Stev. 273.
V Trstu, v nedeljo, 1. oktobra 116,
Letnik XLI.
izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Slrednlštvo: Ulica Sv. Fra^CiSka Asiškega št. 20, L nadstr. — Vsi opisi naj se noStli?jo uredništvu Usta. Nefrankirana pisma se n« sprej ;majo in rokopisi se ne vračajo. Izdaittelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost- — Tisk tiskarne .Edinosii« vpisane zadruge 2 omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FranCiSka Asiškega št. 20.
Telefon uredništva in uprave štev. 11-67.
Naročnina z n a 5 a : Za celo leto .......K 24.—
Za pol leta .................
ta tri racsece........ • • ••••••• ®
ta nedeljsko izdajo za celo !cto....... ©
za pol leta.................
Posamezne Številke .Edinosti" se podajajo po G vlnarjej. zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglas! se računajo na milimetre v Sirokosti ene fcoTone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vi:L
Osmrtnice, zahvate, pcslanicc, oglasi denarnih zavodov ........7......mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . * »2.—
Mal' oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinosti'. Naročnina tal reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključni la upravi ,Edlno3tlf — Plaća in toži se v Trstu.
Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški AslSkega SL 20. — PoštnohranllniČni račun 5t 841.652
Pregled ngjnoveftffl doMov.
Italijanska bojišča. — Močnejši topovski in minovški ogenj na Krasu.
Ruska bojišča. — Boji v Karpatih se
nadaljujejo. Dalje proti severu nič posebnega.
Romunska bojišča. — Zapadno Petro-šenja romunski sunki odbiti. Popolna naša zmaga pri Sibinju.
Albansko-niacedonska bojišča. — Nic posebnega.
Zspadna bojišča. — Močni angleški napadi odbiti.
Turška bojišča. — Nič posebnega.
Razno. — Preklican poklic črnovojni-kov.___
iiaiilanska t»oJI££a.
DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišč©. — Sovražni topovski in minovški ogenj na kraški planoti se nadaljuje in je popoldne naraste!. Na Cinionu smo mogli rešiti nadaljnih sedein Italijanov, ined njimi enega častniškega asplranta, vse žive. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fm!.
ljuska bojišta.
DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče. — Prestolonaslednikov^ fronta: Boji v ludovskem okolišu se nadaljujejo. Pri nekem sunku smo ujeli štiri ruske častnike In 532 mož ter zajeli 8 strojnih pušek. — Fronta princa Leopolda Bav: Izvzemši zavrnitev ruskega sunka pri Vitonjcu in uspešne predpostojanške bo je pri poljski legiji nič posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 30. (Kor.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 30. sept. 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Na stohodski fronti je ena stotnija poljske legije izvršila uspešen sunek pri Sitovlču; jugozapadne Vi-tonjca so Rusi zaman napadali. Pri uspelem podietju v okolišu Hukadovec (severno Zborovega) v noči na 29. septembra smo zajeli 3 častnike in 70 mož. V klrli-babshem odseku smo odbili ruske napade.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Uomunshm bolfšla.
DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se razglaša:
Romunsko bojišče. — Zapadno Petrošenja smo zavrnili romunske napade Pod poveljstvom generala pl. Falken-havna se nahajajoče nemške in avstro-ogrske čete so si pri Sibinju priborile popolno zmago. Daleč posegajoča obkolje-vplna kolona bavarskih čet je pred štirimi dnevi za hrbtom sovražnika zasedla cesto čez Rothenthurmski prelaz. Vsi sovražni poizkusi za odpretje te ceste so ostali brez uspeha. Istočasno so od zapada, severa in vzhoda avstro-ogrske in nemške ko2oue udarile na južno Sibinja se boreče romunske divizije. Sovražnik se je brani! obupno. Boj je bil izredno krvav. Brez vsake vozne poti. so pobegnili ostanki romunskih čet v Fogaraško gorovje. Število ujetnikov raste uro za uro, plen je zelo velik, ker mora sovražnik zapustiti svoj vozni park, kolikor ga ne more uničiti. Predvčerajšnjim zopet po Romunih pričeta ofenziva proti sedmograški vzhodni fronti ni mogla izpremeniti uspeha bojev pri Sibinju. Če so se tudi severno Fogaraša in Sekelj—Udvarhelja (Odor Kefjen), nainaknjene skupine morale ume-kniti h glavnim močem, je bilo na drugi strani južno Hetmdorfa (Hegen) s proti-sunkom nemških čet zajetih enajst romunskih častnikov, 59! mož in 3 strojne pu-
PODLISTEK
Njegov čas.
Roman. Iz angleškega.
Mrs. Hardcastlova je pognala svojega osla in je pohitela mimo hiše — pot je vodila vendar tako blizu mimo tega nedostojnega prizora! Tamara ji je sledila, toda ne dovolj hitro, da ne bi bila dala mlademu človeku časa, da je vsrtal in pogledal besnega obraza za njima. Mislila je skoraj, da je slišala njegove besede: »Ti prokleti turisti!« Videla je le še, ravno preden je izginila za vogalom, da mu je modro oblečen Arabec prinesel na majhni plošči kave.
Vsa je žarela jeze.
Ali si je rnorda domišljal, da je prišla zato semkaj, da bi ga videla? Ali je res mislil tako? Njemu očividno ni bilo na tem, kajti gotovo jo je spoznal. Morda pa tudi ne; ljudje so v velikih slamnikih videti čisto drugačni, kot pa s šalom okoli glave.
Zakaj pa ste tudi jahali ravno po tej
poti?
Tisočkrat si je zaželela, da bi bila namesto po tej poti krenila proti piramidam.
— Tamara, — je dejala mrs. Hardca-
§ke. — 29. septembra je oddelek c. m kr. monitorjev, ojačen po poizvedovalni skupini in nemškem motornem čolnu »Weich-sel« napadel romunsko pristanišče Cora-bia. Po porazu sovražnih obrambnih naprav so naše enote vdrle v notranje pristanišče. Uničile so kolodvor, vojaške in pristaniške naprave, oborožene ruske parnike, ki so prošlo leto pobegnili v Ko-rabijo, minovške ladje in vlačilce ter so končno dovedli devet v pristanišču se na-jajočih avstrijskih in ogrskih rušilcev v brodovno taborišče. Na naši strani nič izgub.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 30. (Kor.) WoHfov urad po»l roča:
Balkansko bojiftče. — Nič posebno pomembnih dogodkov. Naša letalska brodovja so uspešno napadla železniški most pri Crnivodi in sovražna taborišča.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
SOFIJA, 30. (Agence TeL Bulgare). Poročilo bolgarskega generalnega štaba.
30. septembra. — Romunska fronta: Ob Donavi je več avstro-ogrskih monitorjev, podplranih po naši artiljeriji bombardiralo kolodvor in pristanišče v Corabiji, kjer so nastala velika razdejanja In požarji. Sovražne baterije in večina za bližnjim otokom se nahajajočih tovornih ladij je bilo razdejanih. V Dobrudži nič izprememb. Mestoma slab artiljerijski ogenj brez pehotnega delovanja. Na črnomorski obali mir.
Letalski napad na Sofijo.
SOFIJA, 30. (Agence Tel. Bulgare.) Danes proti 9 dopoldne je ponovno sovražno letalo letelo preko Sofije. Sprejel je je obrambni ogenj naših obrambnih baterij. Sovražni aeroplan je mogel vreči samo eno bombo, ki je padla severno mesta. Po uradno še nepotrjenih vesteh je bilo sovražno letalo kakih 30 km severno Sofije sestreljeno po naših letalcih.
Za sedmograške begunce.
BUDIMPEŠTA, 30. (Kor.) Armadni vrhovni poveljnik, vojni maršal nadvojvoda Friderik in soproga nadvojvodinja Izabela sta doposlala'ministru za notranje zadeve K 40.000 v podporo sedmograškim beguncem.	_
llbansko - macedon-sko bojišče.
DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno bojišče. — Nič posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: ol. Hofer, fml.
SOFIJA, 30. (Agence Tel. Bulgare.) Bolgarsko uradno poročilo.
30. septembra. — Macedonska fronta: Zapadno in vzhodno Lerine (Florhie) je položaj neizpremenjen. Mestoma slaboten artiljerijski ogenj brez pehotnih podjetij. Na Kajmakčalanu na obeh straneh živahni artiljerijski boji. V mopleniški dolini obojestranski artiljerijski ogenj. V vardarski dolini mir; samo južno Dojrana slabotni artiljerijski boji. Na strumski fronti majhno artiljerijsko delovanje. Naša patrulja je poleg koprivskega mosta posekala pet mož štejočo angleško patruljo. Na egejski obali živahna križarjenja sovražnega brodovja. Naš artiljerijski ogenj je prisilil sovražno torpedov ko* da je zapustila Lefterski zaliv.
Zapadna boilšte.
BEROLIN, 30. (Kor.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 30. sept. 1916.
Zapadno bojišče. — Fronta bavarskega prestolonaslednika: Kakor prejšnji dan, so Angleži tudi včeraj z močnimi
stlova, ko ste jahali že proti koncu peščene poti, že daleč proč od onega mladega orjaka, — ali si videla, da je neki moški ležal tamkaj na stolu? Strahovit človek, da leži tako neoblečen na verandi!
—	Jaz nisem opazila ničesar, — je dejala Tamara, ne da bi bila zardela. — Čudim se, Milly, da si pogledala tjakaj, ko je bil razgled vendar tako lep.
—	Ali, ljubo dete, saj sem ga vendar morala videti. Da ga nisi opazila ti, mi je naravnost nerazumljivo. Imel je nočni plašč in je bil — bos!
Zadnjo strahovito besedo je mrs. Hardcastlova samo zašepetala.
—	Najbrž mu je bilo vroče, — je rekla Tamara; — saj je vroče, da bi se človek skuhal.
—	Toda ali res misliš, dragica, da dostojni ljudje, pa naj bo vreme kakršnokoli, ostajajo do poldneva neoblečeni in se tako izpostavljajo mimogredočim, da jih vidijo? Ali misliš, da dostojni ljudje delajo tako?
—	No, morda pa niti ni »dostojen« človek, — je odvrnila Tamara. — Morda je nekoliko prifrknjen. Opiši ga vendar, Mil-licent, ker si vendar videla toliko.
Mrs. Hardcastlova jo je očitajoče pogledala in rekla:
—	Kaj misliš, da sem namenpma pogle-
silami napadli med Ancro in Courcelet-tom. Po menjajočih se bojih moža proti možu smo jih odbili. Drugače samo majhni delni sunki in artiljerijski boj, ki se je severno Somme in v posameznih odsekih južno reke povečal popoldne.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Zopet vojevit govor angleškega vojnega ministra.
LONDON, 28. (Reuterjeva pisarna.) Vojni minister Lloyd George je imel razgovor z nekim zastopnikom »United Press of America«, ki je hotel izvedeti ministrov nazor o zadnjih mirovnih glasovih. LIoyd Georg je odgovoril čisto po sportski ter rekel: »Nemčija se je odloČila za boj 5 Anglijo, dokler ne bo ena ali druga pcn.^i-Li. Mi bomo skrbeli za to, da bo Neme??! ustreženo. Boj se bo nadaljeval do zrušenja vsega sveta. Tudi nevtral-ci s svojimi najplemenitejšimi človečan-skhni razlogi na vedo, da v tem razdobju boja ne more biti govora o kakem vmešavanju od zunaj. Velika Britanija in prosila za nikako posredovanje, ko ni bila pripravljena za boj, in ne bo sedaj, ko je pripravljena za boj, dopuščala nikakega posredovanja, dokler ne bo pruski vojaški despotizem popolnoma porušen. Prijatelji Nemcev niso patočiU nobene solze, ko so tisoči angleških državljanov, ki jim je vojaško vežbanje trajalo le malo mesecev, stopah na bojno polje, da so jib tam pokosili, bombardirali ali zastrupljali s plinom. In tt ljudje so sedaj ganjeni do solz ob misli na to, kar pride. S suhim očesom so gledali na prva čudesa neenakega boja. Nobeno klanje, nobeno trpljenje ne more biti huje, nego je bilo trpljenje teh mrtvih zaveznikov, ki so morali od začetka pretrpeti vso težo pruskega vojnega stroja. V angleškem sklepu za boj do popolnega porušenja je več, nego naravno hrepenenje po maščevanju. Proti temu govorita nečlovečnost in brezusmiljenost predstoječega boja. Ali teh ni možno primerjati s krutostjo, ki bi bila v tem. da bi končali vojno sedaj, dokler civilizacija ostaja ogrožena po istem sovražniku. Ce tudi ne vidimo še konca vojne, vendar ni pri nas nikakega dvoma, kak bo konec.
Ali Francija — je vprašal dopisnik — je-ii tudi ona odločena za boj do kraja? Je-li tudi pri njej istotako misel za boj, dokler se ne bodo mogli Nemčiji diktirati pogoji miru?
Na to vprašanje je vojni minister po daljši pavzi odgovoril živo: Svet še ne zna ceniti odlične in občudovanja vredne plemenitosti Francije. Pri Angležih je športni duh, ki bo oživljal vojsfco do zadnjega trenutka. Pri Francozih bc pa plamteča ljubav do domovine vzdrževala vojsko pokoncu do cilja, ne da bi ta vpraševala, kdaj naj pride konec.
In Rusija? je vprašal dopisnik.
Rusija, se bo borila do smrti, je segel Lloyd Georg v besedo. Rusijo se je moglo počasi vzdramiti, ali istotako počasna bo v pomirjanju svojih čustev nasproti tistim, ki so jo prisilili v to strašno vojno, in ne pozabi v trenutku, ko se je najmamje pričakovalo. Ne, ne bo nobenega ubežnika med zavezniki. »Nikdar zopet več!« to je postalo naše vojno geslo. Trpljenja in boli se množe pri nas. Strahote bojnega območja so neopisna. Prihajam z bojišča v Franciji. Bilo mi je kot da sem pri vratih pekla, ko sem videl, kako mirijade mož gredo v razbeljeno peč, in videl sem, kako so se nekateri vračali zopet pohabljeni, da jih nI bilo spoznati. Taka strahota se ne sme več dogoditi na zemlji. Sredstvo, da se temu napravi konec, je v tem, da povzročiteljem tega zločina proti člo-veštu naložimo tako kazen, da se skušnjava za ponovitev njih početja enkrat za vselej iztrebi iz src vladajočih, ki so pokvarjenega duha. To je tisto, kar hoče Anglija.
dala tjakaj. Zdel se mi je zelo dolg in ne debel. Zdi se mi, da je Anglež, kajti imel ie precej svetle lase.
—	O ne, gotovo ne! — Je vzkliknila Tamara, — Anglež gotovo ne!
Ko je opazila začudeni pogled svoje prijateljice, je hitro dostavila:
—	Mislim, da je neverjetno, da bi se Anglež vlegel v nočnem plašču na verando, vsaj nobeden tistih ne, ki sve jih videli v Kalri, in ti, ti tudi nimajo toliko časa, kaj ne?
Ta piškavi izgovor je očividno zadovoljil mrs. Hardcastlovo. Bilo je prevroče in preneudobno, da bi še nadalje govorili o tej stvari, ko ste se. jezdeč po strmi poti navzdol, trdno oprijeli svojih oslov. Da bi pri tem govorili o stvareh, ki so bile za njima, pač ni bilo mogoče. Ko ste dospeli v ravnino, pa je pričela zopet:
—	Morda pa Je bil res kak prifrknjenec, Tamara- ki so ga z njegovim strežnikom poslali v ta samotni kraj. Pa je Ie dobro, da imave poganjača s seboj!
Tamara se je posmejala in odgovorila:
—	Ali si res prava goska, Milly. Pojesti naju vendar ni mogel. Ubožec tudi res ni storil ničesar. Medve bi enostavno ne bili smeli jahati tam mimo; morda je to njegova zasebna pot.
Vsek&kor ne t» smel iiihče U&o ne-
TurSka bojišča.
CARIGRAD. 29. (Agence Tel. MUH.) Glavni stan javlja:
Felahijka fronta. Običajno streljanje. V noči 27. septembra je v sovražni postojanki izbruhnil ogenj. Sovražnik ga je poizkušal pogasiti, a smo ga ovirali s svojim ognjem.
Kavkaska fronta. — Na desnem krilu spopadi poizvedovalnih oddelkov.
Na ostalih frontah nič pomembnih dogodkov.	_
Uradna sovražna poročala.
Italijansko uradno poročilo.
DUNAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba:
Vztrajne sovražne artiljerijske akcije proti Limone (Gardsko jezero) in okolišu med Avisio in Vanoi—Cismonom. Na asiaški planoti, v bližini Casera—Zebio, so naše čete vdrle v sovražni jarek, so sovražnika potolkle z ročnimi granatami in so se vrnile v svoje postojanke. V gornji cordevolski dolini je sovražnik naše postojanke proti vrhu Siefa iznova napadel, a smo ga zavrnili s težkimi izgubami. Na ostali fronti artiljerijski boj. Nekoliko krogelj je padlo v Gorico.
Rusko uradno poročilo.
DUNAJ, 30. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba.
28. septembra. — Poizkuse namaknjenih sovražnih oddelkov, da bi se približali našim jarkom zapadno Rige, smo odbili z ognjem. V okolišu Bubnovega, 6 km severovzhodno Svinjuhov—Koritnice so se boji obnovili. Sovražnik se jet trdovratno ustavljal. Izvršuje ponovne protinapade, da bi preprečil naše prodiranje.
Vesti iz drške.
LONDON, 29. (Kor.) »Daily News« javljajo iz Aten: Ministrski predsednik je priporočal kralju, da naj sedaj ostane nevtralen, dokler se ne pojasnijo pogoji za soudeležbo Grške v vojni. Liberalni atenski krogi so prepričani, da se ne sme izgubiti noben trenutek. Napačna vest, da je odrejena splošna mobilizacija, je včeraj v Patrasu dovedla do nemirov. Ko so listi objavili brzojavke iz Aten, da je odrejena mobilizacija armade, je krajevna rezervniška zveza sklicala protestno zborovanje, češ da se je iz kralja izsilil ta sklep. Po zborovanju je množica razbila okna časopisju. Zbrala se je pred hotelom, v katerem stanujejo venizelovski častniki, ki potujejo v Solun. Ko je pozneje dospela vest, da ni bila odrejena mobilizacija, se je množica razšla.
LONDON, 29. (Kor.) »Times« javljajo iz Aten: General Danglis je včeraj v spremstvu petih častnikov odpotoval v Solun. Poveljnik v Verriji, general Pe-rasheropulos se je s svojim štabom priključil gibanju.
Nemško - švicarska pogodba.
BEROLIN, 30. (WoIffov urad. — Kor.) Nemško švicarska trgovska pogodba je bila včeraj z izmenjavo ratifikacij potrjena.	_
Ureditev sladkornega vprašanja.
DUNAJ, 30. (Kor.) Po neki naredbi, ki bo objavljena v jutrišnjem državnem zakoniku, se delovanje sladkorna centrale razširi na obratno leto 1916./17., ki se prične 1. oktobra t. 1., ter se ji poveri skrb za pokritje potrebščin tuzemskega konzu-ma in armadne uprave s sladkorjem tudi za novo obratno Jeto. Nad celotno sedaj obstoječo količino sladkorja in nad onim sladkorjem, ki se ima pridelati, ima kakor v preteklem letu pravico razpolaganja
sladkorna centrala. Obenem se postavi sladkor pod zaporo.
oblečen ležati tam, da ga lahko vidi vsak-— je protestirala Milly. — Kaj takega se pač ne sme storiti. Kako lahko bi bila pri jahala tam mimo kaka mlada dekleta; to bi bilo vendar grozno!
—	Pozabive vendar to stvar, dragica, — je predlagala Tamara smeje, — in ja-hajve nekoliko hitreje.
Spustili ste se v dir.
Ko ste se pozno popoldne istega dne odpeljali skozi hotelska vrata, je prijahal mimo njenega voza mlad človek na arab-cu. Imel je na sebi jahalno obleko in je bil videti vitek in imeniten, kc ju je prehitel. Niti pogledal ju ni.
Dočim je Tamari hipoma začelo utripati srce, je vzkliknila mrs. Hardcastlova:
—	Poglej, poglej! Trdno mislim, da je bil to oni prismuknjenec, ki je imel na sebi samo nočni plašč.
in.
Tamara je videla, da je ples pri kedivu nudil veliko lepega in zanimivega, da pa je bilo treba smešno veliko časa, preden je bilo mogoče priti tjakaj; tak vrvež je bil po ulicah.
Grad je bil in je pač tudi še sedajrkot vsi gradovi, ki so sezidani v praznem slogu tretjega francoskega cesarstva, vse drugo, samo lep ne. Kako krasno je bilo videti či^tmške uniforme med egiptovski-
30. septembra. 1916.
Kako naj ga označamo položaj na Grškem? Ali je to anarhija, razsulo, ali revolucija? Najprimerneje bo, ako rečemo, da je položaj na Grškem sestavina vseh teh treh stanj. Nu, eno je gotovo: da število nasprotnikov kralja narašča in da se jim pridružujejo tudi taki politiki in
—	generali, oziroma admirali, ki so bili doslej na glasu zvestobe do kralja. Med teini bi bilo posebno imenovati admirala Konduriotisa, ki je po kralju in Venizelosu najmarkantneja oseba na Grškem. Bil je celo član ministrstva Skuludis, ki je bilo najbolj germanofilsko ministrstvo na Grškem. Sedaj se je tudi Konduriotis pridružil Venizelosu. Pripisujejo mu izrek: »Grška ne more drugače, nego da se v tem velikem boju, iz katerega se ne more do kraja izločiti, postavi na stran tistih vlasti, ki so vedno podpirale in pospeševale delo osvoboditve Grške in izvršenje nje nar rodne usode.« In ker je Konduriotis eden najpopularnejših mož na Grškem, je naravno, da ima njegova oseba na strani Venizelosa neko posebno privlačno moč. Značilno in simptomatično za sedanji položaj je, da se je tudi Gunarisova stranka, ki je bila vedno za nevtralnost, izjavila, da bo morala Grška poseči vmes. Položaj kralja postaja od dne do dne te-žavneji. To nam potrja tudi dejstvo, da težišče grške krize nI več v Atenah, marveč na Kreti — kjer je Venizelos doma
—	in v Solunu. Tu je sedaj sredotočje vsega gibanja proti kralju. A to pomenja, da moramo biti pripravljeni na vest. da »narodna vlada«, to je: Venizelos zavrti tudi grško kolo v sedanjem velikem boju. Kralj — trden v svoji lojalnosti in zvest dani besedi — sicer še ni opustil boja proti Venizelosu, ali število njegovih pristašev se krči vedno bolj. Celo osrednjima vlastima prijazni atenski listi pišejo že o potrebi grškega posredovanja.
Nu, militarično bi to malo pomenjalo. Prirastek nekoliko tisočev mož na sovražni strani ne bo odločilen in ga bodo centralni vlasti in njiju zavezniki znali paralizirati. Važneje je dejstvo, da zadobi Sarrail svobodnejo roko. Njegov dosedanji položaj ni bil prijeten: pred seboj je imel močnega bolgarsko-nčrnskega sovražnika, za seboj kralja Konstantina in grški generalni štab, ki jima ni mogel zaupati in se menda ravno zato ni mogel tako dolgo odločiti za ofenzivo. S končno-veljavno zmago Venizelosovo nad kraljem bi bila ta negotovost situacije odstranjena. Će bi se pa zgodilo — kar tudi ni povsem izključeno — da kralj ne klone pred Venizelosom, potem pride skoro gotovo do državljanske vojne v Grški, a to bi zopet zelo povečalo negotovost za Sarraila.
Z napetostjo sledi svet dogodkom na Grškem. Vsaka ura nam more donesti u-izreči svoj (morda kriv) nazor, da jc bila bolgarska ofenziva na grški teritorij — posebno zasedenje Kavale — prenagljen čin, ki je vsaj sopripomogel, da so se vrste kraljevih pristašev zredčile, one »narodne vlade« pomnožile ter da je prišel kralj Konstantin v sedanji veletežavni položaj, a Grška v najstrašnejo krizo.
Položaj na bojiščih se da označiti na kratko: na francoskem bojišču boji tolike srditosti, da nimajo z lepa primere v zgodovini; na severovzhodnem bojišču neprestani ofenzivni napadi od strani sovražnikov; istotako na italijanskem in romunskem bojišču. V vseh teh ljutih bojih se kaže vsa sijajna vrednost avstro-o-grskih in nemških čet, ki uspešno odbijajo napade tolikih sovražnikov ter nam dajejo jamstvo, da bo kones te gigantske
mi vladnimi uradniki v civilni obliki.
Tamara se je šetala z inrs. Hardcastlovo in se je razgovarjala s svojimi prijatelji. \ polkih, ki so bili tedaj v Kairi, je bilo veliko elegantnih mladih ljudi, ki jim je bu v zabavo ples z vitko mlado vdovo, ki je bila oblečena tako ljubko, in kmalu se je Tamara vrtila z veselim huzarjein.
__Postaviva se v bližino dvora in si
oglejva Ruse, — je dejal. — Saj veste, da je snoči dospel semkaj neki veliki knez; danes bo tukaj.
Ustavila sta se poleg manjše gruče, ki je obkoljevala kediva. Med sijajnimi uniformami spremstva velikega kneza, je posebno vzbujala Tamarino pozornost neka rdeča uniforma, ki je ni še nikdar videla prej. Pozneje je čula, da je to neki Kozak iz carjevega spremstva. Na prvi pogled se ji je zdel krasen kostum za masko. Visoki Škornji, čudovito lično pristo-ječa, na orijentalski način prikrojena suknja, bela spodnja obleka, zapestje oklepajoči škrlatasto rdeči rokavi, zlati in srebrni okraski in v čudnem pasu tičeče orožje: vse je izredno ugajalo Tamari. Tedaj pa je hipoma spoznala njega samega — bil je mladi človek, s katerim se jo srečala pri sfingi.
— Kako vendar obleka izpreminja člo-vekai — si je mislila.
Sfmn II.
„EDINOST" štev. 273.
V Trstu, dne 1. oktobra 1916.
borbe: za našo državo časten mir z garancijami za nje integriteto, varnost nje meja in sreconoseu razvoj._
Da se spoznamo In razumemo.
Petkov večerni »Lavoratore« je priobčil naslednji članek, pri čemer si dovoljujemo, da izpuščamo uvod, ki je pisan v splošnoveljavnlh, na čut mednarodnega sporazuma apelirajočih besedah. Članek pravi:
Medsebojni odnošaji med Slovenci in Italijani v naših krajih niso bili do danes nič drugega, kot neprestana vrsta namenjenih in nenamenjenih nesporazumljenj in zmot. Ta dva naroda, ki sta si v svojem nekdanjem občevanju — kakor je tako zelo poudarjal sodrug Angelo Vivante — bila tako blizu drug drugemu, bivajoč ta-korekoc v isti hiši, v istem nadstropju, se poznata v svojem življenju in svoji zgodovini manj, kot se poznajo — zdelo se bo to paradoksno, pa ni — ze-landski prebivalci z ljudstvi, ki bivajo ob ekvatorju. Sedaj ni treba iskati vseh mnogoštevilnih in velikih vzrokov za to dejstvo. Gotovo je pač, da se je treba definitivno osvoboditi starih, oplesnelih predsodkov in iskati po drugih potih od-pomoči proti temu velikemu nedostatku.
Slovenska zgodovina, prošla in sedanja, je res poučna in zanimiva. Dovoij je, če se opazuje hitri trgovinski razvoj tega Številno majhnega naroda, ki se je vzlic temu pridobil zavidljivo finančno moč, prilagodivši svojemu produktivnemu življenju najmodernejše oblike bančnega in gospodarskega delovanja. Slovenski na-rod, ki je narod treznih in marljivih delavcev, se mora danes smatrati za resen gospodarski faktor. Kdor proučuje niegov razvoj na tem polju, mora občudovati njegovo veliko produktivno silo in njegovo žilavo podjetnost.
Nič manj izrazit je boj tega naroda za ohranitev svojih običaiev in svojega 4e-zika. Uasiravno je bilo njegovo intelektualno življenje stoleija in stoletja zatirano, si je vendar znal ohraniti svoj jezik čist in krepak, ohranivši vse znake in označbe stare slovenščine, tako da se še sedaj smatra slovenskLjezik za ključ u-mevanja vseh drugih slovanskih jezikov.
Politična in književna zgodovina slovenska se je pričela, hitro in krepko, v luteranski dobi. Veliki duh drznega nem-škegaTeformatorja je vzbudil skoraj u-gasle slovenske moči, tako da je bilo v kratkem prevedeno v slovenščino vse reformirano sveto pismo in druga verska dela. In odtedaj se je razvijala ptara slovenska književnost, ki je podala zlasti v prvi poloVici prošlega stoletja one mnogoštevilne pesniške in gledališk£jproizvo-de, ki jih, žalf~vscT dosedaj tako malo pozna latinski svet. Kdo nai ve kaj o Cankarjevih nadelali, delih tega eleg«*tnega in najmodernejšega pisatelja, zaljubljenega v Maeterlincka in Flauberta, in ki bi ga z ozirorri na gotove njegove odlične novele lahko imenovali slovenskega Guyja de Maupassanta? Komu je kaj znanega o vznosnih liričnih pesnitvah Zupančiča? Kdo zna kaj o Aškercu, pesniku herezije in upora? Kdo o spisih Kristana in njegovem čudovitem dramatičnem delu »Samosvoj«, v katerem se s toliko drznostjo in na tako izboren način slavi lepota in obenem neinožnost individualnega življenja? Kdo zna kaj o Ketteju, tem sladkem in rnladeniškem pevcu radosti in življenja, kdo o nežnem in otožnem pesniku Aleksandrovu, Leopardiju jugoslovanske poezije? In komu je kaj znanega o klasikih, o Prešernu, prvaku poezije, o Vodniku, tem izobraženem in upornem menihu, o Jurčiču, Kersniku Trdini itd. Svež in zmerom zelen cvet je to pesni in pripo-vedek in duševnega raziskovanja, popolnoma nov svet, originalen in eksotičen, ki zaljublja in zapeljuje, ki nas zaziblja v ljubezen in sanje, v razmišljevanja in plak. In razen umetnikov in pesnikov je tu še mnogobrojna vrsta učenjakov in jezikoslovcev: ti poslednji zlasti so bili vedno ponos in slava Slovencev. Naj zadostuje, da omenjamo Miklošiča in Kopitarja, Ple-teršnika, Janežiča in Čopa. Dela teh mož so v celoti objavljena v nemškem jeziku ter delajo v resnici čast nadarjenosti Slovencev, ki se s toliko lahkoto in gibčnostjo nauCe najtežjih jezikov. Izmed matematikov naj omenimo samo Vego, ustanovitelja logaritmiških decimalk.
Pravijo, da treba poznati njegove pesni-
ke, ako hočemo ljubiti kak narod. Ako je to res, priporočam vsem izobraženim duhovom, da najdejo pravo pot v spoznavanje in ocenjevanje slovenskega slovstva in slovenske zgodovine, kajti potem razpadejo mnogi predsodki in premaagne bodo mnoge ovire. Ni zastonj Herzen poživljal Evropo, da naj proučava, življenje in inte-lektualnost pogumnega slovanskega plemena, da odkrije s tem nov vir luči in hrepenenja ter globokega človeškega čuvstvovanja.
Želim si, da bi plemeniti poizkusi za pobratenje narodov v teh krajih, obrodili čim najlepši sad in da bi po tej turobitf in viharni noči žarki višje in bolj človeške duševno«ti obžareli novi dan----
Hojusžnejše Izpremem&e to čos ugljenih postnih pristojbin.
(Veljavno od 1. oktobra 1916.)
I. Navadne pisemske poštne pošiljke brez označene vrednosti.
A. Frankovana predaja,
1.	Pisma: za pismo do 20 gt 15 vin., za vsakih nad&Jjnih 20 gr 5 vin.
2.	Poštne dopisnice. (Navadne dopisnice): a) za poštno dopisnico izdano od poštne uprave z vtisnjenimi poštnimi vrcdnotnicami 8 vin., b) sicer (poštne dopisnice brez uradno vtisnjenih poštnih vreanotnic) 10 vin.
3. Tiskovine: a) za nenujne za vsakih 50 gr 3 vin., b) za nujno odpremo brez razlike teže povišek za 2 vin. Pristojbinski povišek se mora plačati s posebej za to izdano nujrostno znamko. Te so po dva in pet vinarjev. Z nuinostnimi znamkami po pet vinarjev se plača navadna pristojbina in povišek za tiskovinske pošiljke do 50 gr. Za plačevanje drugih pristojbin se nuj-nostne znamke ne morejo rabiti.
4.	Poslovni papirja: za vsakih 50 gr 5 vin., najmanj pa 25 vin. .
5.	Blagovni vzorci: za vsakih 50 gr 5 vin., najmanj pa 10 vin.
6.	Mešane pošiljke: (iz tiskovin, poslovnih papiijev ali blagovnih vzorcev zložene pošiljke) za vsakih 50 gr 5 vin., toda najmanj 10 vin., če obstoja pošiljka iz tiskovin in blagovnih vzorcev, in najmanj 25 vin., če vsebuje tudi poslovne papirje.
B. Deinfc frankovanje; nefrankavana predaja.
1.	Nujne tiskovine se morajo predajati popolnoma frankovane, ker drugače nimajo pravice do nujne od preme.
2.	Nenujne tiskovine, poslovni papirji, blagovni vzorci in mešane pošiljke se morajo predajati vsaj deloma frankovano.
3.	Pisma in poštne dopisnice se smejo predajati tudi popolnoma nefrankovano. — Neirankovane aLi deloma frankovane pisemske poštne pošiljke se obremenjajo z dvojnim zneskom, ki manjka do pristojbine za popolnoma frankovano pošiljko; ako ta dvojni znesek ni deljiv s 5, se zaokroži na bližnje višje število, ki je deljivo s 5.
II. Zavitki.
A. Frankovana predaja.
1.	Zavitki brez označene vrednosti: za take je treba plačati pristojbino za težo: a) navadna pristojbina za težo v tuzem-skem prometu do 1 kg 60 vin., do 5 kg 80 vin., do 10 kg 200 vin., do 15 kg 300 vin., do 20 kg 400 vin.; v prometu z Ogrsko in Bosno-Hercegovino do 5 kg 80 vin., do 10 kg 200 vin., do 15 kg 300 vin., do 20 kg 400 vin. b) znižana pristojbina za težo: v prometu med kraji z večjim številom prebivalstva ko 30.000 (glavni kraji) in onimi kraii, ki leže v ugodnostnem okrožju okoli njih (zunanji kraji), se zniža piiftojbina za težo pri zavitkih do 5 kg na 00 vin. Polumer ugodnostnega okrožja znaša- aa) za glavne kraje z večjim številom prebivalstva ko 100.000 50 km; bb) za druge glavne kraje 25 km. Znižana pristojbina velja pri glavnih krajih tudi za promet v poštnem kraju, med tem in zunanjim okrajem in v zunanjem okraju glavnega kraja. Za medsebojni promet zunanjih krajev glavnega kraja pa ne velja. Kraje, ki prihajajo tu v poštev, objavi posebej poštna uprava, c) Zvišana pristojbina za težo: Pri takozvanein razsežnem zavitku se zviša pristojbina za težo vedno za polovico.
2.	Zavitki z označeno vrednostjo: za take se pobira razven pristojbine za težo kakor pod 1. vrednostna pristojbina. Ta znaša: za vsakih 300 K napovedane vred-
nosti ali začeti del od tega v tuzemskem prometu 5 vin., najmanj pa 10 vin. ; v prometu z Ogrko, Bosno-Hercegovino in
Nemčijo 10 vin.
B. Nefran kovana predaj*
V tuzemskem prometu se smejo predajati zavitki tudi nefrankovani, v koflkor to ni izključeno za posebne vrste zavitkov; nefrankovan zavitek se obremenja s pristojbino kakor za enak frankovan zavitek in s peviškom 20 vin. V prometu z Ogrsko, Bosno - Hercegovino in Nemčijo ne-frankovana predaja ni dovoljena.
Dl. Vrednostmi pisma.
1.	Zaprto predana vrednostna pisma: za take je treba plačati: a) pristojbino kakor za vknjiženo pismo enake teže iji b) vrednostno pristojbino: za vsakih 300 K označene vrednosti ali začeti del od tega v tuzemskem prometu 5 vin., v prometu z Ogrsko, Bosno - Hercegovino in Nerntijo 10 vin. Skupna pristojbina za vrednostno pismo znaša najmanj 60 vin.
2.	Odprto predana vrednostna pisma (le v tuzemskem prometu in za neuradna vrednostna pisma); za te je treba plačati: a) pristojbino kakor za zaprto predano vrednostno pismo (kakor pod 1) in b) povišek k vrednostni pristojbini v znesku 10 vinarjev za vsakih 1200 K označene vrednosti ali začeti del od tega. Zaprta kakor tudi odprta vrednostna pisma se morafo predajati frankovana.
IV. Poštne nakaznice.
1.	Navadne poštne nakaznice: Za take se mora plačati: v tuzemskem prometu in v prometu z Nemčijo, z Ogrsko in Bosno-Hercegovino: a) Osnovna (temeljna) pristojbina 15 vin. za vsako poštno nakaznico in b) vrednostna pristojbina 5 vin. za vsakih 50 K ali začeti del od tega. V prometu z Nemčijo vrednostna pristojbina za vsakih 50 K ali začeti del od tega.
2.	Brzojavne poštne nakaznice: za take se pobira: a) pristojbina kakor za navadne poštne nakaznice (kakor ped l); b) brzojavna pristojbina; c) pristojbina za nujno dostavljanje kakor pri pisemskih pošiljkah — (ako ni poštna nakaznica naslovljena poštno-ležeče). — Vse poštne nakaznice se morajo predajati frankovane.
V. Povzetje na vkniižene pisemske pošiljke, na vrednostna pisma in zavitke.
1.	Piistojbine pri predaj: a) pristojbina za pošiljke kakor za enako pošiijatev brez povzetja. (Zavitki proti povzetju se ne smejo predajati nefrankovani.) b) Predlo-ložilna pristojbina (ki jo je treba plačati vedno pri predaji) 10 vin.
2.	Pristojbine za slučaj, da se povzetje reši: Za odpošiljanje povzetega zneska se zaračuna navadna poštno-nakaznična pristojbina; ta se odtegne od povzetega zneska.
VI. Postranske pristojbine pri oddaji.
1. Pri navadnem dostavljanju se pobira:
a)	za vrednostno pismo z označeno vrednostjo do 1000 K 10 vin., čez 1000 K se zviša ta pristojbina za 10 vin., za vsakih 1000 K ali začeti del od tega; b) za zavitek brez označene vrednosti aH z označeno vrednostjo do 1000 K 20 vin., pri večji označeni vrednosti kakor 1000 K se zviša ta pristojbina za 10 vin., za vsakih 1000 K ali začeti del od tega; c) za znesek poštne nakaznice ali plačilne nakaznice do 10 K 5 vin., čez 10 K 10 vin., čez 1000 K se zviša ta pristojbina za 10 vin., za vsakih 1000 K ali začeti del od tega; d) za naznanilo vrednostnih pisem in zavitkov potom prejemnega obvestila 5 vin., za vsako pismo ali vsak zavitek. 2. Za shrambo v dviganje pridržanih pošiljk, a) ako obsega pridržek navadne in vknjižene pisemske pošiljke ter vrednostna pisma ali le eno ali dve vrsti od teh, pristojbina za pisemski predal in sicer, če zaklepnega predala ni, mesečno 2 K, za navaden zaklepni predal 3 K, za večji zaklepni predal 4 K;
b)	ako obsega pridržek poštne in plačilne nakaznice ali le eno vrsto od teh, pristojbina za denarni predal, in sicer mesečno 5 K; c) ako obsega pridržek zavitke: aa) predalna pristojbina za zavitke mesečno 5 K, bb) pristojbina za kos mesečno 5 vin., in sicer v krajih, kjer se zavitki dostavljalo brez ozira na njih težo, za vsak zavitek, v drugih krajih pa samo za one zavitke, ki bi se brez pridržka za dviganje morali dostavljati.
Prejemniki v okraju setskega pismonoše ali v okrožju poštne nabrralmce, ki so si pridržali dviganje zavitkov, ne plačajo
Tu je bil videti kot kraljevič v pravljici in se je očividno čutil popolnoma domač v svoji krasni uniformi. Sedaj si je mogla razjasniti, zakaj se ji je ona siva flanelasta obleka zdela tako grda. Bil ie vojak in ni bil navajen nositi civilne obleke. Pripovedovali so ji, da v drugih deželah častniki skoraj vedno nosijo uniformo in da ne smatrajo tega, kot Angleži, samo za neprijetno dolžnost.
Zdelo se je, da je ni videl, toda ko je postala v plesu, da bi se nekoliko odpočila, 3c stala hipoma tik niega, nekoliko oddaljeno od ostale družbe.
Njune oči so se srečale. V njegovih je bil isti porogljivi smehljaj, ki jo je jezil a obenem privlačil. Ni je pozdravil in očividno tudi ni smatral za potrebno, da bi se jej dal predstaviti. Tamara je bila besna.
— Predstaviti bi se vendar irvvrel dati; drugače bi bilo naravnost nesramno, — si je mislila.
Vedela je, da je danes izgledala posebno dobro: lepa imenitna gospa, mlada in sveža kot dekle. Skoraj da ga ni bilo moškega v dvorani, čigar pozornosti ne bi bila vzbujala. V njeni jezi so se ji oči še bolj lesketale in lica so se ji svetila prav nekam posebno. Plesala je strastno še daije.
Prešlo je kake pol ure, preden je bila
zopet v bližini onega tujca, dasiravno ves čas ni izgubila izpred oči one rdeče postave.
On ni plesal, temveč je tupatam govoril s svojim velikim knezom ali pa so ga z ostalim spremstvom predstavljali »oficijelnim« damam. Videlo se je, da se
dolgočasi.
Tamara ni hotela vprašati za njegovo ime, kar bi ji bilo lahko, ker se je vsakdo zanimal za Ruse in je rad govoril o njih. Izogibala se je gruče odličnih Angležev, poleg kate'rih so stali Rusi in h katerim je spadala, in ko je zopet prišla mimo visoko vzrastlega Kozaka, ga je zadel naravnost uničujoč pogled.
Toda tako ni bilo ves večer, kajti kmalu nato je prišel ponjo atašč, da jo predstavi velikemu knezu. Ko ie napravila svoj poklon, je prišlo spremstvo, da se jej s svoje strani da predstaviti.
— Knez Miloslavski; — Čula je, da ga je eden njegovih prijateljev imenoval »Oricko«. »Grlcko« — ime ji je bilo všeč; zakaj je bil taka grdoba, da jo je poniževal tako zelo! Zdela si se je zelo, zelo /»majhna«. Nikdar bi ne hotela priznati, da jo je nagovoril pri sfingi. Sedaj je bila temeljito kaznovana za &voj prestopek proti dostojnosti.
niti pretialne pristojbine za zavitke niti pristojbine za kos.
K a (-c) Predalne pristojbine je treba plačati ponaprej, pristojbine za kos pa pri
vsakem prejemu zavitka • * *
1.	Pisma so dovoljena tudi, če so težja cakor 250 g. Teža pisem je za naprej le v toliko omejena, kolikor to zahteva njih poštno-službena manipulacija (vlaganje v svežnje, pisemske vreče in slično). To velja tudi za promet z O (Ogrsko), B. H. V (Bosno-Hercegovino) in N (Nemčijo). Za poštnine proste dopise ostane v veljavi dosedanja omejitev teže (21/2 kg v tuzemstvu in v prometu z Bosno-Hercegovino,
kg v prometu z Ogrsko).
2.	Za tiskovine znaša v bodoče najvišje :eža 2 kg. (Velja tudi v prometu z O. B. H, in N.) Ali je treba tiskovino odpremljati nujno (t. j. kakor pisma in poštne dopisnice), določa za naprej odpošiljatelj s tem, da pkiča dotični povišek z nujnostno znamko. Pri tiskovinah, ki so zavite na okroglo, nujno odpremijanje ni dopuščeno. ;Velja tudi v prometu z O. B. H. in v N.) Nenujne tiskovine se ne morejo vknjižiti. Omejitev teže na 2 kg, ki je določena za Jskovlne, velja tudi za poštnine proste in poštnini obvezne tiskovine uradnega prometa,
3.	Poslovni papirji so odsedaj dovoljeni f tuzemskem prometu, v prometu z O. B. 11 in N. pod enakimi pogoji kakor v sve-ovnem poštnem prometu.
4.	Za blagovne vzorce znaša v prihodnje najvišja teža 500 g. (Velja tudi v prometu z B. H. in N.; v prometu z O. ostane dosedanja omejitev teže na 350 g). Kot >lagovni vzorci se smejo pošiljati tudi ina-e množine blaga in mali predmeti sploh, celo če imajo kupno ali trgovsko vrednost. (Velja tuđi v prometu z O. B. H. in N.).
5.	Vrednostna pisma se smejo za naprej zavijati le v pisemske ovitke (ne v zavoj ni papir.) Pri zaprto predanih vrednostnih pismih je v bodoče označba vrednosti dana odpošiljatelju na prosto voljo z utesnitvijo, da naj označena vrednost ne presega navadne vrednosti poSiljke. Le pri kur-znih vrednostnih papirjih, ki se glase na imetnika, in pri drugih vrednostnih papirjih in listinah (vložne knjižice, menice, za-dolžnice i. drj ostanejo v veljavi dosedanja določila o označbi vrednosti.
Pri vrednostnih pismih,zadošča označba vrednosti s številkami. Odprta predaja vrednostnih pisem je dovoljena le, če vsebujejo tuzemske bankovce v večji vrednosti kakor 1200 K. Odprto smejo predajati vrednostna pisma kakor dosedaj le zasebniki. (Te določbe veljajo tudi v prometu z O. B. H. in N.)
6.	Najvišja teža za zavitke se zniža na 20 kg. Zatvor s pečatnim voskom je potreben pri zavitkih z denarjem ali vrednostnimi papirji, zatvor z pečatnim voskom ali svinčenim zalivkom pri zavitkih z o-značeno vrednostjo čez 600 K ali takih, ki vsebujejo brez ozira na označbo vrednosti zlato ali srebro, zlate ali srebrne predmete ali kovane dragotine. (Tudi v prometu z O., B. H. in N.). — Kot raz-sežni se smatrajo tudi zavitki, ki vsled pritiska lahko trpe škodo in so pri teži največ 5 kg daljši ko 1 m in 5 cm in presegajo pri tem širino in globino skupno 40 cm.
Zaznamek »na lastno nevarnost« pri nezadostnem zunanjem ovoju ni več dovoljen. Taki zavitki se vselej vračajo odpošiljatelju. Omejitev na 20 kg, ki je določena za zavitke sploh, velja tudi za poštnine proste in poštnini obvezne zavitke uradnega, ne pa za one poštno-službenega prometa.
7.	Pri poštnih povzetjih se zaračuna mesto opravnine predložilna pristojbina in poštno-nakaznična pristojbina. Za poštna povzetja velja obvezno frankovanje. Predložilna pristojbina se plača s primernimi pisemskimi znamkami, ki se prilepijo pri pisemskih pošiljkah na njih naslovno stran, pri zavitkih desno na prednji strani poštne spremnice. (Tudi v prometu z O. B. H. in N.).
8.	S poštnim nalogom se more pošiljati samo ena terjatvena listina. Več obrestil-nic, ki spadajo k isti vrsti vrednostnih papirjev, se pa smatra samo za eno terjatve-no listino. (Velja tudi v prometu z O. B. H. V prometu z Nemčijo ostane kakor dosedaj.) Poštni nalogi na več kot 1000 K niso več dopuščeni.
Izpregovorila je z vsemi drugimi po par besed v francoskem jeziku, in ko je še vedno stal pred njo s svojim porogljivim smehljajem v očeh, ki io je tako sr-dil, se je obrnila v stran in se je sramu in jeze skoraj krvavo ugriznila v ust-
lliCe-	, *	XI
Preden se je spoznala, je že zopet plesala z nekim divjim grofom v zeleni in srebrni uniformi. Njun pogovor je bil silno zanimiv.
—	Ali ste že dolgo tu, gospa.'
—	Ne, gospod, šele nekaj tednov in jutri odpotujem.
—	O! Vi pleŠete čudovito!
—	Tako? Veseli me. Ruski grof jo je držal prav krepko in
vsa brez sape sta obstala ob oknu, kjer so za mrežo napol skrite uboge haremske ženske gledale vrvenje v dvorani.
Grof se je priklemil in ravno tako Tamara. Očividno ni bil ruski običaj, da bi plesalec damo angažiral za cel ples.
Tedaj pa je izpregovoril neki glas tik ob njenem ušesu:-
—	Ali smem tudi prositi za čast, da b smei zaplesati z vami, gospa? — in gledala je v kneževe oči.
Trenutek se je obotavljala. Prvi njen namen je bil, da bi ga prezirljivo zavrnila; toda takQj si J« rekla, da bi bilo to nedo-
9.	Kot skladnine prosti dnevi so določeni: dan, ko dospe zavitek na poštni urad, neposredno sledeča dva dneva in dan. ko se zavitek dvigne.
10.	Nujno dostavljanje se izvrši lahko tudi na zahtevo naslovljenca. Prejemnik mora plačati v tem slučaju enake pristojbine kakor odpošiljatelj pri predaji. Pri nujnem dostavljanju izven poštnega kraja se potnina, ki jo mora plačati odpošiljate!] ali prejemnik, ne računa več po oddaljenosti oddajnega poštnega urada od kraja, kjer se izroča, ampak je določena s povprečnim zneskom 1 K 50 v.
11.	Pri odklonitvi prejema sme prejemnik v bodoče zaznamovati samo dejstvo odklonitve prejema. Utemeljevanje ne sme pristaviti. Zaznamki v pismenkah, ki poštnemu uslužbencu niso znane, se smatrajo kot nedopustni. Nedopustne zaznamke mora poštni urad napraviti nečitljive. Naknadna odklonitev prejema je pri navadnih pisemskih pošiljkah le takrat dovoljena, če so zaprte. Zatorej je taka odklonitev v bodoče izključena ne samo pri poštnih dopisnicah kakor sedaj, ampak tudi pri tiskovinah, poslovnih papirjih in blagovnih vzorcih.
12.	Zavitki, ki so javljeni kot nevročlil-vi, se ne smejo pošiljati nazaj, predno ne dospe obvestilo predajnega urada, ki vsebuje odpošiljateljevo odredbo itd. Ako ne dospe obvestilo v primernem roku, odkar je bilo odposlano naznanilo o nevroč-llivosti (približno tekom 14 dni), se mora predajni poštni urad opozoriti na rešitev.
13.	Dodatna in povratna poštnina se ne zaračuna več za vrednostna pisma.
14.	Z poštnini obvezna sodna pisma veljajo v prihodnje navadne pisemske pristojbine; prejemnik mora torej plačati r
za pismo do 20 g	15 v
za vsakih nadaljnin 20 ~ 5 v več.
V bodoče so predajni poštni uradi dolžni .tehtati sodna pisma. Sodnih pisem z najnižjo stopnjo teže ni treba posebej zaznamovati, na težjih sodnih pismih pa je treba na gornjem robu naslovne strani opozorlivo zaznamovati stopnjo teže s številkami (na primer čez 20—40 z 2, čez 40—60 s 3 itd.)
Za železnična obvestila znaša pristojbina 15 vin. za vsak kos.
16.	Nabirnine za nabiranje v službi sel-skega pismonoše se opuste.
17.	Glede časniške službe je določeno od 1. oktobra 1916 naprej sledeče:
1.	Kot časniki se ne smatrajo več in veljajo torej splošni razpoŠiljalni pogoji in pristojbine za tiskovine glede vseh onih tiskopisov, ki služijo samo v reklamo in kupčijske namene, tako posebno: časniki in časopisi, ki vsebujejo izključno oznanila ali oglase (anonce), časniki in časopisi, ki so v pretežni meri anonični listi in katerih jx>Iitični, zabavni in poročilni del je le postranski, časniki in časopisi, katerih vsebina v glavnem ali očividno služi samo za priporočilo ene ali več trgovin ali podjetij, nadalje, tudi če izhajajo v obliki časnikov ali časopisov, kurzni listi in kur-zna poročila vsake vrste, trgovske okrožnice, blagovni seznami, cenovni izkazi, cenovniki. katalogi, prospekti, koledarji, volilni oklici in slično.
2.	Ti se torej ne smejo razpošiljati proti časniškim pristojbinam, ki veljajo za časnike in ki jih je treba plačati v časniških znamkah.
3.	Prehodno se pa dovoli razpošiljanje takih tiskovin na način naveden pod 2. do vštetega 31. oktobra 1916. (Te določbe veljajo tudi za promet z O. in B. H.)
Temeljem cesarske naredbe od 30. avgusta 1915., d. z. št. 254, in naredb c. kr. finančnega ministrstva od 30. novembra 1915., d. z. št. 358, in od 17. junija 1916., d. z. št. 188, se razglasuje:
Za ozemlja, prizadeta od vojne, se smatrajo poknežena grofija goriška in gradiščanska, mesto Trst z okolico in mejna grofija Istra. Vendar se nanaša pričujoči razglas samo na politične okraje Koper, Lošinj, Pazin, Poreč, Krk in Volosko-O-patija, za katere se bodo upoštevale glede odmerjenja, izterjanja in odpisa izravnih davkov med drugim naslednje olajšave in enostavnosti:
§ 1. I. Zemljarina. Onim zemljiškim posestnikom, katerim so vojni dogodki poškodovali ali docela uničili kmetijske
stojno in abotno. Tako je torej sprejela s hladnim »da« in mu dovolila, da je ovil roko okoli nje. Godba je ravno svirala posebno zapeljiv valček, za katerim so naravnost noreli vsi mladi ljudje. Če je plesal že grof dobro, je ta človek plesal naravnost nebeški. Tamara ni izpregovorila niti besedice in ga namenoma ni pogledala, temveč je povesila svojo ponosno glavico, tako da ni mogel videti drugega, kot lesketajoče se demante njenega lasnega okraska. Držal je ni morda na kak poseben rafiniran način: plesal pa je naravnost nebeški. Toda v osebi sami je bilo nekaj neodoljivo privlačnega; vsaj Tamari se je zdelo tako.	w
Končno sta nekoliko prestala, m začel je govoriti. Dogodka pri sfingi ni omenil niti z besedico. Govoril je popolnoma resno o Kairi, polu in dirkah ter pripovedoval, da je njegov veliki knez dospel danes On sam ni pripadal k njegovemu spremstvu, temveč je v svojo lastno zabavo prišel v Egipt. Kakor se je zdelo Tamari je bil že od meseca novembra v Egiptu. Peljal se je že po Nilu navzgor in posrečilo se mu je, da je v Meni dobil sam zase majhno hišico, kjer je imel mir in ga ni motil nihče.
Tamara se je morala posmejati, ko se je spomnila mrs. Hardcastlove in njenega
zgražania zaradi nesrečnega nočnega plašča. Ko bi bila vedela Millicent, da Tamara sedaj pleše s človekom, ki je bil oblečen v oni nočni plašč! Ko se je po-smejala, ji je zopet del roko okoli pasu in začel plesati. Takrat pa jo je le precej stisnil k sebi, in ko se je zopet sama zase posmejala tako ljubko, jo je privil tesno
k sebi in dejal:
_ Ce se zopet posmejete tako, vas
poljubim, tu v dvorani.
Tamara je kar obstala sredi plesa. Vsa je zažarela jeze in zaklicala razburieno:
__Kako morete reči kaj tako neverjetnega!
Stala sta v koti: in nihče ju ni opazoval — po sreči, kaj i po biiskovo se je sklonil k njej in jo r; ljubil na tilnik. Zgodilo se je to tako ne*, erjetno hitro in drzno, da bi bilo tudi za niorebitnega opazovalca videti tako, kot da se je samo sklonil, da bi pobral, kar. jc Tamari padlo iz rok. Toda poljub ji je žarel na vratu in komaj je mogla zadrževati solze ranienega ponosa.
— Kako se morete, kako se morete drzniti kaj takega, — je rekla sunkoma. -Res, ali me znate dobro osramotiti za to, da sem vam včeraj ponoči dovolila govoriti z menoj.	. .
(Dalje.)
* -trstu, dne 1. oktobra 1916.
r EDINOST« štev. 273.
Stran m.
pridelke, bodisi preden so bili spravljeni, bodisi potem, ko so bili spravljeni, ali na polju ali v shrambi, ali ako je deloma ali ' docela odpadel naturalni donos kmetijskih zemljišč, ker so vojni dogodki onemogočili posejati ali obdelovati, se dovoljujejo primirni odpisi na. zemljarini. Kot vzroki škode se smatrajo razstreljevanje, požar, poteptanje, kopanje strelskih jarkov ali utrdbenih del ali kaj enakega. Tem poškodbam se enačijo tatvina, rop in brezplačno zahtevanje zemeljskih pridelkov. Za zadržke poseianja ali obdelovanja pridejo v poštev evakuacija, beg, nezakrivljena izguba za obdelovanje neobhodno potrebnega inventarja, ako vojaške čete zapro ozemlja in kaj enakega.
Ako povzroči poškodba večletno neplodnost zemljišča ali dela zemljišča, se dovoli, počenši od tistega leta, za katero se ne odpiše več davek, neglede na določila § 31, odstavek 2, zakona z dne 23. maja 1883. 1. (drž. zak. št. 83), oprostitev od davka za število let, ki je še potrebno, da se odstrani vzrok neplodnosti ali da se zopet doseže kmetijski donos.
II.	Hišna razredovina. Ako je v zgoraj označenih ozemljih hišni razredovini podvrženo poslopje zaradi vojnih dogodkov
a)	postalo docela ali deloma nerabno za stanovanje ali ako se
b)	nepretrgoma dalje nego tri mesece spoli ali deloma ni stanovalo v njem, je docela ali deloma odpisati hišno razre-dovino, počenši od meseca, ki sledi dobi, ko so nehale omenjene razmere. Tudi se s predpisom, kolikor se že ni izvršil, počaka pri hišni razredovini glede vseh u-pisov v kataster, ki jih je izvršiti vsled razvidnostnih slučajev, dokler se dože-nejo vložene zahteve za odpis.
III.	Kišna najmarina in 5% davek. Da je neizterljivost najemnine v zmislu zakona z dne 24. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 223) dokazana, se smatra za dobo sedanjega vojnega stanja in je izvesti v § 1 tega zakona omenjeni, razmerni odpis hišne najmarine in Šodstotnega davka, ako so najemniki
1.	vojaške osebe ali njim enake osebe,
ali
2.	imetniki podjetij in opravil, kateri so ustavili ali bistveno omejili obrat zaradi izrednih razmer, ki so v zvezi z vojno,
ali
3.	osebe, ki so izgubile delo. ker se je zaradi vojne ustavilo ali skrčilo obratovanje podjetja, v katerem so bile zaposlene,
in ako se je hišni posestnik v pravno-obvezni obliki popolnoma ali deloma odrekel že plačanemu obroku najemnine in je bil najemnik ali niegov zastopnik o tem obveščen.
Po istih pogojiii je dovoliti odpis davka brez ozira na najemnikov stan, ako je na-lemnfk prostovoljno zapustil stanovanje zaradi pretečega aii že izvršenega sovražnega navala in je pobegnil ali ie bil primoran zapustiti svoje stanovanje, ker se je kraj izpraznil (§ 4 cesarskega ukaza z dne 11. avgusta 1914. 1., drž. zak. št. 213). Davek se mora odpisati za dobo, v kateri se ni stanovalo v stanovanju in se je povrnitev ali opustila zaradi nejasnih razmer ali pa ni bila dovoljena. Zahtevanemu odreku najemnini je tukaj enačiti soodno razsodbo, s katero se je najmoda-jalec uporabljaje §§ 1104 in 1105 o. d. z. prisilil popolnoma ali deloma popustiti najemniku najemnino, bodisi da je bil najemnik prisiljen pustiti stanovanjsko in trgovinsko opravo v najetih prostorih ali ne.
Da se pri podjetjih in opravilih, obrato-vanili v lastnih poslopjih ali delih poslopij. puščajo običajni obratni pripomočki v prostorih, ko se je ustavil obrat, dokler traja sedanje stanje, ni smatrati kot zadržek za odpis davka radi izpraznjenja, ako se poslopje ali deli poslopja resnično ne rabijo za drug namen, nego za hrambo obratnih priprav.
IV.	Obča pridobnina. Za trajno in popolnoma ustavljene obrate (§ 67 zakona o osebnili davkih) in pri odpisih pridobnitie za začasno ustavljene obrate (§ 1 cesarskega ukaja z dne 19. oktobra 1914, drž. zak. št. 293) se dovoljujejo davčni odpisi v smislu § 3 tega razglasa. Ne kontingen-tirano pridobnino od vseh še ne odmerjenih obratov, ki so se med tem zopet ustavili in kojih pridobnina bi se morala izbrisati temeljem § 67 zakena o osebnih davkih ali docela odpisati temeljem cesarske naredbe z dne 19. oktobra 1914 (drž. zak. št. 293), se predpiše v razmernem znesku le za dobo dejanskega obratovanja.
V.	Pridobnina od podjetij, zavezanih javnemu obračunu. V osemtedenskem roku cd dneva razglasitve dalje, kakor označeno v § 3 tega razglasa, se morejo predati v § 118 zakona o osebnih davkih predpisana naznanila o ustavljenju podjetij — ako ni bil dotični rok že 1. mala 1915 pretekel — z učinkom, da ugasne davčna dolžnost s koncem davčnega četrtletja, v katerem se je ustavilo podjetje. Ako je podjetnikova zahteva do davčnega odpisa v smislu § 118, odstavek 1 ali 2, zakona o osebnih davkih, že dognana, predno se davek odmeri, se isti hkratu predpiše in odpiše.
VI.	Rentnina. Ako so dohodki, ki so na podlagi napovedi zavezani rentnini, docela ali deloma odpadli zaradi vojnih dogodkov, se dovoli primeren popust na predpisani rentnini.
VII.	Dohodnina in plačarina. Na odpise na dohodnini in plačarini zaradi smrti in ker so nehali stalni službeni prejemki ali ker so se zmanjšali pod izmero, ki osnuje davčno dolžnost (§ 229 zakona o osebnih davkih), in na izpregfed in znižbe dohodnine in plačarine po § 232, odstavek 2, zakona o osebnih davkih, se uporablja postopanje po § 3 tega razglasa.
§ 2. Občine, ki so v ozemljih, prizadetih
od vojne, se dele v dve skupini. V skupino A spadajo tiste občine, v katerih so se vsled vojnih operacij, dalje ker jih je zasedel sovražnik in ker so se izpraznile (evakuirale), poškodovali donosi zemljišč, poslopij in obrtni!?, industrijskih, trgovskih in drugih obratov v takem obsegu, da je bil s tem prizadet večji ali vsaj jako znaten del donosnih stvari. Skupina B obsega ostale občine po vojni prizadetih ozemelj.
Tedaj se uvrščajo vse davčne občine zgoraj imenovanih političnih okrajev v skupino B.
Pritožba zoper to uvrstitev ni dopustna.
§ 3. Davčni odpis (popust, spregled, znižanje) se v občinah skupine A dovoljuje uradno, ne da bi davčni obvezanec zaprosil, čim je v občinah skupine B potrebna prijava stranke; vendar so glede zemliarine občinski načelniki upravičeni predati skupne prošnje za poškodovane zemljiške posestnike svoje občine. Glede hišnega davka (razredne hišnine, hišne najmarine in 5 Jc davka) morejo v občinah skupine B namesto posameznih prizadetih oseb zaprositi odpisa davka tudi skupine davčnih obvezancev ali občinski načelniki za vse davčne obvezance svoje občine. Istotako morejo prošnje za izbris in odpis občne pridobnine vložiti ne samo posamezni davčni obvezanci, temuč tudi občinski načelniki za davčne obvezance svojih občin, pridobninske zadruge itd. Odpisi (popusti, spregledi, znižanja) na rentnini. dohodnini in p'lačarini se dovoljuje v občinah skupine B samo na podlagi prijav in prošenj davčnih zavezancev, osobito tudi načelniki občin za davčne obvezance svojih občin. Za davčni odpis iz vzroka, ker je stalna plača prenehala ali se znižala, zadostuje prijava delodajalca.
Občinski načelniki so izrečno pozvani,
da se pri predaji prijav in prošenj z največjo brigo zavzemajo pravic vojaških in tem enakih oseb (naredba od 15. septembra 1914. drž. zak. št. 246) kakor tudi drugih oseb, odsotnih brez lastne krivde.
Prošnje za odpis (prijave) se morajo vložiti tekom osem tedenskega roka. ki začne od dneva, v katerem je bil objavljen pričujoči razglas v občini, in sicer pri pristojnem davčnem oblastvu I. stopnje ali pri pristojnem davčnem uradu.
Vse te vloge (prošnje, zaprosila, naznanila. izjave, prizivi) uživajo zakonito pri-stojbinsko prostost.
O prošnjah za odpis odloči davčno oblastvo I. stopnje; proti ti odločbi se more vložiti priziv tekom 30 dni od dneva prijave pri davčnem oblastvu I. stopnje ali pri davčnem uradu.
§. 4. Ako pridobninski zavezanec III. in IV. razreda ne preda naložene mu izjave, rentninski ali dohodninski zavezanec ne naložene mu napovedi v roku, določenem z javnim razglasom, se more odmeriti pridobnina po § 42, odst. 1, rentnina po § 142, odst. 1 in dohodnina po § 205, odst. 1, tudi brez prejšnjega individualnega poziva, naj se vloži izjavo ali napoved. V vseh teli slučajih pa imajo davčni zavezanci pravico v prizivnem postopanju, dodatno predati podatke napovedi s pravo-močnostjo pravočasno vložene izjave (napovedi).
Jiprovizaeilske stvori.
KAJ DOBIMO TA TEDEN?
ODaaDBooaDDDaaaoDDDaDaaaaDooaaaa
□
a □
n
DO
Ta teden, od 2. do 7. oktobra se bodo j g dobivala naslednja živila aprovizacijske i g komisije, in sicer na eno osebo:	□
V2 kg testenin	po K 1*76 kg,! g
ali H kg jajčnih testenin po K 2*12 kg, j g
M kg koruzne moke po K —'80 kg, 10 dkg žganega ječmena po K 1*20 kg.
BELA MOKA.
Od srede, 4. oktobra, do sobote 14. ok-j tobra 1916, se bo v vseh aprovizacijskih prodajalnah prodajala bela moka na izkaznice za kruh in moko, veljavne od 2. do 14. oktobra.
OLJE IN SIROVO MASLO.
Na uradne izkaznice za maščobo se bo za čas od 2. do 15. oktobra dobivalo sirovo maslo in olje. 1/8 kg, oziroma 1/8 litra na 6 odrezkov izkaznice. Sirovo maslo po K 976 kg, olje po K 10, oz. K 20 liter, toda to poslednje (po K 20) samo pri tvrdki Robba, ul. Largo Santorio.
JAJCA.
Jajca se dobivajo po 22 vin. eno v vseh prodajalnah aprovizacijske komisije. Izkazati se je treba z izkaznico za živila in se jih ne more dobiti na dan več kot tri na osebo, nikakor pa ne več ko<t 15 skupaj.
MILO.
Na izkaznico za živila se lahko dobiva vsak dan milo po 4 K kg in sicer po ^ kg na osebo.
aa
al
a
a
f
m m
Trst - Corso štev. 39 - Trst
10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. ::
aa i a o a
a ; □
a
§
a a a a a aa
aaaaaaoaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
§ 5. Za vojne dogodke v
ki
smislu tega so nastali po
razglasa je šteti le tiste, 28. dnevu julija 1914.
§. 6. Ako se v posameznih delih ozemelj odloži priredba neposrednih davkov, ker so priredbeni organi zadržani zaradi vojnih dogodkov, se prekine zastaranje odmerile pravice. Ako se v posameznih delih ozemelj ustavi prisilno pobiranje davka, se prekine zastaranje pravice do pobiranja. To prekinjenje se prične z dnevom, v katerem se je ta razglas objavil; dan, od katerega dalje imajo zopet teči roki za zastaranje prava odmiritve in iztirianja, se bode svoječasno objavil od finančnega ravnateljstva.
Doma če vesti.
Poroka. Včeraj sta se poročila g. Vladimir Prinčič in g.čna Anica Saksidova. Naše najprisrčnejše čestitke! Vso srečo!
Razglas. Poživljajo se vsi hišni lastniki in hišni upravitelji, da poskrbijo za takojšno odstranitev lepakov nalepljenih na ospredju hiš na uličnih vogalih, na železnih varstvenih zaklopili itd. sploh vseh plakatov, ki niso nalepljeni na tablah za javne lepake. Proti vsakomur, ki se ne pokori temu pozivu, se postopa v smislu § 127, litt. f, občinskega statuta. Trst, dne 28. septembra 1916. Cesarski komisar dr-žavno-neposrednega mesta Trsta.
ČEŠKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
:: NULI OGLASI s
s
□□ □□
■e ražuuajo po 4 stok. bsaedo. Mastno ti »kan« beaede se ra&a-najo enkrat rej. — Najmanjša : pristojbina znala 40 stotink. •
□□ □□
Kupujem
oica.
drva za kurjav o. — Pojasnila daje Zluga, ul. del Šalice it. 6, barvar-
657
Postrežnica
Galilei 8. IV.
za domaČa dela, nekaj ur pred-in popoldne, se išče. Via Galiler»
(A)
Honifokturno blago
vsake vrste, sukno, _ podloge itd. kupuje vojaško opremališče na Dunaju (tudi na deželi). Nasloviti ponudbe na: Heeresausrustnng, Wien I."*Biickerstrasse 9.	471
9NM1fVfA o£isdjo se moške in ženske obleke OUrVUJU brez razparanja. Via del Salice 6. 658
hm
vsake vrste kupuje prva slovenska trgo vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli-tario 21 (pri mestni bolnišnici.)	661
eklictm poklic.
Glasom brzojavne odredbe c. kr. ministrstva za deželno brambo onim črnovoi-nišklm cbvezancem rojstveniii letnikov 187 U 1870^ 1869., 1868., 1867. in 1866., ki so bili po pozivnem razglasu 0/3 vpo* klicani za dan 2. oktobra 1916., ni treba še odriniti ta dan, Vpoklicani bodo pozneje ter se bo eventuelno določil samo kratek rok za odhod. Oni, ki bi vkljub temu, ne-vedoč za preložitev vpoklicnega roka, odrinili 2. oktobra k svojim oddelkom, se, ako prosijo za to, začasno odpuste Iz vojaške službe. Na drugi strani pa more vsakdo, ki bi prostovoljno hotel odriniti 2. oktobra pod orožje, seveda brez daljšega tudi ta dan nastopiti svoio vojaško službo.
Klinilfom vo^no> bombaž, vrv, žaklje. staro (lUtlUJCllI železo in majhen voz na 4 kolesa. Prihajam tudi na dom. Ul. Barriera vecchia 27. — Pellizzaro.	636
8
2-80,
prodaja mar-
3^0.
Ivan Križmančič SoSt
sala K 3-60, cipro K 3'60. crema maršala K A to aro Istria K 3*60, pelikovac K 3-60, tropiuoveo navaden K 3 60, tropinotec fini S 4*80 slivovio K 4 40, brinjeveo K 4 40, konjak K 4 40 liter, refošk v steklenicah K 2-80 moškat v steklenicah 2*60. 21
Ha debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pip«, milo, gamijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svstiljks, baterije, pisemski papir kopirni svin&niki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežic* za brke, pletenine, srajce, spoduje hlače, ogledala, ustnike, rane glavnike, zaponke ,Patent Knopfe" in drugo prodaj* JAKOB LETI. ulica S. tficolo Ste v. 19.	«2
ZDRAVNIK
Me«. Dr. Karal Perniflč
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76III. n. (zraven
Dreberjevo pivovarne) in ordinira v ulici €ariqtia 39, L od 3 do 4 pop. za K*tranJ«< nsrvoim In otroftk« bo-glasni (bl'zu cerkve sv. Antona novega.)
Novi dohodi za sezono.
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
Hsrco Gonfortl, Trst, V. Companlle 21
Zlatarnica G. Plno
Trst, ulica Canale štev. 13
Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd.
Cene zmerne.	Cene zmerne.
□
21-
:c=JEI
m
BUFFET-RESrAVRACIJA
VINDOBONA
Ulica S. Nlcol6 št. 11-
Nemška in ogrska kuhinja. Gorke in mrzle jedi v vsakem času. Ogrski guljaš in vampe s — parmežanskim sirom. — Prvovrstno pivo Gčss. Dalmatinsko vino in vino brionskih otokov.
Za polnoštevilen obisk se priporoča
JOSIP DOMINES
bivši las.nik reitavracje „Aurora*
ti-ir
ir
jL
□
r
I
V
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čer mak
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izfiiraiijezoiiota bolečine. Hiranje
UMETNI ZOBJE.
1
i
9e!iko skladbe [zgotovljenih oblek
AlIaFidacia
Trst, ulica Scorzeria 4, vogal nlice Areala.
Velika izbera moških in deških oblek „Gambetta". — Bogata izbara otroških oblek, terde-lavske volnene in bombažaste hlače. Monture beli jopiči, itd. NB. Ker nima prodajalna velikih stroškov, prodaja po nizkih cenah.
Dne 24« septembra se je ©dprla velika zaloga
i/ikoorstnegs vino
na OPftNAH. (Dvorec Znidariie.)
Bobi se tadi steklenice vsake vrste.
Mno-fotosrafični Ml
Trsi ulica del Rivo JL 42 GirltHčie) Trst
Izvršuje vsako fotografično dele kakor tudi razgled notranjost lokalov, porcelanast«
posnetke
plošče za vsatovrsL spomenik«. POSEBNOSTI POVIJANJI na VSAKE FOTOGRAFIJE tu
Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih ia-vršuje na domu, ev. tudi zuna^j mesta po u&jzmernsjSih cenak.
Trst, ul. de! M šteu. 42
Hote! in restavracija
ETROPOLE
Trst, ulica S. Nicold 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja
HMSUfllll
Rlunlone Adriatica di SKuna o Trstu
(Lastna palača) ustanovljena leta 1838.
Zavarovanj? proti Škodi, povzročeni po ognju
streli in eksplozij ah. Zavarbvanja steklenih plo3č proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na moiju in po suhem. Življenjska ravarovanja v najrazličnejši kombinacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102*63
Staiye zavarovalne glavnice na iivljenje (31. 12
19 U) K 558.907.957. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah izplačano na škodiah K 844.121.137 00.
Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važ nejših krajih Avstro-Ogrske monarhije.
stost.
sobe. — Cene zmerne.
Ci-
ga
Ti
i
JOSIP STRUCKEL f
Trst vcgnl Via Maria Teresa-S- Catorina i
Nov prihod volnenega blaga za moške, I in ženske, zefir, batist in perljiva svila m za jopice. — Svilenina in okraski zadnje g novosti, velik izbor izgotovljenega pe- jS rila in na metre, spodnje srajce moderci. ■ Vezenine in drobnarije, preproge za- ™ vese, trliž po izjemno nizkih cenah.
Ivais ICrla
potreb-
,____škafov*
in kad, sodtekov, lopat, rtMt, sit it
tnfcmiMliii košev, ^erbs-^r in metel ter mnog .
PrljElOFGfa
trgovraO S kuhinjsko posodo vsake vrsto baai od poseda**, iftfaUe efiaiia, kositaija ali oinka« S, kletke itd. Za gostilničar]« I«, sesale in stefeleno poseda za vino,
pipe.
peaamant
■■■■IIHHHHIBBBIIIIIIBI|||||l||||||a|||||||||B|||||aui|HieB|B
H
Cabaret ,8M A XI N" Varieti
Via Stadion IO - TRST — Via Stadion 10
Ravnatelj-lastnik KARL MAURICE.	Pri Hupfeldklavirju J. ROSKNBLATT.
Dunaj — Berolin — Budimpešta
Velikanski oktoberski spored z JOSEF-OM STE1DLER najpopularnejšim dunajskim komikom in vsemi angažiranimi močmi.
S
s
Velik času primeren veuec, ki ga proizvaja 12 oseb. Zafetek ob I1/, zvečer.	Vstopnina: I. prostor K 2- , II. prosto? K '3. -
■■■■■■IIIIMIIBIIIHIBIIIIHIiaiHB»IIBIIHHBa5BlS8SSBe5SSaBB
lavorlevo lis
odrezano z drevja.
g majhni in veiihi množini Kupuje
DESILLA, Trst, Ul. Vlenna 4.
Trst, Via Cassa di Risparmio it. 5 (Lastno poslopje)
Kapital In rezerva K 8,890-000'
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke Itd. VALUTE IN DEVIZE.
S PREDUJMI na vrednostne papir> in blago ~	ležeče v javnih skladiščih
SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
MENJALNICA naeiiHiii
♦♦♦♦♦♦
VLOGE NA KNJIŽICE]
3%%
od dneva vloge do d?eva rmdiga. Rentni darea plafrnje banka
OBRESTO?A§JE VIiOG na tekočem in ftiro-raftnnn po
'logororn.
FHJJALKE: DUNAJ I Tef «thof strassc 7-t DUBROVNIK
KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ
OPATIJA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA
Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOURSNI KREDITL
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERfJE.
oooo URADNE
mu
od 9 do 12 In od 3 do 5 pop. mt IIHHH IHHMiimill I!
ESKOMPTUJE: srečke, devhe in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja.
borzna naroČila.	inkaso.
Telefoni: 1463, 1793 to 2676.
ESKOMPT MENIC m nanaii immiim
Stran IV.
»EpfNOST« štev. 273.
V Trstu, dne 1. oktobra 1916.
Is,	zdravstveno poročilo. V
času ođ 23. do 30. septembra je bilo v tržaški občini zaznamovati 1 .slučaj škrlati-ce, 7 slučajev davice in 49 slučajev le-garja. Umrla je ena oseba za davico.
Darovalni dnevi povodom godu Njegovega Veličanstva cesarja od 4. do 8. oktobra. Invalidski sklad vojno - oskrbnega urada, c. kr. avstrijski vojaški vdovski in sirotinski sklud in avstrijsko društvo za boj proti jetiki so, kakor znano, razvijali tekom vojne že nad vse blagonosno delovanje. Mnogo gorja se je olajšalo, zagotovila se je ekzistenca marsikatere družine, ki ji ie smrt ugrabila reditelja. Toda mnogo ran, ki jih je zasekala vojna, moramo še zaceliti, posebno velike pa so naloge, ki čakajo ta občekoristna društva po končani vojni. Da se izpolnijo vsa ta stremljenja, za to je treba velikih denarnih sredstev, ki jih je mogoče zbrati samo s pomočjo darov iz vseli krogov prebivalstva. Da se odprejo sedaj tem organizacijam novi vin ter se jim omogoči na ta način popoJrca izvršitev njihovega pomembnega deLa ljubezni do bližnjega, se v času od 4. do 8. oktobra 1.1. povodom Najvišjega godu Njegovega Veličanstva cesarja po vseh mestih in krajih Avstrije prirede darovalni dnevi. Tekom treh dni bodo krajevni odbori. ki so se že svoj čas tako požrtvovalno postavili v službo tedna Rdečega križa in ki se je njihovemu patrijotičnemu delovanju predvsem zahvaliti za sijajni uspeh te akcije, z nabiralnimi polarni ?n pu-šicami nabirali denarne darove, pridobivali nove člane za c. kr. avstr. vojaški Vdovski in sirotinski sklad ter prodajali oficijelne znake po najmanj 20 vinarjev. Uspeh zbirk tekom darovalnih dni na Primorskem bo šel izključno v prid te dežele.	...
Naj bi te dni prispeval vsakdo po svojih močeh, da se povzpne ta akcija do dostojne manifestacije občudujočega priznanja za čine naše slavne armade in da naši hrabri vojaki spoznajo, da se jih v domovini spominjajo ljubeča srca. — Domovina in naši hrabri vojaki bodo hvaležni vsakemu darovalcu.
Zavod sv. Nikolaja ima v sredo, 4. t. m. redno odborovo sejo ob 5 pop. Vse odbor-nice vljudno vabimo, da se seje gotovo udeleže.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 2. t. m., od
9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajah na dražbi dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca avgusta 1914. na bele listke, in sicer od štev. 8601. do štev. 10.300., v torek, 3. t. m., ob istem času pa od štev. 73001. do štev. 75.900. Nadalje se bodo jutri od 3 in pol pop. do / zvečer prodajale razne suknje serije 137., zastavljene na modre listke, v torek, 3. t. m., ob istem času pa nedragoceni predmeti serije 138., zastavljeni meseca septembra 1915. na rdeče listke, in sicer od stev. 17.701. do štev. 19.500.
Poštne pristojbine. Občinstvo se opozarja vnovič, da novi predpisi o poštnih pristojbinah v tuzemskem prometu, v vojnopoštnem prometu z Ogrsko, Bosno-Herccgovino, Nemčijo, zasedenem ozemljem in z Bolgarijo stopijo v veljavo z 1. oktobrom t. 1. in posebno, da se bo pri nepravilnem frankovanju takoi od začetka zahtevalo doplačilo po novih cenikih in je le v interesu občinstva samega, da se temu izogne. Za poštnini obvezne vojnopoštne pošiljke veljajo iste pristojbine kakor za pošiljke na Ogrsko. Pisemske poštne pošiljke na Bolgarsko se fran-kuiejo tako kakor v tuzemstvu, zavitki do 5 kg ravnotja pa z 1 K 75 v.
Vojnopoštne dopisnice zelene barve. Vojnopoštne dopisnice zelene barve se u-porabljajo samo v prometu od čet na bojnem polju v zaledju. Take nedostavljive vojnopoštne dopisnice sen e povrnejo od-pošiljatelju, marveč uničijo.
O pokojnem predsedniku pomorske vlade Antonu Dellesu piše »Smotra Dalmatinska« med drugim: »Ne samo, da je sijajno vršil svojo službo, ampak je pri občevanju s strankami znal živeti v najboljih odnošajih in si pridobivati njihovo zaupanje. Na tem mestu je z bistrostjo svojega uma, z energijo železne volje napravil mnogo koristnega ... Pod njegovim vodstvom in posebnim zanimanjem. so se ob naši obali, ki jo je ljubil z vso svojo slovensko dušo, izvršila znatna dela na korist pomorskega napredka. Bil je človek plemenitega srca in blage naravi, pak ga niso ljubili in spoštovali samo podrejeni mu uradniki, marveč vsi, ki jim je bila prilika, da so prihajali žnjim v stik.
V korespondenci s Turčijo dovoljeni
jeziki. Glasom obvestila otomanske poštne - Tave so pisma iz inozemstva v i urcijo dovoljena le v nemškem, ogrskem, bolgarskem, francoskem ali angleškem jeziku. V vseh drugih jezikih pisana pisma se v Turčiji ne odpremljajo.
Otvoritev etapnih poštnih uradov na _ ^ Poljskem za zasebni promet. V ozemlju P : \ zasedenem po avstro-ogrskih ču;-ii, so se za zasebni poštni promet o-tvorili c. in kr. etapni poštni uradi Su-chcdniow, Przedborz okraj Konsk, Ra-doszvce okraj Konsk in Przysucha. Na imenovane urade je dovoljeno pošiljati: dopisnice, odprto predana pisma, tiskovine (časopise), blagovne vzorce in zavitke brez označbe vrednosti do 5 kg; od teh uradov: dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopise) in blagovne vzorce.
Kdo ve kpj? Viktor Tornič, vojak, poddesetnik pri domobranskem pešpolku št. 5, i V. komp., vojna pošta 48, je bil ranjen in ujet v bitki, dne 19. in 20. marca 1915. v Čeresu v Karpatih. Kdor bi izvedel kaj o njem, naj dobrotno sporoči njegovi materi Antoniji vdovi Tornič, Trst, Scala Santa št. 379.
izredna državna loterija v svrho vojne oskrbe. Izredna državna loterija, ki jo priredi c. kr. generalno ravnateljstvo dr-
žavnih loterij na Dunaju — žrebanje dne 5. oktobra 1916. —, je z ozirom na nje eminentno patrijotičen in dobrodelen namen posebno vredna pospeševanja in je upravičeno pričakovanje, da se te prireditve udeleže najširši krogi občinstva tembolj, ker je tudi nada do kakega dobitka izredno ugodna. Po igralnem načrtu je določenih 21.146 dobitkov v skupnem znesku 625.000 kron, med temi glavni dobitek z 200.000 K. Cena srečke je 4 K kot pri prejšnjih državnih dobrodelnih loterijah. Srečke se dobivajo v vseh tobakarnah, loterijskih kolekturah, menjalnicah itd.
Uspehi truda in težavnih početkov. Iz
Kopra smo prejeli daljši opis in oceno že omenjene šolske prireditve v prid »Soškemu skladu«. Ker smo v zadregi s prostorom, ne moremo tega dopisa priobčiti v polnem obsegu in podajamo tu iz njega Ie nekaj momentov. — Previdni možje so zmajevali z glavami, ko so čuli, da se ob sedanjih razmerah — ko je toliko našin-cev pod orožjem — nameruje taka prireditev. Med temi je bil tudi dopisnik, ali, ko je videl in čul, je bil — premagan. Zmagala je mala deca. Uspeh je bil nepričakovan. Dvorana polna. Petje, ki je je vodil g, Tul, je bilo tako skladno, da se je bilo čuditi. Istotako so bili nagovor in deklamacije* Malčki so kar presenečali s sigurnostjo nastopa in izgovorjavo. Vsa hvala gre tudi gospici učiteljici, ki je bila prava prirediteljica vsega. Pokazala je, kako zna misliti na vse, skrbeti za vse in samostojno odločati. Iz vrtne je postala pravcata dvoranska prireditev. Tudi nekaj Italijanov je bilo navzočih. Bili so navdušeni in nekdo med njimi jo izrekel pomembne besede: »Mi bi vedeli bolje ceniti to, Slovencem pa je nekaj vsakdanjega. No i sa stimar!« In res jih je med nami takih, ki ne znajo ceniti po zaslugi uspehov dolgega truda in težavnih početkov. Zato tudi ne cenijo pravično tistih, ki delajo. In res, velikega dela ie trebalo, da so v Kopru možne take slovenske prireditve.
darovi.
Za nabavo šolskih potrebščin revnejšim učencem slovenskih šol v Trstu, je daroval g. Jakob Tavčar potom Štokove knjigarne K 10. — »Pobalini« darovali so v ta namen K 14, skupaj K 24. — Presrčna hvala. Nadaljne darove sprejema drage volje Štokova knjigarna, katera hrani gornji znesek.
Darovi, došli cesarskemu komisarju.
Don Josip Bottegaro, kaplan v ubožnici, K 50 za Rdeči križ, K 25 za vdove in sirote padlih vojakov in K 25 za goriške begunce. Ivan Herrmanstorfer K 125 za vojne slepce. Iz pušice v uradu tržaško-istrske banke (Banca Triestina-Istriana) K 19'68 (III. zbirka) za naše junake, ki se bore proti verolomni Italiji. R. Schuchardt K 20 za vojne slepce. Gasparis in Augustin (kavarna Pitschen) K 50 za vdove in sirote padlih vojakov.
PriporožUhre twrdke.jF
Pasi za prenos In platno za jadra.
LUIGI ZTJCCLIN, odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. Rojan itev. 2. Trad ulica Ghepa 2. Specijaliteta: zastori za gostilno, kavarno, prodajalno itd.	OCK
232
Hotel Continental
Trst, ulica San Nicolfc št. 25 (blizu Corsa). Preno čišee za vojake. Dvigalo. One zmerno Postrežba točna.	190
99
Salone Edison"
Trst, Vojaški trg (Piazza Casonna) Palača Via* nello. Naj prolj ubij eni kinematograf tržaškega občinstva, kjer se predstavljajo najboljši gledališki lilms.	211
London Blscuit Factory.
A. C* A m, Trst, najbolj iskani. Priporočeni za rekonvalescentne otroke od prvih zdravniških avtoritet.	211
Papir.
VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vročic lastne tovarne. — Valčki raznih barv in velikosti Cene zmerne. -- Gastone Dollinar Trst, Via de? Gelsi 16.	256
Nepremočlfivi plašči.
LEOPOLD HAA.S, Trst, Corso 2 in Via Barriera vecchia 10, Rogata izbera vojaških plaačev od K 20*— naprej.	""
01
Knjigoveznica
PIETRO PIPPAN, Trat, ulica Valdrivo 1Q. Arti stična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelova nja. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 207
GAMBMNU
2 o
vsaki večer ob 9 V,
Pi tj&Iastfta fljef.
ces. ia kr. apast. Vfiičnsl?a
s Kupujem sveže Sav©?-I levo listje v majhni in s - - veliki množisil, - » | Pošljite ali prinesite s:-: tvrd ki
i DESILLA ° Trst,
| Ulica Vienna Itev. 4.
— Izrecfna —
is. Ur. držim loterija
za vojn a©sfc r^ne namena
Ta denarna loterija vsebuje 21.140 dobitkov v gotovini v 3kupnein znesku £roa 625 000. Glavni dobitek znaša
9ST 200.030 kron
Žrebanje se vrši javno na Dunaju dne 5. oktobra 1916. — Srečka stane 4 krone.
Srsčke se dobivajo v oddelku za dobroile'ne loterije na Dunaju III. Vordere Zollarat->trasse 5, v loterijskih nabiralnicuh, tobak imah, pri davčnih-poštnih-brzojurnih in železniških uradih v menjalnicah i t. d. — Igralni načrt za prodajalce srečk brezplačno. Srečke se dopošljajo poštnine prosto.
Ces. Kralj, ravnateljstvo državnih loterij.
(Oddelek za dobrodelne ioterije).
TRST, ulica Barriera veccBia 8
Ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd. itd.
Najnižje konkurenčne cene.
Mehanična delavnica.
ODLIKOVANA L1VARNICA OSVALDELLA. Via Medla 2G. Izdelovanje in poprava strojev in moto ije v. Proračunu	919
Damska krojačnica
A. RIEGER, Trat. ulica Torr^nte Št. BO, I nadst. Izdelnje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne.	337
Trgovina jest vin in kolonijal
IVAN BIDOVEC, Trst, nI, Campaaile 13 (iVg Ponteroaso) Zalogn mesa v konservi, sar lin, kon denzirano mleko, mezge, čokolade in kakava. Velika izbera likerjev ia doma&ik vin. Sveži čaj, maslo. Cene zmerne.	2205
|estvine na debelo.
Bogata izbera vsakovrstnih jest vin; proda na debelo RUG G ERO GAMBfcL v Trstu ulica delle Acque vogal ulice Coroaeo.	244
To in ono.
Šivalni stioji.
DELNIŠKO DRUoTVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trst. Corso 20. Prodaja šivalnih strojev iu vse pritiklin. Delavnica za popravljanje. 258
Pooblaščeni operator kurjih očes
MARKO KRIVIČIĆ sprejema od 5 do 7 pop. ob nedeljah od 9—pop. Trst, nI. Acquedotto štev. 22 polunadstropje.	323
Srežke 5. razreda 6. loterije cenil \ K 25, T. R 50, f|2 R 180,1|i K 200.
žrebanje od 10. oktobra do 3. novembra
m

Manufakturne trgovine.
SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Piazza della Legoa) Stev. 1. — Bogata i?b»ra manufakt»r»ega blaga. — Cene i zmerne.	194 :
Majolične peči in štedilniki
M. ZEPPAR, nI. S. Giovanni 6 in 12. N^jboljSa izdelovanja in najpopolnejša vrata. Cene zmerne. 202 i
Srečke: austrijska mMm Križi!,
avstrijske drž. loterije (K 4} in različne druge mM - -
B0F" tudi na obroke
se dobivajo pri:
Podružnici Ljutnjon
v ulici Caserma it. 11.
Velik© skladišč® kl©h
dežnikov, belih in pisanih srajc, platna žepnih robcev, moških nogsvic itd. i^.
K. C¥@nkil Trst Corso
Cene zmerne. —
Narodna trgovina. « Narodna trgovina,
Veselo življenje v Danski. Na Danskem imajo denarja, da ne vedo, kam žnjim. Do-nesla ga jim je vojna. Danci prodajajo živež Nemcem in Angležem. Denarja prihaja v toliki meri, da banke ne vedo, kaj bi žnjim. Raz,u tega je sedaj v Kodanju toliko tujcev, da se za podstrešno sobo plačuje več, nego prej za kako elegantno stanovanje. Kodanjci niso še nikdar tako dobro in veselo živeli kot sedaj. Gledališča, cirkusi, varjeteji, koncerti — vse je vedno razprodano. Na dražbi lož v glavnem gledališču so dobili letos 300.000 K več, nego v prejšnjem letu. Šampanjca je že zmanjkalo — toliko so ga popili. Kar je na svetu dobrega in zabavnega, vse to je prinesla Dancem vojna.
Koze iz Makedonije za Nemčijo.
»Frankfurter Zeitung« javlja, da so pripeljali iz Macedonije v Slezijo 2000 koz. Te koze ne spadajo pod prepoved klanja ter se prodajajo brez mesne karte. Nemški list se "nadeja, da bodo mogli še pripeljati koz iz Macedonije.
Za 485.000 kron — eno krono! Posest-nica Adolfina Pap iz Kezdivašerhelyja je bežala pred Romuni in je došla v Budimpešto. Med potjo pa je izgubila zastavni list, glaseč se na 485.000 kron. Vsa prestrašena je hitela na policijo. Ali, v tem hipu je stopilo v sobo sirortiašno dekletce in jej izročilo zastavni list. In bogatašica je nagradila dekletce z — eno krono. Taka brezsramnost in požrešnost! Ali nimajo na Ogrskem zakonov za take slučaje? Poročila molče o tem.
Pri cm. kr.
Avstrijskem skladu za vdove in sirote vojakov
pod Najvišjim pokroviteljstvom Njeg. apost. Veličanstva Oddelek: Vojnega zavarovanja se sprejemi ponudbe za vojno zavarovanje in sicer pri deželni posredovalnici sa Trsi, Istro,
Gct ^ke-Oradišfensko v Trstu, V a d i Lazzaretto vecchio št. 3 kakor tudi pn oddelkih ia
1)	Št. Vid n Staro mesto, Via Besenghi št. 19 I. nad.
2)	Novo mesto, Via delle Lesna št 2 polunadstropje
3)	Novo mitnico« Via Piccolomini 3, il.
4)	Staro mitnico, Piazza Barriera vecchia št. 4 1. nad.
5)	Sv. Jakob, Via dell'fstria 8/1.
6} Predmsstje Vrdela, Via Giulia št. 54, f. nad. 7) Zoornjo okolico Opčine, V Carinta i 8 kakor tuš! pri krajnih posredovalnicah v Poreču, Kopru, Puli, Volosko-Opatifa, Pazinu, Krku in Loiinluf v V*38h občinskih, šolskih in župnijskih uradih i. t. d.
Sklepati se morejo zs arovanja za najvišjo svoto K 40-000.— Premije za svoto K lOOO. — za eno leto za
Zavarovanja v slučaju smrti znašajo:
a)	Za vojake po poklicu In one, ki soadajo v rezervo (12 letno obvezno službovanja, v kolike r ne soadajo v skupino b) ali d) . . - - . ■ . • •
b)	Za vojake ki spadajo k trenskim in sanitetnim četam (če niso črnovojniki)
c)	Za črno vojnike z orožjem (brez ozira na starost in brez ozira na to, da služijo osebno kot črnovojniki, ali da so bili tekom vojne potrjeni).......
d)	Za vojaftke uradnike, knjigovodje, inženirje, kovoške mojstre, one, ki spadafo v od-đe'ke za vzdrževanje in one za delavce, in naposled za druge, ki se ne bojujejo
Oni, ki dobivajo državno podpore, plačajo lahko na račun, ostanek pa se jim odtegne v desetih 14 dnevnih obrokih, kj se odbijejo od podpore
Osebe, ki so že zavarovane, se zavarujejo ponovno. Zavarovanje stopi takoj v veljavo.
V slučaju da umre zavarovanec v teku enega leta, bodisi vsled rane ali bolezni, se izplača zavarovana svota zavarovancu ali pa onemu, ki se izkaže s polico. Ako se dožene, da se Je zavarovanec* zgubil ali pa da je umrl, kakor tudi ako je bil ranjen ali pa bolan pred dnevom zavarovanja, tedaj se izplača predlagatelju znesek premije brez vsakega odb tka.
K 70,— K 55.—
K 45,— K 35.-
i	Hranilne vloge
sprejema od vsakega tudi Če ni ud zadruge, X Y in jih obre-^g 11 01 večje zneske po do- J + stuje po	|4 |0 govoru. TrjOVCMI
;otvaija čekovne račune z dnevnim obresto-vanjem.
■ a^^MM UM« ■ ■ MHB^M ■ ■ HH^M ■ ■	m m " "
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
H
Rentnl dsveU plaCuJ« zadrug« sama.
Vlaga se lahko po eno krono.
tttn-hTanilBifti račun 75.679. TELEFM 1M4,
aoHKsaj m—b■ ■ m— ■ ■ beceoi i wm iiBaaBgegaai ♦♦♦i i♦♦❖♦♦♦v
Posojila	11
^ """ ♦ daje na csebnl kredit ia na zastava*
X preti 1 ličilu po dogovora.	*
❖ - *
rofliitiovana zadruga z neomejenim jamstvom
vsak dan za stranke % od 8 predp. do 1 popoldne. %
!!♦ Uradne ure ♦
t
Priporoča male hranilne skrinjice, ki ti so posebno primerne za družine.
I* ulica Sa Francesco IteVs 2, I. nadst-	so poseono primerne za družine. *S
I	l^tJ^^^V^ttždl
Tržaška posojilnica in hranilnica
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 */, •/. na menice po 6'/« na zastave in amortizacijo za daljio dobo po dogovoru
HRANILNE VLOSE
■prejema od vsakega, če tuđi ni ud n^^T^c^astuj • po
Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru.
Rtttal dave* pl«Ću}e zivod sam — Vlaga s« lahko po eno krono. — ODDAJA
DOMA« NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠICEJ
—I MIH ■ II 1 ilU'M Mi I1 lil IMI II
\ regisftrovana zadruga z omejenim porašSvom TRST - Piazza della Caserma £t. 2, I. nad. - TRST (v lastni hiši) vhod po glavnih stopnjlcah.
Poštno hranilnični račun 1U.U04.	TELEFON št. 952
Ima varnostno celico (s&fe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, pojSClnoma varno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem po najniijlh cenah. STANJE VLOd NAD 10 MILIJONOV KRON.
Uradna ure: sđ 9 da 12 dop. in ad 3 da 5 m- izplačuj« vsak dMk ob uradnih urah
mm
t