriška vlada hoče sklicati mednarodno konferenco, njeni zastopniki pridejo v prvih dneh julija v London. Pri tej konferenci se bo obravnavala končna ureditev glede produkcije surovih in brušenih demantov in prav tako določitev mednarodne politike cen, ureditev mezd, vprašanje vajencev in mednarodna akcija proti tihotapljenju z demanti.
Tijiu poročila
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 1. julija 1932 je bilo pripeljanih 257 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad Din 60 do 90, 7 do 9 tednov stari 150 do 200, 3 do 4 mesece stari 250 do 300, 5 do 7 mesecev stari 360 do 400, 8 do 10 mesecev stari 450 do 500, 1 leto stari 600 do 650, 1 kg žive teže 6 do 6-50, 1 kg mrtve teže Din 9 do 10-50. Prodanih je bilo 146 svinj.
* * *
SREBRO SE BO PODRAŽILO
V ameriških gospodarskih krogih so se pričeli zopet intenzivno pečati z vprašanjem srebra in se vršijo prizadevanja za sklicanje mednarodne konference. Ameriškemu senatu je došlo v zadnjih mesecih dvajset predlogov glede zvišanja cene srebra. Senator Borah je šele pred kratkim predlagal vpeljavo srebrne vrednote v svrho stabilizacije dolarja, na ta način, da dobi srebro v razmerju do'zlata določen tečaj. Senator Haydn je za to, da se plačajo medzaveaniški dolgovi Ameriki do leta 1936 v srebru. Glede teh predlogov se doslej še ni nič sklepalo, a sliši se, da ima predsednik Hoover namen sklicati mednarodno konferenco v svrho proučevanja srebrnega problema.
Trstje za strope
naročajte le pri domači tvornici, katera ,e d i n a izdeluje to blago iz najboljšega materijala in prodaja najceneje
los. R PUH, Ljubliana, Gradaška ul. SL22, £SS
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvan Jelačin
Ljubljana
Zaloga svele pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba I — Zahtevajte cenik t
Trgovci, čitajte Trgovski list!
I
KUVERTA?
UUBL1ANA
I jv^ka-f ? Vo?drski pil
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
TISKOVINE
vsehvrsl: Irgovske, uradne .reklam* f^T ne,casar.se, knjige, večdan '^j+JrvnUlsk hUr<r in /mani!
TISKARNA MERKUR
L7U B LIANA .G REGORČIČEVASl 23
Tel 25-Sl ram; Tiskarna VUr kur.
kurjavo
Potrebujem ve6Jo kolietno |
Ponudbe poslati na naslov
Padivole Miloševii
Kosovska Mitroviča
Oglašajte v »Trgovskem listu“!
Ureja dr. IVAM PLESS. - Za T rg^koiriurtrijeko d. d. >MERKUR< kot izdajatelj« la tUtarja: O. MICHALEK, liubljam